Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Tobert Markoč.
Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Tobert Markoč.
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.
Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Po dolgih letih je, tudi v koprodukciji z RTV Slovenija, nastala nova otroška nadaljevanka v slovenskem jeziku. Kriminalka pravzaprav. Smrdljivc, po romanu Roka Bohinca in v režiji Filipa Jembriha.
Po dolgih letih je, tudi v koprodukciji z RTV Slovenija, nastala nova otroška nadaljevanka v slovenskem jeziku. Kriminalka pravzaprav. Smrdljivc, po romanu Roka Bohinca in v režiji Filipa Jembriha.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
AriZONA nocoj pretežno informativna, z izvlečki okrogle mize o alternativni glasbi, ki je bila v soboto v Izoli. Sledil bo »update« Boštjana Petrnela iz Idrije, »exit« glasba pa za Egzija ...
AriZONA nocoj pretežno informativna, z izvlečki okrogle mize o alternativni glasbi, ki je bila v soboto v Izoli. Sledil bo »update« Boštjana Petrnela iz Idrije, »exit« glasba pa za Egzija ...
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
Ruska avantgardna pesnica Ana Ahmatova je med drugim znana po tem, da je v obdobju stalinističnega terorja prostovoljno ostala v Sovjetski zvezi, ker je hotela biti pričevalka zgodovinskega dogajanja v svoji domovini. Pesem z naslovom Prava nežnost je prevedel Drago Bajt. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
Ruska avantgardna pesnica Ana Ahmatova je med drugim znana po tem, da je v obdobju stalinističnega terorja prostovoljno ostala v Sovjetski zvezi, ker je hotela biti pričevalka zgodovinskega dogajanja v svoji domovini. Pesem z naslovom Prava nežnost je prevedel Drago Bajt. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo skladbe: Kamil Hala: A Drop of Dew – solist trobentač Petar Ugrin Jože Privšek: Nekaj za Aleša – solist bobnar Aleš Rendla Orlando Murden, Ron Miller/Jože Privšek: For Once In My Life – solistka pevka Etta Cameron Stepanka Balcarova: 1918–1938 – solist trobentač Tomaž Gajšt
V oddaji poslušamo skladbe: Kamil Hala: A Drop of Dew – solist trobentač Petar Ugrin Jože Privšek: Nekaj za Aleša – solist bobnar Aleš Rendla Orlando Murden, Ron Miller/Jože Privšek: For Once In My Life – solistka pevka Etta Cameron Stepanka Balcarova: 1918–1938 – solist trobentač Tomaž Gajšt
Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo območje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno sooča z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V drugem delu se brata z različno zgodovino, politično usmeritvijo in prepričanjem srečata v svoji stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa Posneto v vili Zlatica in studiih Radia Slovenija junija 2025 Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – Program Ars
Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo območje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno sooča z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V drugem delu se brata z različno zgodovino, politično usmeritvijo in prepričanjem srečata v svoji stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa Posneto v vili Zlatica in studiih Radia Slovenija junija 2025 Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – Program Ars
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.
Nocoj se poklanjamo Ornelli Vanoni, glasbeni ikoni, ki je s svojim prepoznavnim glasom zaznamovala ne le italijansko, temveč tudi širšo mednarodno sceno. V 70-letni karieri je nastala vrsta uspešnic, ki so se zapisale med italijanske evergreene, še posebej pomemben pa je njen doprinos k prepletu italijanske in brazilske glasbe ter sodelovanju z brazilskima mojstroma Viniciusom De Moraesom in Toquinhom. Zato si privoščimo glasbo z albuma "La voglia, la pazzia, l'incoscienza e l'allegria". Vabljeni k poslušanju!
Nocoj se poklanjamo Ornelli Vanoni, glasbeni ikoni, ki je s svojim prepoznavnim glasom zaznamovala ne le italijansko, temveč tudi širšo mednarodno sceno. V 70-letni karieri je nastala vrsta uspešnic, ki so se zapisale med italijanske evergreene, še posebej pomemben pa je njen doprinos k prepletu italijanske in brazilske glasbe ter sodelovanju z brazilskima mojstroma Viniciusom De Moraesom in Toquinhom. Zato si privoščimo glasbo z albuma "La voglia, la pazzia, l'incoscienza e l'allegria". Vabljeni k poslušanju!
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji spoznavamo odsek iz dela in življenja Stanka Vurnika; interdisciplinarnega raziskovalca zgodnjega 20. stoletja, ki je v svoji analizi ljudske kulture posegal na polja etnološke, muzikološke in umetnostnozgodovinske znanosti. Kot kritik s strogimi načeli in neumoren znanstvenik je sooblikoval temelje povojnega kulturnega izražanja in razmišljal o raziskovalnih načelih treh na Slovenskem novih znanstvenih disciplin.
V oddaji spoznavamo odsek iz dela in življenja Stanka Vurnika; interdisciplinarnega raziskovalca zgodnjega 20. stoletja, ki je v svoji analizi ljudske kulture posegal na polja etnološke, muzikološke in umetnostnozgodovinske znanosti. Kot kritik s strogimi načeli in neumoren znanstvenik je sooblikoval temelje povojnega kulturnega izražanja in razmišljal o raziskovalnih načelih treh na Slovenskem novih znanstvenih disciplin.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
V tokratni oddaji se bomo zazrli v preteklost in se spomnili odraščanja neke generacije. Podali se bomo nazaj v otroštvo, k dobrim starim risankam. Zato zdaj vsem nostalgikom namenjamo nekaj odlomkov iz najbolj priljubljenih risank.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, "a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. "Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, "a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. "Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
V tokratni oddaji smo obiskali Trst, Ljubljano in Izolo. Ob 80-letnici obuditve slovenskega stalnega gledališča v Trstu je sinoči v kulturnem domu potekala okrogla miza z naslovom "Spomin je prihodnost". V prestolnici se je začel Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom 'Branje je potovanje'. Predstavili smo tudi novo knjigo pesmi Vanje Pegana, ki je obarval tudi glasbeno ogrlico.
V tokratni oddaji smo obiskali Trst, Ljubljano in Izolo. Ob 80-letnici obuditve slovenskega stalnega gledališča v Trstu je sinoči v kulturnem domu potekala okrogla miza z naslovom "Spomin je prihodnost". V prestolnici se je začel Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod sloganom 'Branje je potovanje'. Predstavili smo tudi novo knjigo pesmi Vanje Pegana, ki je obarval tudi glasbeno ogrlico.