Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Skladatelj in kitarist Samo Šalamon je slovenski glasbenik, ki si je ustvaril eno od najuglednejših mednarodnih karier. Pa vendar večina ljudi pri nas tega ne ve. Glasba, ki temelji na improvizaciji, namreč ne privlači množic, zato pa gotovo nagovori navdušence nad jazzom. V svoji bogati karieri je doslej ob sebi zbral številna ugledna jazzovska imena, s katerimi komunicira z glasbo ali prek serije pogovorov z naslovom Dr. Jazz Talks na platformi Youtube. Teh se je nabralo že 650. Ustanovil je tudi glasbeno šolo TaktArs, v okviru katere svoje bogato znanje predaja mlajšim generacijam. Izdal je že 55 albumov, leta 2008 pa ga je ameriška revija Guitar Player uvrstila med deset najobetavnejših novih kitaristov na svetu.
Skladatelj in kitarist Samo Šalamon je slovenski glasbenik, ki si je ustvaril eno od najuglednejših mednarodnih karier. Pa vendar večina ljudi pri nas tega ne ve. Glasba, ki temelji na improvizaciji, namreč ne privlači množic, zato pa gotovo nagovori navdušence nad jazzom. V svoji bogati karieri je doslej ob sebi zbral številna ugledna jazzovska imena, s katerimi komunicira z glasbo ali prek serije pogovorov z naslovom Dr. Jazz Talks na platformi Youtube. Teh se je nabralo že 650. Ustanovil je tudi glasbeno šolo TaktArs, v okviru katere svoje bogato znanje predaja mlajšim generacijam. Izdal je že 55 albumov, leta 2008 pa ga je ameriška revija Guitar Player uvrstila med deset najobetavnejših novih kitaristov na svetu.
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (1926–2021) zajema pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo sodobnega človeka, pogosto njegovega nezavednega, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly je s svojo poetično govorico bralca želel nagovoriti predvsem na intuitivni ravni, danes pa velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; igralec: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Mirta Berlan; produkcija 2021.
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (1926–2021) zajema pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo sodobnega človeka, pogosto njegovega nezavednega, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly je s svojo poetično govorico bralca želel nagovoriti predvsem na intuitivni ravni, danes pa velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; igralec: Matej Puc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Mirta Berlan; produkcija 2021.
V soboto, 9. maja, se za obiskovalce odpira beneški bienale. Že danes pa so odprli slovenski paviljon z naslovom Zvočna sled nevidne hiše, ki ga je kurirala Nataša Petrešin-Bachelez, pripravila pa umetniška skupina Nonument Group, v kateri sodelujejo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. V Cankarjevem domu danes s pogovorom Branka Sobana in Rudija Rizmana začenjajo sklop dogodkov Populizem kot svetovni proces. Prav tako bo na ogled razstava Junak našega časa - Donald Trump na časopisnih naslovnicah. Pospremili jo bodo pogovori, ki bodo osvetlili Trumpov lik, čas populizma in povsem nove geopolitične razmere. V Zavodu Maska pa v teh dneh pripravljajo serijo dogodkov Praznik TRANSformacij, s katerimi praznujejo prevod knjige Paula B. Preciada Testo džanki.
V soboto, 9. maja, se za obiskovalce odpira beneški bienale. Že danes pa so odprli slovenski paviljon z naslovom Zvočna sled nevidne hiše, ki ga je kurirala Nataša Petrešin-Bachelez, pripravila pa umetniška skupina Nonument Group, v kateri sodelujejo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. V Cankarjevem domu danes s pogovorom Branka Sobana in Rudija Rizmana začenjajo sklop dogodkov Populizem kot svetovni proces. Prav tako bo na ogled razstava Junak našega časa - Donald Trump na časopisnih naslovnicah. Pospremili jo bodo pogovori, ki bodo osvetlili Trumpov lik, čas populizma in povsem nove geopolitične razmere. V Zavodu Maska pa v teh dneh pripravljajo serijo dogodkov Praznik TRANSformacij, s katerimi praznujejo prevod knjige Paula B. Preciada Testo džanki.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Skupina Ana Pupedan, je svoj novi single v živo predstavila tudi obalni publiki. Pred koncertom v osrednjem obalnem rock prizorišču, izolskem Hangarju, je fante, ki že 34 let tako ali drugače, vsekakor pa z vražjo zagrizenostjo skupaj tiščijo, zaslišal Armando Šturman. AriZONA na sporedu RA KP nocoj ob 20h ...
Skupina Ana Pupedan, je svoj novi single v živo predstavila tudi obalni publiki. Pred koncertom v osrednjem obalnem rock prizorišču, izolskem Hangarju, je fante, ki že 34 let tako ali drugače, vsekakor pa z vražjo zagrizenostjo skupaj tiščijo, zaslišal Armando Šturman. AriZONA na sporedu RA KP nocoj ob 20h ...
Primož Vidovič je hudomušen satirik, in kot je sam zapisal, dreza v slepe pege našega časa; to zelo dobro slišimo v njegovih pesmih. Piše besedila, ki prinašajo zgodbe o bolj ali manj nenavadnih ljudeh, humorja ne manjka, v svoje nastope in pesmi pa rad vnaša tudi kabaretno teatralnost. Kljub mladosti je vajen odrskih desk, za svoje ustvarjanje je prejel že več nagrad. Omenimo le nagradi kantavtorskega festivala Kantfest ter festivala Taktfest v Novem Sadu, sledile pa so še številne nagrade na različnih natečajih. Poleg tega, da je v zadnjih letih postal opažen glasbenik na slovenskem glasbenem prizorišču, pa kot filozof piše tudi kritiške članke za priznani slovenski dnevni časopis (pon).
Primož Vidovič je hudomušen satirik, in kot je sam zapisal, dreza v slepe pege našega časa; to zelo dobro slišimo v njegovih pesmih. Piše besedila, ki prinašajo zgodbe o bolj ali manj nenavadnih ljudeh, humorja ne manjka, v svoje nastope in pesmi pa rad vnaša tudi kabaretno teatralnost. Kljub mladosti je vajen odrskih desk, za svoje ustvarjanje je prejel že več nagrad. Omenimo le nagradi kantavtorskega festivala Kantfest ter festivala Taktfest v Novem Sadu, sledile pa so še številne nagrade na različnih natečajih. Poleg tega, da je v zadnjih letih postal opažen glasbenik na slovenskem glasbenem prizorišču, pa kot filozof piše tudi kritiške članke za priznani slovenski dnevni časopis (pon).
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Lavričeva knjižnica Ajdovščina je začela z medgeneracijsko zasnovanim projektom Sovica Karla, ki prinaša drugačen pristop k spodbujanju branja. David Bandelj bo prejel nagrado Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Oder Gledališča Tartini bo jutri postal odprt snemalni studio.
Lavričeva knjižnica Ajdovščina je začela z medgeneracijsko zasnovanim projektom Sovica Karla, ki prinaša drugačen pristop k spodbujanju branja. David Bandelj bo prejel nagrado Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Oder Gledališča Tartini bo jutri postal odprt snemalni studio.
Prvo januarsko sredo novega leta 2010 je bila na sporedu prva oddaja pod skupnim naslovom "Čas, prostor in glasba". Pod naslovom "Odličnost, mojstrstvo" je avtor razmišljal o umetnosti, ki išče ideale odličnosti, o umetnikih, ki so ta ideal dosegli ter se z njim poistovetili.
Prvo januarsko sredo novega leta 2010 je bila na sporedu prva oddaja pod skupnim naslovom "Čas, prostor in glasba". Pod naslovom "Odličnost, mojstrstvo" je avtor razmišljal o umetnosti, ki išče ideale odličnosti, o umetnikih, ki so ta ideal dosegli ter se z njim poistovetili.
Bili smo tudi na koncertih Juana Vasleta in Janija Kovačiča.
Bili smo tudi na koncertih Juana Vasleta in Janija Kovačiča.
Letos mineva 70 let od smrti angleškega skladatelja Geralda Finzija; njegov samospevni opus, ki velja za enega najbolj tankočutnih v 20. stoletju, bo zato v ospredju tokratne oddaje. Skladatelj je izjemno natančnostjo znal glasbeno podčrtati vsak verz in ritem izbrane poezije, iz globoke naklonjenosti besedilom Thomasa Hardyja in Williama Shakespearja pa je ustvaril cikle, v katerih se prepletajo intimna človeška ranljivost in večna vprašanja o minljivosti. Finzijeva glasbena govorica se tako ne zanaša na modne avantgardne smernice, temveč izstopa po spevni melodiki ter prefinjeni klavirski spremljavi
Letos mineva 70 let od smrti angleškega skladatelja Geralda Finzija; njegov samospevni opus, ki velja za enega najbolj tankočutnih v 20. stoletju, bo zato v ospredju tokratne oddaje. Skladatelj je izjemno natančnostjo znal glasbeno podčrtati vsak verz in ritem izbrane poezije, iz globoke naklonjenosti besedilom Thomasa Hardyja in Williama Shakespearja pa je ustvaril cikle, v katerih se prepletajo intimna človeška ranljivost in večna vprašanja o minljivosti. Finzijeva glasbena govorica se tako ne zanaša na modne avantgardne smernice, temveč izstopa po spevni melodiki ter prefinjeni klavirski spremljavi
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti, z "zvočno skulpturo" prve džamije na Slovenskem pa tudi slovenski nacionalni paviljon. Napovedali so sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov, osrednja razstava nosi naslov In Minor Keys, oziroma v Molu. A bienale sta še pred odprtjem zaznamovala dva dogodka: nenadna smrt kuratorke Koyo Kouoh in odstop mednarodne žirije zaradi sodelovanja Rusije. Svet kulture gre še v gotsko cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, kjer so zazvenele stare slovenske ljudske balade.
Danes za strokovno javnost svoja vrata odpira 61. Beneški bienale sodobne umetnosti, z "zvočno skulpturo" prve džamije na Slovenskem pa tudi slovenski nacionalni paviljon. Napovedali so sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov, osrednja razstava nosi naslov In Minor Keys, oziroma v Molu. A bienale sta še pred odprtjem zaznamovala dva dogodka: nenadna smrt kuratorke Koyo Kouoh in odstop mednarodne žirije zaradi sodelovanja Rusije. Svet kulture gre še v gotsko cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, kjer so zazvenele stare slovenske ljudske balade.
Poslušajte nastope Jožeta Kotarja v komornih skladbah in kot solista z orkestrom Carla Marie von Webra, Uroša Kreka, Geralda Finzija in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s klarinetistom Jožetom Kotarjem, ki je bil dvanajst let solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, od leta 2007 pa je solist klarinetist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Jože Kotar je zaposlen kot redni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo, zelo dejaven je tudi kot komorni glasbenik v Slovenskem sekstetu klarinetov, Ansamblu za sodobno glasbo MD7, Pihalnem kvintetu Ariart in v različnih drugih komornih skupinah doma in v tujini, hkrati je soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov. Jožeta Kotarja boste poslušali kot solista v Introdukciji, temi in variacijah, op. posth., za klarinet in godalni kvartet Carla Marie von Webra, Koncertni fantaziji za klarinet in orkester Uroša Kreka, Koncertu za klarinet in orkester v c-molu, op. 31 Geralda Finzija in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev bo v četrtek, 7. maja, ob 5.05.
Poslušajte nastope Jožeta Kotarja v komornih skladbah in kot solista z orkestrom Carla Marie von Webra, Uroša Kreka, Geralda Finzija in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s klarinetistom Jožetom Kotarjem, ki je bil dvanajst let solo klarinetist v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, od leta 2007 pa je solist klarinetist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Jože Kotar je zaposlen kot redni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo, zelo dejaven je tudi kot komorni glasbenik v Slovenskem sekstetu klarinetov, Ansamblu za sodobno glasbo MD7, Pihalnem kvintetu Ariart in v različnih drugih komornih skupinah doma in v tujini, hkrati je soustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega orkestra klarinetov. Jožeta Kotarja boste poslušali kot solista v Introdukciji, temi in variacijah, op. posth., za klarinet in godalni kvartet Carla Marie von Webra, Koncertni fantaziji za klarinet in orkester Uroša Kreka, Koncertu za klarinet in orkester v c-molu, op. 31 Geralda Finzija in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev bo v četrtek, 7. maja, ob 5.05.
Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača na slovenski del evropske pešpoti E6, ki jo je kot mladenič prehodil prvič, tokrat pa se je na to pot podal v družbi svojega prvorojenca. Vandranje ni le knjiga o hoji. Je knjiga o času, o spominu in o odnosu med očetom in sinom. Je tudi zgodba o Sloveniji, ki se, če jo prehodimo peš, razkrije kot presenetljivo velika, raznolika in neizčrpna pokrajina. S Samom Rugljem tokrat razmišljamo o tem, kaj pomeni vračanje na isto pot po desetletjih, kako se hoja preliva v pisanje in kako zaznamuje očetovsko vlogo.
Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača na slovenski del evropske pešpoti E6, ki jo je kot mladenič prehodil prvič, tokrat pa se je na to pot podal v družbi svojega prvorojenca. Vandranje ni le knjiga o hoji. Je knjiga o času, o spominu in o odnosu med očetom in sinom. Je tudi zgodba o Sloveniji, ki se, če jo prehodimo peš, razkrije kot presenetljivo velika, raznolika in neizčrpna pokrajina. S Samom Rugljem tokrat razmišljamo o tem, kaj pomeni vračanje na isto pot po desetletjih, kako se hoja preliva v pisanje in kako zaznamuje očetovsko vlogo.
Pogovor z ameriško režiserko Ivy Meeropol, avtorico dokumentarnega filma Vprašajte E. Jean, ki se posveča karieri in življenju E. Jean Carroll, slovite ameriške kolumnistke, ki je zaradi spolnega napada na sodišču pričala proti Donaldu Trumpu. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Maks Pust.
Pogovor z ameriško režiserko Ivy Meeropol, avtorico dokumentarnega filma Vprašajte E. Jean, ki se posveča karieri in življenju E. Jean Carroll, slovite ameriške kolumnistke, ki je zaradi spolnega napada na sodišču pričala proti Donaldu Trumpu. Bere Mateja Perpar, ton in montaža Maks Pust.
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Sprehajali se bomo po zgodovini jazza in poslušali: Jazz Gala Big Band: Festive Minor (Gerry Mulligan) Cannonball Adderley: Mercy Mercy Mercy (Joe Zawinul) Miles Davis: Summertime (George Gershwin) The Jazz Messengers: Blues March (Benny Golson) Sarah Vaughan: I'Ve Got The World On A String (Harold Arlen) James Moody: There Will Never Be Another You (Harry Warren) Ella Fitzgerald: How High The Moon (Morgan Lewis) The Modern Jazz Quartet: Rise Up (J.S. Bach) Mel Torme: Oleo (Sonny Rollins) Shirley Horn: A Time For Love (Johnny Mandel) Stan Getz: Stan's Blues (Stan Getz)
Smetana je leta 1856 Prago zamenjal za cvetoče južno švedsko mesto Göteborg, ki je takrat kljub svoji majhnosti doživljalo velik gospodarski vzpon. Smetana je kmalu odprl glasbeni inštitut, na katerem je poučeval igranje klavirja. To mu je prineslo še več denarja kot v Pragi. Leto pozneje je odprl še dekliško pevsko šolo. Smetana je glasbeno ne preveč izobraženo ljudstvo v Göteborgu videl kot nekakšno priložnost zase. V pismu Lisztu je dejal: "Tukaj imam odlično priložnost, da napredujem ter hkrati izobražujem in negujem glasbeni okus ljudi. Takega vpliva v Pragi nikoli ne bi mogel doseči."
Smetana je leta 1856 Prago zamenjal za cvetoče južno švedsko mesto Göteborg, ki je takrat kljub svoji majhnosti doživljalo velik gospodarski vzpon. Smetana je kmalu odprl glasbeni inštitut, na katerem je poučeval igranje klavirja. To mu je prineslo še več denarja kot v Pragi. Leto pozneje je odprl še dekliško pevsko šolo. Smetana je glasbeno ne preveč izobraženo ljudstvo v Göteborgu videl kot nekakšno priložnost zase. V pismu Lisztu je dejal: "Tukaj imam odlično priložnost, da napredujem ter hkrati izobražujem in negujem glasbeni okus ljudi. Takega vpliva v Pragi nikoli ne bi mogel doseči."
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V petek se na poti iz službe spomnite, da danes v bližnji dvorani, klubu, baru ali pa kulturnem domu narodovem nastopa vaš najljubši bend, vi pa ste ostali brez karte. Še dobro, da se v telefonskem imeniku skriva Alexova številka.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
Janez Ramoveš (1965) velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal že leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006) in Skuz okn strejlam kurente (2012). Tudi v zadnji Ramoveš izkorišča poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. To dokazuje na primer v pesmi Pastirska. Interpret Saša Tabaković, režiser Jože Valentič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar. Posneto leta 2015.
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: samospev Njena pesem Izvajalki: Elisabeth Ritchie, sopran, in Jennifer Purvis, klavir Gerald Finzi: Pet bagatel za klavir in klarinet Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet; Tatjana Kaučič, klavir Gustav Holst: Suita sv. Pavla za godala Izvajalca: Godalni ansambel Guildhall in dirigent Robert Salter John William Duarte: 10 narodnih pesmi Izvajalca: Duo Geminiani: Bernard Hebb, kitara in Helmut Schaarschmidt, oboa Ralph Vaughan Williams: Škrjanček vzleta Izvajalci: Michael Bochmann, violina; Angleški godalni orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: John Ireland: Londonska uvertura Izvajalca: Londonski simfonični orkester in dirigent sir John Barbirolli Charles Villiers Stanford: Trije moteti, op. 38 Izvajalca: Komorni zbor Ave in dirigent Andraž Hauptman Benjamin Britten: Serenada za rog, tenor in orkester, op. 31 Izvajalci: Boštjan Lipovšek, rog; James Oxley, tenor; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Cyril Scott: Jezero Tallahas Izvajalca: Ali Dermelj, violina; Pavel Šivic, klavir
Na sporedu: John Ireland: Londonska uvertura Izvajalca: Londonski simfonični orkester in dirigent sir John Barbirolli Charles Villiers Stanford: Trije moteti, op. 38 Izvajalca: Komorni zbor Ave in dirigent Andraž Hauptman Benjamin Britten: Serenada za rog, tenor in orkester, op. 31 Izvajalci: Boštjan Lipovšek, rog; James Oxley, tenor; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Cyril Scott: Jezero Tallahas Izvajalca: Ali Dermelj, violina; Pavel Šivic, klavir
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
Izvedeli bomo vrsto zanimivosti o delu mojstra zvoka. Ob poslušanju posnetkov del Jeana Feryja Rebela, Giuseppa Verdija in Richarda Straussa nas bo po poteh svojega poklica, zlasti nastajanju simfoničnih in opernih posnetkov, popeljala tokratna gostja muzikologinje Mojce Menart, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko.
"Zaradi kostanja ne vidiš gob in zaradi gob ne vidiš kostanja," je v enem od še neobjavljenih besedil zapisal Primož Čučnik (1971), eden bolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije. Ta avtor, ki je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, se v novejših besedilih naslanja na skladatelja Johna Cagea (1912–1992) in njegovo knjižno delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025), ki ga je Čučnik tudi prevajal. Na ameriškega skladatelja se navezuje tako po naslovu kot tudi po načinu ubesedovanja. Gre za krajša besedila, ki so med poezijo v prozi in kratko zgodbo, vezana pa so predvsem na vsakdanje življenje. Izbrali smo jih šest. Interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
"Zaradi kostanja ne vidiš gob in zaradi gob ne vidiš kostanja," je v enem od še neobjavljenih besedil zapisal Primož Čučnik (1971), eden bolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije. Ta avtor, ki je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, se v novejših besedilih naslanja na skladatelja Johna Cagea (1912–1992) in njegovo knjižno delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025), ki ga je Čučnik tudi prevajal. Na ameriškega skladatelja se navezuje tako po naslovu kot tudi po načinu ubesedovanja. Gre za krajša besedila, ki so med poezijo v prozi in kratko zgodbo, vezana pa so predvsem na vsakdanje življenje. Izbrali smo jih šest. Interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
Jutri se v Benetkah v galeriji Dell’Accademia odpira razstava Marine Abramović Transforming Energy. V ljubljanski galeriji Equrna nocoj odpirajo razstavo del iz zapuščine Metke Krašovec. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor pa so pripravili razstavo Proti pozabi – Za mir in solidarnost v Evropi, ki je nastala v okviru mednarodne študijske izmenjave mladih.
Jutri se v Benetkah v galeriji Dell’Accademia odpira razstava Marine Abramović Transforming Energy. V ljubljanski galeriji Equrna nocoj odpirajo razstavo del iz zapuščine Metke Krašovec. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor pa so pripravili razstavo Proti pozabi – Za mir in solidarnost v Evropi, ki je nastala v okviru mednarodne študijske izmenjave mladih.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo skladbe: Tone Janša: Polnoč - solist saksofonist Tone Janša Tone Janša: Mea Parvitas - solisti saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin, kitarist Primož Grašič in pianist Silvo Stingl Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet - solist klarinetist Ati Soss Charlie Parker/Jože Privšek: Yarbird Suite - solist kitarist Milan Ferlež Chick Corea: Got a Match - solisti saksofonista Primož Fleischman in Tadej Tomšič, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla in pianist Blaž Jurjevčič
V oddaji poslušamo skladbe: Tone Janša: Polnoč - solist saksofonist Tone Janša Tone Janša: Mea Parvitas - solisti saksofonist Tone Janša, trobentač Petar Ugrin, kitarist Primož Grašič in pianist Silvo Stingl Buddy DeFranco/Ati Soss: Koncert za klarinet - solist klarinetist Ati Soss Charlie Parker/Jože Privšek: Yarbird Suite - solist kitarist Milan Ferlež Chick Corea: Got a Match - solisti saksofonista Primož Fleischman in Tadej Tomšič, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla in pianist Blaž Jurjevčič
Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in borbo žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tone – Gaber Trseglav Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Dekle iz množice – Miranda Trnjanin Ženska – Marinka Štern Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Intimna zgodba ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v brutalnem vojnem obdobju imela skrivno intimno razmerje, je večplastna in fragmentarna. Prek kratkih reminiscenc in komentarja pa odslikava tudi položaj in borbo žensk za druge ideale, kot se sicer izkazujejo v sedanjosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tone – Gaber Trseglav Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Dekle iz množice – Miranda Trnjanin Ženska – Marinka Štern Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Mineva sto let (8. maja) odkar se je rodil Mitja Mejak, literarni kritik in esejist, tudi urednik Uredništva kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih od 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta leta 1975. Četrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Književnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 izšli v knjigi Portreti. Oddajo o Mitju Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.
Mineva sto let (8. maja) odkar se je rodil Mitja Mejak, literarni kritik in esejist, tudi urednik Uredništva kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih od 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta leta 1975. Četrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Književnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 izšli v knjigi Portreti. Oddajo o Mitju Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.
Napovedujemo nedeljski koncert v portoroškem Avditoriju, kjer bodo gostili zasedbo vrhunskega bobnarja, ki je svetovno slavo dosegel kot dolgoletni član ameriške zasedbe Toto. Simon Phillips na tokratni evropski turneji predstavlja svoj novi projekt Protocol 6. Mojca Maljevac se je o legendarnem jazz rock fenomenu pogovarjala z odličnim bobnarjem Davidom Morganom. V nadaljevanju oddaje pa se bomo spomnili tudi Keitha Jarretta, ki bo konec tedna obrnil 81. stran v svoji knjigi življenja.
Napovedujemo nedeljski koncert v portoroškem Avditoriju, kjer bodo gostili zasedbo vrhunskega bobnarja, ki je svetovno slavo dosegel kot dolgoletni član ameriške zasedbe Toto. Simon Phillips na tokratni evropski turneji predstavlja svoj novi projekt Protocol 6. Mojca Maljevac se je o legendarnem jazz rock fenomenu pogovarjala z odličnim bobnarjem Davidom Morganom. V nadaljevanju oddaje pa se bomo spomnili tudi Keitha Jarretta, ki bo konec tedna obrnil 81. stran v svoji knjigi življenja.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratno oddajo posvečamo petdeseti obletnici delovanja Folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Gre za eno vidnejših folklornih skupin na Dolenjskem, ki že pol stoletja raziskuje in ohranja ljudsko izročilo, pri čemer posebej izpostavlja svoje delo na področju tradicionalne dolenjske noše ter plesnega in glasbenega izročila. V oddaji poslušamo tudi skladbe iz novega albuma, ki so ga Kresovci izdali ob omenjeni obletnici.
Tokratno oddajo posvečamo petdeseti obletnici delovanja Folklornega društva Kres iz Novega Mesta. Gre za eno vidnejših folklornih skupin na Dolenjskem, ki že pol stoletja raziskuje in ohranja ljudsko izročilo, pri čemer posebej izpostavlja svoje delo na področju tradicionalne dolenjske noše ter plesnega in glasbenega izročila. V oddaji poslušamo tudi skladbe iz novega albuma, ki so ga Kresovci izdali ob omenjeni obletnici.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Tudi tokrat vas vabim med leve v afriško savano. Glasba, tudi drugega dela muzikala Levji kralj, je delo Eltona Johna, besedila pa Tima Ricea. Muzikal so v ZDA prvič uprizorili 8. julija leta 1997, na evropske odrske deske pa je prišel 19. oktobra leta 1999. Pripoveduje pa zgodbo o mladem levjem princu Simba, ki dneve preživlja v raziskovanju afriške savane. Ko tragedija, ki jo je zrežiral Simbijev zlobni stric Scar, terja očetovo življenje, Simba zbeži iz dežele, za sabo pa pusti življenje, kakršnega je poznal. A ne mine dolgo časa, ko se mora upreti mogočnemu sovražniku, slediti svoji usodi in postati kralj.
Tudi tokrat vas vabim med leve v afriško savano. Glasba, tudi drugega dela muzikala Levji kralj, je delo Eltona Johna, besedila pa Tima Ricea. Muzikal so v ZDA prvič uprizorili 8. julija leta 1997, na evropske odrske deske pa je prišel 19. oktobra leta 1999. Pripoveduje pa zgodbo o mladem levjem princu Simba, ki dneve preživlja v raziskovanju afriške savane. Ko tragedija, ki jo je zrežiral Simbijev zlobni stric Scar, terja očetovo življenje, Simba zbeži iz dežele, za sabo pa pusti življenje, kakršnega je poznal. A ne mine dolgo časa, ko se mora upreti mogočnemu sovražniku, slediti svoji usodi in postati kralj.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Karola Szymanowskega je globoko ganila stara perzijska poezija; njegovo Simfonijo št. 3 je vzpodbudilo besedilo Džalala-ad-Din Rumija – Mavlana iz 13. stoletja, ustanovitelja meniškega reda plešočih dervišev. Simfonija št. 3, Pesem o noči, je skladateljeva zvočna predstava noči – kozmičnega misterija, iz katerega nastaja individuum. Odnos med nočjo in jazom pa simbolizirata jaz – solist tenorist – in ti – zbor. Orkester skrbi za več sto zvočnih barv, predvsem s početverjeno zasedbo pihal in trobil ter z bogato zasedbo tolkalcev, pa še s klavirjem, čelesto, harfama in orglami. Simfonijo izvajajo Zbor in Simfonični orkester iz Birminghama ter solist, tenorist Jon Garrison pod vodstvom Simona Rattla.
Karola Szymanowskega je globoko ganila stara perzijska poezija; njegovo Simfonijo št. 3 je vzpodbudilo besedilo Džalala-ad-Din Rumija – Mavlana iz 13. stoletja, ustanovitelja meniškega reda plešočih dervišev. Simfonija št. 3, Pesem o noči, je skladateljeva zvočna predstava noči – kozmičnega misterija, iz katerega nastaja individuum. Odnos med nočjo in jazom pa simbolizirata jaz – solist tenorist – in ti – zbor. Orkester skrbi za več sto zvočnih barv, predvsem s početverjeno zasedbo pihal in trobil ter z bogato zasedbo tolkalcev, pa še s klavirjem, čelesto, harfama in orglami. Simfonijo izvajajo Zbor in Simfonični orkester iz Birminghama ter solist, tenorist Jon Garrison pod vodstvom Simona Rattla.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost Marko Hatlak, velemojster harmonike, ki združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost Marko Hatlak, velemojster harmonike, ki združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V tokratni oddaji smo se sprehodili po istrskem polotoku. Začenši v izolski galeriji Insula, kjer smo si ogledali razstavo Iva Mršnika z naslovom Esenca. Ustavili smo se v Roču, kjer bo to soboto potekalo tradicionalno srečanje harmonikarjev, in zaključili v Pulju, ki od danes do petka gosti tradicionalne dneve slovenskega filma. Glasbeno kuliso današnje oddaje – izbrala jo je Simona Moličnik – je tudi obarvala harmonika, spoznali smo argentinski chamamé in izjemnega argentinskega glasbenika z ukrajinskimi koreninami Horacia Changa Spasiuka.
V tokratni oddaji smo se sprehodili po istrskem polotoku. Začenši v izolski galeriji Insula, kjer smo si ogledali razstavo Iva Mršnika z naslovom Esenca. Ustavili smo se v Roču, kjer bo to soboto potekalo tradicionalno srečanje harmonikarjev, in zaključili v Pulju, ki od danes do petka gosti tradicionalne dneve slovenskega filma. Glasbeno kuliso današnje oddaje – izbrala jo je Simona Moličnik – je tudi obarvala harmonika, spoznali smo argentinski chamamé in izjemnega argentinskega glasbenika z ukrajinskimi koreninami Horacia Changa Spasiuka.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 7. novembra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu vodil sir Simon Rattle. Na programu sta bili SImfonija št. 2 Roberta Schumanna in baletna suita Ognjena ptica Igorja Stravinskega.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 7. novembra lani v Filharmoniji na Isarju v Münchnu vodil sir Simon Rattle. Na programu sta bili SImfonija št. 2 Roberta Schumanna in baletna suita Ognjena ptica Igorja Stravinskega.
Pri založbi Umco je izšla knjiga Zakon privlačnosti Jurija Hudolina, ki se giblje med potopisom, romanom in zgodovinsko čitanko, v njej pa avtor raziskuje območje med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Pri Založbi ZRC SAZU pa so izdali Etimološki slovar slovenskih zoonimov avtorice dr. Metke Furlan, v katerem je zbranih več kot 6700 analiz poimenovanj za živali.
Pri založbi Umco je izšla knjiga Zakon privlačnosti Jurija Hudolina, ki se giblje med potopisom, romanom in zgodovinsko čitanko, v njej pa avtor raziskuje območje med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Pri Založbi ZRC SAZU pa so izdali Etimološki slovar slovenskih zoonimov avtorice dr. Metke Furlan, v katerem je zbranih več kot 6700 analiz poimenovanj za živali.
V Prvi vrsti živo v studiu 13 nastopa zasedba Caminoigra, ki jo sestavljajo Jan Tomšič, Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Žiga Golob.
V Prvi vrsti živo v studiu 13 nastopa zasedba Caminoigra, ki jo sestavljajo Jan Tomšič, Blaž Celarec, Boštjan Gombač in Žiga Golob.