Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Podkasti
Glasba
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznam
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Podkasti Glasba Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte

Slovenska radijska igra nastaja le na Radiu Slovenija

23. 5. 2022

V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.

Slovenska radijska igra nastaja le na Radiu Slovenija

23. 5. 2022

V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.

Mezzosopranistka Dragica Kovačič: operne arije

23. 5. 2022

Pred dvajsetimi leti je preminila mezzosopranistka Dragica Kovačič, ki je bila cenjena slovenska operna in koncertna pevka. Rodila se je leta 1951 v Mariboru, kjer se je njeno življenje izteklo aprila leta 2002. Solopetje in glasbenoteoretične predmete je najprej študirala na Srednji glasbeni šoli v Mariboru pri profesorici Bredi Janko. Leta 1973 se je zaposlila v Operi in baletu SNG Maribor kot pevka v opernem zboru, leta 1975 pa je nadaljevala študij solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc, ki ga je končala s sklepnim koncertom z odliko. Dragica Kovačič je kot solistka debitirala leta 1979 na mariborskem opernem odru v vlogi Minke v Gorenjskem slavčku Antona Foersterja. V Mariboru je poustvarila in izvedla 33 vlog v triindvajsetih opernih delih predvsem standardnega, klasičnega in romantičnega repertoarja, pela pa je tudi v operah slovenskih skladateljev. Predstavili bomo njene izvedbe opernih arij Cherubina iz Mozartove Figarove svatbe in Leonore iz opere Favoritinja Gaetana Donizettija, habanere Carmen iz istoimenske Bizeteve opere in arije Dalile iz opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa, pela pa je tudi v duetu Marjetice in Jerice iz opere Urh, grof celjski Viktorja Parme.

Gustav Holst, 1. del

23. 5. 2022

Holst je kmalu po prvi svetovni vojni zaslovel z orkestrsko suito Planeti. Danes ga še vedno povezujemo predvsem s to skladbo in njegova druga dela so veliko manj znana, čeprav je bil izredno plodovit in je komponiral v najrazličnejših zvrsteh. Sam si je bolj kakor slave želel miru za komponiranje in poučevanje. Svoj individualni in prepoznavni slog je izoblikoval predvsem pod vplivom angleških ljudskih pesmi in hindujske filozofije.

Od Vladarja duhov do Sanjarjenja ob kaminu

23. 5. 2022

Hugo Wolf/Eduard Mörike: Ljubljeni (An die Geliebte) Izv: Werner Güra – tenor, Jan Schultsz – klavir Carl Maria von Weber: uvertura Vladar duhov Izv: Ruski nacionalni orkester Dir: Mihail Pletnev Jean Michel Damase: Sonata v koncertu za flavto, violončelo in klavir Izv: Matej Zupan – flavta; Miloš Mlejnik – violončelo; Vlasta Doležal Rus – klavir Edward Elgar: Čarobna palica mladosti – suita za orkester št. 2 Izv: Valižanski nacionalni operni orkester Dir: sir Charles Mackerras Arnold Bax: Fantazijska sonata za violo in harfo Izv: Alexandre Razera – viola; Sofia Ristič – harfa Reinhold Gliere: Koncert za rog in orkester v B-duru, op. 91 Sol: Boštjan Lipovšek – rog Izv: Simfonični orkester RTV Slovenija Dir: David de Villiers Igor Aleksandrovič Frolov: Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Izv: Nadežda Tokareva – violina; Aleksandra Pavlovič – klavir Richard Strauss: 'Sanjarjenje ob kaminu', orkestrska medigra iz opere Intermezzo Izv: Dunajski filharmoniki Dirigent: Semjon Bičkov

Ciril Zlobec: Pesem upora

23. 5. 2022

Besedo upor v 20. stoletju povezujemo z različnimi stvarmi, od zunanjih dogodkov, kot so revolucije, stavke, boj proti okupatorju ali disidentsko nasprotovanje oblasti, do notranje, čisto osebne, filozofske ali umetniške drže - upor je bil tako na primer ena osrednjih tem francoskega eksistencialista Alberta Camusa in njegove filozofije absurda, o njem pa je v svoji poeziji podobno, a na intimnejši ravni spregovoril tudi Ciril Zlobec, in sicer v zbirki "Biti človek" iz leta 2014. Njegovo Pesem upora je leta 2016 interpretiral Milan Štefe.

Koncertantna simfonija Bortnjanskega

23. 5. 2022

Dmitrij Bortnjanski: Sinfonia concertante za klavir, harfo, godala in fagot Izv: člani Jugozahodnonemškega komornega orkestra iz Pforzheima, Hans Kann – klavir, Ixi Angerer – harfa Dir: Paul Angerer Domenico Scarlatti: Sonata za instrument s tipkami v f-molu, Kirkpatrick 466 Izv: Dubravka Tomšič Srebotnjak – klavir

Od Balbastra do Dusíka

23. 5. 2022

Claude Benigne Balbastre: Musette in Pastorala Izv: André Isoir – orgle Carl Philipp Emanuel Bach: Hamburška simfonija št. 4 v G-duru Izv: orkester Haydn Sinfonietta z Dunaja Dir: Manfred Huss Arcangelo Corelli: Trio sonata v D-duru, op. 1, št. 12 Izv: Micaela Comberti in Simon Standage – oba violina; Nigel North – teorba; Trevor Pinnock – orgle Joseph Haydn: Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura' Izv: Bamberški simfoniki Dir: Joseph Keilberth František Josef Benedikt Dusik: Variacije v F-duru Izv: Mikayel Balyan – klavir

José Saramago: Kajn

22. 5. 2022

Portugalski nobelovec José Saramago ima med slovenskim bralstvom precej bralk in bralcev. Kar nekaj njegovih romanov je poslovenila Barbara Juršič, tako tudi kratek roman Kajn. V odlomku se naslovni junak in Lilit pogovarjata o Bogu. Prevajalka: Barbara Juršič Režiser: Jože Valentič Interpret: Saša Tabaković Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik: Marko Golja

Umetnine, ki so navdihnile glasbo VI

22. 5. 2022

Glasba in slikarstvo sta dve najbolj razširjeni in prepleteni področji umetnosti. Zaradi medsebojnega vpliva teh dveh zvrsti je do danes nastalo že kar nekaj glasbenih del, ki so jih navdahnile slikarske umetnine, pa tudi obratno. V tokratni oddaji bomo spoznali še eno umetnino, ki je svoj odmev našla v glasbi. Selimo se na prizorišče krvave bitke med zavezniškimi rimskimi legionarji in vizigotskimi vojščaki ter barbarskimi bojevniki hunskega vladarja Atile, ki se je odvila leta 451 našega štetja. Zelo dinamičen prizor bitke je osrednja tema dela z naslovom Bitka Hunov (nastalo leta 1850) nemškega slikarja Wilhelm von Kaulbacha, čigar freske krasijo številne zidove stavb v Münchnu

Literarni portret

22. 5. 2022

Jezikoslovec in pesnik Friedrich Rückert se je rodil leta 1788 v Schweinfurthu kot najstarejši sin odvetnika. Po šolanju na mestni gimnaziji je nadaljeval študij na univerzah v Würzburgu in Heidelbergu. Leta 1820 se je na Dunaju učil perzijščine pri znamenitem orientalistu Josephu von Hammerju - Purgstallu in čez šest let postal profesor za orientalske jezike na univerzi v Erlangenu, leta 1841 pa je prevzel katedro za orientalske jezike na univerzi v Berlinu. Leta 1849 se je umaknil v pokoj in do smrti leta 1866 živel na svojem posestvu v Neusesu pri Coburgu. Rückert je pesniško pot začel v obdobju, ko se je Nemčija bojevala z Napoleonovo vojsko. V svojo prvo pesniško zbirko Nemške pesmi je uvrstil niz sonetov Oboroženi soneti in v njih ognjevito ubesedil čustva svojih rojakov. Rückert je bil lingvistični genij. Obvladal je 42 jezikov, poleg klasičnih in živih evropskih skupaj z albanščino tudi hebrejsko, turško, arabsko, perzijsko, sanskrt in nekaj tihomorskih jezikov. Pisal je ljubezensko poezijo, najbolj pa ga poznamo prek uglasbitev njegovih pesmi Gustava Mahlerja. Oba umetnika je namreč družila usoda očetov, ki so jima umrli otroci. Tako so nastale znamenite Pesmi za umrla otroka pa tudi ciklus uglasbenih Rückertovih pesmi. Vse pesmi v oddaji je prevedel Matej Venier. Prevajalec in avtor oddaje: Matej Venier Režija: Renata Vidič, Alen Jelen Interpretira: Rok Matek Napovedovalka: Mateja Perpar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Maksim Vergan Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten Leto produkcije: 2022

Instrumentalna glasba Uroša Kreka z vokalnimi dodatki – ob 100. obletnici skladateljevega rojstva

22. 5. 2022

Predstavili bomo izbor skladb iz zelo obsežnega in raznovrstnega opusa enega vodilnih slovenskih skladateljev 20. stoletja, profesorja in akademika Uroša Kreka. Ustvaril je zelo obsežen in raznovrsten opus – od komornih instrumentalnih skladb do večjih simfoničnih in koncertih del ter od vokalne solistične do zborovske glasbe. Krek ni sledil najdrznejšim skladateljskim smerem, ostal je zvest tradicionalnemu izrazu in neoklasicistični glasbeni govorici, čeprav je v njej zaznati elemente modernizma. Med glavnimi odlikami Krekovega glasbenega jezika so prefinjena in prosojna orkestracija, zelo domiselne barvne zvočne kombinacije, izreden občutek za obliko in njeno zgradbo ter intuitivno-refleksiven glasbeni izraz. Predstavili bomo izbor Krekovih skladb, kot so Simfonietta, Mouvements concertants, Sonatina za godala, Koncert za rog in godala, Capriccio notturno, Inventiones ferales za violino in godala, Episodi concertanti za pihalni kvintet in Rapsodični ples za simfonični orkester.

Instrumentalna glasba z vokalnimi dodatki ob 100.obletnici rojstva Uroša Kreka

22. 5. 2022

Predstavili bomo izbor skladb iz zelo obsežnega in raznovrstnega opusa enega vodilnih slovenskih skladateljev 20. stoletja, profesorja in akademika Uroša Kreka. Ustvaril je zelo obsežen in raznovrsten opus – od komornih instrumentalnih skladb do večjih simfoničnih in koncertih del ter od vokalne solistične do zborovske glasbe. Krek ni sledil najdrznejšim skladateljskim smerem, ostal je zvest tradicionalnemu izrazu in neoklasicistični glasbeni govorici, čeprav je v njej zaznati elemente modernizma. Med glavnimi odlikami njegovega glasbenega jezika so prefinjena in prosojna orkestracija, zelo domiselne barvne zvočne kombinacije, izreden občutek za obliko in njeno zgradbo ter intuitivno-refleksiven glasbeni izraz. V oddaji predstavljamo izbor Krekovih skladb, kot so Simfonietta, Mouvements concertants, Sonatina za godala, Koncert za rog in godala, Capriccio notturno, Inventiones ferales za violino in godala, Episodi concertanti za pihalni kvintet in Rapsodični ples za simfonični orkester.

Tracey Emin: Nenavadna dežela

22. 5. 2022

Tracey Emin je uveljavljena sodobna britanska ustvarjalka, ki za svoje umetniško izražanje uporablja zelo različne medije: risbo, slikanje, kiparstvo, film, fotografijo, neonske napise – in pisanje. Izrazna orodja prilagaja temi, ki jo predstavlja, skupno njenim delom pa je, da imajo običajno avtobiografsko, izpovedno naravnanost. Nenavadna dežela je njena romansirana avtobiografija. Prevajalka: Tina Kozin Interpretka: Martina Maurič Lazar Režiserka: Ana Krauthaker Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Tonska mojstrica: Sonja Strenar Leto nastanka: 2015

Obiski kraljice

22. 5. 2022

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Orkester Mozart iz Bologne in Bernard Haitink v Luganu

22. 5. 2022

Orkester Mozart iz Bologne je pod vodstvom Bernarda Haitinka 24. aprila 2019 nastopil v Kulturnem centru LAC v Luganu. Spored sta sestavljali Koncertantna simfonija za oboo, fagot, violino in violončelo v B-duru Josepha Haydna in Beethovnova Simfonija št. 3 v Es-duru, 'Eroica'. Ta koncertni dogodek je bil tudi eden zadnjih javnih glasbenih nastopov tega velikega nizozemskega dirigenta, ki nas je zapustil 21. oktobra lani. Haitink je bil tesno povezan z zasedbo iz Bologne. Komorni orkester sta leta 2004 ob zajetni finančni podpori Fundacije bolonjske hranilnice ustanovila administrator Carlo Maria Badini in še eno veliko dirigentsko ime polpreteklega časa Claudio Abbado. Abbado je sam izbiral glasbenike iz vrst bolonjske Filharmonične akademije, zasedba, ki je redno gostovala v dunajskem Musikvereinu in na Salzburških slavnostnih igrah, pa je delovala vse do njegove smrti leta 2014. Ko je že kazalo, da bo ansambel postal del zgodovine, je njegovo delovanje tri leta pozneje obudil prav Bernard Haitink. Od leta 2019 naprej je umetniški vodja Orkestra Mozart iz Bologne Daniele Gatti, v letih od januarja 2017 do 2019 pa ga je redno vodil Haitink in ga tudi popeljal na nekaj gostovanj.

Operne zvezde

22. 5. 2022

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Arto Paasilinna: Gromska strela!

22. 5. 2022

Na kriznem sestanku finskih bogov se izriše jasen sklep - ljudje vanje ne verjamejo več. Vrhovni bog Gromovnik zato na Zemljo pošlje svojega sina, da bi finski narod spreobrnil k pravi veri. Hitro se izkaže, da bo imelo božanstvo polne roke dela - v deželi vladata apatija in pomanjkanje vsakršnih vrednot. A Gromovnikov sin ima skrivno orožje ... Tak je kratek oris romana Gromska strela!, s katerim nadaljujemo ciklus majskih Humoresk tega tedna, posvečenih finskemu pisatelju Artu Paasilinni (1942-2018). Izbrali smo odlomka z začetka romana, v katerem se seznanimo z odnosom kmeta in starinarja Sampse Ronkainena do starih bogov in z razmerami na njegovi kmetiji. Roman je prevedla Julija Potrč Šavli. Interpretka: Iva Krajnc Bagola Režiser: Živa Bizovičar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Matej Juh Leto produkcije: 2022

Arsove spominčice

22. 5. 2022

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Inšpektor Jaka: ring ringa raja, Janez pa nagaja, kaj ga briga raja, on noče s položaja

22. 5. 2022

Družbene smisle in nesmisle na iskriv in humoren način vsak teden raziskuje Inšpektor Jaka (Vinko Šimek). Koga je pod satirično lupo ujel tokrat? Izveste vsako nedeljo ob 12.30 na Radiu Maribor.

Koncert Orkestra romanske Švice

22. 5. 2022

Orkester romanske Švice in pianistka Lise de la Salle sta nastopila 8. oktobra v Viktorijini dvorani v Ženevi v Švici. Koncert je vodil dirigent Fabio Luisi, na sporedu koncerta pa sta bila Koncert za klavir in orkester št. 4 v g-molu, op. 40 Sergeja Rahmaninova ter Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega.

Riccardo Cossi parla del Maggio Musicale Organistico di Trieste

22. 5. 2022

Ospite di Sonoramente classici l'organista Riccardo Cossi, docente dell'Accademia Organistica Tergestina, associazione che – dopo la pausa di due anni, dovuta al covid – ha nuovamente organizzato nel 2022 il Maggio Musicale, un ciclo di quattro concerti spirituali che si svolge alla chiesa parrocchiale della Madonna del Mare in Piazzale Rosmini a Trieste, dove c’e un organo Mascioni del 1965, recentemente restaurato e ampliato. Conduttrice e curatrice della trasmissione Sonoramente Classici: Luisa Antoni.

Glasbena jutranjica, 3. del

22. 5. 2022

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ciril Bergles: Moje zelenje s tvojo modrino

22. 5. 2022

Ciril Bergles je bil plodovit ustvarjalec. Njegova poezija je izjemno raznolika, saj se tematsko razprostira od religioznih vprašanj, ki jih odpirajo njegove meditacije o Bogu, do poezije, ki je izrazito čutna. Med angeli in vampirji, Berglesova sedemnajsta knjiga poezije, prinaša avtorjeve najbolj neposredne ljubezenskoerotične pesmi. Iz nje je tudi pesem Moje zelenje s tvojo modrino. Interpret: Milan Štefe.

Glasbena jutranjica, 2. del

22. 5. 2022

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica, 1. del

22. 5. 2022

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Maruša Krese: Bila je žena

21. 5. 2022

Verzi Maruše Krese (1947 – 2013), ki je objavila sedem pesniških zbirk in tri prozna, izražajo občutje ženske, razpete med "pralnim strojem in Spinozo", kot je zapisala Ilma Rakusa, vendar "brez patosa, z zadržano žalostjo in blagim humorjem". Pesnica v knjigi Danes (1989) v na videz preprostem slogu, včasih z litanijsko nanizanimi trditvami, ki se mestoma tudi rimajo, pripoveduje, kako vidi in čuti usodo sodobne ženske. Interpretka: Maja Končar Režiserka: Špela Kravogel Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstrica: Sonja Strenar Urednika oddaje: Tadeja Krečič, Gregor Podlogar Leto nastanka: 2017

Glasbena skrinjica

21. 5. 2022

NULL

Andrej Blatnik: Skoraj popoln večer

21. 5. 2022

Pisatelj s posebnim darom za jedrnato pripoved opiše trenutek v življenju zakonskega para, ko naveličanost že začenja preraščati v sovražnost. Režiser: Alen Jelen Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralca – Peter Musevski, Vesna Vončina Uredništvo igranega programa\t Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2011

Giuseppe Verdi: Rigoletto iz SNG Maribor

21. 5. 2022

Sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere so najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja niti po 170-ih letih po njeni prvi izvedbi. Zagotovo ni naključje, da to popularno Verdijevo odrsko-glasbeno delo sodi med največkrat uprizorjena na slovenskih opernih odrih. Izmed skupno 24 uprizoritev jih polovica odpade na Maribor, tokratno že trinajsto uprizoritev pa je podpisal režiser Pier Francesco Maestrini. Predstava je predvsem klasična, a vsebuje nekaj primesi sodobnih režijskih konceptov. Mizanscena Juana Guillerma Nove in kostumi Luce dall'Alpija se spogledujejo z bohotnim obdobjem italijanske renesanse. Primerno temu so zgodba in kostumi uvrščeni v tisti čas. Zbor in orkester mariborske opere bo vodil Francesco Rosa, nastopajo pa: Marian Pop v vlogi naslovnega junaka, Martin Sušnik kot vojvoda mantovski, Nika Gorič kot Gilda, Irena Petkova kot Magdalena, Dragoljub Bajić kot Sparafucile, Valentin Pivovarov kot grof Monterone, Mojca Potrč kot Giovanna, Bogdan Stopar kot Borsa, Sebastijan Čelofiga kot Marullo, Marko Mandir kot grof Ceprano, Petra Crnjac kot grofica Ceprano, Bojan Hinteregger kot sodni sluga in Terezija Potočnik Škofič kot Paž. V prvem odmoru (ob 20.30) lahko prisluhnete tudi pogovoru z umetniškim vodjo mariborske opere Simonom Krečičem, režiserjem Pierom Francescom Maestrinijem in Martinom Sušnikom.

VROČICA

19. 5. 2022

MI PA HLADNI

Danilo Lokar: Janezove pole

21. 5. 2022

Pisatelj Danilo Lokar se je rodil 9. maja 1892 v Ajdovščini. Najprej se je šolal tam, nato v Gorici na realki - takrat je dobil veselje za literarno ustvarjanje. Po maturi se je vpisal najprej na Dunaju na romanistiko, po enem letu se je prepisal na medicino in leta 1917 postal zdravnik. Po koncu prve svetovne vojne so njegovi kraji pripadli Italiji, zato je ostal izoliran od osrednjeslovenskega kulturnega prostora. Po specializaciji v Zagrebu je delal v Trstu, nato v Ajdovščini. V tridesetih letih je še pisal, nato pa za več let umolknil in opravljal zdravniški poklic. Po italijanski kapitulaciji je odšel z ženo v partizane. Vse do leta 1951 je delal kot zdravnik, nato pa se docela posvetil pisateljevanju. Pisal je večinoma novele. Leta 1959 je prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1989. Igralec: Miha Baloh Režiser: Mara Černe Mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič Leto produkcije: 1979

Roland Szentpáli in Dalma Cseh v ciklu SiBrass

21. 5. 2022

Osrednje ime 2. koncerta lanskega cikla SiBrass, ki je potekal 26. septembra v dvorani Slavka Osterca Slovenske filharmonije, je bil vsestranski madžarski glasbenik Roland Szentpáli, prvi tubist Madžarskega nacionalnega filharmoničnega orkestra in profesor tube in komorne igre na Visoki šoli za glasbo v Lucernu, ki smo ga pred dvema letoma na enem izmed koncertov tega cikla že spoznali kot skladatelja, tokrat pa se je ta mojster nizko zvenečih trobil predstavil živo v kar trojni vlogi – kot tubist, skladatelj in aranžer. Pri klavirju ga je spremljala rojakinja Dalma Cseh, docentka Akademije za glasbo Franza Liszta v Budimpešti, ki na tej ustanovi deluje na Oddelku za pihala in trobila ter Oddelku za vokalne in operne študije. Program njunega koncerta je bil dvodelen; prvo polovico so sestavljale Szentpálijeve priredbe del treh italijanskih skladateljev starejših obdobij (B. Marcello, L. Cherubini, L. Boccherini), drugo pa tri njegova avtorska dela – Melton 200, Allegro fuoco in Carmen fantazija.

Baletna glasba

21. 5. 2022

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Irena Štaudohar: Fižolozofija

21. 5. 2022

Tretja knjiga dramaturginje, novinarke in publicistke Irene Štaudohar opisuje čudeže vrtnarjenja skozi svoja razmišljanja in vrtičkarske prakse, pa tudi številnih velikih umetnic, filozofov, pisateljev, ki so obdelovali svoj vrt in v njem iskali in našli prostor razmišljanja, mitologije, metafizike pa tudi duhovnega počitka in krepčila. "Vrtnarjenje je zelo praktična stvar, a je polna metafor. Ko smo umazani od zemlje, smo čisti" pravi avtorica v tej neklasični vrtnarski knjigi, ki jo je ilustrirala Trina Čuček Meršol, uredila Aleksandra Kozarov, izšla pa je pri založbi Mladinska knjiga. Oddajo je pripravila Liana Buršič

Kandidatka za ministrico za kulturo je Asta Vrečko

21. 5. 2022

Kandidatka za ministrico za kulturo je umetnostna zgodovinarka Asta Vrečko iz stranke Levica. Ime nove ministrice je javnost izvedela med zadnjimi, čaka jo veliko odprtih vprašanj iz preteklih mandatov zaradi prepogoste menjave ministrov za kulturo in skoraj tri desetletja nespremenjen kulturni sistem, poudarjajo naši sogovorniki iz strokovne javnosti. V pregledu dogodkov tedna na področju kulture med drugim tudi o mednarodnem muzejskem dnevu, ki je potekal v senci dogajanja v Ukrajini, saj je bilo v vojni uničenih več kot 195 kulturnih objektov. Znani so dobitniki Valvasorjevih odličij – nagrado za življenjsko delo bo prejela Alenka Domjan. Predsednik države Borut Pahor je Robertu Waltlu podelil red za zasluge. Galerija Equrna v Ljubljani je rdeča – Arne Brejc in njegov oče Tomaž Brejc predstavljata na razstavi Rdeča/ Seeing Red dela umetnikov, ki imajo vsaj za kapljo krvi rdeče barve. Zavod za sodobno umetnost Brida iz Šempasa prireja četrti festival R.o.R., teden ljubiteljske kulture pa je letos posvečen filmu.

Arsove spominčice

21. 5. 2022

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Odmevi stare slave, Uzbekistan

21. 5. 2022

Poslušamo primere pretežno instrumentalne glasbe iz Uzbekistana, ki izhajajo iz srednjeveškega izročila – glasbo z dvorov lokalnih veljakov kot del kulture, ki je razcvet doživela v štirinajstem stoletju. Mesta in oblasti so se s časom spreminjala in izginjala, odmevi stare slave pa so se ohranili v glasbi, ki je še vedno del življenja Uzbekov, saj je še vedno veliko izvajalcev, ki jo izvajajo, glasba pa je pomemben del medijskega prostora in družabnih dogodkov in praznovanj – javnih in zasebnih.

Lotos Vincenc Šparovec

21. 5. 2022

Igralec Lotos Vincenc Šparovec na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega uprizarja gledališki dokumentarec Človek v morju – v njem živo pripoveduje o resničnem dogodku, ko je kot študent sredi oceana z ladje padel v morje. V monoprojektu Človek v morju Lotos Vincenc Šparovec prvič stoji sam na odru, pravi. O njegovih vlogah, igranju in odnosu do gledališča se je z njim pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec v Zimski poroki H. Levina (Peter Giodani) MGL

Ansambel Mittelvox

21. 5. 2022

V tokratni oddaji lahko izveste kako je nastal ansambel Mittelvox, kaj poje in kje poje ter kako s pevci poustvarja dirigentka Mateja Černic.

Glasbena jutranjica, 3. del

21. 5. 2022

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Maja Haderlap: Od previdnega prihajanja v svet

21. 5. 2022

Maja Haderlap, dvojezična avstrijsko koroška ustvarjalka, je svojo leposlovno pot začela kot pesnica. Pesem Od previdnega prihajanja v svet je iz pesniške zbirke Bajalice, ki jo je avtorica izdala leta 1987, zanjo pa čez dve leti prejela nagrado Prešernovega sklada. Pesem interpretira dramska igralka Maja Sever.

Glasbena jutranjica, 2. del

21. 5. 2022

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbeni poudarki

21. 5. 2022

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Glasbena jutranjica, 1. del

21. 5. 2022

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jazz ars

20. 5. 2022

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Sigrid Undset: Gospa Marta Oulie

20. 5. 2022

Norveška pisateljica Sigrid Undset je živela med letoma 1882 in 1949. Gospa Marta Oulie je kratek roman, mladostno delo, v katerem je avtorica realistično prikazala probleme ženske v malomeščanskem okolju, ki omahuje med željami in stvarnostjo. Roman Gospa Marta Oulie je napisan v obliki dnevnika, prevedla ga je Marija Zlatnar Moe. V poznejših letih je Undsetova pisala predvsem zgodovinske romane o socialnih in verskih bojih. Za svoje pisanje je leta 1928 prejela Nobelovo nagrado. Prevajalka: Marija Zlatnar Moe Interpretka: Iva Krajnc Bagola Režiserka: Živa Bizovičar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica: Sonja Strenar Urednica oddaje: Staša Grahek

V znamenju Georga Friedricha Haendla

20. 5. 2022

Posnetek je nastal januarja letos v berlinski filharmoniji, nanj pa sta se ujeli deli Georga Friedricha Händla: uglasbitvi psalmov Nisi Dominus in Dixit Dominus.

Prof. Miran Košuta, Prof. Roberto Dedenaro, Nikla Petruška Panizon

20. 5. 2022

Trasmissione dedicata alla poesia. Lettura e commento di poesie dell'ospite in studio. Oddaja o poeziji. Branje in interpretacija poezij gostujočega avtorja.