Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Uprizoritev združuje dve enodejanki, ki jih je Anton Pavlovič Čehov napisal po vzoru francoskega vodvila. Ustvarjalke in ustvarjalci v obeh aktualizirajo nerazumevanje lastnih čustev in preobremenjenost, ki je v času nastanka izhajala iz ukleščenosti v okolje in družbeni položaj, danes pa se zdi posledica družbene preobremenjenosti, nerazumevanja lastnih čustev in pomanjkanja stika s samim seboj. Režiser, skladatelj in scenograf: Marjan Nečak Prevajalca: Mile Klopčič (Medved), Janko Moder (Tragik po sili) Koreografinja: Anja Möderndorfer Kostumograf: Blagoj Micevski Avtor videa: Marin Lukanović Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalca in izdelovalca mask: Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina Igrajo: Patrizia Jurinčič Finžgar, Luka Cimprič, Rok Matek
Uprizoritev združuje dve enodejanki, ki jih je Anton Pavlovič Čehov napisal po vzoru francoskega vodvila. Ustvarjalke in ustvarjalci v obeh aktualizirajo nerazumevanje lastnih čustev in preobremenjenost, ki je v času nastanka izhajala iz ukleščenosti v okolje in družbeni položaj, danes pa se zdi posledica družbene preobremenjenosti, nerazumevanja lastnih čustev in pomanjkanja stika s samim seboj. Režiser, skladatelj in scenograf: Marjan Nečak Prevajalca: Mile Klopčič (Medved), Janko Moder (Tragik po sili) Koreografinja: Anja Möderndorfer Kostumograf: Blagoj Micevski Avtor videa: Marin Lukanović Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalca in izdelovalca mask: Damijan Kracina, Katarina Toman Kracina Igrajo: Patrizia Jurinčič Finžgar, Luka Cimprič, Rok Matek
Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.
Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.
izvajajo odlomke iz del Mascagnija, Wagnerja, Thomasa, Offenbacha, Giordana, Verdija in Puccinija.
izvajajo odlomke iz del Mascagnija, Wagnerja, Thomasa, Offenbacha, Giordana, Verdija in Puccinija.
Hendrik Groen je psevdonim, pod katerim objavlja knjižničar Peter de Smet, star nekaj čez šestdeset let. Naslovni nizozemski starostnik, ki v domu za ostarele na severu Amsterdama piše skrivni dnevnik, tokrat poroča o zapletih pri tomboli, o odstopu nizozemske kraljice s položaja, predvsem pa o novi sostanovalki, ki se mu zdi zelo simpatična in ima podoben smisel za humor, kot je njegov. Prevajalka Stana Anželj, interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Hendrik Groen je psevdonim, pod katerim objavlja knjižničar Peter de Smet, star nekaj čez šestdeset let. Naslovni nizozemski starostnik, ki v domu za ostarele na severu Amsterdama piše skrivni dnevnik, tokrat poroča o zapletih pri tomboli, o odstopu nizozemske kraljice s položaja, predvsem pa o novi sostanovalki, ki se mu zdi zelo simpatična in ima podoben smisel za humor, kot je njegov. Prevajalka Stana Anželj, interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Z nami je koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jerica Kozole, ki je v poslušanje izbrala tri zanimiva dela: simfonično pesnitev Junakovo življenje, op. 40 Richarda Straussa, Beethovnovo Sonato za klavir in violino v F-duru, op. 24 ter Mozartov Divertimento v D-duru. Zakaj prav te skladbe in zakaj prav specifične interpretacije teh skladb? Kaj ji pomeni glasba, koliko časa posveti vadenju in kako pogosto si vzame čas, da igra le »za svojo dušo«? Kako komorno muziciranje pripomore k boljši medsebojni komunikaciji in kako so običajno videti njena nedeljska jutra? O vsem tem in še čem v pogovoru z našo tokratno gostjo Glasbene jutranjice.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Poslušamo Suito za klavir št. 2, op. 10 Georgeja Enescuja, Stare arije in plese suito št. 1 Ottorina Respighija, Suito v d-molu za kitaro solo Roberta de Viséeja in Slovanski ples št. 4 v F-duru Antonína Leopolda Dvořáka.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Humorna in modrosti polna pripoved beračice o svojem življenju in odnosu do samosvojega poklica, ki ga s ponosom in veseljem opravlja. Interpretka Metka Pavšič je to monološko izpoved prevedla in jo z dialektalno priredbo postavila v kanomeljsko narečje, s tem pa tudi izreki in posredno interpretaciji dodala svojevrstno sočnost in verjetnost. Prevajalka in avtorica dialektalne priredbe: Metka Pavšič Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Asistent režije: Tadej Grum Tonski asistent: Jože Lap Beračica – Metka Pavšič Mimoidoči – Davorin Lampe, Tjaša Nardin, Ivanka Gantar, Nataša Ivanović, Stane Uršič, Jerneja Grahelj, Milojka Božič, Milan Božič Psička – Ginger Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026
Humorna in modrosti polna pripoved beračice o svojem življenju in odnosu do samosvojega poklica, ki ga s ponosom in veseljem opravlja. Interpretka Metka Pavšič je to monološko izpoved prevedla in jo z dialektalno priredbo postavila v kanomeljsko narečje, s tem pa tudi izreki in posredno interpretaciji dodala svojevrstno sočnost in verjetnost. Prevajalka in avtorica dialektalne priredbe: Metka Pavšič Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Asistent režije: Tadej Grum Tonski asistent: Jože Lap Beračica – Metka Pavšič Mimoidoči – Davorin Lampe, Tjaša Nardin, Ivanka Gantar, Nataša Ivanović, Stane Uršič, Jerneja Grahelj, Milojka Božič, Milan Božič Psička – Ginger Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Eddy Clearwater (njegovo pravo ime je bilo Edward Harrington) se je rodil 10. januarja, leta 1935, umrl pa je 1. junija 2018). Bil je ameriški bluesovski kitarist, pevec in skladatelj, znan po energičnem čikaškem bluesu in atraktivnih živih koncertih. Rodil se je v mestu Macon, v Mississippiju v ZDA. Ko je bil še otrok, se je z družino preselil v Birmingham v Alabamo, kjer je začel igrati kitaro. Glasbo je najprej spoznaval prek gospela in countryja, nato pa ga je močno pritegnil blues. Leta 1950 se je preselil v Chicago, kjer je stopil na živahno bluesovsko prizorišče. Tam je prišel pod vpliv velikih glasbenikov, kot so Muddy Waters, Magic Sam, Otis Rush in Hubert Sumlin. Vrtimo vam glasbenikov koncert za Radio Slovenija. Posnel ga je Zoran Crnkovič.
Eddy Clearwater (njegovo pravo ime je bilo Edward Harrington) se je rodil 10. januarja, leta 1935, umrl pa je 1. junija 2018). Bil je ameriški bluesovski kitarist, pevec in skladatelj, znan po energičnem čikaškem bluesu in atraktivnih živih koncertih. Rodil se je v mestu Macon, v Mississippiju v ZDA. Ko je bil še otrok, se je z družino preselil v Birmingham v Alabamo, kjer je začel igrati kitaro. Glasbo je najprej spoznaval prek gospela in countryja, nato pa ga je močno pritegnil blues. Leta 1950 se je preselil v Chicago, kjer je stopil na živahno bluesovsko prizorišče. Tam je prišel pod vpliv velikih glasbenikov, kot so Muddy Waters, Magic Sam, Otis Rush in Hubert Sumlin. Vrtimo vam glasbenikov koncert za Radio Slovenija. Posnel ga je Zoran Crnkovič.
Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima zlobne spletke prekrižajo načrt za poroko – prvič naši valovih.
Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima zlobne spletke prekrižajo načrt za poroko – prvič naši valovih.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.
Mladi, prodorni in že večkrat nagrajeni ukrajinski pianist Dmytro Choni je 14. februarja letos izvedel solistični recital v Studiu 1 Koncertne in radijske hiše Flagey v Bruslju. S tega recitala smo za predvajanje pripravili izbor posnetkov, ki zajema nekaj klavirskih Preludijev Clauda Debussyja, niz Štirih klavirskih skladb, op. 119 Johannesa Brahmsa, izbrane Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna in Ukrajinsko rapsodijo št. 2 'Dumka-Schumka', op. 18 pianistovega rojaka Mykole Lysenka.
Mladi, prodorni in že večkrat nagrajeni ukrajinski pianist Dmytro Choni je 14. februarja letos izvedel solistični recital v Studiu 1 Koncertne in radijske hiše Flagey v Bruslju. S tega recitala smo za predvajanje pripravili izbor posnetkov, ki zajema nekaj klavirskih Preludijev Clauda Debussyja, niz Štirih klavirskih skladb, op. 119 Johannesa Brahmsa, izbrane Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna in Ukrajinsko rapsodijo št. 2 'Dumka-Schumka', op. 18 pianistovega rojaka Mykole Lysenka.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.
Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.
S pripovedovalskim koncertom Isimangaliso z Boštjanom Gombačem se je začel že 29. Pripovedovalski festival, letos je osrednja tema čudež. Kot zapiše programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, je "čudež v tej viharni dobi, ko vsi nevarno odtekamo v zavedanju pozornosti, svojevrstna svetlina, nadvse razsijan prostor upanja in zaupanja.'' Festival literature sveta Fabula med drugim prinaša švicarsko-nemškega pisatelja in esejista Jonasa Lüscherja, ki v intelektualno nabitih in satiričnih delih obravnava moralno odgovornost, krhkost civilizacije in vpliv kapitalističnega sistema na družbo. V Parizu rojena potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, pisateljica Jákuta Alikavázovic, pa v številna svoja dela vpeljuje prav izkušnjo izseljenstva. Posvetimo se še sodobni madžarski fotografiji, na ogled sta dve razstavi avtoric Zsuzsanne Kemenesi in Anne Tihanyi, in pa vizualnim bodicam tandema Small but Dangers, ki nas spodbujajo k čudenju.
S pripovedovalskim koncertom Isimangaliso z Boštjanom Gombačem se je začel že 29. Pripovedovalski festival, letos je osrednja tema čudež. Kot zapiše programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, je "čudež v tej viharni dobi, ko vsi nevarno odtekamo v zavedanju pozornosti, svojevrstna svetlina, nadvse razsijan prostor upanja in zaupanja.'' Festival literature sveta Fabula med drugim prinaša švicarsko-nemškega pisatelja in esejista Jonasa Lüscherja, ki v intelektualno nabitih in satiričnih delih obravnava moralno odgovornost, krhkost civilizacije in vpliv kapitalističnega sistema na družbo. V Parizu rojena potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, pisateljica Jákuta Alikavázovic, pa v številna svoja dela vpeljuje prav izkušnjo izseljenstva. Posvetimo se še sodobni madžarski fotografiji, na ogled sta dve razstavi avtoric Zsuzsanne Kemenesi in Anne Tihanyi, in pa vizualnim bodicam tandema Small but Dangers, ki nas spodbujajo k čudenju.
Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms
Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms
Ljudstvo Fon je najštevilčnejše ljudstvo v današnjem Beninu, znani so tudi po imenu Dahomejci. Zgradili so zgodovinsko mesto Ahomej, ki je bilo središče kraljestva Dahomej. Ljudsko pevsko izročilo ljudstva Fon je živo, posebej to velja za pripovedne pesmi, ki še vedno opevajo preteklost in prednike. Poslušamo primer sodobnega izročila, kot še dandanes živi, zvočni zapisi pa so sicer z začetka osemdesetih let.
Ljudstvo Fon je najštevilčnejše ljudstvo v današnjem Beninu, znani so tudi po imenu Dahomejci. Zgradili so zgodovinsko mesto Ahomej, ki je bilo središče kraljestva Dahomej. Ljudsko pevsko izročilo ljudstva Fon je živo, posebej to velja za pripovedne pesmi, ki še vedno opevajo preteklost in prednike. Poslušamo primer sodobnega izročila, kot še dandanes živi, zvočni zapisi pa so sicer z začetka osemdesetih let.
Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada je komisija zapisala, da Petra Seliškar še posebej z zadnjimi tremi filmi, Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila, potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma, njeno filmsko ustvarjanje pa označila za prakso pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026
Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada je komisija zapisala, da Petra Seliškar še posebej z zadnjimi tremi filmi, Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila, potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma, njeno filmsko ustvarjanje pa označila za prakso pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026
Rossinijevo Petite messe solennelle/Malo slavnostno mašo bomo slišali v nedeljo, 22. marca, ob pol osmih zvečer v Gallusovi dvorani v okviru srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti, sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik, baritonist Domen Križaj, za harmonijem bo Tomaž Sevšek, na dva klavirja bosta igrali Andreja Kosmač in Meta Fajdiga. Pel bo Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent bo Sebastjan Vrhovnik. Zato v današnjem druženju lepo pozdravljamo Veroniko Bravr, predsednico Glasbene matice Ljubljana in dirigenta, Sebastjana Vrhovnika.
Rossinijevo Petite messe solennelle/Malo slavnostno mašo bomo slišali v nedeljo, 22. marca, ob pol osmih zvečer v Gallusovi dvorani v okviru srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti, sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik, baritonist Domen Križaj, za harmonijem bo Tomaž Sevšek, na dva klavirja bosta igrali Andreja Kosmač in Meta Fajdiga. Pel bo Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent bo Sebastjan Vrhovnik. Zato v današnjem druženju lepo pozdravljamo Veroniko Bravr, predsednico Glasbene matice Ljubljana in dirigenta, Sebastjana Vrhovnika.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti je živela v letih od 1830 do 1894. Zlasti znane so njene balade in mistične religiozne pesmi. Za njeno poezijo sta značilna globoko doživljanje in simbolika. Njeno pesem z naslovom Počitek je prevedel Matej Venier. Interpretacija Darja Reichman, ton in montaža Mirta Berlan, režija Milan Golob. Posneto 2020. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti je živela v letih od 1830 do 1894. Zlasti znane so njene balade in mistične religiozne pesmi. Za njeno poezijo sta značilna globoko doživljanje in simbolika. Njeno pesem z naslovom Počitek je prevedel Matej Venier. Interpretacija Darja Reichman, ton in montaža Mirta Berlan, režija Milan Golob. Posneto 2020. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V nov dan z glasbo Emanuela in Sebastiana Bacha, Scarlattija, Vivaldija in Corellija v prvem, Rodriga in Sibeliusa v drugem ter Thalberga, Boccherinija, Diabellija, Mozarta, Katsarisa, Ashmora in Haydna v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Emanuela in Sebastiana Bacha, Scarlattija, Vivaldija in Corellija v prvem, Rodriga in Sibeliusa v drugem ter Thalberga, Boccherinija, Diabellija, Mozarta, Katsarisa, Ashmora in Haydna v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos zaznamujemo stoletnico rojstva flavtista Bobbyja Jasparja. Rodil se je 20. februarja leta 1926 v Liegeu v Belgiji. Najprej je vadil klavir in nato še klarinet. Pozneje se je odločil za flavto in tenor saksofon.
Letos zaznamujemo stoletnico rojstva flavtista Bobbyja Jasparja. Rodil se je 20. februarja leta 1926 v Liegeu v Belgiji. Najprej je vadil klavir in nato še klarinet. Pozneje se je odločil za flavto in tenor saksofon.
Nedavno se je poslovil ameriški filmski igralec Gene Hackman, eden najvidnejših predstavnikov novega Hollywooda. Na Televiziji Slovenija mu posvečamo kratko retrospektivo, ki jo odpiramo s kultnim filmom Francoska zveza, naturalistično, razbrzdano, napeto študijo obsesije. Ta film ni le na novo definiral žanra policijskega trilerja, temveč je odločilno izklesal tudi lik in delo Gena Hackmana, ki je zgodovino velikega platna obarval z nezgrešljivo robustno prezenco. O igralcu se pogovarjamo s filmskim poznavalcem in striparjem Zoranom Smiljanićem.
Nedavno se je poslovil ameriški filmski igralec Gene Hackman, eden najvidnejših predstavnikov novega Hollywooda. Na Televiziji Slovenija mu posvečamo kratko retrospektivo, ki jo odpiramo s kultnim filmom Francoska zveza, naturalistično, razbrzdano, napeto študijo obsesije. Ta film ni le na novo definiral žanra policijskega trilerja, temveč je odločilno izklesal tudi lik in delo Gena Hackmana, ki je zgodovino velikega platna obarval z nezgrešljivo robustno prezenco. O igralcu se pogovarjamo s filmskim poznavalcem in striparjem Zoranom Smiljanićem.
Leta 2021 je v mariborskem studiu novinar posnel intervju s pisateljem Tonetom Partljičem. Rdeča lučka je ugasnila, oba sta bila zadovoljna z opravljenim delom, nakar se je novinar opogumil in vprašal pisatelja, ali bi posnel še svojo črtico "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Partljič je prikimal in vstal in začel pripoved ter znova dokazal, da je velik pisatelj s posluhom za človeško in odličen pripovedovalec. Avtor in pripovedovalec literarnega dela Tone Partljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Simon Spreitzer, Miha Klemenčič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2021.
Leta 2021 je v mariborskem studiu novinar posnel intervju s pisateljem Tonetom Partljičem. Rdeča lučka je ugasnila, oba sta bila zadovoljna z opravljenim delom, nakar se je novinar opogumil in vprašal pisatelja, ali bi posnel še svojo črtico "Ali veš, koga so danes pokopali?" je vprašal Domen osorno. Partljič je prikimal in vstal in začel pripoved ter znova dokazal, da je velik pisatelj s posluhom za človeško in odličen pripovedovalec. Avtor in pripovedovalec literarnega dela Tone Partljič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Simon Spreitzer, Miha Klemenčič, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2021.
Bili smo na sinočnjem koncertu zasedbe Generator v Kinu Šiška. V Gledališču Koper je nocoj premiera predstave Živeti!, sestavljena iz dveh enodejank ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova. V Mariboru poteka festival Humanistike: Odprti horizonti #3. V Ljubljani pa se je začel Pripovedovalski festival.
Bili smo na sinočnjem koncertu zasedbe Generator v Kinu Šiška. V Gledališču Koper je nocoj premiera predstave Živeti!, sestavljena iz dveh enodejank ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova. V Mariboru poteka festival Humanistike: Odprti horizonti #3. V Ljubljani pa se je začel Pripovedovalski festival.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetega junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo uglasbitev pesmi slednice Stabat Mater dolorosa/Mati žalostna je stala.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetega junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo uglasbitev pesmi slednice Stabat Mater dolorosa/Mati žalostna je stala.
In zakaj se zdi, da priročnega odgovora, ki bi z besedo ali dvema elegantno povzel vse raznolike prakse sodobnega umetnostnega ustvarjanja ter tako pokazal na njihove jedrne skupne poteze, pravzaprav nihče ne pozna?
In zakaj se zdi, da priročnega odgovora, ki bi z besedo ali dvema elegantno povzel vse raznolike prakse sodobnega umetnostnega ustvarjanja ter tako pokazal na njihove jedrne skupne poteze, pravzaprav nihče ne pozna?
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Najprej v Idrijo, kjer so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro »Veselje do življenja«. Igralka Metka Pavšič jo na odru uprizarja že trideset let. Z drugim prispevkom bomo napovedali nocojšnjo premiero v Gledališču Koper. Gre za dve enodejanki Antona Pavloviča Čehova, združeni v enotno predstavo. In nato v Milano, kjer je v Kraljevi palači na ogled razstava del slovitega nemškega umetnika Anselma Kieferja.
Najprej v Idrijo, kjer so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro »Veselje do življenja«. Igralka Metka Pavšič jo na odru uprizarja že trideset let. Z drugim prispevkom bomo napovedali nocojšnjo premiero v Gledališču Koper. Gre za dve enodejanki Antona Pavloviča Čehova, združeni v enotno predstavo. In nato v Milano, kjer je v Kraljevi palači na ogled razstava del slovitega nemškega umetnika Anselma Kieferja.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
V Gledališču Koper bodo krstno uprizorili predstavo Živeti!, ki združuje dve enodejanki pisatelja Antona Pavloviča Čehova. V idrijskem filmskem gledališču so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro Veselje do življenja v interpretaciji igralke Metka Pavšič. V Selnici ob Dravi so že 11. leto zapored pripravili Dneve Arnolda Tovornika – niz prireditev v spomin na domačina in priljubljenega igralca mariborske Drame Arnolda Tovornika. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je gledalce, najstnike in odrasle pričakalo vprašanje, ali zombiji v resnici obstajajo. Danes na programu Ars v oddaji Odprta knjiga beremo roman Na Klancu Tine Vrščaj. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so danes odprli razstavo Tracy Naa Koshie Thompson z naslovom Svetovi znotraj svetov: Terra incognita. Smiljan Radić, arhitekt iz Čila je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade. Vabljeni k poslušanju!
V Gledališču Koper bodo krstno uprizorili predstavo Živeti!, ki združuje dve enodejanki pisatelja Antona Pavloviča Čehova. V idrijskem filmskem gledališču so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro Veselje do življenja v interpretaciji igralke Metka Pavšič. V Selnici ob Dravi so že 11. leto zapored pripravili Dneve Arnolda Tovornika – niz prireditev v spomin na domačina in priljubljenega igralca mariborske Drame Arnolda Tovornika. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je gledalce, najstnike in odrasle pričakalo vprašanje, ali zombiji v resnici obstajajo. Danes na programu Ars v oddaji Odprta knjiga beremo roman Na Klancu Tine Vrščaj. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so danes odprli razstavo Tracy Naa Koshie Thompson z naslovom Svetovi znotraj svetov: Terra incognita. Smiljan Radić, arhitekt iz Čila je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade. Vabljeni k poslušanju!
Óscar Restrepo je kot mladenič opozoril nase z dvema pesniškima zbirkama, zdaj pa že nekaj desetletij išče svoj glas in nadaljevanje poti, neguje vzvišene ideale in kot k pijančevanju nagnjen, pretežno brezposeln in ločen obstranec životari pri ostareli mami. Ko je zaradi dolgov prisiljen prevzeti učiteljsko službo, spozna med učenci izjemno nadarjeno dekle iz favele, ki piše pesmi iz lastnega veselja. A njegovi načrti, da bi jo vpeljal v svet pesniškega establišmenta, ne gredo v skladu s pričakovanji. Kolumbijski celovečerec Pesnik (Un poeta, 2025), ki ga podpisuje Simón Mesa Soto, je divja, dinamična in duhovita satira, ki se sprva osredotoča na splošno prepoznavne, celo stereotipne like vsake umetniške scene, a skoraj neopazno preraste v sijajen prerez družbe. V naslovni vlogi strastnega, tudi inteligentnega, a nespretnega in nesrečnega pesnika blesti naturščik Ubeimar Ríos, za katerega je to prva in za zdaj edina filmska vloga. Pesnik predstavlja posrečeno karakterno študijo, povsem v skladu z znamenito Heraklitovo tezo, da je človekov značaj tudi človekova usoda. V ta filmski organizem, lahko bi rekli tudi anamnezo ali diagnozo, je vpletena še kriza srednjih let, narava odvisnosti, pretvarjanja kot neizogibnega družbenega maziva, svojo vlogo igrajo socialne razlike in izkoriščanje, kar avtor sopostavi z iskanjem lepote, resnice in presežnega v človeku. Vse to bi kajpak zlahka vodilo v pripoved, ki bi nasedla na čereh pretencioznosti, vendar se jim Simón Mesa Soto ves čas mojstrsko izogiba. V temelju gre za strukturo, ki je dobro poznana tudi nam: Óscar Restrepo je pravzaprav Cankarjev Martin Kačur, ki ga je Igor Pretnar leta 1976 ekraniziral pod zgovornim naslovom Idealist; le da je Mesa Soto v primerjavi s Cankarjem duhovit oziroma z bohotnimi odmerki črnega humorja prekriva bolečino propada in dobrih namenov, ki jih družba nekako dosledno potepta. V čustvenem poskusu krpanja očetovskih vezi oziroma razmisleku o naravi ustvarjalnosti pa bi bil film lahko tudi oddaljen bratranec Sentimentalne vrednosti (2025) Joachima Trierja – zanimivo, obe deli sta slavili vsako v svoji sekciji lani v Cannesu. In če smo že pri Cannesu, prihaja na misel tudi tamkajšnji veliki zmagovalec Barton Fink (1991) bratov Coen. Skratka, umetniška scena zelo rada gleda in nagrajuje filme o umetniški sceni in o kronični odtujenosti ustvarjalcev od tako imenovanega »malega človeka«. Celovečercu Pesnik uspeva do vseh teh nastavkov vzpostaviti ironično distanco, hkrati pa je pretresljivo iskren in se polomijam svojega protagonista nikoli zares ne posmehuje. Znak zrelega avtorja in eden od biserov sodobne latinskoameriške kinematografije.
Óscar Restrepo je kot mladenič opozoril nase z dvema pesniškima zbirkama, zdaj pa že nekaj desetletij išče svoj glas in nadaljevanje poti, neguje vzvišene ideale in kot k pijančevanju nagnjen, pretežno brezposeln in ločen obstranec životari pri ostareli mami. Ko je zaradi dolgov prisiljen prevzeti učiteljsko službo, spozna med učenci izjemno nadarjeno dekle iz favele, ki piše pesmi iz lastnega veselja. A njegovi načrti, da bi jo vpeljal v svet pesniškega establišmenta, ne gredo v skladu s pričakovanji. Kolumbijski celovečerec Pesnik (Un poeta, 2025), ki ga podpisuje Simón Mesa Soto, je divja, dinamična in duhovita satira, ki se sprva osredotoča na splošno prepoznavne, celo stereotipne like vsake umetniške scene, a skoraj neopazno preraste v sijajen prerez družbe. V naslovni vlogi strastnega, tudi inteligentnega, a nespretnega in nesrečnega pesnika blesti naturščik Ubeimar Ríos, za katerega je to prva in za zdaj edina filmska vloga. Pesnik predstavlja posrečeno karakterno študijo, povsem v skladu z znamenito Heraklitovo tezo, da je človekov značaj tudi človekova usoda. V ta filmski organizem, lahko bi rekli tudi anamnezo ali diagnozo, je vpletena še kriza srednjih let, narava odvisnosti, pretvarjanja kot neizogibnega družbenega maziva, svojo vlogo igrajo socialne razlike in izkoriščanje, kar avtor sopostavi z iskanjem lepote, resnice in presežnega v človeku. Vse to bi kajpak zlahka vodilo v pripoved, ki bi nasedla na čereh pretencioznosti, vendar se jim Simón Mesa Soto ves čas mojstrsko izogiba. V temelju gre za strukturo, ki je dobro poznana tudi nam: Óscar Restrepo je pravzaprav Cankarjev Martin Kačur, ki ga je Igor Pretnar leta 1976 ekraniziral pod zgovornim naslovom Idealist; le da je Mesa Soto v primerjavi s Cankarjem duhovit oziroma z bohotnimi odmerki črnega humorja prekriva bolečino propada in dobrih namenov, ki jih družba nekako dosledno potepta. V čustvenem poskusu krpanja očetovskih vezi oziroma razmisleku o naravi ustvarjalnosti pa bi bil film lahko tudi oddaljen bratranec Sentimentalne vrednosti (2025) Joachima Trierja – zanimivo, obe deli sta slavili vsako v svoji sekciji lani v Cannesu. In če smo že pri Cannesu, prihaja na misel tudi tamkajšnji veliki zmagovalec Barton Fink (1991) bratov Coen. Skratka, umetniška scena zelo rada gleda in nagrajuje filme o umetniški sceni in o kronični odtujenosti ustvarjalcev od tako imenovanega »malega človeka«. Celovečercu Pesnik uspeva do vseh teh nastavkov vzpostaviti ironično distanco, hkrati pa je pretresljivo iskren in se polomijam svojega protagonista nikoli zares ne posmehuje. Znak zrelega avtorja in eden od biserov sodobne latinskoameriške kinematografije.
Italijanska režiserka Lorena Luciano je posnela dokumentarni film o redovnicah, ki jih je domnevno zlorabil slovenski duhovnik in umetnik Marko Rupnik, z naslovom Nune proti Vatikanu. Nekdanje sestre Skupnosti Loyola pričajo o Rupnikovih manipulacijah in zlorabah, film pa pokaže tudi širše dimenzije zlorab redovnic v Cerkvi in njihovo prikrivanje. Vendar film ni samo kritika Cerkve, ampak tudi poziv vsem verujočim, ki utelešajo vrednote Cerkve, naj se ne bojijo prizadevati si za pravico, saj je pravica najboljša pot do tega, da ustvarijo boljšo Cerkev, je povedala z emmyjem nagrajena režiserka, ki je tudi sama katoličanka. Pred slovensko premiero na Festivalu dokumentarnega filma smo se v oddaji Razgledi in razmisleki z njo pogovarjali o tej poti, na katero se je podala s svojim filmom (Foto: Film2 Productions).
Italijanska režiserka Lorena Luciano je posnela dokumentarni film o redovnicah, ki jih je domnevno zlorabil slovenski duhovnik in umetnik Marko Rupnik, z naslovom Nune proti Vatikanu. Nekdanje sestre Skupnosti Loyola pričajo o Rupnikovih manipulacijah in zlorabah, film pa pokaže tudi širše dimenzije zlorab redovnic v Cerkvi in njihovo prikrivanje. Vendar film ni samo kritika Cerkve, ampak tudi poziv vsem verujočim, ki utelešajo vrednote Cerkve, naj se ne bojijo prizadevati si za pravico, saj je pravica najboljša pot do tega, da ustvarijo boljšo Cerkev, je povedala z emmyjem nagrajena režiserka, ki je tudi sama katoličanka. Pred slovensko premiero na Festivalu dokumentarnega filma smo se v oddaji Razgledi in razmisleki z njo pogovarjali o tej poti, na katero se je podala s svojim filmom (Foto: Film2 Productions).