Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Nagrajeni nemški pianist Martin Helmchen je 6. avgusta debitiral pri Simfoničnem orkestru BBC-ja kot solist v Brahmsovem drugem klavirskem koncertu, obsežnem delu, polnem nenadnih nihanj razpoloženja in tehničnih zahtev. Poznoromantični duh in velikodušni obseg koncerta najdeta odmev v Simfoniji v fis-molu Dore Pejačević, ki je bogato notirana simfonija in blesti s trobili. Delo, nastalo med prvo svetovno vojno, ko je skladateljica delala kot medicinska sestra, je doživelo premiero na letošnjem festivalu Proms v Londonu pod vodstvom Sakarija Orama.
Nagrajeni nemški pianist Martin Helmchen je 6. avgusta debitiral pri Simfoničnem orkestru BBC-ja kot solist v Brahmsovem drugem klavirskem koncertu, obsežnem delu, polnem nenadnih nihanj razpoloženja in tehničnih zahtev. Poznoromantični duh in velikodušni obseg koncerta najdeta odmev v Simfoniji v fis-molu Dore Pejačević, ki je bogato notirana simfonija in blesti s trobili. Delo, nastalo med prvo svetovno vojno, ko je skladateljica delala kot medicinska sestra, je doživelo premiero na letošnjem festivalu Proms v Londonu pod vodstvom Sakarija Orama.
Tržaški pisatelj in alpinist Igor Škamperle je predavatelj sociologije kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov esej Pajkov svet je izšel v reviji Sodobnost leta 2012. ''Zanimivo vprašanje: lahko kupimo tudi nedeljo? Seveda jo lahko, toda treba je prav tako priznati, da so objekti v kiberprostoru nadomestki, navidezni ali, bolje rečeno, nove vrste pojavi, ki ukinjajo mejo med naravnim in nenaravnim ter spreminjajo našo percepcijo in svet. Ob tradicionalnem pojmu zamišljenega idealnega neprostora, ki mu pravimo utopija, danes nastaja nova razsežnost, ki ji lahko rečemo ukronia. Zunajčasni oziroma nekronološki časni prostor hipnega zdaj. Ta ukinja diahrono časno lestvico in ob pomoči neselektivne mreže tudi globinsko časovno perspektivo. S tem se izgublja, to je veliko hujši problem, ne le za nas, ampak za vse evropske narode, zgodovinski spomin. Zanimivo, v celotnem homerskem svetu in Odiseji se kot glavna nevarnost, ki človeku grozi, da bo poražen ali se bo pogubil, pojavlja nevarnost pozabe. Tudi v drugih duhovnih in kulturnih izročilih je pozaba glede svoje poti nad identiteto in nalogo, ki me spremlja, ena glavnih skušnjav in nevarnosti. Odisej, ujet pri nimfi Kalipso na otoku Ogigija, sedem let ni pozabil, da mora domov. Pa mu je lepa nimfa ponujala celo nesmrtnost.'' Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Mazurke št. 32 v cis-molu Frederica Chopina v izvedbi pianista Charlesa Rosna. Tonska mojstrica eseja je Mirta Berlan, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.
Tržaški pisatelj in alpinist Igor Škamperle je predavatelj sociologije kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov esej Pajkov svet je izšel v reviji Sodobnost leta 2012. ''Zanimivo vprašanje: lahko kupimo tudi nedeljo? Seveda jo lahko, toda treba je prav tako priznati, da so objekti v kiberprostoru nadomestki, navidezni ali, bolje rečeno, nove vrste pojavi, ki ukinjajo mejo med naravnim in nenaravnim ter spreminjajo našo percepcijo in svet. Ob tradicionalnem pojmu zamišljenega idealnega neprostora, ki mu pravimo utopija, danes nastaja nova razsežnost, ki ji lahko rečemo ukronia. Zunajčasni oziroma nekronološki časni prostor hipnega zdaj. Ta ukinja diahrono časno lestvico in ob pomoči neselektivne mreže tudi globinsko časovno perspektivo. S tem se izgublja, to je veliko hujši problem, ne le za nas, ampak za vse evropske narode, zgodovinski spomin. Zanimivo, v celotnem homerskem svetu in Odiseji se kot glavna nevarnost, ki človeku grozi, da bo poražen ali se bo pogubil, pojavlja nevarnost pozabe. Tudi v drugih duhovnih in kulturnih izročilih je pozaba glede svoje poti nad identiteto in nalogo, ki me spremlja, ena glavnih skušnjav in nevarnosti. Odisej, ujet pri nimfi Kalipso na otoku Ogigija, sedem let ni pozabil, da mora domov. Pa mu je lepa nimfa ponujala celo nesmrtnost.'' Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Mazurke št. 32 v cis-molu Frederica Chopina v izvedbi pianista Charlesa Rosna. Tonska mojstrica eseja je Mirta Berlan, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju uporabil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju uporabil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023.
Alja Predan Romanje v rime; Matjaž Pikalo: Ljubezen, znanost jarma; Marko Elsner Grošelj: Predano srce, Pišem Margot, Razgovor z ljubljenim, Modra soba, Preostanek sveta; Mira Furlan: Imej me rajši kot vse na svetu. Recenzije so napisali Ifigenija Simonović, Jože Štucin, Majda Travnik in Urban Tarman.
Alja Predan Romanje v rime; Matjaž Pikalo: Ljubezen, znanost jarma; Marko Elsner Grošelj: Predano srce, Pišem Margot, Razgovor z ljubljenim, Modra soba, Preostanek sveta; Mira Furlan: Imej me rajši kot vse na svetu. Recenzije so napisali Ifigenija Simonović, Jože Štucin, Majda Travnik in Urban Tarman.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
V SNG Nova Gorica so v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc pripravili uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki se naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na leta 2021 izšli strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča, temelječ na Finžgarjevem romanu. Predstave v Novi Gorici tečejo že od premiere 30. novembra, ljubljanska in mariborska premiera pa bosta sledili 18. decembra oziroma 19. januarja.
V SNG Nova Gorica so v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc pripravili uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki se naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na leta 2021 izšli strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča, temelječ na Finžgarjevem romanu. Predstave v Novi Gorici tečejo že od premiere 30. novembra, ljubljanska in mariborska premiera pa bosta sledili 18. decembra oziroma 19. januarja.
Mala mlada glasba je naslov koncerta, ki je bil izveden 28. maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Gre za več koncertov v okviru iniciative Glasba mladih, ki smo jo podrobno predstavili v eni izmed prejšnjih oddaj Nove glasbene generacije, ko smo tudi poslušali posnetke z različnih koncertov, izvedenih v okviru te iniciative. Tokrat se bomo posvetili enemu, torej koncertu Mala mlada glasba, ki so ga pripravili mladi glasbeniki in na njem tudi nastopili ter izvajali dela mladih skladateljev – tistih, ki se na naših koncertnih odrih po večini šele uveljavljajo. Nastopajoči so bili: flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak. Danes bomo poslušali dela Tilna Slakana, Matica Petka, Jurija Mušiča in Leona Firšta, prihodnji teden pa nas čaka še glasba Blaža Pirnata, Lucia Žganca, Lare Oprešnik in Lana Podletnika Ašiča.
Mala mlada glasba je naslov koncerta, ki je bil izveden 28. maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Gre za več koncertov v okviru iniciative Glasba mladih, ki smo jo podrobno predstavili v eni izmed prejšnjih oddaj Nove glasbene generacije, ko smo tudi poslušali posnetke z različnih koncertov, izvedenih v okviru te iniciative. Tokrat se bomo posvetili enemu, torej koncertu Mala mlada glasba, ki so ga pripravili mladi glasbeniki in na njem tudi nastopili ter izvajali dela mladih skladateljev – tistih, ki se na naših koncertnih odrih po večini šele uveljavljajo. Nastopajoči so bili: flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak. Danes bomo poslušali dela Tilna Slakana, Matica Petka, Jurija Mušiča in Leona Firšta, prihodnji teden pa nas čaka še glasba Blaža Pirnata, Lucia Žganca, Lare Oprešnik in Lana Podletnika Ašiča.
Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.
Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.
Prišli smo do konca sklopa oddaj, v katerem v celoti predstavljamo koncertni posnetek Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom znamenitega holandskega skladatelja, aranžerja, dirigenta in pozavnista Johana de Meija. Danes bomo predvajali še dve de Meijevi skladbi, ki pa sta bili zaigrani čisto na začetku koncertnega večera. Tega so uvedli Odmevi iz svetega Marka, ki so znova glasbeni hommage, le da tokrat še enemu izmed zelo priljubljenih skladateljev z de Meijevega seznama – Giovanniju Gabrieliju. Skladba ni bila le posvetilo glede same zvočne tematike, ampak je s postavitvijo antifoničnih trobilskih ansamblov po stranskih balkonih dobesedno poustvarila take zvočne razmere, kot jih je s pridom izkoriščal sam Gabrieli na številnih stranskih korih slovite beneške stolnice. Druga skladba na sporedu koncerta, Elegija in scherzo, je bila zložena ob 150. obletnici rojstva Sergeja Rahmaninova, ki prav tako visoko kotira na de Meijevem seznamu, posvečena pa je bila solistu tega večera – japonskemu violončelistu in dirigentu Yukiju Itu.
Prišli smo do konca sklopa oddaj, v katerem v celoti predstavljamo koncertni posnetek Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom znamenitega holandskega skladatelja, aranžerja, dirigenta in pozavnista Johana de Meija. Danes bomo predvajali še dve de Meijevi skladbi, ki pa sta bili zaigrani čisto na začetku koncertnega večera. Tega so uvedli Odmevi iz svetega Marka, ki so znova glasbeni hommage, le da tokrat še enemu izmed zelo priljubljenih skladateljev z de Meijevega seznama – Giovanniju Gabrieliju. Skladba ni bila le posvetilo glede same zvočne tematike, ampak je s postavitvijo antifoničnih trobilskih ansamblov po stranskih balkonih dobesedno poustvarila take zvočne razmere, kot jih je s pridom izkoriščal sam Gabrieli na številnih stranskih korih slovite beneške stolnice. Druga skladba na sporedu koncerta, Elegija in scherzo, je bila zložena ob 150. obletnici rojstva Sergeja Rahmaninova, ki prav tako visoko kotira na de Meijevem seznamu, posvečena pa je bila solistu tega večera – japonskemu violončelistu in dirigentu Yukiju Itu.
Knjiga Planinske založbe, ki jo je ob 130. obletnici Planinske zveze Slovenije napisal urednik za planinsko zgodovino pri Planinskem vestniku Dušan Škodič, osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.
Knjiga Planinske založbe, ki jo je ob 130. obletnici Planinske zveze Slovenije napisal urednik za planinsko zgodovino pri Planinskem vestniku Dušan Škodič, osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru v živo z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah in še čem, med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali pa se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta v oddaji tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Nikar ne zamudite.
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru v živo z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah in še čem, med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali pa se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta v oddaji tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Nikar ne zamudite.
Ansambel flavtistk vodi Renata Penezić, diplomantka študija flavte na ljubljanski akademiji za glasbo. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo Zagrebškemu ansamblu flavt, ki so ga ustanovili leta 2012, v njem pa igrajo uveljavljene hrvaške flavtistke. Zasedbo sestavlja kvartet flavt, ki se lahko razširi glede na sporede in želje skladateljev, vodi pa jo flavtistka Renata Penezić, ki je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Repertoar ansambla obsega skladbe iz baročnega in klasicističnega obdobja, največ pa je skladb 20. in 21. stoletja ter novih, ki so nastale prav za ta ansambel. V sodobnih skladbah flavtistke raziskujejo flavto z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami igranja na različne flavte, kot so piccolo in koncertna flavta ter altovska in basovska flavta. Poslušali boste skladbe Flute Session/Učna ura za flavto Petra Obradovića, Suito za sedem flavt Ivana Josipa Skenderja in Šest sladkosti Marina Rabadana. Poslušajte še pogovor s flavtistko Renato Penezić, ki je glasbeni vodja ansambla.
Ansambel flavtistk vodi Renata Penezić, diplomantka študija flavte na ljubljanski akademiji za glasbo. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo Zagrebškemu ansamblu flavt, ki so ga ustanovili leta 2012, v njem pa igrajo uveljavljene hrvaške flavtistke. Zasedbo sestavlja kvartet flavt, ki se lahko razširi glede na sporede in želje skladateljev, vodi pa jo flavtistka Renata Penezić, ki je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Repertoar ansambla obsega skladbe iz baročnega in klasicističnega obdobja, največ pa je skladb 20. in 21. stoletja ter novih, ki so nastale prav za ta ansambel. V sodobnih skladbah flavtistke raziskujejo flavto z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami igranja na različne flavte, kot so piccolo in koncertna flavta ter altovska in basovska flavta. Poslušali boste skladbe Flute Session/Učna ura za flavto Petra Obradovića, Suito za sedem flavt Ivana Josipa Skenderja in Šest sladkosti Marina Rabadana. Poslušajte še pogovor s flavtistko Renato Penezić, ki je glasbeni vodja ansambla.
Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas
Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas
Danes boste poslušali skladbe v izvedbi velikih jazzovskih sestavov - tako profesionalnih ko tudi amaterskih.
Danes boste poslušali skladbe v izvedbi velikih jazzovskih sestavov - tako profesionalnih ko tudi amaterskih.
Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja izvirnika, temveč zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je v svoji končni podobi potem popolnoma izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najbolj ključni del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji bomo predstavili simfonična dela Randalla Thompsona.
Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja izvirnika, temveč zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je v svoji končni podobi potem popolnoma izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najbolj ključni del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji bomo predstavili simfonična dela Randalla Thompsona.
Na sporedu: samospev Sprehod v zimi Marija Kogoja, Zimska pravljica Marijana Vodopivca, Andante za rog in klavir, op. posth. Richarda Straussa, Simfonija št. 1 v g-molu, op. 13, Zimske sanje, Petra Iljiča Čajkovskega, Klavirski trio v F-duru, op. 42 Nielsa Wilhelma Gadeja, Suita v starem slogu za godalni orkester Cirila Krena in Sonata za trobento in klavir Jeana Hubeauja.
Na sporedu: samospev Sprehod v zimi Marija Kogoja, Zimska pravljica Marijana Vodopivca, Andante za rog in klavir, op. posth. Richarda Straussa, Simfonija št. 1 v g-molu, op. 13, Zimske sanje, Petra Iljiča Čajkovskega, Klavirski trio v F-duru, op. 42 Nielsa Wilhelma Gadeja, Suita v starem slogu za godalni orkester Cirila Krena in Sonata za trobento in klavir Jeana Hubeauja.
Mariborska pesnica, prevajalka in Prešernova nagrajenka za leto 2024 Erika Vouk (roj. l. 1941) je izdala devet samostojnih pesniških zbirk in je že več deset let v vrhu slovenske poezije. Njeno poezijo zaznamujeta predvsem rahločutna, prefinjena govorica in bivanjska izkušnja. To velja tudi za njeno pesem Pokrajina, ki v njej živiš iz pesniške zbirke Album (iz l. 2003). Interpretirala jo bo Barbara Žefran.
Mariborska pesnica, prevajalka in Prešernova nagrajenka za leto 2024 Erika Vouk (roj. l. 1941) je izdala devet samostojnih pesniških zbirk in je že več deset let v vrhu slovenske poezije. Njeno poezijo zaznamujeta predvsem rahločutna, prefinjena govorica in bivanjska izkušnja. To velja tudi za njeno pesem Pokrajina, ki v njej živiš iz pesniške zbirke Album (iz l. 2003). Interpretirala jo bo Barbara Žefran.
Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji. Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju
Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji. Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju
Na sporedu bosta Romanca za godala v Es-duru, op. 11 Geralda Finzija in Sonata za violino in klavir v fis-molu, op. 20 Juliusa Röntgena.
Na sporedu bosta Romanca za godala v Es-duru, op. 11 Geralda Finzija in Sonata za violino in klavir v fis-molu, op. 20 Juliusa Röntgena.
Na sporedu bodo ljubezenska pesem iz madridskega rokopisa Cancionero de Palacio Gabriela Mene, Suita starih španskih plesov Gasparja Sanza, Koncert za flavto, godala in basso continuo št. 5 v G-duru, op. 6 Carla Friedricha Abla in Sonata za inštrument s tipkami št. 35 v As-duru, Hoboken XVI/43 Josepha Haydna.
Na sporedu bodo ljubezenska pesem iz madridskega rokopisa Cancionero de Palacio Gabriela Mene, Suita starih španskih plesov Gasparja Sanza, Koncert za flavto, godala in basso continuo št. 5 v G-duru, op. 6 Carla Friedricha Abla in Sonata za inštrument s tipkami št. 35 v As-duru, Hoboken XVI/43 Josepha Haydna.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
So naši prostori naše odslikave, tudi če so si čisto podobni? Ali celo, če jih nič ne spreminjamo, ko se vanje vselimo? Tako se med drugim sprašuje slovenski pesnik Marko Matičetov v novem ciklu svojih pesmi V notranjosti hiš so ljudje. Kot bomo slišali, hiše lahko celo spregovorijo – in ne samo hiše, tudi zobje. Marko Matičetov tudi tokrat v pesmih druži drobne vzgibe svoje notranjosti z igrivostjo in humorjem. Igralec: Željko Hrs, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2023.
So naši prostori naše odslikave, tudi če so si čisto podobni? Ali celo, če jih nič ne spreminjamo, ko se vanje vselimo? Tako se med drugim sprašuje slovenski pesnik Marko Matičetov v novem ciklu svojih pesmi V notranjosti hiš so ljudje. Kot bomo slišali, hiše lahko celo spregovorijo – in ne samo hiše, tudi zobje. Marko Matičetov tudi tokrat v pesmih druži drobne vzgibe svoje notranjosti z igrivostjo in humorjem. Igralec: Željko Hrs, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2023.
V tokratni oddaji bo v skladbi katalonskega skladatelja Beneta Casablancasa zazvenelo likovno delo ameriškega abstraktnega slikarja latvijskega rodu Marka Rothka.
V tokratni oddaji bo v skladbi katalonskega skladatelja Beneta Casablancasa zazvenelo likovno delo ameriškega abstraktnega slikarja latvijskega rodu Marka Rothka.
V Literarnem portretu bomo predstavili ameriško pisateljico Flannery O'Connor (rojena je bila l. 1925, umrla pa je l. 1964). Je ena najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega Juga. Umrla je mlada, a za seboj je pustila zelo izbran literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je z izbranimi literarnimi odlomki oblikovala Lea Flis. Avtorica literarnega dela je Mary Flannery O´Connor, avtorica prevoda in oddaje Lea Flis, režiser Alen Jelen, bralec Renato Horvat, Interpretka Polona Juh, interpret Karel Brišnik, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2009.
V Literarnem portretu bomo predstavili ameriško pisateljico Flannery O'Connor (rojena je bila l. 1925, umrla pa je l. 1964). Je ena najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega Juga. Umrla je mlada, a za seboj je pustila zelo izbran literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je z izbranimi literarnimi odlomki oblikovala Lea Flis. Avtorica literarnega dela je Mary Flannery O´Connor, avtorica prevoda in oddaje Lea Flis, režiser Alen Jelen, bralec Renato Horvat, Interpretka Polona Juh, interpret Karel Brišnik, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2009.
Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.
Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, NY salse, glasbe s Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, NY salse, glasbe s Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Pisatelj, pesnik, prevajalec Lev Detela se je rodil leta 1939 v Mariboru, otroštvo je preživel v Središču ob Dravi, v Ljubljani pa maturiral. Nato je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino, leta 1960 je odšel na Dunaj in tam študij nadaljeval. Od leta 1971 je svobodni pisatelji in publicist in prejemnik več literarnih nagrad. Odlomki iz dnevnika Sprehodi s Pajčolančkom so nastajali med letoma 1996 in 1998. Pajčolanček je vzdevek avtorjevega vnuka. Igralci: Slavko Cerjak, Zvone Hribar, Radko Polič - Rac, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, režiser: Igor Likar, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1999.
Pisatelj, pesnik, prevajalec Lev Detela se je rodil leta 1939 v Mariboru, otroštvo je preživel v Središču ob Dravi, v Ljubljani pa maturiral. Nato je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino, leta 1960 je odšel na Dunaj in tam študij nadaljeval. Od leta 1971 je svobodni pisatelji in publicist in prejemnik več literarnih nagrad. Odlomki iz dnevnika Sprehodi s Pajčolančkom so nastajali med letoma 1996 in 1998. Pajčolanček je vzdevek avtorjevega vnuka. Igralci: Slavko Cerjak, Zvone Hribar, Radko Polič - Rac, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, režiser: Igor Likar, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1999.
Letos mineva 80 let od smrti Paula Hindemitha, skladatelja, ki je del svojega opusa namenil tudi orglam. Za njegova orgelska dela so značilne menjave homofonih delov s polifonimi, ki so pogosto kanonični ali fugirani, pa tudi jedrnata tematika, pri kateri so v ospredju jasno oblikovane sekvence ter ritem. Tudi sicer so vsa njegova orgelska dela zamišljena v določenih glasbenih oblikah, harmonsko pa se gibljejo v mejah razširjene tonalnosti.
Letos mineva 80 let od smrti Paula Hindemitha, skladatelja, ki je del svojega opusa namenil tudi orglam. Za njegova orgelska dela so značilne menjave homofonih delov s polifonimi, ki so pogosto kanonični ali fugirani, pa tudi jedrnata tematika, pri kateri so v ospredju jasno oblikovane sekvence ter ritem. Tudi sicer so vsa njegova orgelska dela zamišljena v določenih glasbenih oblikah, harmonsko pa se gibljejo v mejah razširjene tonalnosti.
premiera: Slovensko mladinsko gledališče, 9. december 2023 Radio Slovenija, informativne oddaje, 10. december 2023 V Slovenskem mladinskem gledališču je bila sinoči premiera predstave Argonavti, ki je nastala po navdihu istoimenske knjige Maggie Nelson in besedilu, katerega avtor je dramaturg Tomasz Śpiewak. Predstavo z odličnimi, močno angažiranimi, osmimi igralskimi kreacijami, katerih liki so upodobljeni tudi na podlagi pripovedi anonimnih sogovornic in sogovornikov v Sloveniji, je režiral Michał Borczuch. Več Magda Tušar: ZASEDBA Mark Jacob Cavazza Damjana Černe Daša Doberšek Voranc Mandić Vlad Novak Ivan Peternelj Draga Potočnjak Matija Vastl USTVARJALCI Dramaturgija: Tomasz Śpiewak Prevod izhodiščnega gradiva: Tatjana Jamnik Scenografija in kostumografija: Dorota Nawrot Koreografija: Dragana Alfirević Glasba: Bartosz Dziadosz Oblikovanje zvoka: Bartosz Dziadosz, Sven Horvat Oblikovanje svetlobe: Robert Mleczko Oblikovanje videa: Dušan Ojdanič Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Asistent režije: Bor Ravbar Vodja predstave: Urša Červ
premiera: Slovensko mladinsko gledališče, 9. december 2023 Radio Slovenija, informativne oddaje, 10. december 2023 V Slovenskem mladinskem gledališču je bila sinoči premiera predstave Argonavti, ki je nastala po navdihu istoimenske knjige Maggie Nelson in besedilu, katerega avtor je dramaturg Tomasz Śpiewak. Predstavo z odličnimi, močno angažiranimi, osmimi igralskimi kreacijami, katerih liki so upodobljeni tudi na podlagi pripovedi anonimnih sogovornic in sogovornikov v Sloveniji, je režiral Michał Borczuch. Več Magda Tušar: ZASEDBA Mark Jacob Cavazza Damjana Černe Daša Doberšek Voranc Mandić Vlad Novak Ivan Peternelj Draga Potočnjak Matija Vastl USTVARJALCI Dramaturgija: Tomasz Śpiewak Prevod izhodiščnega gradiva: Tatjana Jamnik Scenografija in kostumografija: Dorota Nawrot Koreografija: Dragana Alfirević Glasba: Bartosz Dziadosz Oblikovanje zvoka: Bartosz Dziadosz, Sven Horvat Oblikovanje svetlobe: Robert Mleczko Oblikovanje videa: Dušan Ojdanič Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Asistent režije: Bor Ravbar Vodja predstave: Urša Červ
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil izveden 17. marca letos v Kupolasti dvorani mestne hiše v Hannovru. Tam je v sklopu Brahmsovega festivala nastopil Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom svojega šefa dirigenta Andrewa Manzeja, ki to priznano nemško simfonično zasedbo vodi že desetletje. V prvi točki sporeda – Brahmsovem Dvojnem koncertu za violino in violončelo – sta kot solista nastopila violinist Christian Tetzlaff in njegova sestra, violončelistka Tanja Tetzlaff. Program je dopolnila 1. simfonija Johannesa Brahmsa, ki je prav s tem delom utrl pot nadaljnjemu razvoju simfoničnega žanra.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil izveden 17. marca letos v Kupolasti dvorani mestne hiše v Hannovru. Tam je v sklopu Brahmsovega festivala nastopil Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom svojega šefa dirigenta Andrewa Manzeja, ki to priznano nemško simfonično zasedbo vodi že desetletje. V prvi točki sporeda – Brahmsovem Dvojnem koncertu za violino in violončelo – sta kot solista nastopila violinist Christian Tetzlaff in njegova sestra, violončelistka Tanja Tetzlaff. Program je dopolnila 1. simfonija Johannesa Brahmsa, ki je prav s tem delom utrl pot nadaljnjemu razvoju simfoničnega žanra.
in odlomki R. Straussa, Brittna, Gounoda, Offenbacha, Mozarta, Garcíje, Glucka, Christiana Bacha, Orlandinija in Rossinija.
in odlomki R. Straussa, Brittna, Gounoda, Offenbacha, Mozarta, Garcíje, Glucka, Christiana Bacha, Orlandinija in Rossinija.
Na zavihu knjige Kafkova juha beremo: »Naj vas zanima Kafka ali juha, to je knjiga za sladokusce. A to ni mišljeno kot fraza, pa tudi sladokusci niso mišljeni v prenesenem pomenu. Kaj šele literarni.« Kuharsko-literarno hahljanje ob receptih, napisanih v slogu in obliki znamenitih pisateljic in pisateljev svetovne književnosti. Prevedel Miha Avanzzo, interpretial Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija leta 2023.
Na zavihu knjige Kafkova juha beremo: »Naj vas zanima Kafka ali juha, to je knjiga za sladokusce. A to ni mišljeno kot fraza, pa tudi sladokusci niso mišljeni v prenesenem pomenu. Kaj šele literarni.« Kuharsko-literarno hahljanje ob receptih, napisanih v slogu in obliki znamenitih pisateljic in pisateljev svetovne književnosti. Prevedel Miha Avanzzo, interpretial Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija leta 2023.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Orkester Severnonemškega radia je pod dirigentskim vodstvom Alana Gilberta 28. novembra nastopil v dvorani Suntory v Tokiu na Japonskem. Na sporedu koncerta sta bila Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15 in Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa. Kot solist je nastopil japonski pianist Kjohei Sorita.
Orkester Severnonemškega radia je pod dirigentskim vodstvom Alana Gilberta 28. novembra nastopil v dvorani Suntory v Tokiu na Japonskem. Na sporedu koncerta sta bila Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15 in Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa. Kot solist je nastopil japonski pianist Kjohei Sorita.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriška pesnica Emily Dickinson (rodila se je leta 1830, umrla pa leta 1886) sodi v vrh ameriške poezije 19. stoletja. Za njenega življenja je bila objavljena le peščica njenih pesmi, nobena z njenim pravim imenom. Pisala je ponoči, za to je potrebovala privolitev svojega očeta. Skupno je napisala več kot 1800 pesmi. Poslušajmo eno izmed njih, njen naslov je Mraku se privadimo. Prevedel jo je slovenski pesnik in prevajalec Mart Ogen, leta 2002, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.
Ameriška pesnica Emily Dickinson (rodila se je leta 1830, umrla pa leta 1886) sodi v vrh ameriške poezije 19. stoletja. Za njenega življenja je bila objavljena le peščica njenih pesmi, nobena z njenim pravim imenom. Pisala je ponoči, za to je potrebovala privolitev svojega očeta. Skupno je napisala več kot 1800 pesmi. Poslušajmo eno izmed njih, njen naslov je Mraku se privadimo. Prevedel jo je slovenski pesnik in prevajalec Mart Ogen, leta 2002, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
24. novembra je minilo 80 let od smrti pesnika Franceta Balantiča. Umrl je pri dvaindvajsetih letih, ko je partizanska brigada napadla postojanko vaških straž v Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Balantič je začel poezijo pisati že kot osnovnošolec. V njej je tematiziral eksistencialna vprašanja, pogosto jih spremlja slutnja smrti, drugi izraziti pol njegove pesniške ustvarjalnosti pa pomenita erotična in ljubezenska poezija. Danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov. Avtor literarnega dela: France Balantič, režiser: Alen Jelen, interpret: Matej Puc, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Zoran Crnkovič, urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin, produkcija leta 2010.
24. novembra je minilo 80 let od smrti pesnika Franceta Balantiča. Umrl je pri dvaindvajsetih letih, ko je partizanska brigada napadla postojanko vaških straž v Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Balantič je začel poezijo pisati že kot osnovnošolec. V njej je tematiziral eksistencialna vprašanja, pogosto jih spremlja slutnja smrti, drugi izraziti pol njegove pesniške ustvarjalnosti pa pomenita erotična in ljubezenska poezija. Danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov. Avtor literarnega dela: France Balantič, režiser: Alen Jelen, interpret: Matej Puc, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Zoran Crnkovič, urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin, produkcija leta 2010.
Tri otroke, najstnike, ujamemo v trenutku, ko njihovo življenje prinaša več vprašanj in dilem kot rešitev. Socialni in zdravstveni položaj zaradi mamine hude bolezni ne pomeni le omejitve poklicnih in življenjskih perspektiv otrok, temveč razkrije tudi njihove eksistenčne težave in njihovo posledico, eksistencialno stisko, ki kaže kruto realnost sedanjega trenutka v družbi. Režiser je Klemen Markovčič. Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Fonetičarka in jezikovna redaktorica besedila: Mateja Juričan Izvajalci glasbe: Siddharta Saro igra Ajda Smrekar, Blaž je Filip Samobor, Matej – Gašper Rojc. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015.
Tri otroke, najstnike, ujamemo v trenutku, ko njihovo življenje prinaša več vprašanj in dilem kot rešitev. Socialni in zdravstveni položaj zaradi mamine hude bolezni ne pomeni le omejitve poklicnih in življenjskih perspektiv otrok, temveč razkrije tudi njihove eksistenčne težave in njihovo posledico, eksistencialno stisko, ki kaže kruto realnost sedanjega trenutka v družbi. Režiser je Klemen Markovčič. Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Fonetičarka in jezikovna redaktorica besedila: Mateja Juričan Izvajalci glasbe: Siddharta Saro igra Ajda Smrekar, Blaž je Filip Samobor, Matej – Gašper Rojc. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015.
