Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ajda Bračič (1990) je pisateljica in arhitektka. Za številne slovenske medije redno piše o arhitekturi in kulturi, vodi pa tudi platformo za arhitekturno prenovo Kajža. Za zbirko kratke proze Leteči ljudje je prejela nagrado kritiško sito in nagrado Maruše Krese ter bila nominirana za najboljši prvenec. V svojem prvem romanu z naslovom Kresničevje, ki je izšel lani, Bračičeva prepleta elemente srhljivke, ekologije, ljudskega slovstva in zdravilstva. V romanu spremljamo junakinjo Agnes, ki v gozdu išče svojo sestro, vendar pa gozd v romanu skriva tudi prenekatere druge zgodbe. Režiser Marko Rengeo, dramska igralka Anja Novak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2026.
Ajda Bračič (1990) je pisateljica in arhitektka. Za številne slovenske medije redno piše o arhitekturi in kulturi, vodi pa tudi platformo za arhitekturno prenovo Kajža. Za zbirko kratke proze Leteči ljudje je prejela nagrado kritiško sito in nagrado Maruše Krese ter bila nominirana za najboljši prvenec. V svojem prvem romanu z naslovom Kresničevje, ki je izšel lani, Bračičeva prepleta elemente srhljivke, ekologije, ljudskega slovstva in zdravilstva. V romanu spremljamo junakinjo Agnes, ki v gozdu išče svojo sestro, vendar pa gozd v romanu skriva tudi prenekatere druge zgodbe. Režiser Marko Rengeo, dramska igralka Anja Novak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2026.
Tom Principato je eden najbolj cenjenih sodobnih ameriških bluesovskih kitaristov, pevec in avtor, ki že več kot štiri desetletja navdušuje občinstvo po vsem svetu s svojo energično odrsko prezenco in prepoznavnim slogom. Njegova glasba združuje Chicago blues, soul, rock in funk, pri čemer ostaja zvest tradiciji, a jo hkrati nadgrajuje s svojim lastnim izrazom, kar je odlika velikih glasbenikov.
Tom Principato je eden najbolj cenjenih sodobnih ameriških bluesovskih kitaristov, pevec in avtor, ki že več kot štiri desetletja navdušuje občinstvo po vsem svetu s svojo energično odrsko prezenco in prepoznavnim slogom. Njegova glasba združuje Chicago blues, soul, rock in funk, pri čemer ostaja zvest tradiciji, a jo hkrati nadgrajuje s svojim lastnim izrazom, kar je odlika velikih glasbenikov.
Rodovnik (Un pedigree) je pretresljiv in odkrito avtobiografski roman francoskega nobelovca Patricka Modianoja. V njem avtor z značilno skopim literarnim izrazom rekonstruira prvih enaindvajset let svojega življenja – od nemirnega otroštva v povojnem Parizu do boleče izgube brata in odtujenosti staršev. Besedilo deluje kot dokumentarni popis spominov in iskanje svoje lastne identitete v meglicah preteklosti. Besedilo bo kmalu izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Rodovnik (Un pedigree) je pretresljiv in odkrito avtobiografski roman francoskega nobelovca Patricka Modianoja. V njem avtor z značilno skopim literarnim izrazom rekonstruira prvih enaindvajset let svojega življenja – od nemirnega otroštva v povojnem Parizu do boleče izgube brata in odtujenosti staršev. Besedilo deluje kot dokumentarni popis spominov in iskanje svoje lastne identitete v meglicah preteklosti. Besedilo bo kmalu izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Predvajamo posnetke s koncerta violončelista Sterlinga Elliotta in pianista Josepha Havlata, ki sta 2. marca letos nastopila v londonski dvorani Wigmore. Mladi ameriški violončelist, ki je del programa BBC-jevega programa “Umetnik nove generacije”, in nadarjeni pianist Joseph Havlat, doma iz Avstralije, sta tam izvedla Sonato za violončelo in klavir v C Benjamina Brittna in Sonato za violončelo in klavir v d-molu Franka Bridgea. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla "The Lunchtime Concerts".
Predvajamo posnetke s koncerta violončelista Sterlinga Elliotta in pianista Josepha Havlata, ki sta 2. marca letos nastopila v londonski dvorani Wigmore. Mladi ameriški violončelist, ki je del programa BBC-jevega programa “Umetnik nove generacije”, in nadarjeni pianist Joseph Havlat, doma iz Avstralije, sta tam izvedla Sonato za violončelo in klavir v C Benjamina Brittna in Sonato za violončelo in klavir v d-molu Franka Bridgea. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla "The Lunchtime Concerts".
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Tokrat se bomo ob spominih Al Pacina, slovitega igralca, ki danes praznuje 86. rojstni dan, podali na pot njegovega otroštva. Spremljali bomo njegovo odraščanje, prve korake v gledališču, kjer odkrije svojo strast do igre, in nato prehod v film, kjer ga svet počasi prepoznava — vse do prelomne vloge v Botru, ki ga izstreli med največje. Kultni igralec je odraščal v Bronxu, kjer bi lahko kmalu zašel na kriva pota, vendar ga je nekaj zadrževalo. Filmi, ki jih je gledal z mamo, so bili odločilni, da je od življenja želel več. Dobil je oskarja, štiri zlate globuse, dva tonyja, dva emmyja, ugledno nagrado obie ... Postal je Michael Corleone in Tony Montana.
Tokrat se bomo ob spominih Al Pacina, slovitega igralca, ki danes praznuje 86. rojstni dan, podali na pot njegovega otroštva. Spremljali bomo njegovo odraščanje, prve korake v gledališču, kjer odkrije svojo strast do igre, in nato prehod v film, kjer ga svet počasi prepoznava — vse do prelomne vloge v Botru, ki ga izstreli med največje. Kultni igralec je odraščal v Bronxu, kjer bi lahko kmalu zašel na kriva pota, vendar ga je nekaj zadrževalo. Filmi, ki jih je gledal z mamo, so bili odločilni, da je od življenja želel več. Dobil je oskarja, štiri zlate globuse, dva tonyja, dva emmyja, ugledno nagrado obie ... Postal je Michael Corleone in Tony Montana.
April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.
April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.
Kaj počnejo predmeti, kako se vedejo in kaj se zgodi z njimi, ko pogledamo stran, je izhodišče razstave, s katero se Center za kreativnost predstavlja na Milanskem tednu oblikovanja. Na Ptuju zaznamujejo 650-letnico najstarejšega mestnega statuta, izjemno redkega tovrstnega dokumenta, ki je v celoti ohranjen. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani v tivolskem gradu so na ogled dela Draga Hrvackega, enega osrednjih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. Ob projektu Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti: Primer Slovenije, 1947–1979 je zaživela spletna stran in izšla obsežna znanstvena monografija. V Devinskem gradu na strmi pečini nad Tržaškim zalivom, na robu kraške planote, so postavili prav posebno zbirko instalacij iz legokock.
Kaj počnejo predmeti, kako se vedejo in kaj se zgodi z njimi, ko pogledamo stran, je izhodišče razstave, s katero se Center za kreativnost predstavlja na Milanskem tednu oblikovanja. Na Ptuju zaznamujejo 650-letnico najstarejšega mestnega statuta, izjemno redkega tovrstnega dokumenta, ki je v celoti ohranjen. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani v tivolskem gradu so na ogled dela Draga Hrvackega, enega osrednjih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. Ob projektu Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti: Primer Slovenije, 1947–1979 je zaživela spletna stran in izšla obsežna znanstvena monografija. V Devinskem gradu na strmi pečini nad Tržaškim zalivom, na robu kraške planote, so postavili prav posebno zbirko instalacij iz legokock.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom se srečujemo drugič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, med katerimi so številni del arhiva Mongolskega državnega radia, drugi pa del zbirk navdušencev, ki želijo ohraniti izročilo.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom se srečujemo drugič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, med katerimi so številni del arhiva Mongolskega državnega radia, drugi pa del zbirk navdušencev, ki želijo ohraniti izročilo.
Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Zadnji petek v februarju se je v Vipolžah v Goriških brdih začela 57. revija Primorska poje. Največji primorski festival zborovskega petja, ki danes predstavlja že pravo kulturno tradicijo na Primorskem, je z izjemo velikonočnih praznikov vse do danes vsak konec tedna obiskal številne primorske vasi in mesta vzdolž nekdanje slovensko-italijanske meje in to vse od morja pa do naših gora. Zborovsko petje se je oglašalo tudi v slovenskih vaseh na italijanskih tleh in v tem letu še na Hrvaškem. O številkah, ki jih je revija vnovič presegla, nam bo nekoliko pozneje govorila Janja Konestabo, predsednica Zveze pevskih zborov Primorske. Ta zveza je krovna organizatorka Primorske poje, s katero pri izvedbi revije sodelujejo še Javni sklad za kulturne dejavnosti, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. V današnji oddaji bomo poslušali posnetke z uvodnega – slavnostnega koncerta v Vili Vipolže, kjer se je koncertu pridružila terenska ekipa Radia Koper, in pa s posebnega koncerta posnetega v studiu Hendrix na Radiu Koper.
Zadnji petek v februarju se je v Vipolžah v Goriških brdih začela 57. revija Primorska poje. Največji primorski festival zborovskega petja, ki danes predstavlja že pravo kulturno tradicijo na Primorskem, je z izjemo velikonočnih praznikov vse do danes vsak konec tedna obiskal številne primorske vasi in mesta vzdolž nekdanje slovensko-italijanske meje in to vse od morja pa do naših gora. Zborovsko petje se je oglašalo tudi v slovenskih vaseh na italijanskih tleh in v tem letu še na Hrvaškem. O številkah, ki jih je revija vnovič presegla, nam bo nekoliko pozneje govorila Janja Konestabo, predsednica Zveze pevskih zborov Primorske. Ta zveza je krovna organizatorka Primorske poje, s katero pri izvedbi revije sodelujejo še Javni sklad za kulturne dejavnosti, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. V današnji oddaji bomo poslušali posnetke z uvodnega – slavnostnega koncerta v Vili Vipolže, kjer se je koncertu pridružila terenska ekipa Radia Koper, in pa s posebnega koncerta posnetega v studiu Hendrix na Radiu Koper.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Hilda Doolittle, znana tudi le kot H. D., je bila ena osrednjih predstavnic imagizma, literarnega gibanja, ki je zagovarjalo jasnost izraza in neposredno podobo. Njena poezija je formalno zadržana, a izrazno intenzivna. Pesem Vročina poudarja odnos med telesom in okoljem, pri čemer naravni element deluje kot osrednji organizacijski princip pesmi. Prevajalca Irena Zorko Novak, Boris A. Novak, interpretka Nina Valič, redakcija Ingrid Kovač Brus, Tina Poglajen. Posneto leta 2003.
Hilda Doolittle, znana tudi le kot H. D., je bila ena osrednjih predstavnic imagizma, literarnega gibanja, ki je zagovarjalo jasnost izraza in neposredno podobo. Njena poezija je formalno zadržana, a izrazno intenzivna. Pesem Vročina poudarja odnos med telesom in okoljem, pri čemer naravni element deluje kot osrednji organizacijski princip pesmi. Prevajalca Irena Zorko Novak, Boris A. Novak, interpretka Nina Valič, redakcija Ingrid Kovač Brus, Tina Poglajen. Posneto leta 2003.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Pleyela in Purcella v prvem, Beethovna in Händla v drugem ter Schumanna, Glièra, Schuberta, Brahmsa in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Pleyela in Purcella v prvem, Beethovna in Händla v drugem ter Schumanna, Glièra, Schuberta, Brahmsa in Mendelssohna v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poslušali bomo skladbe enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.
Poslušali bomo skladbe enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.
Marija Švajncer, letnik 1949, ki je bila zaposlena kot predavateljica filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru, je do zdaj napisala deset filozofskih knjig, dve monografiji s področja literarne zgodovine, devet pesniških zbirk, štiri romane za odrasle in štiri za mladino, več uglasbenih pesmi in uprizorjenih lutkovnih iger. Lani je izšel njen humorni roman Ljubezen z robotom, postavljen v bližnjo prihodnost, v kateri glavna oseba knjige kupi robota – da mu vzdevek Boti –, ki naj bi bil njen družabnik in ljubezenski partner. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek, v katerem se z robotom šele začneta spoznavati. Interpretira Anja Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Marija Švajncer, letnik 1949, ki je bila zaposlena kot predavateljica filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru, je do zdaj napisala deset filozofskih knjig, dve monografiji s področja literarne zgodovine, devet pesniških zbirk, štiri romane za odrasle in štiri za mladino, več uglasbenih pesmi in uprizorjenih lutkovnih iger. Lani je izšel njen humorni roman Ljubezen z robotom, postavljen v bližnjo prihodnost, v kateri glavna oseba knjige kupi robota – da mu vzdevek Boti –, ki naj bi bil njen družabnik in ljubezenski partner. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek, v katerem se z robotom šele začneta spoznavati. Interpretira Anja Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer so v Cankarjevem letu sezono posvetili njegovim delom, je bila sinoči premiera predstave Hiša Marije Pomočnice v režiji Žive Bizovičar. Ustvarjalci so roman nadgradili z lastnimi izkušnjami in sodobnimi zgodbami. V Kinu Šiška so nov album Walk This Road Alone predstavili Prismojeni profesorji bluesa. Prejšnji je bil v slovenščini, ta je v angleščini. In kot so povedali člani zasedbe, je v primerjavi z ostalimi idejno in zvočno najčistejši. Na redni spored Kinodvora pa je prišel film madžarske režiserke Ildikó Enyedi. Poetičen film Tiha prijateljica o treh obdobjih, treh človeških življenjih in treh iskrenih poskusih povezovanja: s svetom, naravo in samim seboj.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer so v Cankarjevem letu sezono posvetili njegovim delom, je bila sinoči premiera predstave Hiša Marije Pomočnice v režiji Žive Bizovičar. Ustvarjalci so roman nadgradili z lastnimi izkušnjami in sodobnimi zgodbami. V Kinu Šiška so nov album Walk This Road Alone predstavili Prismojeni profesorji bluesa. Prejšnji je bil v slovenščini, ta je v angleščini. In kot so povedali člani zasedbe, je v primerjavi z ostalimi idejno in zvočno najčistejši. Na redni spored Kinodvora pa je prišel film madžarske režiserke Ildikó Enyedi. Poetičen film Tiha prijateljica o treh obdobjih, treh človeških življenjih in treh iskrenih poskusih povezovanja: s svetom, naravo in samim seboj.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Keri-Lynn Wilson. Posnetek je nastal junija lani v koncertni hiši Gewandhaus v Leipzigu, nanj pa so se ujela dela Johanna Sebastiana Bacha v obdelavi Leopolda Stokowskega in Sergeja Ivanoviča Tanejeva: znameniti Toccata in fuga v d-molu in »Schüblerjev koral« Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zdramite se, nas kliče glas ter malo znana kantata Janez Damaščan, op. 1 Sergeja Ivanoviča Tanejeva.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Keri-Lynn Wilson. Posnetek je nastal junija lani v koncertni hiši Gewandhaus v Leipzigu, nanj pa so se ujela dela Johanna Sebastiana Bacha v obdelavi Leopolda Stokowskega in Sergeja Ivanoviča Tanejeva: znameniti Toccata in fuga v d-molu in »Schüblerjev koral« Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zdramite se, nas kliče glas ter malo znana kantata Janez Damaščan, op. 1 Sergeja Ivanoviča Tanejeva.
Pihalni orkester Akademije za glasbo Dirigent: Bart van Beneden Peter Jeretina, marimba Luka Ovčjak, evfonij Spored: D. R. Gillingham: Be Thou My Vision D. R. Gillingham: Koncert št. 2 za marimbo in pihala J. Strens: Dance Funambulesque P. Sparke: Pantomima P. Sparke: Dance Movements
Pihalni orkester Akademije za glasbo Dirigent: Bart van Beneden Peter Jeretina, marimba Luka Ovčjak, evfonij Spored: D. R. Gillingham: Be Thou My Vision D. R. Gillingham: Koncert št. 2 za marimbo in pihala J. Strens: Dance Funambulesque P. Sparke: Pantomima P. Sparke: Dance Movements
Rončelov obisk na Obali se začenja tokrat z ameriškim pevcem in pianistom Donnyjem Hathawayem. Sledil bo Jarrod Lawson in temu še Junior Wells. Tokratno oddajo zaključuje Rio de Janeiro Blue Freddyja Cole-a.
Rončelov obisk na Obali se začenja tokrat z ameriškim pevcem in pianistom Donnyjem Hathawayem. Sledil bo Jarrod Lawson in temu še Junior Wells. Tokratno oddajo zaključuje Rio de Janeiro Blue Freddyja Cole-a.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
V ospredju oddaje Recital bo francoski godalni kvartet Arod. 13. aprila letos so v dvorani Wigmore nastopili njegovi člani: Julien Szulman in Alexandre Vu na violinah, Tanguy Parisot na violi ter Jérémy Garbarg na violončelu, ter izvedli dve deli. V uvodu je zazvenel Godalni kvartet št. 60 v G-duru, op. 76 št. 1, »Erdődy«, Josepha Haydna, zatem pa še Godalni kvartet št. 1 v D-duru, op. 11 Petra Iljiča Čajkovskega.
V ospredju oddaje Recital bo francoski godalni kvartet Arod. 13. aprila letos so v dvorani Wigmore nastopili njegovi člani: Julien Szulman in Alexandre Vu na violinah, Tanguy Parisot na violi ter Jérémy Garbarg na violončelu, ter izvedli dve deli. V uvodu je zazvenel Godalni kvartet št. 60 v G-duru, op. 76 št. 1, »Erdődy«, Josepha Haydna, zatem pa še Godalni kvartet št. 1 v D-duru, op. 11 Petra Iljiča Čajkovskega.
S premiero Shakespearjeve drame Rihard III., bodo zaokrožili dramsko sezono v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru, v razstavišču artKIT, bodo drevi odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Izjemno naravoslovno najdbo jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu, predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju.
S premiero Shakespearjeve drame Rihard III., bodo zaokrožili dramsko sezono v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru, v razstavišču artKIT, bodo drevi odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Izjemno naravoslovno najdbo jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu, predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju.
Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.
Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.
V novem delu opazne madžarske avtorice Ildikó Enyedi, mojstrice ustvarjanja atmosfere in nenavadnih prispodob, je čutiti velik romaneskni zamah. V središču je skoraj dvestoletno drevo, ginko, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, v katerega se nevroznanstvenik iz Hongkonga pride ukvarjat z nenavadnim eksperimentom. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja mlada dama kot prva ženska, sprejeta na naravoslovni program univerze, začela ob pomoči fotografskega objektiva poglabljati v rastlinske detajle, v hipijevskem obdobju sedemdesetih let pa je mlad študentski par naredil poskus, v katerem je preučeval odzive geranije na bližnjem oknu na razne dražljaje. Podobno kot celovečerni film Ildikó Enyedi O telesu in duši iz leta 2017, ki je prikazoval nenavadno vzpostavljanje vezi med parom zaposlenih v klavnici in je bil upravičeno nagrajen z zlatim medvedom na Berlinalu, je tudi Tiha prijateljica vznemirljiva zmes čutnega in intelektualnega. Čeprav je v ospredju akademsko raziskovanje zaznavanja rastlin in ljudi ter slikovito povezovanje mikro- in makrokozmosa, spretno vpleta tudi prerez družbenih obdobij in analize medčloveških odnosov. Film je, mimogrede, posvečen spominu na nemškega producenta Karla Baumgartnerja, ki je podpiral drzne mednarodne koprodukcije, neredko nanašajoče se na okoljske teme. Za pripravo na ogled filma bi sicer lahko priporočili znamenito esejistično delo Vrata zaznavanja Aldousa Huxleya, v katerem se je pisatelj ukvarjal z omejitvami našega zavestnega zaznavanja pri doživljanju in razumevanju sveta. Film Tiha prijateljica poskuša v mojstrskem vizualnem jeziku opozoriti prav na to čudenje čudežu bivanja in ozaveščanje nevidnega. Hkrati pa se ne moremo izogniti niti aktualni politični razsežnosti pri uveljavitvi znanosti kot tistega področja, ki s stalno radovednostjo širi obzorja in ki je danes pod populističnim udarom domnevne enakovrednosti vseh mnenj. Z bolj kritičnega stališča glede celovečernega filma bi zapisal, da je izkazovanje in dokazovanje poetične razsežnosti filma kot medija popolnoma razumljivo in legitimno avtorsko početje, vendar je ta pristop najuspešnejši, kadar ni zelo neposreden. Ali drugače: ob Tihi prijateljici mi je večkrat prišel na misel drugi del opusa Terrencea Malicka s pogostim obračanjem kamere proti oblakom in soncu. Saj razumemo, da gre za iskanje presežnega v naravnih pojavih. Delo Ildikó Enyedi je v tem pogledu resno in premišljeno, pa tudi poglobljeno in nežno ljubeče. Vendarle se lahko vprašamo, koliko je zares mogoče prikazati »transcendentalno na filmu«, če si lahko izposodim naslov pomembnega filmskoteoretičnega dela Paula Schraderja. Avtor recenzije je Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
V novem delu opazne madžarske avtorice Ildikó Enyedi, mojstrice ustvarjanja atmosfere in nenavadnih prispodob, je čutiti velik romaneskni zamah. V središču je skoraj dvestoletno drevo, ginko, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, v katerega se nevroznanstvenik iz Hongkonga pride ukvarjat z nenavadnim eksperimentom. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja mlada dama kot prva ženska, sprejeta na naravoslovni program univerze, začela ob pomoči fotografskega objektiva poglabljati v rastlinske detajle, v hipijevskem obdobju sedemdesetih let pa je mlad študentski par naredil poskus, v katerem je preučeval odzive geranije na bližnjem oknu na razne dražljaje. Podobno kot celovečerni film Ildikó Enyedi O telesu in duši iz leta 2017, ki je prikazoval nenavadno vzpostavljanje vezi med parom zaposlenih v klavnici in je bil upravičeno nagrajen z zlatim medvedom na Berlinalu, je tudi Tiha prijateljica vznemirljiva zmes čutnega in intelektualnega. Čeprav je v ospredju akademsko raziskovanje zaznavanja rastlin in ljudi ter slikovito povezovanje mikro- in makrokozmosa, spretno vpleta tudi prerez družbenih obdobij in analize medčloveških odnosov. Film je, mimogrede, posvečen spominu na nemškega producenta Karla Baumgartnerja, ki je podpiral drzne mednarodne koprodukcije, neredko nanašajoče se na okoljske teme. Za pripravo na ogled filma bi sicer lahko priporočili znamenito esejistično delo Vrata zaznavanja Aldousa Huxleya, v katerem se je pisatelj ukvarjal z omejitvami našega zavestnega zaznavanja pri doživljanju in razumevanju sveta. Film Tiha prijateljica poskuša v mojstrskem vizualnem jeziku opozoriti prav na to čudenje čudežu bivanja in ozaveščanje nevidnega. Hkrati pa se ne moremo izogniti niti aktualni politični razsežnosti pri uveljavitvi znanosti kot tistega področja, ki s stalno radovednostjo širi obzorja in ki je danes pod populističnim udarom domnevne enakovrednosti vseh mnenj. Z bolj kritičnega stališča glede celovečernega filma bi zapisal, da je izkazovanje in dokazovanje poetične razsežnosti filma kot medija popolnoma razumljivo in legitimno avtorsko početje, vendar je ta pristop najuspešnejši, kadar ni zelo neposreden. Ali drugače: ob Tihi prijateljici mi je večkrat prišel na misel drugi del opusa Terrencea Malicka s pogostim obračanjem kamere proti oblakom in soncu. Saj razumemo, da gre za iskanje presežnega v naravnih pojavih. Delo Ildikó Enyedi je v tem pogledu resno in premišljeno, pa tudi poglobljeno in nežno ljubeče. Vendarle se lahko vprašamo, koliko je zares mogoče prikazati »transcendentalno na filmu«, če si lahko izposodim naslov pomembnega filmskoteoretičnega dela Paula Schraderja. Avtor recenzije je Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
Zadnja leta smo priča poplavi filmskih biografij slavnih glasbenikov. Ta trend je sprožil z več oskarji nagrajeni film Bohemian Rhapsody o Freddieju Mercuryju, ki je precej jasno določil vzorec za naprej. Ključni sodelavci tega filma so bili preživeli člani skupine Queen, ki niso primarno skrbeli za verističen prikaz ljudi in dogodkov, temveč za čim bolj polikan in čim manj kontroverzen izdelek, ki bi lahko ponovno zbudil navdušenje nad glasbo skupine in tako pripomogel k višjim prihodkom iz naslova avtorskih pravic. To je bil tudi ključni povod za večino drugih bolj ali manj dodelanih in navdihnjenih glasbenih biografij od Eltona Johna do Boba Dylana, Amy Winehouse in Brucea Sprinsteena. Z osredinjenostjo na posamezno obdobje ali perspektivo so filmski ustvarjalci na veselje glasbenikov in njihovih založb ustvarili za družine primerne zgodbe, ob tem pa so bolj ali manj vsi filmi prejeli tudi pozitivne kritike, predvsem za glavne igralce. Vseeno pa so ti filmi, čeprav prikazani skozi rožnati filter, odpirali pomembne teme, ki so zaznamovale glasbenike, recimo zlorabo mamil, boj z depresijo ali težavne partnerske odnose. Ti vidiki so bili precej površinski in so vsi brez izjeme prikazali protagonista kot žrtev okoliščin – oziroma v Dylanovem primeru kot nekoga, ki je pač preveč kul za ves svet. To celo velja za ustvarjalnejše pristope, kot sta recimo Better Man, ki pop zvezdnika Robbieja Williamsa upodobi kot šimpanza, ali pa biografija o Weirdu Alu Yankovicu, ki je mojstru glasbenih parodij ustrezno parodija prav te zvrsti. Ob taki popularnosti glasbenih biografij je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo trčili ob pravo kontroverznost – in ali jo bo to ustavilo. Tako smo prišli do filma Michael. V biografiji kralja popa Michaela Jacksona ga upodobi njegov nečak Jaafar in zgodba obravnava zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja do leta 1985. Tako se film izogne številnim težavnim vidikom njegovega življenja, predvsem pa preskoči obtožbe o spolni zlorabi otrok, ki naj bi se po informacijah tožečih strank začele proti koncu osemdesetih let. Michael Jackson je bil velik del življenja kontroverzen človek že zaradi neverjetnega uspeha, ki ga je doživela njegova glasba, dodatno pa je vse okrepil rasizem; recimo tabloidne govorice, da si je pobelil kožo s plastičnimi operacijami, čeprav je to bila posledica boleče avtoimunske bolezni. Toda najodmevnejše so bile obtožbe o domnevni spolni zlorabi otrok, ki so se začele v devetdesetih letih in niso nikoli potihnile, po njegovi smrti pa so se dodatno razmahnile z dokumentarnim filmom Zapustiti Neverland. Ta je s srhljivimi in prepričljivimi pričevanji nekdanjih domnevnih žrtev razgalil metode, ki naj bi jih Jacksonovi ljudje uporabljali, da so prepričevali otroke, naj se družijo z Jacksonom, njihove starše pa medtem zamotili, da niso ničesar opazili. Nikoli ne bomo zatrdno vedeli, kaj se je dogajalo med Michaelom Jacksonom in temi otroki, je pa gotovo, da so preživeli veliko časa skupaj in da je Jacksonova ekipa zares dobro skrbela za svojega šefa. To so ne nazadnje dokazali tudi leta 2009, ko so se postavili okrog njega, da bi ga spravili na še eno turnejo, to pa je privedlo do glasbenikove prezgodnje smrti pri petdesetih zaradi prevelikega odmerka zdravil proti bolečinam in za zdravljenje anksioznosti. Ne glede na to, kako dobra je njegova glasba in kako močno se potrudimo ločiti umetnika od njegovega dela, je to včasih nemogoče. Glasba je primarna stvar, ki se lahko oklene človekove duše in spominov na posebej izstopajoče trenutke iz preteklosti. To še toliko bolj velja za Jacksonovo glasbo, ob kateri so odraščale, plesale in se zaljubljale generacije. Že gola verjetnost, da so te obtožbe resnične, lahko povzroči prav nasilen odziv – in to ne samo na glasbo, temveč prek nje tudi na spomine, ki smo jih povezali z njo. Kaj si lahko torej vnaprej mislim o filmu Michael, ki ga sam ne bom šel gledat? Produkcijsko bo brez dvoma popoln izdelek, čeprav je režiser Antoine Fuqua v svoji dolgi karieri zares posnel samo en res dober film, in to je bil Dan za trening pred četrt stoletja. Film prihaja na valu vse bolj izpetega žanra, vendar bo, kot kažejo projekcije, najbrž finančno najuspešnejši. S stališča filmske umetnosti torej ne kaže, da bomo dobili presežek, to pomeni, da je odločitev za ogled odvisna le od gledalčevega odnosa do Michaela Jacksona in njegove glasbe. Skratka, oglejte si človeka v zrcalu in ugotovite, kakšne vrste triler bi ta film pomenil za vas. Avtor besedila je Igor Harb, bere Eva Longyka Marušič
Zadnja leta smo priča poplavi filmskih biografij slavnih glasbenikov. Ta trend je sprožil z več oskarji nagrajeni film Bohemian Rhapsody o Freddieju Mercuryju, ki je precej jasno določil vzorec za naprej. Ključni sodelavci tega filma so bili preživeli člani skupine Queen, ki niso primarno skrbeli za verističen prikaz ljudi in dogodkov, temveč za čim bolj polikan in čim manj kontroverzen izdelek, ki bi lahko ponovno zbudil navdušenje nad glasbo skupine in tako pripomogel k višjim prihodkom iz naslova avtorskih pravic. To je bil tudi ključni povod za večino drugih bolj ali manj dodelanih in navdihnjenih glasbenih biografij od Eltona Johna do Boba Dylana, Amy Winehouse in Brucea Sprinsteena. Z osredinjenostjo na posamezno obdobje ali perspektivo so filmski ustvarjalci na veselje glasbenikov in njihovih založb ustvarili za družine primerne zgodbe, ob tem pa so bolj ali manj vsi filmi prejeli tudi pozitivne kritike, predvsem za glavne igralce. Vseeno pa so ti filmi, čeprav prikazani skozi rožnati filter, odpirali pomembne teme, ki so zaznamovale glasbenike, recimo zlorabo mamil, boj z depresijo ali težavne partnerske odnose. Ti vidiki so bili precej površinski in so vsi brez izjeme prikazali protagonista kot žrtev okoliščin – oziroma v Dylanovem primeru kot nekoga, ki je pač preveč kul za ves svet. To celo velja za ustvarjalnejše pristope, kot sta recimo Better Man, ki pop zvezdnika Robbieja Williamsa upodobi kot šimpanza, ali pa biografija o Weirdu Alu Yankovicu, ki je mojstru glasbenih parodij ustrezno parodija prav te zvrsti. Ob taki popularnosti glasbenih biografij je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo trčili ob pravo kontroverznost – in ali jo bo to ustavilo. Tako smo prišli do filma Michael. V biografiji kralja popa Michaela Jacksona ga upodobi njegov nečak Jaafar in zgodba obravnava zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja do leta 1985. Tako se film izogne številnim težavnim vidikom njegovega življenja, predvsem pa preskoči obtožbe o spolni zlorabi otrok, ki naj bi se po informacijah tožečih strank začele proti koncu osemdesetih let. Michael Jackson je bil velik del življenja kontroverzen človek že zaradi neverjetnega uspeha, ki ga je doživela njegova glasba, dodatno pa je vse okrepil rasizem; recimo tabloidne govorice, da si je pobelil kožo s plastičnimi operacijami, čeprav je to bila posledica boleče avtoimunske bolezni. Toda najodmevnejše so bile obtožbe o domnevni spolni zlorabi otrok, ki so se začele v devetdesetih letih in niso nikoli potihnile, po njegovi smrti pa so se dodatno razmahnile z dokumentarnim filmom Zapustiti Neverland. Ta je s srhljivimi in prepričljivimi pričevanji nekdanjih domnevnih žrtev razgalil metode, ki naj bi jih Jacksonovi ljudje uporabljali, da so prepričevali otroke, naj se družijo z Jacksonom, njihove starše pa medtem zamotili, da niso ničesar opazili. Nikoli ne bomo zatrdno vedeli, kaj se je dogajalo med Michaelom Jacksonom in temi otroki, je pa gotovo, da so preživeli veliko časa skupaj in da je Jacksonova ekipa zares dobro skrbela za svojega šefa. To so ne nazadnje dokazali tudi leta 2009, ko so se postavili okrog njega, da bi ga spravili na še eno turnejo, to pa je privedlo do glasbenikove prezgodnje smrti pri petdesetih zaradi prevelikega odmerka zdravil proti bolečinam in za zdravljenje anksioznosti. Ne glede na to, kako dobra je njegova glasba in kako močno se potrudimo ločiti umetnika od njegovega dela, je to včasih nemogoče. Glasba je primarna stvar, ki se lahko oklene človekove duše in spominov na posebej izstopajoče trenutke iz preteklosti. To še toliko bolj velja za Jacksonovo glasbo, ob kateri so odraščale, plesale in se zaljubljale generacije. Že gola verjetnost, da so te obtožbe resnične, lahko povzroči prav nasilen odziv – in to ne samo na glasbo, temveč prek nje tudi na spomine, ki smo jih povezali z njo. Kaj si lahko torej vnaprej mislim o filmu Michael, ki ga sam ne bom šel gledat? Produkcijsko bo brez dvoma popoln izdelek, čeprav je režiser Antoine Fuqua v svoji dolgi karieri zares posnel samo en res dober film, in to je bil Dan za trening pred četrt stoletja. Film prihaja na valu vse bolj izpetega žanra, vendar bo, kot kažejo projekcije, najbrž finančno najuspešnejši. S stališča filmske umetnosti torej ne kaže, da bomo dobili presežek, to pomeni, da je odločitev za ogled odvisna le od gledalčevega odnosa do Michaela Jacksona in njegove glasbe. Skratka, oglejte si človeka v zrcalu in ugotovite, kakšne vrste triler bi ta film pomenil za vas. Avtor besedila je Igor Harb, bere Eva Longyka Marušič
Ob deseti obletnici svoje prve (male) plošče Chapter 7 je odrska atrakcija iz Londona Ezra Collective zadevo ponovno izdala. Ameriški producent vsega soulovskega in raperskega Adrian Younge izdal orkestralno ploščo Younge. Pri založbi Analog Africa so pripravili mini antologijo beninskega glasbenika Antoina Dougbéja. 01 Oddisee & Heno - MIMS 02 Ezra Collective - Enter the Jungle 03 Ezra Collective - Chasing the Square 04 heavensouls - playing around wit a flip 05 heavensouls – creek ala 06 Adrian Younge - Human Absence 07 Adrian Younge - Galt 08 Antoine Dougbé - We Tayi Sin Assi Tche 09 Antoine Dougbé - Djomido Ma Dougbe Tche 10 IKE - SIDDA (London Version) 11 IKE - Risorgini (London Version) 12 Guido Spannocchi – DKT
Ob deseti obletnici svoje prve (male) plošče Chapter 7 je odrska atrakcija iz Londona Ezra Collective zadevo ponovno izdala. Ameriški producent vsega soulovskega in raperskega Adrian Younge izdal orkestralno ploščo Younge. Pri založbi Analog Africa so pripravili mini antologijo beninskega glasbenika Antoina Dougbéja. 01 Oddisee & Heno - MIMS 02 Ezra Collective - Enter the Jungle 03 Ezra Collective - Chasing the Square 04 heavensouls - playing around wit a flip 05 heavensouls – creek ala 06 Adrian Younge - Human Absence 07 Adrian Younge - Galt 08 Antoine Dougbé - We Tayi Sin Assi Tche 09 Antoine Dougbé - Djomido Ma Dougbe Tche 10 IKE - SIDDA (London Version) 11 IKE - Risorgini (London Version) 12 Guido Spannocchi – DKT
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru se v poklon knjigi in literatom vrstijo literarni dogodki: v Slovenskem narodnem gledališču dramsko sezono zaključujejo s premiero Shakespearove drame Rihard III, v Galeriji mesta Ptuju pa vabi skupinska razstava dokumentarnih fotografij. To so vsebine, ki jih predstavljamo tokrat.
V Mariboru se v poklon knjigi in literatom vrstijo literarni dogodki: v Slovenskem narodnem gledališču dramsko sezono zaključujejo s premiero Shakespearove drame Rihard III, v Galeriji mesta Ptuju pa vabi skupinska razstava dokumentarnih fotografij. To so vsebine, ki jih predstavljamo tokrat.
V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.
V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V zadnjih letih je pri nas opazen vzpon snovalnega gledališča, pri katerem je v ospredju kolektivno avtorstvo. To je tudi značilnost ustvarjanja umetniškega tandema dramatičarke Katarine Morano in režiserja Žige Divjaka, ki sta dobitnika letošnje Grumove nagrade za dokumentarno dramo Anhovo. Ta je bila že krstno uprizorjena pred letom dni v SNG Nova Gorica. Nagrajenca sta spregovorila o pereči tematiki Soške doline, ki jo onesnažujeta azbest in sežigalnica odpadkov. In ker klasična dramaturgija v sodobnem gledališču vse bolj izginja, smo v oddajo vključili plesno umetnico, koreografinjo in režiserko Valetnino Turcu, ki vztraja prav pri doslednem spoštovanju klasične dramaturgije, pa čeprav v plesni oziroma baletni formi. Njena neoklasična postavitev Tramvaja Poželenje zvesto sledi dramski zgodbi Tennesseeja Williamsa in karakterizaciji likov. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
V zadnjih letih je pri nas opazen vzpon snovalnega gledališča, pri katerem je v ospredju kolektivno avtorstvo. To je tudi značilnost ustvarjanja umetniškega tandema dramatičarke Katarine Morano in režiserja Žige Divjaka, ki sta dobitnika letošnje Grumove nagrade za dokumentarno dramo Anhovo. Ta je bila že krstno uprizorjena pred letom dni v SNG Nova Gorica. Nagrajenca sta spregovorila o pereči tematiki Soške doline, ki jo onesnažujeta azbest in sežigalnica odpadkov. In ker klasična dramaturgija v sodobnem gledališču vse bolj izginja, smo v oddajo vključili plesno umetnico, koreografinjo in režiserko Valetnino Turcu, ki vztraja prav pri doslednem spoštovanju klasične dramaturgije, pa čeprav v plesni oziroma baletni formi. Njena neoklasična postavitev Tramvaja Poželenje zvesto sledi dramski zgodbi Tennesseeja Williamsa in karakterizaciji likov. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Marsikatera zgodba je spletena okrog knjig, tudi prepovedanih knjig, na primer Aristotelove Poetike oziroma dela o komediji v Ecovem romanu Ime rože, tokrat pa smo ob dnevu knjige in avtorskih pravic izbrali odlomek iz Orwellovega distopičnega romana 1984, in sicer devetega poglavja, v katerem se glavni junak seznani s tako imenovano Goldsteinovo knjigo, domnevno biblijo upora. V svetu popolnega nadzora je namreč resnica izmuzljiva: knjiga je morda le pretkana past oblasti, namenjena razkritju notranjih sovražnikov. Prevajalka Alenka Puhar, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Marsikatera zgodba je spletena okrog knjig, tudi prepovedanih knjig, na primer Aristotelove Poetike oziroma dela o komediji v Ecovem romanu Ime rože, tokrat pa smo ob dnevu knjige in avtorskih pravic izbrali odlomek iz Orwellovega distopičnega romana 1984, in sicer devetega poglavja, v katerem se glavni junak seznani s tako imenovano Goldsteinovo knjigo, domnevno biblijo upora. V svetu popolnega nadzora je namreč resnica izmuzljiva: knjiga je morda le pretkana past oblasti, namenjena razkritju notranjih sovražnikov. Prevajalka Alenka Puhar, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V poslanici je Društvo slovenskih pisateljev opozorilo na pomen branja, promociji branja so posvečene tudi številne prireditve po vsej Sloveniji. V Ljubljani se danes začnejo tudi Slovenski dnevi knjige. Knjigarne bodo podaljšale odpiralne čase ter pripravile zanimive prireditve in vodstva. V Milanu vse do nedelje poteka teden oblikovanja, na katerem se predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. V Centru za kreativnost so predstavili tudi projekt House of Creatures oziroma Hiša bitij. V ljubljanski Drami sezono na Malem odru zaključujejo s premiero gledališke priredbe romana Vojna nima ženskega obraza beloruske pisateljice in Nobelove nagrajenke za književnost Svetlane Aleksijevič. Pretresljivo izpoved žensk o vojni je režirala makedonska režiserka Biljana Radinoska. V Plesnem teatru Ljubljana pa so premierno uprizorili predstavo Koord v koreografiji Bena Novaka.
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V poslanici je Društvo slovenskih pisateljev opozorilo na pomen branja, promociji branja so posvečene tudi številne prireditve po vsej Sloveniji. V Ljubljani se danes začnejo tudi Slovenski dnevi knjige. Knjigarne bodo podaljšale odpiralne čase ter pripravile zanimive prireditve in vodstva. V Milanu vse do nedelje poteka teden oblikovanja, na katerem se predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. V Centru za kreativnost so predstavili tudi projekt House of Creatures oziroma Hiša bitij. V ljubljanski Drami sezono na Malem odru zaključujejo s premiero gledališke priredbe romana Vojna nima ženskega obraza beloruske pisateljice in Nobelove nagrajenke za književnost Svetlane Aleksijevič. Pretresljivo izpoved žensk o vojni je režirala makedonska režiserka Biljana Radinoska. V Plesnem teatru Ljubljana pa so premierno uprizorili predstavo Koord v koreografiji Bena Novaka.