Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi se je 10. decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo se je, da se začenja novo obdobje demokracije, ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo streznitev. Povsod v arabskem svetu so se stari režimi obnovili, razplamtele so se državljanske vojne in veliko ljudi je zbežalo iz domovine. Vendar arabska pomlad ni bila zaman, saj pritisk na sprejetje reform še nikoli ni bil tolikšen. Dokumentarna serija v dveh delih ponuja izčrpen pregled dogajanja ter išče podobnosti med vstajami leta 2011 in zdajšnjimi nemiri v Libanonu in Iraku. O arabski pomladi pripovedujejo domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, Libanonu in Egiptu? ARABELLION - 10 JAHRE SPÄTER / ARABELLION - 10 YEARS LATER / Nemčija / 2021 / Režija: Michael Richter
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 1. del: Alexander začne korejsko pustolovščino v Gangnamu, v predelu Seula, ki je zaslovel po vsem svetu s Psyjevo uspešnico Gangnam Style. Tam spozna vzhajajoče zvezde K-popa. Obišče popolnoma drugačen kraj, samostan s šolo za izkustvo smrti, v kateri se Korejci zazrejo v svoje življenje – in smrt. Vrne se v Gangnam, se preobrazi v K-popovca, posname pesem in se še sam preizkusi v tej zvrsti, v baru s karaokami. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki ga organizirata Slovenska karitas in RTV Slovenija, bo znova novembra v Dvorani Golovec v Celju. Neposredni prenos koncerta bo na prvem programu TV Slovenija, prvem programu Radia Slovenija in Radiu Ognjišče. Namen dogodka je prinašati toplino v domove slovenskih družin v stisk in zanje zbirati finančna sredstva. Skupaj bomo odpirali srca in širili dobroto. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je Upanje za vse, kar nas spodbuja, da si medsebojno vlivamo zaupanje – glasbeniki s pesmijo, voditelji z besedo, priložnost pa bodo imeli tudi gledalci in poslušalci, da sporočilo dobrote in ljubezni širijo tudi onkraj svojih domov. Z glasbo bodo upanje prinašali Ansambel Unikat, Monika in Gregor Avsenik, skupina Polkaholik, Nuša Derenda, Vivere, Žiga Rustja, Gregor Ravnik, Anuša Mrlak, Lenart Cizej, Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, Helena Blagne, Manca Hribar, Andrej Jerman in Jakob Čuk, vsi ob spremljavi skupine Diamanti. Večer dobrih misli pa bodo z besedo prepletali Jure Sešek, Bernarda Žarn in Rok Škrlep.
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
V sredo 29. 11. 2023, bo dopolnil 70 let poet prekmurskih ravnic, svojstven glasbenik in literat Vlado Kreslin. V več kot petih desetletjih ustvarjanja je napisal nešteto danes že ponarodelih skladb in postal ne samo lokalno, ampak tudi globalno prepoznaven umetnik. V televizijskem portretu z naslovom "Obrni, obrni, še kamen al' dva", po eni njegovih pesmi o skrivnostni reki Muri, boste lahko spoznali nekatere medijsko manj izpostavljene strani Kreslinovega življenja, predvsem pa podoživeli liričnost, brezčasnost in brezmejnost njegovega umetniškega sveta.
V drugem delu potovanja Ade Adepitan razišče Srednjo Afriko, od Gabona, Demokratične republike Kongo do Ugande. Gabon je ekološki raj, kjer lahko vidite kite grbavce, kar 80 odstotkov kopnega pa pokrivajo gozdovi. Kljub temu so se odločili za eno najbolj uničujočih kmetijskih panog – pridobivanje palmovega olja. Njegova naslednja postaja je Demokratična republika Kongo, kjer vladata kaos in korupcija. Ade to odkrije iz prve roke. Na vzhodu države spozna državnega prvaka v boksu, ki pomaga pri rehabilitaciji otrok vojakov. Poda se še v naravni rezervat Virunga, kjer živijo gorske gorile. V Ugandi se sreča z glasbenikom in političnim aktivistom Bobijem Winom, ki pripada novemu rodu Afričanov in se bori za drugačno, boljšo Afriko. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
59 min
Mesto Baje je 15 km od Neaplja in je bilo v antiki najslavnejše letovišče starega Rima. V njem so imeli rimski velikaši, tudi Cezar in Neron, razkošne vile s čudovitimi vrtovi in kopališčem. Morda najzanimivejša stavba v Bajah je bil kompleks na otoku, za katerega še danes ne vedno natančno, ali je bilo kopališče, ki je črpalo toplo vodo iz vrelcev na morskem dnu, ali svetilnik ali kaj drugega. Zdaj je mesto pod vodo, saj se je zaradi ognjeniškega delovanja sčasoma pogreznilo. Je največje arheološko podvodno najdišče na svetu. Skupina znanstvenikov odkriva potopljeni zaklad in ga poskuša zaščititi pred mehanskimi in biološkimi vplivi morja. BAIAE THE ATLANTIS OF ROME / Italija / 2021 / Režija: Marcello Adamo
53 min
Dokumentarna oddaja predstavi malo znano epizodo v življenju slavnega raziskovalca Charlesa Darwina. Njegovo potovanje z ladjo Beagle ima v znanosti prav posebno mesto. A zgodba se začne nekaj let pred Darwinovo plovbo, ko so Britanci odrinili na Ognjeno zemljo, da bi jo kartirali. Na tem oddaljenem koncu sveta so srečali tamkajšnje prebivalce, jih štiri ugrabili in odpeljali v Veliko Britanijo, kjer so postali senzacija, za Darwina pa je bilo srečanje z njimi prelomno. Brez Indijancev z Ognjene zemlje se mladi raziskovalec morda nikoli ne bi domislil evolucijske teorije. DARWIN'S SECRET - THE BEAGLE'S CHILD KIDNAP EXPERIMENT / DARWINS GEHEIMNIS - DIE ENTFÜHRTEN KINDER DER "BEAGLE" / Nemčija / 2018 / Režija: Jürgen Stumpfhaus
53 min
Na severovzhodu Sirije v taboriščih še danes živi na tisoče t. i. nevest Islamske države in njihovih otrok. Izvorne države teh deklet in žensk, tudi Velika Britanija, ZDA, Kanada, Nizozemska, Nemčija, se jih otepajo in jim ne dovolijo repatriacije. Leto dni je v taborišču njihove zgodbe dokumentirala režiserka in scenaristka Alba Sotorra Clua in posnela tudi pričevanje morda najbolj izpostavljene med njimi, Britanke Shamime Begum, ki se je Islamski državi pridružila kot petnajstletnica. THE RETURN, LIFE AFTER ISIS / Španija, Velika Britanija / 2021 / Režija: Alba Sotorra Clua
89 min
Dokumentarni film režiserja Juliena Templa je prikaz razburkanega življenja Shana MacGowana, znamenitega vokalista in tekstopisca, frontmana glasbene skupine The Pogues, ki je danes umrl po dolgi in hudi bolezni, star 65 let. Najbolj znan je bil po božični uspešnici Fairytale of New York. Shane MacGowan je učinkovito združil tradicionalno irsko glasbo z energičnostjo pank roka. Film je preplet dragocenih arhivskih posnetkov ustvarjanja skupine in življenja MacGowanove družine. Bogatijo ga tudi animacije priznanega avtorja Ralpha Steadmana. CROCK OF GOLD: A FEW ROUNDS WITH SHANE MACGOWAN / Irska, Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Julien Temple
124 min
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
50 min
Da lahko sodelujemo v izbiranju predstavnikov, ki nas bodo zastopali pri odločanju o pomembnih rečeh v državi, je naša pravica, marsikdo pa meni, da tudi dolžnost. Kako je volivec skozi zgodovino lahko oddal svoj glas, koliko je bil ta upoštevan in komu so dolga leta onemogočali volitve? Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem letu 1848, ko je imela volilno pravico peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke. Ženske so splošno volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni. V zgodovini se je volilo na različne načine. Sprva so volivci javno povedali, koga volijo. Zaradi nepismenosti pa se je v zgodovini volilo tudi s kroglicami. Po drugi svetovni vojni so obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli »svoj glas«. O volitvah in zanimivih prigodah, povezanih z njimi, bodo govorili prof. dr. Božo Repe, dr. Irena Selišnik, dr. Bojan Balkovec in Franc Perko.
24 min
Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem. 1. del: Polkovniški režim v Grčiji Aprila 1967 je petnajst grških polkovnikov izpeljalo vojaški udar in v državi uvedlo diktaturo. To je bila zadnja stopnja globokega družbenega razkola, ki se je začel že v grški državljanski vojni. Polkovniški režim je zagrizeno preganjal politične nasprotnike in sprva dosegel nekaj gospodarskih uspehov. Spodletela vojaška avantura na Cipru pa je pomenila začetek njegovega konca, saj se je proti njemu obrnila vojska – sila, na kateri je temeljila njegova moč. EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Despina Grammatikopulu
45 min
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 1. del: Alexander začne korejsko pustolovščino v Gangnamu, v predelu Seula, ki je zaslovel po vsem svetu s Psyjevo uspešnico Gangnam Style. Tam spozna vzhajajoče zvezde K-popa. Obišče popolnoma drugačen kraj, samostan s šolo za izkustvo smrti, v kateri se Korejci zazrejo v svoje življenje – in smrt. Vrne se v Gangnam, se preobrazi v K-popovca, posname pesem in se še sam preizkusi v tej zvrsti, v baru s karaokami. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
43 min
Ena najznamenitejših slik v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer se ustavijo številni obiskovalci galerije, je delo slikarja Mihaela Stroja iz srede 19. stoletja, upodobitev Luize Pesjakove – dame v belem. Ta je izhajala iz pomembne in zelo premožne družine, se tudi bogato poročila, a zaradi propada moževega podjetja živela skromno in na koncu umrla v samoti. Njenega imena ne najdemo na nagrobniku njene družine. A bila je veliko več kot le lepa mladenka v beli obleki. Ni pomembna le kot ženska, ki se je uveljavila v svetu, rezerviranem za moške, in njena literatura ni le trivialna ženska literatura, ampak je s svojim literarnim slogom vnesla v slovensko književnost nekaj novega in posebnega. Po njenih sledeh se bomo sprehodili z največjo poznavalko dela in življenja Luize Pesjakove, prof. dr. Urško Perenič.
25 min
Dokumentarni film skozi prikaz skoraj povsem pozabljenega fenomena mladinskega pevskega zbora, ki so ga v 30. letih prejšnjega stoletja poimenovali “Trboveljski slavček”, govori o tem, kako je v nemogočih razmerah in v od vseh pozabljenem okolju, mogoče ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet. Film o Trboveljskem slavčku, kot so ga poimenovali na začetku 30. letih dvajsetega stoletja, pripoveduje zgodbo o mladinskem pevskem zboru, v katerem so prepevali otroci iz najrevnejših rudarskih družin, brez vsake glasbene izobrazbe. Njihov vodja Avgust Šuligoj, po poklicu učitelj, ki je prebegnil iz Primorske, jih je povzdignil na takšno raven, da so bili leta 1936 na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi, od 600 takrat vodilnih muzikologov, izbrani kot najboljši pevski zbor na svetu, celo boljši od znamenitih Dunajskih dečkov. Skladbe, ki so jih prepevali so bile tako težke, da so vsi ti strokovnjaki, pred njihovim nastopom, le zmajevali z glavami. Nekatere skladbe so bile pisane atonalno in celo bitonalno in po mnenju muzikologov nemogoče za izvedbo, vendar pa ti preprosti otroci tega seveda niso vedeli in so jih veselo prepevali. Še danes ni zbora, ki bi bil to sposoben izvesti. Nastopali so po celi Evropi in to v najbolj elitnih dvoranah. Na turnejah so jim sledili občudovalci, kar je bil takrat edinstven fenomen. Trboveljski slavček je v letih 1930 do 1941 izvajal pesmi uglednih skladateljev tistega časa, kot so bili Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Matija Tomc, Ivan Matetić Ronjgov, Boris Papandopulo in drugi. Nekateri od njih so skladbe pisali posebej za ta zbor. Pot Trboveljskega slavčka pa ni bila vedno rožnata, saj so že od vsega začetka oblasti nasprotovale delovanju zbora, ter mu ves čas na razne načine oteževale delo. Ni jim bilo po godu, da bi se otroci, ki naj bi zrasli v delavce, ukvarjali s kulturo, ter želi povsod takšne uspehe in odobravanja. Zaradi svojih izjemnih uspehov so bili leta 1938 izbrani, da iz ljubljanskega studija, preko radijskih valov, izvedejo koncert za ameriški šolski radio. To je bil prvi neposredni radijski prenos iz Evrope v Ameriko! Koncert je po ocenah spremljalo preko 6 milijonov ameriških poslušalcev. Kasneje so bili tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, vendar se zaradi prihajajoče vojne to nikoli ni zgodilo.
50 min
Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem. 2. del: Salazarjevo obdobje na Portugalskem Diktatura na Portugalskem je bila najdaljša desničarska diktatura v Evropi 20. stoletja. Kar 48 let je imel vse niti v svojih rokah en sam človek – António de Oliveira Salazar. Asket, ki je živel skromno, je bil precej drugačen od drugih populističnih diktatorjev tistega časa. Portugalsko je za ceno hude revščine izvlekel iz dolgov in je ni zapletel v drugo svetovno vojno, toda zanemaril je gospodarski razvoj in izobraževanje. Diktaturo je na koncu pokopalo njegovo vztrajanje pri kolonialnih vojnah, zato se je sesula kar sama. EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Antonio Cascais
45 min
Zemlja je edini znani planet v vesolju z vodo na površju. Voda je omogočila nastanek življenja in civilizacije. A človeštvo zaloge pitne vode izčrpava in pomanjkanje vode že zdaj pesti štiri od desetih ljudi na planetu. V prihodnosti utegne to doleteti številne od nas. Marsikje se je odštevanje že začelo. DAY ZERO / Velika Britanija / 2021 / Režija: Virginia Quinn in Kevin Sim
52 min
V sredo 29. 11. 2023, bo dopolnil 70 let poet prekmurskih ravnic, svojstven glasbenik in literat Vlado Kreslin. V več kot petih desetletjih ustvarjanja je napisal nešteto danes že ponarodelih skladb in postal ne samo lokalno, ampak tudi globalno prepoznaven umetnik. V televizijskem portretu z naslovom "Obrni, obrni, še kamen al' dva", po eni njegovih pesmi o skrivnostni reki Muri, boste lahko spoznali nekatere medijsko manj izpostavljene strani Kreslinovega življenja, predvsem pa podoživeli liričnost, brezčasnost in brezmejnost njegovega umetniškega sveta.
15 min
Bolj ali manj brezskrbno otroštvo, vojna, izginotje očeta, prebegi družinskih članov na različne konce Evrope, trgovanje z ljudmi, iskanje svoje identitete in vsaj malo duševnega miru. Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika. FLEE / Danska, Francija, Švedska, Izrael, Norveška, ZDA, Slovenija, Estonija, Španija, Italija, Finska / 2021 / Režija: Jonas Poher Rasmussen
85 min
V Hallstattu v avstrijskih Alpah leži najstarejši rudnik soli na svetu, po tem starodavnem naselju se imenuje tudi halštatska železnodobna kultura. Sol, belo zlato Alp, je majhno skupnost postavila v središče mednarodne trgovske mreže: najdbe slonovine in jantarja dokazujejo povezave Hallstatta z Afriko, Azijo in celotno evropsko celino. Dokumentarna oddaja pojasnjuje, kako je prazgodovinskim rudarjem uspelo izkopati večkilometrske rove, kako so živeli ter kako in s kom so trgovali. THE SALT SAGA - WHITE GOLD OF THE ALPS / HALLSTATT UND DAS WEIßE GOLD - DIE SALZ-SAGA / Avstrija / 2020 / Režija: Katharina Heigl
52 min
Dokumentarec se z množico arhivskih posnetkov in skozi oči sodobnih kritikov, igralcev in režiserjev kronološko sprehodi po veličastni in včasih kontroverzni karieri mojstrskega režiserja Alfreda Hitchcocka in pokaže, kako močno je vplival na sodobno kinematografijo. Pri tem ne more mimo Hitchcockovega pojavljanja v svojih filmih, njegovih svetlolask, kultnih prizorov iz Psiha in Ptičev ter njegove Alme, ki mu je vseskozi stala ob strani. I AM ALFRED HITCHCOCK / Kanada / 2021 / Režija: Joel Ashton McCarthy
84 min
Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 1. del: Človeška žival – Rojstvo, možgani, mišice V prvem delu dokumentarne serije izvemo, zakaj so naši možgani posebni in kako lahko druge živali, na primer hobotnica, dosežejo visoko raven umskih sposobnosti z mnogo manjšimi možgani. V evoluciji je človek kot pokončna opica z drugačnim mišično-skeletnim sistemom pridobil neverjetno učinkovito obliko gibanja – dvonožni tek. Ko so se ljudje vpisali med najbolj vzdržljive tekače na svetu, so pridobili odločilno prednost pred številnimi drugimi vrstami. HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor
52 min
Pričevanje Anke Poženel s Črnovrške planote je svojevrsten klic k človečnosti in spoštovanju temeljnih civilizacijskih vrednot, ki sta jih na naših tleh v največji meri teptala komunizem in nacizem. Gre za (spravni) pogreb po vojni pobitih v Andrejčkovem breznu, o čemer bo v pričevanju veliko govora, saj je bil prav po Ankini zaslugi tam opravljen krščanski pogreb in postavljen spomenik. Pričevalka nam najprej predstavi svojo družino. Oče Pepe je bil iz Črnega Vrha, mama pa je bila Rejceva iz Lomov, nekaj kilometrov stran. Svojevrstno družinsko sled je pustil skrivnostni stric Tone, ki je opustil študij za duhovnika in je po vojni za dolga leta izginil. Anko je vedno zanimala preteklost, posebej tista, ki je bila zamolčana. Črnovrška planota je izjemno trpela zaradi vojne in revolucije. V pričevanju se Anka dotakne partizanskega napada na domobransko postojanko 1. septembra 1944, ko so revolucionarji po predaji pobili večino domačih domobrancev. Požgana je bila tudi cerkev. Med vojno j
135 min
Lucy Worsley, britanska zgodovinarka in televizijska voditeljica, avtorica številnih priljubljenih dokumentarcev, v tej tridelni seriji raziskuje življenje in delo mojstrice detektivk Agathe Christie in ugotavlja, kaj je napajalo temačno domišljijo te najbolj prodajane pisateljice na svetu. 2. del: Neznana destinacija Drugi del raziskuje verjetno najbolj znano poglavje v življenju Agathe Christie, ko so leta 1926 njen avto našli na robu prepada, za njo pa se je izgubila vsaka sled. Deset dni so policisti, časnikarji in javnost ugibali, kaj bi se lahko zgodilo z njo, in iskala jo je vsa država. Še danes malokdo verjame, da je zares izgubila spomin, kot je trdila, vendar avtorica dokumentarca izbrska zanimive podatke, ki njeno zgodbo podpirajo. AGATHA CHRISTIE: LUCY WORSLEY ON THE MYSTERY QUEEN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Rachel Jardine
51 min
Nemški skladatelj Richard Wagner je več kot le glasba. Wagner je družbeni fenomen, vprašanje verovanja, Bayreuthski festival pa je najpomembnejša meka za Wagnerjev kult. Nemški film Svetovni Wagner, Iz Bayreutha v svet ni biografski film o Richardu Wagnerju. Je drzen dokumentarec, ki pojasnjuje, kako se je okoli tega zelo kontroverznega umetnika razvil takšen kult, kako to, da je po svetu več kot 125 Wagnerjevih društev - od Los Angelesa do New Yorka, od Abu Dhabija do Tel Aviva, od Tokia do Rige ter kaj v njegovi glasbi vidijo ljudje različnih poklicov. V filmu nastopajo tudi Christian Thielemann, Valery Gergiev, Šejk minister Zaki Nusseibeh, Placido Domingo, Piotr Beczala in mnogi drugi. GLOBAL WAGNER - FROM BAYREUTH TO THE WORLD/Nemčija/2021/režija: Brüggemann Axel
58 min
Avstralija je domovina, druga ali prva, tudi številnim Slovencem in njihovim potomcem. 30 000 jih živi tam in še vedno se imajo vsaj nekoliko za Slovence. Obiskali smo jih v Sidneyju in Melbournu, kjer jih živi največ. Pripovedovali so nam svoje zgodbe, kako so šli s trebuhom za kruhom v deželo, o kateri niso vedeli skoraj ničesar. Po dolgi poti čez razburkano morje in nenavadne dežele so se razveselili novega življenja, a začetek ni bil vedno lahek. Na Slovenijo gledajo z nostalgijo, a obenem pravijo, da so izbrali najboljšo državo na svetu, ki za svoje ljudi skrbi kot nobena druga. Pogosto rečejo, da se v Avstraliji cedita med in mleko in še danes je za mnoge prišleke od blizu in daleč obljubljena dežela. Tudi za mnoge mlade Slovence, bodisi digitalne nomade, tiste, ki jih je v Avstralijo pripeljala ljubezen, ali pustolovske duše. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl
50 min
Septembrska klasa je film o skupini desetih ljudi, ki so služili vojaški rok na otoku Vis nekaj let pred razpadom države. V majhni kasarni na robu otoka, oddaljeni od vsakršne civilizacije. Služili so vojaški rok eni državi, čeprav je ta samo nekaj let kasneje razpadla na šest manjših, ki so se kmalu znašle v vojni. Film na subtilen način govori tudi o razlogih za razpad države iz perspektive, kakršne še nismo spoznali. Kako se nekdanji vojaki po več kot tridesetih letih spominjajo teh časov? Spomin je varljiv, še posebej po toliko desetletjih.
77 min
Lucy Worsley, britanska zgodovinarka in televizijska voditeljica, avtorica številnih priljubljenih dokumentarcev, v tej tridelni seriji raziskuje življenje in delo mojstrice detektivk Agathe Christie in ugotavlja, kaj je napajalo temačno domišljijo te najbolj prodajane pisateljice na svetu. 3. del: Nedokončani portret Zadnji del serije nam predstavi, kako je Agatha v Iraku srečala Maxa Mallowana, štirinajst let mlajšega arheologa, s katerim je bila nato srečno poročena skoraj pol stoletja, kako je svoje osebne izkušnje vpletla v enega svojih najznamenitejših romanov Smrt na Nilu in kaj jo je gnalo k pisanju med drugo svetovno vojno. Razčleni njen najbolje prodajani roman Bilo jih je deset in razloži tragično ozadje Mišnice, najdlje uprizarjane gledališke igre na londonskem West Endu. AGATHA CHRISTIE: LUCY WORSLEY ON THE MYSTERY QUEEN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Edmund Moriarty
52 min
Dokumentarni film o delovanju generala Rudolfa Maistra in prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani za slovensko severno mejo. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so jo slovesno razglasili 29. oktobra 1918, je torej nastala ob koncu 1. svetovne vojne in propadu 50-milijonske avstro-ogrske monarhije in se je takoj znašla pred številnimi izzivi. V povojni prevratni dobi se je vlada bolj zanašala na ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona in samoodločbo malih narodov ter diplomatske rešitve vprašanj, general Maister pa je bolj zaupal vojaški sili in dejanjem. Kljub neodobravanju vlade v Ljubljani je bila na novo ustanovljena Maistrova vojska slovenskih prostovoljcev in domoljubov tista, ki je od novembra 1918 dalje s svojim bojem obvarovala Maribor in slovensko Podravje ter del Koroške pred nemško Avstrijo. Tudi ko je pozneje, 6. junija 1919, vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedla Celovec, to Slovencem ni prineslo zadovoljive rešitve severne meje na Koroškem. Posebnost dokumentarnega filma, pod katerega se podpisuje režiser in scenarist Valentin Pečenko, je, da prvič predstavi tudi pogled avstrijske strani ter zakulisno diplomatsko delovanje velike četverice v Parizu in vlogo predsednika Wilsona. V njem nastopijo priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Andrej Rahten, dr. Jurij Perovšek, dr. Darko Friš, Avguštin Malle, dr. Wilhelm Wadl, dr. Gregor Antoličič, Mira Grašič, Lojze Penič, dr. Aleksandra Berberih - Slana ter pisatelj Tone Partljič.
53 min
Dokumentarec ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja prikazuje zadnjih 24 ur predsednikovega življenja ter poznejšo aretacijo in umor domnevnega edinega storilca Leeja Harveyja Oswalda. Poleg pričevanj očividcev in članov Kennedyjeve spremljevalne ekipe usodne dogodke osvetljujejo tudi izbrani odzivi državnih veljakov, televizijskih voditeljev in novinarjev, ki so dogajanje spremljali v živo. JFK: 24 HOURS THAT CHANGED THE WORLD / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ellie Coleman
46 min
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 11. del: Kako deluje potovanje skozi čas? Je potovanje skozi čas res samo znanstvena fantastika? Strokovnjaki s področja kvantne fizike, teorij strun in astrofizike dokazujejo, da je potovanje skozi čas teoretično mogoče. Bi torej lahko izdelali časovni stroj? In kaj sploh je čas? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser
30 min
Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi se je 10. decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo se je, da se začenja novo obdobje demokracije, ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo streznitev. Povsod v arabskem svetu so se stari režimi obnovili, razplamtele so se državljanske vojne in veliko ljudi je zbežalo iz domovine. Vendar arabska pomlad ni bila zaman, saj pritisk na sprejetje reform še nikoli ni bil tolikšen. Dokumentarna serija v dveh delih ponuja izčrpen pregled dogajanja ter išče podobnosti med vstajami leta 2011 in zdajšnjimi nemiri v Libanonu in Iraku. O arabski pomladi pripovedujejo domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, Libanonu in Egiptu? ARABELLION - 10 JAHRE SPÄTER / ARABELLION - 10 YEARS LATER / Nemčija / 2021 / Režija: Michael Richter
52 min
Film o prvemu uradno izdanem albumu skupine Laibach v Jugoslaviji iz leta 1985. Četudi je bilo ime skupine takrat politično prepovedano v Ljubljani, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj. LP film prikazuje prelomne trenutke prve petletke »inženirjev človeških duš«. Izpostavi ustanovne člane, tudi tragično preminulega frontmana skupine Tomaža Hostnika (1961 – 1982). Pričevanja akterjev, njihovih sodelavcev in sodobnikov v kombinaciji z arhivskimi posnetki in drugimi relikvijami razgrinjajo strategije in taktike delovanja Laibach in Laibach Kunsta v prvi polovici 1980 let, njihovo vizionarstvo, duhovitost, preboj železne zavese in okupacijo Evrope ter sežejo čez monumentalno mitskost skupine k intimnejšim, še neslišanim zgodbam. Rdeča nit pa je ves čas plošča oziroma komadi z nje: Cari Amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama, ki so temelj opusa Laibach.
51 min
Badwater 135 je peklenska ultramaratonska preizkušnja s štartom izpod morskega dna in ciljem ob vratih najvišje gore severne Amerike Whitney. 217 km dolga proga vodi čez zloglasno Dolino smrti, kjer se julija temperature povzpnejo tudi čez 50 stopinj Celzija. Sence ni, sonce, ki na odprtih cestah še močneje pripeka, pa tekače fizično in psihično izčrpava. Nanjo se je letos odpravil slovenski ultramaratonec Mirko Bogomir Miklič, šele drugi Slovenec, ki je zbral dovolj poguma za soočenje s 40-letnim tekmovanjem. Tekma je slavljenje življenja, pravijo organizatorji, to je notranji boj posameznika, ki ga premaga le, če je ob njem dobra spremljevalna ekipa. Mikličev in boj drugih tekačev je s kamero beležila ekipa Regionalnega RTV centra Maribor, avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat.
56 min
Obisk ameriške astronavtke slovenskega rodu Sunite Williams v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Utrinki s Sunitine poklicne poti govorijo o tem, kako je vse ovire mogoče premagati, če se tveganih podvigov lotijo drzni ljudje z veliko optimizma, poguma in ustvarjalne domišljije. Takšen je tudi umetnik Dragan Živadinov, ki mu je uspelo v majhnem slovenskem kraju, od koder izvira rod pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga, postaviti arhitekturno mojstrovino, »anteno, usmerjeno v globino vesolja«. Sunito Williams srečamo tudi v Moskvi, kjer dela kot predstavnica Nase, in to v času, ko so oči vsega sveta uprte v Zvezdno mesto in ko mediji poročajo, da sta Nasa in Roscosmos prekinila stike zaradi vojaških napetosti v Ukrajini. V centru Jurija Gagarina za urjenje kozmonavtov o tem ni niti sledu. V sodelovanju med astronavti različnih narodnosti vladata prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Svoje narodne pripadnosti ne skrivajo, jo pa presegajo. So državljani sveta in vesolja. Tako naj bo v znanosti in umetnosti, ki se v filmu povežeta, vse usmerjeno v prihodnost.
53 min
Pričevanje zadnjih grofic Auersperg, ki sta še živeli na gradu Turjak pri Velikih Laščah, preden so ga leta 1943 zažgali partizani, je v veliko pogledih presežno. Gre za potomki slovite plemiške rodbine, ki je bila med najpomembnejšimi na slovenskem ozemlju. V tisočletni zgodovini prisotnosti na naših tleh so se posebej odlikovali v bojih proti Turkom. Andrej Turjaški je leta 1593 vodil kranjske čete v zmagoviti bitki pri Sisku. Izjemen je njihov prispevek k slovenski kulturi, saj je na gradu nekaj časa bival tudi Primož Trubar, Auerspergi pa so gmotno podpirali izide njegovih knjig. Med drugim so financirali tudi Dalmatinovo biblijo. Turjaški so imeli številne posesti na Slovenskem, zasedali pa so tudi najvišje položaje v Habsburški monarhiji. Njihov matični grad je bil vse do leta 1943 grad Turjak pri Velikih Laščah. Grofica Enrica Auersperg in Malorgio je bila rojena v Ljubljani leta 1936, njena sestra grofica Gisella Beatrice Auersperg in Tufano pa na gradu Turjak leta 1939. Leta 1943, pred partizanskim napadom, so grofje Turjaški po 900 letih grad na hitro zapustili in se umaknili s slovenskega ozemlja. Turjak so partizani ob napadu na vaške straže septembra 1943 v veliki meri požgali in pobili večino od skoraj 700 zajetih vaških stražarjev. Po vojni je grad Turjak propadal. Zadnji potomki Turjaških, ki sta še živeli na gradu, grofici Enrica Auersperg in Gisella Beatrice Auersperg, sedaj živita v Červinjanu v Furlaniji. V pričevanju spoznamo drobce iz življenja v Sloveniji. Starejša sestra, grofica Enrica, se še spomni časa, ko so živeli na gradu Turjak, kjer je bilo, kot pravi, za otroka dolgočasno. Po umiku v Italijo se je zanju življenje povsem spremenilo, spomini na bogato preteklost na Slovenskem so šli nekoliko v pozabo. Najbolj je trpel oče, zadnji turjaški grof, ki se je počutil Slovenca, a ga je povojna oblast razlastila. Grofici zelo odkrito in sproščeno spregovorita o vzgoji in načinu življenja, o svojih zakoncih in otrocih. Pred gledalcem se odpre svet življenja današnjega plemstva, ki je bilo nekdaj tako močno povezano s Slovenijo, a ga je povojni režim pregnal. V pričevanju spoznamo tudi poti in stranpoti denacionalizacije. Ko so jima vrnili nekatere posesti, se je na njun račun marsikdo v Sloveniji okoristil. Negativno presenečenje zanju je bil lanski obisk pri ministrici za kulturo Asti Vrečko, o čemer bo govor tudi v pričevanju. Pričevanje je bilo posneto v graščini Bresciani-Attems-Auersperg v Červinjanu. Grofici sta izjemoma za naše gledalce odprli tudi vrata v zasebne prostore graščine in razkazali zanimiv grajski vrt. Vsekakor gre za pričevanje, ki bo pustilo močan pečat v slovenskem prostoru.
125 min
Dolga leta spopadov in kaosa so gmotno in kulturno uničila Irak. Od leta 1980 je umrlo skoraj dva milijona Iračanov. Kako se je to lahko zgodilo? Dokumentarna oddaja v dveh delih prepričljivo prikazuje uničenje Iraka v zadnjih 40 letih, od prvih dni iransko-iraške vojne leta 1980 do druge zalivske vojne leta 2003 in padca Islamske države leta 2017. Da bi razumeli, kaj je vzrok te tragedije, se je treba vrniti v čas ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja ter preučiti geopolitične odnose med Irakom, ZDA in drugimi velesilami, ki so se spopadle zaradi nacionalnih interesov. Laži, izdaje, manipulacije in izmišljeni podatki so pripomogli k propadu te bližnjevzhodne države. Ob pričevanjih nekaterih ključnih vpletenih – najvišjih politikov, zgodovinarjev in civilistov – ter z nedavno razkritimi dokumenti ta geopolitični triler nazorno osvetli tragedijo, ki je preoblikovala svet, v katerem živimo. IRAQ, DESTRUCTION OF A NATION / Francija / 2020 / Režija: Jean-Pierre Canet
54 min
Čeprav si je vse življenje želel postati gospod in ga je pot vodila celo na Dunaj, v beli Ljubljani pa je postal pomemben mož, se je v zrelih letih najraje vračal v kraje, ki so ga navdihovali, v domačo Poljansko dolino. Na eni strani ambiciozen in trd politik, uspešen odvetnik z nešteto dejavnostmi, družinski oče in mož, na drugi strani pa tenkočuten pisatelj, ki poveličuje domačo zemljo in kmečko življenje. Vendar po njegovem kmet ni samo kralj, kajti njegovo kraljestvo lahko postane majava dobrina, če povzroča napuh. Ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti bomo njegovo pestro življenje in literarno udejstvovanje spoznavali z voditeljico prof. dr. Urško Perenič, kulturnim zgodovinarjem ddr. Igorjem Grdino, odvetnikom dr. Petrom Čeferinom, kustosinjo Biljano Ristič, igralko Mileno Zupančič in igralci KD dr. Ivan Tavčar, ki so uprizorili nekaj zanimivih odlomkov iz njegovih del.
24 min
Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 2. del: Človeška žival – Življenje, ljubljenje, umiranje Znanost nas je doslej učila, da je tekmovanje glavno gonilo evolucijskih sprememb pri živalih. Vendar je tudi sodelovanje odločilno za uspešnost številnih vrst, še posebej človeške. Marsikatero obliko vedenja, za katero menimo, da je edinstvena lastnost ljudi – denimo uporaba orodja in jezik – opazimo tudi pri številnih drugih živalih. Toda le ljudje smo s sodelovanjem onkraj meja družinskih skupin in rodovnih skupnostih ter povezovanjem v svetovno mrežo dosegli prepletenost, ki močno presega tisto pri živalih. Kako nam je to uspelo? HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor
52 min
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
42 min
Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine. Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
50 min
V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja. 2. del: V drugem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti Shackletonove odprave Nimrod v letih 1907–1909. Shackleton je namesto psov pripeljal ponije. Čeprav je prišel južneje od Scotta, tudi on ni dosegel tečaja. Namesto za slavo se je raje odločil za to, da sam in drugi člani odprave ostanejo živi. BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet
45 min
Leta 2004 so oblasti Severne Makedonije na meji prijele nemškega državljana Khaleda El Masrija in ga izročile predstavnikom ameriške Cie, ki so ga odpeljali v tajni zapor blizu Kabula. Tam so nedolžnega El Masrija celo mučili, a ko so ugotovili, da ni terorist, so ga čez pet mesecev izpustili v gozd v Albaniji. Njegov primer je bil zelo pomemben pri razkrivanju nezakonitega programa »izrednih izročitev«, ki ga je Cia izvajala po napadih 11. septembra 2001. ZDA se mu niso nikoli opravičile, na cedilu ga je pustila tudi Nemčija, le Severna Makedonija je ravnala drugače – El Masriju se je uradno opravičila in mu izplačala odškodnino. THE EL MASRI CASE / Nemčija, Avstrija / 2021 / Režija: Stefan Eberlein
52 min
Teroristični napad na ZDA 11. septembra 2001 je zamajal svet in Zahod je islamskemu fundamentalizmu in vodji talibanov Osami bin Ladnu napovedal vojno. Dva dni pred nezaslišanim dejanjem v Združenih državah Amerike sta samomorilska napadalca v Afganistanu umorila tudi velikega nasprotnika talibanov, Ahmada Šaha Masuda, ki je na grozečo nevarnost talibanov večkrat jasno opozoril tako evropsko kot svetovno javnost. A zakaj se ZDA in Evropa niso zares odzvale? So ščitile svoje ekonomske interese in orožarske posle s Pakistanom? Zgodbo razkrivajo evropski in afganistanski diplomati, politiki in vojaški funkcionarji, ki so dogodke spremljali od blizu. 9/11 - THE UNHEEDED WARNING / Francija / 2020 / Režija: Nicolas Jallot
52 min
Tokrat nas bo Ade popeljal na vzhod Afrike: od Tanzanije prek Etiopije do Somalije. V Tanzaniji bo obiskal naravni rezervat Nyerere, ki je velik kakor Švica. Število slonov v tem parku se je zmanjšalo za 90 odstotkov. Zaradi krivolova in ker jih domačini ne marajo. Sloni namreč teptajo in jedo pridelke. Na severu Etiopije bo preživel noč na najbolj vročem kraju na planetu in rezal bloke soli iz posušenega jezera. Najbolj ga bo navdušila prestolnica Adis Abeba. Država se ponaša tudi s hitrim gospodarskim razvojem. Končna postaja Adejevega potovanja je od vojne razdejana Somalija. Po njej potuje v blindiranem vozilu in vojaškem spremstvu. Tu so pogosti atentati, teroristični napadi in ugrabitve. Kljub temu pa se nekateri vračajo in si prizadevajo za boljšo prihodnost vseh. Africa with Ade Adepitan / Režija: Adnan Ahmed / BBC Studios 2019 / Združeno kraljestvo
59 min
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 5. del: Mrzle dežele Peti del dokumentarne serije nas popelje na skrajni sever planeta, kjer je najprostranejši kopenski habitat na Zemlji – borealni gozdovi in puste tundre. V tej prostrani divjini velik del leta vladajo skrajne razmere. Pozimi se zdi, da so razmere za življenje skorajda nemogoče, vendar s prihodom pomladi narava znova oživi. Toda na vrhuncu poletja že vidimo vpliv podnebnih sprememb na tundro – v pokrajini nastajajo ogromne brazgotine, saj se permafrost začenja tajati. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jane Atkins
50 min
Dokumentarni film o nujnem restavriranju ter digitaliziranju filmske dediščine in o vprašanjih, ki jih tema odpira. Z dokumentarnim filmom (NE)VIDNI SLOVENSKI FILM je dopolnjena trilogija Filmoljubje, ki jo je scenarist in režiser Slavko Hren posvetil svežemu, poglobljenemu pogledu na zgodovinsko obdobje od začetkov nacionalne profesionalne kinematografije s prvim slovenskim celovečernim zvočnim igranim filmom režiserja Franceta Štiglica Na svoji zemlji (1948) do danes, ko se ta filmska dediščina krčevito rešuje, saj neusmiljeno propada. Naslov je pravzaprav citat iz izjave zaskrbljenega režiserja, ki jo je ob svečani pojekciji svojih digitaliziranih kratkih filmov v Slovenski kinoteki izrekel karizmatični Karpo Godina, prejemnik nagrade France Štiglic za življenjsko delo. Na digitalizacijo in restavracijo slovenskih filmov opozarjajo avtorji in drugi filmski delavci od Slovenske kinoteke, SFC, Društev slovenskih snemalcev in režiserjev, arhivarji in tudi strokovnjaki s slovenske nacionalne televizije, saj ima prav TV SLO največji filmski arhiv v državi. Fenomen reševanja filma je svetoven, globalen. Zahteva znanje, nove tehnologije in namenska sredstva. Ljubljana je gostila odmeven mednarodni simpozij o restavriranju filmske dediščine,v Amsterdamu je dokončala študij restavratorstva filma prva slovenska diplomantka Nadja Šičarov, še vedno pa lahko zaradi pomanjkanja sredstev na prste samo ene roke preštejemo uspešno restavrirane in digitalizirane slovenske filme. V filmu spremljamo restavracijo kultnega filma Na svoji zemlji od začetnih pripravljalnih opravil do svečane projekcije filma v kinu pod zvezdami na ljubljanskem Kongresnem trgu. 70 let od prve projekcije na istem trgu, z zadnjimi živimi ustvarjalci filma. Tudi kot poklon režiserju Francetu Štiglicu, čigar 100-letnico rojstva obeležujemo v letu 2019.
55 min
Prve oddaje o 1. svetovni vojni je nekdanja TV Ljubljana v okviru Jugoslovanske radiotelevizije pripravila že davnega leta 1963. Za temi prvimi oddajami o veliki vojni so sledile različne mozaične dokumentarne oddaje, filmi in serije. Največ jih je bilo posnetih v produkciji TV Slovenija in zunanjih producentov po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko se je zelo povečalo zanimanje za to tematiko, ki je bila dolga desetletja v senci 2. svetovne vojne, še bolj pa ob stoletnicah začetka in konca te velike evropske morije.
31 min
Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti… so že ponarodele pesmi Vlada Kreslina, ki ima pri publiki kultni status. Ta ni posledica samopromocijskih strategij, ampak rezultat osebne karizme in sugestivnega glasbenega izraza. Ta temelji na prepletu tradicionalne panonske melodičnosti, rockovskega uporništva in izvirne pesniško-glasbene govorice. Dokumentarec ”Poj mi pesem” ponuja uvid v ključne faze Kreslinove rasti k avtentičnemu umetniškemu izrazu ter obenem vzpostavlja obrise kulturnega konteksta znotraj katerega deluje že več kot štirideset let. To je film o glasbi in tistih, ki jo imajo radi. Spremljevalna izjava režiserja Mirana Zupaniča: ”Nariši nebo in ptice bodo same priletele.”
106 min
V izraelski skupnosti skrajno pravovernih Judov haredi morajo biti ženske predvsem dobre žene svojim možem v dogovorjenih zakonih, preživljati družino in skrbeti za otroke, medtem ko možje preučujejo verska besedila, ki so ženskam prepovedana. Na volitvah morajo ravnati po navodilih rabinov, članke s politično vsebino podpisovati kvečjemu z moškim psevdonimom in predvsem – ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okviru skrajno pravovernih političnih strank Šas in Izraelska unija. Esti Šušan je tega sita. Z gibanjem Nivharot si prizadeva, da bi imele vse ženske v demokratičnem Izraelu enake pravice in da bi lahko postale izvoljene predstavnice tudi teh političnih strank. A nasprotniki ji vračajo z grožnjami in jo obtožujejo, da je feministka. WOMEN OF VALOR / Izrael / 2021 / Režija: Anna Somershaf
77 min
Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek
50 min
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 4. del: Ledeni jug V četrtem delu dokumentarne serije obiščemo najbolj neprijazen zamrznjeni svet – Antarktiko, celino, ki jo prekrivata sneg in led. Tu se živali največ zadržujejo blizu obale, nekatere v presenetljivem številu – denimo večtisočglave kolonije cesarskih pingvinov. V Južnem oceanu plavajo največje živali na svetu – sinji kiti, ki jih le redko vidimo. Na Antarktiki pa najdemo tudi ognjenike in sladkovodno jezero, v katerem živijo nekatera najbolj preprosta bitja na planetu. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: Orla Doherty
50 min
Portret Filipa Robarja Dorina, ki je eden od najbolj samosvojih filmskih ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma, cineast in teoretik. Filip Robar Dorina je študiral filozofijo in primerjalno književnost v Ljubljani, na Columbia Collegeu v Chicagu pa je diplomiral iz filmske in televizijske režije ter scenaristike. V 70. letih je poučeval na zasebnem inštitutu Montesano v Švici, nato pa je bil osem let asistent za filmsko režijo in igro na AGRFT v Ljubljani. Na začetku 80. let je ustanovil Filmske alternative, prvo zasebno producentsko podjetje v tedanji državi. V letih 1998-2002 je bil direktor Filmskega sklada RS, odtlej pa deluje kot samostojni filmski ustvarjalec in publicist. Je avtor okoli 30 dokumentarnih in igranih filmov raznih dolžin ter doma in v tujini nagrajeni ustvarjalec. Njegovi prikazi in analize eksistencialnih vprašanj sodobnega slovenskega človeka, uporaba moderno psihodinamične in sintetične metode dela s poklicnimi in ljubiteljskimi igralci, brezkompromisno razgaljajo slabosti človeške individualne, družbene, etične in politične sfere pri nas. Kot cineast in teoretik, ki izhaja iz načela ustvarjanja z najnižjimi možnimi stroški, se posveča temam in projektom, kjer se zavzema za osebno in družbeno odgovornost in izboljšanje pogojev življenja.
49 min
Dolga leta spopadov in kaosa so gmotno in kulturno uničila Irak. Od leta 1980 je umrlo skoraj dva milijona Iračanov. Kako se je to lahko zgodilo? Dokumentarna oddaja v dveh delih prepričljivo prikazuje uničenje Iraka v zadnjih 40 letih, od prvih dni iransko-iraške vojne leta 1980 do druge zalivske vojne leta 2003 in padca Islamske države leta 2017. Da bi razumeli, kaj je vzrok te tragedije, se je treba vrniti v čas ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja ter preučiti geopolitične odnose med Irakom, ZDA in drugimi velesilami, ki so se spopadle zaradi nacionalnih interesov. Laži, izdaje, manipulacije in izmišljeni podatki so pripomogli k propadu te bližnjevzhodne države. Ob pričevanjih nekaterih ključnih vpletenih – najvišjih politikov, zgodovinarjev in civilistov – ter z nedavno razkritimi dokumenti ta geopolitični triler nazorno osvetli tragedijo, ki je preoblikovala svet, v katerem živimo. IRAQ, DESTRUCTION OF A NATION / Francija / 2020 / Režija: Jean-Pierre Canet
54 min
Predsednik vlade Robert Golob je koalicijskim partnerjem predstavil imena kandidatov za ministre za javno upravo, kmetijstvo ter naravne vire in prostor. Imen po sestanku niso razkrili. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ob tem dejal, da bi Golob lahko predlog v državni zbor poslal že danes. Ostali poudarki oddaje: Inflacija novembra na letni ravni s 4,9 odstotka najnižja v dveh letih KPK uvedla preiskavo zoper nekdanjo ministrico Ajanović Hovnik V streljanju v Jeruzalemu ubiti trije ljude, najmanj 16 je ranjenih. Ubita tudi domnevna palestinska napadalca. Ob začetku podnebne konference v Dubaju pozivi k opustitvi fosilnih goriv
16 min
Doktor pedagoške znanosti, pa tudi violinist. Že za diplomsko nalogo je preučeval povezanost med inteligentnostjo in muzikalnostjo in zanjo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Zoran Jelenc je prvi direktor Andragoškega centra Slovenije in idejni oče Festivala učenja v Sloveniji. V studio Prvega ga je povabila Lucija Fatur.
24 min
Imena novih ministrskih kandidatov so zaokrožila v javnosti, predvidoma bodo uradno potrjena še danes. Med njimi je poslanec Svobode in nekdanji načelnik upravne enote Litija Franc Props, ki je najverjetneši kandidat za vodenje resorja za javno upravo. Nekdanjo ministrico Sanjo Ajanovič Hovnik preiskuje protikorupcijska komisija. Druge teme: - Medtem ko se nadaljujejo prizadevanja za novo podaljšanje prekinitve ognja v Gazi, je Hamas prevzel odgovornost za strelski napad v Jeruzalemu. Na obisku v judovski državi je znova ameriški zunanji minister Antony Blinken. - 28-ta podnebna konferenca Združenih narodov se je v Dubaju začela uspešno. Ustanovili so namreč sklad za povračilo škod revnejšim državam zaradi posledic podnebnih sprememb. - Vzrok za začasno nedelovanje spletnih strani državnih ustanov je zastoj v delovanju omrežnih stikal. Kot je še dejala pristojna ministrica Emilija Stojmenove Duh, so odpravili težave in razloge zanje podrobneje preiskujejo. Ni pa šlo za kibernetski napad, je še dodala.
29 min
Cofek izgubi svoj prvi mlečni čekan in zobna miška bi mu prinesla darilo! A ker ima na obisku Rino, si zaželi, da ga dobi tudi prijateljica. Zato Cofek in Rina zobni miški pripravita prav poseben sprejem.
7 min
Dr. David Zupančič (1991) se je že zgodaj začel ukvarjati s čuječnostjo, učinkovito metodo za obvladovanje stresa. Za njim sta dve desetletij raziskovanja in prakticiranja te metode, ki mu je, kot boste lahko izvedeli ob poslušanju Odprte knjige, spremenila življenje. Zupančičeva druga knjiga »Znanost mirnega življenja« je pripoved o iskanju miru, ki temelji na avtorjevih izkušnjah, hkrati pa ima močno znanstveno podlago, saj so nasveti podprti s citiranjem več kot 70 raziskav. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi. Zvočnico pa najdete na spletni strani ZKP RTV Slovenija. Bralec: Rok Kunaver Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Gašper Loborec Tajnica režije: Tanja Grmovšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović Posneto v studiih Radia Slovenija, v oktobru 2023.
18 min
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
7 min
Premier Robert Golob bo predvidoma jutri uradno razkril imena kandidatov za nove ministre za javno upravo, kmetijstvo ter naravne vire in prostor. Njihove predstavitve pred pristojnimi parlamentarnimi odbori bi lahko potekale že prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški zunanji minister Izrael pozval k zaščiti civilistov v Gazi. - Uprava Luke Koper bo po letu dni spet popolnjena. - Slovenske rokometašice uspešno začele svetovno prvenstvo, nogometaši Olimpije izgubili možnost napredovanja v izločilne boje konferenčne lige.
11 min
Ena najznamenitejših slik v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer se ustavijo številni obiskovalci galerije, je delo slikarja Mihaela Stroja iz srede 19. stoletja, upodobitev Luize Pesjakove – dame v belem. Ta je izhajala iz pomembne in zelo premožne družine, se tudi bogato poročila, a zaradi propada moževega podjetja živela skromno in na koncu umrla v samoti. Njenega imena ne najdemo na nagrobniku njene družine. A bila je veliko več kot le lepa mladenka v beli obleki. Ni pomembna le kot ženska, ki se je uveljavila v svetu, rezerviranem za moške, in njena literatura ni le trivialna ženska literatura, ampak je s svojim literarnim slogom vnesla v slovensko književnost nekaj novega in posebnega. Po njenih sledeh se bomo sprehodili z največjo poznavalko dela in življenja Luize Pesjakove, prof. dr. Urško Perenič.
25 min
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
24 min
V oddaji gostimo še eno povratnico. Maruša Jakše se je v domovino vrnila po kar nekaj letih poskusov uveljavljanja v Združenih državah Amerike, kjer ji ni uspelo najti kakšne bolj trajne oblike bivanja in dela. Na lastni koži je izkusila kruto resničost diskriminiranih tujih delavcev v Ameriki: v eni izmed svojih služb se je namreč pritožila svojemu šefu, ker so morale s sodelavkami spati v bivalnih kontejnerjih, v katerih bi v normalnih razmerah lahko živele maksimalno tri, notri pa jih je stlačiš dva- do trikrat toliko. Nadrl jo je, češ da tam nima enakih pravic kot "pravi Američani", in da kot tujka lahko samo zadovoljna s tem, kar dobi. Ta težka izkušnja se je po njenih besedah izkazala za neprecenljivo, predvsem pa prelomno glede njenega osebnostnega razvoja. Po njeni zaslugi se med drugim, kot pravi, precej bolj boji načrtne in zavestne človeške zlobe kot pa na primer stikov z ljudmi s socialnega dna - tudi če gre za sobivanje z malimi kriminalci z ulice, kot denimo v Brooklynu, kjer se je kot edina belka daleč naokoli počutila "zelo lepo sprejeto" med uličnimi preprodajalci cracka.
16 min
Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi se je 10. decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo se je, da se začenja novo obdobje demokracije, ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo streznitev. Povsod v arabskem svetu so se stari režimi obnovili, razplamtele so se državljanske vojne in veliko ljudi je zbežalo iz domovine. Vendar arabska pomlad ni bila zaman, saj pritisk na sprejetje reform še nikoli ni bil tolikšen. Dokumentarna serija v dveh delih ponuja izčrpen pregled dogajanja ter išče podobnosti med vstajami leta 2011 in zdajšnjimi nemiri v Libanonu in Iraku. O arabski pomladi pripovedujejo domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, Libanonu in Egiptu? ARABELLION - 10 JAHRE SPÄTER / ARABELLION - 10 YEARS LATER / Nemčija / 2021 / Režija: Michael Richter
52 min
Prepričane, da v Sloveniji jemo neoporečno hrano, nas je presenetila novica o korenju onesnaženem s kadmijem
12 min
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
26 min
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
18 min
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
10 min
Car pretirava z gnojenjem in Morf se lahko po paradižniku povzpne v višave. Ko se Morf in Car znajdeta v neznanem okolju, morata ostati prisebna, da ne pozabita, po kaj sta prišla.
5 min
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
1 min
Slovenija se uvršča med države, ki okužbo s HIV-om dobro obvladujejo. Izboljšanje informiranosti in dostopnost do zdravil ob tem ostajata dva vidika, ki lahko dobro vplivata na zmanjševanje in zamejevanje spolno prenosljivih bolezni. Pred svetovnim dnevom boja proti AIDS-u bomo zato na Prvem Svetovalni servis posvetili spolnim okužbam; predvsem njihovemu zamejevanju oz. preventivi, pa tudi prepoznavanju in zdravljenju. Sogovornica bo infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja - UKC Ljubljana.
25 min
Dnevni red seje: A1. Zahteva Zagovornika načela enakosti za oceno ustavnosti tretje alineje drugega odstavka 6. člena Zakona o osebni asistenci (ZOA) 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1A), skrajšani postopek 2. Razno
107 min
Alexander Armstrong razišče eno najbolj dinamičnih držav na svetu – Južno Korejo. V tridelni seriji se sreča s fenomeni K-popa, Gangnam Styla, Igre lignja in youtubovske kulture spletnih vplivnežev, pa tudi z zasledovanjem telesne lepote, meditativnim soočanjem s smrtjo, robotskimi natakarji, osupljivimi palačami … 2. del: Alexander Armstrong nadaljuje raziskovanje živahnega glavnega mesta Južne Koreje, Seula. V zgodovinskem središču občuduje razkošno palačo Gyeongbokgun iz 14. stoletja. Obišče zeliščno tržnico in bolšji trg, na katerem starejši kupujejo modna “vintage” oblačila. Spozna prebežnico iz Severne Koreje, ki ima v mestu šolo ljudskih plesov, vedeževalec mu napove prihodnost iz kart, v kulturnem muzeju pa se igra z otroki v slogu Igre lignja. Učiteljica bobnov ga povabi na koncert na terasi. SOUTH KOREA WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ed Venner
42 min
Sreča je tam doma, kjer lahko gnezdijo lastovke. Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Nada Arh. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
9 min
Leta 2004 so oblasti Severne Makedonije na meji prijele nemškega državljana Khaleda El Masrija in ga izročile predstavnikom ameriške Cie, ki so ga odpeljali v tajni zapor blizu Kabula. Tam so nedolžnega El Masrija celo mučili, a ko so ugotovili, da ni terorist, so ga čez pet mesecev izpustili v gozd v Albaniji. Njegov primer je bil zelo pomemben pri razkrivanju nezakonitega programa »izrednih izročitev«, ki ga je Cia izvajala po napadih 11. septembra 2001. ZDA se mu niso nikoli opravičile, na cedilu ga je pustila tudi Nemčija, le Severna Makedonija je ravnala drugače – El Masriju se je uradno opravičila in mu izplačala odškodnino. THE EL MASRI CASE / Nemčija, Avstrija / 2021 / Režija: Stefan Eberlein
52 min
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
22 min
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
9 min
Premier Robert Golob naj bi jutri v državni zbor poslal imena kandidatov, s katerimi bi zapolnil položaje ministrov za javno upravo, kmetijstvo ter naravne vire in prostor. Neuradno gre za poslanca Svobode Franca Propsa, županskega kandidata stranke Vojka Adamiča, za vodenje ministrstva za naravne vire in prostor pa še niso izbrali med državnim sekretarjem na ministrstvu Jožetom Novakom in nekdanjim ministrom za okolje prostor Juretom Lebnom. Več po drugih poudarkih oddaje: Druge teme: - Vlada znižala trošarine na pogonska goriva, sestavlja tudi ukrepe proti energetski revščini - Med začasnim premirjem v Gazi narašča napetost na Zahodnem bregu - V Rusiji prepovedali gibanje LGBT, češ da spodbuja sovraštvo
21 min
Dokumentarni film režiserja Juliena Templa je prikaz razburkanega življenja Shana MacGowana, znamenitega vokalista in tekstopisca, frontmana glasbene skupine The Pogues, ki je danes umrl po dolgi in hudi bolezni, star 65 let. Najbolj znan je bil po božični uspešnici Fairytale of New York. Shane MacGowan je učinkovito združil tradicionalno irsko glasbo z energičnostjo pank roka. Film je preplet dragocenih arhivskih posnetkov ustvarjanja skupine in življenja MacGowanove družine. Bogatijo ga tudi animacije priznanega avtorja Ralpha Steadmana. CROCK OF GOLD: A FEW ROUNDS WITH SHANE MACGOWAN / Irska, Velika Britanija, ZDA / 2020 / Režija: Julien Temple
124 min
Bolečine ne maramo, čeprav nas večkrat, ko je akutna, lahko obvaruje. Pri kronični je drugače. Prof. Dr. Apkar Vania Apkarian je profesor fiziologije, anesteziologije, fizikalne medicine in rehabilitacije na Univerzi Northwestern Feinberg School of Medicine v ZDA. Velja za pionirja uporabe magnetno resonančne spektoskropije, s pomočjo katere lahko dobijo vpogled v nevrokemično dogajanje v naših možganih. Prof. Apkarian se med drugim posveča tudi vprašanju kronične bolečine, več o tem je povedal v pogovoru z Mojco Delač za Možgane na dlani.
9 min
Württemberg leži na jugozahodu zvezne dežele Baden Württemberg. Za območje je značilno valovito gričevje, številne reke in jezera. Zaradi bližine Bodenskega jezera pa je podnebje milo, in tu uspeva različno sadje. Siegbert Gerster je pustil službo v mestu in se z družino preselil na kmetijo staršev, kjer redi kokoši v prav posebni kokošji zadrugi. Njegova žena Manuela pripravlja tradicionalne švabske jedi, znanje pa želi prenesti na prihodnje rodove, zato piše knjigo receptov. Vsake toliko pridejo partnerji v zadrugi obiskat svoje kokoši, in takrat se posladkajo z Manuelinimi dobrotami. Bere Andrej Hofer. ZU TISCH / Nemčija / 2019 / Avtorica: Stefanie Fleischmann
26 min
Mile se, kot že velikokrat, ponovno spre z očetom Borom. Oče poskuša sina ujeti in ga prav po moško premikastiti. Boro pa pri svojih vzgojnih poskusih nesrečno pade in se udari v glavo. Mile se ves prestrašen zateče k Anji, ki mu svetuje, naj se z očetom resno pogovori. Miletu se zdi popolnoma nemogoče, da bi se v njegovi družini resno pogovarjali. Tega vendar niso še nikoli počeli. Če pride s tako neumno idejo k očetu, bo Boro mislil, da se iz njega norčuje. Z njim bo hotel ponovno in še huje obračunati. Anja pa le najde način, da Mileta pregovori v pogovor...
29 min
Eva Assani je mama treh otrok in umetnica ličenja. Agnes Pajsar Korenč je mama dveh otrok in učiteljica. Kako usklajujeta službo z družinskim življenjem? Kaj se zgodi, ko se v misli ob napačnem času priplazi eno ali drugo? Kako se spoprijemata s pričakovanji okolice, da mora biti ženska v službi najboljša zaposlena, doma pa najboljša mama ali žena? Ali ti partnerski odnos narekuje urnik obveznosti na hladilniku? Kaj pa romantika?
48 min
V minulih tednih in mesecih se je krepil vtis, da sta vlada in gospodarstvo neprestano na nasprotnih bregovih, da sta bolj nasprotnika kot partnerja pri graditvi države blaginje. Se bo to po sinočnjem Vrhu slovenskega gospodarstva spremenilo? Gospodarstveniki so predsedniku vlade, ministrom in nekaterim nekdanjim premierjem predstavili svoje zahteve, Robert Golob pa je obljubil obnovitev dialoga in srečanja na mesečni ravni, med prvimi temami pa izpostavil debirokratizacijo in davčno reformo. Povzemamo ključna sporočila in obljube.
5 min
Danes se začenja 28. Podnebna konferenca pod okriljem Združenih narodov. Pričakovanja so visoka z evropsko in tudi slovensko ambicijo o določitvi konkretnih korakov za odpravo fosilnih goriv na čelu. Ambiciozne načrte pa imajo tudi kontroverzni gostitelji letošnje konference – Združeni arabski emirati, ki načrtujejo približno 50-odstotno povečanje črpanja nafte in plina do leta 2030, ko bo že prepozno za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje. Kakšne možnosti za uspeh torej sploh ima COP28? Na kateri točki so države pri doseganju ciljev pariškega sporazuma? Kako se za pogajalsko mizo znajde Slovenija? Sijejo tudi žarki upanja? O vsem tem se je Miranda Bratkič pogovarjala s prvim in dolgoletnim pogajalcem Slovenije Andrejem Kranjcem.
17 min
V tokratni epizodi smo obiskali gozd. Po dolgem sprehodu je pred mikrofon stopila lastnica gozda, gozdarka, lovka in matematičarka Marija Jakopin, ki je razdrla marsikatero zanimivost o gozdu, upravljanju z njim, pogovor pa seveda ni šel niti mimo knjig in sreče.
58 min
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
129 min
Slaba novica. Okova čreda se je preselila in zdaj je igrišče predaleč od njegovega doma. Nič zato. Mladiči bodo morali najti novo igrišče. Najdejo ga blizu Anansijine kolibe, vendar ni najboljše.
4 min
V Tarči o sumih financiranja največje opozicijske stranke prek različnih obvodnih podjetij in s pomočjo številnih posameznikov, županov, državnih podjetij in Madžarske. Kakšno vlogo je imel pri tem Rok Snežič? Poslanci so si lahko ogledali tudi posnetek dvigovanja šopov gotovine njegove prijateljice.
65 min
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
33 min
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije za ustavitev nezakonitih migracij, učinkovitejše ukrepe za zaščito meja Republike Slovenije ter krepitev varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije ter njihovega premoženja 2. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem Zakona o pomilostitvi in potrebnimi spremembami ter zahteva za mnenje predsednice Republike Slovenije o tem vprašanju
156 min
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
5 min
Na Nočni obisk je prišel performer in zapisovalec prepovedanih misli, Renato Volker, v Mariboru rojeni upokojeni učitelj. Oče in dedek, ki je na dopustu pri triintridesetih letih imel prvi spolni odnos z moškim. »Vsake toliko je okej, če nisi okej,« trdi nočni sopotnik. Pogovarjali smo se o zgodbah, ki jih je pisalo njegovo življenje. O geografskih rešitvah za čustvene probleme, iskanju, družbeni klimi in smislu je klepetal s Saro Zmrzlak.
82 min
Tokratni Studio ob 17-ih pripravljajo kolegi z Radia Maribor, spodbudil pa ga je sporni sklep, ki ga je pred dnevi potrdil Svet RTV Slovenija. Ta je zaradi hude finančne stiske, v kateri se je znašla naša medijska hiša, naložil upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukrepov. Med njimi so ukinitev mariborskih Radia in Televizije, Radia Si ter koprskih Televizije in Radia. Sklep bi lahko bil po nekaterih interpretacijah v nasprotju z zakonom. Ob tem se pojavljajo vprašanja: Ali grozi ukinitev regionalnih RTV-centrov? Ali je sklep mogoče razumeti tako, da regionalne vsebine niso pomembne? Zakaj se pogovarjamo o ukinjanju regionalnih programov, ne pa o vzpostavitvi stabilnega financiranja javnega medijskega servisa? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Rižnar, njeni gostje so: Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija Matej Žunkovič, v.d. vodje regionalnega RTV centra Maribor Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor Tomaž Karat, v.d. odgovornega urednika TV Maribor Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si Andrej Šavko, v.d. odgovornega urednika Radia Koper
42 min
Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.
26 min
"Bili smo kot družina," pripovedujejo adrijke in adrijci, ki se še vedno srečujejo, ohranjajo stike in negujejo prijateljstva. Sinoči so se v Ljubljani zbrali v največjem številu doslej. Prišli so od vsepovsod, saj vsako leto komaj čakajo, da se spet vidijo.
9 min
Na igralni urici je mednarodni dan. Pepa in njeni prijatelji se preoblečejo v države sveta.
5 min
V nedeljo zvečer se je na Gospodarskem razstavišču v organizaciji Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije končal slovenski knjižni sejem. In točno tako je šestdnevni dogodek na novi lokaciji tudi izgledal: izključno gospodarsko. To so opazili tudi obiskovalke in obiskovalci – premnogi so se pritoževali nad razvrednotenjem knjige in plemenitega poslanstva te prireditve, ki je s selitvijo na drugo prizorišče očitno izgubila še zadnje ostanke atmosfere kulturnega dogodka ter trdo pristala v ubornih okvirih mentalnega dometa trgovcev z novci. V starih časih je, samo za primer, Sejem podeljeval nagrado za najlepšo stojnico, ker so organizatorji razumeli vsaj eno njegovo specifiko v primerjavi z ostalimi: domišljijo. Zdaj je uniformiranost domala zapovedana. Zakaj? Jah, da lahko posebej zaračunajo vsak njen sestavni del, seveda. Predelne stene. Talne obloge. Stropne povezave. Najem table. Koše za smeti. Ni, da ni. A to nikoli ni bil dogodek, ki bi dojel, kako ključno bi bilo malim in mikro založbam ter samozaložnikom na sejmu zagotoviti centralno pozicijo, saj ravno ti slovenskemu založništvu zagotavljajo kolorit, večplastnost, s čimer ga delajo močnejšega, agilnejšega. Že v Cankarjevem domu so bili majhni potisnjeni v klet, no, zdaj so pa v temne kote hal, kjer jih komaj najde celo ta, ki jih načrtno išče. Z novim vodstvom Zbornice in selitvijo je omenjena drža zgolj dosegla svoj zenit. Oziroma, kot se je tako lepo ter v verbalnem smislu dometu aktualnega vodstva kontekstualno točno izrazil Pavlica v Petelinjem zajtrku: "Kdor lahko plača, lahko fu*a, kdor pa ne, pač ne." Paradoks je pravzaprav zanimiv: v letu gostovanja slovenske literature v Frankfurtu na eni strani visokoleteči Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, na drugi pa vulgarna, agresivna ter izključno v profit orientirana govorica organizatorjev 39. Slovenskega knjižnega sejma. Več kot očitno tu dialog ni mogoč, toda stvar je v bistvu preprosta: mi, ki dejansko delamo v slovenskem založništvu in knjigotrštvu, ne razumemo slabo zaigrane sejmarske vljudnosti, saj za to, da bi kot založniki v danih razmerah sploh lahko obstali, vsak dan nujno potrebujemo ogromne količine odgovorne naivnosti. Brez nje bi tu knjige izdajale štiri založbe: ena, za katero je knjiga klobasa, ena, proglašena za nacionalni zaklad, ena požrešna, ki ji je založništvo zgolj paravan za pridobivanje čim večjih količin najraje državnih sredstev, pa morda še kaka, ki bi se prihulila zraven. Kar bi te založbe izdajale, bi bilo spričo njihove poslovne motivacije vsebinsko izrazito omejeno, res pa je, da bi si na slovenskem knjižnem sejmu lahko razdelile ogromno prostora – vsaka pol hale, pa roka! In ker se pod aktualnim organizacijskim odborom razmere zgolj eksponentno slabšajo, je morda dejansko čas, da si ga. Da ga imajo samo zase. In počasi izpustijo besedico »knjižni«. Morda je zdaj vendar napočil čas, da se »ta mali« preštejemo in ugotovimo, kdo hoče še naprej neprôste dni živét', nočém enake, kdo pa pripada onim, ki tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti vól'jo vero in postáve.
4 min
Svet RTV Slovenija je nedavno zaradi nezavidljivega finančnega položaja naše medijske hiše naložil Upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev regionalnih centrov ter med drugim tudi Glasbene produkcije. Stroka opozarja, da bi bila ukinitev ansamblov ter zborov RTV nepopravljiva škoda. V studiu smo gostili vodjo Glasbene produkcije, Majo Kojc ter spregovorili o samem delovanju zasedb Glasbene produkcije ter njihovem vplivu na širši slovenski kulturni prostor.
18 min
Stane poskuša rešiti družinski proračun tako, da začne prodajati sesalce po domovih v Avstriji. Pred Irmo to skriva in ji utemeljuje malo boljšo finančno situacijo z boljšimi borznimi gibanji. Ko vse pogosteje odhaja zdoma v poslovnih oblačilih, začudeno Irmo prepričuje, da se delnice dvigajo. Medtem, ko se v stanovanju Dolenčevih dogajajo ljubezenske zadeve, pa se iz lokala sliši Borotovo nezmerno veseljačenje s pivskimi kolegi. Ker Boro Mojci skorajda uniči lokal in zapravi več, kot bi smel, ga hoče Mojca zapustiti. Odkupiti se ji mora tako, da ji bo kupil najsodobnejši sesalec. Mojca in Boro pa ne vesta, da take sesalce kot edini daleč naokrog prodaja samo Stane…
27 min
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
98 min
Alter komedija v jeziku z ulice. Celovečerni prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. »Film je nostalgično posvetilo mladosti; klubu 27 tistih, ki so ostali živi, cimrskemu življenju z njegovimi prednostmi in slabostmi, ljubljanskemu nočnemu življenju, Metelkovi, slengu, sodobnemu 'seksu-drogam-in-rokenrolu'. (…) Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Prasica, slabšalni izraz za žensko je s sedmini vesnami zmagovalec Festivala slovenskega filma 2021. A subversive comedy in Slovenian street language. A debut feature directed by Tijana Zinajić, a distinguished theatre director and actress, and written by an acclaimed young screenwriter Iza Strehar. "The film is a nostalgic dedication to youth; to the club of the 27 who are still alive, to the roomie life with its pros and cons, to Ljubljana nightlife, to Metelkova, to slang, to contemporary 'sex-drugs-and-rock'n'roll'. (...) The key question is no longer how to get back on your feet, how to succeed, but first and foremost, how to come to your senses" (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Bitch, a derogatory term for a woman, is the winner of the 2021 Festival of Slovenian Film with seven Vesna awards. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.
86 min
Prejemnik leva prihodnosti za najboljši prvenec na beneškem filmskem festivalu. »Kruh in mleko je surov, a hkrati nežen film o ljudeh, ki iščejo toplino in ljubezen, pa vendar storijo vse, da ju ne bi našli. Film o ljudeh, ki živijo med peklom in nebesi. O ljudeh, ki jih poznamo vsi« (Jan Cvitkovič, režiser in scenarist). Awarded with the Lion of the Future for the Best Debut at the Venice Film Festival. »Bread and Milk is a crude and concurrently tender film about people who are searching for warmth and love, and yet everything they do sets the odds against them. A film about people living between heaven and hell. About people we all know. (Jan Cvitkovič, director in screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.
64 min
Britanski igralec in popotnik Michael Palin se tokrat odpravi na popotovanje po eni najnevarnejših držav na svetu. Ob omembi Iraka večina ljudi pomisli na vojne in spopade, na tridesetletno vladavino Sadama Huseina in poznejši razmah Islamske države. Vendar je Irak veliko več kot to, ugotavlja Palin med potjo, ki ne teče vedno gladko, saj njegovo ekipo pogosto ustavljajo na nadzornih točkah. Kljub temu mu uspe slediti reki Tigris vse od izvira v Turčiji do izliva v Perzijski zaliv na jugu Iraka, spotoma pa odkriva pokrajino, kjer je pred 6000 leti vzniknila ena najstarejših civilizacij na svetu. 1. del Michaelu Palinu se pri 78 letih uresniči dolgoletna želja: lahko bo sledil veliki reki od izvira do izliva. Tigris izvira v Turčiji, blizu meje z Irakom, zato Palin začne popotovanje prav tam. Najprej ga pot vodi v Mosul, ki je bil v spopadih med Islamsko državo in iraško vojsko leta 2014 skoraj povsem porušen. Nato obišče Arbil, središče iraškega Kurdistana, kjer Kurdi uživajo več svoboščin kot v Turčiji, zato tu cveti podjetništvo, mesto pa Palina zaradi bleščečih luči spominja na Ameriko. S Kurdi praznuje novo leto, praznik navruz, ob katerem se bučnega slavja v Akri udeleži na tisoče ljudi. MICHAEL PALIN: INTO IRAQ / Velika Britanija / 2022 / Režija: Neil Ferguson
44 min
Pepa in njena družina obiščejo nov zabaviščni park Krompirjevo. Tam spoznajo, da se zelenjavna čarovnija nikoli ne konča.
5 min
V gorati Alpujarri na jugu Španije želijo nekateri kmetje obuditi pokrajino s starodavno rastlino. Juan Peña goji konopljo na strmih pobočjih Sierre Nevade. Semena stisnejo v olje, to, kar od njih ostane, pa zmeljejo v moko. Posušene liste namočijo v olivnem olju, da dobijo pomirjujoče mazilo. Tu so idealne razmere za gojenje mandljevcev. Oberejo jih tako, da plodove z dreves sklatijo s palicami. Juanova žena Yolanda Godoy je pri tradicionalni kuhi izvirna. Pripravi odličen vegetarijanski karpačo z bučkami, oluščena konopljina semena pa uporabi za cvrtje piščanca, znamenito mandljevo juho ali avokadovo torto z bananami. Bere Andrej Hofer. ZU TISCH / 2021 / Nemčija / Avtorici: Marie Villetelle in Alba Vivancos
20 min
Glasbenodokumentarni film ceste o tradiciji irske ljudske glasbe. Priznani violinist Daniel raziskuje Irsko, irsko glasbo in svoje korenine. V srednjeveškem Kilkennyu sreča "kraljico irske harfe" Siobhán Armstrong, v Galwayu nastopi z mojstrom irske ljudske glasbe, godcem Seánom Smythom in v Dublinu premierno izvede skladbo dolgo pozabljene irske skladateljice Ine Boyle, z irskim nacionalnim simfoničnim orkestrom. Film bogatijo privlačni posnetki irske pokrajine in irska popularna ljudska glasba v izvedbi vrhunskih irskih glasbenikov.
52 min
Komična drama. Gospa Eva, kostumografka, nenadoma postane vdova. Umre ji mož Ludvik in vse v življenju se ji spremeni. Presenečenja si sledijo drugo za drugim … Tudi to s skrivnostno otroško risbo nekega dečka, ki jo je Eva našla nekje med moževimi stvarmi. Zadevi sicer ni pripisala posebnega pomena, je pa risba vznemirila njeno hčer Terezo, ki ji v življenju ne gre vse po maslu … Morda je prav zaradi tega pograbila idejo, da ima nekje odtujenega polbrata. Ta zamisel porodi druge, še bolj čudne, in na koncu sta ženski odločeni priti stvarem do dna; šli bosta po sledeh Ludvikovih življenjskih pustolovščin, njegovih ljubic in prijateljev, dokler ne bosta razrešili družinskih skrivnosti. Na pot se odpravita z Ludvikovim avtom, starodobnim Volgo GAZ 21, in že ta odločitev je dogodivščina sama po sebi … TÁTOVA VOLHA / ČEŠKA R. / 2018 Režija: Jirí Vejdelek / Scenarij: Iva Jestrábová, Jirí Vejdelek / Igrajo: Eliska Balzerová, Tatiana Dyková, Martin Mysicka, Emília Vásáryová, Bolek Polívka, Vilma Cibulková, Eva Holubová, Hana Maciuchová, Ivana Uhlirova, Jana Plodková, Václav Neuzil, Eva Leinweberová …
85 min
Dokumentarna oddaja nazorno oriše razcvet trga z nakradenimi umetninami, pogosto odtujenimi judovskim lastnikom, v času nacistične okupacije Francije in preostale Evrope. Ekspresionistična, kubistična in dadaistična dela so nacisti označili kot dokaz izroditve in jih odstranili iz nemških muzejev. Del so jih celo uničili, del pa prodali na mednarodnem trgu. THE ART MARKET DURING THE NAZI OCCUPATION / Francija / 2021 / Režija: Vassili Silovic
54 min
Kot diamant izbrušeni kultni triler Walterja Hilla Ryan O'Neil igra najboljšega voznika, kar jih vozi po nočnih cestah Los Angelesa. Voznik, čigar osebnega imena ne spoznamo, svojim strankam služi za pobeg s krajev zločina. Njegova vožnja je prebrisana in predrzna, elegantna in nezmotljiva. On je uglajen in diskreten, zbran in discipliniran. Policija ga nikdar ne ulovi in svoje stranke vedno pripelje na varno. Sam pa ni povsem na varnem. Detektiv si je zadal, da ga bo uničil. Voznik se po pomoč zateče k Igralki - stari znanki, ki Detektiva zapelje v svojo igro. Nikoli boljši Ryan O’Neil, Bruce Dern in Isabelle Adjani zaigrajo v kultnem, minimalističnem, kot haiku izčiščenem trilerju, ki je imel izjemen vpliv na prihodnost žanrskega filma. Velja za vrhunec filmske stilizacije v70. letih in je eden od največjih vzorov režiserja Quentina Tarantina. Izvirni naslov: THE DRIVER / Francosko-italijanski film, 1967 / Režija in scenarij: Walter Hill / Igrajo: Ryan O'Neal, Bruce Dern, Isabelle Adjani
87 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
2 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
2 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
8 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
13 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
2 min
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
2 min
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
6 min
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
1 min
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
1 min
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
1 min
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
1 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
1 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
1 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
1 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
2 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
1 min
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
2 min
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
2 min
Merjenje frekvenc pa je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Slovenski strokovnjaki so med drugim merili, kako vibracije oz. koncertni zvok vpliva na eno izmed najbolj znanih stavb na svetu, na rimski Kolosej.
2 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Posnetki rednih sej Državnega zbora. Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom. Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po dogovoru na kolegiju ali na predlog vlade. Državni zbor ima redne seje v času rednih letnih zasedanj praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh. Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
91 min
Izzivi, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje z vključenimi varnostnimi grožnjami, kličejo po izvedbi vsebinsko pomembnega posveta s področja zagotavljanja neprekinjenosti delovanja naših organizacij. Nedavne poplave so ponovno pokazale potrebo, da bodo uspešno preživela samo tista organizacijska okolja, ki v svojem rednem procesu poslovanja zagotavljajo ustrezen sistemski pristop pri zagotavljanju načrtovanja neprekinjenega poslovanja. Tako so take organizacije bolj robustne in prožne na odzivanje v primeru celega niza kriz, ki si v zadnjem obdobju sledijo v verižnih časovnih intervalih. Če v tem okviru izpostavimo organizacije, ki upravljajo s kritično infrastrukturo in bistvenimi storitvami, ki so ključne za delovanje širše družbene skupnosti, potem je pomen sistema neprekinjenega delovanja še pomembnejši. Problematiko gre postaviti tudi v luč prenosa dveh pomembnih evropskih direktiv s področja kritične infrastrukture in informacijske varnosti v slovenski pravni red (NIS-2 direktivo in CER direktivo). Obe direktivi naslavljata zagotavljanje ustrezne neprekinjenosti delovanja ključnih subjektov in storitev, njihove robustnosti ter enotnih stresnih testov za preverjanje njihove sposobnosti delovanja ob kriznih razmerah. Posvet je namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagala pri iskanju učinkovitih poti za integracijo omenjene zakonodaje v naš pravni red. Na podlagi izkušenj iz pomembnih EU projektov bo posvet pomagal strateškemu managementu in strokovni javnosti nakazati dobre praske pri vpeljevanju in izgrajevanju ustreznega sistema neprekinjenega delovanja njihovih organizacij.
107 min
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem Zakona o pomilostitvi in potrebnimi spremembami
117 min
Dnevni red seje: 1. Sporna poraba skoraj 2 milijonov evrov javnih sredstev MORS za dokumentarno resničnostno serijo »Vojak v akciji«
126 min
Dnevni red seje: A1. Zahteva Zagovornika načela enakosti za oceno ustavnosti tretje alineje drugega odstavka 6. člena Zakona o osebni asistenci (ZOA) 1. Predlog zakona o spremembi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1A), skrajšani postopek 2. Razno
107 min
Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Temeljna načela določa 93. člen URS, podrobneje pa poslovnik in zakon o parlamentarni preiskavi in delno tudi kazenski zakonik. Namen teh preiskav je poiskati nepravilnosti, ki jih povzročajo nosilci javnih funkcij in pooblastil. Lahko se odredi le o zadevah javnega pomena, NE SME SE ODREDITI O ZADEVAH IZ REDNE PRISTOJNOSTI SODIŠČ. Dobljeni rezultati služijo oceni dejanskega stanja. Na podlagi tega pa se DZ odloči o: -politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in pooblastil -spremembi zakonodaje na določenem področju, -druge odločitve iz pristojnosti DZ. Parlamentarno preiskavo izvaja parlamentarna komisija, ki jo imenuje DZ, sestavljena je izključno iz poslancev DZ in se oblikuje po načelu proporcionalnosti in paritete.
135 min
Izjemni vremenski dogodki, ki smo jim priča v zadnjem desetletju, nakazujejo potrebo po zadrževanju vode kot nujnemu ukrepu za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki se iz leta v leto povečujejo zaradi vse pogostejših in silovitejših hidroloških ekstremov, in kot ključnemu orodju za zagotavljanje pitne vode in hrane. Že ob lanskoletni suši se je pokazal pomen gradnje zadrževalnikov, letos smo lahko opazovali ključno vlogo nasipov pri preprečevanju in zmanjševanju škode na individualnih stanovanjskih objektih in javni gospodarski infrastrukturi, saj je bila škoda na mestih, kjer tovrstnih objektov ni, znatno višja. A pregrade in zadrževalniki niso le pomemben ukrep za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter za krepitev odpornosti družbe - pomembno vlogo imajo tudi pri zagotavljanju okoljske trajnosti. Večnamenski zadrževalniki so že in bodo v luči podnebnih sprememb igrali izjemno pomembno vlogo tudi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj ugodno vplivajo na vzpostavitev primernih življenjskih pogojev za številne ogrožene živalske vrste ali habitatne tipe. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo rastlinskim in živalskim vrstam, lahko pogoj za njihovo ohranitev. Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja voda pri prilagajanju na podnebne spremembe ter pozitivnih vidikih večnamenskih zadrževalnikov kot javne gospodarske infrastrukture za lokalne skupnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in naravo.
158 min
Dnevni red seje: 22. Vmesno poročilo o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine (zaprto za javnost) 14. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-2A), prva obravnava 17. Predlog resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »PREHITIMO POTRES« (ReKPV50) 18. Predlog resolucije o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024-2033 (ReJSV24–33) 19. Predlog resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (ReNPVCP23–30) 20. Predlog deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela (DeTRPSIL)
176 min
Državni zbor nadaljuje strateške razprave o najpomembnejših temah za prihodnost Slovenije, ki so jih poimenovali Soglasje za prihodnost. Odpirajo vrata civilni družbi, znanstvenim, izobraževalnim in raziskovalnim institucijam, ministrstvom, nevladnim organizacijam, gospodarstvu ter lokalnim skupnostim, da v skupnem dialogu najdejo soglasje o vprašanjih in izzivih, ki so ključni za prihodnost naše države. Podnebne in okoljske spremembe so ena osrednjih tem, ki terjajo družbeno in politično soglasje, dogovor in še močnejšo ozaveščenost širše javnosti. Zato Državni zbor v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj ter Umanotero, organizira posvet Podnebni dogovor, ki bo v četrtek, 14. novembra 2019, z začetkom ob 9.30, v veliki dvorani Državnega zbora. Uvodoma bodo zbrane nagovorili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za okolje in prostor Simon Zajc in predstavnica gibanja »Mladi za podnebno pravičnost« Aja Vrenjak. Dogodek bo v nadaljevanju razdeljen v tri panele, preko katerih želimo s strokovnjaki, nevladnimi in vladnimi organizacijami ter širšo zainteresirano javnostjo, odpreti razpravo o prilagajanju na podnebne spremembe (uvodni prispevek dr. Lučke Kajfež Bogataj), blaženju podnebnih sprememb v prometu in industriji (uvodni prispevek Andreja Gnezde) ter blaženju podnebnih sprememb na področju oskrbe z energijo (uvodni prispevek dr. Dušana Pluta).
349 min
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije za ustavitev nezakonitih migracij, učinkovitejše ukrepe za zaščito meja Republike Slovenije ter krepitev varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije ter njihovega premoženja 2. Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem Zakona o pomilostitvi in potrebnimi spremembami ter zahteva za mnenje predsednice Republike Slovenije o tem vprašanju
156 min
Izzivi, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje z vključenimi varnostnimi grožnjami, kličejo po izvedbi vsebinsko pomembnega posveta s področja zagotavljanja neprekinjenosti delovanja naših organizacij. Nedavne poplave so ponovno pokazale potrebo, da bodo uspešno preživela samo tista organizacijska okolja, ki v svojem rednem procesu poslovanja zagotavljajo ustrezen sistemski pristop pri zagotavljanju načrtovanja neprekinjenega poslovanja. Tako so take organizacije bolj robustne in prožne na odzivanje v primeru celega niza kriz, ki si v zadnjem obdobju sledijo v verižnih časovnih intervalih. Če v tem okviru izpostavimo organizacije, ki upravljajo s kritično infrastrukturo in bistvenimi storitvami, ki so ključne za delovanje širše družbene skupnosti, potem je pomen sistema neprekinjenega delovanja še pomembnejši. Problematiko gre postaviti tudi v luč prenosa dveh pomembnih evropskih direktiv s področja kritične infrastrukture in informacijske varnosti v slovenski pravni red (NIS-2 direktivo in CER direktivo). Obe direktivi naslavljata zagotavljanje ustrezne neprekinjenosti delovanja ključnih subjektov in storitev, njihove robustnosti ter enotnih stresnih testov za preverjanje njihove sposobnosti delovanja ob kriznih razmerah. Posvet je namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagala pri iskanju učinkovitih poti za integracijo omenjene zakonodaje v naš pravni red. Na podlagi izkušenj iz pomembnih EU projektov bo posvet pomagal strateškemu managementu in strokovni javnosti nakazati dobre praske pri vpeljevanju in izgrajevanju ustreznega sistema neprekinjenega delovanja njihovih organizacij.
85 min
Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Temeljna načela določa 93. člen URS, podrobneje pa poslovnik in zakon o parlamentarni preiskavi in delno tudi kazenski zakonik. Namen teh preiskav je poiskati nepravilnosti, ki jih povzročajo nosilci javnih funkcij in pooblastil. Lahko se odredi le o zadevah javnega pomena, NE SME SE ODREDITI O ZADEVAH IZ REDNE PRISTOJNOSTI SODIŠČ. Dobljeni rezultati služijo oceni dejanskega stanja. Na podlagi tega pa se DZ odloči o: -politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in pooblastil -spremembi zakonodaje na določenem področju, -druge odločitve iz pristojnosti DZ. Parlamentarno preiskavo izvaja parlamentarna komisija, ki jo imenuje DZ, sestavljena je izključno iz poslancev DZ in se oblikuje po načelu proporcionalnosti in paritete.
65 min
