Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Literarna matineja

Pojem in gora pleše: roman, v katerem spregovorijo ženske, moški, otroci, živali, rusalke, duhovi, narava ...

13. 3. 2025

Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najbolj prodornih katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsako od njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike Rot, izšel pa je pri KUD Sodobnost international, je izjemno nenavadno delo, v katerem se prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in stili. V izvirniku je izšlo leta 2019 in je doslej prevedeno v več kot 20 jezikov. O njem in o zgodovini sodobne katalonske književnosti razmišljamo z Veroniko Rot.

43 min

Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najbolj prodornih katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsako od njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike Rot, izšel pa je pri KUD Sodobnost international, je izjemno nenavadno delo, v katerem se prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in stili. V izvirniku je izšlo leta 2019 in je doslej prevedeno v več kot 20 jezikov. O njem in o zgodovini sodobne katalonske književnosti razmišljamo z Veroniko Rot.

Skladatelj tedna

Krzysztof Penderecki, 3. del

23. 4. 2025

Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov "Poljski rekviem" izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.

56 min

Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov "Poljski rekviem" izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

23. 4. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

58 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Charles Baudelaire: Pesem o albatrosu

23. 4. 2025

Francoski pesnik, kritik in prevajalec Charles Baudelaire je bil za svojega življenja sporna in provokativna osebnost. Živel je v letih od 1821 do 1867. Njegovo ime so že tedaj enačili z literarno in umetniško dekadenco, hkrati pa so njegova dela, še posebno knjiga poezije Rože zla, postala klasika francoske literature. V slovenščini so se s prevajanjem njegove poezije spopadli številni prevajalci. Za Lirični utrinek smo izbrali Baudelairovo Pesem o albatrosu v prevodu Ceneta Vipotnika. Interpretira jo dramski igralec Aleš Valič. Produkcija 2016.

2 min

Francoski pesnik, kritik in prevajalec Charles Baudelaire je bil za svojega življenja sporna in provokativna osebnost. Živel je v letih od 1821 do 1867. Njegovo ime so že tedaj enačili z literarno in umetniško dekadenco, hkrati pa so njegova dela, še posebno knjiga poezije Rože zla, postala klasika francoske literature. V slovenščini so se s prevajanjem njegove poezije spopadli številni prevajalci. Za Lirični utrinek smo izbrali Baudelairovo Pesem o albatrosu v prevodu Ceneta Vipotnika. Interpretira jo dramski igralec Aleš Valič. Produkcija 2016.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 3. del

23. 4. 2025

Na sporedu glasba Edvarda Griega, Nielsa Wilhelma Gadeja in Carla Nielsna.

30 min

Na sporedu glasba Edvarda Griega, Nielsa Wilhelma Gadeja in Carla Nielsna.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

23. 4. 2025

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

3 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Lastovka

34. natečaj za nagrado lastovka

23. 4. 2025

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.

1 min

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 1. del

23. 4. 2025

Na sporedu glasba Josepha in Michaela Haydna, Carla Heinricha Grauna in Alessandra Piccininija..

59 min

Na sporedu glasba Josepha in Michaela Haydna, Carla Heinricha Grauna in Alessandra Piccininija..

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

23. 4. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Basman Aldiravi: Pesmi

22. 4. 2025

Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.

8 min

Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.

Kultura

Kultura

22. 4. 2025

V Centru Noordung v Vitanju smo bili na tretji ponovitvi oziroma iteraciji petdesetletne predstave Noordung:: 1995–2045 Dragana Živadinova. Predstavljamo novo zbirko Mladinske knjige Živi klasiki. V Koroški galeriji likovnih umetnosti smo si ogledali razstavo goriškega fotografa in režiserja Gregorja Božiča Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času.

6 min

V Centru Noordung v Vitanju smo bili na tretji ponovitvi oziroma iteraciji petdesetletne predstave Noordung:: 1995–2045 Dragana Živadinova. Predstavljamo novo zbirko Mladinske knjige Živi klasiki. V Koroški galeriji likovnih umetnosti smo si ogledali razstavo goriškega fotografa in režiserja Gregorja Božiča Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času.

Kultura

Gregor Božič: Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času

22. 4. 2025

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

2 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Kultura

Tretja ponovitev petdesetletne predstave Noordung::1995–2045

22. 4. 2025

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

2 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Kultura

Andrej Smrekar, prejemnik nagrade Izidorja Cankarja za življenjsko delo

22. 4. 2025

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

41 stopinj vročine

Pot v mraku

22. 4. 2025

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Pot v mraku - solist vibrafonist Jože Privšek Bojan Adamič: V soboto zvečer Vinko Globokar: Glasba za 21 m cevi - solist pozavnist Vinko Globokar Oliver Nelson/Jože Privšek: Lou's Good Blues - solista trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Albert Podgornik Bojan Adamič: Orientalico - solista saksofonist Ati Soss, trobentač Petar Ugrin

29 min

V oddaji poslušamo skladbe: Jože Privšek: Pot v mraku - solist vibrafonist Jože Privšek Bojan Adamič: V soboto zvečer Vinko Globokar: Glasba za 21 m cevi - solist pozavnist Vinko Globokar Oliver Nelson/Jože Privšek: Lou's Good Blues - solista trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Albert Podgornik Bojan Adamič: Orientalico - solista saksofonist Ati Soss, trobentač Petar Ugrin

Radijska igra

Joseph Roth: Kapucinska grobnica – 2. del

22. 4. 2025

Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju nastajajočega nacizma problematični prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, ki je hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre ostaja na nek način »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Drugi del se začne ob koncu vojne s Trottovo vrnitvijo na Dunaj, soočenjem z »novo stvarnostjo«, smrtjo mame, rojstvom sina in razhodom z Elisabeth. Gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Jolanth Szatmary, Elisabethina prijateljica – Urška Taufer Gostilničar Feldmann – Radoš Bolčina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper – Capodistria studio Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024. Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Friuli Venezia Giulia in 3. program Radia Slovenija – program Ars.

47 min

Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju nastajajočega nacizma problematični prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, ki je hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre ostaja na nek način »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Drugi del se začne ob koncu vojne s Trottovo vrnitvijo na Dunaj, soočenjem z »novo stvarnostjo«, smrtjo mame, rojstvom sina in razhodom z Elisabeth. Gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Jolanth Szatmary, Elisabethina prijateljica – Urška Taufer Gostilničar Feldmann – Radoš Bolčina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper – Capodistria studio Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024. Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Friuli Venezia Giulia in 3. program Radia Slovenija – program Ars.

Literarni večer

Sposodila sem si knjigo in jo skrivaj čitala

22. 4. 2025

Temelj razgledanosti, vir znanja, zvesta prijateljica, večerna sprostitev in tako naprej ... razni so prilastki, ki se pojavljajo ob opisovanju odnosa do knjige. Pogled na branje pa se sčasoma spreminja in literarni večer pred jutrišnjim svetovnim dnevom knjige posvečamo motivu bralke v slovenski književnosti 19. stoletja. Branje namreč ni bilo le znamenje kultiviranosti, ampak je bilo - še posebej za dekleta - pogosto obravnavano kot nekoristna izguba časa in celo vir pohujšanja. Scenarij Jera Krečič Klemen, igralca Ana Urbanc in Matej Puc, bralca Mateja Perpar in Aleksander Golja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025.

44 min

Temelj razgledanosti, vir znanja, zvesta prijateljica, večerna sprostitev in tako naprej ... razni so prilastki, ki se pojavljajo ob opisovanju odnosa do knjige. Pogled na branje pa se sčasoma spreminja in literarni večer pred jutrišnjim svetovnim dnevom knjige posvečamo motivu bralke v slovenski književnosti 19. stoletja. Branje namreč ni bilo le znamenje kultiviranosti, ampak je bilo - še posebej za dekleta - pogosto obravnavano kot nekoristna izguba časa in celo vir pohujšanja. Scenarij Jera Krečič Klemen, igralca Ana Urbanc in Matej Puc, bralca Mateja Perpar in Aleksander Golja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Prišla je pomlad

22. 4. 2025

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.

37 min

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bo tokrat v ospredju blagozvočnost pomladi. V oddaji bomo slišali: glasbeni sestav Muzika Akademske folklorne skupine Študent, Tamburaški orkester Kulturno-umetniškega društva Dobréč, Folklorno skupino Dragatuš, Jožeta Medveda, Toneta Pečovnika in Antona Gorška, Kresnice mlajše iz Adlešičev, Ljudske pevke iz Adlešičev, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma, Miho Dovžana in Katice.

Glasba, gledališče ... in ves ta jazz

muzikal Jezus Kristus superzvezdnik (1)

22. 4. 2025

Andrew Lloyd Webber in Tim Rice! Dve imeni, ki sta pred več desetletji združila moči in ustvarila rock opero, ki je spremenila pogled na muzikale. Njuna vizija? Predstaviti zgodbo o zadnjem tednu Jezusovega življenja – skozi oči človeka, ki je bil razpet med ljubezen in izdajo.

32 min

Andrew Lloyd Webber in Tim Rice! Dve imeni, ki sta pred več desetletji združila moči in ustvarila rock opero, ki je spremenila pogled na muzikale. Njuna vizija? Predstaviti zgodbo o zadnjem tednu Jezusovega življenja – skozi oči človeka, ki je bil razpet med ljubezen in izdajo.

Odprta knjiga na radiu

Pia Prezelj: Težka voda 3/10

22. 4. 2025

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

18 min

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Koncerti – kulturno-umetniški

Samo1planet (Slovenski nacionalni mladinski orkester, Živa Ploj Peršuh in gosti)

22. 4. 2025

Slovenski nacionalni mladinski orkester sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. Namen orkestra je navduševanje za glasbeno umetnost in umetnost nasploh, tkanje prijateljskih vezi in učenje. Mladi na odru razvijejo svoj potencial in se ga naučijo uporabljati v skupini, obenem pa se naučijo raznovrstnosti glasbenih in osebnostnih poti. Samo1planet je najmočnejši poziv projekta Care4Climate širšemu občinstvu k ozaveščanju in delovanju v dobrobit našega edinega planeta. CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.

75 min

Slovenski nacionalni mladinski orkester sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. Namen orkestra je navduševanje za glasbeno umetnost in umetnost nasploh, tkanje prijateljskih vezi in učenje. Mladi na odru razvijejo svoj potencial in se ga naučijo uporabljati v skupini, obenem pa se naučijo raznovrstnosti glasbenih in osebnostnih poti. Samo1planet je najmočnejši poziv projekta Care4Climate širšemu občinstvu k ozaveščanju in delovanju v dobrobit našega edinega planeta. CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.

Zborovska glasba

Zborovska glasba

22. 4. 2025

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

37 min

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Pol ure kulture

Poišči knjigo v mestu, zaigraj na cajon, beri Žive klasike

22. 4. 2025

Ob Svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, so se v Kopru že danes začeli jubilejni, trideseti dnevi knjige. Celotedensko dogajanje s sloganom Poišči knjigo v mestu in v sodelovanju z več ustanovami pripravlja Knjigarna Libris. Poleg knjižnega sejma se bodo zvrstile otroške predstave, pripovedovalske in glasbene delavnice, tihobralna zabava, sprehod po mestu z Andražem Gombačem. V ospredju bo spomin na zgodovinarja in kulturnika Alberta Pucerja, ki je pustil neizbrisen pečat v istrskem prostoru.Predstavljamo novo zbirko Mladinske knjige Živi klasiki. Izbor starejših in sodobnih klasikov prihaja v mehki vezavi s privlačno oblikovanimi naslovnicami slovenskih avtorjev, ki nagovarjajo predvsem mlajše bralce. Glasbena ogrlica je uglašena na današnji dan Zemlje. Simona Moličnik je izbrala slovenske skladbe različnih žanrov. Njihova besedila pripovedujejo o našem planetu in njegovih prebivalcih – ko Zemlja pleše med zvezdami, ko voda ne najde poti med naju, ko ostane le še zadnji Zemljan.

30 min

Ob Svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu, so se v Kopru že danes začeli jubilejni, trideseti dnevi knjige. Celotedensko dogajanje s sloganom Poišči knjigo v mestu in v sodelovanju z več ustanovami pripravlja Knjigarna Libris. Poleg knjižnega sejma se bodo zvrstile otroške predstave, pripovedovalske in glasbene delavnice, tihobralna zabava, sprehod po mestu z Andražem Gombačem. V ospredju bo spomin na zgodovinarja in kulturnika Alberta Pucerja, ki je pustil neizbrisen pečat v istrskem prostoru.Predstavljamo novo zbirko Mladinske knjige Živi klasiki. Izbor starejših in sodobnih klasikov prihaja v mehki vezavi s privlačno oblikovanimi naslovnicami slovenskih avtorjev, ki nagovarjajo predvsem mlajše bralce. Glasbena ogrlica je uglašena na današnji dan Zemlje. Simona Moličnik je izbrala slovenske skladbe različnih žanrov. Njihova besedila pripovedujejo o našem planetu in njegovih prebivalcih – ko Zemlja pleše med zvezdami, ko voda ne najde poti med naju, ko ostane le še zadnji Zemljan.

Koncertni dogodki na tujem

Človeštvo in usoda

22. 4. 2025

Tema "človeštvo in usoda" je navdušila številne skladatelje. Beethoven, na primer, v svoji glasbi za Goethejevo dramo Egmont, v kateri si junak prizadeva doseči svobodo svoje države, a mu tragično spodleti. V svoji Peti simfoniji Peter Iljič Čajkovski osvetljuje tragiko svoje čustvene stiske: temačna, šepetajoča motivika preveva delo, ki ga je skladatelj označil za izraz "popolne vdanosti v usodo". Vmes je treba še marsikomu odkriti biser romantične koncertne literature: takoj po prevzemu mesta glasbenega direktorja Düsseldorfa je Robert Schumann navdušeno napisal svoj Koncert za violončelo in orkester, ki se danes vse premalo izvaja. Izvajalci na današnjem posnetku, ki je nastal na koncertu 21. februarja v Kölnski filharmoniji, so: Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, violončelist Pablo Ferrández in dirigent Andrés Orozco-Estrada.

91 min

Tema "človeštvo in usoda" je navdušila številne skladatelje. Beethoven, na primer, v svoji glasbi za Goethejevo dramo Egmont, v kateri si junak prizadeva doseči svobodo svoje države, a mu tragično spodleti. V svoji Peti simfoniji Peter Iljič Čajkovski osvetljuje tragiko svoje čustvene stiske: temačna, šepetajoča motivika preveva delo, ki ga je skladatelj označil za izraz "popolne vdanosti v usodo". Vmes je treba še marsikomu odkriti biser romantične koncertne literature: takoj po prevzemu mesta glasbenega direktorja Düsseldorfa je Robert Schumann navdušeno napisal svoj Koncert za violončelo in orkester, ki se danes vse premalo izvaja. Izvajalci na današnjem posnetku, ki je nastal na koncertu 21. februarja v Kölnski filharmoniji, so: Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, violončelist Pablo Ferrández in dirigent Andrés Orozco-Estrada.

Svet kulture

Tretja ponovitev petdesetletne predstave Noordung:: 1995–2045 in novosti Mladinske knjige

22. 4. 2025

20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.

18 min

20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.

Ocene

Robert Icke: Zdravnica

18. 4. 2025

Drama Zdravnica britanskega avtorja Roberta Ickea – za prvo slovensko uprizoritev je tekst prevedla Tina Mahkota – nas brez milosti potisne v vrtinec etičnih dilem, institucionalne hipokrizije in razpadanja družbene odgovornosti. Postavitev podpisuje režiser Martin Kušej z mednarodno ekipo. V naslovni vlogi blesti prvakinja Nataša Barbara Gračner. Predstavo si je ogledal Dušan Rogelj, ki je zapisal, da je bila premiera predstave Zdravnica eden najmočnejših gledaliških večerov letošnje sezone ljubljanske Drame.

1 min

Drama Zdravnica britanskega avtorja Roberta Ickea – za prvo slovensko uprizoritev je tekst prevedla Tina Mahkota – nas brez milosti potisne v vrtinec etičnih dilem, institucionalne hipokrizije in razpadanja družbene odgovornosti. Postavitev podpisuje režiser Martin Kušej z mednarodno ekipo. V naslovni vlogi blesti prvakinja Nataša Barbara Gračner. Predstavo si je ogledal Dušan Rogelj, ki je zapisal, da je bila premiera predstave Zdravnica eden najmočnejših gledaliških večerov letošnje sezone ljubljanske Drame.

Oder

Milan Ramšak Marković, prejemnik nagrade Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo

22. 4. 2025

Letošnji prejemnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo je Milan Ramšak Marković za besedilo Trilogija o mestih in ljudeh. Z nagrajencem smo se pogovarjali o njegovem besedilu, metodi pisanja, odnosu do uprizoritve in položaju sodobne dramatike v slovenskem prostoru. Grumovo nagrado so to leto podelili šestintridesetič, poleg nagrajenca pa so bile nominiranke za nagrado še Varja Hrvatin (Vile v Sloveniji), Nina Kuclar Stiković (morska deklica) in Maša Pelko (Für Ofelija (Mitologija utapljanja)).

28 min

Letošnji prejemnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo je Milan Ramšak Marković za besedilo Trilogija o mestih in ljudeh. Z nagrajencem smo se pogovarjali o njegovem besedilu, metodi pisanja, odnosu do uprizoritve in položaju sodobne dramatike v slovenskem prostoru. Grumovo nagrado so to leto podelili šestintridesetič, poleg nagrajenca pa so bile nominiranke za nagrado še Varja Hrvatin (Vile v Sloveniji), Nina Kuclar Stiković (morska deklica) in Maša Pelko (Für Ofelija (Mitologija utapljanja)).

Jazz in jaz

Ella Fitzgerald

22. 4. 2025

Nocoj se vračamo h klasiki, Elli Fitzgerald. Kljub temu, da je že skorajda 30 let ni več med nami, ostajajo njene vokalne mojstrovine nedosegljive. To je še ena izmed glasbenih zgodb, kako iz grdega račka zraste čudovit labod. Vabljeni k poslušanju!

62 min

Nocoj se vračamo h klasiki, Elli Fitzgerald. Kljub temu, da je že skorajda 30 let ni več med nami, ostajajo njene vokalne mojstrovine nedosegljive. To je še ena izmed glasbenih zgodb, kako iz grdega račka zraste čudovit labod. Vabljeni k poslušanju!

Ocene

Noordung 1995-2045, Tretja iteracija

22. 4. 2025

Nekdaj Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, danes Center Noordung, je 20. aprila gostil tretjo ponovitev gledališkega projektila Noordung 1995 – 2045, podnaslovljeno Tretja iteracija. Gledališki režiser in atraktor Dragan Živadinov je uprizoritev ekstrakta besedila Vladimirja Stojsavljevića Ljubezen in država že v osnovi miselno naselil v prostor abstraktnega. Poleg digitalnih orodij in okolij nosilci sporočilnosti ostajajo izvrstni interpreti poetskega besedila in tako so se v sodelovanju z vizualnim, zvočnim in gibalnim gradivom v tokratni tretji ponovitvi, po treh desetletjih od premiere, izvirni Živadinovovi zamisli najbolj približali. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: P B., vir: mmc rtvslo

2 min

Nekdaj Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, danes Center Noordung, je 20. aprila gostil tretjo ponovitev gledališkega projektila Noordung 1995 – 2045, podnaslovljeno Tretja iteracija. Gledališki režiser in atraktor Dragan Živadinov je uprizoritev ekstrakta besedila Vladimirja Stojsavljevića Ljubezen in država že v osnovi miselno naselil v prostor abstraktnega. Poleg digitalnih orodij in okolij nosilci sporočilnosti ostajajo izvrstni interpreti poetskega besedila in tako so se v sodelovanju z vizualnim, zvočnim in gibalnim gradivom v tokratni tretji ponovitvi, po treh desetletjih od premiere, izvirni Živadinovovi zamisli najbolj približali. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: P B., vir: mmc rtvslo

Kulturnice

Novosti iz sveta pisane besede

22. 4. 2025

Pred svetovnim dnevom knjige tudi v Kulturnicah gremo v svet pisane besede. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga so izšli prevodi knjižnih novosti Dunkelblum, Žalostni tiger in Tasmanija. V zbirki Novi klasiki pa je objavljenih šest svetovnih klasik in sicer Krasni novi svet, Tujec, Sto let samote, Slika Doriana Graya , Drakula ter Prevzetnost in pristranost, predstavimo jih v tokratni oddaji.

10 min

Pred svetovnim dnevom knjige tudi v Kulturnicah gremo v svet pisane besede. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga so izšli prevodi knjižnih novosti Dunkelblum, Žalostni tiger in Tasmanija. V zbirki Novi klasiki pa je objavljenih šest svetovnih klasik in sicer Krasni novi svet, Tujec, Sto let samote, Slika Doriana Graya , Drakula ter Prevzetnost in pristranost, predstavimo jih v tokratni oddaji.

Legende

Down That Road Wherever - Mark Knopfler

20. 4. 2025

V tokratni oddaji Legende, je z nami gentleman evropskega bluesa - Mark Knopfler. Kantavtor, kitarski velikan najbolj poznan po delu z zasedbo Dire Straits, ki je v glasbeno zgodovino zapisana z velikimi črkami. Prisluhnili bomo vsebini njegove že ali šele 9. studijske plošče, Down The Road Wherever. Gre za prvovrstno, prijetno ploščo, ki zveni odločno in solidno, prav tako kot bi morala zveneti plošča večnega kitarskega popotnika, ki se ne ozira v preteklost temveč zgolj v prihodnost.

60 min

V tokratni oddaji Legende, je z nami gentleman evropskega bluesa - Mark Knopfler. Kantavtor, kitarski velikan najbolj poznan po delu z zasedbo Dire Straits, ki je v glasbeno zgodovino zapisana z velikimi črkami. Prisluhnili bomo vsebini njegove že ali šele 9. studijske plošče, Down The Road Wherever. Gre za prvovrstno, prijetno ploščo, ki zveni odločno in solidno, prav tako kot bi morala zveneti plošča večnega kitarskega popotnika, ki se ne ozira v preteklost temveč zgolj v prihodnost.

Arsove spominčice

Iz opusa Sergeja Sergejeviča Prokofjeva

22. 4. 2025

Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Predstavljamo njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80, ki jo je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela slovenska violinistka Lalita Svete, in Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad v izvedbi pianista Aleksandra Gadžijeva.

53 min

Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Predstavljamo njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80, ki jo je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela slovenska violinistka Lalita Svete, in Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad v izvedbi pianista Aleksandra Gadžijeva.

Skladatelj tedna

Krzysztof Penderecki, 2. del

22. 4. 2025

Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.

55 min

Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

22. 4. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

114 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

22. 4. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

114 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Mark Strand: Ogenj

22. 4. 2025

Mark Strand, ki je za svoje delo med drugim dobil Pulitzerjevo nagrado, je bil eden najbolj samosvojih pesniških glasov. V njegovih pesmih se v navidezni preprostosti vrtinčijo labirinti pomenov in velika čustva. Pesem Ogenj je iz njegove zbirke Moški in kamela iz leta 2006. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat. Posneto leta 2016.

1 min

Mark Strand, ki je za svoje delo med drugim dobil Pulitzerjevo nagrado, je bil eden najbolj samosvojih pesniških glasov. V njegovih pesmih se v navidezni preprostosti vrtinčijo labirinti pomenov in velika čustva. Pesem Ogenj je iz njegove zbirke Moški in kamela iz leta 2006. Prevedla jo je Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat. Posneto leta 2016.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

22. 4. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

29 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

22. 4. 2025

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

1 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

22. 4. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

58 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

22. 4. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Jazz avenija

Cerkvene orgle v jazzu

20. 2. 2025

Praznično oddajo bomo namenili jazzovski glasbi posneti na cerkvenih orglah, kar se sliši zelo nenavadno, pa vendar se je kar nekaj izvajalcev lotilo tovrstnega glasbenega eksperimenta. Na vrsti bodo improvizacije Keitha Jarretta, Georga Gruntza, Roka Zalokarja, Gera Kernerja, Sondreja Ferstada, Johna Zorna, Kita Downesa in Staleja Storlokkena.

42 min

Praznično oddajo bomo namenili jazzovski glasbi posneti na cerkvenih orglah, kar se sliši zelo nenavadno, pa vendar se je kar nekaj izvajalcev lotilo tovrstnega glasbenega eksperimenta. Na vrsti bodo improvizacije Keitha Jarretta, Georga Gruntza, Roka Zalokarja, Gera Kernerja, Sondreja Ferstada, Johna Zorna, Kita Downesa in Staleja Storlokkena.

Literarni nokturno

Jože Cukale: Krik iz tujine

21. 4. 2025

Misijonar in pesnik Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 na Vrhniki, umrl pa leta 1999 v Kalkuti v Indiji. Po ljudski šoli na Vrhniki je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih, tudi v revijah Mladika ter Dom in svet. Leta 1940 je končal bogoslovje in postal kaplan v Gornjem Logatcu, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Maja 1945 se je pred novim političnim režimom umaknil čez Ljubelj in prišel v taborišče v Trevisu. Njegova brata sta bila ubita v Kočevskem rogu. Po letu dni službovanja v treviški škofiji je odšel v Rim, kjer se je odločil za azijske misijone. Vstopil je v jezuitski red; leta 1950 je kot zadnji misijonar odpotoval v Bengalijo, kjer je deloval do smrti. Interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiserka Elza Rituper. Posneto leta 2000. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.

9 min

Misijonar in pesnik Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 na Vrhniki, umrl pa leta 1999 v Kalkuti v Indiji. Po ljudski šoli na Vrhniki je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih, tudi v revijah Mladika ter Dom in svet. Leta 1940 je končal bogoslovje in postal kaplan v Gornjem Logatcu, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Maja 1945 se je pred novim političnim režimom umaknil čez Ljubelj in prišel v taborišče v Trevisu. Njegova brata sta bila ubita v Kočevskem rogu. Po letu dni službovanja v treviški škofiji je odšel v Rim, kjer se je odločil za azijske misijone. Vstopil je v jezuitski red; leta 1950 je kot zadnji misijonar odpotoval v Bengalijo, kjer je deloval do smrti. Interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiserka Elza Rituper. Posneto leta 2000. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.

Etnofonija

Meybahar na plovbah od Balatona do Egejskega morja

21. 4. 2025

Meybahar na plovbah od Blatnega jezera do Egejskega morja. Sotočje med glasbenima okoljema Panonskega prostora in Levanta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/17/meybahar-na-plovbah-od-balatona-do-egejskega-morja/

27 min

Meybahar na plovbah od Blatnega jezera do Egejskega morja. Sotočje med glasbenima okoljema Panonskega prostora in Levanta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/17/meybahar-na-plovbah-od-balatona-do-egejskega-morja/

Radijska igra

Lovrenc Marušič – pater Romuald, Aleš Jan: Škofjeloški pasjon

21. 4. 2025

V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.

46 min

V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.

Gremo plesat

Radio Koper v Taverni s Pudgurkami in Pudgurci

21. 4. 2025

V koprski Taverni je oddaja gostila TD Pudgura, Podeželsko društvo Kašča in društvo Lipa. Kuhali smo pudgurske štruklje in predstavili smo praznični velikonočni pogrinjek. Z nami so bili vitezi in številni glasbeniki: Instrumentalni trio Japelj, harmonikarja Žan Debenjak in Tevž Mislej ter Pevska skupina Brkinci. Sicer pa v kraje Podgore, po domače Pudgure, sodi sedem vasi, v katerih živi nekaj več kot tisoč prebivalcev.

55 min

V koprski Taverni je oddaja gostila TD Pudgura, Podeželsko društvo Kašča in društvo Lipa. Kuhali smo pudgurske štruklje in predstavili smo praznični velikonočni pogrinjek. Z nami so bili vitezi in številni glasbeniki: Instrumentalni trio Japelj, harmonikarja Žan Debenjak in Tevž Mislej ter Pevska skupina Brkinci. Sicer pa v kraje Podgore, po domače Pudgure, sodi sedem vasi, v katerih živi nekaj več kot tisoč prebivalcev.

Gremo plesat

V koprski Taverni Pudgurke in Pudgurci

21. 4. 2025

V okviru redakcije oddaje smo pripravili javni kulinarično-glasbeni dogodek in gostili člane Turističnega društva Pudgura, Podeželskega društva Kašča in društva Lipa. Pekli smo pudgurski štrukelj in na mizah predstavili velikonočne dobrote s Postojnske občine. V glasbenem delu prireditve pa so nastopili: Instrumentalni trio Japelj, harmonikarja Žan Debenjak in Tevž Mislej ter Pevska skupina Brkinci.

55 min

V okviru redakcije oddaje smo pripravili javni kulinarično-glasbeni dogodek in gostili člane Turističnega društva Pudgura, Podeželskega društva Kašča in društva Lipa. Pekli smo pudgurski štrukelj in na mizah predstavili velikonočne dobrote s Postojnske občine. V glasbenem delu prireditve pa so nastopili: Instrumentalni trio Japelj, harmonikarja Žan Debenjak in Tevž Mislej ter Pevska skupina Brkinci.

Koncert evroradia

Vilde Frang in Münchenski filharmonični orkester

21. 4. 2025

Béla Bartók je svoj Divertimento za godalni orkester napisal avgusta 1939, ko se je zaradi vse bolj grozečih političnih razmer že pripravljal na izselitev v Združene države Amerike. V tem sicer prijaznem delu se okoliščine časa kažejo v temačno nakopičenih zvočnih grozdih v drugem stavku. Le dve leti prej, novembra 1937, je doživel premiero violinski koncert Roberta Schumanna, 84 let po nastanku in čezmerni rabi v propagandne namene: kot del pompoznega nacističnega dogodka je bil Schumannov koncert predstavljen kot "arijska" zamenjava za prepovedani violinski koncert Felixa Mendelssohna Bartholdyja − načrt, ki se je na srečo izjalovil. Schumannovi 1. simfoniji je bilo lažje, saj jo je občinstvo na premieri v Leipzigu toplo sprejelo. Je najbolj vesela skladateljeva simfonija, ki odseva pomlad in prebujajočo se naravo. Münchenske filharmonike bo skozi ta kontrastni program vodila litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, v vlogi solistke se bo predstavila norveška violinistka Vilde Frang.

122 min

Béla Bartók je svoj Divertimento za godalni orkester napisal avgusta 1939, ko se je zaradi vse bolj grozečih političnih razmer že pripravljal na izselitev v Združene države Amerike. V tem sicer prijaznem delu se okoliščine časa kažejo v temačno nakopičenih zvočnih grozdih v drugem stavku. Le dve leti prej, novembra 1937, je doživel premiero violinski koncert Roberta Schumanna, 84 let po nastanku in čezmerni rabi v propagandne namene: kot del pompoznega nacističnega dogodka je bil Schumannov koncert predstavljen kot "arijska" zamenjava za prepovedani violinski koncert Felixa Mendelssohna Bartholdyja − načrt, ki se je na srečo izjalovil. Schumannovi 1. simfoniji je bilo lažje, saj jo je občinstvo na premieri v Leipzigu toplo sprejelo. Je najbolj vesela skladateljeva simfonija, ki odseva pomlad in prebujajočo se naravo. Münchenske filharmonike bo skozi ta kontrastni program vodila litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, v vlogi solistke se bo predstavila norveška violinistka Vilde Frang.

Za en bokal muzike

Velikonočni čas

21. 4. 2025

Tokrat bomo v oddaji Za en bokal muzike slišali pesmi, ki se vsebinsko nanašajo na velikonočni čas, ki je v ljudskem izročilu že od nekdaj imel posebno vlogo, saj povzema bistvo verskega izročila Slovencev. Slišali bomo pesmi celotnega slovenskega prostora od Benečije pa do Porabja.

27 min

Tokrat bomo v oddaji Za en bokal muzike slišali pesmi, ki se vsebinsko nanašajo na velikonočni čas, ki je v ljudskem izročilu že od nekdaj imel posebno vlogo, saj povzema bistvo verskega izročila Slovencev. Slišali bomo pesmi celotnega slovenskega prostora od Benečije pa do Porabja.

Odprta knjiga na radiu

Pia Prezelj: Težka voda 2/10

21. 4. 2025

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

23 min

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

S knjižnega trga

Pišljar, Kregelj, Šinigoj

16. 4. 2025

Marko Pišljar: Šepet križpotij, Lena Kregelj: Zato sem torej prišla, Boris Šinigoj: Novemu Orfeju naproti. Recenzije so napisali Jože Štucin, Muanis Sinanović in Marija Švajncer.

25 min

Marko Pišljar: Šepet križpotij, Lena Kregelj: Zato sem torej prišla, Boris Šinigoj: Novemu Orfeju naproti. Recenzije so napisali Jože Štucin, Muanis Sinanović in Marija Švajncer.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine