Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.
Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Zvrstile se bodo točke iz 1. dejanja buffo opere Kairska gos, sicer načrtovane tridejanke, ki pa je Mozart ni nikoli dokončal.
Zvrstile se bodo točke iz 1. dejanja buffo opere Kairska gos, sicer načrtovane tridejanke, ki pa je Mozart ni nikoli dokončal.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.
Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
»Domacissimo 2« è il gran varietà di Capodanno scritto da Massimiliano Cernecca e Flavio Furian. I due showman triestini sono affiancati sul palco del Teatro Tartini di Pirano da Elisa Bombacigno, Raffaele Prestinenzi e Ornella Serafini. Sul palco anche Stefano Hering, con un repertorio di brani musicali istriani. Uno spettacolo di cabaret dove l'improvvisazione, la musica e l’interazione con il pubblico hanno un ruolo fondamentale. »Domacissimo 2« je novoletna oddaja, ki sta jo napisala Massimiliano Cernecca in Flavio Furian. Tržaška showmana na odru Gledališča Tartini Piran sta v družbi Elise Bombacigno, Raffaela Prestinenzia in Ornelle Serafini. Na odru tudi Stefano Hering, ki bo zapel nekaj istrskih pesmi. Kabaretna predstava kjer improvizacija, glasba in interakcija z občinstvom igrajo temeljno vlogo.
»Domacissimo 2« è il gran varietà di Capodanno scritto da Massimiliano Cernecca e Flavio Furian. I due showman triestini sono affiancati sul palco del Teatro Tartini di Pirano da Elisa Bombacigno, Raffaele Prestinenzi e Ornella Serafini. Sul palco anche Stefano Hering, con un repertorio di brani musicali istriani. Uno spettacolo di cabaret dove l'improvvisazione, la musica e l’interazione con il pubblico hanno un ruolo fondamentale. »Domacissimo 2« je novoletna oddaja, ki sta jo napisala Massimiliano Cernecca in Flavio Furian. Tržaška showmana na odru Gledališča Tartini Piran sta v družbi Elise Bombacigno, Raffaela Prestinenzia in Ornelle Serafini. Na odru tudi Stefano Hering, ki bo zapel nekaj istrskih pesmi. Kabaretna predstava kjer improvizacija, glasba in interakcija z občinstvom igrajo temeljno vlogo.
Trio Ardor združuje harmoniko, klavir in saksofon v drzno zvočno kombinacijo, ki povezuje tango, jazz in klasično glasbo. Prisluhnite mladim glasbenikom, ki s strastjo rušijo meje med žanri in ustvarjajo toplino v vsakem tonu. Prijazno vabljeni k ogledu Tria Ardorm, edinstvene glasbene zasedbe, ki s harmoniko, klavirjem in saksofonom prepleta različne glasbene svetove. Trio nastopa s repertoarjem, ki se razteza od strastnih argentinskih tango ritmov do barvitih zvočnih slik, pri čemer ruši meje med jazzom, klasično glasbo in tradicionalnimi motivi. Trio Ardor sestavljajo: • Teja Udovič Kovačič – harmonika • Blaž Pavlakovič – klavir • Andrej Omejc – saksofon »S triom skušamo rušiti meje zvočne slike,« pravijo mladi glasbeniki in to si boste lahko prisluhnili tudi vi. Glasba združuje toplino ljudske tradicije, energijo tanga in improvizacijske pristope, ki navdihujejo poslušalce vseh generacij. Oddajo vodi Simona Moličnik.
Trio Ardor združuje harmoniko, klavir in saksofon v drzno zvočno kombinacijo, ki povezuje tango, jazz in klasično glasbo. Prisluhnite mladim glasbenikom, ki s strastjo rušijo meje med žanri in ustvarjajo toplino v vsakem tonu. Prijazno vabljeni k ogledu Tria Ardorm, edinstvene glasbene zasedbe, ki s harmoniko, klavirjem in saksofonom prepleta različne glasbene svetove. Trio nastopa s repertoarjem, ki se razteza od strastnih argentinskih tango ritmov do barvitih zvočnih slik, pri čemer ruši meje med jazzom, klasično glasbo in tradicionalnimi motivi. Trio Ardor sestavljajo: • Teja Udovič Kovačič – harmonika • Blaž Pavlakovič – klavir • Andrej Omejc – saksofon »S triom skušamo rušiti meje zvočne slike,« pravijo mladi glasbeniki in to si boste lahko prisluhnili tudi vi. Glasba združuje toplino ljudske tradicije, energijo tanga in improvizacijske pristope, ki navdihujejo poslušalce vseh generacij. Oddajo vodi Simona Moličnik.
Pred četrtim filmom silvestrskega večera, s katerim bomo vstopili v novo leto, gostimo glasbenega poznavalca in sodelavca Vala 202, Matjaža Ambrožiča. Rock'n'roll pirati v režiji Richarda Curtisa je kultna komedija o uporništvu, svobodi in glasbi, ki je spreminjala svet.
Pred četrtim filmom silvestrskega večera, s katerim bomo vstopili v novo leto, gostimo glasbenega poznavalca in sodelavca Vala 202, Matjaža Ambrožiča. Rock'n'roll pirati v režiji Richarda Curtisa je kultna komedija o uporništvu, svobodi in glasbi, ki je spreminjala svet.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Pred enim največjih muzikalov vseh časov, Kabaretom se v oddaji pogovarjamo z Ano Hribar, plesalko in igralko, trenutno pa predvsem zvezdo v naši seriji Takšno je življenje. V legendarnem muzikalu je v Mestnem gledališču ljubljanskem pred leti nastopila tudi sama. Zgodba o propadu svobodomiselne družbe pod vzponom nacizma pa je postala eden najdrznejših primerkov v svojem žanru; ameriška filmska akademija je Kabaret leta 1973 nagradila s kar osmimi oskarji.
Pred enim največjih muzikalov vseh časov, Kabaretom se v oddaji pogovarjamo z Ano Hribar, plesalko in igralko, trenutno pa predvsem zvezdo v naši seriji Takšno je življenje. V legendarnem muzikalu je v Mestnem gledališču ljubljanskem pred leti nastopila tudi sama. Zgodba o propadu svobodomiselne družbe pod vzponom nacizma pa je postala eden najdrznejših primerkov v svojem žanru; ameriška filmska akademija je Kabaret leta 1973 nagradila s kar osmimi oskarji.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Drugi v tradicionalnem silvestrskem filmskem maratonu bo eden najbolj popularnih filmov pri nas ob koncu 50. let. O španski uspešnici Prodajalka vijolic se v oddaji pogovarjamo z legendarnim obrazom televizijskih zaslonov, Mišo Molk.
Drugi v tradicionalnem silvestrskem filmskem maratonu bo eden najbolj popularnih filmov pri nas ob koncu 50. let. O španski uspešnici Prodajalka vijolic se v oddaji pogovarjamo z legendarnim obrazom televizijskih zaslonov, Mišo Molk.
Tudi letos smo na Televiziji Slovenija pripravili tradicionalni silvestrski filmski maraton, ki obeta kar sedem filmskih poslastic do jutranjih ur. Obogatili smo ga s pogovori s prav posebnimi gostjami in gostom, ki so tako ali drugače povezani z našo medijsko hišo. V uvodni oddaji se pred filmom Pasje življenje večnega Charlieja Chaplina pogovarjamo z Alenko Marinič, voditeljico oddaje Kaj dogaja, sicer pa filozofinjo, umetnico in klovneso.
Tudi letos smo na Televiziji Slovenija pripravili tradicionalni silvestrski filmski maraton, ki obeta kar sedem filmskih poslastic do jutranjih ur. Obogatili smo ga s pogovori s prav posebnimi gostjami in gostom, ki so tako ali drugače povezani z našo medijsko hišo. V uvodni oddaji se pred filmom Pasje življenje večnega Charlieja Chaplina pogovarjamo z Alenko Marinič, voditeljico oddaje Kaj dogaja, sicer pa filozofinjo, umetnico in klovneso.
Ali znajo slovenski skladatelji ustvarjati tudi vedro, lahkotnejšo glasbo? Na to vprašanje bomo odgovorili z glasbo. Izbira ni bila težka; glasba je prijetna, vedra, včasih celo bolj, kot si upamo priznati.
Ali znajo slovenski skladatelji ustvarjati tudi vedro, lahkotnejšo glasbo? Na to vprašanje bomo odgovorili z glasbo. Izbira ni bila težka; glasba je prijetna, vedra, včasih celo bolj, kot si upamo priznati.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?
Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?
V dneh, ko se staro leto prevesi v novo, nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, prihodnosti in času, ki mineva. To so hkrati tudi teme glasbenih del, ki bodo zvenela v tokratni oddaji.
V dneh, ko se staro leto prevesi v novo, nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, prihodnosti in času, ki mineva. To so hkrati tudi teme glasbenih del, ki bodo zvenela v tokratni oddaji.
Na najdaljšo noč v letu bo pestro na odrih profesionalnih slovenskih gledališč – pregledali smo, katere predstave bodo na ogled. Ozrli pa smo se tudi v jutrišnji novoletni dan, ki tradicionalno prinaša dva koncerta: novoletni koncert Dunajskih filharmonikov in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Oba boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Programu Ars.
Na najdaljšo noč v letu bo pestro na odrih profesionalnih slovenskih gledališč – pregledali smo, katere predstave bodo na ogled. Ozrli pa smo se tudi v jutrišnji novoletni dan, ki tradicionalno prinaša dva koncerta: novoletni koncert Dunajskih filharmonikov in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Oba boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Programu Ars.
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
Poslušajte skladbe z romantično vsebino Beethovna, Chopina, J. Straussa ml., Schumanna, V. Mirka in Sarasateja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili glasbene romance za različne komorne zasedbe in solista z orkestrom, ki jih bodo izvedli ugledni slovenski glasbeniki, skupine in Simfonični orkester RTV Slovenija. Najprej poslušajte Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, potem Romanco, 2. stavek Koncerta za klavir in orkester v e-molu, op. 11, Fryderyka Chopina, Tri romance za oboo in klavir op. 94 Roberta Schumanna, Romanco za klavir Vasilija Mirka, Romanco št. 2 v g-molu Johanna Straussa ml. in Andaluzijsko romanco št. 1, op. 22 Pabla de Sarasateja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 1. januarja, ob 5.05.
Poslušajte skladbe z romantično vsebino Beethovna, Chopina, J. Straussa ml., Schumanna, V. Mirka in Sarasateja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili glasbene romance za različne komorne zasedbe in solista z orkestrom, ki jih bodo izvedli ugledni slovenski glasbeniki, skupine in Simfonični orkester RTV Slovenija. Najprej poslušajte Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru, op. 50 Ludwiga van Beethovna, potem Romanco, 2. stavek Koncerta za klavir in orkester v e-molu, op. 11, Fryderyka Chopina, Tri romance za oboo in klavir op. 94 Roberta Schumanna, Romanco za klavir Vasilija Mirka, Romanco št. 2 v g-molu Johanna Straussa ml. in Andaluzijsko romanco št. 1, op. 22 Pabla de Sarasateja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 1. januarja, ob 5.05.
Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia slovenija, programa Ars.
Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia slovenija, programa Ars.
Dolga leta na Dunaju živeči Imre Kálmán je kot avtor neštetih operet največje uspehe dosegal z odrsko-glasbenimi deli, v katerih je na eni strani pozornost namenjal dunajskemu valčku, na drugi pa glasbi madžarskih Romov. Opereto Grofica Marica je Kálmán napisal leta 1924. Čeprav je zelo skrbno izbiral librete za svoje operete in je to eno njegovih najboljših del, ni imel ravno sreče – poslušalci morajo biti zares dobrohotni, da spregledajo in preslišijo nekaj očitnih nesmislov.
Dolga leta na Dunaju živeči Imre Kálmán je kot avtor neštetih operet največje uspehe dosegal z odrsko-glasbenimi deli, v katerih je na eni strani pozornost namenjal dunajskemu valčku, na drugi pa glasbi madžarskih Romov. Opereto Grofica Marica je Kálmán napisal leta 1924. Čeprav je zelo skrbno izbiral librete za svoje operete in je to eno njegovih najboljših del, ni imel ravno sreče – poslušalci morajo biti zares dobrohotni, da spregledajo in preslišijo nekaj očitnih nesmislov.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme. Johann Adolf Hasse: Salve Regina, za dva glasova, sopran in mezzosopran v Es-duru Izvajalci: Barbara Bonney, sopran; Bernarda Fink, mezzosopran; zasedba Musica Antiqua Köln in dirigent Reinhard Goebel Charles Camille Saint Saëns: Živalski karneval Izvajalca: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad Ludwig van Beethoven / Stana Vinšek: Narodne pesmi za tenor in klavirski trio - 6. Trgatev Izvajalca: Mitja Gregorač, tenor in Trio Lorenz Louis Moreau Gottschalk: La chute des feuilles Izvajalec: Alan Feinberg, klavir Stanko Premrl: Preludij iz Božične suite Izvajalca: Miro Božič, orglice; Polona Gantar, orgle
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme. Johann Adolf Hasse: Salve Regina, za dva glasova, sopran in mezzosopran v Es-duru Izvajalci: Barbara Bonney, sopran; Bernarda Fink, mezzosopran; zasedba Musica Antiqua Köln in dirigent Reinhard Goebel Charles Camille Saint Saëns: Živalski karneval Izvajalca: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad Ludwig van Beethoven / Stana Vinšek: Narodne pesmi za tenor in klavirski trio - 6. Trgatev Izvajalca: Mitja Gregorač, tenor in Trio Lorenz Louis Moreau Gottschalk: La chute des feuilles Izvajalec: Alan Feinberg, klavir Stanko Premrl: Preludij iz Božične suite Izvajalca: Miro Božič, orglice; Polona Gantar, orgle
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme. Johann Adolf Hasse: Salve Regina, za dva glasova, sopran in mezzosopran v Es-duru Izvajalci: Barbara Bonney, sopran; Bernarda Fink, mezzosopran; zasedba Musica Antiqua Köln in dirigent Reinhard Goebel Charles Camille Saint Saëns: Živalski karneval Izvajalca: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad Ludwig van Beethoven / Stana Vinšek: Narodne pesmi za tenor in klavirski trio - 6. Trgatev Izvajalca: Mitja Gregorač, tenor in Trio Lorenz Louis Moreau Gottschalk: La chute des feuilles Izvajalec: Alan Feinberg, klavir Stanko Premrl: Preludij iz Božične suite Izvajalca: Miro Božič, orglice; Polona Gantar, orgle
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme. Johann Adolf Hasse: Salve Regina, za dva glasova, sopran in mezzosopran v Es-duru Izvajalci: Barbara Bonney, sopran; Bernarda Fink, mezzosopran; zasedba Musica Antiqua Köln in dirigent Reinhard Goebel Charles Camille Saint Saëns: Živalski karneval Izvajalca: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent Samo Hubad Ludwig van Beethoven / Stana Vinšek: Narodne pesmi za tenor in klavirski trio - 6. Trgatev Izvajalca: Mitja Gregorač, tenor in Trio Lorenz Louis Moreau Gottschalk: La chute des feuilles Izvajalec: Alan Feinberg, klavir Stanko Premrl: Preludij iz Božične suite Izvajalca: Miro Božič, orglice; Polona Gantar, orgle
"Poezija je edina resnična umetnost življenja," je bil prepričan turški pesnik Fasil Hüsnü Daglarca, in to lahko začutimo tudi iz njegove drobne pesmice Odprta vrata, ki hkrati tematizira občutje zapiranja starega in odpiranja novega. Prevod Ivan Minatti, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2017.
"Poezija je edina resnična umetnost življenja," je bil prepričan turški pesnik Fasil Hüsnü Daglarca, in to lahko začutimo tudi iz njegove drobne pesmice Odprta vrata, ki hkrati tematizira občutje zapiranja starega in odpiranja novega. Prevod Ivan Minatti, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2017.
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme. Jani Golob: Štiri slovenske ljudske pesmi za godala Izvajalca: Komorni orkester RTV Ljubljana in dirigent Uroš Lajovic Tradicionalna ukrajinska / Zvezdana Novakovič: Jutranja Izvajalka: Zvezdana Novaković Fran Lhotka: Žetev, simfonična slika Izvajalca: Simfonični orkester Radio Televizije Zagreb in dirigent Jovan Šajnović Robert Schumann: Album za mladino op. 68 - Pesem žanjca Izvajalec: Carlo Zecchi, klavir
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme. Jani Golob: Štiri slovenske ljudske pesmi za godala Izvajalca: Komorni orkester RTV Ljubljana in dirigent Uroš Lajovic Tradicionalna ukrajinska / Zvezdana Novakovič: Jutranja Izvajalka: Zvezdana Novaković Fran Lhotka: Žetev, simfonična slika Izvajalca: Simfonični orkester Radio Televizije Zagreb in dirigent Jovan Šajnović Robert Schumann: Album za mladino op. 68 - Pesem žanjca Izvajalec: Carlo Zecchi, klavir
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme. Joseph Haydn: Simfonija št. 6 v D - duru, HOB. I:6, Jutro Izvajalca: Komorni orkester RTV Ljubljana in dirigent Uroš Lajovic Johann Sebastian Bach: Kanonične variacije na božično pesem: Iz Nebes višin prihajam na Zemljo, BWV 769 Izvajalka: Karen de Pastel, orgle Stane Malič / Alojz Gradnik: Bela breza Izvajalci: Rok Bavčar, bariton; Slovenski komorni zbor in zborovodja Mirko Cuderman Tomaž Habe: Zeleno, ki te ljubim zeleno Izvajalec: Duo Claripiano: Dušan Sodja, klarinet in Tatjana Kaučič, klavir Peter Iljič Čajkovski: Hrestač, baletna suita, op. 71a - Cvetlični valček Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Marko Munih Risto Savin: Cvetlični valček iz opere Lepa Vida (prir. za klavir) Izvajalec: Pavel Šivic, klavir
O vremenskih pregovorih, povezanih z dvanajstimi meseci leta ter glasbo na izbrane teme. Joseph Haydn: Simfonija št. 6 v D - duru, HOB. I:6, Jutro Izvajalca: Komorni orkester RTV Ljubljana in dirigent Uroš Lajovic Johann Sebastian Bach: Kanonične variacije na božično pesem: Iz Nebes višin prihajam na Zemljo, BWV 769 Izvajalka: Karen de Pastel, orgle Stane Malič / Alojz Gradnik: Bela breza Izvajalci: Rok Bavčar, bariton; Slovenski komorni zbor in zborovodja Mirko Cuderman Tomaž Habe: Zeleno, ki te ljubim zeleno Izvajalec: Duo Claripiano: Dušan Sodja, klarinet in Tatjana Kaučič, klavir Peter Iljič Čajkovski: Hrestač, baletna suita, op. 71a - Cvetlični valček Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Marko Munih Risto Savin: Cvetlični valček iz opere Lepa Vida (prir. za klavir) Izvajalec: Pavel Šivic, klavir
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Za dan pred Silvestrovim smo izbrali radijsko priredbo kratke humorne zgodbice z naslovom V novem letu bo vse drugače. Napisal jo je satirični pisatelj, dramatik in pisec scenarijev Ephraim Kishon. Prevajalka Meta Sever, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2012.
Za dan pred Silvestrovim smo izbrali radijsko priredbo kratke humorne zgodbice z naslovom V novem letu bo vse drugače. Napisal jo je satirični pisatelj, dramatik in pisec scenarijev Ephraim Kishon. Prevajalka Meta Sever, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2012.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo skladbe: Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Al the Alpaca – solisti pianist Aleš Ogrin, kitarist Gašper Kržmanc in pozavnist Matjaž Kafol Thad Jones: Low Down – solist trobentač David Jarh Simon Krčmar/Katja Petrovec, Simon Krčmar/Tadej Tomšič: Dneva krog – solisti pevka Jadranka Juras, pianist Milan Stanisavljević, trobentač Tomaž Gajšt. Tomaž Gajšt/Urška Supej/Lojze Krajnčan: We Will Never Be The Same – solisti pevka Maša But, saksofonist Primož Fleischman, trobentač Tomaž Gajšt Denis Horvat/Matevž Šalehar Hamo/Tadej Tomšič: Srce ne more več – gostje Hamo & Tribute to Love Primož Grašič/Tadej Tomšič: Waltz for 80's – solista saksofonist Primož Fleischman in trobentač Tomaž Gajšt
V oddaji poslušamo skladbe: Gašper Kržmanc/Aleš Avbelj: Al the Alpaca – solisti pianist Aleš Ogrin, kitarist Gašper Kržmanc in pozavnist Matjaž Kafol Thad Jones: Low Down – solist trobentač David Jarh Simon Krčmar/Katja Petrovec, Simon Krčmar/Tadej Tomšič: Dneva krog – solisti pevka Jadranka Juras, pianist Milan Stanisavljević, trobentač Tomaž Gajšt. Tomaž Gajšt/Urška Supej/Lojze Krajnčan: We Will Never Be The Same – solisti pevka Maša But, saksofonist Primož Fleischman, trobentač Tomaž Gajšt Denis Horvat/Matevž Šalehar Hamo/Tadej Tomšič: Srce ne more več – gostje Hamo & Tribute to Love Primož Grašič/Tadej Tomšič: Waltz for 80's – solista saksofonist Primož Fleischman in trobentač Tomaž Gajšt
Zvočna uprizoritev atmosferske drame se giblje v skrivnostih in hrepenenja polnih ozvezdjih in razmišlja, kaj vse lahko simbolizirajo ta večno lepa in nevarna nebesna telesa. Režiser: Rok Vilčnik rokgre Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbeni oblikovalec: Dejan Pečenko Interpretka in interpreti – Saša Mihelčič, Alojz Svete, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza Koprodukcija Radia Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor Posneto v studiih Radia Maribor 1998
Zvočna uprizoritev atmosferske drame se giblje v skrivnostih in hrepenenja polnih ozvezdjih in razmišlja, kaj vse lahko simbolizirajo ta večno lepa in nevarna nebesna telesa. Režiser: Rok Vilčnik rokgre Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbeni oblikovalec: Dejan Pečenko Interpretka in interpreti – Saša Mihelčič, Alojz Svete, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza Koprodukcija Radia Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor Posneto v studiih Radia Maribor 1998
Angleška pisateljica Jane Austen se je rodila 16. decembra 1775 in umrla leta 1817. Ob 250. obletnici njenega rojstva smo izbrali Literarni večer, v katerem je Nada Barbarič leta 2009 predstavila njen roman Prevzetnost in pristranost. Skrb matere petih za zakon godnih hčera je bila za Jane Austen primerna priložnost za duhovito in iskrivo razkrivanje puhlosti srednjega in višjega družbenega sloja na angleškem podeželju na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Avtorica oddaje Nada Barbarič, prevajalka Majda Stanovnik, bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus, igralci Boris Ostan, Mojca Fatur, Vesna Jevnikar, Andrej Nahtigal, Stannia Boninsegna, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Produkcija 2009. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponocvitev).
Angleška pisateljica Jane Austen se je rodila 16. decembra 1775 in umrla leta 1817. Ob 250. obletnici njenega rojstva smo izbrali Literarni večer, v katerem je Nada Barbarič leta 2009 predstavila njen roman Prevzetnost in pristranost. Skrb matere petih za zakon godnih hčera je bila za Jane Austen primerna priložnost za duhovito in iskrivo razkrivanje puhlosti srednjega in višjega družbenega sloja na angleškem podeželju na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Avtorica oddaje Nada Barbarič, prevajalka Majda Stanovnik, bralca Igor Velše in Alenka Resman Langus, igralci Boris Ostan, Mojca Fatur, Vesna Jevnikar, Andrej Nahtigal, Stannia Boninsegna, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Produkcija 2009. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponocvitev).
Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).
Ljudje neradi slišimo, da se bomo morali spremeniti. Neradi tudi slišimo, da se obeta črna prihodnost, če se ne bomo spremenili. Pri projektu Zelen.kom iščejo in učijo načine, kako ustrezno komunicirati o poti zelenega prehoda, da ne bi sprožili nerazumevanja ali odpora. Pri njem sodeluje 40 raziskovalcev in raziskovalk z desetih oddelkov filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Gostje oddaje: dr. Danijel Ivajnšič, vsebinski vodja projekta in vodja skupin za geografijo in biologijo, ki raziskuje razumevanje podnebne krize, dr. Melanija Larisa Fabčič, vodja področne skupine germanistike, in dr. Aleksandra Nuč Blažič, ki sodeluje pri prevodoslovnem delu projekta (ponovitev).
Novembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Al Di Meola s svojim akustičnim triom. Zasedbi se je pridružil tudi klarinetist Goran Bojčevski. Prisluhnite posnetku prvega dela koncerta!
Novembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Al Di Meola s svojim akustičnim triom. Zasedbi se je pridružil tudi klarinetist Goran Bojčevski. Prisluhnite posnetku prvega dela koncerta!
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Vsestranska umetnica, glasbenica in raziskovalka glasbenih tradicij, Zvezdana Novaković, ki zadnjih nekaj let nastopa z umetniškim imenom Zven, bo v naslednjih dneh v svet poslala nov glasbeni album. Gre za tretji studijski album z naslovom Polnočno sonce, ki v ospredje postavlja glasbeni odsev naravnega arktičnega fenomena, vabi k soočanju z notranjimi labirinti in odpira prostor upanju, miru ter svetlobi. Z Zvezdano Novaković se o novem albumu pogovarjamo pred uradnim izidom in koncertno predstavitvijo, ki bo v torek, 6. januarja 2026 v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.
Vsestranska umetnica, glasbenica in raziskovalka glasbenih tradicij, Zvezdana Novaković, ki zadnjih nekaj let nastopa z umetniškim imenom Zven, bo v naslednjih dneh v svet poslala nov glasbeni album. Gre za tretji studijski album z naslovom Polnočno sonce, ki v ospredje postavlja glasbeni odsev naravnega arktičnega fenomena, vabi k soočanju z notranjimi labirinti in odpira prostor upanju, miru ter svetlobi. Z Zvezdano Novaković se o novem albumu pogovarjamo pred uradnim izidom in koncertno predstavitvijo, ki bo v torek, 6. januarja 2026 v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Leta 1935 je Hollywood posnel film, ki gre nekako takole: ameriški plesalec Jerry, velika zvezda stepa, pride v London, kjer naj bi nastopil v šovu domišljavega producenta. Ko vneto vadi plesno rutino v svoji hotelski sobi, razkuri Dale, ki biva nadstropje niže. Razjarjena lepotica, odločena, da bo topotu naredila konec, odvihra do našega Jerryja ... ta ...p a se brezupno zaljubi vanjo. Da bi jo osvojil, jo začne preganjati po vsem Londonu. Hej, tako je bolje! Sploh pa – če tega ne bi storil, ne bi bilo filma ...in ne bi bilo razloga za razkošne plesne (in glasbene) točke, v katerih veselo stepata Ginger Rogers in Fred Astaire, ki nikoli nista potrebovala zapletene zgodbe. Iskreno rečeno, bila bi jima le v napoto. Zato je zgodba lažja od zraka – hja, screwball comedy musical je bil v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni poudarjen hiter, zabaven dialog in situacije, ki so predstavljene z vratolomno hitrostjo. Po navadi imata glavno vlogo moški in ženska, ki se najpogosteje prezirata, sta si odveč. To je torej Top hat, v prevodu Cilinder, ki ga odlikujejo lepe barve, veliko glasbe in še več plesa. Tako, oder je pripravljen. Recesija je hobotnica! S svojimi lovkami je dosegla tudi glasbeno gledališče. Bogatija 80-ih let, to je bil čas visoko proračunskega muzikala Fantom iz opere, je izpuhtela. Producenti se zato v zadnjih letih odločajo za oživljanje starih uspešnic: Crazy for You in Singing in the Rain, leta 2011 pa tudi vintage glasbeno komedijo Top Hat.
Leta 1935 je Hollywood posnel film, ki gre nekako takole: ameriški plesalec Jerry, velika zvezda stepa, pride v London, kjer naj bi nastopil v šovu domišljavega producenta. Ko vneto vadi plesno rutino v svoji hotelski sobi, razkuri Dale, ki biva nadstropje niže. Razjarjena lepotica, odločena, da bo topotu naredila konec, odvihra do našega Jerryja ... ta ...p a se brezupno zaljubi vanjo. Da bi jo osvojil, jo začne preganjati po vsem Londonu. Hej, tako je bolje! Sploh pa – če tega ne bi storil, ne bi bilo filma ...in ne bi bilo razloga za razkošne plesne (in glasbene) točke, v katerih veselo stepata Ginger Rogers in Fred Astaire, ki nikoli nista potrebovala zapletene zgodbe. Iskreno rečeno, bila bi jima le v napoto. Zato je zgodba lažja od zraka – hja, screwball comedy musical je bil v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni poudarjen hiter, zabaven dialog in situacije, ki so predstavljene z vratolomno hitrostjo. Po navadi imata glavno vlogo moški in ženska, ki se najpogosteje prezirata, sta si odveč. To je torej Top hat, v prevodu Cilinder, ki ga odlikujejo lepe barve, veliko glasbe in še več plesa. Tako, oder je pripravljen. Recesija je hobotnica! S svojimi lovkami je dosegla tudi glasbeno gledališče. Bogatija 80-ih let, to je bil čas visoko proračunskega muzikala Fantom iz opere, je izpuhtela. Producenti se zato v zadnjih letih odločajo za oživljanje starih uspešnic: Crazy for You in Singing in the Rain, leta 2011 pa tudi vintage glasbeno komedijo Top Hat.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.