Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.
Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V ljubljanskem Centru Rog spremljamo iztekajoče se prve mednarodne RogDizajnDneve, na katerih mlade oblikovalke in oblikovalci iščejo odgovore na izzive trajnostnega oblikovanja za potrebe sodobne družbe. V Galeriji sodobne umetnosti Celje smo si ogledali fotografsko razstavo Gorana Bertoka Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, v Galeriji in muzeju Lendava pa razstavo del 51. in 52. mednarodne likovne kolonije odlivanja v bron. Ne bomo pozabili niti na Evropsko prestolnico kulture.
V ljubljanskem Centru Rog spremljamo iztekajoče se prve mednarodne RogDizajnDneve, na katerih mlade oblikovalke in oblikovalci iščejo odgovore na izzive trajnostnega oblikovanja za potrebe sodobne družbe. V Galeriji sodobne umetnosti Celje smo si ogledali fotografsko razstavo Gorana Bertoka Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, v Galeriji in muzeju Lendava pa razstavo del 51. in 52. mednarodne likovne kolonije odlivanja v bron. Ne bomo pozabili niti na Evropsko prestolnico kulture.
Ameriška pisateljica Harper Lee (1926–2016) je leta 1960 zaslovela z romanom Če ubiješ oponaševalca in zanj leto dni pozneje zasluženo dobila Pulitzerjevo nagrado. Po romanu je leta 1962 Robert Mulligan režiral istoimensko zimzeleno dramo z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi; ta je za vlogo načelnega odvetnika in zrelega očeta prav tako zasluženo dobil oskarja. Pisateljica pa je že leta 1957 napisala roman Pojdi, postavi stražarja o rasnem vprašanju na ameriškem Jugu. Roman je izšel šele leta 2015, le leto dni pozneje pa je pri Mladinski knjigi že izšel slovenski prevod Polone Glavan. V tem manj znanem romanu, ki se dogaja dvajset let po dogodkih v slavnem romanu, odvetnikova hči opazuje očeta in opazi podrobnost, ki jo vznemiri. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Špela Kravogel, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Ameriška pisateljica Harper Lee (1926–2016) je leta 1960 zaslovela z romanom Če ubiješ oponaševalca in zanj leto dni pozneje zasluženo dobila Pulitzerjevo nagrado. Po romanu je leta 1962 Robert Mulligan režiral istoimensko zimzeleno dramo z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi; ta je za vlogo načelnega odvetnika in zrelega očeta prav tako zasluženo dobil oskarja. Pisateljica pa je že leta 1957 napisala roman Pojdi, postavi stražarja o rasnem vprašanju na ameriškem Jugu. Roman je izšel šele leta 2015, le leto dni pozneje pa je pri Mladinski knjigi že izšel slovenski prevod Polone Glavan. V tem manj znanem romanu, ki se dogaja dvajset let po dogodkih v slavnem romanu, odvetnikova hči opazuje očeta in opazi podrobnost, ki jo vznemiri. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Špela Kravogel, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Ne glede na število različnih dobrodelnih projektov, s katerimi se ukvarja producent in didžej Stephen Budd, bi med njimi lahko poiskali skupno točko. To je premostitev razlik – predvsem v naših glavah – in grajenje mostov med zahodno in ostalimi kulturami po svetu. Tako sta z Damonom Albornom iz skupin Blur in Gorillaz leta 2006 zagnala pisani mednarodni projekt Africa Express, ki se ni upehal ali iztiril do dandanašnjih dni.
Ne glede na število različnih dobrodelnih projektov, s katerimi se ukvarja producent in didžej Stephen Budd, bi med njimi lahko poiskali skupno točko. To je premostitev razlik – predvsem v naših glavah – in grajenje mostov med zahodno in ostalimi kulturami po svetu. Tako sta z Damonom Albornom iz skupin Blur in Gorillaz leta 2006 zagnala pisani mednarodni projekt Africa Express, ki se ni upehal ali iztiril do dandanašnjih dni.
Prvi kabaret, Le Chat Noir, se je rodil na Montmartru. Njegov oče je bil Rodolphe Salis, priložnostni umetnik in prekanjeni konferansje, ki je utemeljil ta edinstveni žanr in z njim tlakoval pot umetnosti ter popularne kulture 20. stoletja. V drugi oddaji iz niza o zgodovini kabareta bomo prisluhnili zgodbi njegovega izuma.
Prvi kabaret, Le Chat Noir, se je rodil na Montmartru. Njegov oče je bil Rodolphe Salis, priložnostni umetnik in prekanjeni konferansje, ki je utemeljil ta edinstveni žanr in z njim tlakoval pot umetnosti ter popularne kulture 20. stoletja. V drugi oddaji iz niza o zgodovini kabareta bomo prisluhnili zgodbi njegovega izuma.
Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev. Voditeljica: Ivana Novak
Z oddajo želi Televizija Slovenija gledalcem približati svet sedme umetnosti kot tudi najzanimivejše dokumentarne in serijske vsebine, ki jih odkupuje za televizijsko predvajanje, ter v pogovoru z najrazličnejšimi gosti iz sveta filma podati širši pogled nanje. V oddaji bomo izpostavili tudi kakšno doslej neznano podrobnost, zgodbo nastajanja filmov, tematik, ki jih obravnavajo, in pripovednega sloga režiserjev. Voditeljica: Ivana Novak
Glasba ima svojo razvojno pot. Različnost zbližuje.
Glasba ima svojo razvojno pot. Različnost zbližuje.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
V tridesetih letih kompozicijske kariere je Charles Ives ustvarjal orkestralna, klavirska, zborovska in komorna dela, vseskozi pa je ustvarjal tudi samospeve – v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo okrog 150, po slogu pa se navezujejo na široko paleto glasbenih tradicij – od nemške »lied« tradicije do ameriških salonskih pesmi, hvalnic in ljudskih melodij. Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva.
V tridesetih letih kompozicijske kariere je Charles Ives ustvarjal orkestralna, klavirska, zborovska in komorna dela, vseskozi pa je ustvarjal tudi samospeve – v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo okrog 150, po slogu pa se navezujejo na široko paleto glasbenih tradicij – od nemške »lied« tradicije do ameriških salonskih pesmi, hvalnic in ljudskih melodij. Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki še posebej močno in kritično korespondirajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 120 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki še posebej močno in kritično korespondirajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 120 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015
Poslušajte skladbe iz zakladnice poljske glasbe 19. stoletja. V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb skladateljev iz Poljske, ki sta ustvarjala v 19. stoletju: Fryderyka Chopina in Henryka Wieniawskega. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo z gostujočimi glasbeniki izvedli Andante spianato in Veliko briljantno polonezo za klavir in orkester v Es-duru, op. 22 Fryderyka Chopina, samospeve iz Chopinove zbirke Poljske pesmi, opus posthumni 74 za glas in klavir, Briljantno polonezo v D-duru, op. 4 in prvi stavek Koncerta za violino in orkester Henryka Wieniawskega. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 21. oktobra, ob 5.05.
Poslušajte skladbe iz zakladnice poljske glasbe 19. stoletja. V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb skladateljev iz Poljske, ki sta ustvarjala v 19. stoletju: Fryderyka Chopina in Henryka Wieniawskega. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo z gostujočimi glasbeniki izvedli Andante spianato in Veliko briljantno polonezo za klavir in orkester v Es-duru, op. 22 Fryderyka Chopina, samospeve iz Chopinove zbirke Poljske pesmi, opus posthumni 74 za glas in klavir, Briljantno polonezo v D-duru, op. 4 in prvi stavek Koncerta za violino in orkester Henryka Wieniawskega. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 21. oktobra, ob 5.05.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Trenutno je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega področja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih, vrhunskih sodbnih del estonske književnosti. Doslej zadnje med njimi je knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija, Duša ob cesti. Prav ob tej knjigi z Julijo Potrč Šavli razmišljamo o posebnostih estonskega jezika, o njegovi zahtevnosti, o trendih v sodobni estonski književnosti in še čem.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Trenutno je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega področja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih, vrhunskih sodbnih del estonske književnosti. Doslej zadnje med njimi je knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija, Duša ob cesti. Prav ob tej knjigi z Julijo Potrč Šavli razmišljamo o posebnostih estonskega jezika, o njegovi zahtevnosti, o trendih v sodobni estonski književnosti in še čem.
Pavel Šivic je v zrelem obdobju komponiranja ustvarjal slogovno neobremenjeno. Ni se oziral na slogovne smeri, ki bi jim bilo v določenem času primemo ali zaželeno slediti. Zlasti od leta 1978, ko se je upokojil kot dolgoletni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je imel Šivic več svobode za komponiranje, pa tudi za publiciranje, ki ga je spremljalo vse od začetka njegove poklicne glasbene poti. V tem zadnjem obdobju, ki traja nekje od sredine 70i-h let pa do njegove smrti leta 1995, je skladatelj aktivno ustvarjal. V tem obdobju je napisal vse svoje solistične koncerte, simfonije ter dela za glasbeno gledališče, pa tudi veliko kantat. Nadaljeval je tudi komponiranje samospevov in skladb za klavir.
Pavel Šivic je v zrelem obdobju komponiranja ustvarjal slogovno neobremenjeno. Ni se oziral na slogovne smeri, ki bi jim bilo v določenem času primemo ali zaželeno slediti. Zlasti od leta 1978, ko se je upokojil kot dolgoletni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je imel Šivic več svobode za komponiranje, pa tudi za publiciranje, ki ga je spremljalo vse od začetka njegove poklicne glasbene poti. V tem zadnjem obdobju, ki traja nekje od sredine 70i-h let pa do njegove smrti leta 1995, je skladatelj aktivno ustvarjal. V tem obdobju je napisal vse svoje solistične koncerte, simfonije ter dela za glasbeno gledališče, pa tudi veliko kantat. Nadaljeval je tudi komponiranje samospevov in skladb za klavir.
Eden najpomembnejših predstavnikov južnoafriške jazzovske scene, Nduduzo Makhatini, big band Zahodnonemškega radia in dirigent/aranžer Vince Mendoza so nastopili na univerzi v Achnu, Nemčija, oktobra letos. Predstavljamo!
Eden najpomembnejših predstavnikov južnoafriške jazzovske scene, Nduduzo Makhatini, big band Zahodnonemškega radia in dirigent/aranžer Vince Mendoza so nastopili na univerzi v Achnu, Nemčija, oktobra letos. Predstavljamo!
Na sporedu Anton Grigorjevič Rubinstein: Koncert za klavir in orkester št. 2 v F – duru ter skladbi November Jake Puciharja in Čarovnikov vajenec Paula Dukasa.
Na sporedu Anton Grigorjevič Rubinstein: Koncert za klavir in orkester št. 2 v F – duru ter skladbi November Jake Puciharja in Čarovnikov vajenec Paula Dukasa.
Jan Skácel, ki je živel v letih od 1922 do 1989, je bil Čeh moravskega rodu in velja za enega najboljših čeških pesnikov 20. stoletja. Južna Moravska, kjer je živel, ima pomembno mesto tudi v njegovi poeziji, ki je koncizna, močno subjektivna in ironična. Izbrali smo Skáclovo pesem z naslovom November Poslovenila sta jo Albinca Lipovec in Tone Pretnar; leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Zvone Hribar.
Jan Skácel, ki je živel v letih od 1922 do 1989, je bil Čeh moravskega rodu in velja za enega najboljših čeških pesnikov 20. stoletja. Južna Moravska, kjer je živel, ima pomembno mesto tudi v njegovi poeziji, ki je koncizna, močno subjektivna in ironična. Izbrali smo Skáclovo pesem z naslovom November Poslovenila sta jo Albinca Lipovec in Tone Pretnar; leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Zvone Hribar.
Na sporedu Charles Camille Saint Saëns: Koncert za violino in orkester št. 3 v h-molu, op. 61 s solistko Majo Cerar, Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Lorisom Voltolinijem.
Na sporedu Charles Camille Saint Saëns: Koncert za violino in orkester št. 3 v h-molu, op. 61 s solistko Majo Cerar, Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Lorisom Voltolinijem.
Na sporedu dela Johanna Georga Leopolda Mozarta, Clauda Debussyja, Albina Weingerla, Matije Bravničarja in Marijana Vodopivca.
Na sporedu dela Johanna Georga Leopolda Mozarta, Clauda Debussyja, Albina Weingerla, Matije Bravničarja in Marijana Vodopivca.
S poljskim dirigentom Dawidom Runtzem se pogovarjamo o Lutosławskem in njegovi najslavnejši skladbi, uporabi ljudskih tem, baročnih oblik ter virtuoznosti glasbenikov simfoničnega orkestra.
S poljskim dirigentom Dawidom Runtzem se pogovarjamo o Lutosławskem in njegovi najslavnejši skladbi, uporabi ljudskih tem, baročnih oblik ter virtuoznosti glasbenikov simfoničnega orkestra.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jeremy Halvard Prynne, znan kot J. H. Prynne, se je rodil leta 1936 v Kentu v Angliji. Do leta 2005 je bil univerzitetni predavatelj angleške poezije na Univerzi v Cambridgeu, je častni profesor na Univerzi v Sussexu, poučeval pa je tudi na Univerzi Sun Yat-Sen v provinci Guangdong na Kitajskem. Je plodovit pesnik, od prvih objav v šestdesetih letih 20. stoletja do danes je objavil več kot 40 knjig poezije. Njegovo poezijo številni poznavalci vidijo kot najdrznejša pesniška dela povojne angleške poezije. Prynne poezijo razume kot zgled univerzalnega in estetskega načina spoznavanja, kot neposreden vpogled v resnico, ki pa spodkopava samega sebe. Na tem prepričanju temeljijo tudi njegova raziskovanja pesniškega jezika, ki ga avtor pogosto pripelje do skrajnih meja. Izbor avtorjeve poezije je narejen iz zbirke Pesmi dnevne svetlobe (1968), v kateri se ukvarja s formalnimi problemi sintakse in položaja subjekta, ki so jih njegovi pesniški postopki naredili neizogibne. Prevajalec: Lukas Debeljak; režiserka: Saška Rakef; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Jeremy Halvard Prynne, znan kot J. H. Prynne, se je rodil leta 1936 v Kentu v Angliji. Do leta 2005 je bil univerzitetni predavatelj angleške poezije na Univerzi v Cambridgeu, je častni profesor na Univerzi v Sussexu, poučeval pa je tudi na Univerzi Sun Yat-Sen v provinci Guangdong na Kitajskem. Je plodovit pesnik, od prvih objav v šestdesetih letih 20. stoletja do danes je objavil več kot 40 knjig poezije. Njegovo poezijo številni poznavalci vidijo kot najdrznejša pesniška dela povojne angleške poezije. Prynne poezijo razume kot zgled univerzalnega in estetskega načina spoznavanja, kot neposreden vpogled v resnico, ki pa spodkopava samega sebe. Na tem prepričanju temeljijo tudi njegova raziskovanja pesniškega jezika, ki ga avtor pogosto pripelje do skrajnih meja. Izbor avtorjeve poezije je narejen iz zbirke Pesmi dnevne svetlobe (1968), v kateri se ukvarja s formalnimi problemi sintakse in položaja subjekta, ki so jih njegovi pesniški postopki naredili neizogibne. Prevajalec: Lukas Debeljak; režiserka: Saška Rakef; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
V galeriji Kresija smo si ogledali razstavo Društva arhitektov Ljubljana – Vizije so: prihodnost TR3. Ob 70-letnici Dese Muck so v Strip.art.nici Buch predstavili njen strip Desovila. V Stari mestni elektrarni smo bili na premieri plesno-vizualne predstave umetnice Kristyne Peldove in režiserke Enye Belak. V mariborski Kibli pa se z razstavo Temna stran emocij predstavljata slikarka Cvetka Hojnik in modna kreatorka Taja Frešer.
V galeriji Kresija smo si ogledali razstavo Društva arhitektov Ljubljana – Vizije so: prihodnost TR3. Ob 70-letnici Dese Muck so v Strip.art.nici Buch predstavili njen strip Desovila. V Stari mestni elektrarni smo bili na premieri plesno-vizualne predstave umetnice Kristyne Peldove in režiserke Enye Belak. V mariborski Kibli pa se z razstavo Temna stran emocij predstavljata slikarka Cvetka Hojnik in modna kreatorka Taja Frešer.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Bric/Franci Kovačič/Jože Privšek: Listje - poje Metka Štok Jože Privšek: Jesen 80 - solisti bobnar Ratko Divjak, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, klaviaturist Silvo Stingl in trobentač Petar Ugrin Jani Kovačič/Jani Kovačič/Igor Lunder: Jesenj je zvezdica jesen - poje Jani Kovačič
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Bric/Franci Kovačič/Jože Privšek: Listje - poje Metka Štok Jože Privšek: Jesen 80 - solisti bobnar Ratko Divjak, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, klaviaturist Silvo Stingl in trobentač Petar Ugrin Jani Kovačič/Jani Kovačič/Igor Lunder: Jesenj je zvezdica jesen - poje Jani Kovačič
Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh, zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, s čemer pa posredno razbije tudi svojo družino. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pianist: Klemen Golner John Gabriel Borkman – Igor Samobor Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner Ella Rentheim – Saša Pavček Erhart – Klemen Janežič Fanny Wilton – Pia Zemljič Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib Sobarica – Maša Grošelj Frida – Sara Gorše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh, zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, s čemer pa posredno razbije tudi svojo družino. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pianist: Klemen Golner John Gabriel Borkman – Igor Samobor Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner Ella Rentheim – Saša Pavček Erhart – Klemen Janežič Fanny Wilton – Pia Zemljič Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib Sobarica – Maša Grošelj Frida – Sara Gorše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov, slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov, slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Na odru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah se je v soboto, 16. novembra, predstavilo deset letošnjih najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: zakoncema Urbančič iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol, Rožančevim fantjičem iz veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, Duu Béročka, Šentjanškim jurjevalcem in zasedbama Drumlce ter Fantje z Viča iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol. Prireditev Napev-Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Na odru Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah se je v soboto, 16. novembra, predstavilo deset letošnjih najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: zakoncema Urbančič iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol, Rožančevim fantjičem iz veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, Duu Béročka, Šentjanškim jurjevalcem in zasedbama Drumlce ter Fantje z Viča iz Kulturno-umetniškega društva Židan Parazol. Prireditev Napev-Odsev 2024 je nastala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave Domžale.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Tudi v tokratni oddaji ostajamo na šahovskem turnirju, kjer spremljamo boj med ameriškim in ruskim velemojstrom, boj, ki ga bijeta na dveh frontah - šahovski in ljubezenski. Za musical Šah sta glasbo spisala Benny Andersson in Björn Ulvaeus, član zasedbe ABBA, besedila pa je prispeval Tim Rice. Kot še nekaj drugih produkcij, med njimi tudi Jesus Christ Superstar in Evita, je bil tudi album Šah uspešen konceptualni album, ki so ga izdali dve leti pred odrsko postavitvijo musicala, in sicer z namenom, da bi zanj sploh zbrali potreben denar. Album so izdali leta 1984, musical pa je premiero dočakal leta 1986, in sicer na West Endu, kjer je zdržal kar tri leta, na Broadwayju pa samo dva meseca. Poslušajmo še drugi del musicala Šah.
Tudi v tokratni oddaji ostajamo na šahovskem turnirju, kjer spremljamo boj med ameriškim in ruskim velemojstrom, boj, ki ga bijeta na dveh frontah - šahovski in ljubezenski. Za musical Šah sta glasbo spisala Benny Andersson in Björn Ulvaeus, član zasedbe ABBA, besedila pa je prispeval Tim Rice. Kot še nekaj drugih produkcij, med njimi tudi Jesus Christ Superstar in Evita, je bil tudi album Šah uspešen konceptualni album, ki so ga izdali dve leti pred odrsko postavitvijo musicala, in sicer z namenom, da bi zanj sploh zbrali potreben denar. Album so izdali leta 1984, musical pa je premiero dočakal leta 1986, in sicer na West Endu, kjer je zdržal kar tri leta, na Broadwayju pa samo dva meseca. Poslušajmo še drugi del musicala Šah.
Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretinja: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretinja: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Pred nami sta ustvarjalca, domnevno rojena na Nizozemskem, a svoje spretnosti in znanje sta raznašala po večjem delu Zahodne in Srednje Evrope: Adrian Willaert in Heinrich Isaac. Pojeta muenchenska Capella antiqua in ansambel Oxford camerata.
Pred nami sta ustvarjalca, domnevno rojena na Nizozemskem, a svoje spretnosti in znanje sta raznašala po večjem delu Zahodne in Srednje Evrope: Adrian Willaert in Heinrich Isaac. Pojeta muenchenska Capella antiqua in ansambel Oxford camerata.
Pred nami sta ustvarjalca, domnevno rojena na Nizozemskem, a svoje spretnosti in znanje sta raznašala po večjem delu Zahodne in Srednje Evrope: Adrian Willaert in Heinrich Isaac. Pojeta muenchenska Capella antiqua in ansambel Oxford camerata.
Pred nami sta ustvarjalca, domnevno rojena na Nizozemskem, a svoje spretnosti in znanje sta raznašala po večjem delu Zahodne in Srednje Evrope: Adrian Willaert in Heinrich Isaac. Pojeta muenchenska Capella antiqua in ansambel Oxford camerata.
Tokrat stopamo v Pepelkin začarani svet, ki se sreča z jeklenim leskom glasbe Sergeja Prokofjeva v eni najbolj bleščečih baletnih partitur, kar jih je bilo kdaj napisanih. Zgodbe ne gredo vedno v eno smer, kot bomo izvedeli v violinskem koncertu Koncentrične poti Thomasa Adèsa, ki ga bo izvedel solist Christian Tetzlaff. Dmitrij Šostakovič je napisal nekaj najstrastnejše in najbarvitejše glasbe 20. stoletja, šef dirigent Filharmoničnega orkestra BBC John Storgårds pa odpira knjigo o skladateljevem svetu bolečine in parodije – tudi mladostna Prva simfonija je tragikomedija.
Tokrat stopamo v Pepelkin začarani svet, ki se sreča z jeklenim leskom glasbe Sergeja Prokofjeva v eni najbolj bleščečih baletnih partitur, kar jih je bilo kdaj napisanih. Zgodbe ne gredo vedno v eno smer, kot bomo izvedeli v violinskem koncertu Koncentrične poti Thomasa Adèsa, ki ga bo izvedel solist Christian Tetzlaff. Dmitrij Šostakovič je napisal nekaj najstrastnejše in najbarvitejše glasbe 20. stoletja, šef dirigent Filharmoničnega orkestra BBC John Storgårds pa odpira knjigo o skladateljevem svetu bolečine in parodije – tudi mladostna Prva simfonija je tragikomedija.
Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.
Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.
Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z njo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo uporabili za pouk slovenskega jezika, namenjen tujcem, prepoznavanje demence, ponovno učenje oseb s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in ustvarjanje novih, še boljših slovarjev. Gosta oddaje sta Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matic Pavlič s Pedagoške fakultete v Ljubljani (Pavlo / Pixabay).
Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z njo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo uporabili za pouk slovenskega jezika, namenjen tujcem, prepoznavanje demence, ponovno učenje oseb s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in ustvarjanje novih, še boljših slovarjev. Gosta oddaje sta Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matic Pavlič s Pedagoške fakultete v Ljubljani (Pavlo / Pixabay).
Električne orgle so uporabljali že Fats Waller, Count Basie in Wild Bill Davis. Vendar so prav Smithove virtuozne improvizacije pripomogle k popularizaciji Hammond B-orgel, tako v jazzu kot tudi bluesu.
Električne orgle so uporabljali že Fats Waller, Count Basie in Wild Bill Davis. Vendar so prav Smithove virtuozne improvizacije pripomogle k popularizaciji Hammond B-orgel, tako v jazzu kot tudi bluesu.
Na sporedu dela Joaquína Rodriga (Aranjueški koncert za kitaro in orkester) in Manuela de Falle (Štiri španske skladbe in Španska ljudska suita v priredbi za violino in kitaro).
Na sporedu dela Joaquína Rodriga (Aranjueški koncert za kitaro in orkester) in Manuela de Falle (Štiri španske skladbe in Španska ljudska suita v priredbi za violino in kitaro).
Violinist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Volodja Balžalorsky z repertoarjem klasične in sodobne glasbe nastopa na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji ter snema za mednarodne radijske postaje. Izdal je več zgoščenk in digitalnih albumov. Še posebej dejaven je na področju komorne glasbe. Je član Klavirskega tria Amael in Tria Ritratto dell'amore, ki deluje v neobičajni zasedbi violina, flavta in čembalo. Pred dvema letoma je s to zasedbo nastopil na koncertu festivala Spectrum, takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več povedal o svoji umetniški poti.
Violinist in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo Volodja Balžalorsky z repertoarjem klasične in sodobne glasbe nastopa na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji ter snema za mednarodne radijske postaje. Izdal je več zgoščenk in digitalnih albumov. Še posebej dejaven je na področju komorne glasbe. Je član Klavirskega tria Amael in Tria Ritratto dell'amore, ki deluje v neobičajni zasedbi violina, flavta in čembalo. Pred dvema letoma je s to zasedbo nastopil na koncertu festivala Spectrum, takrat je v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več povedal o svoji umetniški poti.