Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Od glave do rapa
POSLUŠAMO TA NOVO, GOVORIMO PO STAREM.
POSLUŠAMO TA NOVO, GOVORIMO PO STAREM.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija že krepko vstopa v sedmo desetletje svojega delovanja in ves ta čas velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Program koncerta tokrat izpostavlja najlepša dela iz svetovne zakladnice klasične glasbene literature. Na sporedu boste lahko prisluhnili delom G. Rossinija, J. Brahmsa, M. Glinke in J. Straussa mlajšega. Režiser: Aljaž Bastič
Simfonični orkester RTV Slovenija že krepko vstopa v sedmo desetletje svojega delovanja in ves ta čas velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Program koncerta tokrat izpostavlja najlepša dela iz svetovne zakladnice klasične glasbene literature. Na sporedu boste lahko prisluhnili delom G. Rossinija, J. Brahmsa, M. Glinke in J. Straussa mlajšega. Režiser: Aljaž Bastič
Izbrana proza
Avtor zgodbe Preste, sveže preste je hrvaški pesnik, pisatelj in časnikar Antun Gustav Matoš, eden najvidnejših hrvaških literarnih ustvarjalcev na koncu devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Trinajstega junija bo minilo sto petdeset let, odkar se je Matoš rodil v Tovarniku v Slavoniji. Tja je postavil dogajanje v zgodbi. To je Lipovac, "samoten zapeček", kot sam pravi, kamor pride za poštno uradnico Dragica, nezakonska hči vidnega hrvaškega politika. Zanjo se začne zanimati visokorojeni gospod von Wurstlingen, poveljnik huzarske čete, naseljene v tem kraju, vendar mlado poštarico zapelje huzar Unukić. Tega ritmojster ne more in noče prezreti. Nad mladim fantom se kruto izživlja, vendar… Prevajalec France Vurnik igralka Pia Zemljič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2023.
Avtor zgodbe Preste, sveže preste je hrvaški pesnik, pisatelj in časnikar Antun Gustav Matoš, eden najvidnejših hrvaških literarnih ustvarjalcev na koncu devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja. Trinajstega junija bo minilo sto petdeset let, odkar se je Matoš rodil v Tovarniku v Slavoniji. Tja je postavil dogajanje v zgodbi. To je Lipovac, "samoten zapeček", kot sam pravi, kamor pride za poštno uradnico Dragica, nezakonska hči vidnega hrvaškega politika. Zanjo se začne zanimati visokorojeni gospod von Wurstlingen, poveljnik huzarske čete, naseljene v tem kraju, vendar mlado poštarico zapelje huzar Unukić. Tega ritmojster ne more in noče prezreti. Nad mladim fantom se kruto izživlja, vendar… Prevajalec France Vurnik igralka Pia Zemljič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2023.
Sobotni koncert
Danesin prihodnjič predvajamo posnetke klavirskega recitala Paula Lewisa, ki je celoten koncertni program, izveden 29. aprila letos v dvorani Wigmore v Londonu, namenil glasbi Franza Schuberta. Schubertova klavirska dela so poleg Beethovnovih jedro repertoarja tega priznanega angleškega pianista. Na aprilskem recitalu je izvedel tri klavirske sonate iz Schubertovega poznega opusa ter jim dodal še en Glasbeni utrinek. Tega boste skupaj z najobširnejšim delom sporeda – Sonato št. 16 v a-molu, D. 845 slišali prihodnjič; tokrat pa Sonati št. 15 v C-duru, D. 840 z vzdevkom 'Reliquie' in št. 13 v A-uru, D. 664.
Danesin prihodnjič predvajamo posnetke klavirskega recitala Paula Lewisa, ki je celoten koncertni program, izveden 29. aprila letos v dvorani Wigmore v Londonu, namenil glasbi Franza Schuberta. Schubertova klavirska dela so poleg Beethovnovih jedro repertoarja tega priznanega angleškega pianista. Na aprilskem recitalu je izvedel tri klavirske sonate iz Schubertovega poznega opusa ter jim dodal še en Glasbeni utrinek. Tega boste skupaj z najobširnejšim delom sporeda – Sonato št. 16 v a-molu, D. 845 slišali prihodnjič; tokrat pa Sonati št. 15 v C-duru, D. 840 z vzdevkom 'Reliquie' in št. 13 v A-uru, D. 664.
Baletna glasba
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Sobotno branje
Tone Partljič v svojem najnovejšem romanu Veter z vzhoda opisuje začetek serije dogodkov, ki bo - pa če se v tistem trenutku tega zavedajo ali ne - korenito spremenila življenja Mariborčanov v že tako in tako razburkanem zgodovinskem obdobju nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, ko so se v času nekaj mesecev zvrstile kar tri smrti: atentat na avstrijskega kanclerja Dolfussa, smrt Rudolfa Maistra in atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra. O romanu Veter z vzhoda, ki skozi zgodbe različnih oseb - od skupine mariborskih dijakov, do gledališčnikov, učiteljev in celo Maistrove vdove - zarisuje vzdušje v Mariboru tistega časa, smo za tokratno Sobotno branje govorili s pisateljem Tonetom Partljičem. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Tone Partljič v svojem najnovejšem romanu Veter z vzhoda opisuje začetek serije dogodkov, ki bo - pa če se v tistem trenutku tega zavedajo ali ne - korenito spremenila življenja Mariborčanov v že tako in tako razburkanem zgodovinskem obdobju nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, ko so se v času nekaj mesecev zvrstile kar tri smrti: atentat na avstrijskega kanclerja Dolfussa, smrt Rudolfa Maistra in atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra. O romanu Veter z vzhoda, ki skozi zgodbe različnih oseb - od skupine mariborskih dijakov, do gledališčnikov, učiteljev in celo Maistrove vdove - zarisuje vzdušje v Mariboru tistega časa, smo za tokratno Sobotno branje govorili s pisateljem Tonetom Partljičem. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Kulturna panorama
Pogovarjali smo se z Meto Kušar, prejemnico nagrade "velenjica – čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni pesniški opus, in s prejemnikom Steletove nagrade za življensko delo Slovenskega konservatorskega društva Gojkom Zupanom. Tržaški igralec in režiser Adrijan Rustja bo v nedeljo na prireditvi v tržaškem Mestnem muzeju Sartorio prejel letošnjo nagrado primorskih gledališč "tantadruj" za življensko delo. Predstavljamo tudi obrise otroškega knjižnega festivala v Ljubljani, predsednik mednarodne žirije Vilenice pa opiše prejemnika osrednje nagrade Vilenica - septembra jo prejme Ottó Tolnai iz Madžarske. Pred koncem pa napovedno o Slovenskih dnevih knjige prihodnji teden od 15.do 18. junija. FOTO: Adrijan Rustja na fotografiji iz Arhiva SSG Trst VIR: https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-tantadruj-za-zivljenjsko-delo-prejme-adrijan-rustja
Pogovarjali smo se z Meto Kušar, prejemnico nagrade "velenjica – čaša nesmrtnosti" za vrhunski desetletni pesniški opus, in s prejemnikom Steletove nagrade za življensko delo Slovenskega konservatorskega društva Gojkom Zupanom. Tržaški igralec in režiser Adrijan Rustja bo v nedeljo na prireditvi v tržaškem Mestnem muzeju Sartorio prejel letošnjo nagrado primorskih gledališč "tantadruj" za življensko delo. Predstavljamo tudi obrise otroškega knjižnega festivala v Ljubljani, predsednik mednarodne žirije Vilenice pa opiše prejemnika osrednje nagrade Vilenica - septembra jo prejme Ottó Tolnai iz Madžarske. Pred koncem pa napovedno o Slovenskih dnevih knjige prihodnji teden od 15.do 18. junija. FOTO: Adrijan Rustja na fotografiji iz Arhiva SSG Trst VIR: https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-tantadruj-za-zivljenjsko-delo-prejme-adrijan-rustja
Arsove spominčice
Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oddaljeni zvočni svetovi
Dvakrat zapored se posvečamo pesmim lovcev iz doline Dalol Mauri. To je bolj ali manj izsušena dolina reke na južnem obrobju Sahare v Nigru. Ostanki rastlinja še skrivajo nekatere manjše divje živali, zgodbe slavnih lovcev na velike zveri pa so le še spomin, ki ga v izročilu ohranjajo pripadniki ljudstva Hausa. Lovci so bili pomemben del skupnosti, ki se je v skladu z lovskim načinom življenja delila na klane, poseben del skupnosti pa so bili glasbeniki, ki so junaštva lovcev opevali v pesmih ob spremljavi brenkala »gurumi«.
Dvakrat zapored se posvečamo pesmim lovcev iz doline Dalol Mauri. To je bolj ali manj izsušena dolina reke na južnem obrobju Sahare v Nigru. Ostanki rastlinja še skrivajo nekatere manjše divje živali, zgodbe slavnih lovcev na velike zveri pa so le še spomin, ki ga v izročilu ohranjajo pripadniki ljudstva Hausa. Lovci so bili pomemben del skupnosti, ki se je v skladu z lovskim načinom življenja delila na klane, poseben del skupnosti pa so bili glasbeniki, ki so junaštva lovcev opevali v pesmih ob spremljavi brenkala »gurumi«.
Huda muska
NAPOVED: Osnov igranja na instrument se lahko naučite tudi sami doma. A vendar morate vedeti, da samo do določene stopnje. Za zahtevnejše glasbene podvige morate poznati tudi notni zapis in pa tehniko igranja, ki je ključna da ne pride do poškodb. Več pa v Hudi muski.
NAPOVED: Osnov igranja na instrument se lahko naučite tudi sami doma. A vendar morate vedeti, da samo do določene stopnje. Za zahtevnejše glasbene podvige morate poznati tudi notni zapis in pa tehniko igranja, ki je ključna da ne pride do poškodb. Več pa v Hudi muski.
Zborovski panoptikum
Ob 70-letnici zbora se posvečamo njegovim pevcem in dirigentom ter skladatelju Vinku Vodopivcu - z bogato zbirko pogovorov.
Ob 70-letnici zbora se posvečamo njegovim pevcem in dirigentom ter skladatelju Vinku Vodopivcu - z bogato zbirko pogovorov.
Glasbena jutranjica
Poslušamo: Lucijan Marija Škerjanc: Pet liričnih melodij za violončelo in klavir, Johannes Brahms: Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, Emil Adamič: Iz moje mladosti, suita za simfonični orkester, Marijan Lipovšek: Druga suita za godala, Danilo Švara: Sinfonia da camera in modo istriano, Richard Wagner: predigra k operi Tristan in Izolda.
Poslušamo: Lucijan Marija Škerjanc: Pet liričnih melodij za violončelo in klavir, Johannes Brahms: Sonata za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, Emil Adamič: Iz moje mladosti, suita za simfonični orkester, Marijan Lipovšek: Druga suita za godala, Danilo Švara: Sinfonia da camera in modo istriano, Richard Wagner: predigra k operi Tristan in Izolda.
Lirični utrinek
O poeziji ruske pesnice Marine Cvetajeve je njen prevajalec Tone Pavček nekoč zapisal: "Marina poje po svoje. Pravzaprav ne poje, če rabim besedo dobesedno, a golta, kriči, trga, rjuje, drobi majhne gmote šumov, šumotanja, šumotov, zvokov in tonov in jih sestavlja v svojskem in neponovljivem ritmu zmeraj v nove govorljive sklope misli, občutij, izpovedi, podob in njihove večrazsežnosti." Njeno pesem z naslovom Otok v prevodu Toneta Pavčka interpretira dramska igralka Stannia Boninsegna.
O poeziji ruske pesnice Marine Cvetajeve je njen prevajalec Tone Pavček nekoč zapisal: "Marina poje po svoje. Pravzaprav ne poje, če rabim besedo dobesedno, a golta, kriči, trga, rjuje, drobi majhne gmote šumov, šumotanja, šumotov, zvokov in tonov in jih sestavlja v svojskem in neponovljivem ritmu zmeraj v nove govorljive sklope misli, občutij, izpovedi, podob in njihove večrazsežnosti." Njeno pesem z naslovom Otok v prevodu Toneta Pavčka interpretira dramska igralka Stannia Boninsegna.
Glasbena jutranjica
Dane Škerl se je rodil leta 1931 v Ljubljani. Njegov oče je bil ugleden založnik in prevajalec. Ob klasični gimnaziji je obiskoval tudi Srednjo glasbeno šolo, izobraževanje pa pozneje nadaljeval še na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral v razredu Lucijana Marije Škerjanca. Diplomiral je leta 1952. Že med študijem je vodil različne zbore ter honorarno poučeval na glasbenih šolah. Po diplomi je šolanje nadaljeval tudi v tujini, izpopolnjeval se je v Avstriji in v Nemčiji - v elektronskem studiu v Kölnu. Poslušamo Serenado za godala in Concertino za klavir in godala št. 1.
Dane Škerl se je rodil leta 1931 v Ljubljani. Njegov oče je bil ugleden založnik in prevajalec. Ob klasični gimnaziji je obiskoval tudi Srednjo glasbeno šolo, izobraževanje pa pozneje nadaljeval še na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral v razredu Lucijana Marije Škerjanca. Diplomiral je leta 1952. Že med študijem je vodil različne zbore ter honorarno poučeval na glasbenih šolah. Po diplomi je šolanje nadaljeval tudi v tujini, izpopolnjeval se je v Avstriji in v Nemčiji - v elektronskem studiu v Kölnu. Poslušamo Serenado za godala in Concertino za klavir in godala št. 1.
Glasbeni poudarki
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Glasbena jutranjica
Harfa je solističen, komorni in orkestrski inštrument z bogato zgodovino in še bz ogatejšo ter barvitejšo zvočnostjo. Njen razvoj se je začel že v četrtem tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji in Egiptu, poznali so jo vsi kulturni narodi antike. Prek kotne, trikotne, kromatične in kljukaste harfe se je razvila pedalna harfa - eden izmed največjih inštrumentov, ki jih lahko vidimo v velikih orkestrih. Slišali bomo pet skladb iz različnih slogovnih obdobij – dva koncerta za harfo in orkester, Trio za harfo, violino in violončelo, Chaconno za solo harfo ter »Veliki duo« britanskega harfista in skladatelja Johna Thomasa.
Harfa je solističen, komorni in orkestrski inštrument z bogato zgodovino in še bz ogatejšo ter barvitejšo zvočnostjo. Njen razvoj se je začel že v četrtem tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji in Egiptu, poznali so jo vsi kulturni narodi antike. Prek kotne, trikotne, kromatične in kljukaste harfe se je razvila pedalna harfa - eden izmed največjih inštrumentov, ki jih lahko vidimo v velikih orkestrih. Slišali bomo pet skladb iz različnih slogovnih obdobij – dva koncerta za harfo in orkester, Trio za harfo, violino in violončelo, Chaconno za solo harfo ter »Veliki duo« britanskega harfista in skladatelja Johna Thomasa.
Jazz Ars
Letos je minilo dvajset let od smrti priljubljene pevke Nine Simone, oddajo bomo namenili pesmim v njeni izvedbi. Izvajala je slogovno zelo raznovrsten glasbeni repertoar. Kljub vzdevku »visoka svečenica soula« so ji bili blizu tako gospel kot tudi blues, broadwayski songi, tradicionalne balade in jazzovski standardi. Sprva je pela predvsem skladbe drugih avtorjev, a jim je vedno vdihnila zelo osebno noto.
Letos je minilo dvajset let od smrti priljubljene pevke Nine Simone, oddajo bomo namenili pesmim v njeni izvedbi. Izvajala je slogovno zelo raznovrsten glasbeni repertoar. Kljub vzdevku »visoka svečenica soula« so ji bili blizu tako gospel kot tudi blues, broadwayski songi, tradicionalne balade in jazzovski standardi. Sprva je pela predvsem skladbe drugih avtorjev, a jim je vedno vdihnila zelo osebno noto.
Evropski klasični nokturno
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Literarni nokturno
V Narodni in univerzitetni knjižnici hranijo 27 rokopisnih zvezkov z etnografskimi beležkami Janeza Trdine o življenju Dolenjcev pred več sto leti. Izbor zapisov za knjigo z naslovom Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo pa je pripravil etnolog Janez Bogataj. Izšla je leta 2020 ob 190. obletnici Trdinovega rojstva pri založbi Goga. Iz te knjige smo izbrali nekaj pivskih pesmi, ki so izjemen odraz ljudske šegavosti, neprizanesljivosti in domiselnosti. Igralec Branko Jordan, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
V Narodni in univerzitetni knjižnici hranijo 27 rokopisnih zvezkov z etnografskimi beležkami Janeza Trdine o življenju Dolenjcev pred več sto leti. Izbor zapisov za knjigo z naslovom Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo pa je pripravil etnolog Janez Bogataj. Izšla je leta 2020 ob 190. obletnici Trdinovega rojstva pri založbi Goga. Iz te knjige smo izbrali nekaj pivskih pesmi, ki so izjemen odraz ljudske šegavosti, neprizanesljivosti in domiselnosti. Igralec Branko Jordan, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Zborovski koncert
Vabimo vas v družbo Zbora in Orkestra Nizozemskega radia, natančneje: moškega dela zbora in nekaterih članov orkestra ter pianista Ramona van Engelnhovna in dirigenta Benjamina Goodsona. Novembra so v Tivoliju v Utrechtu uzvočili privlačen in zanimiv program: Hvalnice sv. Antona Padovanskega Francisa Poulenca in njegove Tri novelete, tri skladbe Franza Schuberta: V sedanji preteklosti, Podoknico in Pesem duhov nad vodami ter Debussyjeve Podobe in skladbo Štoparica in specialka, op. 15 Samuela Barberja. Na prvi pogled nezdružljiva dela se iz različnih zornih kotov dotikajo istega presečišča: človeške duše. Rdeča nit se razvija iz uglasbene poezije, dotika pa se tako Goethejeve primerjave duše z vodo kot tudi duše padlega vojaka v poeziji Stephena Spenderja in glasbi Samuela Barberja.
Vabimo vas v družbo Zbora in Orkestra Nizozemskega radia, natančneje: moškega dela zbora in nekaterih članov orkestra ter pianista Ramona van Engelnhovna in dirigenta Benjamina Goodsona. Novembra so v Tivoliju v Utrechtu uzvočili privlačen in zanimiv program: Hvalnice sv. Antona Padovanskega Francisa Poulenca in njegove Tri novelete, tri skladbe Franza Schuberta: V sedanji preteklosti, Podoknico in Pesem duhov nad vodami ter Debussyjeve Podobe in skladbo Štoparica in specialka, op. 15 Samuela Barberja. Na prvi pogled nezdružljiva dela se iz različnih zornih kotov dotikajo istega presečišča: človeške duše. Rdeča nit se razvija iz uglasbene poezije, dotika pa se tako Goethejeve primerjave duše z vodo kot tudi duše padlega vojaka v poeziji Stephena Spenderja in glasbi Samuela Barberja.
Kulturni fokus
Otroštvo in otroci niso bili vedno center pozornosti pri odraslih, velikokrat zaradi velike smrtnosti med njimi. To ne pomeni, da se njihovi vzgoji in izobrazbi - če so bili starši le dovolj premožni in navadno tudi visokega stanu - niso izdatno posvečali. Plemenit duh v zdravem telesu je, kot vemo, pomenil kulturno civilizacijsko normo in doseganje najvišjega smisla v grški antiki.
Otroštvo in otroci niso bili vedno center pozornosti pri odraslih, velikokrat zaradi velike smrtnosti med njimi. To ne pomeni, da se njihovi vzgoji in izobrazbi - če so bili starši le dovolj premožni in navadno tudi visokega stanu - niso izdatno posvečali. Plemenit duh v zdravem telesu je, kot vemo, pomenil kulturno civilizacijsko normo in doseganje najvišjega smisla v grški antiki.
Kultura
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Odprta knjiga na radiu
Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32. delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnjo obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.
Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32. delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnjo obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.
Ars
Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.
Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.
Likovni odmevi
"Kaj je torej ta laboratorij prihodnosti in kje se pravzaprav začne?" se nekateri vprašajo ob letošnji temi beneškega bienala Maja je svoja vrata odprl arhitekturni beneški bienale, ki privablja vse več ljudi. Slovenijo tokrat zastopata biroja Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti s temo energetske učinkovitosti – več o slovenski predstavivi lahko slišite v eni od preteklih oddaj Likovni odmevi, v tej pa se sprehajamo med nekaj paviljoni, ki so letos pritegnili našo pozornost. Kako se odzivajo na izhodiščno temo in zakaj je v ospredju tudi kritika bienala? Če je kuratorka Lesley Lokko kot rdečo nit zastavila idejo laboratorija prihodnosti, kako ideje o boljši prihodnosti odseva politika samega bienala, je eno od vprašanj oddaje. Foto: Unfolding pavilion, https://unfoldingpavilion.com/post/717095126589128704/unfolding-pavilion-2023-media-photos-of
"Kaj je torej ta laboratorij prihodnosti in kje se pravzaprav začne?" se nekateri vprašajo ob letošnji temi beneškega bienala Maja je svoja vrata odprl arhitekturni beneški bienale, ki privablja vse več ljudi. Slovenijo tokrat zastopata biroja Mertelj Vrabič Arhitekti in Vidic Grohar Arhitekti s temo energetske učinkovitosti – več o slovenski predstavivi lahko slišite v eni od preteklih oddaj Likovni odmevi, v tej pa se sprehajamo med nekaj paviljoni, ki so letos pritegnili našo pozornost. Kako se odzivajo na izhodiščno temo in zakaj je v ospredju tudi kritika bienala? Če je kuratorka Lesley Lokko kot rdečo nit zastavila idejo laboratorija prihodnosti, kako ideje o boljši prihodnosti odseva politika samega bienala, je eno od vprašanj oddaje. Foto: Unfolding pavilion, https://unfoldingpavilion.com/post/717095126589128704/unfolding-pavilion-2023-media-photos-of
Recital
V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Svet kulture
Prihaja poletje, ko tudi umetnost in kultura živita najraje pod vedrim nebom. Za življenje, seveda, potrebuje ustrezne pogoje. Kako jih bodo zagotovili v Mariboru, kjer je mestna občina javnim zavodom oklestila proračune, nevladne organizacije pa za letos še niso prejele predvidenih sredstev, ostaja odprto vprašanje. /premor/ Sicer pa se ta konec tedna začenjajo festivali Živa književnost in otroški knjižni festival v Ljubljani, v Celju bomo pozornost posvetili Prisluhom v mestnem gozdu, filme si bomo ogledali na festivalu Krafft v Kranju; pozanimali smo se tudi kaj se dogaja na Festivalu Borštnikovo srečanje in komu žirija namenja nagrado Tantadruj za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju!
Prihaja poletje, ko tudi umetnost in kultura živita najraje pod vedrim nebom. Za življenje, seveda, potrebuje ustrezne pogoje. Kako jih bodo zagotovili v Mariboru, kjer je mestna občina javnim zavodom oklestila proračune, nevladne organizacije pa za letos še niso prejele predvidenih sredstev, ostaja odprto vprašanje. /premor/ Sicer pa se ta konec tedna začenjajo festivali Živa književnost in otroški knjižni festival v Ljubljani, v Celju bomo pozornost posvetili Prisluhom v mestnem gozdu, filme si bomo ogledali na festivalu Krafft v Kranju; pozanimali smo se tudi kaj se dogaja na Festivalu Borštnikovo srečanje in komu žirija namenja nagrado Tantadruj za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju!
Filmska glasba
S svojim celovečernim prvencem Poletje v školjki (1986) je v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike, vnesel tudi popularno glasbo in ples. Lokacijo dogajanja pa prvič v mladinskem kinofilmu prestavil na morje in tako nekoč pomembno filmsko mesto Piran, skupaj s Portorožem in solinami, vpisal na filmski trak za naslednje generacije, ki tudi danes na ta film niso pozabile in si ga vsako leto želijo ponovno ogledati na poletnih prizoriščih. V kinematografih si ga je ogledalo več kot sto tisoč gledalcev, predvajan je bil tudi v tujini (med drugim sinhroniziran v nemščino), prejel je tri mednarodne nagrade: grand prix na filmskem festivalu Giffoni v italijanskem mestu Giffoni Valle Piana, grand prix na festivalu v francoskem Saint-Maloju in grand prix v Szegedu na Madžarskem.
S svojim celovečernim prvencem Poletje v školjki (1986) je v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike, vnesel tudi popularno glasbo in ples. Lokacijo dogajanja pa prvič v mladinskem kinofilmu prestavil na morje in tako nekoč pomembno filmsko mesto Piran, skupaj s Portorožem in solinami, vpisal na filmski trak za naslednje generacije, ki tudi danes na ta film niso pozabile in si ga vsako leto želijo ponovno ogledati na poletnih prizoriščih. V kinematografih si ga je ogledalo več kot sto tisoč gledalcev, predvajan je bil tudi v tujini (med drugim sinhroniziran v nemščino), prejel je tri mednarodne nagrade: grand prix na filmskem festivalu Giffoni v italijanskem mestu Giffoni Valle Piana, grand prix na festivalu v francoskem Saint-Maloju in grand prix v Szegedu na Madžarskem.
Kulturnice
Idejo za branje ima Nika Gabrovšek, producentka in programska svetovalka Klovnbufa, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa. Letošnji festival, ki bo že 16. po vrsti, se bo začel ta ponedeljek s celodnevnim programom na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani. Od 9-ih do 21-ih bodo tam na sporedu cirkuške predstave in delavnice za mlade in stare, na katerih boste lahko naučili veščin žongliranja, ravnotežja in zračnih disciplin. To bo šele začetek festivala, ki bo vse do 25. junija na različnih prizoriščih v Ljubljani ponudil pisane dogodke.
Idejo za branje ima Nika Gabrovšek, producentka in programska svetovalka Klovnbufa, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa. Letošnji festival, ki bo že 16. po vrsti, se bo začel ta ponedeljek s celodnevnim programom na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani. Od 9-ih do 21-ih bodo tam na sporedu cirkuške predstave in delavnice za mlade in stare, na katerih boste lahko naučili veščin žongliranja, ravnotežja in zračnih disciplin. To bo šele začetek festivala, ki bo vse do 25. junija na različnih prizoriščih v Ljubljani ponudil pisane dogodke.
Ars
Na velikem odru ljubljanske Drame bo nocoj zaživela še zadnja premiera v tej sezoni. Striček Vanja je po besedah režiserja Janusza Kice ena od najbolj zagonetnih in vznemirljivih dram velikana ruske dramatike Antona Pavloviča Čehova. Igro je na novo prevedla Tatjana Stanič, dramaturginja je Mojca Kranjc.
Na velikem odru ljubljanske Drame bo nocoj zaživela še zadnja premiera v tej sezoni. Striček Vanja je po besedah režiserja Janusza Kice ena od najbolj zagonetnih in vznemirljivih dram velikana ruske dramatike Antona Pavloviča Čehova. Igro je na novo prevedla Tatjana Stanič, dramaturginja je Mojca Kranjc.
Ars
Prihodnost mariborske kulture in njenih ustvarjalcev je zaradi finančnih težav mariborske občine precej negotova. Županova ekipa je javne kulturne zavode že prejšnji teden uradno seznanila z rezi tudi na tem področju, te dni pa so se predstavniki zavodov sestali še z županom. S kulturniki se je pogovarjala Sara Zmrzlak.
Prihodnost mariborske kulture in njenih ustvarjalcev je zaradi finančnih težav mariborske občine precej negotova. Županova ekipa je javne kulturne zavode že prejšnji teden uradno seznanila z rezi tudi na tem področju, te dni pa so se predstavniki zavodov sestali še z županom. S kulturniki se je pogovarjala Sara Zmrzlak.
Arsove spominčice
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Naši umetniki pred mikrofonom
Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.
Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.
Ocene
Ocena filma Izvirni naslov: Spider-Man: Across the Spider-Verse Režiserji: Joaquim Dos Santos, Kemp Powers, Justin K. Thompson Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll Ne glede na to, kako zelo napredna je danes tehnologija posebnih dosežkov pri ustvarjanju igranih filmov, tistega pravega čara, ki ga v stripovske junake lahko vdihne animirani film, za zdaj še ne more zares doseči. V svetu animiranih junakov pravila verjetnosti in logičnosti namreč večkrat delujejo čisto po svoje, medtem ko mora igrani film kljub vsemu slediti vsaj določenim zakonitostim in to pogosto za ceno tistega resnično neverjetnega, kar je bilo stripu dosegljivo. In kar je, če je dobro narejeno, dosegljivo tudi animirani stripovski pustolovščini. SpiderMan: Potovanje skozi Spidersvet, nadaljevanje izjemno uspešnega filma Spiderman: Novi svet iz leta 2018 in zelo očiten predhodnik tistega, ki naj bi premiero doživel prihodnje leto, sodi med obrtniško dobro narejene animirane pustolovščine, pri katerih se mogoče in nemogoče povežeta v zanimivo, dinamično, akcije polno filmsko dogodivščino, zabeljeno z dobro mero besednega humorja, ki v gledalcu krepi napetost vse od začetka. Svet, ki smo ga spoznali v prvem filmu, se tokrat natančno in domišljeno še razširi na nepreštevno množico številnih različic Spidermana, ki združeni v vzporedna vesolja skrbijo za skupen obstoj. A prihod »našega« Milesa Moralesa, Spidermana iz Brooklyna, zadevo postavi korenito na glavo in ogrozi celotno multivesolje, številni ljudje pajki pa se morajo odločiti, komu bodo v boju za pravičnost tokrat sledili – neki papirnati ideji ali vznemirljivi, a nevarni možnosti spremembe. Film, ki se odvija izrazito hitro, dinamično in ne dopušča prav veliko vmesnega časa za premislek, si brez težav ogledajo tudi tisti, ki prvega filma niso gledali, saj ena od različic, Gwen Stacy, gledalca simpatično in nepretenciozno vpelje v dogajanje v svoji, začetni tretjini zgodbe. Tako takrat med drugim izvemo ali pa osvežimo spomin, zakaj je ljudi pajkov pravzaprav več, kako se nanje odziva družba in pod kakšnimi pogoji lahko prehajajo med svetovi. Vse tisto, kar v stripih lahko zveni povsem enostavno, ob prenosu na veliko platno pa se tako pogosto zalomi. No, režiserjem najnovejšega, že desetega celovečernega filma z likom Spidermana, narejenega za velika platna, se vsekakor ni. Joaquim Dos Santos, Kemp Powers in Justin K. Thompson so z več kot tisoč sodelujočimi ustvarili film z dvestoštiridesetimi animiranimi liki in koherentnim dogajanjem v šestih različnih vesoljih. In edina pomanjkljivost, ki jo ima, je njegova dolžina oziroma, kot je zapisal neki spletni komentator, »film je dolg dve uri in dvajset minut in to se občuti«. Vse preostalo pa je, sploh za ljubitelje tega žanra, enostavno neoporečno.
Ocena filma Izvirni naslov: Spider-Man: Across the Spider-Verse Režiserji: Joaquim Dos Santos, Kemp Powers, Justin K. Thompson Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll Ne glede na to, kako zelo napredna je danes tehnologija posebnih dosežkov pri ustvarjanju igranih filmov, tistega pravega čara, ki ga v stripovske junake lahko vdihne animirani film, za zdaj še ne more zares doseči. V svetu animiranih junakov pravila verjetnosti in logičnosti namreč večkrat delujejo čisto po svoje, medtem ko mora igrani film kljub vsemu slediti vsaj določenim zakonitostim in to pogosto za ceno tistega resnično neverjetnega, kar je bilo stripu dosegljivo. In kar je, če je dobro narejeno, dosegljivo tudi animirani stripovski pustolovščini. SpiderMan: Potovanje skozi Spidersvet, nadaljevanje izjemno uspešnega filma Spiderman: Novi svet iz leta 2018 in zelo očiten predhodnik tistega, ki naj bi premiero doživel prihodnje leto, sodi med obrtniško dobro narejene animirane pustolovščine, pri katerih se mogoče in nemogoče povežeta v zanimivo, dinamično, akcije polno filmsko dogodivščino, zabeljeno z dobro mero besednega humorja, ki v gledalcu krepi napetost vse od začetka. Svet, ki smo ga spoznali v prvem filmu, se tokrat natančno in domišljeno še razširi na nepreštevno množico številnih različic Spidermana, ki združeni v vzporedna vesolja skrbijo za skupen obstoj. A prihod »našega« Milesa Moralesa, Spidermana iz Brooklyna, zadevo postavi korenito na glavo in ogrozi celotno multivesolje, številni ljudje pajki pa se morajo odločiti, komu bodo v boju za pravičnost tokrat sledili – neki papirnati ideji ali vznemirljivi, a nevarni možnosti spremembe. Film, ki se odvija izrazito hitro, dinamično in ne dopušča prav veliko vmesnega časa za premislek, si brez težav ogledajo tudi tisti, ki prvega filma niso gledali, saj ena od različic, Gwen Stacy, gledalca simpatično in nepretenciozno vpelje v dogajanje v svoji, začetni tretjini zgodbe. Tako takrat med drugim izvemo ali pa osvežimo spomin, zakaj je ljudi pajkov pravzaprav več, kako se nanje odziva družba in pod kakšnimi pogoji lahko prehajajo med svetovi. Vse tisto, kar v stripih lahko zveni povsem enostavno, ob prenosu na veliko platno pa se tako pogosto zalomi. No, režiserjem najnovejšega, že desetega celovečernega filma z likom Spidermana, narejenega za velika platna, se vsekakor ni. Joaquim Dos Santos, Kemp Powers in Justin K. Thompson so z več kot tisoč sodelujočimi ustvarili film z dvestoštiridesetimi animiranimi liki in koherentnim dogajanjem v šestih različnih vesoljih. In edina pomanjkljivost, ki jo ima, je njegova dolžina oziroma, kot je zapisal neki spletni komentator, »film je dolg dve uri in dvajset minut in to se občuti«. Vse preostalo pa je, sploh za ljubitelje tega žanra, enostavno neoporečno.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili utrip spremljevalnega programa Borštnikovega srečanja v Mariboru, ki ga bodo nocoj odprli tudi uradno. Razmišljali smo o negotovi prihodnosti kulture ob finančnih težavah mariborske občine in predstavili prizadevanja za izdajo zbranih del pesnika Janka Glazerja.
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili utrip spremljevalnega programa Borštnikovega srečanja v Mariboru, ki ga bodo nocoj odprli tudi uradno. Razmišljali smo o negotovi prihodnosti kulture ob finančnih težavah mariborske občine in predstavili prizadevanja za izdajo zbranih del pesnika Janka Glazerja.
Glasbena zgodba
Tukaj je nekaj utrinkov s sinočnjega velikega praznovanja 30-te obletnice Izštekanih. Ja, tri desetletja je letos dopolnila legendarna glasbena oddaja, katere alfa in omega je Jure Longyka. Koncertno praznovanje se je zgodilo v ljubljanskih Križankah, ki so bile nabito polne, saj je bil koncertni večer razprodan že pred meseci. Temu primerno pa je bilo tudi vzdušje.
Tukaj je nekaj utrinkov s sinočnjega velikega praznovanja 30-te obletnice Izštekanih. Ja, tri desetletja je letos dopolnila legendarna glasbena oddaja, katere alfa in omega je Jure Longyka. Koncertno praznovanje se je zgodilo v ljubljanskih Križankah, ki so bile nabito polne, saj je bil koncertni večer razprodan že pred meseci. Temu primerno pa je bilo tudi vzdušje.
Neposredni prenos
Deveti koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Dawid Runtz Program: Richard Strauss: Don Juan Bedřich Smetana: Vltava Antonin Dvořak: Simfonija št. 9
Deveti koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Dawid Runtz Program: Richard Strauss: Don Juan Bedřich Smetana: Vltava Antonin Dvořak: Simfonija št. 9
Skladatelj tedna
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo - tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti ter zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo - tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti ter zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Ars 60
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Podobe znanja
Rastline so v času podnebnih sprememb bolj izpostavljene vremenskim ekstremom in najrazličnejšim stresnim dejavnikom, posledično pa so tudi bolj dovzetne za bolezni. Odkrivanje mehanizmov, ki sodelujejo pri imunskem odzivu rastlin, zato postaja vse pomembnejše. A raziskovanje dogajanja in procesov v živih rastlinah nikakor ni preprosto. Med sodobnimi metodami, ki veliko obetajo so t. i. genetski biosenzorji, ki v rastlinskem tkivu lahko zaznajo določene spremembe in o teh spremembah tudi poročajo.
Rastline so v času podnebnih sprememb bolj izpostavljene vremenskim ekstremom in najrazličnejšim stresnim dejavnikom, posledično pa so tudi bolj dovzetne za bolezni. Odkrivanje mehanizmov, ki sodelujejo pri imunskem odzivu rastlin, zato postaja vse pomembnejše. A raziskovanje dogajanja in procesov v živih rastlinah nikakor ni preprosto. Med sodobnimi metodami, ki veliko obetajo so t. i. genetski biosenzorji, ki v rastlinskem tkivu lahko zaznajo določene spremembe in o teh spremembah tudi poročajo.
Glasbena jutranjica
Pozornost posvečamo skladateljem, ki so bili kakorkoli povezani s Prago. JAN DISMAS ZELENKA: SONATA ŠT. 3 V B-DURU ZA VIOLINO OBOO, FAGOT IN BASSO CONTINUO ANTONIO VIVALDI: ŠTIRJE LETNI ČASI: POMLAD IN POLETJE BEDŘICH SMETANA: KLAVIRSKI TRIO V G-MOLU, OP. 15 WOLFGANG AMADEUS MOZART: SIMFONIJA ŠT. 38 V D-DURU, K. 504, PRAŠKA BOHUSLAV MARTINŮ: SONATINA ZA DVE VIOLINI IN KLAVIR LUDWIG VAN BEETHOVEN: 3 SKLADBE ZA MANDOLINO IN ČEMBALO
Pozornost posvečamo skladateljem, ki so bili kakorkoli povezani s Prago. JAN DISMAS ZELENKA: SONATA ŠT. 3 V B-DURU ZA VIOLINO OBOO, FAGOT IN BASSO CONTINUO ANTONIO VIVALDI: ŠTIRJE LETNI ČASI: POMLAD IN POLETJE BEDŘICH SMETANA: KLAVIRSKI TRIO V G-MOLU, OP. 15 WOLFGANG AMADEUS MOZART: SIMFONIJA ŠT. 38 V D-DURU, K. 504, PRAŠKA BOHUSLAV MARTINŮ: SONATINA ZA DVE VIOLINI IN KLAVIR LUDWIG VAN BEETHOVEN: 3 SKLADBE ZA MANDOLINO IN ČEMBALO
Lirični utrinek
Rožnik je staro ime za mesec junij, dovolj zgovorno je samo po sebi. Pesem s tem naslovom pa je napisala Irena Struna Arko in vanjo pesniško nanizala marsikaj, kar zaznamuje ta mesec. Pesem interpretira dramska igralka Draga Potočnjak.
Rožnik je staro ime za mesec junij, dovolj zgovorno je samo po sebi. Pesem s tem naslovom pa je napisala Irena Struna Arko in vanjo pesniško nanizala marsikaj, kar zaznamuje ta mesec. Pesem interpretira dramska igralka Draga Potočnjak.
Glasbena jutranjica
Svetovni zbor mladih je v Ljubljani nastopal leta 2017. FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: Na sredini življenja smo, op. 23, št. 3 PSALM 91: Svojim angelom je ukazal, da varujejo tvoja pota Izvaja SVETOVNI ZBOR MLADIH, Dirigent: ZOLTÁN PAD ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SONATINA V G-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR OP. 100 Violina: TOMAŽ LORENZ, Klavir: ALENKA ŠČEK LORENZ
Svetovni zbor mladih je v Ljubljani nastopal leta 2017. FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: Na sredini življenja smo, op. 23, št. 3 PSALM 91: Svojim angelom je ukazal, da varujejo tvoja pota Izvaja SVETOVNI ZBOR MLADIH, Dirigent: ZOLTÁN PAD ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SONATINA V G-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR OP. 100 Violina: TOMAŽ LORENZ, Klavir: ALENKA ŠČEK LORENZ
Glasbeni poudarki
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Glasbena jutranjica
Petek začenjamo z obletnicami, spomnili se bomo štirih glasbenikov. JOHANN SEBASTIAN BACH: PASTORALA V F-DURU, BWV 590 Orgle: WALTER KRAFT CARL NIELSEN: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER, FS 119 Flavta: IRENA GRAFENAUER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: SAMO HUBAD INGOLF DAHL: PET DUETOV ZA KLARINETA Klarineta: KRISTIAN MÖLLER FRÉDÉRIC CHOPIN: BALADA ŠT. 4 V F-MOLU, OP. 52 Klavir: CLAUDIO ARRAU
Petek začenjamo z obletnicami, spomnili se bomo štirih glasbenikov. JOHANN SEBASTIAN BACH: PASTORALA V F-DURU, BWV 590 Orgle: WALTER KRAFT CARL NIELSEN: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER, FS 119 Flavta: IRENA GRAFENAUER, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: SAMO HUBAD INGOLF DAHL: PET DUETOV ZA KLARINETA Klarineta: KRISTIAN MÖLLER FRÉDÉRIC CHOPIN: BALADA ŠT. 4 V F-MOLU, OP. 52 Klavir: CLAUDIO ARRAU
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta Big banda RTV Slovenija iz Stare Elektrarne. Solist je Don Menza, sloviti ameriški saksofonist, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z najznamenitejšimi big bandi pod vodstvom svetovno znanih glasbenikov, kot so Maynard Ferguson, Stan Kenton in Buddy Rich. Dolga leta je sodeloval tudi z znamenitim bobnarjem Kvarteta Johna Coltrana Elvinom Jonesom. Dirigent je avstrijski mojster jazza Sigi Feigl.
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta Big banda RTV Slovenija iz Stare Elektrarne. Solist je Don Menza, sloviti ameriški saksofonist, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z najznamenitejšimi big bandi pod vodstvom svetovno znanih glasbenikov, kot so Maynard Ferguson, Stan Kenton in Buddy Rich. Dolga leta je sodeloval tudi z znamenitim bobnarjem Kvarteta Johna Coltrana Elvinom Jonesom. Dirigent je avstrijski mojster jazza Sigi Feigl.
Evropski klasični nokturno
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
