Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Netopir je najbolj priljubljena opereta Johanna Straussa. Uglasbeno zgodbo o vrsti prevar, preoblek in lažnih identitet družbe, ki zaživi šele, ko se stemni, vse skupaj pa se razreši šele ob zori, boste videli v izvedbi solistov in ansamblov Opere in baleta SNG Ljubljana. Nastopajo: Janez Hočevar - Rifle (Frosch), Milena Morača (Rozalinda), Karel Jerič (Eisenstein), Jurij Reja (Alfred), Dunja Spruk (Adela), Jaka Jeraša (Falke), Ferdinand Radovan (Frank), Jože Kores (Orlovski). Orkester in balet SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Igor Švara, koreograf Ivo Kosi. Režiser predstave Zvone Šedlbauer, TV-režiser Andrej Stojan.
Netopir je najbolj priljubljena opereta Johanna Straussa. Uglasbeno zgodbo o vrsti prevar, preoblek in lažnih identitet družbe, ki zaživi šele, ko se stemni, vse skupaj pa se razreši šele ob zori, boste videli v izvedbi solistov in ansamblov Opere in baleta SNG Ljubljana. Nastopajo: Janez Hočevar - Rifle (Frosch), Milena Morača (Rozalinda), Karel Jerič (Eisenstein), Jurij Reja (Alfred), Dunja Spruk (Adela), Jaka Jeraša (Falke), Ferdinand Radovan (Frank), Jože Kores (Orlovski). Orkester in balet SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Igor Švara, koreograf Ivo Kosi. Režiser predstave Zvone Šedlbauer, TV-režiser Andrej Stojan.
Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.
Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.
Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.
Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.
Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.
Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.
Sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Vile, škrati, nimfe, palčki, favni, zmaji, vilinci, pastirske ljubezni, stari miti in legende ter druga fantastična bitja v svetu glasbene umetnosti.
Sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Vile, škrati, nimfe, palčki, favni, zmaji, vilinci, pastirske ljubezni, stari miti in legende ter druga fantastična bitja v svetu glasbene umetnosti.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik.
»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik.
France Prešeren ni le naš največji pesnik; po novem je tudi glavni junak najnovejše slovenske kriminalke.
France Prešeren ni le naš največji pesnik; po novem je tudi glavni junak najnovejše slovenske kriminalke.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oddajo Oddaljeni zvočni svetovi bomo še drugič po vrsti posvetili praznovanju. Slišali bomo različne primere praznovanj z vsega sveta, predvsem pa seveda plesno glasbo, ki praznovanja največkrat spremlja. V tokratni oddaji bomo slišali primere iz Evrope, Azije in arabskega sveta. Razlogi za praznovanje so po svetu res lahko različni, vendar pa sta ozračje in predvsem želja po dobrem skupna vsem.
Oddajo Oddaljeni zvočni svetovi bomo še drugič po vrsti posvetili praznovanju. Slišali bomo različne primere praznovanj z vsega sveta, predvsem pa seveda plesno glasbo, ki praznovanja največkrat spremlja. V tokratni oddaji bomo slišali primere iz Evrope, Azije in arabskega sveta. Razlogi za praznovanje so po svetu res lahko različni, vendar pa sta ozračje in predvsem želja po dobrem skupna vsem.
Akademska slikarka Cita Potokar se je rodila 28. novembra leta 1915, umrla je leta 1993, deset let prej pa je na prošnjo tedanjega urednika Cirila Stanija pred mikrofonom našega radia razmišljala o svojem življenju in delu. Cita Potokar je bila vsestransko ustvarjalna, pisala je tudi pesmi, eno poslušamo v oddaji, že od ranih let pa sta jo zanimali predvsem risba in slika. Sama je povedala: ''Risala sem neznansko rada, risalni blok je bil pripet na moja oblačila.''
Akademska slikarka Cita Potokar se je rodila 28. novembra leta 1915, umrla je leta 1993, deset let prej pa je na prošnjo tedanjega urednika Cirila Stanija pred mikrofonom našega radia razmišljala o svojem življenju in delu. Cita Potokar je bila vsestransko ustvarjalna, pisala je tudi pesmi, eno poslušamo v oddaji, že od ranih let pa sta jo zanimali predvsem risba in slika. Sama je povedala: ''Risala sem neznansko rada, risalni blok je bil pripet na moja oblačila.''
Predstavljamo fenomen znamenitega Mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, v katerem so prepevali revni otroci iz rudarskih družin. V tridesetih letih 20. stoletja je zbor pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Avgusta Šuligoja osvajal evropske glasbene odre, med drugim je navdušil v Beogradu, na Dunaju in v Pragi, leta 1938 pa je nastopil v prvem neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana v Severno Ameriko. Prenos je šel prek Ženeve in Londona, prenašalo ga je 110 ameriških radijskih postaj, po nekaterih podatkih so ga spremljali trije milijoni poslušalcev. V arhivu Radia Slovenija hranimo posnetek z odlomki tega prenosa in to je tudi edini ohranjeni tonski posnetek petja Trboveljskega slavčka.
Predstavljamo fenomen znamenitega Mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, v katerem so prepevali revni otroci iz rudarskih družin. V tridesetih letih 20. stoletja je zbor pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Avgusta Šuligoja osvajal evropske glasbene odre, med drugim je navdušil v Beogradu, na Dunaju in v Pragi, leta 1938 pa je nastopil v prvem neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana v Severno Ameriko. Prenos je šel prek Ženeve in Londona, prenašalo ga je 110 ameriških radijskih postaj, po nekaterih podatkih so ga spremljali trije milijoni poslušalcev. V arhivu Radia Slovenija hranimo posnetek z odlomki tega prenosa in to je tudi edini ohranjeni tonski posnetek petja Trboveljskega slavčka.
Božični in novoletni prazniki se končujejo, še malo in v življenje se bo vrnila vsakdanjost. Za nekaj minut se bomo vseeno vrnili k praznovanju in novoletnemu koncertu Dunajskih filharmonikov, ki vsako leto pritegne več milijonov poslušalcev in gledalcev k radijskim in televizijskim sprejemnikom. Objavljamo odlomek iz knjige angleškega pisatelja Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi (leta 2021 je izšla pri Cankarjevi založbi). V njem avtor, novinar z doktoratom iz zgodovine arhitekture, strokovnjak za Plečnika, nekdanji hornist ljubljanske Opere ter v letih padca Berlinskega zidu dopisnik Timesa piše o dunajskem glasbenem svetu in enem najznamenitejših svetovnih orkestrov, Dunajskih filharmonikih. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, tonska mojstra Vladimir Jovanović in Maks Pust.
Božični in novoletni prazniki se končujejo, še malo in v življenje se bo vrnila vsakdanjost. Za nekaj minut se bomo vseeno vrnili k praznovanju in novoletnemu koncertu Dunajskih filharmonikov, ki vsako leto pritegne več milijonov poslušalcev in gledalcev k radijskim in televizijskim sprejemnikom. Objavljamo odlomek iz knjige angleškega pisatelja Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi (leta 2021 je izšla pri Cankarjevi založbi). V njem avtor, novinar z doktoratom iz zgodovine arhitekture, strokovnjak za Plečnika, nekdanji hornist ljubljanske Opere ter v letih padca Berlinskega zidu dopisnik Timesa piše o dunajskem glasbenem svetu in enem najznamenitejših svetovnih orkestrov, Dunajskih filharmonikih. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, tonska mojstra Vladimir Jovanović in Maks Pust.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Joanna Łępicka se je rodila leta 1995 na skrajnem severno vzhodnem robu Poljske, zdaj pa živi v Krakovu, kjer je tudi doštudirala polonistiko. Leta 2023 je izdala zbirko Delovni zvezek, ki je bila nominirana že za več nagrad, bila pa je tudi nagrajena kot najboljši pesniški prvenec. Nagrado je dobila tudi za projekt druge zbirke, katere pesmi zdaj objavlja v revijah. Iz takega bloka v Tvurčošči, najstarejšem in zelo cenjenem mesečniku (Twórczość), smo izbrali pričujočo pesem v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Joanna Łępicka se je rodila leta 1995 na skrajnem severno vzhodnem robu Poljske, zdaj pa živi v Krakovu, kjer je tudi doštudirala polonistiko. Leta 2023 je izdala zbirko Delovni zvezek, ki je bila nominirana že za več nagrad, bila pa je tudi nagrajena kot najboljši pesniški prvenec. Nagrado je dobila tudi za projekt druge zbirke, katere pesmi zdaj objavlja v revijah. Iz takega bloka v Tvurčošči, najstarejšem in zelo cenjenem mesečniku (Twórczość), smo izbrali pričujočo pesem v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Christiana in Sebastiana Bacha, Telemanna in Ville Lobosa v prvem, Irelanda v drugem ter Mozarta, Paganinija, Koechlina, Respighija, Haydna in Brahmsa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Christiana in Sebastiana Bacha, Telemanna in Ville Lobosa v prvem, Irelanda v drugem ter Mozarta, Paganinija, Koechlina, Respighija, Haydna in Brahmsa v tretjem delu.
Skladateljska nagrada jazzon, ki se podeljuje slovenskim avtorjem, starim do 30 let, je pomemben dejavnik krepitve ustvarjalnosti mladih glasbenikov pri nas. Letos je nagrado jazzon za skladbo Catharsis prejel nadobudni mladi pianist Matic Štemberger, ki se je ob tej priložnosti predstavil s samostojnim koncertom v okviru 23. mednarodnega festivala Jazzinty v Novem mestu. Zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo Matic Štemberger na klavirju, Žiga Smrdel na bobnih in Peter Smrdel na kontrabasu, je izvedla avtorske skladbe s svojega prvenca Catharsis. Režiser Aljaž Bastič.
Skladateljska nagrada jazzon, ki se podeljuje slovenskim avtorjem, starim do 30 let, je pomemben dejavnik krepitve ustvarjalnosti mladih glasbenikov pri nas. Letos je nagrado jazzon za skladbo Catharsis prejel nadobudni mladi pianist Matic Štemberger, ki se je ob tej priložnosti predstavil s samostojnim koncertom v okviru 23. mednarodnega festivala Jazzinty v Novem mestu. Zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo Matic Štemberger na klavirju, Žiga Smrdel na bobnih in Peter Smrdel na kontrabasu, je izvedla avtorske skladbe s svojega prvenca Catharsis. Režiser Aljaž Bastič.
Oddaja bo v duhu novoletnih koncertov, izpolnjena s skladbami nepozabnega avstrijskega skladatelja Johanna Straussa. Dve plošči priredb Straussovih valkov in polk je posnel nekoč najboljši evropski veliki jazzovski orkester – Vienna Art Orchestra. Izbrali smo nekatere najbolj prepoznavne.
Oddaja bo v duhu novoletnih koncertov, izpolnjena s skladbami nepozabnega avstrijskega skladatelja Johanna Straussa. Dve plošči priredb Straussovih valkov in polk je posnel nekoč najboljši evropski veliki jazzovski orkester – Vienna Art Orchestra. Izbrali smo nekatere najbolj prepoznavne.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Med 16 pesniškimi zbirkami Ivana Dobnika, slovenskega pesnika, esejista, literarnega kritika, prevajalca ter odgovornega urednika revije Poetikon, je tudi zbirka Pred začetkom. Pesmi iz nje, ki zastavljajo veliko vprašanj prav o času in začetkih – takih in drugačnih –, so se nam zdele zelo primerna izbira za začetek novega koledarskega leta. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Med 16 pesniškimi zbirkami Ivana Dobnika, slovenskega pesnika, esejista, literarnega kritika, prevajalca ter odgovornega urednika revije Poetikon, je tudi zbirka Pred začetkom. Pesmi iz nje, ki zastavljajo veliko vprašanj prav o času in začetkih – takih in drugačnih –, so se nam zdele zelo primerna izbira za začetek novega koledarskega leta. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Vabimo vas v družbo Haydnove glasbe, njegove Terezijine maše/Theresienmesse. Posnetek je nastal julija lani v župnijski cerkvi v Stainzu v Avstriji v okviru Festivala Styriarte. Nanj so se ujeli Zbor Arnolda Schönberga ter Festivalski orkester in solisti: sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli, mezzosopranistka Maria Hegele, tenorist Aco Biščević in baritonist Damien Gastl: vsi pod dirigentskim vodstvom Michaela Hofstetterja.
Vabimo vas v družbo Haydnove glasbe, njegove Terezijine maše/Theresienmesse. Posnetek je nastal julija lani v župnijski cerkvi v Stainzu v Avstriji v okviru Festivala Styriarte. Nanj so se ujeli Zbor Arnolda Schönberga ter Festivalski orkester in solisti: sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli, mezzosopranistka Maria Hegele, tenorist Aco Biščević in baritonist Damien Gastl: vsi pod dirigentskim vodstvom Michaela Hofstetterja.
Sloviti argentinsko-ameriški skladatelj, pianist, dirigent in aranžer Lalo Schifrin je trikrat gostoval v Sloveniji in v Mariboru izvedel tri koncertne sporede s simfoničnim orkestrom Mariborske filharmonije. Šestindvajsetega junija 2025 je preminil v 94. letu.
Sloviti argentinsko-ameriški skladatelj, pianist, dirigent in aranžer Lalo Schifrin je trikrat gostoval v Sloveniji in v Mariboru izvedel tri koncertne sporede s simfoničnim orkestrom Mariborske filharmonije. Šestindvajsetega junija 2025 je preminil v 94. letu.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa, pravi umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev od pozne antike do renesanse posvetila tudi v magistrski nalogi. Kako so čas dojemali v srednjem veku, smo se z njo pogovarjali ob izteku leta 2021.
December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa, pravi umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev od pozne antike do renesanse posvetila tudi v magistrski nalogi. Kako so čas dojemali v srednjem veku, smo se z njo pogovarjali ob izteku leta 2021.
Studio Hendrix je v letu 2025 odzvanjal tudi jazzovsko pestro. V oddaji Jazz v Hendrixu, ki jo pripravlja Mojca Maljevac, smo gostili kar 13 zasedb, ki so se nam predstavile z odličnimi in samosvojimi avtorskimi zgodbami. Z nami so bili: Klara Veteršek in Jazz sindikat, Toni Lah Quintet, David Mozetič Quintet, Teo Collori Trio, Band-it Orchestra, Pickpocket swingers, Godalni orkester Stretto in Izidor Erazem Grafenauer, Big Band Cerknica in Goran Krmac, Ablaye Cissoko in Cyrille Brotto, Soul Encounters, Tonč Feinig & band, Slovenia Ska Collective ter Gaj Bostič Sextet. Raznolike glasbene projekte smo preleteli in ponujamo vam jih v pokušino. Uživajte in vabljeni v novo sezono!
Studio Hendrix je v letu 2025 odzvanjal tudi jazzovsko pestro. V oddaji Jazz v Hendrixu, ki jo pripravlja Mojca Maljevac, smo gostili kar 13 zasedb, ki so se nam predstavile z odličnimi in samosvojimi avtorskimi zgodbami. Z nami so bili: Klara Veteršek in Jazz sindikat, Toni Lah Quintet, David Mozetič Quintet, Teo Collori Trio, Band-it Orchestra, Pickpocket swingers, Godalni orkester Stretto in Izidor Erazem Grafenauer, Big Band Cerknica in Goran Krmac, Ablaye Cissoko in Cyrille Brotto, Soul Encounters, Tonč Feinig & band, Slovenia Ska Collective ter Gaj Bostič Sextet. Raznolike glasbene projekte smo preleteli in ponujamo vam jih v pokušino. Uživajte in vabljeni v novo sezono!
Tokrat se bomo podali v Koncertno dvorano v St. Irénée – občino v regiji Quebec v Kanadi, kjer sta 26. julija lani v sklopu Festivala Le Domaine Forget de Charlevoix zazveneli deli Felixa Mendelssohna in Cesarja Francka. Glasbeniki: violinisti – Ramsey Husser, Aaron Schwebel, Marianne Dugal, Annick Roussin, violista – Jean-Baptiste Magnon, Isaak Chalk in violončelistki – Elizabeth Dolin, Chloé Dominguez so se v prvem delu predstavili z Oktetom v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna.
Tokrat se bomo podali v Koncertno dvorano v St. Irénée – občino v regiji Quebec v Kanadi, kjer sta 26. julija lani v sklopu Festivala Le Domaine Forget de Charlevoix zazveneli deli Felixa Mendelssohna in Cesarja Francka. Glasbeniki: violinisti – Ramsey Husser, Aaron Schwebel, Marianne Dugal, Annick Roussin, violista – Jean-Baptiste Magnon, Isaak Chalk in violončelistki – Elizabeth Dolin, Chloé Dominguez so se v prvem delu predstavili z Oktetom v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Kako se v romanih in kratkih zgodbah aktualnega prejemnika Nobelove nagrade za književnost prepletata eksistencialna groza in bivanjski nesmisel na eni strani ter presežna lepota stvarstva in jezika na drugi?
Kako se v romanih in kratkih zgodbah aktualnega prejemnika Nobelove nagrade za književnost prepletata eksistencialna groza in bivanjski nesmisel na eni strani ter presežna lepota stvarstva in jezika na drugi?
Posebno mesto v Jarrettovi karieri predstavljajo solistični koncerti. Plošča The Bordeaux Concert je bila posneta v živo v francoskem Bordeauxu, v dvorani nacionalne opere, 6. julija 2016. Izšla je pri založbi ECM Manfreda Eicherja.
Posebno mesto v Jarrettovi karieri predstavljajo solistični koncerti. Plošča The Bordeaux Concert je bila posneta v živo v francoskem Bordeauxu, v dvorani nacionalne opere, 6. julija 2016. Izšla je pri založbi ECM Manfreda Eicherja.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kitajci kar dvakrat vstopijo v novo leto, najprej po svetovnem koledarju, čez nekaj tednov pa še po svojem. Kitajski pesnik Li Taipo ali Li Bai iz 8. stoletja je na zahod prodrl prek japonskih in pozneje ameriških prevodov, v slovenščino pa ga je prepesnil Alojz Gradnik. Tudi njegovo pesem Vprašanje, ki jo lahko beremo kot različico slovitega izreka Horaca: Carpe diem. Prevajalec Alojz Gradnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2017.
Kitajci kar dvakrat vstopijo v novo leto, najprej po svetovnem koledarju, čez nekaj tednov pa še po svojem. Kitajski pesnik Li Taipo ali Li Bai iz 8. stoletja je na zahod prodrl prek japonskih in pozneje ameriških prevodov, v slovenščino pa ga je prepesnil Alojz Gradnik. Tudi njegovo pesem Vprašanje, ki jo lahko beremo kot različico slovitega izreka Horaca: Carpe diem. Prevajalec Alojz Gradnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.
Prvi Literarni večer v letošnjem letu posvečamo Richardu Englanderju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu starosti leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične »prozne skice« ter aforistične »drobce«, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega prismuknjenca, ki je bil naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga ni izčrpalo nestanovitno življenje v hotelih, kavarnah in sanatorijih. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, je pripravila Stana Anželj, ki je zanjo tudi prevedla nekaj proznih skic. Interpretirajo dramski igralci Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, vezno besedilo bere Eva Longyka Marušič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh.
Prvi Literarni večer v letošnjem letu posvečamo Richardu Englanderju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu starosti leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične »prozne skice« ter aforistične »drobce«, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega prismuknjenca, ki je bil naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga ni izčrpalo nestanovitno življenje v hotelih, kavarnah in sanatorijih. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, je pripravila Stana Anželj, ki je zanjo tudi prevedla nekaj proznih skic. Interpretirajo dramski igralci Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, vezno besedilo bere Eva Longyka Marušič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh.
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v lanski sezoni izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v lanski sezoni izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.
Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.
Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.
Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.
Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.