Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za dan pred Silvestrovim smo izbrali radijsko priredbo kratke humorne zgodbice z naslovom V novem letu bo vse drugače. Napisal jo je satirični pisatelj, dramatik in pisec scenarijev Ephraim Kishon. Prevajalka Meta Sever, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2012.
Za dan pred Silvestrovim smo izbrali radijsko priredbo kratke humorne zgodbice z naslovom V novem letu bo vse drugače. Napisal jo je satirični pisatelj, dramatik in pisec scenarijev Ephraim Kishon. Prevajalka Meta Sever, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2012.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Zvočna uprizoritev atmosferske drame se giblje v skrivnostih in hrepenenja polnih ozvezdjih in razmišlja, kaj vse lahko simbolizirajo ta večno lepa in nevarna nebesna telesa. Režiser: Rok Vilčnik rokgre Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbeni oblikovalec: Dejan Pečenko Interpretka in interpreti – Saša Mihelčič, Alojz Svete, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza Koprodukcija Radia Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor Posneto v studiih Radia Maribor 1998
Zvočna uprizoritev atmosferske drame se giblje v skrivnostih in hrepenenja polnih ozvezdjih in razmišlja, kaj vse lahko simbolizirajo ta večno lepa in nevarna nebesna telesa. Režiser: Rok Vilčnik rokgre Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbeni oblikovalec: Dejan Pečenko Interpretka in interpreti – Saša Mihelčič, Alojz Svete, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza Koprodukcija Radia Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor Posneto v studiih Radia Maribor 1998
Angleška pisateljica Jane Austen se je rodila 16. decembra 1775 in umrla leta 1817. Ob 250. obletnici njenega rojstva smo izbrali Literarni večer, v katerem je Nada Barbarič leta 2009 predstavila njen roman Prevzetnost in pristranost. Skrb matere petih za zakon godnih hčera je bila za Jane Austen primerna priložnost za duhovito in iskrivo razkrivanje puhlosti srednjega in višjega družbenega sloja na angleškem podeželju na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Avtorica oddaje Nada Barbarič, prevajalka Majda Stanovnik, bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus, igralci Boris Ostan, Mojca Fatur, Vesna Jevnikar, Andrej Nahtigal, Stannia Boninsegna, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Produkcija 2009. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponocvitev).
Angleška pisateljica Jane Austen se je rodila 16. decembra 1775 in umrla leta 1817. Ob 250. obletnici njenega rojstva smo izbrali Literarni večer, v katerem je Nada Barbarič leta 2009 predstavila njen roman Prevzetnost in pristranost. Skrb matere petih za zakon godnih hčera je bila za Jane Austen primerna priložnost za duhovito in iskrivo razkrivanje puhlosti srednjega in višjega družbenega sloja na angleškem podeželju na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Avtorica oddaje Nada Barbarič, prevajalka Majda Stanovnik, bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus, igralci Boris Ostan, Mojca Fatur, Vesna Jevnikar, Andrej Nahtigal, Stannia Boninsegna, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Produkcija 2009. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponocvitev).
Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).
Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).
Novembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Al Di Meola s svojim akustičnim triom. Zasedbi se je pridružil tudi klarinetist Goran Bojčevski. Prisluhnite posnetku prvega dela koncerta!
Novembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Al Di Meola s svojim akustičnim triom. Zasedbi se je pridružil tudi klarinetist Goran Bojčevski. Prisluhnite posnetku prvega dela koncerta!
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Vsestranska umetnica, glasbenica in raziskovalka glasbenih tradicij, Zvezdana Novaković, ki zadnjih nekaj let nastopa z umetniškim imenom Zven, bo v naslednjih dneh v svet poslala nov glasbeni album. Gre za tretji studijski album z naslovom Polnočno sonce, ki v ospredje postavlja glasbeni odsev naravnega arktičnega fenomena, vabi k soočanju z notranjimi labirinti in odpira prostor upanju, miru ter svetlobi. Z Zvezdano Novaković se o novem albumu pogovarjamo pred uradnim izidom in koncertno predstavitvijo, ki bo v torek, 6. januarja 2026 v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.
Vsestranska umetnica, glasbenica in raziskovalka glasbenih tradicij, Zvezdana Novaković, ki zadnjih nekaj let nastopa z umetniškim imenom Zven, bo v naslednjih dneh v svet poslala nov glasbeni album. Gre za tretji studijski album z naslovom Polnočno sonce, ki v ospredje postavlja glasbeni odsev naravnega arktičnega fenomena, vabi k soočanju z notranjimi labirinti in odpira prostor upanju, miru ter svetlobi. Z Zvezdano Novaković se o novem albumu pogovarjamo pred uradnim izidom in koncertno predstavitvijo, ki bo v torek, 6. januarja 2026 v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Leta 1935 je Hollywood posnel film, ki gre nekako takole: ameriški plesalec Jerry, velika zvezda stepa, pride v London, kjer naj bi nastopil v šovu domišljavega producenta. Ko vneto vadi plesno rutino v svoji hotelski sobi, razkuri Dale, ki biva nadstropje niže. Razjarjena lepotica, odločena, da bo topotu naredila konec, odvihra do našega Jerryja ... ta ...p a se brezupno zaljubi vanjo. Da bi jo osvojil, jo začne preganjati po vsem Londonu. Hej, tako je bolje! Sploh pa – če tega ne bi storil, ne bi bilo filma ...in ne bi bilo razloga za razkošne plesne (in glasbene) točke, v katerih veselo stepata Ginger Rogers in Fred Astaire, ki nikoli nista potrebovala zapletene zgodbe. Iskreno rečeno, bila bi jima le v napoto. Zato je zgodba lažja od zraka – hja, screwball comedy musical je bil v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni poudarjen hiter, zabaven dialog in situacije, ki so predstavljene z vratolomno hitrostjo. Po navadi imata glavno vlogo moški in ženska, ki se najpogosteje prezirata, sta si odveč. To je torej Top hat, v prevodu Cilinder, ki ga odlikujejo lepe barve, veliko glasbe in še več plesa. Tako, oder je pripravljen. Recesija je hobotnica! S svojimi lovkami je dosegla tudi glasbeno gledališče. Bogatija 80-ih let, to je bil čas visoko proračunskega muzikala Fantom iz opere, je izpuhtela. Producenti se zato v zadnjih letih odločajo za oživljanje starih uspešnic: Crazy for You in Singing in the Rain, leta 2011 pa tudi vintage glasbeno komedijo Top Hat.
Leta 1935 je Hollywood posnel film, ki gre nekako takole: ameriški plesalec Jerry, velika zvezda stepa, pride v London, kjer naj bi nastopil v šovu domišljavega producenta. Ko vneto vadi plesno rutino v svoji hotelski sobi, razkuri Dale, ki biva nadstropje niže. Razjarjena lepotica, odločena, da bo topotu naredila konec, odvihra do našega Jerryja ... ta ...p a se brezupno zaljubi vanjo. Da bi jo osvojil, jo začne preganjati po vsem Londonu. Hej, tako je bolje! Sploh pa – če tega ne bi storil, ne bi bilo filma ...in ne bi bilo razloga za razkošne plesne (in glasbene) točke, v katerih veselo stepata Ginger Rogers in Fred Astaire, ki nikoli nista potrebovala zapletene zgodbe. Iskreno rečeno, bila bi jima le v napoto. Zato je zgodba lažja od zraka – hja, screwball comedy musical je bil v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni poudarjen hiter, zabaven dialog in situacije, ki so predstavljene z vratolomno hitrostjo. Po navadi imata glavno vlogo moški in ženska, ki se najpogosteje prezirata, sta si odveč. To je torej Top hat, v prevodu Cilinder, ki ga odlikujejo lepe barve, veliko glasbe in še več plesa. Tako, oder je pripravljen. Recesija je hobotnica! S svojimi lovkami je dosegla tudi glasbeno gledališče. Bogatija 80-ih let, to je bil čas visoko proračunskega muzikala Fantom iz opere, je izpuhtela. Producenti se zato v zadnjih letih odločajo za oživljanje starih uspešnic: Crazy for You in Singing in the Rain, leta 2011 pa tudi vintage glasbeno komedijo Top Hat.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V zborovskem mozaiku tokrat združujemo dva sloga, renesanso in klasicizem. Iz prve stopajo adventni in božični moteti Jacobusa Handla Gallusa, iz drugega Mozartove Slovesne večernice, Koechel 339.
V zborovskem mozaiku tokrat združujemo dva sloga, renesanso in klasicizem. Iz prve stopajo adventni in božični moteti Jacobusa Handla Gallusa, iz drugega Mozartove Slovesne večernice, Koechel 339.
Sergeju Rahmaninovu je njegov Opus 18, skladateljski preboj po hudi ustvarjalni krizi, hitro prinesel mednarodno slavo. Znameniti klavirski koncert s svojimi veličastnimi gestami in privlačnimi melodijami še vedno velja za bistvo romantičnega klavirskega koncerta – in enega najzahtevnejših. Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, znan po svojem transparentnem in lahkotnem igranju, je idealna izbira za izvedbo 2. Klavirskega koncerta Rahmaninova. Dirigent Santtu-Matias Rouvali z Münchenskim filharmoničnim orkestrom predstavlja tudi kompozicijski vnovični odkritji, ki ponazarjata širok spekter ruske glasbe. Čerjomuški je bilo ime satelitskega mesta, zgrajenega na obrobju Moskve leta 1956, ki mu je Dmitrij Šostakovič posvetil svojo briljantno opereto. Za nedolžnimi melodijami in humorno parodijo se skrivajo podtoni družbene kritike. Program se sklene z Drugo simfonijo Aleksandra Borodina, očarljivim poklonom zgodovini in glasbeni dediščini Rusije.
Sergeju Rahmaninovu je njegov Opus 18, skladateljski preboj po hudi ustvarjalni krizi, hitro prinesel mednarodno slavo. Znameniti klavirski koncert s svojimi veličastnimi gestami in privlačnimi melodijami še vedno velja za bistvo romantičnega klavirskega koncerta – in enega najzahtevnejših. Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, znan po svojem transparentnem in lahkotnem igranju, je idealna izbira za izvedbo 2. Klavirskega koncerta Rahmaninova. Dirigent Santtu-Matias Rouvali z Münchenskim filharmoničnim orkestrom predstavlja tudi kompozicijski vnovični odkritji, ki ponazarjata širok spekter ruske glasbe. Čerjomuški je bilo ime satelitskega mesta, zgrajenega na obrobju Moskve leta 1956, ki mu je Dmitrij Šostakovič posvetil svojo briljantno opereto. Za nedolžnimi melodijami in humorno parodijo se skrivajo podtoni družbene kritike. Program se sklene z Drugo simfonijo Aleksandra Borodina, očarljivim poklonom zgodovini in glasbeni dediščini Rusije.
V ljubljanski galeriji Equrna je na ogled razstava Mosaic Moments of Time, na kateri predstavljajo novejša dela devetih slovenskih umetnikov in umetnic (Suzane Brborović, Gašperja Capudra, Jona Derganca, Ane Janež, Lenarta Miklaužiča Kirbiša, Staša Kleindiensta, Zmaga Lenárdiča, Anastazije Pirnat in Nataše Prosenc Stearns). V prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa razstavlja fotograf Janez Bogataj: njegova razstava z naslovom Koga sem videl? ponuja vpogled v živahno središče slovenske likovne ustvarjalnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
V ljubljanski galeriji Equrna je na ogled razstava Mosaic Moments of Time, na kateri predstavljajo novejša dela devetih slovenskih umetnikov in umetnic (Suzane Brborović, Gašperja Capudra, Jona Derganca, Ane Janež, Lenarta Miklaužiča Kirbiša, Staša Kleindiensta, Zmaga Lenárdiča, Anastazije Pirnat in Nataše Prosenc Stearns). V prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa razstavlja fotograf Janez Bogataj: njegova razstava z naslovom Koga sem videl? ponuja vpogled v živahno središče slovenske likovne ustvarjalnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.
Zaključek leta, božične in novoletne praznične dneve ustvarjalci glasbenega programa RA KP izkoriščamo tudi zato, da vas poslušalke in poslušalce spomnimo na ustvarjalnost v Studiu Hendrix. Za nami je namreč izvrstno koncertno leto z vrhunskimi glasbenimi dogodki, ki smo jih strnili v enourne oddaje. In to kar po zvrsteh. Včeraj je kolegica Smilja Baranja prepletla venček narodno-zabavnih cvetk, ki so se zadnja leta bujno razrastla na radijskih tleh. Rock vsebine vam predstavil Armando Šturman.
Zaključek leta, božične in novoletne praznične dneve ustvarjalci glasbenega programa RA KP izkoriščamo tudi zato, da vas poslušalke in poslušalce spomnimo na ustvarjalnost v Studiu Hendrix. Za nami je namreč izvrstno koncertno leto z vrhunskimi glasbenimi dogodki, ki smo jih strnili v enourne oddaje. In to kar po zvrsteh. Včeraj je kolegica Smilja Baranja prepletla venček narodno-zabavnih cvetk, ki so se zadnja leta bujno razrastla na radijskih tleh. Rock vsebine vam predstavil Armando Šturman.
Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.
Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Zanimivo je, kako je nastal znameniti začetni glissando na klarinetu. Gershwin je prvotno napisal kromatično lestvico iz sedemnajstih tonov. Na eni od vaj pa je klarinetist za šalo zaigral glissando in pri tem je ostalo vse do danes.
Zanimivo je, kako je nastal znameniti začetni glissando na klarinetu. Gershwin je prvotno napisal kromatično lestvico iz sedemnajstih tonov. Na eni od vaj pa je klarinetist za šalo zaigral glissando in pri tem je ostalo vse do danes.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« deluje od leta 1925. Glavna pobudnika njegove ustanovitve sta bila skladatelj Emil Adamič in prvi zborovodja Srečko Kumar. Namen in poslanstvo zbora je bilo širjenje zborovske kulture med učitelji po vsej Sloveniji, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Zbor je na začetku izvajal predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, s čimer je spodbujal narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru v času intenzivne germanizacije. To prvotno poslanstvo ohranja tudi danes in ga nadgrajuje z vsakoletnim srečanjem učiteljskih zborov, ki delujejo tudi na lokalni ravni po vsej državi. S tem spodbuja ustvarjalnost, izmenjavo izkušenj in povezovanje učiteljev iz različnih okolij. Zbor je v preteklosti vodilo več priznanih domačih dirigentov. Leta 2023 je vodstvo prevzela mednarodno priznana glasbenica in dirigentka ruskih korenin, ki živi v Sloveniji, Anastasia Banovec.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« deluje od leta 1925. Glavna pobudnika njegove ustanovitve sta bila skladatelj Emil Adamič in prvi zborovodja Srečko Kumar. Namen in poslanstvo zbora je bilo širjenje zborovske kulture med učitelji po vsej Sloveniji, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Zbor je na začetku izvajal predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, s čimer je spodbujal narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru v času intenzivne germanizacije. To prvotno poslanstvo ohranja tudi danes in ga nadgrajuje z vsakoletnim srečanjem učiteljskih zborov, ki delujejo tudi na lokalni ravni po vsej državi. S tem spodbuja ustvarjalnost, izmenjavo izkušenj in povezovanje učiteljev iz različnih okolij. Zbor je v preteklosti vodilo več priznanih domačih dirigentov. Leta 2023 je vodstvo prevzela mednarodno priznana glasbenica in dirigentka ruskih korenin, ki živi v Sloveniji, Anastasia Banovec.
Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu, da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.
Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu, da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Zadnja Etnofonija leta 2025 vam ponuja izbor najboljših etno izdaj letošnjega leta. V dveh oddajah sta se avtorja, Peter Barbarič in Mario Batelić odločila, da izbereta 12 albumov, ki so ju najbolj prepričali in so vredni ponovnega poslušanja.
Zadnja Etnofonija leta 2025 vam ponuja izbor najboljših etno izdaj letošnjega leta. V dveh oddajah sta se avtorja, Peter Barbarič in Mario Batelić odločila, da izbereta 12 albumov, ki so ju najbolj prepričali in so vredni ponovnega poslušanja.
V Slovenski kinoteki smo si ogledali začetek retrospektive Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda. Dokumentaristki, mati in hči, raziskujeta slovensko-italijanski obmejni prostor. V obsežnem opusu videov in filmov se ukvarjata z vprašanji nacionalne identitete, raziskujeta razmerja med kolektivnim in intimnim spominom ter obravnavata izmuzljiv pojem meje. Ples in druge umetniške zvrsti so navdih pri oblikovanju oblačil, namenjenih plesu, gibanju in sodobnemu življenjskemu slogu. Zgodbo znamke Just a Corpse soustvarjata modni oblikovalec Uroš Belantič in manekenka Valerija Kelava, ki posebno pozornost namenjata kakovostnim materialom, trajnosti in oblikovanju edinstvenih kosov – med katerimi je osnovni in najbolj prepoznaven element prav dres. Pri zadnji kolekciji sta k sodelovanju povabila mednarodno uveljavljeno baletno plesalko Marijo Horevo, ki je tudi primabalerina Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu. Z ustvarjalcema smo se pogovarjali o tem, kako sta svoje bogate izkušnje iz modne industrije prenesla v razvoj in identiteto znamke. Po minulem knjižnem sejmu, ki ga je obiskalo kar 62 500 obiskovalcev, smo se vprašali, koliko in kaj berejo današnji mladostniki. Mladinska književnost v zadnjih letih dosega največjo rast, tudi zato, ker po njej posegajo odrasli. Številna literarna dela so danes zaradi priljubljenosti ekranizirana, serije in filmi pa lahko vplivajo tudi na bralne navade mladostnikov. Kateri žanri so med mladimi najbolj priljubljeni, kje najdejo informacije o zanje zanimivih literarnih delih in kako v kopici naslovov prepoznati kvalitetna literarna dela? Predstavljamo še armenskega pianista Tigrana Hamasjana, ki velja za enega najbolj priznanih jazzovskih pianistov na svetu. Med drugim nam je povedal, da je kot otrok sanjal, da bo postal kitarist v trash metal skupini, danes pa ga celo legendarni Herbie Hancock omenja kot svojega učitelja.
V Slovenski kinoteki smo si ogledali začetek retrospektive Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda. Dokumentaristki, mati in hči, raziskujeta slovensko-italijanski obmejni prostor. V obsežnem opusu videov in filmov se ukvarjata z vprašanji nacionalne identitete, raziskujeta razmerja med kolektivnim in intimnim spominom ter obravnavata izmuzljiv pojem meje. Ples in druge umetniške zvrsti so navdih pri oblikovanju oblačil, namenjenih plesu, gibanju in sodobnemu življenjskemu slogu. Zgodbo znamke Just a Corpse soustvarjata modni oblikovalec Uroš Belantič in manekenka Valerija Kelava, ki posebno pozornost namenjata kakovostnim materialom, trajnosti in oblikovanju edinstvenih kosov – med katerimi je osnovni in najbolj prepoznaven element prav dres. Pri zadnji kolekciji sta k sodelovanju povabila mednarodno uveljavljeno baletno plesalko Marijo Horevo, ki je tudi primabalerina Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu. Z ustvarjalcema smo se pogovarjali o tem, kako sta svoje bogate izkušnje iz modne industrije prenesla v razvoj in identiteto znamke. Po minulem knjižnem sejmu, ki ga je obiskalo kar 62 500 obiskovalcev, smo se vprašali, koliko in kaj berejo današnji mladostniki. Mladinska književnost v zadnjih letih dosega največjo rast, tudi zato, ker po njej posegajo odrasli. Številna literarna dela so danes zaradi priljubljenosti ekranizirana, serije in filmi pa lahko vplivajo tudi na bralne navade mladostnikov. Kateri žanri so med mladimi najbolj priljubljeni, kje najdejo informacije o zanje zanimivih literarnih delih in kako v kopici naslovov prepoznati kvalitetna literarna dela? Predstavljamo še armenskega pianista Tigrana Hamasjana, ki velja za enega najbolj priznanih jazzovskih pianistov na svetu. Med drugim nam je povedal, da je kot otrok sanjal, da bo postal kitarist v trash metal skupini, danes pa ga celo legendarni Herbie Hancock omenja kot svojega učitelja.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Satira o reševanju najbolj intimnih dilem s pomočjo vedeževanja po telefonu vodi v zmešnjavo, kakršna se zgodi, ko ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave. Takšne zmešnjave pa se običajno končajo slabo, celo problematično. Režiserka: Andreja Kovač Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Interpretke in interpret – Ksenija Mišič, Franci Gabrovšek, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar Produkcija Radia Maribor Posneto v studiih Radia Maribor maja 2007.
Satira o reševanju najbolj intimnih dilem s pomočjo vedeževanja po telefonu vodi v zmešnjavo, kakršna se zgodi, ko ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave. Takšne zmešnjave pa se običajno končajo slabo, celo problematično. Režiserka: Andreja Kovač Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Interpretke in interpret – Ksenija Mišič, Franci Gabrovšek, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar Produkcija Radia Maribor Posneto v studiih Radia Maribor maja 2007.
V teh praznično-počitniških dneh, ki so namenjeni tudi raznim obračunom, nadaljujemo z bilanco letošnje Evropske prestolnice kulture. Tokrat se bomo posvetili razstavnemu delu njenega programa. Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Mavrična Ribica, poklonili pa se bomo tudi slikarju Vojku Gašperutu. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval s pesmimi kantavtorja Edoarda Bennata.
V teh praznično-počitniških dneh, ki so namenjeni tudi raznim obračunom, nadaljujemo z bilanco letošnje Evropske prestolnice kulture. Tokrat se bomo posvetili razstavnemu delu njenega programa. Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Mavrična Ribica, poklonili pa se bomo tudi slikarju Vojku Gašperutu. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval s pesmimi kantavtorja Edoarda Bennata.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
V Studiu Hendrix smo gostili člane ansambla Pogum. K nam so prišli proslavit svojo 25-letnico delovanja, mi pa smo uživali v njihovem lepem petju in pesmih. Zaželeli smo si zdravo in srečno leto, a glasbeniki prav nič ne počivajo, običajno vse do 1. januarja. Srečno v novih 25 let, dragi Pogum!
V Studiu Hendrix smo gostili člane ansambla Pogum. K nam so prišli proslavit svojo 25-letnico delovanja, mi pa smo uživali v njihovem lepem petju in pesmih. Zaželeli smo si zdravo in srečno leto, a glasbeniki prav nič ne počivajo, običajno vse do 1. januarja. Srečno v novih 25 let, dragi Pogum!
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Tokratni izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti prinaša Godalni kvartet Viktorja Parme, ki ga dopolnjuje niz štirih krajših del lahkotnega značaja: klavirska skladba v treh slikah Pavliha na potovanju Rista Savina, intermezzo za fagot in orkester Pavliha pripoveduje Vinka Vodopivca, valček Spomin na Bled Antona Jakla in Vodopivčev Boter čmrlj - intermezzo za pozavno in orkester.
Tokratni izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti prinaša Godalni kvartet Viktorja Parme, ki ga dopolnjuje niz štirih krajših del lahkotnega značaja: klavirska skladba v treh slikah Pavliha na potovanju Rista Savina, intermezzo za fagot in orkester Pavliha pripoveduje Vinka Vodopivca, valček Spomin na Bled Antona Jakla in Vodopivčev Boter čmrlj - intermezzo za pozavno in orkester.