Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Peli so: Frédéric Caton kot Filistejski vojni sel, Marc Larcher in Frédéric Caton kot Prvi Filistejec oziroma drugi Filistejec, Nicolas Courjal kot stari Hebrejec, Julien Véronese kot Abiméleh, Nicolas Cavallier kot Dagónov véliki svečenik, Roberto Alagna kot Samson in Marie-Nicole Lemieux kot Dalila. Posnetek je nastal desetega julija v starorimskem gledališču v francoskem Orangeu, v sklopu tamkajšnjega poletnega festivala. Zbor oper iz Avignona in Monte Carla ter Filharmonični orkester Francoskega radia je vodil Yves Abel.
Poslušano neposredni prenos koncerta zasedbe Moonlight Sky in Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Tadeja Tomšiča iz Siti teatra v Ljubljani.
Uničena je z obrazi mrtvih predsednikov.
Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi v tujini, na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Piše pa tudi poezijo in kratko prozo, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Izdala je vrsto knjig, med drugim leta 2015 Ljubezen skozi zgodovino, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Za oddajo smo izbrali odlomek iz njenega daljšega leposlovnega besedila Dimnik Mladika. Ta pripoveduje o umetnškem paru, ki dobi v delo poslikavo visokega dimnika, to pa je povod za avtoričino odstiranje psihologije likov in družbene stvarnosti.
René Anžujski je bil velik vitez in pretanjen poznavalec lovske umetnosti, ki je pravljični grad v barvah jantarja v kraju Baugé-en-Anjou dvajset kilometrov severneje od Saumurja uporabljal kot svoj lovski dvorec. Ob obisku bližnje lekarne iz 17. stoletja bomo osvetlili tudi zgodbo o Kleopatri in legendo o Tristanu in Izoldi ter se nato mimo gradu Brissac, kjer si je Jeanne-Marie Say vikontesa de Tredern uredila lastno gledališče, odpravili proti ciljni destinaciji današnje oddaje - mestu Angers. Na sporedu bo glasba, ki so jo podpisali Guillaume Duffay, Darius Milhaud, Loyset Compere, Jules Massenet, Frank Martin, Madame de Tredern, Claude Debussy, Orlando di Lasso in Clément Janequin.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Irenin oče je prepričan, da iz pekarne na sumljiv način odteka denar. Trdno je odločen, da bo prišel stvari do dna. Cene pa medtem ugotavlja, da Boštjan nikoli ne bo zbral dovolj poguma za pravo potezo, zato se odloči, da bo poskusil nagovoriti Karmen, naj ona stori prvi korak. Polde in Pavle imata športni dan, vendar sta nekoliko precenila svoje zmožnosti in se podala na predolg maraton. Cenetov delovni dan se konča pri Fraklju, kjer Ibro čaka na telefonski klic, saj je njegova žena ravno na razgovoru pri župniku. Naposled se izkaže, da je Kadifa dobila službo in največ zaslug za to ima seveda Cene. Ibro je srečen, Cene je tudi vesel in še Boštjan je po dolgem času dobre volje.
Kakšno je dogajanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu? Kako ustvarja prevode knjig iz madžaščine Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič; iz preteklosti segajo v naš čas knjige Josipa Jurčiča, o čemer so govorili strokovnjaki na simpoziju v Cankarjevem domu. Tudi Yanis Varoufakis, ki je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom v Cukrarno, je avtor številnih knjig, uspešnic, prevedenih v tuje jezike. IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje je nova razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Slovenskem etnografskem muzeju pa razstava Ljudska umetnost med domom in svetom. Kaj je videti v dveh novih muzejih v Riminiju?
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Mandara je gorovje na meji med Kamerunom in Nigerijo. Zaradi odmaknjenosti in nedostopnosti je bilo v preteklosti marsikomu pribežališče. V preteklih stoletjih so tja bežale skupine ljudi pred trgovino s sužnji, zato je bilo še nedavno stičišče mnogih ljudstev in kultur. Danes mnogi tudi od tam bežijo. V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo slišali nekaj primerov glasbe z gorovja na posnetkih iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.
Mineva 90 let od rojstva Kajetana Koviča - pesnika, pisatelja, prevajalca. Poezijo je začel pisati v gimnaziji. Leta 1953 se je uveljavil s 26. pesmimi, objavljenimi v skupinski zbirki z naslovom Pesmi štirih. Objavil je vrsto pesniških zbirk od intimističnih do takih, v katerih so v središču filozofska in eksistencialna vprašanja, približal se je absurdu in se ustalil v klasiki. Pisal je tudi prozo, daljšo in krajšo, zelo pomembno pa je bilo tudi njegovo ustvarjanje za mlade. Bil je tudi izvrsten prevajalec - omenimo samo Rilkeja, Trakla in Holana. Vabimo vas, da prisluhnete dragoceni oddaji iz našega arhiva; gre za zapis, h kateremu so Kajetana Koviča leta 1987 povabili tedanji sodelavci radijskega uredništva za kulturo. V njem je Kajetan Kovič iskreno in pronicljivo razmišljal o svojem delu, ustvarjanju in življenju nasploh.
Z avdicijami za nove člane in s koncertom z naslovom In je krog se je začela nova sezona Akademskega pevskega zbora Maribor. Lansko in sezono prej so zboru krojile okoliščine, a pevke in pevci niso mirovali. Tekmovali so na spletu, sodelovali na festivalu v Kopru in sodelovali na spletnih srečanjih z naslovom Oglati ekrani. Zbor je izdal zbirko novosti, uradni začetek nove pevske sezone pa je bil 28. septembra v mariborski dvorani Union koncert z izvedbo novitete Tadeje Vulc In je krog in nastopom sedmih zborovodij izmed 12-ih, ki so jih izbrali za lani napovedano 2. tekmovanje Mateja Hubada, a ga iz znanih razlogov ni bilo. Tako kot se nista uresničila 26. Naša pesem in letos mednarodno tekmovanje Gallus, se tudi zborovodje niso mogli izkazati na tem tekmovanju. Tudi zato si je Akademski pevski zbor z zborovodkinjo Tadejo Vulc zamislil koncert z naslovom In je krog.
V knjigi Vsak otrok je lep, ko se rodi iz leta 2011, je pesnik in pisatelj Esad Babačić objavil avtorski izbor poezije, ki je nastajala v treh desetletjih. Avtor, ki je imel do takrat za seboj že osem pesniških knjig, je vanjo umestil veliko krajših pesmih, v katerih zaslutimo težnjo, da bi niz občutij strnil v razvidno spoznanje.
Od osamosvojitve letos minevajo že tri desetletja, začetki slovenske pomladi pa so seveda še nekaj malega starejši. To menda pomeni, da lahko na tedanje družbeno-politične pretrese in spremembe že pogledamo sine ira et studio, brez pretirane jeze ali vneme torej, in preverimo, kaj natanko se je v hitrem teku let zgodilo s pričakovanji, sanjami, upanji in stremljenji, ki so konec osemdesetih oziroma ob začetku devetdesetih razgibavali Slovenke in Slovence. No, prav tak pogled na pot, prehojeno med junijem 1988, ko so na tedanjem Trgu Osvoboditve v Ljubljani množice protestirale proti aretaciji četverice, in našo današnjo, slej ko prej že posttranzicijsko stvarnostjo, se nam odpre v Trgu osvoboditve, romanu Andreja Blatnika, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Goga. In vendar Blatnikovo najnovejše delo ni zgodovinska freska širokega, malodane epskega zamaha, ampak ga lahko beremo kot intimen, ljubezenski roman. Trg osvoboditve namreč pripoveduje o paru, ki se spozna natanko na demonstracijah l. 1988, potem pa spremljamo vzpone, padce in druge zapletene vijuge njunega odnosa. Toda – kako pisatelju uspe to zasebno zgodbo povedati tako, da skoznjo vendarle ugledamo tudi širšo sliko, se pravi slovensko najnovejšo zgodovino, njene vzpone, padce in druge zapletene vijuge? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Andreja Blatnika. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov
V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.
Zbirka Iztoka Geistra Levitve je prejela nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko leta 2001, njena poglavitna tema pa so biološki pojavi, ki jih je avtor zapisal v obliki razpuščenega pesniškega verza. Tako fotosinteza, kot bomo slišali, postane nekaj dramatičnega, mladi list nekaj liričnega, razmislek o njegovi lepoti pa filozofija.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta ansambla Vox luminis in Freiburškega baročnega orkestra ter programa Te Deum x 4. Na posnetek, ki je nastal 26. septembra v Palači lepih umetnosti v Bruslju, so se namreč ujele slavnostne kronanjske skladbe. Najpogosteje so skladatelji za slovesnosti ob kronanjih segali po hvalnici Te Deum, redkeje, npr. v Händlovem primeru, pa tudi po psalmskih besedilih. Omenjena ansambla sta vzela za primere Händlove kronanjske antheme, Te Deum Antonia Caldáre, Concerto grosso št. 8/Coronatio augusta Georga Muffata in Te Deum Michela-Richarda de Lalanda. Nocoj bomo predvajali zadnji dve deli.
Nocoj v Kulturi med drugim o premieri predstave v Plesnem Teatru Ljubljana z naslovom Blef, obiskali smo razstavo z naslovom Kdo se boji roza barve v Umetnostni galeriji Maribor umetnice Ksenije Čerče in ujeli zadnji dan dogajanja na festivalu Ignore 5 v Klubu Gromka na Metelkovi.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Trasmissione dedicata alla poesia. Lettura e commento di poesie dell'ospite in studio. Oddaja o poeziji. Branje in interpretacija poezij gostujočega avtorja.
Kadar govorimo o zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni, se skoraj ne moremo izogniti letnicama 1968 in 1989. Prva je seveda sinonimna z utopično-revolucionarnim študentskim gibanjem, ki je na obeh straneh tedanje železne zavese nastopilo zoper etatizem, kapitalizem, imperializem, nereflektirano potrošništvo in konservativno meščansko moralo, medtem ko je leta 1989 pod pritiskom ideološko precej heterogenih vzhodnoevropskih civilnih družb, ki so terjale svobodo govora, svobodo političnega udejstvovanja in svobodo gospodarske pobude, padel berlinski zid, z njim tudi realno obstoječi socializem, vse to pa je, kot vemo, odprlo pot naši današnji sedanjosti. V obeh primerih, tako leta '68 kakor '89, so bili v dogajanje močno vpeti umetniki ter družboslovno-humanistični teoretiki. Ne tako redko so bili ti ljudje – književniki, gledališčniki, filmarji in likovniki pa filozofi, sociologi in umetnostni kritiki – kar v prvih vrstah množic, ki so terjale spremembe. Zato nas menda ne more presenetiti, da je pod okriljem Instituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pred nedavnim izšel obsežen zbornik Med majem ’68 in novembrom ’89, katerega avtorice in avtorji si v nizu razprav prizadevajo osvetliti, kako sta umetnost in teorija v obdobju med šestdesetimi in osemdesetimi leti minulega stoletja pomagali spremeniti Slovenijo, Jugoslavijo, obe polovici Evrope in, navsezadnje, svet. In vendar se lahko vprašamo, ali razpravljavke in razpravljavci, ki so sodelovali pri nastanku omenjenega zbornika, tu ne mešajo jabolk in hrušk. Če se namreč zdi vrenje leta 1968 podloženo z eksperimentalnimi sanjami o svetu, ki sploh še ne obstaja, je leto 1989 vendarle mogoče videti kot preobrazbo, ki se napaja iz zelo konkretnega, še kako obstoječega zgleda, zgleda zahodnoevropskih liberalnih, meščanskih demokracij. Kako neki je torej letnici ’68 in ’89 sploh mogoče misliti skupaj? Zakaj je to potrebno? In, jasno, kakšno vlogo sta v obeh primerih odigrali umetnost in teorija? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili literarnega zgodovinarja in teoretika dr. Marka Juvana, ki je nad zbornikom Med majem ’68 in novembrom ’89 bdel po uredniški plati. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: "Prepovedano je prepovedovati," eno izmed gesel pariškega maja '68 (Wikipedia, javna last)
"Rad imam zemljo, kmetije, naravo, reke, vse to, kar je Bela krajina ... njeno mehko in lepo pokrajino, breze in praprot ... pa vodo, ogromno vode. Vsi moji spomini na Belo krajino iz otroštva so nežnih barev. Zelenkaste, modrikaste, prosojne, pridušene. Rdečkasta barva belokrajnske zemlje. Pa bela debla in svetlo zelene krošnje brez. Kot bi jih naslikal kakšen francoski slikar, recimo Matisse." Rac bere Raca. Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih. Režiserka: Špela Kravogel Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.
V Muzeju moderne umetnosti Louisiana v mestu Humlebak na Danskem sta 20. maja nastopila Godalni kvartet Pavla Haasa, ki ga sestavljajo violinista Veronika Jarušková in Marek Zwiebel, violistka Luosha Fang in violončelist Peter Jarušek, ter pianist Boris Giltburg. Glasbeniki so izvedli temeljni deli komornega repertoarja, Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 Johannesa Brahmsa in Klavirski kvintet št. 2 v A-duru, op. 81, Antonina Dvořáka.
Fotografija se je že zgodaj zgledovala po slikarstvu, sledila je na primer portretnim konvencijam. Da je v njej nekaj umetniškega, je poudarjal že Gaspard-Félix Tournachon, znan z vzdevkom Nadar, ki je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture. Podobe teh sijajno izrišejo čas političnih in družbenih sprememb ter nastopa modernizma v Parizu, so poudarili ob potujoči razstavi Nadar – portretne mojstrovine, ki jo je skupaj s partnerji pripravil muzej Jeu de Paume v Parizu, in je zdaj na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Ljubljansko predstavitev je podprl Francoski inštitut v Sloveniji, fotografije pa so po zaslugi Galerija Matice srpske iz Novega Sada pospremljene še z duhovitimi Nadarjevimi besedili. Na enainštiridesetih fotografijah najdemo med drugim pesnika Charlesa Baudelairja, skladatelja Giuseppa Verdija in slikarja Édouarda Maneta. Nadar, inovator in avanturist, je kot prvi z balonom leta 1858 iz zraka fotografiral francosko prestolnico. Jules Verne, ki ga je prav tako portretiral, je tega cenjenega pariškega fotografa celo vzel za navdih za glavnega junaka knjige Potovanje na luno, pove dr. Andrej Smrekar. Foto: slikar Édouard Manet, fotograf Gaspard-Félix Tournachon – Nadar (avtor), igralka Sarah Bernhardt
V poslušanje vam ponujamo reportažo z včerajšnje "žive verige", v kateri so meščani Maribora selili knjige iz Mariborske knjižnice v začasne prostore. Napovedali bomo koncert Slovenske filharmonije z naslovom Vera v življenje, ki bo v neposrednem prenosu zazvenel tudi na našem programu in premiero predstave Dišeče skrivnosti v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ter se posvetili še strokovnemu srečanju založnikov otroške in mladinske književnosti B2B, ki ga je na frankfurtskem knjižnem sejmu organizirala slovenska Javna agencija za knjigo. foto: "živa veriga" v Mariboru, foto: facebook - z dovoljenjem Lutkovnega gledališča Maribor
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Kaj v branje priporoča Goran Vojnović, vsestranski ustvarjalec, pisatelj, ki ga poznamo po več knjižnih in filmskih uspešnicah, najbolj po prvencu Čefurji raus?
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Promo spot Komorni studio-Duo Xylocorda
V četrtkovi večerni glasbeni oddaji DR. JAZZ štajerski kitarist in avtor predstavlja zanimive izvajalce in njihove zgoščenke, napoveduje festivale in koncerte doma in v tujini, del oddaje pa namenja tudi zgodovini jazza.
Glasbeni opus Zvonimirja Cigliča prežemajo nenehni boj med življenjem in smrtjo, nuja po izpovedovanju bolečine in strasti ter izrisovanje nepremagljivega apokaliptičnega razpoloženja. Analiza in primerjava Cigličevih del nam izrisujeta specifiko skladateljevega opusa, to sta njegovi neobičajna celovitost in zaokroženost, ki ju je gradil skozi pogoste vsebinske, strukturne in melodične povezave. Slogovno njegova dela odsevajo barvite in raznovrstne kompozicijske prijeme iz prve polovice 20. stoletja (zlasti impresionistične in ekspresionistične), velikokrat pa so še prežeta s poznoromantičnim patosom.
Najpomembnejša sodobna grška pesnica Kiki Dimoula se je rodila leta 1931 v Atenah, kjer je predlani tudi umrla. Že zelo mlada je bila prepoznana kot izrazit in samosvoj pesniški glas, a svoji prvi zbirki, izšla je, ko ji je bilo 21 let, se je sama odrekla. Pesem Prestop interpretira Barbara Cerar.
Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli postoriti, pa vse prepogost stres, ki se je v covidnem obdobju le še poglobil, vse to nedvomno zelo slabo vpliva na kvaliteto spanja. Poleg tega našemu spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos svojega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Med spanjem se v naših možganih dogaja marsikaj ključnega. »Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje,« našteva koristi spanja nevrologinja in nevrofiziologinja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Brez zadostne količine spanja, bomo denimo tudi mnogo slabše zaznali, koliko hrane pravzaprav potrebujemo. »Spremeni se nam izločanje grelina in leptina, hormonov, ki nam uravnavajo apetit. Postanemo bolj lačni in obenem nimamo, ko se najemo, občutka sitosti. Tako postajamo bolj debeli.« Pandemija nespečnosti in napačna raba uspaval Težave s spanjem so se v času pandemije kovida19 še močno poglobile. »Tako visokih odstotkov nespečnosti kot lani - do 30 celo do 40 % nespečnih - nikoli v zgodovini nismo beležili,« poudarja dr. Dolenc Grošelj. A strokovnjakinja, ki je med drugim tudi soavtorica evropskih smernic za zdravljenje kronične nespečnosti, opozarja, da uspavala niso pravi odgovor za nastale težave. Žal se vse prepogosto skuša težave rešiti prav z zdravili, saj so v Sloveniji uspavala najbolj predpisana zdravila za centralno živčevje. Več o koristih spanja, zdravljenju motenj spanja ter o najnovejših spoznanjih o vplivu cirkadianih genov v pogovoru z dr. Lejo Dolenc Grošelj. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva L. Dolenc Grošelj
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov
Literarne, gledališke, filmske ocene.
Literarne, gledališke, filmske ocene.
Literarne, gledališke, filmske ocene.
V okviru 36. beograjskega džez festivala sta nastopila dva virtuoza: kitarist Vlatko Stefanovski in pianist Matija Dedić. S svojo izvirno interpretacijo glasbe Arsena Dedića, Vlatka Stefanovskega, Stinga in Gibonnija sta navdušila občinstvo.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika. Oddajo vodita Polona Balantič in Uršula Ana Mrežar.
V oddaji Osmi dan raziskujemo politiko stanovanjske gradnje v Sloveniji v zadnjih 100 letih, kajti vprašanje dostopnosti stanovanj je eno najaktualnejših zadnje čase. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so namreč pripravili razstavo Iščem stanovanje – Sto let organizirane stanovanjske gradnje. Predstavljamo Nobelovega nagrajenca za literaturo, na tanzanijskem otoku Zanzibar rojenega Abdulrazaka Gurno, ki sicer že od mladosti živi v Združenem kraljestvu in piše v angleščini. Zanj so med drugim zapisali, da "brezkompromisno in sočutno obravnava posledice kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami". Obiskali smo novi muzej v Riminiju, posvečen velikanu italijanskega filma Federicu Felliniju. V studiu se nam bo pridružil grški režiser Christos Nikou, avtor filma Sadeži pozabe, ki je bil med drugim nagrajenec lanskega Liffa. Na Koroškem pa nam je atelje in svoja dela razkazala slikarka Barbara Drev.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika. Oddajo vodita Polona Balantič in Uršula Ana Mrežar.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika. Oddajo vodita Polona Balantič in Uršula Ana Mrežar.
Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1959, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz polpretekle zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja. V zgodovinsko-psihološkem romanu Ubili bodo Roberta Kennedyja profesor zgodovine iz Vancouvra obsedeno preiskuje povezavo med nasilno smrtjo svojih staršev v letih 1967 in 1968 ter atentatom na ameriškega politika Boba Kennedyja, kot je razbrati iz odlomka v prevodu Tadeje Šergan, pa so profesorjevo družino zaznamovale še rane iz druge svetovne vojne.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika. Oddajo vodita Polona Balantič in Uršula Ana Mrežar.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika. Oddajo vodita Polona Balantič in Uršula Ana Mrežar.
Spoštovani poslušalci, na vrsti je oddaja Glasba 20. stoletja. V njej bomo predvajali glasbo za klavir dveh francoskih skladateljev - Olivierja Messiaena in Henrija Dutilleuxa. Messiaen je še vedno ena najizvirnejših osebnosti evropske glasbe 20. stoletja. Ustvaril je duhovni prostor, ki ga je polnil z zvočnimi predstavami svojega sanjskega sveta, v katerega je vključeval tudi ptičje petje. Osem let mlajši Henri Dutilleux je v drugi polovici 20. stoletja oblikoval samosvoj glasbeni jezik z očitnimi vplivi Clauda Debussyja, Mauricea Ravela in Alberta Roussela, vseeno pa je Dutilleux želel komponirati v slogu, ki ni bil popolnoma francoski.
Dokumentarne perspektive. Nova pogovorna oddaja Televizije Koper Capodistria, v kateri boste spoznali avtorje in ustvarjalce dokumentarnih filmov, ki nam bodo razkrili različne družbene in kulturološke fenomene primorske in zamejske zgodovinske ter kulturne krajine. Zgodovinsko bogata in raznolika pa tudi vihrava regija odraža izjemno kulturno dediščino, napeto in ponosno zgodovino ter vseprisotno družbeno angažiranost. Primorska kulturna samozavest privlači številne filmske ustvarjalce iz celotne Slovenije. Z njimi se pogovarja novinarka in urednica Nataša Mihelič.
Čudež je pretresljiva drama o vojni, bolezni in hkrati o veri in upanju. Radijska uprizoritev z diskretnim zvočnim nakazovanjem oddaljene fronte ostaja v komornem okolju vojščakovega doma, kjer na očetovo vrnitev, na drobtinico ljubezni, čaka hroma hčerka, medtem ko se oče bojuje in se »žrtvuje za njeno ozdravitev«. Prav okrog te krute in nesmiselne očetove samoprevare je nazorno grajeno zunanje in notranje dramsko dejanje in v radijski izvedbi strnjeno v sugestivno zvočno upodobitev. Na začetke slovenskega eksistencializma, kamor so literarni zgodovinarji uvrstili prav to Majcnovo delo. Avtor besedila: Stanko Majcen\t Režiser: Aleš Jan Avtor glasbe: Aldo Kumar\t Mojster zvoka: Branko Kosi Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Urednica in producentka: Lučka Gruden Marena - Ana Veble Beta - Sonja Blaž Kazimira - Irena Varga Vazil - Vlado Novak Martin - Rado Pavalec Traja: 38'00'' Produkcija Radia Maribor 1991
V SNG Ljubljana smo bili na premieri opere Vincenza Bellinija Capuleti in Montegi pod dirigentsko taktirko Roberta Gianola in v režiji Franka Van Laeckeja, v Kinu Šiška pa smo si v okviru festivala Druga godba privoščili nastop finskega harmonikarja Kimma Pohjonena. Seveda smo obiskali tudi Cukrarno in na festivalu Indigo pozorno prisluhnili pogovoru med Yanisom Varoufakisom in Slavojem Žižkom, pozabili pa nismo niti na 70 let delovanja Slovenske izseljenske matice.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Naš prvi nocojšnji gost je goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki je osvojil izjemno drugo mesto na letošnjem18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi, hkrati pa postal tudi najboljši interpret sonate. Mlademu mojstru črno belih tipk lahko tokrat prisluhnete v ponovitvi rubrike Mladi primorski talenti, ki je nastala leta 2010. V njej je tedaj 15-letni pianist izvajal etude, preludije in nokturno Frederica Chopina. V nadaljevanju oddaje vam predstavljamo izjemno dejavno tržaško glasbenico Tatjano Jercog, pianistko, skladateljico, glasbeno pedagoginjo in prizadevno organizatorico, ki z Društvom prijateljev glasbe in Beinalom sodobne glasbe ponuja Kopru kakovostno glasbeno življenje, zlasti na področju resne glasbe.
Pesnik, pisatelj in prevajalec akademik Kajetan Kovič se je rodil 21. oktobra pred devetdesetimi leti v Mariboru. Diplomiral je leta 1956 na ljubljanski Filozofski fakulteti iz svetovne književnosti in literarne teorije. Njegovo poklicno življenje se je začelo z novinarskim delom, pozneje pa je bil urednik pri Državni založbi Slovenije. Bil je eden izmed znamenite pesniške četverice, ki je leta 1953 izdala pesniško zbirko Pesmi štirih, za katero je veljalo, da je enkrat za vselej opravila s tako imenovano lopatarsko poezijo, socialističnim realizmom v slovenskem pesništvu. Intimizem, ki so ga Kovič, Zlobec, Menart, Pavček uveljavili, je bil tudi pozneje osrednja značilnost Kovičeve poezije. Avtorica Klara Krapež je pred dvajsetimi leti naredila prerez skozi Kovičev literarni opus. O načinu svojega ustvarjanja je spregovoril tudi pesnik sam.
Ansambel Camerata Academica Ljubljana na 33. festivalu Imago Ljubljana 2021
V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke pevcev iz Ukev v Kanalski dolini, kakor so zapeli leta 1978.
"In moja mama je bila resnično noro lepa. Imam fotografijo, na kateri se naslanja na ograjo blizu naše domačije v Črnomlju, na sebi ima kostim in videti je kot filmska zvezda. Čisto prava muvi star! Saj je hotela biti igralka, ampak usoda je hotela, da je postala gospodinja." Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih. Režiserka: Špela Kravogel Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.
V današnji oddaji bomo predvajali posnetke, ki so nastali 10. avgusta letos na tretjem koncertu 39. Festivala Radovljica 2021. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je nastopil s sporedom instrumentalne glasbe, ki so jo v začetku 17. stoletja poznali – in nemara tudi izvajali – na škofovskem dvoru v Ljubljani.
Pred kratkim smo v naš studio 13 povabili kitarista Staša Čakša, da arhivno posname nekaj programa. Izbral je Johann Sebastian Bach: Prelude, Fuga and Allegro BWV 998 Giulio Aguado: Introduction et Rondo, Op.2, št. 2 Alojz Srebotnjak: Due movimenti Staš Čakš je igranje kitare začel pri šestih letih pri Anji Pirjevec. Glasbeno šolo je obiskoval v Rogaški Slatini in Mariboru. Po končani nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer je svoje znanje igranja kitare izpopolnjeval pri Vojku Vešligaju. Z osmimi leti se je udeležil prvega mednarodnega tekmovanja, kjer je prejel zlato priznanje in drugo nagrado. Je prejemnik najvišjih nagrad na različnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji, Srbiji ter na Češkem in Hrvaškem. Je tudi dvakratni zmagovalec mednarodnega tekmovanja "Enrico Mercatali" v Italiji. Leta 2009 je s kitaro nastopil v oddaji Pod klobukom. Izvedel je tudi nekaj solističnih recitalov in se predstavil kot solist s kvartetom Feguš, s kitarskim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter harmonikarskim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 2016 je prejel diplomo dr. Roman Klasinc Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Po končani srednji šoli se je odločil za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom prof. Tomaža Rajteriča, kjer je magistriral z odliko. Med šolanjem na Akademiji je osvojil drugo nagrado na državnem tekmovanju ''TEMSIG" ter kot solist skupaj s harmonikarjem Rokom Fišerjem in komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo izvedel Dvojni koncert za kitaro in bandoneon Astorja Piazzolle.
Nocoj se obeta premiera opere Kapuleti in Montegi Vincenza Bellinija, ki bo v ljubljanski Operi uprizorjena prvič v njeni zgodovini. Prav tako v Ljubljani, v Cukrarni, bo drevi potekal pogovor Slavoja Žižka z Yanisom Varoufakisom; vstopnice za težko pričakovan pogovor so hitro pošle, tudi za ogled na spletu vlada veliko zanimanje. Preverili pa smo tudi utrip na včeraj odprtem Frankfurtskem knjižnem sejmu. [foto: SNG Opera in balet Ljubljana, Capuleti in Montegi, (c) Darja Štravs Tisu]
Argentinska umetnica je 5. junija letos dopolnila 80 let. Visokemu jubileju navkljub je na koncertnih odrih prisotna z enako intenzivnostjo kot na začetku svoje mednarodne kariere. Za sklep niza dvanajstih oddaj, ki smo jih namenili tej najbrž najslavnejši pianistki moderne dobe, smo prihranili glasbo Cesarja Francka in Roberta Schumanna. Najprej boste v izvedbi Marthe Argerich in violinista Itzhaka Perlmana lahko slišali Franckovo Sonato za violino in klavir v A-duru, nato pa še Klavirski koncert v a-molu, pri izvedbi katerega sta z Argerichevo sodelovala Evropski komorni orkester in dirigent Nikolaus Harnoncourt, ter Fantazijske skladbe, op. 12 Roberta Schumanna.
Kratkek 15-minutni film Kazenski strel režiserja Roka Bička je bil predstavljen na pravkar končanem 24. Festivalu slovenskega filma Portorož. Gre za filmsko adaptacijo ene izmed zgodb iz romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Povsod tam, kjer je vaško igrišče, so tudi zgodbe o odraščanju, prijateljstvu in pripadnosti. Osrednja tematika filma je medvrstniško nasilje. Potreba po pripadanju se lahko prenese ne le na nogometni klub, tudi na družino in šolski razred. Včasih je bila igra na igriščih splošen trend, pri čemer so dečki postali fantje. Danes se je po besedah režiserja igra verjetno preselila na družabna omrežja.
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd Po motivih romana Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda; monodrama, 2021 -\tkrstna uprizoritev; premiera 20. oktobra 2021 Režiserka Jana Menger Dramaturg Sandi Jesenik Scenograf Niko Novak Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Avtor uglasbitve songa in glas na posnetku Niko Novak Nastopa Jožica Avbelj Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili monodramo Le en smaragd; rezidenčni avtor gledališča Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal posebej za Jožico Avbelj, ki je skozi desetletja kot igralka in pedagoginja zaznamovala slovensko gledališče. Pred premiero je Jožica Avbelj med drugim povedala: "S pomočjo te genialne ekipe – talentirane se mi zdi absolutno premalo reči – sem želela, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela nek smisel, da bi bila v veselje tako meni kot publiki, ki jo bo gledala." V ustvarjalni ekipi je imela posebej opazno vlogo kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, scenograf je bil Niko Novak, režiserka pa Jana Menger. Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/le-en-smaragd/#gallery-980-2
V Frankfurtu poteka knjižni sejem, osrednji knjigotrški dogodek v svetu, ki je letos precej drugačen kot pred pandemijo. Oči zainteresirane javnosti pa so usmerjene v leto 2023, ko bo v Frankfurtu častna gostja Slovenija. Pozornost je še toliko večja zaradi nedavne menjave vodstva na Javni agenciji za knjigo. O izzivih, ki jih odseva Frankfurt, z direktorjem Javne agencije za knjigo Dimitrijem Ruplom, profesorjem založniških študij in vodjo letošnjega Slovenskega knjižnega sejma Miho Kovačem, in glavnim urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovim. Slišali boste del razprave iz oddaje Studio ob 17h, ki smo jo pripravili v ponedeljek.
Schneiderjeva že vrsto let spada med najuspešnejše jazzovske skladateljice, njen veliki jazzovski orkester pa med najboljše tovrstne zasedbe na svetu. Je dobitnica sedmih nagrad Grammy, tako bralci kot kritiki ameriške revije Downbeat jo že več kot desetletje redno uvrščajo na najvišje mesto med komponisti, aranžerji in velikimi jazzovskimi orkestri. S ploščo Data Lords je zarezala v tematiko interneta, elektronskih medijev in elektronskih naprav, velikih internetnih korporacij in njihovega nadzora, ki je vse večji in se plazi v vse pore našega življenja, ter nam tudi že kroji življenjski slog in prihodnost.
Zvonimir Ciglič je za svoja dela prejel več nagrad: nagrado Prezidija Ljudske skupščine Republike Slovenije leta 1948 za svoje diplomsko delo Sinfonia Appassionata, častni doktorat iz glasbe mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Giuseppa Sciclua leta 1987, nagrado mesta Ljubljana leta 1999 in Župančičevo nagrado leta 2003. Širša strokovna javnost ga je zelo spoštovala, njegova dela so se redno pojavljala na festivalih sodobne glasbe nekdanjih jugoslovanskih držav.
V Rusiji je že v drugi polovici 18. stoletja opera veljala za sila pomembno zadevo; carica Katarina Velika je pisala librete, v Sankt Peterburgu so si kljuko podajali proslavljeni italijanski operni skladatelji (Paisiello, Galuppi, Cimarosa), pa tudi domači mojstri, kot sta recimo Dmitrij Stepanovič Bortnjanski in Jevstignej Ipatovič Fomin, so v tistem času že pisali glasbeno-scenska dela. Toda to, kar dandanes označuje termin ruska opera … na tem mejniku stoji Mihail Ivanovič Glinka.
William Stafford, živel je med letoma 1914 in 1993, je svojo prvo knjigo poezije objavil šele pri 46 letih, a je v naslednjih dobrih treh desetletjih s pesmimi osvojil mednarodno strokovno in laično bralno občinstvo; danes velja za enega pomembnejših glasov ameriške poezije 20. stoletja. Avtor, ki ga mnogi vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti.
Abbas Kiarostami (1940-2016) je bil iranski filmski režiser, scenarist in producent, pa tudi fotograf in pesnik. Režiral je več kot 40 filmov: kratkih, celovečernih, dokumentarnih in igranih. Njegova najpomembnejša dela so trilogija iz Gilana: Kje je hiša mojega prijatelja? (1987), In življenje teče dalje (1991) in Pod oljkami (1994) ter filmi Veliki plan (1990), Okus češnje (1997) in Veter nas bo odnesel s seboj (1999). Protagonisti v njegovih filmih so najpogosteje otroci, v dialogih, naslovih in temah njegovih filmov pa se velikokrat pojavijo verzi sodobne in klasične iranske poezije (pesnikov, kot so Rumi, Omar Hajam, Saadi ter Furough Farrokhzad in Sohrab Sepehri). Kiarostami je prejel več kot šestdeset iranskih in mednarodnih filmskih nagrad, med drugim zlato palmo cannskega filmskega festivala za film Okus češnje ter srebrnega leva beneškega filmskega fesitvala za film Veter nas bo odnesel s seboj. Večer pred retrospektivo Kiarostamijevih filmov: njegovi še neobjavljeni verzi v prevodu Žive Čebulj.
Tokrat v izboru: dve solo klavirski plošči, poglobljen minimalizem sodelovanja skladatelja Ferrana Fagesa in pianistke Lluise Espigolé v skladbi in plošči From Grey To Blue ter nova solo LP plošča skladateljice in pianistke Kaje Draksler Soothe My Soul, Feed My Thought.
Ogledali smo si premiero predstave Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je nastala v sodelovanju s SNG Nova Gorica, na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa monodramo Le en smaragd v kateri igra Jožica Avbelj. Janko Petrovec je obiskal muzej Federica Fellinija, ki so ga z enoletno zamudo odprli v njegovem rojstnem mestu Riminiju. Ljubljanski Kino Šiška pa gosti Bienale slovenske ilustracije – Bienale neodvisnih.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec in Teja Kunst.
Vsaka glasba predstavlja tudi čas, v katerem je nastala. Mnogi ljubitelji umetniške glasbe se odločajo za glasbo, ki je nastala v obdobju romantike. Veliko je tudi tistih, ki prisegajo na čudoviti svet baročne glasbe. Kaj pa impresionizem? Mar ni čudežna glasba tista, ki so jo napisali Debussy, Ravel, Szymanowski? Ampak Stravinski, ki je hitro zapustil svet impresionistične glasbe, je vendar popolnoma spremenil poglede na glasbo kot umetnost. Glasba se spreminja kot se spreminja svet okrog nas. Tudi takrat, kadar se sodobniki niso hoteli poistovetiti z glasbo, ki je nastajala okrog njih, je bila to govorica nekega časa.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba, ki so jo skladatelji ustvarili na poezijo Toneta Pavčka. Ta vsestransko priljubljeni slovenski pesnik, esejist in prevajalec, hkrati eden najpomembnejših klasikov otroške in mladinske poezije v Sloveniji se je poslovil pred desetimi leti, leta 2011, njegovi verzi pa ostajajo bolj živi kot kdaj koli prej.
Na 73. frankfurtskem knjižnem sejmu je povsod prisotna misel Nazaj v poslu, a še ne nazaj v normalnosti. Poslovni del, ki je skrit pred javnostjo, verjetno ne bo dosti okrnjen, precej manj pa bo predstavitev, sprejemov in živih dogodkov. Častna gostja je Kanada, Slovenija pa se intenzivno pripravlja na častno gostovanje čez dve leti in kljub programsko in fizično manjšemu gostovanju v primerjavi s prej, je dela precej. V Svetu kulture še o monodrami Le en smaragd po motivih romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal za Jožico Avbelj, igralko Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Častna gostja 73. frankfurtskega knjižnega sejma je Kanada, vir: EPA
Na večeru 7. festivala sodobne avtorske in etnoglasbe Godibodi so nas člani KED-a Folk Slovenija popeljali po različnih regijah Slovenije. Koncert je ubrano zazvenel ob zvokih zasedb, kot so Cintare in Kerlci, skupine Katice, Tomaža Podobnikarja, Janeza Dovča in drugih. Na koncertu se je pokazalo, da je ljudska glasba še kako živa in da lahko izvabi čustva iz slehernega poslušalca, čeprav ta ne razume jezika besedil.
Avtor je med leti 1973 in 1973 delal na ladji in potoval po svetu. Občutljivi opazovalec ob prihodu v pristanišče vidi, sliši in občuti več razsežnosti tamkajšnjega življenja, kar izzove in izostri njegovo misel. Zvočna podoba je polna vtisov in hkratnega premisleka o sodobni družbi. Besedilo je izbrano iz Zupanove posthumne zbirke Pesmi "s prostosti". Režiserka Maša Pelko Dramaturginja Vilma Štritof Tonski mojster Urban Gruden Avtorica glasbe in zvočnega scenarija Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik Maja Žvokelj Igralci Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Traja 20' 50" Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Po dobrem desetletju ustvarjalnega molka, ki je trajal med letoma 1971 (ko sta nastali orkestraciji Topolov v jeseni in Usode) in 1983, je Zvonimir Ciglič napisal svoje zadnje dokončano delo, orkestrski samospev Božanski absurd. Navdihnila ga je poezija Alojza Gradnika, skladatelj pa mu je dodal tudi svoj pripis: "Mrtvi očka čaka sina, ki umira." Glede na Cigličevo hudo bolezen srca in dejstvo, da je Božanski absurd njegovo zadnje delo, ta stavek globoko zareže v razumevanje skladateljevega notranjega doživljanja sebe in svojega takratnega stanja.
Skozi mrežo EBU (evropska zveza radijskih postaj) smo od avstrijskih kolegov (ORF) pridobili posnetek koncerta nemške zasedbe dveh glasbenikov različnih generacij. Koncert je bil posnet v sklopu InTönne Jazz Festivala julija letos. Zaigrali so: Gerd Dudek, tenor saksofon Martin Sasse, klavir Martin Gjakonovski, kontrabas Paul Höchstädter, bobni
Poezija Jakoba Savinška je izvirna in polnokrvna kot njegovo kiparstvo, z njim v marsičem tudi komplementarna. Po osnovni naravnanosti so avtorjeve pesmi intimistične, pogosto hrepenenjske, najbližji temi sta mu ljubezen in skrivnost bivanja. Bivanjsko temo razpira tudi v pesmi z naslovom Smo.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov
Mineva 170 let od smrti velikega črnogorskega pesnika Petra II. Petrovića Njegoša. Rodil se je leta 1813 v Njeguših, pri sedemnajstih je postal vladika, cerkveni in posvetni vladar Črne gore. Bil pa je tudi pesnik, njegovo najpomembnejše delo je Gorski venec. V versko-filozofskem epu Luč mikrokozmosa se sprašuje o smislu človekovega bivanja. Slišali boste odlomek iz uvodnega dela te pesnitve, ki jo je Njegoš napisal leta 1845, poslovenila pa Namita Subiotto.
