Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Podoba podobe raziskujemo vzporednice med glasbo slovenskih skladateljev in glasbenih skupin na eni in delom slovenskih slikarjev in vizualnih umetnikov na drugi strani. Kako določimo vzporednice, zakaj so pomembne in h kakšnim sklepom vodijo? Delo katerega slikarja se ujema z glasbo Larise Vrhunc? Glasba katerega glasbenika se ujema z delom slikarske skupine Irwin? Na takšna in številna druga vprašanja odgovorimo v oddaji. Avtor: Boštjan Jurečič Režiserka: Alma Lapajne
V oddaji Podoba podobe raziskujemo vzporednice med glasbo slovenskih skladateljev in glasbenih skupin na eni in delom slovenskih slikarjev in vizualnih umetnikov na drugi strani. Kako določimo vzporednice, zakaj so pomembne in h kakšnim sklepom vodijo? Delo katerega slikarja se ujema z glasbo Larise Vrhunc? Glasba katerega glasbenika se ujema z delom slikarske skupine Irwin? Na takšna in številna druga vprašanja odgovorimo v oddaji. Avtor: Boštjan Jurečič Režiserka: Alma Lapajne
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija
V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Glasbo k filmu Božja služabnica Agnes je ustvaril francoski skladatelj Georges Delerue, eden najbolj cenjenih avtorjev filmske glasbe 20. stoletja. Njegov prepoznavni slog – združevanje čustvene lirike, subtilne orkestracije in melodike – je popolnoma primeren za psihološko-introspektivne drame. Deleruejeva glasba ustvarja napetost in čustveno globino z nežnimi orkestralnimi teksturami, dolgimi godalnimi linijami, subtilnimi pihali in zborom, to pa podpira notranji svet Agnes in poudarja skrivnostnost ter dramatičnost dogodkov. Glasba ne prevlada nad dialogi, temveč subtilno vodi občinstvo skozi psihološko napetost in moralna vprašanja ter ustvarja ganljivo in intimno vzdušje.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, katerega dogajanje je trdno postavljeno v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki s hčerkama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
21. avgusta 2026 je v Stari grofiji v Celju potekal koncert festivala stare glasbe Seviqc, na katerem je nastopil slovensko-španski trio Tres pájaros ter izvedel program z naslovom Los pájaros vuelan. Tri ptice selivke, ki so potovale po Evropi, so španska glasbenica Pilar Almalé (viola da gamba) ter slovenski glasbenici Urška Cvetko (kljunasta flavta) in Tea Plesničar (baročna harfa). Spored koncerta je zajemal tradicionalno sefardsko glasbo, tradicionalno slovensko pa tudi dela Corellija, Ortiza, Telemanna, Couperina, Fingerja, de Fescha in Anne Rochette.
Alessandra Tessaro je z odliko maturirala iz violine na Srednji glasbeni šoli Percoto v Vidmu, potem pa še diplomirala iz solopetja na Konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu. Poleg tega je končala tudi študij slovanskih jezikov na Univerzi v Vidmu. Leta 2021 je začela študirati pri Barbari Jernejčič Fürst na Akademiji za glasbo, obiskuje pa tudi nadaljevalni mojstrski tečaj pri sopranistki Patrizii Ciofi v Fiesoleju. Sodelovala je že pri uprizoritvi Puccinijeve opere Sestra Angelica, nastopila v vlogi Nerone v Händlovi operi Agripina in Laurette v Puccinijevi operi Gianni Schicchi. Ob pogovoru z glasbenico poslušamo še odlomka iz opere Kronanje Popeje Claudia Monteverdija ter Charpentierjevega dela Te deum.
Alessandra Tessaro je z odliko maturirala iz violine na Srednji glasbeni šoli Percoto v Vidmu, potem pa še diplomirala iz solopetja na Konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu. Poleg tega je končala tudi študij slovanskih jezikov na Univerzi v Vidmu. Leta 2021 je začela študirati pri Barbari Jernejčič Fürst na Akademiji za glasbo, obiskuje pa tudi nadaljevalni mojstrski tečaj pri sopranistki Patrizii Ciofi v Fiesoleju. Sodelovala je že pri uprizoritvi Puccinijeve opere Sestra Angelica, nastopila v vlogi Nerone v Händlovi operi Agripina in Laurette v Puccinijevi operi Gianni Schicchi. Ob pogovoru z glasbenico poslušamo še odlomka iz opere Kronanje Popeje Claudia Monteverdija ter Charpentierjevega dela Te deum.
Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro niti pred 4.30 niti po 5.00 sodobnega srbskega pisatelja in dramatika Filipa Grujića. V Komornem studiu boste lahko prisluhnili Duu Bogataj, v sklopu koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, pa bo nocoj v Narodnem domu Celje gostoval hrvaški ansambel za staro glasbo Minstrel.
Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro niti pred 4.30 niti po 5.00 sodobnega srbskega pisatelja in dramatika Filipa Grujića. V Komornem studiu boste lahko prisluhnili Duu Bogataj, v sklopu koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, pa bo nocoj v Narodnem domu Celje gostoval hrvaški ansambel za staro glasbo Minstrel.
Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre ''Eureka''. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije ''Kakšno ime pa je to?!''.
Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 56. Teden slovenske drame. Do 11. aprila se bo zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu. SNG Drama Ljubljana sezono na Malem odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo ameriške satirične igre ''Eureka''. SNG Drama Maribor pa sezono na Malem odru odru nadaljuje s prvo slovensko uprizoritvijo francoske komedije ''Kakšno ime pa je to?!''.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.
Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Leta 2025 je med drugim objavila monografiji Berem pesmi (pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove) in Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec (pri Cankarjevi založbi). S slednjo je dokazala, da je odlična poznavalka ustvarjalnosti Ivana Cankar, in da je Cankar vrhunski pisatelj, vreden časa, zbranosti in branja. V prvem delu monografije analizira Cankarjevo poetiko, njegovo razumevanje nekaterih pomembnih filozofov, predvsem pa argumentirano zavrne stereotipne sodbe o pisatelju in njegovem delu; v drugem pa podrobneje analizira vseh deset (10!) Cankarjevih romanov, tudi njegov nedokončani roman Marta. Več o Cankarju in svoji monografiji pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Leta 2025 je med drugim objavila monografiji Berem pesmi (pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove) in Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec (pri Cankarjevi založbi). S slednjo je dokazala, da je odlična poznavalka ustvarjalnosti Ivana Cankar, in da je Cankar vrhunski pisatelj, vreden časa, zbranosti in branja. V prvem delu monografije analizira Cankarjevo poetiko, njegovo razumevanje nekaterih pomembnih filozofov, predvsem pa argumentirano zavrne stereotipne sodbe o pisatelju in njegovem delu; v drugem pa podrobneje analizira vseh deset (10!) Cankarjevih romanov, tudi njegov nedokončani roman Marta. Več o Cankarju in svoji monografiji pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Družina Schumann se je leta 1844 preselila v Dresden, ko je Robert tam poskušal pridobiti stalno mesto dirigenta v koncertni ali operni hiši. Žal mu ni uspelo, obenem pa je bil vedno pogosteje bolan in v depresiji. K sreči so živeli v večji hiši, kjer je Clara Schumann lahko vadila klavir v posebni sobi, ne da bi s tem motila moža. Njeno koncertiranje je namreč v resnici vedno bolj postajalo nuja, če je hotela preživeti družino. Kot poročena žena je bila sicer omejena v svojih umetniških prizadevanjih, medtem ko se je Robert kot umetnik razvil v vsej svoji polnosti.
Družina Schumann se je leta 1844 preselila v Dresden, ko je Robert tam poskušal pridobiti stalno mesto dirigenta v koncertni ali operni hiši. Žal mu ni uspelo, obenem pa je bil vedno pogosteje bolan in v depresiji. K sreči so živeli v večji hiši, kjer je Clara Schumann lahko vadila klavir v posebni sobi, ne da bi s tem motila moža. Njeno koncertiranje je namreč v resnici vedno bolj postajalo nuja, če je hotela preživeti družino. Kot poročena žena je bila sicer omejena v svojih umetniških prizadevanjih, medtem ko se je Robert kot umetnik razvil v vsej svoji polnosti.
Giacomo Meyerbeer je leta 1816 obisk Italije načrtoval kot krajše študijsko potovanje, vendar se je njegovo prebivanje v tej deželi raztegnilo na kar devet let. O letih, ki jih je preživel v Italiji, je pozneje zapisal: »Bil sem uročen v čarobnem vrtu. To je bil čas zapeljevanja, v katerem mi je bil moj umetniški jaz nezvest.«
Giacomo Meyerbeer je leta 1816 obisk Italije načrtoval kot krajše študijsko potovanje, vendar se je njegovo prebivanje v tej deželi raztegnilo na kar devet let. O letih, ki jih je preživel v Italiji, je pozneje zapisal: »Bil sem uročen v čarobnem vrtu. To je bil čas zapeljevanja, v katerem mi je bil moj umetniški jaz nezvest.«
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Marec, mesec, ko nam na obešalnikih visijo težke bunde in lahkotne vetrovke. Pomlad je že varljivo tu, včasih bolj želja kot resničnost. Marec, celo 'brezkončni marec', je bil tudi osrednji motiv poezije Petra Levca, prispodoba upanja in pričakovanja boljših časov. Igralec Slavko Cerják. Posneto marca 2005
Marec, mesec, ko nam na obešalnikih visijo težke bunde in lahkotne vetrovke. Pomlad je že varljivo tu, včasih bolj želja kot resničnost. Marec, celo 'brezkončni marec', je bil tudi osrednji motiv poezije Petra Levca, prispodoba upanja in pričakovanja boljših časov. Igralec Slavko Cerják. Posneto marca 2005
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predvajali vam bodo posnetek zanimivega koncerta jazzovskega glasbe. Sonny Rhodes je ena najizvirnejših bluesovskih osebnosti današnjega časa. Je eden redkih na bluesovski sceni, ki igra t. i. lap steel kitaro, instrument, ki daje njegovi glasbi unikaten in edinstven zvok. Devetkrat je bil nominiran za W. C. Handy Awards, ameriški kongres mu je celo podelil naslov legende bluesa. Posnetek je nastal pozimi 2008 v Postojni na tamkajšnjem festivalu bluesa. Zasedba: Sonny Rhodes (kitara, vokal), Tiziano Galli (kitara), Luca Tonani (bas) in Davide Malito (bobni). Režiser Tomaž Švigelj, urednik oddaje je Daniel Celarec.
Predvajali vam bodo posnetek zanimivega koncerta jazzovskega glasbe. Sonny Rhodes je ena najizvirnejših bluesovskih osebnosti današnjega časa. Je eden redkih na bluesovski sceni, ki igra t. i. lap steel kitaro, instrument, ki daje njegovi glasbi unikaten in edinstven zvok. Devetkrat je bil nominiran za W. C. Handy Awards, ameriški kongres mu je celo podelil naslov legende bluesa. Posnetek je nastal pozimi 2008 v Postojni na tamkajšnjem festivalu bluesa. Zasedba: Sonny Rhodes (kitara, vokal), Tiziano Galli (kitara), Luca Tonani (bas) in Davide Malito (bobni). Režiser Tomaž Švigelj, urednik oddaje je Daniel Celarec.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Bojan Cvetrežnik je klasični glasbenik, ki se je navdušil nad ljudsko glasbo. Ali pa morda ravno narobe, povsem vseeno je. Mojster Cvetrežnik je godec od glave do pet, ki svoje bogato znanje v teoriji in praksi neskromno podaja naprej vsem uka željnim glasbenikom mlajših generacij. Kot umetnik, mentor in pedagog verjame v eno glasbo, ki ji zelo rad razrahlja akademski pečat ter jo navda z vonjem po asfaltu. Največjo prepoznavnost je dosegel s skupino Terra Folk, vendar to v ničemer ne zasenči njegove zavzetosti na drugih z glasbo povezanih terenih.
Bojan Cvetrežnik je klasični glasbenik, ki se je navdušil nad ljudsko glasbo. Ali pa morda ravno narobe, povsem vseeno je. Mojster Cvetrežnik je godec od glave do pet, ki svoje bogato znanje v teoriji in praksi neskromno podaja naprej vsem uka željnim glasbenikom mlajših generacij. Kot umetnik, mentor in pedagog verjame v eno glasbo, ki ji zelo rad razrahlja akademski pečat ter jo navda z vonjem po asfaltu. Največjo prepoznavnost je dosegel s skupino Terra Folk, vendar to v ničemer ne zasenči njegove zavzetosti na drugih z glasbo povezanih terenih.
Ob materinskem dnevu smo izbrali nekaj pesmi slovenskih pesnic, ki v svojih pesmih tako dali drugače obravnavajo temo materinstva, temo, ki v pesništvu pravzaprav ni tako pogosta, kot bi pričakovali. Slišali boste pesmi Ljube Skornšek, Marije Švajncer, Petre Kolmančič, Kristine Kočan, Tonje Jelen, Maje B. Kranjc in Miriam Drev. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2026.
Ob materinskem dnevu smo izbrali nekaj pesmi slovenskih pesnic, ki v svojih pesmih tako dali drugače obravnavajo temo materinstva, temo, ki v pesništvu pravzaprav ni tako pogosta, kot bi pričakovali. Slišali boste pesmi Ljube Skornšek, Marije Švajncer, Petre Kolmančič, Kristine Kočan, Tonje Jelen, Maje B. Kranjc in Miriam Drev. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2026.
V prvem italijanskem muzeju sodobne mode ITS Arcademy v Trstu bodo v četrtek, 26. 3., za javnost odprli razstavo Izpostavljenost – Ko te svet gleda, od Harryja Stylesa do Lady Gage. Tako kot pri prvih dveh razstavah so tudi tokrat izbirali iz bogatega arhiva muzeja, razstavo pa so obogatile tudi nekatere ikonične obleke zvezdnikov. Letos je na mednarodni natečaj Pannonia reflections prispelo nekaj več kot 8000 fotografij. Najboljše so zdaj na ogled na istoimenski razstavi na lendavskem gradu. Več pa tudi o novi britanski seriji Vdor, ki jutri prihaja na spored Televizije Slovenija. Temelji na resničnih dogodkih in razkriva enega največjih medijskih škandalov sodobnega časa – vdiranje v telefone, povezano s časopisnim imperijem News International.
V prvem italijanskem muzeju sodobne mode ITS Arcademy v Trstu bodo v četrtek, 26. 3., za javnost odprli razstavo Izpostavljenost – Ko te svet gleda, od Harryja Stylesa do Lady Gage. Tako kot pri prvih dveh razstavah so tudi tokrat izbirali iz bogatega arhiva muzeja, razstavo pa so obogatile tudi nekatere ikonične obleke zvezdnikov. Letos je na mednarodni natečaj Pannonia reflections prispelo nekaj več kot 8000 fotografij. Najboljše so zdaj na ogled na istoimenski razstavi na lendavskem gradu. Več pa tudi o novi britanski seriji Vdor, ki jutri prihaja na spored Televizije Slovenija. Temelji na resničnih dogodkih in razkriva enega največjih medijskih škandalov sodobnega časa – vdiranje v telefone, povezano s časopisnim imperijem News International.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
David Bowie nam je zapustil obsežno in neprecenljivo zapuščino, vidno in nevidno. Ves čas je razmišljal in si svoje misli, spoznanja zapisoval. Bivanje in sporazumevanje z okolico je obravnaval skozi prizmo umetniških posegov in posredovanja. Ustvarjal je tudi, ko je vedel, da se mu čas izteka. V zaklenjeni študijski sobi so po njegovi smrti odkrili zapiske za nastajajoči muzikal z naslovom The Spectator. O tem niso vedeli nič niti njegovi najtesnejši sodelavci. Del njegove umetniške zapuščine si je mogoče ogledati v septembra odprtem centru Davida Bowieja v londonskem Muzeju Viktorije in Alberta East Storehouse. Spoštovanje do slavnega soseda je pokazal tudi Sklad za kulturno dediščino Londona, ki je nedavno prevzel lastništvo hiše na naslovu Plaistow Grove 4, kjer je Bowie živel od svojega osmega do dvajsetega leta in kjer se je začelo njegovo ustvarjalno popotovanje po svetu.
David Bowie nam je zapustil obsežno in neprecenljivo zapuščino, vidno in nevidno. Ves čas je razmišljal in si svoje misli, spoznanja zapisoval. Bivanje in sporazumevanje z okolico je obravnaval skozi prizmo umetniških posegov in posredovanja. Ustvarjal je tudi, ko je vedel, da se mu čas izteka. V zaklenjeni študijski sobi so po njegovi smrti odkrili zapiske za nastajajoči muzikal z naslovom The Spectator. O tem niso vedeli nič niti njegovi najtesnejši sodelavci. Del njegove umetniške zapuščine si je mogoče ogledati v septembra odprtem centru Davida Bowieja v londonskem Muzeju Viktorije in Alberta East Storehouse. Spoštovanje do slavnega soseda je pokazal tudi Sklad za kulturno dediščino Londona, ki je nedavno prevzel lastništvo hiše na naslovu Plaistow Grove 4, kjer je Bowie živel od svojega osmega do dvajsetega leta in kjer se je začelo njegovo ustvarjalno popotovanje po svetu.
V šestdesetih je tudi v nemškem kabaretu zavrelo študentsko gibanje. Mladina se je uprla zatohlemu konservatizmu generacije svojih staršev in se zoperstavila novemu vojnemu hujskaštvu. Na obzorju se je medtem kazal socializem: kot upanje in bojazen obenem.
V šestdesetih je tudi v nemškem kabaretu zavrelo študentsko gibanje. Mladina se je uprla zatohlemu konservatizmu generacije svojih staršev in se zoperstavila novemu vojnemu hujskaštvu. Na obzorju se je medtem kazal socializem: kot upanje in bojazen obenem.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Češki skladatelj Antonín Leopold Dvořák je napisal dva koncerta za violončelo in orkester. Prvi je kot mladostno delo ostal pozabljen, drugi, v h-molu, pa mu je zagotovil repertoarno stalnost in neokrnjeno slavo. Če to delo primerjamo z drugimi, ga ocenjujemo s presežki.
Češki skladatelj Antonín Leopold Dvořák je napisal dva koncerta za violončelo in orkester. Prvi je kot mladostno delo ostal pozabljen, drugi, v h-molu, pa mu je zagotovil repertoarno stalnost in neokrnjeno slavo. Če to delo primerjamo z drugimi, ga ocenjujemo s presežki.
Številni domači in mednarodni partnerji so v občini Piran vpeti v projekt Tartini130, ki povezuje kulturne institucije, festivale, izobraževalne ustanove in organizacije, ki bodo skozi vse leto soustvarjale bogat program. Med drugim se bodo avgusta spomnili postavitve bronastega kipa Giuseppeja Tartinija na osrednjem trgu leta 1896. V Pokrajinskem muzeju Koper smo prisluhnili Duu Claripiano. V oddaji pol ure kulture pa tudi o monografiji specialista za beneški srednji vek Massima Sbárbara – sodelavca koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Glasbeno zaveso, ki jo je oblikoval Iztok Novak – Easy, je danes v znamenju materinskega dne.
Številni domači in mednarodni partnerji so v občini Piran vpeti v projekt Tartini130, ki povezuje kulturne institucije, festivale, izobraževalne ustanove in organizacije, ki bodo skozi vse leto soustvarjale bogat program. Med drugim se bodo avgusta spomnili postavitve bronastega kipa Giuseppeja Tartinija na osrednjem trgu leta 1896. V Pokrajinskem muzeju Koper smo prisluhnili Duu Claripiano. V oddaji pol ure kulture pa tudi o monografiji specialista za beneški srednji vek Massima Sbárbara – sodelavca koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Glasbeno zaveso, ki jo je oblikoval Iztok Novak – Easy, je danes v znamenju materinskega dne.
Tokrat izpostavljamo premiero Verdijeve opere Traviata, ki je zaživela v novi postavitvi na odru ljubljanske Opere. V ciklu koncertov za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma je zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija, na koncertu filharmoničnega cikla FKK Slovenske filharmonije pa Mozartova glasba. V Kopru se je z Obalnim komornim orkestrom predstavil pianist Aleksander Gadžijev, na koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper pa je nastopil Duo Claripiano. Obiskali smo tudi koncerte akuzmatične glasbe, ki jih je pripravil zavod Cona in glasbeno gledališki dogodek Dara in Stana v Mariboru. Predstavljamo pa še posebno glasbeno plesno predstavo s parfumsko spremljavo, ki jo v teh dneh lahko doživite v več krajih po Sloveniji.
Tokrat izpostavljamo premiero Verdijeve opere Traviata, ki je zaživela v novi postavitvi na odru ljubljanske Opere. V ciklu koncertov za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma je zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija, na koncertu filharmoničnega cikla FKK Slovenske filharmonije pa Mozartova glasba. V Kopru se je z Obalnim komornim orkestrom predstavil pianist Aleksander Gadžijev, na koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper pa je nastopil Duo Claripiano. Obiskali smo tudi koncerte akuzmatične glasbe, ki jih je pripravil zavod Cona in glasbeno gledališki dogodek Dara in Stana v Mariboru. Predstavljamo pa še posebno glasbeno plesno predstavo s parfumsko spremljavo, ki jo v teh dneh lahko doživite v več krajih po Sloveniji.
Britten spada med najbolj plodovite samospevne skladatelje 20. stoletja - v svojih 15-ih pesniških ciklih, osmih zvezkih ljudskih pesmi in mnogih drugih posameznih delih je uglasbil besedila več kot 100 -ih pesnikov. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Samospeve je pisal vse življenje, velik del samospevne glasbe pa je namenil svojemu glasbenemu in življenjskemu partnerju Petru Pearsu, tenoristu, ki je skladatelja najverjetneje nagovoril, da se je začel ukvarjati tudi z bogato dediščino ljudskih pesmi, tako angleških kot drugih.
Britten spada med najbolj plodovite samospevne skladatelje 20. stoletja - v svojih 15-ih pesniških ciklih, osmih zvezkih ljudskih pesmi in mnogih drugih posameznih delih je uglasbil besedila več kot 100 -ih pesnikov. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Samospeve je pisal vse življenje, velik del samospevne glasbe pa je namenil svojemu glasbenemu in življenjskemu partnerju Petru Pearsu, tenoristu, ki je skladatelja najverjetneje nagovoril, da se je začel ukvarjati tudi z bogato dediščino ljudskih pesmi, tako angleških kot drugih.
Kaj je mehko mesto? Svetovno priznani škotski arhitekt in urbanist David Sim piše o pomenu dostopnosti v mestnem okolju, vnašanju narave in posluhu za podnebne spremembe, prožnosti za spreminjanje namembnosti skozi čas, pa ustvarjanju pogojev za druženje. Njegovo uspešnico Mehko mesto smo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Predstavljamo tudi razstavo "Od Picassa do van Gogha – mojstrovine iz Umetnostnega muzeja v Toledu. Slikarske zgodbe od abstrakcije do impresionizma". Razstava v Muzeju Svete Katarine v Trevisu obširno predstavlja zbirke tega ameriškega muzeja z eksponati, ki nikoli doslej niso zapustili matičnih galerij.
Kaj je mehko mesto? Svetovno priznani škotski arhitekt in urbanist David Sim piše o pomenu dostopnosti v mestnem okolju, vnašanju narave in posluhu za podnebne spremembe, prožnosti za spreminjanje namembnosti skozi čas, pa ustvarjanju pogojev za druženje. Njegovo uspešnico Mehko mesto smo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Predstavljamo tudi razstavo "Od Picassa do van Gogha – mojstrovine iz Umetnostnega muzeja v Toledu. Slikarske zgodbe od abstrakcije do impresionizma". Razstava v Muzeju Svete Katarine v Trevisu obširno predstavlja zbirke tega ameriškega muzeja z eksponati, ki nikoli doslej niso zapustili matičnih galerij.
Šole v naravi so pri nas del kolektivne zavesti. Za dobre prakse pa se rado zdi, da so že od nekdaj in za vedno. Pa čeprav seveda ni tako, saj za njimi pogosto stojita jasna in premišljena vizija posameznikov in neutrudno vztrajanje vseh v verigi neke ideje in njenega razvoja skozi čas. Z navdihom in dobrimi izkušnjami Šole v naravi pa zdaj dobivamo še Šolo v kulturi. Gre za tridnevne intenzivne programe kulturno-umetnostne vzgoje za tretjo triado osnovnih šol in srednje šole. Ti povezujejo različne zvrsti umetnosti, omogočajo njeno doživetje in učenje o njej, spoznavanje mest in sodelovanje v umetniških procesih. Vključujejo delavnice, predstave, obiske kulturnih ustanov, pogovore, sprehode, vodene oglede … Šola v kulturi je torej namenjena skupini 20 ali več otrok oziroma mladih s spremljevalci, pedagoškimi delavkami in delavci. Edino pravilo pa je, da se vzgojno-izobraževalni zavodi Šole v kulturi ne morejo udeležiti v svoji statistični regiji, pač pa se morajo na kulturno doživetje in izobraževanje odpraviti v enega od partnerskih mest – Ljubljano, Maribor, Celje, Novo mesto ali Koper. Sogovornici – Alma R. Selimović in Maja Vižin, Zavod Bunker Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2026
Šole v naravi so pri nas del kolektivne zavesti. Za dobre prakse pa se rado zdi, da so že od nekdaj in za vedno. Pa čeprav seveda ni tako, saj za njimi pogosto stojita jasna in premišljena vizija posameznikov in neutrudno vztrajanje vseh v verigi neke ideje in njenega razvoja skozi čas. Z navdihom in dobrimi izkušnjami Šole v naravi pa zdaj dobivamo še Šolo v kulturi. Gre za tridnevne intenzivne programe kulturno-umetnostne vzgoje za tretjo triado osnovnih šol in srednje šole. Ti povezujejo različne zvrsti umetnosti, omogočajo njeno doživetje in učenje o njej, spoznavanje mest in sodelovanje v umetniških procesih. Vključujejo delavnice, predstave, obiske kulturnih ustanov, pogovore, sprehode, vodene oglede … Šola v kulturi je torej namenjena skupini 20 ali več otrok oziroma mladih s spremljevalci, pedagoškimi delavkami in delavci. Edino pravilo pa je, da se vzgojno-izobraževalni zavodi Šole v kulturi ne morejo udeležiti v svoji statistični regiji, pač pa se morajo na kulturno doživetje in izobraževanje odpraviti v enega od partnerskih mest – Ljubljano, Maribor, Celje, Novo mesto ali Koper. Sogovornici – Alma R. Selimović in Maja Vižin, Zavod Bunker Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2026
Violinist Benjamin Ziervogel je koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinista Benjamina Ziervogla, ki je koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. Iz violine je diplomiral na koroškem državnem konservatoriju za glasbo v Celovcu, izpopolnjeval se je na Univerzi za glasbo in umetnost v Bernu in na mednarodnem inštitutu za komorno glasbo. Kot komorni glasbenik se je izobraževal v Alderburghu in Londonu ter na mednarodni poletni šoli na Dunaju. Leta 2002 je kot solist osvojil 1. nagrado na avstrijskem državnem tekmovanju Prima la musica, leta 2003 pa je kot prvi violinist kvarteta Acies na istem tekmovanju osvojil 1. nagrado v kategoriji godalnega kvarteta. Violinista Benjamina Ziervogla bomo predstavili kot solista v Koncertu za violino in godalni orkester v E-duru, RV 269, z naslovom Pomlad Antonia Vivaldija, 1. stavku Koncerta za violino in orkester št. 3 v G-duru, Koechel 216, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncertu za violino in orkester Alojza Srebotnjaka in 1. stavku Koncerta za violino in orkester, op. 35, Ericha Wolfganga Korngolda. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 26. marca ob 17.05.
Violinist Benjamin Ziervogel je koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinista Benjamina Ziervogla, ki je koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. Iz violine je diplomiral na koroškem državnem konservatoriju za glasbo v Celovcu, izpopolnjeval se je na Univerzi za glasbo in umetnost v Bernu in na mednarodnem inštitutu za komorno glasbo. Kot komorni glasbenik se je izobraževal v Alderburghu in Londonu ter na mednarodni poletni šoli na Dunaju. Leta 2002 je kot solist osvojil 1. nagrado na avstrijskem državnem tekmovanju Prima la musica, leta 2003 pa je kot prvi violinist kvarteta Acies na istem tekmovanju osvojil 1. nagrado v kategoriji godalnega kvarteta. Violinista Benjamina Ziervogla bomo predstavili kot solista v Koncertu za violino in godalni orkester v E-duru, RV 269, z naslovom Pomlad Antonia Vivaldija, 1. stavku Koncerta za violino in orkester št. 3 v G-duru, Koechel 216, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncertu za violino in orkester Alojza Srebotnjaka in 1. stavku Koncerta za violino in orkester, op. 35, Ericha Wolfganga Korngolda. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 26. marca ob 17.05.
Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi interese in vrednostni sistem. Kaj sploh je knjižni blog ali vlog in kakšna je razlika med knjižnimi blogi? Obstajajo boljši in slabši knjižni blogi ali le tisti, ki so nam bolj ali manj blizu? Koliko časa blogerji oziroma blogerke namenijo pisanju bloga, je to njihov hobi ali način preživetja? Kaj določa njihovo izbiro knjig? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z Urško Bračko, ustvarjalko knjižnega bloga booknjiga, s Sandro Dobnikar, ustvarjalko knjižnega bloga Do zadnje strani, in pesnico, urednico in literarno kritičarko Veroniko Šoster. Ponovitev oddaje.
Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi interese in vrednostni sistem. Kaj sploh je knjižni blog ali vlog in kakšna je razlika med knjižnimi blogi? Obstajajo boljši in slabši knjižni blogi ali le tisti, ki so nam bolj ali manj blizu? Koliko časa blogerji oziroma blogerke namenijo pisanju bloga, je to njihov hobi ali način preživetja? Kaj določa njihovo izbiro knjig? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z Urško Bračko, ustvarjalko knjižnega bloga booknjiga, s Sandro Dobnikar, ustvarjalko knjižnega bloga Do zadnje strani, in pesnico, urednico in literarno kritičarko Veroniko Šoster. Ponovitev oddaje.