Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pisatelj Marjan Žiberna je pred kratkim objavil knjigo Kot kenguru v materini vreči, zbirko popisov izletov v svet tako imenovanih adrenalinskih športov, v Izbrani prozi pa lahko slišite njegovo pripoved Moj dedek, hudomušno spominsko obarvano besedilo. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Pisatelj Marjan Žiberna je pred kratkim objavil knjigo Kot kenguru v materini vreči, zbirko popisov izletov v svet tako imenovanih adrenalinskih športov, v Izbrani prozi pa lahko slišite njegovo pripoved Moj dedek, hudomušno spominsko obarvano besedilo. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Predvajamo izbrane posnetke s klavirskega recitala ugledne italijanske pianistke Beatrice Rana, ki je 15. oktobra lani nastopila v Avditoriju Hiše francoskega radia v Parizu. Tam se je predstavila z obsežnim programom, ki je zajemal klavirske miniature, pretežno iz zvezkov Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna, Klavirsko sonato št. 2 v fis-molu, op. 2 Johannesa Brahmsa in Ravelove Nočne prikazni.
Predvajamo izbrane posnetke s klavirskega recitala ugledne italijanske pianistke Beatrice Rana, ki je 15. oktobra lani nastopila v Avditoriju Hiše francoskega radia v Parizu. Tam se je predstavila z obsežnim programom, ki je zajemal klavirske miniature, pretežno iz zvezkov Pesmi brez besed Felixa Mendelssohna, Klavirsko sonato št. 2 v fis-molu, op. 2 Johannesa Brahmsa in Ravelove Nočne prikazni.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Življenjepis Anice Mikuš Kos, doktorice medicine in specialistke otroške psihiatrije ter humanitarke, je izjemen in govori o življenjski predanosti skrbi za otroke in družine. Poleg strokovnega dela, ki ga je med drugim opravljala kot dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, jo odlikuje njen osnovni čut za sočloveka, ki potrebuje pomoč. Poznani in cenjeni sta njena psihosocialna pomoč otrokom na najhujših kriznih območjih po raznih koncih sveta in tudi pripadnost prostovoljstvu. Ob njenem prihajajočem visokem jubileju in tudi zaznamovanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne se v oddaji Razkošje v glavi spominja časov pred vojno, med njo in takoj po koncu vojne. Anica Mikuš Kos se je rodila 4. aprila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. Prepustimo se njenim spominom!
Življenjepis Anice Mikuš Kos, doktorice medicine in specialistke otroške psihiatrije ter humanitarke, je izjemen in govori o življenjski predanosti skrbi za otroke in družine. Poleg strokovnega dela, ki ga je med drugim opravljala kot dolgoletna vodja Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, jo odlikuje njen osnovni čut za sočloveka, ki potrebuje pomoč. Poznani in cenjeni sta njena psihosocialna pomoč otrokom na najhujših kriznih območjih po raznih koncih sveta in tudi pripadnost prostovoljstvu. Ob njenem prihajajočem visokem jubileju in tudi zaznamovanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne se v oddaji Razkošje v glavi spominja časov pred vojno, med njo in takoj po koncu vojne. Anica Mikuš Kos se je rodila 4. aprila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. Prepustimo se njenim spominom!
Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo pesnice Mete Kušar, zbir esejev Abonma za poezijo, ki so izšli pri založbi Morfem, uredil jih je Tine Logar. Kušarjeva v esejih na svoj značilen, neizprosen in iskren način preizprašuje esencialna vprašanja, povezana s pesnikovim ustvarjalnim procesom ter položajem njegovega literarnega opusa v sodobni slovenski družbi in percepcijo njegovega dela v tako imenovani strokovni javnosti in celo med njegovimi umetniškimi kolegi. Kot so zapisali pri založbi, kritično ost namenja predvsem strokovno vse bolj nekompetentnim literarnim kritikom, univerzitetnim profesorjem, nagnjenim k nasilnemu predalčkanju umetnikov in njihovih del pa tudi založnikom, ki pri oblikovanju založniških programov ne znajo več ločiti zrna od plev, hkrati pa podlegajo pritiskom pričakovanega dobička. Posledice takih razmer so med drugim odprt prostor za institucionalizirane manipulacije z literaturo in bralci, ustvarjanje kvazikanona literarnih del, v katerem številni izvrstni pisatelji in pesniki ostajajo prezrti. O vsebini knjige se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala z avtorico knjige Meto Kušar. Odlomke je interpretiral Renato Horvat.
Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo pesnice Mete Kušar, zbir esejev Abonma za poezijo, ki so izšli pri založbi Morfem, uredil jih je Tine Logar. Kušarjeva v esejih na svoj značilen, neizprosen in iskren način preizprašuje esencialna vprašanja, povezana s pesnikovim ustvarjalnim procesom ter položajem njegovega literarnega opusa v sodobni slovenski družbi in percepcijo njegovega dela v tako imenovani strokovni javnosti in celo med njegovimi umetniškimi kolegi. Kot so zapisali pri založbi, kritično ost namenja predvsem strokovno vse bolj nekompetentnim literarnim kritikom, univerzitetnim profesorjem, nagnjenim k nasilnemu predalčkanju umetnikov in njihovih del pa tudi založnikom, ki pri oblikovanju založniških programov ne znajo več ločiti zrna od plev, hkrati pa podlegajo pritiskom pričakovanega dobička. Posledice takih razmer so med drugim odprt prostor za institucionalizirane manipulacije z literaturo in bralci, ustvarjanje kvazikanona literarnih del, v katerem številni izvrstni pisatelji in pesniki ostajajo prezrti. O vsebini knjige se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala z avtorico knjige Meto Kušar. Odlomke je interpretiral Renato Horvat.
Na Tednu slovenske drame v Kranju so podelili stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V srednji Soški dolini imajo nov muzej, Muzej Doblar, ki predstavlja tamkajšnjo tehniško dediščino. Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili veliko rimskega orožja. Gre morda za materialne dokaze bitke pri Mrzli reki? V Muzeju novejše in sodobne zgodovine so odprli razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, v Deželnem muzeju v Celovcu pa je na ogled razstava z naslovom Hitlerjeva izvršna oblast – avstrijska policija v času nacizma. Ljubljana in Slovenija pa sta bogatejši za novo galerijo z imenom NLB MUZA. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.
Na Tednu slovenske drame v Kranju so podelili stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V srednji Soški dolini imajo nov muzej, Muzej Doblar, ki predstavlja tamkajšnjo tehniško dediščino. Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili veliko rimskega orožja. Gre morda za materialne dokaze bitke pri Mrzli reki? V Muzeju novejše in sodobne zgodovine so odprli razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, v Deželnem muzeju v Celovcu pa je na ogled razstava z naslovom Hitlerjeva izvršna oblast – avstrijska policija v času nacizma. Ljubljana in Slovenija pa sta bogatejši za novo galerijo z imenom NLB MUZA. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Ogroženost je stanje, v katerem se lahko znajdemo vsi, pa najsi gre za posameznika, ljudstvo ali kulturo. Tudi v sodobnem svetu je tako ali drugače ogrožen vsak, kljub napredku na številnih področjih je to stalnica v obstoju samem, s tem hočeš nočeš živimo vedno, vendar pa je občutek zavedanja ogroženosti spremenljiv. Materialne dobrine v sodobni družbi poskušajo zavedanje odriniti, v prvinskih družbah pa so to zavedanje navadno sprejeli in je pomagalo oblikovati izročilo, ki oblikuje način življenja in povečuje možnosti preživetja, pa najsi bo to z vzgajanjem bojevitosti ali zavedanja odvisnosti od dejavnikov v okolju.
Ogroženost je stanje, v katerem se lahko znajdemo vsi, pa najsi gre za posameznika, ljudstvo ali kulturo. Tudi v sodobnem svetu je tako ali drugače ogrožen vsak, kljub napredku na številnih področjih je to stalnica v obstoju samem, s tem hočeš nočeš živimo vedno, vendar pa je občutek zavedanja ogroženosti spremenljiv. Materialne dobrine v sodobni družbi poskušajo zavedanje odriniti, v prvinskih družbah pa so to zavedanje navadno sprejeli in je pomagalo oblikovati izročilo, ki oblikuje način življenja in povečuje možnosti preživetja, pa najsi bo to z vzgajanjem bojevitosti ali zavedanja odvisnosti od dejavnikov v okolju.
Kot oblikovalec zvoka je Julij Zornik podpisal skoraj 300 filmov, v utemeljitvi nagrade pa je komisija med drugim posebej poudarila mednarodno uspešna filma Morena režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je bil predstavljen v Cannesu in za katerega je prejel domačo filmsko nagrado vesna za najboljši zvok, ter Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je osvojil francosko nagrado cezar; pa tudi filme Moja Vesna Sare Kern, Zbudi me Marka Šantića in Tako se je končalo poletje Matjaža Ivanišina; in enega najbolj opaženih filmov iz regije, hrvaški film Juraja Lerotića Varen kraj. Vesno za zvok je prejel tudi za Opazovanje Janeza Burgerja. Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let in je samouk. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, nato pa filmski projekti. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in pomembno zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim s številnimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del. Pogovarjala se je Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Kot oblikovalec zvoka je Julij Zornik podpisal skoraj 300 filmov, v utemeljitvi nagrade pa je komisija med drugim posebej poudarila mednarodno uspešna filma Morena režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je bil predstavljen v Cannesu in za katerega je prejel domačo filmsko nagrado vesna za najboljši zvok, ter Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je osvojil francosko nagrado cezar; pa tudi filme Moja Vesna Sare Kern, Zbudi me Marka Šantića in Tako se je končalo poletje Matjaža Ivanišina; in enega najbolj opaženih filmov iz regije, hrvaški film Juraja Lerotića Varen kraj. Vesno za zvok je prejel tudi za Opazovanje Janeza Burgerja. Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let in je samouk. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, nato pa filmski projekti. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in pomembno zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim s številnimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del. Pogovarjala se je Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je v tem letu v Kopru organiziral že 16. sezono mednarodnega koncertnega cikla vokalne in instrumentalne glasbe Simfonic voices. Januarja so se v dvorani Svetega Frančiška Asiškega v Kopru predstavili različni koprski mladinski in študentski zbori, ki so se poklonili 10. obletnici smrti Pavleta Merkùja. Tam je bila tudi snemalna ekipa Radia Koper – Capodistria. Sodelujoči zbori na tem koncertu so v preteklosti intenzivno sodelovali s tem izjemnim tržaškim skladateljem in njegova glasba je še danes spremljevalec njihovih koncertov.
Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je v tem letu v Kopru organiziral že 16. sezono mednarodnega koncertnega cikla vokalne in instrumentalne glasbe Simfonic voices. Januarja so se v dvorani Svetega Frančiška Asiškega v Kopru predstavili različni koprski mladinski in študentski zbori, ki so se poklonili 10. obletnici smrti Pavleta Merkùja. Tam je bila tudi snemalna ekipa Radia Koper – Capodistria. Sodelujoči zbori na tem koncertu so v preteklosti intenzivno sodelovali s tem izjemnim tržaškim skladateljem in njegova glasba je še danes spremljevalec njihovih koncertov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Umrl je Ottó Tolnai, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec. Rodil se je leta 1940 kot pripadnik madžarske narodnostne manjšine v srbski Vojvodini. V Novem Sadu in Zagrebu je študiral madžarsko književnost in filozofijo. Prvo pesniško zbirko je objavil leta 1963. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja – med njimi leta 2023 nagrado vilenica. Velja za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Otta Tolnaia z naslovom Nisem šel s poti. Prevedla jo je Gabriella Gaál, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat.
Umrl je Ottó Tolnai, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec. Rodil se je leta 1940 kot pripadnik madžarske narodnostne manjšine v srbski Vojvodini. V Novem Sadu in Zagrebu je študiral madžarsko književnost in filozofijo. Prvo pesniško zbirko je objavil leta 1963. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja – med njimi leta 2023 nagrado vilenica. Velja za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Otta Tolnaia z naslovom Nisem šel s poti. Prevedla jo je Gabriella Gaál, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Sebastiana Bacha, Monteverdija, Pergolesija, Crestona, Griega, Chabrierja, Debussyja, Haydna, Gadeja, Saint-Saënsa, Richarda Straussa in Bellinija.
V novi dan z glasbo Sebastiana Bacha, Monteverdija, Pergolesija, Crestona, Griega, Chabrierja, Debussyja, Haydna, Gadeja, Saint-Saënsa, Richarda Straussa in Bellinija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Filmi Jima Jarmuscha niso le del filmske, temveč tudi glasbene zgodovine. Zato se pred začetkom cikla filmov tega kralja neodvisnega filma v oddaji pogovarjamo z glasbenim novinarjem Gregorjem Baumanom.
Filmi Jima Jarmuscha niso le del filmske, temveč tudi glasbene zgodovine. Zato se pred začetkom cikla filmov tega kralja neodvisnega filma v oddaji pogovarjamo z glasbenim novinarjem Gregorjem Baumanom.
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev Bart Moeyaert ima obsežen in raznovrsten opus, za katerega je prejel že številne nagrade – tudi ugledno nagrado Astrid Lindgren. Čeprav ga pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. Gosak in njegov brat je trenutno ena od štirih Moeyaertovih knjig, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu – vse je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. V njej je zbranih petinštirideset pripovednih miniaturk, ki prek osrednjih likov, bratov gosakov, hudomušno, občuteno, duhovito in s filozofsko globino odpirajo teme kot so bratska ljubezen, smisel življenja, smrt, zaljubljenost in druge. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev Bart Moeyaert ima obsežen in raznovrsten opus, za katerega je prejel že številne nagrade – tudi ugledno nagrado Astrid Lindgren. Čeprav ga pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. Gosak in njegov brat je trenutno ena od štirih Moeyaertovih knjig, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu – vse je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. V njej je zbranih petinštirideset pripovednih miniaturk, ki prek osrednjih likov, bratov gosakov, hudomušno, občuteno, duhovito in s filozofsko globino odpirajo teme kot so bratska ljubezen, smisel življenja, smrt, zaljubljenost in druge. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
Ogledali smo si razvpito transgeneracijsko dokumentarno fikcijo 1974 (režiser Tomi Janežič), ki je nastala v sodelovanju Slovenskega mladinskega gledališča in Evropske prestolnice kulture GO!2025. Slovensko ljudsko gledališče Celje je na prvi pomladni dan premierno uprizorilo predstavo Šivilja norosti (režiser Marko Čeh), ki jo je navdihnila literarna zapuščina Maruše Krese. V Bežigrajski galeriji 1 smo bili na razstavi V ravnotežjih kiparja Jiřija Bezlaja, v ŠKUC-u pa na razstavi Ognjene lekcije: jezovi, vulkani in ura čarovnic.
Ogledali smo si razvpito transgeneracijsko dokumentarno fikcijo 1974 (režiser Tomi Janežič), ki je nastala v sodelovanju Slovenskega mladinskega gledališča in Evropske prestolnice kulture GO!2025. Slovensko ljudsko gledališče Celje je na prvi pomladni dan premierno uprizorilo predstavo Šivilja norosti (režiser Marko Čeh), ki jo je navdihnila literarna zapuščina Maruše Krese. V Bežigrajski galeriji 1 smo bili na razstavi V ravnotežjih kiparja Jiřija Bezlaja, v ŠKUC-u pa na razstavi Ognjene lekcije: jezovi, vulkani in ura čarovnic.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta zbora Tenebrae. Posnetek je nastal v cerkvi sv. Teodúla v Sionu v Švici, aprila lani. Pevci so pod vodstvom Nigla Shorta izvedli moteta Komm, Jesu, komm/Pridi, Jezus, pridi in Jesu, meine Freude/Jezus, moje veselje, Bachova dela 229 in 227 ter responzorij Tradiderunt me in psalm Miserere Jamesa MacMillana. Zbor Tenebrae sodi med izjemne pevske ansamble, v Ljubljani pa smo ga spoznali leta 2021. Njegov koncert v Slovenski filharmoniji v okviru prireditve Europa cantat ste lahko slišali tudi v prenosu na našem programu.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta zbora Tenebrae. Posnetek je nastal v cerkvi sv. Teodúla v Sionu v Švici, aprila lani. Pevci so pod vodstvom Nigla Shorta izvedli moteta Komm, Jesu, komm/Pridi, Jezus, pridi in Jesu, meine Freude/Jezus, moje veselje, Bachova dela 229 in 227 ter responzorij Tradiderunt me in psalm Miserere Jamesa MacMillana. Zbor Tenebrae sodi med izjemne pevske ansamble, v Ljubljani pa smo ga spoznali leta 2021. Njegov koncert v Slovenski filharmoniji v okviru prireditve Europa cantat ste lahko slišali tudi v prenosu na našem programu.
Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.
Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.
Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović. Fabian Brunsing: Plačaj in sedi, objekt, 2008. Z dovoljenjem avtorja. (izrez)
Razstava Predstava mesta, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, se posveča kompleksnosti urbane identitete Ljubljane, a hkrati pokaže, da so simptomi gentrifikacije in turistifikacije znani tudi drugim evropskim mestom, torej so posledica političnega sistema, v katerem zasebni interesi degradirajo javni prostor v korist gospodarskega razvoja. Opozarja predvsem na posamična videnja, ki si drznejo pokazati na urbano kuliso mesta kot poblagovljenega spektakla. Razstava poleg sodobne produkcije krajevnih umetnic, umetnikov, umetniških kolektivov in nekaj mednarodnih ustvarjalcev predstavlja tudi starejša dela iz zbirk Moderne galerije. V Likovnih odmevih delita svoje razmišljanje kustos Igor Španjol in umetnik Danilo Milovanović. Fabian Brunsing: Plačaj in sedi, objekt, 2008. Z dovoljenjem avtorja. (izrez)
Če pogledamo skozi zgodovinsko optiko, potem ugotavljamo, da je imelo ime Friedricha Schillerja pomebno mesto v razvoju slovenskega gledališča.
Če pogledamo skozi zgodovinsko optiko, potem ugotavljamo, da je imelo ime Friedricha Schillerja pomebno mesto v razvoju slovenskega gledališča.
Mešani pevski zbor Obala Koper se je s tekmovalnega programa Pomladnega glasbenega festivala v Bratislavi vrnil z dvema zlatima priznanjema in nagrado Grand Prix tekmovanja. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je tekla beseda o nadrealizmu. S Kulturnim društvom Peter Martinc so v goste povabili Aleša Bergerja, ki je slovenskim bralcem odprl pot do poznavanja tega pomembnega francoskega gibanja s prevodom knjige Noč Bliskov. Pod okriljem Inštituta za narodnostna vprašanja pa je izšla monografija Koraki skozi čas ob 20. jubileju delovanja Slovenskega kulturno-prosvetnega društva »Snežnik« v Lovranu. Glasbeno ogrlico, posvečeno Marianne Faithfull, je pripravil Goran Gregorič.
Mešani pevski zbor Obala Koper se je s tekmovalnega programa Pomladnega glasbenega festivala v Bratislavi vrnil z dvema zlatima priznanjema in nagrado Grand Prix tekmovanja. Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je tekla beseda o nadrealizmu. S Kulturnim društvom Peter Martinc so v goste povabili Aleša Bergerja, ki je slovenskim bralcem odprl pot do poznavanja tega pomembnega francoskega gibanja s prevodom knjige Noč Bliskov. Pod okriljem Inštituta za narodnostna vprašanja pa je izšla monografija Koraki skozi čas ob 20. jubileju delovanja Slovenskega kulturno-prosvetnega društva »Snežnik« v Lovranu. Glasbeno ogrlico, posvečeno Marianne Faithfull, je pripravil Goran Gregorič.
Najprej nekaj knjižnega – predstavljamo dve deli, ki sta pred kratkim izšli pri Cankarjevi založbi, in sicer Tri besedila francoske Nobelove nagrajenke za književnost Annie Ernaux in roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel Edinka. Potem pa nekaj o prenovljeni javni platformi za izposojo elektronskih knjig COBISS Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, in še o živi uprizoritvi radijske igre Brine Jenček z naslovom grem greš greva na Tednu slovenske drame v sodelovanju s Programom Ars. Tu je še nova koncertna sezona cikla SiBrass, ki v ospredje postavlja različne trobilske zasedbe in tovrstni repertoar. Tudi letošnjo sezono odpira hišni trobilni ansambel SiBrass.
Najprej nekaj knjižnega – predstavljamo dve deli, ki sta pred kratkim izšli pri Cankarjevi založbi, in sicer Tri besedila francoske Nobelove nagrajenke za književnost Annie Ernaux in roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel Edinka. Potem pa nekaj o prenovljeni javni platformi za izposojo elektronskih knjig COBISS Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, in še o živi uprizoritvi radijske igre Brine Jenček z naslovom grem greš greva na Tednu slovenske drame v sodelovanju s Programom Ars. Tu je še nova koncertna sezona cikla SiBrass, ki v ospredje postavlja različne trobilske zasedbe in tovrstni repertoar. Tudi letošnjo sezono odpira hišni trobilni ansambel SiBrass.
Na slovenskih platnih se je v tem tednu začel predvajati filmski portret Zorana Predina, Praslovan. Pester dokumentarni film, ki popisuje Predinovo bogato glasbeno pot in razgibano življenje, dopolnjujejo hudomušni igrani vložki. Filmi o glasbenikih in glasbenicah so v zadnjih letih znova postali priljubljen prodajni izdelek. Velikokrat s pretiranimi hvalospevi in pavšalnimi zgodovinskimi uvrstitvami obujajo kariere in poganjajo brezidejno popkulturno mašinerijo. Zdi se, da so vedno bolj narejeni po vnaprej pripravljenih vzorcih, ki so že poželi uspeh z nagovarjanjem glasbene nostalgije občinstev. Odhod v kino na »nov« portret ostarelega ali preminulega zvezdnika je zato vedno pospremljen s tovrstnim zadržkom. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Toda mogoče je ravno zato že od samega začetka Praslovan presenetil s svežino in sproščenostjo, ki gre portretirancu. Začne se namreč z najbolj izpeto figuro govorečih glav, ki pa jo z izborom sogovornikov in njihovim medsebojnim dialogom na daljavo preobrača na glavo – v svoj prid. Predinovi sodobniki iz vseh sfer ustvarjalnosti duhovito špekulirajo o njegovi identiteti. Če ga niso morda celo zamenjali v porodnišnici, kot se s stereotipom o hladnih Slovencih in vročeglavih Balkancih poigra na primer Boris Dežulović. Čeprav film traja skoraj dve uri, to pa je za glasbeni dokumentarec nevarno dolgo, na nobeni točki ne postane dolgočasen. Vešče namreč prepleta že omenjeno figuro govorečih glav s posnetki iz Predinove kariere, tu in tam presenetljivo iskrenimi intervjuji s Predinom samim in člani njegovih družin ter igranimi vložki tujih turistov na turi po njegovem življenju. Ti sprva delujejo nekoliko vsiljeno. A se iztečejo v veliki finale, ki deluje kot posrečen most od zgodbe o Zoranu Predinu kot največjem mogočem približku glasbenega zvezdnika v slovenskem in jugoslovanskem prostoru do Zorana Predina kot človeka. Partnerja, očeta, sina, športnega navdušenca, ki mu kdaj tudi poči film. Njegova neslavna epizoda z napadom na košarkarskega sodnika je sprva obravnavana preveč lahkotno, toda ko gledalec že misli, da film opravičuje njegov nasilni izgred, ga Predin sam in njegova žena najjasneje in najbolj nedvoumno obsodita. Subtilno je obravnavan tudi njegov sloves ženskarja, ki je uravnotežen s toplim prikazom njegove očetovske in gospodinjske vloge. Ob vsem tem pa je še vedno največji dosežek filma, da mu uspe kritično prikazati izredno bogato kariero glasbenika, ki je vedno znova iskal nov izraz in se včasih bolj, včasih manj uspešno skušal tudi prilagajati okusu svojega občinstva. Velikokrat res ne znamo ceniti, koga imamo, to pa morda še posebej velja za Predinov »tak fejst nori Maribor«. Toda ko se plejada najznamenitejših glasbenih poetov in mojstrov besed, na čelu z Đorđem Balaševićem, odkrito pokloni Predinu in še posebej njegovemu Praslovanu, o njegovem mojstrstvu ne bi smelo biti več dvoma. Neverjeten podatek, da je v štirih desetletjih kariere posnel kar štirideset albumov, to le še podčrta. Piše Žiga Brdnik Bere Dejan Kaloper
Na slovenskih platnih se je v tem tednu začel predvajati filmski portret Zorana Predina, Praslovan. Pester dokumentarni film, ki popisuje Predinovo bogato glasbeno pot in razgibano življenje, dopolnjujejo hudomušni igrani vložki. Filmi o glasbenikih in glasbenicah so v zadnjih letih znova postali priljubljen prodajni izdelek. Velikokrat s pretiranimi hvalospevi in pavšalnimi zgodovinskimi uvrstitvami obujajo kariere in poganjajo brezidejno popkulturno mašinerijo. Zdi se, da so vedno bolj narejeni po vnaprej pripravljenih vzorcih, ki so že poželi uspeh z nagovarjanjem glasbene nostalgije občinstev. Odhod v kino na »nov« portret ostarelega ali preminulega zvezdnika je zato vedno pospremljen s tovrstnim zadržkom. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Toda mogoče je ravno zato že od samega začetka Praslovan presenetil s svežino in sproščenostjo, ki gre portretirancu. Začne se namreč z najbolj izpeto figuro govorečih glav, ki pa jo z izborom sogovornikov in njihovim medsebojnim dialogom na daljavo preobrača na glavo – v svoj prid. Predinovi sodobniki iz vseh sfer ustvarjalnosti duhovito špekulirajo o njegovi identiteti. Če ga niso morda celo zamenjali v porodnišnici, kot se s stereotipom o hladnih Slovencih in vročeglavih Balkancih poigra na primer Boris Dežulović. Čeprav film traja skoraj dve uri, to pa je za glasbeni dokumentarec nevarno dolgo, na nobeni točki ne postane dolgočasen. Vešče namreč prepleta že omenjeno figuro govorečih glav s posnetki iz Predinove kariere, tu in tam presenetljivo iskrenimi intervjuji s Predinom samim in člani njegovih družin ter igranimi vložki tujih turistov na turi po njegovem življenju. Ti sprva delujejo nekoliko vsiljeno. A se iztečejo v veliki finale, ki deluje kot posrečen most od zgodbe o Zoranu Predinu kot največjem mogočem približku glasbenega zvezdnika v slovenskem in jugoslovanskem prostoru do Zorana Predina kot človeka. Partnerja, očeta, sina, športnega navdušenca, ki mu kdaj tudi poči film. Njegova neslavna epizoda z napadom na košarkarskega sodnika je sprva obravnavana preveč lahkotno, toda ko gledalec že misli, da film opravičuje njegov nasilni izgred, ga Predin sam in njegova žena najjasneje in najbolj nedvoumno obsodita. Subtilno je obravnavan tudi njegov sloves ženskarja, ki je uravnotežen s toplim prikazom njegove očetovske in gospodinjske vloge. Ob vsem tem pa je še vedno največji dosežek filma, da mu uspe kritično prikazati izredno bogato kariero glasbenika, ki je vedno znova iskal nov izraz in se včasih bolj, včasih manj uspešno skušal tudi prilagajati okusu svojega občinstva. Velikokrat res ne znamo ceniti, koga imamo, to pa morda še posebej velja za Predinov »tak fejst nori Maribor«. Toda ko se plejada najznamenitejših glasbenih poetov in mojstrov besed, na čelu z Đorđem Balaševićem, odkrito pokloni Predinu in še posebej njegovemu Praslovanu, o njegovem mojstrstvu ne bi smelo biti več dvoma. Neverjeten podatek, da je v štirih desetletjih kariere posnel kar štirideset albumov, to le še podčrta. Piše Žiga Brdnik Bere Dejan Kaloper
V časih, ko so vsakodnevne dobrine vsaj v naših krajih dostopne tako rekoč takoj, s preprostim klikom na računalniku ali kvečjemu s sprehodom do najbližje trgovine, si kar težko predstavljamo, kako zelo pomembna je za nas narava in kako močno soodvisni so vsi njeni elementi. Čezmerno izkoriščanje naravnih virov lahko trajno poškoduje rastlinstvo, izumrtje neke rastline prej ali slej privede do izumrtja neke živali, posledice pa potem sčasoma občutimo vsi prebivalci našega planeta. Le da se takrat komajda še zavedamo, kaj je bil prvotni vzrok in kdo je bil pravzaprav njihov povzročitelj. Povsem drugače naravo seveda dojemajo različna staroselska plemena, za katera na primer gozd ni le lepa zelena oaza, ampak naravna banka dobrin, ki jim omogoča preživetje. Deforestacija tropskega gozda – še sploh, kadar gre za nezakonit, nepremišljen in nenačrtovan poseg – tako pogosto pomeni neposredno grožnjo ne le številnim živalskim vrstam, ampak tudi ljudem. Ključno v boju proti tovrstnim praksam je predvsem opozarjanje nanje in dobra, zanimiva, napeta animirana filmska pustolovščina, ki mlade gledalce pritegne tako z zgodbo kot s pomenljivim ekološkim sporočilom, je verjetno eden najboljših načinov za to. Švicarski režiser in scenarist Claude Barras /klod baras/ je navdih za svoj najnovejši animirani celovečerni film Divjaki našel delno pri svojih starih starših, ki so kot kmetje živeli v močni povezanosti z naravo, delno pa pri rojaku Brunu Manserju, enem prvih okoljskih aktivistov. Manser, ki mu je lik očeta tudi vizualno precej podoben, je več let preživel med staroselci v Borneu in prav tja, točno na mejo med vsaj navidezno civilizirani mestni svet in divjino tropskega gozda, je Barras postavil vznemirljivo dogajanje svoje zgodbe. Glavna junakinja deklica Kéria, ki živi sama z očetom, nekega dne na plantaži oljnih palm reši mladega orangutana Ošija, skorajda hkrati pa se pred vrati pojavi še njen staroselski bratranec Selai, za katerega sploh ni vedela, da obstaja. Staroselci v Kérijini okolici veljajo za navadne divjake in deklica bi se zaradi sorodstva z njimi seveda najraje ugreznila v tla, toda ko se po številnih napetih pripetljajih z Ošijem in Selaijem sredi tropskega gozda znajde tako rekoč iz oči v oči z bagrom, ki ogroža dom njenih sorodnikov, svojih staroselskih korenin nikakor noče več zanikati. Glavni odliki filma Divjaki – naslov je seveda namerno moč razumeti večpomensko – sta očarljiva stop-motion animacija, ki mu dodaja prav posebno mehkobo in rahlo nostalgičen pridih, ter režiserjev izjemni občutek za podajanje zahtevne vsebine mladim pa tudi nekoliko starejšim gledalcem. Nepokroviteljsko in poglobljeno poudarjanje pomena prijateljstva, sodelovanja in sožitja pa je le še pika na i. Piše: Gaja Pöschl Bere: Lidija Hartman
V časih, ko so vsakodnevne dobrine vsaj v naših krajih dostopne tako rekoč takoj, s preprostim klikom na računalniku ali kvečjemu s sprehodom do najbližje trgovine, si kar težko predstavljamo, kako zelo pomembna je za nas narava in kako močno soodvisni so vsi njeni elementi. Čezmerno izkoriščanje naravnih virov lahko trajno poškoduje rastlinstvo, izumrtje neke rastline prej ali slej privede do izumrtja neke živali, posledice pa potem sčasoma občutimo vsi prebivalci našega planeta. Le da se takrat komajda še zavedamo, kaj je bil prvotni vzrok in kdo je bil pravzaprav njihov povzročitelj. Povsem drugače naravo seveda dojemajo različna staroselska plemena, za katera na primer gozd ni le lepa zelena oaza, ampak naravna banka dobrin, ki jim omogoča preživetje. Deforestacija tropskega gozda – še sploh, kadar gre za nezakonit, nepremišljen in nenačrtovan poseg – tako pogosto pomeni neposredno grožnjo ne le številnim živalskim vrstam, ampak tudi ljudem. Ključno v boju proti tovrstnim praksam je predvsem opozarjanje nanje in dobra, zanimiva, napeta animirana filmska pustolovščina, ki mlade gledalce pritegne tako z zgodbo kot s pomenljivim ekološkim sporočilom, je verjetno eden najboljših načinov za to. Švicarski režiser in scenarist Claude Barras /klod baras/ je navdih za svoj najnovejši animirani celovečerni film Divjaki našel delno pri svojih starih starših, ki so kot kmetje živeli v močni povezanosti z naravo, delno pa pri rojaku Brunu Manserju, enem prvih okoljskih aktivistov. Manser, ki mu je lik očeta tudi vizualno precej podoben, je več let preživel med staroselci v Borneu in prav tja, točno na mejo med vsaj navidezno civilizirani mestni svet in divjino tropskega gozda, je Barras postavil vznemirljivo dogajanje svoje zgodbe. Glavna junakinja deklica Kéria, ki živi sama z očetom, nekega dne na plantaži oljnih palm reši mladega orangutana Ošija, skorajda hkrati pa se pred vrati pojavi še njen staroselski bratranec Selai, za katerega sploh ni vedela, da obstaja. Staroselci v Kérijini okolici veljajo za navadne divjake in deklica bi se zaradi sorodstva z njimi seveda najraje ugreznila v tla, toda ko se po številnih napetih pripetljajih z Ošijem in Selaijem sredi tropskega gozda znajde tako rekoč iz oči v oči z bagrom, ki ogroža dom njenih sorodnikov, svojih staroselskih korenin nikakor noče več zanikati. Glavni odliki filma Divjaki – naslov je seveda namerno moč razumeti večpomensko – sta očarljiva stop-motion animacija, ki mu dodaja prav posebno mehkobo in rahlo nostalgičen pridih, ter režiserjev izjemni občutek za podajanje zahtevne vsebine mladim pa tudi nekoliko starejšim gledalcem. Nepokroviteljsko in poglobljeno poudarjanje pomena prijateljstva, sodelovanja in sožitja pa je le še pika na i. Piše: Gaja Pöschl Bere: Lidija Hartman
V oddaji Filmska glasba bomo poslušali fantazijski film Veliki dobrodušni velikan, ki ga je režiral Steven Spielberg, glasbo zanj pa je napisal John Williams. Veliki dobrodušni velikan Roalda Dahla velja za eno najbolj priljubljenih zgodb v britanski otroški literaturi že od njene objave leta 1982. Pripoveduje zgodbo o deklici Zofki, ki živi v sirotišnici v Londonu. Neke noči, ko ne more spati, vidi velikana, ki nekaj piha skozi predmet, podoben trobenti v spalnico skozi okno spodaj na ulici, kjer živi. Ker se boji, da bi ga ljudje odkrili, velikan ugrabi Zofko in jo vzame s seboj domov, daleč tja v deželo Velikanijo.
V oddaji Filmska glasba bomo poslušali fantazijski film Veliki dobrodušni velikan, ki ga je režiral Steven Spielberg, glasbo zanj pa je napisal John Williams. Veliki dobrodušni velikan Roalda Dahla velja za eno najbolj priljubljenih zgodb v britanski otroški literaturi že od njene objave leta 1982. Pripoveduje zgodbo o deklici Zofki, ki živi v sirotišnici v Londonu. Neke noči, ko ne more spati, vidi velikana, ki nekaj piha skozi predmet, podoben trobenti v spalnico skozi okno spodaj na ulici, kjer živi. Ker se boji, da bi ga ljudje odkrili, velikan ugrabi Zofko in jo vzame s seboj domov, daleč tja v deželo Velikanijo.
Iz Londona prihajata dva čisto sveža albuma dveh križancev rapa in novega soula: Greentea Peng in Goye Gumbanija. Novo ploščo je izdal tudi ameriški multimedijski veteran Lonnie Holley, ki je okoli sebe ponovno zbral izvrstno druščino gostujočih glasbenic in glasbenikov. Iz domačih logov ajdovski ustroj Mart. 01 Mourning [A] BLKstar - Lil' Bobby Hutton 02 Greentea Peng - TARDIS (hardest) 03 Greentea Peng - Glory 04 Goya Gumbani – Crossroad(s) 05 Goya Gumbani – Manuva(s) Feat. Joe Armon-Jones 06 Lonnie Holley - Kings in the Jungle, Slaves in the Field 07 Lonnie Holley - The Burden (I Turned Nothing Into Something) (feat. Angel Bat Dawid) 08 uKanDanZ - Liwesdshe Andiken 09 The Sure Fire Soul Ensemble – Gemini 10 The Sure Fire Soul Ensemble – Las Olas 11 Gianni Brezzo - Chronos 12 Kaisa's Machine - Tykytys 13 Mart - Takoj Po Zčjtki
Iz Londona prihajata dva čisto sveža albuma dveh križancev rapa in novega soula: Greentea Peng in Goye Gumbanija. Novo ploščo je izdal tudi ameriški multimedijski veteran Lonnie Holley, ki je okoli sebe ponovno zbral izvrstno druščino gostujočih glasbenic in glasbenikov. Iz domačih logov ajdovski ustroj Mart. 01 Mourning [A] BLKstar - Lil' Bobby Hutton 02 Greentea Peng - TARDIS (hardest) 03 Greentea Peng - Glory 04 Goya Gumbani – Crossroad(s) 05 Goya Gumbani – Manuva(s) Feat. Joe Armon-Jones 06 Lonnie Holley - Kings in the Jungle, Slaves in the Field 07 Lonnie Holley - The Burden (I Turned Nothing Into Something) (feat. Angel Bat Dawid) 08 uKanDanZ - Liwesdshe Andiken 09 The Sure Fire Soul Ensemble – Gemini 10 The Sure Fire Soul Ensemble – Las Olas 11 Gianni Brezzo - Chronos 12 Kaisa's Machine - Tykytys 13 Mart - Takoj Po Zčjtki
Na odru Prešernovega gledališča Kranj je bila po začetni slavnosti ob svetovnem dnevu gledališča in podelitvi nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije premiera igre Gospodarji neumnosti Jureta Karasa, ki je bil tudi dramaturg predstave, režiserka je bila Tijana Zinajić. To je bila tudi uvodna predstava 55. Tedna slovenske drame, ki je občinstvo nasmejala, kot že dolgo katera ne. Tadeja Krečič: Režiserka Tijana Zinajić Dramaturg Jure Karas Scenograf Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf Matic Hrovat Avtor glasbe, korepetitor in pianist Anže Vrabec Koreografka Lada Petrovski Ternovšek Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Igor Remeta Oblikovalec maske Matej Pajntar Igrajo Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Borut Veselko, Suzana Krevh k. g.
Na odru Prešernovega gledališča Kranj je bila po začetni slavnosti ob svetovnem dnevu gledališča in podelitvi nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije premiera igre Gospodarji neumnosti Jureta Karasa, ki je bil tudi dramaturg predstave, režiserka je bila Tijana Zinajić. To je bila tudi uvodna predstava 55. Tedna slovenske drame, ki je občinstvo nasmejala, kot že dolgo katera ne. Tadeja Krečič: Režiserka Tijana Zinajić Dramaturg Jure Karas Scenograf Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf Matic Hrovat Avtor glasbe, korepetitor in pianist Anže Vrabec Koreografka Lada Petrovski Ternovšek Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Igor Remeta Oblikovalec maske Matej Pajntar Igrajo Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Borut Veselko, Suzana Krevh k. g.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo objavili pogovora z dvema letošnjima prejemnikoma Glazerjeve listine, z Avgustom Demšarjem in Jurijem Drevenškom. Pisec kriminalnih romanov Demšar je zaslužen za to, da je Maribor postal ob njihovi ekranizaciji telegenična kulisa, trilogija Vodnjaki, za katero je prejel to nagrado, pa išče pot tudi že v druge jezike. Igralec Drevenšek pa je pri še ne dopolnjenih 40-ih letih sodeloval med drugim tudi že v 40-ih filmskih in televizijskih projektih, doma in v tujini.
V oddaji o kulturi smo objavili pogovora z dvema letošnjima prejemnikoma Glazerjeve listine, z Avgustom Demšarjem in Jurijem Drevenškom. Pisec kriminalnih romanov Demšar je zaslužen za to, da je Maribor postal ob njihovi ekranizaciji telegenična kulisa, trilogija Vodnjaki, za katero je prejel to nagrado, pa išče pot tudi že v druge jezike. Igralec Drevenšek pa je pri še ne dopolnjenih 40-ih letih sodeloval med drugim tudi že v 40-ih filmskih in televizijskih projektih, doma in v tujini.
Janáček je kot ploden skladatelj vokalno-inštrumetalne glasbe napisal veliko kantat, vendar je med njimi izrazitejša Glagolska maša, ki jo je dokončal leta 1926. Maša ima osem stavkov: Uvod , Gospod, usmili se, Slava, Vera, Svet, Jagnje božje, Orgle solo in lntrada.
Janáček je kot ploden skladatelj vokalno-inštrumetalne glasbe napisal veliko kantat, vendar je med njimi izrazitejša Glagolska maša, ki jo je dokončal leta 1926. Maša ima osem stavkov: Uvod , Gospod, usmili se, Slava, Vera, Svet, Jagnje božje, Orgle solo in lntrada.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Adrienne Rich je bila ameriška pesnica, esejistka in goreča zagovornica depriviligiranih. Živela je med letoma 1929 in 2012. Prvo pesniško zbirko je izdala leta 1951. V njeni literarni govorici prevladujejo liričnost, intimnost in tudi političnost; vse vidike življenja je namreč dojemala kot v osnovi politične. Pesem Živ spomin je prevedel Ciril Bergles, leta 2002 jo je interpretirala dramska igralka Judita Zidar.
Adrienne Rich je bila ameriška pesnica, esejistka in goreča zagovornica depriviligiranih. Živela je med letoma 1929 in 2012. Prvo pesniško zbirko je izdala leta 1951. V njeni literarni govorici prevladujejo liričnost, intimnost in tudi političnost; vse vidike življenja je namreč dojemala kot v osnovi politične. Pesem Živ spomin je prevedel Ciril Bergles, leta 2002 jo je interpretirala dramska igralka Judita Zidar.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Filmi Jima Jarmuscha niso le del filmske, temveč tudi glasbene zgodovine. Pred ciklom, ki se prične nocoj, se o kralju neodvisnega filma v videokastu pogovarjamo z glasbenim novinarjem, kritikom in recenzetom Gregorjem Baumanom.
Filmi Jima Jarmuscha niso le del filmske, temveč tudi glasbene zgodovine. Pred ciklom, ki se prične nocoj, se o kralju neodvisnega filma v videokastu pogovarjamo z glasbenim novinarjem, kritikom in recenzetom Gregorjem Baumanom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova kot Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zapisala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in ,,poučna''; po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha". Smole se v svoji dramski različici (iz leta 1969) ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje, v drugem delu te dvodelne drame pa je subjektivni drami konvertita pridružil splošnejšo, družbeno: o Črtomirovih 'rojakih Slovencih' in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata. Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ..." (A. Inkret). Smole tako Črtomiru in njegovi samovolji postavlja nasproti postprešernovskega junaka, v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "… da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo." Zvočno gledališče torej ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Nastopajo Saša Tabakovič kot Kočar, Matej Puc kot Gorazd in Primož Pirnat kot Bonifacij, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2020.
Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova kot Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zapisala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in ,,poučna''; po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha". Smole se v svoji dramski različici (iz leta 1969) ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje, v drugem delu te dvodelne drame pa je subjektivni drami konvertita pridružil splošnejšo, družbeno: o Črtomirovih 'rojakih Slovencih' in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata. Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ..." (A. Inkret). Smole tako Črtomiru in njegovi samovolji postavlja nasproti postprešernovskega junaka, v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "… da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo." Zvočno gledališče torej ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Nastopajo Saša Tabakovič kot Kočar, Matej Puc kot Gorazd in Primož Pirnat kot Bonifacij, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2020.
Bojan Tomažič in Boban Janković prihajata iz različnih svetov, a sta v času nedavne epidemije covida našla skupni jezik v novem projektu Pijani čoln. V Pesmi v žepu poslušamo njun prvi skupni album »Pajčevina«, v katerem se srečujeta popglasba in poezija.
Bojan Tomažič in Boban Janković prihajata iz različnih svetov, a sta v času nedavne epidemije covida našla skupni jezik v novem projektu Pijani čoln. V Pesmi v žepu poslušamo njun prvi skupni album »Pajčevina«, v katerem se srečujeta popglasba in poezija.
Ob dnevu gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame, posvečen domačim dramskim tekstom. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo bili na odprtju osrednje letošnje občasne razstave Zdravje je naše največje bogastvo, ki osvetli dosežke in težave našega zdravstva od začetka 20. stoletja do danes. V Plesnem Teatru Ljubljana smo si ogledali premiero avtorskega projekta Petje Golec Horvat moj privatni lastni* / my own private*, v Umetnostni galeriji Maribor pa smo bili na seriji predstavitev arhitekturnih in skupnostih projektov Recyting: ponovno vzpostavljanje mesta.
Ob dnevu gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame, posvečen domačim dramskim tekstom. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo bili na odprtju osrednje letošnje občasne razstave Zdravje je naše največje bogastvo, ki osvetli dosežke in težave našega zdravstva od začetka 20. stoletja do danes. V Plesnem Teatru Ljubljana smo si ogledali premiero avtorskega projekta Petje Golec Horvat moj privatni lastni* / my own private*, v Umetnostni galeriji Maribor pa smo bili na seriji predstavitev arhitekturnih in skupnostih projektov Recyting: ponovno vzpostavljanje mesta.