Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
VigeVageKnjige, založba, kjer domuje risoroman

3. 2. 2023

Ob deseti obletnici ustanovitve specializirane stripovske založbe smo se z njeno glavno urednico, Anjo Zag Golob, pogovarjali o odnosu Slovencev do devete umetnosti nasploh in žanra risoromana posebej

56 min

Ob deseti obletnici ustanovitve specializirane stripovske založbe smo se z njeno glavno urednico, Anjo Zag Golob, pogovarjali o odnosu Slovencev do devete umetnosti nasploh in žanra risoromana posebej

Kultura

3. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

7 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Slovenska premiera mednarodne koprodukcije predstave Simpozij

3. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Vse bo pozabljeno, ŠKUC in Galerija Banke Slovenije

3. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Razstava Oleksandra Rupete, ukrajinskega fotoreporterja v Trstu

3. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Obsežna monografija Tomaža Brejca o slovenski umetnosti med 1880 in 1918

3. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

2 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Drago Jančar: To noč sem jo videl 20/24

3. 2. 2023

»...To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna navzočnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu...« (Ana Geršak, S knjižnega trga) Interpret: Branko Jordan Režiser: Klemen Markovčič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

24 min

»...To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna navzočnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu...« (Ana Geršak, S knjižnega trga) Interpret: Branko Jordan Režiser: Klemen Markovčič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Akademik Janko Kos o Prešernu kot jezikovnem delavcu

3. 2. 2023

Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni, in ji tako omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti njegove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom, letošnjim dobitnikom Trubarjevega priznanja (ponovitev pogovora).

21 min

Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni, in ji tako omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti njegove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom, letošnjim dobitnikom Trubarjevega priznanja (ponovitev pogovora).

Mendelssohnov 'Klavirski trio št. 2' in Dvoržakov 'Godalni kvartet št. 14'

3. 2. 2023

Recital tokrat prinaša deli, ki ju bosta izvedli različni zasedbi izvrstnih glasbenikov. Slišali bomo sedem glasbenikov, ki so se predstavili na Festivalu nemške dežele Mecklenburg-Predpomorjanska. V Baročni dvorani v Rostocku sta 10. julija lani zazvenela »Klavirski trio št. 2 v c-molu, op. 66« Felixa Mendelssohna in »Godalni kvartet št. 14 v As-duru, op. 105« Antonina Dvoržaka. Nastopili bodo: violinist Andrea Obiso, violončelist Daniel Müller-Schott ter pianist Maximilian Kromer violinist Emmanuel Tjeknavorin, violist Thymothy Ridout in violončelistka Anastasia Kobelina

67 min

Recital tokrat prinaša deli, ki ju bosta izvedli različni zasedbi izvrstnih glasbenikov. Slišali bomo sedem glasbenikov, ki so se predstavili na Festivalu nemške dežele Mecklenburg-Predpomorjanska. V Baročni dvorani v Rostocku sta 10. julija lani zazvenela »Klavirski trio št. 2 v c-molu, op. 66« Felixa Mendelssohna in »Godalni kvartet št. 14 v As-duru, op. 105« Antonina Dvoržaka. Nastopili bodo: violinist Andrea Obiso, violončelist Daniel Müller-Schott ter pianist Maximilian Kromer violinist Emmanuel Tjeknavorin, violist Thymothy Ridout in violončelistka Anastasia Kobelina

Ob 265. obletnici rojstva Valentina Vodnika v ospredju njegova novinarska dejavnost

3. 2. 2023

Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.

21 min

Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.

Joey DeFrancesco – in memoriam

3. 2. 2023

Znameniti solist na Hammond orglah, različnih klaviaturah, pa tudi na trobenti in tenor saksofonu, Joey DeFrancesco se je lani 25. avgusta poslovil za vedno, star je bil šele 51 let. DeFrancesco je posnel okrog 30 albumov pod svojim imenom ter sodeloval še na nepregledni množici plošč svojih glasbenih kolegov. V dvoranah in klubih je preigral približno 200 noči vsako leto. S svojim zavzetim igranjem Hammond orgel je sprožil povečano zanimanje za zvok tega instrumenta in slog soul-jazza.

43 min

Znameniti solist na Hammond orglah, različnih klaviaturah, pa tudi na trobenti in tenor saksofonu, Joey DeFrancesco se je lani 25. avgusta poslovil za vedno, star je bil šele 51 let. DeFrancesco je posnel okrog 30 albumov pod svojim imenom ter sodeloval še na nepregledni množici plošč svojih glasbenih kolegov. V dvoranah in klubih je preigral približno 200 noči vsako leto. S svojim zavzetim igranjem Hammond orgel je sprožil povečano zanimanje za zvok tega instrumenta in slog soul-jazza.

Potovanje na Planet zakladov z glasbo Jamesa Newtona Howarda

3. 2. 2023

Tokrat se spuščamo v pustolovsko zgodbo – družinski znanstvenofantastični animirani film Planet zakladov, za katerega sta scenarij napisala John Musker in Ron Clemens, film sta tudi koproducirala in režirala. To je zgodba, kot pravijo, ene najlepših mladinskih pustolovskih knjig, romana Roberta Louisa Stevensona Otok zakladov. Glavni lik zgodbe je Jim Hawkins, petnajstletnik, ki se z izbrano ekipo odpravi na medgalaktično odpravo, pri kateri naj bi iskali legendarni planet zakladov. Jim dela kot najnižji pomočnik na krovu vesoljske galeje in v tem poslu ga čakajo veliki izzivi – na poti se pojavijo črne luknje, tu so še supernove, spopadajo se z elektromagnetnimi nevihtami,..... Zanimivi animirani zgodbi je svojo pomembno noto dodal tudi ameriški skladatelj, glasbeni producent in pianist James Newton Howard. Howard je prispeval glasbo že za več kot 100 filmov, ob tem ne smemo prezreti, da je prejemnik nagrad grammy in emmy tudi devetkratni nominiranec za oskarja.

26 min

Tokrat se spuščamo v pustolovsko zgodbo – družinski znanstvenofantastični animirani film Planet zakladov, za katerega sta scenarij napisala John Musker in Ron Clemens, film sta tudi koproducirala in režirala. To je zgodba, kot pravijo, ene najlepših mladinskih pustolovskih knjig, romana Roberta Louisa Stevensona Otok zakladov. Glavni lik zgodbe je Jim Hawkins, petnajstletnik, ki se z izbrano ekipo odpravi na medgalaktično odpravo, pri kateri naj bi iskali legendarni planet zakladov. Jim dela kot najnižji pomočnik na krovu vesoljske galeje in v tem poslu ga čakajo veliki izzivi – na poti se pojavijo črne luknje, tu so še supernove, spopadajo se z elektromagnetnimi nevihtami,..... Zanimivi animirani zgodbi je svojo pomembno noto dodal tudi ameriški skladatelj, glasbeni producent in pianist James Newton Howard. Howard je prispeval glasbo že za več kot 100 filmov, ob tem ne smemo prezreti, da je prejemnik nagrad grammy in emmy tudi devetkratni nominiranec za oskarja.

Režiser Prešernove proslave Matjaž Farič: »Ozračje je razgreto. Stopimo korak nazaj in naj se stvari iz tečejo tako, kot se morajo«

3. 2. 2023

V teh dneh že potekajo vaje pred torkovo Prešernovo proslavo. Letos je njen avtor Matjaž Farič, ki se podpisuje pod režijo, koreografijo, scenarij in animacije. Naslov ima Svet se nagnil je naprej. Povzet je iz pesmi skupine Silence, ki je bila napisana posebej za to priložnost in označuje osrednjo temo prireditve – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Kar je zanimivo naključje. Scenarij proslave je Matjaž Farič začel pisati že pred meseci. V zadnjih dneh in tednih pa je naneslo tako, da prav družbeno dogajanje grozi, da bo zasenčilo samo slovesnost, Prešernove nagrajence in nagrajenke ter njihovo delo. »Ozračje je razgreto. Stopimo korak nazaj in naj se stvari iz tečejo tako, kot se morajo,« pravi Matjaž Farič. Vir foto: Cankarjev dom

6 min

V teh dneh že potekajo vaje pred torkovo Prešernovo proslavo. Letos je njen avtor Matjaž Farič, ki se podpisuje pod režijo, koreografijo, scenarij in animacije. Naslov ima Svet se nagnil je naprej. Povzet je iz pesmi skupine Silence, ki je bila napisana posebej za to priložnost in označuje osrednjo temo prireditve – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Kar je zanimivo naključje. Scenarij proslave je Matjaž Farič začel pisati že pred meseci. V zadnjih dneh in tednih pa je naneslo tako, da prav družbeno dogajanje grozi, da bo zasenčilo samo slovesnost, Prešernove nagrajence in nagrajenke ter njihovo delo. »Ozračje je razgreto. Stopimo korak nazaj in naj se stvari iz tečejo tako, kot se morajo,« pravi Matjaž Farič. Vir foto: Cankarjev dom

52. rotterdamski festival: Filmi o pokojnem Petru Musevskem, o delu v živilski trgovni ter o Libanonu po gospodarskem zlomu

3. 2. 2023

Svetovno premiero je v Rotterdamu doživel novi film Damjana Kozoleta, biografski portret pokojnega Petra Musevskega. Ta je bil na festivalu na sporedu v sekciji Cinema Regained, ki ponuja restavrirane klasike, drzne dokumentarne filme o filmski kulturi in filmski dediščini. Intimen dokumentarni portret je do neke mere rekonstrukcija filma, ki sta ga režiser in pokojni igralec snovala pred njegovo smrtjo. Film Pero se tako začne s sekvenco, s katero naj bi se omenjeni film končal: psihodramo, v kateri skupina igralskih kolegov spregovori o svojih občutenjih ob smrti Musevskega. Kasneje se film posveti tudi njegovim filmskim vlogam in temi duševnega zdravja. Glavna tekmovalna sekcija na rotterdamskem festivalu, v kateri tekmujejo režiserji in režiserki na začetku svoje kariere, se imenuje Tiger. V omenjeni sekciji je bil prikazan tudi igrani celovečerec libanonskega režiserja Karima Kassema z naslovom Tretji, s katerim je režiser sklenil svojo bejrutsko trilogijo. V vasi na obrobju Bejruta, sredi odpadnega železa, kokoši in koz, ima tihi Fouad mehanično delavnico. Svoje stranke, stare in mlade, vedno povabi, da medtem ko čakajo na popravilo svojih vozil, z njim posedijo in popijejo kavo. Delavnica tako postane zatočišče za ljudi, kjer lahko izrazijo občutke brezizhodnosti ob gospodarskem zlomu po eksploziji v Bejrutu. Fouad se v filmu poda na simbolično, transcendentno potovanje, da bi našel drugo stran, onkraj obupa in teme. V rotterdamski sekciji Harbour oz. Pristanišče, ki je posvečena raznolikosti sodobne filmske krajine, izstopa film Trgovina Ami Ro Sköld. Eleni, osrednja junakinja filma, ki je zaposlena v večji živilski trgovini, napreduje na mesto vodje trgovine. Zaveda se, da bo odslej prisiljena svoje sodelavce vse bolj priganjati, da v vedno krajšem času naredijo čim več, tudi če to pomeni, da prodajalka morda ne bo mogla na stranišče, ker je vrsta na blagajni predolga. Zgodba filma Trgovina, ki je umeščena v bližnjo prihodnost, zagrebe v srž vedno bolj surovega kapitalizma, v katerem so ljudje uporabni zgolj, če prinašajo dobiček.

7 min

Svetovno premiero je v Rotterdamu doživel novi film Damjana Kozoleta, biografski portret pokojnega Petra Musevskega. Ta je bil na festivalu na sporedu v sekciji Cinema Regained, ki ponuja restavrirane klasike, drzne dokumentarne filme o filmski kulturi in filmski dediščini. Intimen dokumentarni portret je do neke mere rekonstrukcija filma, ki sta ga režiser in pokojni igralec snovala pred njegovo smrtjo. Film Pero se tako začne s sekvenco, s katero naj bi se omenjeni film končal: psihodramo, v kateri skupina igralskih kolegov spregovori o svojih občutenjih ob smrti Musevskega. Kasneje se film posveti tudi njegovim filmskim vlogam in temi duševnega zdravja. Glavna tekmovalna sekcija na rotterdamskem festivalu, v kateri tekmujejo režiserji in režiserki na začetku svoje kariere, se imenuje Tiger. V omenjeni sekciji je bil prikazan tudi igrani celovečerec libanonskega režiserja Karima Kassema z naslovom Tretji, s katerim je režiser sklenil svojo bejrutsko trilogijo. V vasi na obrobju Bejruta, sredi odpadnega železa, kokoši in koz, ima tihi Fouad mehanično delavnico. Svoje stranke, stare in mlade, vedno povabi, da medtem ko čakajo na popravilo svojih vozil, z njim posedijo in popijejo kavo. Delavnica tako postane zatočišče za ljudi, kjer lahko izrazijo občutke brezizhodnosti ob gospodarskem zlomu po eksploziji v Bejrutu. Fouad se v filmu poda na simbolično, transcendentno potovanje, da bi našel drugo stran, onkraj obupa in teme. V rotterdamski sekciji Harbour oz. Pristanišče, ki je posvečena raznolikosti sodobne filmske krajine, izstopa film Trgovina Ami Ro Sköld. Eleni, osrednja junakinja filma, ki je zaposlena v večji živilski trgovini, napreduje na mesto vodje trgovine. Zaveda se, da bo odslej prisiljena svoje sodelavce vse bolj priganjati, da v vedno krajšem času naredijo čim več, tudi če to pomeni, da prodajalka morda ne bo mogla na stranišče, ker je vrsta na blagajni predolga. Zgodba filma Trgovina, ki je umeščena v bližnjo prihodnost, zagrebe v srž vedno bolj surovega kapitalizma, v katerem so ljudje uporabni zgolj, če prinašajo dobiček.

Priporočilo: Mankica Kranjec

3. 2. 2023

Fotografinja in vizualna ustvarjalka Mankica Kranjec pri ustvarjanju v ospredje postavlja zgodbe, ki se dotikajo umetnosti, kulture in ljudi. V eni od prejšnji razstav je prikazala fotografije poti in krajev, po katerih je hodil njen ded Miško Kranjec, z novim projektom Spregledane pa na piedestal postavlja ženske različnih generacij in poklicev, zaradi katerih naša družba med koronsko krizo ni kolapsirala. Deset dokumentarnih portretnih fotografij, narejenih s posebno tehniko tiska z lentikularno folijo, s prelivanjem podob prikaže različne vloge, ki jih imajo ženske doma in v službi. Razstava Spregledane je na ogled v Galeriji Fotografija in sicer do 11. februarja

2 min

Fotografinja in vizualna ustvarjalka Mankica Kranjec pri ustvarjanju v ospredje postavlja zgodbe, ki se dotikajo umetnosti, kulture in ljudi. V eni od prejšnji razstav je prikazala fotografije poti in krajev, po katerih je hodil njen ded Miško Kranjec, z novim projektom Spregledane pa na piedestal postavlja ženske različnih generacij in poklicev, zaradi katerih naša družba med koronsko krizo ni kolapsirala. Deset dokumentarnih portretnih fotografij, narejenih s posebno tehniko tiska z lentikularno folijo, s prelivanjem podob prikaže različne vloge, ki jih imajo ženske doma in v službi. Razstava Spregledane je na ogled v Galeriji Fotografija in sicer do 11. februarja

Tilen Slakan

3. 2. 2023

V oddaji gostimo skladatelja mlajše generacije, Tilna Slakana, ki trenutno nadaljuje svoje izobraževanje z doktorskim študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pod mentorstvom dr. Andreja Missona, na področju glasbene teorije in kompozicije. Skladatelja bomo najprej spoznali prek pogovora z njim, bolj poglobljeno pa vsekakor skozi njegovo glasbo, ki bo v ospredju v drugem delu oddaje.

53 min

V oddaji gostimo skladatelja mlajše generacije, Tilna Slakana, ki trenutno nadaljuje svoje izobraževanje z doktorskim študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pod mentorstvom dr. Andreja Missona, na področju glasbene teorije in kompozicije. Skladatelja bomo najprej spoznali prek pogovora z njim, bolj poglobljeno pa vsekakor skozi njegovo glasbo, ki bo v ospredju v drugem delu oddaje.

Arsove spominčice

3. 2. 2023

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

52 min

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kurentova hiša – novi muzej na Ptuju, v mariborski Kibeli likovna dela iz granita

3. 2. 2023

V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili dogodke, ki jih ob 120-letnici delovanja mariborskega Pokrajinskega muzeja načrtujejo do konca leta. Nekaj besed tudi o novem muzeju – Kurentovi hiši, ki jo popoldne odpirajo na Ptuju, z namenom ohraniti kulturno dediščino. V glasbenem delu oddaje pa med drugim o nagradi Sama Smerkolja dolgoletnemu prvaku mariborske Opere Emilu Baroniku.

28 min

V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili dogodke, ki jih ob 120-letnici delovanja mariborskega Pokrajinskega muzeja načrtujejo do konca leta. Nekaj besed tudi o novem muzeju – Kurentovi hiši, ki jo popoldne odpirajo na Ptuju, z namenom ohraniti kulturno dediščino. V glasbenem delu oddaje pa med drugim o nagradi Sama Smerkolja dolgoletnemu prvaku mariborske Opere Emilu Baroniku.

Ticketmaster na zaslišanju

30. 1. 2023

Pri nas, še bolj pa v tujini lahko spremljamo naglo rast cen koncertnih vstopnic, ki za navadne smrtnike skoraj več niso dostopne. V Glasbeni zgodbi bomo raziskovali, kako (ne)reguliran je svetovni trg prodaje vstopnic ter kako je monopolni status dobilo podjetje Ticketmaster, ki se je pred enim tednom zagovarjalo pred ameriškim senatom.

5 min

Pri nas, še bolj pa v tujini lahko spremljamo naglo rast cen koncertnih vstopnic, ki za navadne smrtnike skoraj več niso dostopne. V Glasbeni zgodbi bomo raziskovali, kako (ne)reguliran je svetovni trg prodaje vstopnic ter kako je monopolni status dobilo podjetje Ticketmaster, ki se je pred enim tednom zagovarjalo pred ameriškim senatom.

In memoriam Jože Falout

3. 2. 2023

Bil je zaslužni profesor Akademije za glasbo in je zaznamoval slovenski umetniški prostor, predvsem pa je bil glasbenik, ki je na svojem rogu izvabljal čarobno pojoč zvok.

4 min

Bil je zaslužni profesor Akademije za glasbo in je zaznamoval slovenski umetniški prostor, predvsem pa je bil glasbenik, ki je na svojem rogu izvabljal čarobno pojoč zvok.

Darko Slavec, likovni analitik in kozmični slikar

1. 2. 2023

Odlična likovnost še ne pomeni umetniškega dela, poudarja Darko Slavec, akademski slikar in upokojeni profesor. Pomembno je, da vnesemo duha v sliko, ker je ta sicer le mrtev predmet, kadaver. V njegovih delih se pokaže dvojnost na eni strani kristalne slikarske izkušnje, polne detajlov ljudi in objektov, vse od kruha, kamna, planetov in astronavtov, ki jih sicer sestavlja v imaginarne kompozicije, na drugi strani pa čistega etra, nevidnega, ki se kdaj kaže kot vesoljni črni prostor. Bistvo vsega je praznina, pravi. Je edina, ki je večna, in to idejo je z leti vedno bolj ozaveščal. Ima poseben način slikanja površin: če pogledamo povsem od blizu, vidimo pike, potezice, ki se od daleč sestavijo v celoto. Darko Slavec je prodoren premišljevalec in razlagalec vizualnih pojavov – z razkrivanjem podob želi vstopati v notranjost, v bistvo. Išče odgovore, a hkrati tudi skrivnostim pusti svoje življenje. Vse to je močno povezano z njegovim dolgoletnim pedagoškim delom – nič pretirano ni zapisati, da je izrazito zaznamoval številne generacije študentov na področju vizualnega ustvarjanja. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana si lahko ogledamo njegovo razstavo Realno-imaginarno. Foto: Žiga Bratoš

31 min

Odlična likovnost še ne pomeni umetniškega dela, poudarja Darko Slavec, akademski slikar in upokojeni profesor. Pomembno je, da vnesemo duha v sliko, ker je ta sicer le mrtev predmet, kadaver. V njegovih delih se pokaže dvojnost na eni strani kristalne slikarske izkušnje, polne detajlov ljudi in objektov, vse od kruha, kamna, planetov in astronavtov, ki jih sicer sestavlja v imaginarne kompozicije, na drugi strani pa čistega etra, nevidnega, ki se kdaj kaže kot vesoljni črni prostor. Bistvo vsega je praznina, pravi. Je edina, ki je večna, in to idejo je z leti vedno bolj ozaveščal. Ima poseben način slikanja površin: če pogledamo povsem od blizu, vidimo pike, potezice, ki se od daleč sestavijo v celoto. Darko Slavec je prodoren premišljevalec in razlagalec vizualnih pojavov – z razkrivanjem podob želi vstopati v notranjost, v bistvo. Išče odgovore, a hkrati tudi skrivnostim pusti svoje življenje. Vse to je močno povezano z njegovim dolgoletnim pedagoškim delom – nič pretirano ni zapisati, da je izrazito zaznamoval številne generacije študentov na področju vizualnega ustvarjanja. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana si lahko ogledamo njegovo razstavo Realno-imaginarno. Foto: Žiga Bratoš

Camille Saint-Saëns (5)

3. 2. 2023

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

54 min

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Biografija o dr. Albinu Šmajdu

4. 2. 2023

V Arhivu Republike Slovenije so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Rodil se je leta 1904 v Kranju, študiral pravo in postal odvetnik v Radovljici. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki. Med vojno je bil gonilna sila protirevolucionarnega tabora. Bil je v obveščevalni službi, sodeloval pri organizaciji vaških straž, po kapitulaciji Italije je bil med organizatorji domobranstva. Ob koncu vojne je odšel na Koroško in nato v Italijo; februarja 1946 so ga v Trstu ugrabili pripadniki tajne službe, ga prepeljali v Ljubljano in usmrtili. Recenzent dr. Zdenko Čepič je opozoril, da objava Šmajdovega gradiva predstavlja pomemben prispevek k raziskovanju druge svetovne vojne na Slovenskem. Razumeti jo je treba predvsem, če ne izključno, kot prispevek k zgodovinopisju in ne kot ideološko orožje. Grafika (izrez): Arhiv Republike Slovenije

3 min

V Arhivu Republike Slovenije so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Rodil se je leta 1904 v Kranju, študiral pravo in postal odvetnik v Radovljici. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki. Med vojno je bil gonilna sila protirevolucionarnega tabora. Bil je v obveščevalni službi, sodeloval pri organizaciji vaških straž, po kapitulaciji Italije je bil med organizatorji domobranstva. Ob koncu vojne je odšel na Koroško in nato v Italijo; februarja 1946 so ga v Trstu ugrabili pripadniki tajne službe, ga prepeljali v Ljubljano in usmrtili. Recenzent dr. Zdenko Čepič je opozoril, da objava Šmajdovega gradiva predstavlja pomemben prispevek k raziskovanju druge svetovne vojne na Slovenskem. Razumeti jo je treba predvsem, če ne izključno, kot prispevek k zgodovinopisju in ne kot ideološko orožje. Grafika (izrez): Arhiv Republike Slovenije

Marijan Pavčnik: Osrednji obraz pravičnosti je, da morajo biti pravila tudi človeško znosna

3. 2. 2023

V pogovoru s filozofom prava in prejemnikom Zoisove nagrade za življenjsko delo preverjamo, v kakšni zvezi sta pravo in pravičnost pa tudi zakaj je dobrodošlo, če so zakoni napisani v izbrušenem in klenem jeziku

26 min

V pogovoru s filozofom prava in prejemnikom Zoisove nagrade za življenjsko delo preverjamo, v kakšni zvezi sta pravo in pravičnost pa tudi zakaj je dobrodošlo, če so zakoni napisani v izbrušenem in klenem jeziku

3. del: Instrumenti s tipkami

3. 2. 2023

V tretjem delu Glasbene jutranjice se posvečamo glasbilom s tipkami, in sicer imajo čembalo, spinet, orgle, čelesta, harmonika in klavir glavno vlogo v skoraj vseh skladbah, ki jih poslušamo. Spinet - GIOVANNI BATTISTA BONONCINI: DIVERTIMENTO IV V G-MOLU Orgle - GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: KONCERT ZA ORGLE IN ORKESTER OP.7, ŠT.4 V D-MOLU SAMUEL BARBER: ADAGIO ZA GODALA (PRIR. ZA MARIMBO) Harmonika - RICHARD GALLIANO: MALA FRANCOSKA SUITA TIMOTEJ KOSOVINC: JUTRO NA ULICI in DOBER TRENUTEK Čelesta - BÉLA BARTÓK: GLASBA ZA GODALA, TOLKALA IN ČELESTO, SZ. 106 Klavir - LEO SMIT: DVANAJST SKLADB ZA ŠTIRI ROKE Čembalo - MANUEL DE FALLA: KONCERT ZA ČEMBALO IN PET INSTRUMENTOV

117 min

V tretjem delu Glasbene jutranjice se posvečamo glasbilom s tipkami, in sicer imajo čembalo, spinet, orgle, čelesta, harmonika in klavir glavno vlogo v skoraj vseh skladbah, ki jih poslušamo. Spinet - GIOVANNI BATTISTA BONONCINI: DIVERTIMENTO IV V G-MOLU Orgle - GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: KONCERT ZA ORGLE IN ORKESTER OP.7, ŠT.4 V D-MOLU SAMUEL BARBER: ADAGIO ZA GODALA (PRIR. ZA MARIMBO) Harmonika - RICHARD GALLIANO: MALA FRANCOSKA SUITA TIMOTEJ KOSOVINC: JUTRO NA ULICI in DOBER TRENUTEK Čelesta - BÉLA BARTÓK: GLASBA ZA GODALA, TOLKALA IN ČELESTO, SZ. 106 Klavir - LEO SMIT: DVANAJST SKLADB ZA ŠTIRI ROKE Čembalo - MANUEL DE FALLA: KONCERT ZA ČEMBALO IN PET INSTRUMENTOV

Ivan Minatti: Pa bo pomlad prišla

3. 2. 2023

Ivan Minatti je napisal precej nežnih pesmi, med njimi tudi Pa bo pomlad prišla. Dramski igralec Slavko Cerjak pesem občuteno interpretira v Utrinku, posnetem pred dvajsetimi leti.

2 min

Ivan Minatti je napisal precej nežnih pesmi, med njimi tudi Pa bo pomlad prišla. Dramski igralec Slavko Cerjak pesem občuteno interpretira v Utrinku, posnetem pred dvajsetimi leti.

2. del: Berlioz, Ramovš in Delius

3. 2. 2023

HECTOR BERLIOZ: LE CARNAVAL ROMAIN, OP. 9 PRIMOŽ RAMOVŠ: PIHALNI TRIO FREDERICK DELIUS: KO SPOMLADI ZASLIŠIŠ PRVO KUKAVICO

30 min

HECTOR BERLIOZ: LE CARNAVAL ROMAIN, OP. 9 PRIMOŽ RAMOVŠ: PIHALNI TRIO FREDERICK DELIUS: KO SPOMLADI ZASLIŠIŠ PRVO KUKAVICO

In memoriam Jože Falout

3. 2. 2023

Bil je zaslužni profesor Akademije za glasbo in je zaznamoval slovenski umetniški prostor, predvsem pa je bil glasbenik, ki je na svojem rogu izvabljal čarobno pojoč zvok.

4 min

Bil je zaslužni profesor Akademije za glasbo in je zaznamoval slovenski umetniški prostor, predvsem pa je bil glasbenik, ki je na svojem rogu izvabljal čarobno pojoč zvok.

1. del: Obletnice

3. 2. 2023

Petek, kot običajno začenjamo z obletnicami rojstnih dni, danes se bomo spomnili petih skladateljev. GUILLAUME LASCEUX: RÉCIT DE TIERCE in SYMPHONIE CONCERTANTE JOHANN GEORG ALBRECHTSBERGER: KONCERT ZA ALTOVSKO POZAVNO IN GODALA V B-DURU LUIGI DALLAPICCOLA: DIVERTIMENTO ZA VIOLINO IN KLAVIR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V G-MOLU, OP. 25 JEHAN ALAIN: TRIJE STAVKI ZA FLAVTO IN ORGLE (KLAVIR)

59 min

Petek, kot običajno začenjamo z obletnicami rojstnih dni, danes se bomo spomnili petih skladateljev. GUILLAUME LASCEUX: RÉCIT DE TIERCE in SYMPHONIE CONCERTANTE JOHANN GEORG ALBRECHTSBERGER: KONCERT ZA ALTOVSKO POZAVNO IN GODALA V B-DURU LUIGI DALLAPICCOLA: DIVERTIMENTO ZA VIOLINO IN KLAVIR FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V G-MOLU, OP. 25 JEHAN ALAIN: TRIJE STAVKI ZA FLAVTO IN ORGLE (KLAVIR)

Tár

3. 2. 2023

Ocena filma Izvirni naslov: Tár Režiser: Todd Field Nastopajo: Cate Blanchett, Noémie Merlant, Nina Hoss, Sophie Kauer, Julian Glover, Allan Corduner, Mark Strong Piše: Muanis Sinanović Bere: Renato Horvat Francoska filozofa Michel Foucault in Gilles Deleuze sta pred nekaj desetletji imela debato o naravi družbenih sprememb, ki sta jim pričala. Ob vzponu neoliberalizma sta razvijala tezo, da prehajamo iz disciplinske družbe v družbo nadzora. Prva je utemeljena na organiziranju ljudi v zaprtih, totalnih ustanovah, kot so zapori, šole in tovarne. Gibanje ljudi je koordinirano, usmerjeno, časovno racionalizirano. Z vzponom informacijske družbe pa prehajamo v čas fluidnosti, na videz prostega prehajanja, kreativnega kaosa, ki ga zaznamuje učinkovitejši nadzor s tehnologijo, kodami za dostop in podobno. Oblast se razprši. Če v času Stasija prebivalci niso vedeli, kdo je vohun, danes vemo, da je vohun lahko vsakdo od nas. Skoraj vsakdo ima dostop do družbenih omrežij in kamere na telefonu, pa tudi do širokih možnosti manipuliranja z informacijami. Tár je film, ki se v svojem bistvu ukvarja prav s tem prehodom. Lydia Tár je uspešna dirigentka, lezbijka, karizmatična profesorica, popolnoma posvečena svojemu delu. Čeprav je ženska v moškem svetu in pripadnica manjšine, v nasprotju s pričakovanji verjame v tradicijo visoke umetnosti, ne verjame v cancel kulturo in spodbuja študente, da ne bi bili roboti, da se ne bi avtomatično podrejali novim ideologijam. Gre za subverzijo pričakovanj, za katero bi lahko rekli, da je že nekoliko predvidljiva. Protagonistka, ki jo – zopet pričakovano – dobro upodobi Cate Blanchet, ni popolna oseba, vendar tega niti ne zanika. Filmu, ki se precej opira na hanekejevsko tradicijo psihološkega suspenza, neočitne grozljivke, uspe tudi povedati relevantno zgodbo. Ta suspenz se ustvarja tudi z mešanjem skoraj dokumentarnega realizma in skrajno subjektivnih, intimnih zarez v objektivno podobo. Glavna junakinja je nekoliko avtoritarna, istočasno pa je obkrožena z generacijo občutljivih milenijcev in mlajših, ki ure posvetijo opravljanju in dokumentiranju njenega življenja. Ko se proti Tár začne kampanja obtožb, nikoli ne izvemo, koliko je res in kaj je bolj demonsko … Gorečnost novega pravičništva, ki samo preži na priložnost, da pokoplje osebo ter s tem praznino svojega nihilizma … Usmeri zakriti izvor svoje tesnobne depresije v določen cilj ... Ali na drugi strani: samozaverovanost, hladnost, nečlovečnost visoke kulture. Film, ki učinkovito manipulira z gledalcem, sam prikaže neštete možnosti manipulacije z dejstvi v času novih tehnologij. Kljub vsej prepričljivosti pa Tár vseeno izkazuje določeno izčrpanost zahodnega filma. Ta se v zadnjih letih ukvarja predvsem še z lastno izčrpanostjo, kritiko kulturnega pogona in identitetnimi politikami, nekoliko pa zanemarja probleme slehernika, tako eksistenčne kot eksistencialne. Povprečnemu gledalcu tako v glavnem ostajajo žanrski filmi, filmi o superjunakih. Kljub temu je zanimivo, da takšna taktika deluje: Tár je, morda prav zaradi cancel kulture, ne glede na navdušene kritiške odzive, s prodajo vstopnic za zdaj v blagajne prinesel precej manj od pričakovanega.

4 min

Ocena filma Izvirni naslov: Tár Režiser: Todd Field Nastopajo: Cate Blanchett, Noémie Merlant, Nina Hoss, Sophie Kauer, Julian Glover, Allan Corduner, Mark Strong Piše: Muanis Sinanović Bere: Renato Horvat Francoska filozofa Michel Foucault in Gilles Deleuze sta pred nekaj desetletji imela debato o naravi družbenih sprememb, ki sta jim pričala. Ob vzponu neoliberalizma sta razvijala tezo, da prehajamo iz disciplinske družbe v družbo nadzora. Prva je utemeljena na organiziranju ljudi v zaprtih, totalnih ustanovah, kot so zapori, šole in tovarne. Gibanje ljudi je koordinirano, usmerjeno, časovno racionalizirano. Z vzponom informacijske družbe pa prehajamo v čas fluidnosti, na videz prostega prehajanja, kreativnega kaosa, ki ga zaznamuje učinkovitejši nadzor s tehnologijo, kodami za dostop in podobno. Oblast se razprši. Če v času Stasija prebivalci niso vedeli, kdo je vohun, danes vemo, da je vohun lahko vsakdo od nas. Skoraj vsakdo ima dostop do družbenih omrežij in kamere na telefonu, pa tudi do širokih možnosti manipuliranja z informacijami. Tár je film, ki se v svojem bistvu ukvarja prav s tem prehodom. Lydia Tár je uspešna dirigentka, lezbijka, karizmatična profesorica, popolnoma posvečena svojemu delu. Čeprav je ženska v moškem svetu in pripadnica manjšine, v nasprotju s pričakovanji verjame v tradicijo visoke umetnosti, ne verjame v cancel kulturo in spodbuja študente, da ne bi bili roboti, da se ne bi avtomatično podrejali novim ideologijam. Gre za subverzijo pričakovanj, za katero bi lahko rekli, da je že nekoliko predvidljiva. Protagonistka, ki jo – zopet pričakovano – dobro upodobi Cate Blanchet, ni popolna oseba, vendar tega niti ne zanika. Filmu, ki se precej opira na hanekejevsko tradicijo psihološkega suspenza, neočitne grozljivke, uspe tudi povedati relevantno zgodbo. Ta suspenz se ustvarja tudi z mešanjem skoraj dokumentarnega realizma in skrajno subjektivnih, intimnih zarez v objektivno podobo. Glavna junakinja je nekoliko avtoritarna, istočasno pa je obkrožena z generacijo občutljivih milenijcev in mlajših, ki ure posvetijo opravljanju in dokumentiranju njenega življenja. Ko se proti Tár začne kampanja obtožb, nikoli ne izvemo, koliko je res in kaj je bolj demonsko … Gorečnost novega pravičništva, ki samo preži na priložnost, da pokoplje osebo ter s tem praznino svojega nihilizma … Usmeri zakriti izvor svoje tesnobne depresije v določen cilj ... Ali na drugi strani: samozaverovanost, hladnost, nečlovečnost visoke kulture. Film, ki učinkovito manipulira z gledalcem, sam prikaže neštete možnosti manipulacije z dejstvi v času novih tehnologij. Kljub vsej prepričljivosti pa Tár vseeno izkazuje določeno izčrpanost zahodnega filma. Ta se v zadnjih letih ukvarja predvsem še z lastno izčrpanostjo, kritiko kulturnega pogona in identitetnimi politikami, nekoliko pa zanemarja probleme slehernika, tako eksistenčne kot eksistencialne. Povprečnemu gledalcu tako v glavnem ostajajo žanrski filmi, filmi o superjunakih. Kljub temu je zanimivo, da takšna taktika deluje: Tár je, morda prav zaradi cancel kulture, ne glede na navdušene kritiške odzive, s prodajo vstopnic za zdaj v blagajne prinesel precej manj od pričakovanega.

Večer Astorja Piazzolle: Marko Hatlak & FUNtango, Bernarda Fink Inzko in Marcos Fink, 1. del

2. 2. 2023

V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.

46 min

V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.

Evropski klasični nokturno

2. 2. 2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Glasbenik Sid Griffin

2. 2. 2023

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

5 min

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

Ballet du temps: Jaz sem ples in ples je naš čas (Ana Klašnja, Petar Dorčevski, baletna vinjeta)

2. 2. 2023

Senzibilno in z veliko estetike želimo soočiti različne plesne umetnosti s televizijskim jezikom. Pričenjamo z baletom in z vrhunskima baletnima plesalcema Ano Klašnja in Petrom Dorčevskim. Ob kultiviranem, baletnem gibu telesa, razkritem do potankosti, razmišljata o večnih vprašanjih: »Kaj je zame balet – danes? Kdo sem jaz?« … Urednica Danica Dolinar, avtor izvirne glasbe Slavko Avsenik ml., režiser Aleš Verbič.

7 min

Senzibilno in z veliko estetike želimo soočiti različne plesne umetnosti s televizijskim jezikom. Pričenjamo z baletom in z vrhunskima baletnima plesalcema Ano Klašnja in Petrom Dorčevskim. Ob kultiviranem, baletnem gibu telesa, razkritem do potankosti, razmišljata o večnih vprašanjih: »Kaj je zame balet – danes? Kdo sem jaz?« … Urednica Danica Dolinar, avtor izvirne glasbe Slavko Avsenik ml., režiser Aleš Verbič.

Kurdska pevka Aynur

2. 2. 2023

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

5 min

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

Dokumentarni film Smučarske sanje

2. 2. 2023

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

5 min

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

Osmi dan

2. 2. 2023

Afera »osamosvojitveni muzej« je med muzealci odprla pandorino skrinjico. Oglasili so se predstavniki Skupnosti muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, ki opozarjajo na osnovni problem, ki je pripeljal do sedanjega spora, to je, da nimamo zakona o muzejih. Predstavljamo predloge strokovnjakov za izboljšanje vloge in delovanja muzejev. Leto 2023 je Picassovo leto, ko v številnih evropskih državah odpirajo razstave, posvečene temu slikarju. Mineva namreč petdeset let od njegove smrti leta 1973. Pozanimali smo se, zakaj Picasso velja za enega najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Ogledali smo si dokumentarni film Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler, ki spremlja tri mlade navdušene smučarke iz afganistanske vasi na poti v Evropo, kjer se izobražujejo za učiteljice smučanja. A kulturne razlike in različna pričakovanja vseh vpletenih pripeljejo do drugačnega poteka zgodbe. Obiskali smo koncert pevke Aynur, ki velja za eno najprepoznavnejših imen turške scene. Z ikono sodobnega kurdskega melosa smo se med drugim pogovarjali o tem, kako glasba premika meje med Vzhodom in Zahodom. Pogovarjali smo se tudi z ameriškim glasbenikom Sidom Griffinom, ki je bil na vrhuncu slave s skupino The Long Ryders v osemdesetih letih, marca pa bo izšel njihov najnovejši album - September November.

29 min

Afera »osamosvojitveni muzej« je med muzealci odprla pandorino skrinjico. Oglasili so se predstavniki Skupnosti muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, ki opozarjajo na osnovni problem, ki je pripeljal do sedanjega spora, to je, da nimamo zakona o muzejih. Predstavljamo predloge strokovnjakov za izboljšanje vloge in delovanja muzejev. Leto 2023 je Picassovo leto, ko v številnih evropskih državah odpirajo razstave, posvečene temu slikarju. Mineva namreč petdeset let od njegove smrti leta 1973. Pozanimali smo se, zakaj Picasso velja za enega najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Ogledali smo si dokumentarni film Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler, ki spremlja tri mlade navdušene smučarke iz afganistanske vasi na poti v Evropo, kjer se izobražujejo za učiteljice smučanja. A kulturne razlike in različna pričakovanja vseh vpletenih pripeljejo do drugačnega poteka zgodbe. Obiskali smo koncert pevke Aynur, ki velja za eno najprepoznavnejših imen turške scene. Z ikono sodobnega kurdskega melosa smo se med drugim pogovarjali o tem, kako glasba premika meje med Vzhodom in Zahodom. Pogovarjali smo se tudi z ameriškim glasbenikom Sidom Griffinom, ki je bil na vrhuncu slave s skupino The Long Ryders v osemdesetih letih, marca pa bo izšel njihov najnovejši album - September November.

50 let od smrti Pabla Picassa

2. 2. 2023

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

5 min

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

Izzivi za prihodnost. 4. del radijskega priročnika za kantavtorje

2. 2. 2023

V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.

30 min

V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.

O vlogi in delovanju muzejev

2. 2. 2023

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

6 min

Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.

Tone Partljič: Lokalpatriot

2. 2. 2023

Tone Partljič je v preteklih letih objavil kar precej zanimivih knjig. Ena izmed njih je zbirka Ljudje iz Maribora (Beletrina, 2017). Da je rojen pripovedovalec, je dokazal tudi s pripovedjo Lokalpatriot. Njen začetek lahko slišite v Literarnem nokturnu, za nadaljevanje pa boste morali in morale seči po knjigi. Interpret Klemen Kovačič, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.

12 min

Tone Partljič je v preteklih letih objavil kar precej zanimivih knjig. Ena izmed njih je zbirka Ljudje iz Maribora (Beletrina, 2017). Da je rojen pripovedovalec, je dokazal tudi s pripovedjo Lokalpatriot. Njen začetek lahko slišite v Literarnem nokturnu, za nadaljevanje pa boste morali in morale seči po knjigi. Interpret Klemen Kovačič, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.

Dokumentarne perspektive: dr.Tilen Žbona; Likovni izrazi Primorja

2. 2. 2023

Lani smo si lahko v koprskem Libertasu lahko ogledali pregledno razstavo likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri v preteklih desetletjih. Na tematsko odprti razstavi je s 150 -timi deli sodelovalo 61 avtorjev. Eno najbolj pomembnih obdobij so bila 70. leta, ki jih zaznamujejo umetniki, ki so študij zaključili na liberalnejši beneški akademiji. Ali je pred nami znova eno pomembnejših obdobij, ki bo izstrelilo mlajše avtorje? Morda.

15 min

Lani smo si lahko v koprskem Libertasu lahko ogledali pregledno razstavo likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri v preteklih desetletjih. Na tematsko odprti razstavi je s 150 -timi deli sodelovalo 61 avtorjev. Eno najbolj pomembnih obdobij so bila 70. leta, ki jih zaznamujejo umetniki, ki so študij zaključili na liberalnejši beneški akademiji. Ali je pred nami znova eno pomembnejših obdobij, ki bo izstrelilo mlajše avtorje? Morda.

Marko Elsner Grošelj: Vrnitev kiparke Camille Claudel

2. 2. 2023

Naslovna junakinja igre je ena tistih nadarjenih žensk v zgodovini umetnosti, ki so po krivici ostale pozabljene, oklevetane ali celo vržene za zidove psihiatričnih ustanov. Camille ni imela sreče ne v zasebnem ne v javnem življenju. Njen mentor in ljubimec je bil kipar Auguste Rodin, ki pa je njeno nadarjenost in delavnost izkoristil le sebi v prid. Brat Paul in mati pa sta Camille prav zaradi njenega ranljivega, a hkrati neupogljivega značaja, ki je rušil takratne družbene norme, dala zapreti v umobolnico. Mati je še posebej zaprosila direktorja zavoda, naj jo strogo nadzorujejo in ji preprečujejo stik s svetom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Camille Claudel – Nataša Barbara Gračner Ravnatelj – Igor Samobor Gospa Claudel in Kloto – Silva Čušin Auguste Rodin – Ivo Ban Paul Claudel – Uroš Smolej Napovedovalec – Branko Jordan Preostali moški glasovi – Aleš Valič, Jožef Ropoša, Zvone Hribar, Gregor Gruden Klepetulje – Polona Juh, Saša Mihelčič, Sabina Kogovšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v ateljeju kiparke Irene Brumec Tebi novembra 2012.

47 min

Naslovna junakinja igre je ena tistih nadarjenih žensk v zgodovini umetnosti, ki so po krivici ostale pozabljene, oklevetane ali celo vržene za zidove psihiatričnih ustanov. Camille ni imela sreče ne v zasebnem ne v javnem življenju. Njen mentor in ljubimec je bil kipar Auguste Rodin, ki pa je njeno nadarjenost in delavnost izkoristil le sebi v prid. Brat Paul in mati pa sta Camille prav zaradi njenega ranljivega, a hkrati neupogljivega značaja, ki je rušil takratne družbene norme, dala zapreti v umobolnico. Mati je še posebej zaprosila direktorja zavoda, naj jo strogo nadzorujejo in ji preprečujejo stik s svetom. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Camille Claudel – Nataša Barbara Gračner Ravnatelj – Igor Samobor Gospa Claudel in Kloto – Silva Čušin Auguste Rodin – Ivo Ban Paul Claudel – Uroš Smolej Napovedovalec – Branko Jordan Preostali moški glasovi – Aleš Valič, Jožef Ropoša, Zvone Hribar, Gregor Gruden Klepetulje – Polona Juh, Saša Mihelčič, Sabina Kogovšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v ateljeju kiparke Irene Brumec Tebi novembra 2012.

Postkolonialna ljubezenska pesem: Svetloba krvi v poeziji Natalie Diaz

2. 2. 2023

Natalie Diaz, pripadnica ljudstva Mojave in pripadnica zvezno priznane plemenske skupnosti Gila River v Arizoni se je rodila leta 1978 v indijanskem rezervatu Fort Mojave v mestu Needles v Kaliforniji, kjer je tudi odraščala. Opredeljuje se kot pripadnica ljudstev Mojave in Akimel O’odham, kot Latinskoameričanka in kot pripadnica kvirovskega gibanja. Za knjigo Postkolonialna ljubezenska pesem je leta 2021 prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Avtorica scenarija Kristina Kočan, prevajalka Kristina Kočan, interpretka Sabina Kogovšek, bralka Lidija Hartman, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica Tina Kozin, leto produkcije 2023.

45 min

Natalie Diaz, pripadnica ljudstva Mojave in pripadnica zvezno priznane plemenske skupnosti Gila River v Arizoni se je rodila leta 1978 v indijanskem rezervatu Fort Mojave v mestu Needles v Kaliforniji, kjer je tudi odraščala. Opredeljuje se kot pripadnica ljudstev Mojave in Akimel O’odham, kot Latinskoameričanka in kot pripadnica kvirovskega gibanja. Za knjigo Postkolonialna ljubezenska pesem je leta 2021 prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Avtorica scenarija Kristina Kočan, prevajalka Kristina Kočan, interpretka Sabina Kogovšek, bralka Lidija Hartman, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica Tina Kozin, leto produkcije 2023.

Sozvočje svetov: Fandango appassionato in kitarist Izidor Erazem Grafenauer

2. 2. 2023

V koncertnem ciklu Sozvočje svetov je junija 2022 nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom Stevena Loya in izvedel koncert Fandango appassionato, solist je bil virtuozni kitarist Izidor Erazem Grafenauer.

118 min

V koncertnem ciklu Sozvočje svetov je junija 2022 nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom Stevena Loya in izvedel koncert Fandango appassionato, solist je bil virtuozni kitarist Izidor Erazem Grafenauer.

Kultura

2. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

7 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Strip Primoža Krašne Domov. Naslednja postaja Maribor

2. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Razstava Plastika za vedno v Galeriji Alkatraz

2. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

V ljubljanski Equrni razstava Hermana Gvardijančiča

2. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Premiera filma Tár v Kinodvoru

2. 2. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

2 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.