Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Filmska kritičarka Vanja Gajić v sklopu cikla oskarjevcev na Televiziji Slovenija predstavlja film Otok psov, ki je bil nominiran v sekciji za najboljši celovečerni animirani film. Posnet je v značilno igrivem in estetsko dodelanem slogu režiserja Wesa Andersona.
Filmska kritičarka Vanja Gajić v sklopu cikla oskarjevcev na Televiziji Slovenija predstavlja film Otok psov, ki je bil nominiran v sekciji za najboljši celovečerni animirani film. Posnet je v značilno igrivem in estetsko dodelanem slogu režiserja Wesa Andersona.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Ameriški kitarist, pevec in tekstopisec John Hammond se je rodil 13. novembra leta 1942 v New Yorku. Umrl pa je 28. februarja letos, se pravi pred nekaj dnevi. Spominjali se ga bomo po njegovem prispevku k bluesu, posebej podeželskemu country bluesu in folklorni glasbi. Veljal je za enega izmed najpomembnejših sodobnih izvajalcev tradicionalnega bluesa in za mojstra slide kitare, s posebno sposobnostjo, da stare bluesovske klasike oživi z modernim pristopom, ne da bi izgubil njihov izvorni čar. Poslušajte ljubljanski koncert Johna Hammonda. JUST YOUR FOOL Walter Jacobs (=Little Walter) GAMBLIN’ BLUES Lil Son Jackson UP THE LINE Walter Jacobs (=Little Walter) DREAMY EYED GIRL Hambone Willie Newburn DROP DOWN MAMA Sleepy John Estes COME ON IN MY KITCHEN Robert Johnson MOTHER-IN-LAW BLUES Don Robey HARD TIME KILLING FLOOR BLUES Nehemiah ‘Skip’ James STEP IT UP AND GO Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) HONEST I DO Jimmy Reed NO PLACE TO GO Chester Burnett (=Howlin’ Wolf) WALKIN' BLUES Robert Johnson LOVE CHANGIN’ BLUES Blind Willie McTell LOW DOWN DOG BLUES Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) I WISH YOU WOULD Billy Boy Arnold MY TIME AFTER AWHILE Robert L. Geddins / Ronald Dean Badger (first [?] played by Buddy Guy) WILD MAN ON THE LOOSE Mose Allison TERRAPLANE BLUES Robert Johnson PREACHIN' BLUES Son House / Robert Johnson EVERYBODY’S CRYIN’ MERCY Mose Allison WHO DO YOU LOVE Ellas McDaniel (=Bo Diddley)
Ameriški kitarist, pevec in tekstopisec John Hammond se je rodil 13. novembra leta 1942 v New Yorku. Umrl pa je 28. februarja letos, se pravi pred nekaj dnevi. Spominjali se ga bomo po njegovem prispevku k bluesu, posebej podeželskemu country bluesu in folklorni glasbi. Veljal je za enega izmed najpomembnejših sodobnih izvajalcev tradicionalnega bluesa in za mojstra slide kitare, s posebno sposobnostjo, da stare bluesovske klasike oživi z modernim pristopom, ne da bi izgubil njihov izvorni čar. Poslušajte ljubljanski koncert Johna Hammonda. JUST YOUR FOOL Walter Jacobs (=Little Walter) GAMBLIN’ BLUES Lil Son Jackson UP THE LINE Walter Jacobs (=Little Walter) DREAMY EYED GIRL Hambone Willie Newburn DROP DOWN MAMA Sleepy John Estes COME ON IN MY KITCHEN Robert Johnson MOTHER-IN-LAW BLUES Don Robey HARD TIME KILLING FLOOR BLUES Nehemiah ‘Skip’ James STEP IT UP AND GO Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) HONEST I DO Jimmy Reed NO PLACE TO GO Chester Burnett (=Howlin’ Wolf) WALKIN' BLUES Robert Johnson LOVE CHANGIN’ BLUES Blind Willie McTell LOW DOWN DOG BLUES Fulton Allen (=Blind Boy Fuller) I WISH YOU WOULD Billy Boy Arnold MY TIME AFTER AWHILE Robert L. Geddins / Ronald Dean Badger (first [?] played by Buddy Guy) WILD MAN ON THE LOOSE Mose Allison TERRAPLANE BLUES Robert Johnson PREACHIN' BLUES Son House / Robert Johnson EVERYBODY’S CRYIN’ MERCY Mose Allison WHO DO YOU LOVE Ellas McDaniel (=Bo Diddley)
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.
Predvajamo posnetke s koncerta kvarteta Casals, ki je 12. januarja nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Tam so na koncertu v sklopu BBC-jevega komornega cikla The Lunchtime Concerts najprej zveneli štirje izbrani Contrapunctusi iz Bachove zbirke Umetnost fuge, nato pa še Bikoborčeva molitev, op. 34 Joaquína Turine in Godalni kvartet št. 3 v F-duru, op. 73 Dmitrija Šostakoviča. Kvartet Casals je nastopil v zasedbi Abel Tomàs-Realp in Vera Martínez-Mehner – violina, Cristina Cordero – viola in Arnau Tomàs-Realp – violončelo.
Predvajamo posnetke s koncerta kvarteta Casals, ki je 12. januarja nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Tam so na koncertu v sklopu BBC-jevega komornega cikla The Lunchtime Concerts najprej zveneli štirje izbrani Contrapunctusi iz Bachove zbirke Umetnost fuge, nato pa še Bikoborčeva molitev, op. 34 Joaquína Turine in Godalni kvartet št. 3 v F-duru, op. 73 Dmitrija Šostakoviča. Kvartet Casals je nastopil v zasedbi Abel Tomàs-Realp in Vera Martínez-Mehner – violina, Cristina Cordero – viola in Arnau Tomàs-Realp – violončelo.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču. Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu. Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi. Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.
Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču. Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu. Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi. Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.
Kako je razmišljal morda največji ruski pisatelj, kakšen je bil njegov značaj, kakšne so bile njegove slabosti in kakšne njegove življenjske ambicije, morda najlažje razberemo prav iz njegove pisemske zapuščine
Kako je razmišljal morda največji ruski pisatelj, kakšen je bil njegov značaj, kakšne so bile njegove slabosti in kakšne njegove življenjske ambicije, morda najlažje razberemo prav iz njegove pisemske zapuščine
V Sloveniji sta gostovala ugledna sodobna leposlovna ustvarjalca: eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann ter ugleden hrvaški pisatelj in publicist Slobodan Šnajder. Izbrali smo dve razstavi: v Mestni galeriji razstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, v nemškem Potsdamu pa so odprli razstavo del nemških impresionistov. Predstavljamo tudi, kaj so pokazale nove arheološke raziskave na lokaciji izgradnje NUK II, ter prenovljeni Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti. V sklepnem delu oddaje pa še o nacionalnem dnevu branja in knjigi Mance Košir Metulji vedo za moč besede.
V Sloveniji sta gostovala ugledna sodobna leposlovna ustvarjalca: eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann ter ugleden hrvaški pisatelj in publicist Slobodan Šnajder. Izbrali smo dve razstavi: v Mestni galeriji razstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, v nemškem Potsdamu pa so odprli razstavo del nemških impresionistov. Predstavljamo tudi, kaj so pokazale nove arheološke raziskave na lokaciji izgradnje NUK II, ter prenovljeni Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti. V sklepnem delu oddaje pa še o nacionalnem dnevu branja in knjigi Mance Košir Metulji vedo za moč besede.
Ontong Java ali tudi Luangiua, prej so ga imenovali tudi atol Lorda Howa, je atol v Salomonovih otokih. Je eden največjih atolov na svetu, naseljuje pa ga polinezijska skupina, ki šteje okrog 2400 ljudi in govori svoj jezik. Le majhen del površine atola je kopna zemlja, naseljen pa je že približno dva tisoč let. Obiskovalci so bili nekoč redki; v zadnjih desetletjih se je zaradi vse večje prisotnosti Evropejcev velik del izročila izgubil, nekaj pa se ga je vendarle ohranilo, tudi na zvočnih zapisih iz šestdesetih let, ki jih poslušamo.
Ontong Java ali tudi Luangiua, prej so ga imenovali tudi atol Lorda Howa, je atol v Salomonovih otokih. Je eden največjih atolov na svetu, naseljuje pa ga polinezijska skupina, ki šteje okrog 2400 ljudi in govori svoj jezik. Le majhen del površine atola je kopna zemlja, naseljen pa je že približno dva tisoč let. Obiskovalci so bili nekoč redki; v zadnjih desetletjih se je zaradi vse večje prisotnosti Evropejcev velik del izročila izgubil, nekaj pa se ga je vendarle ohranilo, tudi na zvočnih zapisih iz šestdesetih let, ki jih poslušamo.
Ana Pepelnik (1979) je avtorica osmih pesniških zbirk in dve desetletji ena najprepoznavnejših sodobnih pesnic. Že s prvencem Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) ji je uspelo oblikovati samosvojo pesniško poetiko, v kateri ima izrazito mesto jezik. "Njena poetika se ne ukvarja samo z vprašanjem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj ob, v in onkraj pesmi ter za pesmijo pomeni biti človek," je v utemeljitvi zapisal upravni odbor Prešernovega sklada, ki je Ani Pepelnik podelil nagrado za njeni pesniški zbirki To se ne pove (2023) in V drevo (2025). Več o nagrajenki in njeni poeziji pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z nagrajenko. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Ana Pepelnik (1979) je avtorica osmih pesniških zbirk in dve desetletji ena najprepoznavnejših sodobnih pesnic. Že s prvencem Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) ji je uspelo oblikovati samosvojo pesniško poetiko, v kateri ima izrazito mesto jezik. "Njena poetika se ne ukvarja samo z vprašanjem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj ob, v in onkraj pesmi ter za pesmijo pomeni biti človek," je v utemeljitvi zapisal upravni odbor Prešernovega sklada, ki je Ani Pepelnik podelil nagrado za njeni pesniški zbirki To se ne pove (2023) in V drevo (2025). Več o nagrajenki in njeni poeziji pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z nagrajenko. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
V Kulturnem domu Nova Gorica so letošnji Prešernov dan zaznamovali z enim najvidnejših pevskih zborov na Primorskem, s Komornim zborom Ipavska. Večkrat nagrajeni zbor, ki ga vodi Damjana Vončina, je za koncert v Glasbenem abonmaju izbral slovensko zborovsko literaturo, prepleteno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Uspeh zbora s prvega koncerta v okviru Glasbenega abonmaja leta 2012 se je ponovil tudi v tem letu na njegovem drugem gostovanju v tem koncertnem ciklu. Koncert je posnela terenska ekipa Radia Koper.
V Kulturnem domu Nova Gorica so letošnji Prešernov dan zaznamovali z enim najvidnejših pevskih zborov na Primorskem, s Komornim zborom Ipavska. Večkrat nagrajeni zbor, ki ga vodi Damjana Vončina, je za koncert v Glasbenem abonmaju izbral slovensko zborovsko literaturo, prepleteno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Uspeh zbora s prvega koncerta v okviru Glasbenega abonmaja leta 2012 se je ponovil tudi v tem letu na njegovem drugem gostovanju v tem koncertnem ciklu. Koncert je posnela terenska ekipa Radia Koper.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Odkar je vojna zaznamovala Ukrajino in Gazo, smo že večkrat objavili Brechtovo Pesem miru kot poziv k nevojni miselnosti, k miselnosti miru. Ob najnovejšem dogajanju v Iranu jo objavljamo znova. Interpret Pavle Ravnohrib, prevajalec Ervin Fritz, režiser Alen Jelen, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
Odkar je vojna zaznamovala Ukrajino in Gazo, smo že večkrat objavili Brechtovo Pesem miru kot poziv k nevojni miselnosti, k miselnosti miru. Ob najnovejšem dogajanju v Iranu jo objavljamo znova. Interpret Pavle Ravnohrib, prevajalec Ervin Fritz, režiser Alen Jelen, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Vanhala, Binchoisa, Telemanna, Corellija, Viottija v prvem, Rossinija, Dusseka in Suka v drugem ter Smetane, Schuberta, Danzija, Schumanna in Borodina v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Vanhala, Binchoisa, Telemanna, Corellija, Viottija v prvem, Rossinija, Dusseka in Suka v drugem ter Smetane, Schuberta, Danzija, Schumanna in Borodina v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji se bomo spomnili trobentača Jima Rotondija, ki je umrl 8. julija laniu, star šele 61 let. Rotondi je na samostojnih albumih zelo uspešno nadaljeval tradicijo slovitih trobentačev Leeja Morgana, Woodyja Shawa in njemu najljubšega Freddieja Hubbarda. Po dvajsetletni uspešni glasbeni karieri v New Yorku se je leta 2010 odločil za selitev v avstrijski Gradec, kjer je postal profesor na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti.
V oddaji se bomo spomnili trobentača Jima Rotondija, ki je umrl 8. julija laniu, star šele 61 let. Rotondi je na samostojnih albumih zelo uspešno nadaljeval tradicijo slovitih trobentačev Leeja Morgana, Woodyja Shawa in njemu najljubšega Freddieja Hubbarda. Po dvajsetletni uspešni glasbeni karieri v New Yorku se je leta 2010 odločil za selitev v avstrijski Gradec, kjer je postal profesor na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V okviru cikla oskarjevcev na naši televiziji predvajamo zadnji japonski film o Godzili naslovom Godzila minus ena v režiji Takašija Jamazake. Godzila velja za najstarejšo filmsko franšizo v zgodovini filma, saj se je začela že sredi 50-ih let in vsebuje kar 37 celovečernih filmov. Japonologinja Katja Šifkovič odgovarja, v kakšnem zgodovinskem kontekstu se je rodila Godzila in kakšne preobrazbe je preživela do današnjega dne.
V okviru cikla oskarjevcev na naši televiziji predvajamo zadnji japonski film o Godzili naslovom Godzila minus ena v režiji Takašija Jamazake. Godzila velja za najstarejšo filmsko franšizo v zgodovini filma, saj se je začela že sredi 50-ih let in vsebuje kar 37 celovečernih filmov. Japonologinja Katja Šifkovič odgovarja, v kakšnem zgodovinskem kontekstu se je rodila Godzila in kakšne preobrazbe je preživela do današnjega dne.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetem junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo Mašo Galilejci, v izvirniku Viri Galilaei.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Tenebrae, posnetem junija lani v Regensburgu v okviru tamkajšnjega festivala stare glasbe. Ansambel, ki ga dobro poznamo tudi pri nas, se je posvetil opusu Giovannija Pierluigija da Palestrine, za osrednje delo pa je izbral njegovo Mašo Galilejci, v izvirniku Viri Galilaei.
Verz Srečka Kosovela: »Naš spev je strasten, naša moč je živa!« je geslo letošnje revije Primorska poje, ki je že 57. leto prava znanilka pomladi in je prerasla v edinstven kulturni festival, festival povezovanja ob moči zborovskih harmonij. Nastopilo bo kar 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav in v živo bodo izvedli kar 650 zborovskih skladb. Eno največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture organizirajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Območnimi izpostavami Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tolmin, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst in številna domača društva po Primorski. To je otvoritveni koncert, ki je potekal 27. februarja v Vili Vipolže v Brdih. Nastopili so: Mešani pevski zbor Mačkolje Zborovodja: Manuel Purger Učiteljski pevski zbor Carmina, Pivka Zborovodkinja: Damjana Morel Moški zbor Štmaver Zborovodkinja: Nadja Kovic Vokalna skupina Tamariska, Izola Zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol Mešani pevski zbor Cominum, Komen Zborovodkinja: Karin Luin Prireditev je vodila Metka Sulič.
Verz Srečka Kosovela: »Naš spev je strasten, naša moč je živa!« je geslo letošnje revije Primorska poje, ki je že 57. leto prava znanilka pomladi in je prerasla v edinstven kulturni festival, festival povezovanja ob moči zborovskih harmonij. Nastopilo bo kar 218 pevskih zborov s skoraj 4000 pevci iz šestih držav in v živo bodo izvedli kar 650 zborovskih skladb. Eno največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture organizirajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Območnimi izpostavami Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana, Tolmin, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst in številna domača društva po Primorski. To je otvoritveni koncert, ki je potekal 27. februarja v Vili Vipolže v Brdih. Nastopili so: Mešani pevski zbor Mačkolje Zborovodja: Manuel Purger Učiteljski pevski zbor Carmina, Pivka Zborovodkinja: Damjana Morel Moški zbor Štmaver Zborovodkinja: Nadja Kovic Vokalna skupina Tamariska, Izola Zborovodkinja: Andreja Štucin Cergol Mešani pevski zbor Cominum, Komen Zborovodkinja: Karin Luin Prireditev je vodila Metka Sulič.
Ljubkini odzveni na krilih sonca in mladosti Poezija: Ljubka Šorli Glasba: Patrick Quaggiato Nastopajo: Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka Tolmin, zborovodkinja Barbare Kovačič Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Martina Burger Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Alenka Podpečan glasbeniki in akademski glasbeniki v zasedbi: Nika Kovačič, klavir Petra Kovačič, violina Sanja Repše, violončelo Leto Križanič Žorž, harfa Giorgio Fritsch, tolkala Pierluigi Corvaglia, rolkala Alessandro Mauri, tolkala Hella Beltram, interpretacija Režija in dramaturgija: Karin Winkler Koncert je potekal 7. februarja 2026 v Kinogledališču Tolmin.
Ljubkini odzveni na krilih sonca in mladosti Poezija: Ljubka Šorli Glasba: Patrick Quaggiato Nastopajo: Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka Tolmin, zborovodkinja Barbare Kovačič Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Martina Burger Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Alenka Podpečan glasbeniki in akademski glasbeniki v zasedbi: Nika Kovačič, klavir Petra Kovačič, violina Sanja Repše, violončelo Leto Križanič Žorž, harfa Giorgio Fritsch, tolkala Pierluigi Corvaglia, rolkala Alessandro Mauri, tolkala Hella Beltram, interpretacija Režija in dramaturgija: Karin Winkler Koncert je potekal 7. februarja 2026 v Kinogledališču Tolmin.
Tokratno oddajo začenja ameriški klaviaturist Jeff Lorber. Nadaljevala bosta pevka Queen Latifah in kitarist Carlos Santana. In še: John Coltrane s prijatelji za konec.
Tokratno oddajo začenja ameriški klaviaturist Jeff Lorber. Nadaljevala bosta pevka Queen Latifah in kitarist Carlos Santana. In še: John Coltrane s prijatelji za konec.
Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.
Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Ob včerajšnjem prvem nacionalnem dnevu branja smo bili na prireditvi Maribor v Trstu. V oddaji smo napovedali Bajko o koščeni piščali, ki jo bodo jutri uprizorili v Cerknem. Nekoliko manj konvencionalen pa utegne biti še en jutrišnji dogodek; gre za odprtje umetniške instalacije INSTINCT - BLOOM (IN) v Brdih.
Ob včerajšnjem prvem nacionalnem dnevu branja smo bili na prireditvi Maribor v Trstu. V oddaji smo napovedali Bajko o koščeni piščali, ki jo bodo jutri uprizorili v Cerknem. Nekoliko manj konvencionalen pa utegne biti še en jutrišnji dogodek; gre za odprtje umetniške instalacije INSTINCT - BLOOM (IN) v Brdih.
Umetnika izvajata dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Clare Schumann, Edvarda Griega ter Fritza Kreislerja.
Umetnika izvajata dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, Clare Schumann, Edvarda Griega ter Fritza Kreislerja.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila nedavno premierna predstava Sovražnik ljudstva. Drama Henrika Ibsena, ki je bila do tokratne priredbe novinarja in pisatelja Viktorja Ivančića in režijske interpretacije Ivice Buljana, na profesionalnih odrih današnje Slovenije uprizorjena štirikrat, v slovenskem prostoru sicer nima tako izrazitega kultnega statusa, kot nekatere druge njegove drame, čeprav naj bi pomembno vplivala tudi na dramatiko Ivana Cankarja.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila nedavno premierna predstava Sovražnik ljudstva. Drama Henrika Ibsena, ki je bila do tokratne priredbe novinarja in pisatelja Viktorja Ivančića in režijske interpretacije Ivice Buljana, na profesionalnih odrih današnje Slovenije uprizorjena štirikrat, v slovenskem prostoru sicer nima tako izrazitega kultnega statusa, kot nekatere druge njegove drame, čeprav naj bi pomembno vplivala tudi na dramatiko Ivana Cankarja.
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.
Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2025 je bil to Mešani mladinski pevski zbor Viški slavčki. Koncert, ki je bil 28. marca lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela s sakralno tematiko, potem pa še priredbe ljudskih skladb in avtorski deli slovenske skladateljice Nane Forte in ameriške skladateljice Reene Esmail.
Predstavljamo koncert Zborovski pevci za zborovske pevce, ki ga vsako leto spomladi pripravi Glasbena mladina ljubljanska. Na njem nastopita Mešani mladinski pevski zbor Veter in gostujoči pevski zbor iz Slovenije ali tujine. Leta 2025 je bil to Mešani mladinski pevski zbor Viški slavčki. Koncert, ki je bil 28. marca lani v Mestnem muzeju v Ljubljani, so že tradicionalno začeli gostitelji. Pod vodstvom zborovodkinje Tereze Podlogar so pevci zbora Veter najprej izvedli dela s sakralno tematiko, potem pa še priredbe ljudskih skladb in avtorski deli slovenske skladateljice Nane Forte in ameriške skladateljice Reene Esmail.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V mariborskem gledališču bo nocoj svetovna premiera celovečernega baleta Tramvaj Poželenje koreografinje Valentine Turcu. V mednarodnem prostoru uveljavljena umetnica na oder znova postavlja dramski balet, tokrat po motivih drame slovitega ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa. To 150. uprizoritev v njeni karieri mariborski baletni ansambel uprizarja v sodelovanju z Baletom Grške nacionalne opere v Atenah. Pogovor z Valentino Turcu, dolgoletno koreografinjo SNG Maribor o tej najnovejši baletni postaviti smo predstavili v oddaji o kulturi umetnosti, ko smo govorili tudi prizadevanjih za večjo bralno kulturo pri nas in Manifestu za branje v 21. stoletju, ki so ga ob včerajšnjem nacionalnem dnevu branja predstavili v Mariboru.
V mariborskem gledališču bo nocoj svetovna premiera celovečernega baleta Tramvaj Poželenje koreografinje Valentine Turcu. V mednarodnem prostoru uveljavljena umetnica na oder znova postavlja dramski balet, tokrat po motivih drame slovitega ameriškega avtorja Tennesseeja Williamsa. To 150. uprizoritev v njeni karieri mariborski baletni ansambel uprizarja v sodelovanju z Baletom Grške nacionalne opere v Atenah. Pogovor z Valentino Turcu, dolgoletno koreografinjo SNG Maribor o tej najnovejši baletni postaviti smo predstavili v oddaji o kulturi umetnosti, ko smo govorili tudi prizadevanjih za večjo bralno kulturo pri nas in Manifestu za branje v 21. stoletju, ki so ga ob včerajšnjem nacionalnem dnevu branja predstavili v Mariboru.
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.
Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića, enega najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. stoletja pri nas, pripravila zaokrožen vpogled v obširen avtorjev opus. Poleg slik, grafik, risb in skulptur predstavlja tudi dokumentarno gradivo, s čimer se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celoten grafični opus. Razstavo je predstavil kustos Jernej Kožar.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
"Le čemu zmeraj ti pastirji? Povsod vidiš same pastirje." Tako naveličano vzklikne gospod Jourdain v Molièrovi komediji "Žlahtni meščan", ko mu učitelj glasbe predstavi skupino pevcev in mu naroči, naj si predstavlja, da so oblečeni v pastirje. Njegov komentar je razumljiv, saj so v glasbi takrat že dolgo prevladovale bukolične teme. Prvi poskusi prekomponiranih uglasbitev pastirske poezije so se v Franciji ujemali z oživitvijo pastoralnih dram sredi 17. stoletja. V Charpentierjevi komorni operi "Treba se je smejati in prepevati" ali "Razprava pastirjev" nastopajoči pastirji in pastirice niso individualne osebnosti, temveč poosebljajo človeške lastnosti.
NINO ROTA: LJUBEZENSKA TEMA IZ FILMA BOTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: HELMUT IMIG ILDEBRANDO PIZZETTI: TRIJE SPEVI ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK, klavir: ANDREJ JARC ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina – WOLF DIETER STREICHER, violončelo – MICHAEL GROß, klavir – CHIA CHOU NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN AARON COPLAND: KVARTET ZA KLAVIR IN GODALA KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA: violina – KAREL ŽUŽEK, viola – FRANC AVSENEK, violončelo – STANE DEMŠAR, klavir – ANDREJ JARC SAMUEL BARBER: BALADA, OP. 46 Klavir: PETER JABLONSKI DANNY ELFMAN / MARCO PIEROBON: CHICAGO Trobenta: MARCO PIEROBON, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA NINO ROTA: LA DOLCE VITA – TEMI Sopranski saksofon: JOHN SURMAN, trobenta: DAVE DOUGLAS, tolkala: CLARENCE PENN, kontrabas: BORIS KOZLOV, harmonika: RICHARD GALLIANO
NINO ROTA: LJUBEZENSKA TEMA IZ FILMA BOTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: HELMUT IMIG ILDEBRANDO PIZZETTI: TRIJE SPEVI ZA VIOLINO IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK, klavir: ANDREJ JARC ALFREDO CASELLA: SONATA A TRE OP. 62 TRIO PARNASSUS: violina – WOLF DIETER STREICHER, violončelo – MICHAEL GROß, klavir – CHIA CHOU NINO ROTA: LA STRADA, SIMFONIČNA SUITA METROPOLITANSKI ORKESTER IZ MONTREALA, dirigent: YANNICK NÉZET SÉGUIN AARON COPLAND: KVARTET ZA KLAVIR IN GODALA KLAVIRSKI KVARTET RTV LJUBLJANA: violina – KAREL ŽUŽEK, viola – FRANC AVSENEK, violončelo – STANE DEMŠAR, klavir – ANDREJ JARC SAMUEL BARBER: BALADA, OP. 46 Klavir: PETER JABLONSKI DANNY ELFMAN / MARCO PIEROBON: CHICAGO Trobenta: MARCO PIEROBON, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA NINO ROTA: LA DOLCE VITA – TEMI Sopranski saksofon: JOHN SURMAN, trobenta: DAVE DOUGLAS, tolkala: CLARENCE PENN, kontrabas: BORIS KOZLOV, harmonika: RICHARD GALLIANO
V teh dneh vse preveč gledamo na zemljevide vojn, nič pa na zemljevide miru. O tem, kaj pomenijo zemljevidi mirnosti, v pesmi razmišlja britanski pesnik Hugh Dunkerly. Interpret Gašper Jarni, prevajalka Tina Kozin, režiser Jože Valentič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
V teh dneh vse preveč gledamo na zemljevide vojn, nič pa na zemljevide miru. O tem, kaj pomenijo zemljevidi mirnosti, v pesmi razmišlja britanski pesnik Hugh Dunkerly. Interpret Gašper Jarni, prevajalka Tina Kozin, režiser Jože Valentič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
JEAN XAVIER LEFEVRE: SONATA ŠT. 7 ZA KLARINET IN KLAVIR Klarinet: IGOR KARLIN, klavir: ACI BERTONCELJ JÓN NORDAL: ALDASÖNGUR (Pesem valov) Sopran: HELLVEIG RÚNARSDÓTTIR, zbor: HLJÓMEYKI, dirigent: BERNHARĐUR WILKINSON KNUDAGE RIISAGER: DIVERTIMENTO KVARTET RONDO IZ BELGIJE: flavta – RAYMOND CORBEL, klarinet – MARCEL ANCION, fagot – IWEIN D'HAESE, rog – JEAN MARIE CARRETTE OSCAR NATHAN STRAUS: SERENADA ZA GODALA V G-MOLU, OP.35 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, koncertna mojstrica: ANA DOLŽAN
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sinonim za avantgardno in eksperimentalno gledališče vse od začetnih obdobij otroškega in mladinskega gledališča pod vodstvom pionirke in vizionarke Balbine Baranovič. To je Slovensko mladinsko gledališče, ki je bilo eno izmed prvih ambasadorjev slovenskega gledališča v tujini. Vse do danes je ohranilo družbeno kritičnost in je obenem tudi platforma za obravnavanje perečih družbenih vprašanj. V oddaji so sodelovali njegovi snovalci, igralci Sandi Pavlin, Vladimir Jurc, Niko Goršič, Damjana Černe, Draga Potočnjak, Robert Prebil, Klemen Kovačič in nekdanja umetniška direktorja Eduard Miler in Tomaž Toporišič. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Sinonim za avantgardno in eksperimentalno gledališče vse od začetnih obdobij otroškega in mladinskega gledališča pod vodstvom pionirke in vizionarke Balbine Baranovič. To je Slovensko mladinsko gledališče, ki je bilo eno izmed prvih ambasadorjev slovenskega gledališča v tujini. Vse do danes je ohranilo družbeno kritičnost in je obenem tudi platforma za obravnavanje perečih družbenih vprašanj. V oddaji so sodelovali njegovi snovalci, igralci Sandi Pavlin, Vladimir Jurc, Niko Goršič, Damjana Černe, Draga Potočnjak, Robert Prebil, Klemen Kovačič in nekdanja umetniška direktorja Eduard Miler in Tomaž Toporišič. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Danes je prvi nacionalni dan branja, ki ga obeležujemo pod sloganom Branje je veselje. Po vsej Sloveniji so pripravili številne literarne prireditve. Razglašen je bil prav na rojstni dan Mance Košir, zato so danes v knjigarni Konzorcij predstavili tudi knjigo Mance Košir Metulji vedo za moč besede, ki jo je uredil Žiga Valetič. Ob začetku Festivala Fabula je sinoči v Cankarjevem domu nastopil eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann, ogledali pa smo si tudi plesno predstavo plesalke in koreografinje Burje Podlesnik Moška v spodnjicah.
Danes je prvi nacionalni dan branja, ki ga obeležujemo pod sloganom Branje je veselje. Po vsej Sloveniji so pripravili številne literarne prireditve. Razglašen je bil prav na rojstni dan Mance Košir, zato so danes v knjigarni Konzorcij predstavili tudi knjigo Mance Košir Metulji vedo za moč besede, ki jo je uredil Žiga Valetič. Ob začetku Festivala Fabula je sinoči v Cankarjevem domu nastopil eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann, ogledali pa smo si tudi plesno predstavo plesalke in koreografinje Burje Podlesnik Moška v spodnjicah.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.