Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: Londonska uvertura Izvajalca: Londonski simfonični orkester in dirigent sir John Barbirolli Charles Villiers Stanford: Trije moteti, op. 38 Izvajalca: Komorni zbor Ave in dirigent Andraž Hauptman Benjamin Britten: Serenada za rog, tenor in orkester, op. 31 Izvajalci: Boštjan Lipovšek, rog; James Oxley, tenor; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Cyril Scott: Jezero Tallahas Izvajalca: Ali Dermelj, violina; Pavel Šivic, klavir
Na sporedu: John Ireland: Londonska uvertura Izvajalca: Londonski simfonični orkester in dirigent sir John Barbirolli Charles Villiers Stanford: Trije moteti, op. 38 Izvajalca: Komorni zbor Ave in dirigent Andraž Hauptman Benjamin Britten: Serenada za rog, tenor in orkester, op. 31 Izvajalci: Boštjan Lipovšek, rog; James Oxley, tenor; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Cyril Scott: Jezero Tallahas Izvajalca: Ali Dermelj, violina; Pavel Šivic, klavir
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
"Zaradi kostanja ne vidiš gob in zaradi gob ne vidiš kostanja," je v enem od še neobjavljenih besedil zapisal Primož Čučnik (1971), eden bolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije. Ta avtor, ki je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, se v novejših besedilih naslanja na skladatelja Johna Cagea (1912–1992) in njegovo knjižno delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025), ki ga je Čučnik tudi prevajal. Na ameriškega skladatelja se navezuje tako po naslovu kot tudi po načinu ubesedovanja. Gre za krajša besedila, ki so med poezijo v prozi in kratko zgodbo, vezana pa so predvsem na vsakdanje življenje. Izbrali smo jih šest. Interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
"Zaradi kostanja ne vidiš gob in zaradi gob ne vidiš kostanja," je v enem od še neobjavljenih besedil zapisal Primož Čučnik (1971), eden bolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije. Ta avtor, ki je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, se v novejših besedilih naslanja na skladatelja Johna Cagea (1912–1992) in njegovo knjižno delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025), ki ga je Čučnik tudi prevajal. Na ameriškega skladatelja se navezuje tako po naslovu kot tudi po načinu ubesedovanja. Gre za krajša besedila, ki so med poezijo v prozi in kratko zgodbo, vezana pa so predvsem na vsakdanje življenje. Izbrali smo jih šest. Interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
Jutri se v Benetkah v galeriji Dell’Accademia odpira razstava Marine Abramović Transforming Energy. V ljubljanski galeriji Equrna nocoj odpirajo razstavo del iz zapuščine Metke Krašovec. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor pa so pripravili razstavo Proti pozabi – Za mir in solidarnost v Evropi, ki je nastala v okviru mednarodne študijske izmenjave mladih.
Jutri se v Benetkah v galeriji Dell’Accademia odpira razstava Marine Abramović Transforming Energy. V ljubljanski galeriji Equrna nocoj odpirajo razstavo del iz zapuščine Metke Krašovec. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor pa so pripravili razstavo Proti pozabi – Za mir in solidarnost v Evropi, ki je nastala v okviru mednarodne študijske izmenjave mladih.
V oddaji poslušamo skladbe: Tone Janša: Polnoč - solist saksofonist Tone Janša Tone Janša: Mea Parvitas - solisti saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin, kitarist Primož Grašič in pianist Silvo Stingl Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet - solist klarinetist Ati Soss Charlie Parker/Jože Privšek: Yarbird Suite - solist kitarist Milan Ferlež Chick Corea: Got a Match - solisti saksofonista Primož Fleischman in Tadej Tomšič, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla in pianist Blaž Jurjevčič
V oddaji poslušamo skladbe: Tone Janša: Polnoč - solist saksofonist Tone Janša Tone Janša: Mea Parvitas - solisti saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin, kitarist Primož Grašič in pianist Silvo Stingl Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet - solist klarinetist Ati Soss Charlie Parker/Jože Privšek: Yarbird Suite - solist kitarist Milan Ferlež Chick Corea: Got a Match - solisti saksofonista Primož Fleischman in Tadej Tomšič, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla in pianist Blaž Jurjevčič
Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in borbo žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tone – Gaber Trseglav Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Dekle iz množice – Miranda Trnjanin Ženska – Marinka Štern Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in borbo žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tone – Gaber Trseglav Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Dekle iz množice – Miranda Trnjanin Ženska – Marinka Štern Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Mineva sto let (8. maja) odkar se je rodil Mitja Mejak, literarni kritik in esejist, tudi urednik Uredništva kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih od 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta leta 1975. Četrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Književnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 izšli v knjigi Portreti. Oddajo o Mitju Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.
Mineva sto let (8. maja) odkar se je rodil Mitja Mejak, literarni kritik in esejist, tudi urednik Uredništva kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih od 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta leta 1975. Četrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Književnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 izšli v knjigi Portreti. Oddajo o Mitju Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.
Napovedujemo nedeljski koncert v portoroškem Avditoriju, kjer bodo gostili zasedbo vrhunskega bobnarja, ki je svetovno slavo dosegel kot dolgoletni član ameriške zasedbe Toto. Simon Phillips na tokratni evropski turneji predstavlja svoj novi projekt Protocol 6. Mojca Maljevac se je o legendarnem jazz rock fenomenu pogovarjala z odličnim bobnarjem Davidom Morganom. V nadaljevanju oddaje pa se bomo spomnili tudi Keitha Jarretta, ki bo konec tedna obrnil 81. stran v svoji knjigi življenja.
Napovedujemo nedeljski koncert v portoroškem Avditoriju, kjer bodo gostili zasedbo vrhunskega bobnarja, ki je svetovno slavo dosegel kot dolgoletni član ameriške zasedbe Toto. Simon Phillips na tokratni evropski turneji predstavlja svoj novi projekt Protocol 6. Mojca Maljevac se je o legendarnem jazz rock fenomenu pogovarjala z odličnim bobnarjem Davidom Morganom. V nadaljevanju oddaje pa se bomo spomnili tudi Keitha Jarretta, ki bo konec tedna obrnil 81. stran v svoji knjigi življenja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratno oddajo posvečamo petdeseti obletnici delovanja Folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Gre za eno vidnejših folklornih skupin na Dolenjskem, ki že pol stoletja raziskuje in ohranja ljudsko izročilo, pri čemer posebej izpostavlja svoje delo na področju tradicionalne dolenjske noše ter plesnega in glasbenega izročila. V oddaji poslušamo tudi skladbe iz novega albuma, ki so ga Kresovci izdali ob omenjeni obletnici.
Tokratno oddajo posvečamo petdeseti obletnici delovanja Folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Gre za eno vidnejših folklornih skupin na Dolenjskem, ki že pol stoletja raziskuje in ohranja ljudsko izročilo, pri čemer posebej izpostavlja svoje delo na področju tradicionalne dolenjske noše ter plesnega in glasbenega izročila. V oddaji poslušamo tudi skladbe iz novega albuma, ki so ga Kresovci izdali ob omenjeni obletnici.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Tudi tokrat vas vabim med leve v afriško savano. Glasba, tudi drugega dela muzikala Levji kralj, je delo Eltona Johna, besedila pa Tima Ricea. Muzikal so v ZDA prvič uprizorili 8. julija leta 1997, na evropske odrske deske pa je prišel 19. oktobra leta 1999. Pripoveduje pa zgodbo o mladem levjem princu Simba, ki dneve preživlja v raziskovanju afriške savane. Ko tragedija, ki jo je zrežiral Simbijev zlobni stric Scar, terja očetovo življenje, Simba zbeži iz dežele, za sabo pa pusti življenje, kakršnega je poznal. A ne mine dolgo časa, ko se mora upreti mogočnemu sovražniku, slediti svoji usodi in postati kralj.
Tudi tokrat vas vabim med leve v afriško savano. Glasba, tudi drugega dela muzikala Levji kralj, je delo Eltona Johna, besedila pa Tima Ricea. Muzikal so v ZDA prvič uprizorili 8. julija leta 1997, na evropske odrske deske pa je prišel 19. oktobra leta 1999. Pripoveduje pa zgodbo o mladem levjem princu Simba, ki dneve preživlja v raziskovanju afriške savane. Ko tragedija, ki jo je zrežiral Simbijev zlobni stric Scar, terja očetovo življenje, Simba zbeži iz dežele, za sabo pa pusti življenje, kakršnega je poznal. A ne mine dolgo časa, ko se mora upreti mogočnemu sovražniku, slediti svoji usodi in postati kralj.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Karola Szymanowskega je globoko ganila stara perzijska poezija; njegovo Simfonijo št. 3 je vzpodbudilo besedilo Džalala-ad-Din Rumija – Mavlana iz 13. stoletja, ustanovitelja meniškega reda plešočih dervišev. Simfonija št. 3, Pesem o noči, je skladateljeva zvočna predstava noči – kozmičnega misterija, iz katerega nastaja individuum. Odnos med nočjo in jazom pa simbolizirata jaz – solist tenorist – in ti – zbor. Orkester skrbi za več sto zvočnih barv, predvsem s početverjeno zasedbo pihal in trobil ter z bogato zasedbo tolkalcev, pa še s klavirjem, čelesto, harfama in orglami. Simfonijo izvajajo Zbor in Simfonični orkester iz Birminghama ter solist, tenorist Jon Garrison pod vodstvom Simona Rattla.
Karola Szymanowskega je globoko ganila stara perzijska poezija; njegovo Simfonijo št. 3 je vzpodbudilo besedilo Džalala-ad-Din Rumija – Mavlana iz 13. stoletja, ustanovitelja meniškega reda plešočih dervišev. Simfonija št. 3, Pesem o noči, je skladateljeva zvočna predstava noči – kozmičnega misterija, iz katerega nastaja individuum. Odnos med nočjo in jazom pa simbolizirata jaz – solist tenorist – in ti – zbor. Orkester skrbi za več sto zvočnih barv, predvsem s početverjeno zasedbo pihal in trobil ter z bogato zasedbo tolkalcev, pa še s klavirjem, čelesto, harfama in orglami. Simfonijo izvajajo Zbor in Simfonični orkester iz Birminghama ter solist, tenorist Jon Garrison pod vodstvom Simona Rattla.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost Marko Hatlak, velemojster harmonike, ki združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost Marko Hatlak, velemojster harmonike, ki združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 7. novembra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu vodil sir Simon Rattle. Na programu sta bili SImfonija št. 2 Roberta Schumanna in baletna suita Ognjena ptica Igorja Stravinskega.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 7. novembra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu vodil sir Simon Rattle. Na programu sta bili SImfonija št. 2 Roberta Schumanna in baletna suita Ognjena ptica Igorja Stravinskega.
Pri založbi Umco je izšla knjiga Zakon privlačnosti Jurija Hudolina, ki se giblje med potopisom, romanom in zgodovinsko čitanko, v njej pa avtor raziskuje območje med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Pri Založbi ZRC SAZU pa so izdali Etimološki slovar slovenskih zoonimov avtorice dr. Metke Furlan, v katerem je zbranih več kot 6700 analiz poimenovanj za živali.
Pri založbi Umco je izšla knjiga Zakon privlačnosti Jurija Hudolina, ki se giblje med potopisom, romanom in zgodovinsko čitanko, v njej pa avtor raziskuje območje med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Pri Založbi ZRC SAZU pa so izdali Etimološki slovar slovenskih zoonimov avtorice dr. Metke Furlan, v katerem je zbranih več kot 6700 analiz poimenovanj za živali.
V Prvi vrsti živo v studiu 13 nastopa zasedba Caminoigra, ki jo sestavljajo Jan Tomšič, Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Žiga Golob.
V Prvi vrsti živo v studiu 13 nastopa zasedba Caminoigra, ki jo sestavljajo Jan Tomšič, Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Žiga Golob.
Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije dobila za dramaturgijo štirih predstav: Toxic, Toxic 2, Kot noč in dan ter Lav iz in di er. Borinova si je nagrado prislužila tudi za štiri avtorske literarno-gledališke projekte, v katerih je občinstvu na dogodkih zunaj gledališke hiše med drugim predstavila kultnega avtorja Kekčevih zgodb Josipa Vandota, mariborsko legendo Rudolfa Maistra in pesnika Pohorja Janka Glazerja. Dramaturginjo je nedavno pred mikrofon povabila Brigita Mohorič, novinarka Radia Maribor, v ospredju pogovora pa so bila vprašanja o vlogi in delu dramaturginje pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče. Vabimo vas k poslušanju!
Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije dobila za dramaturgijo štirih predstav: Toxic, Toxic 2, Kot noč in dan ter Lav iz in di er. Borinova si je nagrado prislužila tudi za štiri avtorske literarno-gledališke projekte, v katerih je občinstvu na dogodkih zunaj gledališke hiše med drugim predstavila kultnega avtorja Kekčevih zgodb Josipa Vandota, mariborsko legendo Rudolfa Maistra in pesnika Pohorja Janka Glazerja. Dramaturginjo je nedavno pred mikrofon povabila Brigita Mohorič, novinarka Radia Maribor, v ospredju pogovora pa so bila vprašanja o vlogi in delu dramaturginje pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče. Vabimo vas k poslušanju!
Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).
Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).
Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko instalacij iz legokock. Grad že več kot 400 let poseduje in upravlja ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Zakon privlačnosti pa je naslov knjige pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki ga posveča območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.
Tik čez zahodno mejo, na Devinskem gradu so na ogled postavili prav posebno zbirko instalacij iz legokock. Grad že več kot 400 let poseduje in upravlja ena najstarejših evropskih plemiških rodbin, nemška družina italijanskega porekla Thurn und Taxis. Zakon privlačnosti pa je naslov knjige pesnika, pisatelja in prevajalca Jurija Hudolina. Gre za svojevrsten, zelo oseben potopis ustvarjalca, ki ga posveča območju med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom.
Pred sobotnim začetkom 61. umetniškega bienala vas popeljemo v Benetke, kjer sicer letošnjo manifestacijo spremlja kar nekaj zapletov. V slovenskem paviljonu bo skupina Nonument Group predstavila projekt Zvočna sled nevidne hiše – ta temelji na začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. V Kettejevem letu so v Ilirski Bistrici sklenili počastiti pesnikov jubilej z izdajo njegovega najbolj znanega dela za otroke Šivilja in škarjice. Izvirno likovno opremo so zaupali priznanemu ustvarjalcu in raziskovalcu ljudskega izročila Romeu Volku. V drugem delu oddaje pa vam predstavimo še knjigo Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret, v kateri so zbrani članki in predavanja Aleksandra Bassina.
Pred sobotnim začetkom 61. umetniškega bienala vas popeljemo v Benetke, kjer sicer letošnjo manifestacijo spremlja kar nekaj zapletov. V slovenskem paviljonu bo skupina Nonument Group predstavila projekt Zvočna sled nevidne hiše – ta temelji na začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. V Kettejevem letu so v Ilirski Bistrici sklenili počastiti pesnikov jubilej z izdajo njegovega najbolj znanega dela za otroke Šivilja in škarjice. Izvirno likovno opremo so zaupali priznanemu ustvarjalcu in raziskovalcu ljudskega izročila Romeu Volku. V drugem delu oddaje pa vam predstavimo še knjigo Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret, v kateri so zbrani članki in predavanja Aleksandra Bassina.
V Prvi vrsti živo v studiu 13 nastopa zasedba Caminoigra, ki jo sestavljajo Jan Tomšič, Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Žiga Golob.
V Prvi vrsti živo v studiu 13 nastopa zasedba Caminoigra, ki jo sestavljajo Jan Tomšič, Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Žiga Golob.
Na sporedu: Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48; Italijanski capriccio, op. 45 in Sladko sanjarjenje v priredbi za violo in klavir.
Na sporedu: Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48; Italijanski capriccio, op. 45 in Sladko sanjarjenje v priredbi za violo in klavir.
Oddelek za jazz na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ima tudi veliki jazzovski orkester. Njegov dirigent je Jaka Kopač, za koncert v Jazz Klubu Kazina pa ga je vodila češka komponistka Štěpánka Balcarová.
Oddelek za jazz na Konzervatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ima tudi veliki jazzovski orkester. Njegov dirigent je Jaka Kopač, za koncert v Jazz Klubu Kazina pa ga je vodila češka komponistka Štěpánka Balcarová.
Smetana je leta 1848 odprl vrata svojega glasbenega inštituta, kjer je primarno poučeval igranje klavirja, ob tem pa poučeval še zasebno. Leto pozneje se je finančno dobro situiran poročil s Katarino Kolarovo in se za nekaj let ustalil v Pragi, kjer je kot vidna oseba v tamkajšnjem glasbeno-kulturnem dogajanju pridobival vse večji ugled. V tem času je napisal tudi Simfonijo v E-duru, op. 6, 'Zmagoslavno'.
Smetana je leta 1848 odprl vrata svojega glasbenega inštituta, kjer je primarno poučeval igranje klavirja, ob tem pa poučeval še zasebno. Leto pozneje se je finančno dobro situiran poročil s Katarino Kolarovo in se za nekaj let ustalil v Pragi, kjer je kot vidna oseba v tamkajšnjem glasbeno-kulturnem dogajanju pridobival vse večji ugled. V tem času je napisal tudi Simfonijo v E-duru, op. 6, 'Zmagoslavno'.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vstop Tomaža Šalamuna (4. julij 1941–27. december 2014) v slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Poker (1966) je pomenil enega največjih pesniških prelomov pri nas po drugi svetovni vojni. Šalamun je večino svojega življenja posvetil pisanju poezije, saj je nenehno pesnil in tako ustvaril prek petdeset samostojnih pesniških zbirk; nekatere so izšle tudi po njegovi smrti. Poezija Tomaža Šalamuna je vse do danes ohranila svežino in igrivost. To velja tudi za njegovo pozno pesem z naslovom Žar, ki je izšla v pesniški zbirki Molusk (2013). Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Posneto leta 2014.
Vstop Tomaža Šalamuna (4. julij 1941–27. december 2014) v slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Poker (1966) je pomenil enega največjih pesniških prelomov pri nas po drugi svetovni vojni. Šalamun je večino svojega življenja posvetil pisanju poezije, saj je nenehno pesnil in tako ustvaril prek petdeset samostojnih pesniških zbirk; nekatere so izšle tudi po njegovi smrti. Poezija Tomaža Šalamuna je vse do danes ohranila svežino in igrivost. To velja tudi za njegovo pozno pesem z naslovom Žar, ki je izšla v pesniški zbirki Molusk (2013). Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Posneto leta 2014.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. V Zagrebu bosta nastopila kvartet vibrafonista Joela Rossa in duet pianista Geralda Claytona in kitarista Johna Scofielda. V ljubljanski Kino Šiška pa že jutri ponovno pride avstralski trio The Necks.
Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. V Zagrebu bosta nastopila kvartet vibrafonista Joela Rossa in duet pianista Geralda Claytona in kitarista Johna Scofielda. V ljubljanski Kino Šiška pa že jutri ponovno pride avstralski trio The Necks.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audna, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku, kjer je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest sestavljal najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat pozornost namenjal svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Pisal je o majhnih, običajnih stvareh ter jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Pet njegovih pesmi je prevedel Tone Škrjanec. Interpretira dramski igralec Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednika oddaje Gregor Podlogar in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audna, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku, kjer je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest sestavljal najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat pozornost namenjal svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Pisal je o majhnih, običajnih stvareh ter jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Pet njegovih pesmi je prevedel Tone Škrjanec. Interpretira dramski igralec Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednika oddaje Gregor Podlogar in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V nocojšnji Etnofoniji bomo skoraj v celoti zavrteli minialbum irske neofolkovske pevke Lise O'Neill z naslovom The Wind Doesn't Blow This Far, na katerem se O'Neillova znova izkaže kot izjemna interpretka in tudi kot tenkočutna komentatorka perečih težav, kot sta brezposelnost ali brezdomstvo.
V nocojšnji Etnofoniji bomo skoraj v celoti zavrteli minialbum irske neofolkovske pevke Lise O'Neill z naslovom The Wind Doesn't Blow This Far, na katerem se O'Neillova znova izkaže kot izjemna interpretka in tudi kot tenkočutna komentatorka perečih težav, kot sta brezposelnost ali brezdomstvo.
V videmskem Muzeju sodobne umetnosti smo si ogledali razstavo »Impresionizem in modernizem«, ki vključuje dela najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih sto petdeset let. Slike in skulpture so del zbirke švicarskega umetniškega muzeja v Winterthurju, kjer so konec 19. stoletja med prvimi prepoznali prodornost francoskih impresionistov. Gre za odmevno razstavo v Furlaniji - Julijski krajini, ki privablja vse več obiskovalcev. Pred odhodom v pokoj bomo v studiu gostili našo novinarsko kolegico Darjo Korez Korenčan. Ustvarjalka kulturnih oddaj že več kot štirideset let deluje v Kulturnem in umetniškem programu TV Slovenija in je ena od soustanoviteljic oddaje Osmi dan. Sicer pa več kot tri desetletja pripravlja oddajo Opus, avtorsko oddajo s področja klasične glasbe. Z njo bomo med drugim govorili o posebnostih poročanja s tega področja, o najopaznejših domačih in tujih ustvarjalcih, ki jih je spremljala, pa tudi številnih drugih temah, ki jih je predstavljala gledalcem. Predstavljamo še enega vsestranskega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval podobo naših oddaj. Andrej Lupinc je štiri desetletja deloval kot direktor fotografije in snemalec na Televiziji Slovenija. Nedavno je prejel nagrado iris Društva filmskih snemalcev za življenjsko delo. Poznamo pa ga tudi kot pisca kratkih zgodb in poezije, režiserja in scenarista, znanega protagonista alternativne scene v osemdesetih, zagrizenega ribiča in basista v prvi postavi Laibacha.
V videmskem Muzeju sodobne umetnosti smo si ogledali razstavo »Impresionizem in modernizem«, ki vključuje dela najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih sto petdeset let. Slike in skulpture so del zbirke švicarskega umetniškega muzeja v Winterthurju, kjer so konec 19. stoletja med prvimi prepoznali prodornost francoskih impresionistov. Gre za odmevno razstavo v Furlaniji - Julijski krajini, ki privablja vse več obiskovalcev. Pred odhodom v pokoj bomo v studiu gostili našo novinarsko kolegico Darjo Korez Korenčan. Ustvarjalka kulturnih oddaj že več kot štirideset let deluje v Kulturnem in umetniškem programu TV Slovenija in je ena od soustanoviteljic oddaje Osmi dan. Sicer pa več kot tri desetletja pripravlja oddajo Opus, avtorsko oddajo s področja klasične glasbe. Z njo bomo med drugim govorili o posebnostih poročanja s tega področja, o najopaznejših domačih in tujih ustvarjalcih, ki jih je spremljala, pa tudi številnih drugih temah, ki jih je predstavljala gledalcem. Predstavljamo še enega vsestranskega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval podobo naših oddaj. Andrej Lupinc je štiri desetletja deloval kot direktor fotografije in snemalec na Televiziji Slovenija. Nedavno je prejel nagrado iris Društva filmskih snemalcev za življenjsko delo. Poznamo pa ga tudi kot pisca kratkih zgodb in poezije, režiserja in scenarista, znanega protagonista alternativne scene v osemdesetih, zagrizenega ribiča in basista v prvi postavi Laibacha.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Zadnje štiri epizode trojanskega cikla izbirajo tematiko iz Vergilijevega epa Eneida in ji dramaturško sledijo samo v okviru zgodbe o Enejevem prihodu na Apeninski polotok. S tem bo tudi trojanski cikel zaokrožen. V naši radijski priredbi smo se kljub večstoletni razdalji med avtorjema odločili za istega pripovedovalca kot pri Homerjevih epih in seveda tudi za iste interprete bogov. Epizoda z naslovom Kdor je premagan, ta ni več nasilen tako in objesten je nastala po prvem spevu Eneide. Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Jezikovna in govorna podoba: Cvetka Šeruga Prek Prevajalec: Franc Bradač Vergilij – Aleš Valič Junona – Štefka Drolc Eolus – Zoran More Enej – Boris Ostan Neptunus: Boris Juh Venus – Marinka Štern Jupiter – Boris Kralj Ilionej – Iztok Jereb Dido – Violeta Tomič Ahates – Andrej Kurent Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995
Zadnje štiri epizode trojanskega cikla izbirajo tematiko iz Vergilijevega epa Eneida in ji dramaturško sledijo samo v okviru zgodbe o Enejevem prihodu na Apeninski polotok. S tem bo tudi trojanski cikel zaokrožen. V naši radijski priredbi smo se kljub večstoletni razdalji med avtorjema odločili za istega pripovedovalca kot pri Homerjevih epih in seveda tudi za iste interprete bogov. Epizoda z naslovom Kdor je premagan, ta ni več nasilen tako in objesten je nastala po prvem spevu Eneide. Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Jezikovna in govorna podoba: Cvetka Šeruga Prek Prevajalec: Franc Bradač Vergilij – Aleš Valič Junona – Štefka Drolc Eolus – Zoran More Enej – Boris Ostan Neptunus: Boris Juh Venus – Marinka Štern Jupiter – Boris Kralj Ilionej – Iztok Jereb Dido – Violeta Tomič Ahates – Andrej Kurent Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.