Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12 TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151 1. POMLAD 2. L'ADORAZIONE DEI MAGI 3. ROJSTVO VENERE SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V kar dveh slovenskih gledališčih sočasno uprizarjajo priljubljeni komediji znanega srbskega dramatika Branislava Nušića: v Mestnem gledališču ljubljanskem Pokojnika, v mariborski Drami pa Gospo ministrico. Z igralcem Brankom Jordanom smo se pogovarjali o posebnosti srbskega humorja in o tem, zakaj je prav žanr komedije tako težko postaviti na oder. Spregovoril je tudi o svojem neinstitucionalnem igralskem delovanju, predvsem pri umetniškem kolektivu Beton Ltd., katerega soustanovitelj je, in o profesuri na AGRFT-ju. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
V kar dveh slovenskih gledališčih sočasno uprizarjajo priljubljeni komediji znanega srbskega dramatika Branislava Nušića: v Mestnem gledališču ljubljanskem Pokojnika, v mariborski Drami pa Gospo ministrico. Z igralcem Brankom Jordanom smo se pogovarjali o posebnosti srbskega humorja in o tem, zakaj je prav žanr komedije tako težko postaviti na oder. Spregovoril je tudi o svojem neinstitucionalnem igralskem delovanju, predvsem pri umetniškem kolektivu Beton Ltd., katerega soustanovitelj je, in o profesuri na AGRFT-ju. Z njim se je pogovarjala Marjana Ravnjak.
10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan se z Literarnim nokturnom spominjamo še vedno nedokončane zgodbe o izbrisu 25671 prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Izbris ni prizadel samo izbrisanih, ampak tudi njihove bližnje. O tej izkušnji piše v svojem romanu Ćrtice tudi pisateljica in prevajalka Tina Perić. Iz romana smo za Nokturno izbrali poglavje z naslovom Morje, občuteno poglavje o tem, kako poskuša romaneskna junakinja popraviti nekaj, kar se težko popravi. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posnetzo leta 2025.
10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan se z Literarnim nokturnom spominjamo še vedno nedokončane zgodbe o izbrisu 25671 prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Izbris ni prizadel samo izbrisanih, ampak tudi njihove bližnje. O tej izkušnji piše v svojem romanu Ćrtice tudi pisateljica in prevajalka Tina Perić. Iz romana smo za Nokturno izbrali poglavje z naslovom Morje, občuteno poglavje o tem, kako poskuša romaneskna junakinja popraviti nekaj, kar se težko popravi. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posnetzo leta 2025.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V tokratni AriZONI Armando Šturman pričenja sklop z naslovom Živi kipi. Prvi gost teh občasnih studijskih gostovanj bo Boris Bradač. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
V tokratni AriZONI Armando Šturman pričenja sklop z naslovom Živi kipi. Prvi gost teh občasnih studijskih gostovanj bo Boris Bradač. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
On je virtuoz, vajen svetovnih odrov, eden naših najopaznejših flavtistov, ki ostaja tudi profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot boste slišali, sam prizna, da se je zgodba s flavto 'zgodila kar sama' … in ga ponesla na izpopolnjevanje v svet: od Švice, Francije vse do Kanade in Združenih držav. Prejemnik več odmevnih nagrad za umetniške dosežke kot virtuoz na slovenskih tleh: od Betettove Društva glasbenih umetnikov Slovenije do zlatega znaka Univerze v Mariboru, pa je zašel tudi v pevske in skladateljske vode. Pohvali se lahko z izdajo samostojnih zgoščenk, preizkusil se je tudi kot avtor glasbe za več dokumentarnih in igranih filmov. V pogovoru se dotaknemo le njegove zadnje. Ta je drugačna. Album Razpihal sem nebo je nežno potovanje, ki ga je ustvaril z avtorico besedil oziroma pesniške zbirke Metko Ravnik-Glavač, in na njem poslušalci doživimo preplet misli in zvokov, ki odpirajo srce, vodijo v mir in radost ter razkrivajo enost bivanja.
On je virtuoz, vajen svetovnih odrov, eden naših najopaznejših flavtistov, ki ostaja tudi profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot boste slišali, sam prizna, da se je zgodba s flavto 'zgodila kar sama' … in ga ponesla na izpopolnjevanje v svet: od Švice, Francije vse do Kanade in Združenih držav. Prejemnik več odmevnih nagrad za umetniške dosežke kot virtuoz na slovenskih tleh: od Betettove Društva glasbenih umetnikov Slovenije do zlatega znaka Univerze v Mariboru, pa je zašel tudi v pevske in skladateljske vode. Pohvali se lahko z izdajo samostojnih zgoščenk, preizkusil se je tudi kot avtor glasbe za več dokumentarnih in igranih filmov. V pogovoru se dotaknemo le njegove zadnje. Ta je drugačna. Album Razpihal sem nebo je nežno potovanje, ki ga je ustvaril z avtorico besedil oziroma pesniške zbirke Metko Ravnik-Glavač, in na njem poslušalci doživimo preplet misli in zvokov, ki odpirajo srce, vodijo v mir in radost ter razkrivajo enost bivanja.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za dobro glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati.
Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za dobro glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Odbor pisateljev za mir pri PEN International opozarja, da morajo besedam slediti dejanja. V prispevku k miru in dostojanstvu za vse posebej poudarjajo odgovornost jezika: »Literatura morda ne more ustaviti bomb, pravijo, lahko pa zavrne jezik, ki bombardiranje predstavi kot sprejemljivo, lahko upočasni širjenje sovraštva in gradi spomin, ki se upira izbrisu.« Človekoljubje, socialne pravice, upor proti okupatorju in druge, tudi erotične teme prežemajo pesmi Iga Grudna, ki jih je urednik in prevajalec Miran Košuta izbral za najnovejšo antologijo Grudnovih pesmi v italijanščini. Pod naslovom Cuor di poeta je letos izšla pri Založbi Mladika. V Komunikacijski pisarni EPK v Novi Gorici je na ogled prostorska instalacija Nevidne ženske fotografinj Erin McKinney in Dominique Pozzo, ki skozi objektiv razpirata zgodbe in pogosto spregledane izkušnje žensk z različnih delov sveta, ki so si Goriško in Furlanijo – Julijsko krajino izbrale za svoj novi dom. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil dnevu človekovih pravic. Ozvočil jo je s pesmimi, ki so postale glas razmisleka, upora in upanja.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Odbor pisateljev za mir pri PEN International opozarja, da morajo besedam slediti dejanja. V prispevku k miru in dostojanstvu za vse posebej poudarjajo odgovornost jezika: »Literatura morda ne more ustaviti bomb, pravijo, lahko pa zavrne jezik, ki bombardiranje predstavi kot sprejemljivo, lahko upočasni širjenje sovraštva in gradi spomin, ki se upira izbrisu.« Človekoljubje, socialne pravice, upor proti okupatorju in druge, tudi erotične teme prežemajo pesmi Iga Grudna, ki jih je urednik in prevajalec Miran Košuta izbral za najnovejšo antologijo Grudnovih pesmi v italijanščini. Pod naslovom Cuor di poeta je letos izšla pri Založbi Mladika. V Komunikacijski pisarni EPK v Novi Gorici je na ogled prostorska instalacija Nevidne ženske fotografinj Erin McKinney in Dominique Pozzo, ki skozi objektiv razpirata zgodbe in pogosto spregledane izkušnje žensk z različnih delov sveta, ki so si Goriško in Furlanijo – Julijsko krajino izbrale za svoj novi dom. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil dnevu človekovih pravic. Ozvočil jo je s pesmimi, ki so postale glas razmisleka, upora in upanja.
Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.
Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.
O samospevih, njihovih ustvarjalcih in izvajalcih.
O samospevih, njihovih ustvarjalcih in izvajalcih.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v sklopu Srebrnega abonmaja nocoj gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Konec novembra so v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili politično satiro Zmaj, ki jo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc. V hiši kulture v Pivki pa so te dni odprli razstavo CiaoCiao uveljavljenega slovenskega slikarja Leona Zuodarja.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v sklopu Srebrnega abonmaja nocoj gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Konec novembra so v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili politično satiro Zmaj, ki jo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc. V hiši kulture v Pivki pa so te dni odprli razstavo CiaoCiao uveljavljenega slovenskega slikarja Leona Zuodarja.
Laurence Senelick, Jevgenij Švarc: Zmaj The Dragon, 2012 Satira Prva slovenska uprizoritev Premiera: 27. november 2025 Prevajalec Boštjan Gorenc Avtorici priredbe Nina Kuclar Stiković in Nela Vitošević Režiserka Nela Vitošević Dramaturginja Nina Kuclar Stiković Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe Val Fürst Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Gašper Torkar Asistentka kostumografke Saša Dragaš Nastopajo Sebastian Cavazza, Filip Samobor, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Uroš Smolej, Matevž Sluga, Tjaša Železnik, Tanja Dimitrievska, Veronika Železnik k. g., Julita Kropec k. g., Joseph Nzobandora – Jose, Nejc Jezernik k. g. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila konec novembra premiera satire Zmaj. Besedilo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc, ki mu je besedilo v Sovjetski zvezi prineslo težave, v šestdesetih letih pa so ga vendar začeli igrati po vsem svetu – pri nas med letoma leta 1976 in 2014 kar trikrat. Za tokratno uprizoritev so ustvarjalci vzeli angleški prevod in priredbo Laurencea Senelicka, domiselni slovenski prevod podpisuje Boštjan Gorenc, priredbo pa Nina Kuclar Stiković in režiserka Nela Vitošević. Ponovitev Zmaja si je 10.12.2025 ogledala Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/zmaj/
Laurence Senelick, Jevgenij Švarc: Zmaj The Dragon, 2012 Satira Prva slovenska uprizoritev Premiera: 27. november 2025 Prevajalec Boštjan Gorenc Avtorici priredbe Nina Kuclar Stiković in Nela Vitošević Režiserka Nela Vitošević Dramaturginja Nina Kuclar Stiković Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe Val Fürst Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Gašper Torkar Asistentka kostumografke Saša Dragaš Nastopajo Sebastian Cavazza, Filip Samobor, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Uroš Smolej, Matevž Sluga, Tjaša Železnik, Tanja Dimitrievska, Veronika Železnik k. g., Julita Kropec k. g., Joseph Nzobandora – Jose, Nejc Jezernik k. g. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila konec novembra premiera satire Zmaj. Besedilo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc, ki mu je besedilo v Sovjetski zvezi prineslo težave, v šestdesetih letih pa so ga vendar začeli igrati po vsem svetu – pri nas med letoma leta 1976 in 2014 kar trikrat. Za tokratno uprizoritev so ustvarjalci vzeli angleški prevod in priredbo Laurencea Senelicka, domiselni slovenski prevod podpisuje Boštjan Gorenc, priredbo pa Nina Kuclar Stiković in režiserka Nela Vitošević. Ponovitev Zmaja si je 10.12.2025 ogledala Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/zmaj/
Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Primoža Ramovša in Janija Goloba. V Arsovih Spominčicah bomo predstavili Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali: flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. V izvedbi Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in radijskega simfoničnega orkestra bomo predstavili 1. stavek Koncertantne simfonije za pihalni kvartet in orkester v Es-duru, K297B, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pentagon za pihalni kvintet in orkester Primoža Ramovša in Koncertantno glasbo za pihalni kvintet in orkester Janija Goloba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. decembra, ob 17.05.
Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Primoža Ramovša in Janija Goloba. V Arsovih Spominčicah bomo predstavili Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali: flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. V izvedbi Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in radijskega simfoničnega orkestra bomo predstavili 1. stavek Koncertantne simfonije za pihalni kvartet in orkester v Es-duru, K297B, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pentagon za pihalni kvintet in orkester Primoža Ramovša in Koncertantno glasbo za pihalni kvintet in orkester Janija Goloba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 11. decembra, ob 17.05.
Predstavitev novega projekta violinistke, pevke, tekstopiske in komponistke Ane Mezgec, "Gozd not". Premierna predstavitev plošče bo v nedeljo, 14. decembra v ljubljanski Drami.
Predstavitev novega projekta violinistke, pevke, tekstopiske in komponistke Ane Mezgec, "Gozd not". Premierna predstavitev plošče bo v nedeljo, 14. decembra v ljubljanski Drami.
Idea Vilariño, ključna ustvarjalka sodobne urugvajske in latinskoameriške poezije sploh, se je znala odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in človeška. Njeno knjigo Ljubezenske pesmi, ki domala 70 let po prvem izidu preseneča s svojo vznemirljivostjo in silovitostjo, je poslovenila Barbara Pregelj, s spremno besedo in opombami Francisca Tomsicha jo je izdala založba Malinc.
Idea Vilariño, ključna ustvarjalka sodobne urugvajske in latinskoameriške poezije sploh, se je znala odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in človeška. Njeno knjigo Ljubezenske pesmi, ki domala 70 let po prvem izidu preseneča s svojo vznemirljivostjo in silovitostjo, je poslovenila Barbara Pregelj, s spremno besedo in opombami Francisca Tomsicha jo je izdala založba Malinc.
Leta 1830 je Evropo preplavil revolucionarni val, oktobra je imel 20-letni Chopin v Varšavi svoj poslovilni večer. Na njem je izvedel tudi Koncert za klavir in orkester št.1 v e-molu op.11, s katerim je pozneje zablestel v Parizu, na 19. mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, oktobra 2025 pa je z njim zablestela 17-letna Kitajka Tianyao Lyu.
Leta 1830 je Evropo preplavil revolucionarni val, oktobra je imel 20-letni Chopin v Varšavi svoj poslovilni večer. Na njem je izvedel tudi Koncert za klavir in orkester št.1 v e-molu op.11, s katerim je pozneje zablestel v Parizu, na 19. mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, oktobra 2025 pa je z njim zablestela 17-letna Kitajka Tianyao Lyu.
Pred nedeljskim koncertom skupine Nakána v ljubljanski Drami smo se pogovarjali z vodjo zasedbe, violinistko in pevko Ano Mezgec ter glasbeno urednico oddaje Srce šansona Almo Čelik.
Pred nedeljskim koncertom skupine Nakána v ljubljanski Drami smo se pogovarjali z vodjo zasedbe, violinistko in pevko Ano Mezgec ter glasbeno urednico oddaje Srce šansona Almo Čelik.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesniškemu jeziku Kristine Hočevar bi težko iskali vzporednice v našem pesniškem prostoru. Zaznamuje ga prepoznavno osebno stališče, ki se oblikuje v energetični, izvirni govorici, pogosto pravi sinergiji lirskih, epskih in dramskih prvin, ki pa je vedno odprta v tišino. Tematsko najbolj izraziti sta identiteta in integriteta posameznika. Pesem Cikli me sesajo je iz avtoričine četrte knjige poezije Nihaji. Interpretira: Barbara Žefran, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesniškemu jeziku Kristine Hočevar bi težko iskali vzporednice v našem pesniškem prostoru. Zaznamuje ga prepoznavno osebno stališče, ki se oblikuje v energetični, izvirni govorici, pogosto pravi sinergiji lirskih, epskih in dramskih prvin, ki pa je vedno odprta v tišino. Tematsko najbolj izraziti sta identiteta in integriteta posameznika. Pesem Cikli me sesajo je iz avtoričine četrte knjige poezije Nihaji. Interpretira: Barbara Žefran, urednica oddaje: Tina Kozin.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali sedem pesmi Rafaela Albertija iz omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali sedem pesmi Rafaela Albertija iz omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Spominske knjige, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. SEM je namreč letošnje poletje objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig in osebnih zgodb, kar 57 posameznikov je za razstavo posodilo 132 spominskih knjig. V Vzhodnem stolpu Ptujskega gradu pa smo si ogledali razstavo 189 risb in grafik Franceta Miheliča, enega ključnih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Predstavljamo vam tudi nove izdaje knjig Založbe Miš.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo skladbe različnih ustvarjalcev, to so: Silvija Glojnarič: Jupiter – solista bobnar Ratko Divjak in trobentač Petar Ugrin Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Everything Matters – solist pozavnist Matjaž Kafo, trobentači Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Darko Sedak Benčič in Antonio Geček Joe Lovano/Michael Abene: Bird's Eye View – solist saksofonist Joe Lovano Jaka Kopač/Lojze Krajnčan: Flyin High – solisti saksofonist Jaka Kopač, kontrabasist Motoi Kanamori, bobnar Vladimir Kostadinović in kitarist Primož Grašič
V oddaji poslušamo skladbe različnih ustvarjalcev, to so: Silvija Glojnarič: Jupiter – solista bobnar Ratko Divjak in trobentač Petar Ugrin Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Everything Matters – solist pozavnist Matjaž Kafo, trobentači Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Darko Sedak Benčič in Antonio Geček Joe Lovano/Michael Abene: Bird's Eye View – solist saksofonist Joe Lovano Jaka Kopač/Lojze Krajnčan: Flyin High – solisti saksofonist Jaka Kopač, kontrabasist Motoi Kanamori, bobnar Vladimir Kostadinović in kitarist Primož Grašič
Avtorica je igro izpisala na podlagi svojih dnevniških zapisov o dogajanju in procesu prilagajanja čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spoprijemanju z globoko ranjenim mladim človekom, prizori z različnimi socialnimi in pedagoškimi delavkami, psihologinjo ter Janovo mamo pa pričajo o hladni in neprijazni realnosti vsakdana. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Izvajalec glasbe, kitarist: Cole Moretti Polona – Nina Valič Jan – Gašper Rojc Janova mama – Mojca Funkl Socialna delavka – Tina Potočnik Vrhovnik Pedagoginja – Maja Končar Psihologinja – Vesna Jevnikar Polonina prijateljica – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017.
Avtorica je igro izpisala na podlagi svojih dnevniških zapisov o dogajanju in procesu prilagajanja čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spoprijemanju z globoko ranjenim mladim človekom, prizori z različnimi socialnimi in pedagoškimi delavkami, psihologinjo ter Janovo mamo pa pričajo o hladni in neprijazni realnosti vsakdana. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Izvajalec glasbe, kitarist: Cole Moretti Polona – Nina Valič Jan – Gašper Rojc Janova mama – Mojca Funkl Socialna delavka – Tina Potočnik Vrhovnik Pedagoginja – Maja Končar Psihologinja – Vesna Jevnikar Polonina prijateljica – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017.
30. novembra ali 1. decembra, odvisno od vira, je praznoval 90 let ameriški pisatelj, scenarist, igralec in filmski režiser, predvsem pa eden najprepoznavnejših humoristov naše dobe Woody Allen. Ob tej priložnosti mu posvečamo Literarni večer, ki ga je pripravila Miriam Drev pred desetimi leti ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Vanj je vključila zgodbo Zavrnitev v lastnem prevodu ter odlomek iz zgodbe Tako je jedel Zaratustra v prevodu Tese Drev. Interpreta Gašper Tič in Primož Pirnat, vezno besedilo bere Barbara Zupan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Irena Glonar, redakcija Staša Grahek, produkcija 2015.
30. novembra ali 1. decembra, odvisno od vira, je praznoval 90 let ameriški pisatelj, scenarist, igralec in filmski režiser, predvsem pa eden najprepoznavnejših humoristov naše dobe Woody Allen. Ob tej priložnosti mu posvečamo Literarni večer, ki ga je pripravila Miriam Drev pred desetimi leti ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Vanj je vključila zgodbo Zavrnitev v lastnem prevodu ter odlomek iz zgodbe Tako je jedel Zaratustra v prevodu Tese Drev. Interpreta Gašper Tič in Primož Pirnat, vezno besedilo bere Barbara Zupan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Irena Glonar, redakcija Staša Grahek, produkcija 2015.
V oddaji Jazz v Hendrixu smo gostili zasedbo Gaj Bostič sekstet, ki prinaša novo glasbeno zgodbo. Projekt MRK je srečanje raznolikih elementov in žanrov, ki ponazarjajo kozmični ples svetlobe in teme v času mrka. Zvočna nasprotja prehajajo skozi senco drugega, se za hip prekrijejo in nadaljujejo svojo pot. Pridružite se nam na kozmičnem potovanju po glasbenem svetu Gaja Bostiča.
V oddaji Jazz v Hendrixu smo gostili zasedbo Gaj Bostič sekstet, ki prinaša novo glasbeno zgodbo. Projekt MRK je srečanje raznolikih elementov in žanrov, ki ponazarjajo kozmični ples svetlobe in teme v času mrka. Zvočna nasprotja prehajajo skozi senco drugega, se za hip prekrijejo in nadaljujejo svojo pot. Pridružite se nam na kozmičnem potovanju po glasbenem svetu Gaja Bostiča.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo drugi del koncerta. Nastopili so: Predstavili so se: Tomaž Podobnikar, Katice, Rožančevi Fantjiči in Vruja.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Peter Pan ali Fant, ki ni hotel odrasti ali Peter in Wendy je najslavnejše delo Jamesa Matthewa Barrieja. Obe različici, igra iz leta 1904 in roman iz leta 1911, pripovedujeta zgodbo o Petru Panu, nepoboljšljivem fantu, ki lahko leti, in njegovih pustolovščinah z Wendy Darling in njenima bratoma na otoku Nije. Igro so prvič uprizorili v Londonu 27. decembra leta 1904, leto dni pozneje pa ji je sledila še broadwayska produkcija. Igro so pozneje priredili za pantomimo, muzikal, za televizijo in nekajkrat tudi za film; leta 1924 celo za nemi film. V Angliji izvirno obliko igre redko uprizorijo, priredbe za pantomimo pa so v času okoli božiča na odru pogoste. Tudi v Združenih državah je izvirno različico igre leta 1954 izpodrinil muzikal. Danes je pred nami glasba, ustvarjena za film Peter Pan iz leta 2003, ki je delo Jamesa Newtona Howarda, večkrat nagrajenega ameriškega skladatelja, dirigenta in glasbenega producenta, ki je v svoji karieri napisal glasbo za več kot sto filmov. In ker je med njimi ustvaril precej glasbe tudi za potrebe Disneyjevih projektov, se ne čudimo, da so ga za skladatelja izbrali tudi za igrano filmsko različico Petra Pana iz leta 2003. Pa ji prisluhnimo.
Peter Pan ali Fant, ki ni hotel odrasti ali Peter in Wendy je najslavnejše delo Jamesa Matthewa Barrieja. Obe različici, igra iz leta 1904 in roman iz leta 1911, pripovedujeta zgodbo o Petru Panu, nepoboljšljivem fantu, ki lahko leti, in njegovih pustolovščinah z Wendy Darling in njenima bratoma na otoku Nije. Igro so prvič uprizorili v Londonu 27. decembra leta 1904, leto dni pozneje pa ji je sledila še broadwayska produkcija. Igro so pozneje priredili za pantomimo, muzikal, za televizijo in nekajkrat tudi za film; leta 1924 celo za nemi film. V Angliji izvirno obliko igre redko uprizorijo, priredbe za pantomimo pa so v času okoli božiča na odru pogoste. Tudi v Združenih državah je izvirno različico igre leta 1954 izpodrinil muzikal. Danes je pred nami glasba, ustvarjena za film Peter Pan iz leta 2003, ki je delo Jamesa Newtona Howarda, večkrat nagrajenega ameriškega skladatelja, dirigenta in glasbenega producenta, ki je v svoji karieri napisal glasbo za več kot sto filmov. In ker je med njimi ustvaril precej glasbe tudi za potrebe Disneyjevih projektov, se ne čudimo, da so ga za skladatelja izbrali tudi za igrano filmsko različico Petra Pana iz leta 2003. Pa ji prisluhnimo.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Orlando di Lasso je bil osebnost, ki ji je v enem opusu uspelo združiti tisto, kar je bilo modno na Italijanskem, čemur so se klanjali Flamci, kar so imeli radi Francozi in v kar so verjeli Nemci. Bil je Valonec, torej so mu bili šansoni domači. Kot deček je menda pel v cerkvi sv. Nikolaja v Monsu – torej je rastel ob mojstrih franko-flamske šole –, legenda pravi, da so ga zaradi čudovitega glasu kar trikrat ugrabili. Nazadnje naj bi ga Ferrante Gonzaga odpeljal na Sicilijo. Pozneje je v Mantovi, Milanu in Rimu preživel več kot 15 let: k srcu so mu prirastle hudomušnost villanesc, neposrednost moresc in spevnost canzon, prenesena v madrigale. Poti v Anglijo in Francijo ter na Flamsko pa so ga pravzaprav pripeljale na Bavarsko. Na tamkajšnjem dvoru vojvod Albrehta Petega in njegovega sina Viljema je ostal do smrti, zvest 37 let. In nujno moramo dodati, da je bil dvor empirično usmerjen, naklonjen glasbi in znanostim. Orlando di Lasso je bil kot dvorni kapelnik v prvi vrsti odgovoren za resno glasbo, maše in motete. Zadnjih je ustvaril okrog 600 in petim se bomo posvetili tudi mi, skupaj z ansamblom The King's Singers.
Orlando di Lasso je bil osebnost, ki ji je v enem opusu uspelo združiti tisto, kar je bilo modno na Italijanskem, čemur so se klanjali Flamci, kar so imeli radi Francozi in v kar so verjeli Nemci. Bil je Valonec, torej so mu bili šansoni domači. Kot deček je menda pel v cerkvi sv. Nikolaja v Monsu – torej je rastel ob mojstrih franko-flamske šole –, legenda pravi, da so ga zaradi čudovitega glasu kar trikrat ugrabili. Nazadnje naj bi ga Ferrante Gonzaga odpeljal na Sicilijo. Pozneje je v Mantovi, Milanu in Rimu preživel več kot 15 let: k srcu so mu prirastle hudomušnost villanesc, neposrednost moresc in spevnost canzon, prenesena v madrigale. Poti v Anglijo in Francijo ter na Flamsko pa so ga pravzaprav pripeljale na Bavarsko. Na tamkajšnjem dvoru vojvod Albrehta Petega in njegovega sina Viljema je ostal do smrti, zvest 37 let. In nujno moramo dodati, da je bil dvor empirično usmerjen, naklonjen glasbi in znanostim. Orlando di Lasso je bil kot dvorni kapelnik v prvi vrsti odgovoren za resno glasbo, maše in motete. Zadnjih je ustvaril okrog 600 in petim se bomo posvetili tudi mi, skupaj z ansamblom The King's Singers.