Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Danes predvajamo skladbe učencev Nadie Boulanger, ene najslavnejših glasbenih pedagoginj dvajsetega stoletja.
Danes predvajamo skladbe učencev Nadie Boulanger, ene najslavnejših glasbenih pedagoginj dvajsetega stoletja.
Ameriški pesnik in pisatelj Richard Brautigan se je rodil leta 1935 in umrl 1986. V literarno zgodovino se je zapisal kot značilen pisec hipijevskega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. Avtorjev svojevrstni humor in otroška igrivost prežemata vsa njegova dela, tako prozo kot poezijo. Pesem z naslovom Zaradi česa je resničnost resnična je iz njegove zadnje zbirke 30. junij, 30. junij. Prevedel jo je Tone Škrjanec, interpretacija Matija Rozman.
Ameriški pesnik in pisatelj Richard Brautigan se je rodil leta 1935 in umrl 1986. V literarno zgodovino se je zapisal kot značilen pisec hipijevskega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. Avtorjev svojevrstni humor in otroška igrivost prežemata vsa njegova dela, tako prozo kot poezijo. Pesem z naslovom Zaradi česa je resničnost resnična je iz njegove zadnje zbirke 30. junij, 30. junij. Prevedel jo je Tone Škrjanec, interpretacija Matija Rozman.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Danes predvajamo skladbe učencev Nadie Boulanger, ene najslavnejših glasbenih pedagoginj dvajsetega stoletja.
Danes predvajamo skladbe učencev Nadie Boulanger, ene najslavnejših glasbenih pedagoginj dvajsetega stoletja.
Danes bomo predvajali glasbo skladateljev, ki jih je poučevala slovita Nadia Boulanger, verjetno ena najslavnejših glasbenih pedagoginj dvajsetega stoletja. Pri njej so se med drugim šolali Igor Markevič, Jean Françaix, Gian Carlo Menotti, Leonard Bernstein, Aaron Copland, Philip Glass in Astor Piazzolla.
Danes bomo predvajali glasbo skladateljev, ki jih je poučevala slovita Nadia Boulanger, verjetno ena najslavnejših glasbenih pedagoginj dvajsetega stoletja. Pri njej so se med drugim šolali Igor Markevič, Jean Françaix, Gian Carlo Menotti, Leonard Bernstein, Aaron Copland, Philip Glass in Astor Piazzolla.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sodobni ameriški pesnik, esejist in prevajalec Ron Padgett (1942) je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk. Prvo zbirko poezije z naslovom Velike ognjene krogle je objavil leta 1969. Padgett je eden tistih pesnikov, ki ga povezujejo z Newyorško pesniško šolo. Za ves njegov pesniški opus pa je značilen luciden humor. Eden izmed avtorjev, ki so zaznamovali njegovo poezijo, je med drugimi ameriški pesnik Kenneth Koch, na katerega se Padgett nanaša tudi v pesmi Goethe, ki jo objavljamo poleg nekaterih drugih njegovih pesmi. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Sodobni ameriški pesnik, esejist in prevajalec Ron Padgett (1942) je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk. Prvo zbirko poezije z naslovom Velike ognjene krogle je objavil leta 1969. Padgett je eden tistih pesnikov, ki ga povezujejo z Newyorško pesniško šolo. Za ves njegov pesniški opus pa je značilen luciden humor. Eden izmed avtorjev, ki so zaznamovali njegovo poezijo, je med drugimi ameriški pesnik Kenneth Koch, na katerega se Padgett nanaša tudi v pesmi Goethe, ki jo objavljamo poleg nekaterih drugih njegovih pesmi. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Nocoj v Kulturi: bili smo v Mariboru, kjer poteka festival fotografije, letošnji deveti se bo zvrstil v devetih razstaviščih po Mariboru. Predstavili vam bomo tudi novo zbirko žanrske literature Razmerja, izdano pri Mladinski knjigi, in letošnji festival Sound Explicit, ki bo do jutri potekal v Ljubljani.
Nocoj v Kulturi: bili smo v Mariboru, kjer poteka festival fotografije, letošnji deveti se bo zvrstil v devetih razstaviščih po Mariboru. Predstavili vam bomo tudi novo zbirko žanrske literature Razmerja, izdano pri Mladinski knjigi, in letošnji festival Sound Explicit, ki bo do jutri potekal v Ljubljani.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
V oddaji poslušamo skladbe: Oscar Peterson/Jože Privšek: Lazy Theme - solist saksofonist Ati Soss Ati Soss: Zaton - solist saksofonist Ati Soss Artie Shaw/Bojan Adamič: Koncert za klarinet - solist klarinetist Jože Kregar Matuš Jakabčic: Košice Song 2 - solist kitarist Matuš Jakabčic
V oddaji poslušamo skladbe: Oscar Peterson/Jože Privšek: Lazy Theme - solist saksofonist Ati Soss Ati Soss: Zaton - solist saksofonist Ati Soss Artie Shaw/Bojan Adamič: Koncert za klarinet - solist klarinetist Jože Kregar Matuš Jakabčic: Košice Song 2 - solist kitarist Matuš Jakabčic
Zadnja, dvanajsta epizoda kriminalistične serije se končuje s slovesom legendarnega detektiva od njegove dolgoletne in uspešne kariere. A ko se zadnji dan odpravi poizvedovat o bivanju v domu upokojencev, mora tam razrešiti nov zločin. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Receptorka – Barbara Vidovič Direktorica – Nataša Barbara Gračner Marjan Novak – Renato Jenček Policist – Jernej Gašperin Strežnica – Draga Potočnjak Gabrovi sodelavci – Sonja Strenar, Špela Kravogel, Žan Perko, Marko Mandić, Darja Reichman, Janko Petrovec, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Jože Valentič, Vilma Štritof, Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015.
Zadnja, dvanajsta epizoda kriminalistične serije se končuje s slovesom legendarnega detektiva od njegove dolgoletne in uspešne kariere. A ko se zadnji dan odpravi poizvedovat o bivanju v domu upokojencev, mora tam razrešiti nov zločin. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Receptorka – Barbara Vidovič Direktorica – Nataša Barbara Gračner Marjan Novak – Renato Jenček Policist – Jernej Gašperin Strežnica – Draga Potočnjak Gabrovi sodelavci – Sonja Strenar, Špela Kravogel, Žan Perko, Marko Mandić, Darja Reichman, Janko Petrovec, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Jože Valentič, Vilma Štritof, Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015.
John Keats je eden najpomembnejših angleških romantikov mlajše generacije (poleg njega sta še Byron in Shelley), rojen še na koncu osemnajstega stoletja, leta 1795, umrl je komaj petindvajsetleten, vendar je zapustil izjemen pesniški opus. V njem so ode, soneti, pripovedne pesnitve z antičnimi motivi. Taka je tudi pesnitev Lamija v 900 verzih, napisana leta 1819, objavljena leto pozneje. Do zdaj je še nismo imeli v slovenskem prevodu, nedavno pa jo je prevedel Matej Venier v jambskih enajstercih in zaporednih rimah a, a, b, b. Igralec Branko Jordan, bralca Barbara Zupan in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
John Keats je eden najpomembnejših angleških romantikov mlajše generacije (poleg njega sta še Byron in Shelley), rojen še na koncu osemnajstega stoletja, leta 1795, umrl je komaj petindvajsetleten, vendar je zapustil izjemen pesniški opus. V njem so ode, soneti, pripovedne pesnitve z antičnimi motivi. Taka je tudi pesnitev Lamija v 900 verzih, napisana leta 1819, objavljena leto pozneje. Do zdaj je še nismo imeli v slovenskem prevodu, nedavno pa jo je prevedel Matej Venier v jambskih enajstercih in zaporednih rimah a, a, b, b. Igralec Branko Jordan, bralca Barbara Zupan in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Prireditev Zajuckaj in zapoj poteka vsako leto v Atriju ZRC. Pripravljajo jo raziskovalci ljudskega glasbenega izročila, sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki letos praznuje 90-letnico delovanja. Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina. Vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine. Pred letošnjo prireditvijo, ki bo 18. oktobra, pa v tokratni oddaji posredujemo izbor posnetkov, nastalih v kontinuiranem toku tega večera in so zbrani na zvočnem albumu. Pred nekaj leti ga je pripravila sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojca Kovačič.
Prireditev Zajuckaj in zapoj poteka vsako leto v Atriju ZRC. Pripravljajo jo raziskovalci ljudskega glasbenega izročila, sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki letos praznuje 90-letnico delovanja. Glasbeni dogodek odlikuje premišljena in domišljena vsebina. Vsako leto izrazi v današnjem svetu prezrto in zato zamirajočo tematiko izročilne dediščine. Pred letošnjo prireditvijo, ki bo 18. oktobra, pa v tokratni oddaji posredujemo izbor posnetkov, nastalih v kontinuiranem toku tega večera in so zbrani na zvočnem albumu. Pred nekaj leti ga je pripravila sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojca Kovačič.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Antoine de Saint-Exupery je svoje najbolj znano delo napisal med svojim bivanjem v newyorškem hotelu, prvič pa je izšlo leta 1943, leto dni pred njegovo smrtjo. Njegov namen je bil ustvariti otroško knjigo in jo opremiti s svojimi ilustracijami. Junak zgodbe je Mali princ, ki simbolizira nedolžnost, ljubezen, prijateljstvo in nenazadnje upanje. Skoznjo pisatelj tudi odraslim predstavi otroški, čist pogled na svet. Po omenjenem literarnem delu je nastal tudi istoimenski muzikal. Besedilo songov je spisala Elizabeth Anais, glasbo pa Richard Cocciante, avtor glasbe muzikala Notredamski zvonar, ki smo ga pred časom že predstavili. Današnje potovanje bo uvedel song To je klobuk ... Za odrasle res samo klobuk, za otroke pa boa, ki je požrla slona. Prav ta zgodbica pa ponazarja enega glavnih naukov knjige: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno.
Antoine de Saint-Exupery je svoje najbolj znano delo napisal med svojim bivanjem v newyorškem hotelu, prvič pa je izšlo leta 1943, leto dni pred njegovo smrtjo. Njegov namen je bil ustvariti otroško knjigo in jo opremiti s svojimi ilustracijami. Junak zgodbe je Mali princ, ki simbolizira nedolžnost, ljubezen, prijateljstvo in nenazadnje upanje. Skoznjo pisatelj tudi odraslim predstavi otroški, čist pogled na svet. Po omenjenem literarnem delu je nastal tudi istoimenski muzikal. Besedilo songov je spisala Elizabeth Anais, glasbo pa Richard Cocciante, avtor glasbe muzikala Notredamski zvonar, ki smo ga pred časom že predstavili. Današnje potovanje bo uvedel song To je klobuk ... Za odrasle res samo klobuk, za otroke pa boa, ki je požrla slona. Prav ta zgodbica pa ponazarja enega glavnih naukov knjige: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznovrstnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznovrstnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.
Dobrodošli v zborovskem mozaiku, tokrat posvečenem opusu Franka Martina, njegovima Odi glasbi in komorni kantati Et la vie e l'emporta.
Dobrodošli v zborovskem mozaiku, tokrat posvečenem opusu Franka Martina, njegovima Odi glasbi in komorni kantati Et la vie e l'emporta.
Nasprotja so se srečala na koncertu Kraljevega danskega orkestra, ki je 23. avgusta v Kraljevi operni hiši nastopil pod taktirko nove glavne dirigentke Marie Jacquot. Program je vključeval zgodnje Mozartovo delo, 4. Violinski koncert, simfonično pesnitev Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla Richarda Straussa in romantično Sinfonietto, op. 5 Ericha Korngolda. V vlogi solista je nastopil violinist Noah Bendix-Balgley.
Nasprotja so se srečala na koncertu Kraljevega danskega orkestra, ki je 23. avgusta v Kraljevi operni hiši nastopil pod taktirko nove glavne dirigentke Marie Jacquot. Program je vključeval zgodnje Mozartovo delo, 4. Violinski koncert, simfonično pesnitev Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla Richarda Straussa in romantično Sinfonietto, op. 5 Ericha Korngolda. V vlogi solista je nastopil violinist Noah Bendix-Balgley.
Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Med vrsticami. Vabljeni k poslušanju!
Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Med vrsticami. Vabljeni k poslušanju!
Maček Muri, Kekec, Mojca Pokrajculja in Muca Copatarica, to je le peščica najbolj znanih slikanic, ki so zaznamovale generacije. Pri Mladinski knjigi so se z izdajo monografije, ki jo sestavlja 30 reprodukcij najbolj znanih ilustracij iz otroških slikanic, poklonili legendarnim slovenskim ilustratorkam in ilustratorjem. Ob predstavitvi monografije in začetku Festivala izvirne slovenske slikanice smo se z veličastnimi 30 pogovarjali o pomenu ilustracij za otroke, razvoju slovenske ilustracije skozi čas in tudi o tem, kaj pomeni biti ilustrator ali ilustratorka.
Maček Muri, Kekec, Mojca Pokrajculja in Muca Copatarica, to je le peščica najbolj znanih slikanic, ki so zaznamovale generacije. Pri Mladinski knjigi so se z izdajo monografije, ki jo sestavlja 30 reprodukcij najbolj znanih ilustracij iz otroških slikanic, poklonili legendarnim slovenskim ilustratorkam in ilustratorjem. Ob predstavitvi monografije in začetku Festivala izvirne slovenske slikanice smo se z veličastnimi 30 pogovarjali o pomenu ilustracij za otroke, razvoju slovenske ilustracije skozi čas in tudi o tem, kaj pomeni biti ilustrator ali ilustratorka.
Tomaž Domicelj je eno ključnih imen slovenske glasbe. Avtor mnogih ponarodelih pesmi, med katerimi so »Danes bo srečen dan«, »Slovenskega naroda sin«, »Jamajka« in še mnoge druge, je prišel v Prvo vrsto, s seboj pa prinesel kitari, orglice in nekaj starih ter tudi novejših pesmi.
Tomaž Domicelj je eno ključnih imen slovenske glasbe. Avtor mnogih ponarodelih pesmi, med katerimi so »Danes bo srečen dan«, »Slovenskega naroda sin«, »Jamajka« in še mnoge druge, je prišel v Prvo vrsto, s seboj pa prinesel kitari, orglice in nekaj starih ter tudi novejših pesmi.
Tomaž Domicelj je eno ključnih imen slovenske glasbe. Avtor mnogih ponarodelih pesmi, med katerimi so »Danes bo srečen dan«, »Slovenskega naroda sin«, »Jamajka« in še mnoge druge, je prišel v Prvo vrsto, s seboj pa prinesel kitari, orglice in nekaj starih ter tudi novejših pesmi.
Tomaž Domicelj je eno ključnih imen slovenske glasbe. Avtor mnogih ponarodelih pesmi, med katerimi so »Danes bo srečen dan«, »Slovenskega naroda sin«, »Jamajka« in še mnoge druge, je prišel v Prvo vrsto, s seboj pa prinesel kitari, orglice in nekaj starih ter tudi novejših pesmi.
Predstavljamo nekaj novih in malo manj novih slovenskih in tujih jazzovskih izdaj: Štěpánka Balcarová: Joy (Balcarová) Marko Črnčec: Zemlja pleše (Sepe) Tomi Purich: Istrian Dance (Purich) Pat Metheny: Here, There And Everywhere (Lennon/McCartney) Yellowjackets: Downtown (Ferrante) Fred Hersch/esperanza spalding: Dream of Monk (Hersch) Big Phat Band: Rhapsody In Blue (Gershwin/Goodwin) Cyrille Aimee: Undecided (Shavers) Joshua Redman: Moe Honk (Redman)
Predstavljamo nekaj novih in malo manj novih slovenskih in tujih jazzovskih izdaj: Štěpánka Balcarová: Joy (Balcarová) Marko Črnčec: Zemlja pleše (Sepe) Tomi Purich: Istrian Dance (Purich) Pat Metheny: Here, There And Everywhere (Lennon/McCartney) Yellowjackets: Downtown (Ferrante) Fred Hersch/esperanza spalding: Dream of Monk (Hersch) Big Phat Band: Rhapsody In Blue (Gershwin/Goodwin) Cyrille Aimee: Undecided (Shavers) Joshua Redman: Moe Honk (Redman)
Za današnjo oddajo smo najprej izbrali glasbo Clare Wieck Schumann, od njenega rojstva letos mineva 205 let. Odlična glasbenica, ena prvih pianistk, ki je ves repertoar izvajala na pamet, se je izkazala tudi kot skladateljica. Napisala je več komornih in klavirskih del ter samospevov.
Za današnjo oddajo smo najprej izbrali glasbo Clare Wieck Schumann, od njenega rojstva letos mineva 205 let. Odlična glasbenica, ena prvih pianistk, ki je ves repertoar izvajala na pamet, se je izkazala tudi kot skladateljica. Napisala je več komornih in klavirskih del ter samospevov.
Če ima jezik težave pri poimenovanju novih pojavov, dogodkov in tehnoloških iznajdb, potem ima težave z vitalnostjo ali živostjo. Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost dr. Boris Kern. K pogovoru smo ga povabili ob 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju (vir fotografije: Pixabay).
Če ima jezik težave pri poimenovanju novih pojavov, dogodkov in tehnoloških iznajdb, potem ima težave z vitalnostjo ali živostjo. Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost dr. Boris Kern. K pogovoru smo ga povabili ob 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju (vir fotografije: Pixabay).
Album je bil posnet v letih 1949 in 1950, kot celota pa je izšel šele leta 1957. Z njo je Davis novi smeri (ccol jazz) dal ime, pa tudi udejanil že dlje časa trajajoče ljubezensko razmerje med klasiko in jazzom. Na njej kot hornist sodeluje namreč tudi Gunther Schuller, ki je boter termina »Third Stream«.
Album je bil posnet v letih 1949 in 1950, kot celota pa je izšel šele leta 1957. Z njo je Davis novi smeri (ccol jazz) dal ime, pa tudi udejanil že dlje časa trajajoče ljubezensko razmerje med klasiko in jazzom. Na njej kot hornist sodeluje namreč tudi Gunther Schuller, ki je boter termina »Third Stream«.
Elektra v Straussovem opusu pomeni vrh v kompozicijskem in tehničnem pogledu. Nobeno njegovo glasbenoodrsko delo ni tako zelo odvisno od simfonične tehnike kot to. Analogno postopku vodilnega motiva v Salomi imajo tudi tu osebe, njihova čustva in dejanja svoje prepoznavne znake. Ustrezno vsebini besedila je Straussova glasbena tragedija najbolj divji spev sovraštva, kar jih pozna operna literatura.
Elektra v Straussovem opusu pomeni vrh v kompozicijskem in tehničnem pogledu. Nobeno njegovo glasbenoodrsko delo ni tako zelo odvisno od simfonične tehnike kot to. Analogno postopku vodilnega motiva v Salomi imajo tudi tu osebe, njihova čustva in dejanja svoje prepoznavne znake. Ustrezno vsebini besedila je Straussova glasbena tragedija najbolj divji spev sovraštva, kar jih pozna operna literatura.
Mini teater, ljubko, majhno gledališče na eni izmed najlepših ulic v središču Ljubljane letos praznuje 25 let delovanja. Leta 1999 sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem gledališču in gledališču za mlado občinstvo. Letno si predstave Mini teatra ogleda več kot 25.000 gledalcev, v četrt stoletja pa so tam skupno uprizorili kar 151 predstav. Gosta tokratne oddaje Oder sta ustanovitelja tega gledališča, Robert Waltl in Ivica Buljan.
Mini teater, ljubko, majhno gledališče na eni izmed najlepših ulic v središču Ljubljane letos praznuje 25 let delovanja. Leta 1999 sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem gledališču in gledališču za mlado občinstvo. Letno si predstave Mini teatra ogleda več kot 25.000 gledalcev, v četrt stoletja pa so tam skupno uprizorili kar 151 predstav. Gosta tokratne oddaje Oder sta ustanovitelja tega gledališča, Robert Waltl in Ivica Buljan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriški zdravnik in pesnik William Carlos Williams se je rodil na današnji dan leta 1883 in umrl 1963. Njegova poezija je tesno povezana s smerjo imagizma. V njej je pogosto pisal o ameriških temah. Pomemben je njegov pesniški vpliv na beatniško generacijo petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Pesem z naslovom Rože ob morju je prevedel Matej Juh; interpretacija Primož Pirnat.
Ameriški zdravnik in pesnik William Carlos Williams se je rodil na današnji dan leta 1883 in umrl 1963. Njegova poezija je tesno povezana s smerjo imagizma. V njej je pogosto pisal o ameriških temah. Pomemben je njegov pesniški vpliv na beatniško generacijo petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Pesem z naslovom Rože ob morju je prevedel Matej Juh; interpretacija Primož Pirnat.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V tokratni oddaji se bomo spomnili ustvarjanja najbolj slovitega švedskega basista Palleja Danielssona. Umrl je 18. maja letos, star 77 let. Danielsson ni imel posebnih vodstvenih ambicij, celo soliral je le redko. Tako je izdal eno samo ploščo pod svojim imenom – Contra Post. Med drugim je bil član evropske zasedbe Keitha Jarretta in kvarteta Jana Garbareka.
V tokratni oddaji se bomo spomnili ustvarjanja najbolj slovitega švedskega basista Palleja Danielssona. Umrl je 18. maja letos, star 77 let. Danielsson ni imel posebnih vodstvenih ambicij, celo soliral je le redko. Tako je izdal eno samo ploščo pod svojim imenom – Contra Post. Med drugim je bil član evropske zasedbe Keitha Jarretta in kvarteta Jana Garbareka.
Zvjezdan je dobitnik kar petih nagrad porin in večkrat razglašen za najboljšega hrvaškega jazz pianista. V svoji glasbi spretno prepleta jazz, inovativne pristope, tradicionalne motive in ambientalnost. Njegov solo projekt Pianotron, ki združuje različne zvočnosti, se žanrsko ne omejuje, zato je še toliko bolj vabljiv. Oddajo vodi Mojca Maljevac
Zvjezdan je dobitnik kar petih nagrad porin in večkrat razglašen za najboljšega hrvaškega jazz pianista. V svoji glasbi spretno prepleta jazz, inovativne pristope, tradicionalne motive in ambientalnost. Njegov solo projekt Pianotron, ki združuje različne zvočnosti, se žanrsko ne omejuje, zato je še toliko bolj vabljiv. Oddajo vodi Mojca Maljevac
Barbara Pešut je mojstrica erotične literature. Mojstrstvo je dokazala tudi s kratko zgodbo Grška noč, ki jo odlično interpretira dramska igralka Saša Mihelčič. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Barbara Pešut je mojstrica erotične literature. Mojstrstvo je dokazala tudi s kratko zgodbo Grška noč, ki jo odlično interpretira dramska igralka Saša Mihelčič. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Plesne oddaje – domača produkcija
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasba lahko pripomore k boljšemu počutju, še več, marsikomu lahko znova spodbudi spomin, ugodno vpliva na depresijo in še marsikaj drugega. V Unionski dvorani v Ljubljani se je Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića predstavil z najlepšimi skladbami iz bogate zakladnice klasične glasbe, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Režiser Juš Hrastnik.
Glasba lahko pripomore k boljšemu počutju, še več, marsikomu lahko znova spodbudi spomin, ugodno vpliva na depresijo in še marsikaj drugega. V Unionski dvorani v Ljubljani se je Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića predstavil z najlepšimi skladbami iz bogate zakladnice klasične glasbe, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Režiser Juš Hrastnik.
V Prešernovem gledališču Kranj smo bili na premieri prve slovenske uprizoritve besedila Kot vsa svobodna dekleta Tanje Šljivar, v Galeriji Y pa na razstavi Totem in tabu slikarke Ive Tratnik. Prelistali smo novosti Cankarjeve založbe, tudi pesniško zbirko Rodna doba Nine Medved. V petek smo bili na otvoritvi Alternativnega kulturnega centra Nama v Škofji Loki, na koncertu Tomaža Hostnika in U$IŁ, spomnili pa se bomo tudi skladatelja Aleša Kersnika (Delial) ter kitarista in komponista Zorana Crnkoviča, ki je v 70. letih po vsej nekdanji Jugoslaviji blestel s progresivno rockovsko zasedbo Jutro.
V Prešernovem gledališču Kranj smo bili na premieri prve slovenske uprizoritve besedila Kot vsa svobodna dekleta Tanje Šljivar, v Galeriji Y pa na razstavi Totem in tabu slikarke Ive Tratnik. Prelistali smo novosti Cankarjeve založbe, tudi pesniško zbirko Rodna doba Nine Medved. V petek smo bili na otvoritvi Alternativnega kulturnega centra Nama v Škofji Loki, na koncertu Tomaža Hostnika in U$IŁ, spomnili pa se bomo tudi skladatelja Aleša Kersnika (Delial) ter kitarista in komponista Zorana Crnkoviča, ki je v 70. letih po vsej nekdanji Jugoslaviji blestel s progresivno rockovsko zasedbo Jutro.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
MOJNA: Noči čakanja – Väntenätter. Drugi studijski album prestižnega skandinavskegafolk tria. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/29/mojna-noci-cakanja-vantenatter/
MOJNA: Noči čakanja – Väntenätter. Drugi studijski album prestižnega skandinavskegafolk tria. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/29/mojna-noci-cakanja-vantenatter/