Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Enaindvajsetega februarja je minilo 140 let od rojstva Franceta Steleta, utemeljitelja umetnostne zgodovine na Slovenskem. Deloval je kot prvi poklicni konservator, univerzitetni profesor, urednik, likovni kritik in akademik. Dr. Milček Komelj je ob tej priložnosti in sprva na pobudo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU napisal knjigo France Stele: Spomini nanj, na njegovo delo in učence - knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice (Milček Komelj je bil med letoma 2008 in 2018 tudi njen predsednik) in ZRC SAZU. V spominsko-esejističnem besedilu opiše Steletovo duhovno in intelektualno dediščino, njegov odnos do umetnosti kot nosilke narodove identitete in njegov vpliv na učence. Z dr. Milčkom Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem, doktorjem znanosti, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti, pesnikom in esejistom se o knjigi pogovarja Aleksandra Saška Gruden.
Enaindvajsetega februarja je minilo 140 let od rojstva Franceta Steleta, utemeljitelja umetnostne zgodovine na Slovenskem. Deloval je kot prvi poklicni konservator, univerzitetni profesor, urednik, likovni kritik in akademik. Dr. Milček Komelj je ob tej priložnosti in sprva na pobudo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU napisal knjigo France Stele: Spomini nanj, na njegovo delo in učence - knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice (Milček Komelj je bil med letoma 2008 in 2018 tudi njen predsednik) in ZRC SAZU. V spominsko-esejističnem besedilu opiše Steletovo duhovno in intelektualno dediščino, njegov odnos do umetnosti kot nosilke narodove identitete in njegov vpliv na učence. Z dr. Milčkom Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem, doktorjem znanosti, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti, pesnikom in esejistom se o knjigi pogovarja Aleksandra Saška Gruden.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V oddaji Samo muzika bomo poslušali glasbo slovenskega skladatelja Roka Goloba. Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist. Kot instrumentalist ali skladatelj je sodeloval pri številnih projektih. Piše glasbo za filme, televizijo in radio, njegov opus vsebuje dela za simfonične orkestre, zbore, big bande, pop in rock ter jazz zasedbe.
V oddaji Samo muzika bomo poslušali glasbo slovenskega skladatelja Roka Goloba. Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist. Kot instrumentalist ali skladatelj je sodeloval pri številnih projektih. Piše glasbo za filme, televizijo in radio, njegov opus vsebuje dela za simfonične orkestre, zbore, big bande, pop in rock ter jazz zasedbe.
Leta 1893 je kolera vzela življenje Petru Iljiču Čajkovskemu, enemu najslavnejših ruskih skladateljev. Njegova glasba je pritegnila občinstvo zunaj Rusije z osupljivo neposrednostjo. Zgovorne, uravnovešene brezčasne melodije, usklajene z inventivno uporabo harmonije in orkestracije, so začarale občinstvo za skladateljevega življenja, njihova moč pa tudi več kot 130 let po njegovi smrti ostaja nezmanjšana.
Leta 1893 je kolera vzela življenje Petru Iljiču Čajkovskemu, enemu najslavnejših ruskih skladateljev. Njegova glasba je pritegnila občinstvo zunaj Rusije z osupljivo neposrednostjo. Zgovorne, uravnovešene brezčasne melodije, usklajene z inventivno uporabo harmonije in orkestracije, so začarale občinstvo za skladateljevega življenja, njihova moč pa tudi več kot 130 let po njegovi smrti ostaja nezmanjšana.
Na sporedu: Humoreska št. 7 v Ges-duru, op. 101 Antonína Dvořáka, Fantazija za violončelo in orkester Julesa Masseneta, Koncertna etuda št. 1 v As-duru, 'Gozdno šumenje' Franza Liszta, Briljantne variacije za klavir in orkester na priljubljeni ples iz Auberjeve opere Gustav III, op. 8 Césarja Francka, Pet bagatel za klarinet in klavir, op. 23 Geralda Finzija, Floridska suita Fredericka Deliusa in Sonata za flavto in klavir Otarja Taktakišvilija.
Na sporedu: Humoreska št. 7 v Ges-duru, op. 101 Antonína Dvořáka, Fantazija za violončelo in orkester Julesa Masseneta, Koncertna etuda št. 1 v As-duru, 'Gozdno šumenje' Franza Liszta, Briljantne variacije za klavir in orkester na priljubljeni ples iz Auberjeve opere Gustav III, op. 8 Césarja Francka, Pet bagatel za klarinet in klavir, op. 23 Geralda Finzija, Floridska suita Fredericka Deliusa in Sonata za flavto in klavir Otarja Taktakišvilija.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je živel med letoma 1921 in 2014. Prve pesmi je objavil tik pred drugo svetovno vojno, v pesmih, napisanih po vojni, pa po večini v preprosti obliki tematizira samoto, odtujenost in eksistencialni položaj pesnika. Pogosto se dotakne tudi vojne. Prevod Lojze Krakar, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je živel med letoma 1921 in 2014. Prve pesmi je objavil tik pred drugo svetovno vojno, v pesmih, napisanih po vojni, pa po večini v preprosti obliki tematizira samoto, odtujenost in eksistencialni položaj pesnika. Pogosto se dotakne tudi vojne. Prevod Lojze Krakar, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Na sporedu uvertura k operi Oberon Carla Marie von Webra, Pensieri notturni di Filli: nel dolce del' oblio – komorna kantata za sopran, blokflavto in basso continuo, HWV 134 Georga Friedricha Händla in uvertura iz scenske glasbe k Aristofanovi komediji Ptiči Alphonsa Diepenbrocka.
Na sporedu uvertura k operi Oberon Carla Marie von Webra, Pensieri notturni di Filli: nel dolce del' oblio – komorna kantata za sopran, blokflavto in basso continuo, HWV 134 Georga Friedricha Händla in uvertura iz scenske glasbe k Aristofanovi komediji Ptiči Alphonsa Diepenbrocka.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Mladi slovenski klarinetist Blaž Šparovec se je predstavil kot solist ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa. Nastopil je z izvedbo zahtevnega Koncerta za klarinet in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena, ki izvajalcu na tem glasbilu ponuja velik izziv in preizkus zmožnosti. Blaž Šparovec po šolanju na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Andreja Zupana nadaljuje študij na drugi največji univerzi v Nemčiji, Universität der Künste v Berlinu. Svojo odličnost potrjuje s številnimi uspehi, ki mu odpirajo nadaljnjo glasbeno pot; omenimo le izbor za slovenskega predstavnika na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2012.
Mladi slovenski klarinetist Blaž Šparovec se je predstavil kot solist ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa. Nastopil je z izvedbo zahtevnega Koncerta za klarinet in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena, ki izvajalcu na tem glasbilu ponuja velik izziv in preizkus zmožnosti. Blaž Šparovec po šolanju na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Andreja Zupana nadaljuje študij na drugi največji univerzi v Nemčiji, Universität der Künste v Berlinu. Svojo odličnost potrjuje s številnimi uspehi, ki mu odpirajo nadaljnjo glasbeno pot; omenimo le izbor za slovenskega predstavnika na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2012.
Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.
Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
Pesnica Lucija Stupica je leta 2001 za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec, v njej pa že lahko prepoznamo nekatere značilnosti pesničine poetike. Avtorica je pozneje izdala še štiri pesniške zbirke in prejela tudi dve mednarodni nagradi: leta 2010 nemško nagrado Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcovih nagrad, in štiri leta pozneje še švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Pred nekaj meseci pa je britanska univerza Warwick prevod zbirke Točke izginjanja nominirala za nagrado Ženske v prevodu. Za primerjavo: med desetimi nominirankami sta bili tudi dve nobelovki. Scenaristka Vladimira Rejc, igralka Violeta Tomič, bralec Gorazd Logar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež. Režiser: Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2002.
Pesnica Lucija Stupica je leta 2001 za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec, v njej pa že lahko prepoznamo nekatere značilnosti pesničine poetike. Avtorica je pozneje izdala še štiri pesniške zbirke in prejela tudi dve mednarodni nagradi: leta 2010 nemško nagrado Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcovih nagrad, in štiri leta pozneje še švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Pred nekaj meseci pa je britanska univerza Warwick prevod zbirke Točke izginjanja nominirala za nagrado Ženske v prevodu. Za primerjavo: med desetimi nominirankami sta bili tudi dve nobelovki. Scenaristka Vladimira Rejc, igralka Violeta Tomič, bralec Gorazd Logar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež. Režiser: Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2002.
V večerni oddaji Legende ob 21. je Tomaž Cindrić predstavil glasbo jamajške zvezdnice Grace Jones, elegantne figure globokega glasu, manekenke in filmske igralke.
V večerni oddaji Legende ob 21. je Tomaž Cindrić predstavil glasbo jamajške zvezdnice Grace Jones, elegantne figure globokega glasu, manekenke in filmske igralke.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.
Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan oseben izraz.
Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan oseben izraz.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Z nami je glasbena kritičarka in pianistka Marina Žlender, ki je v poslušanje izbrala raznovrsten nabor glasbe vse od baroka do impresionizma. Zakaj prav te skladbe? Kaj ji pomeni glasba in kakšen vpliv ima na njeno vsakodnevno življenje? Kako so običajno videti njena nedeljska jutra in na koliko različnih načinov lahko posluša glasbo? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo gostjo.
Z nami je glasbena kritičarka in pianistka Marina Žlender, ki je v poslušanje izbrala raznovrsten nabor glasbe vse od baroka do impresionizma. Zakaj prav te skladbe? Kaj ji pomeni glasba in kakšen vpliv ima na njeno vsakodnevno življenje? Kako so običajno videti njena nedeljska jutra in na koliko različnih načinov lahko posluša glasbo? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo gostjo.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Mozartina, glasbena matineja Simfonikov RTV Slovenija. Orkester pod taktirko dirigenta Uroša Lajovica prestavlja Sinfonio v F-duru Johannesa Matthiasa Spergerja, Koncert za rog in orkester št. 4 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta ter dve deli slovenskega skladatelja Janeza Krstnika Novaka – Godovno kantato in scensko glasbo za Linhartovo igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Solisti: Andreja Zakonjšek Krt, Alenka Gotar, Mojca Vedernjak, Matjaž Stopinšek, Matjaž Robavs in Jože Vidic.
Mozartina, glasbena matineja Simfonikov RTV Slovenija. Orkester pod taktirko dirigenta Uroša Lajovica prestavlja Sinfonio v F-duru Johannesa Matthiasa Spergerja, Koncert za rog in orkester št. 4 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta ter dve deli slovenskega skladatelja Janeza Krstnika Novaka – Godovno kantato in scensko glasbo za Linhartovo igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Solisti: Andreja Zakonjšek Krt, Alenka Gotar, Mojca Vedernjak, Matjaž Stopinšek, Matjaž Robavs in Jože Vidic.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v Glasbeni jutranjici nadaljujemo spoznavanje različnih, barvitih glasbenih slogov slovenskih skladateljic. Če so lani zazvenela dela Klare Mlakar, Nane Forte, Tadeje Vulc, Katarine Pustinek Rakar, Brine Zupančič, Josipine Turnograjske, Nine Šenk, Brine Jež Brezavšček, Larise Vrhunc, Uršule Jašovec, Bojane Šaljič Podešva, Petre Strahovnik in Blaženke Arnič Lemež, bomo v tokratni oddaji poslušali Milotinke Josipine Turnograjske, skladbo Most Klare Mlakar, komorno delo z naslovom Večer Urške Pompe, Meditacijo B za citre Urške Orešič Šantavec, skladbo Zlom Tine Mauko, delo z naslovom Hrepenenje Teje Merhar na besedilo Franceta Zbašnika, Rapsodijo na belokranjske ljudske, poimenovano Kresna Helene Vidic, skladbo Za trio Jerice Oblak, Good time suito Ane Zlobko in Promenadno suito za rog in klavir Blaženke Arnič Lemež.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Josip Stritar se je rodil 6. marca leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl je novembra 1923 v Rogaški Slatini. Na Dunaju je študiral klasične jezike, delal je kot domači učitelj pri premožnih avstrijskih družinah, veliko je potoval. Pozneje je služboval po dunajskih gimnazijah, tik pred smrtjo se je preselil v Rogaško Slatino. Njegova poezija je slogovno raznovrstna, zgled mu je bila klasična poezija. Sprva pri njem prevladuje intimna lirika, pozneje tudi kritična izpoved o času in ljudeh. Taki so satirični Dunajski soneti, v katerih je na začetku 70. let 19. stoletja napadel politične prvake in druge koristoljubce, ki jim je mar predvsem za svoj lasten blagor. Interpretacija Andrej Nahtigal, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek.
Josip Stritar se je rodil 6. marca leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl je novembra 1923 v Rogaški Slatini. Na Dunaju je študiral klasične jezike, delal je kot domači učitelj pri premožnih avstrijskih družinah, veliko je potoval. Pozneje je služboval po dunajskih gimnazijah, tik pred smrtjo se je preselil v Rogaško Slatino. Njegova poezija je slogovno raznovrstna, zgled mu je bila klasična poezija. Sprva pri njem prevladuje intimna lirika, pozneje tudi kritična izpoved o času in ljudeh. Taki so satirični Dunajski soneti, v katerih je na začetku 70. let 19. stoletja napadel politične prvake in druge koristoljubce, ki jim je mar predvsem za svoj lasten blagor. Interpretacija Andrej Nahtigal, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek.
V letu, ko zaznamujemo stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder, slušna miniatura razkriva trk socialnih in etičnih konceptov dveh študentov. Kvedrova je neverjetno in srhljivo aktualna v dojemanju vrednot in etičnih konceptov, kot sta znanje in denar v vseh njunih odtenkih in premenah. Kaj in kdaj torej šteje v življenju. Režiser igre Klemen Markovčič je ohranil arhaičnost v jeziku, a jo z mladimi glasovi igralcev Urbana Kuntariča in Klemna Kováčiča postavil v sedanji trenutek. Jezik je tudi sicer edina sled do avtorice in preteklosti, saj problemski in sporočilni vidik igre žal ostaja tako rekoč nespremenjen, s tem pa na moč sodoben. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izbor za radio: Vilma Štritof Trava – Klemen Kovačič Meden – Urban Kuntarič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.
V letu, ko zaznamujemo stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder, slušna miniatura razkriva trk socialnih in etičnih konceptov dveh študentov. Kvedrova je neverjetno in srhljivo aktualna v dojemanju vrednot in etičnih konceptov, kot sta znanje in denar v vseh njunih odtenkih in premenah. Kaj in kdaj torej šteje v življenju. Režiser igre Klemen Markovčič je ohranil arhaičnost v jeziku, a jo z mladimi glasovi igralcev Urbana Kuntariča in Klemna Kováčiča postavil v sedanji trenutek. Jezik je tudi sicer edina sled do avtorice in preteklosti, saj problemski in sporočilni vidik igre žal ostaja tako rekoč nespremenjen, s tem pa na moč sodoben. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izbor za radio: Vilma Štritof Trava – Klemen Kovačič Meden – Urban Kuntarič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.
Filmska kritičarka Vanja Gajić v sklopu cikla oskarjevcev na Televiziji Slovenija predstavlja film Otok psov, ki je bil nominiran v sekciji za najboljši celovečerni animirani film. Posnet je v značilno igrivem in estetsko dodelanem slogu režiserja Wesa Andersona.
Filmska kritičarka Vanja Gajić v sklopu cikla oskarjevcev na Televiziji Slovenija predstavlja film Otok psov, ki je bil nominiran v sekciji za najboljši celovečerni animirani film. Posnet je v značilno igrivem in estetsko dodelanem slogu režiserja Wesa Andersona.
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Ameriški kitarist, pevec in tekstopisec John Hammond se je rodil 13. novembra leta 1942 v New Yorku. Umrl pa je 28. februarja letos, se pravi pred nekaj dnevi. Spominjali se ga bomo po njegovem prispevku k bluesu, posebej podeželskemu country bluesu in folklorni glasbi. Veljal je za enega izmed najpomembnejših sodobnih izvajalcev tradicionalnega bluesa in za mojstra slide kitare, s posebno sposobnostjo, da stare bluesovske klasike oživi z modernim pristopom, ne da bi izgubil njihov izvorni čar. Poslušajte ljubljanski koncert Johna Hammonda. JUST YOUR FOOL Walter Jacobs (=Little Walter) GAMBLIN’ BLUES Lil Son Jackson UP THE LINE Walter Jacobs (=Little Walter) DREAMY EYED GIRL Hambone Willie Newburn DROP DOWN MAMA Sleepy John Estes COME ON IN MY KITCHEN Robert Johnson MOTHER-IN-LAW BLUES Don Robey HARD TIME KILLING FLOOR BLUES Nehemiah ‘Skip’ James STEP IT UP AND GO Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) HONEST I DO Jimmy Reed NO PLACE TO GO Chester Burnett (=Howlin’ Wolf) WALKIN' BLUES Robert Johnson LOVE CHANGIN’ BLUES Blind Willie McTell LOW DOWN DOG BLUES Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) I WISH YOU WOULD Billy Boy Arnold MY TIME AFTER AWHILE Robert L. Geddins / Ronald Dean Badger (first [?] played by Buddy Guy) WILD MAN ON THE LOOSE Mose Allison TERRAPLANE BLUES Robert Johnson PREACHIN' BLUES Son House / Robert Johnson EVERYBODY’S CRYIN’ MERCY Mose Allison WHO DO YOU LOVE Ellas McDaniel (=Bo Diddley)
Ameriški kitarist, pevec in tekstopisec John Hammond se je rodil 13. novembra leta 1942 v New Yorku. Umrl pa je 28. februarja letos, se pravi pred nekaj dnevi. Spominjali se ga bomo po njegovem prispevku k bluesu, posebej podeželskemu country bluesu in folklorni glasbi. Veljal je za enega izmed najpomembnejših sodobnih izvajalcev tradicionalnega bluesa in za mojstra slide kitare, s posebno sposobnostjo, da stare bluesovske klasike oživi z modernim pristopom, ne da bi izgubil njihov izvorni čar. Poslušajte ljubljanski koncert Johna Hammonda. JUST YOUR FOOL Walter Jacobs (=Little Walter) GAMBLIN’ BLUES Lil Son Jackson UP THE LINE Walter Jacobs (=Little Walter) DREAMY EYED GIRL Hambone Willie Newburn DROP DOWN MAMA Sleepy John Estes COME ON IN MY KITCHEN Robert Johnson MOTHER-IN-LAW BLUES Don Robey HARD TIME KILLING FLOOR BLUES Nehemiah ‘Skip’ James STEP IT UP AND GO Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) HONEST I DO Jimmy Reed NO PLACE TO GO Chester Burnett (=Howlin’ Wolf) WALKIN' BLUES Robert Johnson LOVE CHANGIN’ BLUES Blind Willie McTell LOW DOWN DOG BLUES Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) I WISH YOU WOULD Billy Boy Arnold MY TIME AFTER AWHILE Robert L. Geddins / Ronald Dean Badger (first [?] played by Buddy Guy) WILD MAN ON THE LOOSE Mose Allison TERRAPLANE BLUES Robert Johnson PREACHIN' BLUES Son House / Robert Johnson EVERYBODY’S CRYIN’ MERCY Mose Allison WHO DO YOU LOVE Ellas McDaniel (=Bo Diddley)
Tragična zgodba o pariški kurtizani, razklani med družbeno sprejemljivim in narekom srca.
Tragična zgodba o pariški kurtizani, razklani med družbeno sprejemljivim in narekom srca.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Predvajamo posnetke s koncerta kvarteta Casals, ki je 12. januarja nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Tam so na koncertu v sklopu BBC-jevega komornega cikla The Lunchtime Concerts najprej zveneli štirje izbrani Contrapunctusi iz Bachove zbirke Umetnost fuge, nato pa še Bikoborčeva molitev, op. 34 Joaquína Turine in Godalni kvartet št. 3 v F-duru, op. 73 Dmitrija Šostakoviča. Kvartet Casals je nastopil v zasedbi Abel Tomàs-Realp in Vera Martínez-Mehner – violina, Cristina Cordero – viola in Arnau Tomàs-Realp – violončelo.
Predvajamo posnetke s koncerta kvarteta Casals, ki je 12. januarja nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Tam so na koncertu v sklopu BBC-jevega komornega cikla The Lunchtime Concerts najprej zveneli štirje izbrani Contrapunctusi iz Bachove zbirke Umetnost fuge, nato pa še Bikoborčeva molitev, op. 34 Joaquína Turine in Godalni kvartet št. 3 v F-duru, op. 73 Dmitrija Šostakoviča. Kvartet Casals je nastopil v zasedbi Abel Tomàs-Realp in Vera Martínez-Mehner – violina, Cristina Cordero – viola in Arnau Tomàs-Realp – violončelo.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču. Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu. Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi. Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.
Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču. Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu. Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi. Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.
Kako je razmišljal morda največji ruski pisatelj, kakšen je bil njegov značaj, kakšne so bile njegove slabosti in kakšne njegove življenjske ambicije, morda najlažje razberemo prav iz njegove pisemske zapuščine
Kako je razmišljal morda največji ruski pisatelj, kakšen je bil njegov značaj, kakšne so bile njegove slabosti in kakšne njegove življenjske ambicije, morda najlažje razberemo prav iz njegove pisemske zapuščine
V Sloveniji sta gostovala ugledna sodobna leposlovna ustvarjalca: eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann ter ugleden hrvaški pisatelj in publicist Slobodan Šnajder. Izbrali smo dve razstavi: v Mestni galeriji razstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, v nemškem Potsdamu pa so odprli razstavo del nemških impresionistov. Predstavljamo tudi, kaj so pokazale nove arheološke raziskave na lokaciji izgradnje NUK II, ter prenovljeni Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti. V sklepnem delu oddaje pa še o nacionalnem dnevu branja in knjigi Mance Košir Metulji vedo za moč besede.
V Sloveniji sta gostovala ugledna sodobna leposlovna ustvarjalca: eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann ter ugleden hrvaški pisatelj in publicist Slobodan Šnajder. Izbrali smo dve razstavi: v Mestni galeriji razstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, v nemškem Potsdamu pa so odprli razstavo del nemških impresionistov. Predstavljamo tudi, kaj so pokazale nove arheološke raziskave na lokaciji izgradnje NUK II, ter prenovljeni Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti. V sklepnem delu oddaje pa še o nacionalnem dnevu branja in knjigi Mance Košir Metulji vedo za moč besede.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Ontong Java ali tudi Luangiua, prej so ga imenovali tudi atol Lorda Howa, je atol v Salomonovih otokih. Je eden največjih atolov na svetu, naseljuje pa ga polinezijska skupina, ki šteje okrog 2400 ljudi in govori svoj jezik. Le majhen del površine atola je kopna zemlja, naseljen pa je že približno dva tisoč let. Obiskovalci so bili nekoč redki; v zadnjih desetletjih se je zaradi vse večje prisotnosti Evropejcev velik del izročila izgubil, nekaj pa se ga je vendarle ohranilo, tudi na zvočnih zapisih iz šestdesetih let, ki jih poslušamo.
Ontong Java ali tudi Luangiua, prej so ga imenovali tudi atol Lorda Howa, je atol v Salomonovih otokih. Je eden največjih atolov na svetu, naseljuje pa ga polinezijska skupina, ki šteje okrog 2400 ljudi in govori svoj jezik. Le majhen del površine atola je kopna zemlja, naseljen pa je že približno dva tisoč let. Obiskovalci so bili nekoč redki; v zadnjih desetletjih se je zaradi vse večje prisotnosti Evropejcev velik del izročila izgubil, nekaj pa se ga je vendarle ohranilo, tudi na zvočnih zapisih iz šestdesetih let, ki jih poslušamo.
Ana Pepelnik (1979) je avtorica osmih pesniških zbirk in dve desetletji ena najprepoznavnejših sodobnih pesnic. Že s prvencem Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) ji je uspelo oblikovati samosvojo pesniško poetiko, v kateri ima izrazito mesto jezik. "Njena poetika se ne ukvarja samo z vprašanjem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj ob, v in onkraj pesmi ter za pesmijo pomeni biti človek," je v utemeljitvi zapisal upravni odbor Prešernovega sklada, ki je Ani Pepelnik podelil nagrado za njeni pesniški zbirki To se ne pove (2023) in V drevo (2025). Več o nagrajenki in njeni poeziji pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z nagrajenko. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Ana Pepelnik (1979) je avtorica osmih pesniških zbirk in dve desetletji ena najprepoznavnejših sodobnih pesnic. Že s prvencem Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) ji je uspelo oblikovati samosvojo pesniško poetiko, v kateri ima izrazito mesto jezik. "Njena poetika se ne ukvarja samo z vprašanjem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj ob, v in onkraj pesmi ter za pesmijo pomeni biti človek," je v utemeljitvi zapisal upravni odbor Prešernovega sklada, ki je Ani Pepelnik podelil nagrado za njeni pesniški zbirki To se ne pove (2023) in V drevo (2025). Več o nagrajenki in njeni poeziji pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z nagrajenko. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
V Kulturnem domu Nova Gorica so letošnji Prešernov dan zaznamovali z enim najvidnejših pevskih zborov na Primorskem, s Komornim zborom Ipavska. Večkrat nagrajeni zbor, ki ga vodi Damjana Vončina, je za koncert v Glasbenem abonmaju izbral slovensko zborovsko literaturo, prepleteno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Uspeh zbora s prvega koncerta v okviru Glasbenega abonmaja leta 2012 se je ponovil tudi v tem letu na njegovem drugem gostovanju v tem koncertnem ciklu. Koncert je posnela terenska ekipa Radia Koper.
V Kulturnem domu Nova Gorica so letošnji Prešernov dan zaznamovali z enim najvidnejših pevskih zborov na Primorskem, s Komornim zborom Ipavska. Večkrat nagrajeni zbor, ki ga vodi Damjana Vončina, je za koncert v Glasbenem abonmaju izbral slovensko zborovsko literaturo, prepleteno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Uspeh zbora s prvega koncerta v okviru Glasbenega abonmaja leta 2012 se je ponovil tudi v tem letu na njegovem drugem gostovanju v tem koncertnem ciklu. Koncert je posnela terenska ekipa Radia Koper.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Odkar je vojna zaznamovala Ukrajino in Gazo, smo že večkrat objavili Brechtovo Pesem miru kot poziv k nevojni miselnosti, k miselnosti miru. Ob najnovejšem dogajanju v Iranu jo objavljamo znova. Interpret Pavle Ravnohrib, prevajalec Ervin Fritz, režiser Alen Jelen, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
Odkar je vojna zaznamovala Ukrajino in Gazo, smo že večkrat objavili Brechtovo Pesem miru kot poziv k nevojni miselnosti, k miselnosti miru. Ob najnovejšem dogajanju v Iranu jo objavljamo znova. Interpret Pavle Ravnohrib, prevajalec Ervin Fritz, režiser Alen Jelen, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.