Dogodek

Shrani Predvajaj Info

Staro železo

Shrani Predvajaj Info

Poljska – razdeljena dežela

Shrani Predvajaj Info

Zunaj je noč, 4/6

Shrani Predvajaj Info

Pozabljene in zamolčane vrednote vode

Shrani Predvajaj Info

Akropola, Periklejeva mojstrovina, 3/4

Shrani Predvajaj Info

Kongo: milijonarji kaosa

Demokratična republika Kongo je ena najrevnejših držav na svetu, a ima tudi precej bogatašev. Kar 70 odstotkov prebivalcev se preživlja z manj kot dolarjem na dan, medtem ko jih je 6 odstotkov milijonarjev. Podjetniki, umetniki, nekdanji vodje upornikov so se v zmedi Kinšase dobro znašli in živijo v varnih in razkošnih predelih glavnega mesta. Drugod pa morajo za golo preživetje v globokih rudniških rovih celo otroci kopati koltan. CONGO: MILLIONAIRES OF CHAOS / Francija / 2019 / Režija: Guillaume Dumant

Rusija – indoktrinacija naroda

24. februarja 2022 se je svet spremenil. Ruski tanki so preplavili Ukrajino. Novinarki Ksenia Bolchakova in Veronika Dorman, Francozinji ruskega porekla, sta se odpravili v Rusijo, domovino svojih staršev, da bi razumeli, zakaj se je Rusija podala v vojno. V dokumentarni oddaji sta v intervjujih z različnimi ljudmi – nasprotniki in podporniki Putina – pokazali, kako je državna propaganda postavila na glavo predstave o dobrem in slabem, sprejemljivem in nedopustnem, kako se domoljubna indoktrinacija začne in širi že v šolskih klopeh in da je nasilje del ruske družbe, v kateri propaganda izkrivlja resničnost in duha. RUSSIA: INDOCTRINATION OF A NATION / Francija / 2023 / Režija: Ksenia Bolchakova, Veronika Dorman

Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije

Ob 100-obletnici Narodne galerije v Ljubljani je nastal film o simbolnem pomenu naše osrednje galerije nekoč in danes. Spoznali bomo razmere ob ustanovitvi akropole slovenskih lepih umetnosti in najvišje umetnostne ustanove naroda, kot so jo poimenovali ustanovitelji, in jih primerjali z drugimi evropskimi narodi in njihovo muzejsko tradicijo. V filmski pripovedi predstavljamo današnjo zbirko, dogodke, poklice in delo z obiskovalci v Narodni galeriji, obiskali pa smo tudi Prago ter iskali povezave med našo in češko Narodno galerijo. Naslov dokumentarnega filma Razkošje lepega je povezan z zakoncema Malešič iz Kamnika, ki nas bosta, kot člana Društva prijateljev Narodne galerije in navdušenca nad lepim, popeljala v svet umetnosti prek svoje življenjske zgodbe in spominov. Film je nastal po scenaristični predlogi Andreja Dobleharja in v režiji Aleša Žemlje. Direktor fotografije je bil Bernard Perme.

Krik

O spolnih zlorabah otrok ne govorimo prav veliko. Čeprav je mnogim že sama misel, da nekdo spolno zlorablja otroka, nepojmljiva, raziskave kažejo, da je pri nas vsak peti človek bil zlorabljen. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, saj vsaka zloraba trajno zaznamuje otrokovo življenje, tudi v kasnejšem obdobju. Žal se največ zlorab zgodi znotraj ožjega družinskega kroga. Moderna tehnologija pa omogoča vedno številnejšo zlorabo prek spletnih omrežij. Nemalokrat so tisti, ki spolno zlorabljajo otroke, ugledni člani družbe. O svojih izkušnjah so spregovorile tri pogumne ženske, vsaka s svojo zgodbo, ki je zaznamovala njihova življenja. Številne izkušnje, ki jih je med preiskovanjem teh zločinov nad otroki doživel kot kriminalist, je opisal tudi Robert Tekavec, ki je med drugim naletel tudi na priročnik z opisi kako naj poteka spolna zloraba nad otrokom. Vabljeni k ogledu!

Pogumna aviatičarka

Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Kristina Gorišek se je kot poštna uslužbenka vpisala med letalke. Postala je prva šolana pilotka na Balkanu. Njena kariera pilotke se je končala s poroko in selitvijo na tuje. Spomin nanjo ohranjajo v Stični, kjer je preživela otroštvo.

Evropski ognjeniki – grozeča nevarnost

V Evropi je veliko število ognjenikov, dejavnih je le še približno sto. Toda izbruha Cumbre Vieje na Kanarskih otokih leta 2021 in Eyjafjallajökulla na Islandiji leta 2010 opozarjata, da stara celina ni varna pred silovitimi ognjeniškimi izbruhi, ki utegnejo biti pogubni za bližnjo in daljno okolico. Nekateri speči ognjeniki ležijo sredi gosto poseljenih območij – na primer Vezuv, ki je uničil Pompeje, še nevarnejša pa so Flegrejska polja, ognjenik, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. SLEEPING GIANTS, EUROPE'S RESTLESS VOLCANOES / VOLCANS, MENACE SUR L'EUROPE / Francija / 2022 / Režija: Olivier Lacaze

Krvave starine

Neprecenljive starine, ukradene na Bližnjem vzhodu, so preplavile svetovni trg z umetninami. Plenjenje arheoloških artefaktov brez primere se je začelo v Palmiri v Siriji, ki so jo razdejali pripadniki samooklicane Islamske države, in se nadaljevalo s krajami v Iraku in Libiji. Uplenjene umetnine so nato razstavljali celo v priznanih galerijah in množično prodajali po spletu. Avtorji dokumentarne oddaje so leto dni spremljali posebne policijske enote in preiskovalne arheologe pri razkrivanju mrež preprodajalcev ukradenih starin. Pot jih je vodila s končnih postaj – iz dražbenih hiš v Parizu, Bruslju in New Yorku – proti izvoru kriminalnega početja v Libiji. STOLEN BLOOD ANTIQUITIES / LES ANTIQUITÉS DE SANG / Francija / 2020 / Režija: François Cardona

Brez pik in vejic o Venu Tauferju

Portret Vena Tauferja, pesnika dramatika, esejista, prevajalca, pobudnika literarnega festivala Vilenica in predsednika slovenskega PEN. Veno Taufer je dobitnik številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, tako Sovretove kot Jenkove, prejel je tudi nagrado Branka Miljkovića, mednarodno srednjeevropsko nagrado, Prešernovo in Župančičevo nagrado ter zlati red za zasluge RS. Je redni član evropske pesniške akademije. Prevaja iz angleščine ter iz srbskega in hrvaškega jezika v slovenščino. Film sledi vezi med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in njegovim nenehnim družbenim udejstvovanjem. V luči radikalne zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Dokumentarni portret izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti. Scenarij in režija Lara Simona Taufer.

V deželi amišev

Dokumentarna oddaja prikaže življenje amišev, ene najbolj zaprtih in skrivnostnih skupnosti v ZDA. Pred verskim preganjanjem v Evropi so se tja zatekli na začetku 18. stoletja. So zelo konservativni kristjani, ki strogo sledijo Svetemu pismu. Nimajo avtomobilov, pitne vode, elektrike in telefonov. Toda tudi v to skupnost so začeli vdirati vplivi zunanjega potrošniškega sveta. V dokumentarcu predstavniki treh generacij spregovorijo o tem, kako je na začetku 21. stoletja živeti v skladu s štiristo let starimi pravili. THE AMISH DILEMMA / EN TERRE AMISH / Francija / 2022 / Režija: Mélanie Van Der Ende

Monserat, 3/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 3. del: Monserat Monserat je vulkanski otok v Karibskem morju in del britanskega čezmorskega ozemlja. V najboljših časih je imel več kot 12.000 prebivalcev in glasbeni studio, v katerem so snemali ugledni glasbeniki z vsega sveta. Bil je tudi živahno letovišče. Vendar je na njem narava večkrat sprostila vso svojo moč. Najprej ga je razdejal orkan, nato pa se je leta 1995 silovito prebudil ognjenik Soufrière Hills. Pepel in skale so pod sabo pokopali prestolnico Plymouth. Prebivalci so se morali zateči na redko poseljeni sever. Številni so se odselili. Ben Fogle raziskuje, kakšna je prihodnost otoka. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Jo Young

Kataklizme – vzdrževalke naravnega ravnovesja

Ognjeniški izbruhi, potresi, visoko plimovanje, orkani, poplave … Naš modri planet so od nekdaj pretresale kataklizme, ki so vplivale na okolje in vsa živa bitja. Danes znanstveniki odkrivajo, da so vsi ti ekstremni dogodki med seboj povezani. Dokazali so, da ognjeniški izbruh vpliva na oceane, da tajfuni lahko sprožijo potrese in da lahko taljenje ledu prebudi mirujoče ognjenike. Vsakič, ko se poruši naravno ravnovesje, se sprožijo različni naravni pojavi. Dokumentarec prikaže zapletenost pojavov na našem planetu in kako se je človek skozi čas prilagodil nanje. NATURAL DISASTERS: MEGA REGULATORS / CATACLYSMES - LES GRANDS RÉGULATEURS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Christine Tournadre

Marija Rep

Upokojena farmacevtka Marija Rep, rojena Zdolšek, je izvrstna pričevalka, ki nam odstre življenje premožne družine iz Šentjurja pri Celju. Med vojno in po njej je družina zapadla v revščino in pomanjkanje, a nikoli ni klonila pod nobenim režimom in izgubila ponosa. Oče je bil pred vojno uspešen župan v Šentjurju, kot član Slovenske ljudske stranke je poznal vodilnega slovenskega politika 20. stoletja Antona Korošca. Bili so zavedna slovenska družina, zato so jih Nemci takoj po okupaciji izselili v Srbijo. Marija nam slikovito prikaže tamkajšnje življenje, polno preizkušenj, a tudi kljubovalnosti in preživitvene vneme. Pri tem se je zlasti odlikovala njihova mama, ki je bila iznajdljiva in duševno zelo močna. Po prihodu domov, po vojni, je bila hiša izropana, »ljudska oblast« pa jih je potem še uradno oropala premoženja in družinske člane poniževala. Dva brata sta izbrala duhovniški poklic, zato so imeli vsi skupaj še večje težave, oba so zaprli in mlajšega Milana tudi do neke mere zlomili, v komunističnem koncentracijskem taborišču je bila tudi sestra. Marija pripoveduje: »Komunisti so rekli, če ne bi tako skupaj držali, bi vas uničili. Na našo hišo so napisali: Dol z reakcionarji.« Mariji so skušali preprečiti, da bi končala gimnazijo. Z velikimi težavami ji je uspelo. Pred preganjanjem se je umaknila na študij v Zagreb, kjer je imela mir in je uspešno končala farmacijo ter si kasneje ustvarila družino. Zvesta je družinskemu in verskemu izročilu, spremlja družbeno dogajanje in pravi: »Ja. Strašno me boli, takrat smo upali, pri osamosvojitvi, da se bo spremenilo, zdaj pa vedno bolj nazaj lezemo v to komunistično brozgo. Tega se pa res bojim, za moje mlade.«

Narava v nevarnosti

Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.

Poljska – razdeljena dežela

Poljska je bolj razdeljena kot kdaj koli prej ― na tiste, ki zagovarjajo tradicionalne vrednote, in tiste, ki želijo, da se Poljska modernizira in gleda v prihodnost. Vlada je vpeljala ultrakonservativno politiko, ki je v nasprotju z vrednotami Evropske unije. Kljub navodilom Bruslja Poljska še naprej izkorišča svoje črno zlato, premog. Uporaba premoga jo uvršča med najbolj onesnažene države v Evropi, na mnogih območjih je zrak postal strupen. Na Poljskem so ogrožene številne državljanske svoboščine. Stranka Zakon in pravičnost, ki je na oblasti od leta 2015, še posebej napada pravice žensk. Poljska je skupaj z Malto ena od zadnjih držav v Evropski uniji, ki prepoveduje splav. Posledica tega je, da vsako leto 80 000 žensk opravi nezakonit splav. Organizacije, ki jim pomagajo, tvegajo kazenski pregon. Vse glasnejše so ekstremistične nacionalistične skupine, kot je Vsepoljska mladina. Njeni člani hodijo po ulicah in zagovarjajo idejo bele, katoliške in odkrito homofobne Poljske. Nekateri LGBT-aktivisti ob takih grožnjah razmišljajo celo o begu v tujino. Kljub vsemu velik del prebivalstva zavrača vrnitev h konservativni ideologiji. Država je zdaj razdeljena med zagovornike tradicionalnih vrednot in podpornike moderne in tolerantne Poljske. POLAND: A DIVIDED COUNTRY / Francija / 2023 / Režija: Mathilde Gautry, Lucas Gregorio

Res ne bomo več leteli?, 3/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 3. del: Res ne bomo več leteli? Če bi ukinili polete, bi se znašli pred logističnimi težavami svetovnih razsežnosti, toda tudi nadaljevanje letalskega prometa v zdajšnji obliki ni več sprejemljivo, saj grobo uničuje podnebje. Bomo kmalu vsi prizemljeni ali nam bo uspel energijski preskok tudi pri letalih? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Wolfgang Zündel, Bettina Oberhauser

Zadnji dan, 2/2

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 2 del: Zadnji dan Znanstveniki odkrivajo vedno več dokazov, ki okamnine na najdišču v Severni Dakoti povezujejo s padcem asteroida, zaradi katerega so pred 66 milijoni let izumrli dinozavri. Drobne steklene kroglice, ki so jih našli tudi med škrgami ribjih okamnin, se po kemični sestavi ujemajo s kamninami z asteroida. Najbolj veličastna najdba pa je zelo dobro ohranjena noga dinozavra, ki je poginil ob trku. Drugi del serije nam prvič predstavi razmeroma podroben prikaz dogajanja na dan, s katerim se je končalo obdobje, ko so Zemlji vladali dinozavri. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

Greta

Avgusta 2018 se je 15-letna Greta odločila in pred švedskim parlamentom pričela dolgotrajen protest, uperjen proti politiki, ki ne ukrene ničesar zares vsebinskega zoper podnebne spremembe in uničevanje ekosistemov, s tem pa tudi njene prihodnosti in prihodnosti vseh otrok. Avtorska ekipa dokumentarca je mlado okolijsko aktivistko spremljala od začetka njenega javnega delovanja in posnela, kako hitro je postala trn v peti politikom velesil, ki so jo brezsramno diskreditirali, in kako je postopoma pritegnila pozornost mladih po vsem svetu, kar je septembra 2019 na dan privrelo kot svetovni shod za obvarovanje okolja s kar 7 milijoni sodelujočih. I AM GRETA / Švedska, ZDA, Nemčija, Velika Britanija / 2020 / Režija: Nathan Grossman

Franc Mulec

Pričevanje Franca Mulca je eno najpretresljivejših, kar smo jih objavili, saj je ob raziskovanju okoliščin umora svojega očeta odkril komaj verjetno ozadje. Rojen je v Zbrigovcih pri Gornji Radgoni, sedaj živi v Pekrah pri Mariboru. Odraščal je na manjši, a skrbno vodeni kmetiji, saj je bil njegov oče s končano kmetijsko šolo zelo zagnan in uspešen kmetovalec. Kmetijo je oče prevzel z 18 leti in od takrat pisal tudi dnevnik, ki osupljivo dokumentira, česa vsega so bili naši ljudje kljub skromnim zmožnostim sposobni. Med vojno so ga preganjali Nemci, dočakal je osvoboditev in z velikim pričakovanjem sprejemal lepo zveneče obljube »ljudske oblasti«. Že prej je sodeloval z Osvobodilno fronto in po vojni se je udeležil kongresa OF poleti 1945. Sin Franci pove, da oče ni bil v partiji, pač pa je bil »Kocbekov človek«, se pravi krščanski socialist. Po preimenovanju OF v Socialistično zvezo delovnih ljudi je postal njen lokalni predsednik, ker je upal, da bo lahko prispeval k napredku podeželja. Sin Franci pravi: »Je pač nasedel, verjel je, ni se zavedal, da je bila Osvobodilna fronta oziroma Socialistična zveza bolj sredstvo za obvladovanje podeželja. /…/ Bil je naiven, pa tudi predrzen, kar je vedel, je tudi javno govoril. Ni bil tak, da bi držal v tajnosti. Na kakem sestanku, ko je bil v Radgoni, pa je potem šel domov, pa v kako gostilno so zavili in tam je to govoril. Takrat v tistem času je bilo v Radgoni in tisti okolici 199 sodelavcev Udbe.« In prav Udba, sestavljena iz domačinov, ga je neke noči, ko se je vračal domov, umorila in njegovo smrt prikazala kot utopitev. »Čakali so ga trije, on ni zgrešil poti, on je šel naravnost, se spustil v naš gozd, za eno veliko bukvijo so ga čakali trije. Če so ga tudi mučili, ne vem. In ga potem točno v tisto zajetje vode tja zavlekli in ga tam potisnili noter. In živina, živino pa zastrupili. Zelo hudo je bilo za našo družino, posebno za mater. Mi takrat po pogrebu nismo imeli nič. Vse pridelke prejšnjega leta smo skoraj pojedli. Krompirja je bilo samo še nekaj v kleti, nekaj repe, brez živine, brez mleka, brez kakšne svinje. Nobeden v službi, ne socialne pomoči, tisto leto je bil davek izredno velik. Vse, kar smo pridelali v vinogradu, vinograd je zahteval največ fizičnega dela, ves pridelek je bil obilen tisto leto, je šel za davek, ki ga nismo plačali.« V nadaljevanju nam Franc predstavi mučno življenje po umoru očeta, ki je potekalo v žalosti, bedi in še ob šikaniranju »ljudske« oblasti. S težavo, a vztrajnostjo se je kasneje osamosvojil in bil zgleden delavec v vseh službah, ki jih je opravljal. Tudi o tem teče beseda v nadaljevanju. Osnoval si je družino in dobil v ženi neomajno oporo za svoje življenjske travme – posebej umor očeta, ki ga je trajno zaznamoval. Franci je v poznejših letih, ob podpori žene razjasnil skrivnostno smrt, ki je bila v resnici okruten umor, vanj pa so bili vpleteni ljudje, ki so mu bili presenetljivo blizu. In to je strašna bolečina, o kateri javno ne želi govoriti.

Ljubljansko jutro, benečanski večer

Znameniti Izidor Cankar, Ivanov bratranec, je bil sprva duhovnik, kasneje diplomat, umetnostni zgodovinar, politik, profesor in pisatelj. Nagel v odločanju, karizmatičen in zato ključen za številne kulturne projekte v času med obema vojnama. Tako je, recimo, prepričal dediče Dragotina Hribarja, da so prispevali pretežni del denarja za gradnjo Moderne galerije, in vplival na njeno podobo. Izidorjevi Obiski, kjer se srečuje s sodobniki, so pomemben vir za razumevanje tistega časa, S poti velja za enega najboljših slovenskih modernih romanov. Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi sta še danes temeljni besedili slovenske umetnostne zgodovine. Kot enega najbolj izobraženih slovenskih duhovnikov so ga pripravljali za katoliškega političnega voditelja. Potem pa je vse presenetil, ko je leta 1926 izstopil iz katoliške vere in se poročil s premožno Ljubljančanko Ničo Hribar. Njuno razmerje se je zrahljalo po tragični smrti prvorojenke Kajtimare. Po letu 1936 se je Cankar umaknil iz Slovenije v Argentino in pozneje v Kanado, kjer je bil poslanik kraljevine Jugoslavije. Za kratek čas je kot minister vstopil v vlado Ivana Šubašića v Londonu. Iz tega obdobja je ohranjen Londonski dnevnik. Njegovo diplomatsko kariero je v knjigi opisal zgodovinar dr. Andrej Rahten. Bolgarska raziskovalca dr. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova pa v svoji knjigi odkrivata Izidorjevo razmerje z enigmatično bolgarsko pesnico Bagrjano. Zadnja leta je Cankarju pri urejanju izdaj pomagal dr. Lojze Gostiša, ki je bil priča tudi njegovim zadnjim dnem v sanatoriju Emona leta 1958. Izidor Cankar je bil rojen leta 1886 v Šidu. Bratranca Ivan in Karlo Cankar sta ga pripeljala na šolanje v Ljubljano. Na Dunaju je doktoriral iz umetnostne zgodovine in postal profesor na ljubljanski univerzi. Zaznamoval je dejavnost Narodne galerije, ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino, urejal revijo Dom in svet in časopis Slovenec ter Slovenski biografski leksikon. Bil je med ustanovitelji slovenskega PEN-a. Pod psevdonimi je pisal leposlovna besedila in prevedel vrsto pomembnih romanov, med njimi Guliverjeva potovanja. Uredil je ter z uvodi opremil Zbrane spise Ivana Cankarja. V filmu o Izidorju Cankarju spregovorijo dr. Tomaž Brejc, dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Špelca Čopič, dr. Janez Bogataj, Janez Stergar, dr. Andrej Smrekar, Angelika Hribar, dr. Lev Kreft, dr. Bogo Zupančič, Maja Hren Brvar, Breda Ilich Klančnik in mag. Andrej Aplenc.

Pozabljene in zamolčane vrednote vode

Ljubljansko barje je redko poseljena ravnica med vznožjem dinarskega in predalpskega hribovja sredi Slovenije, s površino okoli 150 km2. Prepoznaven videz ji daje gosto prepredena mreža travnikov, njiv, izsuševalnih kanalov, tisoči kilometrov mejic in značilne jutranje meglice. V filmu je predstavljeno Ljubljansko barje, ki je kulturna krajina, saj ga oblikujejo in vzdržujejo naravni procesi in človekovi posegi. Zaradi izjemnosti pokrajine je bil večji del območja leta 2008 razglašen za krajinski park. Tu živijo številne ogrožene živali in rastline, zato je Ljubljansko barje del evropskega omrežja varovane narave Natura 2000. Zaradi kulturne dediščine nekdanjih kolišč je tudi svetovno priznano UNESCO območje. Pomembna je njegova funkcija zadrževanja vode v prostoru, blaženja klime in čiščenja vode. Dejavnik, ki vse to omogoča, pa je poleg posegov človeka, prisotnost vode. Film je nastal v okviru projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Srečevanja

Kakšno je mesto, sporočilo in vloga umetnosti v sodobni slovenski družbi se sprašuje film ob prelomni kiparski razstavi leta 2012. Petega aprila 2012 so v Mestni galeriji Ljubljana odprli eno pomembnejših kiparskih razstav po letu 1991. Predstavili so vodilne slovenske kiparje, ki so imeli podobna izhodišča za umetniško različna iskanja, poti skozi skulpturo. Postavitev skulptur v razstavnem prostoru je porodila vprašanje, kakšno je mesto, pomen in vloga umetnosti v sodobni slovenski družbi. Ali je umetnost namenjena samo izbrancem? Nas umetnost dela lepše, kot v resnici smo, ali pa nas le ves čas sooča z minljivostjo? Nekateri trdijo, da je umetnost zamaknjenost v Boga. Umetniki ne razmišljajo o tako zahtevnih filozofskih vprašanjih, zavedajo pa se, da se človek, ki nima več ustvarjalnih idej, počuti mrtvega. V času, ko na prostem trgu humanističnih vrednot prevladuje mešetarjenje s čustvi, posameznik proda svojo naklonjenost najboljšemu ponudniku. Človek kot duhovno bitje pa že od nekdaj čuti potrebo po osebnem izražanju. Že otrok nariše svojo prvo risbico in potem še eno in še eno. Tako otrok kot umetnik želita sporočiti, kaj vidita, doživljata, občutita. Umetnost je iskanje resnice, in država, ki ji ni mar za umetnost, se sama izključi iz reke človeške civilizacije ter na lažnih temeljih samozadostnosti na koncu usahne. Življenje in umetnost pa pijeta iz istega izvira in imata skupno bistvo, ki je ljubezen. V dokumentarcu so nastopili kurator dr. Sarival Sosič, akademska kiparka Dragica Čadež, akademska kiparka Rene Rusjan, akademski slikar Marco Juratovec, glasbenica, mlinar, gospodinja, solinar. Direktor fotografije je bil Janez Kališnik, avtorica glasbe Mateja Starič, montažer Milan Miloševič, scenaristka in režiserka Alma Lapajne.

V iskanju nemogočega, dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla (r. 1986) velja za eno najbolj uspešnih glasbenic današnjega časa. Leta 2016, ko ji je bilo komaj 30 let, so jo izbrali za glasbeno direktorico in dirigentko Simfoničnega orkestra mesta Birmingham. Mirga Gražinytė-Tyla je tako na tej funkciji nasledila slovita dirigenta Andrisa Nelsonsa in sira Simona Rattla. V intimnem dokumentarnem filmskem portretu spremljamo njeno pot do te prestižne funkcije, film pa bogatijo zakulisni prizori njenega dirigiranja ter njene iskrene pripovedi o glasbi in življenju.

Zadnji turist

Je turizem kriv za uničevanje okolja, znamenitosti in tropskih paradižev? Zakaj se na počitnicah vedemo drugače kot doma? Na ta in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti antropologinja Jane Goodall, uredniki National Geographica, profesorji ter predstavniki različnih ustanov in turističnih organizacij. Je trajnostni turizem mogoč in kako lahko turisti pomagajo ustvariti nova delovna mesta, ohraniti pravično trgovino in tradicijo domačinov? THE LAST TOURIST / Kanada / 2020 / Režija: Tyson Sadler

Sinovi burje – Zgodba o vrnitvi kraškega ovčarja na mejo med človeka in volka

To je zgodba o dveh sinovih burje, kraškem ovčarju Krasu, pastirskem psu in slovenskem volku, znamenitem Slavcu, začetniku volčjega tropa. V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov. Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.

Divja Slovenija

Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.

Uporabimo les, 2. del

Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Akropola, Periklejeva mojstrovina, 3/4

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 5/5

Simon nadaljuje potovanje v Srednji Ameriki. Začne na karibski obali, na severu Belizeja, kjer obišče zavetišče za osirotele lamantine. V narodnem Parku Chiquibul je priča spopadu med čuvaji parka in vsiljivci iz Gvatemale, ki deževni gozd krčijo zaradi kmetovanja. V sosednji Gvatemali, ki se preživlja predvsem s kmetijstvom, si ogleda posledice hude suše. Tudi to je razlog za reke ljudi, ki poskušajo priti v ZDA. Naslednja država, Salvador, se spoprijema z nasiljem okrutnih tolp. Zadnja država na tej poti je Kostarika, majhen tropski raj z izjemno biotsko pestrostjo. V nemirni regiji ponuja upanje in stabilnost. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Slab City, 1/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 1. del: Slab City Ben Fogle obišče Slab City, alternativno mesto na jugu Kalifornije, ki je nastalo na kraju opuščenega ameriškega vojaškega oporišča. Kraj je brez vseh komunalnih priključkov in prebivalci se morajo znajti po svoje. Velja za zadnje svobodno mesto na svetu, vendar ima vseeno nenapisana pravila. In bolje za vas, da se jih držite. Ben Fogle v pogovoru z nekaterimi prebivalci odkriva, zakaj so se preselili tja in kakšno skupnost so ustvarili. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Natalie Wilkinson

Moja živalca in jaz

Dokumentarni film o neločljivih prijateljih, lastnikih in njihovih domačih živalih, tragikomično išče odgovor na vprašanje, ali nam hišni ljubljenčki pomagajo zapolniti praznino, ki vlada v našem življenju. Ali ni krasno živeti s pametnim pujsom, golimi mačkami, plešočim psom, zenovskim polžem in instagramsko mačko? In kaj to pove o nas? V filmu spremljamo lastnike, ki so svojim ljubljenčkom povsem predani in ti v veliki meri oblikujejo njihovo življenje. MY PET AND ME / Nizozemska / 2022 / Režija: Johan Kramer

Kaj, če ne bi bilo strahu?, 1/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 1. del: Kaj, če ne bi bilo strahu? Kako lepo bi bilo življenje brez strahu. Ljudje bi brezskrbno prečkali skalne soteske ali počeli še kaj bolj vratolomnega. A žal se bojimo marsičesa, tudi čisto nenevarnih reči. Zakaj nas ima strah tako trdno v pesti? Ne bi bilo bolje, če ga ne bi bilo? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser

Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič

Ameriški inženir slovenskega rodu dr. Anton Mavretič se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Film Voyager 127AU se osredotoča na prepoznavanje dela dr. Mavretiča, ki se že več kot štirideset let aktivno ukvarja z razvojem vesoljskih tehnologij. Med drugim je zasnoval tudi instrument PLS za vesoljski program Voyager. Film je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija in v sodelovanju z MIT Kavli Institute for Astrophysics and Space Research, Harvard University, Boston University, Applied Physics Laboratory, Goddard Space Center, Smithsonian National Air and Space Museum in družino Mavretič.

Moje jecljanje

Izmed 20 otrok eden jeclja. Nekateri se iz tega primeža izvijejo, drugi jecljajo vse življenje. Od sošolcev, učiteljev, celo družinskih članov in družbe sploh so deležni ustrahovanj, stigmatizacije, čustvenega in včasih kar fizičnega nasilja. Mnogi se pogreznejo vase, utihnejo, se na vso moč trudijo odpraviti težavo ali pa jo prikriti. Nekateri pritiska ne zdržijo in si celo poskusijo vzeti življenje. Zelo doživeta, čustvena dokumentarna oddaja spremlja pet jecljajočih otrok, starih od 9 do 18 let, z različnih koncev ZDA, ki se srečajo na posebnem taboru, namenjenem prav njim. Mnogi tam prvič spoznajo, da niso pokvarjeni kot kak robot in da imajo vso pravico, da so slišani. MY BEAUTIFUL STUTTER / ZDA / 2019 / Režija: Ryan Gielen

Prisluškovalec svetov

Portret strastnega opazovalca in raziskovalca sveta, biologa in entimologa dr. Matije Gogala, ki odkriva zanimivi in skriti svet žuželk. Akademik dr. Matija Gogala je zanimiva osebnost. Med drugim je glasbenik, ki je zaplul v znanstvene vode in tam pustil trajni pečat. Da je po duši tudi glasbeni umetnik, se pozna tudi v njegovih raziskovalnih posnetkih naravnih okolij, ki so precizno znanstveni, obenem pa ob njih uživamo v poslušanju zvočne krajine, kot bi poslušali simfonijo narave. Naslov »Prisluškovalec svetov” simbolno opredeljuje številna področja, na katerih je deloval in še deluje akademik Gogala. V filmu tako nastopa kar 23 sogovornikov, ki vsak s svojega zornega kota osvetljujejo njegovo življenjsko pot in delo. O poljih raziskovanja, analiziranja in ustvarjanja pa spregovori tudi sam. Dokumentarni portret je nastal po scenariju Boštjana Perovška in v režiji Boštjana Vrhovca.

Različni bogovi, isti pekel

Evropa in Afrika sta mnogo bolj povezani, kot se morda zdi na prvi pogled. Med njima je le Sredozemsko morje, Gibraltarska ožina pa je široka manj kot dvajset kilometrov. Če vzhodnemu arabskemu svetu v Evropi pravimo Bližnji vzhod, bi morali afriški celini reči Bližnji jug. Od njene stabilnosti je namreč odvisna tudi stabilnost Evrope, a kljub temu o dogajanju v Afriki onkraj stereotipnih predstav, ki izvirajo še iz časa kolonializma in so v svojem bistvu rasistične, vemo in razumemo zelo malo. In če želimo uvideti, kaj čaka Evropo v prihodnosti, moramo vedeti, kaj se v Afriki dogaja danes. Navsezadnje je na tem svetu vse povezano. Naravne meje, zidovi in ograje nas ne ločujejo, kajti povezujejo nas skupni globalni izzivi. Ali bomo rešitve za te težave našli skupaj ali pa bomo skupaj propadli, vendar bomo do konca, kakršenkoli ta že bo, živeli skupaj – ker smo eno človeštvo. Dokumentarna oddaja Različni bogovi, isti pekel se posveča razmeram v Zahodni Afriki. Leta 1975 je bila ustanovljena Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, z angleško kratico ECOWAS. Njene članice so Nigerija, Togo, Benin, Gana, Slonokoščena obala, Liberija, Sierra Leone, Gvineja, Gvineja Bissau, Gambija, Senegal, Niger, Burkina Faso, Mali in Zelenortski otoki. Stabilnost območja spodkopavajo državljanske vojne oziroma medetnični spopadi, ekstremizmi, terorizem, čezmejni kriminal, trgovina z ljudmi, revščina in posledice podnebnih sprememb. Leta 1999 so se začele članice skupnosti povezovati v sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje. Ta temelji na izmenjavi podatkov o skupnih grožnjah, s katerimi se posamične članice skupnosti ne morejo spoprijeti same. Oddaja, posneta v Senegalu, Liberiji in Nigeriji, dokumentira delovanje tega sistema. Pri njegovem postavljanju je sodeloval tudi Iztok Hočevar iz slovenske organizacije za krepitev človekove varnosti International Trust Fund.

Škotska, 2/3

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang

Diana

Dokumentarna oddaja o britanski princesi Diani predstavi njeno pot vse od sramežljive vzgojiteljice do svetovne superzvezdnice, ljubljenke rumenega tiska, humanitarke in naposled ene izmed najbolj objokovanih osebnosti. V oddaji se vrstijo redko objavljeni arhivski posnetki in sveži intervjuji ... DIANA / Velika Britanija / 2021 / Režija: Jemma Chisnall

Tiha zmaga

Dokumentarni film Tiha zmaga skozi življenjsko zgodbo vrhunskega gluhega svetovnega športnika Mihe Zupana predstavi in približala svet gluhih širši javnosti. Zgodba o Mihi Zupanu je pripoved treh svetov, ki jih je Miha znal povezati. Ker se je rodil gluh, je njegovo glavno družbeno okolje skupnost gluhih in naglušnih. Miha pa se je tiho, brez prepotentnosti, s pomočjo družine in športa prebil v ospredje slišečega sveta. Njegova življenjska pot je postala velika zgodba o našem današnjem svetu, kjer se nevede prepletajo poti slišečih in gluhih. Brez težav pa se je Miha znašel tudi v mednarodnem svetu športnega profesionalizma, ki postavlja jeklene zahteve pred vsakega igralca. Mihi je uspel preboj tudi tu. Je slovenski reprezentant, igral je v najzahtevnejši evropski ligi ter svoje košarkarsko znanje potrdil tudi v Rusiji in Turčiji. Film pa v prvi vrsti želi prikazati zgodbo preprostih ljudi, ki se vsak dan srečujejo z različnimi preprekami. Športni uspehi so samo obstranska nit, ki se drži družine Zupan. V ospredju je zgodba gluhega Mihe Zupana, ki je osvojil svet slišečih, v ozadju pa se razvija zgodba mladih, obetavnih gluhih košarkarjev, ki želijo prav tako začutiti simbiozo dveh oziroma treh svetov, saj je Miha Zupan postal idol tudi številnih mladih izven skupnosti gluhih in naglušnih. Miha Zupan in njegova družina sta skozi film obenem prikazala svoj vsakdan majhnih radosti, ki jih v modernem ritmu življenja radi pozabljamo.

Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča

Za Roka Petroviča je bilo smučanje poezija, umetnost in ustvarjalnost, vožnja med vratci pa neke vrste balet. Brušenje grobega kamna do popolnosti, do kristala, je delo, ki zahteva polno mero znanja, smisla za lepoto, strasti in užitka. Rok Petrovič je prišel, videl in zmagal na belih poljanah. Njegova tridesetsekundna »meditacija« na vsakokratnem startu se je vtisnila v spomin tisočim oboževalcev. Rok ni bil običajen posameznik, bil je tudi mnogo več kot vrhunski smučar, ki je slovel po svoji inovativnosti, tako v tehniki smučanja kot pri uporabi materialov. Joga in meditacija sta bili pomemben del njegovega življenja. S svojimi načini sproščanja, z maksimalno koncentracijo ter vztrajnostjo in garanjem na vseh področjih delovanja je dosegel svoj zmagoviti pohod na vrh v sezoni 1985/1986 in takoj nato našel nov izziv — v svetu znanosti. Pri svojem raziskovalnem delu je združeval izkušnje smučarja, razodetja joge in spoznanja časa. Dokumentarni film je nastal po scenariju Nuše Ekar in Boža Grlja, slednji je film tudi režiral.

Skriti obraz čokolade

Leta 2001 se je donosna industrija čokolade pod pritiski nevladnih organizacij zavezala, da bo do leta 2008 odpravila otroško delo v nasadih kakavovca. Je po vseh teh letih izpolnila svojo obljubo? Slonokoščena obala, kjer pridelajo največ kakava na svetu, si prizadeva za izkoreninjenje otroškega dela z gradnjo šol, izobraževanjem kmetov in ozaveščanjem s televizijskimi sporočili. A na zaplatah zemlje v odročnih predelih, čisto na koncu že tako slabo prevoznih cest, še vedno delajo otroci. Zasužnjene otroke, ločene od staršev, si preprodajajo trgovci z ljudmi, ki si prilaščajo tudi ves zaslužek. CHOCOLATE'S HEART OF DARKNESS / LA FACE CACHEE DU CACAO / Francija / 2019 / Režija: Paul Moreira

Dinozavri – zvezdniki dražb

Nekateri ljudje zbirajo umetniška dela, so pa tudi taki, ki radi zbirajo okostja dinozavrov. To so predvsem bogataši, ki v svojih razkošnih hišah hranijo zasebne zbirke okostij dinozavrov in so na dražbah zanje pripravljeni odšteti vrtoglave vsote. Dokumentarni film prikaže prodajo največjega triceratopa na svetu, Big Johna, na dražbi v Parizu in cvetoč posel s fosili dinozavrov. Vendar znanstveniki opozarjajo, da tovrstna zbirateljska strast ni brez posledic na znanost. Bodo muzeji ostali brez okostij dinozavrov, ki so bila od nekdaj navdih za mnoge generacije paleontologov? JURASSIC CASH / Francija / 2022 / Režija: Xavier Lefebvre

Almira Abolnar

Pretresljivo pričevanje Almire Jogan iz vasi Pedrovo nad Vipavsko dolino nam odstira manj znano preteklost tega konca domovine, razpetega med Krasom in Vipavskim. Doma so bili za tiste čase premožni in ugledni kmetje, oče je leta 1927 zgradil ogromen hlev, ki mu v okolici ni bilo para. Izkusili so italijansko preganjanje in zlasti oče mu je kot večina primorskih ljudi kljuboval. "Italija nas je uničevala, kulturno, jezikovno, gospodarsko, lahko rečem na vseh področjih. Oni so računali na asimilacijo Slovencev … Največ je storila za Slovence prav duhovščina. Veste, oni so še zmeraj, čeprav so bile maše v glavnem latinske, ampak oni so uvajali tudi slovenščino," poudarja Almira. Oče je bil izredno narodno zaveden, saj je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec za severno mejo in v bojih tudi ranjen. Mama je bila izredno preudarna gospodinja; v družini je bilo šest otrok: Benjamin, Rado, Jožko, Almira, Silvan in Ernesta. Pred vojno je prevladovala revščina, še huje pa je bilo med vojno. Januarja 1943 so se pojavili prvi partizani, domačini so jih podpirali, saj so se želeli rešiti italijanske nadvlade. Razmere so se spremenile po razpadu Italije in prihodu Nemcev. Do partizanov so odtlej imeli previden odnos, saj je bila zaradi njih vas izpostavljena nevarnosti in požigu, dogajali pa so se tudi umori nedolžnih ljudi. O vsem živo pričuje Almira, ki je kot otrok preprečila, da bi njihova hiša zgorela. V njihovi vasi se je zgodilo več napadov, padlo je tudi več partizanov. Almira je bila z drugimi dekleti partizanska kurirka. Navodila za kurirsko delo jim je dajal oče. Partizanski napad na okupatorsko kolono med Rihemberkom in Komnom je botroval okrutnemu maščevanju, požigu obeh naselij, predvsem zato, ker so se partizani izživljali nad trupli padlih okupatorjev in jih zažgali. Almira opisuje tudi zanimivo usodo bratov, okupatorjevo nasilje, ki je prizadelo njeno družino, in neizmerno razočaranje očeta, ki je podpiral partizane, a je kmalu po vojni ugotavljal, da se za to niso borili. Sprva je bil celo predsednik občine Branik (nekdanji Rihemberk), a so ga silili v partijo, kar je zavrnil in je zato funkcijo tudi opustil. Pričevalka je pogumna oseba, premočrtnost je bila njeno vodilo vse življenje. Kot izjemno uspešno in priljubljeno učiteljico in zborovodkinjo so jo silili v Komunistično partijo, kar pa je zavračala. Bila je in ostala je verna, takšni pa so bili v takratnem režimu na stranskem tiru. Kot učiteljica je naredila veliko dobrega, sploh na področju zborovskega petja za mladino, na katerem je dosegala tudi najvišje uspehe. O vsem tem in še številnih drugih temah bo govor v pričevanju, ki bo pritegnilo še tako zahtevnega gledalca. Avtor se je s pričevalko sprehodil po prelepi vasici Pedrovo s čudovitimi razgledi na Vipavsko dolino – in tudi to je vključeno v pričevanje.

Versailles – Ludvik XIV. in njegova usoda, 2/4

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 2. del: Versailles, Ludvik XIV. in njegova usoda Drugi del dokumentarne serije Čudesa Evrope razkriva osupljivo zgodovino enega najznamenitejših vladarskih domovanj vseh časov, Versajske palače. Leta 1661 je finančni minister Nicolas Fouquet povabil Ludvika XIV. na slovesno odprtje svojega dvorca Vaux-le-Vicomte, ki naj bi kralja tako očaral, da je ministra iz same zavisti obtožil poneverbe in ga vrgel v ječo, nato pa po zgledu njegove čudovite stvaritve preoblikoval skromni lovski dvorec svojega očeta v mogočno palačo, ki jo še danes občuduje ves svet. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Angèle Berland

Slišimo vsi enako?, 2/14

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 2. del: Slišimo vsi enako? Ima življenje zvočno kuliso? Od prvega trenutka naprej nas obdajajo zvoki in šumi. Kjerkoli smo, karkoli delamo, vedno nekaj slišimo. Kako zelo na nas vplivajo zvoki in šumi in ali slišimo vsi enako? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Dorothee Ott, Sven Waskönig

Mako.

Mako Sajko je eno največjih imen slovenskega dokumentarnega filma in eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. Diplomiral je na Visoki filmski šoli v Beogradu pod mentorstvom legendarnega Slavka Vorkapića in tako postal eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. V 60-ih in 70-ih letih je posnel številne kratke dokumentarne filme, ki so prejemali nagrade na domačih in tujih filmskih festivalih. Številni filmi Maka Sajka so motili tedanjo socialistično oblast, zato je po filmu Narodna noša, ki ni dobil dovoljenja za javno predvajanje, prenehal snemati in se je posvetil izobraževanju najmlajših filmskih ustvarjalcev. Njegova izjemna filmska dela so bila tako spregledana vse do leta 2009, ko je Mako Sajko prejel Badjurovo nagrado, najpomembnejšo strokovno nagrado na področju filma pri nas. Scenarij in režija Siniša Gačič.

Staro železo

Kako vdihniti novo življenje odsluženim predmetom, ki bi sicer končali na smetišču ali v razrezu? Dokumentarni film nas popelje na različne konce sveta, med ljudi, ki na različne načine skrbijo za ponovno uporabo odpadnega železja: ljubiteljski kipar z ameriškega podeželja ustvarja kipe iz starega kmečkega orodja in strojev, korejski arhitekt v stavbe vgrajuje ogromne dele zarjavelih tovornih ladij, po katere se odpravi celo v Španijo. V predmestju Bangkoka ljudje prebivajo v razpadajočih trupih potniških letal in turistom ogled tega nenavadnega pokopališča tudi zaračunajo. Britanec, ki je obnovil že 2000 nekoč priljubljenih rdečih telefonskih govorilnic, pa ugotavlja, da ljudje hrepenijo po trajnejših predmetih, ki za mnoge predstavljajo zanesljivost in varnost. SCRAP / Kanada / 2022 / Režija: Stacey Tenenbaum

Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 4/5

Simon na tej etapi potovanja obišče Teksas in Mehiko. V Teksasu se pridruži obmejnim policistom. Nenehno prestrezajo migrante, ki v želji po boljšem življenju v ZDA nezakonito prečkajo Rio Grande. Spozna žensko, ki tvega življenje, da bi pomagala migrantom, ki so obtičali na drugi strani meje, v enem najnevarnejših mehiških mest v primežu vplivnega kartela. Na jugu Mehike obišče zvezno državo Chiapas s čudovito pokrajino, kulturo in zgodovino in najštevilčnejšim staroselskim prebivalstvom z majevskimi predniki. Obišče Yaxchilan, nekdaj živahno središče civilizacije, ki je cvetela že dolgo pred prihodom Evropejcev na ameriški celini. Ugotovi, da so mehiški staroselci drugorazredni državljani še zdaj. NORTH AMERICA WITH SIMON REEVE / BBC / 2019 Scenarij: Simon Reeve Režija: Eric McFarland

Novi dokazi, 1/2

Dokumentarna serija v dveh delih nam predstavi, na podlagi česa lahko znanstveniki sklepajo, kaj se je na Zemlji zgodilo na koncu obdobja krede, ko je izumrlo 75 odstotkov vseh rastlinskih in živalskih vrst. 1 del: Novi dokazi Skupina znanstvenikov domneva, da je v Badlandsu v Severni Dakoti našla okamnine živali, ki so poginile na dan, ko je pred 66 milijoni let na Zemljo padel asteroid. Po najdišču, na katerem so odkrili tako redke fosile, kot sta zarodek pterozavra, ki je še vedno v jajcu, in dobro ohranjen košček kože triceratopa, so raztrosene tudi drobne kroglice, ki bi lahko bile ostanek silovitega trka. Prvi del serije nas popelje na pot iskanja sledi, ki nam utegnejo izdati, kaj se je dogajalo v zadnjih trenutkih življenja dinozavrov na Zemlji. DINOSAUR APOCALYPSE / Velika Britanija / 2022 / Režija: Matthew Thompson

Ples za rešetkami

Njihova imena so Sylvie, Lili, Sophia, Annie in Malika. Nikoli niso plesale in prestajajo dolge kazni v zaporu v Marseillu. Štiri mesece jih bo osvobajajočih plesnih gibov učil svetovno priznani koreograf Angelin Preljocaj. Film pripoveduje zgodbo o globoko pretresljivem in drznem projektu plesnega poučevanja zapornic, ki nikoli prej niso plesale. Njihov cilj je nastopati na prestižnem odru zunaj zidov zapora – na mednarodnem plesnem festivalu v Aixu in Montpellieru. Posebni plesni film predstavlja nov pogled na zapor, ujetost telesa in proces ustvarjanja.

V osrčju umetne inteligence

Umetna inteligenca naj bi bila prihodnost človeštva, programerji pa so previdni in opozarjajo na medijski hrup okoli vseh obljub, ki jih spodbujajo gospodarske koristi. Dokumentarec poskuša pojasniti delovanje umetne inteligence, izzive, s katerimi se spoprijemajo znanstveniki, in etična vprašanja, ki jih poraja njena uporaba. AUTOPSIE D'UNE INTELLIGENCE ARTIFICIELLE / BEHIND ARTIFICIAL INTELLIGENCES / Francija / 2022 / Režija: Jean-Christophe Ribot

Josef Ressel: Od vijaka do junaka

Josef Ressel je bil morda eden zadnjih res širokih mislecev. Po osnovni izobrazbi gozdar, je pomemben pečat pustil na zelo različnih področjih. Tehnike in inovacij se je loteval na način Leonarda Da Vincija. Najbolj je znan po izumu ladijskega vijaka, pomembna je njegova vloga pri pogozdovanju Krasa, bil je hidrotehnični strokovnjak. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki. Med zanimivejše ideje lahko štejemo tudi brezsmradno stranišče in lokomobil. Deloval je na Dolenjskem, na Krasu, v Trstu in Ljubljani, kjer je umrl leta 1857. Josef Ressel je bil češko-nemških korenin, v Ljubljani ima svojo cesto in spomenik, v Šentjerneju so mu posvetili metuljček in penino, načrtujejo tudi Resslov most. Kakšna je njegova zapuščina?

Gospodarstveniki proti dodatnim obremenitvam, predvidenim v prihodnjih proračunih

Obnova po poplavah bo občutno zavrtala v državni proračun, prihodnje leto bodo proračunski odhodki na ta račun za milijardo višji. Vlada bo bolj obremenila tudi gospodarstvo, ki temu nasprotuje in opozarja na neizpolnjene obljube. V oddaji pa tudi o tem: - Hrvaška ne želi pomoči slovenskih policistov pri varovanju meje, glede nadzora na avstrijski meji iščejo boljše rešitve - Vodenje Društva novinarjev Slovenije prevzel novinar Radia Slovenija Gašper Andrinek - Na Evropsko noč Raziskovalcev po državi številni dogodki

Zakaj se je obnova Lenta pošteno zavlekla?

Obnova nabrežja Drave od Studenške brvi do Vodnega stolpa naj bi se končala konec oktobra, nekatere dele projekta pa je odnesla občinska finančna luknja. Katere je v oddaji pojasnil mariborski župan Saša Arsenovič. Ob tem pa še, zakaj se je obnova Lenta pošteno zavlekla, koliko bo stala skromnejša izvedba in kakšna bo prometna in parkirna ureditev po odprtju.

Šport ob 19h

Slovenska kronika

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Danijel Skočaj: Računalniški vid je vse bolj osupljiv, gleda pa zelo drugače kot ljudje

Razpoznavanje slik, obrazov in načinov hoje, spremljanje gibanja in detekcija človeškim očem nevidnih odstopanj v vzorcih; zdaj še ustvarjanje prepričljivih fotografij in videoposnetkov. Računalniški vid je v zadnjem letu ali dveh doživel skoraj nepredstavljiv preskok, ki prinaša vrsto daljnosežnih posledic. Kaj je omogočilo ta razvoj, kje se skrivajo slepe pege in pasti ter kaj konkretno se razvija pri nas, osvetljuje prof. dr. Danijel Skočaj, predstojnik Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Puščava Gobi, Azija

V azijski puščavi Gobi ni lahko živeti. Tam redko dežuje in pogosto močno piha. Ta puščava slovi kot eno od območij, kjer je zelo veliko fosilov dinozavrov. Ti so pod peskom in skalami že milijone let. Reaktivčki so navdušeni, da jih bodo lahko iskali.

Zdenka Bakalar o proračunu: Prej so zviševali, zdaj bodo vzeli nazaj

Vlada je potrdila s poplavami zaznamovane proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Odhodki bodo prihodnje leto višji za milijardo. Kakšne so podrobnosti in pasti, kakšen bo odziv Bruslja in tujih trgov? Tomaž Celestina se ob Osmih o tem pogovarja z našo specialistko za proračun Zdenko Bakalar.

Bomo (so)sežigali vedno več odpadkov – po kakšnih okoljskih standardih?

V Sloveniji imamo en večji obrat, ki za gorivo pri proizvodnji cementa uporablja tudi odpadke, in enega, ki proizvaja toploto in električno energijo le iz odpadkov. Za sežig in sosežig trenutno veljajo različni standardi, predlagatelji sprememb Zakona o varstvu okolja pa menijo, da bi jih morali izenačiti. O razlogih za in proti, pa tudi o tem, ali bi spričo kopičenja odpadkov potrebovali še več sežigalnic, kakšni so načrti države v zvezi s tem in kakšni so zdravstveni pomisleki, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana; Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije.

Zapleteno

Moji, tvoji, najini, 3/17

Valič-Grom-Bergantovi pripravljajo akcijo proti gradnji čolnarne na bajerju, saj bo po njihovem mnenju ta zdesetkala žabja mrestišča, pa še zagrenila življenje racam, ribam in drugim prebivalcem mlake. Njihova prva akcija bo prenašanje žab do njihovih mrestišč. Vsi aktivno sodelujejo pri projektu, le Dana si ne želi laziti po grmovju in iskati žab, zato raje skrbi za promocijo akcije. Akcija gre v nos Petričevema, ki bi od čolnarne imela korist in zato poskušata vse, da bi jo preprečila ...

Najpogostejša vprašanja o nakupu in prodaji nepremičnin

Čeprav so se nepremičnine v Sloveniji po zadnjih podatkih na letni ravni podražile za 7,4 %, povpraševanje po stanovanjih ne upada prav močno. Kako se bodo cene gibale v prihodnje? O nakupu in prodaji nepremičnin tudi v Četrtkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati 2-% davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Gostja je licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec. Vabljeni k sodelovanju tudi na prvi.rtvslo.si

Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Premier Golob napovedal cenejše ogrevanje z zemeljskim plinom

Vlada bo danes predvidoma potrdila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti z dodatnimi sredstvi za obnovo po poplavah. Premier Robert Golob je sicer na včerajšnjem vladnem obisku na Koroškem dejal, da Slovenija ni dobro pripravljena na ujme, glede energetske draginje pa napoveduje cenejše ogrevanje s plinov, za cene elektriko se bodo potrudili, da bodo ostale na enaki ravni. V oddaji tudi: - Predsednica države Nataša Pirc Musar je zadovoljna z vladnim odzivom po poplavah, manj pa, kot kaže, z izvajanjem nujnih reform - poziva zlasti k zdravstveni. - Povečanje števila nezakonitih migracij je znova osrednja tema na evropskem političnem parketu. - Morebiten uspeh tožbe skupine mladih Portugalcev proti Sloveniji in še 32-im državam pred Evropskim sodiščem za človekove pravice po besedah Luke Mofardina iz društva Focus spodbuda podnebnemu gibanju, vendar spremembe potrebne tukaj in zdaj.

Aljaž Potočnik o zelenem zavajanju tehnoloških podjetij, zamenljivosti in popravljivosti naprav

Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?

Inflacija v Sloveniji močno nad povprečjem evrskega območja

Ohlajanje gospodarstva, nedokončno ocenjeni stroški sanacije po poplavah in visoka, kar 7,5-odstotna inflacija delodajalcem vzbujajo nezaupanje v proračunske dokumente, ki jih je včeraj sprejela vlada. Očitajo ji predvsem dodatne obremenitve. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je od Policije in Sove zahtevala pojasnila glede povečanja nezakonitih prehodov meje. Od policijske uprave Ljubljana zahtevajo tudi poročilo o kriminalnih dejanjih v prestolnici. - Ministrstvo za solidarno prihodnost bo zagotovilo nadaljevanje e-oskrbe na domu, ki bi se kot pilotni projekt sicer končala jutri. Tako bodo preprečili prekinitev do njene vključitve v zakon čez dve leti. - Etnični Armenci pospešeno zapuščajo Gorski Karabah, doslej jih je odšlo že skoraj 93 tisoč. Azerbajdžan naj bi v kratkem omogočil prihod mednarodne misije.

Primorska kronika

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Moji, tvoji, najini, 5/17

Dana pred ostalimi skriva izpuščaje, ki so se ji pojavili po obrazu in za katere sumi, da jih je dobila zaradi poljubljanja s fanti. Meta si njeno skrivanje razlaga po svoje in se prestraši, da je Dana pod vplivom kakšnega arabca, ki jo želi izkoristiti. Jože si z novim aparatom izmeri pritisk, ta pa pokaže, da je njegov pritisk močno previsok, kar Meti naredi še nekaj sivih las. Vsa prestrašena Jožeta odpelje na počitek v pisarno in medtem, ko Jože na kavču zaspi, v pisarno pride Polonin novi sodelavec Martin ...

Vlada v luči obnove po poplavah potrdila proračunske dokumente

Vlada je potrdila predlog proračunov za prihodnji dve leti. V središču je obnova po poplavah, zaradi katere so načrtovani odhodki za prihodnje leto višji za milijardo evrov. Slovenija bo v Bruslju skušala upravičiti javnofinančni primanjkljaj, ki bo nad 3-mi odstotki BDP-ja, kljub napovedanemu varčevanju pri socialnih transferjih in pri plačah javnih uslužbencev. Akontacija redne uskladitve pokojnin se prihodnje leto opravi že januarja. Nekateri drugi poudarki oddaje: - SVIZ zaradi nezadovoljstva s plačnimi pogajanji za 25-i oktober napoveduje protestni shod - Slovenija in Hrvaška bosta okrepili mešane patrulje ob meji; sodelovanja z Avstrijo ni na vidiku - Kobilarna Lipica zavrača očitke o zanemarjanju "upokojenih" lipicancev

Veterinar, ki s škarjami reže gene in išče zdravilo za raka

Staro železo

Kako vdihniti novo življenje odsluženim predmetom, ki bi sicer končali na smetišču ali v razrezu? Dokumentarni film nas popelje na različne konce sveta, med ljudi, ki na različne načine skrbijo za ponovno uporabo odpadnega železja: ljubiteljski kipar z ameriškega podeželja ustvarja kipe iz starega kmečkega orodja in strojev, korejski arhitekt v stavbe vgrajuje ogromne dele zarjavelih tovornih ladij, po katere se odpravi celo v Španijo. V predmestju Bangkoka ljudje prebivajo v razpadajočih trupih potniških letal in turistom ogled tega nenavadnega pokopališča tudi zaračunajo. Britanec, ki je obnovil že 2000 nekoč priljubljenih rdečih telefonskih govorilnic, pa ugotavlja, da ljudje hrepenijo po trajnejših predmetih, ki za mnoge predstavljajo zanesljivost in varnost. SCRAP / Kanada / 2022 / Režija: Stacey Tenenbaum

Moji, tvoji, najini, 4/17

Leon se pripravlja na koncert in je zelo nervozen. Vse mu gre na živce in vsi ga motijo. Zarjo najbolj zanimajo Danini prijatelji, zaradi česar se dekleti velikokrat skregata. Zaradi nesporazuma med odraslimi Miška iz vrtca pripelje njegova vzgojiteljica Agata. Ta tako kot mnogi drugi ne razume razmerij v družini Valič – Gromovih, poleg vsega pa se zagleda v Blaža in ko to odkrije Polona, se novi zapleti ponujajo kar sami od sebe ...

Življenje po ločitvi

Ločitev je ena najbolj bolečih izkušenj, preplavijo nas globoka čustva žalosti in izgube. Zgraditi moramo novo življenje in pozitivno samopodobo, vzpostaviti nov odnos z otroki. Kako se lotiti vse te nove dinamike, zakaj nas zapustijo tudi nekateri prijatelji? In predvsem - kako preživeti čas samote, ki se pojavi? O vsem tem bomo govorili v svetovalnem servisu. Naša gostja bo Milena Svetlin, ki raziskuje proces ločitve. Pokličite ali nam pišite.

Zunaj je noč, 4/6

Adriana Faranda se pridruži Rdečim brigadam in med letoma 1976 in 1978 dejavno sodeluje z njimi, zato tudi zapusti hčer in se osami s partnerjem Valeriem Moruccijem. Potem ko se dokaže z napadom na dekana rimske ekonomske fakultete, začne s pajdaši iz Rdečih brigad zalezovati Alda Mora. Po njegovi ugrabitvi s partnerjem Valeriem postaneta odgovorna za izročanje sporočil medijem in Morovi družini. Vendar se Adriana upre odločitvi, da objavijo Morovo pismo, v katerem notranjega ministra Cossigo prosi, naj se skrivaj pogaja z Rdečimi brigadami. Prav tako odločno nasprotuje Morovi usmrtitvi, a je vodilni v Rdečih brigadah ne upoštevajo.

Nina Mav Hrovat: Pot domov – 5. del pravljične nanizanke, ki spodbuja pripovedovanje

Tudi v zadnjem septembrskem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom novih pravljic, ki spodbujajo pripovedovanje, so glavni junaki živali, ki jih interpretirajo dramski igralci Jožica Avbelj, Maja Končar, Marijana Brecelj, Ivo Ban, Željko Hrs in Zvone Hribar. V petem, zadnjem, delu te pravljične nanizanke v sklopu skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija gozdne prijatelje čaka dolga Pot domov, ki si jo krajšajo tako, da kot iz rokava stresajo ljudske pregovore in reke. In kaj mislite, kaj bo nocoj sanjal Jazbec in kaj Zajec? Pa Medved, Veverica in Miš? Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.

Življenje v Buenos Airesu s 4 alarmi in 6 kamerami...

Gost oddaje je argentinski Slovenec Juan Žitnik. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je bil rojen v eni izmed slovenskih vasi v Buenos Airesu, od koder ga je želja po delu in raziskovanju na področjih tehnike oz. elektrotehnike, strojništva ipd., vodila od podjetja do podjetja. Pravi, da je skupno zamenjal vsaj osem zaposlitev. Pred nekaj leti se je zaradi skokovitega povečanja kriminala v argentinski prestolnici preselil v enega manjših naselij v Cordobi, kjer so se sosedje sprva smejali njegovi "paranoji" in dejstvu, da je svojo hišo zaščitil s kar štirimi alarmi in opremil s kovinskimi ograjami tudi od znotraj. Danes imajo menda tudi sami tovrstno zaščito - še vedno pa je življenje tam varnejše od tistega, ki ga je spoznal v Buenos Airesu. Sam bi najraje posnemal svojega sina in hčer, ki sta pred kratkim odšla iz Argentine in se ne nameravata nikoli več vrniti, in rad bi svoja starejša leta preživel v Sloveniji. Vendar je - tako kot mnogi, ki imajo v Argentini vse svoje premoženje - ujetnik tamkajšnjega gospodarstva oz. pobesnele inflacije, po zaslugi katere ne more ničesar prodati, ne da bi s tem ogromno izgubil.

Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije

Ob 100-obletnici Narodne galerije v Ljubljani je nastal film o simbolnem pomenu naše osrednje galerije nekoč in danes. Spoznali bomo razmere ob ustanovitvi akropole slovenskih lepih umetnosti in najvišje umetnostne ustanove naroda, kot so jo poimenovali ustanovitelji, in jih primerjali z drugimi evropskimi narodi in njihovo muzejsko tradicijo. V filmski pripovedi predstavljamo današnjo zbirko, dogodke, poklice in delo z obiskovalci v Narodni galeriji, obiskali pa smo tudi Prago ter iskali povezave med našo in češko Narodno galerijo. Naslov dokumentarnega filma Razkošje lepega je povezan z zakoncema Malešič iz Kamnika, ki nas bosta, kot člana Društva prijateljev Narodne galerije in navdušenca nad lepim, popeljala v svet umetnosti prek svoje življenjske zgodbe in spominov. Film je nastal po scenaristični predlogi Andreja Dobleharja in v režiji Aleša Žemlje. Direktor fotografije je bil Bernard Perme.

Proračunski odhodki bodo leta 2024 zaradi poplav višji za milijardo evrov

Vlada je sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Odlivi bodo prihodnje leto višji za milijardo, saj je vlada v ospredje postavila obnovo po poplavah. Ministrstva nejevoljno, a vendar sprejemajo varčevalne ukrepe, v gospodarstvu pa opozarjajo na nedopustnost dodatnih obremenitev. Ostali poudarki oddaj: Vladni predlog odprave plačnih nasorazmerij za več sindikatov ni ustrezen. Slovenski in hrvaški notranji minister za okrepljen nadzor ob južni meji. Novi predsednik Društva novinarjev je postal Gašper Andrinek.

Rektor UL Majdič: Bojim se, da je znanje vse manj cenjena vrednota naše družbe

V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.

Kosovo

Moji, tvoji, najini, 2/17

Blaž je kot strokovni svetovalec za več tednov odšel na Kitajsko v eno od tamkajšnjih velikih tovarn, Polona pa se odpravlja na strokovno srečanje arhitektov v Parizu. K Valič – Gromovim prihaja teta Lidija, Blaževa sestra, pesnica, ki sicer živi in ustvarja v Argentini. Otroci se vsak na svoj način pripravljajo na njen prihod, predvsem Dana ima spet svoje načrte. Lidiji se predstavi kot Tadeja, z namenom, da bi lahko nemoteno odšla na zabavo. Njeno lažno predstavljanje seveda povzroči kar nekaj zapletov in še sreča, da se v vsej zmedi znajde tudi Rogljeva ...

Vlada je potrdila proračuna za prihodnji dve leti z dodatki za poplave

Vlada je potrdila proračuna za prihodnji dve leti z dodatnimi sredstvi za obnovo in razvoj po avgustovskih poplavah. To naj bi storila z znižanjem odhodkov po posameznih resorjih, vendar pa se bodo odhodki proračuna za leto 2024 kljub vsemu povišali. Prihodki naj bi znašali 14 milijard evrov, odhodki naj bi poskočili za milijardo na 16,2 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP. Ker bomo prihodnje leto pri primanjkljaju prekoračili 3 odstotke BDP, bomo morali zaprositi Bruselj, da nam zaradi poplav upošteva izredne okoliščine in dopustili presežni primanjkljaj. Do zdaj je bilo namreč tako, da se je v prvem letu sanacija lahko upoštevala na ta način - kot enkratni odhodek. Preostale novice: Sindikat državnih organov: zadnji predlog vlade o odpravi plačnih nesorazmerij nesprejemljiv. Konec Republike Gorski Karabah. Tamkajšnji samooklicani predsednik podpisal odlok o razpustitvi vseh državnih institucij s prvim januarjem. V Nemčiji najbolj pesimistična gospodarska napoved za letos. Največjemu evropskemu gospodarstvu grozita tudi pomanjkanje delovne sile in politična negotovost.

Neža Golmajer Zima

Na nočni obisk smo povabili mlado raziskovalko na področju medicinske fizike, Nežo Golmajer Zima, ki je zaposlena na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Stefana. Fizika ji je zlezla pod kožo že v osnovni šoli, ker z njo, kot pravi, lahko opišemo naravo, v okviru študija pa se je pokazala tudi možnost povezovanja z drugimi področji, biologijo in medicino. Aktivno sodeluje pri predajanju znanja in veselja do naravoslovja v sklopu različnih projektov, med drugim tudi pri Evropski noči raziskovalcev, o kateri bo Neža Golmajer Zima med drugim več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.

Kdor šteje napake, ne pride daleč

"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."

Robert Golob: Na račun obnove bomo morali kakšno pravico tudi odvzeti

"Prišli smo v neke vrste likvidnostno zanko, ko je vlada nakazala denar na ustrezna ministrstva, zaradi postopkov, ki so namenjeni predvsem transparentnosti, pa še ni prišel do prizadetih", je po koncu obiska na Koroškem za oddajo Ob osmih povedal premier Robert Golob, ki se je včeraj o tem prepričal na terenu. Napovedal je, da bodo postopke maksimalno pospešili. Glede varčevanja v proračunu navaja, da so časi hudi, denar ne raste na drevesu in davkoplačevalska sredstva morajo biti smotrno porabljena. "Kakšno pravico bomo komu morali vzeti", napoveduje pred današnjo proračunsko sejo vlade. S premierom se je pogovarjala Metka Pirc.

Poročila ob petih

Iztok Kramberger

»Če se odmaknemo od rutine, je sproščeno razmišljanje eno od ključnih. Ideje ali sanje o tem so ključnega pomena za začetek miselnega razvoja in usmeritev, kaj bomo kot družba od ideje in izvedbe imeli,« pravi docent mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Iztok Kramberger. Na Nočnem obisku smo gostili vodjo skupine, ki je izdelala in v orbito poslala prva slovenska nanosasatelita Trisat in Trisat R. O pomenu popularne kulture, domišljije v raziskovalni skupini, komuniciranju z javnostmi in novimi odkritjih se je pogovarjal s Saro Zmrzlak.

Slovenski rastlinski endemiti

Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?

Ekipni duh, 14/16

Nadarjeno mlado nogometašinjo, Larisso Seiwald, najdejo mrtvo v ribniku športnega internata. Obdukcija pokaže, da je smrt nastopila po sprejemnem obredu, med katerim je morala pojesti marsikaj odurnega in popiti veliko vodke. Kdo jo je prisilil v to in ali je bila trenerka zadnja, ki jo je Larissa poklicala pred smrtjo? SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20 Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch

Akropola, Periklejeva mojstrovina, 3/4

Dokumentarna serija Čudesa Evrope v štirih delih razkriva zgodovino nastanka in razvoja štirih edinstvenih evropskih znamenitosti: Louvra, Versajske palače, atenske Akropole in palačnega kompleksa Alhambra. Vsaka epizoda s čudovitimi posnetki, igranimi prizori in sodobnimi tridimenzionalnimi rekonstrukcijami, pospremljenimi s komentarji priznanih zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, prikazuje spreminjanje spomenikov skozi stoletja. 3. del: Akropola, Periklejeva mojstrovina Tretji del dokumentarne serije Čudesa Evrope nas popelje 2500 let nazaj, v čas gradnje znamenitih templjev na atenski Akropoli, simbolu zlate dobe antične Grčije. Oddaja razkriva, kako so politične spletke, vojne in korupcija ovirale uresničevanje življenjskih sanj slovitega atenskega generala in voditelja Perikleja, ki si je zastavil velikopotezni projekt pozidave svetega griča v zibelki demokracije. THE WONDERS OF EUROPE / L’EUROPE DES MERVEILLES / Francija / 2022 / Režija: Christophe Widemann

Vladni turizem v času varčevanja

Prva korupcijska afera Golobove vlade? Gre za 300 tisoč evrov, desetkratni znesek stroškov potovanja ministrice Sanje Ajanovič Hovnik in njene skupine v New York. Denar je na razpisu njenega ministrstva – v sumljivih okoliščinah – prejel inštitut njene prijateljice. Ta je tudi posredno povezan s podjetjem v solastništvu ministričine mame; pred začetkom ministrovanja pa je bila solastnica podjetja ministrica sama. Dogajalo se je sredi poletja, tik po vrnitvi ministrice in njenih sodelavk iz New Yorka. V oddaji boste videli tudi prvi izčrpen odziv ministrice Ajanović Hovnik. V oddaji pa tudi o tem, kam, za koliko časa, s kom in za kolikšne stroške potujejo ministri? Ali poti izbirajo glede na privlačnost krajev, kjer si lahko nato privoščijo še dopust? Je to težava novih obrazov, ki bi radi izkoristili slast oblasti? Več dni smo z vlade zaman čakali podatke o potovanjih, prečiščene podatke so nam nato posredovali tik pred oddajo, ko jih nismo mogli več niti pregledati.

Prvi dnevnik

Dobro jutro

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Vem!, kviz

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Prvi dnevnik

Kataklizme – vzdrževalke naravnega ravnovesja

Ognjeniški izbruhi, potresi, visoko plimovanje, orkani, poplave … Naš modri planet so od nekdaj pretresale kataklizme, ki so vplivale na okolje in vsa živa bitja. Danes znanstveniki odkrivajo, da so vsi ti ekstremni dogodki med seboj povezani. Dokazali so, da ognjeniški izbruh vpliva na oceane, da tajfuni lahko sprožijo potrese in da lahko taljenje ledu prebudi mirujoče ognjenike. Vsakič, ko se poruši naravno ravnovesje, se sprožijo različni naravni pojavi. Dokumentarec prikaže zapletenost pojavov na našem planetu in kako se je človek skozi čas prilagodil nanje. NATURAL DISASTERS: MEGA REGULATORS / CATACLYSMES - LES GRANDS RÉGULATEURS / Francija, Belgija / 2022 / Režija: Christine Tournadre

Milan Dekleva: Telo iz črk 8/17

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v obdobju od 1910 do 1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odprla pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega rodu ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil med deset kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A.

Dobro jutro

Ker smo že zakorakali v jesen, vas bomo v oddaji Dobro jutro povabili na Festival stare trte, s psihologinjo pa bomo govorili tudi o jesenski izgorelosti. Opozorili bomo kje in kako se lahko starejši naučijo osnovnih nastavitev pametnega telefona, povezovanja naprave z brezžičnim omrežjem in pošiljanja e-pošte. Naučili se bomo izdelati mozaik, ob koncu oddaje pa nas bo obiskala skupina 500 metrov, ki bo v živo zapela pesem Dobro jutro.

Pozabljene in zamolčane vrednote vode

Ljubljansko barje je redko poseljena ravnica med vznožjem dinarskega in predalpskega hribovja sredi Slovenije, s površino okoli 150 km2. Prepoznaven videz ji daje gosto prepredena mreža travnikov, njiv, izsuševalnih kanalov, tisoči kilometrov mejic in značilne jutranje meglice. V filmu je predstavljeno Ljubljansko barje, ki je kulturna krajina, saj ga oblikujejo in vzdržujejo naravni procesi in človekovi posegi. Zaradi izjemnosti pokrajine je bil večji del območja leta 2008 razglašen za krajinski park. Tu živijo številne ogrožene živali in rastline, zato je Ljubljansko barje del evropskega omrežja varovane narave Natura 2000. Zaradi kulturne dediščine nekdanjih kolišč je tudi svetovno priznano UNESCO območje. Pomembna je njegova funkcija zadrževanja vode v prostoru, blaženja klime in čiščenja vode. Dejavnik, ki vse to omogoča, pa je poleg posegov človeka, prisotnost vode. Film je nastal v okviru projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Zapisi iz močvirja

Radijska igra

Svetovalni servis

Studio ob 17.00

Intelekta

Studio ob 17.00

Vroči mikrofon

Svet kulture

Odprta knjiga na radiu

Jutranji koncert pri Andreju

Radijska tribuna

Sledi večnosti

Odprto za srečanja

Možgani na dlani

Svetovalni servis

Odprta knjiga na radiu

Komorni studio

Štajerski árgo

Radijska tribuna

Svet kulture

Vroči mikrofon

Podobe znanja

Globalna vas

Radijska igra

Štajerski árgo

Jezikovni pogovori

Mladi virtuozi

18. vzporednik

Torkov kviz

Svetovalni servis

Sedmi dan

Petkova centrifuga

Odbita do bita

Labirinti sveta

Proti etru, spet ta muzika

Studio ob 17.00

Primorski kraji in ljudje

Jezikanje

Radijska tribuna

Glasovi svetov

Proti etru

Studio ob 17.00

Gremo v kino

Frekvenca X

Svet kulture

Jutranji koncert pri Andreju

Svetovalni servis

Izšlo je

Svet kulture

Evolucija užitka

Dnevnik

Primorska kronika

Radijski dnevnik

Koda

Poročila

Vreme

Studio ob 17.00

Dogodki in odmevi

Po Sloveniji

Prvi dnevnik

Danes do 13:00

Jutranja kronika

Odmevi

Zrcalo dneva

Magnet

Znanost in tehnologija

Panorama

Tarča

Slovenska kronika

Zdravje

Omizje TV Maribor

Globus

Prestiž

Črna kronika

Arena, pogled naprej

Tednik

Dober večer

Zrcalo tedna

Utrip

Preglednik TV Maribor

Gospodarstvo

Na tretjem

Intervju

Strateški forum Bled

Mednarodna obzorja

Pogovori s politiki

Lokalne volitve 2022

Predsedniške volitve 2022

Studio City

Politično

Komorni studio

Svet kulture

Osmi dan

Literarni nokturno

Radijska igra

Literarni večer

Kultura

Odprta knjiga na radiu

Mladi virtuozi

Profil

Koncerti – kulturno-umetniški program

Glasovi svetov

Kratka radijska igra

Izšlo je

Koncert evroradia

ARS humana

Obiski kraljice

Sobotni operni večer

Kulturna panorama

Zborovski panoptikum

Likovni odmevi

Jezikovni pogovori

S knjižnega trga

Umetni raj

Televizorka

Razgledi in razmisleki

Nova evropska pesmarica, Ponovno skupaj

Pisave

Panoptikum

Umetnost igre

Moj klasični hit

Opus

Platforma

Naval na šport

Šport

Alpsko smučanje

Športna zgodba

Kajak kanu

Odbojka

Atletika

Gimnastika

Tempo

Nogomet

Kolesarstvo

Plavanje

Rokomet

Smučarski skoki

Zima je zakon

Smučarski teki

Biatlon

Deskanje na snegu

Planica 2023 - SP v nordijskem smučanju

Hokej na ledu

Zimske olimpijske igre Beijing 2022

Nogomet – FIFA svetovno prvenstvo Katar 2022

Dobro jutro

Vem!

Za sosedovo mizo

Nedeljsko popoldne

70 let Avsenikove glasbe

Koncerti – razvedrilni program

Kaj dogaja?

Joker

Ambienti

Ratatujci

Čez planke

Frišno Fresh

Popevka

Poletni večer, 65 let televizije

V petek zvečer

Diši po ribah

Šef doma

Dobrodelne prireditve

Avtomobilnost

Sobotno popoldne

Pesem Evrovizije

Misija Liverpool

Zimski pozdrav

OdBita pot

Silvestrovo

Slovenska polka in valček

Poletni pozdrav

Vikend paket

Ah, ta leta!

Svetovalni servis

Ugriznimo znanost

Alpe-Donava-Jadran

Ljudje in zemlja

Intelekta

Pogled v znanost

Na vrtu

Vizionar - obrtnik in podjetnik

O živalih in ljudeh

50 skladb, ki so nas zapele

Podobe znanja

Ultrazvok

50 knjig, ki so nas napisale

Slovenski magazin

Podjetno naprej

Zdravje Slovencev

Neverjetne dogodivščine slovenskega jezika

Veste, kaj jeste

Kuhinja naših non – dediščina solin

Gymnasium

Kulturomat

Hudo športni

Odbita do bita

Osvežilna fronta

Jabolka, hruške in knjige

Radio Prvaki

Mladi mladim

Mediafil

Rožnata dolina

GG - Good game

Skit

Vklop

OdBita pot

Prvi na maturi

Slovar spolne vzgoje

RIM – radijska igra za mlade

Čist zares

V svojem ritmu

Adrenalinci

Kdo si pa ti?

Duhovna misel

Sedmi dan

Obzorja duha

Prenos bogoslužij

Bogoslužje

Musica sacra

Ozare

Duhovni utrip

Sledi večnosti

Sveto in svet

Verske poslanice in voščila

Glasba in sveto

Primorska kronika

Tele M

Aktualno regionalno

Do popoldneva

Opoldnevnik

Točno opoldne

Malo naokrog

Primorski kraji in ljudje

Jutranjik

Slovenska kronika

Primorski dnevnik

Jutranji program

Omizje TV Maribor

Dober večer

Odkrivamo Maribor

Preglednik TV Maribor

Rojaki

Obrazi naših rojakov

Dan brez imena

Makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska uporabi resnično zgodbo o tragičnem izletu štirih najstnikov kot podlago za oris države, ki se ob pogledu v prihodnost ne more otresti bremen preteklosti. »Film ni preiskava, kdo je kriv za umor. S tem filmom sem želela izpostaviti problem nasilja v balkanski družbi. Smo nasilna kultura, ki živi v nasilnem svetu. Če se ne bomo naučili strpnosti, spoštovanja in upoštevanja drugih, za nas na Balkanu ne bo prihodnosti« (Teona Strugar Mitevska, režiserka in scenaristka). Macedonian director Teona Strugar Mitevska uses a true story about a tragic excursion of four teenagers as a template for examining a country unable to shake off its past when gazing into the future. »The film isn’t an investigation into the perpetrators of the murder. With this film, I wanted to put the spotlight on the problem of violence in the Balkan society. We are a violent culture living in a violent world, and unless we learn how to tolerate, respect and honour others, there will be no future for us in the Balkans« (Teona Strugar Mitevska, director). Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Alter komedija v jeziku z ulice. Celovečerni prvenec ugledne gledališke režiserke Tijane Zinajić in priznane mlade avtorice Ize Strehar. »Film je nostalgično posvetilo mladosti; klubu 27 tistih, ki so ostali živi, cimrskemu življenju z njegovimi prednostmi in slabostmi, ljubljanskemu nočnemu življenju, Metelkovi, slengu, sodobnemu 'seksu-drogam-in-rokenrolu'. (…) Ključno vprašanje ni več, kako se postaviti na noge, kako uspeti, ampak predvsem, kako se spraviti k sebi« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Prasica, slabšalni izraz za žensko je s sedmini vesnami zmagovalec Festivala slovenskega filma 2021. A subversive comedy in Slovenian street language. A debut feature directed by Tijana Zinajić, a distinguished theatre director and actress, and written by an acclaimed young screenwriter Iza Strehar. "The film is a nostalgic dedication to youth; to the club of the 27 who are still alive, to the roomie life with its pros and cons, to Ljubljana nightlife, to Metelkova, to slang, to contemporary 'sex-drugs-and-rock'n'roll'. (...) The key question is no longer how to get back on your feet, how to succeed, but first and foremost, how to come to your senses" (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Bitch, a derogatory term for a woman, is the winner of the 2021 Festival of Slovenian Film with seven Vesna awards. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Ivan

Psihološka drama s kompleksno upodobitvijo ženske v duševni stiski. Ivan je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši igrani celovečerec in še osem drugih nagrad. Žirija je poudarila, da je »režiser z Ivanom ustvaril vrtoglavi ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne spusti vse do konca. Je pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji«. A psychological drama with a complex portrayal of a woman in mental distress. At the 20th Festival of Slovenian Film in Portorož, Ivan received the Vesna Award for Best Feature Film and eight other awards. The jury emphasized that »with Ivan the director created a dizzying dance of images and sounds that grabs the viewer in the first scene and does not let him go until the end. It is a shocking commentary on the state of mind in contemporary Slovenia.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Piran pirano

Vojna drama o prepletu usod treh mladih ljudi ob partizanskem prihodu v Piran. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Gorana Vojnovića, v katerem so »partizani že zelo daleč od svojih idealiziranih ali vsaj pozitivnih podob v starih slovenskih filmih in so bližje sodobnemu, zgodovinsko revidiranemu pogledu« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma: za montažo, najboljšo žensko vlogo in scenarij. A war drama about the intertwining of the fates of three young people during the partisan arrival in Piran. The feature debut of the director and screenwriter Goran Vojnović, in which »partisans are already very far from their idealized or at least positive representation in old Slovenian films and are closer to the modern, historically revised view« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for editing, best female role and screenplay. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Ples v dežju

Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan je napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer je kot praktikant stažist oziroma asistent režije sodeloval s Claudom Chabrolom, Philippom de Broco in Robertom Siodmakom ter se navzel novovalovske senzibilnosti. Ples v dežju je Hladnikov celovečerni prvenec, v katerem je »novovalovska načela uporabil na poudarjeno izviren način« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Po mnenju kritikov je nastal eden od najboljših slovenskih filmov vseh časov. The first Yugoslav feature film in the New Wave style, shot by one of the greatest authors in the history of Slovenian film. The screenplay based on the novel Black Days and White Day by Dominik Smole was written by Boštjan Hladnik, who also directed the film after returning from Paris, where he worked as an intern or assistant director with Claude Chabrol, Philipp de Broco and Robert Siodmak and absorbed the French new-wave sensibilities. Dance in the Rain is Hladnik's feature debut, in which he »used New Wave principles in a markedly original way« (Dr. Peter Stanković, film historian). According to critics, this is one of the best Slovenian films of all time. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Idila

Prva prava slovenska grozljivka, ki navdušuje z mamljivim obetom strahu, trepeta in groze, kakršnih na domačih tleh še ni bilo. Ljubljenec občinstva in žirije Festivala slovenskega filma. Celovečerni prvenec režiserja Tomaža Gorkiča so nagradili na številnih festivalih žanrskega in grozljivega filma po vsem svetu. Prejel je štiri vesne na domačem Festivalu slovenskega filma: za stranski vlogi Jurija Drevenška in Nike Rozman, za scenografijo Grege Nartnika in glavno vesno za najboljši celovečerni film. Idejo o srh vzbujajoči žganjekuhi, ki jo vidimo v filmu, pa je režiser dobil pri močeradovcu. Za pridelovanje te pijače namreč še živega močerada polivajo z vročim žganjem, da počasi umira in pri tem izloča sluz, ki jo potem dodajo žganju. »Vsega spoštovanja vreden dosežek, saj so ustvarjalci s filmom presegli omejitve svojega produkcijskega okolja« (filmski kritik Denis Valič, Radio Slovenija). The first true Slovenian horror film, which offers a tempting promise of fear, trembling and terror. A favourite of the audience and the jury of the Festival of the Slovenian Film. The feature debut of director Tomaž Gorkič has won awards at numerous genre and horror film festivals around the world. It won four Vesna awards at home: for the supporting roles of Jurij Drevenšek and Nika Rozman, for the production design by Grega Nartnik and the main Vesna for Best Feature Film. The director got the idea for the creepy spirit that we see in the film from the močeradovec. To produce this drink, the still-living salamander is doused with hot brandy so that it slowly dies, secreting mucus which is then added to the brandy. “An impressive achievement, as the filmmakers have overcome the limitations of their production environment” (film critic Denis Valič, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

Vdovstvo Karoline Žašler

Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. Medtem ko je Klopčičev film Cvetje v jeseni ljubeč poklon slovenskemu podeželju, njegovi kleni pristnosti in srčni trdnosti, Vdovstvo Karoline Žašler z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem (znova v glavnih vlogah) to okolje prikazuje prav nasprotno: kot leglo vsesplošne zahojenosti, pritlehnosti in brezobzirnega egoizma (Dr. Peter Stanković, filmskih zgodovinar). A drama about the tragic fate of a woman in a rural-industrial setting, shot in 1976. While Klopčič's film Blossoms in Autumn is a loving tribute to the Slovenian countryside, its vigorous authenticity and heartfelt strength, his film The Widowhood of Karolina Žašler with Milena Zupančič and Polde Bibič (again in the lead roles) portrays this setting in exactly the opposite way: as a litter of universal narrow-mindedness, moral corruption and thoughtless egoism (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1976. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Besa

Zgodovinska drama o prepovedani ljubezni izkušenega režiserja novega jugoslovanskega filma Srđana Karanovića z Mikijem Manojlovićem in Ivo Krajnc Bagola v glavnih vlogah. »Besa je vznemirljiva, nenavadna, silovita in občasno celo smešna zgodba o dveh, ki nimata popolnoma nič skupnega, razen svojih čustev. Zasnovan je kot pretanjena, intimna ljubezenska zgodba, ki se odvija v nekdanji večetnični Kraljevini Srbiji« (Srđan Karanović, režiser in scenarist). A historical drama about the forbidden love from experienced director of the new Yugoslav film Srđan Karanović with Miki Manojlović and Iva Krajnc Bagol in the lead roles. »Solemn Promise is an exciting, unusual, fierce and sometimes even funny story about two people who had absolutely nothing in common except their feelings. The film is conceived as a subtle, intimate love story, which takes place in the former multi-ethnic Kingdom of Serbia« (Srđan Karanović, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Oče

Presunljiv slavospev človeški vztrajnosti in starševski ljubezni v upodobitvi mednarodno uspešnega hrvaškega igralca Gorana Bogdana. Četrti celovečerec Srdana Golubića prikazuje boj preprostega srbskega očeta s togimi mlini socialnega skrbstva, da bi dosegel skrbništvo za svoja otroka. »Oče je brez dvoma naporen film; brezupnost je upodobljena tako učinkovito kot v najboljših filmih Kena Loacha. Včasih si zaželimo, da bi lahko film ustavili in si od njega oddahnili; a življenje ne deluje tako« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). Nagrada ekumenske žirije in občinstva na Berlinalu leta 2020. A moving ode to human tenacity and parental love, portrayed by the internationally successful Croatian actor Goran Bogdan. Srdan Golubić’s fourth feature tells the tale of a father's epic journey across Serbia to get his children back from foster care, a heroic fight that redefines the word hero. “Father is undoubtedly an exhausting film; hopelessness is portrayed as effectively as in the best Ken Loach’s films. Sometimes we wish we could stop the film and take a break from it; but life doesn't work like that” (Tina Poglajen, Radio Slovenia). Ecumenical Jury and Audience Award at the Berlinale 2020. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Navigare necesse est

Navigare necesse est (Pluti je treba, 2017) odstira pogled na premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine: je kronologija nastanka in razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma zapluli na vsa morja in oceane sveta. The film Navigare Necesse Est (2017) is a compact chronology of the beginnings and rapid development of the Slovenian shipping corporation, intertwined with the memories told by the seamen, who with the right extent of naval knowledge and adventurism bravely sailed over every sea and ocean of the world. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Dolge počitnice

Državljani nekdanje Jugoslavije, ki po razglasitvi neodvisnosti niso zaprosili za slovensko državljanstvo, so bili februarja 1992 brez opozorila izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. »V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži« (Damjan Kozole, režiser). Prejemnik vesne za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma 2012. Citizens of the former Yugoslavia who after the declaration of independence did not apply for Slovenian citizenship were without warning in February 1992 deleted from the register of permanent residents. »In this film, I did not preoccupy with numbers, I was not interested in how many people had been erased or, who was responsible for that. I just wanted to show the fate of three young people, who had experienced the birth and development of this state first hand« (Damjan Kozole, director). Recipient of the Vesna Award for the best documentary film at the Festival of Slovenian Film in 2012. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Košarkar naj bo 1

Košarkar naj bo je zgodba o mladem in nerodnem fantu po imenu Ranta (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, polna nepredvidljivih dogodivščin, na kateri ga nenehno spremlja duhoviti prijatelj Smodlak ... Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days.

Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba

»Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba govori o odnosu med zelo osebnim in med javnim pogledom na umetnost, o našem nagnjenju do prepletanja najintimnejših življenjskih izkušenj z zgodbami, ki jih ustvarjamo in pripovedujemo. To je film, ki poskuša definirati, kaj od (iz)povedanega je ekshibicionizem in kaj je iskreno in včasih tudi boleče soočenje s samim seboj« (Rajko Grlić in Matjaž Ivanišin, režiserja in scenarista). Prejemnik vesne za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma 2017. »This documentary is a story about a very personal and public view of art, about our tendency to intertwine the most intimate life experiences with the stories we create and tell. This is a film that tries to define exhibitionism and the sincere and sometimes painful confrontation with oneself« (Rajko Grlić and Matjaž Ivanišin, directors and screenwriters). Recipient of Vesna Award for special achievements at the Festival of Slovenian Film in 2017. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Na svoji zemlji

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1948. Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic (ki je pred tem prejel bronastega leva v Benetkah za film Mladina gradi), pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon …»Danes v splošnem velja, da se je film Na svoji zemlji lepo posrečil in v tem oziru ga mnogi štejejo za pravi začetek slovenske nacionalne kinematografije« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Film so snemali od februarja do junija 1948, premiero je doživel 20. 11. 1948 v ljubljanskem kinu Union, prikazali pa so ga tudi na filmskem festivalu v Cannesu. An epic film about the National War of Liberation. The screenplay was written by Ciril Kosmač based on his short story Očka Orel and the film was directed by then 28-year-old France Štiglic (who previously received a bronze lion in Venice for the film Mladina gradi). »Today it is generally considered that the film On Our Own Land was a great success and in this respect it is widely considered to be the foundation stone of the Slovenian national cinematography" (Dr. Peter Stanković, film historian). The film was shot from February to June 1948, premiered on 20 November 1948 at the Union cinema in Ljubljana, and was also screened at the Cannes Film Festival. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Otroci s Petrička

Dokumentarec o pretresljivem in spregledanem temnem poglavju nedavne zgodovine. »Otroci s Petrička je bolj kot dokument o nekem izgubljenem in uničenem otroštvu monument ljudem, ki so to izgubo preživeli; kolikor pa je vendar dokumentarec, je to z lastnostmi klasične tragedije, po kateri morajo otroci plačevati za grehe in napake svojih staršev« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Prejemnik treh vesen na Festivalu slovenskega filma, nagrade Prešernovega sklada za režijo in viktorja za dokumentarno TV oddajo. A documentary about a shocking and overlooked dark chapter in recent history. »The Children from Petricek Hill is more of a monument to the people who survived that loss than a document about a lost and destroyed childhood; however, as far as it is a documentary, it has the characteristics of a classic tragedy, according to which children have to pay for the sins and mistakes of their parents« (Zdenko Vrdlovec, film historian). Awarded with three Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, the Prešeren Fund Award for Directing and the Victor Award for a documentary TV show. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Polsestra

Polsestra je svetovno premiero doživela na filmskem festivalu v Kalovih Varih. Na Festivalu slovenskega filma je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo uporniške Neže. »Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, ponavadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata« (Damjan Kozole, režiser). The film world premiered at the Karlovy Vary Film Festival. At the Festival of Slovenian Film Liza Marijina received the Vesna Award for Best Actress for her role of the rebel Neža. »This film is about people who are incapable of showing affection. The way we communicate with others always expresses our desires, fears and frustrations. When we do this in an arrogant, aggressive way, we are often concealing our own vulnerability. This is a film about two women who want nothing to do with each other and deny any similarity between them. At the end, though, they uncover what they are both refusing to understand«(Damjan Kozole, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Ne joči, Peter

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1964. Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). Two partisan miners are entrusted with the task of honor to transfer safely three orphan children from a dangerous zone of fighting to the safe liberated territory. In the beginning the two miners feel humiliated because they would like to engage in more important action, but later they become big friends with the children, especially with Peter, the youngest one. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Minuta za umor

Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je režiser Jane Kavčič posnel »z drobižem, ki je Vibi ostal od produkcije Štigličevega Tistega lepega dne« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja. A crime thriller with a political backdrop. The first Slovenian real crime film, which takes place in the famous Ljubljana nightclub Nebotičnik, was shot by the director Jane Kavčič »with a small amount of money left to Viba from the production of Štiglič's That Beautiful Day" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The screenplay was based on the story by Milan Nikolić, whose work had already inspired the first domestic spy film X 25 Reports two years earlier. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Ne čakaj na maj

Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A sequel to the comedy Vesna. The film »is distinguished by the excellent acting of well-known but still unprofessional actors, varied dynamics, sweet humor and a pleasantly light spirit, which seems to be able to put even a deadman in a good mood« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Jaz sem Frenk

»Scenarij za film Jaz sem Frenk je nastal zaradi Frenka. Čeprav je zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah« (Metod Pevec, režiser). Metod Pevec je na Puljskem filmskem festivalu prejel zlato areno za režijo koprodukcijskega filma, direktor fotografije Marko Brdar pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije. »The script was written because of Frank. Although merely a fictional character, the man almost literally knocked on my door one day. He did not beat around the bush, and he had a clear idea that I should make a film about him. Frankly, he was enveloped in the scent of alcohol and barroom stories« (Metod Pevec, director). Metod Pevec received the Golden Arena for directing the coproduction at the Pula Film Festival, while Marko Brdar, director of photography, received the Iris award from Association of Slovenian Cinematographers for the best cinematography. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni ali 1 leto od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Sanremo

»V filmu se sprašujem, ali čustva lahko premagajo bolezen. Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase« (Miroslav Mandić, režiser in scenarist). Svetovno premiero je Sanremo doživel na 24. mednarodnem filmskem festivalu v Talinu, nato so ga predvajali na več kot 20 filmskih festivalih po vsem svetu. Na Balkan Panorama Festivalu v turškem Izmirju je Sanremo prejel nagrado za najboljšo režijo (Miroslav Mandič) in za najboljšega igralca (Sandi Pavlin). Po uspešni mednarodni festivalski poti in distribuciji na petih kontinentih je Sanremo postal slovenski predstavnik, ki se je potegoval za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film v letu 2022. »Četrti celovečerni film v režiji Miroslava Mandića je z besedami skop in bogat z vizualnimi podobami. Brez dvoma je njegov najboljši« (Tina Poglajen, Radio Slovenija). »I am wondering if emotions can overcome illness. I am interested in the unusual atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a higher discovery related to age and childhood, which comes when one can no longer take care of oneself« (Miroslav Mandić, director and screenwriter). Sanremo world premiered at the 24th Tallinn International Film Festival and was then screened at more than 20 film festivals around the world. At the Balkan Panorama Festival in Izmir, Turkey, Sanremo received the award for best director (Miroslav Mandić) and for best actor (Sandi Pavlin). After a successful international path and distribution on five continents, Sanremo was a Slovenian candidate for an Oscar nomination for Best International Feature Film in 2022. »Miroslav Mandić's fourth feature film is sparing with words and is rich in visual imagery. Without a doubt, it is his best film« (Tina Poglajen, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Dnevnik Diane Budisavljević

»Osupljiv, šokanten in hkrati pretresljivo lep film preprosto zato, ker nas je avtorica s senzibilno predstavitvijo zgodbe njene junakinje opomnila, da je prav v najhujših časih potrebno imeti le veliko srce« (Denis Valič, Radio Slovenija). Igrano-dokumentarni film je zmagovalec festivala hrvaškega filma v Pulju leta 2019 (zlata arena za najboljši film, nagrada občinstva in kritiška nagrada fedeora). »A stunning and at the same time shockingly beautiful film, simply because the filmmaker's sensitive presentation of her heroine's story reminds us that in the worst of times all that we need is a big heart« (Denis Valič, Radio Slovenia). The winner of the 2019 Pula Film Festival (Golden Arena Award for Best Film, Audience Award and Critics' Prize Fedeora). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Poslednja postaja

»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič. »Maribor se v tem filmu pokaže kot slikovito in navdihujoče filmsko prizorišče, kjer se podobe industrijske puščobe in prizemljen oportunizem vsega naveličanega lumpenproletariata prežemajo v skorajda antonionijevska pričevanja o odtujenost sodobnega sveta« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A »black« drama about the deterioration of socialist ideals. The Last Stop is the first Slovenian feature film set in Maribor. Based on the screenplay by Branko Šömen, it was directed in a neorealist style in 1971 by Jože Babič. »In this film, Maribor is represented as a picturesque and inspiring film scene, where images of the industrial dullness and the down to earth opportunism of the weary lumpenproletariat melt into an almost Antonionian story of the alienation of the modern world« (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Ne bom več luzerka

Prejemnik vesne za najboljši celovečerni film na Festivalu slovenskega filma in posebne omembe žirije za vodomca na festivalu Liffe. »V zadnjih nekaj letih je ogromno mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi zapustilo Slovenijo, tisti, ki smo ostali, pa se pogosto sprašujemo, ali smo se res odločili prav. In o stvareh, o katerih se vsakodnevno sprašuješ, je včasih dobro posneti film. Ne bom več luzerka je film o generaciji, ki ji nikakor ne uspe odrasti in za katero Slovenija nima prostora« (Urša Menart, režiserka in scenaristka). Recipient of Vesna for the best feature film at the Slovenian Film Festival and a special mention of the jury for the Kingfisher Award at the Ljubljana International Film Festival Liffe. »It seems like the majority of young, educated and ambitious people have left Slovenia in the past couple of years and the ones who stayed keep asking ourselves if we really made the right decision. My Last Year as a Loser is a drama/comedy about disillusionment, shame, and the gap between the overeducated, underemployed millennials and their parents, who had high expectations for their kids and feel powerless when watching them fail« (Urša Menart, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Carmen

Socialna drama o ljudeh na robu. Najprej je nastal scenarij, potem roman in nato še celovečerni igrani prvenec Metoda Pevca. Carmen je na Slovenskem filmskem maratonu v Portorožu prejela dve nagradi: Metod Pevec srebrno nagrado Metod Badjura za režijo in Nataša Barbara Gračner Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. A social drama about people from the margin. Having written the script and the novel, Metod Pevec also directed his feature. Carmen received two awards at the Slovenian Film Marathon in Portorož: the Metod Badjura Silver Award for the director Metod Pevec and the Stop Award for Best Actress of the Year for Nataša Barbara Gračner. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Sem iz Titovega Velesa

Mednarodna koprodukcija štirih držav (Severne Makedonije, Belgije, Francije in Slovenije) režiserke in scenaristke Teone Strugar Mitevske je zgodba o treh sestrah, ki se poskušajo znajti in preživeti v krutih časih, ki so jih doleteli. Socialistična revolucija je propadla. Socialna varnost je postala nezdružljiva z novimi neoliberalnimi formulami družbene tranzicije. Vrata so se na stežaj odprla novopečenim bogatašem, brezobzirnim dobičkarjem in povzpetnikom, lačnih priznanja in ugleda, ki so prepričani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoščijo. Glavne protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi okoliščinami ter dediščino zapletene zgodovinske preteklosti Balkana, kar še dodatno zapleta njihova življenja. »Verjamem v sodobne filmske zgodbe, v katerih se zrcalijo teme in dileme, ki so pomembne za neko družbo in njeno kulturo. Če je nekaj sodobno, ni nujno tudi politično, čeprav v zvezi z Balkanom morda najprej pomislimo na to. So tudi drugi, gospodarski, kulturni in družbeni dejavniki, pa tudi izročilo in tradicija, ki so iz Makedonije in iz Balkana naredili to, kar sta (Teona Strugar Mitevska).« Posebna nagrada žirije na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2007. An international coproduction of four countries (North Macedonia, Belgium, France and Slovenia) by director and screenwriter Teona Strugar Mitevska. A story of three sisters trying to cope and survive in the harsh times that have befallen them. The socialist revolution has failed. Social security has become incompatible with the new neoliberal formulas of social transition. The door has been thrown wide open to the nouveau riche, the unscrupulous profiteers, hungry for recognition and prestige, convinced that everything can be bought. The protagonists are thus torn between the present and a whole new set of circumstances and the legacy of the Balkans' complicated historical past, which further complicates their lives. »I believe in telling contemporary stories in cinema, reflecting on issues and dilemmas that are important for one’s society and culture. And what is contemporary is not necessarily political, as one expects in the Balkans. There are also economic, cultural, social factors, as well as the traditions that make Macedonia and the Balkans what they are« (Teona Strugar Mitevska, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Grajski biki

»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967, ki v »mračnem in srhljivem ozračju 'gotskega romana' prikazuje mladinski vzgojni dom (z upravnikom, ki prireja zabave za politične funkcionarje) kot zaporniški sistem, ki proizvaja delinkvente« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Režiser je o filmu povedal: »Ker sem s svojim celovečernim prvencem ogrozil njeno nedotakljivo popolnost, me je tedanja oblast utišala z osemnajstletnim delovnim postom.« V filmu je nastopila tudi ena od najbolj znanih čeških igralk Hana Brejchová, ki se je dve leti pred Grajskimi biki uveljavila v filmu Plavolaskine ljubezni Miloša Formana. A »black-wave film« about juvenile delinquency, which for the first time in the history of Slovenian film shows a completely naked woman. Jože Pogačnik's feature debut from 1967, which in the »dark and creepy atmosphere of a 'Gothic novel' shows a reformatory (with a manager who organizes parties for political officials) as a prison system that produces delinquents" (Zdenko Vrdlovec, film historian). The director commented on his film: "Because my feature debut threatened the untouchable perfection of the authorities at the time, they silenced me with an eighteen-year long work fasting." The film also starred one of the most famous Czech actresses, Hana Brejchová, who established herself two years before in Miloš Forman's film Loves of a Blonde. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Zvezdica zaspanka

Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami. The first Slovenian feature puppet film, created in 1965 on the basis of the first Slovenian radio play for children, written in 1952 by Frane Milčinski – Ježek. Three years later the play was adapted for Ljubljana City Puppet Theater, directed by Jože Pengov and visualy designed by Mara Kraljeva. The play immediately won over both domestic and foreign audiences, and in 1965, on the initiative of Črt Škodlar, the first color Slovenian feature film with puppets was made after the theatre performance. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo.

Posledice

Izstopajoč celovečerni igrani prvenec. »Štantetov film nikoli ne zdrsne v klišeje, značilne za filme o težavnih mladostnikih, in namesto tega ponudi izvirno različico žanra. Njegova čustvena moč bo odmevala še dolgo po tistem, ko se bo odvila zaključna špica« (kurator in filmski kritik Dimitri Eipides, Mednarodni filmski festival v Torontu). Filmski režiser in scenarist Darko Štante je vpogled v življenje in razmišljanje mladih prestopnikov dobil iz prve roke: kot socialni delavec in nočni vzgojitelj v logaškem prevzgojnem domu. Zato ne preseneča, da je nastala neolepšana pripoved, ki ima od svetovne premiere v Torontu uspešno mednarodno festivalsko pot in distribucijo. Kot je dejal avtor sam, je hotel, da film ne deluje izumetničeno in spolirano ali kot teren za objokovanje in obsojanje, in k temu sta levji delež prispevala igralca Timon Šturbej in Matej Zemljič. Oba sta bila na Festivalu slovenskega filma nagrajena z vesnama za najboljšo stransko in glavno vlogo. An outstanding debut feature film. »Štante's film never slips into the clichés of films about troubled adolescents, instead offering an original take on the genre. Its emotional power will resonate long after the closing credits« (curator and film critic Dimitri Eipides, Toronto International Film Festival). Film director and screenwriter Darko Štante gained first-hand insight into the lives and mindsets of young offenders as a social worker in a youth detention centre in Slovenia. The result is an unpolished story that has enjoyed a successful international festival run and distribution since its world premiere in Toronto. As the author himself said, he wanted the film not to come across as artificial and polished, or to evoke lamentation and judgement, and the actors Timon Šturbej and Matej Zemljič have contributed the lion's share to this. Both of them were awarded the Vesna awards for best supporting actor and best actor at the Festival of Slovenian Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 15. leta starosti.

Šivi

Eden izmed nagrajencev Berlinala je bila mednarodna koprodukcija Šivi, pri kateri so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je obšel ves svet in prejel nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmasu in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Film z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. The international coproduction Stitches was one of the winners of Berlinale. The film travelled around the world and won several other awards, including in Beijing, Las Palmas and Sofia. It was directed by the Serbian director Miroslav Terzic and written by Elma Tataragic. It is based on real events that took place in Serbia over the past decades. With uncertainty about whether the story is a lie or an imagination, the film skilfully weaves a tense psychological drama with elements of a thriller. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 14 days or one year. With slovenian and english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Bog obstaja, ime ji je Petrunija

Film, posnet po dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je univerzalna in nadvse aktualna zgodba o uporu proti patriarhalni družbi. »Nimam odgovora na to, kako najti ravnovesje med tradicijo in modernostjo, ali na to, kakšno vlogo bo tradicija imela v prihodnosti. Zanima me predvsem, kako je tradicijo mogoče prilagoditi, denimo da bi vanjo bolj enakovredno vključili drugi spol« (Teona Mitevska, režiserka). Dobitnik številnih nagrad: nagrade LUX, nagrade Art kino mreže Slovenije, vesne za najboljšo manjšinsko koprodukcijo na Festivalu slovenskega filma ter dveh nagrad na Berlinalu, kjer je leta 2019 doživel svetovno premiero (nagrada ekumenske žirije, nagrada združenja nemških umetniških kinematografov) … A film based on a real event that, years ago, brought outrage to a small Macedonian community. A universal and immensely relevant story of rebellion in the face of a patriarchal society. Recipient of the LUX Prize and the Slovenian Art Cinema Association Award and the Vesna award for the best minority coproduction at the Festival of Slovenian Film in 2019. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Delo osvobaja

Tragikomedija o izgubi in najdbi smisla življenja. »Film govori o tistih strahovih, ki jih ves čas nosimo v sebi; o strahu, da izgubimo varnost, zavetje in tiste, ki jih imamo radi. Film prikazuje človeka, ki izgubi in ponovno najde upanje. Delo osvobaja je tragikomedija, v kateri je žalost prepletena s humorjem in v kateri življenjski optimizem premaga pesimizem, brezizhodnost in mrak« (Damjan Kozole, režiser in scenarist). Peter Musevski je na Sarajevskem filmskem festivalu prejel srce Sarajeva za najboljšega igralca ter vesno na Festivalu slovenskega filma, s tem pa se seznam nagrad, ki jih je prejel film Damjana Kozoleta, ne konča … A tragicomedy about lost and found purpose of life. »The film speaks of the fears that grow inside us, the fear of losing financial or social security, and the fear of losing our loved ones. The film shows how the protagonist first gives up every hope then regains it through a course of events. Labour Equals Freedom is a tragicomedy in which despair intertwines with humour, and in which optimism eventually defeats pessimism and dark feelings of despair« (Damjan Kozole, director and screenwriter). Peter Musevski was awarded with the Heart of Sarajevo for Best Actor at the Sarajevo Film Festival and Vesna at the Festival of Slovenian Film, but the list of awards for the film does not end there … V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Inventura

Inventura je drama z elementi trilerja in črne komedije, postavljena v milje slovenskega srednjega razreda. Režiser in scenarist Darko Sinko je idejo za film našel v zgodbi Karla Čapka Morilski napad. »Film s suhim humorjem spregovori o nestabilnosti, ki se lahko skriva pod mirno površino« (Jessica Kiang). Celovečerni igrani prvenec je prejel štiri vesne na Festivalu slovenskega filma: za režijo (Darko Sinko), najboljšo glavno moško vlogo (Radoš Bolčina), stransko moško vlogo (Dejan Spasić) in izvirno glasbo (Matija Krečič). »Inventure zlepa ne boste pozabili« (Marcel Štefančič, jr.). The film Inventory is a drama with elements of a thriller and black comedy, set in contemporary middle-class surroundings in Slovenia. Director and screenwriter Darko Sinko found the idea for the film in Karel Čapek's story The Murderous Attack. »Drily funny about the instability a placid surface can mask.« (Jessica Kiang). The debut feature film won four Vesna awards at the Festival of Slovenian Film: for director (Darko Sinko), best male lead (Radoš Bolčina), best supporting actor (Dejan Spasić) and best original score (Matija Krečič). "A film you'll never forget" (Marcel Štefančič, jr.). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Šanghaj

Ljubezenska in kriminalna zgodba prekmurskih Romov v romskem jeziku in z romskimi igralci. »Pop nostalgik, v katerem Jugoslavija zaživi in umre skozi oči romske družine, ki se preseli v Prekmurje. Šanghaj ni nostalgija po tem, kar je bilo, ampak po tem, kar bi lahko bilo« (Marcel Štefančič Jr., filmski publicist). Prejemnik dveh vesen (za stransko vlogo Marjute Slamič in masko Mirjam Kavčič). The Shanghai gypsy is a story about eternal longing for happiness. The story is set in the times of the downfall of Yugoslavia, when many people had forgotten that beauty of life actually lies in small things. The film was shot in the original Romani language. »A pop nostalgic film, in which Yugoslavia comes to life and dies through the eyes of a Roma family. Shanghai is not nostalgic for what has happened, but for what could have happened« (Marcel Štefančič Jr., film publicist). Recipient of two Vesna awards (for the supporting role of Marjuta Slamič and the make-up artist Mirjam Kavčič). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Vsi proti vsem

Četrti igrani celovečerec film Andreja Košaka je nastal v slovensko-makedonsko–hrvaški koprodukciji in prejel nekaj nagrad na mednarodnih filmskih festivalih. »Slovenska tranzicija nam je pokazala, kako sta demokracija in politika postala sinonima za korupcijo. V filmu sem nastavil ogledalo svetu, v katerem danes živim. Glavni lik je župan Franta, ki izgublja volitve v majhnem slovenskem mestu Rovte in je prisiljen sodelovati s kriminalci. Vsi proti vsem na lokalni ravni kaže, da živimo v globalnem svetu ponarejenih novic, političnih spinov in korupcije, kjer sta morala in etika izgubili pomen« (Andrej Košak, režiser in scenarist). Andrej Košak's fourth feature film is a Slovenian-Macedonian-Croatian coproduction and has won several awards at international film festivals. "The Slovenian transition has shown us that democracy and politics have become synonymous with corruption. In the film, I held up a mirror to the world I live in today. The main character is Franta, the mayor of Rovte, a small Slovenian town, who loses the election and is forced to cooperate with criminals. The film shows that we live in a global world of fake news, political spin and corruption, where morality and ethics have lost their meaning" (Andrej Košak, director and screenwriter). Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Petelinji zajtrk

Grenko-sladka pripoved o velikih strasteh malih ljudi. Celovečerni prvenec Marka Naberšnika. Svetovno premiero je Petelinji zajtrk (narečni sinonim za »jutranji seks«) doživel na filmskem festivalu v Sarajevu in do danes ostaja eden od najbolj gledanih slovenskih filmov (v kinu si ga je ogledalo več kot 183.000 gledalcev). »Petelinji zajtrk je v prvi vrsti imenitna galerija lokalnih tipov, hkrati pa je to tudi zelo erotični film, a ne toliko zaradi nekaj ljubezenskih prizorov med Bronjo in Djurom, kot pa zaradi režijske naklonjenosti do vseh filmskih likov« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). A bitter-sweet tale of »little people's« big passions. Marko Naberšnik's feature debut. The Rooster's Breakfast (a dialect synonym for »morning sex«) premiered at the Sarajevo Film Festival and remains one of the most popular Slovenian films to this day (seen by more than 183,000 cinema goers). »The Rooster's Breakfast is primarily a great gallery of local types, and at the same time it is a very erotic film, but not so much due to a few love scenes between Bronja and Djuro, but because of the director's affection for all film characters« (Zdenko Vrdlovec, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Circus Fantasticus

Futuristični, sanjski in alegorični film o vojni brez enega samega vojaka, v katerem ne spregovorijo niti besede. »Ljudje v tem filmu ne govorijo, ampak tudi to tudi ne pomeni, da je to nemi film. Besede v vojni ne veljajo nič. Če bi veljale, ne bi bilo vojn. Circus Fantasticus je film občutij, atmosfer, senzibilnosti, nadrealnosti. Film, ki govori o tem, kar ne more biti izraženo z besedami« (Janez Burger, režiser in scenarist). Na Festivalu slovenskega filma je prejel šest vesen, tudi za vesno najboljši film. A futuristic, dreamy and allegorical film about a war without a single soldier, in which not a word is spoken. »People don’t talk in this film, but that doesn’t mean it’s a silent film. Words in war are worth nothing. If they were valid, there would be no wars. Silent Sonata is a film of feelings, atmospheres, sensibilities, surreality. A film that talks about what cannot be expressed in words« (Janez Burger, director and screenwriter). The film received six Vesna awards at the Festival of Slovenian Film, also for the best film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Sončni krik

Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Če film gledamo z mero ironične distance, bomo v njem resnično uživali, saj ne navdušuje zgolj s presežkom ikonoklastične domišljije, temveč tudi z bleščečo formo (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar). A pop art erotic comedy and crime story. The funky crime story is just a pretence for the character of a »young man who everyone wants to 'steal' something from – criminals want money he doesn't even know he has, and a crowd of girls in a seaside resort want himself or his 'masculinity' » (Zdenko Vrdlovec, film historian). If we watch the film with an ironic distance, we will really enjoy it, as it impresses not only with an excess of iconoclastic imagination, but also with its vivid form (Dr. Peter Stanković, film historian). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Kala

Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng. »Prvi izrazito stiliziran celovečerec v zgodovini domače kinematografije« (dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar), ki partizane prikazuje v drugačni luči, kot so jih bili vajeni gledalci do leta 1958: kot prestrašene, zbegane in izgubljene. An allegorical poem about war with the main character Kalo the dog. A partisan film, in which two creators join forces as directors: one of the most important Croatian directors Krešo Golik and the Slovenian screenwriter, writer and playwright Andrej Hieng. Kala is »the first distinctly stylized feature film in the history of domestic cinema« (Dr. Peter Stanković, film historian), which portrays partisans in 1958 in a different light than previous films: as frightened, confused and lost. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Gremo mi po svoje

Drugi najbolj gledani slovenskih film zadnjih treh desetletij in prejemnik nagrade občinstva na Festivalu slovenskega filma. »Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij« (Miha Hočevar, režiser in scenarist filma Gremo mi po svoje). The second most watched Slovenian film of the last three decades and the recipient of the Audience Award at the Festival of Slovenian Film. »A hilarious, action-packed comedy, featuring state-of-the art production, that will stand the test of time and bring together old and young for generations to come. An intense story that is easy to understand, which manages to convey something more by combining adventure and humor. Something more about life, competition, love and nature« (Miha Hočevar, director and screenwriter). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Maja in vesoljček

Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji, ko Mambo in Zambo po obalnih cestah lovita Majo in Gubanguja. A science fiction comedy for children. The first Slovenian science fiction film, made in 1988 by the master of youth film Jane Kavčič, and also the first Slovenian film in which stuntmen played a more prominent role, when Mambo and Zambo chase Maja and Gubangu along the coastal roads. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles.

Poj mi pesem

Dokumentarist Miran Zupanič je v obdobju treh let z Vladom Kreslinom preživel 33 dni. »Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta« (Matej Juh, Radio Slovenija). The documentary filmmaker Miran Zupanič followed Vlado Kreslin for 33 days over a period of three years. »The film Sing Me a Song, in which the poems magically tell the life story of Vlado Kreslin, grows into a symbolic story about an artist who draws his power, charisma and universal message from the authenticity of the individual, from the experience of the environment, society and time and their integration into the wider picture. of the World ”(Matej Juh, Radio Slovenia). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Dom

»Živim v delavskem predmestju, ki so mu v boljših časih rekli tudi rdeči becirk. V sosednji ulici stoji delavski dom. Bilo je zelo težko vstopiti. Izstopil pa še vedno nisem« (Metod Pevec, režiser in scenarist). Prejemnik vesen za najboljši film po oceni občinstva in za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma leta 2015. »Dom je dokumentarec o domu, ki ni dom, in »tujih« delavcih, ki so v Slovenijo verjeli še bolj kot sami Slovenci« (Marcel Štefančič Jr., filmski kritik). »I live in a working-class suburb; in good old times it was referred to as 'the red uptown'. In the neighbouring street, there’s a workers home. It was hard to enter that home ... and I still haven’t exited from it« (Metod Pevec, director and screenwriter). Recipient of the Vesna Audience Award and the Vesna Award for the best documentary at the Festival of Slovenian Film in 2015. »Home is a documentary about a home that is not home and 'foreign' workers who believed in Slovenia even more than Slovenes themselves« (Marcel Štefančič Jr., film critic). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Dolina miru

Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller (ki je kasneje zaigral v Dr. No, prvem filmu o Jamesu Bondu kot njegov pomočnik Quarrel). Režiser France Štiglic je po Dolini miru še dvakrat sodeloval na festivalu v Cannesu. Poetic drama about the fate of childern in war. Audience at first screening was 52.030, film was sold into 22 countries and with it in 1956 Slovenian film had its first success at the Cannes Film Festival. Film competed for the Palme d’Or, while John Kitzmiller (who later starred in Dr. No, the first James Bond film as his assistant Quarrel) was awarded for Best Actor. Director France Štiglic participated in the Cannes Film Festival twice after the Valley of Peace. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov.

Košarkar naj bo 2

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo 2 nadaljuje duhovito pripoved o Ranti. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Prejemnik vesne za najboljšo stransko vlogo in več zlatih rol za nadpovprečno število kino gledalcev. The sequel to the hugely popular book and film. »The main challenge in making the film was how to capture the magical youthful energy that comes with the ups and downs of growing up. We wanted the audience of all ages to come out of the cinema with a smile on their faces and a warm feeling in their hearts, richer for a new experience« (Boris Bezić, director). V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s slovenskimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With slovenian and english subtitles.

Oroslan

Celovečerni igrani prvenec Matjaža Ivanišina, posnet po kratki zgodbi Zdravka Duše. »Z Oroslanom smo znova priča čudežni moči filma, da nam kaže tisto, česar ni moč videti in pripoveduje o tistem, česar (več) ni« (Denis Valič, filmski kritik). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada za celovečerni film, Štigličevega pogleda za režijo, Glazerjeve listine za izjemen doprinos in vesne za stransko vlogo Milivoja Roša. Matjaž Ivanišin's feature film debut, based on a short story by Zdravko Duša. »With Oroslan we are once again witnessing the miraculous power of film to show us what cannot be seen and to tell us about what is (no longer) there« (Denis Valič, film critic). Recipient of the Prešeren's Fund Award for feature film, Štigličev pogled award for directing, Glazerjeva listina award for outstanding contribution and Vesna award for the supporting role of Milivoj Roš. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Programska vsebina vključuje prizore, ki so lahko neprimerni za mlajše otroke, zato je zanje priporočljiv ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov

Sedmina

Film je zdaj na voljo za ogled prek spleta v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1969. Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta, »toda kot čas, ko je mladost z vojno in revolucionarno ideologijo izgubila svojo 'nedolžnost' in samo sebe« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar). Film je bil leta 1969 prikazan na Berlinalu v sklopu Tedna mladega jugoslovanskega filma. A nostalgic wartime romantic drama about love with Rade Šerbedžija and Snežana Nikšić in the main roles. The subject of nostalgia is the 1940s, »but as a time when youth lost its 'innocence' and itself with war and revolutionary ideology« (Zdenko Vrdlovec, film historian). The film was screened at the Berlinale in 1969 as part of the Week of Young Yugoslav Film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With english subtitles. Predvajana programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Maškarada

Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser Boštjan Hladnik je o filmu povedal: »Prav zabavali smo se. Med snemanjem so bili vsi goli ali pa napol goli, toda v pavzi se niso niti oblekli. Mirno so igrali tarok. Goli. Kot da ni nič. Ko snemaš erotični film, si najbolj nedolžen«. A contemporary erotic drama and a cult film of the Slovenian hippie generation. Masquerade is the first Slovenian feature film to be censored (20 minutes of material were cut out in 1971) for non-political reasons (scenes of sexuality and cursing). The director Boštjan Hladnik said about the film: »We had a lot of fun. They were all naked or half-naked during filming, but they didn’t even get dressed during the break. They played Tarot calmly. Naked. Like it's nothing. When you make an erotic movie, you are the most innocent.« V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 18. leta starosti.

Čefurji raus

Najprej je nastal scenarij, iz njega knjižna uspešnica, ki je bila kar leto dni med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji, in na koncu se je večkrat nagrajena zgodba vrnila na svoje izhodišče: Goran Vojnović je končno posnel še film o Fužinah, Marku, Adiju, Acotu, Dejanu, njihovih čefurskih starših, seksi voditeljici, nadležnih malih čefurkah, pretepenih šoferjih in gorečih kosovnih odpadih. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo več kot 57.000 gledalcev. First, the screenplay was created from a bestseller, which was among the best-selling books in Slovenia for a year, and finally the award-winning story returned to its starting point: Goran Vojnović finally made a feature film about Fužine, Marko, Adi, Acot, Dejan, their chefur parents, a sexy presenter, annoying little chefurs, beaten drivers and burning bulky waste. The film Chefurs raus was seen by more than 57,000 cinema goers. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. Programska vsebina vključuje prizore, ki niso primerni za otroke do 12. leta starosti.

Sreča na vrvici

Film je zdaj na voljo za ogled v digitalizirani in restavrirani različici, v izvirni kakovosti, kot so ga videli gledalci ob premiernem predvajanju leta 1977. Glavni junak filma je deček Matic, ki ga ima mama sicer rada, a kaj, ko ima preveč opravkov sama s seboj in s svojim delom v službi. Maticev oče pa je službeno v Libiji. Razumljivo je, da njegov najboljši prijatelj postane Rok, fant njegovih let. Nenadoma pa se Matičevo življenje spremeni. Filmarji ga povabijo k sodelovanju, postane glavni junak filma. Ob njem je pes, velik in črn - novo fundlandec, pa še Milena, deklica njegovih let. Matic se med snemanjem filma močno naveže na psa in filmarji mu ga ob koncu podarijo. Kam s psom v betonskem naselju? Matic is a boy with a mother, who really does love him, but who has plenty of problems of her own at home and at work. And Matic's father is on a work tour in Lybia. So it is only natural that his best friend is a boy of his own age called Rok. The turning point in Matic's life comes when he is discovered by a film team and given the leading part in a film. His partner is a dog - a big, black Newfoundland. And of course there is also Milena, a little girl of his own age. Matic becomes so attached to the dog that the film team gifts him the dog after the end of shooting. And that is where the problems starts: where to put a dog in a concrete estate? V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in slovenskimi neodvisnimi producenti ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Film je na voljo za spletni ogled, ki velja 48 ur ali 14 dni od najema (možnost večkratnega ogleda/najema). Opremljen je s hrvaškimi in angleškimi podnapisi. / Film is available to watch and stream online i.e to rent for 48 hours or 14 days. With croatian and english subtitles.

Provansalske Predalpe v Franciji

Severno od Azurne obale se razprostirajo Provansalske Predalpe. Vas La Sagne leži na nadmorski višini 1200 m. V njej živi dvajset ljudi. Med njimi tudi kmetovalec Pierre Koffi Alohnda iz Toga, ki tu goji zelenjavo. Nekaj let je sem hodil na izpopolnjevanje k ekološkim kmetovalcem, pred devetimi leti pa se je v to vasico preselil. Tu goji tradicionalne vrste zelenjave, pa tudi bolj eksotične, recimo afriško blitvo. S svojo ekološko pridelano zelenjavo oskrbuje okoliške prebivalce. V tej oddaji bo za sosede na glinenem žaru pripravil togovsko jed *gboma nhanha* z afriško blitvo in domačim piščancem. Joana, ki se je v to gorsko vasico priselila pred tremi leti, pa bo pripravila bučkine cvetove, polnjene z blitvo. Spoznali bomo tudi pripravo bučnih raviolov z orehovo omako. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Marie Villetelle

Specialna enota Dunaj (XIV.): Duh, avstrijska nanizanka, 9/16

Magda Brandtner izgine brez sledu. Policija ugotovi, da ni imela stikov skoraj z nikomer. Jo je mogoče ugrabil Axel Höchst, ki je že prestajal kazen zaradi spolnega napada? Toda Wohlfahrt na Magdinem računalniku najde številna grozilna sporočila razočaranih in jeznih nekdanjih partnerjev. SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19 Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr. Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch

KGB - meč in ščit, 3/3

Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev. 3.del: Državni udari, atentati, spolni škandali, zastrupitve z radioaktivnimi snovmi ... Ob tem pomislimo na filme o Jamesu Bondu. Vendar je vse to v Rusiji zelo resnično. KGB oziroma FSB, kot se služba zdaj imenuje, pod Vladimirjem Putinom vlada Rusiji z železno roko kar iz Kremlja. Če se ji uprete, tvegate življenje, tudi če mislite, da ste na varnem, ker ste v tujini. KGB-ju je uspelo preživeti komunizem. Rusija zdaj ni več država z varnostno službo. Nasprotno, varnostna služba ima državo. KGB: THE SWORD AND THE SHIELD / Nemčija, Velika Britanija / 2019 / režija: Jamie Doran

Veverica

Pozdravljena, veverica! Gozdna žival si. Na visokih drevesih si narediš gnezdo. Najbolj uživaš v dolgih skokih z veje na vejo in pri plezanju v visoke krošnje dreves. Gnezdo je varno skrito, vanj se zatečeš ponoči, varuje te tudi med zimskim spancem.

Dnevnik

Gusarski zaklad

Ura petja

Kopači vseh vrst

Tamara de Lempicka: Kizette v rožnatem

V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.

Megazob - Med dvema ognjema, 9/26

Megazob Sara in Dana obiščeta akvarij. Njuno pozornost pritegnejo morski psi in Dana takoj pove, da je bilo največjemu morskemu psu vseh časov ime »veliki zob«. Le kako bi ga lahko srečali? Med dvema ognjema Dana in Sara se igrata med dvema ognjema. Sarina ekipa ima sprva prednost, saj so vsi igralci veliki, nato pa Dana pomisli na mikroraptorje. Ti mali dinozavri so bili uspešni, ker so bili zelo urni in so sodelovali.

Kapucar, 50/52

Kapucar in Dorien naredita načrt. Kapucar se obrne na prijatelje, da bi mu pomagali zaščititi mamo. Dogovorijo se, da bodo naslednji dan zvečer prelisičili Soufiana. Toda Pieter v Pitu izve, da je Soufian najbrž že na poti na postajo in vsi njihovi načrti padejo v vodo.

Kapucar, 51/52

Pieter se trudi čim prej priti iz Pita, do takrat pa se morajo Kenza, Flo in Basim znajti sami. Vse dajo od sebe in uspe jim prestreči Soufiana in pred njim zaščititi Dorien. Ko Kapucar končno priteče na postajo, se Soufian požene v beg. Uresniči se največji Pietrov strah: svojega učitelja bo moral prekositi v parkourju.

Kapucar, 52/52

V nevarni tekmi po bruseljskih ulicah Pieter premaga Soufiana in ta mu mora obljubiti, da bo šel z njim na policijo. Toda najprej gresta k Soufianu domov in Pieter velikodušno pomaga njegovi družini. Soufian je ganjen. Pietru pove, da je prav tak dobrosrčnež kot njegova sestra Isa. Pieter mu pokaže Isino fotografijo, a ko se za hip obrne stran, Souf izgine.

Mir in tišina

Jakec plava

Skrivno jezero ima novega prebivalca, izvalil se je raček Jakec. Mama ga odpelje do vode in Jakec se v njej počuti kot doma. Kar preobjesten je in ne posluša maminih svaril. Šviga sem ter tja po jezeru in se čudi svojim sposobnostim, dokler ne spozna, da se je izgubil. Skrito jezero je velik kraj za malega račka. Le kako bo našel domov?

Serge Poliakoff: Kompozicija

V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.

Odzivi na predlog proračuna

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Inflacija se spet povečuje

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Očitki ministrici za javno upravo

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.