Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Urednik filmskega programa Iztok Polanc v sklopu cikla oskarjevcev na Televiziji Slovenija predstavlja film Kit. Vloga v tej pretresljivi komorni drami, ki jo je spretno režiral Darren Arronofsky, je igralcu Brendanu Fraserju prinesla oskarja za najboljšo glavno moško vlogo.
Urednik filmskega programa Iztok Polanc v sklopu cikla oskarjevcev na Televiziji Slovenija predstavlja film Kit. Vloga v tej pretresljivi komorni drami, ki jo je spretno režiral Darren Arronofsky, je igralcu Brendanu Fraserju prinesla oskarja za najboljšo glavno moško vlogo.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
V satirični kratki igri avtor na izviren način razmišlja o prihodnosti medijev. Sooča neselektivni medijski svet, ki posreduje vse mogoče informacije, na drugi strani pa razvoj visoke tehnologije, kloniranega človeka, ki lahko vse zna, a ničesar ne čuti. Režiser: Zmago Frece Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Moški - Ivan Lotrič Jola - Ljerka Belak Polde - Bogomir Veras Glas - Jožef Ropoša Vrata - Simona Juvan Dvigalo - Barbara Žefran Stol - Mojca Fatur Zid - Tomaž Gubenšek Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta junija 2007.
V satirični kratki igri avtor na izviren način razmišlja o prihodnosti medijev. Sooča neselektivni medijski svet, ki posreduje vse mogoče informacije, na drugi strani pa razvoj visoke tehnologije, kloniranega človeka, ki lahko vse zna, a ničesar ne čuti. Režiser: Zmago Frece Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Moški - Ivan Lotrič Jola - Ljerka Belak Polde - Bogomir Veras Glas - Jožef Ropoša Vrata - Simona Juvan Dvigalo - Barbara Žefran Stol - Mojca Fatur Zid - Tomaž Gubenšek Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta junija 2007.
Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega.
V tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega.
Izbor posnetkov s sklepnega koncerta lanske sezone koncertnega cikla SiBrass. 9. novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji združili moči člani dveh eminentnih komornih zasedb – Trobilnega kvinteta SiBrass, ki je že desetletje in pol eden najvidnejših komornih sestavov na Slovenskem, in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki v sedanji zasedbi vztraja že 35 let. Glasbeniki so izvedli zanimiv in slogovno raznolik spored sodobnejših del, nastalih bodisi za trobilni kvintet, kvartet saksofonov ali pa za združeno zasedbo obeh ansamblov. Spored je tvorila glasba Daniela Schnyderja, Phila Woodsa, Nine Šenk, Tomislava Uhlika, Milka Lazarja, Leona Firšta in Matjaža Drevenška, sicer tudi ustanovnega in še vedno aktualnega člana Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki je imel na omenjenem koncertu še nekoliko občutnejši slovenski pridih s sodelovanjem saksofonista Jana Gričarja.
Izbor posnetkov s sklepnega koncerta lanske sezone koncertnega cikla SiBrass. 9. novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji združili moči člani dveh eminentnih komornih zasedb – Trobilnega kvinteta SiBrass, ki je že desetletje in pol eden najvidnejših komornih sestavov na Slovenskem, in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki v sedanji zasedbi vztraja že 35 let. Glasbeniki so izvedli zanimiv in slogovno raznolik spored sodobnejših del, nastalih bodisi za trobilni kvintet, kvartet saksofonov ali pa za združeno zasedbo obeh ansamblov. Spored je tvorila glasba Daniela Schnyderja, Phila Woodsa, Nine Šenk, Tomislava Uhlika, Milka Lazarja, Leona Firšta in Matjaža Drevenška, sicer tudi ustanovnega in še vedno aktualnega člana Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki je imel na omenjenem koncertu še nekoliko občutnejši slovenski pridih s sodelovanjem saksofonista Jana Gričarja.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Avtobiografski roman v verzih nas popelje v svet tovarniškega delavca, v katerem se nemogoče delovne razmere prepletajo s humorjem, lucidnimi razmisleki o življenju in petjem francoskih šansonov
Avtobiografski roman v verzih nas popelje v svet tovarniškega delavca, v katerem se nemogoče delovne razmere prepletajo s humorjem, lucidnimi razmisleki o življenju in petjem francoskih šansonov
Ibsenova drma Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: "Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira."
Ibsenova drma Sovražnik ljudstva bo nocoj premierno uprizorjena na velikem odru SNG Drama. Henrik Ibsen je dramo napisal v času polemik o liberalizmu, demokraciji in javnosti. Po Ibsenovem Sovražniku ljudstva je temeljni konflikt javnega življenja: razmerje med posameznikom in skupnostjo, med resnico in večino! V priredbi hrvaškega novinarja in pisatelja Viktorja Ivančiča se je režije lotil Ivica Buljan: "Ne gre več za vprašanje, ali ima posameznik pravico zoprstaviti se večini, ampak za vprašanje, kaj se zgodi z resnico v družbi, ki jo dopušča, a jo hkrati sistematsko nevtralizira."
Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.
Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oddaljene zvočne svetove bomo tokrat posvetili šamanom, ljudem, ki zaradi svojih izjemnih sposobnosti zavzemajo posebno mesto v svojem okolju. Od kraja do kraja se razlikujejo njihove naloge, načini delovanja, tudi položaj v družbi, skupno pa jim je to, da največkrat uživajo istočasno strah in spoštovanje, saj so tisti, ki lahko od duhov prednikov ali zaveznikov izprosijo pomoč za posameznika ali skupino ljudi, ki jo potrebuje. Tako so šamani lahko zdravilci, priprošnjiki, svetovalci, prerokovalci … Zahodni raziskovalci so jim posvetili že veliko časa in pozornosti, vendar njihove prakse ne bodo nikoli v celoti razumljive, saj večji del njihovih znanj in pogledov na svet ostaja skrit nepoklicanim. V tokratni oddaji bomo slišali nekaj primerov šamanskih obrednih pesmi z različnih koncev sveta – od Sibirije pa do Južne Amerike.
Oddaljene zvočne svetove bomo tokrat posvetili šamanom, ljudem, ki zaradi svojih izjemnih sposobnosti zavzemajo posebno mesto v svojem okolju. Od kraja do kraja se razlikujejo njihove naloge, načini delovanja, tudi položaj v družbi, skupno pa jim je to, da največkrat uživajo istočasno strah in spoštovanje, saj so tisti, ki lahko od duhov prednikov ali zaveznikov izprosijo pomoč za posameznika ali skupino ljudi, ki jo potrebuje. Tako so šamani lahko zdravilci, priprošnjiki, svetovalci, prerokovalci … Zahodni raziskovalci so jim posvetili že veliko časa in pozornosti, vendar njihove prakse ne bodo nikoli v celoti razumljive, saj večji del njihovih znanj in pogledov na svet ostaja skrit nepoklicanim. V tokratni oddaji bomo slišali nekaj primerov šamanskih obrednih pesmi z različnih koncev sveta – od Sibirije pa do Južne Amerike.
Vračamo se na začetek februarja, ko je v uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani zazvenel koncert ob začetku 12. koncertnega cikla Komornega zbora DEKOR, ki je potekal v okviru sakralnega abonmaja. Zbor je pod vodstvom dirigenta Petra Novaka Smoliča stopil v novo desetletje svojega delovanja in ga pospremil z naslovom Slišite mojo ljubezen – pot k luči in miru.
Vračamo se na začetek februarja, ko je v uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani zazvenel koncert ob začetku 12. koncertnega cikla Komornega zbora DEKOR, ki je potekal v okviru sakralnega abonmaja. Zbor je pod vodstvom dirigenta Petra Novaka Smoliča stopil v novo desetletje svojega delovanja in ga pospremil z naslovom Slišite mojo ljubezen – pot k luči in miru.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Corellija, Buxtehudeja, Vivaldija, Händla, Sebastiana in Emanuela Bacha v prvem, Mendelssohna, Leopolda Mozarta in Smetane v drugem ter Beethovna, Debussyja, Richarda Straussa, Chopina, Saint-Saënsa, Mercadanteja in Nováka v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Corellija, Buxtehudeja, Vivaldija, Händla, Sebastiana in Emanuela Bacha v prvem, Mendelssohna, Leopolda Mozarta in Smetane v drugem ter Beethovna, Debussyja, Richarda Straussa, Chopina, Saint-Saënsa, Mercadanteja in Nováka v tretjem delu.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Benny Baileya je bil zelo cenjen in iskan trobentač med svojimi evropskimi glasbenimi prijatelji, samostojnih plošč pa ni posnel veliko. Zadnjih nekaj desetletij je preživel – koncertiral in snemal v Evropi, predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem in na Švedskem.
Benny Baileya je bil zelo cenjen in iskan trobentač med svojimi evropskimi glasbenimi prijatelji, samostojnih plošč pa ni posnel veliko. Zadnjih nekaj desetletij je preživel – koncertiral in snemal v Evropi, predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem in na Švedskem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Majda Širca predstavlja neorealistično filmsko klasiko v režiji Luchina Viscontija.
Majda Širca predstavlja neorealistično filmsko klasiko v režiji Luchina Viscontija.
Miha Pintarič je profesor francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti – velik poznavalec francoske renesančne in srednjeveške literature -, prevajalec, pesnik in esejist, dobitnik Rožančeve nagrade za zbirko esejev Dvojni presledek. Objavil je že devet pesniških zbirk v slovenščini, nekatere pa tudi v tujih jezikih. Najnovejša, objavljena lansko leto ima naslov Demoni so padli in iz nje smo izbrali nekaj pesmi. "Pintarič nas tudi tokrat očara z duhovitostjo, lucidnostjo, erudicijo in jezikovno spretnostjo, še bolj pa z odkritostjo, s katero opisuje senčne strani bivanja." Tako beremo na platnici knjige. Igralec Gašper Lovrec, Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Miha Pintarič je profesor francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti – velik poznavalec francoske renesančne in srednjeveške literature -, prevajalec, pesnik in esejist, dobitnik Rožančeve nagrade za zbirko esejev Dvojni presledek. Objavil je že devet pesniških zbirk v slovenščini, nekatere pa tudi v tujih jezikih. Najnovejša, objavljena lansko leto ima naslov Demoni so padli in iz nje smo izbrali nekaj pesmi. "Pintarič nas tudi tokrat očara z duhovitostjo, lucidnostjo, erudicijo in jezikovno spretnostjo, še bolj pa z odkritostjo, s katero opisuje senčne strani bivanja." Tako beremo na platnici knjige. Igralec Gašper Lovrec, Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
V Slovenski kinoteki se je s ciklom filmov z naslovom Narobni filmi: kvirovske pokrajine telesa in spomina začel mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče Zore, ki že 27. leto zapored soustvarja alternativni kulturni prostor v Sloveniji. Nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je s sopodpisniki predstavil odprto pismo podpore založbi Beletrina. Kako je Mestno gledališče Ptuj zaznamovalo trideseto obletnico delovanja? Predstavili bomo tudi monografijo Kanček Vzhodne Azije: spominski in okrasni predmeti v zapuščinah slovenskih pomorščakov, ki jo je založila Znanstvena založba FF UL v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran.
V Slovenski kinoteki se je s ciklom filmov z naslovom Narobni filmi: kvirovske pokrajine telesa in spomina začel mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče Zore, ki že 27. leto zapored soustvarja alternativni kulturni prostor v Sloveniji. Nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je s sopodpisniki predstavil odprto pismo podpore založbi Beletrina. Kako je Mestno gledališče Ptuj zaznamovalo trideseto obletnico delovanja? Predstavili bomo tudi monografijo Kanček Vzhodne Azije: spominski in okrasni predmeti v zapuščinah slovenskih pomorščakov, ki jo je založila Znanstvena založba FF UL v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Vabimo vas v družbo Haydnove glasbe, njegove Terezijine maše/Theresienmesse. Posnetek je nastal julija lani v župnijski cerkvi v Stainzu v Avstriji v okviru Festivala Styriarte. Nanj so se ujeli: Zbor Arnolda Schönberga in Festivalski orkester ter solisti: sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli, mezzosopranistka Maria Hegele, tenorist Aco Biščević in baritonist Damien Gastl: vsi pod dirigentskim vodstvom Michaela Hofstetterja.
Vabimo vas v družbo Haydnove glasbe, njegove Terezijine maše/Theresienmesse. Posnetek je nastal julija lani v župnijski cerkvi v Stainzu v Avstriji v okviru Festivala Styriarte. Nanj so se ujeli: Zbor Arnolda Schönberga in Festivalski orkester ter solisti: sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli, mezzosopranistka Maria Hegele, tenorist Aco Biščević in baritonist Damien Gastl: vsi pod dirigentskim vodstvom Michaela Hofstetterja.
Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajine
Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajine
Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).
Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).
Sprava monodramsko besedilo so ustvarjalke_ci prebesedile_i in na prizore iz Jezusovega življenja kolektivno pogledale_i skozi prizmo današnjosti. Uprizoritev prek prizorov s svetopisemskimi motivi razmišlja, v kaj vse se je sprevrgel Kris(tus)ov konstruktivni, a naivni optimizem. Režiserka: Tijana Zinajić Dramaturg in prirejevalec: Marko Bratuš Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf: Matic Hrovat Avtor glasbe: Sebastijan Duh Koreografinja: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta Oblikovalec zvoka: Marijan Sajovic Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Asistent scenografije: Gaber Repovž Vodja predstave: Liam Hlede Svetovalka za loško narečje: Jana Jocif Igrajo: Primož Bezjak, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Dario Varga, Matija Vastl Pianist: Miha Rajterič
Sprava monodramsko besedilo so ustvarjalke_ci prebesedile_i in na prizore iz Jezusovega življenja kolektivno pogledale_i skozi prizmo današnjosti. Uprizoritev prek prizorov s svetopisemskimi motivi razmišlja, v kaj vse se je sprevrgel Kris(tus)ov konstruktivni, a naivni optimizem. Režiserka: Tijana Zinajić Dramaturg in prirejevalec: Marko Bratuš Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf: Matic Hrovat Avtor glasbe: Sebastijan Duh Koreografinja: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta Oblikovalec zvoka: Marijan Sajovic Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Asistent scenografije: Gaber Repovž Vodja predstave: Liam Hlede Svetovalka za loško narečje: Jana Jocif Igrajo: Primož Bezjak, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Dario Varga, Matija Vastl Pianist: Miha Rajterič
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V prostorih koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so odprli razstavo del fotografinje Urške Špende. Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela tudi Anja Medved za film Ne pozabi me. O besedah, ki izginjajo, so tekle misli in besede sinoči v Studiu Hendrix.
V prostorih koprske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti so odprli razstavo del fotografinje Urške Špende. Nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo je prejela tudi Anja Medved za film Ne pozabi me. O besedah, ki izginjajo, so tekle misli in besede sinoči v Studiu Hendrix.
Predvajali bomo posnetke koncerta iz Velike dvorane Romunskega ateneja v Bukarešti. Na njem sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki habanere« Mauricea Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georgea Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s skladbo »Tzigane« Mauricea Ravela.
Predvajali bomo posnetke koncerta iz Velike dvorane Romunskega ateneja v Bukarešti. Na njem sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki habanere« Mauricea Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georgea Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s skladbo »Tzigane« Mauricea Ravela.
Akademski slikar, kipar in fotograf Dušan Kirbiš se z razstavo Mundi Paralleli predstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Iz koprskega Studia Hendrix še odmeva glasbeno-literarni večer z nastopom članic Piuramaura kolektiva ter tria Violoncelli itineranti. Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v znamenju uprizoritve Sovražnik ljudstva, v režiji Ivice Buljana. Vabimo vas k poslušanju!
Akademski slikar, kipar in fotograf Dušan Kirbiš se z razstavo Mundi Paralleli predstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Iz koprskega Studia Hendrix še odmeva glasbeno-literarni večer z nastopom članic Piuramaura kolektiva ter tria Violoncelli itineranti. Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v znamenju uprizoritve Sovražnik ljudstva, v režiji Ivice Buljana. Vabimo vas k poslušanju!
Nedavno je publicist, pisatelj in kolumnist našega radia Marko Radmilovič prejel nagrado bob leta za izjavo: »Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!« S to mislijo bi lahko oglaševali tudi film Junakinja, saj natančno ponazori, kako naporno in pomembno delo opravljajo medicinske sestre in tehniki – tisti, ki so v prvi liniji zagotavljanja bolnišnične nege, tako zdravstvene kot človeške. Toda verizem ni edini adut tega sijajnega filma švicarske režiserke Petre Volpe. Iz prikazanega je razvidno, kako temeljito je avtorica raziskala delovno okolje bolnišnice in kako prepričljivo je glavna igralka Leonie Benesch osvojila vsakdanje prakse medicinskega osebja – od ravnanja z opremo do komunikacije s pacienti. Na podlagi tega sta oblikovali zgodbo o postopnem razkrajanju psihičnega ravnovesja protagonistke, ki ji izmena nalaga vedno nove pritiske. Floria vztraja, se ne ustavi in se prebija skozi večer s strokovnostjo in sočutjem, ki pa se pod težo odgovornosti počasi krušita. Film ustvarja tempo, ki se približuje trilerju, vendar ne v maniri medicinskih dram, kot je denimo aktualna Pitsburška bolnišnica, v kateri so zdravniki prikazani kot detektivi, simptomi pa kot namigi v iskanju antagonistične bolezni. Primarni žanr Junakinje je socialna drama, saj so v ospredju človeški odnosi. Res je, da mora Floria krmariti med kompleksnimi protokoli in terapevtskimi odločitvami, vendar sta še pomembnejša stik, ki ga vzpostavlja s pacienti, ter množica drobnih kretenj, besed in pozornosti, s katerimi ljudem v stiski ponuja podporo in dostojanstvo. Dokler ne zmore več. Film ne odmakne pogleda od kronične kadrovske podhranjenosti sicer uspešne bolnišnice – mikrodružbe, ki jo sestavljajo pacienti in zaposleni. Med njimi vladata iskreno sodelovanje in medsebojna opora, a sistemske razpoke so očitne. Navdih za film je Petra Volpe dobila v času pandemije covida-19, vendar Junakinja ni le poklon požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Struktura enega bolnišničnega krila in različnost pacientov delujeta kot metafora za svet: kulturne razlike, razredna razslojenost, bližina smrti – vse to se v nočni izmeni zrcali v temeljni človeški izkušnji odvisnosti drug od drugega. Film tako osvetli težave enega najbogatejših zdravstvenih sistemov na svetu – težave, ki so v številnih drugih državah, tudi pri nas, še izrazitejše. Hkrati pa ponudi tudi možnost drugačne družbene vizije: kohezije, solidarnosti in enakopravnosti. Težko je presoditi, ali je večji dosežek filma njegovo družbeno sporočilo ali formalna dovršenost. Kamera, montaža, glasba, natančno odmerjen tempo in izjemna igra Leonie Benesch ustvarijo izjemno filmsko izkušnjo. Sklepni prizor pa ponudi eno bolj katarzičnih filmskih razrešitev zadnjega časa.
Nedavno je publicist, pisatelj in kolumnist našega radia Marko Radmilovič prejel nagrado bob leta za izjavo: »Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!« S to mislijo bi lahko oglaševali tudi film Junakinja, saj natančno ponazori, kako naporno in pomembno delo opravljajo medicinske sestre in tehniki – tisti, ki so v prvi liniji zagotavljanja bolnišnične nege, tako zdravstvene kot človeške. Toda verizem ni edini adut tega sijajnega filma švicarske režiserke Petre Volpe. Iz prikazanega je razvidno, kako temeljito je avtorica raziskala delovno okolje bolnišnice in kako prepričljivo je glavna igralka Leonie Benesch osvojila vsakdanje prakse medicinskega osebja – od ravnanja z opremo do komunikacije s pacienti. Na podlagi tega sta oblikovali zgodbo o postopnem razkrajanju psihičnega ravnovesja protagonistke, ki ji izmena nalaga vedno nove pritiske. Floria vztraja, se ne ustavi in se prebija skozi večer s strokovnostjo in sočutjem, ki pa se pod težo odgovornosti počasi krušita. Film ustvarja tempo, ki se približuje trilerju, vendar ne v maniri medicinskih dram, kot je denimo aktualna Pitsburška bolnišnica, v kateri so zdravniki prikazani kot detektivi, simptomi pa kot namigi v iskanju antagonistične bolezni. Primarni žanr Junakinje je socialna drama, saj so v ospredju človeški odnosi. Res je, da mora Floria krmariti med kompleksnimi protokoli in terapevtskimi odločitvami, vendar sta še pomembnejša stik, ki ga vzpostavlja s pacienti, ter množica drobnih kretenj, besed in pozornosti, s katerimi ljudem v stiski ponuja podporo in dostojanstvo. Dokler ne zmore več. Film ne odmakne pogleda od kronične kadrovske podhranjenosti sicer uspešne bolnišnice – mikrodružbe, ki jo sestavljajo pacienti in zaposleni. Med njimi vladata iskreno sodelovanje in medsebojna opora, a sistemske razpoke so očitne. Navdih za film je Petra Volpe dobila v času pandemije covida-19, vendar Junakinja ni le poklon požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Struktura enega bolnišničnega krila in različnost pacientov delujeta kot metafora za svet: kulturne razlike, razredna razslojenost, bližina smrti – vse to se v nočni izmeni zrcali v temeljni človeški izkušnji odvisnosti drug od drugega. Film tako osvetli težave enega najbogatejših zdravstvenih sistemov na svetu – težave, ki so v številnih drugih državah, tudi pri nas, še izrazitejše. Hkrati pa ponudi tudi možnost drugačne družbene vizije: kohezije, solidarnosti in enakopravnosti. Težko je presoditi, ali je večji dosežek filma njegovo družbeno sporočilo ali formalna dovršenost. Kamera, montaža, glasba, natančno odmerjen tempo in izjemna igra Leonie Benesch ustvarijo izjemno filmsko izkušnjo. Sklepni prizor pa ponudi eno bolj katarzičnih filmskih razrešitev zadnjega časa.
Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem času, kot razkriva širše mehanizme ideologij.
Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem času, kot razkriva širše mehanizme ideologij.
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, leta 2009 preminulega umetnika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. V Bežigrajski galeriji 2 so trenutno na razstavi V svetlobi življenja predstavljene večinoma doslej neznane risbe, skice za slike, slike močnih barv v dinamičnih kompozicijah in prvič leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Razstavo je na krajše predstavil kustos Miloš Bašin, v drugem delu oddaje pa lahko slišite pogovor s Klavdijem Zornikom, ki je nastal leta 2005, štiri leta pred umetnikovo smrtjo. Tedaj se je z njim pogovarjala Vida Curk.
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, leta 2009 preminulega umetnika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. V Bežigrajski galeriji 2 so trenutno na razstavi V svetlobi življenja predstavljene večinoma doslej neznane risbe, skice za slike, slike močnih barv v dinamičnih kompozicijah in prvič leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Razstavo je na krajše predstavil kustos Miloš Bašin, v drugem delu oddaje pa lahko slišite pogovor s Klavdijem Zornikom, ki je nastal leta 2005, štiri leta pred umetnikovo smrtjo. Tedaj se je z njim pogovarjala Vida Curk.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Italijanski renesančni skladatelj Pierluigi da Palestrina je zapustil bogat opus del: 105 maš, 68 oratorijev, približno 140 madrigalov in več kot 300 motetov. Posebno pozornost je namenjal besedilu maš. Objavil jih je v trinajstih zvezkih, številne je posvetil Devici Mariji. Med njimi je tudi štiriglasna Missa de Beata Virgine, ki je bila prvič objavljena leta 1567. Delo predstavlja mladinski zbor Jeunesses musicales.
Italijanski renesančni skladatelj Pierluigi da Palestrina je zapustil bogat opus del: 105 maš, 68 oratorijev, približno 140 madrigalov in več kot 300 motetov. Posebno pozornost je namenjal besedilu maš. Objavil jih je v trinajstih zvezkih, številne je posvetil Devici Mariji. Med njimi je tudi štiriglasna Missa de Beata Virgine, ki je bila prvič objavljena leta 1567. Delo predstavlja mladinski zbor Jeunesses musicales.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mestnem gledališču Ptuj so 30. obletnico prve premiere na poklicnem odru proslavili s premiero komedije Kje je primadona? Nastala je v koprodukciji Gledališča Koper, ki letos praznuje 25 let delovanja. O dinamični komediji z zmešnjavo v zakulisju opernega gledališča smo se pogovarjali z ustvarjalci predstave. Njihova razmišljanja smo predstavili v oddaji o kulturi, pa tudi likovno ponudbo v mariborskih in ptujskih razstaviščih. Na sliki: Komedija Kje je Primadona? na odru Mestnega gledališča Ptuj (Foto: Jaka Varmuz, vir: mgp.si)
V Mestnem gledališču Ptuj so 30. obletnico prve premiere na poklicnem odru proslavili s premiero komedije Kje je primadona? Nastala je v koprodukciji Gledališča Koper, ki letos praznuje 25 let delovanja. O dinamični komediji z zmešnjavo v zakulisju opernega gledališča smo se pogovarjali z ustvarjalci predstave. Njihova razmišljanja smo predstavili v oddaji o kulturi, pa tudi likovno ponudbo v mariborskih in ptujskih razstaviščih. Na sliki: Komedija Kje je Primadona? na odru Mestnega gledališča Ptuj (Foto: Jaka Varmuz, vir: mgp.si)
V svojem prekratkem življenju je Felix Mendelssohn ustvaril res obsežen glasbeni opus. A ni le komponiral, temveč se je ukvarjal še s številnimi drugimi, bolj ali manj po večini glasbenimi dejavnostmi. 26. maja 1833 je na primer vodil prireditev na glasbenem festivalu v Düsseldorfu s takim uspehom, da so ga imenovali za direktorja novega gledališča. A je zaradi nesoglasij z vodstvom odšel v Frankfurt ter tam prevzel vodenje zbora sv. Cecilije. Bivanje v Frankfurtu je Mendelssohnu omogočilo tudi drugo prijateljsko srečanje s skladateljem Gioachinom Rossinijem. Medtem pa je skočil še na tretji obisk v London.
V svojem prekratkem življenju je Felix Mendelssohn ustvaril res obsežen glasbeni opus. A ni le komponiral, temveč se je ukvarjal še s številnimi drugimi, bolj ali manj po večini glasbenimi dejavnostmi. 26. maja 1833 je na primer vodil prireditev na glasbenem festivalu v Düsseldorfu s takim uspehom, da so ga imenovali za direktorja novega gledališča. A je zaradi nesoglasij z vodstvom odšel v Frankfurt ter tam prevzel vodenje zbora sv. Cecilije. Bivanje v Frankfurtu je Mendelssohnu omogočilo tudi drugo prijateljsko srečanje s skladateljem Gioachinom Rossinijem. Medtem pa je skočil še na tretji obisk v London.
Praktično vsak pevec – profesionalni ali laični – bi se strinjal, da je glas najlepši inštrument. Najintimnejša izpoved naše duše. In hkrati edini inštrument, ki ga nosimo v sebi – takšni, kot smo, brez olepševanja in brez maske. A glas je tudi krhek. Če ga ne negujemo in mu ne prisluhnemo, se lahko utrudi, spremeni ali celo poškoduje. V tokratni Jutranjici bomo zato zadnjo uro namenili pogovoru o tem, kako prepoznati, da glas potrebuje pomoč, kako mu prisluhniti, ko je ranjen, ter kako zavestno in potrpežljivo pristopiti k okrevanju. Voditeljica je v studiu gostila tri izjemne pevke: sopranistko in profesorico glasbe Alenko Slokar Bajc, vsestransko izvajalko jazza, opere in šansona Jadranko Juras ter Ano Vipotnik, članico zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik bo predstavila tudi knjigo Pot glasu avtorja Robina de Haasa ter metodo dihalne koordinacije, s katero tudi sama pomaga vsem, ki se soočajo s težavami z glasom.
Praktično vsak pevec – profesionalni ali laični – bi se strinjal, da je glas najlepši inštrument. Najintimnejša izpoved naše duše. In hkrati edini inštrument, ki ga nosimo v sebi – takšni, kot smo, brez olepševanja in brez maske. A glas je tudi krhek. Če ga ne negujemo in mu ne prisluhnemo, se lahko utrudi, spremeni ali celo poškoduje. V tokratni Jutranjici bomo zato zadnjo uro namenili pogovoru o tem, kako prepoznati, da glas potrebuje pomoč, kako mu prisluhniti, ko je ranjen, ter kako zavestno in potrpežljivo pristopiti k okrevanju. Voditeljica je v studiu gostila tri izjemne pevke: sopranistko in profesorico glasbe Alenko Slokar Bajc, vsestransko izvajalko jazza, opere in šansona Jadranko Juras ter Ano Vipotnik, članico zasedbe Fake Orchestra. Ana Vipotnik bo predstavila tudi knjigo Pot glasu avtorja Robina de Haasa ter metodo dihalne koordinacije, s katero tudi sama pomaga vsem, ki se soočajo s težavami z glasom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.