Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.
Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.
Zadnja pesniška zbirka, ki jo je zaživa še pripravila bržčas najbolj priljubljena ameriška pesnica zadnjih desetletij, se bere kot nekakšna sklepna izjava nazora, kot strnitev umetničinih ključnih življenjskih uvidov
Zadnja pesniška zbirka, ki jo je zaživa še pripravila bržčas najbolj priljubljena ameriška pesnica zadnjih desetletij, se bere kot nekakšna sklepna izjava nazora, kot strnitev umetničinih ključnih življenjskih uvidov
Svetovni dan poezije in lutk. V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade, v Škofjo Loko se po dolgem času vrača Škofjeloški pasijon, v Slovenj Gradcu pa razstavlja Oto Rimele. V Ljubljani je v Equrni na ogled skupinska razstava Parabole zla, na Fabuli je gostoval češki pisatelj Marek Torčik, otrokom pa je spet namenjen festival Bobri.
Svetovni dan poezije in lutk. V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade, v Škofjo Loko se po dolgem času vrača Škofjeloški pasijon, v Slovenj Gradcu pa razstavlja Oto Rimele. V Ljubljani je v Equrni na ogled skupinska razstava Parabole zla, na Fabuli je gostoval češki pisatelj Marek Torčik, otrokom pa je spet namenjen festival Bobri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Z delom Debena Bhattacharye smo se v Oddaljenih zvočnih svetovih že srečali. Bengalski producent, snemalec, pesnik, pisatelj, prevajalec in etnomuzikolog je imel neizmerno željo po spoznavanju in raziskovanju kultur, tako domače - indijske, kot tudi tujih. V šestdesetih letih ga je pot zanesla tudi v Evropo, kjer je zabeležil nekaj primerov finskega in švedskega glasbenega izročila, ki je leta 1964 izšlo na gramofonski plošči v Franciji.
Z delom Debena Bhattacharye smo se v Oddaljenih zvočnih svetovih že srečali. Bengalski producent, snemalec, pesnik, pisatelj, prevajalec in etnomuzikolog je imel neizmerno željo po spoznavanju in raziskovanju kultur, tako domače - indijske, kot tudi tujih. V šestdesetih letih ga je pot zanesla tudi v Evropo, kjer je zabeležil nekaj primerov finskega in švedskega glasbenega izročila, ki je leta 1964 izšlo na gramofonski plošči v Franciji.
Pred mikrofonom gostimo Petro Strahovnik, skladateljico, zvočno umetnico, v zadnjem času vse bolj tudi performerko, ki je za svoj raziskujoč glasbeni opus zadnjih let, za občutljivo prepletanje medijev in umetnosti in za dela, ki odpirajo kompleksna estetska, filozofska in družbena vprašanja na predvečer kulturnega praznika prejela nagrado Prešernovega sklada.
Pred mikrofonom gostimo Petro Strahovnik, skladateljico, zvočno umetnico, v zadnjem času vse bolj tudi performerko, ki je za svoj raziskujoč glasbeni opus zadnjih let, za občutljivo prepletanje medijev in umetnosti in za dela, ki odpirajo kompleksna estetska, filozofska in družbena vprašanja na predvečer kulturnega praznika prejela nagrado Prešernovega sklada.
Mittelvox Ensemble je nastopil 4. marca 2026 na koncertu za sakralni abonma uršulinske cerkve sv. Trojice v Ljubljani. Pod vodstvom dirigentke Mateje Černic in ob priložnostnem orkestru se je osredotočil na Buxtehudejev cikel Membra Jesu nostri za soliste, zbor godala in basso continuo. V oddaji se pogovarjamo z Matejo Černic in poslušamo odlomke s koncerta.
Mittelvox Ensemble je nastopil 4. marca 2026 na koncertu za sakralni abonma uršulinske cerkve sv. Trojice v Ljubljani. Pod vodstvom dirigentke Mateje Černic in ob priložnostnem orkestru se je osredotočil na Buxtehudejev cikel Membra Jesu nostri za soliste, zbor godala in basso continuo. V oddaji se pogovarjamo z Matejo Černic in poslušamo odlomke s koncerta.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na današnji svetovni dan poezije smo za Jutranjico izbrali pesmi, v katerih avtorji in avtorice premišljajo akt pesnjenja, moč poezije, strast ustvarjanja in svoj položaj v svetu. Za začetek pa k lucidnim humorno-filozofskim verzom bolgarskega prozaista in pesnika Georgija Gospodinova, v katerih se dotakne same ontologije pesmi na primeru recepta za jabolčni zavitek. Prevajalec: Borut Omerzel, igralka: Mojca Funkl, režiser: Igor Likar, tonski mojster: Matjaž Miklič. redakcija: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Na današnji svetovni dan poezije smo za Jutranjico izbrali pesmi, v katerih avtorji in avtorice premišljajo akt pesnjenja, moč poezije, strast ustvarjanja in svoj položaj v svetu. Za začetek pa k lucidnim humorno-filozofskim verzom bolgarskega prozaista in pesnika Georgija Gospodinova, v katerih se dotakne same ontologije pesmi na primeru recepta za jabolčni zavitek. Prevajalec: Borut Omerzel, igralka: Mojca Funkl, režiser: Igor Likar, tonski mojster: Matjaž Miklič. redakcija: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
V nov dan z glasbo Emanuela Bacha, Corellija, Cimarose in Sebastiana Bacha v prvem, Čiurlionisa in Glièra v drugem ter Sebastiana Bacha/Dešpalja, Mozarta, Beethovna, Williamsa, Vhaminade in Sibeliusa v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Emanuela Bacha, Corellija, Cimarose in Sebastiana Bacha v prvem, Čiurlionisa in Glièra v drugem ter Sebastiana Bacha/Dešpalja, Mozarta, Beethovna, Williamsa, Vhaminade in Sibeliusa v tretjem delu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V nov dan z glasbo Emanuela Bacha, Corellija, Cimarose in Sebastiana Bacha v prvem, Čiurlionisa in Glièra v drugem ter Sebastiana Bacha/Dešpalja, Mozarta, Beethovna, Williamsa, Vhaminade in Sibeliusa v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Emanuela Bacha, Corellija, Cimarose in Sebastiana Bacha v prvem, Čiurlionisa in Glièra v drugem ter Sebastiana Bacha/Dešpalja, Mozarta, Beethovna, Williamsa, Vhaminade in Sibeliusa v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo namenili glasbi trobentača in skladatelja Chucka Mangioneja, za vedno se je poslovil 22. julija lani, star 84 let. Mangioneja danes štejemo za enega pionirjev t. i. smooth jazza - bolj lahkotnega in ušesom všečnega jazza, ki se je pojavil kot nasprotovanje free jazzu in je jazz skušal pripeljati k ljubiteljem sredinske pop in rock glasbe.
Oddajo bomo namenili glasbi trobentača in skladatelja Chucka Mangioneja, za vedno se je poslovil 22. julija lani, star 84 let. Mangioneja danes štejemo za enega pionirjev t. i. smooth jazza - bolj lahkotnega in ušesom všečnega jazza, ki se je pojavil kot nasprotovanje free jazzu in je jazz skušal pripeljati k ljubiteljem sredinske pop in rock glasbe.
Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. Osrednja junakinja romana Marguerite Duras je Lol V. Stein, ki po koncu odnosa z zaročencem Michaelom doživi pretres. Ta zaznamuje vse njeno nadaljnje življenje. Pozneje se Lol poroči z glasbenikom in ima tri otroke, po vrnitvi v rojstno mesto se potem spusti v kompleksen ljubezenski trikotnik. Pisateljica pa v romanu ponudi tudi luciden uvid v voajerizem. Za pisavo Marguerite Duras je značilen pretanjen občutek za odnose med moškimi in ženskami, če omenimo le z Goncourtom nagrajeni roman Ljubimec ali Moderato cantabile, briljanten vpogled v človeško psihologijo pa ponuja tudi z romanom Zamaknjenost Lol V. Stein. V izbranem odlomku, usodnem za Lol, poslušamo, kako se njen tedanji zaročenec Michael na plesu zagledal v starejšo žensko Anne-Marie Stretter. Prevajalka Barbara Pogačnik, igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. Osrednja junakinja romana Marguerite Duras je Lol V. Stein, ki po koncu odnosa z zaročencem Michaelom doživi pretres. Ta zaznamuje vse njeno nadaljnje življenje. Pozneje se Lol poroči z glasbenikom in ima tri otroke, po vrnitvi v rojstno mesto se potem spusti v kompleksen ljubezenski trikotnik. Pisateljica pa v romanu ponudi tudi luciden uvid v voajerizem. Za pisavo Marguerite Duras je značilen pretanjen občutek za odnose med moškimi in ženskami, če omenimo le z Goncourtom nagrajeni roman Ljubimec ali Moderato cantabile, briljanten vpogled v človeško psihologijo pa ponuja tudi z romanom Zamaknjenost Lol V. Stein. V izbranem odlomku, usodnem za Lol, poslušamo, kako se njen tedanji zaročenec Michael na plesu zagledal v starejšo žensko Anne-Marie Stretter. Prevajalka Barbara Pogačnik, igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal lani maja v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi Zborovske himne iz Rigvede za ženski zbor in harfo, opus 26 Gustava Holsta, kompozicija Dež in veter in rožni grm Boja Holtna ter Arielove pesmi Franka Martina.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal lani maja v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi Zborovske himne iz Rigvede za ženski zbor in harfo, opus 26 Gustava Holsta, kompozicija Dež in veter in rožni grm Boja Holtna ter Arielove pesmi Franka Martina.
Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/
Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/
Tokratni Rončelov obisk na Obali se začenja varno z Vanom Morrisonom – in hkrati popoprano z Joeyem DeFrancescom. Nadaljeval bo Jimmy McGriff z izborom z albuma In A Blue Mood. Tretji bo tokrat klarinetist Don Byron, za konec razmeroma pa sveža poslastica iz Skandinavije: skupina Rymden.
Tokratni Rončelov obisk na Obali se začenja varno z Vanom Morrisonom – in hkrati popoprano z Joeyem DeFrancescom. Nadaljeval bo Jimmy McGriff z izborom z albuma In A Blue Mood. Tretji bo tokrat klarinetist Don Byron, za konec razmeroma pa sveža poslastica iz Skandinavije: skupina Rymden.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno postavlja v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno postavlja v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Ko pomislimo na antiko in slone, se ne moremo izogniti podobam iz 2. punske vojne, ko se Hanibal, veliki vojaški strateg, odloči, da bo s svojo vojsko, konjenico in sloni, z rinjenjem čez Alpe presenetil Rimljane. Prizor je skoraj legendaren, a realnost precej bolj surova: mraz, lakota in neizprosen teren so poskrbeli, da je veličastno orožje hitro postalo skoraj prehudo breme. Tudi sicer so bili bojni sloni dvorezen meč – en sam ranjen slon je lahko odločil bitko, kot se je zgodilo v vrstah kralja Pira, kjer je povzročil popoln kaos. Rimljanom so se sloni zdeli preveč nepredvidljivi, da bi jih vključili v svoje legije, zato pa so postali nepogrešljiva eksotika rimskih spektaklov. V arenah so nastopali kot zvezde, ki so dokazovale rimsko moč nad svetom. Namesto orožja so postali simbol nadzora. Rim tako ne obvladuje le sovražnikov, ampak tudi naravo. Obstajajo celo namigi, da so jih načrtno vzrejali. Vendar to ne pomeni, da se ta inteligentna, skoraj človeška bitja, kot jih opisuje Plinij, niso zavedala svojega položaja v ujetništvu. Znan je primer skupinskega slonjega “jokanja”, ko so ugotovili, da se iz pasti ne bodo več rešili. Drugod po svetu slon nikoli ni bil le orožje ali zabava – bil je nekaj precej večjega. V Indiji bog Ganeša združuje moč in modrost ter odstranjuje ovire. V budistični tradiciji beli slon napoveduje rojstvo Siddhartha Gautama, zato simbolizira čistost in razsvetljenje. V Afriki so sloni pogosto povezani s kraljevsko avtoriteto in spominom prednikov – kot živa vez med generacijami. V tradicijah številnih kultur tako slon simbolizira pravičnost, modrost in razsodnost, pripisujejo pa mu tudi občutek za lepo.
Ko pomislimo na antiko in slone, se ne moremo izogniti podobam iz 2. punske vojne, ko se Hanibal, veliki vojaški strateg, odloči, da bo s svojo vojsko, konjenico in sloni, z rinjenjem čez Alpe presenetil Rimljane. Prizor je skoraj legendaren, a realnost precej bolj surova: mraz, lakota in neizprosen teren so poskrbeli, da je veličastno orožje hitro postalo skoraj prehudo breme. Tudi sicer so bili bojni sloni dvorezen meč – en sam ranjen slon je lahko odločil bitko, kot se je zgodilo v vrstah kralja Pira, kjer je povzročil popoln kaos. Rimljanom so se sloni zdeli preveč nepredvidljivi, da bi jih vključili v svoje legije, zato pa so postali nepogrešljiva eksotika rimskih spektaklov. V arenah so nastopali kot zvezde, ki so dokazovale rimsko moč nad svetom. Namesto orožja so postali simbol nadzora. Rim tako ne obvladuje le sovražnikov, ampak tudi naravo. Obstajajo celo namigi, da so jih načrtno vzrejali. Vendar to ne pomeni, da se ta inteligentna, skoraj človeška bitja, kot jih opisuje Plinij, niso zavedala svojega položaja v ujetništvu. Znan je primer skupinskega slonjega “jokanja”, ko so ugotovili, da se iz pasti ne bodo več rešili. Drugod po svetu slon nikoli ni bil le orožje ali zabava – bil je nekaj precej večjega. V Indiji bog Ganeša združuje moč in modrost ter odstranjuje ovire. V budistični tradiciji beli slon napoveduje rojstvo Siddhartha Gautama, zato simbolizira čistost in razsvetljenje. V Afriki so sloni pogosto povezani s kraljevsko avtoriteto in spominom prednikov – kot živa vez med generacijami. V tradicijah številnih kultur tako slon simbolizira pravičnost, modrost in razsodnost, pripisujejo pa mu tudi občutek za lepo.
Teden, ko obeležujemo obletnico rojstva Srečka Kosovela, v oddaji Pol ure kulture zaključujemo s predstavitvijo celovitega prevoda Kosovelovih Integralov v francoski jezik. Nato se preselimo v Novo Gorico, kjer se obeta premislek o monumentalni gledališki dodekalogiji Tomija Janežiča. In nazadnje še v Ljubljano, kamor na koncert vabi skupina Terrafolk s simfoniki RTV Slovenija.
Teden, ko obeležujemo obletnico rojstva Srečka Kosovela, v oddaji Pol ure kulture zaključujemo s predstavitvijo celovitega prevoda Kosovelovih Integralov v francoski jezik. Nato se preselimo v Novo Gorico, kjer se obeta premislek o monumentalni gledališki dodekalogiji Tomija Janežiča. In nazadnje še v Ljubljano, kamor na koncert vabi skupina Terrafolk s simfoniki RTV Slovenija.
Tokrat bomo predstavili tri godalne kvartete: HANA, Magenta in Viatores. Na koncertu, ki je potekal 27. avgusta lani v Gledališču Jenny Belzberg v Centru za umetnost in ustvarjalnost Banff – majhnem mestu v kanadski provinci Alberta –, so zazvenela dela Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Clauda Debussyja.
Tokrat bomo predstavili tri godalne kvartete: HANA, Magenta in Viatores. Na koncertu, ki je potekal 27. avgusta lani v Gledališču Jenny Belzberg v Centru za umetnost in ustvarjalnost Banff – majhnem mestu v kanadski provinci Alberta –, so zazvenela dela Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Clauda Debussyja.
Že tradicionalni, 18. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri bo letos potekal med 21. marcem in 4. aprilom, ko se bodo v več mestih po Sloveniji zvrstile različne predstave, delavnice in drugi dogodki za otroke, mlade in družine. V znameniti Sikstinski kapeli v Vatikanu, v kateri kardinali volijo novega papeža, znova stojijo gradbeni odri. Tri desetletja po zadnji obnovi bodo namreč očistili svetovno znano Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Letos obeležujemo 100. obletnico Kosovelove smrti, zato je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Kulturno društvo Peter Martinc v Kopru v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper in Fakulteto za humanistične vede pripravlja pester literarni program, ki ga bo zaznamoval nov francoski prevod Integralov Srečka Kosovela. 21. marca praznujemo Svetovni dan poezije in Svetovni dan lutk. Oddajo nadaljujemo z Glazerjevo nagrado, za življenjsko delo jo je letos prejela etnologinja Maja Godina Golija. V duhu prihajajočih velikonočnih praznikov pa se bo jutri mogoče udeležiti Škofjeloškega pasijona, ki bo obarval ulice Škofje Loke. Vabljeni k poslušanju!
Že tradicionalni, 18. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri bo letos potekal med 21. marcem in 4. aprilom, ko se bodo v več mestih po Sloveniji zvrstile različne predstave, delavnice in drugi dogodki za otroke, mlade in družine. V znameniti Sikstinski kapeli v Vatikanu, v kateri kardinali volijo novega papeža, znova stojijo gradbeni odri. Tri desetletja po zadnji obnovi bodo namreč očistili svetovno znano Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Letos obeležujemo 100. obletnico Kosovelove smrti, zato je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Kulturno društvo Peter Martinc v Kopru v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper in Fakulteto za humanistične vede pripravlja pester literarni program, ki ga bo zaznamoval nov francoski prevod Integralov Srečka Kosovela. 21. marca praznujemo Svetovni dan poezije in Svetovni dan lutk. Oddajo nadaljujemo z Glazerjevo nagrado, za življenjsko delo jo je letos prejela etnologinja Maja Godina Golija. V duhu prihajajočih velikonočnih praznikov pa se bo jutri mogoče udeležiti Škofjeloškega pasijona, ki bo obarval ulice Škofje Loke. Vabljeni k poslušanju!
Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Gre za njuno največjo samostojno predstavitev doslej. Umetnika pa sta med znana po kroglici govna hrošča govnača z naslovom Frnikula, za katero je sta prejela nagrado skupine OHO.
Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Gre za njuno največjo samostojno predstavitev doslej. Umetnika pa sta med znana po kroglici govna hrošča govnača z naslovom Frnikula, za katero je sta prejela nagrado skupine OHO.
V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper
V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bo drevi slovesna podelitev Glazerjevih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti, ki jih zaslužnim Mariborčankam in Mariborčanom podeljuje Mestna občina Maribor. Prejemnike priznanj smo predstavili v oddaji o kulturi. To so dobitnica velike Glazerjeve nagrade za življenjsko delo etnologinja Maja Golija Godina, prejemnika Glazerjeve listine glasbenik Jure Ivanušič in literat Tomo Podstenšek ter prejemnica Glazerjevega priznanja Katarina Klančnik Kocutar.
V Mariboru bo drevi slovesna podelitev Glazerjevih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti, ki jih zaslužnim Mariborčankam in Mariborčanom podeljuje Mestna občina Maribor. Prejemnike priznanj smo predstavili v oddaji o kulturi. To so dobitnica velike Glazerjeve nagrade za življenjsko delo etnologinja Maja Golija Godina, prejemnika Glazerjeve listine glasbenik Jure Ivanušič in literat Tomo Podstenšek ter prejemnica Glazerjevega priznanja Katarina Klančnik Kocutar.
Čeprav je Korngold ohranjal svoje delo v Evropi in se redno vračal domov na Dunaj, je Amerika leta 1938 postala zanj in za njegovo družino edina izbira. Zaradi naraščajočega nacizma so bili prisiljeni emigrirati v Združene države. Tam si je ustvaril uspešno kariero skladatelja filmske glasbe, s svojimi prihodki je podpiral številne prijatelje in begunce, ki so zbežali pred tiranijo v Evropi, za svoje delo je prejel tudi dva oskarja. V tem obdobju je Korngold skladal zelo malo koncertne glasbe, njegova poznejša klasična dela so tako nastala šele po letu 1946, ko se je skladatelj odločil vrniti se v Evropo.
Čeprav je Korngold ohranjal svoje delo v Evropi in se redno vračal domov na Dunaj, je Amerika leta 1938 postala zanj in za njegovo družino edina izbira. Zaradi naraščajočega nacizma so bili prisiljeni emigrirati v Združene države. Tam si je ustvaril uspešno kariero skladatelja filmske glasbe, s svojimi prihodki je podpiral številne prijatelje in begunce, ki so zbežali pred tiranijo v Evropi, za svoje delo je prejel tudi dva oskarja. V tem obdobju je Korngold skladal zelo malo koncertne glasbe, njegova poznejša klasična dela so tako nastala šele po letu 1946, ko se je skladatelj odločil vrniti se v Evropo.
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Cellofest, festival, posvečen violončelistom in violončelu, v Ljubljani pripravlja cikel koncertov, seminarjev in delavnic za mlade z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki ter pedagogi. Spremljali boste drugi del programa iz otvoritevnega koncerta, na katerem se je v ansambel violončel združilo dvanajst vrhunskih domačih violončelistov. Predstavili so se z zahtevnimi priredbami orkestralnih kompozicij, k sodelovanju pa povabili izvrstna glasbena gosta, mezzosopranistko Nuško Drašček Rojko in harmonikarja Marka Hatlaka.
Cellofest, festival, posvečen violončelistom in violončelu, v Ljubljani pripravlja cikel koncertov, seminarjev in delavnic za mlade z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki ter pedagogi. Spremljali boste drugi del programa iz otvoritevnega koncerta, na katerem se je v ansambel violončel združilo dvanajst vrhunskih domačih violončelistov. Predstavili so se z zahtevnimi priredbami orkestralnih kompozicij, k sodelovanju pa povabili izvrstna glasbena gosta, mezzosopranistko Nuško Drašček Rojko in harmonikarja Marka Hatlaka.
VINCENT D'INDY: LIED (PESEM), ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 19 Klavir: LEON ENGELMAN, viola: FRANC AVSENEK FRANCIS POULENC: ZAROKA ZA SMEH, FP 101 Sopran: THERESA PLUT, klavir: TADEJ HORVAT FRANÇOIS DEVIENNE: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER ŠT. 2 V D-DURU Flavta: IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: VANČO ČAVDARSKI HENRI DUPARC: EKSTAZA, FIDELIJA, VZDIHLJAJ Bariton: GÉRARD SOUZAY, klavir: DALTON BALDWIN JEAN BAPTISTE BREVAL: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V C-DURU, OP. 40, ŠT. 1 Violončelo: ZDENKO PRUŠA, klavir: MARIJAN LIPOVŠEK AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: PESNITEV LJUBEZNI IN MORJA, OP. 19 Kontraalt: MARIE NICOLE LEMIEUX, NACIONALNI ORKESTER BORDEAUX AQUITAINE, dirigent: PAUL DANIEL FRANCOIS HENRI JOSEPH CASTIL BLAZE: SEXTET V ES-DURU, ŠT.1 Ansambel MOZZAFIATO
VINCENT D'INDY: LIED (PESEM), ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 19 Klavir: LEON ENGELMAN, viola: FRANC AVSENEK FRANCIS POULENC: ZAROKA ZA SMEH, FP 101 Sopran: THERESA PLUT, klavir: TADEJ HORVAT FRANÇOIS DEVIENNE: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER ŠT. 2 V D-DURU Flavta: IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: VANČO ČAVDARSKI HENRI DUPARC: EKSTAZA, FIDELIJA, VZDIHLJAJ Bariton: GÉRARD SOUZAY, klavir: DALTON BALDWIN JEAN BAPTISTE BREVAL: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V C-DURU, OP. 40, ŠT. 1 Violončelo: ZDENKO PRUŠA, klavir: MARIJAN LIPOVŠEK AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: PESNITEV LJUBEZNI IN MORJA, OP. 19 Kontraalt: MARIE NICOLE LEMIEUX, NACIONALNI ORKESTER BORDEAUX AQUITAINE, dirigent: PAUL DANIEL FRANCOIS HENRI JOSEPH CASTIL BLAZE: SEXTET V ES-DURU, ŠT.1 Ansambel MOZZAFIATO
Gaetano Longo je pesnik, rojen leta 1964 v Trstu. Je tudi pisatelj, prevajalec in novinar. Bil je vojni reporter v Jugoslaviji in Južni ter Srednji Ameriki. Objavil je več pesniških zbirk, prevedenih v tuje jezike. Pesem Teorija in prihod pomladi je prevedla Jolka Milič, interpretira jo Branko Jordan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2005.
Gaetano Longo je pesnik, rojen leta 1964 v Trstu. Je tudi pisatelj, prevajalec in novinar. Bil je vojni reporter v Jugoslaviji in Južni ter Srednji Ameriki. Objavil je več pesniških zbirk, prevedenih v tuje jezike. Pesem Teorija in prihod pomladi je prevedla Jolka Milič, interpretira jo Branko Jordan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2005.
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Mariboru v tem šolskem letu zaznamujejo pomemben jubilej – 80 let Konservatorija za glasbo in balet. Prav toliko let pa mineva tudi od ustanovitve Koncertne poslovalnice Maribor. Na eni strani torej izobraževalna ustanova, na drugi prireditvena, obe pa sta vsa leta precej povezani, saj so nekdanji dijaki konservatorija, kasneje akademski glasbeniki, velikokrat gostje dogodkov na osrednjem prizorišču. To je Unionska dvorana Maribor, ki velja za enega od najbolj akustičnih ambientov v Sloveniji. Na konservatoriju je študij končalo veliko vrhunskih umetnikov, tako ustvarjalcev kot poustvarjalcev, ki so se uveljavili tudi na mednarodnih odrih. Med njimi je kar 18 nagrajencev Prešernovega sklada. V oddaji bo predstavljen tudi začetnik glasbenega izobraževanja v Mariboru, to je prof. Oton Bajde. Koncertna poslovalnica Maribor je prav tako močno zaznamovala koncertno življenje v Mariboru, vsa leta je namreč poleg domačih glasbenih umetnikov gostila tudi ugledne orkestre, dirigente in soliste iz vse Evrope, s tem pa privabljala stalno občinstvo, ki se zadnja leta dopolnjuje z obiskovalci mlajše generacije. Poslovalnica namreč uvaja nove cikle, prilagojene mlajšim obiskovalcem. Deluje pa v okviru Narodnega doma, ki ga že vrsto let uspešno vodi direktor Vladimir Rukavina. Avtorica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V Mariboru v tem šolskem letu zaznamujejo pomemben jubilej – 80 let Konservatorija za glasbo in balet. Prav toliko let pa mineva tudi od ustanovitve Koncertne poslovalnice Maribor. Na eni strani torej izobraževalna ustanova, na drugi prireditvena, obe pa sta vsa leta precej povezani, saj so nekdanji dijaki konservatorija, kasneje akademski glasbeniki, velikokrat gostje dogodkov na osrednjem prizorišču. To je Unionska dvorana Maribor, ki velja za enega od najbolj akustičnih ambientov v Sloveniji. Na konservatoriju je študij končalo veliko vrhunskih umetnikov, tako ustvarjalcev kot poustvarjalcev, ki so se uveljavili tudi na mednarodnih odrih. Med njimi je kar 18 nagrajencev Prešernovega sklada. V oddaji bo predstavljen tudi začetnik glasbenega izobraževanja v Mariboru, to je prof. Oton Bajde. Koncertna poslovalnica Maribor je prav tako močno zaznamovala koncertno življenje v Mariboru, vsa leta je namreč poleg domačih glasbenih umetnikov gostila tudi ugledne orkestre, dirigente in soliste iz vse Evrope, s tem pa privabljala stalno občinstvo, ki se zadnja leta dopolnjuje z obiskovalci mlajše generacije. Poslovalnica namreč uvaja nove cikle, prilagojene mlajšim obiskovalcem. Deluje pa v okviru Narodnega doma, ki ga že vrsto let uspešno vodi direktor Vladimir Rukavina. Avtorica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.
Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira iz Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan; Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira iz Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan; Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.