Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose in Michaela Haydna v prvem, Händla in Hummla v drugem ter Josepha Haydna, Chopina, Straussa, Glazunova, Prokofjeva in Sarasateja v tretjem delu.
Oddajo bomo namenili glasbi bobnarja Jacka DeJohnetta, ki se je za vedno poslovil oktobra lani. Uspelo mu je zaigrati z vsemi pomembnejšimi jazzisti: tudi z Johnom Coltraneom. Leta 1966 je bil član znamenitega kvarteta Charlesa Lloyda, leta 1969 pa je v zasedbi Milesa Davisa nadomestil Tonyja Willimasa in zaigral na prelomni plošči Bitches Brew. Ko je zapustil Milesa, se je posvetil samostojni jazzovski karieri.
Oddajo bomo namenili glasbi bobnarja Jacka DeJohnetta, ki se je za vedno poslovil oktobra lani. Uspelo mu je zaigrati z vsemi pomembnejšimi jazzisti: tudi z Johnom Coltraneom. Leta 1966 je bil član znamenitega kvarteta Charlesa Lloyda, leta 1969 pa je v zasedbi Milesa Davisa nadomestil Tonyja Willimasa in zaigral na prelomni plošči Bitches Brew. Ko je zapustil Milesa, se je posvetil samostojni jazzovski karieri.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Noah Charney je v New Havnu rojen ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Charney pa živi in dela v Sloveniji – na kamniškem koncu – in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, enako zahtevna se mu zdi razlika med besedama naroden in neroden. Knjigo sta prevedli Mateja Štrajhar in Lisa Mislej. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Noah Charney je v New Havnu rojen ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Charney pa živi in dela v Sloveniji – na kamniškem koncu – in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, enako zahtevna se mu zdi razlika med besedama naroden in neroden. Knjigo sta prevedli Mateja Štrajhar in Lisa Mislej. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Fundacija Louisa Vuittona iz Pariza vse od leta 2014, ko so odprli svoje stalne razstavne prostore, predstavlja monografske razstave, posvečene ključnim osebnostim umetnosti 20. in 21. stoletja. Med njimi so do zdaj prikazali dela Joan Mitchell, Marka Rotha in Davida Hockneyja. Konec oktobra lani pa so pripravili edinstveno razstavo del Gerharda Richterja, ki velja za enega najpomembnejših in mednarodno priznanih umetnikov svoje generacije. O razstavi je Aleksandri Saški Gruden več povedala Magdalena Gemra, kuratorka in sodelavka v kuratorskem timu aktualne razstave.
Fundacija Louisa Vuittona iz Pariza vse od leta 2014, ko so odprli svoje stalne razstavne prostore, predstavlja monografske razstave, posvečene ključnim osebnostim umetnosti 20. in 21. stoletja. Med njimi so do zdaj prikazali dela Joan Mitchell, Marka Rotha in Davida Hockneyja. Konec oktobra lani pa so pripravili edinstveno razstavo del Gerharda Richterja, ki velja za enega najpomembnejših in mednarodno priznanih umetnikov svoje generacije. O razstavi je Aleksandri Saški Gruden več povedala Magdalena Gemra, kuratorka in sodelavka v kuratorskem timu aktualne razstave.
V knjigi Kaj le v sebi nosiš v intenziven dialog stopata ustvarjanji kiparke, ki je lani prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ter pisateljice, ki so ji – prav tako lani – podelili nagrado Prešernovega sklada
V knjigi Kaj le v sebi nosiš v intenziven dialog stopata ustvarjanji kiparke, ki je lani prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ter pisateljice, ki so ji – prav tako lani – podelili nagrado Prešernovega sklada
Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.
Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.
Michael McDonald za začetek, nato pa še Ben Harper z zasedbo The Innocent Criminals in nato band The Stone Ryders. In za konec: Pat Metheny in njegova »Travels«. Vse to prinaša tokratni petkov obisk na Obali.
Michael McDonald za začetek, nato pa še Ben Harper z zasedbo The Innocent Criminals in nato band The Stone Ryders. In za konec: Pat Metheny in njegova »Travels«. Vse to prinaša tokratni petkov obisk na Obali.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgusta in oktobra 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgusta in oktobra 2019.
Današnjo oddajo je obarvalo dogajanje v Trstu. Tam se je začel že 37. Tržaški filmski festival. Tudi letos je v programu več slovenskih filmov, v središču pozornosti pa bodo predvsem slovenske režiserke. Med njimi, Urška Djukić s filmom Kaj ti je deklica, ki je med drugim slovenski kandidat za letošnjega oskarja. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo nocoj krstno uprizorili tragikomično besedilo Na drugi strani avtorja Ariela Dorfmana o mejah, ki nimajo smisla. Na Intimnem odru GT22 v Mariboru bo jutri premiera predstave Pissed avtoric Barbare Kukovec in Mince Lorenci. V prvem skupnem projektu se sprašujeta o različnih oblikah nuje ter v vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem. Pri tem vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo 'pissed' - jezni, besni, razjarjeni. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil kraljici čikaškega bluesa Koko Taylor, ki je leta 1966 zaslovela s skladbo Wang Dang Doodle.
Današnjo oddajo je obarvalo dogajanje v Trstu. Tam se je začel že 37. Tržaški filmski festival. Tudi letos je v programu več slovenskih filmov, v središču pozornosti pa bodo predvsem slovenske režiserke. Med njimi, Urška Djukić s filmom Kaj ti je deklica, ki je med drugim slovenski kandidat za letošnjega oskarja. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bodo nocoj krstno uprizorili tragikomično besedilo Na drugi strani avtorja Ariela Dorfmana o mejah, ki nimajo smisla. Na Intimnem odru GT22 v Mariboru bo jutri premiera predstave Pissed avtoric Barbare Kukovec in Mince Lorenci. V prvem skupnem projektu se sprašujeta o različnih oblikah nuje ter v vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem. Pri tem vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo 'pissed' - jezni, besni, razjarjeni. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič posvetil kraljici čikaškega bluesa Koko Taylor, ki je leta 1966 zaslovela s skladbo Wang Dang Doodle.
V tedenski oddaji Recital se bomo tokrat podali na Mednarodni glasbeni festival Pabla Casalsa, natančneje: v Avditorij v delu El Vendrell obalnega mesta Tarragona v Kataloniji. 16. julija lani so namreč tam izvedli koncert z naslovom Sadovi prijateljstva: na njem so se glasbeniki poklonili delom Brahmsa, Dvořáka in Schumanna. In zakaj naslov koncerta Sadovi prijateljstva? Casals je namreč cenil prijateljstvo kot ključno vrednoto, tako v glasbi kot življenju. Občutek glasbenega bratstva ga je že od začetka kariere povezoval z velikimi glasbeniki. To je bil torej navdih za temo Festivala Pabla Casalsa 2025. Festival je želel poudariti posebne vezi, ki jih je Casals stkal s petimi izjemnimi izvajalci: pianisti Horszowskim, Istominom in Serkinom ter violinistoma Schneiderjem in Sternom. Vsi so mu zvesto stali ob strani v Pradesu, Portoriku in Marlboru, pa tudi v Združenih narodih, ko je Casals prejel medaljo za mir.
V tedenski oddaji Recital se bomo tokrat podali na Mednarodni glasbeni festival Pabla Casalsa, natančneje: v Avditorij v delu El Vendrell obalnega mesta Tarragona v Kataloniji. 16. julija lani so namreč tam izvedli koncert z naslovom Sadovi prijateljstva: na njem so se glasbeniki poklonili delom Brahmsa, Dvořáka in Schumanna. In zakaj naslov koncerta Sadovi prijateljstva? Casals je namreč cenil prijateljstvo kot ključno vrednoto, tako v glasbi kot življenju. Občutek glasbenega bratstva ga je že od začetka kariere povezoval z velikimi glasbeniki. To je bil torej navdih za temo Festivala Pabla Casalsa 2025. Festival je želel poudariti posebne vezi, ki jih je Casals stkal s petimi izjemnimi izvajalci: pianisti Horszowskim, Istominom in Serkinom ter violinistoma Schneiderjem in Sternom. Vsi so mu zvesto stali ob strani v Pradesu, Portoriku in Marlboru, pa tudi v Združenih narodih, ko je Casals prejel medaljo za mir.
Tudi ta konec tedna bo gledališko bogat: v Slovenskem stalnem gledališču Trst bodo krstno uprizorili predstavo Na drugi strani, po besedilu argentinsko-ameriškega prozaista in dramatika Ariela Dorfmana; V Mariboru igralki in performerki Barbara Kukovec in Minca Lorenci uprizarjata duet o različnih oblikah nuje, njenih vzrokih in posledicah. V vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem in vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo Pissed, kakršen je naslov njunega dela, ki ga bosta premierno uprizorili jutri, na Intimnem odru GT 22. Ob razglasitvi in začetku Kettejevega in Cankarjevega leta, ki ga sooblikujeta občini njunih rodnih mest: Ilirska Bistrica in Vrhnika, bo jutrišnja uvodna prireditev Kette in Cankar – iskrenost srca, moč duha.
Tudi ta konec tedna bo gledališko bogat: v Slovenskem stalnem gledališču Trst bodo krstno uprizorili predstavo Na drugi strani, po besedilu argentinsko-ameriškega prozaista in dramatika Ariela Dorfmana; V Mariboru igralki in performerki Barbara Kukovec in Minca Lorenci uprizarjata duet o različnih oblikah nuje, njenih vzrokih in posledicah. V vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem in vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo Pissed, kakršen je naslov njunega dela, ki ga bosta premierno uprizorili jutri, na Intimnem odru GT 22. Ob razglasitvi in začetku Kettejevega in Cankarjevega leta, ki ga sooblikujeta občini njunih rodnih mest: Ilirska Bistrica in Vrhnika, bo jutrišnja uvodna prireditev Kette in Cankar – iskrenost srca, moč duha.
Film tunizijsko-francoske produkcije nas popelje skoraj natanko dve leti nazaj, do 29. januarja 2024, ko med izraelsko ofenzivo severnega dela Gaze v klicni center palestinskega rdečega polmeseca pokliče majhna deklica. Režiserka Kaouther Ben Hania je želela pri prikazu resničnih dogodkov tega dne obiti prikaze nasilja in grozot, ki jih vsakodnevno spremljamo prek medijev in družbenih omrežij. Tako med celotnim ogledom ostanemo v prostorih klicnega centra ter skupaj z osebami na platnu nemočno čakamo, upamo in poskušamo razločiti šumeče besede Hind Radžab. Z izpisovanjem izvornih imen datotek posnetkov Hindinih klicev na pomoč nas film ves čas opominja na resničnost, na kateri je osnovan. Seveda je največji in najbolj pretresljiv opomnik glas šestletne deklice, ki ob napadu izraelske vojske več ur preživi v avtomobilu, polnim trupel njenih družinskih članov. A čeprav v filmu ves čas poslušamo dejanske posnetke dekličinih klicev, bi bilo vse preveč enostavno pozabiti, da gre za arhivsko gradivo. Da nam prepreči predolgo predajanje tej kognitivni disonanci, režiserka tudi nastope igralcev ponekod kombinira z izseki glasov resničnih oseb, ki jih ti upodabljajo. Proti koncu filma resničnost v film vdre še bolj nazorno – v zadnjem obupanem poskusu pohitritve reševanja začnejo sodelavci klicnega centra dogajanje v pisarni v živo prenašati prek družbenih omrežij. Takrat na zaslonu telefona, ki jih snema, uzremo posnetke resnične ekipe, ki se je stegovala za rešilno bilko sočutja javnosti in njenega pritiska na odločevalce. Dokudrama Glas Hind Radžab deluje prej kot dokument kot pa filmski izraz. Pri tem jasno jasno sledi strukturi in prijemom drugih, zahodnih filmov o tragičnih klicih v sili, kar si lahko razložimo s tem, da so med producenti filma zvezdniki, kot sta Brad Pitt in Joaquin Phoenix. Kljub temu se zdi skoraj neokusno komentirati scenarij, zasnovo likov, igro ali režijske odločitve. Film doseže svoj glavni in morebiti tudi edini cilj. Občinstvu približa resničnost, ki se morda zdi nepredstavljiva, a bi nam morala biti do sedaj že dobro poznana. Tako gledalcem, ki od vsakdana v Gazi sicer odvračajo oči, razkrije dejanski ustroj genocida. Tistim od nas, ki smo zaradi svojih algoritmov za Hind izvedeli že pred slabima dvema letoma, pa uspe natančno izrisati frustrirajoče birokratske ovire, ki prebivalcem Gaze in Zahodnega brega pod krinko diplomatskega posredovanja odrekajo tudi redke preostale drobce suverenosti in vzvode za samoohranitev. Ob genocidu, ki ne glede na vse, še kar traja, in kljub uporu javnosti le pridobiva mesto na seznamu zločinov proti človeštvu, ki se trenutno odvijajo po svetu, je Glas Hind Radžab prav zares film našega časa. Kot pravi režiserka: »Ta zgodba ne govori samo o Gazi. Nagovarja univerzalno bolečino. […] Film lahko ohrani spomin. Film se lahko upre pozabi. Naj bo glas Hind Radžab slišan.« Piše: Vanja Gajić Bere: Eva Longyka Marušič
Film tunizijsko-francoske produkcije nas popelje skoraj natanko dve leti nazaj, do 29. januarja 2024, ko med izraelsko ofenzivo severnega dela Gaze v klicni center palestinskega rdečega polmeseca pokliče majhna deklica. Režiserka Kaouther Ben Hania je želela pri prikazu resničnih dogodkov tega dne obiti prikaze nasilja in grozot, ki jih vsakodnevno spremljamo prek medijev in družbenih omrežij. Tako med celotnim ogledom ostanemo v prostorih klicnega centra ter skupaj z osebami na platnu nemočno čakamo, upamo in poskušamo razločiti šumeče besede Hind Radžab. Z izpisovanjem izvornih imen datotek posnetkov Hindinih klicev na pomoč nas film ves čas opominja na resničnost, na kateri je osnovan. Seveda je največji in najbolj pretresljiv opomnik glas šestletne deklice, ki ob napadu izraelske vojske več ur preživi v avtomobilu, polnim trupel njenih družinskih članov. A čeprav v filmu ves čas poslušamo dejanske posnetke dekličinih klicev, bi bilo vse preveč enostavno pozabiti, da gre za arhivsko gradivo. Da nam prepreči predolgo predajanje tej kognitivni disonanci, režiserka tudi nastope igralcev ponekod kombinira z izseki glasov resničnih oseb, ki jih ti upodabljajo. Proti koncu filma resničnost v film vdre še bolj nazorno – v zadnjem obupanem poskusu pohitritve reševanja začnejo sodelavci klicnega centra dogajanje v pisarni v živo prenašati prek družbenih omrežij. Takrat na zaslonu telefona, ki jih snema, uzremo posnetke resnične ekipe, ki se je stegovala za rešilno bilko sočutja javnosti in njenega pritiska na odločevalce. Dokudrama Glas Hind Radžab deluje prej kot dokument kot pa filmski izraz. Pri tem jasno jasno sledi strukturi in prijemom drugih, zahodnih filmov o tragičnih klicih v sili, kar si lahko razložimo s tem, da so med producenti filma zvezdniki, kot sta Brad Pitt in Joaquin Phoenix. Kljub temu se zdi skoraj neokusno komentirati scenarij, zasnovo likov, igro ali režijske odločitve. Film doseže svoj glavni in morebiti tudi edini cilj. Občinstvu približa resničnost, ki se morda zdi nepredstavljiva, a bi nam morala biti do sedaj že dobro poznana. Tako gledalcem, ki od vsakdana v Gazi sicer odvračajo oči, razkrije dejanski ustroj genocida. Tistim od nas, ki smo zaradi svojih algoritmov za Hind izvedeli že pred slabima dvema letoma, pa uspe natančno izrisati frustrirajoče birokratske ovire, ki prebivalcem Gaze in Zahodnega brega pod krinko diplomatskega posredovanja odrekajo tudi redke preostale drobce suverenosti in vzvode za samoohranitev. Ob genocidu, ki ne glede na vse, še kar traja, in kljub uporu javnosti le pridobiva mesto na seznamu zločinov proti človeštvu, ki se trenutno odvijajo po svetu, je Glas Hind Radžab prav zares film našega časa. Kot pravi režiserka: »Ta zgodba ne govori samo o Gazi. Nagovarja univerzalno bolečino. […] Film lahko ohrani spomin. Film se lahko upre pozabi. Naj bo glas Hind Radžab slišan.« Piše: Vanja Gajić Bere: Eva Longyka Marušič
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Wells Cathedral Choir obstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v Wellsu prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. Danes v zboru poje osemnajst deklet in osemnajst fantov, ki nastopajo posebej kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo skupaj. Vsi člani zbora obiskujejo šolo, ki deluje v okviru katedrale, Wells Cathedral School, tako imajo pevske vaje vsako jutro pred poukom. Z zborom redno poje tudi dvanajst odraslih šolanih pevcev. Na repertoarju zbora so skladbe od renesanse do sodobnosti, med njimi so številne sodobne kompozicije, ki so jih pevci krstno izvedli in so bile napisane prav zanje.
Wells Cathedral Choir obstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v Wellsu prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. Danes v zboru poje osemnajst deklet in osemnajst fantov, ki nastopajo posebej kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo skupaj. Vsi člani zbora obiskujejo šolo, ki deluje v okviru katedrale, Wells Cathedral School, tako imajo pevske vaje vsako jutro pred poukom. Z zborom redno poje tudi dvanajst odraslih šolanih pevcev. Na repertoarju zbora so skladbe od renesanse do sodobnosti, med njimi so številne sodobne kompozicije, ki so jih pevci krstno izvedli in so bile napisane prav zanje.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Gostja oddaje o kulturi je Mariborčanka Mojca Kasjak, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa pri nas in sicer za 20-letno vodenje in pripravo Festivala sodobnega plesa Platforma v Mariboru. Pogovarjali smo se tudi z igralko Minco Lorenci in performerko Barbaro Kukovec, izvajalkama jutrišnje premiere avtorskega projekta Pissed v GT 22. S kustosom Brankom Vnukom pa smo se sprehodili po pregledni razstavi del restavratorja in kiparja Viktorja Gojkoviča v Mestni galeriji Ptuj, ki so jo pripravili ob avtorjevi 80-letnici.
Gostja oddaje o kulturi je Mariborčanka Mojca Kasjak, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa pri nas in sicer za 20-letno vodenje in pripravo Festivala sodobnega plesa Platforma v Mariboru. Pogovarjali smo se tudi z igralko Minco Lorenci in performerko Barbaro Kukovec, izvajalkama jutrišnje premiere avtorskega projekta Pissed v GT 22. S kustosom Brankom Vnukom pa smo se sprehodili po pregledni razstavi del restavratorja in kiparja Viktorja Gojkoviča v Mestni galeriji Ptuj, ki so jo pripravili ob avtorjevi 80-letnici.
Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.
Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.
Jutri zvečer na našem programu pripravljamo praznovanje Rojstnega dne umetnosti. Gre za vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki mu bo program Ars v mednarodni prenos posredoval nastop pianista Roka Zalokarja. Glasbenika bomo gostili v studiu. Danes pa svojo novo ploščo izdaja slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Z mednarodnim oktetom je posnela avtorsko glasbo, zasnovano na podlagi haikujev Macua Baša, poslušali pa bomo izbor s plošče z naslovom Bare, Unfolding.
Jutri zvečer na našem programu pripravljamo praznovanje Rojstnega dne umetnosti. Gre za vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki mu bo program Ars v mednarodni prenos posredoval nastop pianista Roka Zalokarja. Glasbenika bomo gostili v studiu. Danes pa svojo novo ploščo izdaja slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Z mednarodnim oktetom je posnela avtorsko glasbo, zasnovano na podlagi haikujev Macua Baša, poslušali pa bomo izbor s plošče z naslovom Bare, Unfolding.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Maske: Od rituala do karnevala, na kateri so predstavljene različne oblike maskiranja in pustna dediščina Slovenije. Razstavljenih je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov. V Prešernovem gledališču Kranj so predstavili program 56. Tedna slovenske drame, ki bo na sporedu konec marca. V Galeriji Murska Sobota pa so odprli razstavo Izbor iz stalne zbirke Galerije Žula.
V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Maske: Od rituala do karnevala, na kateri so predstavljene različne oblike maskiranja in pustna dediščina Slovenije. Razstavljenih je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov. V Prešernovem gledališču Kranj so predstavili program 56. Tedna slovenske drame, ki bo na sporedu konec marca. V Galeriji Murska Sobota pa so odprli razstavo Izbor iz stalne zbirke Galerije Žula.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V epskem konfliktu med frankovskimi Nemci na eni strani in domačimi Slovani je poganski knez Tugomer mediator, za katerega pa se poskus sprave izkaže kot usodna napaka. Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja neuslišana ljubezen, ki s svojim ljubosumjem in strastjo usodno preplete osebno in zgodovinsko ter razkroji tako posameznika kot skupnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Tugomer – Igor Samobor Neklon – Uroš Smolej Zovolj – Polde Bibič Frankovski menih – Aleš Valič Zorislava – Polona Juh Grozdana – Saša Mihelčič Vrza – Štefka Drolc Batog – Zvone Hribar Kajaznik – Brane Grubar Frankovski kupec – Gregor Čušin Starec – Janez Albreht Starka – Ivanka Mežan Cvetliček – Anja Brezavšček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.
V epskem konfliktu med frankovskimi Nemci na eni strani in domačimi Slovani je poganski knez Tugomer mediator, za katerega pa se poskus sprave izkaže kot usodna napaka. Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja neuslišana ljubezen, ki s svojim ljubosumjem in strastjo usodno preplete osebno in zgodovinsko ter razkroji tako posameznika kot skupnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Tugomer – Igor Samobor Neklon – Uroš Smolej Zovolj – Polde Bibič Frankovski menih – Aleš Valič Zorislava – Polona Juh Grozdana – Saša Mihelčič Vrza – Štefka Drolc Batog – Zvone Hribar Kajaznik – Brane Grubar Frankovski kupec – Gregor Čušin Starec – Janez Albreht Starka – Ivanka Mežan Cvetliček – Anja Brezavšček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.
V oddaji Glasbeni abonma premierno predvajamo koncert Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. Zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025 Jure Ivanušič je pri založbi ZKP izdal novi zvočni album z zasedbo Nordung in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V ponedeljek ga je prvič javno izvedel v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, in poslušalci ga bodo prvič slišali na valovih Radia Koper v oddaji Glasbeni abonma. Posnetek koncert bo obogaten z intervjujem, v katerem Jure Ivanušič razkriva ozadje dvajsetletnega nastajanja šansonov, stkanih v glasbeno zgodbo Brezmejna. Glasba in besedilo: Jure Ivanušič Aranžmaji: Leon Firš Dirigent: Patrik Greblo
V oddaji Glasbeni abonma premierno predvajamo koncert Jureta Ivanušiča z naslovom Brezmejna. Zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025 Jure Ivanušič je pri založbi ZKP izdal novi zvočni album z zasedbo Nordung in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V ponedeljek ga je prvič javno izvedel v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, in poslušalci ga bodo prvič slišali na valovih Radia Koper v oddaji Glasbeni abonma. Posnetek koncert bo obogaten z intervjujem, v katerem Jure Ivanušič razkriva ozadje dvajsetletnega nastajanja šansonov, stkanih v glasbeno zgodbo Brezmejna. Glasba in besedilo: Jure Ivanušič Aranžmaji: Leon Firš Dirigent: Patrik Greblo
Glasbeniki ansambla za staro glasbo Il Parrasio iz Nizozemske izvajajo 3. koncert 13. cikla Carpe artem z naslovom Italijanske resonance v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Glasbeniki ansambla za staro glasbo Il Parrasio iz Nizozemske izvajajo 3. koncert 13. cikla Carpe artem z naslovom Italijanske resonance v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
19. maja 2025 je bil v dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopil kontrabasist Veljko Stanković, ki se v oddaji predstavlja z glasbo Nina Rote. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj bo izvedel njegov Koncertantni divertimento. Veljko Stanković je v Čupriji obiskoval Šolo za nadarjene učence in igral kontrabas v razredu Dušana Zdravkovića. Udeleževal se je mojstrskih tečajev pri profesorjih, kot so Slobodan Gerić, Danijel Petrović in Zoran Marković, ta je pozneje postal njegov mentor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 2019 je bil član Mladinskega orkestra ESYO - European Spirit of Youth Orchestra, kot substitut je sodeloval v skoraj vseh slovenskih poklicnih orkestrih, od oktobra 2024 pa je namestnik solo kontrabasista v orkestru ljubljanske operne hiše.
19. maja 2025 je bil v dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopil kontrabasist Veljko Stanković, ki se v oddaji predstavlja z glasbo Nina Rote. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj bo izvedel njegov Koncertantni divertimento. Veljko Stanković je v Čupriji obiskoval Šolo za nadarjene učence in igral kontrabas v razredu Dušana Zdravkovića. Udeleževal se je mojstrskih tečajev pri profesorjih, kot so Slobodan Gerić, Danijel Petrović in Zoran Marković, ta je pozneje postal njegov mentor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 2019 je bil član Mladinskega orkestra ESYO - European Spirit of Youth Orchestra, kot substitut je sodeloval v skoraj vseh slovenskih poklicnih orkestrih, od oktobra 2024 pa je namestnik solo kontrabasista v orkestru ljubljanske operne hiše.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani novo razstavo odpirajo mesec dni pred pustnim torkom, a njena vsebina se ne konča pri pustnih maskah, čeprav jih izpostavlja. Med 120-imi maskami lahko vidimo poskus prikaza njihovega nastanka, razvoja, nenazadnje pa tudi poskus prikaza »družbenih mask«, torej vlog, ki jih ljudje igrajo v različnih življenskih situacijah. V Kosovelovem domu v Sežani so sinoči odprli razstavo Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. V Veliki galeriji Ivana Varla sta na ogled dva vsebinsko povezana cikla njenih del: Limbo in Cake. Oba cikla izhajata iz osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe.V Mestni galeriji Ptuj pa je na ogled pregledna razstava del kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval lani. Razstavo v poklon domačinu, čigar številne javne skulpture in kipi so postavljeni na več mestih na Ptuju in okolici, so v galeriji pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani novo razstavo odpirajo mesec dni pred pustnim torkom, a njena vsebina se ne konča pri pustnih maskah, čeprav jih izpostavlja. Med 120-imi maskami lahko vidimo poskus prikaza njihovega nastanka, razvoja, nenazadnje pa tudi poskus prikaza »družbenih mask«, torej vlog, ki jih ljudje igrajo v različnih življenskih situacijah. V Kosovelovem domu v Sežani so sinoči odprli razstavo Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. V Veliki galeriji Ivana Varla sta na ogled dva vsebinsko povezana cikla njenih del: Limbo in Cake. Oba cikla izhajata iz osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe.V Mestni galeriji Ptuj pa je na ogled pregledna razstava del kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval lani. Razstavo v poklon domačinu, čigar številne javne skulpture in kipi so postavljeni na več mestih na Ptuju in okolici, so v galeriji pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.