Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pisateljica, ilustratorka in slikarka Tove Jansson ( 9. 8. 1914–27. 6. 2001) je najbolj znana kot avtorica pravljičnih trolčkov Muminov. Prvi Mumin je nastal leta 1942, in sicer v seriji stripov, ki so bili objavljeni v časopisu. Temu je sledilo več knjig, ki veljajo za klasiko mladinske književnosti. V filmu spoznamo tudi zasebno življenje Tove Jansson. Odraščala je v ustvarjalni družini, študirala umetnost v Stockholmu, Helsinkih in Parizu, prvo samostojno umetniško razstavo je imela leta 1943. Imela je odprto razmerje s poročenim politikom, razmerje z gledališko režiserko Vivico Bandler, rada se je udeleževala zabav in bila navdušena nad sodobno umetnostjo. TOVE / Švedska, Finska / 2020 Scenarij: Eeva Putro Režija: Zaida Bergroth V glavnih vlogah: Alma Pöysti, Krista Kosonen, Shanti Roney
Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
Tokratna oddaja V petek zvečer je posvečena izboru najboljših glasbenih in humorističnih vložkov jesenskega dela aktualne televizijske sezone. Najboljša bo petkova družba z glasbeniki Maticem Golavškom, Juretom Mlinškom, Juretom Jakličem in Dejanom Potočnikom, z nami bodo tudi Chicas, Barbara Žerjav, Alfi Nipič in Luka Sešek, Žan Serčič, Rok Trkaj, Ansambel Stil, Matjaž Robavs, Ansambel Opoj, Jaša Šaban, Matic Supovec, Mojca Bitenc, Robert Smolnikar trio, Matjaž Mrak, Miha Lesjak, Blaž Verbič, Martin Juhart, Dinamitke Damjana Golavšek, Simona Vodopivec Franko in Alenka Godec, Lea Sir in Martina Majerle, Saša Dragaš, Dejan Dogaja, Eva Černe in Klemen Torkar. Seveda vsi v družbi in spremljavi najbolj vročega ansambla pri nas, Diamantov! V kolikor bi si želeli biti del petkove glasbene zabave, se za ogled oddaje v studiu prijavite na www.vpetekzvecer.si ali nam pišite na elektronski naslov vpetekzvecer@rtvslo.si.
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 2. del: Inki Inki so svojega vladarja Inko častili kot boga. Na vrhuncu svoje moči je vladal več kot desetim milijonom ljudi. Njegov imperij je segal od strmega andskega višavja do puščav ob Perujski obali. Medtem pa so se v Evropi množile govorice o deželi z neznanskimi količinami zlata nekje v Andih. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Gabriele Wengler
Televizija Slovenija letos praznuje 65 let. V osmih poletnih večerih se bomo z znanimi obrazi s področja televizije, glasbe, športa po desetletjih spominjali televizijskih oddaj in predvsem obujali duh časa. Voditeljica oddaj je Bernarda Žarn. V prvi oddaji bomo povezali preteklost in sedanjost. Z voditeljem in urednikom na najbolj poslušanem slovenskem radijskem programu, Valu 202, Andrejem Karolijem in Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, se bomo spomnili, da je naš Radio še 30 let starejši od televizije in letos obeležuje že 95 let. Ena prvih televizijskih voditeljic, ki je sodelovala tudi na prvih poskusnih snemanjih, je Helena Koder, ki je v svoji poznejši televizijski karieri zaslovela kot izvrstna avtorica dokumentarnih filmov. Za svoje ustvarjanje je prejela številne nagrade, lansko leto nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Melani Mekicar pa je priljubljena voditeljica zdajšnjih časov. S Heleno Koder bosta primerjali delo nekoč in danes. V goste prihaja tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki je svojo pestro poklicno kariero začela prav kot novinarka na TV Slovenija. Nastopila bosta Hauptman, ki je bil lani s skladbo Sledim največkrat predvajan izvajalec na Valu 202, in Kristina Oberžan, pri kateri se predsednica republike uči petja. Kristina bo zapela veliko uspešnico Jožeta Privška iz leta 1958, ko se je rodila naša televizija, Vozi me vlak v daljave.
Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 3. del: Alexander Armstrong v tretjem, zadnjem delu potovanja po Islandiji obišče največji evropski ledenik in si od blizu ogleda tudi ledene gore, ki se lomijo od njega in plavajo v morju. Nato odide na otok Heimaey, kjer si ogleda star običaj, ki zahteva veliko poguma in spretnosti. Obišče tudi zavetišče za beluge ali bele kite ter prekrasno in nevarno črno plažo. Tam spozna ovčjega pastirja, ki ga povabi na poslovilno kosilo. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner
Slovenija je svojevrsten fenomen. Po površini in številu prebivalcev je majhna, velika pa je po številnih uspehih in dosežkih. So razlog geni, nadarjenost, znanje, trud, strast, okoliščine? Kdo so bili izjemni Slovenci v preteklosti in kdo so danes? Kako lepo in težko je na poti do uspehov? Film razkriva ozadje zgodb uspešnih Slovencev z različnih področij, od športa do podjetništva in umetnosti, zgodbe smučarske skakalke Nike Križnar, doktorja strojništva Jureta Kneza, pokrajinskega fotografa Jake Ivančiča in tudi nekaterih velikih imen iz preteklosti, od Valvasorja do Plečnika. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško.
Sodna drama in triler. Srednješolka Dolores je edina obtožena za brutalni umor najboljše prijateljice. Primer so prevzeli mediji in ga razkričali po vsej državi. Oče, mati in sploh vsa družina stojijo Dolores ob strani, a pritiski od zunaj so vse hujši. Dolores je glavna obtoženka predvsem zato, ker naj bi imela motiv; umorjena prijateljica je namreč poskrbela za objavo posnetka, na katerem Dolores seksa. Dolores sicer priča, da je žrtvi odpustila in da je ni ona umorila. Toda sodno preganjanje se stopnjuje in gonja v medijih ne preneha. Dolores je vse bolj stisnjena v kot in še sama ne ve več, kaj se je tistega usodnega večera v resnici zgodilo. ACUSADA / THE ACCUSED / ARG, MEHIKA / 2018 Režija: Gonzalo Tobal / Scenarij: Ulises Porra, Gonzalo Tobal / Igrajo: Lali Espósito, Emilio Vodanovich, Leonardo Sbaraglia, Inés Estévez, Fernando Margenet, Marcellino Castellani, Juan Pablo Colombo, Margarita Molfino, Laura Casalongue, Ana Carolina García, Clarisa Korovsky, Daniel Fanego …
Narava je že dolgo žrtev onesnaževanja, podnebnih sprememb, krčenja gozdov, divjega lova. Vse le zato, ker v želji po dobičku tako hoče peščica najvplivnejših, vlade posameznih držav pa za varovanje narave ne poskrbijo. A skupine aktivistov, filozofov, pravnikov in sodnikov z vsega sveta so se odločile posoditi svoj glas tistim, ki se ne morejo braniti. Na sodiščih se v imenu živali, gozdov in rek borijo za pravice narave. GREEN JUSTICE, QUAND LA NATURE PORTE PLAINTE / GREEN JUSTICE, CAN THE LAW SAVE THE PLANET / Francija / 2021 / Režija: Stenka Quillet
Presunljiva družinska drama in izjemen vpogled v ogromne družbene spremembe, skozi katere je šla Kitajska v zadnjih tridesetih letih. Srebrna medveda v Berlinu za najboljšo igralko in igralca. Nedolžna otroška igra ob vodnem zajetju se konča tragično in nad nekoč srečno družino leže senca trpke bolečine. V želji, da bi pozabila na tragedijo, se Jaojun in Lijun preselita v mesto in posvojita fantka, ki pa ne more povsem zapolniti nastale praznine. Fant se v najstniških letih upre in se odloči oditi od doma, zato ostarela zakonca skleneta, da se bosta vrnila v rodni kraj, ki po mnogo letih kaže povsem drugačen obraz. Njuna vrnitev sproži val spominov, vse od proletarske zanesenosti in mladostnih političnih idealov, zaradi katerih sta se bila pripravljena, morda pa celo prisiljena, odreči se otrokom, prek obljub cvetočega kapitalizma do pomirjujoče sprave s preteklostjo, temelječe na odpuščanju in brezpogojni ljubezni. Originalni naslov: DI JIU TIANCHANG Leto produkcije: 2019 Država: Kitajska Žanr: drama Režija: Xiaoshuai Wang Scenarij: Mei Ah, Xiaoshuai Wang Igrajo: Jingchun Wang, Mei Yong, Xi Qi, Roy Wang
V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 1. del: Potovanje začne v pristanišču Tilbury, kamor so po drugi svetovni vojni pripotovali številni Jamajčani, nato se poda proti severu. Obišče tovarno Aston Martin in vasico Eyam, ki jo je v 17. stoletju prizadela njena različica nalezljive bolezni, ter dom pisateljice Beatrix Potter. Spozna vrtnarke azijskih korenin in ustanovitelja skupine Hoja temnopoltih moških za zdravje. Pot sklene v starodavnem pristanišču Whitby, ki je navdihnilo zgodbo o Drakuli. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates
V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 2. del: V drugi epizodi najprej raziskuje Škotsko, kjer se sreča s tkalcem harriškega tvida na Zunanjih Hebridih, spozna "trenerja v kiltu" v dolini Glencoe, odpluje k tretjemu največjemu vrtincu na svetu in obišče destilarno viskija. Nato odpotuje na prizorišče snemanja Igre prestolov v Severni Irski ter pot sklene v zgodovinskem Derryju z zvezdo serije Derry Girls in ustvarjanjem stenske poslikave. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ewen Thomson
V prvih dneh vojne v Ukrajini sta slovenski in ukrajinski mladinski orkester navezala sodelovanje pri evakuaciji mladih glasbenikov in njihovih svojcev iz Ukrajine v Slovenijo. Želeli so jih preseliti v varno okolje, kjer lahko v čim ugodnejših okoliščinah nadaljujejo tako splošno kot glasbeno izobraževanje, kar je njihovo glavno poslanstvo in življenjski cilj. To je zgodba o družbenem projektu, ki se napaja s supermočjo glasbe.
49 min
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi ter kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče za več kot 260 vrst ptic selivk. Spoznali bomo zavzete znanstvenike in biologe, ki se trudijo rešiti posamezne vrste pred izumrtjem. Na Škotskem v ujetništvu vzgajajo divjo mačko, ki jo bodo izpustili v divjino. Na Irskem prav tako v ujetništvu vzgajajo potočno bisernico. Naučili se bomo, kako človeški posegi v naravo vplivajo na druga bitja. Na Nizozemskem so pokazali, kako zakisljevanje vpliva na morski plankton. V Švici pa, kako zaradi umetnih gnojil izginjajo travniške rastline in živali. Krajša različica: Narava v Evropi je v nevarnosti. Živa bitja izginjajo. Naravna okolja uničujemo. Vendar ni še vse zamujeno in z malo pomoči si naša narava lahko opomore. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi in kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče, ki ga uporablja prek 260 vrst ptic selivk.
50 min
Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev. 1.del: Lenin je tajno policijo ustanovil "le začasno", vendar so njeni pripadniki med zatiranjem notranjega nezadovoljstva – pravega in namišljenega – pobili na milijone državljanov Sovjetske zveze. Pripadniki varnostnih služb ZSSR-ja so se v tujini vtihotapljali v nemško poveljstvo, britansko obveščevalno službo in projekt Manhattan, kot so Američani imenovali razvoj atomske bombe. Moskva je kmalu imela vse potrebno za izdelavo svojega jedrskega orožja. Začela se je hladna vojna. KGB: THE SWORD AND THE SHIELD / Nemčija, Velika Britanija / 2019 / režija: Jamie Doran
52 min
Portret Vena Tauferja, pesnika dramatika, esejista, prevajalca, pobudnika literarnega festivala Vilenica in predsednika slovenskega PEN. Veno Taufer je dobitnik številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, tako Sovretove kot Jenkove, prejel je tudi nagrado Branka Miljkovića, mednarodno srednjeevropsko nagrado, Prešernovo in Župančičevo nagrado ter zlati red za zasluge RS. Je redni član evropske pesniške akademije. Prevaja iz angleščine ter iz srbskega in hrvaškega jezika v slovenščino. Film sledi vezi med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in njegovim nenehnim družbenim udejstvovanjem. V luči radikalne zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Dokumentarni portret izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti. Scenarij in režija Lara Simona Taufer.
51 min
Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej. Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem. Scenarij in režija: Toni Cahunek
50 min
Več kot polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih in skorajda ne opazi več ugodnosti, ki jih tako življenje prinaša. A etiopske planjave, mongolska prostranstva, amazonski pragozd, himalajske vasi ali večna led in sneg Arktike teh pridobitev meščanskega življenja ne ponujajo. Kako je živeti sredi narave? NEXT TO NATURE / Avstrija / 2019 / Režija: Susanne Lummer
50 min
Portretni film Mirka RAMOVŠA (1935 - 2023), slavista, ki je po nekajletnem pedagoškem delu postal sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta, kjer je kot etnokoreolog raziskoval slovenske ljudske plese, napisal več znanstvenih razprav, strokovnih člankov in izdal antologijo slovenskih ljudskih plesov Le plesat me pelji in plese po pokrajinah v knjigi Polka je ukazana. Od leta 1965 je deloval kot umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt. Spremljamo ga na terenu, kjer je raziskoval ples, spremljal pustne šege na Pobrežju pri Ptuju, pripravljal postavitev za skupino iz Artič in vodil seminar rezijanskega plesa v Bovcu. S sodelavcem Julijanom STRAJNARJEM sta obiskala Rezijo, kjer se je spominjal svojih začetkov pri Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. V oddaji so sodelovali še: Tatjana in Janez RAMOVŠ, Vera in Janez FLORJANC, Tatjana MARUŠIČ, Helena MEGUŠAR, Vojka ŠIRCELJ, Neva TRAMPUŽ OREL, Vali in Drago TRETNJAK, Jasna PALADIN, Bojan KNIFIC, Rebeka KUNEJ in člani AFZ France Marolt - Marija KLOBUČAR, Julijan STAJNAR, Luigia NEGRO; Folklorno društvo Pobrežje pri Ptuju: Marija FEGUŠ, Zdenka in Zdravko DUŠIČ in Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče - Andrej ČEPIN, Biba BERTOK, Zdravko URŠIČ in Nataša ILC.
43 min
Oddaja ponuja vpogled v pomen, ki ga imata slovenski jezik in slovenska zborovska pesem za zamejske Slovence v štirih državah. Ustvarjalci oddaje so izbrali štiri zbore, Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Avstriji, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja na Hrvaškem, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice v Italiji in Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika na Madžarskem. V vseh štirih državah so posneli razgibane razglednice zborov, v katerih člani pripovedujejo o velikem pomenu, ki ga ima slovenska zborovska pesem za ohranjanje jezika in narodne identitete zamejskih Slovencev. Našteti štirje zbori so v Studiu Televizije Slovenija posneli tudi slovenske pesmi, značilne za posamezno pokrajino. Oddajo bogatijo privlačni posnetki narave iz zraka. Nastala je v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije Uroš Hočevar, montažer Luka Založnik, celostna grafična podoba Blaž Zajc, režiser Aleksander Šmuc.
52 min
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 1. del: Azteki Azteki so v samo nekaj desetletjih postali velesila v Srednji Ameriki. V središču azteškega imperija je bilo plavajoče pravljično mesto sredi jezera. Azteški vladarji so bili spretni državniki. Vse v njihovem kraljestvu je bilo popolno urejeno. Toda ta visoka kultura je imela tudi temno plat. Srhljive obrede v čast bogov. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Carsten Obländer, Anja Reiss
52 min
Film Anbot je zgodba o kraških traviščih, z vrstami najbogatejšem tipu naravnega okolja na naši celini. Suha kraška travišča so najstarejša kulturna krajina v Evropi in edinstven primer sožitja med človekom in naravo. Razvila so se v stoletjih krčenja prvotnega gozda in sonaravne paše, danes pa jih zaradi opuščanja kmetovanja močno ogroža zaraščanje. Film spremlja trud za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje travišč v okviru projekta Za Kras, ki ga denarno podpira Evropski sklad za regionalni razvoj. Zgodbo v filmu spremljamo z očmi ljudi, ki so vsak po svoje povezani s kraškimi travišči, kar osvetljuje njihovo ključno vlogo v tradiciji Krasa.
20 min
Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.
22 min
S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Koprodukcijska dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje. 3. del: Naš položaj v vesolju V tretjem delu izvemo, kako se je razvijal sodobni model vesolja. Tega ne sestavljajo kristalne sfere, po katerih se planeti gibljejo na krožnih tirnicah, ampak je v njem še veliko drugih galaksij, podobnih naši, ki se oddaljujejo druga od druge, zato se vesolje nenehno širi. ANCIENT SKIES / Velika Britanija, Nemčija, ZDA / 2019 / Režija: Adam Luria
52 min
Digitalizacija ni prihodnost, temveč sedanjost; lanskoletna epidemija pa je vse nas soočila z dejstvom, da je digitalizacija tako javne uprave, kot tudi podjetij in nenazadnje našega vsakdanjega življenja neizbežen proces. V oddaji nas bo tako zanimalo, kakšna je naša splošna digitalna pismenost in kakšne so naše digitalne kompetence, kje smo kot država (digitalna strategija 2030), katera področja so že digitalizirana in katera bodo morala biti v kratkem; zakaj sta informatika in računalništvo tako obstranska predmeta v osnovnih in srednjih šolah in ali izobražujemo dovolj poklicev, ki bodo ustrezali novim delovnim mestom? Zakaj je digitalizacija (vpeljevanje industrije 4.0.) nujna in kakšni so stranski učinki tega? In nenazadnje, je digitalizacija pravična za vse, zakaj je digitalizacija ključ do večje blaginje nas vseh in kaj bomo (poleg večje produktivnosti) še imeli od digitalizacije - nemara tudi kakovostnejše življenje z več prostega časa?
24 min
V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 2. del: V drugi epizodi najprej raziskuje Škotsko, kjer se sreča s tkalcem harriškega tvida na Zunanjih Hebridih, spozna "trenerja v kiltu" v dolini Glencoe, odpluje k tretjemu največjemu vrtincu na svetu in obišče destilarno viskija. Nato odpotuje na prizorišče snemanja Igre prestolov v Severni Irski ter pot sklene v zgodovinskem Derryju z zvezdo serije Derry Girls in ustvarjanjem stenske poslikave. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ewen Thomson
45 min
Narava je že dolgo žrtev onesnaževanja, podnebnih sprememb, krčenja gozdov, divjega lova. Vse le zato, ker v želji po dobičku tako hoče peščica najvplivnejših, vlade posameznih držav pa za varovanje narave ne poskrbijo. A skupine aktivistov, filozofov, pravnikov in sodnikov z vsega sveta so se odločile posoditi svoj glas tistim, ki se ne morejo braniti. Na sodiščih se v imenu živali, gozdov in rek borijo za pravice narave. GREEN JUSTICE, QUAND LA NATURE PORTE PLAINTE / GREEN JUSTICE, CAN THE LAW SAVE THE PLANET / Francija / 2021 / Režija: Stenka Quillet
54 min
S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Koprodukcijska dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje. 2. del: Iskanje središča V drugem delu raziskujemo, kako se je predstava o položaju Zemlje v glavah znanstvenikov spreminjala skozi čas. Od Ptolemaja, ki je verjel, da je v središču vesolja Zemlja, do Kopernika in Galileja, ki sta vanj postavila Sonce. ANCIENT SKIES / Velika Britanija, Nemčija, ZDA / 2019 / Režija: Adam Luria
53 min
Streljaj od ikoničnih staroegipčanskih piramid se nad planoto v Gizi ob Kairu dviga še ena umetniška stvaritev: Veliki egipčanski muzej. Ta izjemna stavba je zasnovana kot novo domovanje več kot 100 tisoč staroegipčanskih predmetov, tudi dragocenosti iz grobnice Tutankamona. Ob muzeju, ki je dvakrat večji od Louvra, pa stoji še tehnološko izpopolnjen restavratorski laboratorij. THE RELICS OF EGYPT, EXPLORING THE LARGEST MUSEUM IN THE WORLD / Francija / 2020 / Režija: Jeremy Frey
50 min
S pomočjo zvezd so naši predniki potovali, gradili in osmislili minevanje časa. Da bi si razložili nebesno dogajanje, so v svojih verovanjih nebo že davno poselili z bogovi in pošastmi. Koprodukcijska dokumentarna serija tudi s pomočjo prepričljivih animacij pojasnjuje človekovo obsedenost z vesoljem in razkriva, kako se je njegovo razumevanje spreminjalo skozi čas, vse do sodobnega raziskovanja kozmosa na temeljih znanosti, ki je pripeljalo celo do prvega posnetka črne luknje. 1. del: Bogovi in pošasti V prvem delu odkrivamo, zakaj se je človek sploh začel ozirati v nebo. Z njim si je pomagal pri navigaciji in merjenju časa ter verjel, da je vesolje bivališče nadnaravnih bitij. Preučevanje neba je naposled sprožilo revolucijo, s katero se je rodila sodobna znanost. ANCIENT SKIES / Velika Britanija, Nemčija, ZDA / 2019 / Režija: Adam Luria
53 min
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 2. del: Italija Z Richardom E. Grantom, igralcem, popotnikom in ljubiteljem knjig, se tudi tokrat odpravimo v južno Italijo, ki je Roberta Harrisa navdihnila za zgodbo o Pompejih. Ogledamo si znani stari akvadukt, ki je junaku romana rešil življenje, in rimske terme, ki jim niti izbruh ognjenika ni prišel do živega. Positano je mestece, v katerem je navdih za Nadarjenega gospoda Ripleyja našla Patricia Highsmith. Razkošje in blišč sta pravo nasprotje Matere, ki je v 30. letih 20. stoletja zaradi bede, v kateri so živeli domačini, pretresla Carla Levija. Jame, v katerih so brez vode in elektrike bivale družine, je opisal v knjigi Kristus se je ustavil v Eboliju. Njegovo delo je pritegnilo toliko pozornosti, da se je Matera po drugi svetovni vojni spremenila v simbol civilizacije kmetov. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
29 min
Severnokorejci so zelo ponosen in ustvarjalen narod. Njihova država na svoji edinstveni poti še vedno kljubuje pričakovanjem preostalega sveta. Scott, Justin in Andre z Nickom sedejo v šolske klopi, gledajo šolske predstave, obiščejo polnilnico plastenk z vodo, kmetijsko zadrugo in zabaviščni park. Krona obiska pa je vrhunski spektakel – ariranške množične igre. Sto tisoč ljudi v en glas barvito in ubrano poje hvalo svoji deželi in ideologiji. Fantje se s cmokom v grlu poslovijo od obeh srčnih vodnikov in prijatelja ter sedejo na vlak za Peking. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
46 min
Florence Nightingale je definirala sodobno zdravstveno nego. Sredi 19. stoletja je vodila skupino medicinskih sester, ki so skrbele za ranjence v krimski vojni, in kot prava pionirka uveljavila strožje smernice higiene. Po vrnitvi s fronte so jo kraljica Viktorija in Britanci pozdravili kot junakinjo. Ustanovila je šolo za usposabljanje medicinskih sester, še naprej izboljševala zdravstveno varstvo, delovala kot statističarka in družbena aktivistka. Dokumentarna oddaja v dveh delih s prepletom arhivskih posnetkov, igranih prizorov in izjav strokovnjakov izriše portret te izjemne ženske ter pojasni njeno zapuščino. FLORENCE NIGHTINGALE, NURSING PIONEER / FLORENCE NIGHTINGALE, LA PREMIERE DES INFIRMIERES / Francija / 2021 / Režija: Aurine Crémieu
45 min
Štanjel je s svojim gradom, vrtnim parkom in galerijo Lojzeta Spacala eden največjih biserov slovenske arhitekturne, kulturne in krajinske dediščine. V zgodovini je doživljal že lepše trenutke, pa na drugi strani tudi uničenja med drugo svetovno vojno. Njegova oživitev in vrnitev med vitalna jedra slovenskega Krasa poteka sicer počasi, vendar vztrajno.
49 min
Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 1. del: Alexander Armstrong potuje po Islandiji. Takoj po pristanku obišče dejavni ognjenik, se odpravi na severovzhod, na območje z nekaterimi največjimi islandskimi naravnimi znamenitostmi, nato pa se vrne v živahno prestolnico Reykjavik. Ogleda si muzej, ki na svetu nima para, spozna člane skupine, ki je Islandijo predstavljala na pesmi Evrovizije, in v islandskem slogu preživi poletni sobotni večer. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner
45 min
Slovenija je svojevrsten fenomen. Po površini in številu prebivalcev je majhna, velika pa je po številnih uspehih in dosežkih. So razlog geni, nadarjenost, znanje, trud, strast, okoliščine? Kdo so bili izjemni Slovenci v preteklosti in kdo so danes? Kako lepo in težko je na poti do uspehov? Film razkriva ozadje zgodb uspešnih Slovencev z različnih področij, od športa do podjetništva in umetnosti, zgodbe smučarske skakalke Nike Križnar, doktorja strojništva Jureta Kneza, pokrajinskega fotografa Jake Ivančiča in tudi nekaterih velikih imen iz preteklosti, od Valvasorja do Plečnika. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško.
24 min
Kakšno bi bilo življenje Ane Frank, če bi preživela koncentracijski taborišči Auschwitz in Bergen-Belsen? Bi se njeni upi in sanje, ki jih je zaupala dnevniku, uresničili? In kako bi nam morda razložila današnji čas ponovnega oživljanja antisemitizma in rasizma? V dokumentarnem filmu oskarjevka Helen Mirren interpretira odlomke iz znamenitega Dnevnika Ane Frank. Z Ano se virtualno po družbenih omrežjih pogovarja mlado dekle, o grozotah holokavsta pa priča tudi pet preživelih, ki so bili v času druge svetovne vojne prav tako mladostniki, kot Ana. #ANNEFRANK. PARALLEL STORIES / Italija / 2019 / Režija: Sabina Fedeli, Anna Migotto
90 min
Predelava lesa je za Slovenijo zelo pomembna dejavnost, saj od nje živi dobršen del prebivalstva, uporaba lesnih izdelkov pa je ena najpreprostejših poti v trajnostno družbo. Pri tem imamo dolgo tradicijo, že utečeno klasično obrt in industrijo, znanstveniki pa si prizadevajo, da bi panogo usposobili za uspeh v 21. stoletju. V filmu Živim za les je predstavljena slikovita paleta poklicev, ki so povezani z lesom. Spoznali bomo tradicionalne poklice kot so gozdar, žagar, mizar, parketar in restavrator. Les je priložnost za inovativno podjetništvo in uspeh na področju predelave lesa, kar dokazujejo zgodbe mladih posameznikov z ustrezno izobrazbo, znanjem, motivacijo in interdisciplinarnim pristopom. Interdisciplinarnost je ključna pri delu z lesom, saj omogoča prenos znanja med različnimi disciplinami in reševanje izzivov, s čimer se ukvarjajo vrhunski znanstveniki, ki z novimi spoznanji premikajo meje uporabnosti lesa.
26 min
Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 3. del: Alexander Armstrong v tretjem, zadnjem delu potovanja po Islandiji obišče največji evropski ledenik in si od blizu ogleda tudi ledene gore, ki se lomijo od njega in plavajo v morju. Nato odide na otok Heimaey, kjer si ogleda star običaj, ki zahteva veliko poguma in spretnosti. Obišče tudi zavetišče za beluge ali bele kite ter prekrasno in nevarno črno plažo. Tam spozna ovčjega pastirja, ki ga povabi na poslovilno kosilo. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner
45 min
Sljuda, lahka rudnina, ki se kolje v tanke svetlikajoče se liste, je pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov – lakov za nohte in ličil, senčil za veke in šmink. Ta bleščava snov prinaša velike dobičke podjetjem, kot so L'Oréal, Lancôme, Dior in Chanel. Stotine milijonov potrošnikov pa ne ve, da se sljuda še danes pridobiva kot nekoč, ročno in v razmerah, ki močno spominjajo na suženjstvo. V Indiji jo za preživetje ob nevarnosti plazov in v strupenem prahu kopljejo tudi komaj 8-letni otroci. Avtor dokumentarne oddaje s temi razmerami sooči lastnike rudnikov, izvoznike in izdelovalce kozmetike. BEHIND THE GLITTER: CHILD LABOUR IN MICA MINING / MICA: LES PETITS ESCLAVES DE NOS COSMETIQUES / Francija / 2019 / Režija: Brando Baranzelli
42 min
Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev. 2.del: Sovjetska zveza je avgusta 1949, najmanj pet let prej, kot so pričakovali na Zahodu, po zaslugi vohunov, ki so Američanom ukradli skrivnosti o jedrskem orožju, postala druga svetovna velesila. Toda Stalin je marca 1953 umrl. Poveljnika KGB-ja, Berijo, so usmrtili istega leta. Nikita Hruščev je poskušal zmanjšati moč varnostnih služb tako, da jih je razbil na več delov. Vendar mu je oslabitev uspela le začasno. KGB se je kmalu vrnil. V tujini mu je uspel veliki met – vohuna je pridobil v samem Cijinem vrhu. KGB: THE SWORD AND THE SHIELD / Nemčija, Velika Britanija / 2019 / režija: Jamie Doran
52 min
Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija. Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema. Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva. Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra. Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela. V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović
47 min
Stanley Kubrick v dragocenem intervjuju razkrije veliko o svojih filmskih mojstrovinah. Najskrivnostnejši ameriški filmar je bil vse življenje odmaknjen od javnosti, kar je obrodilo nepregledno število interpretacij in teorij umetniških zarot o skrivnih elementih njegovih filmskih mojstrovin. Dokumentarni film da glas samemu avtorju. Ob spremljavi arhivskih posnetkov in filmskih prizorov imamo priložnost prisluhniti dragocenemu intervjuju, ki ga je s Kubrickom opravil filmski kritik Michel Ciment. Stanley Kubrick je v svoji karieri posnel »le« trinajst celovečernih filmov, vendar do današnjega dne ostaja eden najbolj cenjenih avtorjev ameriškega filma. Izvirni naslov: KUBRICK PAR KUBRICK / Francija, 2019 / Režija: Grégory Monro
60 min
Še pred nekaj desetletji je veljalo, da je oče glavni finančni steber družine, veliko bolj kot na vzgojo pa je vplival na finančno in socialno skrb za družino. Z vrsto družbenih sprememb pa se je njegovo mesto v družini začelo spreminjati. Današnji očetje želijo sodelovati pri negi in vzgoji otrok in si s partnericami delijo tudi druga gospodinjska opravila. Kako sodobni očetje doživljajo svojo novo vlogo? In kako njihove partnerice? So se z novimi oblikami očetovstva preoblikovale tudi moško-ženske vloge?
25 min
Mladi Sergej Tanin iz Jakutije se je z vso vztrajnostjo Sibirca že zgodaj odločil za solo kariero pianista. Glasbeno-dokumentarni film prikaže, kako se mu je uspelo uveljaviti najprej v Moskvi in nato v Švici. V filmu spoznamo mladeniča, ki daleč od doma nadaljuje kariero z izjemno disciplino. Spoznamo mladega glasbenika, ki kljub domotožju odločno uresničuje svojo željo po nadaljnjem umetniškem in strokovnem razvoju.
52 min
V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 1. del: Potovanje začne v pristanišču Tilbury, kamor so po drugi svetovni vojni pripotovali številni Jamajčani, nato se poda proti severu. Obišče tovarno Aston Martin in vasico Eyam, ki jo je v 17. stoletju prizadela njena različica nalezljive bolezni, ter dom pisateljice Beatrix Potter. Spozna vrtnarke azijskih korenin in ustanovitelja skupine Hoja temnopoltih moških za zdravje. Pot sklene v starodavnem pristanišču Whitby, ki je navdihnilo zgodbo o Drakuli. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Mark Bates
46 min
Dokumentarni portret Josipa Jurčiča posnet tekom Jurčičevega leta 2021, predstavi življenje in delo literata, med drugim avtorja prvega slovenskega romana, ki je bil za časa svojega življenja osrednja oseba v slovenskem kulturnem in družbenem življenju. Film prinaša vpogled v njegovo življenjsko pot in obenem refleksijo na današnji čas. Skozi njegova dela nas vodijo literarni zgodovinarji Aleksander Bjelčevič, Urška Perenič, Miran Hladnik. Publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah nam plastično oriše njegovo vlogo urednika in časnikarja, ki je bil zelo poznan in priljubljen v tistem času. Ilustrator Marjan Manček nas popelje skozi ilustracije brezčasne satire družbenega življenja, vsem znane Kozlovske sodbe v Višnji gori. In literarni zgodovinar Igor Grdina zaključi: "Višnjani smo mi vsi". Zgodba je prepletena z odlomki iz celovečernega igranega filma posnetega po Jurčičevi knjižni predlogi, romanu Deseti brat. Dokumentarni portret je režirala Nina Blažin, scenarij sta napisala Boštjan Virc in Dora Trček, produciral ga je Studio Virc za RTV Slovenija.
50 min
Pričevanje očeta Bojana, kot ga kliče staro in mlado, je v marsičem presežno. Gre za enega najbolj markantnih primorskih in slovenskih duhovnikov, ki svojo karizmo udejanja v vsakdanjem delu z ljudmi. Njegova izpoved je po eni strani mogočna freska doživljanja primorskega človeka zadnjih 80 let, po drugi strani pa je pričevalčeva pristnost religioznost tisto, kar gledalca izjemno obogati tudi po duhovni plati
73 min
Film Otroci s Petrička obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v taborišču Teharje pri Celju. Junija leta 1945 so jih od staršev ločili in odpeljali v otroško taborišče Petriček, starše pa brez sojenja pobili in pokopali na neznanih krajih. Otrokom so z različnimi prevzgojnimi ukrepi poskušali iztrgati staro identiteto in jim s silo privzgojiti novo. Vzeli so jim starše in otroštvo ter jim zasekali rane, ki se do danes niso zacelile. Dokumentarni film Otroci s Petrička je nastal po scenariju in v režiji Mirana Zupaniča, tenkočutno avtorsko nit je prispeval tudi direktor fotografije Janez Kališnik. Dokumentarec je leta 2007 na 10. Festivalu slovenskega filma prejel nagrado za najboljši film.
94 min
Dokumentarni film ob 30. obletnici javnega zavoda Narodni dom in ob 30. Festivalu Lent Film ponuja izrazito avtorski pogled na kulturno krajino mesta Maribor, ki jo zadnjih trideset let aktivno in ključno soustvarja Narodni dom Maribor. Avtor ga je opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem, kaj in kakšna je oziroma bi morala biti prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne 'analitične resnice' o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in preostale obilice podatkov, ki sicer veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in česa ne. Ta večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči ob visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in med njegovimi identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin - Muso: 'Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno slabo.' In kot mu pritrdita druga protagonista Jure Ivanušič in Vasko Atanasovski, ko ugotavljata, da se mariborska duša giblje od delavca do intelektualca in od kmeta do meščana.«
63 min
Alexander Armstrong raziskuje Islandijo ‒ deželo ledenikov, gejzirjev in poletij, ko sonce nikoli ne zaide. Dih jemajoča pokrajina in edinstvena kultura Islandije sta ta nekoč negostoljuben otok spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. 2. del: Alexander Armstrong v tem delu potovanja najprej obišče skrajni zahod Islandije in si ogleda domačijo Erika Rdečega. Na severu pokusi znamenito islandsko jed, fermentiranega morskega psa, s posadko raziskovalne ladje jemlje vzorce morske vode in občuduje kite. Pridruži pa se tudi moškemu pevskemu zboru. ICELAND WITH ALEXANDER ARMSTRONG / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ed Venner
45 min
Mlad par je na poročnem potovanju obkrožil svet in skozi prizmo različnih kultur, običajev in verovanj raziskoval, kaj je ljubezen. Tako spoznamo več parov iz 30 držav, med drugim iz Francije, Omana, Irana, Indije, Kirgizistana, z Maldivov, s Kitajske in iz Združenih držav Amerike. Skupaj razmišljajo o tem, kako zelo je ljubezensko razmerje določeno družbeno, geografsko in kulturno. Izvemo tudi, kako sta se spoznala ustvarjalca oddaje. Kako sta se počutila na začetku in kako bi opisala svoje razmerje zdaj? Kaj pričakujeta drug od drugega? Kaj sploh je ljubezen? LOVE AROUND THE WORLD / LJUBAV OKO SVIJETA / Nemčija, Hrvaška / 2020 / Režija: Anđela Rostuhar, Davor Rostuhar
75 min
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija Sabriye prav rada krši ta tabu. Ne, da bi provocirala, temveč izrazila samo sebe. Odločila se je za svobodo. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.
25 min
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. V prvem delu bomo spoznali, kako na Irskem skrbijo za ogroženo vrsto pegastih sov. Njihova populacija se je v zadnjih petnajstih letih močno zmanjšala zaradi izgube habitata, ki se krči predvsem zaradi obsežnega industrijskega kmetovanja. Na Nizozemskem kmetovalci pomagajo kmečkim pticam kljunačem, saj se je tudi njihovo število od osemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšalo za 80 odstotkov. Pticam zagotavljajo varne razmere za gnezdenje, njihova prizadevanja pa subvencionira nizozemska vlada. V Severni Irski skupina strokovnjakov raziskuje, ali bi lahko zmanjšali toplogredne pline z uporabo alg v prehrani krav. Te naj bi učinkovito zavirale nastajanje metana, ki ga krave izločijo večinoma skozi gobec. TV Slovenija je v dokumentarnem filmu predstavila enega od najbolj ogroženih vrst med dnevnimi metulji v Evropi, barjanskega okarčka. Njegova populacija se je zmanjšala zaradi intenzivnega kmetovanja s prepogosto košnjo, podnebne spremembe pa še dodatno krčijo njegov habitat. Reševanju okarčka se posveča dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Spoznali bomo še zgodbo kraguljev, katerih število se v zadnjem času v osrednjem Škotskem višavju povečuje, ter zgodbi o švicarskem zatočišču za vrsto želve in o vračanju volkov na obrobje Rima po več kot stotih letih. Na Škotskem posebno skrb posvečajo divjemu petelinu, ki je v težkem položaju in bi lahko v tridesetih letih izginil, saj so zanj moteči tudi številni gorski kolesarji. Iz Švedske pa so v Romunijo znova naselili zobre ali evropske bizone, ki imajo posebej zanimivo zgodovino, najdemo jih namreč celo na več kot deset tisoč let starih jamskih poslikavah v Altamiri.
49 min
Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.
51 min
V uvodu večkrat nagrajenega hrvaškega dokumentarnega filma se protagonisti ne predstavijo z imeni, temveč v kamero sporočijo svojo diagnozo duševne bolezni. Po dolgih letih življenja v osami, za zidovi ustanove, se zdaj odpravljajo na svobodo, v bolj samostojno življenje. Priča smo njihovemu hrepenenju po običajnem vsakdanu, željam, obžalovanju in drobnim uspehom. Saj je življenje vredno živeti. SUSJEDI / NEIGHBOURS / Hrvaška / 2018 / Režija: Tomislav Žaja
73 min
Županova z Dola, rojena Ravbar, je izjemna pričevalka o polpretekli zgodovini Krasa, hkrati pa je kot dolgoletna karizmatična skrbnica Kosovelove domačije v Tomaju tudi ambasadorka Srečka Kosovela. Rojena je v mogočni hiši, pri Županovih, kjer je sedaj gostilna Ravbar, pod Marijinim svetiščem na Repentabru, vendar na slovenski strani. Pravi, da je iz Repna, a meja med Italijo in Jugoslavijo je močno zarezala v njen domači kraj, ki se sedaj imenuje Dol pri Vogljah. Stric Dragice Sosič se je poročil s Srečkovo sestro Tončko Kosovel in tako je pričevalka postala del te družine. Dragica je bila velikokrat pri Kosovelovih, zato je bila toliko bolj zavzeta skrbnica Kosovelove domačije več kot 30 let. V pričevanju se sprehodimo skozi življenjske preizkušnje klene, primorske družine, ki je veliko žrtvovala za slovenstvo. V dobi fašizma in po prihodu Jugoslavije pa so trpela tudi pod komunizmom, ki je preganjal verne ljudi in zatiral gospodarsko iniciativo. Državna meja je zarezala v življenje ljudi, čedalje večja je bila razlika v načinu življenja. Dragica odkrito spregovori tudi o osebni življenjski zgodbi, na kateri ni manjkalo preizkušenj. A trdna, kot je, je tudi s pomočjo vere obstala in napredovala. Upravičeno je ponosna na svoje kuharske in slaščičarske veščine. S svojo naravno bistrostjo in zavzetostjo je kot oskrbnica Kosovelove domačije pridobila sloves po vsej Sloveniji in tudi po svetu. Dragoceni stiki s profesoricami, ki so tja vodile svoje dijake, slavisti, literati in drugimi zanimivimi osebnostmi še trajajo. Vse to spoznamo v zanimivem pričevanju, ki nas popelje tudi po Repentabru in seveda Kosovelovi domačiji.
131 min
V treh delih avtorji dokumentarne serije, posvečene Aztekom, Inkom in Majem, z uporabo najsodobnejše tehnologije osvetlijo življenja teh starodavnih civilizacij, tudi srhljive prakse žrtvovanja ljudi, ter še danes presenetljive dosežke na področjih matematike in astronomije. 2. del: Inki Inki so svojega vladarja Inko častili kot boga. Na vrhuncu svoje moči je vladal več kot desetim milijonom ljudi. Njegov imperij je segal od strmega andskega višavja do puščav ob Perujski obali. Medtem pa so se v Evropi množile govorice o deželi z neznanskimi količinami zlata nekje v Andih. CHILDREN OF THE SUN / SÖHNE DER SONNE - MAYA, AZTEKEN UND INKA / Nemčija / 2020 / Režija: Gabriele Wengler
52 min
Prava arhitekturna čudesa, Angkor Vat, Louvre in Hagija Sofija, ki so sicer med najbolj raziskanimi in podrobno pregledanimi spomeniki, so še vedno zavita v tančico skrivnosti. Dokumentarna serija jih prepričljivo razkriva s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in trirazsežno grafiko. 3. del: Hagija Sofija Carigrajsko Hagijo Sofijo so zgradili pred več kot 1500 leti kot baziliko, jo pozneje spremenili v mošejo in nato v muzej. Zdaj je spet mošeja in velja za enega največjih arhitekturnih dosežkov vseh časov. V dolgih stoletjih so jo večkrat prezidali in dograjevali, vseeno pa uspešno kljubuje zobu časa in celo silovitim potresom. V oddaji bomo videli, kako so njeni načrtovalci s premišljeno izbiro materialov dosegli, da se 55-metrska kupola ne podre in da je notranjost ogromne stavbe vedno polna svetlobe. Arheologi pa bodo pojasnili, kaj se skriva v podzemlju stavbe. Legenda pravi, da je tam velikanski zbiralnik vode, po kateri bi lahko čolni pluli vse do morja. ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval
51 min
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 3. del: Francija Iz živahnih italijanskih mest se Richard E. Grant preseli na francosko podeželje in se odpravi po poti, ki jo je pred 150 leti z oslico prehodil Robert Louis Stevenson, preden je svoje doživetje opisal v Popotovanju z oslico čez Sevene. Daleč od Sevenov, pred Marseillom, pa stoji precej drugačna kulisa. V trdnjavo, v kateri je bil nekoč zapor, je Alexandre Dumas starejši postavil zgodbo romana Grof Monte Cristo. Dumasov junak je v samici za debelimi zidovi preživel 14 mračnih let. Iz hrupnega Marseilla se preselimo še na francosko riviero, kamor se je z družino pred finančnimi težavami zatekel romanopisec Francis Scott Fitzgerald. V zgodbi romana Nežna je noč najdemo vzporednice z avtorjevim življenjem v obdobju, ki ga je preživljal v mestecu Antibes. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
29 min
Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
101 min
Dokumentarni film osvetljuje duha znamenite mehiške slikarke Fride Kahlo. Predstavlja neodvisno in močno žensko, ki je zaradi prometne nesreče vse življenje prenašala neznosne muke, in izjemno umetnico, ki se je z ustvarjanjem osvobajala spon trpljenja. Za slikarstvo Fride Kahlo je značilna ikonografija predkolumbovske Mehike. V njenih delih se prepletajo bolečina in moč, trpljenje in ljubezen. Frida Kahlo je postala ikona in vzornica – vplivala je na umetnike, glasbenike, stiliste. Dokumentarna pripoved prinaša tudi slikarkine misli, zapisane v pismih in osebnem dnevniku. FRIDA, VIVA LA VIDA / Italija / 2019 / Režija: Giovanni Troilo
93 min
Slovenija je svojevrsten fenomen. Po površini in številu prebivalcev je majhna, velika pa je po številnih uspehih in dosežkih. So razlog geni, nadarjenost, znanje, trud, strast, okoliščine? Kdo so bili izjemni Slovenci v preteklosti in kdo so danes? Kako lepo in težko je na poti do uspehov? Film razkriva ozadje zgodb uspešnih Slovencev z različnih področij, od športa do podjetništva in umetnosti, zgodbe smučarske skakalke Nike Križnar, doktorja strojništva Jureta Kneza, pokrajinskega fotografa Jake Ivančiča in tudi nekaterih velikih imen iz preteklosti, od Valvasorja do Plečnika. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško.
24 min
Sezono Malih sivih celic zaključujemo veličastno, še bolj zabavno, plesno, glasbeno in z veliko smeha. Med seboj se namreč v posebnih igrah pomerijo znani Slovenci Nika Rozman, Cene Prevc in Boštjan Gorenc – Pižama (rumeni) ter Nika Križnar, Denis Avdič in Tomi Meglič (vijolični). Oddajo popestrijo še mladi Godalkarji, profesionalna plesalca in naši najboljši tekmovalci kviza ter Hitrih lončkov. Kdo bolje oponaša zvoke džungle in morja, kdo se prelevi v emuja in dihurja, kdo najbolj obvlada kan kan in se prebija skozi labirint ter s katero sladico skočimo v poletje, pa izveste v 32. oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
50 min
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
10 min
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek predlaga ustanovitev novega letalskega prevoznika z javno-zasebnim partnerstvom. Če bi se država odločila za to, bi lahko prevoznik vzletel poleti 2025. Ministrica ne načrtuje poslovanja z izgubo. Druge teme: - Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Andrej Grah Whatmough za ponedeljek sklical prvo sejo novega sveta zavoda - Voditelji na vrhu Evropske politične skupnosti potrdili zavezo, da bodo Moldaviji in Ukrajini stali ob strani na njuni evropski poti - Začenja se Znastival; ob promociji znanosti za vse generacije prinaša opomnik, da se učimo tudi iz napak
19 min
Rožica pripoveduje zgodbo. Oko in Pili se bojita krokodila iz zgodbe. Dimitri ga še nikoli ni videl in ne ve, kakšna žival je to. Rožica mu poskuša pojasniti, a ji ne uspe. Pili se spomni, kje bi lahko dobila krokodila.
5 min
Veterinarka Prašičkova ima veliko dela, njeno pomoč potrebuje kar nekaj nemočnih živali.
5 min
Po najhujši železniški nesreči v Indiji v tem stoletju, ki je terjala več kot 230 življenj, ranjenih je približno 900, se nadaljuje reševanje ujetih pod vagoni. Na kraju je več kot 200 reševalnih vozil. Potem ko se je iztirilo najmanj deset vagonov enega potniškega vlaka, je v nekatere trčil še eden, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Druge teme oddaje: - Vrh kosovske politike ne nasprotuje več ponovitvi volitev, ki jih je aprila bojkotiralo srbsko prebivalstvo - Na kongresu Levice v Celju začetek volitev sveta stranke - Nov državni rekord Maruše Mišmaš Zrimšek v teku na 3000 metrov z ovirami
20 min
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
129 min
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
10 min
Ljudje tretjino življenja preživimo v postelji, zato je izbira primerne vzmetnice pomembna. Katere dejavnike upoštevati pri izbiri ležišča, kako se razlikujejo številni materiali, ki so na trgu na voljo, in kako pomembno je redno ter ustrezno vzdrževanje, shranjevanje in čiščenje? Na vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Dušan Blažič, strokovnjak za prodajo vzmetnic.
26 min
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
25 min
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
30 min
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
30 min
Javna sredstva so omejena, omejitve proračunskega denarja pa vse večje, je na bančni konferenci v Ljubljani opozoril finančni minister Klemen Boštjančič. Glede pokrivanja projektov iz javnofinančnih sredstev, tudi v luči morebitne ustanovitve domačega letalskega prevoznika, je povedal, da bo potrebno sprejeti strateški dogovor na nivoju vlade, kaj so prioritetna sredstva in projekti, saj sredstev za vse ni dovolj. Ključno merilo mora biti tudi merjenje učinkov posameznih projektov, je dodal. Druge teme: - Na severu Kosova delna umiritev razmer, protesti Srbov se sicer nadaljujejo - Iz več ruskih regij ob meji z Ukrajino poročajo o ukrajinskih napadih, ubita dva človeka - V Pragi uspešna vrnitev plezalke Janje Garnbret po poškodbi
21 min
Štanjel je s svojim gradom, vrtnim parkom in galerijo Lojzeta Spacala eden največjih biserov slovenske arhitekturne, kulturne in krajinske dediščine. V zgodovini je doživljal že lepše trenutke, pa na drugi strani tudi uničenja med drugo svetovno vojno. Njegova oživitev in vrnitev med vitalna jedra slovenskega Krasa poteka sicer počasi, vendar vztrajno.
49 min
V skladiščih, pristaniščih in odlagališčih se kopiči več sto tisoč ladijskih zabojnikov. Izziv je, da jim vrnemo življenje. Tega so se lotili v Slovenskih Konjicah, kjer so v bivalne površine preuredili dva ladijska zabojnika, v Rogaški Slatini pa štiri. Njihova skupna površina zadošča manjšemu naselju. Če se to pri nas sliši kot znanstvena fantastika, je na Norveškem to nekaj povsem običajnega, saj so zelo pogosto prav ladijski zabojniki prvo bivališče mladih.
10 min
Radio na radiu. Za šalo in tudi zares. Paradni voz slovenske radijske dnevno aktualne in politične satire. Po navadi šaljiva, a večkrat presneto zavezujoča oddaja. Radio Ga Ga je piker, posmehljiv, zajedljiv, nabrit, skrivnosten, brezkompromisen, vedno aktualen in mogoč v nemogočem. Sašo Hribar in njegova ekipa sijajnih imitatorjev znanih osebnosti iz političnega in javnega življenja vsak petek poskrbijo za radosten in presenečenj poln skok poslušalcev v konec tedna.
54 min
Dokumentarni film ob 30. obletnici javnega zavoda Narodni dom in ob 30. Festivalu Lent Film ponuja izrazito avtorski pogled na kulturno krajino mesta Maribor, ki jo zadnjih trideset let aktivno in ključno soustvarja Narodni dom Maribor. Avtor ga je opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem, kaj in kakšna je oziroma bi morala biti prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne 'analitične resnice' o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in preostale obilice podatkov, ki sicer veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in česa ne. Ta večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči ob visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in med njegovimi identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin - Muso: 'Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno slabo.' In kot mu pritrdita druga protagonista Jure Ivanušič in Vasko Atanasovski, ko ugotavljata, da se mariborska duša giblje od delavca do intelektualca in od kmeta do meščana.«
63 min
To pomlad mineva 70 let od rojstva velikega novosadskega kantavtorja, čigar umetnost je, nedotaknjena, preživela tudi krvavi razpad jugoslovanske države
56 min
Pozdravi se Leonard sredi noči vrže iz postelje Eda, da bi ga ta pospremi k bolnici, saj se uči za šamana in je prav, da vadi. Bonnie je namreč začelo motiti ptičje petje. Joel vodi tečaj za nosečnice, na katerem Holling daje nespodobne opazke. Pri tem navduši še enega mladega bodočega očeta. Shelly je jezna na Hollinga in ga vrže s tečaja. Maggie je razočarana, ker ji je pralni stroj v Mauriceovi pralnici raztrgal perilo, in se odloči, da si bo kupila svoj pralni in sušilni stroj. Eda obišče zelenooki škrat. NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994 scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr. režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr. v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo
44 min
Čas teče in reke se ne da obrniti v svoji strugi, pomladni dan se neizogibno prevesi v poletnega. V toku s časom bredemo skozi iztekajoči se teden, oziraje se na leta, ki tečejo in niso drug drugemu enaka. Leto vlade, leto RTV, leto obljub … čakajoč dejanja, ki ne bodo le priložnostna gesta. Od najvišjega vrha sveta do razbeljenih afriških tal in vse do presvetlega in prezgodnjega neba.
11 min
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
9 min
Pepa in Jure spoznata kengurujko Klaro in njenega bratca Jožka. Pepa pokaže Klari, kako se skače po blatnih lužah. Kdo bo skočil najvišje?
5 min
V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
12 min
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
20 min
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
25 min
Pisateljica, ilustratorka in slikarka Tove Jansson ( 9. 8. 1914–27. 6. 2001) je najbolj znana kot avtorica pravljičnih trolčkov Muminov. Prvi Mumin je nastal leta 1942, in sicer v seriji stripov, ki so bili objavljeni v časopisu. Temu je sledilo več knjig, ki veljajo za klasiko mladinske književnosti. V filmu spoznamo tudi zasebno življenje Tove Jansson. Odraščala je v ustvarjalni družini, študirala umetnost v Stockholmu, Helsinkih in Parizu, prvo samostojno umetniško razstavo je imela leta 1943. Imela je odprto razmerje s poročenim politikom, razmerje z gledališko režiserko Vivico Bandler, rada se je udeleževala zabav in bila navdušena nad sodobno umetnostjo. TOVE / Švedska, Finska / 2020 Scenarij: Eeva Putro Režija: Zaida Bergroth V glavnih vlogah: Alma Pöysti, Krista Kosonen, Shanti Roney
102 min
Ta teden je bil čas za inventuro po letu dni vlade Roberta Goloba. Sam med dosežke šteje, da spet živimo v pravni državi in odprti družbi in da so se učinkovito soočili z energetsko krizo in naravnimi katastrofami. Kritiki izpostavljajo zastoj pri reformah, predvsem zdravstveni, in razrahljane javne finance. Komentiramo mukotrpna plačna pogajanja in razloge za stavko na univerzah. Od dogodkov v tujini pa te dni najbolj skrbijo napetosti med Srbijo in Kosovom. Te so odmevale tudi na vseevropskem srečanju voditeljev v Moldaviji, sicer namenjeno utrjevanju podpore Ukrajini v njeni vojni z Rusijo. Kritični pregled dogodkov tedna ta petek z Natašo Mulec.
46 min
V tridelni dokumentarni seriji nas britanska igralka Joanna Lumley popelje po svoji domači državi Veliki Britaniji. 2. del: V drugi epizodi najprej raziskuje Škotsko, kjer se sreča s tkalcem harriškega tvida na Zunanjih Hebridih, spozna "trenerja v kiltu" v dolini Glencoe, odpluje k tretjemu največjemu vrtincu na svetu in obišče destilarno viskija. Nato odpotuje na prizorišče snemanja Igre prestolov v Severni Irski ter pot sklene v zgodovinskem Derryju z zvezdo serije Derry Girls in ustvarjanjem stenske poslikave. JOANNA LUMLEY'S BRITAIN / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ewen Thomson
45 min
V kotel naliješ dve vedri mesečine, nekaj zvezdnega prahu, ščepec želja in žlico domišljije … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica za natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
9 min
Zdravljenje je vedno najbolj učinkovito, če se lahko bolezni lotimo kar najbolj neposredno, pri samem viru težav. A do vira pogosto sploh ni lahko priti. Denimo, če govorimo o okvarjenem genu, ki bi ga morda želeli utišati, da ne bi več povzročal težav. Področje tovrstnih genskih terapij daje v zadnjem času že zelo spodbudne rezultate in vanj so seveda usmerjeni številni raziskovalni napori. Prav tako zahtevno se je, po drugi strani, prebiti do bolj odmaknjenih tumorjev, ki se tako zlahka izmaknejo terapiji, za katero pa vemo, da ima celo paleto škodljivih stranskih učinkov. Naj gre torej za takšno ali drugačno zdravljenje, ključno vprašanje vsekakor je, kako spraviti pravo učinkovino na pravo mesto. Da bi bil ta transport učinkovin še povsem biorazgradljiv, dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" raziskuje možnosti uporabe membran rdečih krvnih celic.
28 min
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
98 min
Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.
16 min
Sicer je trajalo predolgo, ampak korak spremljanja cen po celotni agroživilski verigi, ki ga je napovedala vlada, je korak v pravo smer. Tako ocenjuje agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki pa opozarja, da to ne bo prineslo hitrih rešitev. "Prve rezultate bi sam objavil konec leta. Primer je spremljanje košarice živil, ki jo je vlada veliko komunicirala. Trgovci so se prilagodili, košarica se je pocenila, a to ni vplivalo na inflacijo in to je bilo jasno že vnaprej." Za uspeh bi tokrat vlada morala po Kuharjevem mnenju pol leta molčati. Z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.
18 min
Tik pred vsakoletnim eksodusom Slovencev na hrvaško obalo debatiramo o praktičnih nasvetih in morebitnih novostih na tej najbolj priljubljeni turistični poletni destinaciji.
15 min
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
54 min
Televizija Slovenija letos praznuje 65 let. V osmih poletnih večerih se bomo z znanimi obrazi s področja televizije, glasbe, športa po desetletjih spominjali televizijskih oddaj in predvsem obujali duh časa. Voditeljica oddaj je Bernarda Žarn. V prvi oddaji bomo povezali preteklost in sedanjost. Z voditeljem in urednikom na najbolj poslušanem slovenskem radijskem programu, Valu 202, Andrejem Karolijem in Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, se bomo spomnili, da je naš Radio še 30 let starejši od televizije in letos obeležuje že 95 let. Ena prvih televizijskih voditeljic, ki je sodelovala tudi na prvih poskusnih snemanjih, je Helena Koder, ki je v svoji poznejši televizijski karieri zaslovela kot izvrstna avtorica dokumentarnih filmov. Za svoje ustvarjanje je prejela številne nagrade, lansko leto nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Melani Mekicar pa je priljubljena voditeljica zdajšnjih časov. S Heleno Koder bosta primerjali delo nekoč in danes. V goste prihaja tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki je svojo pestro poklicno kariero začela prav kot novinarka na TV Slovenija. Nastopila bosta Hauptman, ki je bil lani s skladbo Sledim največkrat predvajan izvajalec na Valu 202, in Kristina Oberžan, pri kateri se predsednica republike uči petja. Kristina bo zapela veliko uspešnico Jožeta Privška iz leta 1958, ko se je rodila naša televizija, Vozi me vlak v daljave.
54 min
Yann Arthus-Bertrand, priznani okoljevarstvenik, aktivist, fotograf in avtor izjemnih dokumentarnih filmov, ki pričajo o človekovem vplivu na naš planet, je ustvaril še eno vizualno dih jemajočo pripoved o življenju ter spreminjanju naravnih in človekovih okolij. Film je oda lepoti narave in človeštva, a hkrati svarilo pred uničevanjem okolja in poziv k takojšnjemu ukrepanju. LEGACY, NOTRE HÉRITAGE / Francija / 2020 / Režija: Yann Arthus-Bertrand
101 min
Novosti domačih in tujih ustvarjalcev elektronske glasbe ter enourni miks nostalgičnega groovy housa s pridihom moderne produkcije, ki ga je pripravil Martin Bučinel, umetniško DJ BUCHY. 01. Alison Goldfrapp & Paul Woolford - Fever (Paul Woolford Remix) 02. KUNGS x CARLITA - Shadows 03. LF System - Dancing Shoes (Take Me Higher) 04. The Chemical Brothers - No Reason (Ewan McVicar ‘1994’ Remix) 05. Solardo & Raumakustik - Welcome To Reality 06. Groove Armada - Easy (Confidence Man Remix) 07. Flume ft. Caroline Polachek - Sirens (Tourist Remix) 08. Prospa - Will You Be Mine 09. Martin Solveig & Raphaella - Allo Allo 10. SMOKS - Watch Me 11. Aney F. - Dance Emotions 12. HIMEKO! & Liv - Alleviation (Crocy Remix) 13. Ichisan - Tip Top 14. Bob Sinclar - Vision of Paradise (Riva Starr Remix) 15. Miane - Place To Be 16. Sam Wolfe x Umek - Mind Of One
120 min
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
18 min
V Sloveniji se izrazita rast cen hrane umirja počasneje od povprečja Evropske unije. Po 20-odstotni rasti v minulem obdobju se je po podatkih statističnega urada hrana v zadnjem letu v Sloveniji v povprečju podražila za 15 odstotkov. Ob številnih izzivih, s katerimi se spopada proizvodnja hrane, med njimi sta zmanjševanje fitofarmacevtskih sredstev in vlaganje v nove tehnologije, pa znižanja cen hrane tudi v prihodnosti ne gre pričakovati. Druge teme oddaje: - Bančna konferenca: ali slovensko gospodarstvo preveč računa na pomoč države? - Zunanja ministrica Fajon pred volitvami za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov: optimizem narašča - Krajani Orehka olajšani: drugi tir gorenjske železnice ne bo speljan skozi naselje
27 min
Irenin oče je šel z društvom upokojencev na izlet, in kadar očeta ni pri hiši, je Jaka najbolj glasen. Vsem po vrsti pametuje, glavna tarča njegovih umotvorov pa je, kot običajno, Irena. Cene in Jože se sprašujeta, kako se bo to končalo, župnik pa se srečuje z drugačnimi težavami. Odkar je ostal brez kuharice, mora sam skrbeti za vse. Cene župniku za kosilo večkrat prinese kaj slastnega in župnik mu je neskončno hvaležen, a treba bo poiskati trajno rešitev. Še bolj kot težave s hrano pa župnika skrbi sumljivo dogajanje v hiši pokojne prepirljivke, saj postaja vse bolj očitno, da gre za skrajno nemoralno početje. Boji se, da bo zadeva prej ali slej prišla na dan in bo padla senca na vso župnijo.
24 min
ZBIRKA POTONIK Potonike z barvami in kot puh lahnimi cvetovi izražajo nežnost in nas spominjajo na preteklost. Prve potonike je Sandra Leiner Lebar občudovala na babičinem vrtu. Zdaj jih imata z možem Rihardom nasajenih že preko 300 sort, vzljubila sta jih tudi zaradi preproste vzgoje. Večina je najlepših prav v teh dneh. NASADA ZA SENČNO IN SONČNO LEGO V balkonskih koritih ali umetelnih loncih si omislimo zanimive rastline, ki nas razveselijo z lepo razrastjo, barvami ali cvetovi. S klubom Gaia smo nad Laškim znova obiskali Jureta Aškerca in v čudoviti hribovnati pokrajini zasadili nevsakdanja nasada za senčno in sončno lego. IN MEMORIAM – IZIDOR GOLOB Poslovil se je Izidor Golob, vrhunski poznavalec mnogih trajnic, ljubitelj in žlahtnitelj predvsem perunik in maslenic, in uspešen ljubiteljski vrtnar. Spomin na Izidorja bo še naprej živel v zavidljivih zbirkah perunik in maslenic v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in na številnih ljubiteljskih gredah, pa tudi v spominih mnogih generacij vrtnarjev in gledalcev oddaje Na vrtu.
25 min
Gospa Lipton nagovarja Alfa, da bi se ločil in pri tem je zelo vztrajna, Alf nagovori svojo znanko, da bo odigrala njegovo ženo in uprizorila, da se noče ločiti. James in Ivy naj bi v parku igrala zaljubljeni par, v resnici pa imata nalogo, da opazujeta lady Agato in njenega novega moškega. A v parku vidita še vse kaj drugega, saj sta tam tudi Teddy in služkinja Rose. Alf pa spet skuša s prevaro zaslužiti nekaj dodatnega denarja. Tokrat je zaposlen s prodajo kolačev, ki jih peče gospa Lipton, misleč, da so za sirotišnico. YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993 scenarij: David Croft, Jimmy Perry režija: David Croft, Roy Gould v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)
49 min
Tokratna oddaja V petek zvečer je posvečena izboru najboljših glasbenih in humorističnih vložkov jesenskega dela aktualne televizijske sezone. Najboljša bo petkova družba z glasbeniki Maticem Golavškom, Juretom Mlinškom, Juretom Jakličem in Dejanom Potočnikom, z nami bodo tudi Chicas, Barbara Žerjav, Alfi Nipič in Luka Sešek, Žan Serčič, Rok Trkaj, Ansambel Stil, Matjaž Robavs, Ansambel Opoj, Jaša Šaban, Matic Supovec, Mojca Bitenc, Robert Smolnikar trio, Matjaž Mrak, Miha Lesjak, Blaž Verbič, Martin Juhart, Dinamitke Damjana Golavšek, Simona Vodopivec Franko in Alenka Godec, Lea Sir in Martina Majerle, Saša Dragaš, Dejan Dogaja, Eva Černe in Klemen Torkar. Seveda vsi v družbi in spremljavi najbolj vročega ansambla pri nas, Diamantov! V kolikor bi si želeli biti del petkove glasbene zabave, se za ogled oddaje v studiu prijavite na www.vpetekzvecer.si ali nam pišite na elektronski naslov vpetekzvecer@rtvslo.si.
38 min
Naša koža skupaj z nami nabira izkušnje in skoraj ničesar ne pozabi. Koža ni zgolj naš največji, ampak tudi izredno pomemben organ. Toda da lahko opravlja vse svoje naloge, je treba zanjo skrbeti; če ne bomo, nam bo to tudi hitro pokazala. Zakaj je koža pomembna in kako poskrbeti za njeno zdravje, bomo danes govorili z zdravnikom, dermatovenerologom Borutom Žgavcem. Kaj se dogaja s kožo, ko se staramo? Na katere kožne spremembe naj bodo starejši pozorni, kdaj se odpraviti k zdravniku? Zakaj se staramo tako različno? Katere sestavine naj vsebujejo izdelki za nego zrele kože, čemu pa naj se raje izogibamo? Kako lahko zmanjšamo vpliv škodljivih zunanjih dejavnikov na kožo? Tako kot velja za večino stvari v življenju, je tudi sončna svetloba po eni strani dobra in jo nujno potrebujemo, po drugi strani pa je nevarna in škodljiva, čeprav škodljivih učinkov morda ne vidimo takoj. Pretirana izpostavljenost UV-žarkom je tudi eden izmed pomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka. Z najnevarnejšo obliko se je spopadla tudi Anja Matušin.
25 min
V tej oddaji bomo iskali najnevarnejša orožja v živalskem svetu: najhitrejše čekane in žival, katere tišina je smrtno nevarna. Preizkušali bomo tudi najnevarnejše lovke, ki pripadajo orjaškemu lignju. Čeprav imajo vsi glavonožci lovke s priseski, ima ta ligenj v njih skrito še posebno nevarno orožje.
28 min
Ko pride Žvenk Glavni poklicat Mino, Tima, žabice in zmajka Juša, da je čas za v posteljo, oblak ostane sam in žalosten.
11 min
V Jezikanju smo z vrtčevskimi otroki in vzgojiteljico Nike Kunaver izštevali!
12 min
Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
122 min
Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
103 min
Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
91 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles.
105 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.
90 min
Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
73 min
Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
98 min
Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.
76 min
Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
104 min
Komedija solz z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, ki jo razjedajo sovraštvo, rasizem in ksenofobija. Celovečerni prvenec tržaškega pisatelja ter gledališkega in radijskega režiserja Marka Sosiča. »Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več, kot številne druge zgodbe na to temo« (Denis Valič, filmski kritik). With bitter humor, A Comedy of Tears reflects the modern society divided by hatred, racism and xenophobia. The feature debut of the Trieste writer and theater and radio director Marko Sosič. »With a good selection and characterization of the characters through which he so wonderfully captures the two faces of the Istrian-Primorska environment: on the one hand the embiterred and constantly angry spirit living in the past and feeling obliged to be in a constant fight with the supposedly hostile present and on the other hand the movingly warm and human soul of many people from this environment, Sosič tells more than many other stories on this topic « (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
72 min
Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
50 min
Prejemnik kristalnega globusa za najboljšo režijo na festivalu v Karlovih Varih. »Mračna in hladno distancirana drama o vse večji tabloidizaciji medijev in o uničujočih posledicah njihovega početja na življenje ljudi, ki v njihovih 'zgodbah' nastopajo« (Denis Valič, filmski kritik). Awarded with the Crystal Globe for Best Director at the Karlovy Vary Film Festival. »A dark and cold distanced drama about the growing tabloidization of the media and the devastating consequences of their actions on the lives of the people who appear in their 'stories'« (Denis Valič, film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
81 min
»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
85 min
Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
85 min
Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
125 min
Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
79 min
Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
77 min
Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
96 min
Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
54 min
Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
87 min
Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
84 min
Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles.
68 min
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
88 min
Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.
89 min
Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
94 min
Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
99 min
»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
94 min
Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
79 min
Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
73 min
Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
103 min
Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
83 min
»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
82 min
»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
70 min
Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
93 min
Drugi celovečerec režiserja Slobodana Maksimovića o 16-letni voznici gokarta, ki preseže spor s svojo mamo in osvoji najbolj pomembno zmago v življenju. Najboljši mladinski film na motovunskem filmskem festivalu. »Nika pokaže, da so dekleta v vlogah, ki jih družba tradicionalno pripisuje fantom, lahko uspešna. Zato drži še bolj zaostrena različica enega izmed gesel filma, da so dekleta boljša od fantov: kajti dekleta morajo biti boljša od fantov, da bi bila v moškem svetu sploh sprejete kot enakopravne« (Urban Tarman, Radio Slovenija). Slobodan Maksimović's second feature film about a 16-year-old go-kart driver who overcomes a dispute with her mother to win the most important victory of her life. Best Youth Film at the Motovun Film Festival. “Nika shows that girls can succeed in roles traditionally assigned to boys. This is why an even more exaggerated version of one of the film's slogans, that girls are better than boys, is true: because girls have to be better than boys to be accepted as equals in a man's world” (Urban Tarman, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
87 min
Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
97 min
Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
97 min
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
68 min
Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
100 min
»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
80 min
Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
88 min
Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
68 min
Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director).
81 min
Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.
90 min
Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles.
97 min
Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
106 min
»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
83 min
Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles.
114 min
Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.
100 min
Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.
98 min
Islandija je dežela ledenikov in ognjenikov ter najredkeje poseljena evropska država. Na vzhodnem delu otoka živijo Arna Björg Bjarnadóttir, njen mož Denni Karlsson, sin Bjarni ter dvojčici Sneitis in Fridni. Fanta gresta lovit postrvi pod ledom, dekleta pa doma pripravljajo rabarbarino pito z drobljencem in marmelado. Poleti rabarbaro zamrznejo, in tako imajo pozimi odličen vir vitamina C. Bjarni in Denni domov prineseta osem postrvi. Šest jih Denni obesi v prekajevalnico, dve pa bosta za večerjo, začinjeni s koprom, soljo in limonskim poprom. Priloga bo pečen krompir. Denni od soseda dobi koštrunove fileje, v zahvalo, ker mu je pomagal krmiti ovce. Arna jih povalja v grobo mleti morski soli. Po dveh urah sol spere in meso začini s timijanom, rožmarinom, pehtranom in rdečim poprom. Naslednji dan pričakujejo obiske, zato Arna z deklicama naredi mesne kroglice z gobovo omako in rabarbarino marmelado. Nato pripravijo še karamelno omako, ki pa ni za sladico, ampak bodo z njo prelile krompir. Koštrunove fileje pa postrežejo z borovničevo omako. Islandci namreč zelo radi mešajo slano in sladko. ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Marvin Entholt
26 min
Ko je bil princ Charles star tri leta, je njegova mama postala kraljica Elizabeta II., on pa prestolonaslednik. Iz plahega otroka in mladeniča je zrasel v zadržanega, a toliko bolj zanimivega človeka. V kraljevi družini so se vrstili škandali, on pa je leto za letom potrpežljivo čakal, da zasede položaj, ki mu pripada. Da postane kralj. Čakal je sedemdeset let. Kakšna bo doba Karla III.? Kako bo mož neomajnih stališč, zagovornik okolja, ljubitelj arhitekture in tradicije, poslovnež in družinski človek vse te vloge povezal z vlogo kralja? CHARLES III, THE NEW KING / Francija / 2023 / Režija: Maud Guillaumin
53 min
Nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser Richard Wagner je dvanajst let preživel v izgnanstvu v Zürichu, kjer je ustvarjal opero Tristan in Izolda. Finančno ga je podpiral bogati trgovec Otto Wesendonck, ki je bil njegov oboževalec. Wagner se je zapletel v razmerje z Wesendonckovo ženo Mathilde, ki je bila pesnica in pisateljica, in je uglasbil nekatera njena besedila. Wagnerjeva žena Minna je izvedela za moževo afero in povzročila škandal, zaradi česar je Wagner odšel v Benetke, kjer je leta 1883 umrl. EINE AFFAIRE IN ZÜRICH - WAGNERS ERSTE UND EINZIGE LIEBE / The Zurich Affair - Richard Wagner's One and Only Love / Švica / 2021 Scenarij in režija: Jens Neubert V glavnih vlogah: Joonas Saartamo, Julienne Pfeil, Lotti Happle, Patrick Rabold, Roland Bonjour, Hans-Joerg Frey, Leonardo Nigro, Oliver Stein, Lisa Brand, Michael Volle, Dagna Vinet-Litzenberger, Sophie Auster, Caspar Kaeser, Joe Fenner, Rüdiger Hauffe
105 min
Zaradi dirkanja z avtomobilčki otroci pokvarijo snemalnik gospoda Pavčiča. Ta zahteva, da se vožnja z avtomobilčki prepove. Policist Artur se odloči, da bo za mlade voznike pripravil »vozniški izpit« in preveril, ali otroci poznajo cestne znake.
11 min
Logipo ima svoje orodje skrbno razporejeno na tabli za orodje, a jo Dagpo po nesreči prevrne. Bo Ekipa Tinpo znala vse razmetano orodje pospraviti na svoje mesto?
7 min
Mili in Moli v travi najdeta malega kozlička. Poimenujeta ga Butko, ker se rad v vse zaletava. A ko odrase, pa to ni več tako prisrčno. Butko je močen in lahko koga poškoduje. Mili in Moli iščeta način, kako bi ga naučili spoštovanja do drugih. Butka odpeljeta na tekmovanje, krt upata, da bo osvojil nagrado. Mili in Moli držita pesti, da se bo Butko lepo vedel in da bodo z nagrado lahko poplačali škodo, ki jo je povzročil.
13 min
Pes Bitzer misli, da bi ga kmet rad zamenjal, zato mu Jon pomaga trenirati. Bitzer pa s svojo vadbo pretirava in začne voditi kmetijo z vojaško natančnostjo.
7 min
Skrivnostni rubin zaneti zmešnjavo v Mumindolu. Mumindolčani sprejmejo odločitev, da bo zasedalo sodišče, ki bo našlo pravega lastnika dragocenega kamna. In ko so se ob prerekanju, čigav je dragulj, krešejo iskre, Mumindolčani spoznajo prenekatero resnico o sebi.
22 min
Sep rad na dvorišču brca žogo in ta mu pogosto uide na sosedov vrt. Sosed ima naposled tega dovolj in mu žogo zapleni. Sep nato s Karimom naredi načrt, kako bosta prišla do žoge, toda učitelj Kees ima boljši predlog. Mister Twister II./ Nizozemska / 2020 v glavnih vlogah: Sanne Wallis de Vries, Leendert de Ridder
24 min
Rosalie je navdušena, ker se Michael ob obisku policije zavzame zanjo, a jo veselje hitro mine, ko ji očita nepravilnosti pri poslovanju. Komisar Rosalie naroči, naj sestavi seznam strank, ki so plačale z gotovino, da bi tako ugotovili, kdo je uporabil registrirani bankovec iz denarja za odkupnino. Lucy pregovori Majo, da bo fotografirala na Timovi in Franzijini poroki. Toda Maja nujno potrebuje temnico in jo z Wernerjevo pomočjo tudi dobi. Toda med razvijanjem filma na eni od fotografij odkrije nekaj strašnega. Vanesso hudo potre ugotovitev, da bo morala zaradi natrganega meniskusa za dlje časa nehati sabljati. Poleg tega Alfonsov največji tekmec opazi, da so priponke, ki mu jih je priskrbela, le kopije. Tako je njegov nastop na tekmovanju receptorjev ogrožen. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
49 min
Čas je, da na vsakodnevni obisk pripelje kombi s sladoledom in pes Bitzer se veseli zasluženega posladka. Ampak najprej mora opraviti še nekaj nalog.
7 min
Oddajo Sobotno popoldne bosta vodili zelo povezani in uigrani voditeljici Lorella Flego in Ana Tavčar. Samozavestna, topla, zdrava in prijazna oddajo, ki bo govorila o vsem lepem – od bivanjskega sloga, arhitekture, kulture bivanja do kulture oblačenja, vedenja, pozitivne psihologije, zdravja, duhovnosti in življenjskega sloga.
6 min
Oddajo Sobotno popoldne bosta vodili zelo povezani in uigrani voditeljici Lorella Flego in Ana Tavčar. Samozavestna, topla, zdrava in prijazna oddajo, ki bo govorila o vsem lepem – od bivanjskega sloga, arhitekture, kulture bivanja do kulture oblačenja, vedenja, pozitivne psihologije, zdravja, duhovnosti in življenjskega sloga.
5 min
Oddajo Sobotno popoldne bosta vodili zelo povezani in uigrani voditeljici Lorella Flego in Ana Tavčar. Samozavestna, topla, zdrava in prijazna oddajo, ki bo govorila o vsem lepem – od bivanjskega sloga, arhitekture, kulture bivanja do kulture oblačenja, vedenja, pozitivne psihologije, zdravja, duhovnosti in življenjskega sloga.
7 min
Oddajo Sobotno popoldne bosta vodili zelo povezani in uigrani voditeljici Lorella Flego in Ana Tavčar. Samozavestna, topla, zdrava in prijazna oddajo, ki bo govorila o vsem lepem – od bivanjskega sloga, arhitekture, kulture bivanja do kulture oblačenja, vedenja, pozitivne psihologije, zdravja, duhovnosti in življenjskega sloga.
7 min
Oddajo Sobotno popoldne bosta vodili zelo povezani in uigrani voditeljici Lorella Flego in Ana Tavčar. Samozavestna, topla, zdrava in prijazna oddajo, ki bo govorila o vsem lepem – od bivanjskega sloga, arhitekture, kulture bivanja do kulture oblačenja, vedenja, pozitivne psihologije, zdravja, duhovnosti in življenjskega sloga.
7 min
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
1 min
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
6 min
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
3 min
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
5 min
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
7 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
1 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
2 min
“Vsi otroci fašejo kdaj kako kazen, razen Zoki, ker džokerja 'ma v roki …” V zadnji oddaji sezone nam bo o prav posebni skupini otrok nekaj povedal prekmurski raper Levopold I. Zadnja epizoda Kaj dogaja? v spomladanski sezoni bo res nekaj posebnega, saj bo oddajo ekskluzivno prevzela nova vladna ekipa, a kljub temu boste seveda izvedeli vse. Kako dopustujejo avtorji oddaje, kako se izšolati za stanje v gneči in katera je zadnja beseda tedna pred poletjem? O poletni modi vam bo svetoval naš stalni občasni modni guru Fešn Tony, v telenoveli Palomar pa izveste vse o poletnih načrtih opozicije. Seveda se z novo staro garnituro vrača tudi zimzeleni Marcel Š., ki bo skupaj z novim voditeljskim parom poskusil rešiti vse vaše težave in razdeliti vse, kar je v studiu še ostalo.
1 min
Čaka nas zvočna igra, zato smo vsem tekmovalcem dali čez oči prevezo. Na plazmi bodo izpisani različni pojmi, navijači pa jih bodo skušali čim bolje "ozvočiti". Za ugibanje imajo tekmovalci največ 90 sekund, vsak pravilen odgovor prinese 1 točko. Če bo kdo res izviren pri zvokih, mogoče dobi še kakšno dodatno točko.
3 min
Možganski labirint tokrat prinaša dvojno tekmo, najprej gremo v labirint, potem pa se bomo hecali s pantomimo. Preverimo, kako spretni so naši tekmovalci!
8 min
Tokrat se pomerimo v poznavanju sveta plesa. S pomočjo prikazanega plesa ali slišane melodije bodo tekmovalci odgovorili na vprašanje. Že zdaj pa lahko povemo, da bodo imela nekatera vprašanja tudi joker točke, ki si jih bodo tekmovalci lahko prislužili.
8 min
Pomerili se bodo Lara, Žiga, Jernej in Tian Samo, ki so na izboru po spletu dosegli najhitrejši čas.
5 min
Kdo so zmagovalci, kakšne načrte imajo v prihodnosti, kaj o njih menijo sošolci? Spoznajte zmagovalno ekipo sezone iz OŠ Stranje!
3 min
V zadnji oddaji sezone Male sive celice bodo tekmovali znani obrazi – Nika Križnar, Boštjan Gorenc – Pižama, Tomi Meglič, Nika Rozman, Cene Prevc in Denis Avdić. Preveri, kdo je v posamezni ekipi in kdo so tokrat navijači!
3 min
Po napetem tekmovanju smo že vsi lačni in bi si radi privoščili sladoled. V hladilniku smo našli sladko smetano. Kateri pripomoček je nujen, da bomo lahko sladoled jedli že čez nekaj minut? a) skrinja b) mešalnik c) tekoči dušik d) limonin sok
2 min
Za nami je pestra sezona, polna znanja, spretnosti, glasbe, plesa, smeha, pa tudi solz sreče in preizkušenj. Poglejmo nekaj naj trenutkov!
2 min
Pripravite prste in napnite možgane. Čim hitreje poiščite manjkajoče samoglasnike. Odgovarja ekipa, ki se prva prijavi, za vsak uspešen odgovor pa je nagrajena z dvema točkama. Nadaljujemo hitro in po pameti s Hitrimi celicami.
1 min
Kaj je najbolj všeč našim navijačem v studiu Malih sivih celic? Preverimo!
1 min
Tudi naši hitri lončkarji so bili spretni vse leto. Poglejmo nekaj naj trenutkov tekmovanja letošnje sezone!
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
1 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
1 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
7 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
10 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
1 min
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
8 min
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
6 min
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
1 min
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
1 min
Dnevni red seje: A1. Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa Sveta o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L), druga obravnava 2. Predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR), druga obravnava 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1F), druga obravnava
32 min
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja posvet z naslovom Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod v petek, 2. junija 2023, ob 10.00, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Letos obeležujemo tridesetletnico vseslovenskega kmečkega protesta, ko so kmetje z zaporami mejnih prehodov in protestom pred vladnim poslopjem opozorili na nevzdržnost razmer v kmetijstvu. Temu so sledila pogajanja s takratnim predsednikom Vlade dr. Janezom Drnovškom, ki so se uspešno zaključila. A po treh desetletjih se stanje na področju kmetijstva ni izboljšalo. Položaj kmeta postaja vse težji, povečujejo se različni pritiski nanj, kar je spodbudilo nedavne proteste kmetov po Sloveniji. Razmere v kmetijstvu po treh desetletjih zahtevajo ponoven pregled s ciljem ugotoviti, kje smo in kam želimo. Kmet namreč ni le pridelovalec hrane, ki skrbi za lokalno pridelano hrano in krepi samozadostnost na področju preskrbe, temveč soustvarja kulturno krajino Slovenije, ki bi brez kmetijske pridelave izginila. Žal mnogi želijo kmetijstvo prikazati kot ključnega onesnaževalca in uničevalca okolja, pri tem pa prezrejo številne vrednote ter socialni, kulturni, sociološki, zgodovinski ter gospodarski pomen kmetijstva in podeželja za obstoj slovenskega naroda. Slovenski kmetje so skozi zgodovino pomembno prispevali k ohranitvi kulture, jezika, identitete, moralnih vrednot, tradicij in običajev ter s tem atributov, ki definirajo narod. Zato je na mestu vprašanje, ali se sploh še zavedamo zgodovinskih korenin, na katere se je oprl nastanek samostojne države? Podeželje se namreč še vedno prevečkrat podcenjuje, pa so kljub temu od tam izšli številni pesniki, pisatelji, znanstveniki in nacionalni buditelji, ki so ohranjali našo bit in nas pripeljali do samostojnosti in suverenosti. S posvetom želimo z raznolikih vidikov osvetliti pomen kmetijstva in podeželja za nastanek in napredek države, ohranjanje tradicij in vrednot, ki so povezane s podeželjem, ter nasloviti pomembne izzive, s katerimi se slovensko kmetijstvo in podeželje soočata v današnjem hitro se spreminjajočem svetu.
113 min
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-I), druga obravnava 2. Predlog zakona o dopolnitvah Gradbenega zakona – zakonodajna iniciativa 2A. Predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (ZIUPRPK) – nujni postopek 3. Potrditev zapisnikov 2., 1. izredne, 3. in 4. seje komisije 4. Razno
78 min
Dnevni red seje: 10. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F), prva obravnava 4. Predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (ZIUPRPK), nujni postopek 5. Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1H), skrajšani postopek 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1C), skrajšani postopek 7. Predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG), druga obravnava 13. Predlog deklaracije o spominu na množičen poboj z lakoto - genocid v Ukrajini (DeSMPL) 12.A Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (MKVP1) 14. Mandatno-volilne zadeve: a. Predloga za izvolitvi v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnega sodnika in okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Novi Gorici
152 min
Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (ZIUPRPK), nujni postopek
40 min
Dnevni red seje: 12. Predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 (ZUVPNB), prva obravnava 9. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), prva obravnava
167 min
Dnevni red seje: A1. Predlog stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa Sveta o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L), druga obravnava 2. Predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR), druga obravnava 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1F), druga obravnava
167 min
Dnevni red seje: 2. Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona (UZ129,130,132,134)
15 min
Dnevni red seje: 1. Problematika upokojencev in skrb za starejše
142 min
Dnevni red seje: 1. Rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023), obravnava 2. Problematika pridobitve slovenskega državljanstva za tuje državljane slovenskega porekla 3. Razno
82 min
Dnevni red seje: 10. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F), prva obravnava 4. Predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (ZIUPRPK), nujni postopek 5. Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora (PoDZ-1H), skrajšani postopek 6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1C), skrajšani postopek 7. Predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (ZIAG), druga obravnava 13. Predlog deklaracije o spominu na množičen poboj z lakoto - genocid v Ukrajini (DeSMPL) 12.A Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (MKVP1) 14. Mandatno-volilne zadeve: a. Predloga za izvolitvi v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnega sodnika in okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Novi Gorici
200 min
Dnevni red seje: 1. Pobuda za izdajo izpiskov iz matičnega registra o smrti - za žrtve komunističnega nasilja ob narodnem dnevu spomina, 17. maja 2023
142 min
Dnevni red seje: 1. Predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324-A)
39 min
Dnevni red seje: 1. Predlog priporočila Vladi zaradi poslabšanja socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev
216 min
Državni svet Republike Slovenije v petek, 19. maja 2023, ob 10. uri, v dvorani Državnega sveta pripravlja posvet z naslovom Quo Vadis, 3. razvojna os? - retrospektiva projekta 2004-2023. Državni svet je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o poteku skoraj 20-letnega načrtovanja in izvajanja projekta 3. razvojne osi. Prvi operativni korak k uresničitvi tega projekta, ki se v razvojnih programih takratne SR Slovenije prvič pojavi v 70. letih prejšnjega stoletja, je bil storjen februarja 2004, ko je Državni zbor sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Nacionalni program je v svojem dodatnem programu zajel prvi del sodobne daljinske cestno-prometne povezave na 3. razvojni osi: odsek hitre ceste med Dravogradom in Arjo vasjo ter določil, da mora biti državni prostorski načrt za ta odsek sprejet do decembra 2010. Vsekakor pa si v času sprejema Resolucije o Nacionalnem programu nihče ni predstavljal, da po dvajsetih letih projekt še ne bo v celoti umeščen v prostor, kot tudi, da se bodo prva javna naročila za pripravljalna dela za gradnjo, kot so reševanje pravno premoženjskih zadev (parcelacije, odkupi zemljišč in nepremičnin) ter izdelava projektne dokumentacije faze PGD/PZI, začela izvajati šele konec 2017, prva gradbena, vendar samo pripravljalna dela, pa 2020. In kje smo po dvajsetih letih od prve uvrstitve načrtovanja in gradnje 3. razvojne osi v strateške dokumente države? Kaj se dogaja z realizacijo projekta na severnem, sredinskem in južnem delu bodoče štiripasovne hitre ceste? Zakaj se projekt pri svojem načrtovanju spotika že dve desetletji, glede na to, da so na poteku trase od Dravograda do Metlike sprejeti samo štirje državni prostorski načrti, kar predstavlja slabo polovico celotne dolžine trase? Kje so razlogi za neučinkovito delovanje vseh pristojnih, ki so odgovorni za načrtovanje in realizacijo projekta? Je kdo že izračunal višino kolateralne škode, ki so jih zaradi nerazumljivih zamud pri realizaciji projekta utrpela gospodarstva Koroške, Savinjsko-Šaleške, Zasavske, Posavske, Dolenjske in Belokranjske regije? Posvet v Državnem svetu je namenjen iskanju odgovorov na ta vprašanja.
253 min
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023)
32 min
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023), zainteresirano delovno telo
54 min
Dnevni red seje: 1. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (Rb2023) 2. Pobude in vprašanja članov Odbora
32 min
