Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat pa objavljamo njegovo kratko prozo. Prevajalec Aleš Berger, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat pa objavljamo njegovo kratko prozo. Prevajalec Aleš Berger, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
Začenja se festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Tretji program Radia Slovenija – Program Ars je v Slovenijo prvič pripeljal Mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum, najprestižnejši svetovni forum za sodobno umetniško glasbo. V Ljutomeru smo obiskali razstavo Gregorja Purgaja Vse daleč je blizu. Jutri se bo začel 5. Festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana.
Začenja se festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Tretji program Radia Slovenija – Program Ars je v Slovenijo prvič pripeljal Mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum, najprestižnejši svetovni forum za sodobno umetniško glasbo. V Ljutomeru smo obiskali razstavo Gregorja Purgaja Vse daleč je blizu. Jutri se bo začel 5. Festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
V oddaji poslušamo odlomek oddaje Svet glasbe, svet umetnosti, ki jo je za naš 3. program leta 1997 pripravil Pavel Mihelčič. Njegovo sogovornik je klarinetist Miha Gunzek. Gunzek je študiral v Ljubljani in Beogradu. Po osvoboditvi se je zaposlil na beograjskem radiu, leta 1946 pa se je v Ljubljani kot prvi klarinetist pridružil radijskemu orkestru. Pozneje se je posvetil solistični in pedagoški karieri, bil je prvi dekan ljubljanske glasbene akademije. Čeprav je bil klasično izobražen, ga je ves čas zanimala tudi zabavna oziroma džezovska glasba. Tako je tri leta igral saksofon v Plesnem oziroma Zabavnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je občasno tudi vodil.
V oddaji poslušamo odlomek oddaje Svet glasbe, svet umetnosti, ki jo je za naš 3. program leta 1997 pripravil Pavel Mihelčič. Njegovo sogovornik je klarinetist Miha Gunzek. Gunzek je študiral v Ljubljani in Beogradu. Po osvoboditvi se je zaposlil na beograjskem radiu, leta 1946 pa se je v Ljubljani kot prvi klarinetist pridružil radijskemu orkestru. Pozneje se je posvetil solistični in pedagoški karieri, bil je prvi dekan ljubljanske glasbene akademije. Čeprav je bil klasično izobražen, ga je ves čas zanimala tudi zabavna oziroma džezovska glasba. Tako je tri leta igral saksofon v Plesnem oziroma Zabavnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je občasno tudi vodil.
Luka Juhart – v dveh skladbah tudi s flavtistko Ano Birsa Krušec in govorcem Igorjem Velšetom – je predstavil štiri dela slovenskih skladateljev, v prvem delu tri predloge radia Slovenija iz zgodovine skladateljske tribune, za konec pa zaenkrat zadnje delo Vinka Globokarja Vrnitev Odisejevega sina.
Luka Juhart – v dveh skladbah tudi s flavtistko Ano Birsa Krušec in govorcem Igorjem Velšetom – je predstavil štiri dela slovenskih skladateljev, v prvem delu tri predloge radia Slovenija iz zgodovine skladateljske tribune, za konec pa zaenkrat zadnje delo Vinka Globokarja Vrnitev Odisejevega sina.
Osamljeno dekle v lunaparku sreča simpatičnega fanta – in splete se pomladna zgodba o hipni naklonjenosti, snetih zvezdah, toplini, smehu in pisanih balonih. Režiser: Marjan Marinc Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Dekle – Majda Potokar Mladenič – Rudi Kosmač Ogledalo – Janez Rohaček Glas v lunaparku – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1965
Osamljeno dekle v lunaparku sreča simpatičnega fanta – in splete se pomladna zgodba o hipni naklonjenosti, snetih zvezdah, toplini, smehu in pisanih balonih. Režiser: Marjan Marinc Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Dekle – Majda Potokar Mladenič – Rudi Kosmač Ogledalo – Janez Rohaček Glas v lunaparku – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1965
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali drugi del koncerta Medenje, skladatelja in violončelista Kristijana Krajnčana, ki so ga z zborom Slovenske Filharmonije, pod taktirko Jerice Bukovec in Slovenskim tolkalnim projektom - STOP premierno izvedli 12. decembra 2024 v Slovenski filharmoniji. Avtor besedila je Milan Dekleva. Prisluhnimo drugemu delu pogovora s skladateljem in violončelistom Kristijanom Krajnčanom, ki ga je pripravila glasbena urednica Tina Žun.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo poslušali drugi del koncerta Medenje, skladatelja in violončelista Kristijana Krajnčana, ki so ga z zborom Slovenske Filharmonije, pod taktirko Jerice Bukovec in Slovenskim tolkalnim projektom - STOP premierno izvedli 12. decembra 2024 v Slovenski filharmoniji. Avtor besedila je Milan Dekleva. Prisluhnimo drugemu delu pogovora s skladateljem in violončelistom Kristijanom Krajnčanom, ki ga je pripravila glasbena urednica Tina Žun.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Ne glede na to, ali gledamo film ali muzikal, Nazaj v prihodnost vedno prinaša isto sporočilo: naše odločitve oblikujejo prihodnost. Tako film kot muzikal govorita o pomenu družine, ljubezni, samozavesti in veri vase. Muzikal sicer doda več čustvenih plasti, toda srce zgodbe ostaja zvesto izvirniku.
Ne glede na to, ali gledamo film ali muzikal, Nazaj v prihodnost vedno prinaša isto sporočilo: naše odločitve oblikujejo prihodnost. Tako film kot muzikal govorita o pomenu družine, ljubezni, samozavesti in veri vase. Muzikal sicer doda več čustvenih plasti, toda srce zgodbe ostaja zvesto izvirniku.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, da imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, da imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Vabimo vas v opus Krzysztofa Penedereckega, k poslušanju njegovih uglasbitev Benedictusa, Visoke pesmi in dveh krajših skladb: Benedicamus Domino in Kerubove pesmi. Z nami bodo Mladinski in Dekliški zbor Glasbene šole Koper, ter Filharmonična zbora iz Krakova in Varšave.
Vabimo vas v opus Krzysztofa Penedereckega, k poslušanju njegovih uglasbitev Benedictusa, Visoke pesmi in dveh krajših skladb: Benedicamus Domino in Kerubove pesmi. Z nami bodo Mladinski in Dekliški zbor Glasbene šole Koper, ter Filharmonična zbora iz Krakova in Varšave.
Danes se v Ljubljani začenja 71. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki se v Ljubljani dogaja prvič. Sinoči pa so mladi džezovski glasbeniki v Cukrarni v Ljubljani s koncertom obeležili 60-letnico Evroradijskega džezovskega orkestra. Izšel je nov prevod pisemskih korespondenc med filozofinjo Hannah Arend in njenim nekdanjim profesorjem Martinom Heideggerjem. Danes se bo s turo po grafitih Trubarjeve ulice v Ljubljani začelo Prepišno uredništvo, ki letos nosi tematski naslov Prosto po prostoru. V Atriju ZRC v Ljubljani bo pogovor z razpravo ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Na današnji dan pa se bo slavnostno odprl 78. mednarodni filmski festival v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!
Danes se v Ljubljani začenja 71. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki se v Ljubljani dogaja prvič. Sinoči pa so mladi džezovski glasbeniki v Cukrarni v Ljubljani s koncertom obeležili 60-letnico Evroradijskega džezovskega orkestra. Izšel je nov prevod pisemskih korespondenc med filozofinjo Hannah Arend in njenim nekdanjim profesorjem Martinom Heideggerjem. Danes se bo s turo po grafitih Trubarjeve ulice v Ljubljani začelo Prepišno uredništvo, ki letos nosi tematski naslov Prosto po prostoru. V Atriju ZRC v Ljubljani bo pogovor z razpravo ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Na današnji dan pa se bo slavnostno odprl 78. mednarodni filmski festival v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!
Dunajske filharmonike je 6. aprila na koncertu v Musikvereinu na Dunaju vodil Christian Thielemann. Na programu sta bili dve mojstrovini Johannesa Brahmsa: Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu in Simfonija št. 4 v e-molu. V vlogi solistov sta se predstavila vrhunska glasbenika: violinist Augustin Hadelich in violončelist Gautier Capuçon.
Dunajske filharmonike je 6. aprila na koncertu v Musikvereinu na Dunaju vodil Christian Thielemann. Na programu sta bili dve mojstrovini Johannesa Brahmsa: Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu in Simfonija št. 4 v e-molu. V vlogi solistov sta se predstavila vrhunska glasbenika: violinist Augustin Hadelich in violončelist Gautier Capuçon.
Danes se v Ljubljani začenja 71. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki se v Ljubljani dogaja prvič. Sinoči pa so mladi džezovski glasbeniki v Curkrarni v Ljubljani s koncertom obeležili 60-letnico Evroradijskega džezovskega orkestra. Izšel je nov prevod pisemskih korespondenc med filozofinjo Hannah Arend in njenim nekdanjim profesorjem Martinom Heideggerjem. Danes ob 18. uri se bo s turo po grafitih Trubarjeve ulice v Ljubljani začelo Prepišno uredništvo, ki letos nosi tematski naslov Prosto po prostoru. V Atriju ZRC v Ljubljani bo pogovor z razpravo ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Na današnji dan pa se bo slavnostno odprl 78. mednarodni filmski festival v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!
Danes se v Ljubljani začenja 71. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki se v Ljubljani dogaja prvič. Sinoči pa so mladi džezovski glasbeniki v Curkrarni v Ljubljani s koncertom obeležili 60-letnico Evroradijskega džezovskega orkestra. Izšel je nov prevod pisemskih korespondenc med filozofinjo Hannah Arend in njenim nekdanjim profesorjem Martinom Heideggerjem. Danes ob 18. uri se bo s turo po grafitih Trubarjeve ulice v Ljubljani začelo Prepišno uredništvo, ki letos nosi tematski naslov Prosto po prostoru. V Atriju ZRC v Ljubljani bo pogovor z razpravo ob 80. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Na današnji dan pa se bo slavnostno odprl 78. mednarodni filmski festival v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!
V studiu 26 je živo nastopil Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vostvom Martine Burger in ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja.
V studiu 26 je živo nastopil Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vostvom Martine Burger in ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja.
Odhajamo v Cannes, kjer bodo nocoj svečano odprli 78. filmski festival, največji tovrstni festival na svetu. Letos so si selektorji ogledali nekaj manj kot tri tisoč filmov in jih le 21 uvrstili v najožji izbor za Zlate palme, ki jih bodo podelili 24.maja. Prav na dan otvoritve pa je postala dvorana Lumiere s svojimi 2.309 sedeži tudi največji evropski kino, opremljen s poglobljeno zvočno tehnologijo Dolby Atmos, ki je nadomestila 128 stalnih in 20 stropnih zvočnikov, 5 kilometrov kablov in 29 ojačevalnikov. Nov zvočni sistem zagotavlja osupljivo pristen 360-stopinjski prostorsko bogat zvok, ki gledalca popolnoma objame.
Odhajamo v Cannes, kjer bodo nocoj svečano odprli 78. filmski festival, največji tovrstni festival na svetu. Letos so si selektorji ogledali nekaj manj kot tri tisoč filmov in jih le 21 uvrstili v najožji izbor za Zlate palme, ki jih bodo podelili 24.maja. Prav na dan otvoritve pa je postala dvorana Lumiere s svojimi 2.309 sedeži tudi največji evropski kino, opremljen s poglobljeno zvočno tehnologijo Dolby Atmos, ki je nadomestila 128 stalnih in 20 stropnih zvočnikov, 5 kilometrov kablov in 29 ojačevalnikov. Nov zvočni sistem zagotavlja osupljivo pristen 360-stopinjski prostorsko bogat zvok, ki gledalca popolnoma objame.
Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).
Nasilje v šolah, nezmožnost nenasilne komunikacije, premajhna motivacija za učenje jezika in kulture so nekateri izzivi učnega modela Tilka za medkulturno in istočasno poučevanje jezika in književnosti. Učitelji več jezikov se bodo lahko v prihodnjih dneh na ljubljanski pedagoški fakulteti udeležili usposabljanja za rabo tega modela. Gostja je avtorica modela in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Vesna Mikolič (fotografija: Michal Jarmoluk / Pixabay).
V studiu 26 je živo nastopil Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger in ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja.
V studiu 26 je živo nastopil Otroški pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger in ob klavirski spremljavi Klemna Golnerja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
25. maja obeležujemo svetovni dan multiple skleroze. Gre za kronično neozdravljivo avtoimunsko bolezen, ki je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Je možno o takšni bolezni spregovoriti skozi oči umetnosti? To skuša storiti multimedijska gledališka plesna predstava Zakaj jaz v produkciji Katja Dance Company in sicer skozi izseke iz življenja obolele Tadeje Polanšček. V oddaji gostimo plesalko in koreografinjo Katjo Vidmar ter producenta Alberta Podrekarja.
25. maja obeležujemo svetovni dan multiple skleroze. Gre za kronično neozdravljivo avtoimunsko bolezen, ki je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Je možno o takšni bolezni spregovoriti skozi oči umetnosti? To skuša storiti multimedijska gledališka plesna predstava Zakaj jaz v produkciji Katja Dance Company in sicer skozi izseke iz življenja obolele Tadeje Polanšček. V oddaji gostimo plesalko in koreografinjo Katjo Vidmar ter producenta Alberta Podrekarja.
Isaac Albeniz je skladal že od mladih nog. Njegova otroška dela so po večini izgubljena. Muzej glasbe v Barceloni sicer hrani faksimile Vojaške koračnice, ki jo je pri osmih letih posvetil generalu Juanu Primu, toda ta skladba je, razumljivo, kompozicijsko precej preprosta in se jo redko izvaja. V najstniških letih je skladatelj pisal salonsko glasbo. Zgledoval se je po mojstrih evropske klavirske miniature, kot sta Chopin in Liszt. Po Chopinovem zgledu je ustvarjal kratke plesne oblike, kot so valčki, menueti in mazurke. Lotil se je tudi sonatne oblike. V tem obdobju je veliko koncertiral in potoval. Njegovo glavno področje zanimanja je bil pianizem in za skladanje mu ni ostalo dosti časa. Dela iz tega obdobja je pozneje zaničljivo poimenoval "male packarije".
Isaac Albeniz je skladal že od mladih nog. Njegova otroška dela so po večini izgubljena. Muzej glasbe v Barceloni sicer hrani faksimile Vojaške koračnice, ki jo je pri osmih letih posvetil generalu Juanu Primu, toda ta skladba je, razumljivo, kompozicijsko precej preprosta in se jo redko izvaja. V najstniških letih je skladatelj pisal salonsko glasbo. Zgledoval se je po mojstrih evropske klavirske miniature, kot sta Chopin in Liszt. Po Chopinovem zgledu je ustvarjal kratke plesne oblike, kot so valčki, menueti in mazurke. Lotil se je tudi sonatne oblike. V tem obdobju je veliko koncertiral in potoval. Njegovo glavno področje zanimanja je bil pianizem in za skladanje mu ni ostalo dosti časa. Dela iz tega obdobja je pozneje zaničljivo poimenoval "male packarije".
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriški pesnik Gary Snyder (1930) je povsem samosvoj avtor, ki so ga marsikateri pred desetletji povezovali s pesniki bitniške generacije in sanfranciško renesanso. Njegova poezija je bila že na začetku precej povezana z budistično duhovnostjo, sploh pa je zanjo značilno, da se navezuje na motive iz narave in vsakdanjega življenja. In prav poseben prizor iz vsakdanjega življenja upesnjuje ta njegova pesem, ki jo je prevedel Tone Škrjanec, interpretira pa jo Boris Ostan.
Ameriški pesnik Gary Snyder (1930) je povsem samosvoj avtor, ki so ga marsikateri pred desetletji povezovali s pesniki bitniške generacije in sanfranciško renesanso. Njegova poezija je bila že na začetku precej povezana z budistično duhovnostjo, sploh pa je zanjo značilno, da se navezuje na motive iz narave in vsakdanjega življenja. In prav poseben prizor iz vsakdanjega življenja upesnjuje ta njegova pesem, ki jo je prevedel Tone Škrjanec, interpretira pa jo Boris Ostan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V redni ponedeljkovi oddaji vas bomo opozorili na nekatere bližnje jazzovske koncerte. Tako bodo na vrsti skladbe v izedbi naslednjih izvajalcev: klaviaturista Nduduza Makhatinija, pianista Alfreda Rodrigueza, kitarista Erica Claptona, trobentača Avishaija Cohena in tolkalca Franka Rosalyja.
V redni ponedeljkovi oddaji vas bomo opozorili na nekatere bližnje jazzovske koncerte. Tako bodo na vrsti skladbe v izedbi naslednjih izvajalcev: klaviaturista Nduduza Makhatinija, pianista Alfreda Rodrigueza, kitarista Erica Claptona, trobentača Avishaija Cohena in tolkalca Franka Rosalyja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Uživali boste lahko v spremljanju posnetka koncerta, posvečenega popularni filmski glasbi. Priznana glasbenika Mak Grgić (kitara) in Katja Koren (vokal) bosta predstavila skladbe iz bogate zakladnice filmske glasbe, glasbo iz filmov Dober, grd, hudoben, Misijon, Vicky Cristina Barcelona, Zgodba z zahodne strani, Kika, Čarovnik iz Oza, Chilly Scenes of Winter in Colombiana. Mak Grgić velja za enega najboljših slovenskih kitaristov, po študiju kitare v Zagrebu in na Dunaju je nadaljeval šolanje v Los Angelesu, kjer trenutno tudi živi in deluje. Velja za izvrstnega interpreta sodobne glasbe, nastopa pa s priznanimi orkestri in glasbeniki. Katjo Koren glasba spremlja že vse življenje, prvi studijski posnetek je naredila že pri sedmih letih. V akustičnem vzdušju nastopa skupaj z vrhunskim kitaristom Makom Grgičem in glasbeniki, kot so Louis Von Taylor (Kool & The Gang), Del Atkins, Joel Scott, Darryl Crooks (Snoop Dogg, Ledisi), Eric Valentine in drugi. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Nikolaj Vodošek.
Uživali boste lahko v spremljanju posnetka koncerta, posvečenega popularni filmski glasbi. Priznana glasbenika Mak Grgić (kitara) in Katja Koren (vokal) bosta predstavila skladbe iz bogate zakladnice filmske glasbe, glasbo iz filmov Dober, grd, hudoben, Misijon, Vicky Cristina Barcelona, Zgodba z zahodne strani, Kika, Čarovnik iz Oza, Chilly Scenes of Winter in Colombiana. Mak Grgić velja za enega najboljših slovenskih kitaristov, po študiju kitare v Zagrebu in na Dunaju je nadaljeval šolanje v Los Angelesu, kjer trenutno tudi živi in deluje. Velja za izvrstnega interpreta sodobne glasbe, nastopa pa s priznanimi orkestri in glasbeniki. Katjo Koren glasba spremlja že vse življenje, prvi studijski posnetek je naredila že pri sedmih letih. V akustičnem vzdušju nastopa skupaj z vrhunskim kitaristom Makom Grgičem in glasbeniki, kot so Louis Von Taylor (Kool & The Gang), Del Atkins, Joel Scott, Darryl Crooks (Snoop Dogg, Ledisi), Eric Valentine in drugi. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Nikolaj Vodošek.
Lena Kregelj je pisateljica, diplomirana komunikologinja in doktorica znanosti na področju socialne psihologije. Poklicno se ukvarja z raziskovanjem samomorov na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Njena najljubša oblika literarnega ustvarjanja pa so kratke zgodbe, ki jih redno objavlja na svoji spletni strani, v literarnih revijah in na spletnih platformah. Lani je pri založbi Beletrina izdala svoj knjižni prvenec, knjigo kratke proze Zato sem torej prišla. V središču zgodb so običajni ljudje in odnosi, ki se pletejo med njimi v različnih okoljih: v službah, na zmenkih, izletih ali doma. Taka je zgodba Kaplja za kapljo, zgodba o trpljenju ženske v spodletelem zakonu. Interpretka je Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Lena Kregelj je pisateljica, diplomirana komunikologinja in doktorica znanosti na področju socialne psihologije. Poklicno se ukvarja z raziskovanjem samomorov na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Njena najljubša oblika literarnega ustvarjanja pa so kratke zgodbe, ki jih redno objavlja na svoji spletni strani, v literarnih revijah in na spletnih platformah. Lani je pri založbi Beletrina izdala svoj knjižni prvenec, knjigo kratke proze Zato sem torej prišla. V središču zgodb so običajni ljudje in odnosi, ki se pletejo med njimi v različnih okoljih: v službah, na zmenkih, izletih ali doma. Taka je zgodba Kaplja za kapljo, zgodba o trpljenju ženske v spodletelem zakonu. Interpretka je Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Erlend Apneseth: Song over støv. Prvokategorniški album sodobnega nordijskega avantgardnega fuzijskega folka. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/05/08/erlend-apneseth-song-over-stov/
Erlend Apneseth: Song over støv. Prvokategorniški album sodobnega nordijskega avantgardnega fuzijskega folka. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/05/08/erlend-apneseth-song-over-stov/
Obiskali smo 19. mednarodno arhitekturno razstavo La Biennale di Venezia, na kateri se Slovenija predstavlja s projektom arhitektov Ane Kosi in Ognena Arsova iz biroja KIP. V ospredju slovenskega paviljona so obrtniške veščine in mojstrstvo v arhitekturni produkciji, še posebej v času, ko gradbeništvo vse bolj temelji na umetni inteligenci, 3D-tiskanju in avtomatizaciji. Totemi, ki jih vidimo na razstavi, simbolizirajo znanje in spretnosti obrtnikov. Z Majo Haderlap, eno izmed najbolj znanih koroških pisateljic, smo ob izidu romana Ženske v temi med drugim govorili o nastajanju romana, s katerim nadaljuje svojo značilno literarno pot. Avtorica se v svojem delu ukvarja s slovensko identiteto in zgodovino skozi prizmo ženskih izkušenj. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, ki raziskuje razvoj zdravstvenega varstva in javnega zdravja na Slovenskem v 20. in 21. stoletju. Skozi osebne zgodbe zdravstvenih delavcev in pacientov osvetljuje prelomnice, kot so uvedba obveznega zdravstvenega zavarovanja, razvoj bolnišnic, preventivnih programov ter odziv na epidemije in pandemije. Spremljali pa smo še priprave na svečan dogodek ob 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra. Vsako leto namreč jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Tokrat jih bo gostila Slovenija in z njo Program Ars.
Obiskali smo 19. mednarodno arhitekturno razstavo La Biennale di Venezia, na kateri se Slovenija predstavlja s projektom arhitektov Ane Kosi in Ognena Arsova iz biroja KIP. V ospredju slovenskega paviljona so obrtniške veščine in mojstrstvo v arhitekturni produkciji, še posebej v času, ko gradbeništvo vse bolj temelji na umetni inteligenci, 3D-tiskanju in avtomatizaciji. Totemi, ki jih vidimo na razstavi, simbolizirajo znanje in spretnosti obrtnikov. Z Majo Haderlap, eno izmed najbolj znanih koroških pisateljic, smo ob izidu romana Ženske v temi med drugim govorili o nastajanju romana, s katerim nadaljuje svojo značilno literarno pot. Avtorica se v svojem delu ukvarja s slovensko identiteto in zgodovino skozi prizmo ženskih izkušenj. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, ki raziskuje razvoj zdravstvenega varstva in javnega zdravja na Slovenskem v 20. in 21. stoletju. Skozi osebne zgodbe zdravstvenih delavcev in pacientov osvetljuje prelomnice, kot so uvedba obveznega zdravstvenega zavarovanja, razvoj bolnišnic, preventivnih programov ter odziv na epidemije in pandemije. Spremljali pa smo še priprave na svečan dogodek ob 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra. Vsako leto namreč jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Tokrat jih bo gostila Slovenija in z njo Program Ars.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Analitična drama o nasilnih bitkah za oblast in ljubezni, ki so je deležni tudi okrutni oblastniki, prikazuje življenjsko pot anarhista, ki je z atentatom prišel na oblast, postal tiran, nazadnje pa je bil sam žrtev atentata. Tako na stara leta pristane v invalidskem vozičku in izkusi vso bedo in neumnost krvavih političnih bojev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Andrzej Mularczyk Prevajalka: Darja Dominkuš Dramaturg: Pavel Lužan Glasbani oblikovalki: Cvetka Bevc in Barbara Drzengelevska Tonski mojster: Miro Marinšek Ona – Stannia Boninsegna On – Ivo Ban Stari – Zlatko Šugman Dekličin glas – Tanja Žagar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996.
Analitična drama o nasilnih bitkah za oblast in ljubezni, ki so je deležni tudi okrutni oblastniki, prikazuje življenjsko pot anarhista, ki je z atentatom prišel na oblast, postal tiran, nazadnje pa je bil sam žrtev atentata. Tako na stara leta pristane v invalidskem vozičku in izkusi vso bedo in neumnost krvavih političnih bojev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Andrzej Mularczyk Prevajalka: Darja Dominkuš Dramaturg: Pavel Lužan Glasbani oblikovalki: Cvetka Bevc in Barbara Drzengelevska Tonski mojster: Miro Marinšek Ona – Stannia Boninsegna On – Ivo Ban Stari – Zlatko Šugman Dekličin glas – Tanja Žagar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Oddaja govori o letošnji 60. obletnici delovanja ansambla Slovenski muzikantje. Oglasil se nam je vodja ansambla Igor Šink. Napovedala sva tudi njihovo jesensko gostovanje pri nas! V oddaji boste slišali, da svoje jubileje praznujejo tudi ansambli: Veseli Štajerke, Modrijani in ansambel Pogum. Slednji bodo prav tako še letos naši gostje. V oddaji lahko slišite tudi nekaj glasbenih novitet iz sveta narodno-zabavne glasbe.
Oddaja govori o letošnji 60. obletnici delovanja ansambla Slovenski muzikantje. Oglasil se nam je vodja ansambla Igor Šink. Napovedala sva tudi njihovo jesensko gostovanje pri nas! V oddaji boste slišali, da svoje jubileje praznujejo tudi ansambli: Veseli Štajerke, Modrijani in ansambel Pogum. Slednji bodo prav tako še letos naši gostje. V oddaji lahko slišite tudi nekaj glasbenih novitet iz sveta narodno-zabavne glasbe.
Vse od leta 1965 džezovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, bo slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav bo pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve bosta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja
Vse od leta 1965 džezovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, bo slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav bo pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve bosta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja
Poslušamo izbor pesmi in viž, ki je leta 1979 zapolnil majsko oddajo z naslovom Kjer je zrno vzklilo. Izbrane so brez tematske povezave, z namenom pričarati prijetno ozračje, in tako se srečujemo z zapisom izročila iz različnih slovenskih pokrajin: od Koroške do Bele Krajine, od Gorenjske in Rezije pa do Štajerske in Dolenjske.
Poslušamo izbor pesmi in viž, ki je leta 1979 zapolnil majsko oddajo z naslovom Kjer je zrno vzklilo. Izbrane so brez tematske povezave, z namenom pričarati prijetno ozračje, in tako se srečujemo z zapisom izročila iz različnih slovenskih pokrajin: od Koroške do Bele Krajine, od Gorenjske in Rezije pa do Štajerske in Dolenjske.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. »Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov prireditve, katere namen je bilo srečanje ter spoznavanje podobnosti in različnosti izvajalcev starih, ljudskih glasbenih praks Rezije in Istre. Osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike – nagrado Skupine OHO za leto 2025, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74 je prejela Nika Erjavec. V koprski knjigarni Libris so predstavili Slovenski istrski lingvistični atlas 2 avtorice in raziskovalke istrskih narečij Suzane Todorović. Glasbeno ogrlico s pesmimi angleškega glasbenika Steva Winwooda, rojenega na današnji dan, je nanizal Goran Gregorič.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. »Z violino in malim basom od Rezije do Istre« je bil naslov prireditve, katere namen je bilo srečanje ter spoznavanje podobnosti in različnosti izvajalcev starih, ljudskih glasbenih praks Rezije in Istre. Osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike – nagrado Skupine OHO za leto 2025, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74 je prejela Nika Erjavec. V koprski knjigarni Libris so predstavili Slovenski istrski lingvistični atlas 2 avtorice in raziskovalke istrskih narečij Suzane Todorović. Glasbeno ogrlico s pesmimi angleškega glasbenika Steva Winwooda, rojenega na današnji dan, je nanizal Goran Gregorič.