Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nuša Rejc je prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1, op. 35 Karola Szymanowskega. Nastopila je 5. februarja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v okviru cikla Tutti z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Nuša Rejc se je violino začela učiti pri sedmih letih na Glasbeni šoli Cerkno. Pod vodstvom Petre Jurić je uspešno opravila sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in šolanje nadaljevala v razredu Tatjane Špragar. Izobraževanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Vasilija Meljnikova, končala pa pod mentorstvom Žige Branka z magistrskim koncertom februarja 2026. Študij se je odločila nadaljevati na Visoki šoli za glasbo v Saarbrücknu pod vodstvom Gordana Nikolića.
Nuša Rejc je prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1, op. 35 Karola Szymanowskega. Nastopila je 5. februarja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v okviru cikla Tutti z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Nuša Rejc se je violino začela učiti pri sedmih letih na Glasbeni šoli Cerkno. Pod vodstvom Petre Jurić je uspešno opravila sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in šolanje nadaljevala v razredu Tatjane Špragar. Izobraževanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Vasilija Meljnikova, končala pa pod mentorstvom Žige Branka z magistrskim koncertom februarja 2026. Študij se je odločila nadaljevati na Visoki šoli za glasbo v Saarbrücknu pod vodstvom Gordana Nikolića.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se z najnovejšimi deli predstavljajo tri mariborske umetnice, nagrajenke z lanske skupinske društvene razstave – kiparka Katja Majer ter slikarki Natalija Črnčec in Slađana Matić Trstenjak. Goriški muzej pa je v okviru projekta Muzejske točke – Muzej na meji postavil novo multimedijsko razstavo o življenju ob državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se z najnovejšimi deli predstavljajo tri mariborske umetnice, nagrajenke z lanske skupinske društvene razstave – kiparka Katja Majer ter slikarki Natalija Črnčec in Slađana Matić Trstenjak. Goriški muzej pa je v okviru projekta Muzejske točke – Muzej na meji postavil novo multimedijsko razstavo o življenju ob državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške.
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Puccinijeva Turandot predstavlja enega najkompleksnejših in najbolj problematičnih primerov nedokončanega glasbeno-dramatskega dela v operni tradiciji, saj po skladateljevi smrti za finale 3. dejanja ni ostalo samo fragmentarno glasbeno gradivo, temveč predvsem nerešen dramaturški problem, ki zadeva notranjo logiko celotnega dela. Prvi se je s to nalogo spopadel Franco Alfano, čigar prvotna (daljša) verzija bo v središču našega zanimanja.
Puccinijeva Turandot predstavlja enega najkompleksnejših in najbolj problematičnih primerov nedokončanega glasbeno-dramatskega dela v operni tradiciji, saj po skladateljevi smrti za finale 3. dejanja ni ostalo samo fragmentarno glasbeno gradivo, temveč predvsem nerešen dramaturški problem, ki zadeva notranjo logiko celotnega dela. Prvi se je s to nalogo spopadel Franco Alfano, čigar prvotna (daljša) verzija bo v središču našega zanimanja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Milan Šelj je obogatil slovensko poezijo s pesniškimi zbirkami, v katerih občuteno upesnjuje izkušnje, dileme, stiske, odločitve in še kaj lirskega subjekta, geja. Objavil je tudi pesniški zbirki za otroke: Kosmatice (2020) in Rime na veter (2024) z lepimi ilustracijami Tine Volarič, predvsem pa s poezijo, ki najmlajšim stoji ob strani v kakšnem težkem trenutku. O težkem trenutku, o srečanju z boleznijo in zdravljenju, piše pesnik tudi v svojih najnovejših pesmih. Režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Milan Šelj je obogatil slovensko poezijo s pesniškimi zbirkami, v katerih občuteno upesnjuje izkušnje, dileme, stiske, odločitve in še kaj lirskega subjekta, geja. Objavil je tudi pesniški zbirki za otroke: Kosmatice (2020) in Rime na veter (2024) z lepimi ilustracijami Tine Volarič, predvsem pa s poezijo, ki najmlajšim stoji ob strani v kakšnem težkem trenutku. O težkem trenutku, o srečanju z boleznijo in zdravljenju, piše pesnik tudi v svojih najnovejših pesmih. Režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia, ki odpira vprašanja razumevanja gora v sodobni družbi - kot prostor identitet, kulturnih praks, zgodovinskih procesov in družbenih pomenov. V Likovnem salonu Kočevje se z Vodnimi vizijami predstavlja fotograf Željko Stevanić. V Cankarjevem domu nocoj s koncertom Abula Mogarda, Raphaela Roginskega & Iztoka Korena poteka pomladna izdaja festivala Sonica.
Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia, ki odpira vprašanja razumevanja gora v sodobni družbi - kot prostor identitet, kulturnih praks, zgodovinskih procesov in družbenih pomenov. V Likovnem salonu Kočevje se z Vodnimi vizijami predstavlja fotograf Željko Stevanić. V Cankarjevem domu nocoj s koncertom Abula Mogarda, Raphaela Roginskega & Iztoka Korena poteka pomladna izdaja festivala Sonica.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kot glavno jed tokratne sredine večerje v glasbeni restavraciji AriZONA Armando Šturman postreže z Mio Puhar Rodin. Masayah torej centralna figura, njej pa bo sledil še spoznavni večer s skupino Bogunov. Vabljeni k poslušanju …
Kot glavno jed tokratne sredine večerje v glasbeni restavraciji AriZONA Armando Šturman postreže z Mio Puhar Rodin. Masayah torej centralna figura, njej pa bo sledil še spoznavni večer s skupino Bogunov. Vabljeni k poslušanju …
Pevka je nase opozorila že v najstniških letih in ki je pozneje svoje znanje nabirala tudi na Novi šoli za džez in sodobno glasbo v New Yorku, večkrat pa je na odru stala s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki. Danes jo bom predstavila s pesmimi, ki so del albuma z naslovom V luči življenja – ta je nastal v sodelovanju s prijateljem in pianistom Petrom Miheličem –, tu pa je še projekt Trenutki z Jožetom Privškom, s katerim se je pevka temu velikemu mojstru ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča poklonila ob 80. obletnici njegovega rojstva. Njen glas nas bo danes popeljal skozi vrtiljak močnih čustev, ki jih vzbujajo subtilno stkani verzi slovenskih avtorjev besedil in melodije nekaterih najbolj cenjenih skladateljev slovenskih popevk in šansonov (pon).
Pevka je nase opozorila že v najstniških letih in ki je pozneje svoje znanje nabirala tudi na Novi šoli za džez in sodobno glasbo v New Yorku, večkrat pa je na odru stala s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki. Danes jo bom predstavila s pesmimi, ki so del albuma z naslovom V luči življenja – ta je nastal v sodelovanju s prijateljem in pianistom Petrom Miheličem –, tu pa je še projekt Trenutki z Jožetom Privškom, s katerim se je pevka temu velikemu mojstru ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča poklonila ob 80. obletnici njegovega rojstva. Njen glas nas bo danes popeljal skozi vrtiljak močnih čustev, ki jih vzbujajo subtilno stkani verzi slovenskih avtorjev besedil in melodije nekaterih najbolj cenjenih skladateljev slovenskih popevk in šansonov (pon).
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Lepota se pogosto pojavlja v besedah in v povedanih stavkih. Lepota nas prevzame, se dotakne čustev in spoznanj. Nekaj lepega je v živi naravi, veliko lepega najdemo v vsakdanjem življenju, v dotikih z naravo in modrostjo. Modrost predstavlja človek. A ta – modrost – ne pride kar tako. Ničesar ne dobimo brez truda. Tudi glasba se nas s svojo lepoto ne dotakne, če si tega ne želimo. Modrost je redkost, lepota je privilegij. Dotiki so kot odziv narave. Od tam prihajajo posebni zvoki. Zgodijo se zvočne planjave, približajo se nam lepi zvočni odsevi. Prepoznamo jih in sprejmemo.
Lepota se pogosto pojavlja v besedah in v povedanih stavkih. Lepota nas prevzame, se dotakne čustev in spoznanj. Nekaj lepega je v živi naravi, veliko lepega najdemo v vsakdanjem življenju, v dotikih z naravo in modrostjo. Modrost predstavlja človek. A ta – modrost – ne pride kar tako. Ničesar ne dobimo brez truda. Tudi glasba se nas s svojo lepoto ne dotakne, če si tega ne želimo. Modrost je redkost, lepota je privilegij. Dotiki so kot odziv narave. Od tam prihajajo posebni zvoki. Zgodijo se zvočne planjave, približajo se nam lepi zvočni odsevi. Prepoznamo jih in sprejmemo.
Pesnica in pravljičarka je bila gostja srečanja 'Vse knjige vodijo v vas – iz oči v oči z nagrajenci' v Hiši kulture v Svetem Antonu, ki je minilo v njenem pripovednem slogu in značilnih kritičnih poudarkih. Ponudimo vam zvočno razglednico sinočnjega jazz koncerta dua Golob-Hrvatin, ki smo ga gostili v Hendrixu, obiskali pa smo še tržaški Miramar, kjer je na ogled razstava Maksimiliianove egipčanske zbirke. Z glasbo po izboru Iztoka Novaka Easya se poklanjamo svetovnemu dnevu Romov.
Pesnica in pravljičarka je bila gostja srečanja 'Vse knjige vodijo v vas – iz oči v oči z nagrajenci' v Hiši kulture v Svetem Antonu, ki je minilo v njenem pripovednem slogu in značilnih kritičnih poudarkih. Ponudimo vam zvočno razglednico sinočnjega jazz koncerta dua Golob-Hrvatin, ki smo ga gostili v Hendrixu, obiskali pa smo še tržaški Miramar, kjer je na ogled razstava Maksimiliianove egipčanske zbirke. Z glasbo po izboru Iztoka Novaka Easya se poklanjamo svetovnemu dnevu Romov.
V tokratni oddaji govorimo o koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, koncertu iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu in festivalu Mladinski pevski festival Celje, ki se je prejšnji torek, 31. marca, pričel v Celju.
V tokratni oddaji govorimo o koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, koncertu iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu in festivalu Mladinski pevski festival Celje, ki se je prejšnji torek, 31. marca, pričel v Celju.
Letos mineva 140 let od njegove smrti. Mnogo bolj kot po samospevnih delih je skladatelj znan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi s samospevi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.
Letos mineva 140 let od njegove smrti. Mnogo bolj kot po samospevnih delih je skladatelj znan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi s samospevi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.
Edina mariborska humanistična revija, Dialogi, je šest desetletij kritično premišljala aktualno družbeno in kulturno dogajanje v Sloveniji, konec lanskega leta pa je zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev dočakala svoj konec. V mariborski Univerzitetni knjižnici si zdaj lahko ogledamo razstavo o njeni zgodovini. Mi tudi o novem delu kosovelologa dr. Janeza Vrečka Čas je prostor, ki v središče postavi do zdaj neznano razsežnost pesnikovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in kvantno fiziko. In še nekaj o Festivalu elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica.
Edina mariborska humanistična revija, Dialogi, je šest desetletij kritično premišljala aktualno družbeno in kulturno dogajanje v Sloveniji, konec lanskega leta pa je zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev dočakala svoj konec. V mariborski Univerzitetni knjižnici si zdaj lahko ogledamo razstavo o njeni zgodovini. Mi tudi o novem delu kosovelologa dr. Janeza Vrečka Čas je prostor, ki v središče postavi do zdaj neznano razsežnost pesnikovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in kvantno fiziko. In še nekaj o Festivalu elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf / Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 9. aprila ob 5.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf / Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 9. aprila ob 5.05.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.
Na sporedu: Anton Diabelli: Sonatina v A - duru, op. 68 Izvajalca: Sonja Prunnbauer, kitara in Stanislav Heller, klavir Ludwig Van Beethoven: 33 variacij na valček Antona Diabellija v C - duru, op. 120 Izvajalec: Alfred Brendel, klavir
Na sporedu: Anton Diabelli: Sonatina v A - duru, op. 68 Izvajalca: Sonja Prunnbauer, kitara in Stanislav Heller, klavir Ludwig Van Beethoven: 33 variacij na valček Antona Diabellija v C - duru, op. 120 Izvajalec: Alfred Brendel, klavir
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Simfonija št. 6 v E-duru, H662 Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije François Adrien Boieldieu: Koncert za harfo v C-duru Izvajalci: Marisa Robles, harfa; Akademija St. Martin in the Fields in dirigentka Iona Brown
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Simfonija št. 6 v E-duru, H662 Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije François Adrien Boieldieu: Koncert za harfo v C-duru Izvajalci: Marisa Robles, harfa; Akademija St. Martin in the Fields in dirigentka Iona Brown
V sežanski Kosovelovi knjižnici so odprli fotografsko razstavo, posvečeno ženski toponomastiki. V oddaji tudi o umetniku iz soseščine Bagratu Arazyanu. Po rodu Armenec, ki živi in ustvarja na Pivškem, razstavlja v ilirskobistriški Pavlovčevi galeriji.
V sežanski Kosovelovi knjižnici so odprli fotografsko razstavo, posvečeno ženski toponomastiki. V oddaji tudi o umetniku iz soseščine Bagratu Arazyanu. Po rodu Armenec, ki živi in ustvarja na Pivškem, razstavlja v ilirskobistriški Pavlovčevi galeriji.
Na sporedu: Giuseppe Torelli: Sonata v D-duru za trobento, godala in basso continuo Izvajalci: Reinhold Friedrich, trobenta in Severnonemški solisti; Uwe Präkelt, dirigent Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, »La Follia« Izvajalca: Kvartet in ansambel Henryja Purcella Arcangelo Corelli: Sonata za violino in continuo, št. 12 v d-molu, op. 5 "La Follia" (prir. za kljunasto flavto) Izvajalca: Klemen Ramovš, kljunasta flavta in Maks Strmčnik, čembalo Luigi Cherubini: Godalni kvartet št. 3 v d-molu Izvajalec: Kvartet Debussy
Na sporedu: Giuseppe Torelli: Sonata v D-duru za trobento, godala in basso continuo Izvajalci: Reinhold Friedrich, trobenta in Severnonemški solisti; Uwe Präkelt, dirigent Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, »La Follia« Izvajalca: Kvartet in ansambel Henryja Purcella Arcangelo Corelli: Sonata za violino in continuo, št. 12 v d-molu, op. 5 "La Follia" (prir. za kljunasto flavto) Izvajalca: Klemen Ramovš, kljunasta flavta in Maks Strmčnik, čembalo Luigi Cherubini: Godalni kvartet št. 3 v d-molu Izvajalec: Kvartet Debussy
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo skladbe: Tjaša Fabjančič/Tjaša Fabjančič/Michael Lagger: Corrida – solisti pevka Tjaša Fabjančič, trobentač Dominik Krajnčan, kitarist Miha Koretič Žan Tetičkovič/Žan Tetičkovič: Dunja Bob Belden/Bob Belden: Genesis – solist saksofonist Ronnie Cuber Milko Lazar: Koncert za klavir in orkester – 3. stavek Presto Furioso – solist pianist Bojan Gorišek
V oddaji poslušamo skladbe: Tjaša Fabjančič/Tjaša Fabjančič/Michael Lagger: Corrida – solisti pevka Tjaša Fabjančič, trobentač Dominik Krajnčan, kitarist Miha Koretič Žan Tetičkovič/Žan Tetičkovič: Dunja Bob Belden/Bob Belden: Genesis – solist saksofonist Ronnie Cuber Milko Lazar: Koncert za klavir in orkester – 3. stavek Presto Furioso – solist pianist Bojan Gorišek
Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006
Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006