Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Galeriji Vžigalica se je začetek tedna odprla šesta razstava v ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji, ki je tokrat posvečena Pomurju. Cikel, ki si je zadal povezovanje Ljubljane z aktualnimi regionalnimi umetniškimi iniciativami in skupinami tokrat prek ustvarjanja Društva prekmurske pobude ONEJ in trinajstih umetnikov, ki v Pomurju dejansko živijo in ustvarjajo, ne želi v ospredje postavljati arhetipskih značilnosti regionalnih klišejev, marveč raje ponuditi drugačen pogled na pomursko umetnost. S kuratorjem razstave Janijem Pirnatom se je v Galeriji Vžigalica pogovarjal Matic Ferlan. (foto: Gregor Purgaj, "Velika zmaga")
Obiskali smo pregledno razstavo Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni. 89-letni italijanski umetnik je eden najpomembnejših umetnikov 20. stoletja in vodilni predstavnik gibanja arte povera. Tako imenovana revna umetnost je nastala v šestdesetih letih v Italiji kot upor proti političnim, ekonomskim in kulturnim ustanovam. V studio prihaja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki bo med drugim pojasnila proračun za leto 2023. Pogovarjali smo se s skladateljem Matejem Boninom. RTV Simfoniki so namreč na uvodnem koncertu cikla Kromatika krstno izvedli tudi njegovo skladbo Eppur si muove IV. Podobno kot v seriji Gimnastika nesmisla Bonin raziskuje fenomen odnosov, hierarhije, sodelovanja. Uspelo nam je intervjuvati do medijev precej zadržanega glasbenika Marka Kozeleka, ki nastopa tudi pod imenom Sun Kil Moon. Gostobeseden je na odru in, presenetljivo, tudi v zasebnem pogovoru, če vanj seveda privoli, kar ni ravno pogosto. S kitaro in govorjeno besedo je nastopil na svojem drugem koncertu pri nas, v intimnem, polmračnem vzdušju Kina Šiška. Še do konca tega tedna si je v Galeriji Simulaker v Novem mestu mogoče ogledati razstavo slik Neže Perovšek. Slikarka mlajše generacije, ki še končuje študij na ljubljanski likovni akademiji, šele dobro vstopa na naše umetniško prizorišče. Vendar je s svojim delom že opozorila nase, zato smo hoteli izvedeti več. Obiskali smo njeno razstavo in atelje.
Karol Szymanowski se je rodil 6. oktobra leta 1882 in velja za najpomembnejšega poljskega skladatelja po Fredericu Chopinu in enega osrednjih poljskih skladateljev prve polovice dvajsetega stoletja. Na začetku se je še zgledoval po nemški pozni romantiki, pozneje pa je razvil impresionistični, skoraj atonalni glasbeni jezik. Karol Szymanowski je odraščal v kulturnem ozračju premožne plemiške družine, ki je bila vsa predana glasbi. Do leta 1900 je napisal že nekaj manjših klavirskih skladb, med njimi tudi 9 preludijev, ki jih poznamo kot opus št. 1. Leta 1901 je odšel v Varšavo, kjer je študiral na Konservatoriju, v tem času pa se je pridružil skupini mladih skladateljev Mlada Poljska, ki je uveljavljala novo poljsko glasbo.
V Pesmi v žepu se nam z novim albumom »Dobro jütro« predstavlja Mihael Leopold oziroma radgonski reper Leopold I. Na prvencu, pod katerega se podpisuje producent Vid Turica, nam Leopold I. skozi dvanajst pesmi v neposredni in dramaturško razgibani pripovedni maniri naslika konstelacijo pogledov na življenje, podanih z različnih perspektiv. Iskrena, kritična, a obenem naravnost simpatična izpoved predstavnika mlajše generacije je začinjena z melodiko radgonskega narečja in domišljenim glasbenim prispevkom gostujočih glasbenikov.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
Tokrat bodo v ospredju mladi, povezani v Mladinski Epi center Piran. Ob 20. obletnici obstoja Mladinskega EPI centra Piran je nastal kratek dokumentarni film z naslovom Zgodba ene družine. V studiu gostimo vodjo Epi centra, Lado Tancer.
Leta 1930 rojeni ameriški pesnik, eden redkih še živih pripadnikov ožjega kroga beatniške generacije, Gary Snyder je izdal prek petnajst knjig poezije, pa tudi nekaj knjig esejev. Poezijo, vsako pesem in celoten pesniški opus Garyja Snyderja, preveva močan vpliv tradicionalnega vzhodnoazijskega dojemanja sveta in duhovno izročilo ameriških staroselcev. Pesmi Snyderja beremo kot neskončen haiku, prežet s prvinskim, otroškim čudenjem, navdušenjem in ljubeznijo do vsega in vsakogar, do žive in nežive narave. Avtor dramatizacije Jure Jakob, prevajalec Tone Škrjanec, interpreta Primož Pirnat, Pavle Ravnohrib, režiser Igor Likar, napovedovalca Lidija Hartman, Bernard Stramič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Aleks Pirkmajer, Sebastjan Mulej. urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2011.
V Ljubljani se je začel 28. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki ga je odprla razstava Jug v nas, na ogled na treh različnih lokacijah. Osrednji poudarek letošnjega festivala je presečišče med spolom in raso, s katerim bo festival odprl neprijetno vprašanje o tem, kdo koga ponižuje in zakaj. Številni dogodki bodo do konca tedna potekali tudi v sklopu mednarodnega festivala stripa Tinta, ki med drugim gosti ameriškega stripovskega mojstra Petra Kuperja. S podelitvijo nagrad za slovensko oblikovanje, pa se je v atriju ljubljanske Mestne hiše začel Mesec oblikovanja, ki bo z različnimi dogodki in razstavami na številnih lokacijah izpostavil izjemne oblikovalske dosežke pri nas in v regiji. V Kinoteki pa so pripravili razstavo Kader–sekvenca–revija in dogodek ob izidu jubilejne 60. številke specializirane strokovne revije s področja filma in televizije Ekran.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Babno Polje je kraj ob južni meji, najbolj znan po ostrem podnebju, saj so tam izmerjene najnižje temperature pri nas. Se je pa v kraju od nekdaj marsikaj zanimivega dogajalo in leta 1997 je Babno Polje obiskala radijska ekipa in tam poleg pripovedi posnela tudi nekaj ljudskih pesmi, ki jih poslušamo skupaj s še nekaterimi iz bližnjih krajev.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Nemški čembalist, pianist in specialist za staro glasbo Siegbert Rampe je pred sedemnajstimi leti začel snemati Mozartovo glasbo na ustreznih zgodovinskih glasbilih – čembalu, klavirju in klavikordu. Veliko skladb, ki smo jih dotlej slišali le na klavirju, je predstavil v povsem drugačni luči. Poleg znanih klavirskih sonat, variacij in drugih skladb je kot prvi posnel tudi vse zgodnejše sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovani Londonski zvezek, pa tudi menuete, nemške plese in baletno glasbo v izvirnih klavirskih različicah.
»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Annie Ernaux slovi predvsem po avtobiografskem značaju svojih literarnih del. Pozornost bralske javnosti pa je pritegnila z romanom Mesto iz leta 1984, v katerem je raziskovala življenje v majhnem francoskem mestu, napetosti med družbenimi razredi in predvsem svoj odnos z očetom. Odlomek je za naše literarne oddaje prevedel Andrej Peric, ki ga je pred mikrofon povabil Gregor Podlogar. Foto: MMC/EPA
19. januarja je na koncertu iz cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila violinistka Vivijana Rogina. VITO ŽURAJ: ALBUMSKI LIST JOHANNES BRAHMS: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR ŠT. 1 V G-DURU, OP. 78
»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je danes tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Podrobnosti v oddaji, v kateri bomo prelistali tudi novosti Cankarjeve založbe ter vas povabili na 28. festival Mesto žensk.
Nobelovo nagrado za književnost za leto 2022 prejme francoska književnica Annie Ernaux in sicer za »pogum in klinično ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« so ob razglasitvi pred nekaj urami pojasnili v imenu Švedske akademije.Literatura Annie Ernaux je izrazito avtobiografska, a prepredena z družbenimi temami. V ozadju je družbena, objektivna, zgodovinska resničnost, v ospredju pa osebne izkušnje, doživljanje in spomin nanje. Odnos s starši, najstniška leta, poroka, strastna ljubezen, očetova in materina smrt, rak, Alzheimer … vse to je našlo pot v njeno pisanje, vse je osebno in hkrati blizu marsikomu – Annie Eranux je priljubljena tako pri kritikih kot pri širšem bralstvu. V slovenščini je v prevodu Maide Alilović izšel le njen najbolj znani roman Leta. »Knjiga Leta skuša rešiti vse, kar smo v francoski družbi preživljali od druge svetovne vojne naprej, hkrati pa sem skušala rešiti svoje lastno življenje … Pomembno pri tem je, da obojega, se pravi svojega življenja in dogodkov ter sprememb v družbi, nisem hotela ločevati,« je Annie Ernaux ob izidu prevoda za Radio Slovenija povedala kolegici Tadeji Krečič. Annie Ernaux kljub svojim 82 letom še vedno piše, prav pred nekaj meseci je založba Gallimard izdala njen roman Mladenič. Foto: EPA
"Glasba je več kot vir čutnih užitkov in globokih čustev. Ta vir, čeprav dragocen, je le naključen kotiček v širnem svetu glasbene umetnosti. Tisti, ki ne najde popolnega zadovoljstva v preprostem nizu dobro zgrajenih akordov, v lepoti njihovega aranžmaja, ni ravno ljubitelj glasbe." Camille Saint-Saëns Zgodilo se je že velikokrat, da je človek neizmerljivega talenta, človek, od katerega se ne pričakuje nič manj kot velike zgodbe, v svoji genialni nadarjenosti zbledel v povprečno služenje svojim neverjetnim danostim. Če ob tej trditvi pomislimo na Glazunova in Richarda Straussa, bi se številni strinjali, da v veliki meri označuje tudi Camilla Saint-Saënsa.
Srečanje mladih birojev iz Slovenije in Avstrije
Ko govorimo o Unescovi zaščiti svetovne dediščine, nam pogosto pride na misel Italija. Nič čudnega: naša zahodna soseda ima na seznamu snovne kulturne in naravne dediščine največ vpisov med vsemi državami sveta. Dejstvo po navadi pospravimo s pomislijo, da gre pač za kulturno in zgodovinsko izredno bogato državo. Toda v resnici gre za premišljeno politično strategijo, s katero Italija že desetletja postavlja temelje gospodarske panoge, ki bi ji lahko rekli kar "unescovski turizem". Kako deluje, je v deželi Benečija in drugod po državi raziskoval naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Foto:Civvi - Proseccovi griči med Valdobbiadenom in Coneglianom nad Trevisom https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vista_da_Santo_Stefano_Valdobbiadene.jpg
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je pred kratkim izšla knjiga Maksime in misli francoskega moralista/filozofa Nicolasa de Chamforta. Kot prevajalec Chamforta in avtor spremne besede se je podpisal Primož Vitez. Ta je pred kratkim pri založbi Sanje objavil tudi knjižico francoske filozofinje Simone Weil z naslovom O ukinitvi političnih strank (ob naslovnem besedilu vsebuje knjižica še avtoričino besedilo O molitvi Oče naš). Obe knjigi predstavlja Primož Vitez v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, Chamforta izčrpno in Simone Weil nekoliko manj. Nikar ne zamudite.
Vračamo se v čas po Logarjevi selitvi v Beograd, v leto 1927, ko je v Pragi končal študij, rojstno Reko pa je preplavljalo fašistično nasilje. Kot piše Adriana Sabo v članku z naslovom "Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji", se je Logar, tako kot drugi praški učenci, na Češkem srečal s tedaj aktualnimi glasbenimi idejami, ki so zajemale širjenje tonalitete z bogato uporabo kromatike, komponiranje atonalnih in atematskih stvaritev, ter sproščanje forme, stran od strogih okvirov in fiksnih strukturnih modelov. Slišali bomo tri Logarjeva dela iz tega obdobja: Sonatino za violino in klavir, Godalni kvartet s serenado ter Trio giocoso za dve violi in violončelo.
Viktor Parma je z Zlatorogom želel ustvariti tip opere, ki postopno prehaja v glasbeno dramo, vendar si je zadal malce preveč nalog hkrati. Pa vendar: kljub širokopotezni zamisli in njeni bolj popreproščeni realizaciji Zlatorogu vendarle pripada prav posebna vloga v zgodovini slovenske operne ustvarjalnosti.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
William Stanley Merwin (1927 – 1919) je eden najpomembnejših sodobnih ameriških pesnikov in prevajalcev, dobitnik številnih eminentnih nagrad – med drugim je kar dvakrat prejel Pulitzerjevo nagrado. Izbor njegove poezije pod naslovom Beseda v svinčniku smo leta 2013 dobili v slovenščini. Pripravil in prevedel ga Miha Avanzo, iz te knjige je izbrana tudi pesem Prehod. Prevedel: Miha Avanzo. Interpretira: Blaž Šef.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na indijsko-britanskega pisatelja Salmana Rushdieja, avtorja romana Satanski stihi, je bila leta 1989 zaradi kritike islama razpisana fatva. Knjiga je najprej razburila britanske muslimane, za njimi pa tudi muslimane po svetu. Po več desetletjih od izreka smrtne obsodbe je napadalec Rushdieja avgusta letos večkrat zabodel. Kaj pomeni svoboda govora in kaj svoboda umetniške besede? Kje, če sploh, so meje? Gostje: dr. Primož Šterbenc, Tanja Tuma, dr. Mirt Komel in dr. Blaž Zabel Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Vsak večer prepletem prste je druga knjiga poezije Patricije Šašek (1973), po izobrazbi filozofinje. Avtorica v njej tematizira poetološka vprašanja, predvsem pa bivanje, kot se nam to razkriva v fragmentih vsakdana. Jezik njene poezije je jedrnat, a v tej jedrnatosti razprt – ne le pomensko, tudi zvočno. Režiser Klemen Markovčič, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Vojko Kokot. Urednica oddaje Tina Kozin.
Poslušamo dve plošči, koncertna posnetka, izdana na ploščah: sodelovanje Keitha Rowea in Michaela Pisara ter trio Looper na koncertu, zabeleženem v Ljubljani, na festivalu Neposlušno.
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Kadar se srečamo z zanimivimi ljudmi, je dobro, da si ta srečanja zapomnimo. Tokrat se avtor oddaje profesor Pavel Mihelčič spominja srečanj s poljskimi skladatelji. Poljska je glasbeno zelo razvita in je tudi za zahodni svet zanimiva. To velja tako za njeno preteklost kakor tudi za čas, ki ga živimo.
Pretekli teden je bila v Mariboru premiera opere La Gioconda Amilcareja Ponchiellija, pred tem pa sta v sklopu koncertov Festivala Maribor v tamkajšnji Unionski dvorani nastopila komorna skupina pianista Simona Tŕpčeskega ter Transilvanski državni filharmonični orkester. Sledila bosta še kratka prispevka o novi sezoni – prvem koncertu abonmaja »Sodobne orkestrske skladbe« orkestra Slovenske filharmonije, ter o koncertu Inštituta .abeceda – RECITAL II – infra, norma, meta.
Tudi tokratno oddajo posvečamo glasbi Marija Kogoja; letos je namreč minilo 130 let od njegovega rojstva. Samospevu se je zapisal že v zgodnjem ustvarjalnem obdobju, z njim je skladateljsko pot tudi strnil. To ne preseneča; umetniku z izrazito ekspresionističnimi nazori je ta zvrst očitno ponujala največ možnosti za izpoved globokih, intimnih osebnih občutkov. Hkrati je dokumentirala razvojno pot njegove samosvoje glasbene govorice, katere osrednje merilo je bil vedno notranji izraz.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je pozvala k ustreznemu financiranju slovenske avdiovizualne industrije. Kot so opozorili, sektor že od leta 2018, ko je bila prvič podana zaveza o povečanem financiranju Slovenskega filmskega centra na 11 milijonov evrov, zaman čaka na obljubljeno.
Letos praznujemo stoto obletnico rojstva velikega kontrabasista in komponista. Bil je brezkompromisen in hitre jeze, včasih tudi nasilen. Znan je primer, ko je z odra nagnal skoraj vse glasbenike in nadaljeval samo z ritem sekcijo. Ali pa, ko je zaradi hrupnega klubskega občinstva v jezi razbil svoj dragoceni kontrabas vreden dvajset tisoč dolarjev. Poslušajte koncert, ki ga je leta 1975 posnel Finski radio na festivalu v Helsinkih.
Danes se začenja festival stripa Tinta, ki predstavlja vrhunce in raznolikost domače stripovske produkcije ter projekte, ki presegajo meje stripa in vstopajo v živahen dialog z drugimi umetniškimi zvrstmi. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo posvetili tudi razstavi Prelomi, ob 60-letnici smrti likovnega umetnika Vladimirja Lamuta ter razstavi O svetlobi v Tehniškem muzeju Slovenije. Spomnili se bomo Giuseppeja Tartinija, čigar 330. obletnico rejstvo letos obeležujemo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vladimir Lamut, Latinska četrt, litografija, 1959. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Festival stripa, ki vsako leto oktobra poteka v Kinu Šiška ter na drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod, je osrednji stripovski dogodek v slovenskem prostoru. Festival prinaša kopico stripovskih razstav, pogovorov, predavanj in delavnic, pa tudi program za otroke. V ospredju so priznani mednarodni gosti, med njimi nemški vizualni umetnik ATAK. V okviru festivala bo v Kinu Šiška potekal tudi tradicionalni stripovski sejem s pregledom letošnje stripovske letine in ponudbo izdaj domačih stripovskih založnikov ter obsejemskim dogajanjem, ki se bo zaključil s podelitvijo nagrad zlatirepec za najboljše izvirne in prevodne stripovske izdaje leta. Foto: Festival Tinta
Petminutna ironična basen prikaže nesmisel obračunov z drugače mislečimi. Režiserka: Magda Lapajne; dramaturg: Pavel Lužan; tonski mojster: Jure Culiberg. Lev – Srečo Špik; Paznik – Franc Markovčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1993.
Poslušajte skladbe iz zakladnice poljske glasbe 19. stoletja. V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb skladateljev iz Poljske, ki sta ustvarjala v 19. stoletju: Fryderyka Chopina in Henryka Wieniawskega. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo z gostujočimi glasbeniki izvedli Andante spianato in Veliko briljantno polonezo za klavir in orkester v Es-duru, op. 22, Fryderyka Chopina, samospeve iz Chopinove zbirke Poljske pesmi, opus posthumni 74 za glas in klavir, Briljantno polonezo v D-duru, op. 4, in prvi stavek Koncerta za violino in orkester Henryka Wieniawskega. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 6. oktobra, ob 5.05.
