Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Od 16. in 24. januarjem je potekal 37. Tržaški filmski festival. Dogodek, ki je osredotočen na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo, je imel letos močno slovensko udeležbo – glavno nagrado za najboljši celovečerni film je prejela slovenska režiserka Kukla za svoj celovečerni prvenec Fantasy. Tričlanska žirija je o filmu zapisala, da »resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Z natančnostjo, spoštovanjem in empatijo raziskuje, kaj pomeni biti mlada ženska v globoko tradicionalnem okolju«. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo že nekaj let namenjajo režiserkam iz regije, je bila tokrat posvečena slovenskim režiserkam. To je bil prvi velik dogodek v tujini, kjer je bil prikazan sklop ustvarjanja slovenskih režiserk. Nekaj jih je med festivalom pred mikrofon povabila Tesa Drev Juh.
Od 16. in 24. januarjem je potekal 37. Tržaški filmski festival. Dogodek, ki je osredotočen na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo, je imel letos močno slovensko udeležbo – glavno nagrado za najboljši celovečerni film je prejela slovenska režiserka Kukla za svoj celovečerni prvenec Fantasy. Tričlanska žirija je o filmu zapisala, da »resničnost in fantazijo prepleta z lahkotnostjo in živahnostjo ter pripoveduje zgodbo, ki prevzame občinstvo. Z natančnostjo, spoštovanjem in empatijo raziskuje, kaj pomeni biti mlada ženska v globoko tradicionalnem okolju«. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo že nekaj let namenjajo režiserkam iz regije, je bila tokrat posvečena slovenskim režiserkam. To je bil prvi velik dogodek v tujini, kjer je bil prikazan sklop ustvarjanja slovenskih režiserk. Nekaj jih je med festivalom pred mikrofon povabila Tesa Drev Juh.
Predvajana glasba: 1. Dane Škerl: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Boris Šurbek Simfonični orkester RTV Slovenija Dirgent: Uroš Prevoršek 2. Janko Ravnik: Večerna pesem Izv.: Klavir: Zdenka Novak 3. Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Dejan Bravničar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Milan Horvat 4. Danilo Švara: Fantazija za oboo in klavir Izv.: Oboa: Božo Rogelj Klavir: Aci Bertoncelj
Predvajana glasba: 1. Dane Škerl: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Boris Šurbek Simfonični orkester RTV Slovenija Dirgent: Uroš Prevoršek 2. Janko Ravnik: Večerna pesem Izv.: Klavir: Zdenka Novak 3. Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Dejan Bravničar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Milan Horvat 4. Danilo Švara: Fantazija za oboo in klavir Izv.: Oboa: Božo Rogelj Klavir: Aci Bertoncelj
V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si plati Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.
V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si plati Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.
V AriZONI Armando Šturman v zmernem tempu niza domače in tuje glasbene novitete. Vabljeni k poslušanju ...
V AriZONI Armando Šturman v zmernem tempu niza domače in tuje glasbene novitete. Vabljeni k poslušanju ...
Mladi Richard Wagner je zelo dobro zaznal potencial francoske velike opere, zato jo je sprejel z odprtimi rokami. Leta 1838 se je odločil, da bo »z razkošno ekstravaganco presegel vse dotedanje primere«, in do novembra leta 1840 je končal svojega Rienzija.
Mladi Richard Wagner je zelo dobro zaznal potencial francoske velike opere, zato jo je sprejel z odprtimi rokami. Leta 1838 se je odločil, da bo »z razkošno ekstravaganco presegel vse dotedanje primere«, in do novembra leta 1840 je končal svojega Rienzija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
"Bori dehteči, bori dehteči ..." Pesem s Krasa je morda ena najbolj znanih Kosovelovih pesmi, v kateri je impresijo že začel združevati z ekspresivnim pomenom. Vendar v njej ne prevladata na primer ekspresionistični temi nemoči ali groze smrti, ampak precej spodbudnejši toni. Interpretira Slavko Cerjak, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2006.
"Bori dehteči, bori dehteči ..." Pesem s Krasa je morda ena najbolj znanih Kosovelovih pesmi, v kateri je impresijo že začel združevati z ekspresivnim pomenom. Vendar v njej ne prevladata na primer ekspresionistični temi nemoči ali groze smrti, ampak precej spodbudnejši toni. Interpretira Slavko Cerjak, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2006.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Se spominjate simpatične najstnice orientalskega videza, ki je z zadržanimi čustvi in hrapavim glasom konec leta 1988 prepevala Twist in My Sobriety? To je bil čas navdušenja nad albumom Solitude Standing Suzanne Vega, po katerem so odre spet zasedla dekleta s kitaro – tudi kot odgovor na pretirano uporabo računalnika v glasbi. Tanita je v tem slogu nadaljevala, a vse očitneje je bilo, da zorenje ni imelo pravega odmeva v širši popularni glasbi, čeprav je ohranjala podobno formulo skladanja pesmi. »Umetnik mora ustvarjati v svojem času,« je dejala po tem, ko se je ozrla v preteklost. Najnovejši album Liar namreč doživlja kot nadaljevanje uspešnega prvenca Ancient Heart, vendar z vidika zrele ženske, ki se zaveda težkih razmer okoli sebe.
Se spominjate simpatične najstnice orientalskega videza, ki je z zadržanimi čustvi in hrapavim glasom konec leta 1988 prepevala Twist in My Sobriety? To je bil čas navdušenja nad albumom Solitude Standing Suzanne Vega, po katerem so odre spet zasedla dekleta s kitaro – tudi kot odgovor na pretirano uporabo računalnika v glasbi. Tanita je v tem slogu nadaljevala, a vse očitneje je bilo, da zorenje ni imelo pravega odmeva v širši popularni glasbi, čeprav je ohranjala podobno formulo skladanja pesmi. »Umetnik mora ustvarjati v svojem času,« je dejala po tem, ko se je ozrla v preteklost. Najnovejši album Liar namreč doživlja kot nadaljevanje uspešnega prvenca Ancient Heart, vendar z vidika zrele ženske, ki se zaveda težkih razmer okoli sebe.
Povojna Nemčija je morala po letih nacistične represije svobodo govora odkriti na novo. Sredi hladne vojne, z Američani na eni strani in Sovjeti na drugi, so kabaretisti s šegavo norčavostjo obračunali z “nelagodji” nemške polpreteklosti, hkrati pa začeli račune polagati norostim novih časov.
Povojna Nemčija je morala po letih nacistične represije svobodo govora odkriti na novo. Sredi hladne vojne, z Američani na eni strani in Sovjeti na drugi, so kabaretisti s šegavo norčavostjo obračunali z “nelagodji” nemške polpreteklosti, hkrati pa začeli račune polagati norostim novih časov.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.
Koncertantna glasba za solistični inštrument in orkester je svoj prvi impulz dobila v obdobju baroka. Sijajen razvoj je dosegla v drugi polovici 18. stoletja, romantični slog pa je dal tej obliki tristavčno zaokroženost, kar je vzljubilo tudi občinstvo. Na ruskih koncertnih odrih je koncert za solistični inštrrument in orkester najbolj uveljavil Peter Iljič Čajkovski. Ob njem je svoj slog, ki se je zgledoval pri Franzu Lisztu, na poseben način razvil Nikolaj Rimski-Korsakov. 'Sodobnika: Čajkovski in Korsakov' v oddaji 'Čas prostor in glasba'.
Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.
Konec minulega leta je izšla knjiga Marije Kacin 'Primorska šola na prepihu', s katero so se spomnili 80-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji. V Cankarjevem domu v Ljubljani se z uprizoritvijo romana Ivana Cankarja na Klancu v režiji Jerneja Lorencija pridružujejo letošnjemu Cankarjevemu letu – kot ste v naši oddaji že lahko slišali, leto 2026 ni le Kosovelovo, pač pa tudi Cankarjevo in tudi Kettejevo leto. V oddaji se posvetimo tudi uporu. Izšel je namreč novi CD Ženskega pevskega zbora Kombinat z naslovom UPOR in pika. ''Ker upor je pravica. In upor je dolžnost,'' pravijo Kombinatke. Glasbeni okvir pa bodo po izboru Iztoka Novaka Easya skladbe iz kultnega albuma beograjske zasedbe Ekatarina Velika S’ vetrom uz lice iz leta 1986.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Letos mineva 75 let od smrti skladatelja Arnolda Schönberga. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil - najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji. V tokratni oddaji bodo zveneli samospevi iz njegovega zgodnjega obdobja.
Letos mineva 75 let od smrti skladatelja Arnolda Schönberga. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil - najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji. V tokratni oddaji bodo zveneli samospevi iz njegovega zgodnjega obdobja.
V Francki je neka moč, ki ji jo osebno zelo zavidam, je dejal režiser Jernej Lorenci pred premierno uprizoritvijo romana Ivana Cankarja Na klancu, ki bo zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. V glavnih vlogah nastopata Tamara Avguštin in Gregor Zorc. V oddaji tudi o koncertu pianista Alexandra Gadjieva, ki bo nastopil na 3. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor, in 5. Dnevih poljskega filma. V Slovenski kinoteki z njimi zaznamujejo 100. obletnico rojstva Andrzeja Wajde, enega največjih mojstrov poljske kinematografije.
V Francki je neka moč, ki ji jo osebno zelo zavidam, je dejal režiser Jernej Lorenci pred premierno uprizoritvijo romana Ivana Cankarja Na klancu, ki bo zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. V glavnih vlogah nastopata Tamara Avguštin in Gregor Zorc. V oddaji tudi o koncertu pianista Alexandra Gadjieva, ki bo nastopil na 3. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor, in 5. Dnevih poljskega filma. V Slovenski kinoteki z njimi zaznamujejo 100. obletnico rojstva Andrzeja Wajde, enega največjih mojstrov poljske kinematografije.
Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.
Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.
Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.
Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.
Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.
Poslušajte Zupanove izvedbe v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Marie von Webra, Jeana Riviera in Jakoba Ježa. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb s klarinetistom Alojzem Zupanom, ki je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1957/1958 do sezone 1999/2000 in ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Alojz Zupan je leta 1961 diplomiral iz klarineta pri profesorju Mihaelu Gunzku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je od leta 1974 do upokojitve tudi sam poučeval in bil predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala, med letoma 1989 in 2007 pa je vodil tudi Delavsko godbo Trbovlje. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi Bettetovo nagrado za vrhunske solistične glasbene nastope, leta 1982, in nagrado Prešernovega sklada s Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana, leta 1983. Alojza Zupana bomo predstavili kot solista in komornega glasbenika v 1. stavku Koncertantne simfonije v Es-duru za oboo, klarinet, rog in fagot, KV297b, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Concertinu za klarinet in orkester v Es-duru, op. 26, Carla Marie von Webra, Koncertu za klarinet in godalni orkester Jeana Riviera in Strofah za oboo, klarinet in godala Jakoba Ježa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 29. januarja ob 17.05.
Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s tematizacijo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno integrira intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretencioznost in blagost izreke. Z Ano Pepelnik smo se o knjigi V drevo, ki je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, pogovarjali julija lani, takrat je tudi interpretirala nekaj pesmi iz knjige.
Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s tematizacijo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno integrira intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretencioznost in blagost izreke. Z Ano Pepelnik smo se o knjigi V drevo, ki je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, pogovarjali julija lani, takrat je tudi interpretirala nekaj pesmi iz knjige.
Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
Ravel je bil očaran nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev. Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal, K 620 Fernando Sor: Introdukcija in variacije na Mozartovo temo Oh cara armonia iz opere Čarobna piščal, op. 9 Mihail Ivanovič Glinka: Variacije na Mozartovo temo za klavir Peter Iljič Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G – duru, op. 61 (Mozartiana) Wolfgang Amadeus Mozart / Jens Schöwing: Adagio iz Sonate za klavir št.12
Wolfgang Amadeus Mozart se je s svojo genialnostjo zapisal v glasbeno zgodovino, s svojimi deli pa je močno vplival tudi na ustvarjanje poznejših skladateljev. Na sporedu: Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura k operi Čarobna piščal, K 620 Fernando Sor: Introdukcija in variacije na Mozartovo temo Oh cara armonia iz opere Čarobna piščal, op. 9 Mihail Ivanovič Glinka: Variacije na Mozartovo temo za klavir Peter Iljič Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G – duru, op. 61 (Mozartiana) Wolfgang Amadeus Mozart / Jens Schöwing: Adagio iz Sonate za klavir št.12
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za to nagrado. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot, iz katere je tudi pesem Črni ptič. Lani pa je izšla že njena nova zbirka z naslovom Od daleč. Interpretka Sabina Kogovšek, rešiserka Saška Rakef, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2023.
Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, eden najvplivnejših v 19. stoletju, je že za življenja doživel uspeh in slavo, in čeprav ni zanikal znanja, ki ga je prejel od svojih učiteljev, se je imel za skladatelja samouka, ki je iznašel svoj lastni in edinstveni slog ustvarjanja. Svoje prvo zmagoslavje je doživel s tretjo opero Nabucco, ki jo je napisal za milansko Scalo. Na sporedu: Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco Giuseppe Verdi / Temistocle Solera: Nabucco – recitativ, arija in cabaletta Abigaile iz 2. dejanja Giovanni Bottesini: Elegija za kontrabas in klavir Giovanni Bottesini: Tarantella za kontrabas in klavir
Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi, eden najvplivnejših v 19. stoletju, je že za življenja doživel uspeh in slavo, in čeprav ni zanikal znanja, ki ga je prejel od svojih učiteljev, se je imel za skladatelja samouka, ki je iznašel svoj lastni in edinstveni slog ustvarjanja. Svoje prvo zmagoslavje je doživel s tretjo opero Nabucco, ki jo je napisal za milansko Scalo. Na sporedu: Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco Giuseppe Verdi / Temistocle Solera: Nabucco – recitativ, arija in cabaletta Abigaile iz 2. dejanja Giovanni Bottesini: Elegija za kontrabas in klavir Giovanni Bottesini: Tarantella za kontrabas in klavir
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika. Na sporedu: Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D - duru Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305 Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet v B - duru Sylvius Leopold Weiss: Fantazija
Skladateljska prizadevanja Leopolda Mozarta je kmalu zasenčila izredna nadarjenost njegovega sina Wolfganga. Njegovemu odličnemu glasbenemu vodstvu muzikologi pripisujejo zasluge za to, da se je Wolfgang Amadeus Mozart iz izjemno nadarjenega dečka lahko razvil v genialnega zrelega glasbenika. Na sporedu: Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D - duru Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305 Ignaz Joseph Pleyel: Koncert za klarinet v B - duru Sylvius Leopold Weiss: Fantazija
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
Bili smo na koncertu ameriške zasedbe The Dream Syndicate. Predstavljamo prevod knjige Mojster pobega avtorja Jonathana Freedlanda - o človeku, ki si je utrl pot iz Auschwitza, da bi posvaril svet. Ni druge izbire pa je film korejskega režiserja Parka Chan-wooka. Prežet s črnim humorjem spremlja prigode družinskega moža, ki skuje svojevrsten način, kako se spopasti z brezposelnostjo.
Bili smo na koncertu ameriške zasedbe The Dream Syndicate. Predstavljamo prevod knjige Mojster pobega avtorja Jonathana Freedlanda - o človeku, ki si je utrl pot iz Auschwitza, da bi posvaril svet. Ni druge izbire pa je film korejskega režiserja Parka Chan-wooka. Prežet s črnim humorjem spremlja prigode družinskega moža, ki skuje svojevrsten način, kako se spopasti z brezposelnostjo.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo: Ati Soss: Januarska tema – solist saksofonist Dušan Veble Gašper Bertoncelj/Tadej Tomšič: Iz Happened Again – solist bobnar Gašper Bertoncelj James van Heusen/Sammy Cahn/Michael Abene: Come Fly With Me – solista pevec Kurt Elling, pianist Laurence Hobgood Blaž Trček/Aleš Avbelj: Dig-a-Ding-Dang – solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh, kitarist Primož Grašič Jiggs Whigham/Peter Herbolzheimer: Short Story – solist pozavnist Jiggs Whigham
V oddaji poslušamo: Ati Soss: Januarska tema – solist saksofonist Dušan Veble Gašper Bertoncelj/Tadej Tomšič: Iz Happened Again – solist bobnar Gašper Bertoncelj James van Heusen/Sammy Cahn/Michael Abene: Come Fly With Me – solista pevec Kurt Elling, pianist Laurence Hobgood Blaž Trček/Aleš Avbelj: Dig-a-Ding-Dang – solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh, kitarist Primož Grašič Jiggs Whigham/Peter Herbolzheimer: Short Story – solist pozavnist Jiggs Whigham
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Pesnik Peter Kolšek, ki je živel med letoma 1951 in 2019, je v eni od svojih pesmi zapisal: "Minljivost in večnost sta edini obstojni par." Ob nostalgičnem spominu na preteklost se je v svoji poeziji polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj. Izdal je osem pesniških zbirk, deveta je izšla dve leti po smrti. Je tudi avtor pisemskega romana v soavtorstvu z Brino Svit ter več kulturno-refleksivnih knjig in pesniških antologij. Avtor oddaje Vlado Motnikar, interpretacija Matija Rupel in Žiga Udir, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2021. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnik Peter Kolšek, ki je živel med letoma 1951 in 2019, je v eni od svojih pesmi zapisal: "Minljivost in večnost sta edini obstojni par." Ob nostalgičnem spominu na preteklost se je v svoji poeziji polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj. Izdal je osem pesniških zbirk, deveta je izšla dve leti po smrti. Je tudi avtor pisemskega romana v soavtorstvu z Brino Svit ter več kulturno-refleksivnih knjig in pesniških antologij. Avtor oddaje Vlado Motnikar, interpretacija Matija Rupel in Žiga Udir, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2021. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Jazz trobentač in skladatelj Rok Nemanič je izdal album Parada, v katerem se predstavlja v drugačni luči, z glasbo za pihalne orkestre. Devet raznovrstnih glasbenih zgodb so posneli štirje pihalni orkestri. Skladatelja Roka Nemaniča in Mitjo Tavčarja, enega izmed dirigentov, je v studiu gostila Mojca Maljevac.
Jazz trobentač in skladatelj Rok Nemanič je izdal album Parada, v katerem se predstavlja v drugačni luči, z glasbo za pihalne orkestre. Devet raznovrstnih glasbenih zgodb so posneli štirje pihalni orkestri. Skladatelja Roka Nemaniča in Mitjo Tavčarja, enega izmed dirigentov, je v studiu gostila Mojca Maljevac.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: Duetu pevk pri društvu plesalk za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča, pevkam ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Mladi Zarji iz Kulturnega društva France Prešeren Račna, Ljudskim pevcem iz Luč iz Kulturno umetniškega društva Tone Mlačnik Luče in godcema iz folklorne skupine Podkuca Kulturnega društva Dobrava Naklo. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: Duetu pevk pri društvu plesalk za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča, pevkam ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Mladi Zarji iz Kulturnega društva France Prešeren Račna, Ljudskim pevcem iz Luč iz Kulturno umetniškega društva Tone Mlačnik Luče in godcema iz folklorne skupine Podkuca Kulturnega društva Dobrava Naklo. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner spisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas prepustimo tej, še nekaj besed o sami vsebini prvega dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gozd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena sreča Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.
V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner spisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas prepustimo tej, še nekaj besed o sami vsebini prvega dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gozd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena sreča Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.