Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan z glasbo Albinonija, Emanuela Bacha, Händla in Haydna v 1. delu, Giulianija in Schuberta v drugem in Mozarta, Haydna, Webra, Tanejeva, Kalivode in Saint-Saënsa v tretjem.
V novi dan z glasbo Albinonija, Emanuela Bacha, Händla in Haydna v 1. delu, Giulianija in Schuberta v drugem in Mozarta, Haydna, Webra, Tanejeva, Kalivode in Saint-Saënsa v tretjem.
V novi dan z glasbo Albinonija, Emanuela Bacha, Händla in Haydna v 1. delu, Giulianija in Schuberta v drugem in Mozarta, Haydna, Webra, Tanejeva, Kalivode in Saint-Saënsa v tretjem.
V novi dan z glasbo Albinonija, Emanuela Bacha, Händla in Haydna v 1. delu, Giulianija in Schuberta v drugem in Mozarta, Haydna, Webra, Tanejeva, Kalivode in Saint-Saënsa v tretjem.
V oddaji bomo slišali izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo v okviru letošnjega džezovskega festivala v Ljubljani nastopili na različnih prizoriščih Cankarjevega doma. Poslušali bomo naslednje izvajalce: harfistko Brandee Younger, pevko Cecile McLorin Salvant, trobentačico Yazz Ahmed ter zasedbi Sc'ööf in Flock.
V oddaji bomo slišali izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo v okviru letošnjega džezovskega festivala v Ljubljani nastopili na različnih prizoriščih Cankarjevega doma. Poslušali bomo naslednje izvajalce: harfistko Brandee Younger, pevko Cecile McLorin Salvant, trobentačico Yazz Ahmed ter zasedbi Sc'ööf in Flock.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nenad Veličković (roj. l. 1962) je družbeno-kulturni delavec, profesor književnosti na sarajevski filozofski fakulteti, kolumnist in urednik ter pisatelj, čigar dela zaznamuje izrazit humoren ton. Knjigo Koncerti za oboo je napisal po očetovi smrti. Predtem sta z očetom petnajst let živela skupaj v stanovanju v stolpnici, pogosto kot tujca drug drugemu. Kot pravi pisatelj sam, je knjiga o očetu nekakšno opravičilo zaradi vsega, kar je naredil narobe ali česar ni naredil prav; toda polagoma se je začela spreminjati v knjigo o avtorju samem. Prevod Đurđa Strsoglavec, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Urban Gruden. Urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Nenad Veličković (roj. l. 1962) je družbeno-kulturni delavec, profesor književnosti na sarajevski filozofski fakulteti, kolumnist in urednik ter pisatelj, čigar dela zaznamuje izrazit humoren ton. Knjigo Koncerti za oboo je napisal po očetovi smrti. Predtem sta z očetom petnajst let živela skupaj v stanovanju v stolpnici, pogosto kot tujca drug drugemu. Kot pravi pisatelj sam, je knjiga o očetu nekakšno opravičilo zaradi vsega, kar je naredil narobe ali česar ni naredil prav; toda polagoma se je začela spreminjati v knjigo o avtorju samem. Prevod Đurđa Strsoglavec, interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Urban Gruden. Urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Naše predstave o Indiji, sploh njeni preteklosti, mnogokrat prikličejo poenostavljene podobe, ki so nastale kot posledica kolonialistične ignorance in občutka evropske duhovne in civilizacijske superiornosti, brezbrižnih kulturnih prevodov, prenašanja in vsiljevanja zahodnih konceptov in paradigem v njena raznolika okolja ter napačna branja njenih svojstvenih fenomenov.
Naše predstave o Indiji, sploh njeni preteklosti, mnogokrat prikličejo poenostavljene podobe, ki so nastale kot posledica kolonialistične ignorance in občutka evropske duhovne in civilizacijske superiornosti, brezbrižnih kulturnih prevodov, prenašanja in vsiljevanja zahodnih konceptov in paradigem v njena raznolika okolja ter napačna branja njenih svojstvenih fenomenov.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je bilo obdobje, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka 5. razreda in pisateljica. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A leta 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je bilo obdobje, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka 5. razreda in pisateljica. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A leta 2021.
Tokrat bomo slišali ansambel ARTE, ki bo izvedel Franckov »Klavirski kvintet« ter »Godalni kvartet« Krassimirja Kyurkchiyskega. Zasedba s člani: violinistoma Rositso Alexievo in Filipom Filipovim, violistko Stefanio Yankovo ter violončelistko Marino Hinovo so namreč omenjeni repertoar izvedli v Studiu 1 BNR v Sofiji v Bolgariji 16. junija 2023.
Tokrat bomo slišali ansambel ARTE, ki bo izvedel Franckov »Klavirski kvintet« ter »Godalni kvartet« Krassimirja Kyurkchiyskega. Zasedba s člani: violinistoma Rositso Alexievo in Filipom Filipovim, violistko Stefanio Yankovo ter violončelistko Marino Hinovo so namreč omenjeni repertoar izvedli v Studiu 1 BNR v Sofiji v Bolgariji 16. junija 2023.
18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Izkazalo se je, da gre za odkritje najstarejšega glasbila na svetu. V Narodnem muzeju v Ljubljani so včeraj, ob 30. obletnici tega dogodka, odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Mi pa še nekaj o predpremieri šeste predstave iz obsežnega cikla Dodekalogija 1972–1983 v režiji Tomija Janežiča v novogoriškem amfiteatru. Večjezična uprizoritev v ospredje postavlja reko Sočo – kot nemega pričevalca vojnih tragedij ter tihega spremljevalca osebnih spominov in preizkušenj.
18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Izkazalo se je, da gre za odkritje najstarejšega glasbila na svetu. V Narodnem muzeju v Ljubljani so včeraj, ob 30. obletnici tega dogodka, odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Mi pa še nekaj o predpremieri šeste predstave iz obsežnega cikla Dodekalogija 1972–1983 v režiji Tomija Janežiča v novogoriškem amfiteatru. Večjezična uprizoritev v ospredje postavlja reko Sočo – kot nemega pričevalca vojnih tragedij ter tihega spremljevalca osebnih spominov in preizkušenj.
V nekaterih kinih po Sloveniji je svojo pot začel film angleškega režiserja Dannyja Boyla 28 let pozneje. Nadaljevanje kultne distopične grozljivke 28 dni pozneje nas popelje na od epidemije razdejano britansko otočje, na katerem so zavladali zombiji. Več o filmu, pri katerem je Boyle znova združil moči s scenaristom prvega dela Alexom Garlandom in direktorjem fotografije Anthonyjem Dodom Mantlom, pa Žiga Brdnik.
V nekaterih kinih po Sloveniji je svojo pot začel film angleškega režiserja Dannyja Boyla 28 let pozneje. Nadaljevanje kultne distopične grozljivke 28 dni pozneje nas popelje na od epidemije razdejano britansko otočje, na katerem so zavladali zombiji. Več o filmu, pri katerem je Boyle znova združil moči s scenaristom prvega dela Alexom Garlandom in direktorjem fotografije Anthonyjem Dodom Mantlom, pa Žiga Brdnik.
Tudi tokrat bo oddajo sklenil izjemni flamenko kitarist Vicente Amigo. Še prej pa: Chick Corea, brata Makarines in Robben Ford.
Tudi tokrat bo oddajo sklenil izjemni flamenko kitarist Vicente Amigo. Še prej pa: Chick Corea, brata Makarines in Robben Ford.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
''Ker ima Nova Gorica jasen začetek, se nam zdi, da bi morala imeti tudi konec, a ni tako,'' pravi arhitektka Eva Sušnik, arhitekt dr. Miloš Kosec pa doda, da ''mesto nikoli ni izgubljena priložnost, ker ima vedno prihodnost'' in da ''prevelike ambicije lahko povzročajo tudi prostorsko paralizo''. Razstava Sijoče nevidno mesto, ki je nastala v sodelovanju Eve Sušnik z umetniško-raziskovalnim kolektivom Nonument Group in si jo lahko ogledamo v Eda Centru, ''raziskuje in izpostavlja porušene, prezidane, na pol zgrajene, zapuščene in neizvedene projekte'' Nove Gorice. Predstavlja torej mesto v neki vzporedni resničnosti, v kateri bi vsi ti objekti danes stali na svojem mestu. ''Sprehajalec po širokih sončnih ulicah na vsakem koraku srečuje praznine, manjkajoče stavbe in nikoli dokončane ureditve javnega prostora, ki dajejo Novi Gorici dvojno podobo nedosegljivega ideala in nikoli končanega gradbišča.'' A lahko dodamo: Če bi se določeni objekti obdržali oz. uresničili, bi se najbrž drugače razvijala tudi njihova okolica, socialno okolje in razpoloženje mesta bi bila drugačna. Ali razstava ponuja odgovore na to ali pa je njen namen, da o njih razmišlja vsak zase in se potemtakem debata začne, kjer se razstava konča? Foto: Žiga Bratoš
''Ker ima Nova Gorica jasen začetek, se nam zdi, da bi morala imeti tudi konec, a ni tako,'' pravi arhitektka Eva Sušnik, arhitekt dr. Miloš Kosec pa doda, da ''mesto nikoli ni izgubljena priložnost, ker ima vedno prihodnost'' in da ''prevelike ambicije lahko povzročajo tudi prostorsko paralizo''. Razstava Sijoče nevidno mesto, ki je nastala v sodelovanju Eve Sušnik z umetniško-raziskovalnim kolektivom Nonument Group in si jo lahko ogledamo v Eda Centru, ''raziskuje in izpostavlja porušene, prezidane, na pol zgrajene, zapuščene in neizvedene projekte'' Nove Gorice. Predstavlja torej mesto v neki vzporedni resničnosti, v kateri bi vsi ti objekti danes stali na svojem mestu. ''Sprehajalec po širokih sončnih ulicah na vsakem koraku srečuje praznine, manjkajoče stavbe in nikoli dokončane ureditve javnega prostora, ki dajejo Novi Gorici dvojno podobo nedosegljivega ideala in nikoli končanega gradbišča.'' A lahko dodamo: Če bi se določeni objekti obdržali oz. uresničili, bi se najbrž drugače razvijala tudi njihova okolica, socialno okolje in razpoloženje mesta bi bila drugačna. Ali razstava ponuja odgovore na to ali pa je njen namen, da o njih razmišlja vsak zase in se potemtakem debata začne, kjer se razstava konča? Foto: Žiga Bratoš
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo se ustavili v dveh razstaviščih mariborske Kible, kjer istočasno razstavljata umetniška dela slikarka Katarina Toman Kracina in kipar Damijan Kracina iz Ljubljane, zakonski par, ki se vsak na svoji razstavi prvič predstavljata v Mariboru. Pogovarjali pa smo se tudi z avtorico znanstvene monografije Uradniki niso dr. Bredo Mulec, ki resnične zgodbe o disciplinskih postopkih uradnikov skozi stoletje pri nas predstavi v literarni obliki.
V oddaji o kulturi smo se ustavili v dveh razstaviščih mariborske Kible, kjer istočasno razstavljata umetniška dela slikarka Katarina Toman Kracina in kipar Damijan Kracina iz Ljubljane, zakonski par, ki se vsak na svoji razstavi prvič predstavljata v Mariboru. Pogovarjali pa smo se tudi z avtorico znanstvene monografije Uradniki niso dr. Bredo Mulec, ki resnične zgodbe o disciplinskih postopkih uradnikov skozi stoletje pri nas predstavi v literarni obliki.
Za otroke je Tomaž Habe napisal že več kot 350 skladb, poleg njih so v njegovem opusu tudi številna didaktična dela. Kot je skladatelj povedal v enem od intervjujev, so otroške pesmi stalnica v njegovem ustvarjanju. Tokrat bodo na sporedu Habetove otroške skladbe, za katere je napisal besedila in glasbo in so izšle v zbirki Pisana račka.
Za otroke je Tomaž Habe napisal že več kot 350 skladb, poleg njih so v njegovem opusu tudi številna didaktična dela. Kot je skladatelj povedal v enem od intervjujev, so otroške pesmi stalnica v njegovem ustvarjanju. Tokrat bodo na sporedu Habetove otroške skladbe, za katere je napisal besedila in glasbo in so izšle v zbirki Pisana račka.
V slovenski glasbi je premik v modernizem zaznamoval rod skladateljev, ki se je konec petdesetih in na začetku šestdesetih let šele uveljavljal v javnosti. Izjemoma, kot še nikoli prej v zgodovini slovenske glasbe, je nastopil enotno v skladateljski skupini Pro musica viva, ki bi ji morda lahko našli podobno v tridesetih letih v povezovanju učencev Slavka Osterca ali pa v avantgardistični skupini Klub mladih, v katero je bil od glasbenikov vključen samo Marij Kogoj. Začetke novega je zaznamovalo najprej delovanje Kluba slovenskih komponistov, skupine mladih in nadobudnih skladateljev. Iz te se je potem razvila skupina Pro musica viva. Kljub nasprotovanju akademskega mentorja Lucijana Marije Škerjanca je Petrič s skupino kolegov ustanovil Klub komponistov, s katerim je mlajša skladateljska generacija uveljavljala svoje glasbene nazore, in mu predsedoval.
V slovenski glasbi je premik v modernizem zaznamoval rod skladateljev, ki se je konec petdesetih in na začetku šestdesetih let šele uveljavljal v javnosti. Izjemoma, kot še nikoli prej v zgodovini slovenske glasbe, je nastopil enotno v skladateljski skupini Pro musica viva, ki bi ji morda lahko našli podobno v tridesetih letih v povezovanju učencev Slavka Osterca ali pa v avantgardistični skupini Klub mladih, v katero je bil od glasbenikov vključen samo Marij Kogoj. Začetke novega je zaznamovalo najprej delovanje Kluba slovenskih komponistov, skupine mladih in nadobudnih skladateljev. Iz te se je potem razvila skupina Pro musica viva. Kljub nasprotovanju akademskega mentorja Lucijana Marije Škerjanca je Petrič s skupino kolegov ustanovil Klub komponistov, s katerim je mlajša skladateljska generacija uveljavljala svoje glasbene nazore, in mu predsedoval.
Glasba skladateljev, ki je nastajala na Otoku v prvi polovici 20-tega stoletja. Takrat se je večina skladateljev, ki jih bomo poslušaili, opirala na angleško ljudsko glasbo ter ustvarila nacionalni glasbeni jezik. GUSTAV HOLST: DRUGA SUITA V F-DURU ZA PIHALNO GODBO, OP. 28, ŠT. 2 ŠTABNI ORKESTER NORVEŠKIH OBOROŽENIH SIL, dirigent: EIVIND AADLAND RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, sopran: VALERIE HILL, dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: SONATA ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: EMANUEL VARDI, klavir: KATHRON STURROCK FREDERICK DELIUS: DVE SKLADBI ZA MAJHEN ORKESTER 1. OB POSLUŠANJU PRVE KUKAVICE SPOMLADI 2. POLETNA NOČ NA REKI ANGLEŠKI KOMORNI ORKESTER, dirigent: DANIEL BARENBOIM GEORGE BUTTERWORTH / ALFRED EDWARD HOUSMAN: izbor iz cikla Rapsodije Shropshirskega fanta 1. NAJLEPŠE IZMED DREVES 2. KO SEM JIH IMEL DVAJSET IN ENO 3. NE GLEJ ME V OČI Bariton: THOMAS ALLEN, klavir: GEOFFREY PARSONS JOHN IRELAND: SONATA FANTASY Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ SIR ARNOLD BAX: POLETNA GLASBA ORKESTER ULSTER, dirigent: BRYDEN THOMSON
Glasba skladateljev, ki je nastajala na Otoku v prvi polovici 20-tega stoletja. Takrat se je večina skladateljev, ki jih bomo poslušaili, opirala na angleško ljudsko glasbo ter ustvarila nacionalni glasbeni jezik. GUSTAV HOLST: DRUGA SUITA V F-DURU ZA PIHALNO GODBO, OP. 28, ŠT. 2 ŠTABNI ORKESTER NORVEŠKIH OBOROŽENIH SIL, dirigent: EIVIND AADLAND RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, sopran: VALERIE HILL, dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: SONATA ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: EMANUEL VARDI, klavir: KATHRON STURROCK FREDERICK DELIUS: DVE SKLADBI ZA MAJHEN ORKESTER 1. OB POSLUŠANJU PRVE KUKAVICE SPOMLADI 2. POLETNA NOČ NA REKI ANGLEŠKI KOMORNI ORKESTER, dirigent: DANIEL BARENBOIM GEORGE BUTTERWORTH / ALFRED EDWARD HOUSMAN: izbor iz cikla Rapsodije Shropshirskega fanta 1. NAJLEPŠE IZMED DREVES 2. KO SEM JIH IMEL DVAJSET IN ENO 3. NE GLEJ ME V OČI Bariton: THOMAS ALLEN, klavir: GEOFFREY PARSONS JOHN IRELAND: SONATA FANTASY Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ SIR ARNOLD BAX: POLETNA GLASBA ORKESTER ULSTER, dirigent: BRYDEN THOMSON
Kako majhen je pravzaprav človek, ko leži pod pečinami ob morski obali. In kako bežno je njegovo življenje v tisočletjih in tisočletjih. Pa vendar je vse zlito v celoto. Interpret je Blaž Šef.
Kako majhen je pravzaprav človek, ko leži pod pečinami ob morski obali. In kako bežno je njegovo življenje v tisočletjih in tisočletjih. Pa vendar je vse zlito v celoto. Interpret je Blaž Šef.
Glasba skladateljev, ki je nastajala na Otoku v prvi polovici 20-tega stoletja. Takrat se je večina skladateljev, ki jih bomo poslušaili, opirala na angleško ljudsko glasbo ter ustvarila nacionalni glasbeni jezik. GUSTAV HOLST: DRUGA SUITA V F-DURU ZA PIHALNO GODBO, OP. 28, ŠT. 2 ŠTABNI ORKESTER NORVEŠKIH OBOROŽENIH SIL, dirigent: EIVIND AADLAND RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, sopran: VALERIE HILL, dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: SONATA ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: EMANUEL VARDI, klavir: KATHRON STURROCK FREDERICK DELIUS: DVE SKLADBI ZA MAJHEN ORKESTER 1. OB POSLUŠANJU PRVE KUKAVICE SPOMLADI 2. POLETNA NOČ NA REKI ANGLEŠKI KOMORNI ORKESTER, dirigent: DANIEL BARENBOIM GEORGE BUTTERWORTH / ALFRED EDWARD HOUSMAN: izbor iz cikla Rapsodije Shropshirskega fanta 1. NAJLEPŠE IZMED DREVES 2. KO SEM JIH IMEL DVAJSET IN ENO 3. NE GLEJ ME V OČI Bariton: THOMAS ALLEN, klavir: GEOFFREY PARSONS JOHN IRELAND: SONATA FANTASY Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ SIR ARNOLD BAX: POLETNA GLASBA ORKESTER ULSTER, dirigent: BRYDEN THOMSON
Glasba skladateljev, ki je nastajala na Otoku v prvi polovici 20-tega stoletja. Takrat se je večina skladateljev, ki jih bomo poslušaili, opirala na angleško ljudsko glasbo ter ustvarila nacionalni glasbeni jezik. GUSTAV HOLST: DRUGA SUITA V F-DURU ZA PIHALNO GODBO, OP. 28, ŠT. 2 ŠTABNI ORKESTER NORVEŠKIH OBOROŽENIH SIL, dirigent: EIVIND AADLAND RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, sopran: VALERIE HILL, dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: SONATA ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: EMANUEL VARDI, klavir: KATHRON STURROCK FREDERICK DELIUS: DVE SKLADBI ZA MAJHEN ORKESTER 1. OB POSLUŠANJU PRVE KUKAVICE SPOMLADI 2. POLETNA NOČ NA REKI ANGLEŠKI KOMORNI ORKESTER, dirigent: DANIEL BARENBOIM GEORGE BUTTERWORTH / ALFRED EDWARD HOUSMAN: izbor iz cikla Rapsodije Shropshirskega fanta 1. NAJLEPŠE IZMED DREVES 2. KO SEM JIH IMEL DVAJSET IN ENO 3. NE GLEJ ME V OČI Bariton: THOMAS ALLEN, klavir: GEOFFREY PARSONS JOHN IRELAND: SONATA FANTASY Klarinet: THEA KING, klavir: STJEPAN RADIĆ SIR ARNOLD BAX: POLETNA GLASBA ORKESTER ULSTER, dirigent: BRYDEN THOMSON
Petek je dan za obletnice, spomnili se bomo štirih. PABLO BRUNA: TIENTO SOBRE LA LETANIA DE LA VIRGEN Orgle: JORGE GARCÍA MARTÍN WOLFGANG AMADEUS MOZART: SIMFONIJA ŠT. 33 V B-DURU, K. 319 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: EFREM KURTZ KAREL REINER: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KARLO RUPEL, klavir: MARIJAN LIPOVŠEK NAPOLÉON COSTE: AGITATO IZ ZBIRKE ETUD, OP. 38 Kitara: GAŠPER GOLOB RUPNIK
Petek je dan za obletnice, spomnili se bomo štirih. PABLO BRUNA: TIENTO SOBRE LA LETANIA DE LA VIRGEN Orgle: JORGE GARCÍA MARTÍN WOLFGANG AMADEUS MOZART: SIMFONIJA ŠT. 33 V B-DURU, K. 319 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: EFREM KURTZ KAREL REINER: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KARLO RUPEL, klavir: MARIJAN LIPOVŠEK NAPOLÉON COSTE: AGITATO IZ ZBIRKE ETUD, OP. 38 Kitara: GAŠPER GOLOB RUPNIK
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Evropska prestolnica kulture: GO! 2025
Brezmejno telo je projekt, ki ga je v okviru umetniškega programa letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica pripravil naš vodilni sodobni plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia z ansamblom MN Dance Company. Nastajal je več let kot sosledje predstav, krajših koreografij in plesnih filmov, ki so se združili v istoimensko predstavo Brezmejno telo. Oddaja predstavlja potek projekta in mednarodno odmevno plesno-koreografsko pot Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie, ki se je začela leta 2008 v Novi Gorici ter je pripomogla k vpisu mesta na svetovni zemljevid sodobnega plesa. Avtorica oddaje Tina Šrot Režiser Primož Meško
Brezmejno telo je projekt, ki ga je v okviru umetniškega programa letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica pripravil naš vodilni sodobni plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia z ansamblom MN Dance Company. Nastajal je več let kot sosledje predstav, krajših koreografij in plesnih filmov, ki so se združili v istoimensko predstavo Brezmejno telo. Oddaja predstavlja potek projekta in mednarodno odmevno plesno-koreografsko pot Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie, ki se je začela leta 2008 v Novi Gorici ter je pripomogla k vpisu mesta na svetovni zemljevid sodobnega plesa. Avtorica oddaje Tina Šrot Režiser Primož Meško
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
V Narodnem muzeju Slovenije danes odpirajo razstavo Neandertalčeva piščal, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. V Galeriji Photon so postavili skupinsko razstavo letnega mednarodnega fotografskega natečaja Drugačni svetovi 2025, ki letos poteka že trinajsto leto zapored; na njem se predstavlja deset finalistk in finalistov iz srednje in vzhodne Evrope, starih do 35 let. Na Lentu smo obiskali Živa dvorišča, ki zasedajo skrita in tiha mestna dvorišča, odmaknjena od mestnega vrveža, v ljubljanski stavbi Metalke pa smo si ogledali nov prostor slovenskega interierja Sobba.
V Narodnem muzeju Slovenije danes odpirajo razstavo Neandertalčeva piščal, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. V Galeriji Photon so postavili skupinsko razstavo letnega mednarodnega fotografskega natečaja Drugačni svetovi 2025, ki letos poteka že trinajsto leto zapored; na njem se predstavlja deset finalistk in finalistov iz srednje in vzhodne Evrope, starih do 35 let. Na Lentu smo obiskali Živa dvorišča, ki zasedajo skrita in tiha mestna dvorišča, odmaknjena od mestnega vrveža, v ljubljanski stavbi Metalke pa smo si ogledali nov prostor slovenskega interierja Sobba.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad, napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico o čemer pa v četrtem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu slovanska plemena uspe spreti med seboj in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad, napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico o čemer pa v četrtem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Ameriški pisatelj Saul Bellow se je rodil 10. junija 1915 v družini judovskih priseljencev v Kanadi; pozneje so se preselili v Združene države Amerike. Študiral je sociologijo in antropologijo, med drugo svetovno vojno je služil kot marinec. Njegov prvi roman Viseči človek je izšel leta 1944. Saul Bellowje eden osrednjih ameriških romanesknih glasov 20. stoletja. Leta 1976 so v utemeljitvi Nobelove nagrade za književnost med drugim zapisali, da je njegova literatura "mešanica bogatega pikaresknega romana in subtilna analiza naše kulture". Njegove knjige govorijo o človeku brez tal pod nogami, ki jih kar naprej skuša najti. Saul Bellow je umrl leta 2005. Avtorica oddaje Živa Emeršič, prevajalci Jože Fistrovič (Henderson, kralj dežja), Mira Mihelič (Herzog), Humboldtovo volilo (Dimitrij Rupel) in Dekanov december (Alenka Stanič), bralka Nadja Jarc, interpreta Zvone Hribar in Jernej Kuntner, glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Elza Rituper. Produkcija 1995. Redakcija Živa Emerišič, Staša Grahek.
Ameriški pisatelj Saul Bellow se je rodil 10. junija 1915 v družini judovskih priseljencev v Kanadi; pozneje so se preselili v Združene države Amerike. Študiral je sociologijo in antropologijo, med drugo svetovno vojno je služil kot marinec. Njegov prvi roman Viseči človek je izšel leta 1944. Saul Bellowje eden osrednjih ameriških romanesknih glasov 20. stoletja. Leta 1976 so v utemeljitvi Nobelove nagrade za književnost med drugim zapisali, da je njegova literatura "mešanica bogatega pikaresknega romana in subtilna analiza naše kulture". Njegove knjige govorijo o človeku brez tal pod nogami, ki jih kar naprej skuša najti. Saul Bellow je umrl leta 2005. Avtorica oddaje Živa Emeršič, prevajalci Jože Fistrovič (Henderson, kralj dežja), Mira Mihelič (Herzog), Humboldtovo volilo (Dimitrij Rupel) in Dekanov december (Alenka Stanič), bralka Nadja Jarc, interpreta Zvone Hribar in Jernej Kuntner, glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Elza Rituper. Produkcija 1995. Redakcija Živa Emerišič, Staša Grahek.
V slavnostni dvorani Narodne galerije Ljubljana je gostoval ansambel Ensemble.si, v katerem igrajo mednarodno uspešni slovenski glasbeniki, ki živijo in delajo v različnih evropskih državah in orkestrih.
V slavnostni dvorani Narodne galerije Ljubljana je gostoval ansambel Ensemble.si, v katerem igrajo mednarodno uspešni slovenski glasbeniki, ki živijo in delajo v različnih evropskih državah in orkestrih.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
V Piranu se nocoj začenjajo 47. Piranski glasbeni večeri. V piranski stolnici bodo zazveneli najobetavnejši mladi trobilci iz vse Slovenije. S koncertom se bodo poklonili 10. obletnici smrti piranskega trobilnega pedagoga Umberta Radojkovića. Italijanski fotograf Paolo Pellegrin v svetovnem merilu velja za enega vodilnih vizualnih kronistov sodobnih konfliktov, človeškega trpljenja in odpornosti. Pregledna razstava njegovega 30-letnega ustvarjanja z naslovom Antologija je na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani. »Prišel je moj najtemnejši trenutek – takrat sem začutila neusmiljeno roko vojaka, ki me je zgrabil za roko in me potisnil,« v današnjem pismu iz cikla Mirovnega inštituta Živeti mir Ayen Ngor Malek iz Južnega Sudana opisuje boleč dogodek iz časa vojne, ki ga je doživela kot desetletna deklica. Sonce je rdeča nit tokratne glasbene ogrlice Armanda Šturmana.
V Piranu se nocoj začenjajo 47. Piranski glasbeni večeri. V piranski stolnici bodo zazveneli najobetavnejši mladi trobilci iz vse Slovenije. S koncertom se bodo poklonili 10. obletnici smrti piranskega trobilnega pedagoga Umberta Radojkovića. Italijanski fotograf Paolo Pellegrin v svetovnem merilu velja za enega vodilnih vizualnih kronistov sodobnih konfliktov, človeškega trpljenja in odpornosti. Pregledna razstava njegovega 30-letnega ustvarjanja z naslovom Antologija je na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani. »Prišel je moj najtemnejši trenutek – takrat sem začutila neusmiljeno roko vojaka, ki me je zgrabil za roko in me potisnil,« v današnjem pismu iz cikla Mirovnega inštituta Živeti mir Ayen Ngor Malek iz Južnega Sudana opisuje boleč dogodek iz časa vojne, ki ga je doživela kot desetletna deklica. Sonce je rdeča nit tokratne glasbene ogrlice Armanda Šturmana.
Glasbo nemškega baroka povezujemo z njegovimi najvidnejšimi predstavniki Bachom, Händlom, Telemannom in peščico njihovih sodobnikov. A živahno glasbeno kulturo takratne Nemčije so oblikovali številni drugi mojstri, ki so danes pozabljeni pogosto po naključju in ne zaradi manjvredne ali nezanimive glasbe.
Glasbo nemškega baroka povezujemo z njegovimi najvidnejšimi predstavniki Bachom, Händlom, Telemannom in peščico njihovih sodobnikov. A živahno glasbeno kulturo takratne Nemčije so oblikovali številni drugi mojstri, ki so danes pozabljeni pogosto po naključju in ne zaradi manjvredne ali nezanimive glasbe.
V oddaji Glasbeni abonma potujemo od Jadrana do Kastilje. Tak je bil naslov koncerta, ki ga je 12. junija organizirala skupnost Italijanov Santorio Santorio v Kopru, koncert je bil na dvorišču palače Gravisi-Buttorai in je prinesel izbrani program sredozemske etno glasbe. Nastopili so: Paco Diez iz Kastilje, zasedba Roberto Tombesi, Giancarlo Tombesi in Alessandro Tombesi iz Benečije ter Dario Marušić in Marino Kranjac iz Istre.
V oddaji Glasbeni abonma potujemo od Jadrana do Kastilje. Tak je bil naslov koncerta, ki ga je 12. junija organizirala skupnost Italijanov Santorio Santorio v Kopru, koncert je bil na dvorišču palače Gravisi-Buttorai in je prinesel izbrani program sredozemske etno glasbe. Nastopili so: Paco Diez iz Kastilje, zasedba Roberto Tombesi, Giancarlo Tombesi in Alessandro Tombesi iz Benečije ter Dario Marušić in Marino Kranjac iz Istre.
Drugega aprila 2025 je v okviru cikla Mladi mladim nastopila oboistka Viktorija Razdevšek. Glasbenica je preteklo šolsko leto vzporedno študirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Haralda Hoertha ter na Visoki šoli za glasbo in ples Köln pod vodstvom Christiana Wetzela. Oboo je sicer začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju in v Velenju tudi nadaljevala izobraževanje na srednji stopnji, vendar je srednjo šolo končala na ljubljanskem konservatoriju v razredu Mateja Šarca. Redno nastopa in sodeluje v mednarodnih orkestrih, od novembra 2024 pa je zaposlena kot prva oboistka v Slovenski filharmoniji. S pianistko Kristino Golob je na koncertu izvedla Sonato za oboo in klavir Katarine Pustinek Rakar ter Duo Concertante za oboo in klavir Antala Dorátija.
Drugega aprila 2025 je v okviru cikla Mladi mladim nastopila oboistka Viktorija Razdevšek. Glasbenica je preteklo šolsko leto vzporedno študirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Haralda Hoertha ter na Visoki šoli za glasbo in ples Köln pod vodstvom Christiana Wetzela. Oboo je sicer začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju in v Velenju tudi nadaljevala izobraževanje na srednji stopnji, vendar je srednjo šolo končala na ljubljanskem konservatoriju v razredu Mateja Šarca. Redno nastopa in sodeluje v mednarodnih orkestrih, od novembra 2024 pa je zaposlena kot prva oboistka v Slovenski filharmoniji. S pianistko Kristino Golob je na koncertu izvedla Sonato za oboo in klavir Katarine Pustinek Rakar ter Duo Concertante za oboo in klavir Antala Dorátija.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je predstavila zbornik Na obeh straneh Alp, ki obravnava slovensko-avstrijsko zgodovino. Uredniki so med drugim zapisali, da delitev in nasprotij med Slovenci in Avstrijci, ki so v vzhodnoalpskem prostoru stoletja živeli skupaj in oblikovali svojevrstno jezikovno in kulturno pokrajino, v predmodernih in prednacionalnih obdobjih ni bilo. V Črneči vasi nad Kostanjevico na Krki pa so v prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole odprli razstavo Črnétjani in Črnétja vas: skupaj držijo kakor veriga o šoli in kraju. Ta je zanimiv tudi zaradi posebne govorice prebivalcev, ki jo ohranjajo kot potomci Uskokov. Na stalni razstavi, ki so jo pripravili s Posavskim muzejem Brežice, so predstavili posebnosti iz življenja svojih prednikov.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je predstavila zbornik Na obeh straneh Alp, ki obravnava slovensko-avstrijsko zgodovino. Uredniki so med drugim zapisali, da delitev in nasprotij med Slovenci in Avstrijci, ki so v vzhodnoalpskem prostoru stoletja živeli skupaj in oblikovali svojevrstno jezikovno in kulturno pokrajino, v predmodernih in prednacionalnih obdobjih ni bilo. V Črneči vasi nad Kostanjevico na Krki pa so v prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole odprli razstavo Črnétjani in Črnétja vas: skupaj držijo kakor veriga o šoli in kraju. Ta je zanimiv tudi zaradi posebne govorice prebivalcev, ki jo ohranjajo kot potomci Uskokov. Na stalni razstavi, ki so jo pripravili s Posavskim muzejem Brežice, so predstavili posebnosti iz življenja svojih prednikov.
Skladbe za klavir in orkester. Pianisti lahko izbirajo v velikem bazenu del različnih obdobij in oblik. Najpopularnejši in najpomembnejši je klavirski koncert. Samo v tako imenovanem železnem repertoarju jih z lahkoto naštejemo od 50 do 60, ki so središče svetovnega odrskega dogajanja, kar zadeva to glasbeno obliko. Okolico tega središča bomo poimenovali kar predmestje, tisto predmestje, kjer marsikje uvidimo precenjenost centra in se zavemo prednosti in vrednosti okolice. Na sporedu glasba Cesarja Francka in Hansa Bronsarta von Schellendorffa.
Skladbe za klavir in orkester. Pianisti lahko izbirajo v velikem bazenu del različnih obdobij in oblik. Najpopularnejši in najpomembnejši je klavirski koncert. Samo v tako imenovanem železnem repertoarju jih z lahkoto naštejemo od 50 do 60, ki so središče svetovnega odrskega dogajanja, kar zadeva to glasbeno obliko. Okolico tega središča bomo poimenovali kar predmestje, tisto predmestje, kjer marsikje uvidimo precenjenost centra in se zavemo prednosti in vrednosti okolice. Na sporedu glasba Cesarja Francka in Hansa Bronsarta von Schellendorffa.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Britanski zgodovinar, pisatelj in profesor Timothy Garton Ash je za novinarsko in pisateljsko delo prejel številne nagrade. Imel je sedemnajst let, ko se je Britanija pridružila Evropski skupnosti, in štiriinšestdeset, ko jo je zapustila, bil je zgovorna priča prelomnih dogodkov zadnjih 50 let. O Evropi nekoč in danes razmišlja tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Domovina Evropa: osebna zgodovina, ki bo v kratkem pri založbi Mladinska knjiga izšla tudi v slovenščini. Za Razglede in razmisleke smo izbrali poglavje z naslovom Delfi. Prevod Staša Grahek, bere Aleksander Golja, tonska izvedba Mirta Berlan.
Britanski zgodovinar, pisatelj in profesor Timothy Garton Ash je za novinarsko in pisateljsko delo prejel številne nagrade. Imel je sedemnajst let, ko se je Britanija pridružila Evropski skupnosti, in štiriinšestdeset, ko jo je zapustila, bil je zgovorna priča prelomnih dogodkov zadnjih 50 let. O Evropi nekoč in danes razmišlja tudi v svoji najnovejši knjigi z naslovom Domovina Evropa: osebna zgodovina, ki bo v kratkem pri založbi Mladinska knjiga izšla tudi v slovenščini. Za Razglede in razmisleke smo izbrali poglavje z naslovom Delfi. Prevod Staša Grahek, bere Aleksander Golja, tonska izvedba Mirta Berlan.
V oddaji: 1.Amando Ivančić: Divertimento v D-duru Izv.: Komorni orkester RTV Slovenia Dir.: Uroš Lajovic 2. Franz Schubert: Simfonija št. 8 v h-molu, d. 759, Nedokončana Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dir.: Anton Nanut 3.Francis Poulenc: Sonata za oboo in klavir Izv.: Klavir: Klemen Golner Oboa: Maja Kojc
V oddaji: 1.Amando Ivančić: Divertimento v D-duru Izv.: Komorni orkester RTV Slovenia Dir.: Uroš Lajovic 2. Franz Schubert: Simfonija št. 8 v h-molu, d. 759, Nedokončana Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dir.: Anton Nanut 3.Francis Poulenc: Sonata za oboo in klavir Izv.: Klavir: Klemen Golner Oboa: Maja Kojc
Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.
Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.
V prvi oddaji cikla Stoletja glasbe na Slovenskem smo začeli sprehod po poteh slovenske glasbe. Danes bomo slišali, kako je bilo na začetku 20. stoletja, osredotočamo pa se na delovanje Antona Lajovca in Marija Kogoja.
V prvi oddaji cikla Stoletja glasbe na Slovenskem smo začeli sprehod po poteh slovenske glasbe. Danes bomo slišali, kako je bilo na začetku 20. stoletja, osredotočamo pa se na delovanje Antona Lajovca in Marija Kogoja.