Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Že tradicionalni, 18. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri bo letos potekal med 21. marcem in 4. aprilom, ko se bodo v več mestih po Sloveniji zvrstile različne predstave, delavnice in drugi dogodki za otroke, mlade in družine. V znameniti Sikstinski kapeli v Vatikanu, v kateri kardinali volijo novega papeža, znova stojijo gradbeni odri. Tri desetletja po zadnji obnovi bodo namreč očistili svetovno znano Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Letos obeležujemo 100. obletnico Kosovelove smrti, zato je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Kulturno društvo Peter Martinc v Kopru v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper in Fakulteto za humanistične vede pripravlja pester literarni program, ki ga bo zaznamoval nov francoski prevod Integralov Srečka Kosovela. 21. marca praznujemo Svetovni dan poezije in Svetovni dan lutk. Oddajo nadaljujemo z Glazerjevo nagrado, za življenjsko delo jo je letos prejela etnologinja Maja Godina Golija. V duhu prihajajočih velikonočnih praznikov pa se bo jutri mogoče udeležiti Škofjeloškega pasijona, ki bo obarval ulice Škofje Loke. Vabljeni k poslušanju!
Že tradicionalni, 18. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri bo letos potekal med 21. marcem in 4. aprilom, ko se bodo v več mestih po Sloveniji zvrstile različne predstave, delavnice in drugi dogodki za otroke, mlade in družine. V znameniti Sikstinski kapeli v Vatikanu, v kateri kardinali volijo novega papeža, znova stojijo gradbeni odri. Tri desetletja po zadnji obnovi bodo namreč očistili svetovno znano Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Letos obeležujemo 100. obletnico Kosovelove smrti, zato je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Kulturno društvo Peter Martinc v Kopru v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper in Fakulteto za humanistične vede pripravlja pester literarni program, ki ga bo zaznamoval nov francoski prevod Integralov Srečka Kosovela. 21. marca praznujemo Svetovni dan poezije in Svetovni dan lutk. Oddajo nadaljujemo z Glazerjevo nagrado, za življenjsko delo jo je letos prejela etnologinja Maja Godina Golija. V duhu prihajajočih velikonočnih praznikov pa se bo jutri mogoče udeležiti Škofjeloškega pasijona, ki bo obarval ulice Škofje Loke. Vabljeni k poslušanju!
Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Gre za njuno največjo samostojno predstavitev doslej. Umetnika pa sta med znana po kroglici govna hrošča govnača z naslovom Frnikula, za katero je sta prejela nagrado skupine OHO.
Tandem Small but dangers, ki ga sestavljata Simon Hudolin in Mateja Rojc, že od prvih razstav predstavlja različne "vizualne bodice, s katerimi preizkuša debelost naše kože, ukrivljenost naših sivih celic in predvsem smisel za opazovanje, branje in iskanje neznanega v znanih stvareh", je zapisal Božidar Zrinski, kustos njune razstave Natura Morta v mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Gre za njuno največjo samostojno predstavitev doslej. Umetnika pa sta med znana po kroglici govna hrošča govnača z naslovom Frnikula, za katero je sta prejela nagrado skupine OHO.
V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper
V kino je prišla nova adaptacija enega najbolj prelomnih romanov 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa, v režiji uglednega francoskega avtorja Françoisa Ozona. Črno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vprašamo, ali je to vse, kar je? Aktualni film je šele tretja priredba romana, saj je Camusova hči Catherine kot skrbnica njegove zapuščine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prejšnji dve sta bili italijanska iz šestdesetih in turška iz leta 2001, tako da je to šele prva francoska. Ozon je eden najopaznejših filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki že vso kariero vztrajno lovi mejo med umetniškim izrazom in komercialno privlačnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtniško izpopolnjeni in pogosto vključujejo humor, kar jih približa širšemu občinstvu, obenem pa niso tako surovi ali škandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja. Ozon je bil zato najvarnejša izbira za soočenje s Camusovim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odlično igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Alžir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoičen človek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov. Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoičnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepričanja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apatična, na nekaterih pa sociopatska. To še posebej velja za ključni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posvečen sojenju in Mersaultovemu času v ječi, kjer se je Ozon vseeno odločil uporabiti notranji monolog, čeprav sta v ospredju dva s pomenom natlačena in odlično odigrana dialoga – z Marie in duhovnikom. Minimalna odstopanja v zgodbi so v prvi vrsti osredotočena na večjo, vendar še vedno povsem stransko vlogo žensk. Tako Marie dobi več dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi Džamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do moških – kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se začne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana – Danes mi je umrla mati – zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med končno špico. S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pečata, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli reči, da gre za kakršno koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v režiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preveč jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdušenje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetniškega dela. Težava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako rekoč vsak. Tako zvesto adaptacijo morda še najbolj cenijo srednješolci, ki bi radi preskočili branje knjige, in morda tisti, ki so že pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veličastnega dela, kot nekakšno drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbrž ena največjih zagat pri priredbah in težko je reči, zakaj je denimo Ni prostora za starce v režiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film. Piše: Igor Harb Bere: Dejan Kaloper
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bo drevi slovesna podelitev Glazerjevih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti, ki jih zaslužnim Mariborčankam in Mariborčanom podeljuje Mestna občina Maribor. Prejemnike priznanj smo predstavili v oddaji o kulturi. To so dobitnica velike Glazerjeve nagrade za življenjsko delo etnologinja Maja Golija Godina, prejemnika Glazerjeve listine glasbenik Jure Ivanušič in literat Tomo Podstenšek ter prejemnica Glazerjevega priznanja Katarina Klančnik Kocutar.
V Mariboru bo drevi slovesna podelitev Glazerjevih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti, ki jih zaslužnim Mariborčankam in Mariborčanom podeljuje Mestna občina Maribor. Prejemnike priznanj smo predstavili v oddaji o kulturi. To so dobitnica velike Glazerjeve nagrade za življenjsko delo etnologinja Maja Golija Godina, prejemnika Glazerjeve listine glasbenik Jure Ivanušič in literat Tomo Podstenšek ter prejemnica Glazerjevega priznanja Katarina Klančnik Kocutar.
Čeprav je Korngold ohranjal svoje delo v Evropi in se redno vračal domov na Dunaj, je Amerika leta 1938 postala zanj in za njegovo družino edina izbira. Zaradi naraščajočega nacizma so bili prisiljeni emigrirati v Združene države. Tam si je ustvaril uspešno kariero skladatelja filmske glasbe, s svojimi prihodki je podpiral številne prijatelje in begunce, ki so zbežali pred tiranijo v Evropi, za svoje delo je prejel tudi dva oskarja. V tem obdobju je Korngold skladal zelo malo koncertne glasbe, njegova poznejša klasična dela so tako nastala šele po letu 1946, ko se je skladatelj odločil vrniti se v Evropo.
Čeprav je Korngold ohranjal svoje delo v Evropi in se redno vračal domov na Dunaj, je Amerika leta 1938 postala zanj in za njegovo družino edina izbira. Zaradi naraščajočega nacizma so bili prisiljeni emigrirati v Združene države. Tam si je ustvaril uspešno kariero skladatelja filmske glasbe, s svojimi prihodki je podpiral številne prijatelje in begunce, ki so zbežali pred tiranijo v Evropi, za svoje delo je prejel tudi dva oskarja. V tem obdobju je Korngold skladal zelo malo koncertne glasbe, njegova poznejša klasična dela so tako nastala šele po letu 1946, ko se je skladatelj odločil vrniti se v Evropo.
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Cellofest, festival, posvečen violončelistom in violončelu, v Ljubljani pripravlja cikel koncertov, seminarjev in delavnic za mlade z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki ter pedagogi. Spremljali boste drugi del programa iz otvoritevnega koncerta, na katerem se je v ansambel violončel združilo dvanajst vrhunskih domačih violončelistov. Predstavili so se z zahtevnimi priredbami orkestralnih kompozicij, k sodelovanju pa povabili izvrstna glasbena gosta, mezzosopranistko Nuško Drašček Rojko in harmonikarja Marka Hatlaka.
Cellofest, festival, posvečen violončelistom in violončelu, v Ljubljani pripravlja cikel koncertov, seminarjev in delavnic za mlade z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki ter pedagogi. Spremljali boste drugi del programa iz otvoritevnega koncerta, na katerem se je v ansambel violončel združilo dvanajst vrhunskih domačih violončelistov. Predstavili so se z zahtevnimi priredbami orkestralnih kompozicij, k sodelovanju pa povabili izvrstna glasbena gosta, mezzosopranistko Nuško Drašček Rojko in harmonikarja Marka Hatlaka.
VINCENT D'INDY: LIED (PESEM), ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 19 Klavir: LEON ENGELMAN, viola: FRANC AVSENEK FRANCIS POULENC: ZAROKA ZA SMEH, FP 101 Sopran: THERESA PLUT, klavir: TADEJ HORVAT FRANÇOIS DEVIENNE: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER ŠT. 2 V D-DURU Flavta: IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: VANČO ČAVDARSKI HENRI DUPARC: EKSTAZA, FIDELIJA, VZDIHLJAJ Bariton: GÉRARD SOUZAY, klavir: DALTON BALDWIN JEAN BAPTISTE BREVAL: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V C-DURU, OP. 40, ŠT. 1 Violončelo: ZDENKO PRUŠA, klavir: MARIJAN LIPOVŠEK AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: PESNITEV LJUBEZNI IN MORJA, OP. 19 Kontraalt: MARIE NICOLE LEMIEUX, NACIONALNI ORKESTER BORDEAUX AQUITAINE, dirigent: PAUL DANIEL FRANCOIS HENRI JOSEPH CASTIL BLAZE: SEXTET V ES-DURU, ŠT.1 Ansambel MOZZAFIATO
VINCENT D'INDY: LIED (PESEM), ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 19 Klavir: LEON ENGELMAN, viola: FRANC AVSENEK FRANCIS POULENC: ZAROKA ZA SMEH, FP 101 Sopran: THERESA PLUT, klavir: TADEJ HORVAT FRANÇOIS DEVIENNE: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER ŠT. 2 V D-DURU Flavta: IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: VANČO ČAVDARSKI HENRI DUPARC: EKSTAZA, FIDELIJA, VZDIHLJAJ Bariton: GÉRARD SOUZAY, klavir: DALTON BALDWIN JEAN BAPTISTE BREVAL: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V C-DURU, OP. 40, ŠT. 1 Violončelo: ZDENKO PRUŠA, klavir: MARIJAN LIPOVŠEK AMÉDÉE ERNEST CHAUSSON: PESNITEV LJUBEZNI IN MORJA, OP. 19 Kontraalt: MARIE NICOLE LEMIEUX, NACIONALNI ORKESTER BORDEAUX AQUITAINE, dirigent: PAUL DANIEL FRANCOIS HENRI JOSEPH CASTIL BLAZE: SEXTET V ES-DURU, ŠT.1 Ansambel MOZZAFIATO
Gaetano Longo je pesnik, rojen leta 1964 v Trstu. Je tudi pisatelj, prevajalec in novinar. Bil je vojni reporter v Jugoslaviji in Južni ter Srednji Ameriki. Objavil je več pesniških zbirk, prevedenih v tuje jezike. Pesem Teorija in prihod pomladi je prevedla Jolka Milič, interpretira jo Branko Jordan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2005.
Gaetano Longo je pesnik, rojen leta 1964 v Trstu. Je tudi pisatelj, prevajalec in novinar. Bil je vojni reporter v Jugoslaviji in Južni ter Srednji Ameriki. Objavil je več pesniških zbirk, prevedenih v tuje jezike. Pesem Teorija in prihod pomladi je prevedla Jolka Milič, interpretira jo Branko Jordan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2005.
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
BIAGIO MARINI: SONATA QUATRA, OP. 8 DUO ARPARLA: harfa – MARIA CHRISTINA CLEARY,violina – DAVIDE MONTI ALEKSANDER SKRJABIN: FANTAZIJA V H-MOLU, OP. 28 Klavir: SVIATOSLAV RICHTER JAN LADISLAV DUSSEK: KONCERTNI NOKTURNO V ES-DURU OP.68 Rog: TOMMI HYYTINEN, violina: SIRKKA LIISA KAAKINEN PILCH, klavir: ALEXEI LUBIMOV ERNESTO NAZARETH: EPONINA (VALSA) in IMPROVISO (ESTUDO PARA CONCERTO) Klavir: LUIS ASCOT
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Mariboru v tem šolskem letu zaznamujejo pomemben jubilej – 80 let Konservatorija za glasbo in balet. Prav toliko let pa mineva tudi od ustanovitve Koncertne poslovalnice Maribor. Na eni strani torej izobraževalna ustanova, na drugi prireditvena, obe pa sta vsa leta precej povezani, saj so nekdanji dijaki konservatorija, kasneje akademski glasbeniki, velikokrat gostje dogodkov na osrednjem prizorišču. To je Unionska dvorana Maribor, ki velja za enega od najbolj akustičnih ambientov v Sloveniji. Na konservatoriju je študij končalo veliko vrhunskih umetnikov, tako ustvarjalcev kot poustvarjalcev, ki so se uveljavili tudi na mednarodnih odrih. Med njimi je kar 18 nagrajencev Prešernovega sklada. V oddaji bo predstavljen tudi začetnik glasbenega izobraževanja v Mariboru, to je prof. Oton Bajde. Koncertna poslovalnica Maribor je prav tako močno zaznamovala koncertno življenje v Mariboru, vsa leta je namreč poleg domačih glasbenih umetnikov gostila tudi ugledne orkestre, dirigente in soliste iz vse Evrope, s tem pa privabljala stalno občinstvo, ki se zadnja leta dopolnjuje z obiskovalci mlajše generacije. Poslovalnica namreč uvaja nove cikle, prilagojene mlajšim obiskovalcem. Deluje pa v okviru Narodnega doma, ki ga že vrsto let uspešno vodi direktor Vladimir Rukavina. Avtorica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V Mariboru v tem šolskem letu zaznamujejo pomemben jubilej – 80 let Konservatorija za glasbo in balet. Prav toliko let pa mineva tudi od ustanovitve Koncertne poslovalnice Maribor. Na eni strani torej izobraževalna ustanova, na drugi prireditvena, obe pa sta vsa leta precej povezani, saj so nekdanji dijaki konservatorija, kasneje akademski glasbeniki, velikokrat gostje dogodkov na osrednjem prizorišču. To je Unionska dvorana Maribor, ki velja za enega od najbolj akustičnih ambientov v Sloveniji. Na konservatoriju je študij končalo veliko vrhunskih umetnikov, tako ustvarjalcev kot poustvarjalcev, ki so se uveljavili tudi na mednarodnih odrih. Med njimi je kar 18 nagrajencev Prešernovega sklada. V oddaji bo predstavljen tudi začetnik glasbenega izobraževanja v Mariboru, to je prof. Oton Bajde. Koncertna poslovalnica Maribor je prav tako močno zaznamovala koncertno življenje v Mariboru, vsa leta je namreč poleg domačih glasbenih umetnikov gostila tudi ugledne orkestre, dirigente in soliste iz vse Evrope, s tem pa privabljala stalno občinstvo, ki se zadnja leta dopolnjuje z obiskovalci mlajše generacije. Poslovalnica namreč uvaja nove cikle, prilagojene mlajšim obiskovalcem. Deluje pa v okviru Narodnega doma, ki ga že vrsto let uspešno vodi direktor Vladimir Rukavina. Avtorica in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.
Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira iz Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan; Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
20. marec je od leta 2004 tradicionalno namenjen pripovedništvu, saj ta mednarodno priznani dan zaznamuje praznik ustnega pripovedovanja zgodb. Praznik pripovedništva izvira iz Švedske, kjer ga poznajo že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, v zadnjih desetletjih pa je postal izjemno priljubljen tudi pri nas. Literarni nokturno na predvečer tega dne vabi k poslušanju izbora povesti iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, najobsežnejše zbirke slovenskih bajk in pripovedk. Zbral in objavil jih je Jakob Kelemina, nokturno pa prinaša nekaj povesti iz poglavja o duhovih – po Kelemini so s tem izrazom mišljena tista mitična bitja, ki imajo svoj izvor v veri v človeško dušo ali človeškega duha. Režiserka: Saška Rakef; igralec: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Jon Čergan; Miha Klemenčič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2021.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Slovencem norčevanje iz samih sebe ne gre dobro od rok, kar za katero koli nacijo ni prav dobro. Milčinski pa nam je s svojimi znamenitimi Butalci vendarle postavil duhovito ogledalo, ki ga velja vsaj ošvrkniti, se butalski čúdi nasmejati in o njej tudi malo razmisliti. Morda pa nam v tednu, ko bomo odšli na volitve, lahko prišepnejo kaj butalsko modrega; iz svojih izkušenj, seveda. Avtor radijske priredbe: Mitja Mejak Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Svet Butalcev – Duša Počkaj in Jurij Souček Župan – France Presetnik Policaj – Aleksander Valič Razbojnik Cefizelj – Polde Bibič Butalec – Maks Bajc Butalka – Mila Kačič Sodelovali so še – Boris Kralj, Janez Hočevar, Božo Vovk in Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.
Slovencem norčevanje iz samih sebe ne gre dobro od rok, kar za katero koli nacijo ni prav dobro. Milčinski pa nam je s svojimi znamenitimi Butalci vendarle postavil duhovito ogledalo, ki ga velja vsaj ošvrkniti, se butalski čúdi nasmejati in o njej tudi malo razmisliti. Morda pa nam v tednu, ko bomo odšli na volitve, lahko prišepnejo kaj butalsko modrega; iz svojih izkušenj, seveda. Avtor radijske priredbe: Mitja Mejak Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Svet Butalcev – Duša Počkaj in Jurij Souček Župan – France Presetnik Policaj – Aleksander Valič Razbojnik Cefizelj – Polde Bibič Butalec – Maks Bajc Butalka – Mila Kačič Sodelovali so še – Boris Kralj, Janez Hočevar, Božo Vovk in Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.
V dneh okrog pomladnega enakonočja zaznamujemo svetovni dan pripovedništva – namenjen je praznovanju ustnega pripovedovanja zgodb. Izbrali smo nekaj ljudskih pripovedi s krškega gričevja. Po vaseh južno od Save med Boštanjem in Krškim jih je v sklopu projekta Glasovi pod vodstvom Marije Stanonik zbirala Marija Krejan, profesorica, ki je o podeželskem življenju pisala tudi v literarnih delih in jih podpisala s psevdonimom Marta Kmet. Knjižna zbirka slovenskih folklornih pripovedi Glasovi je začela izhajati leta 1988 pri založbi Kmečki glas, leta 2007 je izdajanje prevzela Celjska Mohorjeva družba, od leta 2014 pa Založba ZRC. Med letoma 1994 in 2004 so knjižne izdaje spremljale zgoščenke, da je bilo del narečnih zapisov mogoče slišati v živo. Avtorica oddaje Marija Krejan, pripovedovalci Ana Levičar, Janko Gabrič, Slavica Turšič in Marija Krejan, bralca Lidija Hartman in Brane Grubar, ton in montaža Metka Rojc, režija Jože Valentič. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek. Posneto 2002.
V dneh okrog pomladnega enakonočja zaznamujemo svetovni dan pripovedništva – namenjen je praznovanju ustnega pripovedovanja zgodb. Izbrali smo nekaj ljudskih pripovedi s krškega gričevja. Po vaseh južno od Save med Boštanjem in Krškim jih je v sklopu projekta Glasovi pod vodstvom Marije Stanonik zbirala Marija Krejan, profesorica, ki je o podeželskem življenju pisala tudi v literarnih delih in jih podpisala s psevdonimom Marta Kmet. Knjižna zbirka slovenskih folklornih pripovedi Glasovi je začela izhajati leta 1988 pri založbi Kmečki glas, leta 2007 je izdajanje prevzela Celjska Mohorjeva družba, od leta 2014 pa Založba ZRC. Med letoma 1994 in 2004 so knjižne izdaje spremljale zgoščenke, da je bilo del narečnih zapisov mogoče slišati v živo. Avtorica oddaje Marija Krejan, pripovedovalci Ana Levičar, Janko Gabrič, Slavica Turšič in Marija Krejan, bralca Lidija Hartman in Brane Grubar, ton in montaža Metka Rojc, režija Jože Valentič. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek. Posneto 2002.
Glasbeni večer bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom dirigenta Joela Sandelsona izvedel Uverturo k operi Così fan tutte, Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, »Jeunehomme« ter Simfonijo št. 41 v C-duru, »Jupiter« Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solist bo nastopil Alberto Ferro, zmagovalec Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026.
Glasbeni večer bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom dirigenta Joela Sandelsona izvedel Uverturo k operi Così fan tutte, Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, »Jeunehomme« ter Simfonijo št. 41 v C-duru, »Jupiter« Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solist bo nastopil Alberto Ferro, zmagovalec Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
V okviru festivala stare glasbe Seviqc je 19. avgusta lani na gradu Bogenšperk potekal koncert ansambla Tacet. Gre za slovensko zasedbo, ki je tokrat nastopila v razširjeni zasedbi: flavta traverso – Katarina Nagode, baročna violina – Mojca Jerman, teorba – Izidor Erazem Grafenauer, baročni violončelo – Gregor Fele in čembalo – Martina Okoliš. V Parizu 18. stoletja so, kot povsod po Evropi, glasbene umetnine z dvora in iz cerkve zasedle salon in oder. Pod vplivom sončnega kralja Ludvika XIV., velikega podpornika umetnosti, se je francoska baročna instrumentalna glasba razvijala v znamenju veličine, sijaja in elegance. Kulturno središče tega razvoja je bil Ludvikov dvor v Versaillesu, na katerem sta delovala tudi francoska skladatelja Pierre Danican Philidor in Marin Marais, ki sta sledila idealom francoskega baročnega sloga. V njem pa se je preizkusil tudi Georg Philipp Telemann, le da ga je on spojil z jasnim nemškim kontrapunktom.
V okviru festivala stare glasbe Seviqc je 19. avgusta lani na gradu Bogenšperk potekal koncert ansambla Tacet. Gre za slovensko zasedbo, ki je tokrat nastopila v razširjeni zasedbi: flavta traverso – Katarina Nagode, baročna violina – Mojca Jerman, teorba – Izidor Erazem Grafenauer, baročni violončelo – Gregor Fele in čembalo – Martina Okoliš. V Parizu 18. stoletja so, kot povsod po Evropi, glasbene umetnine z dvora in iz cerkve zasedle salon in oder. Pod vplivom sončnega kralja Ludvika XIV., velikega podpornika umetnosti, se je francoska baročna instrumentalna glasba razvijala v znamenju veličine, sijaja in elegance. Kulturno središče tega razvoja je bil Ludvikov dvor v Versaillesu, na katerem sta delovala tudi francoska skladatelja Pierre Danican Philidor in Marin Marais, ki sta sledila idealom francoskega baročnega sloga. V njem pa se je preizkusil tudi Georg Philipp Telemann, le da ga je on spojil z jasnim nemškim kontrapunktom.
Najprej v Treviso, kjer je na ogled razstava samih mojstrovin 19. in 20. stoletja – od Picassa do Van Gogha. Nato se odpravimo v Ljubljano, kjer ljubiteljem opernega gledališča nocoj pripravljajo premiero Verdijeve Traviate. V izteku oddaje pa se vrnemo domov, v naš koprski Studio Hendrix, ki nocoj gosti revijo Primorska poje.
Najprej v Treviso, kjer je na ogled razstava samih mojstrovin 19. in 20. stoletja – od Picassa do Van Gogha. Nato se odpravimo v Ljubljano, kjer ljubiteljem opernega gledališča nocoj pripravljajo premiero Verdijeve Traviate. V izteku oddaje pa se vrnemo domov, v naš koprski Studio Hendrix, ki nocoj gosti revijo Primorska poje.
26. junija 2025 je v Klubu Kazina Akademije za glasbo potekal magistrski koncert mezzosopranistke Sofije Zavratnik Kain z naslovom Kabaret Youkali, na katerem se je posvetila umetnosti Kurta Weilla. V oddaji predstavlja koncept koncerta, prisluhnete pa lahko tudi štirim odlomkom izbranih del. Sofija Zavratnik Kain je na Akademiji za glasbo študirala v razredu prof. Pie Brodnik. Po končani Gimnaziji Poljane in po prvih korakih v svet petja pri Nikoli Nikoliću na Glasbeni šoli Moste - Polje se je vpisala na dodiplomski študij petja ter ga na drugi stopnji nadgradila še z magistrskim študijem kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Svoje znanje je poglabljala na študijskih izmenjavah v Grčiji in Italiji.
26. junija 2025 je v Klubu Kazina Akademije za glasbo potekal magistrski koncert mezzosopranistke Sofije Zavratnik Kain z naslovom Kabaret Youkali, na katerem se je posvetila umetnosti Kurta Weilla. V oddaji predstavlja koncept koncerta, prisluhnete pa lahko tudi štirim odlomkom izbranih del. Sofija Zavratnik Kain je na Akademiji za glasbo študirala v razredu prof. Pie Brodnik. Po končani Gimnaziji Poljane in po prvih korakih v svet petja pri Nikoli Nikoliću na Glasbeni šoli Moste - Polje se je vpisala na dodiplomski študij petja ter ga na drugi stopnji nadgradila še z magistrskim študijem kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Svoje znanje je poglabljala na študijskih izmenjavah v Grčiji in Italiji.
Na oder ljubljanske Opere se nocoj vrača ena najbolj priljubljenih in uprizarjanih oper vseh časov, Verdijeva Traviata. V novi produkciji jo na oder postavlja belgijski režiser Frank Van Laecke. Slovenska filharmonija v teh dneh pripravlja tri koncertne dogodke. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj in jutri pod naslovom Zmagovalno zvenel 4. koncert letošnje abonmajske sezone filharmoničnega cikla FKK; jutri pa bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji na sporedu 4. koncert cikla Vokalno-instrumentalni program. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu danes odpirajo pregledno razstavo del slikarja Ota Rimeleta z naslovom Od rdeče do rdeče. Razstava predstavlja širok avtorjev slikarski opus od poakademijskega obdobja v prvi polovici devetdesetih let preteklega stoletja do danes.
Na oder ljubljanske Opere se nocoj vrača ena najbolj priljubljenih in uprizarjanih oper vseh časov, Verdijeva Traviata. V novi produkciji jo na oder postavlja belgijski režiser Frank Van Laecke. Slovenska filharmonija v teh dneh pripravlja tri koncertne dogodke. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj in jutri pod naslovom Zmagovalno zvenel 4. koncert letošnje abonmajske sezone filharmoničnega cikla FKK; jutri pa bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji na sporedu 4. koncert cikla Vokalno-instrumentalni program. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu danes odpirajo pregledno razstavo del slikarja Ota Rimeleta z naslovom Od rdeče do rdeče. Razstava predstavlja širok avtorjev slikarski opus od poakademijskega obdobja v prvi polovici devetdesetih let preteklega stoletja do danes.
Majda Širca je avtorica nove monografije o naši legendarni igralki Mileni Zupančič. Knjiga je izšla v seriji knjig, ki jih skupaj z nagrado Ita Rina za življensko delo, izda Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Kot piše v utemeljitvi nagrade Ita Rina za življenjsko delo, je Milena Zupančič v skoraj 60-letni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma. Neizbrisen pečat je pustila v filmih, kot so Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Moj ata, socialistični kulak, Idealist, Panika in Srečen za umret. V svoji karieri je posnela več kot 60 filmov, od tega 25 celovečercev.
Majda Širca je avtorica nove monografije o naši legendarni igralki Mileni Zupančič. Knjiga je izšla v seriji knjig, ki jih skupaj z nagrado Ita Rina za življensko delo, izda Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Kot piše v utemeljitvi nagrade Ita Rina za življenjsko delo, je Milena Zupančič v skoraj 60-letni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma. Neizbrisen pečat je pustila v filmih, kot so Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Moj ata, socialistični kulak, Idealist, Panika in Srečen za umret. V svoji karieri je posnela več kot 60 filmov, od tega 25 celovečercev.
Ko izbiramo vsebine in glasbo za naše oddaje, se zavzemamo za širok izbor, ki presega osebna nagnjenja, ali drugače povedano: stvari se ne bi najbolje izšle, če bi izbirali samo glasbo in interprete do katerih gojimo posebno simpatijo. Že v osnovi je jasno, da so preference in okusi posameznikov različni, včasih celo popolnoma nasprotni. To prinaša raznolikost in barvitost v svet glasbe; svet ki je tako izjemen, natančen in hkrati veličasten odsev človekove narave, življenja, stremljenja in njegovega duhovnega delovanja.
Ko izbiramo vsebine in glasbo za naše oddaje, se zavzemamo za širok izbor, ki presega osebna nagnjenja, ali drugače povedano: stvari se ne bi najbolje izšle, če bi izbirali samo glasbo in interprete do katerih gojimo posebno simpatijo. Že v osnovi je jasno, da so preference in okusi posameznikov različni, včasih celo popolnoma nasprotni. To prinaša raznolikost in barvitost v svet glasbe; svet ki je tako izjemen, natančen in hkrati veličasten odsev človekove narave, življenja, stremljenja in njegovega duhovnega delovanja.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Irski pisatelj Colum McCann sodi med avtorje, ki v svojih delih pogosto posegajo v politično in zgodovinsko kompleksne prostore. Njegov roman Apeirogon, v katerem v resnični zgodbi izraelskega in palestinskega očeta razmišlja o izgubi, nasilju in možnosti dialoga v enem najdolgotrajnejših konfliktov sodobnega sveta, je v neobičajni strukturi 1001 fragmenta izšel leta 2020. Na festivalu Literature sveta – Fabula, ki letos poteka pod geslom »(so)odgovorni«, so ga predstavili v slovenskem prevodu Jerneja Županiča. V kontekstu aktualnih razmer in vojne v Gazi so se ob gostovanju Columa McCanna sicer pojavili pomisleki glede odsotnosti palestinskih avtorjev, avtoric ter vprašanje, ali gostovanje irskega avtorja, ki piše o Palestini in Izraelu, in roman Apeirogon sam prispevata k izenačevanju izrazito asimetrične politične resničnosti. O tem in o vlogi literature v sodobnem svetu, zaznamovanem z geopolitičnimi napetostmi, in v zgodovinsko obremenjeni, politično neenakomerni in medijsko fragmentirani resničnosti se je s Columom McCannom pogovarjala Tina Poglajen. Bere Bernard Stramič. Ton in montaža Damjan Rostan.
Irski pisatelj Colum McCann sodi med avtorje, ki v svojih delih pogosto posegajo v politično in zgodovinsko kompleksne prostore. Njegov roman Apeirogon, v katerem v resnični zgodbi izraelskega in palestinskega očeta razmišlja o izgubi, nasilju in možnosti dialoga v enem najdolgotrajnejših konfliktov sodobnega sveta, je v neobičajni strukturi 1001 fragmenta izšel leta 2020. Na festivalu Literature sveta – Fabula, ki letos poteka pod geslom »(so)odgovorni«, so ga predstavili v slovenskem prevodu Jerneja Županiča. V kontekstu aktualnih razmer in vojne v Gazi so se ob gostovanju Columa McCanna sicer pojavili pomisleki glede odsotnosti palestinskih avtorjev, avtoric ter vprašanje, ali gostovanje irskega avtorja, ki piše o Palestini in Izraelu, in roman Apeirogon sam prispevata k izenačevanju izrazito asimetrične politične resničnosti. O tem in o vlogi literature v sodobnem svetu, zaznamovanem z geopolitičnimi napetostmi, in v zgodovinsko obremenjeni, politično neenakomerni in medijsko fragmentirani resničnosti se je s Columom McCannom pogovarjala Tina Poglajen. Bere Bernard Stramič. Ton in montaža Damjan Rostan.
Pesnica Aiko Zakrajšek je pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavila pesniško prvenko Bila sem jezero. Avtorica v svoje pesmi diskretno vpisuje drobce in teme iz svojega življenja, hkrati pa ne pristaja na samozadostnost, ampak diha s svetom. Več o svoji poeziji in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi Načinovni prislov in Prava pisateljica. Nikar ne zamudite.
Pesnica Aiko Zakrajšek je pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavila pesniško prvenko Bila sem jezero. Avtorica v svoje pesmi diskretno vpisuje drobce in teme iz svojega življenja, hkrati pa ne pristaja na samozadostnost, ampak diha s svetom. Več o svoji poeziji in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesmi Načinovni prislov in Prava pisateljica. Nikar ne zamudite.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel komponirati filmsko glasbo za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Poezija Alojza Gradnika se umešča med moderno in ekspresionizem. Ljubezenska tema se večkrat povezuje s temama trpljenja in smrti, pogosto je meditativna. To začutimo tudi v Gradnikovi pesmi O drobne ptice mojega srca. Interpretira jo dramski igralec Gregor Gruden. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Naš spev je strasten, naša moč je živa! je verz Srečka Kosovela in je bil hkrati geslo letošnje, 57. revije Primorska poje. Ena od novosti je bila lokacija v Studiu Hendrix. Gostili smo tri vokalne sestave: Vokalno skupino Primorsko iz Trsta z zborovodkinjo Aleksandro Pertot, Moški pevski zbor Pobratimija iz Nove Gorice z zborovodjem Vladimirjem Čadežem in Mešani mladinski pevski zbor Šempeter, Vrtojba z zborovodkinjo Mojco Maver Podbersič. Tri generacijsko, barvno in slogovno različne zborovske zasedbe so ustvarile enovit in edinstven vokalni večer v Studiu Hendrix. Oddajo je vodila Simona Moličnik.
Naš spev je strasten, naša moč je živa! je verz Srečka Kosovela in je bil hkrati geslo letošnje, 57. revije Primorska poje. Ena od novosti je bila lokacija v Studiu Hendrix. Gostili smo tri vokalne sestave: Vokalno skupino Primorsko iz Trsta z zborovodkinjo Aleksandro Pertot, Moški pevski zbor Pobratimija iz Nove Gorice z zborovodjem Vladimirjem Čadežem in Mešani mladinski pevski zbor Šempeter, Vrtojba z zborovodkinjo Mojco Maver Podbersič. Tri generacijsko, barvno in slogovno različne zborovske zasedbe so ustvarile enovit in edinstven vokalni večer v Studiu Hendrix. Oddajo je vodila Simona Moličnik.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.
Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.