Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
Zadnje in najobsežnejše Osterčevo delo je baletna pantomima Iluzije v treh dejanjih in osmih slikah, ki jo je ustvarjal med letoma 1937 in 1941. Skladatelj je dokončal in v samozaložbi izdal klavirski izvleček. Orkestrsko partituro je dokončal le do začetka pete slike, saj se je po hudi napredujoči bolezni 23. maja 1941 za vedno poslovil.
Zadnje in najobsežnejše Osterčevo delo je baletna pantomima Iluzije v treh dejanjih in osmih slikah, ki jo je ustvarjal med letoma 1937 in 1941. Skladatelj je dokončal in v samozaložbi izdal klavirski izvleček. Orkestrsko partituro je dokončal le do začetka pete slike, saj se je po hudi napredujoči bolezni 23. maja 1941 za vedno poslovil.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kar koli napiše Barbara Pešut, pa naj bo to pesem, popevka, kratka zgodba ali roman, je nabito z energijo, strastjo, pogosto tudi s humorjem. To velja tudi za pesmi v njeni zbirki Eksplicitne (samozaložba, 2016), seveda tudi za pesem z zgovornim naslovom Kako mi pride. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
CLAUDE DEBUSSY: MORJE, L. 109 L'ORCHESTRE DE LA SUISSE ROMANDE, Dirigent: ERNEST ANSERMET Švicarski dirigent Ernest Ansermet je umrl 20. februarja leta 1969. MAURICE RAVEL: SONATA ZA VIOLINO IN VIOLONČELO Violina: IGOR OZIM, Violončelo: SUSANNE BASLER SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: SIMFONIJA ŠT. 2, OP. 40 Koncertni orkester BBC, Dirigent: BARRY WORDSWORTH Barry Wordsworth danes slavi 78 let. BENJAMIN BRITTEN: NOCTURNAL PO JOHN DOWLANDU ZA SOLO KITARO, OP. 70 Kitara: NORBERT KRAFT DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SUITA ZA PROMENADNI ORKESTER KRALJEVI ORKESTER CONCERTGEBOUW, Dirigent: RICCARDO CHAILLY Riccardo Chailly danes slavi 73 let.
MARCO ENRICO BOSSI: Pogovor z lastovkami iz cikla Trije frančiškanski trenutki, op. 140, št. 2 Orgle: PIER DAMIANO PERETTI FRANZ IGNAZ BECK: SIMFONIA V F-DURU, ŠT.2, OP.1 KOMORNI ORKESTER IZ NOVE ZELANDIJE, Dirigent: DONALD ARMSTRONG NICOLAS CHÉDEVILLE: SONATA V C-DURU, ŠT.1 PHILHARMONISCHES DUO BERLIN: Flavta - IRENA GRAFENAUER in Čembalo - BRIGITTE ENGELHARD Violončelo: JÖRG BAUMANN, Kontrabas: KLAUS STOLL WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavir: CHRISTOPH ESCHENBACH, HELMUT SCHMIDT, JUSTUS FRANTZ, LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CHRISTOPH ESCHENBACH
MARCO ENRICO BOSSI: Pogovor z lastovkami iz cikla Trije frančiškanski trenutki, op. 140, št. 2 Orgle: PIER DAMIANO PERETTI FRANZ IGNAZ BECK: SIMFONIA V F-DURU, ŠT.2, OP.1 KOMORNI ORKESTER IZ NOVE ZELANDIJE, Dirigent: DONALD ARMSTRONG NICOLAS CHÉDEVILLE: SONATA V C-DURU, ŠT.1 PHILHARMONISCHES DUO BERLIN: Flavta - IRENA GRAFENAUER in Čembalo - BRIGITTE ENGELHARD Violončelo: JÖRG BAUMANN, Kontrabas: KLAUS STOLL WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA TRI KLAVIRJE IN ORKESTER V F-DURU, K. 242 Klavir: CHRISTOPH ESCHENBACH, HELMUT SCHMIDT, JUSTUS FRANTZ, LONDONSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: CHRISTOPH ESCHENBACH
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Živimo v času vsepovsod navzočih nadzornih kamer in drugih posegov, ki krepijo nadzor v javnem prostoru. Zato smo za tokratno oddajo Podoba podobe raziskali različne, tudi sporne vidike izvajanja nadzora v javnem prostoru in se vprašali o smiselnosti nenehnega povečevanja nadzora. Prav tako nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem arhitektura in kakšna je bila njena vloga v času velikega zapiranja v disciplinske ustanove, ter kakšna je danes, ko je nadzor razpršen in vpet v naš vsakdan. Ogledali pa smo si tudi novi zapor v Dobrunjah. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Alma Lapajne
Živimo v času vsepovsod navzočih nadzornih kamer in drugih posegov, ki krepijo nadzor v javnem prostoru. Zato smo za tokratno oddajo Podoba podobe raziskali različne, tudi sporne vidike izvajanja nadzora v javnem prostoru in se vprašali o smiselnosti nenehnega povečevanja nadzora. Prav tako nas je zanimalo, kakšno vlogo ima pri tem arhitektura in kakšna je bila njena vloga v času velikega zapiranja v disciplinske ustanove, ter kakšna je danes, ko je nadzor razpršen in vpet v naš vsakdan. Ogledali pa smo si tudi novi zapor v Dobrunjah. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Alma Lapajne
Poezija pesnika Milana Novaka išče sozvočje. Neredko ga najde v naravi, še pogosteje pa v klasični glasbi, kot lahko razberemo iz pesniške zbirke z naslovom Skladatelji znotraj iz leta 2019 in iz predlani izdane zbirke Napišite mi glasbo. Igralec Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto februarja 2026.
Poezija pesnika Milana Novaka išče sozvočje. Neredko ga najde v naravi, še pogosteje pa v klasični glasbi, kot lahko razberemo iz pesniške zbirke z naslovom Skladatelji znotraj iz leta 2019 in iz predlani izdane zbirke Napišite mi glasbo. Igralec Saša Tabaković, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto februarja 2026.
V Koroški galeriji likovnih umetnosti so odprli razstavo slik, grafik in skulptur Bogdana Borčića, enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Razstava, ki združuje ključna dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, bo ponudila enega najbolj celovitih in interpretativno zaokroženih vpogledov v njegov opus doslej. V SNG Nova Gorica smo si ogledali predstavo V potu mojega obraza, krstno uprizoritev projekta Sebastijana Horvata in Milana Ramšaka Markovića. Kaj prinaša letošnji mednarodni literarni festival Fabula, ki bo potekal med 25. 2. in 31. 3. 2026. V Galeriji kreativnega centra Breg v Majšperku pa smo si ogledali razstavo Med svetlobami gozda avtorja Gregorja Pratnekerja.
V Koroški galeriji likovnih umetnosti so odprli razstavo slik, grafik in skulptur Bogdana Borčića, enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Razstava, ki združuje ključna dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, bo ponudila enega najbolj celovitih in interpretativno zaokroženih vpogledov v njegov opus doslej. V SNG Nova Gorica smo si ogledali predstavo V potu mojega obraza, krstno uprizoritev projekta Sebastijana Horvata in Milana Ramšaka Markovića. Kaj prinaša letošnji mednarodni literarni festival Fabula, ki bo potekal med 25. 2. in 31. 3. 2026. V Galeriji kreativnega centra Breg v Majšperku pa smo si ogledali razstavo Med svetlobami gozda avtorja Gregorja Pratnekerja.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Slovenski gledališki umetnik in zgodovinar Mirko Mahnič je v duhovito celoto povezal izbor predpustnih in pustnih pesmi iz znamenite zbirke slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja. Radijski veseljaški koncert tako oživlja duha starega ljudskega izročila. Režiser: Jože Babič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Sergio Pagani Igralke in igralci – Tone Gogala, Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Savina Remec, Mira Sardoč, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI, Radio Trst A, februarja 1985.
Slovenski gledališki umetnik in zgodovinar Mirko Mahnič je v duhovito celoto povezal izbor predpustnih in pustnih pesmi iz znamenite zbirke slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja. Radijski veseljaški koncert tako oživlja duha starega ljudskega izročila. Režiser: Jože Babič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Sergio Pagani Igralke in igralci – Tone Gogala, Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Savina Remec, Mira Sardoč, Stojan Colja, Vladimir Jurc, Adrijan Rustja Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI, Radio Trst A, februarja 1985.
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
Raymond Carver (1938–1988) je bil pesnik, pisatelj in esejist, v Literarnem večeru ga spoznamo predvsem kot pesnika, ob tem pa še njegov pesniški svet in razvoj. Avtor literarnega dela Raymond Carver, avtor oddaje in prevajalec Marko Golja, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Daša Dovžan, bralka Simona Juvan, interpret Željko Hrs, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1996.
Na 4. koncertu cikla Carpe artem je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvič nastopil mednarodni klavirski kvartet z violinistko Tanjo Sonc, pianistko Marie-Sophie Hauzel, violistom Ribalom Molaebom in violončelistom Nikolajem Sajkom.
Na 4. koncertu cikla Carpe artem je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor prvič nastopil mednarodni klavirski kvartet z violinistko Tanjo Sonc, pianistko Marie-Sophie Hauzel, violistom Ribalom Molaebom in violončelistom Nikolajem Sajkom.
Hamnet je tragična zgodba družine Williama Shakespearja ter njenega spopadanja z nepredstavljivo izgubo. To je film o ljubezni in materinstvu, o bolečini, žalovanju in umetniškem navdihu. Če velja Hamlet za eno največjih tragedij vseh časov, nam Hamnet razkrije, iz kakšnih osebnih ran naj bi se porodila ta večna drama. Richterjeva glasba k filmu Hamnet je požela odobravanje tako kritikov kot občinstva. Opisujejo jo kot eterično, nežno in čustveno močno, pri čemer zgodbo podpira, ne da bi prevladovala nad dialogom ali vizualnimi podobami, temveč jih subtilno in občuteno dopolnjuje.
Hamnet je tragična zgodba družine Williama Shakespearja ter njenega spopadanja z nepredstavljivo izgubo. To je film o ljubezni in materinstvu, o bolečini, žalovanju in umetniškem navdihu. Če velja Hamlet za eno največjih tragedij vseh časov, nam Hamnet razkrije, iz kakšnih osebnih ran naj bi se porodila ta večna drama. Richterjeva glasba k filmu Hamnet je požela odobravanje tako kritikov kot občinstva. Opisujejo jo kot eterično, nežno in čustveno močno, pri čemer zgodbo podpira, ne da bi prevladovala nad dialogom ali vizualnimi podobami, temveč jih subtilno in občuteno dopolnjuje.
Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Palestrina: Canticum Canticorum je bil naslov drugega koncerta lanskega festivala stare glasbe Seviqc, ki je v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju potekal 9. avgusta lani. Nastopil je ansambel Schola Romana Ensemble, spored pa je zajemal izbor 19 izmed 29 motetov, napisanih na besedilo Visoke pesmi. Visoka pesem velja za največjo ljubezensko pesnitev vseh časov in prav to besedilo si je Palestrina izbral za svojo Četrto knjigo motetov. Z njimi se je podal v novo kompozicijsko obliko, ki združuje elemente sakralnega moteta in posvetnega madrigala. Paola Alonzi – sopran, Franco Todde – tenor in renesančna kitara, Lorenzo Sabene – lutnja, Stefano Sabene – renesančna prečna flavta.
Palestrina: Canticum Canticorum je bil naslov drugega koncerta lanskega festivala stare glasbe Seviqc, ki je v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju potekal 9. avgusta lani. Nastopil je ansambel Schola Romana Ensemble, spored pa je zajemal izbor 19 izmed 29 motetov, napisanih na besedilo Visoke pesmi. Visoka pesem velja za največjo ljubezensko pesnitev vseh časov in prav to besedilo si je Palestrina izbral za svojo Četrto knjigo motetov. Z njimi se je podal v novo kompozicijsko obliko, ki združuje elemente sakralnega moteta in posvetnega madrigala. Paola Alonzi – sopran, Franco Todde – tenor in renesančna kitara, Lorenzo Sabene – lutnja, Stefano Sabene – renesančna prečna flavta.
Blaž Stajnko se je odločil za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec v razredu Matjaža Robavsa, Inga Kerkhofa in Gerrita Prießnitza. Svojo glasbeno pot je sicer začel kot pianist na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, pred kratkim pa je za svoje umetniške dosežke v študijskem letu 2024/25 kot pevec prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Ob tem uspehu se predstavlja v pogovoru ter z glasbo Mozarta, Monteverdija in Lortzinga.
Blaž Stajnko se je odločil za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec v razredu Matjaža Robavsa, Inga Kerkhofa in Gerrita Prießnitza. Svojo glasbeno pot je sicer začel kot pianist na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, pred kratkim pa je za svoje umetniške dosežke v študijskem letu 2024/25 kot pevec prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Ob tem uspehu se predstavlja v pogovoru ter z glasbo Mozarta, Monteverdija in Lortzinga.
Napovedujemo premierno uprizoritev predstave V potu mojega obraza v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Avtorski projekt je nastal v režiji Sebastijana Horvata kot scenski koreografski esej o strahovih, upih in fantazijah, povezanih z razmerjem med tehnološkim napredkom in svetom dela. V Slovenj Gradcu pa danes odpirajo spominsko razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića.
Napovedujemo premierno uprizoritev predstave V potu mojega obraza v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Avtorski projekt je nastal v režiji Sebastijana Horvata kot scenski koreografski esej o strahovih, upih in fantazijah, povezanih z razmerjem med tehnološkim napredkom in svetom dela. V Slovenj Gradcu pa danes odpirajo spominsko razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića.
Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov.
Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov.
V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je bil v nedeljo, 15. februarja, četrti koncert filharmoničnega abonmaja Pretežno vokalni cikel. Zbor Slovenske filharmonije je vodila Rahela Durič, osrednja nit programa, poimenovanega "Kot zapisano", pa so bila dela duhovnih vsebin – od Mendelssohna do skladateljev, ki so zaznamovali zborovsko glasbo 20. stoletja in sodobnega časa. Z zborom so nastopili tudi organist Rok Rakar, violinist Žiga Faganel in violončelistka Alja Mandič Faganel. Upamo si trditi, da pred Zborom Slovenske filharmonije že lep čas ni stal gostujoči dirigent, ki bi s tako tehnično izdelanimi, a hkrati mehkimi gestami, jasno interpretacijsko vizijo in muzikalnostjo vodil to pevsko telo. Na tokratnem koncertu je vse naštete glasbene adute izkazala mlada dirigentka Rahela Durič. Zbor, ki ga je vodila skozi duhovne vsebine in raznovrstne glasbene izraze, ji je zavzeto sledil in se občutljivo odzival na njeno natančno gestikulacijo. Tako je že uvodna svetopisemska hvalnica Pojte Gospodu novo pesem litovskega skladatelja Vaclovasa Augustinasa s polnozvočno interpretacijo ustvarila obetaven vtis. V programski vsebini, ki se je izmenjujoč gibala med vznesenostjo, dramatično ostrino, meditativnostjo in kontemplacijo, je posebej pomembno izpostaviti izvrstno izvedbo obsežnejše, tehnično zahtevne skladbe Po pričevanju pisma avstrijskega skladatelja Wolframa Wagnerja. Ta v sodobnem, mestoma ekspresivno zaostrenem glasbenem jeziku, sledi pripovednosti besedila Herberta Vogga, v katerem gre za ostro kritiko verskega formalizma in povabilo k ponovnemu razmisleku o bistvenih razsežnostih krščanskega sporočila. Ob tem je zbor ohranjal intenzivnost in jasno vsebinsko sporočilnost, ki se je ob koncu simbolno prelila v koprenasto zveneč cluster, sklepni amen. Mendelssohnovi skladbi Daj, Gospod, naj bom odrešen in Otroka svojega usliši iz niza Treh duhovnih pesmi sta predstavljali vezni člen obeh delov koncerta Zbora Slovenske filharmonije, kjer se je s subtilnim glasom predstavila altistka Ana Potočnik. V posameznih skladbah pa so se izkazali tudi drugi pevski solisti – sopranistka Urška Šemrov, teronist Rok Ferenčak in basist Žiga Berložnik. Sicer pa je bila unikatna živost večera ustvarjena z domiselno izbranim programom, pri čemer so imela pomembno vlogo vokalno-instrumentalna dela. Omenjeni Mendelssohnovi skladbi in delo Kakor hrepeni jelen po potokih voda angleškega skladatelja Herberta Howellsa so zvenele ob prepričljivi spremljavi organista Roka Rakarja. V ganljivih, besedilno in glasbeno povednih teksturah litovskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, Na svojem ležišču, in danskega skladatelja Johna Høybyea, Psalm 151, je kot solist z muzikalno, izrazno tenkočutno igro prepričal violinist Žiga Faganel. V Davidovi žalostinki ameriškega skladatelja Davida von Kampna pa je violončelistka Alja Mandič Faganel z zborom ustvarila subtilno in poglobljeno pripoved. Koncert je tako ponudil premišljeno glasbeno pot od hvalnice k poglobljenemu razmisleku, s krono prvovrstnih, slogovno dovršenih interpretacij vseh sodelujočih glasbenikov.
V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je bil v nedeljo, 15. februarja, četrti koncert filharmoničnega abonmaja Pretežno vokalni cikel. Zbor Slovenske filharmonije je vodila Rahela Durič, osrednja nit programa, poimenovanega "Kot zapisano", pa so bila dela duhovnih vsebin – od Mendelssohna do skladateljev, ki so zaznamovali zborovsko glasbo 20. stoletja in sodobnega časa. Z zborom so nastopili tudi organist Rok Rakar, violinist Žiga Faganel in violončelistka Alja Mandič Faganel. Upamo si trditi, da pred Zborom Slovenske filharmonije že lep čas ni stal gostujoči dirigent, ki bi s tako tehnično izdelanimi, a hkrati mehkimi gestami, jasno interpretacijsko vizijo in muzikalnostjo vodil to pevsko telo. Na tokratnem koncertu je vse naštete glasbene adute izkazala mlada dirigentka Rahela Durič. Zbor, ki ga je vodila skozi duhovne vsebine in raznovrstne glasbene izraze, ji je zavzeto sledil in se občutljivo odzival na njeno natančno gestikulacijo. Tako je že uvodna svetopisemska hvalnica Pojte Gospodu novo pesem litovskega skladatelja Vaclovasa Augustinasa s polnozvočno interpretacijo ustvarila obetaven vtis. V programski vsebini, ki se je izmenjujoč gibala med vznesenostjo, dramatično ostrino, meditativnostjo in kontemplacijo, je posebej pomembno izpostaviti izvrstno izvedbo obsežnejše, tehnično zahtevne skladbe Po pričevanju pisma avstrijskega skladatelja Wolframa Wagnerja. Ta v sodobnem, mestoma ekspresivno zaostrenem glasbenem jeziku, sledi pripovednosti besedila Herberta Vogga, v katerem gre za ostro kritiko verskega formalizma in povabilo k ponovnemu razmisleku o bistvenih razsežnostih krščanskega sporočila. Ob tem je zbor ohranjal intenzivnost in jasno vsebinsko sporočilnost, ki se je ob koncu simbolno prelila v koprenasto zveneč cluster, sklepni amen. Mendelssohnovi skladbi Daj, Gospod, naj bom odrešen in Otroka svojega usliši iz niza Treh duhovnih pesmi sta predstavljali vezni člen obeh delov koncerta Zbora Slovenske filharmonije, kjer se je s subtilnim glasom predstavila altistka Ana Potočnik. V posameznih skladbah pa so se izkazali tudi drugi pevski solisti – sopranistka Urška Šemrov, teronist Rok Ferenčak in basist Žiga Berložnik. Sicer pa je bila unikatna živost večera ustvarjena z domiselno izbranim programom, pri čemer so imela pomembno vlogo vokalno-instrumentalna dela. Omenjeni Mendelssohnovi skladbi in delo Kakor hrepeni jelen po potokih voda angleškega skladatelja Herberta Howellsa so zvenele ob prepričljivi spremljavi organista Roka Rakarja. V ganljivih, besedilno in glasbeno povednih teksturah litovskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, Na svojem ležišču, in danskega skladatelja Johna Høybyea, Psalm 151, je kot solist z muzikalno, izrazno tenkočutno igro prepričal violinist Žiga Faganel. V Davidovi žalostinki ameriškega skladatelja Davida von Kampna pa je violončelistka Alja Mandič Faganel z zborom ustvarila subtilno in poglobljeno pripoved. Koncert je tako ponudil premišljeno glasbeno pot od hvalnice k poglobljenemu razmisleku, s krono prvovrstnih, slogovno dovršenih interpretacij vseh sodelujočih glasbenikov.
Ivan Moravec je bil češki pianist, ki ga je svetovna kritika pogosto opisovala kot enega največjih poetov klavirja. Njegova tonska občutljivost in umetnost fraziranja sta ga postavili med najprepoznavnejše pianiste 20. stoletja. Bil je glasbenik, ki ni iskal blišča, temveč resnico v glasbi.
Ivan Moravec je bil češki pianist, ki ga je svetovna kritika pogosto opisovala kot enega največjih poetov klavirja. Njegova tonska občutljivost in umetnost fraziranja sta ga postavili med najprepoznavnejše pianiste 20. stoletja. Bil je glasbenik, ki ni iskal blišča, temveč resnico v glasbi.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.
Devon Delmar in Jason Jacobs sta južnoafriška režiserja iz Namaqualanda, ki delujeta pod skupnim imenom Kraal. Njuno umetniško ustvarjanje je tesno povezano z lokalno kulturo in pokrajino, pri čemer posebno pozornost namenjata prav odnosom med ljudmi in naravo. Z režiserjema se je Petra Meterc pogovarjala ob nedavnem rotterdamskem filmskem festivalu, kjer je njun film z naslovom Variacije na temo prejel glavno nagrado: rotterdamskega Tigra.
Devon Delmar in Jason Jacobs sta južnoafriška režiserja iz Namaqualanda, ki delujeta pod skupnim imenom Kraal. Njuno umetniško ustvarjanje je tesno povezano z lokalno kulturo in pokrajino, pri čemer posebno pozornost namenjata prav odnosom med ljudmi in naravo. Z režiserjema se je Petra Meterc pogovarjala ob nedavnem rotterdamskem filmskem festivalu, kjer je njun film z naslovom Variacije na temo prejel glavno nagrado: rotterdamskega Tigra.
Ajda Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
Ajda Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…
V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…
V oddaji pol ure kulture poročamo še s koncerta Armin Jambor Quartet in proslave ob Kulturnem dnevu Slovencev v Italiji. Glasbeno jo posvečamo Communique' - drugemu studijskemu albumu britanske rock skupine Dire Straits.
V oddaji pol ure kulture poročamo še s koncerta Armin Jambor Quartet in proslave ob Kulturnem dnevu Slovencev v Italiji. Glasbeno jo posvečamo Communique' - drugemu studijskemu albumu britanske rock skupine Dire Straits.
Slavko Osterc je bil navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe, prepoznaven skladateljski slog pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo ISCM in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.
Slavko Osterc je bil navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe, prepoznaven skladateljski slog pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo ISCM in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.
Giuseppe Verdi, pozneje mitologiziran kot "pravi" Italijan, se je 10. oktobra leta 1813 rodil kot francoski podanik, kar pa ga je očitno dovolj motilo, da je za letnico svojega rojstva pozneje navajal leto 1814.
Giuseppe Verdi, pozneje mitologiziran kot "pravi" Italijan, se je 10. oktobra leta 1813 rodil kot francoski podanik, kar pa ga je očitno dovolj motilo, da je za letnico svojega rojstva pozneje navajal leto 1814.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Legendarni basist Marcus Miller z zasedbo: Anwar Marshall (bobni), Xavier Gordon (klaviature), Russell Gunn (trobenta) in Donald Hayes (saksofoni). Leverkusener Jazztage, november 2025.
Legendarni basist Marcus Miller z zasedbo: Anwar Marshall (bobni), Xavier Gordon (klaviature), Russell Gunn (trobenta) in Donald Hayes (saksofoni). Leverkusener Jazztage, november 2025.
Pesnik Valentin Brun je avtor več pesniških zbirk z religiozno tematiko. Kot avtor religiozne lirike se predstavlja tudi s pesmimi v Literarnem nokturnu, s tistimi, v katere je vpisal tudi kak oseben ali socialen drobec. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Nejc Cijan Garlatti, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnik Valentin Brun je avtor več pesniških zbirk z religiozno tematiko. Kot avtor religiozne lirike se predstavlja tudi s pesmimi v Literarnem nokturnu, s tistimi, v katere je vpisal tudi kak oseben ali socialen drobec. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Nejc Cijan Garlatti, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
4 dnevi, 13 odrov in več kot 70 domačih in tujih nastopajočih zelo različnih glasbenih izrazov. V Ljubljani se je začel 12. glasbeni festival in konferenca Ment. Festivalske in petkove vstopnice so že razprodane, jutri in v soboto pa še lahko ujamete različne koncerte in pogovore o izzivih glasbene industrije. Utrip prvega večera je v Kinu Šiška tipala Eva Semič Mejač.
4 dnevi, 13 odrov in več kot 70 domačih in tujih nastopajočih zelo različnih glasbenih izrazov. V Ljubljani se je začel 12. glasbeni festival in konferenca Ment. Festivalske in petkove vstopnice so že razprodane, jutri in v soboto pa še lahko ujamete različne koncerte in pogovore o izzivih glasbene industrije. Utrip prvega večera je v Kinu Šiška tipala Eva Semič Mejač.
Do podelitve oskarjev, najprestižnejših nagrad v svetu filma, nas loči le še slab mesec. V uredništvu tujih oddaj smo v tem času pripravili cikel, ki prinaša jagodni izbor zmagovalcev in nominirancev iz prejšnjih let. Izbor nam bo predstavil urednik filmskega programa Iztok Polanc.
Do podelitve oskarjev, najprestižnejših nagrad v svetu filma, nas loči le še slab mesec. V uredništvu tujih oddaj smo v tem času pripravili cikel, ki prinaša jagodni izbor zmagovalcev in nominirancev iz prejšnjih let. Izbor nam bo predstavil urednik filmskega programa Iztok Polanc.
V AriZONI jih boste nocoj slišali o svobodnem princu. Okrog Fabrizia De Andrèja, enega največjih italijanskih kantavtorjev, ki bi danes pod streho spravil 86 let, je Armando Šturman stkal nocojšnjo oddajo na sporedu RA KP ob 20h. Vabljeni k poslušanju …
V AriZONI jih boste nocoj slišali o svobodnem princu. Okrog Fabrizia De Andrèja, enega največjih italijanskih kantavtorjev, ki bi danes pod streho spravil 86 let, je Armando Šturman stkal nocojšnjo oddajo na sporedu RA KP ob 20h. Vabljeni k poslušanju …