Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V nov dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbela v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbela v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbela v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbela v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
Spomnili se bomo nekaterih jazzovskih glasbenikov, ki so se poslovili v letošnjem letu: kitarista Petra Leitcha, tubista Dava Bargerona, harmonikarjev Guya Klučevška in Dubravka Majnarića ter vokalista Milesa Griffitha.
Spomnili se bomo nekaterih jazzovskih glasbenikov, ki so se poslovili v letošnjem letu: kitarista Petra Leitcha, tubista Dava Bargerona, harmonikarjev Guya Klučevška in Dubravka Majnarića ter vokalista Milesa Griffitha.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Franz Kafka je ustvaril enega najpomembnejših literarnih opusov 20. stoletja. O filmu Proces, Kafki in kultni filmski adaptaciji se v oddaji pogovarjamo s filozofom dr. Mladenom Dolarjem.
Franz Kafka je ustvaril enega najpomembnejših literarnih opusov 20. stoletja. O filmu Proces, Kafki in kultni filmski adaptaciji se v oddaji pogovarjamo s filozofom dr. Mladenom Dolarjem.
NAPOVED: Slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Desa Muck na današnji dan praznuje 70 let. Najbolj je znana po svoji mladinski in otroški prozi, v kateri obravnava teme, ki zanimajo mlade; na primer spolnost, težave s samopodobo, starši, šolo, drogami ... V nadaljevanju bomo slišali odlomek iz mladinskega romana Lažniva Suzi, ki je njeno izrazito avtobiografsko delo. Vabimo vas k poslušanju poglavja z naslovom Veliko laganje. Interpretka: Maja Sever, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica. Sonja Strenar, urednici oddaje: Tesa Drev Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2015.
NAPOVED: Slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica Desa Muck na današnji dan praznuje 70 let. Najbolj je znana po svoji mladinski in otroški prozi, v kateri obravnava teme, ki zanimajo mlade; na primer spolnost, težave s samopodobo, starši, šolo, drogami ... V nadaljevanju bomo slišali odlomek iz mladinskega romana Lažniva Suzi, ki je njeno izrazito avtobiografsko delo. Vabimo vas k poslušanju poglavja z naslovom Veliko laganje. Interpretka: Maja Sever, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica. Sonja Strenar, urednici oddaje: Tesa Drev Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2015.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kaj – poleg geografskega označevalca – so nam ti ljudje še zapustili? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili in kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo?
Kaj – poleg geografskega označevalca – so nam ti ljudje še zapustili? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili in kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo?
Pueblo Latino newyorške skupine Spanish Harlem Orchestra bo zaključil tokratni obisk Rončela na Obali - in že to je dober razlog, da mu prisluhnete tudi tokrat. Oddajo začenja izbor iz opusa pevca Joséja Alberta, znanega pod vzdevkom "El Canario". Sledil bo panamski kantavtor in nekdanji minister za turizem te države, Rubén Blades.
Pueblo Latino newyorške skupine Spanish Harlem Orchestra bo zaključil tokratni obisk Rončela na Obali - in že to je dober razlog, da mu prisluhnete tudi tokrat. Oddajo začenja izbor iz opusa pevca Joséja Alberta, znanega pod vzdevkom "El Canario". Sledil bo panamski kantavtor in nekdanji minister za turizem te države, Rubén Blades.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavila kot pisateljica. Njeno delo Neznani storilec je bilo hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Trio Sitkovetsky je zasedba, ki se ji bomo tokrat posvetili oziroma bomo predvajali koncert, kjer so člani: violinist Alexander Sitkovetsky, violončelist Isang Enders in pianistka Wu Qian, nastopili v Fundaciji Juana Marcha v Madridu 9. oktobra lani. Trio Sitkovetsky je klavirski trio, ki so ga učenci šole Yehudi Menuhin ustanovili že leta 2007 in se je izkazal kot eden izjemnih triev današnjega časa, saj je prejel številne nagrade in kritike. V letu 2019 se je sicer spremenila zasedba – pridružil se ji je novi violončelist nemško-korejskih korenin Isang Enders, ki ga bomo slišali tudi danes, zasedba pa še vedno deluje z velikim občudovanjem kritikov.
Trio Sitkovetsky je zasedba, ki se ji bomo tokrat posvetili oziroma bomo predvajali koncert, kjer so člani: violinist Alexander Sitkovetsky, violončelist Isang Enders in pianistka Wu Qian, nastopili v Fundaciji Juana Marcha v Madridu 9. oktobra lani. Trio Sitkovetsky je klavirski trio, ki so ga učenci šole Yehudi Menuhin ustanovili že leta 2007 in se je izkazal kot eden izjemnih triev današnjega časa, saj je prejel številne nagrade in kritike. V letu 2019 se je sicer spremenila zasedba – pridružil se ji je novi violončelist nemško-korejskih korenin Isang Enders, ki ga bomo slišali tudi danes, zasedba pa še vedno deluje z velikim občudovanjem kritikov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.
Dalajlama je ena od ključnih globalnih osebnosti 20. stoletja – budistični duhovni voditelj, ambasador miru, pa tudi vodja tibetanske vlade v izgnanstvu. Ob njegovi 90-letnici, ki jo je obhajal v začetku julija, imamo možnost ogleda dokumentarca, ki združuje njegovo prvoosebno izpoved, pregled nepričakovano razburljive življenjske poti, pa tudi oris njegove filozofije, misli, vere in pogledov, ki jih skuša na temeljih tradicije posodobiti za naš čas. Dokumentarec Modrost sreče je nastal v švicarski produkciji in sta ga v soavtorstvu podpisala Barbara Miller in Philip Delaquis. Film ne skriva svojih ambicioznih nastavkov; pripoved Dalajlame v studiu se izmenjuje s številnimi arhivskimi posnetki, ki predstavljajo njegovo boljšo plat, ter s kolažem vizualnih vložkov, podob z vsega sveta, zaradi katerih sem v spoju z meditativno glasbo na trenutke pomislil, da je film režirala kar umetna inteligenca po nareku. Portretiranec govori v resnem, hipnotično umirjenem tonu o sreči in notranjem miru ter o poti, kako lahko to dosežemo ne glede na narodno pripadnost ali veroizpoved. V tem je, poleg karizmatičnega značaja, tudi univerzalna privlačnost njegove pojave. Zdi pa se, da dokumentarec nehote izpostavi neko slabost: v svojih neposrednih nagovorih, morda tudi zaradi svoje starosti, ostaja samo pri splošnih mestih, ki jih ni težko sprejeti, oziroma se z njimi povsem strinjati. Ob prepogostem ponavljanju in nabuhlih vizualnih vložkih pa se nisem zmogel – vsej dobronamernosti navkljub – znebiti občutka, da začnejo njegove misli v neki točki zveneti kot newagevske fraze. Vsekakor zelo slaba usluga portretirancu, ki ga avtorja s svojim pristopom ves čas obravnavata izključno kot »njegovo svetost«. Dalajlama je vendarle veliko zapletenejša osebnost, ki je preživela izjemno prevratne čase, vendar nam dokumentarec Modrost sreče ne privošči, da bi ga ugledali v vsej svoji mnogoterosti ali izvedeli kaj zares novega. V času, ko nas vsakodnevno – v najboljšem primeru – bombardirajo razne skušnjave, v najslabšem pa kar konkretne bombe, je gotovo smiselno prisluhniti modrecu, ki nas skuša iskreno opomniti na dragocenost časa in bivanja in ozavestiti pravo pot k notranjemu miru. V tem smislu je film Modrost sreče gotovo nastal v pravem času, a je zanimiv tudi politični trenutek filma. Ob napetem razmerju s Tajvanom namreč izpostavlja Kitajsko priključitev Tibeta, kjer okupatorji že desetletja izvajajo kulturni genocid nad starodavnim prebivalstvom. Dalajlama, ki je zaradi tega večino življenja prebil v izgnanstvu, se izkaže s presenetljivo spravljivim odnosom. Verjetno je v tem tudi nekaj diplomatske modrosti in odmev njegovega večnega prizadevanja za miroljubne rešitve ter iskanje ravnovesja s premočnim nasprotnikom v ohranjanju ogrožene avtohtone kulture.
Dalajlama je ena od ključnih globalnih osebnosti 20. stoletja – budistični duhovni voditelj, ambasador miru, pa tudi vodja tibetanske vlade v izgnanstvu. Ob njegovi 90-letnici, ki jo je obhajal v začetku julija, imamo možnost ogleda dokumentarca, ki združuje njegovo prvoosebno izpoved, pregled nepričakovano razburljive življenjske poti, pa tudi oris njegove filozofije, misli, vere in pogledov, ki jih skuša na temeljih tradicije posodobiti za naš čas. Dokumentarec Modrost sreče je nastal v švicarski produkciji in sta ga v soavtorstvu podpisala Barbara Miller in Philip Delaquis. Film ne skriva svojih ambicioznih nastavkov; pripoved Dalajlame v studiu se izmenjuje s številnimi arhivskimi posnetki, ki predstavljajo njegovo boljšo plat, ter s kolažem vizualnih vložkov, podob z vsega sveta, zaradi katerih sem v spoju z meditativno glasbo na trenutke pomislil, da je film režirala kar umetna inteligenca po nareku. Portretiranec govori v resnem, hipnotično umirjenem tonu o sreči in notranjem miru ter o poti, kako lahko to dosežemo ne glede na narodno pripadnost ali veroizpoved. V tem je, poleg karizmatičnega značaja, tudi univerzalna privlačnost njegove pojave. Zdi pa se, da dokumentarec nehote izpostavi neko slabost: v svojih neposrednih nagovorih, morda tudi zaradi svoje starosti, ostaja samo pri splošnih mestih, ki jih ni težko sprejeti, oziroma se z njimi povsem strinjati. Ob prepogostem ponavljanju in nabuhlih vizualnih vložkih pa se nisem zmogel – vsej dobronamernosti navkljub – znebiti občutka, da začnejo njegove misli v neki točki zveneti kot newagevske fraze. Vsekakor zelo slaba usluga portretirancu, ki ga avtorja s svojim pristopom ves čas obravnavata izključno kot »njegovo svetost«. Dalajlama je vendarle veliko zapletenejša osebnost, ki je preživela izjemno prevratne čase, vendar nam dokumentarec Modrost sreče ne privošči, da bi ga ugledali v vsej svoji mnogoterosti ali izvedeli kaj zares novega. V času, ko nas vsakodnevno – v najboljšem primeru – bombardirajo razne skušnjave, v najslabšem pa kar konkretne bombe, je gotovo smiselno prisluhniti modrecu, ki nas skuša iskreno opomniti na dragocenost časa in bivanja in ozavestiti pravo pot k notranjemu miru. V tem smislu je film Modrost sreče gotovo nastal v pravem času, a je zanimiv tudi politični trenutek filma. Ob napetem razmerju s Tajvanom namreč izpostavlja Kitajsko priključitev Tibeta, kjer okupatorji že desetletja izvajajo kulturni genocid nad starodavnim prebivalstvom. Dalajlama, ki je zaradi tega večino življenja prebil v izgnanstvu, se izkaže s presenetljivo spravljivim odnosom. Verjetno je v tem tudi nekaj diplomatske modrosti in odmev njegovega večnega prizadevanja za miroljubne rešitve ter iskanje ravnovesja s premočnim nasprotnikom v ohranjanju ogrožene avtohtone kulture.
Dva dimnikarja v sodobnem Oslu v srednjih letih, vodja oddelka in njegov podrejeni, oba srečno poročena z družinama, sta prijatelja tudi v zasebnem življenju. Medtem ko šef pripoveduje o svojih ponavljajočih se sanjah, v katerih se mu poželjivo prikazuje David Bowie, njegov kolega skoraj mimogrede navrže, da se je prejšnji dan prepustil spontanemu seksu z moškim, eno od naključnih strank. To presenetljivo epizodo je sicer priznal tudi svoji ženi, a izpoved pade mednju kot bomba in sproži verigo samoanalitičnih pogovorov med njima in njunima partnericama. Norveški film Seks je uvodni del ohlapne trilogije vsestranskega ustvarjalca Daga Johana Haugeruda, v kateri se ukvarja s premislekom razmerij v današnji družbi. Podobno kot Sanje, ki so svojo pot v kinu pričele teden prej, je tudi Seks pretežno dialoški film, vendar ves čas vzdržuje napetost, ki izhaja iz uvodne premise, pa tudi iz recimo temu odnosa med notranjim in zunanjim svetom. Uvodna anekdota je tako šokantna za vse vpletene, da imajo vsi težavo z ubesedovanjem svojih občutij in poskusom njihovega razumevanja, oziroma vloge samih sebe znotraj te nove resničnosti. Avtor v filmu lepo pokaže, kako sta spolnost in intimnost – ne nujno stoodstotno prekrivajoči se področji – še vedno zagatni tudi v liberalni, strpni in napredni družbi 21. stoletja. Precej pomenljivo je, da glavna lika nimata osebnih imen; zdi se, da hoče režiser in scenarist med kopanjem po najbolj zasebnem hkrati ustvariti neko širšo, občo prispodobo. Tu je tudi manjši pomislek glede pristopa, ki je v veliki meri intelektualističen. Če pustimo razredne stereotipe ob strani, je nekoliko težko pogoltniti dejstvo, da dimnikarja razpravljata, kot da bi imela prebrane »Misli« Blaisa Pascala ali Sørena Kierkegaarda, učiteljica za glasbo pa enemu od njiju kot terapijo priporoča Hanno Arendt … Éric Rohmer v svoji brezčasni mojstrovini Moja noč pri Maud, ki ga s Seksom povezuje kar nekaj podobnosti, te napake ni naredil. A splošna obravnava snovi Daga Johana Haugeruda je vseeno dovolj šarmantna, da je mogoče to spregledati – dopuščam možnost, da je prav v tem pristopu preseganje razrednih pričakovanj – in preprosto uživati v njegovem razmisleku o poželenju in spontanosti, pa tudi o mejah med heteronormativnostjo in homoseksualnostjo. Morda tudi o krizi srednjih let kot najbolj banalni interpretaciji. Tudi o tem, kakšne so resnični odtenki med prevaro in izdajo znotraj partnerske z(a)veze, med fantazijo in uresničenjem, pa o telesnosti, užitku in čustvih, tudi o religioznih pogledih ter (samo)omejitvah. Kljub temu da ima film Seks v pripovednem jedru neko transgresivno epizodo, ki to je ali pa morda tudi ni, in pri vseh vpletenih zbuja precejšnjo zadrego, je značaj filma blago komičen in hkrati toplo sočuten, globoko human.
Dva dimnikarja v sodobnem Oslu v srednjih letih, vodja oddelka in njegov podrejeni, oba srečno poročena z družinama, sta prijatelja tudi v zasebnem življenju. Medtem ko šef pripoveduje o svojih ponavljajočih se sanjah, v katerih se mu poželjivo prikazuje David Bowie, njegov kolega skoraj mimogrede navrže, da se je prejšnji dan prepustil spontanemu seksu z moškim, eno od naključnih strank. To presenetljivo epizodo je sicer priznal tudi svoji ženi, a izpoved pade mednju kot bomba in sproži verigo samoanalitičnih pogovorov med njima in njunima partnericama. Norveški film Seks je uvodni del ohlapne trilogije vsestranskega ustvarjalca Daga Johana Haugeruda, v kateri se ukvarja s premislekom razmerij v današnji družbi. Podobno kot Sanje, ki so svojo pot v kinu pričele teden prej, je tudi Seks pretežno dialoški film, vendar ves čas vzdržuje napetost, ki izhaja iz uvodne premise, pa tudi iz recimo temu odnosa med notranjim in zunanjim svetom. Uvodna anekdota je tako šokantna za vse vpletene, da imajo vsi težavo z ubesedovanjem svojih občutij in poskusom njihovega razumevanja, oziroma vloge samih sebe znotraj te nove resničnosti. Avtor v filmu lepo pokaže, kako sta spolnost in intimnost – ne nujno stoodstotno prekrivajoči se področji – še vedno zagatni tudi v liberalni, strpni in napredni družbi 21. stoletja. Precej pomenljivo je, da glavna lika nimata osebnih imen; zdi se, da hoče režiser in scenarist med kopanjem po najbolj zasebnem hkrati ustvariti neko širšo, občo prispodobo. Tu je tudi manjši pomislek glede pristopa, ki je v veliki meri intelektualističen. Če pustimo razredne stereotipe ob strani, je nekoliko težko pogoltniti dejstvo, da dimnikarja razpravljata, kot da bi imela prebrane »Misli« Blaisa Pascala ali Sørena Kierkegaarda, učiteljica za glasbo pa enemu od njiju kot terapijo priporoča Hanno Arendt … Éric Rohmer v svoji brezčasni mojstrovini Moja noč pri Maud, ki ga s Seksom povezuje kar nekaj podobnosti, te napake ni naredil. A splošna obravnava snovi Daga Johana Haugeruda je vseeno dovolj šarmantna, da je mogoče to spregledati – dopuščam možnost, da je prav v tem pristopu preseganje razrednih pričakovanj – in preprosto uživati v njegovem razmisleku o poželenju in spontanosti, pa tudi o mejah med heteronormativnostjo in homoseksualnostjo. Morda tudi o krizi srednjih let kot najbolj banalni interpretaciji. Tudi o tem, kakšne so resnični odtenki med prevaro in izdajo znotraj partnerske z(a)veze, med fantazijo in uresničenjem, pa o telesnosti, užitku in čustvih, tudi o religioznih pogledih ter (samo)omejitvah. Kljub temu da ima film Seks v pripovednem jedru neko transgresivno epizodo, ki to je ali pa morda tudi ni, in pri vseh vpletenih zbuja precejšnjo zadrego, je značaj filma blago komičen in hkrati toplo sočuten, globoko human.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili dogajanje v mariborski Kulturni četrti Minoriti, kjer najmlajše tudi ta konec tedna vabijo domači in tuji lutkarji 36. mednarodnega lutkovnega festivala, odrasle obiskovalce pa nagovarjajo večerni koncerti Festivala klasične glasbe Odmev poletja. V oddaji smo gostili tudi novo umetniško vodjo mariborskega lutkovnega gledališča Niko Bezeljak in se ustavili v razstavišču Kabinet UGM, kjer Simona Šuc na ogled postavlja prvo razstavo v nizu cikla Navdih.
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili dogajanje v mariborski Kulturni četrti Minoriti, kjer najmlajše tudi ta konec tedna vabijo domači in tuji lutkarji 36. mednarodnega lutkovnega festivala, odrasle obiskovalce pa nagovarjajo večerni koncerti Festivala klasične glasbe Odmev poletja. V oddaji smo gostili tudi novo umetniško vodjo mariborskega lutkovnega gledališča Niko Bezeljak in se ustavili v razstavišču Kabinet UGM, kjer Simona Šuc na ogled postavlja prvo razstavo v nizu cikla Navdih.
Predstavljamo slovenske ljudske pesmi, ki jih je za otroške glasove in simfonični orkester priredila skladateljica Tadeja Vulc. Pesmi iz različnih slovenskih pokrajin izvajata Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec. V drugem delu mladi pevci predstavljajo skladbice, ki jih je Tadeja Vulc napisala na besedila več slovenskih pesnikov, Vesne Alujevič, Petra Svetine, Vlada Popoviča in Barbare Gregorič Gorenc
Predstavljamo slovenske ljudske pesmi, ki jih je za otroške glasove in simfonični orkester priredila skladateljica Tadeja Vulc. Pesmi iz različnih slovenskih pokrajin izvajata Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec. V drugem delu mladi pevci predstavljajo skladbice, ki jih je Tadeja Vulc napisala na besedila več slovenskih pesnikov, Vesne Alujevič, Petra Svetine, Vlada Popoviča in Barbare Gregorič Gorenc
Muzej Lah na Bledu, ki ga bodo odprli prihodnje poletje, je projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke iz Fundacije Lah, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slowenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects. Svetovno priznani arhitekt David Chipperfield, med drugim Pritzkerjev nagrajenec, s svojo mrežo birojev deluje v več okoljih, poleg Londona jih najdemo še v Berlinu, Milanu, Šanghaju in Santiagu de Compostela. Muzej Lah, galerijski kompleks, ki obsega 5000 kvadratnih metrov neto površine, od tega približno 3500 kvadratnih metrov razstavnih površin, je njihov prvi projekt v tem delu Evrope. Sledi glavnim Chipperfieldovim načelom, kot sta spoštljiv dialog z lokalno arhitekturo in naravo ter energetska učinkovitost. Slika (izrez): © David Chipperfield Architects
Muzej Lah na Bledu, ki ga bodo odprli prihodnje poletje, je projekt, kot ga v Sloveniji še nismo videli. Zakonca Igor in Mojca Lah sta želela ustvariti prostor za predstavitev svoje obsežne umetniške zbirke iz Fundacije Lah, ki sta jo dopolnjevala tri desetletja. Združuje izjemna imena domače in mednarodne modernistične in sodobne umetniške scene, kot so Anne Imhof, Anselm Kiefer, Ilja in Emilia Kabakov, Zoran Mušič, Neue Slowenische Kunst in drugi. Arhitekturo muzeja so zasnovali v slovitem londonskem biroju David Chipperfield Architects. Svetovno priznani arhitekt David Chipperfield, med drugim Pritzkerjev nagrajenec, s svojo mrežo birojev deluje v več okoljih, poleg Londona jih najdemo še v Berlinu, Milanu, Šanghaju in Santiagu de Compostela. Muzej Lah, galerijski kompleks, ki obsega 5000 kvadratnih metrov neto površine, od tega približno 3500 kvadratnih metrov razstavnih površin, je njihov prvi projekt v tem delu Evrope. Sledi glavnim Chipperfieldovim načelom, kot sta spoštljiv dialog z lokalno arhitekturo in naravo ter energetska učinkovitost. Slika (izrez): © David Chipperfield Architects
Tallisova daleč najbolj znana skladba je veličastni motet za štirideset glasov Spem in alium. Nastala je okrog leta 1567, ko je Tallis v Londonu spoznal italijanskega skladatelja Alessandra Striggia. Ta je obiskal več evropskih dvorov in tam predstavil svojo izjemno štiridesetglasno mašo. V protestantskem Londonu je bila katoliška maša nezaželena, zato jo je zamenjal zmotetom Ecce beatam lucem za enako število pevcev. Vojvoda Norfolk je ob tej priložnosti menda vprašal, ali bi tudi kakšen angleški skladatelj znal napisati tako posrečeno skladbo, in Tallis je na to pobudo kmalu začel pisati svoj sloviti motet.
Tallisova daleč najbolj znana skladba je veličastni motet za štirideset glasov Spem in alium. Nastala je okrog leta 1567, ko je Tallis v Londonu spoznal italijanskega skladatelja Alessandra Striggia. Ta je obiskal več evropskih dvorov in tam predstavil svojo izjemno štiridesetglasno mašo. V protestantskem Londonu je bila katoliška maša nezaželena, zato jo je zamenjal zmotetom Ecce beatam lucem za enako število pevcev. Vojvoda Norfolk je ob tej priložnosti menda vprašal, ali bi tudi kakšen angleški skladatelj znal napisati tako posrečeno skladbo, in Tallis je na to pobudo kmalu začel pisati svoj sloviti motet.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Devetindvajsetega avgusta 1862 se je v Gentu rodil belgijski pisatelj in pesnik Maurice Maeterlinck. Bil je sicer flamskega rodu, vendar je pisal v francoščini, zato ga pogosto uvrščajo kar med francoske pesnike. Leta 1911 so mu za njegovo literarno ustvarjanje – s posebnim poudarkom na dramah – podelili Nobelovo nagrado. Med izrazitimi temami Maeterlinckovega pisanja sta smrt in smisel življenja. Prevod Boris A. Novak, interpretacija Ivan Rupnik, redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev). Produkcija 2004.
Devetindvajsetega avgusta 1862 se je v Gentu rodil belgijski pisatelj in pesnik Maurice Maeterlinck. Bil je sicer flamskega rodu, vendar je pisal v francoščini, zato ga pogosto uvrščajo kar med francoske pesnike. Leta 1911 so mu za njegovo literarno ustvarjanje – s posebnim poudarkom na dramah – podelili Nobelovo nagrado. Med izrazitimi temami Maeterlinckovega pisanja sta smrt in smisel življenja. Prevod Boris A. Novak, interpretacija Ivan Rupnik, redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev). Produkcija 2004.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnica in romanopiska Bernarda Kosel Mrak je lani objavila svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Nevidne ženske. Eno izmed objavljenih zgodb je naslovila Jolanda. Z njo si je avtorica zadala težko nalogo: pisati o družinskem nasilju. Nasilje doživlja naslovna junakinja, njeno zgodbo pa pripoveduje moški, sosed, slehernik. Interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Milklič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2025.
Pesnica in romanopiska Bernarda Kosel Mrak je lani objavila svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Nevidne ženske. Eno izmed objavljenih zgodb je naslovila Jolanda. Z njo si je avtorica zadala težko nalogo: pisati o družinskem nasilju. Nasilje doživlja naslovna junakinja, njeno zgodbo pa pripoveduje moški, sosed, slehernik. Interpret Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Milklič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2025.
Na 5. mednarodnem festivalu Kranj Foto Fest so v teh dneh na ogled številne fotografske razstave. Na javni razpis je bilo letos oddanih rekordnih 1181 prijav oziroma 1523 projektov fotografov iz 80 držav. In ker niso veljale tematske omejitve, so projekti večinoma odraz nemirnega časa, v katerem živimo. Pod geslom Človeško telo je najbolj občutljivo zrcalo in v plesu se zrcali ves svet v Murski Soboti v teh dneh poteka festival sodobnega plesa Fronta. Jubilejni 20. festival se je začel sinoči s predstavo Into Thin Air nizozemske skupine Panama Pictures. V ljubljanski galeriji Equrna pa so danes odprli razstavo Manierizmi, s katero Jon Derganc razmišlja o tem, kako lahko sodobni umetnik danes še upodobi portret ali tihožitje.
Na 5. mednarodnem festivalu Kranj Foto Fest so v teh dneh na ogled številne fotografske razstave. Na javni razpis je bilo letos oddanih rekordnih 1181 prijav oziroma 1523 projektov fotografov iz 80 držav. In ker niso veljale tematske omejitve, so projekti večinoma odraz nemirnega časa, v katerem živimo. Pod geslom Človeško telo je najbolj občutljivo zrcalo in v plesu se zrcali ves svet v Murski Soboti v teh dneh poteka festival sodobnega plesa Fronta. Jubilejni 20. festival se je začel sinoči s predstavo Into Thin Air nizozemske skupine Panama Pictures. V ljubljanski galeriji Equrna pa so danes odprli razstavo Manierizmi, s katero Jon Derganc razmišlja o tem, kako lahko sodobni umetnik danes še upodobi portret ali tihožitje.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Besedilo je igralec Jurij Souček pripravil tudi za gledališče. Splet Cankarjevih satir in črtic je na nekaterih mestih približal današnjemu času. Blatni dol je namreč v Cankarjevem romanu Martin Kačur sinonim za zaplankanost, pozabljenost, v njem vladajo slabe družbene razmere, ljudi na eni strani ženejo najnižje strasti ali se brez perspektive utapljajo v resignaciji, vsi pa odpirajo prostor za vladanje tistim, ki imajo voljo do moči. V izvedbi te igre so sodelovali velemojstri slovenske komedije. Režiser in dramaturg: Aleš Jan Prirejevalec: Jurij Souček Tonska mojstra: Staš Janež, Borivoj Savicki Glasbeni opremljevalec: Brane Demšar Glasbeni izvajalec: Jože Škrlovnik (tuba) Nadučitelj in Predsednik – Jurij Souček Notar, Purgar in Odbornik – Danilo Benedičič Davkar in Odbornik – Aleksander Valič Dacar, Sempronij Sljuka, Odbornik in Bogomil Majer – Zlatko Šugman Umetnik Grivar – Boris Ostan Poštar in Odbornik – Marko Okorn Adjunkt – Grega Čušin Uredništvo igranega programa Posneto 29. septembra 1996 v studiu 14 Radia Slovenija.
Besedilo je igralec Jurij Souček pripravil tudi za gledališče. Splet Cankarjevih satir in črtic je na nekaterih mestih približal današnjemu času. Blatni dol je namreč v Cankarjevem romanu Martin Kačur sinonim za zaplankanost, pozabljenost, v njem vladajo slabe družbene razmere, ljudi na eni strani ženejo najnižje strasti ali se brez perspektive utapljajo v resignaciji, vsi pa odpirajo prostor za vladanje tistim, ki imajo voljo do moči. V izvedbi te igre so sodelovali velemojstri slovenske komedije. Režiser in dramaturg: Aleš Jan Prirejevalec: Jurij Souček Tonska mojstra: Staš Janež, Borivoj Savicki Glasbeni opremljevalec: Brane Demšar Glasbeni izvajalec: Jože Škrlovnik (tuba) Nadučitelj in Predsednik – Jurij Souček Notar, Purgar in Odbornik – Danilo Benedičič Davkar in Odbornik – Aleksander Valič Dacar, Sempronij Sljuka, Odbornik in Bogomil Majer – Zlatko Šugman Umetnik Grivar – Boris Ostan Poštar in Odbornik – Marko Okorn Adjunkt – Grega Čušin Uredništvo igranega programa Posneto 29. septembra 1996 v studiu 14 Radia Slovenija.
Francoski pisatelj Henri Barbusse je ustvarjal na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ob boku z Mallarméjem, Zolajem in Maupassantom, ko se je v Franciji simbolizem dokončno umikal naturalizmu in dekadenci. Vzgojen je bil v navzkrižnem ognju Kantove racionalistične, Schopenhauerjeve pesimistične in Bergsonove vitalistično-intuitivne filozofije. Začel je kot pesnik, nato pa je pisal zlasti novele, romane in eseje. Leta 1916 je izšlo njegovo najbolj znano delo Ogenj, eden najznamenitejših vojnih romanov vseh časov, ki mu je prinesel Goncourtovo nagrado. Po vojni je postal vnet privrženec oktobrske revolucije in se osebno povezal s Stalinom, ki mu je nazadnje zaupal pisanje svoje biografije in mu na stežaj odprl vrata sovjetskih arhivov. Avtorica scenarija Majda Travnik Vode, prevajlka Majda Travnik Vode, igralca Ivan Rupnik in Matej Puc, bralca Maja Moll in Igor Velše, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser Jože Valentič. Posneto maja 2013.
Francoski pisatelj Henri Barbusse je ustvarjal na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ob boku z Mallarméjem, Zolajem in Maupassantom, ko se je v Franciji simbolizem dokončno umikal naturalizmu in dekadenci. Vzgojen je bil v navzkrižnem ognju Kantove racionalistične, Schopenhauerjeve pesimistične in Bergsonove vitalistično-intuitivne filozofije. Začel je kot pesnik, nato pa je pisal zlasti novele, romane in eseje. Leta 1916 je izšlo njegovo najbolj znano delo Ogenj, eden najznamenitejših vojnih romanov vseh časov, ki mu je prinesel Goncourtovo nagrado. Po vojni je postal vnet privrženec oktobrske revolucije in se osebno povezal s Stalinom, ki mu je nazadnje zaupal pisanje svoje biografije in mu na stežaj odprl vrata sovjetskih arhivov. Avtorica scenarija Majda Travnik Vode, prevajlka Majda Travnik Vode, igralca Ivan Rupnik in Matej Puc, bralca Maja Moll in Igor Velše, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser Jože Valentič. Posneto maja 2013.
Credo Justinopolitano je čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter. Frančiškanski koral iz Kopra je prvič po svoji aktualnosti v 18. stoletju zazvenel v nedeljo, 25. avgusta 2024 v cerkvi Marijinega oznanjenja Velesovo na 42. Festivalu Radovljica. Strokovno je koncert pripravila doc. dr. Katarina Šter. Izvajalci: Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz – glasovi Edoardo Belloti - orgle, zgodovinska improvizacija Spored: Protector noster vstopni spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Kyrie in Gloria v C-duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Bonum est confidere stopniški spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Canzona orgelska improvizacija Credo Justinopolitano (Kiriala Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Ofertorij orgelska improvizacija Jesu corona celsior Himnus za praznike spoznavalcev (Himnar Ms 11 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Sanctus in Agnus Dei v F- duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Poobhajilna pesem Orgelska improvizacija Si quaeris miracula Antifona za praznik sv. Petra iz Alcantare (Himnar Ms 11, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper)
Credo Justinopolitano je čitljivo, z rdečo barvo zapisan čelni naslov arhivskega dokumenta, notnega rokopisa, ki se skupaj z drugim gradivom iz nekdanje samostanske knjižnice zdaj nahaja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Avgusta lani, ga je javnosti pokazala muzikologinja, znanstvena sodelavka in predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, doc. dr. Katarina Šter. Frančiškanski koral iz Kopra je prvič po svoji aktualnosti v 18. stoletju zazvenel v nedeljo, 25. avgusta 2024 v cerkvi Marijinega oznanjenja Velesovo na 42. Festivalu Radovljica. Strokovno je koncert pripravila doc. dr. Katarina Šter. Izvajalci: Csongor Szanto, Raitis Grigalis, Yannick Badier, Achim Glatz – glasovi Edoardo Belloti - orgle, zgodovinska improvizacija Spored: Protector noster vstopni spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Kyrie in Gloria v C-duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Bonum est confidere stopniški spev 14. nedelje po binkoštih (Graduale sacrosantae romanae ecclesia. Lucantonio Giunta, Benetke, 1500) Canzona orgelska improvizacija Credo Justinopolitano (Kiriala Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Ofertorij orgelska improvizacija Jesu corona celsior Himnus za praznike spoznavalcev (Himnar Ms 11 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Sanctus in Agnus Dei v F- duru (Kirial Ms 15, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) Poobhajilna pesem Orgelska improvizacija Si quaeris miracula Antifona za praznik sv. Petra iz Alcantare (Himnar Ms 11, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper)
Violinistka Petra Kovačič, redna članica simfoničnega orkestra Dunajske filharmonije, je nastopila na koncertih v Sloveniji: v komornem ciklu Carpe artem v Mariboru, z Ljubljanskimi solisti pa v Celju in Ljubljani.
Violinistka Petra Kovačič, redna članica simfoničnega orkestra Dunajske filharmonije, je nastopila na koncertih v Sloveniji: v komornem ciklu Carpe artem v Mariboru, z Ljubljanskimi solisti pa v Celju in Ljubljani.
V letih 1929 in 1930 je Agatha Christie zelo veliko pisala in prav to obdobje je za njeno pisanje pomenilo pravi preobrat v karieri. V teh dveh letih je nastal njen najbolj znani lik Hercule Poirot. Sama avtorica je nastanek tega pronicljivega Belgijca z nezgrešljivim francoskim naglasom opisala z besedami: "Detektiv mora biti, a seveda noben Sherlock Holmes." Glasbeno podobo teh serij so v teh nekaj desetletjih oblikovali trije skladatelji. Najpomembnejši med njimi je zagotovo Christopher Gunning, ki je spisal tudi izjemno prepoznavno uvodno špico in je pri projektu sodeloval vse do leta 2004, ko ga je nasledil Stephen McKeon in vztrajal do leta 2008, potem pa je vajeti prevzel Christian Henson vse do zadnjega dela, ki je bil posnet leta 2013.Trije skladatelji torej, in tri zelo različne glasbene estetike.
V letih 1929 in 1930 je Agatha Christie zelo veliko pisala in prav to obdobje je za njeno pisanje pomenilo pravi preobrat v karieri. V teh dveh letih je nastal njen najbolj znani lik Hercule Poirot. Sama avtorica je nastanek tega pronicljivega Belgijca z nezgrešljivim francoskim naglasom opisala z besedami: "Detektiv mora biti, a seveda noben Sherlock Holmes." Glasbeno podobo teh serij so v teh nekaj desetletjih oblikovali trije skladatelji. Najpomembnejši med njimi je zagotovo Christopher Gunning, ki je spisal tudi izjemno prepoznavno uvodno špico in je pri projektu sodeloval vse do leta 2004, ko ga je nasledil Stephen McKeon in vztrajal do leta 2008, potem pa je vajeti prevzel Christian Henson vse do zadnjega dela, ki je bil posnet leta 2013.Trije skladatelji torej, in tri zelo različne glasbene estetike.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.
Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.
Karl von Schonstein, ki mu je Franz Schubert posvetil Lepo mlinarico, je Schuberta opisal kot »jasnovidca z nebeškim navdihom, ki tako rekoč iz rokava stresa svoje najbolj veličastne stvaritve«. Dolgoletni prijatelj Josef von Spaun je menil, da »tisti, ki je Schuberta zjutraj videl zaposlenega s komponiranjem, žarečega, s sijočimi očmi in spremenjeno govorico, kakor nekakšnega mesečnika, nikoli ne bo pozabil tega vtisa«. Ko so se čudili njegovi izjemni ustvarjalnosti, je Schubert menda odvrnil: »Vsako jutro komponiram po več ur. Ko končam eno skladbo, začnem drugo!« Njegov ustvarjalni proces se zdi lahkoten, saj zna njegova glasba zveneti zavajajoče preprosto.
Karl von Schonstein, ki mu je Franz Schubert posvetil Lepo mlinarico, je Schuberta opisal kot »jasnovidca z nebeškim navdihom, ki tako rekoč iz rokava stresa svoje najbolj veličastne stvaritve«. Dolgoletni prijatelj Josef von Spaun je menil, da »tisti, ki je Schuberta zjutraj videl zaposlenega s komponiranjem, žarečega, s sijočimi očmi in spremenjeno govorico, kakor nekakšnega mesečnika, nikoli ne bo pozabil tega vtisa«. Ko so se čudili njegovi izjemni ustvarjalnosti, je Schubert menda odvrnil: »Vsako jutro komponiram po več ur. Ko končam eno skladbo, začnem drugo!« Njegov ustvarjalni proces se zdi lahkoten, saj zna njegova glasba zveneti zavajajoče preprosto.
Razstava v koprski Mali Loži ob 150. obletnici ustanovitve moškega učiteljišča v Kopru izpostavlja njegovo svetovljansko usmerjenost in večjezičnost. Učiteljišče je bilo pomembno središče intelektualnega, kulturnega, a tudi gospodarskega razvoja Istre in širšega prostora. S tremi oddelki, na katerih so ob uradnem nemškem jeziku poučevali še v slovenščini, italijanščini in hrvaščini je bilo edinstveno na območju evropskega prostora. Vloga umetnosti v vojni ni enoznačna, poudarja palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani. Na mednarodni poletni šoli, ki poteka v Ljubljani pod naslovom Revolucionarne poti. Cilj: tovarištvo, je imela predavanje: Gaza skozi zrcalo. Za Pol minute poezije smo izbrali pesem Privilegij pogovornega jezika Primoža Čučnika. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman nanizal tudi s skladbami v ritmu dveh primorskih bobnarjev Vlastija Kozloviča iz legendarnega obalnega benda Deseti brat in Zlatija Kluna, ustanovitelja Bumerangov in nato člana Karamele, ki je veljala za eno najboljših jugoslovanskih spremljevalnih skupin. Oba sta bila rojena v tem tednu.
Razstava v koprski Mali Loži ob 150. obletnici ustanovitve moškega učiteljišča v Kopru izpostavlja njegovo svetovljansko usmerjenost in večjezičnost. Učiteljišče je bilo pomembno središče intelektualnega, kulturnega, a tudi gospodarskega razvoja Istre in širšega prostora. S tremi oddelki, na katerih so ob uradnem nemškem jeziku poučevali še v slovenščini, italijanščini in hrvaščini je bilo edinstveno na območju evropskega prostora. Vloga umetnosti v vojni ni enoznačna, poudarja palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani. Na mednarodni poletni šoli, ki poteka v Ljubljani pod naslovom Revolucionarne poti. Cilj: tovarištvo, je imela predavanje: Gaza skozi zrcalo. Za Pol minute poezije smo izbrali pesem Privilegij pogovornega jezika Primoža Čučnika. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman nanizal tudi s skladbami v ritmu dveh primorskih bobnarjev Vlastija Kozloviča iz legendarnega obalnega benda Deseti brat in Zlatija Kluna, ustanovitelja Bumerangov in nato člana Karamele, ki je veljala za eno najboljših jugoslovanskih spremljevalnih skupin. Oba sta bila rojena v tem tednu.
Na koncertu cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je v Rdeči dvorani Magistrata marca nastopila violistka Živa Grmovšek. Glasbenica se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, predstavila pa se je s tremi deli. Izvedla je odlomek Škerjančeve sonate, Regerjevo drugo suito in Vieuxtempsov capriccio.
Na koncertu cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je v Rdeči dvorani Magistrata marca nastopila violistka Živa Grmovšek. Glasbenica se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, predstavila pa se je s tremi deli. Izvedla je odlomek Škerjančeve sonate, Regerjevo drugo suito in Vieuxtempsov capriccio.
Sinoči se je v Murski Soboti začel 20. mednarodni festival sodobnega plesa Fronta, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav izrazilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu. V Kranju bodo drevi slovesno odprli festival sodobne fotografije Foto Fest. Razstave bo mogoče videti po ulicah Kranja, pred kulturnimi ustanovami, na grajskem vrtu, v galerijah, v rovih pod mestom, v gozdu, v kanjonu reke Kokre. Mednarodna žirija je izmed 1500 prijavljenih projektov iz osemdesetih držav pripravila izbor petnajstih razstav. V galeriji v samostanu v občini Dobrla vas na avstrijskem Koroškem je na ogled razstava koroške slovenke umetnice Tanje Prušnik z naslovom Colour blockings 2. Poteka v okviru festivala klasične glasbe, ki ga na južnem Koroškem pripravlja slovenska kulturna pobuda Sonus.
Sinoči se je v Murski Soboti začel 20. mednarodni festival sodobnega plesa Fronta, na katerem se bo v štirih dneh več kot 50 ustvarjalcev iz devetih držav izrazilo v trinajstih predstavah. Programski lok jubilejne 20. izvedbe festivala se odziva na zaostreno politično in vojno dogajanje po svetu. V Kranju bodo drevi slovesno odprli festival sodobne fotografije Foto Fest. Razstave bo mogoče videti po ulicah Kranja, pred kulturnimi ustanovami, na grajskem vrtu, v galerijah, v rovih pod mestom, v gozdu, v kanjonu reke Kokre. Mednarodna žirija je izmed 1500 prijavljenih projektov iz osemdesetih držav pripravila izbor petnajstih razstav. V galeriji v samostanu v občini Dobrla vas na avstrijskem Koroškem je na ogled razstava koroške slovenke umetnice Tanje Prušnik z naslovom Colour blockings 2. Poteka v okviru festivala klasične glasbe, ki ga na južnem Koroškem pripravlja slovenska kulturna pobuda Sonus.
Poleg Moriza Rosenthala in Leopolda Godowskega je tako imenovani pianistični eliti nesporno pripadal italijanski pianist in skladatelj Ferruccio Busoni. Ko kritiki in muzikologi izpostavijo tri ali štiri največje pianiste tistega obdobja, seznami variirajo od posameznika do posameznika; nekdo izpusti Paderewskega, spet drugi Godowskega ali von Sauerja, nikoli pa Busonija. Njegov položaj enega največjih pianistov v zgodovini je nesporen in očiten vsakemu glasbenemu strokovnjaku ali ljubitelju. Če se s pogledom ozremo po glasbeni zgodovini, zlepa ne srečamo tako kompleksne in kontradiktorne osebnosti, kot je bil Busoni. Čeprav rojen Italjan, se je kot umetnik filozofsko bolj nagibal h germanskemu dojemanju umetnosti. Preziral je italijansko podleganje strastem in banalnostim. Zvesto je sledil svojemu neizmerljivemu in - kakor so ga večkrat označili - jedkemu intelektu, rušil vse ustaljene norme, odklanjal tradicije in zakone ter neustavljivo iskal esenco glasbe in umetnosti na izvirnih temeljih dojemanja in podajanja.
Poleg Moriza Rosenthala in Leopolda Godowskega je tako imenovani pianistični eliti nesporno pripadal italijanski pianist in skladatelj Ferruccio Busoni. Ko kritiki in muzikologi izpostavijo tri ali štiri največje pianiste tistega obdobja, seznami variirajo od posameznika do posameznika; nekdo izpusti Paderewskega, spet drugi Godowskega ali von Sauerja, nikoli pa Busonija. Njegov položaj enega največjih pianistov v zgodovini je nesporen in očiten vsakemu glasbenemu strokovnjaku ali ljubitelju. Če se s pogledom ozremo po glasbeni zgodovini, zlepa ne srečamo tako kompleksne in kontradiktorne osebnosti, kot je bil Busoni. Čeprav rojen Italjan, se je kot umetnik filozofsko bolj nagibal h germanskemu dojemanju umetnosti. Preziral je italijansko podleganje strastem in banalnostim. Zvesto je sledil svojemu neizmerljivemu in - kakor so ga večkrat označili - jedkemu intelektu, rušil vse ustaljene norme, odklanjal tradicije in zakone ter neustavljivo iskal esenco glasbe in umetnosti na izvirnih temeljih dojemanja in podajanja.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V sedemdesetih letih je začel eksperimentairati z jazz fusionom in iz tega obdobja je tudi plošča, ki jo predstavljamo. Produciral jo je danes sloviti brazilski tolkalec Airto Moreira.
V sedemdesetih letih je začel eksperimentairati z jazz fusionom in iz tega obdobja je tudi plošča, ki jo predstavljamo. Produciral jo je danes sloviti brazilski tolkalec Airto Moreira.
Danes bomo najprej stopili v svet glasbe Matija Bravničarja: skladatelja, violinista, pedagoga, urednika in akademika, ki se je rodil leta 1897 v Tolminu. Glasbi se je posvetil, ko je v rojstnem kraju končal štiri razrede osnovne šole in se nato na dveletni pripravnici za učiteljišče posvetil tudi violini. Te ni nikoli formalno študiral, učil se je je zasebno, glasbeno rasti pa mu je pomagal skladatelj Marij Kogoj, ki je imel tudi pomembno vlogo pri njegovem šolanju in napredovanju v poklicnem življenju.
Danes bomo najprej stopili v svet glasbe Matija Bravničarja: skladatelja, violinista, pedagoga, urednika in akademika, ki se je rodil leta 1897 v Tolminu. Glasbi se je posvetil, ko je v rojstnem kraju končal štiri razrede osnovne šole in se nato na dveletni pripravnici za učiteljišče posvetil tudi violini. Te ni nikoli formalno študiral, učil se je je zasebno, glasbeno rasti pa mu je pomagal skladatelj Marij Kogoj, ki je imel tudi pomembno vlogo pri njegovem šolanju in napredovanju v poklicnem življenju.