Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.
V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.
V okviru cikla Mladi virtuozi sta se predstavila izjemna kitarista mlajše generacije, Nejc Kuhar in Mak Grgić. S svojimi nastopi sta se že uveljavila in potrdila kot prava mojstra kitarske igre. Nejc Kuhar se poleg interpretiranja glasbe vse bolj posveča tudi skladateljevanju. Na koncertu v Viteški dvorani Križank sta tako predstavila tudi nekaj njegovih kompozicij. Prav posebno mesto med njimi ima vizualno-glasbeno delo z naslovom Niagarski slapovi. Poleg njegovih del pa je zazvenel še neminljiv repertoar kitarskih plesov španskega, italijanskega in brazilskega porekla. Predstavila sta dela skladateljev Manuella De Falle, Enrique Granadosa, Joaquina Turina, Luigija Boccherinija in Egberta Gismontija.
V okviru cikla Mladi virtuozi sta se predstavila izjemna kitarista mlajše generacije, Nejc Kuhar in Mak Grgić. S svojimi nastopi sta se že uveljavila in potrdila kot prava mojstra kitarske igre. Nejc Kuhar se poleg interpretiranja glasbe vse bolj posveča tudi skladateljevanju. Na koncertu v Viteški dvorani Križank sta tako predstavila tudi nekaj njegovih kompozicij. Prav posebno mesto med njimi ima vizualno-glasbeno delo z naslovom Niagarski slapovi. Poleg njegovih del pa je zazvenel še neminljiv repertoar kitarskih plesov španskega, italijanskega in brazilskega porekla. Predstavila sta dela skladateljev Manuella De Falle, Enrique Granadosa, Joaquina Turina, Luigija Boccherinija in Egberta Gismontija.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
V novo leto bomo vstopili s tradicionalnim glasbenim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Glasbeno vodstvo bo prevzel italijanski dirigent Riccardo Muti, ki je svoje bogato sodelovanje z dunajskim orkestrom začel leta 1971 in bo tokrat že sedmič vodil to prestižno novoletno prireditev. Program koncerta bo tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske dinastije Strauss in njenih sodobnikov. Glasbeni svet v letu 2025 praznuje 200. obletnico rojstva Johanna Straussa mlajšega, ki je avtor številnih polk in valčkov, med drugimi valčka Na lepi modri Donavi, ki vsako leto zveni na Novoletnem koncertu z Dunaja. Koncert bodo tudi tokrat obogatili plesalci Dunajske državne opere.
V novo leto bomo vstopili s tradicionalnim glasbenim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Glasbeno vodstvo bo prevzel italijanski dirigent Riccardo Muti, ki je svoje bogato sodelovanje z dunajskim orkestrom začel leta 1971 in bo tokrat že sedmič vodil to prestižno novoletno prireditev. Program koncerta bo tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske dinastije Strauss in njenih sodobnikov. Glasbeni svet v letu 2025 praznuje 200. obletnico rojstva Johanna Straussa mlajšega, ki je avtor številnih polk in valčkov, med drugimi valčka Na lepi modri Donavi, ki vsako leto zveni na Novoletnem koncertu z Dunaja. Koncert bodo tudi tokrat obogatili plesalci Dunajske državne opere.
Uživali boste lahko v spremljanju posnetka koncerta New Swing Quarteta, ko se je po desetih letih premora vrnil na koncertni oder. Ob 50-letnici delovanja je v okviru Zimskega festivala s svojo energijo in doživeto izvedbo navdušil polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Člani New Swing Quarteta so: Dare Hering in Oto Pestner (tenor), Tomaž Kozlevčar (bariton) in Marijan Petan (bas). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Marjan Kučej.
Uživali boste lahko v spremljanju posnetka koncerta New Swing Quarteta, ko se je po desetih letih premora vrnil na koncertni oder. Ob 50-letnici delovanja je v okviru Zimskega festivala s svojo energijo in doživeto izvedbo navdušil polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Člani New Swing Quarteta so: Dare Hering in Oto Pestner (tenor), Tomaž Kozlevčar (bariton) in Marijan Petan (bas). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Marjan Kučej.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Posnetek tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra in zbora Radiotelevizije Španija iz kapele Kraljeve palače v Madridu. Pod vodstvom dirigenta Christopha Königa predstavljajo Magnificat nemškega baročnega skladatelja J. Pachelbela, božično pesem iz 16. stoletja, Roža je vzcvetela M. Praetoriusa in Božični oratorij francoskega skladatelja C. Saint-Saënsa. V izvedbi sodelujejo pevski solisti, sopranistka Raquel Albarrán, mezzosopranistka Ekaterina Antipova, altistka Alla Zaikina, tenorist César Arrieta in basist Javier Recio. S predstavitvijo jaslic iz Kraljeve palače vas v koncert pospremi organistka Silvia Márquez.
Posnetek tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra in zbora Radiotelevizije Španija iz kapele Kraljeve palače v Madridu. Pod vodstvom dirigenta Christopha Königa predstavljajo Magnificat nemškega baročnega skladatelja J. Pachelbela, božično pesem iz 16. stoletja, Roža je vzcvetela M. Praetoriusa in Božični oratorij francoskega skladatelja C. Saint-Saënsa. V izvedbi sodelujejo pevski solisti, sopranistka Raquel Albarrán, mezzosopranistka Ekaterina Antipova, altistka Alla Zaikina, tenorist César Arrieta in basist Javier Recio. S predstavitvijo jaslic iz Kraljeve palače vas v koncert pospremi organistka Silvia Márquez.
Baročni sijaj na prazničnem vokalno-instrumentalnem koncertu Glasbene matice žlahtnijo dela velikanov iz »razreda božanskih skladateljev«. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Georga Philippa Telemanna (1681–1767). Z njunega vrta ustvarjalnosti sta dirigenta Sebastjan Vrhovnik in Klara Maljuga izbrala umetnine, ki so navdih in vedno dobrodošel izziv zborovskim pevcem, ob tem pa prav v prazničnih dneh vedno znova navdušujejo širok krog ljubiteljev glasbe. Prvi božič v Leipzigu je bil za Bacha izjemno deloven. Skladatelj je napisal kar osem novitet in med njimi sta tudi prva različica Magnificata ter kantata na psalmsko besedilo Singet dem Herrn. Zboru Glasbene matice se bo pridružil Koroški baročni orkester, v katerem igrajo ugledni avstrijski glasbeniki s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Solisti bodo Mojca Bitenc Križaj, Rebeka Pregelj, Nuška Drašček, Hans-Jörg Gaugelhofer, Peter Dolinšek in Tilen Udovič. Producenta Juš Hrastnik in Primož Zevnik. Režiser Primož Zevnik.
Baročni sijaj na prazničnem vokalno-instrumentalnem koncertu Glasbene matice žlahtnijo dela velikanov iz »razreda božanskih skladateljev«. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Georga Philippa Telemanna (1681–1767). Z njunega vrta ustvarjalnosti sta dirigenta Sebastjan Vrhovnik in Klara Maljuga izbrala umetnine, ki so navdih in vedno dobrodošel izziv zborovskim pevcem, ob tem pa prav v prazničnih dneh vedno znova navdušujejo širok krog ljubiteljev glasbe. Prvi božič v Leipzigu je bil za Bacha izjemno deloven. Skladatelj je napisal kar osem novitet in med njimi sta tudi prva različica Magnificata ter kantata na psalmsko besedilo Singet dem Herrn. Zboru Glasbene matice se bo pridružil Koroški baročni orkester, v katerem igrajo ugledni avstrijski glasbeniki s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Solisti bodo Mojca Bitenc Križaj, Rebeka Pregelj, Nuška Drašček, Hans-Jörg Gaugelhofer, Peter Dolinšek in Tilen Udovič. Producenta Juš Hrastnik in Primož Zevnik. Režiser Primož Zevnik.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
V zagrebški Laubi je zazvenela veličastna mojstrovina sakralne glasbe zgodnjega baroka – Večernice blažene Device Claudia Monteverdija. Delo, ki se na Hrvaškem redko izvaja, še redkeje pa z avtentičnimi zgodovinskimi glasbili, so pod vodstvom dirigenta Tomislava Fačinija izvedli Zbor Hrvaške radiotelevizije, zasedba Concerto dei venti in glasbeniki Marija Andrejaš, Leo Sušanj Lujo, Pavlo Mašić in Izidor Erazem Grafenauer.
V zagrebški Laubi je zazvenela veličastna mojstrovina sakralne glasbe zgodnjega baroka – Večernice blažene Device Claudia Monteverdija. Delo, ki se na Hrvaškem redko izvaja, še redkeje pa z avtentičnimi zgodovinskimi glasbili, so pod vodstvom dirigenta Tomislava Fačinija izvedli Zbor Hrvaške radiotelevizije, zasedba Concerto dei venti in glasbeniki Marija Andrejaš, Leo Sušanj Lujo, Pavlo Mašić in Izidor Erazem Grafenauer.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ana Čop. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ana Čop. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
S svojim bogatim opusom se Alojz Srebotnjak (1931-2010) uvršča med najuglednejše slovenske ustvarjalce. Srebotnjakovo kompozicijsko delo je raznovrstno, pogosto naslovljeno na ljudsko glasbo, emotivno ter oblikovno jasno. V samospevih Alojza Srebotnjaka, ki jih je skladatelj napisal na besedila najznamenitejših slovenskih pesnikov, boste prisluhnili petim samospevom za tenor in klavir iz zbirke »Soneti« ter samospevu »Ne, jaz nočem še umreti«, ki jih je Jurij Reja zapel ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je režiral Klemen Dvornik.
S svojim bogatim opusom se Alojz Srebotnjak (1931-2010) uvršča med najuglednejše slovenske ustvarjalce. Srebotnjakovo kompozicijsko delo je raznovrstno, pogosto naslovljeno na ljudsko glasbo, emotivno ter oblikovno jasno. V samospevih Alojza Srebotnjaka, ki jih je skladatelj napisal na besedila najznamenitejših slovenskih pesnikov, boste prisluhnili petim samospevom za tenor in klavir iz zbirke »Soneti« ter samospevu »Ne, jaz nočem še umreti«, ki jih je Jurij Reja zapel ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je režiral Klemen Dvornik.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ajda Stina Turek. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ajda Stina Turek. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja z zanimivim, redko izvajanim programom. Na sporedu bosta Suita iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (v priredbi Duka Ellingtona, Billyja Strayhorna in Jeffa Tyzika) ter Sonata concertante za klavir in orkester, ki jo je skladatelj in pianist Friedrich Gulda poimenoval Concerto for myself. Solistka bo pianistka Lisa Smirnova, avstrijska glasbenica z ruskimi koreninami. Glasbo je študirala v svojem rojstnem mestu Moskvi, v devetdesetih pa se je izpopolnjevala v Salzburgu in se potem za stalno naselila v Avstriji. Po odličnem nastopu v sloviti Carnegiejevi dvorani v New Yorku in na Salzburškem festivalu je danes gostja vseh svetovnih koncertnih odrov. Dirigent Darko Butorac velja v današnjem času za enega najbolj iskanih mladih dirigentov.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja z zanimivim, redko izvajanim programom. Na sporedu bosta Suita iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (v priredbi Duka Ellingtona, Billyja Strayhorna in Jeffa Tyzika) ter Sonata concertante za klavir in orkester, ki jo je skladatelj in pianist Friedrich Gulda poimenoval Concerto for myself. Solistka bo pianistka Lisa Smirnova, avstrijska glasbenica z ruskimi koreninami. Glasbo je študirala v svojem rojstnem mestu Moskvi, v devetdesetih pa se je izpopolnjevala v Salzburgu in se potem za stalno naselila v Avstriji. Po odličnem nastopu v sloviti Carnegiejevi dvorani v New Yorku in na Salzburškem festivalu je danes gostja vseh svetovnih koncertnih odrov. Dirigent Darko Butorac velja v današnjem času za enega najbolj iskanih mladih dirigentov.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Simfonični orkester RTV Slovenija se pod vodstvom gostujočega dirigenta vsako leto predstavi v televizijskem studiu s priljubljenimi odlomki iz klasične glasbe. Posnetek iz leta 2023 je nastal pod vodstvom ustvarjalnega in pronicljivega slovenskega dirigenta Simona Krečič. Spremljali boste koncertno izvedbo znanega baletnega odlomka Pas de deux iz božične zgodbe o Hrestaču. Peter Iljič Čajkovski jo je napisal na podlagi pripovedke nemškega romantičnega pisatelja E. T. A. Hoffmanna.
Simfonični orkester RTV Slovenija se pod vodstvom gostujočega dirigenta vsako leto predstavi v televizijskem studiu s priljubljenimi odlomki iz klasične glasbe. Posnetek iz leta 2023 je nastal pod vodstvom ustvarjalnega in pronicljivega slovenskega dirigenta Simona Krečič. Spremljali boste koncertno izvedbo znanega baletnega odlomka Pas de deux iz božične zgodbe o Hrestaču. Peter Iljič Čajkovski jo je napisal na podlagi pripovedke nemškega romantičnega pisatelja E. T. A. Hoffmanna.
Spremljali boste krstno izvedbo kompozicije Maksa Strmčnika z naslovom Introars 23, ki je bila predstavljana na osrednjem koncertnem dogodku ob praznovanju 60-letnice program Ars Radia Slovenija. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom Rossena Milanova sta se na odru pridružila glasbena gosta. Strokovnjak in poznavalec historične glasbe in glasbil Janez Jocif je nastopil kot solist na stari ljudski basovski piščali, ki se imenuje fujara. V izvedbi je sodelovala tudi organistka Polona Gantar.
Spremljali boste krstno izvedbo kompozicije Maksa Strmčnika z naslovom Introars 23, ki je bila predstavljana na osrednjem koncertnem dogodku ob praznovanju 60-letnice program Ars Radia Slovenija. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom Rossena Milanova sta se na odru pridružila glasbena gosta. Strokovnjak in poznavalec historične glasbe in glasbil Janez Jocif je nastopil kot solist na stari ljudski basovski piščali, ki se imenuje fujara. V izvedbi je sodelovala tudi organistka Polona Gantar.
V okviru srečanja najboljših slovenskih tamburaških skupin in orkestrov sta se predstavili tudi dve otroški oziroma mladinski zasedbi. Nastope je spremljala strokovna žirija: mag. Damir Zajec, Vladimir Horvat in Igor Kudjeljak. Zaigrali so Modrijački in Mlajši tamburjaši, ki so za svoj nastop prejeli zlato plaketo s pohvalo.
V okviru srečanja najboljših slovenskih tamburaških skupin in orkestrov sta se predstavili tudi dve otroški oziroma mladinski zasedbi. Nastope je spremljala strokovna žirija: mag. Damir Zajec, Vladimir Horvat in Igor Kudjeljak. Zaigrali so Modrijački in Mlajši tamburjaši, ki so za svoj nastop prejeli zlato plaketo s pohvalo.
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila mlada jazzovska pevka, ki si utira glasbeno pot v Švici. Nadobudna Patricija Škof je ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedla tri avtorske skladbe: (The Hope of) Dawn, Flying Lady in Why so fast?
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila mlada jazzovska pevka, ki si utira glasbeno pot v Švici. Nadobudna Patricija Škof je ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedla tri avtorske skladbe: (The Hope of) Dawn, Flying Lady in Why so fast?
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Novomeški mešani pevski zbor Pomlad je eden najpomembnejših slovenskih pevskih zborov. Na tekmovanju Naša pesem 2024 je osvojil zlato plaketo in skupno drugo mesto, dve nagradi pa je prejel tudi za eno od dveh tekmovalnih skladb. Skladba Elizijska polja, ki jo je napisal skladatelj Jan Triler, je prav na tem tekmovanju prejela nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, napisane v zadnjem letu, ter nagrado za najboljšo noviteto. Zbor dobro desetletje vodi Alenka Podpečan, tudi zborovodkinja Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Glasbeni producent videospota EIizijska polja, ki je prvi videospot zbora, je Danilo Ženko, režiserka Anuša Gaši. Videospot je bil posnet na slikovitih prizoriščih v Novem mestu in njegovi okolici.
Novomeški mešani pevski zbor Pomlad je eden najpomembnejših slovenskih pevskih zborov. Na tekmovanju Naša pesem 2024 je osvojil zlato plaketo in skupno drugo mesto, dve nagradi pa je prejel tudi za eno od dveh tekmovalnih skladb. Skladba Elizijska polja, ki jo je napisal skladatelj Jan Triler, je prav na tem tekmovanju prejela nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, napisane v zadnjem letu, ter nagrado za najboljšo noviteto. Zbor dobro desetletje vodi Alenka Podpečan, tudi zborovodkinja Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Glasbeni producent videospota EIizijska polja, ki je prvi videospot zbora, je Danilo Ženko, režiserka Anuša Gaši. Videospot je bil posnet na slikovitih prizoriščih v Novem mestu in njegovi okolici.
Na letošnjem 15. festivalu sodobne glasbe Slowind, ki ga prireja in razvija Pihalni kvintet Slowind so se imeli ponovno priložnost predstaviti in spoznavati glasbeniki, skladatelji in drugi sodobni ustvarjalci, ki krojijo umetnost tega časa. Tudi argentinski skladatelj Mauricio Kagel je bil med njimi, saj se je v času svojega življenja aktivno ukvarjal z vprašanjem povezovanja glasbene in odrske umetnosti. Na povezovanje cirkuške umetnosti z glasbo nas napeljeta že sam naslov in podnaslov kompozicije: Variete, koncertni spektakel za artista in glasbenike. Predstavila ga je francoska skupina glasbenikov Ensemble Aleph in gostujoči artist, žongler Jérôme Thomas. Ansambel se posveča kreativnemu procesu poustvarjanja glasbe in raziskovanju novih odnosov med zvokom, besedilom, gibom in glasbo. V 30-ih letih poustvarjanja si je pridobil ugled ene najpomembnejših ustanov za premierno izvajanje sodobnih kompozicij iz celega sveta.
Na letošnjem 15. festivalu sodobne glasbe Slowind, ki ga prireja in razvija Pihalni kvintet Slowind so se imeli ponovno priložnost predstaviti in spoznavati glasbeniki, skladatelji in drugi sodobni ustvarjalci, ki krojijo umetnost tega časa. Tudi argentinski skladatelj Mauricio Kagel je bil med njimi, saj se je v času svojega življenja aktivno ukvarjal z vprašanjem povezovanja glasbene in odrske umetnosti. Na povezovanje cirkuške umetnosti z glasbo nas napeljeta že sam naslov in podnaslov kompozicije: Variete, koncertni spektakel za artista in glasbenike. Predstavila ga je francoska skupina glasbenikov Ensemble Aleph in gostujoči artist, žongler Jérôme Thomas. Ansambel se posveča kreativnemu procesu poustvarjanja glasbe in raziskovanju novih odnosov med zvokom, besedilom, gibom in glasbo. V 30-ih letih poustvarjanja si je pridobil ugled ene najpomembnejših ustanov za premierno izvajanje sodobnih kompozicij iz celega sveta.
Luka Žužić je večkratni prejemnik nagrad Status in Porin, diplomirani pozavnist in pianist ter eden najbolj iskanih aranžerjev na področju jazz glasbe na Hrvaškem. V Jazz orkestru HRT-a deluje od svojega devetnajstega leta. Tokrat se je z matičnim orkestrom predstavil v vlogi dirigenta, pozavnista in skladatelja.
Luka Žužić je večkratni prejemnik nagrad Status in Porin, diplomirani pozavnist in pianist ter eden najbolj iskanih aranžerjev na področju jazz glasbe na Hrvaškem. V Jazz orkestru HRT-a deluje od svojega devetnajstega leta. Tokrat se je z matičnim orkestrom predstavil v vlogi dirigenta, pozavnista in skladatelja.
Z glasbenim uvodom v poletje so občinstvo na Kongresnem trgu v Ljubljani navdušili prvaki mariborske operne hiše (Andreja Zakonjšek Krt, Rebeka Lokar, Martin Sušnik, Jaki Jurgec) in neverjetna komaj desetletna harfistka Evelin Greblo. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča so zazvenele večne melodije ljubezni. Režiser Aljaž Bastič.
Z glasbenim uvodom v poletje so občinstvo na Kongresnem trgu v Ljubljani navdušili prvaki mariborske operne hiše (Andreja Zakonjšek Krt, Rebeka Lokar, Martin Sušnik, Jaki Jurgec) in neverjetna komaj desetletna harfistka Evelin Greblo. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča so zazvenele večne melodije ljubezni. Režiser Aljaž Bastič.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
Zametki festivala slovenskega jazza so se začeli že daljnega leta 1960, ko je Jazzovsko društvo Ljubljana na Bledu pripravilo prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope in takratni 1. jugoslovanski jazz festival. Kasneje se je njegova izvedba večkrat preoblikovala in selila, leta 2003 pa pripravila 1. festival slovenskega jazza. Njegovo organizacijo je v zadnjih letih prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem, kjer je letos potekal 10. festival slovenskega jazza. Na otvoritvenem koncertu se je v izvedbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Lundra predstavila uspešna mlada generacija slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Priložnost smo imeli slišati in posneti sodobne kompozicije Igorja Lundra, Kaje Draksler in Jureta Pukla. V solističnih vlogah njihovih izvedb sta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in bobnar Clarence Penn.
Zametki festivala slovenskega jazza so se začeli že daljnega leta 1960, ko je Jazzovsko društvo Ljubljana na Bledu pripravilo prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope in takratni 1. jugoslovanski jazz festival. Kasneje se je njegova izvedba večkrat preoblikovala in selila, leta 2003 pa pripravila 1. festival slovenskega jazza. Njegovo organizacijo je v zadnjih letih prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem, kjer je letos potekal 10. festival slovenskega jazza. Na otvoritvenem koncertu se je v izvedbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Lundra predstavila uspešna mlada generacija slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Priložnost smo imeli slišati in posneti sodobne kompozicije Igorja Lundra, Kaje Draksler in Jureta Pukla. V solističnih vlogah njihovih izvedb sta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in bobnar Clarence Penn.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Pridružila se jim je mednarodno priznana slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki že desetletje živi in ustvarja v Londonu ter sodeluje z glasbeniki po vsem svetu. Na sporedu so bila dela Bacha, Tartinija, Vivaldija in Krstnika Dolarja.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Pridružila se jim je mednarodno priznana slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki že desetletje živi in ustvarja v Londonu ter sodeluje z glasbeniki po vsem svetu. Na sporedu so bila dela Bacha, Tartinija, Vivaldija in Krstnika Dolarja.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so se tokrat predstavili z izbranimi tremi stavki iz Godalnega kvarteta št. 14 v cis-molu, op. 131 Ludwiga van Beethovna. Vizualizacija je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Aljaž Bastič.
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so se tokrat predstavili z izbranimi tremi stavki iz Godalnega kvarteta št. 14 v cis-molu, op. 131 Ludwiga van Beethovna. Vizualizacija je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Aljaž Bastič.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Violončelistka Ema Krečič po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani svoje znanje izpopolnjuje na salzburški glasbeni univerzi Mozarteum. Vsestranski glasbenik, tolkalist Ion Delić se predstavlja z izvedbami na marimbi, vibrafonu in malem bobnu. Po študiju na ljubljanski glasbeni akademiji nadaljuje izobraževanje na Kraljevi glasbeni akademiji v Köbenhavnu. Mladi oboist Tevž Kupljenik je končal šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V času šolanja je opozoril nase kot nagrajenec številnih glasbenih tekmovanj. Sara Hartman se predstavlja z izvedbami na zahtevnem trobilu, rogu. Končuje podiplomski študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in začenja profesionalno glasbeno pot.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Violončelistka Ema Krečič po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani svoje znanje izpopolnjuje na salzburški glasbeni univerzi Mozarteum. Vsestranski glasbenik, tolkalist Ion Delić se predstavlja z izvedbami na marimbi, vibrafonu in malem bobnu. Po študiju na ljubljanski glasbeni akademiji nadaljuje izobraževanje na Kraljevi glasbeni akademiji v Köbenhavnu. Mladi oboist Tevž Kupljenik je končal šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V času šolanja je opozoril nase kot nagrajenec številnih glasbenih tekmovanj. Sara Hartman se predstavlja z izvedbami na zahtevnem trobilu, rogu. Končuje podiplomski študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in začenja profesionalno glasbeno pot.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma so nastopili kar trije združeni big bandi: Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big bend Radiotelevizije Srbija. Pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla so se predstavili tako samostojno kot tudi v mogočni zasedbi, ki je poslušalce popeljala na edinstveno zvočno potovanje.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma so nastopili kar trije združeni big bandi: Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big bend Radiotelevizije Srbija. Pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla so se predstavili tako samostojno kot tudi v mogočni zasedbi, ki je poslušalce popeljala na edinstveno zvočno potovanje.
Glasba lahko pripomore k boljšemu počutju, še več, marsikomu lahko znova spodbudi spomin, ugodno vpliva na depresijo in še marsikaj drugega. V Unionski dvorani v Ljubljani se je Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića predstavil z najlepšimi skladbami iz bogate zakladnice klasične glasbe, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Režiser Juš Hrastnik.
Glasba lahko pripomore k boljšemu počutju, še več, marsikomu lahko znova spodbudi spomin, ugodno vpliva na depresijo in še marsikaj drugega. V Unionski dvorani v Ljubljani se je Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića predstavil z najlepšimi skladbami iz bogate zakladnice klasične glasbe, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Režiser Juš Hrastnik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Komorni godalni orkester ljubljanske Akademije izvaja širok in raznovrsten program, kar omogoča članom orkestra – študentom naše glasbene akademije - jasen in natančen pregled nad poustvarjalnimi zahtevami različnih glasbenih obdobij. Tokrat bo Komorni godalni orkester Akademije za glasbo predstavil priljubljeno Serenado za godala enega naših največjih romantičnih skladateljev – Benjamina Ipavca. Taktirka bo v rokah nekdanjega dirigenta orkestra – Cirila Škerjanca.
Komorni godalni orkester ljubljanske Akademije izvaja širok in raznovrsten program, kar omogoča članom orkestra – študentom naše glasbene akademije - jasen in natančen pregled nad poustvarjalnimi zahtevami različnih glasbenih obdobij. Tokrat bo Komorni godalni orkester Akademije za glasbo predstavil priljubljeno Serenado za godala enega naših največjih romantičnih skladateljev – Benjamina Ipavca. Taktirka bo v rokah nekdanjega dirigenta orkestra – Cirila Škerjanca.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncert Violino fantastico? je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayu, ki združuje mlade, nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo koncertov za tri soliste G. P. Telemanna in A. Vivaldija.
Koncert Violino fantastico? je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayu, ki združuje mlade, nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo koncertov za tri soliste G. P. Telemanna in A. Vivaldija.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Spremljali boste spomladansko uglašen posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko maestra Antona Nanuta orkester predstavlja Pomladanski concertino skladatelja Alda Kumarja, s solistoma Francescom Manara (violina) in Danilom Rossijem (viola) pa Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino in violo v Es-duru.
Spremljali boste spomladansko uglašen posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko maestra Antona Nanuta orkester predstavlja Pomladanski concertino skladatelja Alda Kumarja, s solistoma Francescom Manara (violina) in Danilom Rossijem (viola) pa Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino in violo v Es-duru.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.