Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.
V videmskem Muzeju sodobne umetnosti smo si ogledali razstavo »Impresionizem in modernizem«, ki vključuje dela najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih sto petdeset let. Slike in skulpture so del zbirke švicarskega umetniškega muzeja v Winterthurju, kjer so konec 19. stoletja med prvimi prepoznali prodornost francoskih impresionistov. Kaj prinaša 9. Zimski festival, ki tudi v letu 2026 nadaljuje poslanstvo povezovanja glasbene umetnosti in širšega občinstva? Na Festivalu gorniškega filma smo si ogledali film Antarktika – Območje 1. Gre za poziv k akciji, ki poudarja potrebo po zaščiti morskega območja, kar bi Antarktiki zagotovilo ekološko ravnovesje. V Ljubljani je potekala žalna seja v spomin na akad. zasl. prof. ddr. Janeza Höflerja, umetnostnega zgodovinarja in muzikologa, ki je s svojim strokovnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske umetnostne zgodovine.
V videmskem Muzeju sodobne umetnosti smo si ogledali razstavo »Impresionizem in modernizem«, ki vključuje dela najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih sto petdeset let. Slike in skulpture so del zbirke švicarskega umetniškega muzeja v Winterthurju, kjer so konec 19. stoletja med prvimi prepoznali prodornost francoskih impresionistov. Kaj prinaša 9. Zimski festival, ki tudi v letu 2026 nadaljuje poslanstvo povezovanja glasbene umetnosti in širšega občinstva? Na Festivalu gorniškega filma smo si ogledali film Antarktika – Območje 1. Gre za poziv k akciji, ki poudarja potrebo po zaščiti morskega območja, kar bi Antarktiki zagotovilo ekološko ravnovesje. V Ljubljani je potekala žalna seja v spomin na akad. zasl. prof. ddr. Janeza Höflerja, umetnostnega zgodovinarja in muzikologa, ki je s svojim strokovnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske umetnostne zgodovine.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.
Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.
Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009
Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009
V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.
V Cankarjevem domu poteka danes Festival zvončki in trobentice, v Studiu Hendrix bomo čez dober teden dni gostili mednarodni kvartet Jureta Pukla, ki bo konec aprila branil slovenske barve na velikem sejmu Jazz ahead v Bremnu, Jazz festival Ljubljana pa sporoča, da bomo v poletnih dneh na odru Križank znova slišali legendarnega Pata Methenyja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji se z avtorico, kustosinjo pedagoginjo Sonjo Kogej Rus, sprehodimo po razstavi Spominske knjige v Slovenskem etnografskem muzeju. Ob več deseterih spominskih knjigah razmišljamo o njihovi preteklosti, nostalgiji in praksi spominjanja na intimni in širše družbeni ravni.
V oddaji se z avtorico, kustosinjo pedagoginjo Sonjo Kogej Rus, sprehodimo po razstavi Spominske knjige v Slovenskem etnografskem muzeju. Ob več deseterih spominskih knjigah razmišljamo o njihovi preteklosti, nostalgiji in praksi spominjanja na intimni in širše družbeni ravni.
Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu bo nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga bo slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu bodo različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se bodo predstavili: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se bo pridružila še mogočna zborovska zasedba, v kateri bosta nastopila ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.
Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu bo nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga bo slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu bodo različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se bodo predstavili: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se bo pridružila še mogočna zborovska zasedba, v kateri bosta nastopila ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars bomo ob 9.00 v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars bomo ob 9.00 v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se bo z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
Vabimo vas v družbo glasbe angleškega ustvarjalca: Maše v g-molu Ralpha Vaughana Williamsa. Priljubljeno delo, zasnovano na koralnih modusih, bo zvenelo v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta.
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture
Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).
Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).
Že od prvega takta Brahmsovega prvega klavirskega koncerta vejeta patos in strast. Močan zvok timpanov sproži veliko simfonično dramo, med koncertom pa se tako solist kot orkester srečujeta z velikimi preizkušnjami. Hkrati pa si delita isto željo po izvedbi osupljivo lepe glasbe. Solist večera bo rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, ki s svojo izjemno muzikalnostjo, radovednostjo in repertoarjem, ki sega od Bacha do danes, velja za enega vodilnih svetovnih pianistov. Na odru bo vzhajajoča kitajska dirigentka Elim Chan, ki si je že ustvarila ime s preciznimi, dinamičnimi in vedno iščočimi interpretacijami. V Šostakovičevi lahkotni in sarkastični 9. simfoniji je vedno prisotna skladateljeva značilna dvojnost. Proti koncu druge svetovne vojne je Dmitrij Šostakovič novinarjem povedal o načrtih za simfonijo, ki naj bi postala monumentalno delo za orkester, zbor in soliste. Toda občinstvo na premieri novembra 1945 ni slišalo velike zmagovalne simfonije, temveč dinamično simfonijo z veliko več iskricami v očeh. Danes lahko simfonijo doživite z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom.
Že od prvega takta Brahmsovega prvega klavirskega koncerta vejeta patos in strast. Močan zvok timpanov sproži veliko simfonično dramo, med koncertom pa se tako solist kot orkester srečujeta z velikimi preizkušnjami. Hkrati pa si delita isto željo po izvedbi osupljivo lepe glasbe. Solist večera bo rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, ki s svojo izjemno muzikalnostjo, radovednostjo in repertoarjem, ki sega od Bacha do danes, velja za enega vodilnih svetovnih pianistov. Na odru bo vzhajajoča kitajska dirigentka Elim Chan, ki si je že ustvarila ime s preciznimi, dinamičnimi in vedno iščočimi interpretacijami. V Šostakovičevi lahkotni in sarkastični 9. simfoniji je vedno prisotna skladateljeva značilna dvojnost. Proti koncu druge svetovne vojne je Dmitrij Šostakovič novinarjem povedal o načrtih za simfonijo, ki naj bi postala monumentalno delo za orkester, zbor in soliste. Toda občinstvo na premieri novembra 1945 ni slišalo velike zmagovalne simfonije, temveč dinamično simfonijo z veliko več iskricami v očeh. Danes lahko simfonijo doživite z Danskim nacionalnim simfoničnim orkestrom.
Festival Ljubljana zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto z Zimskim festivalom. Letos ga bodo odprli z dramsko simfonijo Romeo in Julija Hectorja Berlioza. V MGLC so na kulturni praznik odprli razstavo grafik Saša Vrabiča Nova plošča. Ob razstavi je izšla tudi plošča z njegovo avtorsko glasbo. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled skupinska razstava Dodekafonija – Variacije / Variazioni, na kateri se predstavljajo umetniki Duša Jesih, Mario Palli in Manuela Toselli.
Festival Ljubljana zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto z Zimskim festivalom. Letos ga bodo odprli z dramsko simfonijo Romeo in Julija Hectorja Berlioza. V MGLC so na kulturni praznik odprli razstavo grafik Saša Vrabiča Nova plošča. Ob razstavi je izšla tudi plošča z njegovo avtorsko glasbo. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled skupinska razstava Dodekafonija – Variacije / Variazioni, na kateri se predstavljajo umetniki Duša Jesih, Mario Palli in Manuela Toselli.
Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.
Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.
Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.
Glasbeni izraz Blaža Arniča je neoromantični realizem, ki izvira iz ljudskih pripovedk, podob gorske narave in okolja, v katerem je preživel mladost. Od tod tudi naslovi nekaterih njegovih priljubljenih skladb: Ples čarovnic, Pesem planin, Povodni mož in Divja jaga.
Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.
Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Predstavljamo dobitnika Prešernove nagrade za leto 2026: industrijskega oblikovalca in arhitekta Saša Janeza Mächtiga, ki je globalno znan po znamenitem kiosku K67, njegovo delo temelji na poglobljenem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom, ter plesalko in koreografinjo Matejo Bučar, ki je s svojim večmedijskim opusom unikum v slovenskem prostoru.
Predstavljamo dobitnika Prešernove nagrade za leto 2026: industrijskega oblikovalca in arhitekta Saša Janeza Mächtiga, ki je globalno znan po znamenitem kiosku K67, njegovo delo temelji na poglobljenem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom, ter plesalko in koreografinjo Matejo Bučar, ki je s svojim večmedijskim opusom unikum v slovenskem prostoru.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Pesem z naslovom Počakaj, sonce! je leta 1983 napisala preminula bolgarska pesnica, pisateljica, prevajalka in uspešna avtorica otroške literature Dora Gabe, ki je bila tudi med ustanovitelji bolgarskega PEN-a in njegova dolgoletna predsednica. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Vijolice, napisano v modernistični maniri in pod vplivom simbolizma, je Dora Gabe objavila leta 1908. Prevajalka Katja Špur, interpretka Sara Gorše, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2020 (v okviru cikla Domači Ars).
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V oddaji Gremo plesat se je predstavil izvrstni slovenski vokalni ansambel Kvartet DUH! S svojo energijo, nasmehi in prepoznavnim slogom so v Studiju Hendrix ustvarili prijetno vzdušje Kvartet DUH združuje štiri glasove, ki z ubrano harmonijo in pristno karizmo oživijo priljubljene melodije ter poskrbijo za nepozaben glasbeni večer. Oddajo je vodila Smilja Baranja.
V oddaji Gremo plesat se je predstavil izvrstni slovenski vokalni ansambel Kvartet DUH! S svojo energijo, nasmehi in prepoznavnim slogom so v Studiju Hendrix ustvarili prijetno vzdušje Kvartet DUH združuje štiri glasove, ki z ubrano harmonijo in pristno karizmo oživijo priljubljene melodije ter poskrbijo za nepozaben glasbeni večer. Oddajo je vodila Smilja Baranja.
Lloyd Miller je bil glasbenik, ki ga dandanes skoraj nihče ne pozna. Umrl je 27. decembra leta 2024, star 86 let. Nocojšnjo oddajo namenjamo njegovi glasbi. Bil je eden prvih, ki je spajal jazz in različne svetovne glasbe, predvsem vzhodne – perzijske.
Lloyd Miller je bil glasbenik, ki ga dandanes skoraj nihče ne pozna. Umrl je 27. decembra leta 2024, star 86 let. Nocojšnjo oddajo namenjamo njegovi glasbi. Bil je eden prvih, ki je spajal jazz in različne svetovne glasbe, predvsem vzhodne – perzijske.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Srbski pesnik in romanopisec Zvonko Karanović, ki se je rodil leta 1959 v Nišu, danes pa živi v Beogradu, je podobno kot pesniki beat generacije veliko potoval in pogosto menjaval službe. Delal je kot novinar, urednik, organizator koncertov, DJ, trinajst let pa je bil tudi lastnik trgovine s ploščami. Širše je zaslovel z romaneskno trilogijo Dnevnik dezerterjev, čeprav že dalj časa velja za kultnega pesnika podzemlja in družbenega roba. Izdal je številne pesniške zbirke, za katere je bil tudi večkrat nagrajen. Pri nas ga poznamo po knjigi izbranih pesmi Najboljša leta naših življenj (2017), tokrat pa ga spoznavamo kot avtorja pesmi v prozi, za katere pravi, da so kot prizori iz nekega hipnotičnega filma. Prevajalec: Primož Čučnik; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
Srbski pesnik in romanopisec Zvonko Karanović, ki se je rodil leta 1959 v Nišu, danes pa živi v Beogradu, je podobno kot pesniki beat generacije veliko potoval in pogosto menjaval službe. Delal je kot novinar, urednik, organizator koncertov, DJ, trinajst let pa je bil tudi lastnik trgovine s ploščami. Širše je zaslovel z romaneskno trilogijo Dnevnik dezerterjev, čeprav že dalj časa velja za kultnega pesnika podzemlja in družbenega roba. Izdal je številne pesniške zbirke, za katere je bil tudi večkrat nagrajen. Pri nas ga poznamo po knjigi izbranih pesmi Najboljša leta naših življenj (2017), tokrat pa ga spoznavamo kot avtorja pesmi v prozi, za katere pravi, da so kot prizori iz nekega hipnotičnega filma. Prevajalec: Primož Čučnik; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
Nocoj začenjamo z odmevom s Prešernove proslave, bili smo v Galeriji Ravne, kjer so odprli samostojno razstavo Mete Drčar, mednarodno uveljavljene umetnice, ki deluje na razpotju kiparstva, instalacije in performativne prakse, obiskali pa smo tudi Festival gorniškega filma v Ljubljani.
Nocoj začenjamo z odmevom s Prešernove proslave, bili smo v Galeriji Ravne, kjer so odprli samostojno razstavo Mete Drčar, mednarodno uveljavljene umetnice, ki deluje na razpotju kiparstva, instalacije in performativne prakse, obiskali pa smo tudi Festival gorniškega filma v Ljubljani.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V nocojšnji Etnofoniji se bomo posvetili tretjemu albumu valižanske kitaristke Gwenifer Raymond z naslovom Last Night I Heard the Dog Star Bark. Raymondova s kitarskimi strunami vešče povezuje različne tradicije od angloameriškega folka in bluesa do indijskih rag.
V nocojšnji Etnofoniji se bomo posvetili tretjemu albumu valižanske kitaristke Gwenifer Raymond z naslovom Last Night I Heard the Dog Star Bark. Raymondova s kitarskimi strunami vešče povezuje različne tradicije od angloameriškega folka in bluesa do indijskih rag.
Znamenita Wagnerjeva opera Tristan in Izolda, ki velja za eno od najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije, je v režiji lani preminulega Roberta Wilsona in v koprodukciji štirih evropskih opernih gledališč zaživela na odru ljubljanske opere. Gre za poseben dogodek, saj je to zadnje ustvarjeno delo enega od najvplivnejših vizionarjev sodobnega gledališča. Začenja se jubilejni 20. Festival gorniškega filma, na katerem bodo premierno prikazani kar trije slovenski filmi. Po več kot 60 letih se poslavlja humanistična revija Dialogi in pozanimali smo se, kakšni so razlogi ter možnosti, da bi edina kulturna revija v Mariboru obstala. Predstavljamo pa tudi Matjaža Bertonclja, enega od ustvarjalnejših striparjev pri nas, ki je pred kratkim izdal grafični roman Legija, moja domovina.
Znamenita Wagnerjeva opera Tristan in Izolda, ki velja za eno od najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije, je v režiji lani preminulega Roberta Wilsona in v koprodukciji štirih evropskih opernih gledališč zaživela na odru ljubljanske opere. Gre za poseben dogodek, saj je to zadnje ustvarjeno delo enega od najvplivnejših vizionarjev sodobnega gledališča. Začenja se jubilejni 20. Festival gorniškega filma, na katerem bodo premierno prikazani kar trije slovenski filmi. Po več kot 60 letih se poslavlja humanistična revija Dialogi in pozanimali smo se, kakšni so razlogi ter možnosti, da bi edina kulturna revija v Mariboru obstala. Predstavljamo pa tudi Matjaža Bertonclja, enega od ustvarjalnejših striparjev pri nas, ki je pred kratkim izdal grafični roman Legija, moja domovina.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Radijski cikel predstavlja dvajset temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjeva epa Iliada in Odiseja ter Vergilov ep Eneida. Peti del cikla nosi naslov XV., XVI. in XVII. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Strašen si, sin Pelea, hranila je z žolčem te mati …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
Radijski cikel predstavlja dvajset temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjeva epa Iliada in Odiseja ter Vergilov ep Eneida. Peti del cikla nosi naslov XV., XVI. in XVII. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Strašen si, sin Pelea, hranila je z žolčem te mati …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Fantje si zaslužijo pozornost! Ubrani moški glasovi z zares imenitno interpretacijo! Uživajo ob petju in uživali smo tudi mi!
Fantje si zaslužijo pozornost! Ubrani moški glasovi z zares imenitno interpretacijo! Uživajo ob petju in uživali smo tudi mi!
Kornogold je svoj Violinski koncert, kot je sam dejal, napisal »bolj za Carusa kot za Paganinija«. Kar pomeni: pogumno je biti melodičen. Zaradi tega je francoski violinist Renaud Capuçon s svojim polnim, žametnim tonom idealen interpret, Simfonija št. 11 Dmitrija Šostakoviča pa ostro nasprotje. Ta simfonija je kot lekcija zgodovine. Njen naslov »Leto 1905« se nanaša na »krvavo nedeljo v Sankt Peterburgu« in pokol demonstrantov pred carsko palačo. Tukaj je to živo slišati: napetost, soočenje med ljudstvom in oblastjo, žalovanje za mrtvimi. Revolucionarne pesmi, delavske himne, protestne pesmi – to je gradivo, iz katerega Šostakovič ustvarja močno in živo simfonijo, ki jo lahko povežemo tudi z letom njenega nastanka, 1957, z madžarsko vstajo, ki je bila takrat krvavo zatrta, pa tudi s sedanjostjo. Alain Altinoglu in Simfonični orkester Frankfurtskega radia s tem delom nadaljujeta snemanje vseh Šostakovičevih simfonij v tej sezoni. Fizično, energično in opremljeno z močno tolkalno baterijo je tudi »Alaraph«, delo umetnice Unsuk Chin. Naslov je dobilo po eni od tako imenovanih »zvezd srčnega utripa«, katere utrip spominja na srčni utrip v elektrokardiogramu.
Kornogold je svoj Violinski koncert, kot je sam dejal, napisal »bolj za Carusa kot za Paganinija«. Kar pomeni: pogumno je biti melodičen. Zaradi tega je francoski violinist Renaud Capuçon s svojim polnim, žametnim tonom idealen interpret, Simfonija št. 11 Dmitrija Šostakoviča pa ostro nasprotje. Ta simfonija je kot lekcija zgodovine. Njen naslov »Leto 1905« se nanaša na »krvavo nedeljo v Sankt Peterburgu« in pokol demonstrantov pred carsko palačo. Tukaj je to živo slišati: napetost, soočenje med ljudstvom in oblastjo, žalovanje za mrtvimi. Revolucionarne pesmi, delavske himne, protestne pesmi – to je gradivo, iz katerega Šostakovič ustvarja močno in živo simfonijo, ki jo lahko povežemo tudi z letom njenega nastanka, 1957, z madžarsko vstajo, ki je bila takrat krvavo zatrta, pa tudi s sedanjostjo. Alain Altinoglu in Simfonični orkester Frankfurtskega radia s tem delom nadaljujeta snemanje vseh Šostakovičevih simfonij v tej sezoni. Fizično, energično in opremljeno z močno tolkalno baterijo je tudi »Alaraph«, delo umetnice Unsuk Chin. Naslov je dobilo po eni od tako imenovanih »zvezd srčnega utripa«, katere utrip spominja na srčni utrip v elektrokardiogramu.
V ljudskem izročilu imajo balade posebno mesto. Nekatere lahko spremljamo skozi njihovo preobrazbo do izvora, zelo različne so po temi in vsebini, lahko pa veliko povedo o preteklosti: tako o političnih in družbenih razmerah, o razumevanju življenja, o načinih nastajanja in preoblikovanja izročila; skratka o življenju naših ljudi in o razmerah, v kakršnih so živeli. Med ljudskimi pesmimi so balade segajo najdlje v preteklost in največ povedo o naših prednikih, posredno pa tudi o nas samih.
V ljudskem izročilu imajo balade posebno mesto. Nekatere lahko spremljamo skozi njihovo preobrazbo do izvora, zelo različne so po temi in vsebini, lahko pa veliko povedo o preteklosti: tako o političnih in družbenih razmerah, o razumevanju življenja, o načinih nastajanja in preoblikovanja izročila; skratka o življenju naših ljudi in o razmerah, v kakršnih so živeli. Med ljudskimi pesmimi so balade segajo najdlje v preteklost in največ povedo o naših prednikih, posredno pa tudi o nas samih.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.