Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na 2. koncertu 13. cikla Carpe artem, ki so ga izvedli v sodelovanju s Koncertnim ateljejem Društva slovenskih skladateljev, so zazvenela nova dela štirih slovenskih skladateljev: Janija Goloba, Tomaža Habeta, Slavka Šuklarja in Roka Goloba. Izvajalci 2. koncerta z naslovom Pejsaži šestnajstih strun v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor so izkušeni godalci kolektiva Carpe artem: violinista Veronika Vilar Brecelj in Miladin Batalović, violist Nejc Mikolič in violončelist Nikolaj Sajko. Koncertni spored vključuje dela različnih skladateljskih poetik, ki v odnosu med glasbo in besedo odkrijejo raznolikost človeškega doživljanja – od pogleda v notranje zvočne podobe in duhovnega razmisleka do živahne ritmike in navdiha ljudskih pesmi. Skladatelj in violinist Jani Golob v izvedbi godalcev na koncertu predstav svoj Četrti godalni kvartet, ki ga je napisal leta 2021 za predstavitev v ciklu Carpe artem. Skladatelj Tomaž Habe je za prvo izvedbo napisal novo ciklično delo Prošnje in zahvale za sopran in godalni kvartet, ki so ga navdihnila besedila Matere Tereze. Z godalci ga je predstavila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, solistka mariborske Opere in nagrajenka Prešernovega sklada 2022. Skladatelj Slavko Šuklar je v skladbi Panonski akvareli obudil slikoviti svet ljudske dediščine panonskega prostora, eden najdejavnejših glasbenih ustvarjalcev Rok Golob pa se predstavlja z izborom skladb na presečišču resne, zabavne in jazzovske glasbe.
Na 2. koncertu 13. cikla Carpe artem, ki so ga izvedli v sodelovanju s Koncertnim ateljejem Društva slovenskih skladateljev, so zazvenela nova dela štirih slovenskih skladateljev: Janija Goloba, Tomaža Habeta, Slavka Šuklarja in Roka Goloba. Izvajalci 2. koncerta z naslovom Pejsaži šestnajstih strun v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor so izkušeni godalci kolektiva Carpe artem: violinista Veronika Vilar Brecelj in Miladin Batalović, violist Nejc Mikolič in violončelist Nikolaj Sajko. Koncertni spored vključuje dela različnih skladateljskih poetik, ki v odnosu med glasbo in besedo odkrijejo raznolikost človeškega doživljanja – od pogleda v notranje zvočne podobe in duhovnega razmisleka do živahne ritmike in navdiha ljudskih pesmi. Skladatelj in violinist Jani Golob v izvedbi godalcev na koncertu predstav svoj Četrti godalni kvartet, ki ga je napisal leta 2021 za predstavitev v ciklu Carpe artem. Skladatelj Tomaž Habe je za prvo izvedbo napisal novo ciklično delo Prošnje in zahvale za sopran in godalni kvartet, ki so ga navdihnila besedila Matere Tereze. Z godalci ga je predstavila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, solistka mariborske Opere in nagrajenka Prešernovega sklada 2022. Skladatelj Slavko Šuklar je v skladbi Panonski akvareli obudil slikoviti svet ljudske dediščine panonskega prostora, eden najdejavnejših glasbenih ustvarjalcev Rok Golob pa se predstavlja z izborom skladb na presečišču resne, zabavne in jazzovske glasbe.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V Kosovelovem domu v Sežani se na razstavi Celota predstavljata umetnici Sibila Leskovec in Špela Šedivy s skulpturo, ki sta jo ustvarili skupaj. Gre za njuno prvo skupno delo, v katerem se individualna likovna izraza združita v enoten, premišljen umetniški dialog. Pomembna pridobitev je zaznamovala Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki odslej hrani prvo izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Dragoceno in redko knjigo je knjižnici podaril Tržačan Sergij Premru. S tem se je uvrstila med redke evropske knjižnice, ki hranijo ta temeljni spomenik slovenske pisane besede. Tržaški filmski festival letos v ospredje postavlja uveljavljene slovenske režiserke in njihova dela. Med ostalimi bo predstavljen eden najbolj nagrajevanih celovečernih prvencev zadnjih let z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo mlade slovenske režiserke Ester Ivakič. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil junaškemu Pohorskemu bataljonu, ki je svojo poslednjo bitko bojeval prav na današnji dan, 8. januarja 1943, na Osankarici.
V Kosovelovem domu v Sežani se na razstavi Celota predstavljata umetnici Sibila Leskovec in Špela Šedivy s skulpturo, ki sta jo ustvarili skupaj. Gre za njuno prvo skupno delo, v katerem se individualna likovna izraza združita v enoten, premišljen umetniški dialog. Pomembna pridobitev je zaznamovala Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, ki odslej hrani prvo izdajo Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Dragoceno in redko knjigo je knjižnici podaril Tržačan Sergij Premru. S tem se je uvrstila med redke evropske knjižnice, ki hranijo ta temeljni spomenik slovenske pisane besede. Tržaški filmski festival letos v ospredje postavlja uveljavljene slovenske režiserke in njihova dela. Med ostalimi bo predstavljen eden najbolj nagrajevanih celovečernih prvencev zadnjih let z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo mlade slovenske režiserke Ester Ivakič. Glasbeno ogrlico je Armando Šturman posvetil junaškemu Pohorskemu bataljonu, ki je svojo poslednjo bitko bojeval prav na današnji dan, 8. januarja 1943, na Osankarici.
Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.
Izbrali smo renesančno glasbo za lutnjo, ki združuje polifonijo in diminucije. Mojstri poznega petnajstega in zgodnjega šestnajstega stoletja, kakršna sta Ockeghem in Josquin, so ustvarjali polifono večglasje, ki je dobro ustrezalo renesančnemu pogledu na svet in ga lahko opišemo kot tonsko arhitekturo. Diminuiranje ali okraševanje obstoječih melodij s hitrejšimi pasažami je bila povsem drugačna umetnost. Pogosto so jo povezovali z improvizacijo, a so menili, da je nepogrešljiva pri vseh oblikah muziciranja. Opisujejo jo učbeniki v sredini šestnajstega stoletja, a viri glasbe za lutnjo in glasbila s tipkami kažejo, da je bila veliko starejša. Ohranjene tabulature pričajo, da so renesančni lutnjisti diminucije posebno radi dodajali polifonemu večglasju.
Februarja lani je Vitja Kovačević nastopil na koncertu cikla Solo e da camera, za svoj nastop pa je izbral dokaj sodoben program. Svojo glasbeno pot je sicer začel na podružnici Konservatorija za glasbo in balet Maribor na Taboru pod mentorstvom Bogdana Štabuca. Sledil je vpis na Konservatorij za glasbo in balet Maribor, kjer je bil njegov mentor Vojko Vešligaj, nato pa še na Akademijo za glasbo, kjer je njegov profesor Tomaž Rajterič. JULIAN BREAM: INVOCATION AND DANCE ZA KITARO TORU TAKEMITSU: ALL IN TWILIGHT (ŠTIRI SKLADBE ZA KITARO) VITJA KOVAČEVIĆ: PASSACAGLIA ZA KITARO
Februarja lani je Vitja Kovačević nastopil na koncertu cikla Solo e da camera, za svoj nastop pa je izbral dokaj sodoben program. Svojo glasbeno pot je sicer začel na podružnici Konservatorija za glasbo in balet Maribor na Taboru pod mentorstvom Bogdana Štabuca. Sledil je vpis na Konservatorij za glasbo in balet Maribor, kjer je bil njegov mentor Vojko Vešligaj, nato pa še na Akademijo za glasbo, kjer je njegov profesor Tomaž Rajterič. JULIAN BREAM: INVOCATION AND DANCE ZA KITARO TORU TAKEMITSU: ALL IN TWILIGHT (ŠTIRI SKLADBE ZA KITARO) VITJA KOVAČEVIĆ: PASSACAGLIA ZA KITARO
Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu. Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu pa še do 25. januarja ponuja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma.
Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu. Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu pa še do 25. januarja ponuja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma.
Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijp predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijp predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
Podajamo se v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz cikla Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
Podajamo se v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz cikla Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Med sodobnimi slovenskimi pianisti ima posebno mesto Gregor Ftičar, mojster črno-belih tipk. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan s klasično zasedbo tria, za svoj najnovejši projekt, Black Smoke Suite, pa je triu dodal še vibrafon. Predstavitev nove plošče.
Med sodobnimi slovenskimi pianisti ima posebno mesto Gregor Ftičar, mojster črno-belih tipk. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan s klasično zasedbo tria, za svoj najnovejši projekt, Black Smoke Suite, pa je triu dodal še vibrafon. Predstavitev nove plošče.
V oddaji bomo predvajali glasbo skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta. Žebre je na ljubljanskem glasbenem konservatoriju med letoma 1929 in 1934 študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu in dirigiranje pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na konservatoriju v Pragi pri Josefu Suku, Aloisu Habi in Vaclavu Talichu. Deloval je kot korepetitor in dirigent Ljubljanske opere in pozneje postal najprej direktor mariborske in zatem še ljubljanske operne hiše. Žebre je avtor scenske glasbe ter številnih klavirskih in komornih skladb, najpomembnejši pa je njegov simfonični opus. Leta 1951 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
V oddaji bomo predvajali glasbo skladatelja in dirigenta Demetrija Žebreta. Žebre je na ljubljanskem glasbenem konservatoriju med letoma 1929 in 1934 študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu in dirigiranje pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na konservatoriju v Pragi pri Josefu Suku, Aloisu Habi in Vaclavu Talichu. Deloval je kot korepetitor in dirigent Ljubljanske opere in pozneje postal najprej direktor mariborske in zatem še ljubljanske operne hiše. Žebre je avtor scenske glasbe ter številnih klavirskih in komornih skladb, najpomembnejši pa je njegov simfonični opus. Leta 1951 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
Baptiste Janon in Rémi Pons sta skupaj režirala film Mnoga Andrésova življenja, ki ga je navdahnil roman B. Travna; nemško-mehiški pisatelj B. Traven je leta 1920 objavil roman z naslovom Dvokolnica, v katerem spremlja življenje voznika volovskega voza Andrésa Ugaldeja v Mehiki v 20. letih prejšnjega stoletja. Film Mnoga Andrésova življenja pa prikazuje Ugaldejeve sodobnike, voznike tovornjakov v majhnem evropskem prevozniškem podjetju. Z Baptistom Janonom se je pogovarjala Petra Meterc. Bralec Bernard Stramič; ton in montaža Janez Ahlin.
Baptiste Janon in Rémi Pons sta skupaj režirala film Mnoga Andrésova življenja, ki ga je navdahnil roman B. Travna; nemško-mehiški pisatelj B. Traven je leta 1920 objavil roman z naslovom Dvokolnica, v katerem spremlja življenje voznika volovskega voza Andrésa Ugaldeja v Mehiki v 20. letih prejšnjega stoletja. Film Mnoga Andrésova življenja pa prikazuje Ugaldejeve sodobnike, voznike tovornjakov v majhnem evropskem prevozniškem podjetju. Z Baptistom Janonom se je pogovarjala Petra Meterc. Bralec Bernard Stramič; ton in montaža Janez Ahlin.
Peter Ternovšek je igralec po duši: to priča tudi rokohitrska potegavščina ob podelitvi Borštnikovega prstana leta 2006, ko je vrgel med presenečene obiskovalke in obiskovalce ponaredek prstana, nato pa svoj nagovor izpeljal bravurozno kot tolikokrat dotlej svoje nastope na odrskih deskah mariborskega gledališča. V bogati karieri je »našel« naklonjeno občinstvo tako s svojimi veselimi, humornimi vlogami, kot tudi z resnimi, zahtevnimi, antologijskimi (takšna je bila zagotovo vloga Alana Stranga v predstavi Equus Petra Shafferja in v režiji Branka Gombača leta 1978, v kateri se je slekel na praznem odru). Umetnikova osebnost in ustvarjalna žilica se lepo razkrijeta tudi v njegovi knjigi z naslovom Knjigica (izšla je pri Založbi Pivec). V njej avtor (med drugim) predstavi svojo življenjsko filozofijo in spomine na gledališče, vedno pa najde izvirno zasnovo za svoje tekste (od prvega poglavja z naslovom Klicajčki naprej). Več o Knjigici pove Peter Ternovšek v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 5. decembra v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
Peter Ternovšek je igralec po duši: to priča tudi rokohitrska potegavščina ob podelitvi Borštnikovega prstana leta 2006, ko je vrgel med presenečene obiskovalke in obiskovalce ponaredek prstana, nato pa svoj nagovor izpeljal bravurozno kot tolikokrat dotlej svoje nastope na odrskih deskah mariborskega gledališča. V bogati karieri je »našel« naklonjeno občinstvo tako s svojimi veselimi, humornimi vlogami, kot tudi z resnimi, zahtevnimi, antologijskimi (takšna je bila zagotovo vloga Alana Stranga v predstavi Equus Petra Shafferja in v režiji Branka Gombača leta 1978, v kateri se je slekel na praznem odru). Umetnikova osebnost in ustvarjalna žilica se lepo razkrijeta tudi v njegovi knjigi z naslovom Knjigica (izšla je pri Založbi Pivec). V njej avtor (med drugim) predstavi svojo življenjsko filozofijo in spomine na gledališče, vedno pa najde izvirno zasnovo za svoje tekste (od prvega poglavja z naslovom Klicajčki naprej). Več o Knjigici pove Peter Ternovšek v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 5. decembra v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
Leta 1902 se je na Reki rodil Mihovil Logar, srbski skladatelj s slovenskimi koreninami, ki je svoj glasbeni jezik razvijal pod vplivi novih glasbenih tokov 20. stoletja, s katerimi se je seznanil med študijem kompozicije v Pragi. Kot piše Adriana Sabo v svojem članku z naslovom Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, se je Logar, tako kot drugi praški učenci, na Češkem srečal s tedaj aktualnimi glasbenimi idejami, ki so zajemale širjenje tonalitete z bogato uporabo kromatike, komponiranje atonalnih in atematskih stvaritev ter sproščanje forme. Zato lahko najzgodnejše obdobje Logarjevega ustvarjanja opisujemo s pojmoma modernistično in ekspresionistično.
Leta 1902 se je na Reki rodil Mihovil Logar, srbski skladatelj s slovenskimi koreninami, ki je svoj glasbeni jezik razvijal pod vplivi novih glasbenih tokov 20. stoletja, s katerimi se je seznanil med študijem kompozicije v Pragi. Kot piše Adriana Sabo v svojem članku z naslovom Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, se je Logar, tako kot drugi praški učenci, na Češkem srečal s tedaj aktualnimi glasbenimi idejami, ki so zajemale širjenje tonalitete z bogato uporabo kromatike, komponiranje atonalnih in atematskih stvaritev ter sproščanje forme. Zato lahko najzgodnejše obdobje Logarjevega ustvarjanja opisujemo s pojmoma modernistično in ekspresionistično.
Richard Wagner: DIE HOCHZEIT (Svatba), DIE FEEN (Vile) Carl Maria von Weber: OBERON, EURYANTHE Heinrich Marchner: HANS HEILING
Richard Wagner: DIE HOCHZEIT (Svatba), DIE FEEN (Vile) Carl Maria von Weber: OBERON, EURYANTHE Heinrich Marchner: HANS HEILING
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Angleška poznoromantična pesnica Elizabeth Barrett Browning, ki je živela med letoma 1806 in 1861, je zapustila obsežen opus. Njeno najpomembnejše delo pa so Portugiški soneti iz leta 1847. Enega izmed njih boste slišali v prevodu Alojza Gradnika. Interpretka Stannia Boninsegna, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Angleška poznoromantična pesnica Elizabeth Barrett Browning, ki je živela med letoma 1806 in 1861, je zapustila obsežen opus. Njeno najpomembnejše delo pa so Portugiški soneti iz leta 1847. Enega izmed njih boste slišali v prevodu Alojza Gradnika. Interpretka Stannia Boninsegna, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gorazd Sedmak je inženir prometnih tehnologij, diplomirani ekonomist in doktor poslovno-organizacijskih ved. Zaposlen je kot izredni profesor in raziskovalec na Univerzi na Primorskem. Njegova raziskovalna in strokovna dejavnost je usmerjena na področja oblikovanja turističnih proizvodov, trženja dediščine in valorizacije avtentičnosti v turizmu. Ampak verjamemo, da vas to pretirano ne zanima. Zato je z nami njegov drugi, neakademski jaz – Goga Sedmak, precej bolj poznan kot pevec razvpite, odbite in rahlo bizarne skupine Zmelkoow, ki že 35 let na sotočju ironije in življenjskih modrosti doživlja velike vzpone in še večje padce v slovenskem prostoru popularne glasbe.
Gorazd Sedmak je inženir prometnih tehnologij, diplomirani ekonomist in doktor poslovno-organizacijskih ved. Zaposlen je kot izredni profesor in raziskovalec na Univerzi na Primorskem. Njegova raziskovalna in strokovna dejavnost je usmerjena na področja oblikovanja turističnih proizvodov, trženja dediščine in valorizacije avtentičnosti v turizmu. Ampak verjamemo, da vas to pretirano ne zanima. Zato je z nami njegov drugi, neakademski jaz – Goga Sedmak, precej bolj poznan kot pevec razvpite, odbite in rahlo bizarne skupine Zmelkoow, ki že 35 let na sotočju ironije in življenjskih modrosti doživlja velike vzpone in še večje padce v slovenskem prostoru popularne glasbe.
Manca Klun je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti. Živi v Berlinu, kjer dela na socialnem področju. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Če ne morem biti jezik je izšla leta 2020 pri Hiši poezije. V svoji drugi pesniški zbirki z nekoliko skrivnostnim naslovom Nisaki pa v središče postavlja prav jezik. Kot zapiše urednica knjige Kristina Kočan na zavihku knjige, "pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno". V grščini beseda nisaki pomeni majhen otok, ki lahko simbolizira tako zatočišče, oddaljenost kot tudi izoliranost in še kaj. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Manca Klun je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti. Živi v Berlinu, kjer dela na socialnem področju. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Če ne morem biti jezik je izšla leta 2020 pri Hiši poezije. V svoji drugi pesniški zbirki z nekoliko skrivnostnim naslovom Nisaki pa v središče postavlja prav jezik. Kot zapiše urednica knjige Kristina Kočan na zavihku knjige, "pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno". V grščini beseda nisaki pomeni majhen otok, ki lahko simbolizira tako zatočišče, oddaljenost kot tudi izoliranost in še kaj. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Katera je beseda leta 2025? Izbor že deseto leto organizira ZRC SAZU v sodelovanju z MMC RTV SLO. Kipar in slikar Michelangelo je konec petnajstega stoletja nekaj časa preživel v Bologni. Zdaj je Bologna, natančneje Palazzo Fava, prizorišče razstave Michelangelovih del. V londonski galeriji Tate Modern bo do pomladi na ogled razstava, ki raziskuje slikarjevo močno vez med Pablom Picassom in gledališčem. Na oder Mestnega gledališča Ptuj prihaja predstava Bratovščina sinjega galeba, ki jo je po romanu Toneta Seliškarja režirala Maruša Kink. Ustvarjalna ekipa je roman, ki je izšel pred devetdesetimi leti, prilagodila za sodobno občinstvo.
Katera je beseda leta 2025? Izbor že deseto leto organizira ZRC SAZU v sodelovanju z MMC RTV SLO. Kipar in slikar Michelangelo je konec petnajstega stoletja nekaj časa preživel v Bologni. Zdaj je Bologna, natančneje Palazzo Fava, prizorišče razstave Michelangelovih del. V londonski galeriji Tate Modern bo do pomladi na ogled razstava, ki raziskuje slikarjevo močno vez med Pablom Picassom in gledališčem. Na oder Mestnega gledališča Ptuj prihaja predstava Bratovščina sinjega galeba, ki jo je po romanu Toneta Seliškarja režirala Maruša Kink. Ustvarjalna ekipa je roman, ki je izšel pred devetdesetimi leti, prilagodila za sodobno občinstvo.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Armando Šturman je za nocoj pripravil post-novoletni blob. Po zgledu tretjega programa ITA nacionalne TV nadvse priročni format, ravno pravšnji za zajetje glasbenih vsebin minulega leta, s katerimi je vsako sredo stregel v oddaji AriZona.
Armando Šturman je za nocoj pripravil post-novoletni blob. Po zgledu tretjega programa ITA nacionalne TV nadvse priročni format, ravno pravšnji za zajetje glasbenih vsebin minulega leta, s katerimi je vsako sredo stregel v oddaji AriZona.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
V zapuščeni vasi Zanigrad na pobočjih Kraškega roba stoji poznoromanska podružnična cerkev sv. Štefana in Marije, ki zaradi svoje arhitekture in poslikav predstavlja pomemben kulturni spomenik. Naziv Beseda leta 2025 pa je danes pripadel besedi božičnica. Komisija za izbor besede leta je izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Več izveste v pogovoru z vodjo projekta dr. Simono Klemenčič. Predstavimo pa vam še slovenski prevod dela Recherche, v Mariboru rojenega avstrijskega avtorja Paula Blahe. Glasbena zgodba je posvečena čudaški ameriški družini Addams, ki jo je ustvaril Charles Addams, mojster črne ironije in subtilne groteske, rojen na današnji dan leta 1912
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Letos mineva 400 let od smrti angleškega skladatelja Johna Dowlanda, ki je med drugim napisal tudi okrog 80 pesmi s spremljavo lutnje. Objavil jih je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse po vrsti pa odražajo duh in okus elizabetinske dobe. Po izrazu so melanholične, kljub temu v njih tu in tam prevladajo občutki optimizma, lahkotnosti in veselja.
Letos mineva 400 let od smrti angleškega skladatelja Johna Dowlanda, ki je med drugim napisal tudi okrog 80 pesmi s spremljavo lutnje. Objavil jih je v zadnjem obdobju svojega življenja, vse po vrsti pa odražajo duh in okus elizabetinske dobe. Po izrazu so melanholične, kljub temu v njih tu in tam prevladajo občutki optimizma, lahkotnosti in veselja.
Izglasovana je beseda leta 2025. Med enajstimi finalistkami (carina, božičnica, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj) je največ glasov prejela božičnica. V Mestnem gledališču Ptuj so na oder postavili klasiko slovenske mladinske književnosti – Bratovščino sinjega galeba Toneta Seliškarja, ki mlade in odrasle nagovarja že desetletja. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel slovenski prevod romana Recherche avstrijskega avtorja slovenskih korenin Paula Blahe.
Izglasovana je beseda leta 2025. Med enajstimi finalistkami (carina, božičnica, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj) je največ glasov prejela božičnica. V Mestnem gledališču Ptuj so na oder postavili klasiko slovenske mladinske književnosti – Bratovščino sinjega galeba Toneta Seliškarja, ki mlade in odrasle nagovarja že desetletja. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel slovenski prevod romana Recherche avstrijskega avtorja slovenskih korenin Paula Blahe.
Posnetek koncerta legendarne pevke, posvečen ženskem v jazzu. Na jazz festivalu Novi Sad so nastopile pianistka Carmen Staaf, bas kitaristka Rosa Brunello, bobnarka Julie Saury in vodja zasedbe, vokalistka Dee Dee Bridgewater.
Posnetek koncerta legendarne pevke, posvečen ženskem v jazzu. Na jazz festivalu Novi Sad so nastopile pianistka Carmen Staaf, bas kitaristka Rosa Brunello, bobnarka Julie Saury in vodja zasedbe, vokalistka Dee Dee Bridgewater.
Flavtista Jožeta Pogačnika, nekdanjega dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra in Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet, op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 8. januarja, ob 5.05.
Flavtista Jožeta Pogačnika, nekdanjega dolgoletnega člana Simfoničnega orkestra in Pihalnega kvinteta RTV Slovenija, boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet, op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 8. januarja, ob 5.05.
Majda Travnik Vode, prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko leta 2025, je kritiško dejavna že tri desetletja, in tudi onstran kritiškega dela velika zagovornica knjig in branja. Njeno branje obravnavanih knjižnih del zaznamujejo izredna poglobljenost, natančnost in širina; knjige vedno razumeva kontekstualno, v okviru avtorjevega opusa, vrstno, zvrstno ali motivno in tematsko sorodnih del. Kako sama razume literarno kritiko? Je vrednotenje literarnih del imanenten del kritiškega branja ali ne? Kakšna literarna dela jo pritegnejo in kaj je največ, kar ji literarno delo lahko da?
Majda Travnik Vode, prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko leta 2025, je kritiško dejavna že tri desetletja, in tudi onstran kritiškega dela velika zagovornica knjig in branja. Njeno branje obravnavanih knjižnih del zaznamujejo izredna poglobljenost, natančnost in širina; knjige vedno razumeva kontekstualno, v okviru avtorjevega opusa, vrstno, zvrstno ali motivno in tematsko sorodnih del. Kako sama razume literarno kritiko? Je vrednotenje literarnih del imanenten del kritiškega branja ali ne? Kakšna literarna dela jo pritegnejo in kaj je največ, kar ji literarno delo lahko da?
Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti nasploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe nasploh. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da bi določile vse dele človeškega delovanja in nanje vplivale, tudi na glasbo.
Kot piše skladateljica in muzikologinja Adriana Sabo v članku Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji, je za razumevanje skladateljske poetike Mihovila Logarja treba razsvetliti odnos, ki ga je tedanja država imela do glasbe in umetnosti nasploh. Po drugi svetovni vojni in prihodu Komunistične partije Jugoslavije na oblast se je v kulturi nove države opazila želja po definiranju glasbenega kanona in po redefiniranju pojma srbske glasbe nasploh. Državne strukture so si v tem obdobju prizadevale, da bi določile vse dele človeškega delovanja in nanje vplivale, tudi na glasbo.
V studiu programa Ars smo gostili kontrabasista in skladatelja Jošta Lampreta. O prihajajočem sobotnem koncertu v SiTi Teatru, o njegovi glasbeni poti in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.
V studiu programa Ars smo gostili kontrabasista in skladatelja Jošta Lampreta. O prihajajočem sobotnem koncertu v SiTi Teatru, o njegovi glasbeni poti in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
Ruska pesnica Anna Ahmatova je živela med letoma 1889 in 1966. Pisala je jedrnato in zgoščeno, zelo intimno poezijo, polno žalostnih, tudi tragičnih občutij. Prevod Tone Pavček, interpretacija Barbara Žefran. Posneto 2002. Redakcija Staša Grahek.
Ruska pesnica Anna Ahmatova je živela med letoma 1889 in 1966. Pisala je jedrnato in zgoščeno, zelo intimno poezijo, polno žalostnih, tudi tragičnih občutij. Prevod Tone Pavček, interpretacija Barbara Žefran. Posneto 2002. Redakcija Staša Grahek.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
V tej skupini petih skladateljev, ki so delovali v drugi polovici devetnajstega stoletja, so bili Milij Balakirev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov, prizadevali pa so si za nacionalno obarvano rusko glasbo. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica je danes premiera plesne predstave Poetično telo skupine MN Dance Company, ki je dialog med različnimi koreografskimi estetikami, saj je zasnovan kot triptih, v katerem se je skupina povezala še z dvema gostujočima koreografoma. V ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled pregledna razstava uveljavljenega umetniškega dvojca Small but dangers, ki se navdušuje nad najdenimi predmeti in lahko bi rekli manipulira s sledovi civilizacije. V londonskem Muzeju oblikovanja pa je na ogled več kot 700 predmetov: od skic, zapiskov, lutk do kostumov, ki so bili uporabljeni v vizualno dovršenih filmih Wesa Andersona. Več tudi o knjižnih novostih Mladinske knjige.
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica je danes premiera plesne predstave Poetično telo skupine MN Dance Company, ki je dialog med različnimi koreografskimi estetikami, saj je zasnovan kot triptih, v katerem se je skupina povezala še z dvema gostujočima koreografoma. V ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled pregledna razstava uveljavljenega umetniškega dvojca Small but dangers, ki se navdušuje nad najdenimi predmeti in lahko bi rekli manipulira s sledovi civilizacije. V londonskem Muzeju oblikovanja pa je na ogled več kot 700 predmetov: od skic, zapiskov, lutk do kostumov, ki so bili uporabljeni v vizualno dovršenih filmih Wesa Andersona. Več tudi o knjižnih novostih Mladinske knjige.
6. januar je v krščanskem koledarju praznik svetih treh kraljev, epifanije, razglašenja Gospodovega. Praznik je osnovan na zgodbi o treh modrih kraljih z Vzhoda Gašperju, Mihu in Boltežarju, ki so sledili zvezdi in se prišli poklonit »judovskemu kralju«, kot piše v Matejevem evangeliju, torej novorojenemu Jezusu. Trije modri so danes v nekaterih državah povezani s koledniki, tudi z obdarovanjem otrok. Biblijska zgodba je bila navdih hrvaškemu književniku Luku Paljetku, in v oddaji bomo slišali tri njegove pesmi iz knjige Sacra: Trije kralji, Zapis Mihovega sluge in Darovi. Dramski igralec: Brane Grubar, prevajalec: Ciril Zlobec, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tadeja Krečič Scholten, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
6. januar je v krščanskem koledarju praznik svetih treh kraljev, epifanije, razglašenja Gospodovega. Praznik je osnovan na zgodbi o treh modrih kraljih z Vzhoda Gašperju, Mihu in Boltežarju, ki so sledili zvezdi in se prišli poklonit »judovskemu kralju«, kot piše v Matejevem evangeliju, torej novorojenemu Jezusu. Trije modri so danes v nekaterih državah povezani s koledniki, tudi z obdarovanjem otrok. Biblijska zgodba je bila navdih hrvaškemu književniku Luku Paljetku, in v oddaji bomo slišali tri njegove pesmi iz knjige Sacra: Trije kralji, Zapis Mihovega sluge in Darovi. Dramski igralec: Brane Grubar, prevajalec: Ciril Zlobec, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tadeja Krečič Scholten, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.