Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.
Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije (pon).
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije (pon).
Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Vokalna akademija Ljubljana je bila ustanovljena septembra 2008 in jo sestavlja od šestnajst do dvajset izkušenih zborovskih pevcev iz vse Slovenije. Leta 2009 je na 57. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji prepričljivo zmagala v vseh štirih prijavljenih kategorijah ter osvojila še veliko nagrado. Slednja je Vokalno akademijo Ljubljana kot prvi moški zbor v zgodovini 15. maja 2010 v Varni popeljala še do zmage na Tekmovanju za veliko nagrado Evrope. Leta 2011 so v Arezzu prejeli še prestižno nagrado Guidoneum award 2011 za izjemne dosežke in doprinos k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu. Vztrajni in predani umetniški vodja in dirigent skupine pevcev je maestro Stojan Kuret. Pod njegovim vodstvom so se domači publiki predstavili v napolnjeni Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na svoj nastop so povabili gostujoči glasbenici, pianistko Mojco Prus in sopranistko Martino Burger.
Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.
Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.
Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Tretjega maja 1924 se je v Würzburgu v Nemčiji rodil judovski pesnik Jehuda Amichai. Družina je že v tridesetih letih emigrirala v Palestino, med drugo svetovno vojno se je Amichai bojeval v britanski vojski. Poezijo je pisal v pogovorni hebrejščini, velja za pesnika vsakdanjega življenja, ljubezni in smrti. Pesem Kar se tiče sveta je prevedel Uroš Zupan, leta 2006 jo je interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib.
Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.
Osrednji del tokratne jutranjice smo zasnovali z mislijo na mednarodni dan plesa, ki ga od leta 1982 praznujemo 29. aprila. Poslušamo Passamezzo in saltarelo Michelagnola Galileija, Pavano in gagliardo Izaka Poša, baletno suito Zmagoslavje ljubezni Jeana-Baptista Lullya, Francosko suito št. 3 Johanna Sebastiana Bacha ter baletno suito Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.
Poslušamo Trio sonato v E-duru Josepha Haydna, Koncert za flavto v G-duru Giovannija Battiste Pergolesija, Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija, prvi stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu Jeana Sibeliusa in Pesem brez besed, op. 62, št. 1 v G-duru Felixa Mendelssohna.
Poslušamo Trio sonato v E-duru Josepha Haydna, Koncert za flavto v G-duru Giovannija Battiste Pergolesija, Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija, prvi stavek iz Godalnega kvarteta v d-molu Jeana Sibeliusa in Pesem brez besed, op. 62, št. 1 v G-duru Felixa Mendelssohna.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Za praznik dela smo izbrali arhivsko oddajo iz leta 1994, v kateri dramski igralec Zvone Hribar interpretira tri pesmi Otona Župančiča z delavsko tematiko. Glasbena oprema Andrej Ožbalt, režija Elza Rituper, urednik oddaje Andrej Arko (urednica ponovitve Tesa Drev Juh).
Za praznik dela smo izbrali arhivsko oddajo iz leta 1994, v kateri dramski igralec Zvone Hribar interpretira tri pesmi Otona Župančiča z delavsko tematiko. Glasbena oprema Andrej Ožbalt, režija Elza Rituper, urednik oddaje Andrej Arko (urednica ponovitve Tesa Drev Juh).
Igra v obliki dnevnika, torej notranjega monologa, v nekaj potezah izriše življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Kabinski – Kristijan Ostanek Medicinska sestra – Jana Zupančič Doktor – Uroš Maček Šef – Branko Završan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v septembru 2013
Igra v obliki dnevnika, torej notranjega monologa, v nekaj potezah izriše življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Kabinski – Kristijan Ostanek Medicinska sestra – Jana Zupančič Doktor – Uroš Maček Šef – Branko Završan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v septembru 2013
Virtuozna pianistka Ruth Slenczynska, zadnja živeča učenka Sergeja Rahmaninova, je 22. aprila preminila v 101. letu starosti, po osupljivi, skoraj devet desetletij trajajoči umetniški poti. Glasbenica, rojena poljskim staršem v Kaliforniji, je že pri štirih letih stopila pred občinstvo s samostojnim recitalom, pri sedmih pa v Parizu debitirala s simfoničnim orkestrom. Slovela je po izbrušeni tehnični suverenosti in pronicljivem glasbenem uvidu, ki sta njene interpretacije zaznamovala z redko prepričljivostjo. V svoji dolgi karieri je nastopila tudi za pet ameriških predsednikov; v Beli hiši je s Harryjem Trumanom celo izvedla štiriročni duet na glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Njena umetniška navzočnost ni usihala z leti – koncertirala je še v devetem desetletju življenja, svoj zadnji album pa izdala leta 2022 ter tako sklenila izjemno poglavje glasbene zgodovine.
Virtuozna pianistka Ruth Slenczynska, zadnja živeča učenka Sergeja Rahmaninova, je 22. aprila preminila v 101. letu starosti, po osupljivi, skoraj devet desetletij trajajoči umetniški poti. Glasbenica, rojena poljskim staršem v Kaliforniji, je že pri štirih letih stopila pred občinstvo s samostojnim recitalom, pri sedmih pa v Parizu debitirala s simfoničnim orkestrom. Slovela je po izbrušeni tehnični suverenosti in pronicljivem glasbenem uvidu, ki sta njene interpretacije zaznamovala z redko prepričljivostjo. V svoji dolgi karieri je nastopila tudi za pet ameriških predsednikov; v Beli hiši je s Harryjem Trumanom celo izvedla štiriročni duet na glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Njena umetniška navzočnost ni usihala z leti – koncertirala je še v devetem desetletju življenja, svoj zadnji album pa izdala leta 2022 ter tako sklenila izjemno poglavje glasbene zgodovine.
Vizualno razkošen koncert Luke Šulića z zasedbo, posnet v slikoviti londonski cerkvi Union Chapel. Koncert zaznamujeta avtorska glasba Luke Šulića in glasba Vivaldija, Beethovna ter skupin Coldplay, Queen in Metallica. Koncert bogatijo iskrene pripovedi Luke Šulića o njegovi zanimivi in uspešni glasbeni poti, na kateri ga je podpiral tudi sir Elton John.
Vizualno razkošen koncert Luke Šulića z zasedbo, posnet v slikoviti londonski cerkvi Union Chapel. Koncert zaznamujeta avtorska glasba Luke Šulića in glasba Vivaldija, Beethovna ter skupin Coldplay, Queen in Metallica. Koncert bogatijo iskrene pripovedi Luke Šulića o njegovi zanimivi in uspešni glasbeni poti, na kateri ga je podpiral tudi sir Elton John.
Skupina Amazing Blondel – snemali smo jo na festivalu Okarina na Bledu – spada med najbolj samosvoje pojave britanske folk scene zgodnjih sedemdesetih let. Nastala je leta 1969 v Angliji, njen zaščitni znak pa je bil pretanjen, skoraj renesančni zvočni izraz, ki se je močno oddaljil od tipičnega folk rocka tistega časa. Jedro zasedbe so sestavljali John Gladwin, Terry Wincott in Edward Baird, multiinstrumentalisti, ki so poleg kitar uporabljali še lutnjo, flavte, čembalo in številna druga zgodovinska glasbila. Njihova glasba združuje prvine stare angleške glasbene tradicije, pastoralne lirike in nežnega večglasnega petja. SEZNAM SKLADB: Toye Paintings: Seascape Cawdor Under the Greenwood Tree Celestial Light (For Lincoln Cat.) Sailing/Young Man's Fancy Interlude Spring Season Pavan Benedictus Es Domine Shepherds Song Weaver's Market Will Wood
Skupina Amazing Blondel – snemali smo jo na festivalu Okarina na Bledu – spada med najbolj samosvoje pojave britanske folk scene zgodnjih sedemdesetih let. Nastala je leta 1969 v Angliji, njen zaščitni znak pa je bil pretanjen, skoraj renesančni zvočni izraz, ki se je močno oddaljil od tipičnega folk rocka tistega časa. Jedro zasedbe so sestavljali John Gladwin, Terry Wincott in Edward Baird, multiinstrumentalisti, ki so poleg kitar uporabljali še lutnjo, flavte, čembalo in številna druga zgodovinska glasbila. Njihova glasba združuje prvine stare angleške glasbene tradicije, pastoralne lirike in nežnega večglasnega petja. SEZNAM SKLADB: Toye Paintings: Seascape Cawdor Under the Greenwood Tree Celestial Light (For Lincoln Cat.) Sailing/Young Man's Fancy Interlude Spring Season Pavan Benedictus Es Domine Shepherds Song Weaver's Market Will Wood
Dramatična legenda o Faustu presega tradicionalne oblike in spominja na simfonično-operno fantazijo.
Dramatična legenda o Faustu presega tradicionalne oblike in spominja na simfonično-operno fantazijo.
V središču dogajanja kratke radijske igre sta brezdomki Vanja in Iva, ki prebivata pod drevesom na zelenici med bloki, vendar so ju tamkajšnji prebivalci izločili. V realistični dialog, ki odstira konflikt med brezdomci in družbo, pa se vpleta tudi njun medsebojni odnos. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vanja – Nataša Tič Ralijan Iva – Iva Krajnc Bagola Ženska na oknu – Vesna Jevnikar Delavec – Blaž Šef Otroci – Lucija Križ, Miha Vidmar, Nina Ambrožič, Neža Dvorščak, Kaja Vrakelja Ljuboja Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2011
V središču dogajanja kratke radijske igre sta brezdomki Vanja in Iva, ki prebivata pod drevesom na zelenici med bloki, vendar so ju tamkajšnji prebivalci izločili. V realistični dialog, ki odstira konflikt med brezdomci in družbo, pa se vpleta tudi njun medsebojni odnos. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vanja – Nataša Tič Ralijan Iva – Iva Krajnc Bagola Ženska na oknu – Vesna Jevnikar Delavec – Blaž Šef Otroci – Lucija Križ, Miha Vidmar, Nina Ambrožič, Neža Dvorščak, Kaja Vrakelja Ljuboja Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2011
Grad je zadnji, nedokončani roman Franza Kafke (1883–1924), ki je bil prvič objavljen leta 1926, to je dve leti po njegovi smrti. V njem protagonist, zemljemerec, znan le kot K., prispe v vas in se trudi, da bi prišel v stik z oblastniki, ki upravljajo grad grofa Westwesta. Ta preprosta zgodba je tu in tam temačna, tu in tam tudi nadrealistična, v njej pa avtor raziskuje občutke odtujenosti, nemoči in nesmisla v svetu zapletenih birokratskih struktur. K. se namreč nenehno sooča z nejasnimi pravili, nedostopnimi uradniki in absurdnimi ovirami. Zato roman Grad lahko razumemo kot roman o odtujenosti, neodzivni birokraciji in absurdnosti sistema. Njegova večplastna sporočila so aktualna še danes, predvsem tista, ki se nanašajo na delovanje oblastnih struktur in človekovo odtujenost. Ob stoti obletnici izida romana objavljamo začetni odlomek. Prevajalec Jože Udovič, interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
Grad je zadnji, nedokončani roman Franza Kafke (1883–1924), ki je bil prvič objavljen leta 1926, to je dve leti po njegovi smrti. V njem protagonist, zemljemerec, znan le kot K., prispe v vas in se trudi, da bi prišel v stik z oblastniki, ki upravljajo grad grofa Westwesta. Ta preprosta zgodba je tu in tam temačna, tu in tam tudi nadrealistična, v njej pa avtor raziskuje občutke odtujenosti, nemoči in nesmisla v svetu zapletenih birokratskih struktur. K. se namreč nenehno sooča z nejasnimi pravili, nedostopnimi uradniki in absurdnimi ovirami. Zato roman Grad lahko razumemo kot roman o odtujenosti, neodzivni birokraciji in absurdnosti sistema. Njegova večplastna sporočila so aktualna še danes, predvsem tista, ki se nanašajo na delovanje oblastnih struktur in človekovo odtujenost. Ob stoti obletnici izida romana objavljamo začetni odlomek. Prevajalec Jože Udovič, interpret Urban Kuntarič, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2026.
Predvajamo posnetke s koncerta violinistke Rachel Podger in dveh članov njenega ansambla Brecon Baroque, ki so 14. julija lani nastopili v dvorani Wigmore v Londonu. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts, torej Koncertov ob kosilu. Spored so skoraj v celoti zapolnile violinske sonate, ki jih je leta 1681 v Nürnbergu izdal na ozemlju današnje Češke rojen Heinrich Ignaz Franz von Biber. Na sporedu je bila tudi Suita za instrument s tipkami v a-molu Johanna Jakoba Frobergerja, ki pa je zaradi časovne omejitve oddaje Sobotni koncert ne bomo predvajali. Ansambel Brecon Baroque, ki je poimenovan po istoimenskem glasbenem festivalu in ga je pred natanko 20-imi leti ustanovila Rachel Podger na baročni violini, sestavljata še lutnjistka Elizabeth Kenny in čembalist Marcin Świątkiewicz.
Predvajamo posnetke s koncerta violinistke Rachel Podger in dveh članov njenega ansambla Brecon Baroque, ki so 14. julija lani nastopili v dvorani Wigmore v Londonu. Koncert je bil del BBC-jevega koncertnega cikla The Lunchtime Concerts, torej Koncertov ob kosilu. Spored so skoraj v celoti zapolnile violinske sonate, ki jih je leta 1681 v Nürnbergu izdal na ozemlju današnje Češke rojen Heinrich Ignaz Franz von Biber. Na sporedu je bila tudi Suita za instrument s tipkami v a-molu Johanna Jakoba Frobergerja, ki pa je zaradi časovne omejitve oddaje Sobotni koncert ne bomo predvajali. Ansambel Brecon Baroque, ki je poimenovan po istoimenskem glasbenem festivalu in ga je pred natanko 20-imi leti ustanovila Rachel Podger na baročni violini, sestavljata še lutnjistka Elizabeth Kenny in čembalist Marcin Świątkiewicz.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.
Tokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.
Najprej bomo spregovorili o svetovnem dnevu plesa, predstavili bomo projekt prepisa pisem pisateljice Zofke Kveder, pri katerem sodelujeta NUK in Univerza v Novi Gorici, opozorili bomo na jezikovno krajino v Sloveniji, ki se zdi pogosto zelo angleška, spomnili na razstavo Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani ter napovedali Bienale sodobne umetnosti v Benetkah.
Najprej bomo spregovorili o svetovnem dnevu plesa, predstavili bomo projekt prepisa pisem pisateljice Zofke Kveder, pri katerem sodelujeta NUK in Univerza v Novi Gorici, opozorili bomo na jezikovno krajino v Sloveniji, ki se zdi pogosto zelo angleška, spomnili na razstavo Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani ter napovedali Bienale sodobne umetnosti v Benetkah.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Trgovina z ljudmi skozi oči otroka, ki je hkrati žrtev in storilec
Trgovina z ljudmi skozi oči otroka, ki je hkrati žrtev in storilec
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, mi se posvečamo tistemu iz Mongolije. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se srečujemo tretjič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, ki segajo tja do petdesetih let prejšnjega stoletja.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, mi se posvečamo tistemu iz Mongolije. S tem pojavom, ki ga Mongoli tradicionalno niti nimajo za petje, se srečujemo tretjič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, ki segajo tja do petdesetih let prejšnjega stoletja.
Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike. Pred mikrofon ga je leta 2006 povabila Vida Curk in Aleksij Pregarc je povedal marsikaj o svojem življenju in delu, pa tudi o stvarnosti Slovencev za mejo. Najprej pa je spregovoril o prvih spodbudah za ustvarjanje.
Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike. Pred mikrofon ga je leta 2006 povabila Vida Curk in Aleksij Pregarc je povedal marsikaj o svojem življenju in delu, pa tudi o stvarnosti Slovencev za mejo. Najprej pa je spregovoril o prvih spodbudah za ustvarjanje.
Panoptikum zborovskih dogodkov namenjamo najsvetlejšim utrinkom, ki so zazveneli med 18. in 19. aprilom na letošnjem zborovskem tekmovanju Naša pesem. Tisti, ki redno spremljate zborovske dogodke pri nas, ste s tekmovanjem Naša pesem gotovo že seznanjeni. Prvič so ga pripravili leta 1962 v Mariboru kot državno srečanje odraslih pevskih zasedb iz Slovenije in slovenskega prostora v tujini, kjer pevci sodelujejo ljubiteljsko. Leta 1970 je dobilo tekmovalni značaj, odtlej pa je potekalo praviloma vsaki dve leti, z nekaj prekinitvami, in ostaja eno osrednjih zborovskih tekmovanj pri nas. Na letošnjem merjenju se je pomerilo kar 25 pevskih zasedb. 14 mešanih, štirje ženski in pet moških pevskih zborov ter dve vokalni skupini so pokazali, na kakšni ravni je slovensko zborovstvo. O vtisih s tekmovanja letošnji predsednik komisije Marko Vatovec. O pripravah zmagovalnega zbora tekmovanja, Komornega zbora Megaron, pa dirigent Damijan Močnik.
Panoptikum zborovskih dogodkov namenjamo najsvetlejšim utrinkom, ki so zazveneli med 18. in 19. aprilom na letošnjem zborovskem tekmovanju Naša pesem. Tisti, ki redno spremljate zborovske dogodke pri nas, ste s tekmovanjem Naša pesem gotovo že seznanjeni. Prvič so ga pripravili leta 1962 v Mariboru kot državno srečanje odraslih pevskih zasedb iz Slovenije in slovenskega prostora v tujini, kjer pevci sodelujejo ljubiteljsko. Leta 1970 je dobilo tekmovalni značaj, odtlej pa je potekalo praviloma vsaki dve leti, z nekaj prekinitvami, in ostaja eno osrednjih zborovskih tekmovanj pri nas. Na letošnjem merjenju se je pomerilo kar 25 pevskih zasedb. 14 mešanih, štirje ženski in pet moških pevskih zborov ter dve vokalni skupini so pokazali, na kakšni ravni je slovensko zborovstvo. O vtisih s tekmovanja letošnji predsednik komisije Marko Vatovec. O pripravah zmagovalnega zbora tekmovanja, Komornega zbora Megaron, pa dirigent Damijan Močnik.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Gottfried Benn, ki je bil po izobrazbi zdravnik, danes velja za enega osrednjih pesnikov 20. stoletja, pišočih v nemškem jeziku. Na začetku ustvarjalne poti se je Benn navezoval na ekspresionistično estetiko, pozneje pa je ustvaril svoj edinstveni pesniški glas. V pesmi s preprostim naslovom Pesem, ki jo je prevedel Niko Grafenauer, pa je že bolj v ospredju eksistenčna razsežnost. Interpret Boris Juh. Posneto 2008.
Gottfried Benn, ki je bil po izobrazbi zdravnik, danes velja za enega osrednjih pesnikov 20. stoletja, pišočih v nemškem jeziku. Na začetku ustvarjalne poti se je Benn navezoval na ekspresionistično estetiko, pozneje pa je ustvaril svoj edinstveni pesniški glas. V pesmi s preprostim naslovom Pesem, ki jo je prevedel Niko Grafenauer, pa je že bolj v ospredju eksistenčna razsežnost. Interpret Boris Juh. Posneto 2008.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Maraisa, Tallisa, Viséeja in Emanuela Bacha v prvem, Sarasateja in Chaussona v drugem ter Čajkovskega, Dvořáka, Caselle, Mozarta, Honeggerja, Spergerja in Waltona v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Maraisa, Tallisa, Viséeja in Emanuela Bacha v prvem, Sarasateja in Chaussona v drugem ter Čajkovskega, Dvořáka, Caselle, Mozarta, Honeggerja, Spergerja in Waltona v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.
Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.
V prvomajski oddaji praznujemo delo in delavce, pa ne le delavcev tega sveta, temveč tudi delavce resnične in filmske zgodovine. Prav slednjo je Charles Chaplin zaznamoval z nekaterimi najbolj ikoničnimi podobami Delavca – tistega, ki se v Modernih časih ujame v brezčutno kolesje stroja in se po naključju znajde na čelu revolucije; ter onega, ki se v Zlati mrzlici pridruži kači zlatokopov in koraka naproti grozljivi usodi. O prvomajskih motivih v Chaplinovem opusu se pogovarjamo s filozofom mag. Cirilom Oberstarjem.
V prvomajski oddaji praznujemo delo in delavce, pa ne le delavcev tega sveta, temveč tudi delavce resnične in filmske zgodovine. Prav slednjo je Charles Chaplin zaznamoval z nekaterimi najbolj ikoničnimi podobami Delavca – tistega, ki se v Modernih časih ujame v brezčutno kolesje stroja in se po naključju znajde na čelu revolucije; ter onega, ki se v Zlati mrzlici pridruži kači zlatokopov in koraka naproti grozljivi usodi. O prvomajskih motivih v Chaplinovem opusu se pogovarjamo s filozofom mag. Cirilom Oberstarjem.
Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo, ki ni samo humorna, ampak se navezuje tudi na praznik dela – govori o nečem, česar marsikdo še dandanes ne šteje za pravo delo. Kdor si torej drzne reči, da pisanje ni delo, temu avtorica današnje zgodbe Mateja Perpar odgovarja humorno, pa tudi resno, že z naslovom: Pisanje je resna stvar. Interpret Uroš Potočnik, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo, ki ni samo humorna, ampak se navezuje tudi na praznik dela – govori o nečem, česar marsikdo še dandanes ne šteje za pravo delo. Kdor si torej drzne reči, da pisanje ni delo, temu avtorica današnje zgodbe Mateja Perpar odgovarja humorno, pa tudi resno, že z naslovom: Pisanje je resna stvar. Interpret Uroš Potočnik, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Keri-Lynn Wilson. Posnetek je nastal junija lani v koncertni hiši Gewandhaus v Leipzigu, nanj pa se je ujela kantata Usmrtitev Stenke Razina Dmitrija Šostakoviča na poezijo Jevgenija Jevtušenka.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Keri-Lynn Wilson. Posnetek je nastal junija lani v koncertni hiši Gewandhaus v Leipzigu, nanj pa se je ujela kantata Usmrtitev Stenke Razina Dmitrija Šostakoviča na poezijo Jevgenija Jevtušenka.
Po drugi svetovni vojni je Slovenija v okviru Jugoslavije doživela obsežno družbeno, politično in gospodarsko preobrazbo. V tem procesu je delo žensk postalo ključen element obnove države, modernizacije in gradnje socialistične družbe. Medtem ko je bilo po prvi svetovni vojni žensko delo zunaj doma pogosto razumljeno kot začasno, je po letu 1945 postalo simbol napredka in družbenega razvoja.Socialistična oblast je spodbujala zaposlovanje žensk, njihovo politično udejstvovanje ter vključevanje v sindikate, delavske svete in organizacije, kot je AFŽ. Ženske so leta 1945 dobile volilno pravico, ustava pa jim je zagotovila formalno enakopravnost, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ter socialno zaščito. Sistem varstva mater je bil razmeroma napreden tudi v mednarodnem merilu, zato so se ženske množično zaposlovale. Kljub modernizaciji pa so se ohranjale tudi tradicionalne oblike ženskega dela. Značilen primer so perice iz okolice Ljubljane, ki so še dolgo opravljale težko fizično delo pranja perila za mestne družine. Njihovo delo ni bilo le pomemben vir dohodka, temveč jim je prinašalo tudi določen družbeni ugled. Hkrati pa je ostajalo vpeto v tradicionalne vzorce, saj so delo opravljale doma in bile še naprej podvržene družinskemu nadzoru. Ob tem so bile perice tudi pomembne prenašalke kulturnih vsebin, saj so z rednimi stiki z mestom v vaško okolje prinašale novice, navade in novosti. Ena ključnih napetosti tega obdobja je bila razlika med formalno enakopravnostjo in dejanskim položajem žensk, ki so še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela in skrbi za družino. Pomemben vidik emancipacije žensk je predstavljal tudi prosti čas ter kulturno-umetniško udejstvovanje. Vendar je bila ta udeležba pogosto omejena zaradi pomanjkanja časa, dvojne obremenitve in vztrajanja patriarhalnih norm, zlasti na podeželju, kjer javno nastopanje žensk ni bilo vedno družbeno sprejeto. Nekaj podbnosti je sicer bilo s kapitalističnimi državami, kjer so poskušali uvajati načelo enakopravnosti, vendar so se v praksi ohranjale plačne razlike, precej večja je bila negotovost zaposlitve žensk, predvsem mater .... Celotno obdobje zgodnjega socializma tako zaznamuje dvojnost: na eni strani napredek na področju pravic, zaposlovanja in javne vloge žensk, na drugi strani pa vztrajanje tradicionalnih družbenih vlog in neenakosti. Žensko delo – tako plačano kot neplačano – je bilo ključno za modernizacijo družbe, hkrati pa razkriva razkorak med ideološkimi cilji enakosti in vsakdanjo realnostjo žensk.
Po drugi svetovni vojni je Slovenija v okviru Jugoslavije doživela obsežno družbeno, politično in gospodarsko preobrazbo. V tem procesu je delo žensk postalo ključen element obnove države, modernizacije in gradnje socialistične družbe. Medtem ko je bilo po prvi svetovni vojni žensko delo zunaj doma pogosto razumljeno kot začasno, je po letu 1945 postalo simbol napredka in družbenega razvoja.Socialistična oblast je spodbujala zaposlovanje žensk, njihovo politično udejstvovanje ter vključevanje v sindikate, delavske svete in organizacije, kot je AFŽ. Ženske so leta 1945 dobile volilno pravico, ustava pa jim je zagotovila formalno enakopravnost, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ter socialno zaščito. Sistem varstva mater je bil razmeroma napreden tudi v mednarodnem merilu, zato so se ženske množično zaposlovale. Kljub modernizaciji pa so se ohranjale tudi tradicionalne oblike ženskega dela. Značilen primer so perice iz okolice Ljubljane, ki so še dolgo opravljale težko fizično delo pranja perila za mestne družine. Njihovo delo ni bilo le pomemben vir dohodka, temveč jim je prinašalo tudi določen družbeni ugled. Hkrati pa je ostajalo vpeto v tradicionalne vzorce, saj so delo opravljale doma in bile še naprej podvržene družinskemu nadzoru. Ob tem so bile perice tudi pomembne prenašalke kulturnih vsebin, saj so z rednimi stiki z mestom v vaško okolje prinašale novice, navade in novosti. Ena ključnih napetosti tega obdobja je bila razlika med formalno enakopravnostjo in dejanskim položajem žensk, ki so še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela in skrbi za družino. Pomemben vidik emancipacije žensk je predstavljal tudi prosti čas ter kulturno-umetniško udejstvovanje. Vendar je bila ta udeležba pogosto omejena zaradi pomanjkanja časa, dvojne obremenitve in vztrajanja patriarhalnih norm, zlasti na podeželju, kjer javno nastopanje žensk ni bilo vedno družbeno sprejeto. Nekaj podbnosti je sicer bilo s kapitalističnimi državami, kjer so poskušali uvajati načelo enakopravnosti, vendar so se v praksi ohranjale plačne razlike, precej večja je bila negotovost zaposlitve žensk, predvsem mater .... Celotno obdobje zgodnjega socializma tako zaznamuje dvojnost: na eni strani napredek na področju pravic, zaposlovanja in javne vloge žensk, na drugi strani pa vztrajanje tradicionalnih družbenih vlog in neenakosti. Žensko delo – tako plačano kot neplačano – je bilo ključno za modernizacijo družbe, hkrati pa razkriva razkorak med ideološkimi cilji enakosti in vsakdanjo realnostjo žensk.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Pomen preprostosti je naslov pesmi grškega pesnika Janisa Ritsosa, ki se je rodil 1. maja leta 1909, umrl pa leta 1990. Ta klasik sodobne grške poezije je ustvaril velikanski opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Ritsosovo pesem z naslovom Pomen preprostosti je prevedla Jelena Isak Kres; leta 2021 jo je interpretirala dramska igralka Ivana Percan Kodarin.
Pomen preprostosti je naslov pesmi grškega pesnika Janisa Ritsosa, ki se je rodil 1. maja leta 1909, umrl pa leta 1990. Ta klasik sodobne grške poezije je ustvaril velikanski opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Ritsosovo pesem z naslovom Pomen preprostosti je prevedla Jelena Isak Kres; leta 2021 jo je interpretirala dramska igralka Ivana Percan Kodarin.
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Vabljeni v družbo tradicionalnih slovenskih prvomajskih budnic. Pokukali bomo v tri kraje po Sloveniji in se prepričali, kako prebivalce v praznično jutro prebujajo pihalni orkestri v Murski Soboti, Ljubljani in Izoli. O pomenu prvomajskih budnic in vlogi pihalnih orkestrov v Sloveniji bo spregovoril predstavnik Zveze slovenskih godb, predstavnica Sindikata Mladi plus pa bo orisala izzive urejanja delovnih pogojev, ki smo jim priča v današnjem času. Oddajo pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj, voditeljica v studiu bo Tanja Postružnik Koren.
Vabljeni v družbo tradicionalnih slovenskih prvomajskih budnic. Pokukali bomo v tri kraje po Sloveniji in se prepričali, kako prebivalce v praznično jutro prebujajo pihalni orkestri v Murski Soboti, Ljubljani in Izoli. O pomenu prvomajskih budnic in vlogi pihalnih orkestrov v Sloveniji bo spregovoril predstavnik Zveze slovenskih godb, predstavnica Sindikata Mladi plus pa bo orisala izzive urejanja delovnih pogojev, ki smo jim priča v današnjem času. Oddajo pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj, voditeljica v studiu bo Tanja Postružnik Koren.