Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Big Band RTV Slovenija neprekinjeno ustvarja že od leta 1945 in sodi med najstarejše tovrstne zasedbe na svetu. V osrednjem televizijskem studiu vsako leto predstavijo program, ki razkriva njihovo izjemno raznolikost, ustvarjalnost in energijo. Tokratni koncert prinaša izbor najnovejših instrumentalnih skladb, ki so nastale izpod peres članov Big Banda. Zasedbi se bosta pridružili tudi odlični vokalistki, karizmatična Karin Zemljič ter mlada in nadarjena jazz pevka Joliette Anžlovar, ki bosta dodali koncertu poseben čar.
Big Band RTV Slovenija neprekinjeno ustvarja že od leta 1945 in sodi med najstarejše tovrstne zasedbe na svetu. V osrednjem televizijskem studiu vsako leto predstavijo program, ki razkriva njihovo izjemno raznolikost, ustvarjalnost in energijo. Tokratni koncert prinaša izbor najnovejših instrumentalnih skladb, ki so nastale izpod peres članov Big Banda. Zasedbi se bosta pridružili tudi odlični vokalistki, karizmatična Karin Zemljič ter mlada in nadarjena jazz pevka Joliette Anžlovar, ki bosta dodali koncertu poseben čar.
Ob 90-letnici rojstva bomo oddajo namenili trobentaču Herbu Alpertu. Prav on je avtor skladbe Tijuana Taxi, ki je že desetletja prepoznavni avizo priljubljene oddaje V nedeljo zvečer na našem prvem radijskem programu. Herb Alpert ni bil le trobentač, ampak tudi pianist, pevec, skladatelj, producent, aranžer, dirigent pa tudi slikar in kipar in producent gledaliških iger.
Ob 90-letnici rojstva bomo oddajo namenili trobentaču Herbu Alpertu. Prav on je avtor skladbe Tijuana Taxi, ki je že desetletja prepoznavni avizo priljubljene oddaje V nedeljo zvečer na našem prvem radijskem programu. Herb Alpert ni bil le trobentač, ampak tudi pianist, pevec, skladatelj, producent, aranžer, dirigent pa tudi slikar in kipar in producent gledaliških iger.
Ugledni orkester iz Kölna je 2. decembra nastopil pod taktirko izjemnega dirigenta Andrewa Manzeja in z izvrstno solistko Isabelle Faust. V njihovi izvedbi predstavljamo dela Franza Schuberta, Felixa Mendelssohna Bartholdyja in Roberta Schumanna, poslušajte pa tudi pogovora z dirigentom in violinistko.
Ugledni orkester iz Kölna je 2. decembra nastopil pod taktirko izjemnega dirigenta Andrewa Manzeja in z izvrstno solistko Isabelle Faust. V njihovi izvedbi predstavljamo dela Franza Schuberta, Felixa Mendelssohna Bartholdyja in Roberta Schumanna, poslušajte pa tudi pogovora z dirigentom in violinistko.
Radijski arhiv je izjemno bogat, v njem najdemo ure in ure posnetkov in med njimi so tudi zvočni posnetki slovenskih pesnikov in pesnic, ki interpretirajo svojo poezijo. Literarni nokturno prinaša tudi poezijo avtoric in avtorjev, ki jih ni več med nami. Janko Glazer se predstavlja s pesmijo Vdanost, Edvard Kocbek s pesmijo Visoka noč, Jože Udovič s pesmijo Proteus, Ivan Minatti s pesmijo Breza, Ada Škerl s pesmijo Cestna svetilka in Gregor Strniša s pesmijo iz cikla Blaznost. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, redaktorica: Staša Grahek, Maja Žvokelj (ponovitve). Tonski mojster: Blaž Kumše. Leto nastanka: 2018.
Radijski arhiv je izjemno bogat, v njem najdemo ure in ure posnetkov in med njimi so tudi zvočni posnetki slovenskih pesnikov in pesnic, ki interpretirajo svojo poezijo. Literarni nokturno prinaša tudi poezijo avtoric in avtorjev, ki jih ni več med nami. Janko Glazer se predstavlja s pesmijo Vdanost, Edvard Kocbek s pesmijo Visoka noč, Jože Udovič s pesmijo Proteus, Ivan Minatti s pesmijo Breza, Ada Škerl s pesmijo Cestna svetilka in Gregor Strniša s pesmijo iz cikla Blaznost. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, redaktorica: Staša Grahek, Maja Žvokelj (ponovitve). Tonski mojster: Blaž Kumše. Leto nastanka: 2018.
Leta 325 je na pobudo rimskega cesarja Konstantina v maloazijskem mestu potekalo srečanje škofov z vseh koncev imperija, na katerem so potrdili temeljne verske resnice, glede katerih se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo še danes
Leta 325 je na pobudo rimskega cesarja Konstantina v maloazijskem mestu potekalo srečanje škofov z vseh koncev imperija, na katerem so potrdili temeljne verske resnice, glede katerih se tako kristjani z zahoda kakor kristjani z vzhoda strinjajo še danes
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Tokrat bomo predvajali posnetke, ki so nastali 22. maja 2022 v sklopu 21. mednarodnega festivala komorne glasbe Pharos. Ta se je odprl z recitalom na prizorišču fundacije Pharos Arts v Tovarni čevljev v Nikoziji na Cipru. Tam sta nastopila izvrstni violončelist in umetniški direktor festivala Alexander Chaushian ter Alessio Bax, ki ga mednarodni tisk opisuje kot trenutno »enega najbolj izjemnih pianistov«. S pronicljivimi interpretacijami in bleščečo virtuoznostjo duo občinstvu ponuja osupljivo glasbeno izkušnjo z deli Mendelssohna, Beethovna, Chopina in Crumba.
Tokrat bomo predvajali posnetke, ki so nastali 22. maja 2022 v sklopu 21. mednarodnega festivala komorne glasbe Pharos. Ta se je odprl z recitalom na prizorišču fundacije Pharos Arts v Tovarni čevljev v Nikoziji na Cipru. Tam sta nastopila izvrstni violončelist in umetniški direktor festivala Alexander Chaushian ter Alessio Bax, ki ga mednarodni tisk opisuje kot trenutno »enega najbolj izjemnih pianistov«. S pronicljivimi interpretacijami in bleščečo virtuoznostjo duo občinstvu ponuja osupljivo glasbeno izkušnjo z deli Mendelssohna, Beethovna, Chopina in Crumba.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Mariborski zgodovinar in literat Dragan Potočnik predstavlja prelomne dogodke v času turškega obleganja Maribora pred pol stoletja in pogumne odločitve naših prednikov, ki Turkom niso predali mestnih ključev. To doslej neraziskano, a za mesto pomembno preteklost, Potočnik opisuje v svojem najnovejšem zgodovinskem romanu Morporuk, ki ga poklanja Mariboru.
Mariborski zgodovinar in literat Dragan Potočnik predstavlja prelomne dogodke v času turškega obleganja Maribora pred pol stoletja in pogumne odločitve naših prednikov, ki Turkom niso predali mestnih ključev. To doslej neraziskano, a za mesto pomembno preteklost, Potočnik opisuje v svojem najnovejšem zgodovinskem romanu Morporuk, ki ga poklanja Mariboru.
Grafični bienale Ljubljana, ki je ob nastanku leta 1955 Ljubljano postavil na svetovni zemljevid, pozneje pa se je dolgo soočal s težavami, pogosto povezujemo s politiko gibanja neuvrščenih. Jugoslavija je veljala za nekakšen most med Zahodom in Vzhodom, likovna umetnost pa je bila v očeh odločevalcev priročen vzvod mehke diplomacije. Med razlogi za uspeh pa sta še odločitev soustanoviteljev Zorana Kržišnika in Božidarja Jakca za grafiko kot bolj prenosljiv in demokratičen medij, ki je bil tedaj v skokovitem razvoju, ter Kržišnikovo spretno mreženje. A to je bilo v veliki meri usmerjeno na Zahod, kar je ob ideji neuvrščenosti kot vmesne poti nekoliko presenetljivo. Da je zgodovina bienala bolj kompleksna, kot si morda mislimo, priča zbornik 70 let Grafičnega bienala Ljubljana, ki sta ga uredila Nevenka Šivavec in Gregor Dražil. Ta je v pogovoru razprl pogled v zgodbo bienala – med drugim tudi v dolgo zgodovino težav, ki so leta 2001 vodile v spremembo pristopa in uvedbo kuratorskega principa.
Grafični bienale Ljubljana, ki je ob nastanku leta 1955 Ljubljano postavil na svetovni zemljevid, pozneje pa se je dolgo soočal s težavami, pogosto povezujemo s politiko gibanja neuvrščenih. Jugoslavija je veljala za nekakšen most med Zahodom in Vzhodom, likovna umetnost pa je bila v očeh odločevalcev priročen vzvod mehke diplomacije. Med razlogi za uspeh pa sta še odločitev soustanoviteljev Zorana Kržišnika in Božidarja Jakca za grafiko kot bolj prenosljiv in demokratičen medij, ki je bil tedaj v skokovitem razvoju, ter Kržišnikovo spretno mreženje. A to je bilo v veliki meri usmerjeno na Zahod, kar je ob ideji neuvrščenosti kot vmesne poti nekoliko presenetljivo. Da je zgodovina bienala bolj kompleksna, kot si morda mislimo, priča zbornik 70 let Grafičnega bienala Ljubljana, ki sta ga uredila Nevenka Šivavec in Gregor Dražil. Ta je v pogovoru razprl pogled v zgodbo bienala – med drugim tudi v dolgo zgodovino težav, ki so leta 2001 vodile v spremembo pristopa in uvedbo kuratorskega principa.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za četrti in zadnji del cikla smo izbrali glasbo iz Italije, Francije, Nemčije in Anglije od druge polovice sedemnajstega do začetka devetnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Za četrti in zadnji del cikla smo izbrali glasbo iz Italije, Francije, Nemčije in Anglije od druge polovice sedemnajstega do začetka devetnajstega stoletja.
Veliki uspehi v 70.-ih letih so Jarrettu omogočili vzporedno kariero, povezano s klasično glasbo. Takorekoč vse plošče v tem žanru je posnel za založbo ECM. Kombiniral je različne zasedbe in stile, izvajal pa je glasbo skladateljev, kot so med drugimi Bach, Händel, Bartok in Šostakovič.
Veliki uspehi v 70.-ih letih so Jarrettu omogočili vzporedno kariero, povezano s klasično glasbo. Takorekoč vse plošče v tem žanru je posnel za založbo ECM. Kombiniral je različne zasedbe in stile, izvajal pa je glasbo skladateljev, kot so med drugimi Bach, Händel, Bartok in Šostakovič.
Na dan samostojnosti in enotnosti bomo poslušali le še dela slovenskih skladateljev, takšna, ki so nastala v naši državi. Pravzaprav smo pobrskali po arhivu zadnjih nekaj let in tokrat prednost dali mladim skladateljem pa tudi izvajalcem. MIHA NAHTIGAL: UVERTURA 9119 SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: FELIX MILDENBERGER GAŠPER MUŽENIČ: SUITA OTROŠKEGA IGRIŠČA TRIO SETSUNA: Saksofon - ARIJANA MAČAK, Violina - JELENA PEJIĆ, Klavir - IVAN KUKURIĆ SIMON KRAVOS: ZIMA SIMFONIČNI ORKESTER ALUMNI, Dirigent: ZORAN BIČANIN TILEN SLAKAN: NOKTURNO ZA HARFO SOLO Harfa: NAJA MOHORIČ LEON FIRŠT: 3 DIVERTIMENTI ZA GODALNI KVARTET IN GODALNI ORKESTER KOMORNI ORKESTER LJUBLJANSKI SOLISTI IZTOK KOCEN: WAIT FOR ME DUO NOX: Saksofon - LARISA MARJANOVIĆ, Tolkala - PETRA VIDMAR JEAN MARKIČ: ČUDEŽNA DEŽELA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Umetniški vodja: JANEZ PODLESEK MATJAŽ JARC: CLARISSIMO ORKESTER KLARINETOV AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: JOŽE KOTAR ANA ZLOBKO: SECRETS I IN II SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: MIHA ROGINA TIMOTEJ KOSOVINC: DOBER TRENUTEK, JUTRO NA ULICI, PISMO Kitara: TIMOTEJ KOSOVINC
Na dan samostojnosti in enotnosti bomo poslušali le še dela slovenskih skladateljev, takšna, ki so nastala v naši državi. Pravzaprav smo pobrskali po arhivu zadnjih nekaj let in tokrat prednost dali mladim skladateljem pa tudi izvajalcem. MIHA NAHTIGAL: UVERTURA 9119 SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: FELIX MILDENBERGER GAŠPER MUŽENIČ: SUITA OTROŠKEGA IGRIŠČA TRIO SETSUNA: Saksofon - ARIJANA MAČAK, Violina - JELENA PEJIĆ, Klavir - IVAN KUKURIĆ SIMON KRAVOS: ZIMA SIMFONIČNI ORKESTER ALUMNI, Dirigent: ZORAN BIČANIN TILEN SLAKAN: NOKTURNO ZA HARFO SOLO Harfa: NAJA MOHORIČ LEON FIRŠT: 3 DIVERTIMENTI ZA GODALNI KVARTET IN GODALNI ORKESTER KOMORNI ORKESTER LJUBLJANSKI SOLISTI IZTOK KOCEN: WAIT FOR ME DUO NOX: Saksofon - LARISA MARJANOVIĆ, Tolkala - PETRA VIDMAR JEAN MARKIČ: ČUDEŽNA DEŽELA KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Umetniški vodja: JANEZ PODLESEK MATJAŽ JARC: CLARISSIMO ORKESTER KLARINETOV AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: JOŽE KOTAR ANA ZLOBKO: SECRETS I IN II SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: MIHA ROGINA TIMOTEJ KOSOVINC: DOBER TRENUTEK, JUTRO NA ULICI, PISMO Kitara: TIMOTEJ KOSOVINC
Pesem Izklopite vse ure Wystana Hugha Audna (1907–1973) je eden najbolj čustveno pretresljivih izrazov žalovanja v poeziji 20. stoletja. Jezik pesmi je namerno preprost, kar še poudari njen čustveni učinek. Avtor se izogiba zapletenim metaforam ali filozofskim razmislekom. Pesem predvsem ubesedi univerzalno človeško izkušnjo ob smrti nekoga, ki ga ljubimo. Še več, ta britansko-ameriški pesnik, znan po pesniški dovršenosti, v tej pesmi poda glas žalosti in zasebno bolečino spremeni v nekaj hkrati intimnega in globoko skupnega. Prevajalec Uroš Mozetič, interpret Pavle Ravnohrib, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, Posneto leta 2003.
Pesem Izklopite vse ure Wystana Hugha Audna (1907–1973) je eden najbolj čustveno pretresljivih izrazov žalovanja v poeziji 20. stoletja. Jezik pesmi je namerno preprost, kar še poudari njen čustveni učinek. Avtor se izogiba zapletenim metaforam ali filozofskim razmislekom. Pesem predvsem ubesedi univerzalno človeško izkušnjo ob smrti nekoga, ki ga ljubimo. Še več, ta britansko-ameriški pesnik, znan po pesniški dovršenosti, v tej pesmi poda glas žalosti in zasebno bolečino spremeni v nekaj hkrati intimnega in globoko skupnega. Prevajalec Uroš Mozetič, interpret Pavle Ravnohrib, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, Posneto leta 2003.
IVO PETRIĆ: A MORAY FANTASY ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: DIETER FLURY, Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL ALOJZ SREBOTNJAK: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI ZA GODALNI ORKESTER ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: UROŠ LAJOVIC JANI GOLOB: BRASSY TROBILNI KVINTET SIBRASS: Trobenta - FRANC KOSEM in JURE GRADIŠNIK, Rog - MIHAJLO BULAJIĆ, Pozavna - MIHAEL ŠULER, Tuba - JOHANNES OGRIS DANIJEL DANE ŠKERL: TRIJE INTERMEZZI ZA VIOLONČELO Violončelo: KARMEN PEČAR
IVO PETRIĆ: A MORAY FANTASY ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: DIETER FLURY, Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL ALOJZ SREBOTNJAK: SLOVENSKI LJUDSKI PLESI ZA GODALNI ORKESTER ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: UROŠ LAJOVIC JANI GOLOB: BRASSY TROBILNI KVINTET SIBRASS: Trobenta - FRANC KOSEM in JURE GRADIŠNIK, Rog - MIHAJLO BULAJIĆ, Pozavna - MIHAEL ŠULER, Tuba - JOHANNES OGRIS DANIJEL DANE ŠKERL: TRIJE INTERMEZZI ZA VIOLONČELO Violončelo: KARMEN PEČAR
Napovedujemo novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.
Napovedujemo novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.
ZLATKO PIBERNIK: DIVERTIMENTO ZA MALI ORKESTER DUBROVNIŠKI MESTNI ORKESTER, Dirigent: ANTON NANUT JULIUS WEISMANN: SONATINA V A-MOLU, OP. 122, ILLE TERRUM Klavir: KURT CERNE in ANNE BAKOWSKI VICTOR HELY HUTCHINSON: A CAROL SYMPHONY PRO ARTE ORCHESTRA, Dirigent: BARRY ROSE HELMUT EDER: MELODIA - RITMICA ZA 12 VIOLONČEL, OP. 59, ŠT. 1 12 VIOLONČELISTOV BERLINSKEGA FILHARMONIČNEGA ORKESTRA
ZLATKO PIBERNIK: DIVERTIMENTO ZA MALI ORKESTER DUBROVNIŠKI MESTNI ORKESTER, Dirigent: ANTON NANUT JULIUS WEISMANN: SONATINA V A-MOLU, OP. 122, ILLE TERRUM Klavir: KURT CERNE in ANNE BAKOWSKI VICTOR HELY HUTCHINSON: A CAROL SYMPHONY PRO ARTE ORCHESTRA, Dirigent: BARRY ROSE HELMUT EDER: MELODIA - RITMICA ZA 12 VIOLONČEL, OP. 59, ŠT. 1 12 VIOLONČELISTOV BERLINSKEGA FILHARMONIČNEGA ORKESTRA
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pevka, avtorica in igralka Ana Maria Mitić popelje občinstvo skozi niz avtorskih pesmi, polnih humorja, topline in šansonovske poetike. Predstavlja svoj glasbeni projekt Ciao, Šanson, album, ki povezuje intimne zgodbe, vsakdanje like in praznično razpoloženje v en sam glasbeni šopek. Ob njej nastopajo odlični glasbeniki: Žiga Vehovec (harmonika), Ilj Pušnik (kontrabas), Aleš Zorec (bobni), Andrej Štrekelj (trobenta, zvončki), Deyan Muc (violina) in Goran Krmac (tuba). Večer povezuje Simona, ki z Ano Mario deli prijetne pogovore med skladbami in poskrbi za sproščeno vzdušje. Program prepleta igrive pesmi, kot sta »Navihanček« in »Oda vodovodarju«, ter nežne baladne trenutke, kot sta »Ti« in »Ni te več«. Koncert se zaključi z ganljivo izvedbo pesmi »Pritisni me v srce«, ki v dvorani pričara pravo praznično toplino. Pridružite se prazničnemu večeru glasbe, smeha in iskrenih čustev z Ano Mario Mitić, ki s projektom Ciao, Šanson povezuje avtorske pesmi v čaroben glasbeni šopek zgodb. Glasba, smeh in šanson v prazničnem duhu. Neposredno iz Studia Hendrix. Oddajo je vodila Simona Moličnik.
Pevka, avtorica in igralka Ana Maria Mitić popelje občinstvo skozi niz avtorskih pesmi, polnih humorja, topline in šansonovske poetike. Predstavlja svoj glasbeni projekt Ciao, Šanson, album, ki povezuje intimne zgodbe, vsakdanje like in praznično razpoloženje v en sam glasbeni šopek. Ob njej nastopajo odlični glasbeniki: Žiga Vehovec (harmonika), Ilj Pušnik (kontrabas), Aleš Zorec (bobni), Andrej Štrekelj (trobenta, zvončki), Deyan Muc (violina) in Goran Krmac (tuba). Večer povezuje Simona, ki z Ano Mario deli prijetne pogovore med skladbami in poskrbi za sproščeno vzdušje. Program prepleta igrive pesmi, kot sta »Navihanček« in »Oda vodovodarju«, ter nežne baladne trenutke, kot sta »Ti« in »Ni te več«. Koncert se zaključi z ganljivo izvedbo pesmi »Pritisni me v srce«, ki v dvorani pričara pravo praznično toplino. Pridružite se prazničnemu večeru glasbe, smeha in iskrenih čustev z Ano Mario Mitić, ki s projektom Ciao, Šanson povezuje avtorske pesmi v čaroben glasbeni šopek zgodb. Glasba, smeh in šanson v prazničnem duhu. Neposredno iz Studia Hendrix. Oddajo je vodila Simona Moličnik.
Šestindvajsetega decembra v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Leta 1990 so na ta dan razglasili rezultate plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem so slovenski volivci odločili, naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz antologije z naslovom Kje, domovina, si; leta 2009 jo je izdal France Pibernik.Takrat je Marko Golja je iz nje izbral Dramilo Valentina Vodnika, sedmi sonet iz Prešernovega Venca, Slovensko pesem Karla Destovnika Kajuha, Slovensko noč Edvarda Kocbeka, Pomladno pesem 1944 Ivana Hribovška in pesem Toneta Pavčka z naslovom Take dežele ni. Interpretacija Polde Bibič, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev).
Šestindvajsetega decembra v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Leta 1990 so na ta dan razglasili rezultate plebiscita o samostojnosti Slovenije, na katerem so slovenski volivci odločili, naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi iz antologije z naslovom Kje, domovina, si; leta 2009 jo je izdal France Pibernik.Takrat je Marko Golja je iz nje izbral Dramilo Valentina Vodnika, sedmi sonet iz Prešernovega Venca, Slovensko pesem Karla Destovnika Kajuha, Slovensko noč Edvarda Kocbeka, Pomladno pesem 1944 Ivana Hribovška in pesem Toneta Pavčka z naslovom Take dežele ni. Interpretacija Polde Bibič, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek (ponovitev).
Gledališko posvetilo Jožetu Plečniku je režiser Jaša Koceli zasnoval na podlagi obširne arhitektove korespondence, v kateri se nam Plečnik kaže kot svojevrsten, eruptiven premišljevalec in natančen opazovalec svojega časa in prostora. Njegovi razmisleki o tem, »kako je na dnu duš«, pa kljub stoletni časovni razdalji na trenutke zvenijo, kot bi bili zapisani za današnji čas izpraznjenosti, melanholije in vojne blaznosti. Besedilo je bilo premierno uprizorjeno leta 2022 v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Na letošnjo Poletno muzejsko noč 21. junija pa je prvič zazvenelo kot radijska igra, in sicer v živi izvedbi na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem. Režiser: Jaša Koceli Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Miha Petric Fonetičarka: Mateja Juričan Interpret – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa v koprodukciji z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
Gledališko posvetilo Jožetu Plečniku je režiser Jaša Koceli zasnoval na podlagi obširne arhitektove korespondence, v kateri se nam Plečnik kaže kot svojevrsten, eruptiven premišljevalec in natančen opazovalec svojega časa in prostora. Njegovi razmisleki o tem, »kako je na dnu duš«, pa kljub stoletni časovni razdalji na trenutke zvenijo, kot bi bili zapisani za današnji čas izpraznjenosti, melanholije in vojne blaznosti. Besedilo je bilo premierno uprizorjeno leta 2022 v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Na letošnjo Poletno muzejsko noč 21. junija pa je prvič zazvenelo kot radijska igra, in sicer v živi izvedbi na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem. Režiser: Jaša Koceli Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Miha Petric Fonetičarka: Mateja Juričan Interpret – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa v koprodukciji z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.
Simfonični orkester RTV Slovenija svojemu zvestemu občinstvu vsako leto posveti poseben koncert s prazničnim, božičnim programom. Tokrat so v goste povabili tudi Mešani pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika ter soliste: sopranistko Elviro Hasanagić, mezzosopranistko Lucijo Varšić, altistko Carmen Seibel, tenorista Davida Jagodica ter baritonista Jureta Počkaja. Z glasbo se bomo sprehodili od bleščečega baroka s Händlovo Glasbo za kraljevski ognjemet, prek poznoromantičnega Božičnega oratorija Camilleja Saint-Saënsa do slovenske glasbene ustvarjalnosti z Gregorjem Riharjem in Damijanom Močnikom.
Simfonični orkester RTV Slovenija svojemu zvestemu občinstvu vsako leto posveti poseben koncert s prazničnim, božičnim programom. Tokrat so v goste povabili tudi Mešani pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika ter soliste: sopranistko Elviro Hasanagić, mezzosopranistko Lucijo Varšić, altistko Carmen Seibel, tenorista Davida Jagodica ter baritonista Jureta Počkaja. Z glasbo se bomo sprehodili od bleščečega baroka s Händlovo Glasbo za kraljevski ognjemet, prek poznoromantičnega Božičnega oratorija Camilleja Saint-Saënsa do slovenske glasbene ustvarjalnosti z Gregorjem Riharjem in Damijanom Močnikom.
Petintrideset let je minilo od odločitve slovenskega naroda za samostojno državo. To je bil čas posebnega zanosa, ponosa in hkrati premisleka. O prelomnih dneh in mesecih po njih je razmišljal tudi Boris Pahor, vedno kritični pisatelj, ki je slovensko stvarnost opazoval iz tržaškega zornega kota. Njegovi dnevniški zapisi iz let 1990 do 1992 so pozneje izšli v knjigi Slovenska svatba in nekaj odlomkov iz nje boste slišali v literarnem večeru. Avtor oddaje Andrej Arko, igralec Slavko Cerjak, glasbeni opremljevalecl Marko Stopar. Režija: Barbara Hieng Samobor. Posneto decembra 1996.
Petintrideset let je minilo od odločitve slovenskega naroda za samostojno državo. To je bil čas posebnega zanosa, ponosa in hkrati premisleka. O prelomnih dneh in mesecih po njih je razmišljal tudi Boris Pahor, vedno kritični pisatelj, ki je slovensko stvarnost opazoval iz tržaškega zornega kota. Njegovi dnevniški zapisi iz let 1990 do 1992 so pozneje izšli v knjigi Slovenska svatba in nekaj odlomkov iz nje boste slišali v literarnem večeru. Avtor oddaje Andrej Arko, igralec Slavko Cerjak, glasbeni opremljevalecl Marko Stopar. Režija: Barbara Hieng Samobor. Posneto decembra 1996.
Andrej Makor: Sveta noč Izvajajo: Komorni zbor Orfej iz Ljutomera dirigent: Vito Žerdin Šaleški akademski pevski zbor iz Velenja dirigentka: Danica Pirečnik Mešani pevski zbor Obala Koper dirigent: Andrej Makor sopran solo: Polona Gregorc Duo Claripiano Tatjana Kaučič, klavir Dušan Sodja, klarinet Stolnica Koper, 13. december 2025
Andrej Makor: Sveta noč Izvajajo: Komorni zbor Orfej iz Ljutomera dirigent: Vito Žerdin Šaleški akademski pevski zbor iz Velenja dirigentka: Danica Pirečnik Mešani pevski zbor Obala Koper dirigent: Andrej Makor sopran solo: Polona Gregorc Duo Claripiano Tatjana Kaučič, klavir Dušan Sodja, klarinet Stolnica Koper, 13. december 2025
Šest izjemnih umetnikov je v Srebrnem abonmaju predstavilo izvajalsko zahtevna in zvočno privlačna dela Aleksandra Borodina, Ericha Wolfganga Korngolda in Petra Iljiča Čajkovskega.
Šest izjemnih umetnikov je v Srebrnem abonmaju predstavilo izvajalsko zahtevna in zvočno privlačna dela Aleksandra Borodina, Ericha Wolfganga Korngolda in Petra Iljiča Čajkovskega.
Zimmerjev pristop je v bistvu zelo klasičen. Čeprav uporablja sodobne zvoke, v srčiki njegovih skladb najdemo preprosto melodijo, ki nas spomni, da prava filmska glasba ne potrebuje efekta – le človečnost. The Holiday je eden redkih filmov, kjer je glasba postala sinonim za občutek domačnosti. V njej ni patosa, temveč tiha prisotnost: nežno gibanje srca. Mnogi poslušalci so jo vzeli za svojo božično spremljavo, ker v njej ni le prazničnega blišča, ampak občutek resničnega miru.
Zimmerjev pristop je v bistvu zelo klasičen. Čeprav uporablja sodobne zvoke, v srčiki njegovih skladb najdemo preprosto melodijo, ki nas spomni, da prava filmska glasba ne potrebuje efekta – le človečnost. The Holiday je eden redkih filmov, kjer je glasba postala sinonim za občutek domačnosti. V njej ni patosa, temveč tiha prisotnost: nežno gibanje srca. Mnogi poslušalci so jo vzeli za svojo božično spremljavo, ker v njej ni le prazničnega blišča, ampak občutek resničnega miru.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Priznani karizmatični nemško-britanski baritonist Benjamin Appl osvaja operne hiše in srca poslušalcev širom po svetu. Nastopil je tudi na božičnem koncertu v slikoviti Stari kapeli v nemškem Regensburgu. Pridružil se mu je Deški zbor Regensburger Domspatzen, v katerem je kot otrok pel Appl in tudi številni drugi priznani solisti. Na sporedu koncerta so številne priljubljene božične pesmi iz Nemčije, Francije, Anglije in Švedske. Vabljeni na praznovanje božiča z Benjaminom Applom.
Priznani karizmatični nemško-britanski baritonist Benjamin Appl osvaja operne hiše in srca poslušalcev širom po svetu. Nastopil je tudi na božičnem koncertu v slikoviti Stari kapeli v nemškem Regensburgu. Pridružil se mu je Deški zbor Regensburger Domspatzen, v katerem je kot otrok pel Appl in tudi številni drugi priznani solisti. Na sporedu koncerta so številne priljubljene božične pesmi iz Nemčije, Francije, Anglije in Švedske. Vabljeni na praznovanje božiča z Benjaminom Applom.
V Franciji sta sredi 18. stoletja dosegli vrhunec tako strunska lajna ali hurdy-gurdy kakor musette, kakor so rekli baročnim dudam. Takratna moda je narekovala plemičem, da so idealizirali in posnemali domnevno preprosti življenski slog pastirjev ali kmetov. Na glasbenem področju je to pomenilo, da so preoblikovali in prirejali glasbila, ki so jih prej povezovali s kmeti in berači. V najvišjih družbenih krogih so igrali stilizirano, pretanjeno pastoralno glasbo in ustrezne instrumente, predvsem lajno in dude.
V Franciji sta sredi 18. stoletja dosegli vrhunec tako strunska lajna ali hurdy-gurdy kakor musette, kakor so rekli baročnim dudam. Takratna moda je narekovala plemičem, da so idealizirali in posnemali domnevno preprosti življenski slog pastirjev ali kmetov. Na glasbenem področju je to pomenilo, da so preoblikovali in prirejali glasbila, ki so jih prej povezovali s kmeti in berači. V najvišjih družbenih krogih so igrali stilizirano, pretanjeno pastoralno glasbo in ustrezne instrumente, predvsem lajno in dude.
28. oktobra 2024 je v dvorani Julija Betetta potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Marije Bertoncelj Klinar nastopila hornistka Kristina Klančar. Kristina Klančar se je pri sedmih letih vpisala v Glasbeno šolo Trebnje, kjer je začela z igranjem violine, pri osmih pa jo je začel zanimati tudi rog, zato je začela vzporedno obiskovati še ure roga. Najprej jo je poučevala Katja Pupis, pozneje pa še Franci Lipovšek. Glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Primožu Zemljaku, leta 2021 pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v razred Boštjana Lipovška. Z odliko je diplomirala leta 2024 in na isti ustanovi vpisala še magistrski študij. Na koncertu je izvedla romanco Občutja ob morju, op. 12 Franza Josepha Straussa in Sonato za rog in klavir v F-duru Paula Hindemitha.
28. oktobra 2024 je v dvorani Julija Betetta potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Marije Bertoncelj Klinar nastopila hornistka Kristina Klančar. Kristina Klančar se je pri sedmih letih vpisala v Glasbeno šolo Trebnje, kjer je začela z igranjem violine, pri osmih pa jo je začel zanimati tudi rog, zato je začela vzporedno obiskovati še ure roga. Najprej jo je poučevala Katja Pupis, pozneje pa še Franci Lipovšek. Glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Primožu Zemljaku, leta 2021 pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v razred Boštjana Lipovška. Z odliko je diplomirala leta 2024 in na isti ustanovi vpisala še magistrski študij. Na koncertu je izvedla romanco Občutja ob morju, op. 12 Franza Josepha Straussa in Sonato za rog in klavir v F-duru Paula Hindemitha.
Božič je tu in temu primeren je tudi naš današnji izbor klavirske glasbe v oddaji Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre. Slišali boste niz dvanajstih klavirskih skladb Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega in ciklus skladb Božično drevo Franza Liszta.
Božič je tu in temu primeren je tudi naš današnji izbor klavirske glasbe v oddaji Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre. Slišali boste niz dvanajstih klavirskih skladb Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega in ciklus skladb Božično drevo Franza Liszta.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Helena Koder, scenaristka, režiserka in esejistka je napisala besedilo o prevajalki Radojki Vrančič. Obe ustvarjalki sta se seveda srečevali, saj je Helena Koder ne le velika bralka in poznavalka prevodov Radojke Vrančič, pač pa tudi avtorica dokumentarnega filma z naslovom Magdalenice gospe Radojke Vrančič, enega najboljših v svojem opusu.
Helena Koder, scenaristka, režiserka in esejistka je napisala besedilo o prevajalki Radojki Vrančič. Obe ustvarjalki sta se seveda srečevali, saj je Helena Koder ne le velika bralka in poznavalka prevodov Radojke Vrančič, pač pa tudi avtorica dokumentarnega filma z naslovom Magdalenice gospe Radojke Vrančič, enega najboljših v svojem opusu.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Skrajšani koncert Simfoničnega orkestra ORF "Božič na Dunaju" iz leta 2015. Dunajska pevska akademija, Dunajski dečki, sopranistka Valentina Naforniţa, mezzosopranistka Angelika Kirchschlager, tenorist Piotr Beczała, baritonist Artur Ruciński, dirigent Erwin Ortner.
Skrajšani koncert Simfoničnega orkestra ORF "Božič na Dunaju" iz leta 2015. Dunajska pevska akademija, Dunajski dečki, sopranistka Valentina Naforniţa, mezzosopranistka Angelika Kirchschlager, tenorist Piotr Beczała, baritonist Artur Ruciński, dirigent Erwin Ortner.
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob bližini praznika sloviti nemški pisatelj v besedilu razmišlja o razmerju med vrednotami in ideali, ki jim sledi božič, ter vsakdanom ljudi, pehanjem za dobrinami, potrošništvom. Piše pa predvsem o ljubezni, saj je božič, kot pravi, praznik ljubezni in praznik veselja. "Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne narede blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen," med drugim lahko slišite v Literarnem nokturnu. Besedilo O božiču je sicer del zbirke Umetnost brezdelja, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1997. Prevajalec: Jaroslav Novak, dramska igralka: Saša Mihelčič, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2014.
Ob bližini praznika sloviti nemški pisatelj v besedilu razmišlja o razmerju med vrednotami in ideali, ki jim sledi božič, ter vsakdanom ljudi, pehanjem za dobrinami, potrošništvom. Piše pa predvsem o ljubezni, saj je božič, kot pravi, praznik ljubezni in praznik veselja. "Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne narede blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen," med drugim lahko slišite v Literarnem nokturnu. Besedilo O božiču je sicer del zbirke Umetnost brezdelja, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1997. Prevajalec: Jaroslav Novak, dramska igralka: Saša Mihelčič, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2014.
Na božični predvečer bo AriZONA slonela zgolj na dveh zvočnih stebrih. Armando Šturman je v tokratno vsebino zajel glasbo dveh kinematografskih uspešnic: holivudske Silent night ter iz romanske filmske meke Cinecitta, božično sago Vacanze di natale.
Na božični predvečer bo AriZONA slonela zgolj na dveh zvočnih stebrih. Armando Šturman je v tokratno vsebino zajel glasbo dveh kinematografskih uspešnic: holivudske Silent night ter iz romanske filmske meke Cinecitta, božično sago Vacanze di natale.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.