Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
»To je glasba, ki slavi prijateljstvo,« razmišlja Lio Kuokman ob Variacijah Enigma Edwarda Elgarja. Pred izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na šestem večeru cikla Kromatika z dirigentom razmišljamo o ozadjih skladbe, citatih in posvetilih, ki jih prinaša.
»To je glasba, ki slavi prijateljstvo,« razmišlja Lio Kuokman ob Variacijah Enigma Edwarda Elgarja. Pred izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na šestem večeru cikla Kromatika z dirigentom razmišljamo o ozadjih skladbe, citatih in posvetilih, ki jih prinaša.
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
Violinistka Monika Skalar bo igrala v skladbah Louisa Spohra, Johannesa Brahms, Richarda Straussa in Lucijana Marije Škerjanca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili uspešno slovensko violinistko Moniko Skalar, ki je bila od sezone 1983/1984 do sezone 2002/2003 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V dvajsetih letih dela v orkestru je izvedla in posnela tudi vrsto koncertantnih skladb z orkestrom in skladb z Ljubljanskim godalnim kvartetom, v katerem igra od ustanovitve leta 1984 in je s kvartetom za izvajalske dosežke prejela Betettovo nagrado. Violinistko Moniko Skalar bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Koncerta za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47, Louisa Spohra, 3. stavka Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa, 2. in 3. stavka Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Lucijana Marije Škerjanca in 1. stavka Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8, Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 12. marca, ob 17.05.
Violinistka Monika Skalar bo igrala v skladbah Louisa Spohra, Johannesa Brahms, Richarda Straussa in Lucijana Marije Škerjanca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili uspešno slovensko violinistko Moniko Skalar, ki je bila od sezone 1983/1984 do sezone 2002/2003 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V dvajsetih letih dela v orkestru je izvedla in posnela tudi vrsto koncertantnih skladb z orkestrom in skladb z Ljubljanskim godalnim kvartetom, v katerem igra od ustanovitve leta 1984 in je s kvartetom za izvajalske dosežke prejela Betettovo nagrado. Violinistko Moniko Skalar bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Koncerta za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47, Louisa Spohra, 3. stavka Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa, 2. in 3. stavka Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Lucijana Marije Škerjanca in 1. stavka Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8, Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 12. marca, ob 17.05.
V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skoraj postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib kot prvinski izraz je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb.
V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skoraj postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib kot prvinski izraz je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Na sporedu: Frédéric Chopin: Nokturno v Es – duru, op. 9, št. 2 Izvajalka: Letizia Michielon, klavir Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Izvajalci: Martha Argerich, klavir; Orkester Italijanske Švice in dirigent Jacek Kaspszyk Maurice Ravel: Španska rapsodija Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio
Na sporedu: Frédéric Chopin: Nokturno v Es – duru, op. 9, št. 2 Izvajalka: Letizia Michielon, klavir Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Izvajalci: Martha Argerich, klavir; Orkester Italijanske Švice in dirigent Jacek Kaspszyk Maurice Ravel: Španska rapsodija Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio
Angleški pesnik Dennis Joseph Enright se je rodil 11. marca 1920, umrl pa leta 2002. Njegovo poezijo zaznamuje ironičen, zadržan minimalistični slog. Enrightovo intelektualno pesem Glagol misliti je leta 2006, ko smo Lirični utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Karel Brišnik. Prevod Marjan Strojan. Posneto 2006.
Angleški pesnik Dennis Joseph Enright se je rodil 11. marca 1920, umrl pa leta 2002. Njegovo poezijo zaznamuje ironičen, zadržan minimalistični slog. Enrightovo intelektualno pesem Glagol misliti je leta 2006, ko smo Lirični utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Karel Brišnik. Prevod Marjan Strojan. Posneto 2006.
Na sporedu: Georg Christoph Wagenseil: Koncert za harfo, dve violini in violončelo Izvajalci: Mojca Zlobko Vajgl, harfa; Miran Kolbl, violina; Rok Zgonc, violina; Miloš Mlejnik, violončelo Richard Strauss: Andante za rog in klavir, op. posth. Izvajalca: Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir Daniel François Esprit Auber: Rondo za violončelo in orkester Izvajalci: Martin Ostertag, violončelo; Radijski simfonični orkester iz Berlina in dirigent Roberto Paternostro
Na sporedu: Georg Christoph Wagenseil: Koncert za harfo, dve violini in violončelo Izvajalci: Mojca Zlobko Vajgl, harfa; Miran Kolbl, violina; Rok Zgonc, violina; Miloš Mlejnik, violončelo Richard Strauss: Andante za rog in klavir, op. posth. Izvajalca: Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir Daniel François Esprit Auber: Rondo za violončelo in orkester Izvajalci: Martin Ostertag, violončelo; Radijski simfonični orkester iz Berlina in dirigent Roberto Paternostro
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d – molu Izvajalci: Irena Rovtar, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D – duru Izvajalca: Branimir Slokar, pozavna; Jugozahodnonemški komorni orkester in dirigent Paul Angerer Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F - duru, ZWV 181, za 2 oboi, fagot in basso continuo Izvajalci: Heinz Holliger, oboa; Maurice Bourgue, oboa;Klaus Thunemann, fagot; Klaus Stoll, kontrabas; Christiane Jaccottet, čembalo
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d – molu Izvajalci: Irena Rovtar, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D – duru Izvajalca: Branimir Slokar, pozavna; Jugozahodnonemški komorni orkester in dirigent Paul Angerer Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F - duru, ZWV 181, za 2 oboi, fagot in basso continuo Izvajalci: Heinz Holliger, oboa; Maurice Bourgue, oboa;Klaus Thunemann, fagot; Klaus Stoll, kontrabas; Christiane Jaccottet, čembalo
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Na spored Kinodvora prihajajo štirje kratki animirani filmi. Drzne in humorne zgodbe o pogumu, odločnosti, uporu in potrebi ostati zvest samemu sebi – Dekle, ki se ni balo medvedov, Julka, Nemogoč otrok in Plavutarji. V slovenskih kinematografih pa je že na sporedu film Nürnberg, ki prinaša realističen pogled na zgodovinska sojenja vojnim zločincem po drugi svetovni vojni. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani smo si ogledali razstavo Petra Nagliča, ki je bil ščetarski mojster, saj prihaja iz družine izdelovalcev krtač in čopičev iz okolice Kamnika. Velja pa tudi za enega od pionirjev reportažne fotografije pri nas.
Na spored Kinodvora prihajajo štirje kratki animirani filmi. Drzne in humorne zgodbe o pogumu, odločnosti, uporu in potrebi ostati zvest samemu sebi – Dekle, ki se ni balo medvedov, Julka, Nemogoč otrok in Plavutarji. V slovenskih kinematografih pa je že na sporedu film Nürnberg, ki prinaša realističen pogled na zgodovinska sojenja vojnim zločincem po drugi svetovni vojni. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani smo si ogledali razstavo Petra Nagliča, ki je bil ščetarski mojster, saj prihaja iz družine izdelovalcev krtač in čopičev iz okolice Kamnika. Velja pa tudi za enega od pionirjev reportažne fotografije pri nas.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo: Ati Soss: Clarinetude - solista klarinetist Ati Soss in pianist Silvo Štingl Ivan Vinković: Vrijeme - solista trobentač Petar Ugrin in saksofonista Tone Janša, Andy Arnol Lado Rebrek/Jani Golob: Tri zvezde Jani Golob: Ovinek - solist saksofonist Tone Janša Janez Gregorc: Hera - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Andy Arnol
V oddaji poslušamo: Ati Soss: Clarinetude - solista klarinetist Ati Soss in pianist Silvo Štingl Ivan Vinković: Vrijeme - solista trobentač Petar Ugrin in saksofonista Tone Janša, Andy Arnol Lado Rebrek/Jani Golob: Tri zvezde Jani Golob: Ovinek - solist saksofonist Tone Janša Janez Gregorc: Hera - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Andy Arnol
Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija 2023 v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič je zasnoval živo izvedbo radijske igre, ki je prevpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Delno živo izvedbo igre so uprizorile tri igralke, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dva igralca, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je Markovčič dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. S prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Tokrat pa je prvič v etru predvajana studijska inačica igre. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2023 .
Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija 2023 v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič je zasnoval živo izvedbo radijske igre, ki je prevpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Delno živo izvedbo igre so uprizorile tri igralke, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dva igralca, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je Markovčič dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. S prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Tokrat pa je prvič v etru predvajana studijska inačica igre. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2023 .
Miroslav Košuta, avtor številnih pesniških zbirk in dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bi jutri praznoval devetdesetletnico, a ga je pred dobrim mesecem prehitela smrt. "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," kot ga je nekoč opisal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu, je pisal o morju, zamejstvu, minevanju, pa tudi o upanju - tej večnozeleni, nevenljivi rastlinici. Avtor scenarija oddaje Vlado Motnikar, igralci Zvone Hribar, Aleš Valič in Brane Grubar, napovedovalka Lidija Hartman, glasbenia opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija Gregor Tozon. Oddaja je bila posneta marca 2006.
Miroslav Košuta, avtor številnih pesniških zbirk in dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bi jutri praznoval devetdesetletnico, a ga je pred dobrim mesecem prehitela smrt. "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," kot ga je nekoč opisal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu, je pisal o morju, zamejstvu, minevanju, pa tudi o upanju - tej večnozeleni, nevenljivi rastlinici. Avtor scenarija oddaje Vlado Motnikar, igralci Zvone Hribar, Aleš Valič in Brane Grubar, napovedovalka Lidija Hartman, glasbenia opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija Gregor Tozon. Oddaja je bila posneta marca 2006.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se podajamo med obredne kresne napeve, svatovske pesmi in ljubezenske zgodbe, ki so se ohranile ob reki Kolpi. Prisluhnimo dragocenim arhivskim posnetkom, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta zbrali v svojem arhivu in predstavili na zgoščenkah Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe ter Slovenske ljudske plesne viže: Bela krajina in Kostel, ob tem pa tudi nekaj novejšim posnetkom belokranjskih ljudskih pesmi, ki pričajo o tem, kako živa in navdihujoča ostaja belokranjska glasbena dediščina.
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se podajamo med obredne kresne napeve, svatovske pesmi in ljubezenske zgodbe, ki so se ohranile ob reki Kolpi. Prisluhnimo dragocenim arhivskim posnetkom, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta zbrali v svojem arhivu in predstavili na zgoščenkah Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe ter Slovenske ljudske plesne viže: Bela krajina in Kostel, ob tem pa tudi nekaj novejšim posnetkom belokranjskih ljudskih pesmi, ki pričajo o tem, kako živa in navdihujoča ostaja belokranjska glasbena dediščina.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.
Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.
Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.
Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.
V zborovskem mozaiku predvajamo tri skladbe iz niza Štirih duhovnih del/Quattro pezzi sacri Giuseppa Verdija: Ave Maria/Zdrava, Marija, Stabat Mater/Mati žalostna je stala in Laudi alla Vergine Maria / Hvalnice Devici Mariji za štiriglasni ženski zbor. Poslušamo Zbor Ernsta Senffa in Berlinske filharmonike pod vodstvom Carla Marie Giulinija.
V zborovskem mozaiku predvajamo tri skladbe iz niza Štirih duhovnih del/Quattro pezzi sacri Giuseppa Verdija: Ave Maria/Zdrava, Marija, Stabat Mater/Mati žalostna je stala in Laudi alla Vergine Maria / Hvalnice Devici Mariji za štiriglasni ženski zbor. Poslušamo Zbor Ernsta Senffa in Berlinske filharmonike pod vodstvom Carla Marie Giulinija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V drugi oddaji bo gostja ena najvidnejših slovenskih glasbenih izvajalk, Alenka Godec. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V drugi oddaji bo gostja ena najvidnejših slovenskih glasbenih izvajalk, Alenka Godec. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Koprsko mestno pokopališče je od nedavno razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Njegov najstarejši del predstavlja pomemben del kulturne dediščine mesta. Razglasitev za spomenik lokalnega pomena pokopališču zagotavlja varnost pred neprimernimi posegi in omogoča strokovno usmerjeno ohranjanje in vzdrževanje v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pesnica in oblikovalka Jana Kandare v novi zbirki Zapisano v kartah, ki je izšla pri Založbi Obzorja, odpira svet arhetipov, navdihnjen s kultnim tarotom Rider-Waite, ki ga je leta 1908 ilustrirala prezrta umetnica in feministka Pamela Colman Smith, znana kot Pixie. Pesničin estetsko izbrušen jezik pa nas ne vodi le skozi simbole, temveč v globine osebnega in kolektivnega nezavednega. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in z virtuoznostjo na eni strani ter skromnostjo na drugi, navdušil občinstvo.
Koprsko mestno pokopališče je od nedavno razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Njegov najstarejši del predstavlja pomemben del kulturne dediščine mesta. Razglasitev za spomenik lokalnega pomena pokopališču zagotavlja varnost pred neprimernimi posegi in omogoča strokovno usmerjeno ohranjanje in vzdrževanje v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pesnica in oblikovalka Jana Kandare v novi zbirki Zapisano v kartah, ki je izšla pri Založbi Obzorja, odpira svet arhetipov, navdihnjen s kultnim tarotom Rider-Waite, ki ga je leta 1908 ilustrirala prezrta umetnica in feministka Pamela Colman Smith, znana kot Pixie. Pesničin estetsko izbrušen jezik pa nas ne vodi le skozi simbole, temveč v globine osebnega in kolektivnega nezavednega. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in z virtuoznostjo na eni strani ter skromnostjo na drugi, navdušil občinstvo.
Simfonični orkester Berlinskega radia je 29. januarja v koncertni hiši v Berlinu nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta in umetniškega vodje Vladimirja Jurowskega in kot solista gostil rezidenčnega umetnika te sezone, violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu so bili novo delo Slutnja Eduarda Resatscha, Fantazija za violino in orkester op. 24 Josefa Suka in Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva.
Simfonični orkester Berlinskega radia je 29. januarja v koncertni hiši v Berlinu nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta in umetniškega vodje Vladimirja Jurowskega in kot solista gostil rezidenčnega umetnika te sezone, violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu so bili novo delo Slutnja Eduarda Resatscha, Fantazija za violino in orkester op. 24 Josefa Suka in Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva.
Glasbeno-plesni dogodek Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta jemlje navdih iz Logično-filozofskega traktata avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina, pod idejo in koncept se podpisuje koreograf Gregor Luštek. V njej ustvarjalci raziskujejo meje zvoka in svobodo plesa. Ideja in koncept: Gregor Luštek Avtorji in izvajalci: Eduardo Raon Irena Tomažin Zagoričnik Gregor Luštek Kristijan Krajnčan Kristýna Peldová Scenografija: Eduardo Raon Gregor Luštek Asistentka: Leja Jurišić
Glasbeno-plesni dogodek Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta jemlje navdih iz Logično-filozofskega traktata avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina, pod idejo in koncept se podpisuje koreograf Gregor Luštek. V njej ustvarjalci raziskujejo meje zvoka in svobodo plesa. Ideja in koncept: Gregor Luštek Avtorji in izvajalci: Eduardo Raon Irena Tomažin Zagoričnik Gregor Luštek Kristijan Krajnčan Kristýna Peldová Scenografija: Eduardo Raon Gregor Luštek Asistentka: Leja Jurišić
Na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu je svetovno premiero doživel celovečerni dokumentarni film Upornica; slovensko-špansko koprodukcijo je režirala katalonska režiserka Anne M. Bofarull, producent dokumentarnega filma pa je Rok Biček iz produkcijske hiše Cvinger film. Ob 400. obletnici vatikanske bazilike pa so v rimskem Muzeju starejše umetnosti odprli pregledno razstavo znamenitega baročnega kiparja Gian Lorenza Berninija.
Na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu je svetovno premiero doživel celovečerni dokumentarni film Upornica; slovensko-špansko koprodukcijo je režirala katalonska režiserka Anne M. Bofarull, producent dokumentarnega filma pa je Rok Biček iz produkcijske hiše Cvinger film. Ob 400. obletnici vatikanske bazilike pa so v rimskem Muzeju starejše umetnosti odprli pregledno razstavo znamenitega baročnega kiparja Gian Lorenza Berninija.
V oddaji živo nastopa zasedba Larao: pevka Lara Oset, pianist Leon Firšt, kitarist Alen Kovše, kontrabasist Jaka Krušič ter bobnar Gregor Hrovat. Kot gost se bo pridružil še pevec Hauptman.
V oddaji živo nastopa zasedba Larao: pevka Lara Oset, pianist Leon Firšt, kitarist Alen Kovše, kontrabasist Jaka Krušič ter bobnar Gregor Hrovat. Kot gost se bo pridružil še pevec Hauptman.
Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim.
Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim.
Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek muzicirajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Oddaje omogoča živ nastop v Studiu 13 z neposrednim radijskim in video prenosom na spletni strani Prvega programa in na MMC-u, med drugim pa ustvarja neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.
Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek muzicirajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Oddaje omogoča živ nastop v Studiu 13 z neposrednim radijskim in video prenosom na spletni strani Prvega programa in na MMC-u, med drugim pa ustvarja neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.
V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi v redkeje izvajani priredbi Maxa Regerja za sopran in orgle sta ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, na nosilec zvoka posneli sopranistka Theresa Plut in organistka Polona Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.
V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi v redkeje izvajani priredbi Maxa Regerja za sopran in orgle sta ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, na nosilec zvoka posneli sopranistka Theresa Plut in organistka Polona Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.
Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!
Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!
Mario Kurtjak je akademski kitarist, profesor kitare, skladatelj in kemik z doktoratom znanosti. Po zaključenem študiju kitare pri profesorju Andreju Grafenauerju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je prejel tudi Prešernovo nagrado, je z odliko zaključil še podiplomski študij na Royal Academy of Music v Londonu, kjer je študiral kitaro pri profesorjih Michaelu Lewinu, Davidu Russellu in Fabiu Zanonu. Leta 2019 je osvojil 2. nagrado in nagrado občinstva na prestižnem 16. tekmovanju "Miguel Llobet" v Barceloni. Redno koncertira kot solist in član različnih komornih skupin, najaktivneje v Slovenskem kitarskem kvartetu, v duu z baritonistom Petrom Grdadolnikom in v Solent duu s kolumbijsko sopranistko Melizo Metzger.
Mario Kurtjak je akademski kitarist, profesor kitare, skladatelj in kemik z doktoratom znanosti. Po zaključenem študiju kitare pri profesorju Andreju Grafenauerju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je prejel tudi Prešernovo nagrado, je z odliko zaključil še podiplomski študij na Royal Academy of Music v Londonu, kjer je študiral kitaro pri profesorjih Michaelu Lewinu, Davidu Russellu in Fabiu Zanonu. Leta 2019 je osvojil 2. nagrado in nagrado občinstva na prestižnem 16. tekmovanju "Miguel Llobet" v Barceloni. Redno koncertira kot solist in član različnih komornih skupin, najaktivneje v Slovenskem kitarskem kvartetu, v duu z baritonistom Petrom Grdadolnikom in v Solent duu s kolumbijsko sopranistko Melizo Metzger.
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo namenili glasbi violinista Michala Urbaniaka. Umrl je decembra lani. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se je Urbaniak vračal k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.
Oddajo bomo namenili glasbi violinista Michala Urbaniaka. Umrl je decembra lani. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se je Urbaniak vračal k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.
Orkester Slovenske filharmonije se predstavlja s koncerti klasične in sodobne glasbe v osrednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Od leta 2024 je glavni dirigent orkestra Kahi Solomnišvili iz Gruzije, s katerim so se novembra 2025 odpravili na turnejo po Aziji in nastopili v prestižnih koncertnih dvoranah v Južni Koreji in na Japonskem. Program koncertov, je vseboval tudi priljubljeno 5. simfonijo P. I. Čajkovskega, ki so jo po vrnitvi v Slovenijo zaigrali tudi pred domačim občinstvom. Iz turneje pa so na slovenski oder pripeljali svežo izvedbo japonskega skladatelja Toshia Hosokawe.
Orkester Slovenske filharmonije se predstavlja s koncerti klasične in sodobne glasbe v osrednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Od leta 2024 je glavni dirigent orkestra Kahi Solomnišvili iz Gruzije, s katerim so se novembra 2025 odpravili na turnejo po Aziji in nastopili v prestižnih koncertnih dvoranah v Južni Koreji in na Japonskem. Program koncertov, je vseboval tudi priljubljeno 5. simfonijo P. I. Čajkovskega, ki so jo po vrnitvi v Slovenijo zaigrali tudi pred domačim občinstvom. Iz turneje pa so na slovenski oder pripeljali svežo izvedbo japonskega skladatelja Toshia Hosokawe.
Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo nocoj premiera glasbeno-plesne predstave z mednarodno zasedbo Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta, ki je nastala po ideji koreografa in plesalca Gregorja Luštka. V Izoli smo obiskali festival Art & Flex, namenjen otrokom in odraslim, ki se želijo poglobiti v ples in gibanje. Prebrali smo prevod romana Po nebu tečejo reke. Avtorica je mednarodno priznana britansko-turška pisateljica Elif Shafak, znana po večplastnih pripovedih, s katerimi odpira vprašanja o povezanosti ljudi in različnih kultur. Ogledali smo si tudi film Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal.
V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo nocoj premiera glasbeno-plesne predstave z mednarodno zasedbo Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta, ki je nastala po ideji koreografa in plesalca Gregorja Luštka. V Izoli smo obiskali festival Art & Flex, namenjen otrokom in odraslim, ki se želijo poglobiti v ples in gibanje. Prebrali smo prevod romana Po nebu tečejo reke. Avtorica je mednarodno priznana britansko-turška pisateljica Elif Shafak, znana po večplastnih pripovedih, s katerimi odpira vprašanja o povezanosti ljudi in različnih kultur. Ogledali smo si tudi film Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.