Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Raziskujte V živo Podkasti Moj 365 Več
Domov
Raziskujte
V živo
Dokumentarci
Filmi
Serije
Za otroke
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Dokumentarci Filmi Serije Za otroke Oddaje Podkasti Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Kultura

Kultura

11. 12. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

7 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Kultura

Premiera dokumentarnega filma Ars

11. 12. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Kultura

Film Anatomija padca slavil na podelitvi evropskih nagrad

11. 12. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Kultura

Predstava Kvartet koreografinje Magdalene Reiter

11. 12. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Kultura

Premiera predstave Argonavti v SMG-ju

11. 12. 2023

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

1 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.

Koncert evroradia

Martin Helmchen in Simfonični orkester BBC-ja

11. 12. 2023

Nagrajeni nemški pianist Martin Helmchen je 6. avgusta debitiral pri Simfoničnem orkestru BBC-ja kot solist v Brahmsovem drugem klavirskem koncertu, obsežnem delu, polnem nenadnih nihanj razpoloženja in tehničnih zahtev. Poznoromantični duh in velikodušni obseg koncerta najdeta odmev v Simfoniji v fis-molu Dore Pejačević, ki je bogato notirana simfonija in blesti s trobili. Delo, nastalo med prvo svetovno vojno, ko je skladateljica delala kot medicinska sestra, je doživelo premiero na letošnjem festivalu Proms v Londonu pod vodstvom Sakarija Orama.

110 min

Nagrajeni nemški pianist Martin Helmchen je 6. avgusta debitiral pri Simfoničnem orkestru BBC-ja kot solist v Brahmsovem drugem klavirskem koncertu, obsežnem delu, polnem nenadnih nihanj razpoloženja in tehničnih zahtev. Poznoromantični duh in velikodušni obseg koncerta najdeta odmev v Simfoniji v fis-molu Dore Pejačević, ki je bogato notirana simfonija in blesti s trobili. Delo, nastalo med prvo svetovno vojno, ko je skladateljica delala kot medicinska sestra, je doživelo premiero na letošnjem festivalu Proms v Londonu pod vodstvom Sakarija Orama.

Esej na radiu

Igor Škamperle: Pajkov svet

11. 12. 2023

Tržaški pisatelj in alpinist Igor Škamperle je predavatelj sociologije kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov esej Pajkov svet je izšel v reviji Sodobnost leta 2012. ''Zanimivo vprašanje: lahko kupimo tudi nedeljo? Seveda jo lahko, toda treba je prav tako priznati, da so objekti v kiberprostoru nadomestki, navidezni ali, bolje rečeno, nove vrste pojavi, ki ukinjajo mejo med naravnim in nenaravnim ter spreminjajo našo percepcijo in svet. Ob tradicionalnem pojmu zamišljenega idealnega neprostora, ki mu pravimo utopija, danes nastaja nova razsežnost, ki ji lahko rečemo ukronia. Zunajčasni oziroma nekronološki časni prostor hipnega zdaj. Ta ukinja diahrono časno lestvico in ob pomoči neselektivne mreže tudi globinsko časovno perspektivo. S tem se izgublja, to je veliko hujši problem, ne le za nas, ampak za vse evropske narode, zgodovinski spomin. Zanimivo, v celotnem homerskem svetu in Odiseji se kot glavna nevarnost, ki človeku grozi, da bo poražen ali se bo pogubil, pojavlja nevarnost pozabe. Tudi v drugih duhovnih in kulturnih izročilih je pozaba glede svoje poti nad identiteto in nalogo, ki me spremlja, ena glavnih skušnjav in nevarnosti. Odisej, ujet pri nimfi Kalipso na otoku Ogigija, sedem let ni pozabil, da mora domov. Pa mu je lepa nimfa ponujala celo nesmrtnost.'' Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Mazurke št. 32 v cis-molu Frederica Chopina v izvedbi pianista Charlesa Rosna. Tonska mojstrica eseja je Mirta Berlan, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.

22 min

Tržaški pisatelj in alpinist Igor Škamperle je predavatelj sociologije kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov esej Pajkov svet je izšel v reviji Sodobnost leta 2012. ''Zanimivo vprašanje: lahko kupimo tudi nedeljo? Seveda jo lahko, toda treba je prav tako priznati, da so objekti v kiberprostoru nadomestki, navidezni ali, bolje rečeno, nove vrste pojavi, ki ukinjajo mejo med naravnim in nenaravnim ter spreminjajo našo percepcijo in svet. Ob tradicionalnem pojmu zamišljenega idealnega neprostora, ki mu pravimo utopija, danes nastaja nova razsežnost, ki ji lahko rečemo ukronia. Zunajčasni oziroma nekronološki časni prostor hipnega zdaj. Ta ukinja diahrono časno lestvico in ob pomoči neselektivne mreže tudi globinsko časovno perspektivo. S tem se izgublja, to je veliko hujši problem, ne le za nas, ampak za vse evropske narode, zgodovinski spomin. Zanimivo, v celotnem homerskem svetu in Odiseji se kot glavna nevarnost, ki človeku grozi, da bo poražen ali se bo pogubil, pojavlja nevarnost pozabe. Tudi v drugih duhovnih in kulturnih izročilih je pozaba glede svoje poti nad identiteto in nalogo, ki me spremlja, ena glavnih skušnjav in nevarnosti. Odisej, ujet pri nimfi Kalipso na otoku Ogigija, sedem let ni pozabil, da mora domov. Pa mu je lepa nimfa ponujala celo nesmrtnost.'' Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Mazurke št. 32 v cis-molu Frederica Chopina v izvedbi pianista Charlesa Rosna. Tonska mojstrica eseja je Mirta Berlan, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.

Odprta knjiga na radiu

Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni 5/10

11. 12. 2023

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju uporabil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023.

29 min

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju uporabil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023.

S knjižnega trga

Predan, Pikalo, Elsner Grošelj, Furlan

11. 12. 2023

Alja Predan Romanje v rime; Matjaž Pikalo: Ljubezen, znanost jarma; Marko Elsner Grošelj: Predano srce, Pišem Margot, Razgovor z ljubljenim, Modra soba, Preostanek sveta; Mira Furlan: Imej me rajši kot vse na svetu. Recenzije so napisali Ifigenija Simonović, Jože Štucin, Majda Travnik in Urban Tarman.

29 min

Alja Predan Romanje v rime; Matjaž Pikalo: Ljubezen, znanost jarma; Marko Elsner Grošelj: Predano srce, Pišem Margot, Razgovor z ljubljenim, Modra soba, Preostanek sveta; Mira Furlan: Imej me rajši kot vse na svetu. Recenzije so napisali Ifigenija Simonović, Jože Štucin, Majda Travnik in Urban Tarman.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

11. 12. 2023

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

57 min

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Ocene

Pod svobodnim soncem na odru SNG Nova Gorica

11. 12. 2023

V SNG Nova Gorica so v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc pripravili uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki se naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na leta 2021 izšli strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča, temelječ na Finžgarjevem romanu. Predstave v Novi Gorici tečejo že od premiere 30. novembra, ljubljanska in mariborska premiera pa bosta sledili 18. decembra oziroma 19. januarja.

1 min

V SNG Nova Gorica so v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc pripravili uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki se naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na leta 2021 izšli strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča, temelječ na Finžgarjevem romanu. Predstave v Novi Gorici tečejo že od premiere 30. novembra, ljubljanska in mariborska premiera pa bosta sledili 18. decembra oziroma 19. januarja.

Nove glasbene generacije

Mala mlada glasba I

11. 12. 2023

Mala mlada glasba je naslov koncerta, ki je bil izveden 28. maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Gre za več koncertov v okviru iniciative Glasba mladih, ki smo jo podrobno predstavili v eni izmed prejšnjih oddaj Nove glasbene generacije, ko smo tudi poslušali posnetke z različnih koncertov, izvedenih v okviru te iniciative. Tokrat se bomo posvetili enemu, torej koncertu Mala mlada glasba, ki so ga pripravili mladi glasbeniki in na njem tudi nastopili ter izvajali dela mladih skladateljev – tistih, ki se na naših koncertnih odrih po večini šele uveljavljajo. Nastopajoči so bili: flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak. Danes bomo poslušali dela Tilna Slakana, Matica Petka, Jurija Mušiča in Leona Firšta, prihodnji teden pa nas čaka še glasba Blaža Pirnata, Lucia Žganca, Lare Oprešnik in Lana Podletnika Ašiča.

59 min

Mala mlada glasba je naslov koncerta, ki je bil izveden 28. maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Gre za več koncertov v okviru iniciative Glasba mladih, ki smo jo podrobno predstavili v eni izmed prejšnjih oddaj Nove glasbene generacije, ko smo tudi poslušali posnetke z različnih koncertov, izvedenih v okviru te iniciative. Tokrat se bomo posvetili enemu, torej koncertu Mala mlada glasba, ki so ga pripravili mladi glasbeniki in na njem tudi nastopili ter izvajali dela mladih skladateljev – tistih, ki se na naših koncertnih odrih po večini šele uveljavljajo. Nastopajoči so bili: flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak. Danes bomo poslušali dela Tilna Slakana, Matica Petka, Jurija Mušiča in Leona Firšta, prihodnji teden pa nas čaka še glasba Blaža Pirnata, Lucia Žganca, Lare Oprešnik in Lana Podletnika Ašiča.

Svet kulture

Strip na odru in roman na več kot tisoč straneh

11. 12. 2023

Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.

12 min

Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.

Medenina in patina

Orkester Slovenske vojske in Johan de Meij/četrtič

11. 12. 2023

Prišli smo do konca sklopa oddaj, v katerem v celoti predstavljamo koncertni posnetek Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom znamenitega holandskega skladatelja, aranžerja, dirigenta in pozavnista Johana de Meija. Danes bomo predvajali še dve de Meijevi skladbi, ki pa sta bili zaigrani čisto na začetku koncertnega večera. Tega so uvedli Odmevi iz svetega Marka, ki so znova glasbeni hommage, le da tokrat še enemu izmed zelo priljubljenih skladateljev z de Meijevega seznama – Giovanniju Gabrieliju. Skladba ni bila le posvetilo glede same zvočne tematike, ampak je s postavitvijo antifoničnih trobilskih ansamblov po stranskih balkonih dobesedno poustvarila take zvočne razmere, kot jih je s pridom izkoriščal sam Gabrieli na številnih stranskih korih slovite beneške stolnice. Druga skladba na sporedu koncerta, Elegija in scherzo, je bila zložena ob 150. obletnici rojstva Sergeja Rahmaninova, ki prav tako visoko kotira na de Meijevem seznamu, posvečena pa je bila solistu tega večera – japonskemu violončelistu in dirigentu Yukiju Itu.

24 min

Prišli smo do konca sklopa oddaj, v katerem v celoti predstavljamo koncertni posnetek Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom znamenitega holandskega skladatelja, aranžerja, dirigenta in pozavnista Johana de Meija. Danes bomo predvajali še dve de Meijevi skladbi, ki pa sta bili zaigrani čisto na začetku koncertnega večera. Tega so uvedli Odmevi iz svetega Marka, ki so znova glasbeni hommage, le da tokrat še enemu izmed zelo priljubljenih skladateljev z de Meijevega seznama – Giovanniju Gabrieliju. Skladba ni bila le posvetilo glede same zvočne tematike, ampak je s postavitvijo antifoničnih trobilskih ansamblov po stranskih balkonih dobesedno poustvarila take zvočne razmere, kot jih je s pridom izkoriščal sam Gabrieli na številnih stranskih korih slovite beneške stolnice. Druga skladba na sporedu koncerta, Elegija in scherzo, je bila zložena ob 150. obletnici rojstva Sergeja Rahmaninova, ki prav tako visoko kotira na de Meijevem seznamu, posvečena pa je bila solistu tega večera – japonskemu violončelistu in dirigentu Yukiju Itu.

Kulturnice

Dušan Škodič: Triglav je naš

11. 12. 2023

Knjiga Planinske založbe, ki jo je ob 130. obletnici Planinske zveze Slovenije napisal urednik za planinsko zgodovino pri Planinskem vestniku Dušan Škodič, osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.

14 min

Knjiga Planinske založbe, ki jo je ob 130. obletnici Planinske zveze Slovenije napisal urednik za planinsko zgodovino pri Planinskem vestniku Dušan Škodič, osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.

Ars humana

Dr. Špelca Mežnar o človekovih pravicah

11. 12. 2023

Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru v živo z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah in še čem, med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali pa se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta v oddaji tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Nikar ne zamudite.

53 min

Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru v živo z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah in še čem, med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali pa se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta v oddaji tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Nikar ne zamudite.

Ženske v svetu glasbe

Zagrebški ansambel flavt in Renata Penezić

11. 12. 2023

Ansambel flavtistk vodi Renata Penezić, diplomantka študija flavte na ljubljanski akademiji za glasbo. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo Zagrebškemu ansamblu flavt, ki so ga ustanovili leta 2012, v njem pa igrajo uveljavljene hrvaške flavtistke. Zasedbo sestavlja kvartet flavt, ki se lahko razširi glede na sporede in želje skladateljev, vodi pa jo flavtistka Renata Penezić, ki je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Repertoar ansambla obsega skladbe iz baročnega in klasicističnega obdobja, največ pa je skladb 20. in 21. stoletja ter novih, ki so nastale prav za ta ansambel. V sodobnih skladbah flavtistke raziskujejo flavto z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami igranja na različne flavte, kot so piccolo in koncertna flavta ter altovska in basovska flavta. Poslušali boste skladbe Flute Session/Učna ura za flavto Petra Obradovića, Suito za sedem flavt Ivana Josipa Skenderja in Šest sladkosti Marina Rabadana. Poslušajte še pogovor s flavtistko Renato Penezić, ki je glasbeni vodja ansambla.

31 min

Ansambel flavtistk vodi Renata Penezić, diplomantka študija flavte na ljubljanski akademiji za glasbo. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo Zagrebškemu ansamblu flavt, ki so ga ustanovili leta 2012, v njem pa igrajo uveljavljene hrvaške flavtistke. Zasedbo sestavlja kvartet flavt, ki se lahko razširi glede na sporede in želje skladateljev, vodi pa jo flavtistka Renata Penezić, ki je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Repertoar ansambla obsega skladbe iz baročnega in klasicističnega obdobja, največ pa je skladb 20. in 21. stoletja ter novih, ki so nastale prav za ta ansambel. V sodobnih skladbah flavtistke raziskujejo flavto z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami igranja na različne flavte, kot so piccolo in koncertna flavta ter altovska in basovska flavta. Poslušali boste skladbe Flute Session/Učna ura za flavto Petra Obradovića, Suito za sedem flavt Ivana Josipa Skenderja in Šest sladkosti Marina Rabadana. Poslušajte še pogovor s flavtistko Renato Penezić, ki je glasbeni vodja ansambla.

Neposredni prenos

Glas narave, Družinski abonma SF 2

11. 12. 2023

Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas

50 min

Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas

Samo muzika

Slovenski big bandi

9. 11. 2023

Danes boste poslušali skladbe v izvedbi velikih jazzovskih sestavov - tako profesionalnih ko tudi amaterskih.

60 min

Danes boste poslušali skladbe v izvedbi velikih jazzovskih sestavov - tako profesionalnih ko tudi amaterskih.

Skladatelj tedna

Zgodnje ameriške simfonije, 1. del

11. 12. 2023

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja izvirnika, temveč zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je v svoji končni podobi potem popolnoma izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najbolj ključni del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji bomo predstavili simfonična dela Randalla Thompsona.

53 min

Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja izvirnika, temveč zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je v svoji končni podobi potem popolnoma izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najbolj ključni del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji bomo predstavili simfonična dela Randalla Thompsona.

Glasbena jutranjica

Od Kogoja do Hubeauja

11. 12. 2023

Na sporedu: samospev Sprehod v zimi Marija Kogoja, Zimska pravljica Marijana Vodopivca, Andante za rog in klavir, op. posth. Richarda Straussa, Simfonija št. 1 v g-molu, op. 13, Zimske sanje, Petra Iljiča Čajkovskega, Klavirski trio v F-duru, op. 42 Nielsa Wilhelma Gadeja, Suita v starem slogu za godalni orkester Cirila Krena in Sonata za trobento in klavir Jeana Hubeauja.

115 min

Na sporedu: samospev Sprehod v zimi Marija Kogoja, Zimska pravljica Marijana Vodopivca, Andante za rog in klavir, op. posth. Richarda Straussa, Simfonija št. 1 v g-molu, op. 13, Zimske sanje, Petra Iljiča Čajkovskega, Klavirski trio v F-duru, op. 42 Nielsa Wilhelma Gadeja, Suita v starem slogu za godalni orkester Cirila Krena in Sonata za trobento in klavir Jeana Hubeauja.

Lirični utrinek

Erika Vouk: Pokrajina, ki v njej živiš

11. 12. 2023

Mariborska pesnica, prevajalka in Prešernova nagrajenka za leto 2024 Erika Vouk (roj. l. 1941) je izdala devet samostojnih pesniških zbirk in je že več deset let v vrhu slovenske poezije. Njeno poezijo zaznamujeta predvsem rahločutna, prefinjena govorica in bivanjska izkušnja. To velja tudi za njeno pesem Pokrajina, ki v njej živiš iz pesniške zbirke Album (iz l. 2003). Interpretirala jo bo Barbara Žefran.

1 min

Mariborska pesnica, prevajalka in Prešernova nagrajenka za leto 2024 Erika Vouk (roj. l. 1941) je izdala devet samostojnih pesniških zbirk in je že več deset let v vrhu slovenske poezije. Njeno poezijo zaznamujeta predvsem rahločutna, prefinjena govorica in bivanjska izkušnja. To velja tudi za njeno pesem Pokrajina, ki v njej živiš iz pesniške zbirke Album (iz l. 2003). Interpretirala jo bo Barbara Žefran.

Glasbena zgodba

Kako se punk počuti v galeriji?

11. 12. 2023

Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji. Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju

9 min

Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji. Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju

Glasbena jutranjica

Finzi in Röntgen

11. 12. 2023

Na sporedu bosta Romanca za godala v Es-duru, op. 11 Geralda Finzija in Sonata za violino in klavir v fis-molu, op. 20 Juliusa Röntgena.

28 min

Na sporedu bosta Romanca za godala v Es-duru, op. 11 Geralda Finzija in Sonata za violino in klavir v fis-molu, op. 20 Juliusa Röntgena.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki

11. 12. 2023

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

2 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbena jutranjica

Mena, Sanz, Abel, Haydn

11. 12. 2023

Na sporedu bodo ljubezenska pesem iz madridskega rokopisa Cancionero de Palacio Gabriela Mene, Suita starih španskih plesov Gasparja Sanza, Koncert za flavto, godala in basso continuo št. 5 v G-duru, op. 6 Carla Friedricha Abla in Sonata za inštrument s tipkami št. 35 v As-duru, Hoboken XVI/43 Josepha Haydna.

63 min

Na sporedu bodo ljubezenska pesem iz madridskega rokopisa Cancionero de Palacio Gabriela Mene, Suita starih španskih plesov Gasparja Sanza, Koncert za flavto, godala in basso continuo št. 5 v G-duru, op. 6 Carla Friedricha Abla in Sonata za inštrument s tipkami št. 35 v As-duru, Hoboken XVI/43 Josepha Haydna.

Koncerti – kulturno-umetniški program

Ensemble 4SAXESS (I. Leitinger, J. Gregorc, G. Gershwin, W. A. Mozart)

11. 12. 2023

Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.

23 min

Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno

10. 12. 2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Marko Matičetov: V notranjosti hiš so ljudje

10. 12. 2023

So naši prostori naše odslikave, tudi če so si čisto podobni? Ali celo, če jih nič ne spreminjamo, ko se vanje vselimo? Tako se med drugim sprašuje slovenski pesnik Marko Matičetov v novem ciklu svojih pesmi V notranjosti hiš so ljudje. Kot bomo slišali, hiše lahko celo spregovorijo – in ne samo hiše, tudi zobje. Marko Matičetov tudi tokrat v pesmih druži drobne vzgibe svoje notranjosti z igrivostjo in humorjem. Igralec: Željko Hrs, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2023.

11 min

So naši prostori naše odslikave, tudi če so si čisto podobni? Ali celo, če jih nič ne spreminjamo, ko se vanje vselimo? Tako se med drugim sprašuje slovenski pesnik Marko Matičetov v novem ciklu svojih pesmi V notranjosti hiš so ljudje. Kot bomo slišali, hiše lahko celo spregovorijo – in ne samo hiše, tudi zobje. Marko Matičetov tudi tokrat v pesmih druži drobne vzgibe svoje notranjosti z igrivostjo in humorjem. Igralec: Željko Hrs, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2023.

Glasbena skrinjica

Umetnine, ki so navdihnile glasbo XXXI - Štiri temne na rdeči, po Rothku

10. 12. 2023

V tokratni oddaji bo v skladbi katalonskega skladatelja Beneta Casablancasa zazvenelo likovno delo ameriškega abstraktnega slikarja latvijskega rodu Marka Rothka.

17 min

V tokratni oddaji bo v skladbi katalonskega skladatelja Beneta Casablancasa zazvenelo likovno delo ameriškega abstraktnega slikarja latvijskega rodu Marka Rothka.

Literarni portret

Flannery O´Connor

10. 12. 2023

V Literarnem portretu bomo predstavili ameriško pisateljico Flannery O'Connor (rojena je bila l. 1925, umrla pa je l. 1964). Je ena najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega Juga. Umrla je mlada, a za seboj je pustila zelo izbran literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je z izbranimi literarnimi odlomki oblikovala Lea Flis. Avtorica literarnega dela je Mary Flannery O´Connor, avtorica prevoda in oddaje Lea Flis, režiser Alen Jelen, bralec Renato Horvat, Interpretka Polona Juh, interpret Karel Brišnik, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2009.

28 min

V Literarnem portretu bomo predstavili ameriško pisateljico Flannery O'Connor (rojena je bila l. 1925, umrla pa je l. 1964). Je ena najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega Juga. Umrla je mlada, a za seboj je pustila zelo izbran literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je z izbranimi literarnimi odlomki oblikovala Lea Flis. Avtorica literarnega dela je Mary Flannery O´Connor, avtorica prevoda in oddaje Lea Flis, režiser Alen Jelen, bralec Renato Horvat, Interpretka Polona Juh, interpret Karel Brišnik, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2009.

Jazz Ars All Stars

Jazz Ars All Stars Jure Pukl, Octoplus

10. 12. 2023

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

93 min

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom

Nedelja, 10. 12. 2023

10. 12. 2023

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, NY salse, glasbe s Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

119 min

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, NY salse, glasbe s Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Spomini, pisma in potopisi

Lev Detela: Sprehodi s Pajčolančkom

10. 12. 2023

Pisatelj, pesnik, prevajalec Lev Detela se je rodil leta 1939 v Mariboru, otroštvo je preživel v Središču ob Dravi, v Ljubljani pa maturiral. Nato je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino, leta 1960 je odšel na Dunaj in tam študij nadaljeval. Od leta 1971 je svobodni pisatelji in publicist in prejemnik več literarnih nagrad. Odlomki iz dnevnika Sprehodi s Pajčolančkom so nastajali med letoma 1996 in 1998. Pajčolanček je vzdevek avtorjevega vnuka. Igralci: Slavko Cerjak, Zvone Hribar, Radko Polič - Rac, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, režiser: Igor Likar, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1999.

20 min

Pisatelj, pesnik, prevajalec Lev Detela se je rodil leta 1939 v Mariboru, otroštvo je preživel v Središču ob Dravi, v Ljubljani pa maturiral. Nato je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino, leta 1960 je odšel na Dunaj in tam študij nadaljeval. Od leta 1971 je svobodni pisatelji in publicist in prejemnik več literarnih nagrad. Odlomki iz dnevnika Sprehodi s Pajčolančkom so nastajali med letoma 1996 in 1998. Pajčolanček je vzdevek avtorjevega vnuka. Igralci: Slavko Cerjak, Zvone Hribar, Radko Polič - Rac, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, režiser: Igor Likar, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1999.

Obiski kraljice

Orgelska glasba Paula Hindemitha

10. 12. 2023

Letos mineva 80 let od smrti Paula Hindemitha, skladatelja, ki je del svojega opusa namenil tudi orglam. Za njegova orgelska dela so značilne menjave homofonih delov s polifonimi, ki so pogosto kanonični ali fugirani, pa tudi jedrnata tematika, pri kateri so v ospredju jasno oblikovane sekvence ter ritem. Tudi sicer so vsa njegova orgelska dela zamišljena v določenih glasbenih oblikah, harmonsko pa se gibljejo v mejah razširjene tonalnosti.

53 min

Letos mineva 80 let od smrti Paula Hindemitha, skladatelja, ki je del svojega opusa namenil tudi orglam. Za njegova orgelska dela so značilne menjave homofonih delov s polifonimi, ki so pogosto kanonični ali fugirani, pa tudi jedrnata tematika, pri kateri so v ospredju jasno oblikovane sekvence ter ritem. Tudi sicer so vsa njegova orgelska dela zamišljena v določenih glasbenih oblikah, harmonsko pa se gibljejo v mejah razširjene tonalnosti.

Ocene

Slovensko mladinsko gledališče: Argonavti

10. 12. 2023

premiera: Slovensko mladinsko gledališče, 9. december 2023 Radio Slovenija, informativne oddaje, 10. december 2023 V Slovenskem mladinskem gledališču je bila sinoči premiera predstave Argonavti, ki je nastala po navdihu istoimenske knjige Maggie Nelson in besedilu, katerega avtor je dramaturg Tomasz Śpiewak. Predstavo z odličnimi, močno angažiranimi, osmimi igralskimi kreacijami, katerih liki so upodobljeni tudi na podlagi pripovedi anonimnih sogovornic in sogovornikov v Sloveniji, je režiral Michał Borczuch. Več Magda Tušar: ZASEDBA Mark Jacob Cavazza Damjana Černe Daša Doberšek Voranc Mandić Vlad Novak Ivan Peternelj Draga Potočnjak Matija Vastl USTVARJALCI Dramaturgija: Tomasz Śpiewak Prevod izhodiščnega gradiva: Tatjana Jamnik Scenografija in kostumografija: Dorota Nawrot Koreografija: Dragana Alfirević Glasba: Bartosz Dziadosz Oblikovanje zvoka: Bartosz Dziadosz, Sven Horvat Oblikovanje svetlobe: Robert Mleczko Oblikovanje videa: Dušan Ojdanič Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Asistent režije: Bor Ravbar Vodja predstave: Urša Červ

2 min

premiera: Slovensko mladinsko gledališče, 9. december 2023 Radio Slovenija, informativne oddaje, 10. december 2023 V Slovenskem mladinskem gledališču je bila sinoči premiera predstave Argonavti, ki je nastala po navdihu istoimenske knjige Maggie Nelson in besedilu, katerega avtor je dramaturg Tomasz Śpiewak. Predstavo z odličnimi, močno angažiranimi, osmimi igralskimi kreacijami, katerih liki so upodobljeni tudi na podlagi pripovedi anonimnih sogovornic in sogovornikov v Sloveniji, je režiral Michał Borczuch. Več Magda Tušar: ZASEDBA Mark Jacob Cavazza Damjana Černe Daša Doberšek Voranc Mandić Vlad Novak Ivan Peternelj Draga Potočnjak Matija Vastl USTVARJALCI Dramaturgija: Tomasz Śpiewak Prevod izhodiščnega gradiva: Tatjana Jamnik Scenografija in kostumografija: Dorota Nawrot Koreografija: Dragana Alfirević Glasba: Bartosz Dziadosz Oblikovanje zvoka: Bartosz Dziadosz, Sven Horvat Oblikovanje svetlobe: Robert Mleczko Oblikovanje videa: Dušan Ojdanič Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Asistent režije: Bor Ravbar Vodja predstave: Urša Červ

Musica noster amor

Christian in Tanja Tetzlaff, Filharmoniki Severnonemškega radia iz Hannovra, dirigent Andrew Manze in Brahmsova glasba

10. 12. 2023

Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil izveden 17. marca letos v Kupolasti dvorani mestne hiše v Hannovru. Tam je v sklopu Brahmsovega festivala nastopil Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom svojega šefa dirigenta Andrewa Manzeja, ki to priznano nemško simfonično zasedbo vodi že desetletje. V prvi točki sporeda – Brahmsovem Dvojnem koncertu za violino in violončelo – sta kot solista nastopila violinist Christian Tetzlaff in njegova sestra, violončelistka Tanja Tetzlaff. Program je dopolnila 1. simfonija Johannesa Brahmsa, ki je prav s tem delom utrl pot nadaljnjemu razvoju simfoničnega žanra.

113 min

Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil izveden 17. marca letos v Kupolasti dvorani mestne hiše v Hannovru. Tam je v sklopu Brahmsovega festivala nastopil Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom svojega šefa dirigenta Andrewa Manzeja, ki to priznano nemško simfonično zasedbo vodi že desetletje. V prvi točki sporeda – Brahmsovem Dvojnem koncertu za violino in violončelo – sta kot solista nastopila violinist Christian Tetzlaff in njegova sestra, violončelistka Tanja Tetzlaff. Program je dopolnila 1. simfonija Johannesa Brahmsa, ki je prav s tem delom utrl pot nadaljnjemu razvoju simfoničnega žanra.

Nedeljsko operno popoldne

Operne zvezde

10. 12. 2023

in odlomki R. Straussa, Brittna, Gounoda, Offenbacha, Mozarta, Garcíje, Glucka, Christiana Bacha, Orlandinija in Rossinija.

55 min

in odlomki R. Straussa, Brittna, Gounoda, Offenbacha, Mozarta, Garcíje, Glucka, Christiana Bacha, Orlandinija in Rossinija.

Humoreska tega tedna

Mark Crick: Hitro pripravljena juha miso à la Franz Kafka in Fenkata - zajčja obara à la Homer

10. 12. 2023

Na zavihu knjige Kafkova juha beremo: »Naj vas zanima Kafka ali juha, to je knjiga za sladokusce. A to ni mišljeno kot fraza, pa tudi sladokusci niso mišljeni v prenesenem pomenu. Kaj šele literarni.« Kuharsko-literarno hahljanje ob receptih, napisanih v slogu in obliki znamenitih pisateljic in pisateljev svetovne književnosti. Prevedel Miha Avanzzo, interpretial Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija leta 2023.

15 min

Na zavihu knjige Kafkova juha beremo: »Naj vas zanima Kafka ali juha, to je knjiga za sladokusce. A to ni mišljeno kot fraza, pa tudi sladokusci niso mišljeni v prenesenem pomenu. Kaj šele literarni.« Kuharsko-literarno hahljanje ob receptih, napisanih v slogu in obliki znamenitih pisateljic in pisateljev svetovne književnosti. Prevedel Miha Avanzzo, interpretial Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija leta 2023.

Arsove spominčice

Arsove spominčice

10. 12. 2023

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

50 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Evroradijski koncert

Orkester Severnonemškega radia in pianist Kyohei Sorita

10. 12. 2023

Orkester Severnonemškega radia je pod dirigentskim vodstvom Alana Gilberta 28. novembra nastopil v dvorani Suntory v Tokiu na Japonskem. Na sporedu koncerta sta bila Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15 in Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa. Kot solist je nastopil japonski pianist Kjohei Sorita.

106 min

Orkester Severnonemškega radia je pod dirigentskim vodstvom Alana Gilberta 28. novembra nastopil v dvorani Suntory v Tokiu na Japonskem. Na sporedu koncerta sta bila Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15 in Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa. Kot solist je nastopil japonski pianist Kjohei Sorita.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

10. 12. 2023

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

56 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Emily Dickinson: Mraku se privadimo

10. 12. 2023

Ameriška pesnica Emily Dickinson (rodila se je leta 1830, umrla pa leta 1886) sodi v vrh ameriške poezije 19. stoletja. Za njenega življenja je bila objavljena le peščica njenih pesmi, nobena z njenim pravim imenom. Pisala je ponoči, za to je potrebovala privolitev svojega očeta. Skupno je napisala več kot 1800 pesmi. Poslušajmo eno izmed njih, njen naslov je Mraku se privadimo. Prevedel jo je slovenski pesnik in prevajalec Mart Ogen, leta 2002, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.

2 min

Ameriška pesnica Emily Dickinson (rodila se je leta 1830, umrla pa leta 1886) sodi v vrh ameriške poezije 19. stoletja. Za njenega življenja je bila objavljena le peščica njenih pesmi, nobena z njenim pravim imenom. Pisala je ponoči, za to je potrebovala privolitev svojega očeta. Skupno je napisala več kot 1800 pesmi. Poslušajmo eno izmed njih, njen naslov je Mraku se privadimo. Prevedel jo je slovenski pesnik in prevajalec Mart Ogen, leta 2002, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 2. del

10. 12. 2023

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

29 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki

10. 12. 2023

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

2 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 1. del

10. 12. 2023

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

65 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno

9. 12. 2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

France Balantič: Muževna steblika

9. 12. 2023

24. novembra je minilo 80 let od smrti pesnika Franceta Balantiča. Umrl je pri dvaindvajsetih letih, ko je partizanska brigada napadla postojanko vaških straž v Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Balantič je začel poezijo pisati že kot osnovnošolec. V njej je tematiziral eksistencialna vprašanja, pogosto jih spremlja slutnja smrti, drugi izraziti pol njegove pesniške ustvarjalnosti pa pomenita erotična in ljubezenska poezija. Danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov. Avtor literarnega dela: France Balantič, režiser: Alen Jelen, interpret: Matej Puc, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Zoran Crnkovič, urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin, produkcija leta 2010.

13 min

24. novembra je minilo 80 let od smrti pesnika Franceta Balantiča. Umrl je pri dvaindvajsetih letih, ko je partizanska brigada napadla postojanko vaških straž v Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Balantič je začel poezijo pisati že kot osnovnošolec. V njej je tematiziral eksistencialna vprašanja, pogosto jih spremlja slutnja smrti, drugi izraziti pol njegove pesniške ustvarjalnosti pa pomenita erotična in ljubezenska poezija. Danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov. Avtor literarnega dela: France Balantič, režiser: Alen Jelen, interpret: Matej Puc, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Zoran Crnkovič, urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin, produkcija leta 2010.

Kratka radijska igra

Helena Fašalek: Sara

9. 12. 2023

Tri otroke, najstnike, ujamemo v trenutku, ko njihovo življenje prinaša več vprašanj in dilem kot rešitev. Socialni in zdravstveni položaj zaradi mamine hude bolezni ne pomeni le omejitve poklicnih in življenjskih perspektiv otrok, temveč razkrije tudi njihove eksistenčne težave in njihovo posledico, eksistencialno stisko, ki kaže kruto realnost sedanjega trenutka v družbi. Režiser je Klemen Markovčič. Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Fonetičarka in jezikovna redaktorica besedila: Mateja Juričan Izvajalci glasbe: Siddharta Saro igra Ajda Smrekar, Blaž je Filip Samobor, Matej – Gašper Rojc. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015.

11 min

Tri otroke, najstnike, ujamemo v trenutku, ko njihovo življenje prinaša več vprašanj in dilem kot rešitev. Socialni in zdravstveni položaj zaradi mamine hude bolezni ne pomeni le omejitve poklicnih in življenjskih perspektiv otrok, temveč razkrije tudi njihove eksistenčne težave in njihovo posledico, eksistencialno stisko, ki kaže kruto realnost sedanjega trenutka v družbi. Režiser je Klemen Markovčič. Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Fonetičarka in jezikovna redaktorica besedila: Mateja Juričan Izvajalci glasbe: Siddharta Saro igra Ajda Smrekar, Blaž je Filip Samobor, Matej – Gašper Rojc. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015.


Čakalna vrsta