Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989
Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989
Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.
Debbie Davies je ena vidnejših sodobnih bluesovskih kitaristk. Znana je po energičnem slogu, tehnični dovršenosti in globokem spoštovanju tradicije električnega bluesa. Njena glasba združuje vplive čikaškega bluesa, teksaškega bluesa in rhythm & bluesa, pri čemer vseskozi ohranja izrazito osebno noto. Kariero je začela v Kaliforniji, širšo prepoznavnost pa je dosegla kot članica legendarne skupine Albert Collins and the Icebreakers, s katero je štiri leta koncertirala in snemala. V samostojni karieri je pri različnih založbah izdala vrsto odmevnih albumov, ki so ji prinesli številne nominacije in nagrade v svetu bluesa. Debbie Davies slovi po svojem izjemnem občutku za fraziranje, suverenem obvladovanju kitare ter izrazitem, čustveno nabitem vokalu. Njeni nastopi v živo so dinamični in prepričljivi, saj združujejo virtuoznost, energijo in pristno bluesovsko izkušnjo. Tako je bilo tudi aprila leta 1996 v Studiu 26 Radia Slovenija na Tavčarjevi 17 v Ljubljani.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Poljski pianist Piotr Ryszard Pawlak je 1. marca letos nastopil v Koncertnem studiu Witolda Lutoslawskega Poljskega radia v Varšavi. Dogodek je bil del praznovanj ob 89-letnici 2. kanala Poljskega radia, na njem pa je Pawlak izvedel več del. Za predvajanje smo izbrali tri na koncertu izvedene skladbe; najprej Mozartovo Klavirsko sonato št. 8 v a-molu, K. 310, potem Klavirski koncert št. 2 v f-molu, op. 21 Frédérica Chopina, ki je zazvenel v priredbi za klavir in godalni kvartet Krzysztofa Dombeka in Kevina Kennerja, ter Chopinov Nokturno v c-molu, op. 48/1, ki je zvenel za dodatek. Pri izvedbi priredbe Klavirskega koncerta se je Pawlaku pridružil še ansambel Arte dei Suonatori. 28-letni poljski pianist Piotr Pawlak je doma iz Gdanska, kjer je uspešno končal študij na tamkajšnji Akademiji za glasbo Stanislawa Moniuszka. Je zmagovalec 5. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Maj Lind v Helsinkih in 11. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Darmstadtu, poleg glasbe pa je doštudiral tudi matematiko na Univerzi v Gdansku.
Poljski pianist Piotr Ryszard Pawlak je 1. marca letos nastopil v Koncertnem studiu Witolda Lutoslawskega Poljskega radia v Varšavi. Dogodek je bil del praznovanj ob 89-letnici 2. kanala Poljskega radia, na njem pa je Pawlak izvedel več del. Za predvajanje smo izbrali tri na koncertu izvedene skladbe; najprej Mozartovo Klavirsko sonato št. 8 v a-molu, K. 310, potem Klavirski koncert št. 2 v f-molu, op. 21 Frédérica Chopina, ki je zazvenel v priredbi za klavir in godalni kvartet Krzysztofa Dombeka in Kevina Kennerja, ter Chopinov Nokturno v c-molu, op. 48/1, ki je zvenel za dodatek. Pri izvedbi priredbe Klavirskega koncerta se je Pawlaku pridružil še ansambel Arte dei Suonatori. 28-letni poljski pianist Piotr Pawlak je doma iz Gdanska, kjer je uspešno končal študij na tamkajšnji Akademiji za glasbo Stanislawa Moniuszka. Je zmagovalec 5. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Maj Lind v Helsinkih in 11. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Darmstadtu, poleg glasbe pa je doštudiral tudi matematiko na Univerzi v Gdansku.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Pisateljica, ki je leto za letom odhajala v to mesto, plesala tango in spoznavala zgodbe ljudi, se po letih odsotnosti spet vrne vanj, v to mesto, s katerim je spletla tesne vezi. Marsikaj je enako, marsikaj pa tudi drugačno. Ali ni drugačna tudi sama?
Pisateljica, ki je leto za letom odhajala v to mesto, plesala tango in spoznavala zgodbe ljudi, se po letih odsotnosti spet vrne vanj, v to mesto, s katerim je spletla tesne vezi. Marsikaj je enako, marsikaj pa tudi drugačno. Ali ni drugačna tudi sama?
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.
Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.
Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Zakaj rečemo »Bella Italia«? Kaj pomenijo kretnje z rokami, ki jih Italijani uporabljajo pri pogovoru? Je dolce vito treba še sladkati? Je pica res italijanska? Kako pripraviti špagete? Vabljeni na potovanje v zibelko klasične glasbe. Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Franci Krevh, Verena Rojc, povezovalca Massimiliano Miani, klarinet Urška Šemrov, sopran Barbara Potočnik, mezzosopran Aljaž Farasin, tenor Spored: Novaro, Monteverdi, Mendelssohn, Verdi, Puccini, Morricone, Rossini
Zakaj rečemo »Bella Italia«? Kaj pomenijo kretnje z rokami, ki jih Italijani uporabljajo pri pogovoru? Je dolce vito treba še sladkati? Je pica res italijanska? Kako pripraviti špagete? Vabljeni na potovanje v zibelko klasične glasbe. Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Franci Krevh, Verena Rojc, povezovalca Massimiliano Miani, klarinet Urška Šemrov, sopran Barbara Potočnik, mezzosopran Aljaž Farasin, tenor Spored: Novaro, Monteverdi, Mendelssohn, Verdi, Puccini, Morricone, Rossini
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se bomo srečali nekajkrat, humi pa nekoliko bolje spoznali skozi različne tehnike na zvočnih zapisih, ki so nastali od petdesetih let prejšnjega stoletja pa do zadnjega časa. Mongolski humi je od leta 2010 tudi uradno del nesnovne dediščine človeštva, v zvezi z njim pa prihaja do mnogih nesporazumov in napačnih razumevanj.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se bomo srečali nekajkrat, humi pa nekoliko bolje spoznali skozi različne tehnike na zvočnih zapisih, ki so nastali od petdesetih let prejšnjega stoletja pa do zadnjega časa. Mongolski humi je od leta 2010 tudi uradno del nesnovne dediščine človeštva, v zvezi z njim pa prihaja do mnogih nesporazumov in napačnih razumevanj.
Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Opraševalci so nekatera imena teh tematskih ciklusov, za katere je dobil Huberto Široka številne nagrade in priznanja. Marsikdo ga povezuje predvsem z rajsko ptico, oblikovano po repliki najdbe s Pristave pri Bledu, ki je postala simbol Bleda. Ob Slovenskem tednu nakita v ljubljanskem centru Rog, osrednji prireditvi oblikovalcev nakita pri nas, je bila tudi predstavitev knjige z naslovom Huberto Široka, srebrokovač in oblikovalec nakita. Napisali so jo poleg samega avtorja še Lidija Pavlovčič in Petra Bole, izšla je pri Zavodu za turizem na Bledu. Umetnika je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. Tonska realizacija Franci Moder.
Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Opraševalci so nekatera imena teh tematskih ciklusov, za katere je dobil Huberto Široka številne nagrade in priznanja. Marsikdo ga povezuje predvsem z rajsko ptico, oblikovano po repliki najdbe s Pristave pri Bledu, ki je postala simbol Bleda. Ob Slovenskem tednu nakita v ljubljanskem centru Rog, osrednji prireditvi oblikovalcev nakita pri nas, je bila tudi predstavitev knjige z naslovom Huberto Široka, srebrokovač in oblikovalec nakita. Napisali so jo poleg samega avtorja še Lidija Pavlovčič in Petra Bole, izšla je pri Zavodu za turizem na Bledu. Umetnika je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. Tonska realizacija Franci Moder.
Eden osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi bo koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. V torek, 21. aprila, bo ob 18h v Unionski dvorani v Ljubljani koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas. Spomin na dva izjemna dokumenta slovenske glasbene in radijske dediščine bodo oživili Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan, pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Rahele Durič ter moški del Zbora Slovenske filharmonije in nekdanji pevci APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Scenarij za koncert, ki ne bo le poklon dvema zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov, je napisala glasbena urednica Brigita Rovšek, ki v tokratni oddaji podrobneje predstavlja koncert in okoliščine, ki so pisale zgodovino Slovencev.
Eden osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi bo koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. V torek, 21. aprila, bo ob 18h v Unionski dvorani v Ljubljani koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas. Spomin na dva izjemna dokumenta slovenske glasbene in radijske dediščine bodo oživili Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan, pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Rahele Durič ter moški del Zbora Slovenske filharmonije in nekdanji pevci APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Scenarij za koncert, ki ne bo le poklon dvema zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov, je napisala glasbena urednica Brigita Rovšek, ki v tokratni oddaji podrobneje predstavlja koncert in okoliščine, ki so pisale zgodovino Slovencev.
Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv
Po svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Händla, Emanuela Bacha in Haydna v prvem, Šostakoviča in Hummla v drugem ter Webra, Mozarta, Čajkovskega, Beethovna, Baxa, Thalberga in Francka v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Emanuela Bacha in Haydna v prvem, Šostakoviča in Hummla v drugem ter Webra, Mozarta, Čajkovskega, Beethovna, Baxa, Thalberga in Francka v tretjem delu.
Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo posvetili pevki Cleo Laine. Za vedno se je poslovila 24. julija lani, stara častitljivih 97 let. Glas Cleo Laine je bil eden najizrazitejših in najbolj prepoznavnih. Njen razpon je obsegal kar štiri oktave in imel izjemno interpretativno moč, ki je z leti ni prav nič izgubil. Novinar Sunday Timesa Derek Jewel jo je razglasil za »preprosto najboljšo džezovsko pevko na svetu«.
Oddajo bomo posvetili pevki Cleo Laine. Za vedno se je poslovila 24. julija lani, stara častitljivih 97 let. Glas Cleo Laine je bil eden najizrazitejših in najbolj prepoznavnih. Njen razpon je obsegal kar štiri oktave in imel izjemno interpretativno moč, ki je z leti ni prav nič izgubil. Novinar Sunday Timesa Derek Jewel jo je razglasil za »preprosto najboljšo džezovsko pevko na svetu«.
»Moja bolezen je igra z besedami,« je nekoč z nekaj besedami povzel svoj ustvarjalni postopek Ivan Volarič - Feo. Avtor, ki je pesniški jezik gnetel iz prepleta najrazličnejših postopkov, parodiranja, parafraziranja, jezikovne igre, vnašanja tujih jezikov, je v njem pronicljivo, samoironično ali pa duhovito tudi združeval nasprotja. Izbor pesmi, ki mu lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno, v ciklu Na valovih humorja, je pripravljen iz Volaričeve antologijske zbirke T'guwrš od t'grš: déjàjmais vu, ki je leta 2008 izšla pri Cankarjevi založbi. Režiserka: Živa Bizovičar; inrterpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
»Moja bolezen je igra z besedami,« je nekoč z nekaj besedami povzel svoj ustvarjalni postopek Ivan Volarič - Feo. Avtor, ki je pesniški jezik gnetel iz prepleta najrazličnejših postopkov, parodiranja, parafraziranja, jezikovne igre, vnašanja tujih jezikov, je v njem pronicljivo, samoironično ali pa duhovito tudi združeval nasprotja. Izbor pesmi, ki mu lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno, v ciklu Na valovih humorja, je pripravljen iz Volaričeve antologijske zbirke T'guwrš od t'grš: déjàjmais vu, ki je leta 2008 izšla pri Cankarjevi založbi. Režiserka: Živa Bizovičar; inrterpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Tri zgodnje pesmi Alme Mahler v priredbah Clytusa Gottwalda, Himna Devici, op. 24 Pierra Villetta in Visoka pesem Jeana-Yvesa Daniela Lesurja.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Tri zgodnje pesmi Alme Mahler v priredbah Clytusa Gottwalda, Himna Devici, op. 24 Pierra Villetta in Visoka pesem Jeana-Yvesa Daniela Lesurja.
Serija jazzovskih koncertov na Programu Ars z najboljšimi domačimi, včasih tudi tujimi zasedbami.
Serija jazzovskih koncertov na Programu Ars z najboljšimi domačimi, včasih tudi tujimi zasedbami.
Peter Pavel Vergerij sr. je bil pionir evropske pedagoške misli, ki je z razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu dolgoročno oblikoval naše predstave o tem, kaj se pravi biti resnično omikan
Peter Pavel Vergerij sr. je bil pionir evropske pedagoške misli, ki je z razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu dolgoročno oblikoval naše predstave o tem, kaj se pravi biti resnično omikan
Za začetek gremo v Ameriko s še vedno ustvarjalnim jazzovskim impresarijem Kipom Hanrahanom. Nato poprimemo za čikaško blus kitaro Melvina Taylorja. Ne bomo preskočili basista Marcusa Milerja, za konec pa še izbor iz skupnega projekta Erica Claptona in Wyntona Marsalisa.
Za začetek gremo v Ameriko s še vedno ustvarjalnim jazzovskim impresarijem Kipom Hanrahanom. Nato poprimemo za čikaško blus kitaro Melvina Taylorja. Ne bomo preskočili basista Marcusa Milerja, za konec pa še izbor iz skupnega projekta Erica Claptona in Wyntona Marsalisa.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so pripravili zadnjo premiero v tej sezoni. Zgodbo o Veroniki Deseniški, prvi Slovenki obtoženi čarovništva, je na oder postavila režiserka Maruša Kink. Na tržaškem Krasu se začenja Vokalna eksplozija, festival a capella glasbe, ki ga pripravlja slovensko društvo iz Gropade. V Idriji pa bodo premierno predvajali karatek plesno-gibalni filma AMADO MIO - Pasijon nekega umetnika.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so pripravili zadnjo premiero v tej sezoni. Zgodbo o Veroniki Deseniški, prvi Slovenki obtoženi čarovništva, je na oder postavila režiserka Maruša Kink. Na tržaškem Krasu se začenja Vokalna eksplozija, festival a capella glasbe, ki ga pripravlja slovensko društvo iz Gropade. V Idriji pa bodo premierno predvajali karatek plesno-gibalni filma AMADO MIO - Pasijon nekega umetnika.
Pred nami je oddaja Recital, v kateri bomo slišali Akademijo St. Martin in the Fields, eno najbolj priznanih komornih orkestrskih zasedb na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1958 v Londonu. V duhu stalne podpore in spodbujanja mladih solistov je Akademija St. Martin in the Fields tokrat sodelovala s tremi izjemnimi solisti fundacije Orpheum Foundation ter jim ponudila prostor za dragoceno glasbeno izkušnjo. Na koncertu, ki je bil 10. aprila letos v dvorani Tonhalle v Zürichu, so se predstavili violinistka Seohyun Kim, violist Sao Soulez Larivière in pianistka Eva Gevorgyan, in sicer v programu, posvečenem delom Wolfganga Amadeusa Mozarta, Caroline Shaw in Grażyne Bacewicz.
Pred nami je oddaja Recital, v kateri bomo slišali Akademijo St. Martin in the Fields, eno najbolj priznanih komornih orkestrskih zasedb na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1958 v Londonu. V duhu stalne podpore in spodbujanja mladih solistov je Akademija St. Martin in the Fields tokrat sodelovala s tremi izjemnimi solisti fundacije Orpheum Foundation ter jim ponudila prostor za dragoceno glasbeno izkušnjo. Na koncertu, ki je bil 10. aprila letos v dvorani Tonhalle v Zürichu, so se predstavili violinistka Seohyun Kim, violist Sao Soulez Larivière in pianistka Eva Gevorgyan, in sicer v programu, posvečenem delom Wolfganga Amadeusa Mozarta, Caroline Shaw in Grażyne Bacewicz.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!
Fiilm Čarobno drevo, britanski mladinski fantazijski filmo režiserja Bena Gregorja, je nastal po znameniti seriji knjig Enid Blyton. Gre za eno najbolj prepoznavnih klasikov otroške literature 20. stoletja, ki v filmski priredbi ohranja osnovni motiv: družino, ki na angleškem podeželju odkrije čarobno drevo, skozi katerega vstopa v vedno nove fantastične svetove. Čarobno drevo se tako umešča v dolgo tradicijo britanskih fantazijskih zgodb za otroke in odrasle, ki nostalgijo prepleta z aktualnim kontekstom – tokrat tudi z vprašanjem odnosa otrok do narave, domišljije in tehnologije. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Fiilm Čarobno drevo, britanski mladinski fantazijski filmo režiserja Bena Gregorja, je nastal po znameniti seriji knjig Enid Blyton. Gre za eno najbolj prepoznavnih klasikov otroške literature 20. stoletja, ki v filmski priredbi ohranja osnovni motiv: družino, ki na angleškem podeželju odkrije čarobno drevo, skozi katerega vstopa v vedno nove fantastične svetove. Čarobno drevo se tako umešča v dolgo tradicijo britanskih fantazijskih zgodb za otroke in odrasle, ki nostalgijo prepleta z aktualnim kontekstom – tokrat tudi z vprašanjem odnosa otrok do narave, domišljije in tehnologije. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati prostor, kjer se tovrstnemu razmisleku lahko posveti počasi in podrobno. Meni, da množični mediji ljudi spreminjajo v številke, umetnost pa omogoči prostor čustvom in pripovedništvu. V njenih umetniških delih se plasti čas. Ob obiskih Palestine umetnica fotografira zasedeno ozemlje. Fotografije razdejane pokrajine in odpadlih predmetov natisne na papir, namenjen uporabi v fotografski temnici, potem pa v svojemu studiu v Barceloni intervenira vanje z ilustratorsko gesto, počasi, vztrajno in podrobno. Zarez v emulzijo povzroči kemijsko reakcijo, ki fotografskemu papirju spreminja barvo. Od tod tudi naslov razstave Jedka Palestina, ki je opomnik na desetletja zasedbe Palestine in nasilno zatiranje njenega ljudstva. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z umetnico Samiro Badran in Angels Miralda, kuratorko razstave, ki je predstavljena v Galeriji Škuc v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Savič, brali sta Mateja Perpar in Lidija Hartman, tonsko sliko je uredil Damjan Rostan.
Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati prostor, kjer se tovrstnemu razmisleku lahko posveti počasi in podrobno. Meni, da množični mediji ljudi spreminjajo v številke, umetnost pa omogoči prostor čustvom in pripovedništvu. V njenih umetniških delih se plasti čas. Ob obiskih Palestine umetnica fotografira zasedeno ozemlje. Fotografije razdejane pokrajine in odpadlih predmetov natisne na papir, namenjen uporabi v fotografski temnici, potem pa v svojemu studiu v Barceloni intervenira vanje z ilustratorsko gesto, počasi, vztrajno in podrobno. Zarez v emulzijo povzroči kemijsko reakcijo, ki fotografskemu papirju spreminja barvo. Od tod tudi naslov razstave Jedka Palestina, ki je opomnik na desetletja zasedbe Palestine in nasilno zatiranje njenega ljudstva. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z umetnico Samiro Badran in Angels Miralda, kuratorko razstave, ki je predstavljena v Galeriji Škuc v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Savič, brali sta Mateja Perpar in Lidija Hartman, tonsko sliko je uredil Damjan Rostan.
Zemljo krast je novi igrani celovečerec ustvarjalnega tandema režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar. Na videz nedolžna otroška igra sproži ideološki konflikt med starši, v katerem se zrcalijo tudi širše politične in družbene napetosti. Gre za hitro in zavestno minimalno produkcijo, posneto v zgolj nekaj dneh, ki skozi svojo zgoščeno formo in dialoško ostrino deluje kot satira določenega sloja sodobne družbe. Film ocenjuje Gorazd Trušnovec.
Zemljo krast je novi igrani celovečerec ustvarjalnega tandema režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar. Na videz nedolžna otroška igra sproži ideološki konflikt med starši, v katerem se zrcalijo tudi širše politične in družbene napetosti. Gre za hitro in zavestno minimalno produkcijo, posneto v zgolj nekaj dneh, ki skozi svojo zgoščeno formo in dialoško ostrino deluje kot satira določenega sloja sodobne družbe. Film ocenjuje Gorazd Trušnovec.
Ob 30-letnici delovanja je skupina Amala izdala kompilacijsko cedejko s skladbami, ki so nastajale vse od leta 1973.
Ob 30-letnici delovanja je skupina Amala izdala kompilacijsko cedejko s skladbami, ki so nastajale vse od leta 1973.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Maribor konec tedna gosti tekmovanje slovenskih zborov Naša pesem in sklepni del mednarodnega tekmovanja za Veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. O prazniku zborovske glasbe v mestu ob Dravi, koncertih in glasbenem programu, ki ga bodo obiskovalcem in žirijam predstavili odlični domač in tuji pevci ter zborovodje smo se pogovarjali z vodjem tega velikega zborovskega dogodka v Mariboru Matijem Varlom z mariborske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Maribor konec tedna gosti tekmovanje slovenskih zborov Naša pesem in sklepni del mednarodnega tekmovanja za Veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. O prazniku zborovske glasbe v mestu ob Dravi, koncertih in glasbenem programu, ki ga bodo obiskovalcem in žirijam predstavili odlični domač in tuji pevci ter zborovodje smo se pogovarjali z vodjem tega velikega zborovskega dogodka v Mariboru Matijem Varlom z mariborske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Prve skladbe Ernesta Blocha so nastajale okoli leta 1895, ko je bil star petnajst let, večina pa jih je ostala neobjavljenih. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je veliko navdiha iskal v judovski glasbeni tradiciji, prihajal je namreč iz tradicionalne, meščanske judovske družine. Med študijem kompozicije in violine po različnih evropskih mestih je začel v svojo glasbo vnašati tudi vplive drugih kultur, zlasti pomembna pa je bila v tem oziru njegova selitev v Združene države Amerike, kjer je prebival vse od leta 1916 pa do svoje smrti. Njegov zrel skladateljski izraz je najbližje neoklasicističnemu in neoromantičnemu slogu. Bloch je bil namreč eden tistih skladateljev 20. stoletja, ki se niso prav veliko ozirali po novih glasbenih tokovih tistega časa. Njegov velik vzornik je bil Wager, kar je zlasti očitno pri strukturni zasnovi in izpeljavi njegovih večjih orkestrskih del.
Prve skladbe Ernesta Blocha so nastajale okoli leta 1895, ko je bil star petnajst let, večina pa jih je ostala neobjavljenih. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je veliko navdiha iskal v judovski glasbeni tradiciji, prihajal je namreč iz tradicionalne, meščanske judovske družine. Med študijem kompozicije in violine po različnih evropskih mestih je začel v svojo glasbo vnašati tudi vplive drugih kultur, zlasti pomembna pa je bila v tem oziru njegova selitev v Združene države Amerike, kjer je prebival vse od leta 1916 pa do svoje smrti. Njegov zrel skladateljski izraz je najbližje neoklasicističnemu in neoromantičnemu slogu. Bloch je bil namreč eden tistih skladateljev 20. stoletja, ki se niso prav veliko ozirali po novih glasbenih tokovih tistega časa. Njegov velik vzornik je bil Wager, kar je zlasti očitno pri strukturni zasnovi in izpeljavi njegovih večjih orkestrskih del.
Pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa sta se na odru Španskih borcev odvili dve premieri, ki sta ju izvedli plesna skupina En-Knap, s čimer je ansambel odprl začetek novega umetniškega vodstva plesalca Mattie Casona. Avtorja: Emira Goro, Smaïl Kanouté Plesalci in so-avtorji: plesna skupina En–Knap (Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar) Glasba: Miha Šajina – Shekuza (za delo Ermire Goro), Julien Villa (za delo Smaïla Kanoutéja) Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific (za delo Ermire Goro), Aljaž Zaletel (za delo Smaïla Kanoutéja) Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.) Asistentka kostumografije: Margarita Gardina Vodja vaj: Ana Štefanec Knez Fotografija: Žiga Koritnik Video: Sašo Podgoršek Produkcija: Zavod En–Knap
Pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa sta se na odru Španskih borcev odvili dve premieri, ki sta ju izvedli plesna skupina En-Knap, s čimer je ansambel odprl začetek novega umetniškega vodstva plesalca Mattie Casona. Avtorja: Emira Goro, Smaïl Kanouté Plesalci in so-avtorji: plesna skupina En–Knap (Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar) Glasba: Miha Šajina – Shekuza (za delo Ermire Goro), Julien Villa (za delo Smaïla Kanoutéja) Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific (za delo Ermire Goro), Aljaž Zaletel (za delo Smaïla Kanoutéja) Kostumografija: Katarina Markov (Atelje d.o.o.) Asistentka kostumografije: Margarita Gardina Vodja vaj: Ana Štefanec Knez Fotografija: Žiga Koritnik Video: Sašo Podgoršek Produkcija: Zavod En–Knap
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: UVERTURA SEN KRESNE NOČI, OP. 21 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PINCHAS STEINBERG FRANZ LISZT: CE QU'ON ENTEND SUR LA MONTAGNE (To kar slišimo na gori) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN ANATOLIJ KONSTANTINOVIČ LJADOV: VARIACIJE NA TEMO GLINKE, op.35 Klavir: MARCO RAPETTI ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: POVODNI MOŽ, SIMFONIČNA PESNITEV OP. 107 ČEŠKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: VACLAV TALICH CÉSAR FRANCK: PREKLETI LOVEC, SIMFONIČNA PESNITEV PO BÜRGERJEVI BALADI DIVJI LOVEC NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, dirigent: TADAAKI OTAKA
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: UVERTURA SEN KRESNE NOČI, OP. 21 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PINCHAS STEINBERG FRANZ LISZT: CE QU'ON ENTEND SUR LA MONTAGNE (To kar slišimo na gori) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN ANATOLIJ KONSTANTINOVIČ LJADOV: VARIACIJE NA TEMO GLINKE, op.35 Klavir: MARCO RAPETTI ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: POVODNI MOŽ, SIMFONIČNA PESNITEV OP. 107 ČEŠKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: VACLAV TALICH CÉSAR FRANCK: PREKLETI LOVEC, SIMFONIČNA PESNITEV PO BÜRGERJEVI BALADI DIVJI LOVEC NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, dirigent: TADAAKI OTAKA
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR