Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica je danes premiera plesne predstave Poetično telo skupine MN Dance Company, ki je dialog med različnimi koreografskimi estetikami, saj je zasnovan kot triptih, v katerem se je skupina povezala še z dvema gostujočima koreografoma. V ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled pregledna razstava uveljavljenega umetniškega dvojca Small but dangers, ki se navdušuje nad najdenimi predmeti in lahko bi rekli manipulira s sledovi civilizacije. V londonskem Muzeju oblikovanja pa je na ogled več kot 700 predmetov: od skic, zapiskov, lutk do kostumov, ki so bili uporabljeni v vizualno dovršenih filmih Wesa Andersona. Več tudi o knjižnih novostih Mladinske knjige.
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica je danes premiera plesne predstave Poetično telo skupine MN Dance Company, ki je dialog med različnimi koreografskimi estetikami, saj je zasnovan kot triptih, v katerem se je skupina povezala še z dvema gostujočima koreografoma. V ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled pregledna razstava uveljavljenega umetniškega dvojca Small but dangers, ki se navdušuje nad najdenimi predmeti in lahko bi rekli manipulira s sledovi civilizacije. V londonskem Muzeju oblikovanja pa je na ogled več kot 700 predmetov: od skic, zapiskov, lutk do kostumov, ki so bili uporabljeni v vizualno dovršenih filmih Wesa Andersona. Več tudi o knjižnih novostih Mladinske knjige.
6. januar je v krščanskem koledarju praznik svetih treh kraljev, epifanije, razglašenja Gospodovega. Praznik je osnovan na zgodbi o treh modrih kraljih z Vzhoda Gašperju, Mihu in Boltežarju, ki so sledili zvezdi in se prišli poklonit »judovskemu kralju«, kot piše v Matejevem evangeliju, torej novorojenemu Jezusu. Trije modri so danes v nekaterih državah povezani s koledniki, tudi z obdarovanjem otrok. Biblijska zgodba je bila navdih hrvaškemu književniku Luku Paljetku, in v oddaji bomo slišali tri njegove pesmi iz knjige Sacra: Trije kralji, Zapis Mihovega sluge in Darovi. Dramski igralec: Brane Grubar, prevajalec: Ciril Zlobec, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tadeja Krečič Scholten, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
6. januar je v krščanskem koledarju praznik svetih treh kraljev, epifanije, razglašenja Gospodovega. Praznik je osnovan na zgodbi o treh modrih kraljih z Vzhoda Gašperju, Mihu in Boltežarju, ki so sledili zvezdi in se prišli poklonit »judovskemu kralju«, kot piše v Matejevem evangeliju, torej novorojenemu Jezusu. Trije modri so danes v nekaterih državah povezani s koledniki, tudi z obdarovanjem otrok. Biblijska zgodba je bila navdih hrvaškemu književniku Luku Paljetku, in v oddaji bomo slišali tri njegove pesmi iz knjige Sacra: Trije kralji, Zapis Mihovega sluge in Darovi. Dramski igralec: Brane Grubar, prevajalec: Ciril Zlobec, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tadeja Krečič Scholten, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V oddaji poslušamo skladbe: Billy Strayhorn/Jože Privšek: Chelsea Bridge - solist saksofonist Johnny Griffin Ron Roullier: The Ringside Suite - solisti trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Ati Soss in pozavnist Franci Puhar Gašper Bertoncelj/Tadej Tomžič: Dreaming with G - solist bobnar Gašper Bertoncelj Adam Klemm /Adam Klemm: Apu - solisti saksofonist Primož Fleischmann, trobentač Fominik Krajnčan, bobnar Bruno Domiter
V oddaji poslušamo skladbe: Billy Strayhorn/Jože Privšek: Chelsea Bridge - solist saksofonist Johnny Griffin Ron Roullier: The Ringside Suite - solisti trobentač Mojmir Sepe, saksofonist Ati Soss in pozavnist Franci Puhar Gašper Bertoncelj/Tadej Tomžič: Dreaming with G - solist bobnar Gašper Bertoncelj Adam Klemm /Adam Klemm: Apu - solisti saksofonist Primož Fleischmann, trobentač Fominik Krajnčan, bobnar Bruno Domiter
Osamljena sogovorca v vsakdanjem pogovoru odkrivata medsebojno razumevanje in bližino. Komedija razkriva priložnost za človeško toplino in možno povezanost, ki se včasih zgodi v naključnih, mimobežnih srečanjih. Režiser in napovedovalec: Zvonimir Bajsić Prevajalec: Igor Košir Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Gospod Miroslav, upokojeni profesor – Vladimir Skrbinšek Gospa Mariola, dobro ohranjena vdova – Mira Danilova Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1997.
Osamljena sogovorca v vsakdanjem pogovoru odkrivata medsebojno razumevanje in bližino. Komedija razkriva priložnost za človeško toplino in možno povezanost, ki se včasih zgodi v naključnih, mimobežnih srečanjih. Režiser in napovedovalec: Zvonimir Bajsić Prevajalec: Igor Košir Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Gospod Miroslav, upokojeni profesor – Vladimir Skrbinšek Gospa Mariola, dobro ohranjena vdova – Mira Danilova Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1997.
John Roderigo Dos Passos velja za enega najboljših romanopiscev prejšnjega stoletja. Ob 130. obletnici njegovega rojstva, rodil se je 14. 1. 1896 v Chicagu, smo izbrali odlomke iz njegovih romanov Manhattan Transfer ter Dvainštirideseti vzporednik, Devetnajsto devetnajst in Veliki denar. Zadnji trije sestavljajo njegovo trilogijo z naslovom ZDA, ki jo je Dos Passos napisal med letoma 1930 in 1936. Odlomek iz romana Manhattan Transfer je prevedel Bert Savodnik, odlomke iz romanov Dvainštirideseti vzporednik, Devetnajsto devetnajst in Veliki denar pa Boris Verbič. Avtorica scenarija Živa Emeršič, interpreta Boris Ostan in Jernej Kuntner, bralca Simona Juvan in Slobodan Kaloper, tonski mojster Miro Marinšek, režija Igor Likar. Posneto je bilo leta 1996, urednici Živa Emeršič in Petra Tanko.
John Roderigo Dos Passos velja za enega najboljših romanopiscev prejšnjega stoletja. Ob 130. obletnici njegovega rojstva, rodil se je 14. 1. 1896 v Chicagu, smo izbrali odlomke iz njegovih romanov Manhattan Transfer ter Dvainštirideseti vzporednik, Devetnajsto devetnajst in Veliki denar. Zadnji trije sestavljajo njegovo trilogijo z naslovom ZDA, ki jo je Dos Passos napisal med letoma 1930 in 1936. Odlomek iz romana Manhattan Transfer je prevedel Bert Savodnik, odlomke iz romanov Dvainštirideseti vzporednik, Devetnajsto devetnajst in Veliki denar pa Boris Verbič. Avtorica scenarija Živa Emeršič, interpreta Boris Ostan in Jernej Kuntner, bralca Simona Juvan in Slobodan Kaloper, tonski mojster Miro Marinšek, režija Igor Likar. Posneto je bilo leta 1996, urednici Živa Emeršič in Petra Tanko.
Tudi v novo leto vstopamo z dobro glasbo. Nocoj vam postrežemo z drugim delom koncerta tria legendarnega kitarista Ala Di Meole, ki je 22. novembra gostoval v Cankarjevem domu. Koncert v Gallusovi dvorani je posnela ekipa Radia Slovenija.
Tudi v novo leto vstopamo z dobro glasbo. Nocoj vam postrežemo z drugim delom koncerta tria legendarnega kitarista Ala Di Meole, ki je 22. novembra gostoval v Cankarjevem domu. Koncert v Gallusovi dvorani je posnela ekipa Radia Slovenija.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V prvi oddaji novega leta se oziramo nazaj v leto 2025, ki nam je postreglo s številnimi glasbenimi novostmi, izdajami, festivali, koncerti, pevskimi revijami in še kaj bi se našlo … ja, leto 2025 je bilo na polju ljudske in etno glasbe res zelo polno in bogato. V oddaji poslušamo: Niko Prusnik in brate Poljanec, Gugutke, sestave Folklorne skupine Leščeček, Katice in dobitnike nagrad na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev-odsev 2025.
V prvi oddaji novega leta se oziramo nazaj v leto 2025, ki nam je postreglo s številnimi glasbenimi novostmi, izdajami, festivali, koncerti, pevskimi revijami in še kaj bi se našlo … ja, leto 2025 je bilo na polju ljudske in etno glasbe res zelo polno in bogato. V oddaji poslušamo: Niko Prusnik in brate Poljanec, Gugutke, sestave Folklorne skupine Leščeček, Katice in dobitnike nagrad na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Napev-odsev 2025.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes je, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, pred nami izbor najbolj priljubljenih skladb, ki so nastale kot košček v mozaiku večjega glasbenega dela - muzikala, a so zaživele tudi zunaj odrskih desk. Slišali bomo songe iz muzikalov Nesrečniki, Fantom iz opere, My Fair Lady, Moje pesmi, moje sanje, Mary Poppins, Joseph and the amazing tehnicolor dreamcoat, The music man in Anything Goes.
Danes je, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, pred nami izbor najbolj priljubljenih skladb, ki so nastale kot košček v mozaiku večjega glasbenega dela - muzikala, a so zaživele tudi zunaj odrskih desk. Slišali bomo songe iz muzikalov Nesrečniki, Fantom iz opere, My Fair Lady, Moje pesmi, moje sanje, Mary Poppins, Joseph and the amazing tehnicolor dreamcoat, The music man in Anything Goes.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Na velikem odru SNG Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili plesno predstavo Poetično telo. Z večplastnim prepletanjem mita, telesa in giba ustvarjalci tega plesnega triptiha nadaljujejo z raziskovanjem teme iz predstave Prometej. Mednarodni plesni skupini MN Dance Company sta se tokrat pridružila še dva uveljavljena koreografa: Maša Kagao Knez in Luca Signoretti. V koprskem Boteginu smo si ogledali razstavo fanzinov Trobente in Klarineti. Ob razstavi je izšel tudi katalog gradiv za muzej Marka Breclja V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Iz Maribora poročamo o tradicionalni skupinski razstavi članic in članov Društva likovnih umetnikov, s poudarkom na nagrajenih delih. In še Kosovel v glasbi. Simona Moličnik je glasbeno ogrlico spletla iz uglasbitev njegove poezije, od Nike Solce do Tinkare Kovač z Big Bandom RTV Slovenija.
Na velikem odru SNG Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili plesno predstavo Poetično telo. Z večplastnim prepletanjem mita, telesa in giba ustvarjalci tega plesnega triptiha nadaljujejo z raziskovanjem teme iz predstave Prometej. Mednarodni plesni skupini MN Dance Company sta se tokrat pridružila še dva uveljavljena koreografa: Maša Kagao Knez in Luca Signoretti. V koprskem Boteginu smo si ogledali razstavo fanzinov Trobente in Klarineti. Ob razstavi je izšel tudi katalog gradiv za muzej Marka Breclja V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Iz Maribora poročamo o tradicionalni skupinski razstavi članic in članov Društva likovnih umetnikov, s poudarkom na nagrajenih delih. In še Kosovel v glasbi. Simona Moličnik je glasbeno ogrlico spletla iz uglasbitev njegove poezije, od Nike Solce do Tinkare Kovač z Big Bandom RTV Slovenija.
Slišali boste dve deli Marca-Antoinea Charpentierja: Te Deum laudamus za soliste, zbor in orkester v D-duru in Tretji Magnificat.
Slišali boste dve deli Marca-Antoinea Charpentierja: Te Deum laudamus za soliste, zbor in orkester v D-duru in Tretji Magnificat.
Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)
Ob svetovnem dnevu brajice, ta je 4. januarja, je naš gost Rok Janežič, ki je slep od otroštva. Po izobrazbi je diplomirani zgodovinar in slovenist, po poklicu pa samozaposleni lektor. Kako mu je uspelo, da je združil dva svetova – brajico in latinico? (Foto: Pixabay)
Predvajali bomo nastop pianista Aleksandra Gadžijeva v Filharmoniji na Labi, kjer je 7. decembra lani debitiral z Orkestrom Severnonemškega radia pod taktirko Gergelya Madarasa. Izvedel je 2. Klavirski koncert Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še 1. Simfonija v d-molu Ernöja Dohnányija.
Predvajali bomo nastop pianista Aleksandra Gadžijeva v Filharmoniji na Labi, kjer je 7. decembra lani debitiral z Orkestrom Severnonemškega radia pod taktirko Gergelya Madarasa. Izvedel je 2. Klavirski koncert Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še 1. Simfonija v d-molu Ernöja Dohnányija.
MN Dance Company in zavod GO! 2025 sta v koprodukciji pripravila predstavo Poetično telo, plesno predstavo v okviru projekta Brezmejno telo, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture na Goriškem.V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor bo do konca januarja na ogled tradicionalna skupinska razstava članic in članov društva. Umrl je Aleš Erjavec, filozof, profesor ter avtor mnogih filozofskih del s področja estetike, avantgardne umetnosti ter politike. Umrl je madžarski filmski režiser Béla Tarr. Vabljeni k poslušanju!
MN Dance Company in zavod GO! 2025 sta v koprodukciji pripravila predstavo Poetično telo, plesno predstavo v okviru projekta Brezmejno telo, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture na Goriškem.V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor bo do konca januarja na ogled tradicionalna skupinska razstava članic in članov društva. Umrl je Aleš Erjavec, filozof, profesor ter avtor mnogih filozofskih del s področja estetike, avantgardne umetnosti ter politike. Umrl je madžarski filmski režiser Béla Tarr. Vabljeni k poslušanju!
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V drugem delu oddaje smo se posvetili njenemu unikatnemu delovanju na področju kulturne diplomacije izven slovenskih in evropskih meja.
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V drugem delu oddaje smo se posvetili njenemu unikatnemu delovanju na področju kulturne diplomacije izven slovenskih in evropskih meja.
Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026?
Ne glede na stanje sveta in duha, vsako leto lahko rečemo, da smo gledali tudi dobre serije in filme. Kaj je izstopalo v letu 2025, česa se lahko veselimo v letu 2026?
Oddajo namenjamo glasbi nemškega skladatelja Maxa Brucha, ki se je rodil 6. januarja leta 1838. Na sporedu njegov Koncert za violino in orkester št. 1 v g - molu, op. 26; Kol Nidrei, op. 47 za violončelo in klavir ter Koncert za klarinet, violo in orkester v e – molu, op. 88.
Oddajo namenjamo glasbi nemškega skladatelja Maxa Brucha, ki se je rodil 6. januarja leta 1838. Na sporedu njegov Koncert za violino in orkester št. 1 v g - molu, op. 26; Kol Nidrei, op. 47 za violončelo in klavir ter Koncert za klarinet, violo in orkester v e – molu, op. 88.
V studiju Programa Ars bomo v živo gostili kontrabasista in skladatelja Jošta Lampreta. O prihajajočem koncertu v SiTi Teatru, o njegovi glasbeni poti in še o marsičem se bo z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko po telefonski zvezi pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. V sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu, seveda! Ne zamudite! Jošt Lampret - intervju v živo
V studiju Programa Ars bomo v živo gostili kontrabasista in skladatelja Jošta Lampreta. O prihajajočem koncertu v SiTi Teatru, o njegovi glasbeni poti in še o marsičem se bo z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko po telefonski zvezi pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. V sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu, seveda! Ne zamudite! Jošt Lampret - intervju v živo
Pod vodstvom Tadeja Tomšiča je naš orkester izvedel skladbe z nove plošče "80", ki je izšla ob visokem jubileju in navdušil občinstvo v Novem Sadu.
Pod vodstvom Tadeja Tomšiča je naš orkester izvedel skladbe z nove plošče "80", ki je izšla ob visokem jubileju in navdušil občinstvo v Novem Sadu.
Zaradi fašističnega nasilja v rojstni Reki se je Mihovil Logar po koncu študija v Pragi preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer bil vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist in bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, podnaslovljen »gledališka revija«, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja.
Zaradi fašističnega nasilja v rojstni Reki se je Mihovil Logar po koncu študija v Pragi preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer bil vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist in bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, podnaslovljen »gledališka revija«, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na praznik Svetih treh kraljev naj bi se trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Ker so kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija. Za praznik Svetih treh kraljev smo izbrali pesem poljskega nobelovca Czesława Miłosza z naslovom Romajoč. Prevajalka Katarina Šalamun - Biedrzycka, interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Na praznik Svetih treh kraljev naj bi se trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Ker so kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje ali epifanija. Za praznik Svetih treh kraljev smo izbrali pesem poljskega nobelovca Czesława Miłosza z naslovom Romajoč. Prevajalka Katarina Šalamun - Biedrzycka, interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Lani smo zaznamovali stoletnico rojstva Mala Waldrona, pianista, ki je pustil pomembno sled v jazzovski glasbi dvajsetega stoletja. Nocojšnjo oddajo bomo namenili njegovi glasbi. Waldron je bil pianist z ritmičnim, a introvertiranim slogom. Izšel je iz hard bopa, pozneje pa se je dobro znašel tudi v bolj svobodnih formah.
Lani smo zaznamovali stoletnico rojstva Mala Waldrona, pianista, ki je pustil pomembno sled v jazzovski glasbi dvajsetega stoletja. Nocojšnjo oddajo bomo namenili njegovi glasbi. Waldron je bil pianist z ritmičnim, a introvertiranim slogom. Izšel je iz hard bopa, pozneje pa se je dobro znašel tudi v bolj svobodnih formah.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Prevajalec, esejist in urednik Slavo Šerc je v preteklih letih in desetletjih obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz književnosti v nemškem jeziku. Med drugim je prevedel tudi roman Sedem let švicarskega pisatelja Petra Stamma. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek, v katerem romaneskni junak išče žensko svojega življenja. Eno izmed dveh. Prevajalec Slavo Šerc, režiser Jože Valentič, interpret Gašper Jarni, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Franci Moder, Miha Klemenčič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Prevajalec, esejist in urednik Slavo Šerc je v preteklih letih in desetletjih obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz književnosti v nemškem jeziku. Med drugim je prevedel tudi roman Sedem let švicarskega pisatelja Petra Stamma. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek, v katerem romaneskni junak išče žensko svojega življenja. Eno izmed dveh. Prevajalec Slavo Šerc, režiser Jože Valentič, interpret Gašper Jarni, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Franci Moder, Miha Klemenčič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so predstavili nastanek zasedbe in programske usmeritve. Spregovorili so o številnih mednarodnih turnejah in sodelovanjih ter povedali, kaj je tisto, kar jih vsa ta leta ohranja kot skupino - morda humor, morda obilica kompromisov, morda pa je ravno glasba tista?
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so predstavili nastanek zasedbe in programske usmeritve. Spregovorili so o številnih mednarodnih turnejah in sodelovanjih ter povedali, kaj je tisto, kar jih vsa ta leta ohranja kot skupino - morda humor, morda obilica kompromisov, morda pa je ravno glasba tista?
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Mutual Comfort je prva plesna koreografija, ki jo je Edward Clug leta 2015 ustvaril za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Poetična uprizoritev s premišljeni detajli in kristalno jasnostjo v gibanju in utripanju teles, ki odzvanjajo z glasbenim ritmom skladatelja Milka Lazarja.
Mutual Comfort je prva plesna koreografija, ki jo je Edward Clug leta 2015 ustvaril za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Poetična uprizoritev s premišljeni detajli in kristalno jasnostjo v gibanju in utripanju teles, ki odzvanjajo z glasbenim ritmom skladatelja Milka Lazarja.
V nocojšnji Etnofoniji z naslovom Sprehod skozi leto 2025, drugič bomo poslušali izbor skladb iz najboljših etnoalbumov, ki jih je v lanskem letu v oddaji predstavil njen soavtor Mario Batelić. Izbrali smo šest albumov; v prvem naboru bomo prisluhnili glasbi iz bolj oddaljenih dežel, v drugem pa se bomo za hip pomudili na Balkanu ter nato vrnili v Slovenijo.
V nocojšnji Etnofoniji z naslovom Sprehod skozi leto 2025, drugič bomo poslušali izbor skladb iz najboljših etnoalbumov, ki jih je v lanskem letu v oddaji predstavil njen soavtor Mario Batelić. Izbrali smo šest albumov; v prvem naboru bomo prisluhnili glasbi iz bolj oddaljenih dežel, v drugem pa se bomo za hip pomudili na Balkanu ter nato vrnili v Slovenijo.
Studijski posnetek izvedbe enega najbolj priljubljenih in še vedno največkrat izvajanih ameriških del iz simfoničnega repertoarja, Gershwinove kompozicije Rapsodija v modrem. Rapsodija velja za njegovo prvo obsežno, simfonično skladbo in hkrati prvo skladbo, napisano v jazzovskem glasbenem jeziku, ki ji je uspelo prodreti na velike odre klasične glasbe. Tokrat jo boste spremljali v izvedbi pianista Klemna Golnerja in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča.
Studijski posnetek izvedbe enega najbolj priljubljenih in še vedno največkrat izvajanih ameriških del iz simfoničnega repertoarja, Gershwinove kompozicije Rapsodija v modrem. Rapsodija velja za njegovo prvo obsežno, simfonično skladbo in hkrati prvo skladbo, napisano v jazzovskem glasbenem jeziku, ki ji je uspelo prodreti na velike odre klasične glasbe. Tokrat jo boste spremljali v izvedbi pianista Klemna Golnerja in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča.
Prvo oddajo v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder, smo posvetili literaturi. Zofka Kveder je bila ena prvih, ki so javno spregovorili o položaju žensk in se odkrito zavzemali za emancipacijo. Z njenimi potomkami se bomo spomnili na njeno literarno in uredniško delo ter razmišljali o pomenu enakopravnosti in medkulturnega dialoga. Neprecenljiv literarni opus je za sabo pustil tudi Srečko Kosovel. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer hranijo bogato zapuščino pesnika s Krasa, so v lanskem letu začeli projekt transkripcije njegovih večkrat tudi težko berljivih rokopisov. Predstavili bomo pomen tega projekta, pri katerem so si pomagali tako z umetno inteligenco kot z nepogrešljivimi prostovoljci. Na pogovor v studio pa smo povabili našo kolegico Alenko Zor Simoniti, ki je s svojim novinarskim in uredniškim delom prav tako zaznamovala področje literature. Kar 44 let je delovala na Televiziji Slovenija, kjer je gledalcem predano in poglobljeno predstavljala literaturo, domače in tuje književnike ter njihove zgodbe. Zaradi upokojitve se zdaj poslavlja s televizijskih zaslonov.
Prvo oddajo v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder, smo posvetili literaturi. Zofka Kveder je bila ena prvih, ki so javno spregovorili o položaju žensk in se odkrito zavzemali za emancipacijo. Z njenimi potomkami se bomo spomnili na njeno literarno in uredniško delo ter razmišljali o pomenu enakopravnosti in medkulturnega dialoga. Neprecenljiv literarni opus je za sabo pustil tudi Srečko Kosovel. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer hranijo bogato zapuščino pesnika s Krasa, so v lanskem letu začeli projekt transkripcije njegovih večkrat tudi težko berljivih rokopisov. Predstavili bomo pomen tega projekta, pri katerem so si pomagali tako z umetno inteligenco kot z nepogrešljivimi prostovoljci. Na pogovor v studio pa smo povabili našo kolegico Alenko Zor Simoniti, ki je s svojim novinarskim in uredniškim delom prav tako zaznamovala področje literature. Kar 44 let je delovala na Televiziji Slovenija, kjer je gledalcem predano in poglobljeno predstavljala literaturo, domače in tuje književnike ter njihove zgodbe. Zaradi upokojitve se zdaj poslavlja s televizijskih zaslonov.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Prvi del cikla nosi naslov prvega verza iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Gorši je vsekakor kralj, kadar se ujezi na prostaka ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Agamemnon – Slavko Cerjak Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Tetis – Majda Grbac Zevs – Boris Kralj Hera – Štefka Drolc Hefaistos – Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Prvi del cikla nosi naslov prvega verza iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Gorši je vsekakor kralj, kadar se ujezi na prostaka ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Agamemnon – Slavko Cerjak Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Tetis – Majda Grbac Zevs – Boris Kralj Hera – Štefka Drolc Hefaistos – Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Ples ob glasbi Špadnih fantov je ostal nepozaben. Ob imenitni glasbi glasbenikov iz Vipavske doline, so nas na odru Kulturne dvorane Vipava pozdravili župan Anton Lavrenčič, direktorica Zavoda za turizem Maja Košuta, peli so člani Kvarteta Bršljan, plesali pa folklorniki FS Vipava. Srečali smo se tudi z drugimi Vipavkami in Vipavci in spoznavali 'male Benetke', s katerimi se, ob enajstih krajevnih skupnostih, še kako ponašajo. Vabljeni k poslušanju!
Ples ob glasbi Špadnih fantov je ostal nepozaben. Ob imenitni glasbi glasbenikov iz Vipavske doline, so nas na odru Kulturne dvorane Vipava pozdravili župan Anton Lavrenčič, direktorica Zavoda za turizem Maja Košuta, peli so člani Kvarteta Bršljan, plesali pa folklorniki FS Vipava. Srečali smo se tudi z drugimi Vipavkami in Vipavci in spoznavali 'male Benetke', s katerimi se, ob enajstih krajevnih skupnostih, še kako ponašajo. Vabljeni k poslušanju!
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst.
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst.
Obredni obhodi so tudi del zimskega obredja, niso pa značilni samo za ta del leta. Predvsem so pri koledovanjih že od nekdaj pevce spremljali tudi godci, saj so s tem prispevali k prazničnosti, prepoznavnosti, ne nazadnje pa tudi k uspešnosti nabiranja darov. Posvečamo se torej koledovanju in nekaterim bolj ali manj značilnim oblikam glasbe, ki ga spremljajo.
Obredni obhodi so tudi del zimskega obredja, niso pa značilni samo za ta del leta. Predvsem so pri koledovanjih že od nekdaj pevce spremljali tudi godci, saj so s tem prispevali k prazničnosti, prepoznavnosti, ne nazadnje pa tudi k uspešnosti nabiranja darov. Posvečamo se torej koledovanju in nekaterim bolj ali manj značilnim oblikam glasbe, ki ga spremljajo.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.