Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa.
Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Drame se je sinoči z bučnim aplavzom končala premiera drame Henrika Ibsena Sovražnik ljudstva, ki jo je priredil in aktualiziral Viktor Ivančič, režijsko pa podpisal Ivica Buljan. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. Iz hrvaščine prevedla Đurđa Strsoglavec, priredba Viktor jIvančić,režija Ivica Buljan, umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Sonda 13, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Julija Gongina, asistentki kostumografinje Ana Janc in Hana Tavčar, študijska asistentka režiserja Roza Jurić, študijska asistentka dramaturginje Nika Šoštarič in študijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Jure Henigman, Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Timon Šturbej in Matija Rozman ter gostujoča igralka Kaja Petrovič in gostujoči igralec Maks Dakskobler.
NAPOVED: Na odru ljubljanske Drame se je sinoči z bučnim aplavzom končala premiera drame Henrika Ibsena Sovražnik ljudstva, ki jo je priredil in aktualiziral Viktor Ivančič, režijsko pa podpisal Ivica Buljan. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. Iz hrvaščine prevedla Đurđa Strsoglavec, priredba Viktor jIvančić,režija Ivica Buljan, umetniški svetovalec Robert Waltl, dramaturginja Diana Koloini, lektor Arko, scenograf Aleksandar Denić, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Sonda 13, oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte, oblikovalka maske Julija Gongina, asistentki kostumografinje Ana Janc in Hana Tavčar, študijska asistentka režiserja Roza Jurić, študijska asistentka dramaturginje Nika Šoštarič in študijski asistent oblikovalca svetlobe Marko Rengeo. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Jure Henigman, Klemen Janežič, Benjamin Krnetić, Timon Šturbej in Matija Rozman ter gostujoča igralka Kaja Petrovič in gostujoči igralec Maks Dakskobler.
Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.
Slogovno raznovrsten spored sklepnega dela Glasbene jutranjice tokrat prinaša uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, 'Molitev' iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha, suito iz baleta Labodje jezero, op. 20a Petra Iljiča Čajkovskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Françaixa, Plesno rapsodijo št. 2 Fredericka Deliusa, Trio za klarinet, violončelo in klavir v Es-duru, op. 44 Louise Farrenc, simfonično pesnitev Ples čarovnic Blaža Arniča in Špansko ljudsko suito za violino in klavir, ki sta jo s skupnimi močmi ustvarila Manuel de Falla in Paul Kochanski.
Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.
Na sporedu Fantazija za flavto in klavir na temo arije Lascia ch'io pianga iz Händlove opere Rinaldo Wilhelma Poppa, uvertura k operi Semirámida Gioacchina Rossinija in Slavček – arabeska za klavir po melodiji Aleksandra Aljabjeva, S. 250/1 Franza Liszta.
Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.
Na sporedu Busonijeva klavirska transkripcija koralnega preludija Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha, Koncert v E-duru za violino, oboo d'amore, flavto, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tylmanna Susata v priredbi za trobilni ansambel Johna Ivesona, Suita svetega Pavla za godala Gustava Holsta, Nokturno za rog in klavir v Des-duru, op. 7 Franza Straussa in 'Tempo di minuetto', 3. stavek Sinfonie a quattro v F-duru Johanna Stamitza.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
5. februarja je minilo sto let, odkar se je v Sežani rodila slovenska prevajalka, pesnica in pisateljica Jolka Milič. Umrla je pred petimi leti v Izoli. Zelo pogosto se je oglašala v slovenski književni publicistiki s kritikami, polemikami in glosami, predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije. Jolka Milič je od leta 1954 objavljala črtice, novele in pesmi. Njena prva zbirka Pesniški list iz leta 1972 je vnesla v slovensko poezijo predvsem intimno žensko tematiko, včasih v obliki eksperimentalnih lepljenk citatov. Govori Jolka Milič. Igralca Mina Jeraj in Rudi Kosmač, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserka Sonja Stopar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1981.
5. februarja je minilo sto let, odkar se je v Sežani rodila slovenska prevajalka, pesnica in pisateljica Jolka Milič. Umrla je pred petimi leti v Izoli. Zelo pogosto se je oglašala v slovenski književni publicistiki s kritikami, polemikami in glosami, predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije. Jolka Milič je od leta 1954 objavljala črtice, novele in pesmi. Njena prva zbirka Pesniški list iz leta 1972 je vnesla v slovensko poezijo predvsem intimno žensko tematiko, včasih v obliki eksperimentalnih lepljenk citatov. Govori Jolka Milič. Igralca Mina Jeraj in Rudi Kosmač, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserka Sonja Stopar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1981.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Paul Auster (1947-2024) je bil ameriški pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Kar nekaj njegovih knjig imamo v slovenskem prevodu, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa lahko slišite odlomek iz njegovega avtobiografskega dela Odkritje samote, odlomek, v katerem se avtor spominja umrlega očeta. Prevajalec Marko Golja, režiser Boštjan Vrhovec, interpret Brane Grubar, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1998.
Paul Auster (1947-2024) je bil ameriški pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Kar nekaj njegovih knjig imamo v slovenskem prevodu, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa lahko slišite odlomek iz njegovega avtobiografskega dela Odkritje samote, odlomek, v katerem se avtor spominja umrlega očeta. Prevajalec Marko Golja, režiser Boštjan Vrhovec, interpret Brane Grubar, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1998.
Čas pred veliko nočjo oz. post je glasbenim ustvarjalcem že od nekdaj ponujal veliko navdiha; zdi se namreč, da imajo žalost, trpljenje in bolečina presenetljivo veliko odtenkov, ki se jih da izraziti tudi z glasbo. Morda še posebej učinkovito z orglami, saj je to instrument, ki s svojimi neštetimi zvočnimi barvami lahko izpove marsikatero čustvo. Seveda pa je največ odvisno od interpreta, od tistega, ki sedi za orglami - ali se zna umakniti in dati prednost glasbi in glasbilu in ne svojemu egu? Z zvočnimi barvami in kombinacijami orgelskih registrov se bosta tokrat vsak na svoj način poigravala dva priznana in v mednarodnem prostoru uveljavljena orgelska improvizatorja - to bosta Kay Johannsen iz Stuttgarta in Peter Planyavsky z Dunaja.
Čas pred veliko nočjo oz. post je glasbenim ustvarjalcem že od nekdaj ponujal veliko navdiha; zdi se namreč, da imajo žalost, trpljenje in bolečina presenetljivo veliko odtenkov, ki se jih da izraziti tudi z glasbo. Morda še posebej učinkovito z orglami, saj je to instrument, ki s svojimi neštetimi zvočnimi barvami lahko izpove marsikatero čustvo. Seveda pa je največ odvisno od interpreta, od tistega, ki sedi za orglami - ali se zna umakniti in dati prednost glasbi in glasbilu in ne svojemu egu? Z zvočnimi barvami in kombinacijami orgelskih registrov se bosta tokrat vsak na svoj način poigravala dva priznana in v mednarodnem prostoru uveljavljena orgelska improvizatorja - to bosta Kay Johannsen iz Stuttgarta in Peter Planyavsky z Dunaja.
Simfonični orkester Praškega radia je 11. decembra v Betlehemski kapeli v Pragi izvedel koncert z naslovom Veličastna dela klasicizma. Pod vodstvom Jiříja Habarta je v uvodu zazvenel solistični motet Exsultate, jubilate, K. 165 Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solistka predstavila sopranistka Veronika Rovná, zatem pa še leta 1790 zložena Sinfonia Turchesca, SmWV 403 Franza Xaverja Süssmayrja in Simfonija v c-molu, op. 31, imenovana ‘Mir’ Paula Wranitzkega, ki je to svojo programsko simfonijo podnaslovil Velika karakteristična simfonija za mir s francosko republiko.
Simfonični orkester Praškega radia je 11. decembra v Betlehemski kapeli v Pragi izvedel koncert z naslovom Veličastna dela klasicizma. Pod vodstvom Jiříja Habarta je v uvodu zazvenel solistični motet Exsultate, jubilate, K. 165 Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solistka predstavila sopranistka Veronika Rovná, zatem pa še leta 1790 zložena Sinfonia Turchesca, SmWV 403 Franza Xaverja Süssmayrja in Simfonija v c-molu, op. 31, imenovana ‘Mir’ Paula Wranitzkega, ki je to svojo programsko simfonijo podnaslovil Velika karakteristična simfonija za mir s francosko republiko.
pojejo odlomke iz del Monteverdija, Händla, Mozarta, Bizeta, Verdija, Leoncavalla, Čajkovskega in Thomasa.
pojejo odlomke iz del Monteverdija, Händla, Mozarta, Bizeta, Verdija, Leoncavalla, Čajkovskega in Thomasa.
Marca se v Humoreskah tega tedna selimo v dom za ostarele na Nizozemskem. Dogodivščine Hendrika Groena, ki pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik, v veliki večini niso žalostne ali črnoglede, temveč nadvse zabavne. Z veliko ironije in humorja, tudi črnega, mu uspe zavzeti distanco do starosti in sebe. Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Marca se v Humoreskah tega tedna selimo v dom za ostarele na Nizozemskem. Dogodivščine Hendrika Groena, ki pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik, v veliki večini niso žalostne ali črnoglede, temveč nadvse zabavne. Z veliko ironije in humorja, tudi črnega, mu uspe zavzeti distanco do starosti in sebe. Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predstavljamo Nemški simfonični orkester Berlin in dirigenta Markusa Poschnerja. V oddaji bomo v njuni izvedbi slišali le dve deli, ki sta bili posneti 15. februarja letos v Filharmoniji v Berlinu: »O Flower of Fire« Hanah Kendall in »Simfonijo št. 9 v d-molu« Antona Brucknerja.
Predstavljamo Nemški simfonični orkester Berlin in dirigenta Markusa Poschnerja. V oddaji bomo v njuni izvedbi slišali le dve deli, ki sta bili posneti 15. februarja letos v Filharmoniji v Berlinu: »O Flower of Fire« Hanah Kendall in »Simfonijo št. 9 v d-molu« Antona Brucknerja.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Edvard Kocbek (1904–1981) je tudi v svoje pesmi vpletal zgodovino in človekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost, deziluzijo, tragično občutenje življenja idr. Te teme pa se v njegovi poeziji na samosvoj način prepletajo in sestavljajo v enovito formo, oblikovano tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metaforično ter intelektualno in sentimentalno. To se najbolj izrazito kaže v njegovih poznih pesmih, ki so posthumno izšle v knjigi Kamen skala (1991). Med njimi je tudi pesem Pridi, globoki spanec. Interpret Jožef Ropoša, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, posneto leta 2006.
Edvard Kocbek (1904–1981) je tudi v svoje pesmi vpletal zgodovino in človekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost, deziluzijo, tragično občutenje življenja idr. Te teme pa se v njegovi poeziji na samosvoj način prepletajo in sestavljajo v enovito formo, oblikovano tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metaforično ter intelektualno in sentimentalno. To se najbolj izrazito kaže v njegovih poznih pesmih, ki so posthumno izšle v knjigi Kamen skala (1991). Med njimi je tudi pesem Pridi, globoki spanec. Interpret Jožef Ropoša, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, posneto leta 2006.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Dvořáka, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino – četrti stavk iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.
Poslušamo Serenado na temo iz Donizettijeve Anne Bolene Mihaila Glinke, Kvintet za harfo Ernsta Theodora Amadeusa Hoffmanna, Mefistov valček Franza Liszta in Ravelovo Sonatino.
Poslušamo Serenado na temo iz Donizettijeve Anne Bolene Mihaila Glinke, Kvintet za harfo Ernsta Theodora Amadeusa Hoffmanna, Mefistov valček Franza Liszta in Ravelovo Sonatino.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Goran Vojnović, režiser, pisec, scenarist, je tokrat priredil za radio svoj filmski scenarij. V njem se ukvarja z intimno zgodbo razpada družine in družinskih odnosov. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oče - Igor Samobor Mama - Minu Kjuder Marko - Jure Henigman Paznik - Silvester Božič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2009.
Goran Vojnović, režiser, pisec, scenarist, je tokrat priredil za radio svoj filmski scenarij. V njem se ukvarja z intimno zgodbo razpada družine in družinskih odnosov. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oče - Igor Samobor Mama - Minu Kjuder Marko - Jure Henigman Paznik - Silvester Božič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2009.
Urednik filmskega programa Iztok Polanc v sklopu cikla oskarjevcev na Televiziji Slovenija predstavlja film Kit. Vloga v tej pretresljivi komorni drami, ki jo je spretno režiral Darren Arronofsky, je igralcu Brendanu Fraserju prinesla oskarja za najboljšo glavno moško vlogo.
Urednik filmskega programa Iztok Polanc v sklopu cikla oskarjevcev na Televiziji Slovenija predstavlja film Kit. Vloga v tej pretresljivi komorni drami, ki jo je spretno režiral Darren Arronofsky, je igralcu Brendanu Fraserju prinesla oskarja za najboljšo glavno moško vlogo.
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
John Renbourn - družbo na koncertu na festivalu Okarina na Bledu mu je s svojim lepim glasom delala pevka Jacqui McShee - je bil eden najpomembnejših britanskih akustičnih kitaristov 20. stoletja ter ključna osebnost preporoda ljudske glasbe v Veliki Britaniji v 60. letih. Rodil se je leta 1944 v Londonu in se že zgodaj navdušil nad bluesom, tradicionalno angleško glasbo in renesančno lutnjo. Šlo je za nenavadno kombinacijo, ki je pozneje močno zaznamovala njegov slog. Renbourn je kmalu postal znan po izjemno pretanjeni tehniki igranja s prsti, v kateri je združeval elemente folk glasbe, jazza, stare evropske glasbe in ameriškega bluesa. Njegova igra je bila hkrati domiselna in zelo čustvena: uporabljal je kompleksne harmonije, nenavadne uglasitve in polifonično razmišljanje, zaradi česar je kitara pri njem pogosto zvenela skoraj kot več instrumentov hkrati. Vabljeni k poslušanju ekskluzivnega koncerta
John Renbourn - družbo na koncertu na festivalu Okarina na Bledu mu je s svojim lepim glasom delala pevka Jacqui McShee - je bil eden najpomembnejših britanskih akustičnih kitaristov 20. stoletja ter ključna osebnost preporoda ljudske glasbe v Veliki Britaniji v 60. letih. Rodil se je leta 1944 v Londonu in se že zgodaj navdušil nad bluesom, tradicionalno angleško glasbo in renesančno lutnjo. Šlo je za nenavadno kombinacijo, ki je pozneje močno zaznamovala njegov slog. Renbourn je kmalu postal znan po izjemno pretanjeni tehniki igranja s prsti, v kateri je združeval elemente folk glasbe, jazza, stare evropske glasbe in ameriškega bluesa. Njegova igra je bila hkrati domiselna in zelo čustvena: uporabljal je kompleksne harmonije, nenavadne uglasitve in polifonično razmišljanje, zaradi česar je kitara pri njem pogosto zvenela skoraj kot več instrumentov hkrati. Vabljeni k poslušanju ekskluzivnega koncerta
Skrivnostna, grozljiva tematika ponazarja zlo usodo in napoveduje tragičen konec.
Skrivnostna, grozljiva tematika ponazarja zlo usodo in napoveduje tragičen konec.
V satirični kratki igri avtor na izviren način razmišlja o prihodnosti medijev. Sooča neselektivni medijski svet, ki posreduje vse mogoče informacije, na drugi strani pa razvoj visoke tehnologije, kloniranega človeka, ki lahko vse zna, a ničesar ne čuti. Režiser: Zmago Frece Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Moški - Ivan Lotrič Jola - Ljerka Belak Polde - Bogomir Veras Glas - Jožef Ropoša Vrata - Simona Juvan Dvigalo - Barbara Žefran Stol - Mojca Fatur Zid - Tomaž Gubenšek Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta junija 2007.
V satirični kratki igri avtor na izviren način razmišlja o prihodnosti medijev. Sooča neselektivni medijski svet, ki posreduje vse mogoče informacije, na drugi strani pa razvoj visoke tehnologije, kloniranega človeka, ki lahko vse zna, a ničesar ne čuti. Režiser: Zmago Frece Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Moški - Ivan Lotrič Jola - Ljerka Belak Polde - Bogomir Veras Glas - Jožef Ropoša Vrata - Simona Juvan Dvigalo - Barbara Žefran Stol - Mojca Fatur Zid - Tomaž Gubenšek Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta junija 2007.
Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega.
V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega.
Izbor posnetkov s sklepnega koncerta lanske sezone koncertnega cikla SiBrass. 9. novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji združili moči člani dveh eminentnih komornih zasedb – Trobilnega kvinteta SiBrass, ki je že desetletje in pol eden najvidnejših komornih sestavov na Slovenskem, in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki v sedanji zasedbi vztraja že 35 let. Glasbeniki so izvedli zanimiv in slogovno raznolik spored sodobnejših del, nastalih bodisi za trobilni kvintet, kvartet saksofonov ali pa za združeno zasedbo obeh ansamblov. Spored je tvorila glasba Daniela Schnyderja, Phila Woodsa, Nine Šenk, Tomislava Uhlika, Milka Lazarja, Leona Firšta in Matjaža Drevenška, sicer tudi ustanovnega in še vedno aktualnega člana Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki je imel na omenjenem koncertu še nekoliko občutnejši slovenski pridih s sodelovanjem saksofonista Jana Gričarja.
Izbor posnetkov s sklepnega koncerta lanske sezone koncertnega cikla SiBrass. 9. novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji združili moči člani dveh eminentnih komornih zasedb – Trobilnega kvinteta SiBrass, ki je že desetletje in pol eden najvidnejših komornih sestavov na Slovenskem, in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki v sedanji zasedbi vztraja že 35 let. Glasbeniki so izvedli zanimiv in slogovno raznolik spored sodobnejših del, nastalih bodisi za trobilni kvintet, kvartet saksofonov ali pa za združeno zasedbo obeh ansamblov. Spored je tvorila glasba Daniela Schnyderja, Phila Woodsa, Nine Šenk, Tomislava Uhlika, Milka Lazarja, Leona Firšta in Matjaža Drevenška, sicer tudi ustanovnega in še vedno aktualnega člana Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki je imel na omenjenem koncertu še nekoliko občutnejši slovenski pridih s sodelovanjem saksofonista Jana Gričarja.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Avtobiografski roman v verzih nas popelje v svet tovarniškega delavca, v katerem se nemogoče delovne razmere prepletajo s humorjem, lucidnimi razmisleki o življenju in petjem francoskih šansonov
Avtobiografski roman v verzih nas popelje v svet tovarniškega delavca, v katerem se nemogoče delovne razmere prepletajo s humorjem, lucidnimi razmisleki o življenju in petjem francoskih šansonov
Ibsenova drma Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: "Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira."
Ibsenova drma Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: "Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira."
Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.
Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oddaljene zvočne svetove bomo tokrat posvetili šamanom, ljudem, ki zaradi svojih izjemnih sposobnosti zavzemajo posebno mesto v svojem okolju. Od kraja do kraja se razlikujejo njihove naloge, načini delovanja, tudi položaj v družbi, skupno pa jim je to, da največkrat uživajo istočasno strah in spoštovanje, saj so tisti, ki lahko od duhov prednikov ali zaveznikov izprosijo pomoč za posameznika ali skupino ljudi, ki jo potrebuje. Tako so šamani lahko zdravilci, priprošnjiki, svetovalci, prerokovalci … Zahodni raziskovalci so jim posvetili že veliko časa in pozornosti, vendar njihove prakse ne bodo nikoli v celoti razumljive, saj večji del njihovih znanj in pogledov na svet ostaja skrit nepoklicanim. V tokratni oddaji bomo slišali nekaj primerov šamanskih obrednih pesmi z različnih koncev sveta – od Sibirije pa do Južne Amerike.
Oddaljene zvočne svetove bomo tokrat posvetili šamanom, ljudem, ki zaradi svojih izjemnih sposobnosti zavzemajo posebno mesto v svojem okolju. Od kraja do kraja se razlikujejo njihove naloge, načini delovanja, tudi položaj v družbi, skupno pa jim je to, da največkrat uživajo istočasno strah in spoštovanje, saj so tisti, ki lahko od duhov prednikov ali zaveznikov izprosijo pomoč za posameznika ali skupino ljudi, ki jo potrebuje. Tako so šamani lahko zdravilci, priprošnjiki, svetovalci, prerokovalci … Zahodni raziskovalci so jim posvetili že veliko časa in pozornosti, vendar njihove prakse ne bodo nikoli v celoti razumljive, saj večji del njihovih znanj in pogledov na svet ostaja skrit nepoklicanim. V tokratni oddaji bomo slišali nekaj primerov šamanskih obrednih pesmi z različnih koncev sveta – od Sibirije pa do Južne Amerike.
Vračamo se na začetek februarja, ko je v uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani zazvenel koncert ob začetku 12. koncertnega cikla Komornega zbora DEKOR, ki je potekal v okviru sakralnega abonmaja. Zbor je pod vodstvom dirigenta Petra Novaka Smoliča stopil v novo desetletje svojega delovanja in ga pospremil z naslovom Slišite mojo ljubezen – pot k luči in miru.
Vračamo se na začetek februarja, ko je v uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani zazvenel koncert ob začetku 12. koncertnega cikla Komornega zbora DEKOR, ki je potekal v okviru sakralnega abonmaja. Zbor je pod vodstvom dirigenta Petra Novaka Smoliča stopil v novo desetletje svojega delovanja in ga pospremil z naslovom Slišite mojo ljubezen – pot k luči in miru.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Corellija, Buxtehudeja, Vivaldija, Händla, Sebastiana in Emanuela Bacha v prvem, Mendelssohna, Leopolda Mozarta in Smetane v drugem ter Beethovna, Debussyja, Richarda Straussa, Chopina, Saint-Saënsa, Mercadanteja in Nováka v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Corellija, Buxtehudeja, Vivaldija, Händla, Sebastiana in Emanuela Bacha v prvem, Mendelssohna, Leopolda Mozarta in Smetane v drugem ter Beethovna, Debussyja, Richarda Straussa, Chopina, Saint-Saënsa, Mercadanteja in Nováka v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Benny Baileya je bil zelo cenjen in iskan trobentač med svojimi evropskimi glasbenimi prijatelji, samostojnih plošč pa ni posnel veliko. Zadnjih nekaj desetletij je preživel – koncertiral in snemal v Evropi, predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem in na Švedskem.
Benny Baileya je bil zelo cenjen in iskan trobentač med svojimi evropskimi glasbenimi prijatelji, samostojnih plošč pa ni posnel veliko. Zadnjih nekaj desetletij je preživel – koncertiral in snemal v Evropi, predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem in na Švedskem.