Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svetovni dan gledališča, 27. marec, praznujemo tudi na Arsu. Pobudo za ta praznik je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, skrbi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter opozarja tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti. Praznujemo ga od leta 1962. Anton Pavlovič Čehov je bil velik mojster gledališke igre in kratke proze. Pisal je veliko in številne njegove zgodbe so prave male umetnine, duhovite in spretno napisane. Taka je tudi kratka zgodba z naslovom Traged, ki jo je za Radio prevedla Ana Krauthaker. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Svetovni dan gledališča, 27. marec, praznujemo tudi na Arsu. Pobudo za ta praznik je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti, skrbi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter opozarja tudi na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti. Praznujemo ga od leta 1962. Anton Pavlovič Čehov je bil velik mojster gledališke igre in kratke proze. Pisal je veliko in številne njegove zgodbe so prave male umetnine, duhovite in spretno napisane. Taka je tudi kratka zgodba z naslovom Traged, ki jo je za Radio prevedla Ana Krauthaker. Interpretacija Primož Pirnat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje ljubezenskega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo?
Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje ljubezenskega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo?
Komorni orkester iz Basla je izvedel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v jubilejni sezoni 80-letnice delovanja. V mariborski dvorani Union je po maju 2023 znova gostoval Komorni orkester iz Basla, tokrat prvič z bolgarsko dirigentko Deljano Lazarovo iz Bolgarije, ki je študirala dirigiranje na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, sicer pa je tudi profesionalna violinistka. Tri leta je glavna gostujoča dirigentka pri Simfoničnem orkestru ameriške zvezne države Utah in pri Škotskem simfoničnem orkestru BBC v Glasgowu. Njen izvajalski repertoar obsega glasbo od dunajskega klasicizma do glasbe 20. in 21. stoletja ter tudi nova dela sodobnih skladateljev. Predstavili so pester spored glasbe od 19. stoletja do sodobnosti, s tremi deli skladateljic. Najprej so izvedli mladostni Klavirski koncert v a-molu, op.7, Clare Schumann, v zadnjem delu koncerta pa izvajalsko zahtevni Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54, iz zrelega obdobja Roberta Schumanna. Klavirska koncerta je zaigrala mlajša ruska pianistka Alexandra Dovgan, ki nastopa na najopaznejših evropskih in svetovnih odrih. Komorni orkester iz Basla je predstavil še Simfonijo št. 4 v h-molu ene najopaznejših nemških skladateljic 19. stoletja Emilie Mayer in skladbo Odtenki moje tišine sodobne slovenske skladateljice Nane Forte za simfonični orkester. Poslušajte tudi pogovor urednice Tjaše Krajnc z dirigentko Deljano Lazarovo o delu orkestra in sporedu koncerta.
Komorni orkester iz Basla je izvedel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v jubilejni sezoni 80-letnice delovanja. V mariborski dvorani Union je po maju 2023 znova gostoval Komorni orkester iz Basla, tokrat prvič z bolgarsko dirigentko Deljano Lazarovo iz Bolgarije, ki je študirala dirigiranje na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, sicer pa je tudi profesionalna violinistka. Tri leta je glavna gostujoča dirigentka pri Simfoničnem orkestru ameriške zvezne države Utah in pri Škotskem simfoničnem orkestru BBC v Glasgowu. Njen izvajalski repertoar obsega glasbo od dunajskega klasicizma do glasbe 20. in 21. stoletja ter tudi nova dela sodobnih skladateljev. Predstavili so pester spored glasbe od 19. stoletja do sodobnosti, s tremi deli skladateljic. Najprej so izvedli mladostni Klavirski koncert v a-molu, op.7, Clare Schumann, v zadnjem delu koncerta pa izvajalsko zahtevni Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54, iz zrelega obdobja Roberta Schumanna. Klavirska koncerta je zaigrala mlajša ruska pianistka Alexandra Dovgan, ki nastopa na najopaznejših evropskih in svetovnih odrih. Komorni orkester iz Basla je predstavil še Simfonijo št. 4 v h-molu ene najopaznejših nemških skladateljic 19. stoletja Emilie Mayer in skladbo Odtenki moje tišine sodobne slovenske skladateljice Nane Forte za simfonični orkester. Poslušajte tudi pogovor urednice Tjaše Krajnc z dirigentko Deljano Lazarovo o delu orkestra in sporedu koncerta.
Tokratno oddajo začenja orgelski trio Delvona Lamarrja. Nadaljeval jo bo John Lucien, potem pa, z železnega repertoarja, Herbie Hancock. Na koncu: ameriški latino jazz flavtist Dave Valentin (in pozavnist Steve Turre) z izborom z albuma skladb Billa O'Connella.
Tokratno oddajo začenja orgelski trio Delvona Lamarrja. Nadaljeval jo bo John Lucien, potem pa, z železnega repertoarja, Herbie Hancock. Na koncu: ameriški latino jazz flavtist Dave Valentin (in pozavnist Steve Turre) z izborom z albuma skladb Billa O'Connella.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Boštjan Gorenc – Pižama je poskrbel za zamenjavo vlog Kekca in Bedanca, zabavno je ''prekvasil in pregnetel'' Vandotovo zgodbo, in v SNG Nova Gorica se obeta premiera te komedije zamenjav. Ameriška satira ''Eureka'', prva slovenska uprizoritev igre dramatika Jonathana Spectorja, s katero SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono na Malem odru, pa nosi aktualno sporočilo: pod površjem skupnosti, ki se trudi biti izrazito politično korektna in vključevalna, brbota vse nasprotno in le čaka na pravi preizkus, na primer izbruh epidemije mumpsa v šoli. In še 56. Tednu slovenske drame, ki se začenja v Prešernovem gledališču v Kranju, se posvetimo. Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici.
Boštjan Gorenc – Pižama je poskrbel za zamenjavo vlog Kekca in Bedanca, zabavno je ''prekvasil in pregnetel'' Vandotovo zgodbo, in v SNG Nova Gorica se obeta premiera te komedije zamenjav. Ameriška satira ''Eureka'', prva slovenska uprizoritev igre dramatika Jonathana Spectorja, s katero SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono na Malem odru, pa nosi aktualno sporočilo: pod površjem skupnosti, ki se trudi biti izrazito politično korektna in vključevalna, brbota vse nasprotno in le čaka na pravi preizkus, na primer izbruh epidemije mumpsa v šoli. In še 56. Tednu slovenske drame, ki se začenja v Prešernovem gledališču v Kranju, se posvetimo. Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici.
Čarovnik iz Kremlja je politični triler, ki nas poda v svet Vadima Baranova, vsestranskega svetovalca Vladimirja Putina, glavnega junaka knjižne uspešnice Kremeljski mag italijanskega pisatelja Giuliana da Empolija. Gre za zgodbo o načinih politične manipulacije in povzpetništva v postsovjetski Rusiji, ki se je po Stalinovi smrti znašla na križišču dveh različnih političnih struj – kreniti v smeri ameriškega tipa demokracije ali po poti “klasičnega” ruskega avtoritarizma, ki ga je zasejal Stalin s svojo diktatorsko držo. Režiser filma in soscenarist Olivier Assayas, ki je skupaj s pisateljem Empolijem in filmskim režiserjem Emanuellom Carrèrejem začrtal scenaristično predlogo, nam že na začetku filma namreč nakaže, da tretje poti za postsovjetsko Rusijo enostavno ni. Avtogol pri izbiri novega predsednika naj bi si pravzaprav zabili ruski oligarhi v svoji naivni veri, da bo mladi uslužbenec obveščevalne službe precej bolj očetovski lik od dementnega Jelcina in “materinskega” Gorbačova, zagretega zagovornika prepovedi alkohola. Tovrstni oligarhi, ki močno spominjajo tudi na slovenske direktorske povzpetnike, ki so vznikali po slovenski osamosvojitvi kot gobe po dežju in sistematično uničevali eno tovarno za drugo, so čez noč zaslužili ogromne vsote denarja, si gradili vile na francoski obali in se ob vsaki priložnosti mešali v politiko. Tako ne preseneča, da je Putin s pomočjo Baranova z njimi obračunal na edini način, ki ga je pravzaprav poznal in za katerega je trdil, da ga državljani Rusije od Stalina naprej pričakujejo. Film gradi na nasprotju med ameriškim neoliberalnim kapitalizmom, ki ga žene gonja po denarju in ruskim suverenizmom, ki naj bi temeljil na geopolitični (pre)potentnosti in nietzchejanski volji po moči. Vendar pa pravi “nadčlovek” v filmu ni Putin, ki po nastopu predsedniškega mesta stopi v bran teritorialni obnovi nekdanje Sovjetske zveze, temveč njegov svetovalec. Ta se iz gledališkega režiserja in producenta resničnostnih oddaj prelevi v soustvarjalca ruske notranje in zunanje politike. Igra ga Paul Dano, ameriški igralec in režiser neodvisnih filmov in hollywoodskih uspešnic, ki s primesmi stoicizma in zenovske miline pokaže na protagonistovo sposobnost mediatorstva v še tako zahtevnih situacijah. V vlogi Vladimirja Putina nastopa Jude Law, ki se mu tokrat uspe povsem znebiti pretencioznih grimas, ki smo jih vajeni iz njegovih hollywoodskih filmov, tako da nam lik Putina že na začetku postane precej simpatičen prav zaradi njegove prizemljenosti, nesprenevedanja in odločnosti. Edino, kar zmoti že na začetku filma, je angleško-ameriška govorica, ki jo brezhibno govorijo praktično vsi “ruski” protagonisti. Glede tega v filmu še najbolje izpade ruski oz. latvijski igralec Andrei Zayats, edini igralec s slovanskimi potezami obraza in avtohtonim ruskim naglasom. Čeprav je Čarovnik iz Kremlja narejen v hollywoodski maniri s številnimi stranskimi igralci, ki na hitro vstopajo in izstopajo iz kadra, nam ostanejo v spominu določeni prizori – kot je npr. dialog med Baranovim in ruskim šahovskim mojstrom Kasparovom, ki mu v enem trenutku navrže, da je razlika med pravo in Putinovo demokracijo podobna razliki med navadnim in električnim stolom. Omenimo še pogovor med Baranovim in ameriškim novinarjem, ki mu v intervjuju želi povzročiti slabo vest s sklicevanjem na zrežirane teroristične napade v Moskvi in Kijevu, ki naj bi jih dirigiral Putin ob podpori svojega zvestega svetovalca. Film Čarovnik iz Kremlja se ne more pohvaliti z izvrstnim poznavanjem geopolitičnih razmer, saj jih vseeno motri z vzvišene pozicije ameriško-evropske naveze, ki pridiga o vrednotah demokracije, v istem trenutku, ko se pod njimi – ob zakrivanju oči pred ameriško-izraelskimi zločini na Bližnjem Vzhodu – na vseh nivojih do temeljev sesuva. Verjetno pa je njegova največja prednost v tem, da ga bodo gledalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope ter Združenih držav Amerike gledali vsak na svoj način – skozi prizmo zgodovinskih in aktualnih političnih razmer v svoji državi. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Ajda Sokler.
Čarovnik iz Kremlja je politični triler, ki nas poda v svet Vadima Baranova, vsestranskega svetovalca Vladimirja Putina, glavnega junaka knjižne uspešnice Kremeljski mag italijanskega pisatelja Giuliana da Empolija. Gre za zgodbo o načinih politične manipulacije in povzpetništva v postsovjetski Rusiji, ki se je po Stalinovi smrti znašla na križišču dveh različnih političnih struj – kreniti v smeri ameriškega tipa demokracije ali po poti “klasičnega” ruskega avtoritarizma, ki ga je zasejal Stalin s svojo diktatorsko držo. Režiser filma in soscenarist Olivier Assayas, ki je skupaj s pisateljem Empolijem in filmskim režiserjem Emanuellom Carrèrejem začrtal scenaristično predlogo, nam že na začetku filma namreč nakaže, da tretje poti za postsovjetsko Rusijo enostavno ni. Avtogol pri izbiri novega predsednika naj bi si pravzaprav zabili ruski oligarhi v svoji naivni veri, da bo mladi uslužbenec obveščevalne službe precej bolj očetovski lik od dementnega Jelcina in “materinskega” Gorbačova, zagretega zagovornika prepovedi alkohola. Tovrstni oligarhi, ki močno spominjajo tudi na slovenske direktorske povzpetnike, ki so vznikali po slovenski osamosvojitvi kot gobe po dežju in sistematično uničevali eno tovarno za drugo, so čez noč zaslužili ogromne vsote denarja, si gradili vile na francoski obali in se ob vsaki priložnosti mešali v politiko. Tako ne preseneča, da je Putin s pomočjo Baranova z njimi obračunal na edini način, ki ga je pravzaprav poznal in za katerega je trdil, da ga državljani Rusije od Stalina naprej pričakujejo. Film gradi na nasprotju med ameriškim neoliberalnim kapitalizmom, ki ga žene gonja po denarju in ruskim suverenizmom, ki naj bi temeljil na geopolitični (pre)potentnosti in nietzchejanski volji po moči. Vendar pa pravi “nadčlovek” v filmu ni Putin, ki po nastopu predsedniškega mesta stopi v bran teritorialni obnovi nekdanje Sovjetske zveze, temveč njegov svetovalec. Ta se iz gledališkega režiserja in producenta resničnostnih oddaj prelevi v soustvarjalca ruske notranje in zunanje politike. Igra ga Paul Dano, ameriški igralec in režiser neodvisnih filmov in hollywoodskih uspešnic, ki s primesmi stoicizma in zenovske miline pokaže na protagonistovo sposobnost mediatorstva v še tako zahtevnih situacijah. V vlogi Vladimirja Putina nastopa Jude Law, ki se mu tokrat uspe povsem znebiti pretencioznih grimas, ki smo jih vajeni iz njegovih hollywoodskih filmov, tako da nam lik Putina že na začetku postane precej simpatičen prav zaradi njegove prizemljenosti, nesprenevedanja in odločnosti. Edino, kar zmoti že na začetku filma, je angleško-ameriška govorica, ki jo brezhibno govorijo praktično vsi “ruski” protagonisti. Glede tega v filmu še najbolje izpade ruski oz. latvijski igralec Andrei Zayats, edini igralec s slovanskimi potezami obraza in avtohtonim ruskim naglasom. Čeprav je Čarovnik iz Kremlja narejen v hollywoodski maniri s številnimi stranskimi igralci, ki na hitro vstopajo in izstopajo iz kadra, nam ostanejo v spominu določeni prizori – kot je npr. dialog med Baranovim in ruskim šahovskim mojstrom Kasparovom, ki mu v enem trenutku navrže, da je razlika med pravo in Putinovo demokracijo podobna razliki med navadnim in električnim stolom. Omenimo še pogovor med Baranovim in ameriškim novinarjem, ki mu v intervjuju želi povzročiti slabo vest s sklicevanjem na zrežirane teroristične napade v Moskvi in Kijevu, ki naj bi jih dirigiral Putin ob podpori svojega zvestega svetovalca. Film Čarovnik iz Kremlja se ne more pohvaliti z izvrstnim poznavanjem geopolitičnih razmer, saj jih vseeno motri z vzvišene pozicije ameriško-evropske naveze, ki pridiga o vrednotah demokracije, v istem trenutku, ko se pod njimi – ob zakrivanju oči pred ameriško-izraelskimi zločini na Bližnjem Vzhodu – na vseh nivojih do temeljev sesuva. Verjetno pa je njegova največja prednost v tem, da ga bodo gledalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope ter Združenih držav Amerike gledali vsak na svoj način – skozi prizmo zgodovinskih in aktualnih političnih razmer v svoji državi. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Ajda Sokler.
V materinski hiši oziroma zavetišču za mladoletne mame v Liègeu se križajo poti najstnic, ki so ravnokar rodile ali pa so tik pred porodom. Za vsako od njih je drugačna zgodba, vendar jih vse povezujejo občutki stiske in negotovosti. Jessica je sama odraščala v rejniški družini in hkrati z iztekom nosečnosti išče svoje biološke starše. Perla se sooča z neresnim fantom, ki jo namerava med načrtovanjem skupne prihodnosti zapustiti; Julie si s partnerjem ureja življenje, a jo lovi njena narkomanska preteklost, Ariane pa beži pred domom, v katerem je doživela zlorabe … Film Mlade matere je trinajsti celovečerec belgijskih bratov Jeana-Pierra in Luca Dardenna. Izredno dinamičen, mozaičen preplet več osebnih zgodb nas postavi v središče dogajanja, brez pojasnjevanja, tako da je vsaj na začetku potrebno aktivno sodelovanje gledalca. Kamera v gibanju je ves čas v neposredni bližini protagonistk, njihovi obrazi in drobne geste povedo skoraj več kot dialogi. A stranski učinek te bližine, v katero nas potisneta brata Dardenne, ni samo spoznavanje človeške intime, ampak tudi svojevrsten pritisk. Film se namreč v večji meri odvije v zaprtih prostorih, ali pa so prizori posneti tako, da dogajalni prostor deluje brezperspektivno. Vendar bi kljub spretnemu obvladovanju mizanscenskega pristopa oziroma filmskih tehnik socialnega (neo)realizma težko rekli, da gre pri tem za čustveno manipulacijo. Stališče bratov Dardenne je pač jasno in tudi v celovečercu Mlade matere, za katerega sta prejela nagrado za najboljši scenarij lani v Cannesu, dosledno hodita po svoji poti. Film, ki raziskuje neko specifično temo, kaže predvsem globoko razumevanje za človeške stiske oziroma zagate, s katero se soočajo dekleta, ki niti sama še niso odrasla, a morajo že sprejemati najtežje odločitve. Vzporedno s temi študijami značajev oziroma intimnimi portreti mladoletnih mamic in njihovega zasebnega življenja avtorja raziskujeta tudi načine, kako se generacijsko dedujejo travme, zlorabe, odvisnosti in seveda sam razredni položaj. Če sta v tem brata Dardenne nekoliko – lahko bi rekli celo pričakovano – tezna, pa je z vidika družbene določenosti zanimiv tudi filmski prikaz, kako lahko socialna država deluje bolje od odločitev posameznika … Skratka, smo na znanem terenu belgijskega ustvarjalnega dvojca. Zaradi prepleta zgodb deluje celovečerec nekoliko bolj zgoščeno kot sicer, posledično pa je tudi žrtev določenih poenostavitev in ponekod predvidljivih fabulativnih rešitev. Sicer se pretežno uspešno izogne klišejem, vendar vsaj sam dvomim, da je bila ravno nagrada za scenarij tista najustreznejša. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
V materinski hiši oziroma zavetišču za mladoletne mame v Liègeu se križajo poti najstnic, ki so ravnokar rodile ali pa so tik pred porodom. Za vsako od njih je drugačna zgodba, vendar jih vse povezujejo občutki stiske in negotovosti. Jessica je sama odraščala v rejniški družini in hkrati z iztekom nosečnosti išče svoje biološke starše. Perla se sooča z neresnim fantom, ki jo namerava med načrtovanjem skupne prihodnosti zapustiti; Julie si s partnerjem ureja življenje, a jo lovi njena narkomanska preteklost, Ariane pa beži pred domom, v katerem je doživela zlorabe … Film Mlade matere je trinajsti celovečerec belgijskih bratov Jeana-Pierra in Luca Dardenna. Izredno dinamičen, mozaičen preplet več osebnih zgodb nas postavi v središče dogajanja, brez pojasnjevanja, tako da je vsaj na začetku potrebno aktivno sodelovanje gledalca. Kamera v gibanju je ves čas v neposredni bližini protagonistk, njihovi obrazi in drobne geste povedo skoraj več kot dialogi. A stranski učinek te bližine, v katero nas potisneta brata Dardenne, ni samo spoznavanje človeške intime, ampak tudi svojevrsten pritisk. Film se namreč v večji meri odvije v zaprtih prostorih, ali pa so prizori posneti tako, da dogajalni prostor deluje brezperspektivno. Vendar bi kljub spretnemu obvladovanju mizanscenskega pristopa oziroma filmskih tehnik socialnega (neo)realizma težko rekli, da gre pri tem za čustveno manipulacijo. Stališče bratov Dardenne je pač jasno in tudi v celovečercu Mlade matere, za katerega sta prejela nagrado za najboljši scenarij lani v Cannesu, dosledno hodita po svoji poti. Film, ki raziskuje neko specifično temo, kaže predvsem globoko razumevanje za človeške stiske oziroma zagate, s katero se soočajo dekleta, ki niti sama še niso odrasla, a morajo že sprejemati najtežje odločitve. Vzporedno s temi študijami značajev oziroma intimnimi portreti mladoletnih mamic in njihovega zasebnega življenja avtorja raziskujeta tudi načine, kako se generacijsko dedujejo travme, zlorabe, odvisnosti in seveda sam razredni položaj. Če sta v tem brata Dardenne nekoliko – lahko bi rekli celo pričakovano – tezna, pa je z vidika družbene določenosti zanimiv tudi filmski prikaz, kako lahko socialna država deluje bolje od odločitev posameznika … Skratka, smo na znanem terenu belgijskega ustvarjalnega dvojca. Zaradi prepleta zgodb deluje celovečerec nekoliko bolj zgoščeno kot sicer, posledično pa je tudi žrtev določenih poenostavitev in ponekod predvidljivih fabulativnih rešitev. Sicer se pretežno uspešno izogne klišejem, vendar vsaj sam dvomim, da je bila ravno nagrada za scenarij tista najustreznejša. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
V Mestni galeriji Ljubljana se z do zdaj najobsežnejšo pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Naslov Kako sanjati nazaj? nam da na več načinov misliti: naprej, nazaj, v vse smeri – kajti njegov opus po eni strani deluje, kot da ne spreminja kaj dosti svojega sicer izrazito prepoznavnega obraza – ko človek vidi njegovo sliko, reče, ja, to je Sicoe. Ampak argument slikarja je lahko, da se invencija odvija bolj subtilno. Poleg tega motiv ni vedno enak, včasih je slikal več ljudi iz popularne kulture, potem so prišli vtisi iz otroštva. Nekaj se torej spreminja, a v različne smeri, ne le premočrtno. Njegove podobe na po večini velikih platnih delujejo že, če jih ošvrknemo s pogledom, sicer pa so tudi polne simbolike in humorja. Osnovni element je barva, živa, žareča, ki ga je, kot pravi, zastrupila, načrtno se ukvarja z njeno magijo. Prepleta različne principe, na primer čiste barvne ploskve sopostavlja vzorčnemu slojenju, polivanju, ali pa ostro zamejene oblike obda z mehkimi, kot bi jih napršil. Človeške figure, sove, rastline so lahko v na videz kubistični maniri ali pa jih s senco modelira in jim da vsaj delno realističen volumen. Podlage so kdaj gladke, kdaj reliefne. Sicoe, neoekspresionist in punkovski kubist, se ne ustraši, ko na plan stopijo otroška igrivost, eksplozivnost in neke vrste totalnost. Ker med drugim piše poezijo, likovni jezik prepleta z literarnim.
V Mestni galeriji Ljubljana se z do zdaj najobsežnejšo pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe. Naslov Kako sanjati nazaj? nam da na več načinov misliti: naprej, nazaj, v vse smeri – kajti njegov opus po eni strani deluje, kot da ne spreminja kaj dosti svojega sicer izrazito prepoznavnega obraza – ko človek vidi njegovo sliko, reče, ja, to je Sicoe. Ampak argument slikarja je lahko, da se invencija odvija bolj subtilno. Poleg tega motiv ni vedno enak, včasih je slikal več ljudi iz popularne kulture, potem so prišli vtisi iz otroštva. Nekaj se torej spreminja, a v različne smeri, ne le premočrtno. Njegove podobe na po večini velikih platnih delujejo že, če jih ošvrknemo s pogledom, sicer pa so tudi polne simbolike in humorja. Osnovni element je barva, živa, žareča, ki ga je, kot pravi, zastrupila, načrtno se ukvarja z njeno magijo. Prepleta različne principe, na primer čiste barvne ploskve sopostavlja vzorčnemu slojenju, polivanju, ali pa ostro zamejene oblike obda z mehkimi, kot bi jih napršil. Človeške figure, sove, rastline so lahko v na videz kubistični maniri ali pa jih s senco modelira in jim da vsaj delno realističen volumen. Podlage so kdaj gladke, kdaj reliefne. Sicoe, neoekspresionist in punkovski kubist, se ne ustraši, ko na plan stopijo otroška igrivost, eksplozivnost in neke vrste totalnost. Ker med drugim piše poezijo, likovni jezik prepleta z literarnim.
Na obratu orkestralni jazz - novi plošči naveze Neves e Silva in pozavnista Javierja Nera. Zahodno bengalsko avstralski trio The Three Seas izdal svoj najbolj kompakten album doslej Antahkarana. Prihaja trobentarski prvenec najbolj trzajočega RHCP-ja Fleaja, ki ga je posnel z resno ekipo glasbenic in glasbenikov. 01 Head – I met a Man 02 Neves e Silva - Fendas Vocais 03 Neves e Silva - Viagem de Trem Part. JOCA 04 Javier Nero - Alkebula 05 Nubiyan Twist - Mlonje: Voices Joined (feat. The Zawose Queens) 06 The Three Seas – Real World 07 The Three Seas – Chhau 08 Okonski - Easy 09 Okonski - Summer Storm 10 Aaron Shaw - Heart of a Phoenix 11 Aaron Shaw - Soul Journey 12 Flea - Thinkin Bout You
Na obratu orkestralni jazz - novi plošči naveze Neves e Silva in pozavnista Javierja Nera. Zahodno bengalsko avstralski trio The Three Seas izdal svoj najbolj kompakten album doslej Antahkarana. Prihaja trobentarski prvenec najbolj trzajočega RHCP-ja Fleaja, ki ga je posnel z resno ekipo glasbenic in glasbenikov. 01 Head – I met a Man 02 Neves e Silva - Fendas Vocais 03 Neves e Silva - Viagem de Trem Part. JOCA 04 Javier Nero - Alkebula 05 Nubiyan Twist - Mlonje: Voices Joined (feat. The Zawose Queens) 06 The Three Seas – Real World 07 The Three Seas – Chhau 08 Okonski - Easy 09 Okonski - Summer Storm 10 Aaron Shaw - Heart of a Phoenix 11 Aaron Shaw - Soul Journey 12 Flea - Thinkin Bout You
Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.
Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Ob današnjem svetovnem dnevu gledališča bodo na slovesnosti ob odprtju 56. Tedna slovenske drame v Kranju gledališkim ustvarjalcem podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Med petimi nagrajenci so letos kar trije iz Maribora in sicer eden najbolj prepoznavnih gledaliških in filmskih igralcev pri nas Vlado Novak, dobitnik nagrade za življenjsko delo Marija Vera, ter dramaturginja Maja Borin in igralec Žan Koprivnik, oba člana Drame SNG MB. Pogovore z njimi smo predstavili v oddaji o kulturi.
Ob današnjem svetovnem dnevu gledališča bodo na slovesnosti ob odprtju 56. Tedna slovenske drame v Kranju gledališkim ustvarjalcem podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Med petimi nagrajenci so letos kar trije iz Maribora in sicer eden najbolj prepoznavnih gledaliških in filmskih igralcev pri nas Vlado Novak, dobitnik nagrade za življenjsko delo Marija Vera, ter dramaturginja Maja Borin in igralec Žan Koprivnik, oba člana Drame SNG MB. Pogovore z njimi smo predstavili v oddaji o kulturi.
Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.
Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.
Pred Mednarodnim dnevom klavirja, ki ga praznujemo 88. dan v letu – se bomo temu instrumentu in vsem z njim povezanim poklicem poklonili tudi na Radiu Koper. V studio Hendrix prihaja pianist in skladatelj Tomaž Pačnik. Popeljemo vas na razstavo francoske režiserke in fotografinje Agnes Varda, ki je na ogled v Rimu ter se ustavimo v Podnanosu, kjer se končuje obnova Hiše Zdravljice.
Pred Mednarodnim dnevom klavirja, ki ga praznujemo 88. dan v letu – se bomo temu instrumentu in vsem z njim povezanim poklicem poklonili tudi na Radiu Koper. V studio Hendrix prihaja pianist in skladatelj Tomaž Pačnik. Popeljemo vas na razstavo francoske režiserke in fotografinje Agnes Varda, ki je na ogled v Rimu ter se ustavimo v Podnanosu, kjer se končuje obnova Hiše Zdravljice.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.
Vsak pesnik se slej ko prej vpraša, kaj je zanj poezija, kaj mu pomeni, kaj sploh je umetnost. Je morda kot neoprijemljiva, neskončna reka, ki mineva in ostaja? Morda zrcalo, ki nam kaže naš lastni obraz? Prevajalec Aleš Berger, igralec Željko Hrs. Posneto marca 2007.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025
Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija
V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
Alessandra Tessaro je z odliko maturirala iz violine na Srednji glasbeni šoli Percoto v Vidmu, potem pa še diplomirala iz solopetja na Konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu. Poleg tega je končala tudi študij slovanskih jezikov na Univerzi v Vidmu. Leta 2021 je začela študirati pri Barbari Jernejčič Fürst na Akademiji za glasbo, obiskuje pa tudi nadaljevalni mojstrski tečaj pri sopranistki Patrizii Ciofi v Fiesoleju. Sodelovala je že pri uprizoritvi Puccinijeve opere Sestra Angelica, nastopila v vlogi Nerone v Händlovi operi Agripina in Laurette v Puccinijevi operi Gianni Schicchi. Ob pogovoru z glasbenico poslušamo še odlomka iz opere Kronanje Popeje Claudia Monteverdija ter Charpentierjevega dela Te deum.
Alessandra Tessaro je z odliko maturirala iz violine na Srednji glasbeni šoli Percoto v Vidmu, potem pa še diplomirala iz solopetja na Konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu. Poleg tega je končala tudi študij slovanskih jezikov na Univerzi v Vidmu. Leta 2021 je začela študirati pri Barbari Jernejčič Fürst na Akademiji za glasbo, obiskuje pa tudi nadaljevalni mojstrski tečaj pri sopranistki Patrizii Ciofi v Fiesoleju. Sodelovala je že pri uprizoritvi Puccinijeve opere Sestra Angelica, nastopila v vlogi Nerone v Händlovi operi Agripina in Laurette v Puccinijevi operi Gianni Schicchi. Ob pogovoru z glasbenico poslušamo še odlomka iz opere Kronanje Popeje Claudia Monteverdija ter Charpentierjevega dela Te deum.
Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro niti pred 4.30 niti po 5.00 sodobnega srbskega pisatelja in dramatika Filipa Grujića. V Komornem studiu boste lahko prisluhnili Duu Bogataj, v sklopu koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, pa bo nocoj v Narodnem domu Celje gostoval hrvaški ansambel za staro glasbo Minstrel.
Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro niti pred 4.30 niti po 5.00 sodobnega srbskega pisatelja in dramatika Filipa Grujića. V Komornem studiu boste lahko prisluhnili Duu Bogataj, v sklopu koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, pa bo nocoj v Narodnem domu Celje gostoval hrvaški ansambel za staro glasbo Minstrel.
Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre ''Eureka''. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije ''Kakšno ime pa je to?!''.
Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre ''Eureka''. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije ''Kakšno ime pa je to?!''.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.
Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Leta 2025 je med drugim objavila monografiji Berem pesmi (pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove) in Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec (pri Cankarjevi založbi). S slednjo je dokazala, da je odlična poznavalka ustvarjalnosti Ivana Cankar, in da je Cankar vrhunski pisatelj, vreden časa, zbranosti in branja. V prvem delu monografije analizira Cankarjevo poetiko, njegovo razumevanje nekaterih pomembnih filozofov, predvsem pa argumentirano zavrne stereotipne sodbe o pisatelju in njegovem delu; v drugem pa podrobneje analizira vseh deset (10!) Cankarjevih romanov, tudi njegov nedokončani roman Marta. Več o Cankarju in svoji monografiji pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Leta 2025 je med drugim objavila monografiji Berem pesmi (pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove) in Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec (pri Cankarjevi založbi). S slednjo je dokazala, da je odlična poznavalka ustvarjalnosti Ivana Cankar, in da je Cankar vrhunski pisatelj, vreden časa, zbranosti in branja. V prvem delu monografije analizira Cankarjevo poetiko, njegovo razumevanje nekaterih pomembnih filozofov, predvsem pa argumentirano zavrne stereotipne sodbe o pisatelju in njegovem delu; v drugem pa podrobneje analizira vseh deset (10!) Cankarjevih romanov, tudi njegov nedokončani roman Marta. Več o Cankarju in svoji monografiji pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.