Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušajte skladbe Josepha Lauberja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Uroša Kreka, Pierra Bouleza in Louisa Ganna. V Arsovih spominčicah bomo predstavili flavtistko Ireno Kavčič, ki je postala solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija septembra 2012. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v CGV Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl - Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistko Ireno Kavčič bomo predstavili kot komorno glasbenico in solistko z orkestrom: v stavkih Mascarade in Pavani iz Srednjeveških plesov za flavto in harfo Josepha Lauberja, 2. in 3. stavku Koncerta za flavto in harfo v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, pihalnem kvintetu Episodi concertanti Uroša Kreka in skladbi Dérive za šest izvajalcev Pierra Bouleza, s pianistom pa bo izvedla še Andante in Scherzo Louisa Ganna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.05.
Poslušajte skladbe Josepha Lauberja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Uroša Kreka, Pierra Bouleza in Louisa Ganna. V Arsovih spominčicah bomo predstavili flavtistko Ireno Kavčič, ki je postala solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija septembra 2012. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v CGV Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl - Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistko Ireno Kavčič bomo predstavili kot komorno glasbenico in solistko z orkestrom: v stavkih Mascarade in Pavani iz Srednjeveških plesov za flavto in harfo Josepha Lauberja, 2. in 3. stavku Koncerta za flavto in harfo v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, pihalnem kvintetu Episodi concertanti Uroša Kreka in skladbi Dérive za šest izvajalcev Pierra Bouleza, s pianistom pa bo izvedla še Andante in Scherzo Louisa Ganna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.05.
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
Minuli teden bi slavila legendarna pevka Carmen Mcrae, ki se je rodila pred 106. leti. Mojca Maljevac se je v oddaji spominja z albumom Carmen sings Monk.
Minuli teden bi slavila legendarna pevka Carmen Mcrae, ki se je rodila pred 106. leti. Mojca Maljevac se je v oddaji spominja z albumom Carmen sings Monk.
Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini smo v živo gostili trobentačico, skladateljico, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda je tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini smo v živo gostili trobentačico, skladateljico, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda je tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.
Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Prislušamo del posnetka koncerta, ki smo ga posneli 2. aprila letos v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Big Band RTV Slovenija je nastopil pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je s tem koncertom končal svojo poklicno kariero. Lojze Krajnčan je bil namreč član Big Banda RTV Slovenija več kot štirideset let. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izobraževal tudi na univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je obsežen in tudi izredno raznovrsten: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih skladb in resne klasične glasbe, do del za simfonični, revijski in jazzovski orkester. Ob Big Bandu RTV Slovenija so nastopili gostje: pevka Nina Strnad, saksofonist Jure Pukl, pevec Žigan Krajnčan, pianist Aljoša Kavčič, basist Jošt Lampret, tolkalist Lazaro Amed Zumeta in bobnar Kristijan Krajnčan. Poslušamo skladbe: Bitter Sweets, Serenada, Don't Keep tle Love Waiting ter Kolk je pa ura.
Prislušamo del posnetka koncerta, ki smo ga posneli 2. aprila letos v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Big Band RTV Slovenija je nastopil pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je s tem koncertom končal svojo poklicno kariero. Lojze Krajnčan je bil namreč član Big Banda RTV Slovenija več kot štirideset let. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izobraževal tudi na univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je obsežen in tudi izredno raznovrsten: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih skladb in resne klasične glasbe, do del za simfonični, revijski in jazzovski orkester. Ob Big Bandu RTV Slovenija so nastopili gostje: pevka Nina Strnad, saksofonist Jure Pukl, pevec Žigan Krajnčan, pianist Aljoša Kavčič, basist Jošt Lampret, tolkalist Lazaro Amed Zumeta in bobnar Kristijan Krajnčan. Poslušamo skladbe: Bitter Sweets, Serenada, Don't Keep tle Love Waiting ter Kolk je pa ura.
Z odprtjem velike razstave del Toneta Kralja v Narodni galeriji v Ljubljani bo imela slovenska javnost prvič možnost videti dve pomembni sliki Saloma in Zadnja večerja. Prvo hranijo v Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, ki je tudi pobudnica razstavnega projekta, drugo v Narodni galeriji. Ob tej priložnosti so na obeh slikah izvedli konservatorsko-restavratorski poseg, ki je bil zaradi izjemnih dimenzij dela, ponekod pa tudi slabega stanja precej zahteven. Preverili smo, kako je potekalo restavriranje, kaj so strokovnjaki med posegom ugotovili o obeh delih, pa tudi, kako se sliki umeščata v Kraljev opus.
Z odprtjem velike razstave del Toneta Kralja v Narodni galeriji v Ljubljani bo imela slovenska javnost prvič možnost videti dve pomembni sliki Saloma in Zadnja večerja. Prvo hranijo v Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, ki je tudi pobudnica razstavnega projekta, drugo v Narodni galeriji. Ob tej priložnosti so na obeh slikah izvedli konservatorsko-restavratorski poseg, ki je bil zaradi izjemnih dimenzij dela, ponekod pa tudi slabega stanja precej zahteven. Preverili smo, kako je potekalo restavriranje, kaj so strokovnjaki med posegom ugotovili o obeh delih, pa tudi, kako se sliki umeščata v Kraljev opus.
Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo Bogdano Herman z Andijem Sobočanom in Marko bando, Gorički klantoš ter trio Zajtrk. Posnetki so nastali na 53. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julija lani. Gre za eno najstarejših in najpomembnejših folklornih prireditev pri nas, ki že desetletja ohranja bogato tradicijo ljudske dediščine.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo Bogdano Herman z Andijem Sobočanom in Marko bando, Gorički klantoš ter trio Zajtrk. Posnetki so nastali na 53. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julija lani. Gre za eno najstarejših in najpomembnejših folklornih prireditev pri nas, ki že desetletja ohranja bogato tradicijo ljudske dediščine.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes in v prihodnji oddaji bomo poslušali znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, pozabiti pa seveda ne smemo niti na dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert, ki je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, je razdeljen na dva dela in danes boste lahko uživali v njegovem 1. delu.
Danes in v prihodnji oddaji bomo poslušali znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, pozabiti pa seveda ne smemo niti na dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert, ki je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, je razdeljen na dva dela in danes boste lahko uživali v njegovem 1. delu.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Z vokalno skupino ČarniCe in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom se podajamo med priljubljena dela iz obdobja romantike. Pridružujejo se nam harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina.
Z vokalno skupino ČarniCe in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom se podajamo med priljubljena dela iz obdobja romantike. Pridružujejo se nam harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Tokratno oddajo smo začeli z razburjenjem, ki ga je povzročila odločitev novogoriške mestne občine, ki namerava pripojiti tamkajšnji Kulturni dom Zavodu Go!2025. Nadaljevali smo v Trstu, kjer je v razstavišču na Korzu Cavour v središču mesta na ogled radodarna fotografska razstava sodobnih japonskih avtorjev. In nazadnje smo zavili še v prestolnico, kjer se začenja Festival slovanskih književnosti.
Tokratno oddajo smo začeli z razburjenjem, ki ga je povzročila odločitev novogoriške mestne občine, ki namerava pripojiti tamkajšnji Kulturni dom Zavodu Go!2025. Nadaljevali smo v Trstu, kjer je v razstavišču na Korzu Cavour v središču mesta na ogled radodarna fotografska razstava sodobnih japonskih avtorjev. In nazadnje smo zavili še v prestolnico, kjer se začenja Festival slovanskih književnosti.
Sergej Rahmaninov je bil skladatelj velikih čustev in čudovitih harmonij. Njegova 3. simfonija se skrivnostno odpre in se od tam razvije do sijočega konca, ki uporablja vse barve sodobnega simfoničnega orkestra. Nikolaj Szeps-Znaider je bil solist v priljubljenem Violinskem koncertu št. 1 Maxa Brucha, ki prekipeva od čudovitih melodij, koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pa se je 8. januarja začel s škotsko skladateljico Helen Grime, ki v orkestrskem delu Near Midnight, navdihnjenem s pesmijo D. H. Lawrencea, pričara prav posebno nočno vzdušje.
Sergej Rahmaninov je bil skladatelj velikih čustev in čudovitih harmonij. Njegova 3. simfonija se skrivnostno odpre in se od tam razvije do sijočega konca, ki uporablja vse barve sodobnega simfoničnega orkestra. Nikolaj Szeps-Znaider je bil solist v priljubljenem Violinskem koncertu št. 1 Maxa Brucha, ki prekipeva od čudovitih melodij, koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pa se je 8. januarja začel s škotsko skladateljico Helen Grime, ki v orkestrskem delu Near Midnight, navdihnjenem s pesmijo D. H. Lawrencea, pričara prav posebno nočno vzdušje.
Festival slovanskih književnosti se letos posveča dvajseti obletnici zbirke Sto slovanskih romanov, gostil pa bo osem priznanih sodobnih avtoric in avtorjev. Pri Mladinski knjigi so predstavili tri leposlovne novosti: knjigo Kolizej Helene Koder, slikanico Gospod Izraziti Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk in priznane ilustratorke Joanne Concejo ter stripovsko interpretacijo romana Ime rože, ki jo je ustvaril legendarni italijanski stripar Milo Manara. V mariborskem razstavišču Kibela pa si lahko le še do konca tedna ogledate razstavo z naslovom Naredi sliko slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica.
Festival slovanskih književnosti se letos posveča dvajseti obletnici zbirke Sto slovanskih romanov, gostil pa bo osem priznanih sodobnih avtoric in avtorjev. Pri Mladinski knjigi so predstavili tri leposlovne novosti: knjigo Kolizej Helene Koder, slikanico Gospod Izraziti Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk in priznane ilustratorke Joanne Concejo ter stripovsko interpretacijo romana Ime rože, ki jo je ustvaril legendarni italijanski stripar Milo Manara. V mariborskem razstavišču Kibela pa si lahko le še do konca tedna ogledate razstavo z naslovom Naredi sliko slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica.
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.
V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.
V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor so ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom ''Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote''. Z razstavo avtorskih fotografij Angela Božca, ki je v času Pandurjevega vodenja mariborske Drame fotografiral njegove slovite predstave, se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor poklanjajo spominu velikega umetnika in vizionarja, ki je mariborskemu in slovenskemu gledališču utrl pot v mednarodni prostor.
Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80 je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela violinistka Lalita Svete. Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad, pa je posnel pianist Aleksander Gadžijev.
Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80 je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela violinistka Lalita Svete. Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad, pa je posnel pianist Aleksander Gadžijev.
Čeprav je rdeča nit plošče božič, pa skladbe niso nujno in izključno povezane s tem praznikom in jih lahko mirno poslušamo tudi v nebožičnem času.
Čeprav je rdeča nit plošče božič, pa skladbe niso nujno in izključno povezane s tem praznikom in jih lahko mirno poslušamo tudi v nebožičnem času.
Polona Gantar je organistka, glasbena pedagoginja in glasbena urednica na programu Ars. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko, magistrski študij orgel pa je končala na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in harmonikarjem Markom Hatlakom. Sodeluje tudi z različnimi pevskimi zbori in je organistka v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V okviru letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi se bo kot solistka predstavila na koncertu z naslovom Nevidne niti.
Polona Gantar je organistka, glasbena pedagoginja in glasbena urednica na programu Ars. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko, magistrski študij orgel pa je končala na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, danes pa nastopa kot solistka in v različnih komornih zasedbah, med drugim z orgličarjem Mirom Božičem in harmonikarjem Markom Hatlakom. Sodeluje tudi z različnimi pevskimi zbori in je organistka v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V okviru letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi se bo kot solistka predstavila na koncertu z naslovom Nevidne niti.
Blochov študij je bil intenziven in raznovrsten, poleg violine in kompozicije je študiral tudi Dalcrozejevo evritmiko – metodo poučevanja glasbe, ki jo je v zgodnjem 20. stoletju iznašel švicarski glasbenik in predavatelj Émile Jaques-Dalcroze. V času svojega glasbenega izpopolnjevanja je bival v Bruslju, Münchnu, Frankfurtu in Parizu, poučevali so ga ugledni profesorji in glasbeniki, med njimi tudi violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Leta 1916 ga je plesalka Maud Allan najela kot vodjo orkestra svoje plesne skupine – za veliko ameriško turnejo. Od takrat se Ernest Bloch nikoli ni zares vrnil v Evropo. V Ameriki je Bloch kmalu dosegel pomembne uspehe kot skladatelj in dirigent, nekaj let pozneje tudi kot direktor novega glasbenega inštituta Cleveland. Leta 1924 je prejel ameriško državljanstvo.
Blochov študij je bil intenziven in raznovrsten, poleg violine in kompozicije je študiral tudi Dalcrozejevo evritmiko – metodo poučevanja glasbe, ki jo je v zgodnjem 20. stoletju iznašel švicarski glasbenik in predavatelj Émile Jaques-Dalcroze. V času svojega glasbenega izpopolnjevanja je bival v Bruslju, Münchnu, Frankfurtu in Parizu, poučevali so ga ugledni profesorji in glasbeniki, med njimi tudi violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Leta 1916 ga je plesalka Maud Allan najela kot vodjo orkestra svoje plesne skupine – za veliko ameriško turnejo. Od takrat se Ernest Bloch nikoli ni zares vrnil v Evropo. V Ameriki je Bloch kmalu dosegel pomembne uspehe kot skladatelj in dirigent, nekaj let pozneje tudi kot direktor novega glasbenega inštituta Cleveland. Leta 1924 je prejel ameriško državljanstvo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Barbara Hanuš je pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine in pedagogike in višja knjižničarka. Napisala je več knjig in slikanic za najmlajše, v njenem opusu pa najdemo tudi kako pesem, ki lahko polepša jutro. Na primer pesem V knjigarni. Režiser Alen Jelen, igralka Draga Potočnjak, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2024.
Barbara Hanuš je pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine in pedagogike in višja knjižničarka. Napisala je več knjig in slikanic za najmlajše, v njenem opusu pa najdemo tudi kako pesem, ki lahko polepša jutro. Na primer pesem V knjigarni. Režiser Alen Jelen, igralka Draga Potočnjak, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2024.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj prepoznavnih jazzovskih kitaristov - Lageja Lunda. Je Norvežan, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku. Z obširnim repertoarjem izvirnih skladb in mojstrskim pristopom k jazzovskim standardom Lund kot solist združuje osupljivo harmonično prefinjenost z izjemno tekočim mojstrskim igranjem.
Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj prepoznavnih jazzovskih kitaristov - Lageja Lunda. Je Norvežan, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku. Z obširnim repertoarjem izvirnih skladb in mojstrskim pristopom k jazzovskim standardom Lund kot solist združuje osupljivo harmonično prefinjenost z izjemno tekočim mojstrskim igranjem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Eleni Vakaló, ki se je rodila leta 1921 v Carigradu, je bila grška pesnica, umetnostna kritičarka in umetnostna zgodovinarka. Sodila je med ustanovitelje Svobodne delavnice za likovno umetnost Vakalo (danes kolidž Vakalo), kjer je vse do leta 1990 poučevala umetnostno zgodovino. Kot kritičarka in recenzentka je sodelovala z različnimi časopisi. Napisala je štirinajst pesniških zbirk, njen pesniški opus pa predstavlja neprekinjeno celoto, v kateri se pesmi in motivi prelivajo in nadaljujejo iz zbirke v zbirko, vse od zgodnjih zbirk Tema in variante iz leta 1945 in Spomini iz morastega mesta iz leta 1948 pa do zbirke Dejstva in zgodbe gospice Rozaline iz leta 1990, za katero je leto pozneje prejela grško državno nagrado za poezijo. Za svoj kritiški opus je prejela nagrado za esej Atenske akademije. Spada v povojno pesniško generacijo postnadrealistov. Umrla je leta 2001. Interpretira dramska igralka Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Eleni Vakaló, ki se je rodila leta 1921 v Carigradu, je bila grška pesnica, umetnostna kritičarka in umetnostna zgodovinarka. Sodila je med ustanovitelje Svobodne delavnice za likovno umetnost Vakalo (danes kolidž Vakalo), kjer je vse do leta 1990 poučevala umetnostno zgodovino. Kot kritičarka in recenzentka je sodelovala z različnimi časopisi. Napisala je štirinajst pesniških zbirk, njen pesniški opus pa predstavlja neprekinjeno celoto, v kateri se pesmi in motivi prelivajo in nadaljujejo iz zbirke v zbirko, vse od zgodnjih zbirk Tema in variante iz leta 1945 in Spomini iz morastega mesta iz leta 1948 pa do zbirke Dejstva in zgodbe gospice Rozaline iz leta 1990, za katero je leto pozneje prejela grško državno nagrado za poezijo. Za svoj kritiški opus je prejela nagrado za esej Atenske akademije. Spada v povojno pesniško generacijo postnadrealistov. Umrla je leta 2001. Interpretira dramska igralka Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album domače zasedbe Katalena z naslovom Meja, s katerim najbolj prepoznavna slovenska etnozasedba slavi svojo petindvajsetletnico, ki jo bo obhajala v začetku poletja. Kot že naslov namiguje, na svojem desetem albumu zasedba v tradicionalnih in avtorskih skladbah raziskuje koncept meje in meja – tako fizičnih kot osebnih in simbolnih.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album domače zasedbe Katalena z naslovom Meja, s katerim najbolj prepoznavna slovenska etnozasedba slavi svojo petindvajsetletnico, ki jo bo obhajala v začetku poletja. Kot že naslov namiguje, na svojem desetem albumu zasedba v tradicionalnih in avtorskih skladbah raziskuje koncept meje in meja – tako fizičnih kot osebnih in simbolnih.