Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Yaredova glasba združuje čustveno prefinjenost z napetostjo psihološkega trilerja, to pa ustvarja edinstven kontrast: bleščeči, elegantni svet italijanske riviere in hkrati temno, napeto notranjost Ripleyjevega uma.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes DarinkaeKozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes DarinkaeKozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino! Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove. Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
Vstopite v očarljivi svet španske kitarske glasbe, izvedene na violino! Priznani španski baročni violinist Jorge Jiménez predstavlja najbolj ikonične skladbe španskega baroka: od brezčasnih del Gasparja Sanza, Santiaga de Murcie in Luisa de Millána do prefinjenih melodij Domenica Scarlattija, ki jih interpretirane na baročno violino na novo oživlja s svojo umetniško izraznostjo. Beseda tañer v tem smislu ne označuje le igranja, ubiranja in brenkanja po strunah, temveč izraža tudi moč glasbe, da poslušalca popelje v neraziskane zvočne svetove. Koncert festivala Seviqc je potekal 10. avgusta 2025.
Naše tokratne postojanke bodo Nova Gorica, Ljubljana in Celje. V novogoriški kavarni Maks smo prisluhnili mladim poetom, gimnazijcem in dijakom Elektrotehniške in računalniške šole. V Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana bo drevi premiera predstave Burkaški misterij. Za uprizoritev so s pomočjo prevoda Bogomile Kravos prebesedili besedilo italijanskega nobelovca Daria Foja. V Celju pa se danes začenja Festival literature sveta Fabula. Glasbeni okvir oddaji je s pesmimi o občutku zapostavljenosti postavil Armando Šturman.
Naše tokratne postojanke bodo Nova Gorica, Ljubljana in Celje. V novogoriški kavarni Maks smo prisluhnili mladim poetom, gimnazijcem in dijakom Elektrotehniške in računalniške šole. V Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana bo drevi premiera predstave Burkaški misterij. Za uprizoritev so s pomočjo prevoda Bogomile Kravos prebesedili besedilo italijanskega nobelovca Daria Foja. V Celju pa se danes začenja Festival literature sveta Fabula. Glasbeni okvir oddaji je s pesmimi o občutku zapostavljenosti postavil Armando Šturman.
Med letošnjimi prejemniki študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo je tudi Nuša Planinc, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvoržaka. Violončelo je začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant, šolanje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Karmen Pečar in na Akademiji za glasbo, kjer je njen profesor postal še Eldar Saparayev. Udeležila se je več prestižnih mednarodnih tekmovanj in redno sodeluje v mednarodnih mladinskih orkestrih. Poleg tega deluje tudi kot učiteljica, aktivna je kot solistka in komorna glasbenica, hkrati pa je še redna substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER Violončelo: NUŠA PLANINC, HARMONIKARSKI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: BORUT ZAGORANSKI ANTONÍN DVOŘÁK: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V H-MOLU, OP. 104 (odlomek) Violončelo: NUŠA PLANINC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SIMON KREČIČ
Med letošnjimi prejemniki študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo je tudi Nuša Planinc, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violončelo in orkester v h-molu, op. 104 Antonina Dvoržaka. Violončelo je začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant, šolanje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Karmen Pečar in na Akademiji za glasbo, kjer je njen profesor postal še Eldar Saparayev. Udeležila se je več prestižnih mednarodnih tekmovanj in redno sodeluje v mednarodnih mladinskih orkestrih. Poleg tega deluje tudi kot učiteljica, aktivna je kot solistka in komorna glasbenica, hkrati pa je še redna substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. MORTIZ LAßMANN: ROMANCA ZA VIOLONČELO IN HARMONIKARSKI ORKESTER Violončelo: NUŠA PLANINC, HARMONIKARSKI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: BORUT ZAGORANSKI ANTONÍN DVOŘÁK: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V H-MOLU, OP. 104 (odlomek) Violončelo: NUŠA PLANINC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: SIMON KREČIČ
Napovedujemo uradno odprtje festivala literature sveta Fabula, kjer bo kot gost nastopil hrvaški književnik Kristian Novak. Festival letos sicer poteka že triindvajsetič, tokrat pod geslom so(odgovorni). V Slovenskem mladinskem gledališču pa menijo, da bi v današnjih časih, polnih konfliktov, vojn in napetosti, pomembne nauke lahko iskali tudi pri Jezusu Kristusu; v režiji Tijane Zinajić so na oder postavili provokativno besedilo Burkaški misterij.
Napovedujemo uradno odprtje festivala literature sveta Fabula, kjer bo kot gost nastopil hrvaški književnik Kristian Novak. Festival letos sicer poteka že triindvajsetič, tokrat pod geslom so(odgovorni). V Slovenskem mladinskem gledališču pa menijo, da bi v današnjih časih, polnih konfliktov, vojn in napetosti, pomembne nauke lahko iskali tudi pri Jezusu Kristusu; v režiji Tijane Zinajić so na oder postavili provokativno besedilo Burkaški misterij.
Arnold Bax je za številne daleč najbolj zapostavljen britanski skladatelj iz prve polovice 20. stoletja, časa, v katerem so ustvarjali Elgar, Britten, Holst, Vaughan Williams in Walton. K prepoznavnosti zagotovo niso pripomogli Baxova sramežljivost, zadržanost in odpor do promoviranja svoje glasbe.
Arnold Bax je za številne daleč najbolj zapostavljen britanski skladatelj iz prve polovice 20. stoletja, časa, v katerem so ustvarjali Elgar, Britten, Holst, Vaughan Williams in Walton. K prepoznavnosti zagotovo niso pripomogli Baxova sramežljivost, zadržanost in odpor do promoviranja svoje glasbe.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
11. feburarja 2026 je umrl Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, potopisec, esejist. Bil je eden izmed osrednjih literatov ne le na Nizozemskem, ampak v svetovnem merilu, zadnja leta na vrhu lestvice kandidatov za Nobelovo nagrado. V slovenščini lahko beremo njegove romane Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti in Raj, izgubljeni. Ta je izšel pred desetimi leti v okviru festivala Fabula založbe Beletrina in Cees Nooteboom je bil eden izmed gostov. Tadeja Krečič Scholten ga je povabila pred mikrofon. Prevod pesmi in pogovora Tadeja Krečič Scholten, bereta Jasna Rodošek in Ambrož Kvartič, tehnična izvedba Vito Plavčak. Produkcija 2016.
11. feburarja 2026 je umrl Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, potopisec, esejist. Bil je eden izmed osrednjih literatov ne le na Nizozemskem, ampak v svetovnem merilu, zadnja leta na vrhu lestvice kandidatov za Nobelovo nagrado. V slovenščini lahko beremo njegove romane Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti in Raj, izgubljeni. Ta je izšel pred desetimi leti v okviru festivala Fabula založbe Beletrina in Cees Nooteboom je bil eden izmed gostov. Tadeja Krečič Scholten ga je povabila pred mikrofon. Prevod pesmi in pogovora Tadeja Krečič Scholten, bereta Jasna Rodošek in Ambrož Kvartič, tehnična izvedba Vito Plavčak. Produkcija 2016.
Nova plošča mladega trobentača in komponista prinaša skladbe, za katere je Kavšek našel navdih v zvokih, hrupu, melodijah in ritmih, ki so prisotni v našem vsakdanjem okolju. POsneta je bila v živo na festivalu Jazz Cerkno leta 2025.
Nova plošča mladega trobentača in komponista prinaša skladbe, za katere je Kavšek našel navdih v zvokih, hrupu, melodijah in ritmih, ki so prisotni v našem vsakdanjem okolju. POsneta je bila v živo na festivalu Jazz Cerkno leta 2025.
Mornar, Urška in povodni mož ter Orglar Franceta Prešerna.
Mornar, Urška in povodni mož ter Orglar Franceta Prešerna.
Pred kratkim je Layerjeva založba izdala svojo že kar tradicionalno literarno antologijo. Njen naslov Ne boš kupil predpražnika zastavlja nekaj vprašanj, njen podnaslov Antologija poezije na temo stanovanjske stiske pa je nedvoumen. Knjigo sta uredili in pripravili avtorica uvodne besede Hana Bujanović Kokot in avtorica spremne besede Alja Pušič. V njuni antologiji se predstavljajo s pesmimi Matija Podbreznik, Žiga Virtič, Klara Vovk, Lara Gobec, Hannah Koselj Marušič, Ana Šubic, Ana Štular, Marija Kislak, Lea Vidmar, Amadeja Rek, Marcel Baranja, Gal Grobovšek (tudi oblikovalec knjige), Sanja Gornjec, Tilen Kos, Matic Ačko, Mila Kodrič Cizerl, Tankara Roza Kosi, Urška Bračko, Ana Hudobivnik, Veronika Razpotnik, Manu Nonković, Andreja Tominac, Tom Veber, Lara Višnjevec, Nuša Ornik, Hana Vuga, Kristian Koželj, Amika Zoja Jelič, Kaja Rakušček, Aljaž Primožič, Doroteja Drevenšek, Eva Šubic, Sandro Čeh, Špela Setničar, Veronika Šoster in Selma Skenderović, skratka, avtorice in avtorji, ki so že objavili svojo prvo, drugo knjigo oziroma, ki jo pripravljajo. Več o antologiji in njeni poeziji povesta sourednici v pogovoru z Markom Goljo, pesnici Špela Setničar in Ana Štular pa prebereta svoji pesmi, objavljeni v antologiji. Nikar ne zamudite.
Pred kratkim je Layerjeva založba izdala svojo že kar tradicionalno literarno antologijo. Njen naslov Ne boš kupil predpražnika zastavlja nekaj vprašanj, njen podnaslov Antologija poezije na temo stanovanjske stiske pa je nedvoumen. Knjigo sta uredili in pripravili avtorica uvodne besede Hana Bujanović Kokot in avtorica spremne besede Alja Pušič. V njuni antologiji se predstavljajo s pesmimi Matija Podbreznik, Žiga Virtič, Klara Vovk, Lara Gobec, Hannah Koselj Marušič, Ana Šubic, Ana Štular, Marija Kislak, Lea Vidmar, Amadeja Rek, Marcel Baranja, Gal Grobovšek (tudi oblikovalec knjige), Sanja Gornjec, Tilen Kos, Matic Ačko, Mila Kodrič Cizerl, Tankara Roza Kosi, Urška Bračko, Ana Hudobivnik, Veronika Razpotnik, Manu Nonković, Andreja Tominac, Tom Veber, Lara Višnjevec, Nuša Ornik, Hana Vuga, Kristian Koželj, Amika Zoja Jelič, Kaja Rakušček, Aljaž Primožič, Doroteja Drevenšek, Eva Šubic, Sandro Čeh, Špela Setničar, Veronika Šoster in Selma Skenderović, skratka, avtorice in avtorji, ki so že objavili svojo prvo, drugo knjigo oziroma, ki jo pripravljajo. Več o antologiji in njeni poeziji povesta sourednici v pogovoru z Markom Goljo, pesnici Špela Setničar in Ana Štular pa prebereta svoji pesmi, objavljeni v antologiji. Nikar ne zamudite.
Potovati danes največkrat ni nič posebno težkega, včasih pa ni bilo tako. Treba se je bilo usesti v kočijo, potem morda tudi na ladjo, dneve in noči ali celo tedne in mesece. Na popotnike so prežale ovire vseh vrst, če drugega ne, vremenske. Vendar se niso dali, vse za to, da bi slišali tega ali onega priznanega umetnika, njegove skladbe ali virtuozne interpretacije. Novih doživetij in glasbenih spoznanj je bil seveda željan tudi Mendelssohn. Tako se je najprej pri svojih šestnajstih, leta 1825, z očetom Abrahamom odpravil v Pariz.
Potovati danes največkrat ni nič posebno težkega, včasih pa ni bilo tako. Treba se je bilo usesti v kočijo, potem morda tudi na ladjo, dneve in noči ali celo tedne in mesece. Na popotnike so prežale ovire vseh vrst, če drugega ne, vremenske. Vendar se niso dali, vse za to, da bi slišali tega ali onega priznanega umetnika, njegove skladbe ali virtuozne interpretacije. Novih doživetij in glasbenih spoznanj je bil seveda željan tudi Mendelssohn. Tako se je najprej pri svojih šestnajstih, leta 1825, z očetom Abrahamom odpravil v Pariz.
Dandanes se ovacije po izvrstni interpretaciji v opernem avditoriju razležejo spontano, v obdobju tako imenovanih klak pa se spontani aplavzi niso mogli zgoditi ravno zlahka. Sprva so klake funkcionirale kot nekakšna neuradna kritika, kaj kmalu pa je aplavze začel narekovati denar.
Dandanes se ovacije po izvrstni interpretaciji v opernem avditoriju razležejo spontano, v obdobju tako imenovanih klak pa se spontani aplavzi niso mogli zgoditi ravno zlahka. Sprva so klake funkcionirale kot nekakšna neuradna kritika, kaj kmalu pa je aplavze začel narekovati denar.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
"Samo slutim dotike skozi tisočletne bližine," v pesmi Ne prešteje, ne prebere zapiše pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (1975). Gre za ljubezensko pesem, v kateri pesnica z vrtoglavimi podobami pretanjeno izpove svojo ljubezen in ki je bila objavljena v njenem pesniškem prvencu Nizki toni (2005). Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
"Samo slutim dotike skozi tisočletne bližine," v pesmi Ne prešteje, ne prebere zapiše pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj (1975). Gre za ljubezensko pesem, v kateri pesnica z vrtoglavimi podobami pretanjeno izpove svojo ljubezen in ki je bila objavljena v njenem pesniškem prvencu Nizki toni (2005). Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.
V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma so nastopili kar trije združeni big bandi: Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big bend Radiotelevizije Srbija. Pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla so se predstavili tako samostojno kot tudi v mogočni zasedbi, ki je poslušalce popeljala na edinstveno zvočno potovanje.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma so nastopili kar trije združeni big bandi: Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big bend Radiotelevizije Srbija. Pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla so se predstavili tako samostojno kot tudi v mogočni zasedbi, ki je poslušalce popeljala na edinstveno zvočno potovanje.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Tom Veber je pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Poezijo objavlja v literarnih revijah in redno tudi na našem radiu. Doslej je izdal štiri pesniške zbirke, leta 2024 Plesen in druge ljubezni, pred tem pa knjige Točka preloma, Do tu sega gozd in Pordelih lic. Tokrat se predstavlja s kratkimi besedili – lahko bi jih imenovali črtice ali pesmi v prozi – kot spreten prozaist. Avtor je besedila zajel pod skupnim naslovom Okruški. Interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Tom Veber je pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Poezijo objavlja v literarnih revijah in redno tudi na našem radiu. Doslej je izdal štiri pesniške zbirke, leta 2024 Plesen in druge ljubezni, pred tem pa knjige Točka preloma, Do tu sega gozd in Pordelih lic. Tokrat se predstavlja s kratkimi besedili – lahko bi jih imenovali črtice ali pesmi v prozi – kot spreten prozaist. Avtor je besedila zajel pod skupnim naslovom Okruški. Interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
V Zavodu za sodobne umetnosti Aksioma v Ljubljani v projektu Sinhronizatorji podob umetnica Nina Davies razmišlja o bližnji prihodnosti, v kateri sintetične podobe ne le strukturirajo vizualno kulturo, temveč začnejo narekovati tudi, kako se telesa gibljejo, vedejo in izražajo. V Pokrajinskem muzeju Maribor pa so z donacijo in odkupom pomembno dopolnili zbirko štajerskega in pohorskega stekla. Izbrane predmete so razstavili v muzejski grajski kavarni, saj so povezani z vsakdanjim življenjem.
V Zavodu za sodobne umetnosti Aksioma v Ljubljani v projektu Sinhronizatorji podob umetnica Nina Davies razmišlja o bližnji prihodnosti, v kateri sintetične podobe ne le strukturirajo vizualno kulturo, temveč začnejo narekovati tudi, kako se telesa gibljejo, vedejo in izražajo. V Pokrajinskem muzeju Maribor pa so z donacijo in odkupom pomembno dopolnili zbirko štajerskega in pohorskega stekla. Izbrane predmete so razstavili v muzejski grajski kavarni, saj so povezani z vsakdanjim življenjem.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V tokratni AriZONI glasbeno potovanje od dežele do dežele, čez širna morja in oceane, prek gorskih verig in neskončnih planjav … Tam, kjer bo Armando Šturman slišal zanimivo melodijo, se bo pomudil, da ji lepo prisluhnemo. Vabljeni v našo družbo …
V tokratni AriZONI glasbeno potovanje od dežele do dežele, čez širna morja in oceane, prek gorskih verig in neskončnih planjav … Tam, kjer bo Armando Šturman slišal zanimivo melodijo, se bo pomudil, da ji lepo prisluhnemo. Vabljeni v našo družbo …
Prisluhnili bomo nemškim in avstrijskim kabaretistom, ki so se uveljavljali v petdesetih, ko je nemški prostor začel okrevati. Helen Vita, Dva Wolfganga, Georg Kreisler, Cissy Kraner in Wolf Biermann bodo razgalili bedo povojnega opustošenja in obljube gospodarskega čudeža, za moderno moralo odkrivali stare ideologije in v novih tegobah nekdanja hrepenenja.
Prisluhnili bomo nemškim in avstrijskim kabaretistom, ki so se uveljavljali v petdesetih, ko je nemški prostor začel okrevati. Helen Vita, Dva Wolfganga, Georg Kreisler, Cissy Kraner in Wolf Biermann bodo razgalili bedo povojnega opustošenja in obljube gospodarskega čudeža, za moderno moralo odkrivali stare ideologije in v novih tegobah nekdanja hrepenenja.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so bile doma z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so bile doma z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V tokratni oddaji se posvečamo kulturni dediščini, natančneje bogati, a malo poznani zgodovini stavbe ob piranskem Cankarjevem nabrežju, v kateri domuje Galerija Herman Pečarič. Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, katerih skupni imenovalec bi lahko poimenovali uporno upanje. Ustavimo se še pri statistih za gledališko predstavo Vlak št. 123 v bodočnost. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil tišjemu Beatlu, človeku, ki je glasbo razumel kot potovanje navznoter – Georgu Harrisonu, rojenemu na današnji dan.
V tokratni oddaji se posvečamo kulturni dediščini, natančneje bogati, a malo poznani zgodovini stavbe ob piranskem Cankarjevem nabrežju, v kateri domuje Galerija Herman Pečarič. Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, katerih skupni imenovalec bi lahko poimenovali uporno upanje. Ustavimo se še pri statistih za gledališko predstavo Vlak št. 123 v bodočnost. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil tišjemu Beatlu, človeku, ki je glasbo razumel kot potovanje navznoter – Georgu Harrisonu, rojenemu na današnji dan.
Z današnjo oddajo Čas, prostor in glasba nadaljujemo cikel oddaj, ki jim je njihov avtor Pavel Mihelčič dal naslov Modrost hitrih sprememb: Skrivnosti. Cikel oddaj je njegova pripoved o življenju in delu, tako rekoč avtobiografija Pavla Mihelčiča. V današnji enajsti oddaji obuja spomine na avstrijskega skladatelja in slikarja Thomasa Nöttlinga.
Z današnjo oddajo Čas, prostor in glasba nadaljujemo cikel oddaj, ki jim je njihov avtor Pavel Mihelčič dal naslov Modrost hitrih sprememb: Skrivnosti. Cikel oddaj je njegova pripoved o življenju in delu, tako rekoč avtobiografija Pavla Mihelčiča. V današnji enajsti oddaji obuja spomine na avstrijskega skladatelja in slikarja Thomasa Nöttlinga.
Tokrat poročamo s treh koncertov, omenili pa bomo tudi poseben uspeh slovenskega zbora. Slovenska filharmonija je prejšnji teden organizirala drugi koncert cikla SOS z naslovom Odtekanje časa (Ives, Rojko in Adams), v Narodnem domu Celje je bil tretji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra (krstni izvedbi del Toma Kobeta in Leona Firšta ter kompoziciji Mendelssohna in Blocha), v Mariboru pa je Koncertna poslovalnica gostila Komorni orkester iz Basla (Clara in Robert Schumann, Mayer in Forte). S strani družine Riccarda Mutija je Komorni zbor Vikra z dirigentko Petro Grassi prejel vabilo, da se kot rezidenčni zbor udeleži prestižnega Ravenskega festivala.
Tokrat poročamo s treh koncertov, omenili pa bomo tudi poseben uspeh slovenskega zbora. Slovenska filharmonija je prejšnji teden organizirala drugi koncert cikla SOS z naslovom Odtekanje časa (Ives, Rojko in Adams), v Narodnem domu Celje je bil tretji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra (krstni izvedbi del Toma Kobeta in Leona Firšta ter kompoziciji Mendelssohna in Blocha), v Mariboru pa je Koncertna poslovalnica gostila Komorni orkester iz Basla (Clara in Robert Schumann, Mayer in Forte). S strani družine Riccarda Mutija je Komorni zbor Vikra z dirigentko Petro Grassi prejel vabilo, da se kot rezidenčni zbor udeleži prestižnega Ravenskega festivala.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
V torek so pri Cankarjevi založbi predstavili tri nove knjižne izdaje, med njimi monografijo o Ivanu Cankarju Alojzije Zupan Sosič. Poročamo tudi o razstavi Modri horizonti Polone Petek na Ptuju in nadaljujemo s predstavitvijo novosti založbe Škuc v zbirkah Lambda in Aleph.
V torek so pri Cankarjevi založbi predstavili tri nove knjižne izdaje, med njimi monografijo o Ivanu Cankarju Alojzije Zupan Sosič. Poročamo tudi o razstavi Modri horizonti Polone Petek na Ptuju in nadaljujemo s predstavitvijo novosti založbe Škuc v zbirkah Lambda in Aleph.
V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popović in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026
V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popović in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026
Slavko Zimšek je bil dolga leta prvi violinist in koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra od sezone 1958/59 do 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom, igral je v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. V izvedbi solista violinista Slavka Zimška bomo predvajali posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta, z Zimškom kot komornim glasbenikom pa poslušajte še Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67 Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev bo v četrtek, 26. decembra, ob 5.05.
Slavko Zimšek je bil dolga leta prvi violinist in koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra od sezone 1958/59 do 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom, igral je v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. V izvedbi solista violinista Slavka Zimška bomo predvajali posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta, z Zimškom kot komornim glasbenikom pa poslušajte še Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67 Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev bo v četrtek, 26. decembra, ob 5.05.
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
Felix Mendelssohn si je z zglednim muziciranjem in ustvarjanjem že v zgodnji mladosti zgladil življenjsko pot. Meščanskemu občinstvu so bile njegove skladbe najljubše, obdan je bil s prijatelji in občudovali so ga največji duhovi tedanje dobe. Tudi Goethe je bil med njimi. Prvič sta se srečala leta 1821.
Felix Mendelssohn si je z zglednim muziciranjem in ustvarjanjem že v zgodnji mladosti zgladil življenjsko pot. Meščanskemu občinstvu so bile njegove skladbe najljubše, obdan je bil s prijatelji in občudovali so ga največji duhovi tedanje dobe. Tudi Goethe je bil med njimi. Prvič sta se srečala leta 1821.
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov z naslovom Portreti I. je bil v Slavnostni dvorani Narodne galerije 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistrica Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije in avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio, nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznovrstno tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov z naslovom Portreti I. je bil v Slavnostni dvorani Narodne galerije 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistrica Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije in avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio, nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznovrstno tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Joe Doggs je širšemu občinstvu najbrže precej neznano ime. Gre namreč za psevdonim slavnega igralca Joea Pescija, znanega iz cele vrste filmov, kot so: Home Alone oz. Sam doma, My Cousin Vinny (Moj bratrenec Vinny), Lethal Weapon (Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom) in pa serija filmov z režiserjem Martinom Scorsesejem in igralcem Robertom De Nirom: Raging Bull, Goodfellas in Casino.
Joe Doggs je širšemu občinstvu najbrže precej neznano ime. Gre namreč za psevdonim slavnega igralca Joea Pescija, znanega iz cele vrste filmov, kot so: Home Alone oz. Sam doma, My Cousin Vinny (Moj bratrenec Vinny), Lethal Weapon (Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom) in pa serija filmov z režiserjem Martinom Scorsesejem in igralcem Robertom De Nirom: Raging Bull, Goodfellas in Casino.
Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton
Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.
Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Na sporedu: Jean Phillippe Rameau: Suita v e-molu Izvajalec: William Christie, čembalo Marc Antoine Charpentier: Medeja, uvertura, prizor iz drugega dejanja: "Princesse, c'est sur vous" , prizor iz tretjega dejanja: "Quel prix de mon amour" iIzvajalci: Anne Sophie von Otter, mezzosopran, ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie Marc Antoine Charpentier: Preludij iz Koncerta za godala Izvajalca: ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie François Couperin: Narodi, Suita za orkester št. 1, Francoska Izvajalca: Komorni orkester Antiqua Musica in dirigent Jacques Roussel
Na sporedu: Jean Phillippe Rameau: Suita v e-molu Izvajalec: William Christie, čembalo Marc Antoine Charpentier: Medeja, uvertura, prizor iz drugega dejanja: "Princesse, c'est sur vous" , prizor iz tretjega dejanja: "Quel prix de mon amour" iIzvajalci: Anne Sophie von Otter, mezzosopran, ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie Marc Antoine Charpentier: Preludij iz Koncerta za godala Izvajalca: ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie François Couperin: Narodi, Suita za orkester št. 1, Francoska Izvajalca: Komorni orkester Antiqua Musica in dirigent Jacques Roussel
O filmu Oblika vode v režiji Guillerma del Tora in režiserjevem opusu, ki se osredinja okrog pošastnega, grozljivega in grotesknega, se pogovarjamo s filmsko kritičarko Vanjo Gajić.
O filmu Oblika vode v režiji Guillerma del Tora in režiserjevem opusu, ki se osredinja okrog pošastnega, grozljivega in grotesknega, se pogovarjamo s filmsko kritičarko Vanjo Gajić.