Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predvajali bomo skladbe pomembnega jazzovskega glasbenika, izjemnega pianista, vokalista, organista in tudi odličnega showmana Fatsa Wallerja. Za njim je ostala zakladnica odlične in k sreči dokaj obilno dokumentirane glasbe, ki bo najbrž še dolgo razveseljevala ljubitelje jazza.
Predvajali bomo skladbe pomembnega jazzovskega glasbenika, izjemnega pianista, vokalista, organista in tudi odličnega showmana Fatsa Wallerja. Za njim je ostala zakladnica odlične in k sreči dokaj obilno dokumentirane glasbe, ki bo najbrž še dolgo razveseljevala ljubitelje jazza.
V kratki zgodbi Kako ljubim poletje Jelica Greganović, srbska pisateljica, novinarka in kolumnistka, opisuje neznosna beograjska poletja, ki jih poleg komarjev krasita taljenje asfalta in čarobno puhtenje vrelega mestnega lonca. Nadvse primerna zgodba za ta letni čas! Prevedel jo je Štefan Kutoš, interpretirala igralka Sabina Kogovšek, glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka pa Špela Kravogel. Leta 2017 je oddajo pripravil Urban Tarman.
V kratki zgodbi Kako ljubim poletje Jelica Greganović, srbska pisateljica, novinarka in kolumnistka, opisuje neznosna beograjska poletja, ki jih poleg komarjev krasita taljenje asfalta in čarobno puhtenje vrelega mestnega lonca. Nadvse primerna zgodba za ta letni čas! Prevedel jo je Štefan Kutoš, interpretirala igralka Sabina Kogovšek, glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka pa Špela Kravogel. Leta 2017 je oddajo pripravil Urban Tarman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Poletni koncert v slikovitih grajskih vrtovih dvorca Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih svetovnih glasbenih dogodkov na prostem. Park Schönbrunn je sicer zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; za javnost ga odprejo le enkrat letno, za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Taktirka je tokrat v rokah Tugana Sokijeva, na koncertu pa prvič nastopa tudi Zbor dunajskih dečkov, ki ga je ustanovil slovenski škof, zborovodja in skladatelj Jurij Slatkonja. Kot solist bo nastopil sloviti poljski tenorist Piotr Bezcała, program koncerta pa vnovič ponuja priljubljeno klasično glasbo različnih obdobij.
Poletni koncert v slikovitih grajskih vrtovih dvorca Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih svetovnih glasbenih dogodkov na prostem. Park Schönbrunn je sicer zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; za javnost ga odprejo le enkrat letno, za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Taktirka je tokrat v rokah Tugana Sokijeva, na koncertu pa prvič nastopa tudi Zbor dunajskih dečkov, ki ga je ustanovil slovenski škof, zborovodja in skladatelj Jurij Slatkonja. Kot solist bo nastopil sloviti poljski tenorist Piotr Bezcała, program koncerta pa vnovič ponuja priljubljeno klasično glasbo različnih obdobij.
O kalašmščini, ki so jo pred 3500 leti govorili na anatolski planoti, do leta 2023 nismo vedeli čisto ničesar, potem pa so arheologi odkrili prvo – in za zdaj tudi edino – besedilo v tem jeziku. Kaj to odkritje pomeni za naše razumevanje zgodovine indoevropskih jezikov?
O kalašmščini, ki so jo pred 3500 leti govorili na anatolski planoti, do leta 2023 nismo vedeli čisto ničesar, potem pa so arheologi odkrili prvo – in za zdaj tudi edino – besedilo v tem jeziku. Kaj to odkritje pomeni za naše razumevanje zgodovine indoevropskih jezikov?
Brane Rončel nas tudi tokrat razvaja z vročim andaluzijskim flamenkom Vicenteja Amiga, ki bo prihodnji teden koncertiral v Ljubljani. V oddaji lahko slišite še nekaj drugih izvajalcev, denimo ameriške rockerje iz skupine Steely Dan ter džezovskega pianista Billa Evansa. Ne manjka pa niti Robben Ford, še en gost letošnjega ljubljanskega poletja.
Brane Rončel nas tudi tokrat razvaja z vročim andaluzijskim flamenkom Vicenteja Amiga, ki bo prihodnji teden koncertiral v Ljubljani. V oddaji lahko slišite še nekaj drugih izvajalcev, denimo ameriške rockerje iz skupine Steely Dan ter džezovskega pianista Billa Evansa. Ne manjka pa niti Robben Ford, še en gost letošnjega ljubljanskega poletja.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je bilo med vojno zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zavedal se je, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj je čutil, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (rojen je bil l. 1913, umrl pa je l. 2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večino svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je na podlagi lastnih izkušenj: kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je našel svoj stvarno-lirični odsev v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret je Matija Rupel, režiserka Ana Krauthaker. Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden in Miha Ocvirk. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija med marcem in majem 2025.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je bilo med vojno zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zavedal se je, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj je čutil, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (rojen je bil l. 1913, umrl pa je l. 2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večino svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je na podlagi lastnih izkušenj: kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je našel svoj stvarno-lirični odsev v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret je Matija Rupel, režiserka Ana Krauthaker. Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden in Miha Ocvirk. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija med marcem in majem 2025.
''Naš poklic je zaznamovan z nekaj trpljenja takrat, ko nimamo ideje. Obstaja hiter analgetik: povprečna ideja ali pomoč umetne inteligence. Oboje prinaša povprečne rešitve,'' je povedal grafični oblikovalec Tomato Košir in dodal, da je treba v ustvarjalnem procesu čim dlje vzdržati občutek tabule rase. Nagrajenca Prešernovega sklada smo povabili k pogovoru ob njegovi razstavi Vizualni komentar, ki so jo postavili na ljubljanskem gradu. Domačim in tujim obiskovalcem je v Palaciju in Stanovski dvorani poleti na ogled več kot sto izbranih del, nastalih v avtorjevem 25-letnem ustvarjalnem obdobju – od kulturnih plakatov do kompleksnih projektov. Od prvega protivojnega plakata iz leta 2000, ki ga je ustvaril še kot študent, in nekaterih drugih neobjavljenih del pa vse do najbolj prepoznavnih, kot je Guardianova zmečkana časopisna naslovnica Doba besa, za katero je prejel leseni svinčnik, eno najprestižnejših nagrad tekmovanja britanske izobraževalne organizacije Design and Art Direction. Foto: Zajem zaslona TV Slovenija
''Naš poklic je zaznamovan z nekaj trpljenja takrat, ko nimamo ideje. Obstaja hiter analgetik: povprečna ideja ali pomoč umetne inteligence. Oboje prinaša povprečne rešitve,'' je povedal grafični oblikovalec Tomato Košir in dodal, da je treba v ustvarjalnem procesu čim dlje vzdržati občutek tabule rase. Nagrajenca Prešernovega sklada smo povabili k pogovoru ob njegovi razstavi Vizualni komentar, ki so jo postavili na ljubljanskem gradu. Domačim in tujim obiskovalcem je v Palaciju in Stanovski dvorani poleti na ogled več kot sto izbranih del, nastalih v avtorjevem 25-letnem ustvarjalnem obdobju – od kulturnih plakatov do kompleksnih projektov. Od prvega protivojnega plakata iz leta 2000, ki ga je ustvaril še kot študent, in nekaterih drugih neobjavljenih del pa vse do najbolj prepoznavnih, kot je Guardianova zmečkana časopisna naslovnica Doba besa, za katero je prejel leseni svinčnik, eno najprestižnejših nagrad tekmovanja britanske izobraževalne organizacije Design and Art Direction. Foto: Zajem zaslona TV Slovenija
Etnološka-vojaška zbirka Lukčeva hiša na Kambreškem obsega več kot 1500 fotografij in predmetov bogate dediščine širšega lokalnega okolja. Zbirko so v okviru projekta Dediščina na meji podrobno preučili študenti arheologije, etnologije in kulturne antropologije ter geografije z ljubljanske Filozofske fakultete. Rezultate dela predstavljajo v Gotski hiši v Kanalu, jutri bodo v Lukčevi hiši na Kambreškem pripravili dan odprtih vrat. Predstava Prah o žalovanju, izgubi, soočanju s krivdo ob izjemni igri Polone Juh in Saše Tabakoviča se je sinoči globoko dotaknila gledalcev Primorskega poletnega festivala, v Gledališču Koper pa so gledalci skupaj z več kot 40 študentkami in študenti gledaliških akademij iz štirih evropskih držav navdušeno pozdravili začetek Festivala Fuga. Odprla ga je eksperimentalna predstava Figurae Veneris Historiae ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nedelja je in praznik in poletje pesni Milan Jesih v današnji rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič je za današnjo glasbeno ogrlico izbral skladbe ameriškega kantavtorja Jamesa Taylorja.
Etnološka-vojaška zbirka Lukčeva hiša na Kambreškem obsega več kot 1500 fotografij in predmetov bogate dediščine širšega lokalnega okolja. Zbirko so v okviru projekta Dediščina na meji podrobno preučili študenti arheologije, etnologije in kulturne antropologije ter geografije z ljubljanske Filozofske fakultete. Rezultate dela predstavljajo v Gotski hiši v Kanalu, jutri bodo v Lukčevi hiši na Kambreškem pripravili dan odprtih vrat. Predstava Prah o žalovanju, izgubi, soočanju s krivdo ob izjemni igri Polone Juh in Saše Tabakoviča se je sinoči globoko dotaknila gledalcev Primorskega poletnega festivala, v Gledališču Koper pa so gledalci skupaj z več kot 40 študentkami in študenti gledaliških akademij iz štirih evropskih držav navdušeno pozdravili začetek Festivala Fuga. Odprla ga je eksperimentalna predstava Figurae Veneris Historiae ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nedelja je in praznik in poletje pesni Milan Jesih v današnji rubriki Pol minute poezije. Goran Gregorič je za današnjo glasbeno ogrlico izbral skladbe ameriškega kantavtorja Jamesa Taylorja.
Kratka radijska igra Drsenje Iztoka Jereba se osredinja na vnovično srečanje Anje in Mateja v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice. Njuno srečanje pa je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj pomeni oditi iz brezperspektivnega majhnega mesta in si ustvariti življenje drugje in kaj pomeni ostati. Igra, ki je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju, je nastala v sklopu projekta Talenti EU regij, ki se osredotoča na evropsko demografsko težavo bega možganov. Ansambel za zgodnjo glasbo AUDITE! bo v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom uzvočil Cantígas de Santa Maria, eno izmed najpomembnejših srednjeveških glasbenih zbirk. Njen zapis je v 13. stoletju naročil špansko-nemški kralj Alfonz Deseti Kastiljski – Modri.
Kratka radijska igra Drsenje Iztoka Jereba se osredinja na vnovično srečanje Anje in Mateja v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice. Njuno srečanje pa je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj pomeni oditi iz brezperspektivnega majhnega mesta in si ustvariti življenje drugje in kaj pomeni ostati. Igra, ki je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju, je nastala v sklopu projekta Talenti EU regij, ki se osredotoča na evropsko demografsko težavo bega možganov. Ansambel za zgodnjo glasbo AUDITE! bo v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom uzvočil Cantígas de Santa Maria, eno izmed najpomembnejših srednjeveških glasbenih zbirk. Njen zapis je v 13. stoletju naročil špansko-nemški kralj Alfonz Deseti Kastiljski – Modri.
Za dinozavre, ki so bili pred desetletji obujeni v življenje, so bile današnje klimatske spremembe na Zemlji preveč drastične, tako da v nekaj preostalih skupinah živijo samo še v tropskem pasu, bogatem z vegetacijo. Predvsem se zadržujejo okoli zapuščenega otoka, na katerem je bil izvirni poskusni laboratorij. Tja pa se zdaj odpravlja združena ekipa znanstvenikov in plačancev, ki bi zaradi bodočih genskih terapij potrebovala vzorce krvi različnih tipov dinozavrov. Pot jim prekriža nič hudega sluteča družina na jadranju, ki je doživela brodolom. Letošnja poletna uspešnica Jurski svet: Preporod, posneta dobra tri desetletja po izvirniku, ki je bil glede razvoja posebnih učinkov revolucionaren, je nekakšen »metafilm« – sicer že sedmi celovečerni po vrsti v franšizi, ki sta jo spočela filmski mag Steven Spielberg in romanopisec Michael Crichton, a hkrati nov začetek po trilogijah Jurski park in Jurski svet. Predvsem druga trilogija se je izkazala za nekako izžeto, na to se nanaša tudi izhodišče Preporoda: ljudje so se dinozavrov kot zabaviščnih atrakcij preprosto naveličali in ti – ker je poslovni model bankrotiral – obstajajo samo še prostoživeči v nekakšnih naravnih rezervatih blizu ekvatorja. Preporod je režiral Gareth Edwards, ki ima za sabo že vrsto visokoproračunskih znanstvenofantastičnih filmov, med drugimi hollywoodsko priredbo Godzille iz leta 2014. Letošnji Jurski svet se več kot očitno vrača h koreninam oziroma je od vseh nadaljevanj še najbližji izvirniku, od katerega je pobral vse ključne sestavine in jih znova zamešal za generacijo gledalcev, ki se je vmes zamenjala. Poganjajo ga na novo odkrito začudenje nad mogočnostjo teh prazgodovinskih bitij, globoko zakoreninjeni prastrah sesalcev pred plazilci in opomin pred nevarnim, vedno navzočim hrepenenjem, da bi se postavili na položaj Stvarnika – ali vsaj Prometeja, prispodobe človekove želje po znanju in odkritjih z nepredvidljivimi posledicami. Akcijski pustolovščini vsekakor koristi tokratna zvezdniška vloga Scarlett Johansson, ki v neki točki prevzame vodstvo celotne odprave na »izgubljeni svet« skrivnostnega otoka. Film je kljub nekaj nelogičnostim močno prežet s Spielbergovim dotikom – simpatično se mu uspe pokloniti tudi njegovemu Žrelu, katerega 50-letnico obhajamo prav letos ... Ob vsej pripovedni dinamiki, pregonih in trenutkih šoka pa si Jurski svet: Preporod vzame čas tudi za očaranost nad lepoto in vizualni užitek ob ustvarjanju sveta, pa tudi za razmišljanje o sami človeški naravi. Če potegnemo črto: novi film v franšizi vključuje nekatere aktualne teme, kot so okoljska problematika, klimatske spremembe, genske terapije, kapitalistični pohlep in dvom o preživetju človeka kot plenilca, hkrati pa le na novo zapakira že videno. Za poletno uspešnico je to verjetno dovolj, kakšne evolucije pa tu ni opaziti. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
Za dinozavre, ki so bili pred desetletji obujeni v življenje, so bile današnje klimatske spremembe na Zemlji preveč drastične, tako da v nekaj preostalih skupinah živijo samo še v tropskem pasu, bogatem z vegetacijo. Predvsem se zadržujejo okoli zapuščenega otoka, na katerem je bil izvirni poskusni laboratorij. Tja pa se zdaj odpravlja združena ekipa znanstvenikov in plačancev, ki bi zaradi bodočih genskih terapij potrebovala vzorce krvi različnih tipov dinozavrov. Pot jim prekriža nič hudega sluteča družina na jadranju, ki je doživela brodolom. Letošnja poletna uspešnica Jurski svet: Preporod, posneta dobra tri desetletja po izvirniku, ki je bil glede razvoja posebnih učinkov revolucionaren, je nekakšen »metafilm« – sicer že sedmi celovečerni po vrsti v franšizi, ki sta jo spočela filmski mag Steven Spielberg in romanopisec Michael Crichton, a hkrati nov začetek po trilogijah Jurski park in Jurski svet. Predvsem druga trilogija se je izkazala za nekako izžeto, na to se nanaša tudi izhodišče Preporoda: ljudje so se dinozavrov kot zabaviščnih atrakcij preprosto naveličali in ti – ker je poslovni model bankrotiral – obstajajo samo še prostoživeči v nekakšnih naravnih rezervatih blizu ekvatorja. Preporod je režiral Gareth Edwards, ki ima za sabo že vrsto visokoproračunskih znanstvenofantastičnih filmov, med drugimi hollywoodsko priredbo Godzille iz leta 2014. Letošnji Jurski svet se več kot očitno vrača h koreninam oziroma je od vseh nadaljevanj še najbližji izvirniku, od katerega je pobral vse ključne sestavine in jih znova zamešal za generacijo gledalcev, ki se je vmes zamenjala. Poganjajo ga na novo odkrito začudenje nad mogočnostjo teh prazgodovinskih bitij, globoko zakoreninjeni prastrah sesalcev pred plazilci in opomin pred nevarnim, vedno navzočim hrepenenjem, da bi se postavili na položaj Stvarnika – ali vsaj Prometeja, prispodobe človekove želje po znanju in odkritjih z nepredvidljivimi posledicami. Akcijski pustolovščini vsekakor koristi tokratna zvezdniška vloga Scarlett Johansson, ki v neki točki prevzame vodstvo celotne odprave na »izgubljeni svet« skrivnostnega otoka. Film je kljub nekaj nelogičnostim močno prežet s Spielbergovim dotikom – simpatično se mu uspe pokloniti tudi njegovemu Žrelu, katerega 50-letnico obhajamo prav letos ... Ob vsej pripovedni dinamiki, pregonih in trenutkih šoka pa si Jurski svet: Preporod vzame čas tudi za očaranost nad lepoto in vizualni užitek ob ustvarjanju sveta, pa tudi za razmišljanje o sami človeški naravi. Če potegnemo črto: novi film v franšizi vključuje nekatere aktualne teme, kot so okoljska problematika, klimatske spremembe, genske terapije, kapitalistični pohlep in dvom o preživetju človeka kot plenilca, hkrati pa le na novo zapakira že videno. Za poletno uspešnico je to verjetno dovolj, kakšne evolucije pa tu ni opaziti. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili pestro dogajanje otvoritvenega vikenda 23. Festivala sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju. Slovesna odprtja desetih razstav tujih in slovenskih umetnic in umetnikov na temo Prah bogatijo tudi nastopi performerjev, koncerti, pogovori z umetniki in delavnice. Sprehodili pa smo se tudi po razstaviščih v Mariboru in spomnili, da se v soboto začenja Letni kino Minoriti.
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili pestro dogajanje otvoritvenega vikenda 23. Festivala sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju. Slovesna odprtja desetih razstav tujih in slovenskih umetnic in umetnikov na temo Prah bogatijo tudi nastopi performerjev, koncerti, pogovori z umetniki in delavnice. Sprehodili pa smo se tudi po razstaviščih v Mariboru in spomnili, da se v soboto začenja Letni kino Minoriti.
Holmesova gospodinja gospa Hudson je trpela vrsto let. Ne le, da so v prvo nadstropje ob vseh mogočih urah prihajali raznovrstni obiskovalci, tudi ljudje z nenavadnim in včasih nezaželenim značajem. Njen slavni najemnik je tudi sam imel čudaške navade in njegovo življenje je bilo zelo neredno. Vse to je hudo načelo njeno potrpežljivost. Zagotovo je bil najslabši najemnik v Londonu, saj je imel neverjetno neurejeno stanovanje. Z revolverjem je v sobi izvajal strelske vaje, delal je čudne in pogosto neprijetno zaudarjajoče kemične poskuse in muziciral ob najbolj neprimernih urah.
Holmesova gospodinja gospa Hudson je trpela vrsto let. Ne le, da so v prvo nadstropje ob vseh mogočih urah prihajali raznovrstni obiskovalci, tudi ljudje z nenavadnim in včasih nezaželenim značajem. Njen slavni najemnik je tudi sam imel čudaške navade in njegovo življenje je bilo zelo neredno. Vse to je hudo načelo njeno potrpežljivost. Zagotovo je bil najslabši najemnik v Londonu, saj je imel neverjetno neurejeno stanovanje. Z revolverjem je v sobi izvajal strelske vaje, delal je čudne in pogosto neprijetno zaudarjajoče kemične poskuse in muziciral ob najbolj neprimernih urah.
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
V zadnjem delu Glasbene jutranjice se bomo danes posvetili madžarskim skladateljem, vendar bomo izpustili umetnost nekaterih najbolj znanih, kot so Liszt, Kodaly in Bartok, ter prostor namenili preostalim, katerih glasba morda zveni nekoliko redkeje. KORNÉL ÁBRÁNYI/FRANZ LISZT: PESEM CVETJA (VIRÁG DAL), S383A Klavir: LESLIE HOWARD FERENC ERKEL: Uvertura k operi LÁSZLÓ HUNYADI BUDIMPEŠTANSKA FILHARMONIJA, dirigent: HÉJA DOMONKOS ENDRE SZERVÁNSZKY: PIHALNI KVINTET ŠT. 1 PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA BÁLINT BAKFARK: 5 fantazij za lutnjo Lutnja: DÁNIEL BENKÕ FRIGYES HIDAS: FANTAZIJA ZA TROBENTO Trobenta: TIBOR KEREKEŠ, klavir: BOJANA KARUZA KÁROLY GOLDMARK: RUSTIC WEDDING SYMPHONY OP.26 (1. DEL) PITTSBURŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ANDRÉ PREVIN MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI JENÕ HUBAY / EVELYN GLENNIE: GLEJ JO, KATI! (HEJRE KATI) Tolkala: EVELYN GLENNIE, NACIONALNI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: BARRY WORDSWORTH
V zadnjem delu Glasbene jutranjice se bomo danes posvetili madžarskim skladateljem, vendar bomo izpustili umetnost nekaterih najbolj znanih, kot so Liszt, Kodaly in Bartok, ter prostor namenili preostalim, katerih glasba morda zveni nekoliko redkeje. KORNÉL ÁBRÁNYI/FRANZ LISZT: PESEM CVETJA (VIRÁG DAL), S383A Klavir: LESLIE HOWARD FERENC ERKEL: Uvertura k operi LÁSZLÓ HUNYADI BUDIMPEŠTANSKA FILHARMONIJA, dirigent: HÉJA DOMONKOS ENDRE SZERVÁNSZKY: PIHALNI KVINTET ŠT. 1 PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA BÁLINT BAKFARK: 5 fantazij za lutnjo Lutnja: DÁNIEL BENKÕ FRIGYES HIDAS: FANTAZIJA ZA TROBENTO Trobenta: TIBOR KEREKEŠ, klavir: BOJANA KARUZA KÁROLY GOLDMARK: RUSTIC WEDDING SYMPHONY OP.26 (1. DEL) PITTSBURŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ANDRÉ PREVIN MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI JENÕ HUBAY / EVELYN GLENNIE: GLEJ JO, KATI! (HEJRE KATI) Tolkala: EVELYN GLENNIE, NACIONALNI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: BARRY WORDSWORTH
Gregor Strniša je bil rojen l. 1930, umrl pa je l. 1987. V življenju je objavil sedem samostojnih pesniških zbirk. Strnišev pesniški opus zaznamujejo formalna strogost, koncept vesoljske zavesti, predvsem pa izjemen čut za prvinsko petje. Vse to velja tudi za njegovo prvo pesniško zbirko Mozaiki, ki je izšla leta 1959; iz nje je tudi pesem Majhna rjava kavarna. Interpret je Željko Hrs. Produkcija leta 2007.
Gregor Strniša je bil rojen l. 1930, umrl pa je l. 1987. V življenju je objavil sedem samostojnih pesniških zbirk. Strnišev pesniški opus zaznamujejo formalna strogost, koncept vesoljske zavesti, predvsem pa izjemen čut za prvinsko petje. Vse to velja tudi za njegovo prvo pesniško zbirko Mozaiki, ki je izšla leta 1959; iz nje je tudi pesem Majhna rjava kavarna. Interpret je Željko Hrs. Produkcija leta 2007.
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Louise Erdrich je ameriška staroselska avtorica, poznana kot ena najpomembnejših pisateljic drugega vala ameriške staroselske renesanse. Napisala je 28 knjig, med njimi leposlovje, stvarno literaturo, poezijo in knjige za otroke. Za svoja dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je dvakrat prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje. Roman Stavek, ki je izšel leta 2021, spremlja staroselko Tookie, ki po prestani dolgoletni zaporni kazni začenja novo življenje ob delu v neodvisni knjigarni v Minneapolisu. Njeno vsakodnevno rutino nenadoma zmoti duh njene nadležne stranke Flore, ki se po smrti začne vračati v knjigarno in jo preganjati. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Barbare Skubic, ki je v lanskem letu izšel pri založbi Morfem. Prevajalka Barbara Skubic, režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Louise Erdrich je ameriška staroselska avtorica, poznana kot ena najpomembnejših pisateljic drugega vala ameriške staroselske renesanse. Napisala je 28 knjig, med njimi leposlovje, stvarno literaturo, poezijo in knjige za otroke. Za svoja dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je dvakrat prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje. Roman Stavek, ki je izšel leta 2021, spremlja staroselko Tookie, ki po prestani dolgoletni zaporni kazni začenja novo življenje ob delu v neodvisni knjigarni v Minneapolisu. Njeno vsakodnevno rutino nenadoma zmoti duh njene nadležne stranke Flore, ki se po smrti začne vračati v knjigarno in jo preganjati. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Barbare Skubic, ki je v lanskem letu izšel pri založbi Morfem. Prevajalka Barbara Skubic, režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Danes se začne letni kino na ljubljanskem Grajskem dvorišču, kjer bodo filme predvajali vse do 2. avgusta. Program sestavljajo najodmevnejši naslovi pretekle kinematografske sezone in štiri predpremiere, med njimi tudi slovenska koprodukcija. Več pa tudi o tem, kdo bo jutri nastopil na gala večeru Slovenske popevke na festivalu Arsana na Ptuju.
Danes se začne letni kino na ljubljanskem Grajskem dvorišču, kjer bodo filme predvajali vse do 2. avgusta. Program sestavljajo najodmevnejši naslovi pretekle kinematografske sezone in štiri predpremiere, med njimi tudi slovenska koprodukcija. Več pa tudi o tem, kdo bo jutri nastopil na gala večeru Slovenske popevke na festivalu Arsana na Ptuju.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Igro posvečamo spominu na dramskega igralca Petra Musevskega, ki bi letos praznoval šestdesetletnico. Najbolj je blestel v vlogah preprostih, malih ljudi. Ikonična ostaja njegova vloga Ivana v filmu Kruh in mleko. Svojim likom je podeljeval nepozabno veličino tudi v sicer maloštevilnih radijskih vlogah. Brezobzirni kapitalizem je par s socialnega dna v Skubičevi igri potisnil v ponižujoče životarjenje, izguba osnovnega človeškega dostojanstva pa vodi mladeniča v nasilen, brezupen odziv. S to trpko igro, ki opozarja na obubožanje velikega dela prebivalstva in na cinizem množičnih medijev, se pisec uvršča med redke slovenske družbenokritične umetnike, igralec Peter Musevski pa v njej pooseblja ponižanega in razžaljenega človeka subtilno, vendar z oprijemljivo bolečino in empatijo, preredko lastnostjo v zdajšnjem brutalnem času. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Matjaž – Peter Musevski Nežika – Polona Juh Novinarka – Milena Zupančič Ata – Polde Bibič Mamka – Ljerka Belak Agent – Milan Štefe Inšpektor – Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2008.
Igro posvečamo spominu na dramskega igralca Petra Musevskega, ki bi letos praznoval šestdesetletnico. Najbolj je blestel v vlogah preprostih, malih ljudi. Ikonična ostaja njegova vloga Ivana v filmu Kruh in mleko. Svojim likom je podeljeval nepozabno veličino tudi v sicer maloštevilnih radijskih vlogah. Brezobzirni kapitalizem je par s socialnega dna v Skubičevi igri potisnil v ponižujoče životarjenje, izguba osnovnega človeškega dostojanstva pa vodi mladeniča v nasilen, brezupen odziv. S to trpko igro, ki opozarja na obubožanje velikega dela prebivalstva in na cinizem množičnih medijev, se pisec uvršča med redke slovenske družbenokritične umetnike, igralec Peter Musevski pa v njej pooseblja ponižanega in razžaljenega človeka subtilno, vendar z oprijemljivo bolečino in empatijo, preredko lastnostjo v zdajšnjem brutalnem času. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Matjaž – Peter Musevski Nežika – Polona Juh Novinarka – Milena Zupančič Ata – Polde Bibič Mamka – Ljerka Belak Agent – Milan Štefe Inšpektor – Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2008.
Ob 230. obletnici smrti našega najpomembnejšega preporodnega književnika Antona Tomaža Linharta smo iz arhiva izbrali Literarni večer, za katerega je dr. Janko Kos preučil njegovo komediografijo. V oddaji boste lahko slišali tudi arhivske posnetke komedij Županova Micka in Matiček se ženi. Zrežirala sta ju Mirko Mahnič in Mirč Kragelj, v glavnih vlogah pa so nastopili Jože Zupan, Majda Potokar, Stane Česnik in Vika Gril. Vlogo Figara v Beaumarchaisovi komediji Veseli dan ali Figarova svatba, v prevodu Igorja Lampreta, je interpretiral Aleš Valič, vezno besedilo sta brala Nadja Jarc in Igor Velše. Oddajo je z glasbo opremil Marko Stopar, posnela sta jo Zoran Crnkovič in Zmago Frece, režiral jo je Grega Tozon. Produkcija 2006.
Ob 230. obletnici smrti našega najpomembnejšega preporodnega književnika Antona Tomaža Linharta smo iz arhiva izbrali Literarni večer, za katerega je dr. Janko Kos preučil njegovo komediografijo. V oddaji boste lahko slišali tudi arhivske posnetke komedij Županova Micka in Matiček se ženi. Zrežirala sta ju Mirko Mahnič in Mirč Kragelj, v glavnih vlogah pa so nastopili Jože Zupan, Majda Potokar, Stane Česnik in Vika Gril. Vlogo Figara v Beaumarchaisovi komediji Veseli dan ali Figarova svatba, v prevodu Igorja Lampreta, je interpretiral Aleš Valič, vezno besedilo sta brala Nadja Jarc in Igor Velše. Oddajo je z glasbo opremil Marko Stopar, posnela sta jo Zoran Crnkovič in Zmago Frece, režiral jo je Grega Tozon. Produkcija 2006.
Oddaja prinaša koncert Godalnega kvarteta Tartini, ki je potekal na 45. Piranskih glasbenih večerih v Križnem hodniku minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu. Godalni kvartet Tartini sestavljajo: Miran Kolbl – violina, Romeo Drucker – violina, Aleksandar Milošev – viola in Miloš Mlejnik – violončelo. Kot gosta sta nastopila Brina Kafol Žust – flavta in Andrej Žust – rog. Koncert prinaša prijetno klasicistično glasbo s skladbami Josepha Haydna in Wolfganga Amadeusa Mozarta, za vmes pa sodobno delo Marka Mihevca. Spored: Joseph Haydn: Godalni kvartet v d-molu, op. 76 št. 2 Allegro – Andante: o piuttosto Allegretto – Menuet: Allegro ma non troppo – Finale: vivace assai Wolfgang Amadeus Mozart: Kvartet za flavto in godala v D-duru, KV285 Allegro – Adagio – Rondo Marko Mihevc: Pizzi – Quattro – Archi za godalni kvartet Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za rog in godala v Es-duru, KV 407 Allegro – Andante – Rondo-Allegro.
Oddaja prinaša koncert Godalnega kvarteta Tartini, ki je potekal na 45. Piranskih glasbenih večerih v Križnem hodniku minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu. Godalni kvartet Tartini sestavljajo: Miran Kolbl – violina, Romeo Drucker – violina, Aleksandar Milošev – viola in Miloš Mlejnik – violončelo. Kot gosta sta nastopila Brina Kafol Žust – flavta in Andrej Žust – rog. Koncert prinaša prijetno klasicistično glasbo s skladbami Josepha Haydna in Wolfganga Amadeusa Mozarta, za vmes pa sodobno delo Marka Mihevca. Spored: Joseph Haydn: Godalni kvartet v d-molu, op. 76 št. 2 Allegro – Andante: o piuttosto Allegretto – Menuet: Allegro ma non troppo – Finale: vivace assai Wolfgang Amadeus Mozart: Kvartet za flavto in godala v D-duru, KV285 Allegro – Adagio – Rondo Marko Mihevc: Pizzi – Quattro – Archi za godalni kvartet Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za rog in godala v Es-duru, KV 407 Allegro – Andante – Rondo-Allegro.
Matična ustanova Pihalnega kvinteta Karajanove akademije Berlinske filharmonije, akademije, ki jo je v 70. letih 20. stoletja ustanovil Herbert von Karajan, usposablja vrhunske glasbenice in glasbenike. Pihalci so nastopili v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru sodelovanja med Festivalom Spectrum in 35. festivalom Imago Sloveniae leta 2023.
Matična ustanova Pihalnega kvinteta Karajanove akademije Berlinske filharmonije, akademije, ki jo je v 70. letih 20. stoletja ustanovil Herbert von Karajan, usposablja vrhunske glasbenice in glasbenike. Pihalci so nastopili v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru sodelovanja med Festivalom Spectrum in 35. festivalom Imago Sloveniae leta 2023.
V svetu Minecrafta ustvarjalnost ni le prednost, ampak je ključna za preživetje! Štirje neprilagojenci se znajdejo v vsakdanjih težavah, ko jih nenadoma skrivnostni portal potegne v Čezsvet, nenavaden, kockasti svet, ki temelji na domišljiji.
V svetu Minecrafta ustvarjalnost ni le prednost, ampak je ključna za preživetje! Štirje neprilagojenci se znajdejo v vsakdanjih težavah, ko jih nenadoma skrivnostni portal potegne v Čezsvet, nenavaden, kockasti svet, ki temelji na domišljiji.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 1 Radia Slovenija, marec–maj 2025.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 1 Radia Slovenija, marec–maj 2025.
Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Mesto v zalivu Borisa Pahorja. Pisatelj, humanist in neutrudni borec proti vsakršnemu zatiranju je velik del svojega opusa posvetil Trstu in slovenstvu. Čeprav ga je Evropa odkrila šele pozno, danes sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje. Zvočno knjigo po njegovem romanu iz leta 1955 so oblikovali v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, izšla pa je pro Založbi RTV Slovenija. V Trstu smo si ogledali fotografsko razstavo 'Sosedske sorodnosti', ki razkriva, da imata Furlanija Julijska krajina in Slovenija veliko skupnega na področju arhitekture. Za Pol minute poezije smo izbrali pesem Ferija Lainščka 'Kaj moraš med počitnicami storiti'. Poletje je čas glasbenih festivalov: zvečer se začenja jubilejni, 20. Marezijazz, jutri pa bo v pivški kotlini že 27. zaživel festival drugačne glasbe - Trnje fest. "Gremo na elektriko!" je rdeča nit glasbene ogrlice Armanda Šturmana. Posvetil jo je Nikoli Tesli, enemu največjih izumiteljev vseh časov, ki se je rodil na današnji dan leta 1856.
Pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Mesto v zalivu Borisa Pahorja. Pisatelj, humanist in neutrudni borec proti vsakršnemu zatiranju je velik del svojega opusa posvetil Trstu in slovenstvu. Čeprav ga je Evropa odkrila šele pozno, danes sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje. Zvočno knjigo po njegovem romanu iz leta 1955 so oblikovali v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, izšla pa je pro Založbi RTV Slovenija. V Trstu smo si ogledali fotografsko razstavo 'Sosedske sorodnosti', ki razkriva, da imata Furlanija Julijska krajina in Slovenija veliko skupnega na področju arhitekture. Za Pol minute poezije smo izbrali pesem Ferija Lainščka 'Kaj moraš med počitnicami storiti'. Poletje je čas glasbenih festivalov: zvečer se začenja jubilejni, 20. Marezijazz, jutri pa bo v pivški kotlini že 27. zaživel festival drugačne glasbe - Trnje fest. "Gremo na elektriko!" je rdeča nit glasbene ogrlice Armanda Šturmana. Posvetil jo je Nikoli Tesli, enemu največjih izumiteljev vseh časov, ki se je rodil na današnji dan leta 1856.
Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.
Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.
V začetku poletja se oziramo v šolsko leto 2026; eden izmed dveh izbranih romanov za maturitetni esej v tem letu je roman Na klancu, sicer tretji roman pisateljice, prevajalke in literarne kritičarke Tine Vrščaj. Avtorica je zanj prejela odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe, roman pa je bil tudi nominiran za nagrado kresnik in za nagrado Evropske unije za književnost 2024. Pogovor Marka Golje in Tine Vrščaj je nastal ob izidu knjige.
V začetku poletja se oziramo v šolsko leto 2026; eden izmed dveh izbranih romanov za maturitetni esej v tem letu je roman Na klancu, sicer tretji roman pisateljice, prevajalke in literarne kritičarke Tine Vrščaj. Avtorica je zanj prejela odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe, roman pa je bil tudi nominiran za nagrado kresnik in za nagrado Evropske unije za književnost 2024. Pogovor Marka Golje in Tine Vrščaj je nastal ob izidu knjige.
Ana Miculinić je violončelo začela igrati pri devetih letih. Nižjo in srednjo glasbeno šolo je končala v razredu Maura Šestana, vzporedno je končala gimnazijo na Reki, zdaj pa študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Galu Faganelu. Uspešno se je že udeležila številnih tekmovanj za mlade glasbenike, 5. marca pa je nastopila v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. DINA SLAMA: CHANT ZA SOLO VIOLONČELO JOHANNES BRAHMS: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 1 V E-MOLU, OP. 38 Violončelo: ANA MICULINIĆ, klavir: SVEN BRAJKOVIĆ
Ana Miculinić je violončelo začela igrati pri devetih letih. Nižjo in srednjo glasbeno šolo je končala v razredu Maura Šestana, vzporedno je končala gimnazijo na Reki, zdaj pa študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Galu Faganelu. Uspešno se je že udeležila številnih tekmovanj za mlade glasbenike, 5. marca pa je nastopila v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. DINA SLAMA: CHANT ZA SOLO VIOLONČELO JOHANNES BRAHMS: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 1 V E-MOLU, OP. 38 Violončelo: ANA MICULINIĆ, klavir: SVEN BRAJKOVIĆ
23. festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju bo odprla plesna predstava Iz prahu zemlje francosko-madžarskega plesalca in koreografa Juliena Klopfensteina. Tema festivala je letos PRAH: Kajti prah si in v prah se boš vrnil. Razstave, koncerti, plesni in zvočno-vizualni performansi ter filmske projekcije se osredinjajo na odnos med človekom in okoljem ter negotovo in krhko prihodnost. Na ljubljanskem gradu pa se začenja tradicionalni poletni kino Film pod zvezdami, ki obiskovalcem ponuja izbor najuspešnejših filmov prejšnje kinematografske sezone. Program bo odprl animirani film Valovanje, letošnji prejemnik oskarja za najboljši celovečerni animirani film.
23. festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju bo odprla plesna predstava Iz prahu zemlje francosko-madžarskega plesalca in koreografa Juliena Klopfensteina. Tema festivala je letos PRAH: Kajti prah si in v prah se boš vrnil. Razstave, koncerti, plesni in zvočno-vizualni performansi ter filmske projekcije se osredinjajo na odnos med človekom in okoljem ter negotovo in krhko prihodnost. Na ljubljanskem gradu pa se začenja tradicionalni poletni kino Film pod zvezdami, ki obiskovalcem ponuja izbor najuspešnejših filmov prejšnje kinematografske sezone. Program bo odprl animirani film Valovanje, letošnji prejemnik oskarja za najboljši celovečerni animirani film.
Poletni meseci so tukaj in času primerna naj bo glasba, blagozvočna, nežnejša, mogoče malo razgreta, lahko bi rekli tudi lahkotnejša. Vprašamo se: "Zakaj ne bi bilo tako ves čas? Ali so potrebne vse tiste temačnosti, dvomi in samoizpraševanja?" Potrebne ali nepotrebne, vedno bodo prišle. In za njimi bo prišla nova vedrina, vsaj tako upamo. Prva oddaja iz letošnjega poletnega niza Poletne melodije je v znamenju glasbe Ernesta Lecuone, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Isaaca Albéniza.
Poletni meseci so tukaj in času primerna naj bo glasba, blagozvočna, nežnejša, mogoče malo razgreta, lahko bi rekli tudi lahkotnejša. Vprašamo se: "Zakaj ne bi bilo tako ves čas? Ali so potrebne vse tiste temačnosti, dvomi in samoizpraševanja?" Potrebne ali nepotrebne, vedno bodo prišle. In za njimi bo prišla nova vedrina, vsaj tako upamo. Prva oddaja iz letošnjega poletnega niza Poletne melodije je v znamenju glasbe Ernesta Lecuone, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Isaaca Albéniza.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
1. Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir Izv.: Klavir: Marina Lorenz Violina: Tomaž Lorenz 2. Demetrij Žebre: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Bojan Gorišek Orkester Slovenske filharmonije Dir.: Uroš Lajovic
1. Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir Izv.: Klavir: Marina Lorenz Violina: Tomaž Lorenz 2. Demetrij Žebre: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Bojan Gorišek Orkester Slovenske filharmonije Dir.: Uroš Lajovic
Sherlock Holmes se je sredi devetdesetih let devetnajstega stoletja kakor številni možje v štiridesetih, začel bolj posvečati preteklosti. Aprila 1895 je nekaj tednov preživel v znanem univerzitetnem mestu, najverjetneje v Oxfordu ali Cambridgeu, ter preučeval stare angleške listine. Novembra istega leta se je ukvarjal tudi s srednjeveško glasbo.
Sherlock Holmes se je sredi devetdesetih let devetnajstega stoletja kakor številni možje v štiridesetih, začel bolj posvečati preteklosti. Aprila 1895 je nekaj tednov preživel v znanem univerzitetnem mestu, najverjetneje v Oxfordu ali Cambridgeu, ter preučeval stare angleške listine. Novembra istega leta se je ukvarjal tudi s srednjeveško glasbo.
Angleški zgodovinar in publicist Timothy Garton Ash v najnovejši knjigi Domovina Evropa, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi, piše med drugim o peklu bratomorne vojne v državah nekdanje Jugoslavije, ki mu je bil priča tudi sam. Objavljamo odlomek iz poglavja Spet genocid, ki se začenja z obiskom hrvaške Krajine, v njem pa piše tudi o Kosovu in genocidu v Srebrenici. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, ton in montaža Miha Klemenčič. Foto: Pokopališče Potočari blizu Srebrenice Michael Büker https://en.wikipedia.org/wiki/Srebrenica_massacre
Angleški zgodovinar in publicist Timothy Garton Ash v najnovejši knjigi Domovina Evropa, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi, piše med drugim o peklu bratomorne vojne v državah nekdanje Jugoslavije, ki mu je bil priča tudi sam. Objavljamo odlomek iz poglavja Spet genocid, ki se začenja z obiskom hrvaške Krajine, v njem pa piše tudi o Kosovu in genocidu v Srebrenici. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, ton in montaža Miha Klemenčič. Foto: Pokopališče Potočari blizu Srebrenice Michael Büker https://en.wikipedia.org/wiki/Srebrenica_massacre
Zadnji del cikla, namenjenega orisu del, ki jih je Antonín Dvořák ustvaril za glasbeno gledališče, prinaša podobi Rusalke in Armide.
Zadnji del cikla, namenjenega orisu del, ki jih je Antonín Dvořák ustvaril za glasbeno gledališče, prinaša podobi Rusalke in Armide.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.