Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Nocojšnjo oddajo bomo namenili besedilom Dušana Velkaverha, sijajnega avtorja, ki je zaznamoval slovensko glasbeno zgodovino dvajsetega stoletja. Rodil se je leta 1943 v Georgetownu, glavnem mestu francoske Gvajane in je v Slovenijo prišel šele leta 1956. Glasbeni sceni se je pridružil s pomočjo skupine Mladi levi. Njegovi teksti so moderni, nič solzavi in ceneni, a vendar značilno naši
Nocojšnjo oddajo bomo namenili besedilom Dušana Velkaverha, sijajnega avtorja, ki je zaznamoval slovensko glasbeno zgodovino dvajsetega stoletja. Rodil se je leta 1943 v Georgetownu, glavnem mestu francoske Gvajane in je v Slovenijo prišel šele leta 1956. Glasbeni sceni se je pridružil s pomočjo skupine Mladi levi. Njegovi teksti so moderni, nič solzavi in ceneni, a vendar značilno naši
Nemški skladatelj, pianist, organist in dirigent Felix Mendelssohn se je rodil v ugledni in premožni judovski družini, in sicer leta 1809, kot drugi izmed štirih otrok. Vsi so bili pozneje glasbeniki. Sploh je bilo to okolje, v katerem so glasbo cenili kot vir navdiha in življenjski vzor. Starši so glasbeni razvoj svojih otrok podpirali – oče Abraham je bil bogat židovski bankir, mati Leah, rojena Solomon, je izvirala iz družine industrialca. Tudi ded Moses, filozof in velik prijatelj razsvetljenskega dramatika Lessinga, je bil podpornik umetnosti. Potem je bila tu še teta, prva očetova sestra, poročena s hannovrskim filozofom Friedrichom von Schleglom. Druga je živela v Parizu. Tam je bila lastnica salona – v njih pa se je včasih igralo in pelo, skratka veliko muziciralo.
Nemški skladatelj, pianist, organist in dirigent Felix Mendelssohn se je rodil v ugledni in premožni judovski družini, in sicer leta 1809, kot drugi izmed štirih otrok. Vsi so bili pozneje glasbeniki. Sploh je bilo to okolje, v katerem so glasbo cenili kot vir navdiha in življenjski vzor. Starši so glasbeni razvoj svojih otrok podpirali – oče Abraham je bil bogat židovski bankir, mati Leah, rojena Solomon, je izvirala iz družine industrialca. Tudi ded Moses, filozof in velik prijatelj razsvetljenskega dramatika Lessinga, je bil podpornik umetnosti. Potem je bila tu še teta, prva očetova sestra, poročena s hannovrskim filozofom Friedrichom von Schleglom. Druga je živela v Parizu. Tam je bila lastnica salona – v njih pa se je včasih igralo in pelo, skratka veliko muziciralo.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu 2 Nokturna za klavir, op. 27 Frédérica Chopina, Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45 Carla Marie von Webra, Septet v Es-duru za flavto, klarinet, rog, violino, violo, violončelo in kontrabas Franza Lachnerja, Impromptu v C-duru št. 3, D. 946 Franza Schuberta in Klavirski koncert v a-molu, op. 17 Ignaca Jana Paderewskega.
Na sporedu 2 Nokturna za klavir, op. 27 Frédérica Chopina, Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45 Carla Marie von Webra, Septet v Es-duru za flavto, klarinet, rog, violino, violo, violončelo in kontrabas Franza Lachnerja, Impromptu v C-duru št. 3, D. 946 Franza Schuberta in Klavirski koncert v a-molu, op. 17 Ignaca Jana Paderewskega.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.
Na sporedu Clair de lune iz Suite Bergamasque Clauda Debussyja, Koncert v D-duru za dve violini, rogova, godala in basso continuo Georga Friedricha Händla, Francoska suita št. 3 v h-molu, BWV 814 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala, op. 11 Samuela Barberja in Simfonija št. 97 v C-duru Josepha Haydna.
Na sporedu Clair de lune iz Suite Bergamasque Clauda Debussyja, Koncert v D-duru za dve violini, rogova, godala in basso continuo Georga Friedricha Händla, Francoska suita št. 3 v h-molu, BWV 814 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala, op. 11 Samuela Barberja in Simfonija št. 97 v C-duru Josepha Haydna.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Plesne oddaje – domača produkcija
Brata Jiří in Otto Bubeníček, svetovno znana baletna umetnika, sta z Baletom SNG Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za TV smo med drugim posneli čudoviti duet Lare in Viktorja Komarovskega v interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec in Petra Đorčevskega. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
Brata Jiří in Otto Bubeníček, svetovno znana baletna umetnika, sta z Baletom SNG Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za TV smo med drugim posneli čudoviti duet Lare in Viktorja Komarovskega v interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec in Petra Đorčevskega. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
Italijanski pisatelj, esejist in pesnik judovskih korenin Primo Levi (1919–1987) je pri nas znan kot avtor spominskih zapiskov iz koncentracijskega taborišča Manowitz-Auschwitz z naslovom Ali je to človek, ki so v originalu izšli leta 1947, slovenski prevod pa pri Cankarjevi založbi leta 2004. Med vojno je bil partizan, nato pa so ga ujeli Nemci in zaprli v omenjeno taborišče. To ga je močno zaznamovalo, in zato je tudi velik del literarnega ustvarjanja posvetil vojnim in taboriščnim izkušnjam. Po vojni je napisal precej knjig in zanje prejel številne nagrade in priznanja. Sicer pa je bil Levi po izobrazbi kemik in je ta poklic opravljal do upokojitve. Manj znano je, da je Levi ob tem ves čas pisal tudi poezijo. Podobno kot v drugih delih, na primer esejih in kratkih zgodbah, je v središču njegovega pesniškega ustvarjanja človek. V pesmih s prefinjeno občutljivostjo ubesedi njegove težave, sanje, želje in drugo. Objavljamo pet njegovih pesmi iz pesniške zbirke Ob negotovi uri (izdana leta 1984, slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Centru za slovensko književnost), ki jih je Levi napisal v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajalka Jolka Milič, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Italijanski pisatelj, esejist in pesnik judovskih korenin Primo Levi (1919–1987) je pri nas znan kot avtor spominskih zapiskov iz koncentracijskega taborišča Manowitz-Auschwitz z naslovom Ali je to človek, ki so v originalu izšli leta 1947, slovenski prevod pa pri Cankarjevi založbi leta 2004. Med vojno je bil partizan, nato pa so ga ujeli Nemci in zaprli v omenjeno taborišče. To ga je močno zaznamovalo, in zato je tudi velik del literarnega ustvarjanja posvetil vojnim in taboriščnim izkušnjam. Po vojni je napisal precej knjig in zanje prejel številne nagrade in priznanja. Sicer pa je bil Levi po izobrazbi kemik in je ta poklic opravljal do upokojitve. Manj znano je, da je Levi ob tem ves čas pisal tudi poezijo. Podobno kot v drugih delih, na primer esejih in kratkih zgodbah, je v središču njegovega pesniškega ustvarjanja človek. V pesmih s prefinjeno občutljivostjo ubesedi njegove težave, sanje, želje in drugo. Objavljamo pet njegovih pesmi iz pesniške zbirke Ob negotovi uri (izdana leta 1984, slovenski prevod je izšel leta 2007 pri Centru za slovensko književnost), ki jih je Levi napisal v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prevajalka Jolka Milič, interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
Literarni portret tokrat namenjamo Andréju Bretonu, utemeljitelju ene najbolj prevratniških, hkrati pa poetično tvornih struj v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja – nadrealizma. Aleš Berger, ki je oddajo pripravil leta 1977, se je odločil Bretona – ta se je rodil leta 1896, umrl pa leta 1966 – predstaviti kot teoretika in ustvarjalca: ob odlomkih iz Manifesta nadrealizma, ki je izšel leta 1924, je izbral nekaj reprezentativnih zgledov Bretonove poezije. Avtor scenarija in prevajalec Aleš Berger, interpreta Ivo Ban, Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, režija Aleš Jan. Posneto 1977. Urednica oddaje Staša Grahek.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1952 na znamenitem srečanju Skupine 47 v Niendorfu. Bila sta na začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo, tako v pismih kot v živo obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so bila prvič skupaj objavljena leta 2025, sta razmišljala o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih možnostih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija. Prevajalka Ana Grmek, igralca Maja Sever in Matej Puc, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1952 na znamenitem srečanju Skupine 47 v Niendorfu. Bila sta na začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo, tako v pismih kot v živo obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so bila prvič skupaj objavljena leta 2025, sta razmišljala o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih možnostih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija. Prevajalka Ana Grmek, igralca Maja Sever in Matej Puc, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.
V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je francoski skladatelj Olivier Messiaen s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo z izvirnim naslovom Les Corps Glorieux je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih.
V svoji kompoziciji z naslovom Poveličana telesa je francoski skladatelj Olivier Messiaen s svojo izvirno glasbeno govorico upodobil skrivnost posmrtnega življenja in veličastno veselje ter radost vseh, ki so premagali smrt. Skladbo z izvirnim naslovom Les Corps Glorieux je napisal leta 1939, ko je bil star 21 let. Nekaj let pozneje, 15. novembra 1943, jo je prvič izvedel v pariški cerkvi sv. Trojice. Ima sedem delov oziroma sedem kratkih videnj o življenju vstalih.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Avtor je v obliki radijske kontaktne oddaje vzpostavil polemiko o obstoju vampirjev in hrkati raziskal vprašanje o medijskem ponarejanju dogodkov in naivnosti poslušalcev. Srhljivka se tako dogaja kot polemika med različnimi razlagalci zgodovinsko-kriminalističnega dogodka: policistom, vampirologom in arheologom. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Reporterka Taja Pregelj – Eva Furlan Radijski voditelj – Damjan Zorc Policijski inšpektor Zupančič – Janez Starina Upokojeni komisar Gombač – Andrej Nahtigal Predsednik Vampirološkega društva Jazbec – Boris Ostan Docent arheologije – Gašper Tič Fant – Gašper Tesner Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2008
Avtor je v obliki radijske kontaktne oddaje vzpostavil polemiko o obstoju vampirjev in hrkati raziskal vprašanje o medijskem ponarejanju dogodkov in naivnosti poslušalcev. Srhljivka se tako dogaja kot polemika med različnimi razlagalci zgodovinsko-kriminalističnega dogodka: policistom, vampirologom in arheologom. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Reporterka Taja Pregelj – Eva Furlan Radijski voditelj – Damjan Zorc Policijski inšpektor Zupančič – Janez Starina Upokojeni komisar Gombač – Andrej Nahtigal Predsednik Vampirološkega društva Jazbec – Boris Ostan Docent arheologije – Gašper Tič Fant – Gašper Tesner Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2008
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Na odru Kina Šiška je 26. januarja nastopila ameriška rock skupina The Dream Syndicate. Eden ključnih bendov znamenite losangeleške psihedelične scene 80. let prejšnjega stoletja je ob novejšem gradivu v celoti predstavil kultni album Medicine Show, ki je po mnenju britanskega Guardiana ena najboljših rock izdaj vseh časov. Poslušajte ekskluzivni posnetek in sledite seznamu skladb. SET ONE WHERE I’LL STAND FILTER ME THROUGH YOU OUT OF MY HEAD BLACK LIGHT LIKE MARY 80 WEST HOW DID I FIND MYSELF HERE GLIDE SET TWO STILL HOLDING ON TO YOU BULLET WITH MY NAME ON IT DADDY’S GIRL BURN THE MEDICINE SHOW ARMED WITH AN EMPTY GUN MERRITTVILLE JOHN COLTRANE STEREO BLUES (feat. Chris Eckman) ENCORE: TELL ME WHEN IT’S OVER THAT’S WHAT YOU ALWAYS SAY BOSTON
Na odru Kina Šiška je 26. januarja nastopila ameriška rock skupina The Dream Syndicate. Eden ključnih bendov znamenite losangeleške psihedelične scene 80. let prejšnjega stoletja je ob novejšem gradivu v celoti predstavil kultni album Medicine Show, ki je po mnenju britanskega Guardiana ena najboljših rock izdaj vseh časov. Poslušajte ekskluzivni posnetek in sledite seznamu skladb. SET ONE WHERE I’LL STAND FILTER ME THROUGH YOU OUT OF MY HEAD BLACK LIGHT LIKE MARY 80 WEST HOW DID I FIND MYSELF HERE GLIDE SET TWO STILL HOLDING ON TO YOU BULLET WITH MY NAME ON IT DADDY’S GIRL BURN THE MEDICINE SHOW ARMED WITH AN EMPTY GUN MERRITTVILLE JOHN COLTRANE STEREO BLUES (feat. Chris Eckman) ENCORE: TELL ME WHEN IT’S OVER THAT’S WHAT YOU ALWAYS SAY BOSTON
Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.
Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.
Zvočna miniatura v svoje središče postavi dialog moškega in ženske nekje v prostoru in času. Na videz banalna situacija pa razkriva globlje izzive, ki jih prinašajo medosebni odnosi, zlasti v zrelem življenjskem obdobju. To so recimo obujanje mladostniške ljubezni, spolnost v zreli dobi in dilema, ali imajo zakonci lahko tudi svoje ljubimce. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Manja – Polona Juh Blaž – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Zvočna miniatura v svoje središče postavi dialog moškega in ženske nekje v prostoru in času. Na videz banalna situacija pa razkriva globlje izzive, ki jih prinašajo medosebni odnosi, zlasti v zrelem življenjskem obdobju. To so recimo obujanje mladostniške ljubezni, spolnost v zreli dobi in dilema, ali imajo zakonci lahko tudi svoje ljubimce. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Manja – Polona Juh Blaž – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Poljski pisatelj, pesnik in novinar Bartosz Sadulski, rojen leta 1986, je doslej izdal pesniško knjižico proizvodi živalskega izvora (2009), pesniške zbirke post (2012), sitnosti (2016) in manj kot ena žival (2019) ter romana Rešeto, za katerega je leta 2022 prejel nagrado Kościelskih, in Šestnajst jih pluje na Burbon (2024). Piše tudi turistične vodnike. Živi v Nowi Huti pri Krakovu. Romana Sadulskega sta zgodovinska, vrveča od podatkov in dejstev, vendar zapisana v postmodernistični maniri in z veliko svobode. Odlikujejo ju napetost hitro odvijajočih se dogodkov, občasna fantastičnost v motiviki ter duhovitost in zabavnost naracije. Prvi tematizira poljsko zgodovino in galicijsko naftno industrijo, Šestnajst jih pluje na Burbon pa francosko kolonizacijo v 17. stoletju in usodo v nove kolonije napol prisilno poslanih žensk: revnih, prestopniških, transgresivnih ali politično nevarnih, na primer zavrženih metres vplivnih moških. Prevajalka Jana Unuk, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tesa Drev Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Produkcija 2026.
Poljski pisatelj, pesnik in novinar Bartosz Sadulski, rojen leta 1986, je doslej izdal pesniško knjižico proizvodi živalskega izvora (2009), pesniške zbirke post (2012), sitnosti (2016) in manj kot ena žival (2019) ter romana Rešeto, za katerega je leta 2022 prejel nagrado Kościelskih, in Šestnajst jih pluje na Burbon (2024). Piše tudi turistične vodnike. Živi v Nowi Huti pri Krakovu. Romana Sadulskega sta zgodovinska, vrveča od podatkov in dejstev, vendar zapisana v postmodernistični maniri in z veliko svobode. Odlikujejo ju napetost hitro odvijajočih se dogodkov, občasna fantastičnost v motiviki ter duhovitost in zabavnost naracije. Prvi tematizira poljsko zgodovino in galicijsko naftno industrijo, Šestnajst jih pluje na Burbon pa francosko kolonizacijo v 17. stoletju in usodo v nove kolonije napol prisilno poslanih žensk: revnih, prestopniških, transgresivnih ali politično nevarnih, na primer zavrženih metres vplivnih moških. Prevajalka Jana Unuk, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tesa Drev Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Produkcija 2026.
Kvartet Suk, v katerem sodelujejo violinista Daniel Matejča in Natátlie Toperczerová, violist Bohumil Bondarenko in violončelist Jakub William Gráf, je 29. septembra lani nastopil v Studiu 1 Češkega radia v Pragi. Tam je najprej izvedel z brezčasnimi melodijami prežet Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, ki je delo posvetil svoji ženi Jekaterini kot darilo ob 20. obletnici njunega prvega srečanja, zatem pa še Godalni kvartet št. 1, op. 11, ki ga je mladi nadarjeni skladatelj Josef Suk zložil leta 1896 pri dvaindvajsetih letih.
Kvartet Suk, v katerem sodelujejo violinista Daniel Matejča in Natátlie Toperczerová, violist Bohumil Bondarenko in violončelist Jakub William Gráf, je 29. septembra lani nastopil v Studiu 1 Češkega radia v Pragi. Tam je najprej izvedel z brezčasnimi melodijami prežet Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, ki je delo posvetil svoji ženi Jekaterini kot darilo ob 20. obletnici njunega prvega srečanja, zatem pa še Godalni kvartet št. 1, op. 11, ki ga je mladi nadarjeni skladatelj Josef Suk zložil leta 1896 pri dvaindvajsetih letih.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
"Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več." Elif Šafak
"Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več." Elif Šafak
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
V pregledu kulturnih dogodkov tega tedna se dva prispevka nanašata prav na današnji dan, ko obhajamo 100. obletnico rojstva Lojzeta Krakarja, v svetu pa opozarjamo na pomen maternih jezikov, dva vabita na razstavi, in sicer Mita Gegiča in Lucije Rosc, eden se odziva na vznemirjenje v gledališču v Bochumu, zadnji pa napoveduje literarni festival Fabula.
V pregledu kulturnih dogodkov tega tedna se dva prispevka nanašata prav na današnji dan, ko obhajamo 100. obletnico rojstva Lojzeta Krakarja, v svetu pa opozarjamo na pomen maternih jezikov, dva vabita na razstavi, in sicer Mita Gegiča in Lucije Rosc, eden se odziva na vznemirjenje v gledališču v Bochumu, zadnji pa napoveduje literarni festival Fabula.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Bamuni so savansko ljudstvo v Kamerunu. Njihovo kraljestvo je v preteklosti bilo močno in pomembno, so pa imeli posebno ureditev, v kateri je bil kralj podvržen nadzoru in ni imel neomejene moči. Bamuni imajo svojo pisavo, tradicionalno ima pri njih pomembno vlogo spoštovanje prednikov. Danes so večinoma muslimani, ukvarjajo se večinoma s kmetijstvom, znani pa so tudi po svoji umetnosti. Poslušamo glasbo Bamunov na zapisih z začetka petdesetih let.
Bamuni so savansko ljudstvo v Kamerunu. Njihovo kraljestvo je v preteklosti bilo močno in pomembno, so pa imeli posebno ureditev, v kateri je bil kralj podvržen nadzoru in ni imel neomejene moči. Bamuni imajo svojo pisavo, tradicionalno ima pri njih pomembno vlogo spoštovanje prednikov. Danes so večinoma muslimani, ukvarjajo se večinoma s kmetijstvom, znani pa so tudi po svoji umetnosti. Poslušamo glasbo Bamunov na zapisih z začetka petdesetih let.
V Hudi muski, smo govorili o nečem, kar vsi čutimo – še preden to razumemo. O nečem, kar nas spremlja od prvega trenutka življenja; o ritmu. Rubriko je pripravil Andrej Prezelj.
V Hudi muski, smo govorili o nečem, kar vsi čutimo – še preden to razumemo. O nečem, kar nas spremlja od prvega trenutka življenja; o ritmu. Rubriko je pripravil Andrej Prezelj.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.