Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z dr. Katjo Mihurko, profesorico na Univerzi v Novi Gorici, kjer vodi Raziskovalni center za humanistiko, avtorico več monografij, med katerimi je tudi Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, ter urednico zbranih del Zofke Kveder se o pisateljici Zofki Kveder pogovarja Staša Grahek. Ton in montaža Vjekoslav Mikez. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Z dr. Katjo Mihurko, profesorico na Univerzi v Novi Gorici, kjer vodi Raziskovalni center za humanistiko, avtorico več monografij, med katerimi je tudi Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, ter urednico zbranih del Zofke Kveder se o pisateljici Zofki Kveder pogovarja Staša Grahek. Ton in montaža Vjekoslav Mikez. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Tina Žerdin je posnela vrsto novih skladb slovenskih skladateljev za solistično harfo in v komornih zasedbah. V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo harfistko Tino Žerdin v izvajanju skladb slovenskih skladateljev. Harfistka se je po učenju klavirja na glasbeni šoli v Velenju in študiju solopetja povsem posvetila harfi. Harfo je študirala na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller, pri kateri je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih priznanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja na harfo. Harfistka Tina Žerdin koncertira in nastopa solistično, v komornih zasedbah in kot solistka z uveljavljenimi slovenskimi in tujimi orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Dunajski komorni orkester, Haydnova filharmonija in Makedonska filharmonija, v orkestrih dunajskih Ljudske opere in Državne opere ter drugod po Evropi. Marca 2015 je v založbi Društva slovenskih skladateljev izšla prva samostojna zgoščenka Tine Žerdin z naslovom Harfonija, na kateri je sama ali z glasbenimi prijatelji posnela devet skladb avtorjev 20. in 21. stoletja. V oddaji bomo poslušali njene izvedbe skladb za harfo Zvonimirja Cigliča, Brine Jež Brezavšček, Iva Petrića in Alojza Srebotnjaka. Poslušajte tudi pogovor s harfistko Tino Žerdin o slovenski glasbi za harfo.
Tina Žerdin je posnela vrsto novih skladb slovenskih skladateljev za solistično harfo in v komornih zasedbah. V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo harfistko Tino Žerdin v izvajanju skladb slovenskih skladateljev. Harfistka se je po učenju klavirja na glasbeni šoli v Velenju in študiju solopetja povsem posvetila harfi. Harfo je študirala na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller, pri kateri je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih priznanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja na harfo. Harfistka Tina Žerdin koncertira in nastopa solistično, v komornih zasedbah in kot solistka z uveljavljenimi slovenskimi in tujimi orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Dunajski komorni orkester, Haydnova filharmonija in Makedonska filharmonija, v orkestrih dunajskih Ljudske opere in Državne opere ter drugod po Evropi. Marca 2015 je v založbi Društva slovenskih skladateljev izšla prva samostojna zgoščenka Tine Žerdin z naslovom Harfonija, na kateri je sama ali z glasbenimi prijatelji posnela devet skladb avtorjev 20. in 21. stoletja. V oddaji bomo poslušali njene izvedbe skladb za harfo Zvonimirja Cigliča, Brine Jež Brezavšček, Iva Petrića in Alojza Srebotnjaka. Poslušajte tudi pogovor s harfistko Tino Žerdin o slovenski glasbi za harfo.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Z dr. Katjo Mihurko, profesorico na Univerzi v Novi Gorici, kjer vodi Raziskovalni center za humanistiko, avtorico več monografij, med katerimi je tudi Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, ter urednico zbranih del Zofke Kveder se o pisateljici Zofki Kveder pogovarja Staša Grahek. Ton in montaža Vjekoslav Mikez. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Z dr. Katjo Mihurko, profesorico na Univerzi v Novi Gorici, kjer vodi Raziskovalni center za humanistiko, avtorico več monografij, med katerimi je tudi Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, ter urednico zbranih del Zofke Kveder se o pisateljici Zofki Kveder pogovarja Staša Grahek. Ton in montaža Vjekoslav Mikez. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi, naprej v razredu Karla Boleslava Jiráka in pozneje pri Jozefu Suku. Ob Mihailu Vukdragoviću, Ljubici Marić, Milanu Ristiću, Stanojlu Rajičiću in drugih je Mihovil Logar pripadal tako imenovani Praški skupini skladateljev, ki je bila izjemnega pomena za razvoj srbske povojne glasbe. Praga je skladateljem odprla pogled na sodobne glasbene tokove, ki so bili aktualni v tedanjih glasbenih centrih v Avstro-Ogrski, Franciji in Italiji. Zaradi fašističnega nasilja na Reki se je Logar po študiju v Pragi leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi, naprej v razredu Karla Boleslava Jiráka in pozneje pri Jozefu Suku. Ob Mihailu Vukdragoviću, Ljubici Marić, Milanu Ristiću, Stanojlu Rajičiću in drugih je Mihovil Logar pripadal tako imenovani Praški skupini skladateljev, ki je bila izjemnega pomena za razvoj srbske povojne glasbe. Praga je skladateljem odprla pogled na sodobne glasbene tokove, ki so bili aktualni v tedanjih glasbenih centrih v Avstro-Ogrski, Franciji in Italiji. Zaradi fašističnega nasilja na Reki se je Logar po študiju v Pragi leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja.
Na sporedu Valček iz Suite za flavto in orkester, op. 116 Benjamina Godarda, Rapsodija v modrem za klavir in orkester Georgea Gershwina, Suita za štiri rogove v F-duru Eugena Bozzaja, Koncertna fantazija Carmen po fantazijah Sarasateja in Borneja Mateta Bekavca, Šest skladb za flavto in klavir Fikreta Amirova, Švedska rapsodija št. 1, op. 19 Huga Alfvéna, Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46 Blaža Arniča in Ljubljanski koncert za klavir in orkester Bojana Adamiča.
Na sporedu Valček iz Suite za flavto in orkester, op. 116 Benjamina Godarda, Rapsodija v modrem za klavir in orkester Georgea Gershwina, Suita za štiri rogove v F-duru Eugena Bozzaja, Koncertna fantazija Carmen po fantazijah Sarasateja in Borneja Mateta Bekavca, Šest skladb za flavto in klavir Fikreta Amirova, Švedska rapsodija št. 1, op. 19 Huga Alfvéna, Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46 Blaža Arniča in Ljubljanski koncert za klavir in orkester Bojana Adamiča.
Pesem Carji sodi v Sibirski ciklus in tematizira vse čase, ki jih zaznamujejo vojne, tak je seveda tudi sedanji. Interpretacija Sabina Kogovšek, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Pesem Carji sodi v Sibirski ciklus in tematizira vse čase, ki jih zaznamujejo vojne, tak je seveda tudi sedanji. Interpretacija Sabina Kogovšek, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.
Na sporedu Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in Andante cantabile za violončelo in godalni orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega.
Na sporedu Koncertantna simfonija za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija in Andante cantabile za violončelo in godalni orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega.
Na sporedu Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Klavirska sonata v B-duru, op. 24, št. 2 Muzia Clementija, Godalni kvartet v F-duru, op. 2, št. 4 Josepha Haydna.
Na sporedu Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Klavirska sonata v B-duru, op. 24, št. 2 Muzia Clementija, Godalni kvartet v F-duru, op. 2, št. 4 Josepha Haydna.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Katarina Minatti, pesnica in lektorica na Radiu Slovenija, je konec leta 2025 objavila novo knjigo Sporočila narave (spremno besedo je prispeval Andrej Arko). Kaj nam sporoča narava in kako občutljiva poslušalka je pesnica, lahko slišite v Literarnem nokturnu. Interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Katarina Minatti, pesnica in lektorica na Radiu Slovenija, je konec leta 2025 objavila novo knjigo Sporočila narave (spremno besedo je prispeval Andrej Arko). Kaj nam sporoča narava in kako občutljiva poslušalka je pesnica, lahko slišite v Literarnem nokturnu. Interpretka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Prvi del diptiha prinaša tri glasbene prizore iz suite Tracyja Silvermana, posvečene delom slovitih umetnikov Michelangela, Henrija Matissa in Georgie O’Keeffe. Silverman iz domišljijskih trenutkov, v katerih bi se umetnine lahko rodile, ustvari glasbeni dialog med ustvarjalcem in njegovim navdihom.
Prvi del diptiha prinaša tri glasbene prizore iz suite Tracyja Silvermana, posvečene delom slovitih umetnikov Michelangela, Henrija Matissa in Georgie O’Keeffe. Silverman iz domišljijskih trenutkov, v katerih bi se umetnine lahko rodile, ustvari glasbeni dialog med ustvarjalcem in njegovim navdihom.
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
V nedeljo ob 21h smo prisluhnili vsebini plošče Layla And Other Assorted Love Songs, pravi blues, gospel in southern rock enciklopediji, ki je nastala v režiji Erica Claptona in Duana Allmana v spremstvu skupine The Dominos. Mesta je bilo še za Joan Baez in Marianne Faithfull. Oddajo Legende vodi Tomaž Cindrić.
V nedeljo ob 21h smo prisluhnili vsebini plošče Layla And Other Assorted Love Songs, pravi blues, gospel in southern rock enciklopediji, ki je nastala v režiji Erica Claptona in Duana Allmana v spremstvu skupine The Dominos. Mesta je bilo še za Joan Baez in Marianne Faithfull. Oddajo Legende vodi Tomaž Cindrić.
Ali Dermelj je kot dolgoletni koncertni mojster Slovenske filharmonije in profesor violine na akademiji za glasbo v Ljubljani zapustil neizbrisne sledi v našem kulturnem prostoru. O njegovi življenjski poti in njegovem umetniškem delu so za oddajo spregovorili umetnikov brat Mire Dermelj, hči Irena Debeljak, dirigent Samo Hubad, sopranistka Zlata Ognjanovič, violinistka Alenka Maier Popov, tonski mojster Borut Turk ter akademski kipar in violist Viktor Plestenjak.
Ali Dermelj je kot dolgoletni koncertni mojster Slovenske filharmonije in profesor violine na akademiji za glasbo v Ljubljani zapustil neizbrisne sledi v našem kulturnem prostoru. O njegovi življenjski poti in njegovem umetniškem delu so za oddajo spregovorili umetnikov brat Mire Dermelj, hči Irena Debeljak, dirigent Samo Hubad, sopranistka Zlata Ognjanovič, violinistka Alenka Maier Popov, tonski mojster Borut Turk ter akademski kipar in violist Viktor Plestenjak.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2025 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 18. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom.
18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2025 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 18. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Nedavno je minilo 250 let od rojstva Jane Austen, angleške pisateljice, ki je spremenila sodobno književnost in še danes vpliva na popularno kulturo. O genialni pisateljici in njenem prelomnem opusu se v oddaji pred pričetkom nove serije Gospodična Austen pogovarjamo s filozofinjo, doktorico Jelo Krečič.
Nedavno je minilo 250 let od rojstva Jane Austen, angleške pisateljice, ki je spremenila sodobno književnost in še danes vpliva na popularno kulturo. O genialni pisateljici in njenem prelomnem opusu se v oddaji pred pričetkom nove serije Gospodična Austen pogovarjamo s filozofinjo, doktorico Jelo Krečič.
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
Bellinija, Puccinija, Mozarta, Rossinija, Straussa mloajšega, Händla, Rimskega-Korsakova in Verdija.
Bellinija, Puccinija, Mozarta, Rossinija, Straussa mloajšega, Händla, Rimskega-Korsakova in Verdija.
Kurt Tucholsky velja za pomembnega pisatelja Weimarske republike. Živel je med letoma 1890 in 1935. Najbolj znan je po svojem romanu Grad Gripsholm. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Nastanita se na Švedskem in pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Popolne poletne počitnice, vse dokler ne srečajo objokane deklice. Roman je poln duhovitih prizorov in besednih domislekov. Izšel je leta 1931 in v vseh teh letih ohranil svežino in z vidika pisateljske drže nenavadno inovativnost. Tucholsky zgodbo začne presenetljivo, s satiričnim zamahom, to je s korespondeco med njim in založnikom glede nove knjige in honorarja. V odlomku pa se seznanimo tudi z glavnima popotnikoma, pisateljem Petrom in Lydio ter njeno navezanostjo na dolnjo nemščino oziroma misingščino. Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Kurt Tucholsky velja za pomembnega pisatelja Weimarske republike. Živel je med letoma 1890 in 1935. Najbolj znan je po svojem romanu Grad Gripsholm. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Nastanita se na Švedskem in pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Popolne poletne počitnice, vse dokler ne srečajo objokane deklice. Roman je poln duhovitih prizorov in besednih domislekov. Izšel je leta 1931 in v vseh teh letih ohranil svežino in z vidika pisateljske drže nenavadno inovativnost. Tucholsky zgodbo začne presenetljivo, s satiričnim zamahom, to je s korespondeco med njim in založnikom glede nove knjige in honorarja. V odlomku pa se seznanimo tudi z glavnima popotnikoma, pisateljem Petrom in Lydio ter njeno navezanostjo na dolnjo nemščino oziroma misingščino. Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Vzorniki ansambla Vedun in hkrati slovanska dragocenost so svečeniki - glasbeniki z imenom veduni. Ansambel se tokrat predstavlja z indijskimi glasbili. Kot so zapisali, postane na teh glasbilih slišen neslišni vibracijski tok ali kozmični zvok (šabd). Zvoki stvarjenja, ki oblikujejo in urejajo svet, se prelijejo v slišno brnenje in sozvenenje s številnimi frekvenčnimi valovanji ter neštetimi tonskimi (tudi alikvotnimi) višinami.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v Sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v Sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Ljudska glasba je zaradi svojih zimzelenih melodij pogosto navdih za glasbene ustvarjalce. Tokrat vam bodo predstavili ljudsko glasbo, ki so jo slovenskih skladatelji uporabili v svojih priljubljenih simfoničnih skladbah. Na spored so uvrstili skladbe Istralja 2000 Alda Kumarja, Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka in Belo krajino Marjana Kozine. Koncert je povezovala pevka ljudske glasbe Ljoba Jenče, nastopila pa sta orkester Slovenske filharmonije in Volk Folk. Posnetek koncerta je nastal v sodelovanju Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Glasbene mladine Slovenija in Televizije Slovenija.
Ljudska glasba je zaradi svojih zimzelenih melodij pogosto navdih za glasbene ustvarjalce. Tokrat vam bodo predstavili ljudsko glasbo, ki so jo slovenskih skladatelji uporabili v svojih priljubljenih simfoničnih skladbah. Na spored so uvrstili skladbe Istralja 2000 Alda Kumarja, Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka in Belo krajino Marjana Kozine. Koncert je povezovala pevka ljudske glasbe Ljoba Jenče, nastopila pa sta orkester Slovenske filharmonije in Volk Folk. Posnetek koncerta je nastal v sodelovanju Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Glasbene mladine Slovenija in Televizije Slovenija.
Poslušamo Kvartet za klavir, violino, violo in violončelo št. 1, op. 15 Gabriela Fauréja, Quatre pieces fugitives, op. 15 Clare Wieck Schumann, Suito za godalni orkester Rista Savina in Otroške prizore Roberta Schumanna.
Poslušamo Kvartet za klavir, violino, violo in violončelo št. 1, op. 15 Gabriela Fauréja, Quatre pieces fugitives, op. 15 Clare Wieck Schumann, Suito za godalni orkester Rista Savina in Otroške prizore Roberta Schumanna.
Pesem Alojza Ihana "raste iz malega, vsakdanjega, običajnega, kar je lahko tudi vsem drugim zmeraj na očeh, a tako kot on stvari ne gledajo in ne vidijo; pesnik jih ne le vidi, ampak skuša oživiti v neko novo resničnost, napisati o njih pesem". Tako je med drugim zapisal Tone Pavček leta 1995 ob izidu zbirke Južno dekle Alojza Ihana. Iz nje smo za Lirični utrinek izbrali pesem Partija šaha. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2016.
Pesem Alojza Ihana "raste iz malega, vsakdanjega, običajnega, kar je lahko tudi vsem drugim zmeraj na očeh, a tako kot on stvari ne gledajo in ne vidijo; pesnik jih ne le vidi, ampak skuša oživiti v neko novo resničnost, napisati o njih pesem". Tako je med drugim zapisal Tone Pavček leta 1995 ob izidu zbirke Južno dekle Alojza Ihana. Iz nje smo za Lirični utrinek izbrali pesem Partija šaha. Interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2016.
Poslušamo Trio za flavto, oboo in basso continuo v e-molu Georga Philippa Telemanna in Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna.
Poslušamo Trio za flavto, oboo in basso continuo v e-molu Georga Philippa Telemanna in Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna.
Poslušamo Fantazijo za kontrabas in klavir na teme iz Bellinijeve opere Mesečnica Giovannija Bottesinija, Koncertantno fantazijo v G-duru za klavir in orkester, op. 56 Petra Iljiča Čajkovskega ter Fantazijo za violončelo in orkester Julesa Masseneta.
Poslušamo Fantazijo za kontrabas in klavir na teme iz Bellinijeve opere Mesečnica Giovannija Bottesinija, Koncertantno fantazijo v G-duru za klavir in orkester, op. 56 Petra Iljiča Čajkovskega ter Fantazijo za violončelo in orkester Julesa Masseneta.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Irski pisatelj Bram Stoker, ki je živel med letoma 1847 in 1912, je najbolj znan po grozljivem romanu Drakula, izdanem leta 1897. Roman sestavljajo pisma, dnevniki, članki in drugi zapisi protagonistov romana, ki jih tu in tam dopolnjujejo izrezki iz časopisja. Dogajanje je postavljeno v Anglijo in Transilvanijo v 90. leta 19. stoletja. Stoker je z romanom v literaturo in popularno kulturo vpeljal lik grofa Drakule in tako pomembno zaznamoval žanr literarne in filmske grozljivke. Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe Drakulov povabljenec, ki jo je avtor vključil v prvotni rokopis, pozneje pa so jo založniki iz romana pogosto izrezali. V njej nastopa neimenovani angleški popotnik, ki se iz Münchna odpravi v Transilvanijo. Roman je v slovenščino prevedel Boris Verbič. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Staša Grahek, Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Skupno okraševanje novoletne jelke je lahko prisrčna komedija ali pa prava mala drama, prepredena s spomini in nenadzorovanimi čustvi dveh zakoncev v zrelih letih. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Igralca – Ljerka Belak in Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
Skupno okraševanje novoletne jelke je lahko prisrčna komedija ali pa prava mala drama, prepredena s spomini in nenadzorovanimi čustvi dveh zakoncev v zrelih letih. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Igralca – Ljerka Belak in Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
Netopir je najbolj priljubljena opereta Johanna Straussa. Uglasbeno zgodbo o vrsti prevar, preoblek in lažnih identitet družbe, ki zaživi šele, ko se stemni, vse skupaj pa se razreši šele ob zori, boste videli v izvedbi solistov in ansamblov Opere in baleta SNG Ljubljana. Nastopajo: Janez Hočevar - Rifle (Frosch), Milena Morača (Rozalinda), Karel Jerič (Eisenstein), Jurij Reja (Alfred), Dunja Spruk (Adela), Jaka Jeraša (Falke), Ferdinand Radovan (Frank), Jože Kores (Orlovski). Orkester in balet SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Igor Švara, koreograf Ivo Kosi. Režiser predstave Zvone Šedlbauer, TV-režiser Andrej Stojan.
Netopir je najbolj priljubljena opereta Johanna Straussa. Uglasbeno zgodbo o vrsti prevar, preoblek in lažnih identitet družbe, ki zaživi šele, ko se stemni, vse skupaj pa se razreši šele ob zori, boste videli v izvedbi solistov in ansamblov Opere in baleta SNG Ljubljana. Nastopajo: Janez Hočevar - Rifle (Frosch), Milena Morača (Rozalinda), Karel Jerič (Eisenstein), Jurij Reja (Alfred), Dunja Spruk (Adela), Jaka Jeraša (Falke), Ferdinand Radovan (Frank), Jože Kores (Orlovski). Orkester in balet SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Igor Švara, koreograf Ivo Kosi. Režiser predstave Zvone Šedlbauer, TV-režiser Andrej Stojan.
Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.
Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Gost oddaje je bil Steve James.
Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.
Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.
Nebrzdane ljubezenske strasti vodijo vdovo Pepito v tragičen konec - prvič na naših valovih.
Nebrzdane ljubezenske strasti vodijo vdovo Pepito v tragičen konec - prvič na naših valovih.
Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.
Cirkus je morda videti kot zabavišče, a življenje v njem teče tako kot zunaj – nepredvidljivo. Igralec Gregor Gruden, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto decembra 2025.
Sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Vile, škrati, nimfe, palčki, favni, zmaji, vilinci, pastirske ljubezni, stari miti in legende ter druga fantastična bitja v svetu glasbene umetnosti.
Sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero. Vile, škrati, nimfe, palčki, favni, zmaji, vilinci, pastirske ljubezni, stari miti in legende ter druga fantastična bitja v svetu glasbene umetnosti.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik.
»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik.
France Prešeren ni le naš največji pesnik; po novem je tudi glavni junak najnovejše slovenske kriminalke.
France Prešeren ni le naš največji pesnik; po novem je tudi glavni junak najnovejše slovenske kriminalke.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Oddajo Oddaljeni zvočni svetovi bomo še drugič po vrsti posvetili praznovanju. Slišali bomo različne primere praznovanj z vsega sveta, predvsem pa seveda plesno glasbo, ki praznovanja največkrat spremlja. V tokratni oddaji bomo slišali primere iz Evrope, Azije in arabskega sveta. Razlogi za praznovanje so po svetu res lahko različni, vendar pa sta ozračje in predvsem želja po dobrem skupna vsem.
Oddajo Oddaljeni zvočni svetovi bomo še drugič po vrsti posvetili praznovanju. Slišali bomo različne primere praznovanj z vsega sveta, predvsem pa seveda plesno glasbo, ki praznovanja največkrat spremlja. V tokratni oddaji bomo slišali primere iz Evrope, Azije in arabskega sveta. Razlogi za praznovanje so po svetu res lahko različni, vendar pa sta ozračje in predvsem želja po dobrem skupna vsem.
Akademska slikarka Cita Potokar se je rodila 28. novembra leta 1915, umrla je leta 1993, deset let prej pa je na prošnjo tedanjega urednika Cirila Stanija pred mikrofonom našega radia razmišljala o svojem življenju in delu. Cita Potokar je bila vsestransko ustvarjalna, pisala je tudi pesmi, eno poslušamo v oddaji, že od ranih let pa sta jo zanimali predvsem risba in slika. Sama je povedala: ''Risala sem neznansko rada, risalni blok je bil pripet na moja oblačila.''
Akademska slikarka Cita Potokar se je rodila 28. novembra leta 1915, umrla je leta 1993, deset let prej pa je na prošnjo tedanjega urednika Cirila Stanija pred mikrofonom našega radia razmišljala o svojem življenju in delu. Cita Potokar je bila vsestransko ustvarjalna, pisala je tudi pesmi, eno poslušamo v oddaji, že od ranih let pa sta jo zanimali predvsem risba in slika. Sama je povedala: ''Risala sem neznansko rada, risalni blok je bil pripet na moja oblačila.''
Predstavljamo fenomen znamenitega Mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, v katerem so prepevali revni otroci iz rudarskih družin. V tridesetih letih 20. stoletja je zbor pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Avgusta Šuligoja osvajal evropske glasbene odre, med drugim je navdušil v Beogradu, na Dunaju in v Pragi, leta 1938 pa je nastopil v prvem neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana v Severno Ameriko. Prenos je šel prek Ženeve in Londona, prenašalo ga je 110 ameriških radijskih postaj, po nekaterih podatkih so ga spremljali trije milijoni poslušalcev. V arhivu Radia Slovenija hranimo posnetek z odlomki tega prenosa in to je tudi edini ohranjeni tonski posnetek petja Trboveljskega slavčka.
Predstavljamo fenomen znamenitega Mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, v katerem so prepevali revni otroci iz rudarskih družin. V tridesetih letih 20. stoletja je zbor pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Avgusta Šuligoja osvajal evropske glasbene odre, med drugim je navdušil v Beogradu, na Dunaju in v Pragi, leta 1938 pa je nastopil v prvem neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana v Severno Ameriko. Prenos je šel prek Ženeve in Londona, prenašalo ga je 110 ameriških radijskih postaj, po nekaterih podatkih so ga spremljali trije milijoni poslušalcev. V arhivu Radia Slovenija hranimo posnetek z odlomki tega prenosa in to je tudi edini ohranjeni tonski posnetek petja Trboveljskega slavčka.
Božični in novoletni prazniki se končujejo, še malo in v življenje se bo vrnila vsakdanjost. Za nekaj minut se bomo vseeno vrnili k praznovanju in novoletnemu koncertu Dunajskih filharmonikov, ki vsako leto pritegne več milijonov poslušalcev in gledalcev k radijskim in televizijskim sprejemnikom. Objavljamo odlomek iz knjige angleškega pisatelja Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi (leta 2021 je izšla pri Cankarjevi založbi). V njem avtor, novinar z doktoratom iz zgodovine arhitekture, strokovnjak za Plečnika, nekdanji hornist ljubljanske Opere ter v letih padca Berlinskega zidu dopisnik Timesa piše o dunajskem glasbenem svetu in enem najznamenitejših svetovnih orkestrov, Dunajskih filharmonikih. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, tonska mojstra Vladimir Jovanović in Maks Pust.
Božični in novoletni prazniki se končujejo, še malo in v življenje se bo vrnila vsakdanjost. Za nekaj minut se bomo vseeno vrnili k praznovanju in novoletnemu koncertu Dunajskih filharmonikov, ki vsako leto pritegne več milijonov poslušalcev in gledalcev k radijskim in televizijskim sprejemnikom. Objavljamo odlomek iz knjige angleškega pisatelja Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi (leta 2021 je izšla pri Cankarjevi založbi). V njem avtor, novinar z doktoratom iz zgodovine arhitekture, strokovnjak za Plečnika, nekdanji hornist ljubljanske Opere ter v letih padca Berlinskega zidu dopisnik Timesa piše o dunajskem glasbenem svetu in enem najznamenitejših svetovnih orkestrov, Dunajskih filharmonikih. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, tonska mojstra Vladimir Jovanović in Maks Pust.