Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Alojzij Remec, rojen pred 140 leti v Trstu, v povesti Opustošena brajda opisuje Ptuj ob začetku druge svetovne vojne. Slišali bomo odlomek z začetka povesti. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Režiserka Petra Tanko. Posneto aprila 2006.
Alojzij Remec, rojen pred 140 leti v Trstu, v povesti Opustošena brajda opisuje Ptuj ob začetku druge svetovne vojne. Slišali bomo odlomek z začetka povesti. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Režiserka Petra Tanko. Posneto aprila 2006.
Nocoj so podelili nagrado in priznanji Riharda Jakopiča za vizualno umetnost. V galeriji Muza TR2 si lahko ogledate razstavo Pot litija fotografa Matjaža Krivica. Mineva 80 let Mladinskega pevskega festivala Celje. V Lutkovnem gledališču Ljubljana so nocoj premierno uprizorili predstavo O izgubljenem osličku.
Nocoj so podelili nagrado in priznanji Riharda Jakopiča za vizualno umetnost. V galeriji Muza TR2 si lahko ogledate razstavo Pot litija fotografa Matjaža Krivica. Mineva 80 let Mladinskega pevskega festivala Celje. V Lutkovnem gledališču Ljubljana so nocoj premierno uprizorili predstavo O izgubljenem osličku.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Mineva 80 let od rojstva angleške pisateljice Sue Townsend. Njeno ime povezujemo predvsem z Jadranom Krtom in njegovim skrivnim dnevnikom, v slovenščino ga je prevedel Vasja Cerar, saj je z delom zaslovela po vsem svetu. Sue Townsend pa je napisala še veliko ve. Katarina Mahnič jo v oddaji predstavi tudi z odlomki iz romanov Prenovljena Coventry in Leta ponižnosti. Avtorica scenarija Katarina Mahnič, prevajalci Vasja Cerar, Maja Šturm in Katarina Mahnič, interpreta Matej Puc in Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
Mineva 80 let od rojstva angleške pisateljice Sue Townsend. Njeno ime povezujemo predvsem z Jadranom Krtom in njegovim skrivnim dnevnikom, v slovenščino ga je prevedel Vasja Cerar, saj je z delom zaslovela po vsem svetu. Sue Townsend pa je napisala še veliko ve. Katarina Mahnič jo v oddaji predstavi tudi z odlomki iz romanov Prenovljena Coventry in Leta ponižnosti. Avtorica scenarija Katarina Mahnič, prevajalci Vasja Cerar, Maja Šturm in Katarina Mahnič, interpreta Matej Puc in Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
V Komornem studiu predstavljamo izjemni francoski godalni kvartet Ebène, ki je 2. marca 2026 izvedel svoj drugi koncert v dvorani Union v Mariboru.
V Komornem studiu predstavljamo izjemni francoski godalni kvartet Ebène, ki je 2. marca 2026 izvedel svoj drugi koncert v dvorani Union v Mariboru.
Film E. T. the Extra-Terrestrial (1982) v režiji Stevena Spielberga je eden od ključnih mitov sodobne ameriške kinematografije; njegova glasbena podoba, ki jo je ustvaril John Williams, pa sodi med temeljne partiture filmske zgodovine. Williams je za glasbo prejel oskarja in ustvaril delo, ki presega ilustrativno funkcijo, postal je tudi nosilec pripovedne energije in čustvene identifikacije.
Film E. T. the Extra-Terrestrial (1982) v režiji Stevena Spielberga je eden od ključnih mitov sodobne ameriške kinematografije; njegova glasbena podoba, ki jo je ustvaril John Williams, pa sodi med temeljne partiture filmske zgodovine. Williams je za glasbo prejel oskarja in ustvaril delo, ki presega ilustrativno funkcijo, postal je tudi nosilec pripovedne energije in čustvene identifikacije.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je komponistka, trobentačica in dirigentka. V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Kazini 17. aprila vodila koncert Big banda KGBL. Njena plošča z naslovom Emotions prinaša skladbe za naslovi: Trust (Zaupanje) Anticipation (Pričakovanje) Surprise (Presenečenje) Anger (Jeza) Fear (Strah) Disgust (Gnus) Joy (Veselje) Sadness (Žalost)
Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je komponistka, trobentačica in dirigentka. V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Kazini 17. aprila vodila koncert Big banda KGBL. Njena plošča z naslovom Emotions prinaša skladbe za naslovi: Trust (Zaupanje) Anticipation (Pričakovanje) Surprise (Presenečenje) Anger (Jeza) Fear (Strah) Disgust (Gnus) Joy (Veselje) Sadness (Žalost)
Na podlagi mnenja sveta zavoda je Danijela Malalana za petletni mandat imenoval župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Goriški muzej je prenovil vsebino najmanjše muzejske zbirke v Sloveniji. Bili smo v nekdanjiem vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi . In še v Bologni, na prvi razstavi, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.
Na podlagi mnenja sveta zavoda je Danijela Malalana za petletni mandat imenoval župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Goriški muzej je prenovil vsebino najmanjše muzejske zbirke v Sloveniji. Bili smo v nekdanjiem vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi . In še v Bologni, na prvi razstavi, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.
Nuša Rejc je prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1, op. 35 Karola Szymanowskega. Nastopila je 5. februarja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v okviru cikla Tutti z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Nuša Rejc se je violino začela učiti pri sedmih letih na Glasbeni šoli Cerkno. Pod vodstvom Petre Jurić je uspešno opravila sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in šolanje nadaljevala v razredu Tatjane Špragar. Izobraževanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Vasilija Meljnikova, končala pa pod mentorstvom Žige Branka z magistrskim koncertom februarja 2026. Študij se je odločila nadaljevati na Visoki šoli za glasbo v Saarbrücknu pod vodstvom Gordana Nikolića.
Nuša Rejc je prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1, op. 35 Karola Szymanowskega. Nastopila je 5. februarja 2025 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v okviru cikla Tutti z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Nuša Rejc se je violino začela učiti pri sedmih letih na Glasbeni šoli Cerkno. Pod vodstvom Petre Jurić je uspešno opravila sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in šolanje nadaljevala v razredu Tatjane Špragar. Izobraževanje je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Vasilija Meljnikova, končala pa pod mentorstvom Žige Branka z magistrskim koncertom februarja 2026. Študij se je odločila nadaljevati na Visoki šoli za glasbo v Saarbrücknu pod vodstvom Gordana Nikolića.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se z najnovejšimi deli predstavljajo tri mariborske umetnice, nagrajenke z lanske skupinske društvene razstave – kiparka Katja Majer ter slikarki Natalija Črnčec in Slađana Matić Trstenjak. Goriški muzej pa je v okviru projekta Muzejske točke – Muzej na meji postavil novo multimedijsko razstavo o življenju ob državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se z najnovejšimi deli predstavljajo tri mariborske umetnice, nagrajenke z lanske skupinske društvene razstave – kiparka Katja Majer ter slikarki Natalija Črnčec in Slađana Matić Trstenjak. Goriški muzej pa je v okviru projekta Muzejske točke – Muzej na meji postavil novo multimedijsko razstavo o življenju ob državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške.
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Puccinijeva Turandot predstavlja enega najkompleksnejših in najbolj problematičnih primerov nedokončanega glasbeno-dramatskega dela v operni tradiciji, saj po skladateljevi smrti za finale 3. dejanja ni ostalo samo fragmentarno glasbeno gradivo, temveč predvsem nerešen dramaturški problem, ki zadeva notranjo logiko celotnega dela. Prvi se je s to nalogo spopadel Franco Alfano, čigar prvotna (daljša) verzija bo v središču našega zanimanja.
Puccinijeva Turandot predstavlja enega najkompleksnejših in najbolj problematičnih primerov nedokončanega glasbeno-dramatskega dela v operni tradiciji, saj po skladateljevi smrti za finale 3. dejanja ni ostalo samo fragmentarno glasbeno gradivo, temveč predvsem nerešen dramaturški problem, ki zadeva notranjo logiko celotnega dela. Prvi se je s to nalogo spopadel Franco Alfano, čigar prvotna (daljša) verzija bo v središču našega zanimanja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Koža je izbrana iz zbirke Nekoč bom imela čas, tretje pesniške knjige Kaje Teržan. Sestavljajo jo pesmi v razvezanih, zračnih verzih, ki tematizirajo vprašanja svobode, doma, udomačenosti, odnosov in posameznikove identitete. Gre torej za vprašanja, ki v temelju določajo naše bivanje, naš prostor – pa tudi naše telo. Kaja Teržan jih odpira odločno, neposredno, z izjemnim posluhom za pesniško govorico in z zavestjo, da smo tu najprej zato, da živimo in preživimo. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Na umetniškem terenu nasploh, pa tudi v filmskem svetu poznamo številne tandeme. Omenimo samo Martina Scorseseja in Paula Schraderja, Slobodana Šijana in Dušana Kovačeviča ali pa Alejandra Gonzáleza Iñárrituja in Guillerma Arriago. Pri čemer so režiserji skoraj vedno v ospredju, scenaristi pa večinoma obsojeni na navedbo v napovedni ali odjavni špici. Vseeno to v ničemer ne zmanjšuje njihove vloge pri filmu. Prej narobe, kar je leta 2021 s scenarijem za film Prasica, slabšalni izraz za žensko dokazala Iza Strehar. Tega leta je začela tudi tvorno sodelovati z režiserjem Žigo Vircem. Do tega trenutka sta se podpisala pod osem skupnih projektov, vključno s celovečernim filmom Zemljo krast, ki prihaja v redno distribucijo.
Milan Šelj je obogatil slovensko poezijo s pesniškimi zbirkami, v katerih občuteno upesnjuje izkušnje, dileme, stiske, odločitve in še kaj lirskega subjekta, geja. Objavil je tudi pesniški zbirki za otroke: Kosmatice (2020) in Rime na veter (2024) z lepimi ilustracijami Tine Volarič, predvsem pa s poezijo, ki najmlajšim stoji ob strani v kakšnem težkem trenutku. O težkem trenutku, o srečanju z boleznijo in zdravljenju, piše pesnik tudi v svojih najnovejših pesmih. Režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Milan Šelj je obogatil slovensko poezijo s pesniškimi zbirkami, v katerih občuteno upesnjuje izkušnje, dileme, stiske, odločitve in še kaj lirskega subjekta, geja. Objavil je tudi pesniški zbirki za otroke: Kosmatice (2020) in Rime na veter (2024) z lepimi ilustracijami Tine Volarič, predvsem pa s poezijo, ki najmlajšim stoji ob strani v kakšnem težkem trenutku. O težkem trenutku, o srečanju z boleznijo in zdravljenju, piše pesnik tudi v svojih najnovejših pesmih. Režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia, ki odpira vprašanja razumevanja gora v sodobni družbi - kot prostor identitet, kulturnih praks, zgodovinskih procesov in družbenih pomenov. V Likovnem salonu Kočevje se z Vodnimi vizijami predstavlja fotograf Željko Stevanić. V Cankarjevem domu nocoj s koncertom Abula Mogarda, Raphaela Roginskega & Iztoka Korena poteka pomladna izdaja festivala Sonica.
Pri založbi Springer je izšla znanstvena monografija Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia, ki odpira vprašanja razumevanja gora v sodobni družbi - kot prostor identitet, kulturnih praks, zgodovinskih procesov in družbenih pomenov. V Likovnem salonu Kočevje se z Vodnimi vizijami predstavlja fotograf Željko Stevanić. V Cankarjevem domu nocoj s koncertom Abula Mogarda, Raphaela Roginskega & Iztoka Korena poteka pomladna izdaja festivala Sonica.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kot glavno jed tokratne sredine večerje v glasbeni restavraciji AriZONA Armando Šturman postreže z Mio Puhar Rodin. Masayah torej centralna figura, njej pa bo sledil še spoznavni večer s skupino Bogunov. Vabljeni k poslušanju …
Kot glavno jed tokratne sredine večerje v glasbeni restavraciji AriZONA Armando Šturman postreže z Mio Puhar Rodin. Masayah torej centralna figura, njej pa bo sledil še spoznavni večer s skupino Bogunov. Vabljeni k poslušanju …
Pevka je nase opozorila že v najstniških letih in ki je pozneje svoje znanje nabirala tudi na Novi šoli za džez in sodobno glasbo v New Yorku, večkrat pa je na odru stala s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki. Danes jo bom predstavila s pesmimi, ki so del albuma z naslovom V luči življenja – ta je nastal v sodelovanju s prijateljem in pianistom Petrom Miheličem –, tu pa je še projekt Trenutki z Jožetom Privškom, s katerim se je pevka temu velikemu mojstru ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča poklonila ob 80. obletnici njegovega rojstva. Njen glas nas bo danes popeljal skozi vrtiljak močnih čustev, ki jih vzbujajo subtilno stkani verzi slovenskih avtorjev besedil in melodije nekaterih najbolj cenjenih skladateljev slovenskih popevk in šansonov (pon).
Pevka je nase opozorila že v najstniških letih in ki je pozneje svoje znanje nabirala tudi na Novi šoli za džez in sodobno glasbo v New Yorku, večkrat pa je na odru stala s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki. Danes jo bom predstavila s pesmimi, ki so del albuma z naslovom V luči življenja – ta je nastal v sodelovanju s prijateljem in pianistom Petrom Miheličem –, tu pa je še projekt Trenutki z Jožetom Privškom, s katerim se je pevka temu velikemu mojstru ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča poklonila ob 80. obletnici njegovega rojstva. Njen glas nas bo danes popeljal skozi vrtiljak močnih čustev, ki jih vzbujajo subtilno stkani verzi slovenskih avtorjev besedil in melodije nekaterih najbolj cenjenih skladateljev slovenskih popevk in šansonov (pon).
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Lepota se pogosto pojavlja v besedah in v povedanih stavkih. Lepota nas prevzame, se dotakne čustev in spoznanj. Nekaj lepega je v živi naravi, veliko lepega najdemo v vsakdanjem življenju, v dotikih z naravo in modrostjo. Modrost predstavlja človek. A ta – modrost – ne pride kar tako. Ničesar ne dobimo brez truda. Tudi glasba se nas s svojo lepoto ne dotakne, če si tega ne želimo. Modrost je redkost, lepota je privilegij. Dotiki so kot odziv narave. Od tam prihajajo posebni zvoki. Zgodijo se zvočne planjave, približajo se nam lepi zvočni odsevi. Prepoznamo jih in sprejmemo.
Lepota se pogosto pojavlja v besedah in v povedanih stavkih. Lepota nas prevzame, se dotakne čustev in spoznanj. Nekaj lepega je v živi naravi, veliko lepega najdemo v vsakdanjem življenju, v dotikih z naravo in modrostjo. Modrost predstavlja človek. A ta – modrost – ne pride kar tako. Ničesar ne dobimo brez truda. Tudi glasba se nas s svojo lepoto ne dotakne, če si tega ne želimo. Modrost je redkost, lepota je privilegij. Dotiki so kot odziv narave. Od tam prihajajo posebni zvoki. Zgodijo se zvočne planjave, približajo se nam lepi zvočni odsevi. Prepoznamo jih in sprejmemo.
Pesnica in pravljičarka je bila gostja srečanja 'Vse knjige vodijo v vas – iz oči v oči z nagrajenci' v Hiši kulture v Svetem Antonu, ki je minilo v njenem pripovednem slogu in značilnih kritičnih poudarkih. Ponudimo vam zvočno razglednico sinočnjega jazz koncerta dua Golob-Hrvatin, ki smo ga gostili v Hendrixu, obiskali pa smo še tržaški Miramar, kjer je na ogled razstava Maksimiliianove egipčanske zbirke. Z glasbo po izboru Iztoka Novaka Easya se poklanjamo svetovnemu dnevu Romov.
Pesnica in pravljičarka je bila gostja srečanja 'Vse knjige vodijo v vas – iz oči v oči z nagrajenci' v Hiši kulture v Svetem Antonu, ki je minilo v njenem pripovednem slogu in značilnih kritičnih poudarkih. Ponudimo vam zvočno razglednico sinočnjega jazz koncerta dua Golob-Hrvatin, ki smo ga gostili v Hendrixu, obiskali pa smo še tržaški Miramar, kjer je na ogled razstava Maksimiliianove egipčanske zbirke. Z glasbo po izboru Iztoka Novaka Easya se poklanjamo svetovnemu dnevu Romov.
V tokratni oddaji govorimo o koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, koncertu iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu in festivalu Mladinski pevski festival Celje, ki se je prejšnji torek, 31. marca, pričel v Celju.
V tokratni oddaji govorimo o koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, koncertu iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu in festivalu Mladinski pevski festival Celje, ki se je prejšnji torek, 31. marca, pričel v Celju.
Letos mineva 140 let od njegove smrti. Mnogo bolj kot po samospevnih delih je skladatelj znan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi s samospevi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.
Letos mineva 140 let od njegove smrti. Mnogo bolj kot po samospevnih delih je skladatelj znan po svojih virtuoznih klavirskih in orgelskih delih, kljub temu je tudi s samospevi dokazal veliko glasbeno nadarjenost in mojstrstvo v komponiranju.
Edina mariborska humanistična revija, Dialogi, je šest desetletij kritično premišljala aktualno družbeno in kulturno dogajanje v Sloveniji, konec lanskega leta pa je zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev dočakala svoj konec. V mariborski Univerzitetni knjižnici si zdaj lahko ogledamo razstavo o njeni zgodovini. Mi tudi o novem delu kosovelologa dr. Janeza Vrečka Čas je prostor, ki v središče postavi do zdaj neznano razsežnost pesnikovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in kvantno fiziko. In še nekaj o Festivalu elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica.
Edina mariborska humanistična revija, Dialogi, je šest desetletij kritično premišljala aktualno družbeno in kulturno dogajanje v Sloveniji, konec lanskega leta pa je zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev dočakala svoj konec. V mariborski Univerzitetni knjižnici si zdaj lahko ogledamo razstavo o njeni zgodovini. Mi tudi o novem delu kosovelologa dr. Janeza Vrečka Čas je prostor, ki v središče postavi do zdaj neznano razsežnost pesnikovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in kvantno fiziko. In še nekaj o Festivalu elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf / Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 9. aprila ob 5.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf / Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 9. aprila ob 5.05.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.