Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite.
Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite.
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
Drugače kakor nekateri sodobniki, ki so sloveli kot virtuozi na instrumentih s tipkami, lutnji ali violi da gamba, Charpentier ni imel svojega najljubšega instrumenta, temveč je nastopal le kot pevec. V primerjavi s svojim sijajnim opusom vokalne glasbe je zapustil zelo malo instrumentalnih skladb. Kot pevec je nastopal predvsem v službi guiške vojvodinje Marije Lotarinške, saj je bil pri njej zaposlen kar osemnajst let. Ta plemkinja je bila strastna ljubiteljica glasbe in je v svoji palači vzdrževala manjši glasbeni ansambel. Charpentier je v svojih rokopisih zraven vsakega glasu po navadi navedel ime glasbenika, ki ga je izvajal. Svoj glas je večinoma označil z okrajšavo Charp.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Glasbena dramatika je tista, ki najbolj loči Paisiellovega in Rossinijevega Figara. Pri prvem je bolj zadržana in postopna, tok je mirnejši, napetost se stopnjuje subtilno, ansambli so krajši in manj kompleksni, dogajanje se razvija bolj linearno. Rossini pa dramatiko gradi z izrazitimi kontrasti, hitrim tempom in krepkim stopnjevanjem; ansambli so daljši, večplastni, značilni "rossinijevski crescendo" pa privede do eksplozije komičnega učinka.
Za koncert kot je bil prejšnjo sredo (25. 2. 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma) v sklopu Zlatega abonmaja, ni prav lahko najti besed, ki bi zares slikovito opisale glasbeno dogajanje. Tokrat je bil gost Budimpeški koncertni simfonični orkester, ansambel z več kot stoletno tradicijo, katerega vodstvo je pred dvajsetimi leti prevzel violinist András Keller, ustanovitelj priznanega godalnega Kvarteta Keller. Orkester, ki se sicer pogosto posveča tudi izvedbam sodobnega repertoarja, je za tokratni koncert izbral dve deli iz obdobja romantike. Tako je v prvem delu večera z madžarskimi gosti nastopil poljski pianist Rafał Blechacz, čigar pianistična pot je bila že pred dvajsetimi leti okronana z zmago na znamenitem Chopinovem klavirskem tekmovanju. Tokrat se je predstavil z izvedbo Chopinovega Prvega klavirskega koncerta, mladostnega dela, ki ga je skladatelj napisal pri komaj dvajsetih letih. Pianist je s svojo igro izrisal izrazito svojstveno umetniško držo, ki se je skozi vrhunsko tehnično preciznost kazala v izredni občutljivosti tonskega podajanja, nad katero bdi jasno strukturirana interpretacija. Chopinova partitura v pianistovih rokah ni zvenela sentimentalno, temveč izrazito prečiščeno, v tem pogledu skoraj asketsko. Sicer občudovanja vredna igra, ki pa spominja na strogo zaščiteno umetnino, zaradi česar se ji ni mogoče povsem približati. Blechaczova igra se namreč ne bohoti navzven, zato verjetno zahteva izrazito tenkočutnega poslušalca, kar se je izkazalo tudi v izvedbi izbranega dodatka – Chopinovega Valčka v cis-molu, op. 64, št. 2. Ta posebnost pianistovega izraza, ki je blizu apolinični lepoti, pa hkrati potrebuje temu primernega orkestrskega sopotnika. Zdi se, da je dirigent András Keller izoblikoval jasno idejo o sicer spremljevalni vlogi orkestra, ki jo narekuje partitura. Tako se je učinkovito izognil nevarnosti, da bi se igra orkestra spremenila v megleno ozadje. Skupaj s solistom je namreč gradil napetosti v virtuoznejših odsekih in na drugi strani nudil subtilno podlago pianistovi igri. Pri tem so zvočno še posebej blestela godala, fagot in sekcija rogov pa so bili naravnost odlični v polnitvi zvočne barve in dialogih s klavirjem. Druga posebna zgodba tega večera, za opis katere bi zares potrebovali poeta, je izvedba Četrte simfonije Čajkovskega, ob kateri zastane dih. To štiristavčno simfonično delo je odsev skladateljevih globokih čustvenih pretresov – leta 1877 se je nepremišljeno poročil in doživljal še globlje duševne stiske, ki jih je v pismih zaupal svoji mecenki, Nadeždi von Meck, s katero sta imela precej nenavadno razmerje. Prav njej je simfonijo posvetil, v pismih pa razkril vsebino dela – razmišljal je o usodi kot neizogibni življenjski sili. Te ponazarjajoče začetne fanfare so kot usodni klic presekale prostor. Večkrat vračajoča se glavna misel v prvem stavku, je vedno znova zazvenela z žlahtno barvo trobil, ki so se izkazala kot mogočen zvočni steber orkestra. Naravnost blestela je sekcija rogov, imenitni so bili posamezni pihalci v solističnih vlogah ali prinašanju motivov, godala pa so z zvočno večplastnostjo poskrbela, da je orkester utripal v gradnjah napetosti na eni strani in prosojno milino na drugi. Po liričnem, melanholičnem, dih jemajočem drugem stavku, smo odprtih ust opazovali v piko natančne pizzicate v karakterno igranem Scherzu. V izvajalsko zahtevnem Finalu pa so glasbeniki dokončno potrdili, da gre za ansambel, ki čustveno intenzivne in tehnično zahtevne izzive presega s čisto lahkoto. Pod črto – gre za izvajalsko telo, ki ga odlikuje večplastno, živo in angažirano muziciranje, ki temelji na poslušanju in medsebojnem odzivanju. Orkester, ki je z izvajalskim elanom, homogeno in neoporečno igro sledil skupnemu umetniškemu cilju. Dirigentska persona Andrása Kellerja – z občutkom za detajl, dialog med glasovi in notranjo napetost posameznih linij – verjetno izvira iz njegovega udejstvovanja v komorni glasbi. In vendar je eden redkih, ki mu uspe isto ustvariti tudi z večjim korpusom – s simfoničnim orkestrom. To je bila interpretacija simfonične zgodbe Čajkovskega, ki bo še dolgo odzvanjala ali pa celo za vedno ostala v naboru poslušalskih spominov.
Za koncert kot je bil prejšnjo sredo (25. 2. 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma) v sklopu Zlatega abonmaja, ni prav lahko najti besed, ki bi zares slikovito opisale glasbeno dogajanje. Tokrat je bil gost Budimpeški koncertni simfonični orkester, ansambel z več kot stoletno tradicijo, katerega vodstvo je pred dvajsetimi leti prevzel violinist András Keller, ustanovitelj priznanega godalnega Kvarteta Keller. Orkester, ki se sicer pogosto posveča tudi izvedbam sodobnega repertoarja, je za tokratni koncert izbral dve deli iz obdobja romantike. Tako je v prvem delu večera z madžarskimi gosti nastopil poljski pianist Rafał Blechacz, čigar pianistična pot je bila že pred dvajsetimi leti okronana z zmago na znamenitem Chopinovem klavirskem tekmovanju. Tokrat se je predstavil z izvedbo Chopinovega Prvega klavirskega koncerta, mladostnega dela, ki ga je skladatelj napisal pri komaj dvajsetih letih. Pianist je s svojo igro izrisal izrazito svojstveno umetniško držo, ki se je skozi vrhunsko tehnično preciznost kazala v izredni občutljivosti tonskega podajanja, nad katero bdi jasno strukturirana interpretacija. Chopinova partitura v pianistovih rokah ni zvenela sentimentalno, temveč izrazito prečiščeno, v tem pogledu skoraj asketsko. Sicer občudovanja vredna igra, ki pa spominja na strogo zaščiteno umetnino, zaradi česar se ji ni mogoče povsem približati. Blechaczova igra se namreč ne bohoti navzven, zato verjetno zahteva izrazito tenkočutnega poslušalca, kar se je izkazalo tudi v izvedbi izbranega dodatka – Chopinovega Valčka v cis-molu, op. 64, št. 2. Ta posebnost pianistovega izraza, ki je blizu apolinični lepoti, pa hkrati potrebuje temu primernega orkestrskega sopotnika. Zdi se, da je dirigent András Keller izoblikoval jasno idejo o sicer spremljevalni vlogi orkestra, ki jo narekuje partitura. Tako se je učinkovito izognil nevarnosti, da bi se igra orkestra spremenila v megleno ozadje. Skupaj s solistom je namreč gradil napetosti v virtuoznejših odsekih in na drugi strani nudil subtilno podlago pianistovi igri. Pri tem so zvočno še posebej blestela godala, fagot in sekcija rogov pa so bili naravnost odlični v polnitvi zvočne barve in dialogih s klavirjem. Druga posebna zgodba tega večera, za opis katere bi zares potrebovali poeta, je izvedba Četrte simfonije Čajkovskega, ob kateri zastane dih. To štiristavčno simfonično delo je odsev skladateljevih globokih čustvenih pretresov – leta 1877 se je nepremišljeno poročil in doživljal še globlje duševne stiske, ki jih je v pismih zaupal svoji mecenki, Nadeždi von Meck, s katero sta imela precej nenavadno razmerje. Prav njej je simfonijo posvetil, v pismih pa razkril vsebino dela – razmišljal je o usodi kot neizogibni življenjski sili. Te ponazarjajoče začetne fanfare so kot usodni klic presekale prostor. Večkrat vračajoča se glavna misel v prvem stavku, je vedno znova zazvenela z žlahtno barvo trobil, ki so se izkazala kot mogočen zvočni steber orkestra. Naravnost blestela je sekcija rogov, imenitni so bili posamezni pihalci v solističnih vlogah ali prinašanju motivov, godala pa so z zvočno večplastnostjo poskrbela, da je orkester utripal v gradnjah napetosti na eni strani in prosojno milino na drugi. Po liričnem, melanholičnem, dih jemajočem drugem stavku, smo odprtih ust opazovali v piko natančne pizzicate v karakterno igranem Scherzu. V izvajalsko zahtevnem Finalu pa so glasbeniki dokončno potrdili, da gre za ansambel, ki čustveno intenzivne in tehnično zahtevne izzive presega s čisto lahkoto. Pod črto – gre za izvajalsko telo, ki ga odlikuje večplastno, živo in angažirano muziciranje, ki temelji na poslušanju in medsebojnem odzivanju. Orkester, ki je z izvajalskim elanom, homogeno in neoporečno igro sledil skupnemu umetniškemu cilju. Dirigentska persona Andrása Kellerja – z občutkom za detajl, dialog med glasovi in notranjo napetost posameznih linij – verjetno izvira iz njegovega udejstvovanja v komorni glasbi. In vendar je eden redkih, ki mu uspe isto ustvariti tudi z večjim korpusom – s simfoničnim orkestrom. To je bila interpretacija simfonične zgodbe Čajkovskega, ki bo še dolgo odzvanjala ali pa celo za vedno ostala v naboru poslušalskih spominov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
5. 3. 2026 sploh prvič praznujemo nacionalni dan branja - datum je bil v začetku februarja izbran kot počastitev rojstnega dne Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja. Pomena branja so se na Slovenskem zavedali že naši stari, med njimi Franc Mihael Paglovec. Rodil se je leta 1679 v Kamniku, sodi pa med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Ta Paglovčeva navodila, ki - kot je opozoril Jaro Dolar - gotovo ne veljajo samo za nabožne knjige, so pa odličen nasvet za dan branja. Interpret Tomaž Gubenšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2014.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Spremljali boste izbor avtorskih skladb iz najnovejšega albuma Obarvana, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov. Izvedbam sta se pridružila gostujoča glasbenika, violinist Peter Ugrin in bobnar Gašper Bertoncelj.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Spremljali boste izbor avtorskih skladb iz najnovejšega albuma Obarvana, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov. Izvedbam sta se pridružila gostujoča glasbenika, violinist Peter Ugrin in bobnar Gašper Bertoncelj.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznano filmsko in gledališko igralko ter eno od najpomembnejših slovenskih šansonjerk Vito Mavrič, ki letos praznuje osebni jubilej, 60 let, in skoraj 40 let umetniškega ustvarjanja. Nastopala je na številnih evropskih odrih in festivalih, namenjenih glasbenemu gledališču. Pri slovenskem občinstvu je obudila zanimanje za šanson in uglasbeno slovensko poezijo. Razvila je prepoznavno blagovno znamko mednarodnega festivala La vie en rose in 20 let umetniško vodila Café teater. Je dobitnica prestižne Ježkove nagrade, Župančičeve nagrade, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu "Zbogom, Belle Epoque", viktorja za posebne dosežke in vrsto drugih medijskih priznanj.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti mednarodno priznano filmsko in gledališko igralko ter eno od najpomembnejših slovenskih šansonjerk Vito Mavrič, ki letos praznuje osebni jubilej, 60 let, in skoraj 40 let umetniškega ustvarjanja. Nastopala je na številnih evropskih odrih in festivalih, namenjenih glasbenemu gledališču. Pri slovenskem občinstvu je obudila zanimanje za šanson in uglasbeno slovensko poezijo. Razvila je prepoznavno blagovno znamko mednarodnega festivala La vie en rose in 20 let umetniško vodila Café teater. Je dobitnica prestižne Ježkove nagrade, Župančičeve nagrade, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu "Zbogom, Belle Epoque", viktorja za posebne dosežke in vrsto drugih medijskih priznanj.
V Muzeju tranzitornih umetnosti Mota so odprli razstavo Ex Terra fotografa Matjaža Tančiča, ki je v osmih letih na štirih celinah raziskoval in dokumentiral posameznike in skupnosti, ki oblikujejo našo prihodnost zunaj Zemlje, hkrati pa njihovi projekti razkrivajo, kako vesoljske inovacije že danes transformirajo življenje na našem planetu. V Galeriji Kapelica pa je na ogled transdisciplinarni projekt Muzej užitne zemlje, ki hrani svetovno zbirko užitnih prsti in vabi k razmisleku o našem odnosu do okolja. Več pa tudi o odstranjevanju slane bele obloge z Michelangelove Poslednje sodbe v Sikstinski kapeli v Vatikanu.
V Muzeju tranzitornih umetnosti Mota so odprli razstavo Ex Terra fotografa Matjaža Tančiča, ki je v osmih letih na štirih celinah raziskoval in dokumentiral posameznike in skupnosti, ki oblikujejo našo prihodnost zunaj Zemlje, hkrati pa njihovi projekti razkrivajo, kako vesoljske inovacije že danes transformirajo življenje na našem planetu. V Galeriji Kapelica pa je na ogled transdisciplinarni projekt Muzej užitne zemlje, ki hrani svetovno zbirko užitnih prsti in vabi k razmisleku o našem odnosu do okolja. Več pa tudi o odstranjevanju slane bele obloge z Michelangelove Poslednje sodbe v Sikstinski kapeli v Vatikanu.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
3. koncert letošnje abonmajske sezone cikla FKK, ki je bil 26. in 27. februarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna in Béle Bartóka. Orkester Slovenske filharmonije je tokrat nastopil pod umetniškim vodstvom poljske violinistke mlajše generacije Marie Włoszczowske, ki se je predstavila tudi kot solistka v Beethovnovem Violinskem koncertu. Koncert, poimenovan S prizanesljivostjo, je ponudil kontrasten, a docela premišljeno izbran, "klasičen" program. Mlada, energična poljska violinistka Maria Włoszczowska je v prvem delu koncerta vodila zasedbo kot koncertna mojstrica, v drugem pa pri izvedbi Beethovnovega Violinskega koncerta stopila še pred orkester kot solistka, preoblečena v ekstravaganten srebrni kimono. Spored je uvedla Cavatina iz Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru. Godala Orkestra Slovenske filharmonije so pod vodstvom Włoszczowske podala tekočo izvedbo, ki je bila kljub morda malce hitreje odmerjenemu tempu prežeta z zvočno toplino in izčiščeno igro, iz katere so se tu in tam zalesketali številni drobni melodični okruški, ki jih ponuja ta občuteni, v podstati tu in tam malce melanholični stavek. Drugačne zahteve je od izvajalcev terjal Divertimento za godala Béle Bartóka, ki še zdaleč ni lahkoten divertimento razvedrilnega značaja, temveč prava koncertantna glasba za godala. Hitra krajna stavka sta se iskrila v ritmično poživljeni in artikulacijsko priostreni igri, podkrepljeni z vitalnostjo in čvrstim, na nekaterih mestih ljudskim značajem, medtem ko je notranje napeto in glasbeno dognano izzvenela skladateljeva značilna nočna glasba v osrčju Divertimenta. Iz izvedbe so premišljeno – tako posamično kot v dvogovorih – izstopili tudi posamezni solistični vložki godalcev, je pa včasih zaradi pestre ritmične fakture malce zanihala skupna igra. Vrhunec četrtkovega koncertnega večera v Cankarjevem domu je bil brez dvoma solistični nastop Marie Włoszczowske. Igra tokrat celotnega orkestra – godalcem so se na odru Gallusove dvorane pridružili še pihalci, trobilci in timpanistka – se je v Beethovnovem Violinskem koncertu premaknila k doslednosti, melodični prebujenosti in občutenemu spremljanju oziroma dopolnjevanju solistke. Włoszczowska je navdušila s pojočim violinskim tonom, razigranostjo, svežim, celo svobodnim pristopom h glasbenemu tekstu ter izrazno poglobljenostjo in melodično bujnostjo v osrednjem Larghettu in v kadenci Christiana Tetzlaffa ob koncu prvega stavka. Njene "vodstvene" geste so bile naravne, navidezno spontane, včasih minimalistične in na ta račun se je tudi pri Beethovnu, podobno kot Bartóku, pojavilo nekaj anomalij v skupni igri. A pozornost je vendarle treba usmeriti drugam, k resnično izjemni, svojstveni izvedbi Beethovnovega Koncerta. Čeprav bi se morda kakšen purist lahko obregnil ob tako svoboden pristop h klasični mojstrovini, je glasba zasijala v vsej polnosti naravne lepote vsebine in forme prvega stavka, intimni povzdignjenosti Larghetta in radoživosti sklepnega rondoja. Maria Włoszczowska je pred Orkester Slovenske filharmonije, ki je v zadnjem obdobju v odlični formi, stopila kot resnična muza glasbe in v tej vlogi Evterpe navdihnila glasbenike k prefinjenemu skupnemu muziciranju in s tem absolutnemu umetniškemu presežku. Poslušalcem je tako podarila izkušnjo, ki nas je skorajda ganila do solz in v nas vzbudila tisti redki občutek popolne estetske izpolnitve. Tega je še podkrepil programski dodatek – vnovična izvedba Beethovnove brezčasne Cavatine.
3. koncert letošnje abonmajske sezone cikla FKK, ki je bil 26. in 27. februarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna in Béle Bartóka. Orkester Slovenske filharmonije je tokrat nastopil pod umetniškim vodstvom poljske violinistke mlajše generacije Marie Włoszczowske, ki se je predstavila tudi kot solistka v Beethovnovem Violinskem koncertu. Koncert, poimenovan S prizanesljivostjo, je ponudil kontrasten, a docela premišljeno izbran, "klasičen" program. Mlada, energična poljska violinistka Maria Włoszczowska je v prvem delu koncerta vodila zasedbo kot koncertna mojstrica, v drugem pa pri izvedbi Beethovnovega Violinskega koncerta stopila še pred orkester kot solistka, preoblečena v ekstravaganten srebrni kimono. Spored je uvedla Cavatina iz Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru. Godala Orkestra Slovenske filharmonije so pod vodstvom Włoszczowske podala tekočo izvedbo, ki je bila kljub morda malce hitreje odmerjenemu tempu prežeta z zvočno toplino in izčiščeno igro, iz katere so se tu in tam zalesketali številni drobni melodični okruški, ki jih ponuja ta občuteni, v podstati tu in tam malce melanholični stavek. Drugačne zahteve je od izvajalcev terjal Divertimento za godala Béle Bartóka, ki še zdaleč ni lahkoten divertimento razvedrilnega značaja, temveč prava koncertantna glasba za godala. Hitra krajna stavka sta se iskrila v ritmično poživljeni in artikulacijsko priostreni igri, podkrepljeni z vitalnostjo in čvrstim, na nekaterih mestih ljudskim značajem, medtem ko je notranje napeto in glasbeno dognano izzvenela skladateljeva značilna nočna glasba v osrčju Divertimenta. Iz izvedbe so premišljeno – tako posamično kot v dvogovorih – izstopili tudi posamezni solistični vložki godalcev, je pa včasih zaradi pestre ritmične fakture malce zanihala skupna igra. Vrhunec četrtkovega koncertnega večera v Cankarjevem domu je bil brez dvoma solistični nastop Marie Włoszczowske. Igra tokrat celotnega orkestra – godalcem so se na odru Gallusove dvorane pridružili še pihalci, trobilci in timpanistka – se je v Beethovnovem Violinskem koncertu premaknila k doslednosti, melodični prebujenosti in občutenemu spremljanju oziroma dopolnjevanju solistke. Włoszczowska je navdušila s pojočim violinskim tonom, razigranostjo, svežim, celo svobodnim pristopom h glasbenemu tekstu ter izrazno poglobljenostjo in melodično bujnostjo v osrednjem Larghettu in v kadenci Christiana Tetzlaffa ob koncu prvega stavka. Njene "vodstvene" geste so bile naravne, navidezno spontane, včasih minimalistične in na ta račun se je tudi pri Beethovnu, podobno kot Bartóku, pojavilo nekaj anomalij v skupni igri. A pozornost je vendarle treba usmeriti drugam, k resnično izjemni, svojstveni izvedbi Beethovnovega Koncerta. Čeprav bi se morda kakšen purist lahko obregnil ob tako svoboden pristop h klasični mojstrovini, je glasba zasijala v vsej polnosti naravne lepote vsebine in forme prvega stavka, intimni povzdignjenosti Larghetta in radoživosti sklepnega rondoja. Maria Włoszczowska je pred Orkester Slovenske filharmonije, ki je v zadnjem obdobju v odlični formi, stopila kot resnična muza glasbe in v tej vlogi Evterpe navdihnila glasbenike k prefinjenemu skupnemu muziciranju in s tem absolutnemu umetniškemu presežku. Poslušalcem je tako podarila izkušnjo, ki nas je skorajda ganila do solz in v nas vzbudila tisti redki občutek popolne estetske izpolnitve. Tega je še podkrepil programski dodatek – vnovična izvedba Beethovnove brezčasne Cavatine.
Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, na katerem je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. Nadaljevali bomo s četrtim koncertom za Zlati abonma, ko sta na odru Cankarjevega doma stala Budimpeški koncertni simfonični orkester ter violinist in glavni dirigent András Keller. Dan kasneje se je na istem odru odvil tudi 3. koncert FKK – Filharmonični klasični koncerti. Dotaknili se bomo tudi treh oper: premiere zagrebške Aide, tržaškega Trubadurja in slovenske premiere komorne opere Platno Nine Šenk. Ob koncu bo sledila še kratka izjava letošnje nagrajenke, dirigentke Mojce Lavrenčič, ki je navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu in tako postala najboljša dirigentka na svetu.
Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, na katerem je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. Nadaljevali bomo s četrtim koncertom za Zlati abonma, ko sta na odru Cankarjevega doma stala Budimpeški koncertni simfonični orkester ter violinist in glavni dirigent András Keller. Dan kasneje se je na istem odru odvil tudi 3. koncert FKK – Filharmonični klasični koncerti. Dotaknili se bomo tudi treh oper: premiere zagrebške Aide, tržaškega Trubadurja in slovenske premiere komorne opere Platno Nine Šenk. Ob koncu bo sledila še kratka izjava letošnje nagrajenke, dirigentke Mojce Lavrenčič, ki je navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu in tako postala najboljša dirigentka na svetu.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je, da mladi pri branju dobijo občutek svobode – da lahko knjige sami izbirajo ali jih po svoje interpretirajo? Kaj vse so tisti »drugi svetovi«, ki nam jih odpira branje? Dan pred nacionalnim dnevom branja o teh vprašanjih razmišljamo z dr. Tino Bilban, avtorico, urednico in predsednico Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY in z Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.
S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je, da mladi pri branju dobijo občutek svobode – da lahko knjige sami izbirajo ali jih po svoje interpretirajo? Kaj vse so tisti »drugi svetovi«, ki nam jih odpira branje? Dan pred nacionalnim dnevom branja o teh vprašanjih razmišljamo z dr. Tino Bilban, avtorico, urednico in predsednico Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY in z Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.
Charpentierjev triindvajset let mlajši sodobnik François Couperin je zase trdil, da je bil v Franciji prvi, ki je napisal sonato po italijanskem zgledu ter v njej združil Corellijev in Lullyjev slog. Pod skladbo se je sprva podpisal s psevdonimom Francesco Coperuni in jo objavil šele petintrideset let po nastanku. Toda prva znana tovrstna skladba izpod peresa francoskega skladatelja je Charpentierjeva sonata za osem instrumentov, ki je nastala že okrog leta 1685, več let pred nastankom Couperinove sonate. Verjetno so jo izvajali glasbeniki guiške vojvodinje Marije Lorenske, pri kateri je bil Charpentier zaposlen kar osemnajst let.
Charpentierjev triindvajset let mlajši sodobnik François Couperin je zase trdil, da je bil v Franciji prvi, ki je napisal sonato po italijanskem zgledu ter v njej združil Corellijev in Lullyjev slog. Pod skladbo se je sprva podpisal s psevdonimom Francesco Coperuni in jo objavil šele petintrideset let po nastanku. Toda prva znana tovrstna skladba izpod peresa francoskega skladatelja je Charpentierjeva sonata za osem instrumentov, ki je nastala že okrog leta 1685, več let pred nastankom Couperinove sonate. Verjetno so jo izvajali glasbeniki guiške vojvodinje Marije Lorenske, pri kateri je bil Charpentier zaposlen kar osemnajst let.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.
Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V amsterdamskem Rijksmuseum so s pomočjo napredne tehnologije potrdili, da je sliko Zaharijevo videnje v templju leta 1633 naslikal Rembrandt. V Mestnem muzeju Ljubljana so odprli razstavo Od zasebne hiše do javnega kopališča: Nove raziskave na lokaciji izgradnje NUK II. V Narodnem domu Maribor je sinoči nastopil svetovno priznani godalni kvartet Ébène. V ljubljanski galeriji Kresija se z razstavo Miselne lupine predstavlja vizualna umetnica Petra Strban.
V amsterdamskem Rijksmuseum so s pomočjo napredne tehnologije potrdili, da je sliko Zaharijevo videnje v templju leta 1633 naslikal Rembrandt. V Mestnem muzeju Ljubljana so odprli razstavo Od zasebne hiše do javnega kopališča: Nove raziskave na lokaciji izgradnje NUK II. V Narodnem domu Maribor je sinoči nastopil svetovno priznani godalni kvartet Ébène. V ljubljanski galeriji Kresija se z razstavo Miselne lupine predstavlja vizualna umetnica Petra Strban.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič
V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.
V tokratni oddaji Jazz in jaz se poklanjamo glasbi Joaa Gilberta oz. njegovemu albumu Voz e violao.
V tokratni oddaji Jazz in jaz se poklanjamo glasbi Joaa Gilberta oz. njegovemu albumu Voz e violao.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V tokratni oddaji vas vabimo v Veržej – kraj z bogato tradicijo ljubiteljske kulture. Letos dvajset let delovanja obeležuje Folklorna skupina Leščeček, ki pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ohranja plesno, glasbeno in pevsko dediščino Prlekije ter jo z mladostno energijo prenaša na nove generacije. O začetkih, ustvarjanju in današnjem utripu skupine bosta spregovorila vodja glasbenega sestava David Lukner in eden od ustanoviteljev Folklorne skupine Leščeček Marko Rus. Kot pravita sogovornika, ju pri delu navdihujeta pristnost in kakovostno preživljanje prostega časa v krogu ustvarjalnih ljudi.
V tokratni oddaji vas vabimo v Veržej – kraj z bogato tradicijo ljubiteljske kulture. Letos dvajset let delovanja obeležuje Folklorna skupina Leščeček, ki pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ohranja plesno, glasbeno in pevsko dediščino Prlekije ter jo z mladostno energijo prenaša na nove generacije. O začetkih, ustvarjanju in današnjem utripu skupine bosta spregovorila vodja glasbenega sestava David Lukner in eden od ustanoviteljev Folklorne skupine Leščeček Marko Rus. Kot pravita sogovornika, ju pri delu navdihujeta pristnost in kakovostno preživljanje prostega časa v krogu ustvarjalnih ljudi.
Tedensko oddajo Iz simfoničnega arhiva enkrat na mesec obogatimo s pogovori o naših arhivskih posnetkih: o njihovem nastanku, o okoliščinah snemanj, izzivih, zanimivih dogodkih, povezanih s temi posnetki – o marsičem torej, kar običajno poslušalcu ostaja skrito. Med najbolj zanimivimi sogovornicami in sogovorniki na to temo so gotovo glasbene producentke in producenti. Tako je avtorica oddaje Mojca Menart v nocojšnjo oddajo povabila kolegico, profesorico solopetja in nekdanjo dolgoletno glasbeno producentko zlasti za vokalno, zborovsko in vokalno-instrumentalno glasbo Marinko Strenar.
Tedensko oddajo Iz simfoničnega arhiva enkrat na mesec obogatimo s pogovori o naših arhivskih posnetkih: o njihovem nastanku, o okoliščinah snemanj, izzivih, zanimivih dogodkih, povezanih s temi posnetki – o marsičem torej, kar običajno poslušalcu ostaja skrito. Med najbolj zanimivimi sogovornicami in sogovorniki na to temo so gotovo glasbene producentke in producenti. Tako je avtorica oddaje Mojca Menart v nocojšnjo oddajo povabila kolegico, profesorico solopetja in nekdanjo dolgoletno glasbeno producentko zlasti za vokalno, zborovsko in vokalno-instrumentalno glasbo Marinko Strenar.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...
Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.
Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.
Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.
Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.
Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.