Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
OPRAVILA PO SETVENEM KOLEDARJU (15.3. – 21.3.) Marca nadaljujemo s prvimi vrtnimi opravili. Še obrezujemo sadno drevje in grmovnice, na prosto pa sadimo grah, bob, čebulo, česen, por, sejemo blitvo, špinačo, presajamo peteršilj. Fanči Perdih pravi, da je ponedeljek, 17.3., posebej ugoden dan za delo z rastlinami iz skupine cvet in plod, priporoča, da takrat sadimo tudi rastline, ki jih vzgajamo kot semenice. Na prosto je presadila prezimljeno zelje, ki ga je hranila za pridobivanje semena. UPORABNO LUBJE Pri nas imamo bogato dediščino nabiranja zdravilnih rastlin, najprej spomni dr. Katja Rebolj. Uporabljamo tudi lubje. Čeprav zdaj še ni najbolj optimalen čas za nabiranje, sta z Ana-Marijo Berk na psrehodu po gozdu spoznavali nekatera drevesa in predstavljali možnosti uporabe njegovega lubja. O FOTINIJI IN PRIPRAVI POTAKNJENCE Ker so škodljivci v zadnjih desetletjih zdesetkali pušpane in kleke (tise smaragd) pri oblikovanju živih mej vse bolj posegamo tudi po fotiniji. Kakšna grmovnica je to in kako jo razmnožimo, razloži Sebastjan Lipar. FLAMINGOVEC IN SAMOLIST Tako flamingovec kot samolist sta pogosti sobni rastlini. Spadata med kačnikovke, njuni veliki ovršni listi, pogosto jih zamenjujemo za cvetne, se pozimi obarvajo v rdeče, belo, vijoličasto…
OPRAVILA PO SETVENEM KOLEDARJU (15.3. – 21.3.) Marca nadaljujemo s prvimi vrtnimi opravili. Še obrezujemo sadno drevje in grmovnice, na prosto pa sadimo grah, bob, čebulo, česen, por, sejemo blitvo, špinačo, presajamo peteršilj. Fanči Perdih pravi, da je ponedeljek, 17.3., posebej ugoden dan za delo z rastlinami iz skupine cvet in plod, priporoča, da takrat sadimo tudi rastline, ki jih vzgajamo kot semenice. Na prosto je presadila prezimljeno zelje, ki ga je hranila za pridobivanje semena. UPORABNO LUBJE Pri nas imamo bogato dediščino nabiranja zdravilnih rastlin, najprej spomni dr. Katja Rebolj. Uporabljamo tudi lubje. Čeprav zdaj še ni najbolj optimalen čas za nabiranje, sta z Ana-Marijo Berk na psrehodu po gozdu spoznavali nekatera drevesa in predstavljali možnosti uporabe njegovega lubja. O FOTINIJI IN PRIPRAVI POTAKNJENCE Ker so škodljivci v zadnjih desetletjih zdesetkali pušpane in kleke (tise smaragd) pri oblikovanju živih mej vse bolj posegamo tudi po fotiniji. Kakšna grmovnica je to in kako jo razmnožimo, razloži Sebastjan Lipar. FLAMINGOVEC IN SAMOLIST Tako flamingovec kot samolist sta pogosti sobni rastlini. Spadata med kačnikovke, njuni veliki ovršni listi, pogosto jih zamenjujemo za cvetne, se pozimi obarvajo v rdeče, belo, vijoličasto…
Tako flamingovec kot samolist sta pogosti sobni rastlini. Spadata med kačnikovke, njuni veliki ovršni listi, pogosto jih zamenjujemo za cvetne, se pozimi obarvajo v rdeče, belo, vijoličasto…
Tako flamingovec kot samolist sta pogosti sobni rastlini. Spadata med kačnikovke, njuni veliki ovršni listi, pogosto jih zamenjujemo za cvetne, se pozimi obarvajo v rdeče, belo, vijoličasto…
Ker so škodljivci v zadnjih desetletjih zdesetkali pušpane in kleke (tise smaragd) pri oblikovanju živih mej vse bolj posegamo tudi po fotiniji. Kakšna grmovnica je to in kako jo razmnožimo, razloži Sebastjan Lipar.
Ker so škodljivci v zadnjih desetletjih zdesetkali pušpane in kleke (tise smaragd) pri oblikovanju živih mej vse bolj posegamo tudi po fotiniji. Kakšna grmovnica je to in kako jo razmnožimo, razloži Sebastjan Lipar.
Marca nadaljujemo s prvimi vrtnimi opravili. Še obrezujemo sadno drevje in grmovnice, na prosto pa sadimo grah, bob, čebulo, česen, por, sejemo blitvo, špinačo, presajamo peteršilj. Fanči Perdih pravi, da je ponedeljek, 17.3., posebej ugoden dan za delo z rastlinami iz skupine cvet in plod, priporoča, da takrat sadimo tudi rastline, ki jih vzgajamo kot semenice. Na prosto je presadila prezimljeno zelje, ki ga je hranila za pridobivanje semena.
Marca nadaljujemo s prvimi vrtnimi opravili. Še obrezujemo sadno drevje in grmovnice, na prosto pa sadimo grah, bob, čebulo, česen, por, sejemo blitvo, špinačo, presajamo peteršilj. Fanči Perdih pravi, da je ponedeljek, 17.3., posebej ugoden dan za delo z rastlinami iz skupine cvet in plod, priporoča, da takrat sadimo tudi rastline, ki jih vzgajamo kot semenice. Na prosto je presadila prezimljeno zelje, ki ga je hranila za pridobivanje semena.
Pri nas imamo bogato dediščino nabiranja zdravilnih rastlin, najprej spomni dr. Katja Rebolj. Uporabljamo tudi lubje. Čeprav zdaj še ni najbolj optimalen čas za nabiranje, sta z Ana-Marijo Berk na sprehodu po gozdu spoznavali nekatera drevesa in predstavljali možnosti uporabe njegovega lubja.
Pri nas imamo bogato dediščino nabiranja zdravilnih rastlin, najprej spomni dr. Katja Rebolj. Uporabljamo tudi lubje. Čeprav zdaj še ni najbolj optimalen čas za nabiranje, sta z Ana-Marijo Berk na sprehodu po gozdu spoznavali nekatera drevesa in predstavljali možnosti uporabe njegovega lubja.
SETVENI KOLEDAR 8. 3.-14. 3. Po setvenem priročniku Marije Thun bomo prihodnji teden nakaljevali krompir, ki ga bomo lahko v zemljo posadili že konec aprila. Zdaj so še zadnji dnevi za setev paradižnika, če vzgajamo lastne domače sadike. STROKOVNJAKI ODGOVARJAJO V začetku leta smo vas, gledalce, povabili, da nam pišite, kje vas žuli vrtnarski čevelj... Tokrat odgovarjamo na vprašanja, kako se znebiti polžev, ki so se zavlekli v kompost, ali je z dreves treba odstraniti mah in lišaje in ali je treba čebulice čebulnic kako pripraviti na sajenje … REZ MANDARINE V Seči, s pogledom na soline, je že pomlad. Na cvetenje katere cvetlice počaka Irena Vrhovnik, preden se loti reza mandarin. Zimzelenemu grmu, ki je pred teraso okras, ohranja okroglo krošnjo, z rezjo poskrbi za osvetljenost vseh vej. ŠOPEK MARCA Še ena Irena, piše se Krajnc Lukner, je gostja tokratne oddaje. Obiskali smo jo v Slovenj Gradcu, kje nam je za rubriko Šopek meseca, pripravila nežen, a bogat šopek. In se ob tem spomnila, kako lep je cvetličarski poklic. navrtu@rtvslo.si
SETVENI KOLEDAR 8. 3.-14. 3. Po setvenem priročniku Marije Thun bomo prihodnji teden nakaljevali krompir, ki ga bomo lahko v zemljo posadili že konec aprila. Zdaj so še zadnji dnevi za setev paradižnika, če vzgajamo lastne domače sadike. STROKOVNJAKI ODGOVARJAJO V začetku leta smo vas, gledalce, povabili, da nam pišite, kje vas žuli vrtnarski čevelj... Tokrat odgovarjamo na vprašanja, kako se znebiti polžev, ki so se zavlekli v kompost, ali je z dreves treba odstraniti mah in lišaje in ali je treba čebulice čebulnic kako pripraviti na sajenje … REZ MANDARINE V Seči, s pogledom na soline, je že pomlad. Na cvetenje katere cvetlice počaka Irena Vrhovnik, preden se loti reza mandarin. Zimzelenemu grmu, ki je pred teraso okras, ohranja okroglo krošnjo, z rezjo poskrbi za osvetljenost vseh vej. ŠOPEK MARCA Še ena Irena, piše se Krajnc Lukner, je gostja tokratne oddaje. Obiskali smo jo v Slovenj Gradcu, kje nam je za rubriko Šopek meseca, pripravila nežen, a bogat šopek. In se ob tem spomnila, kako lep je cvetličarski poklic. navrtu@rtvslo.si
V začetku leta smo vas, gledalce, povabili, da nam pišite, kje vas žuli vrtnarski čevelj... Tokrat odgovarjamo na vprašanja, kako se znebiti polžev, ki so se zavlekli v kompost, ali je z dreves treba odstraniti mah in lišaje in ali je treba čebulice čebulnic kako pripraviti na sajenje …
V začetku leta smo vas, gledalce, povabili, da nam pišite, kje vas žuli vrtnarski čevelj... Tokrat odgovarjamo na vprašanja, kako se znebiti polžev, ki so se zavlekli v kompost, ali je z dreves treba odstraniti mah in lišaje in ali je treba čebulice čebulnic kako pripraviti na sajenje …
Še ena Irena, piše se Krajnc Lukner, je gostja tokratne oddaje. Obiskali smo jo v Slovenj Gradcu, kje nam je za rubriko Šopek meseca, pripravila nežen, a bogat šopek. In se ob tem spomnila, kako lep je cvetličarski poklic.
Še ena Irena, piše se Krajnc Lukner, je gostja tokratne oddaje. Obiskali smo jo v Slovenj Gradcu, kje nam je za rubriko Šopek meseca, pripravila nežen, a bogat šopek. In se ob tem spomnila, kako lep je cvetličarski poklic.
Po setvenem priročniku Marije Thun bomo prihodnji teden nakaljevali krompir, ki ga bomo lahko v zemljo posadili že konec aprila. Zdaj so še zadnji dnevi za setev paradižnika, če vzgajamo lastne domače sadike.
Po setvenem priročniku Marije Thun bomo prihodnji teden nakaljevali krompir, ki ga bomo lahko v zemljo posadili že konec aprila. Zdaj so še zadnji dnevi za setev paradižnika, če vzgajamo lastne domače sadike.
V Seči, s pogledom na soline, je že pomlad. Na cvetenje katere cvetlice počaka Irena Vrhovnik, preden se loti reza mandarin. Zimzelenemu grmu, ki je pred teraso okras, ohranja okroglo krošnjo, z rezjo poskrbi za osvetljenost vseh vej.
V Seči, s pogledom na soline, je že pomlad. Na cvetenje katere cvetlice počaka Irena Vrhovnik, preden se loti reza mandarin. Zimzelenemu grmu, ki je pred teraso okras, ohranja okroglo krošnjo, z rezjo poskrbi za osvetljenost vseh vej.
SETVENI KOLEDAR (1. 3. – 7. 3.) V toplih notranjih prostorih prvi teden marca izkoristimo za setve. Kateri dnevi so primerni za to opravilo in kdaj nabiramo cepiče, razloži Fanči Perdih. SETEV PAPRIKE Lani smo čez sezono podrobno spoznavali zahteve paradižnika, letos pa bomo od setve do pridelka spremljali njegovo sorodnico, najzahtevnejšo plodovko: papriko. Dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije razloži, kaj potrebuje paprika za dobro kalitev ZIMSKA OPRAVILA V SADNEM VRTU Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo v Logatcu obiskali članico Mojco Šemrov. Opravili sta prvo gnojenje, še prej pa premazali debla, da ne popoka skorja, v notranjost pa ne prodrejo plesen ali bolezni. O ZVONČKIH IN FESTIVALU Botanični vrt Univerze v Ljubljani je te dni pobeljen. Navadni mali zvonček je pokukal iz zemlje. Spoznavamo to zanimivo cvetlico, ki velja za znanilko pomladi. Ogledali si bomo tudi nekaj posebnih slovenskih sort, ki nam jih je z navdušenjem predstavil dr. Jože Bavcon.
SETVENI KOLEDAR (1. 3. – 7. 3.) V toplih notranjih prostorih prvi teden marca izkoristimo za setve. Kateri dnevi so primerni za to opravilo in kdaj nabiramo cepiče, razloži Fanči Perdih. SETEV PAPRIKE Lani smo čez sezono podrobno spoznavali zahteve paradižnika, letos pa bomo od setve do pridelka spremljali njegovo sorodnico, najzahtevnejšo plodovko: papriko. Dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije razloži, kaj potrebuje paprika za dobro kalitev ZIMSKA OPRAVILA V SADNEM VRTU Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo v Logatcu obiskali članico Mojco Šemrov. Opravili sta prvo gnojenje, še prej pa premazali debla, da ne popoka skorja, v notranjost pa ne prodrejo plesen ali bolezni. O ZVONČKIH IN FESTIVALU Botanični vrt Univerze v Ljubljani je te dni pobeljen. Navadni mali zvonček je pokukal iz zemlje. Spoznavamo to zanimivo cvetlico, ki velja za znanilko pomladi. Ogledali si bomo tudi nekaj posebnih slovenskih sort, ki nam jih je z navdušenjem predstavil dr. Jože Bavcon.
V toplih notranjih prostorih prvi teden marca izkoristimo za setve. Kateri dnevi so primerni za to opravilo in kdaj nabiramo cepiče, razloži Fanči Perdih.
V toplih notranjih prostorih prvi teden marca izkoristimo za setve. Kateri dnevi so primerni za to opravilo in kdaj nabiramo cepiče, razloži Fanči Perdih.
Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo v Logatcu obiskali članico Mojco Šemrov. Opravili sta prvo gnojenje, še prej pa premazali debla, da ne popoka skorja, v notranjost pa ne prodrejo plesen ali bolezni.
Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo v Logatcu obiskali članico Mojco Šemrov. Opravili sta prvo gnojenje, še prej pa premazali debla, da ne popoka skorja, v notranjost pa ne prodrejo plesen ali bolezni.
Lani smo čez sezono podrobno spoznavali zahteve paradižnika, letos pa bomo od setve do pridelka spremljali njegovo sorodnico, najzahtevnejšo plodovko: papriko. Dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije razloži, kaj potrebuje paprika za dobro kalitev
Lani smo čez sezono podrobno spoznavali zahteve paradižnika, letos pa bomo od setve do pridelka spremljali njegovo sorodnico, najzahtevnejšo plodovko: papriko. Dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije razloži, kaj potrebuje paprika za dobro kalitev
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je te dni pobeljen. Navadni mali zvonček je pokukal iz zemlje. Spoznavamo to zanimivo cvetlico, ki velja za znanilko pomladi. Ogledali si bomo tudi nekaj posebnih slovenskih sort, ki nam jih je z navdušenjem predstavil dr. Jože Bavcon.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je te dni pobeljen. Navadni mali zvonček je pokukal iz zemlje. Spoznavamo to zanimivo cvetlico, ki velja za znanilko pomladi. Ogledali si bomo tudi nekaj posebnih slovenskih sort, ki nam jih je z navdušenjem predstavil dr. Jože Bavcon.
SETVENI KOLEDAR IN SETEV PARADIŽNIKA V drugi polovici februarja pričnemo sejati paradižnik za vzgojo lastnih sadik. Pri tem ni treba kupovati setvenih zabojčkov, pomagamo si z embalažo, ki ostane pri nakupu hrane. Tudi v tovrstnih zabojčkih Fanči Perdih priporoča setev po vrsticah. Če se odločimo za setev v platoje, pa izberimo "solatne", ti so razdeljeni na enote, ravno prav velike za vzgojo paradižnika. Ob tem še koledar vrtnih opravil za teden od 22. do 28. februarja. VZGOJA S POMOČJO RIB Akvaponika ni novost, razvila se je iz plavajočih otočkov, na katerih so pridelovala že stara ljudstva. Obiskali smo Prekmursko vzorčno kmetijo. Tudi tam so pred nekaj leti uredili rastlinjak, v katerem gojijo zelenjavo s pomočjo rib. Vodo, obogateno z raztopljenimi iztrebki rib, so speljali do stolpičev s solatnicami, jagodami, kapucinkami... REZ NAŠIJA V Vanesovih vrtnih nasvetih opravljamo zimsko rez sadnega drevja. Vanes Husić se je odločil za naši, 15 let staro hruško, ki jo vzdržuje v obliki vretena. Z zadovoljstvom pove, da ga vsako leto razveseli z sočnimi sadeži. Obrezovati prične na vrhu, nato se postopoma spušča do najnižjih vej. ZRELO OKRASJE Med zimsko lenobnostjo narave lahko opazimo čudovite ostanke pretekle cvetoče sezone. Posajene v gost nasad so hortenzije z zrelimi socvetji oblikovale zanimivo zimsko kuliso.
SETVENI KOLEDAR IN SETEV PARADIŽNIKA V drugi polovici februarja pričnemo sejati paradižnik za vzgojo lastnih sadik. Pri tem ni treba kupovati setvenih zabojčkov, pomagamo si z embalažo, ki ostane pri nakupu hrane. Tudi v tovrstnih zabojčkih Fanči Perdih priporoča setev po vrsticah. Če se odločimo za setev v platoje, pa izberimo "solatne", ti so razdeljeni na enote, ravno prav velike za vzgojo paradižnika. Ob tem še koledar vrtnih opravil za teden od 22. do 28. februarja. VZGOJA S POMOČJO RIB Akvaponika ni novost, razvila se je iz plavajočih otočkov, na katerih so pridelovala že stara ljudstva. Obiskali smo Prekmursko vzorčno kmetijo. Tudi tam so pred nekaj leti uredili rastlinjak, v katerem gojijo zelenjavo s pomočjo rib. Vodo, obogateno z raztopljenimi iztrebki rib, so speljali do stolpičev s solatnicami, jagodami, kapucinkami... REZ NAŠIJA V Vanesovih vrtnih nasvetih opravljamo zimsko rez sadnega drevja. Vanes Husić se je odločil za naši, 15 let staro hruško, ki jo vzdržuje v obliki vretena. Z zadovoljstvom pove, da ga vsako leto razveseli z sočnimi sadeži. Obrezovati prične na vrhu, nato se postopoma spušča do najnižjih vej. ZRELO OKRASJE Med zimsko lenobnostjo narave lahko opazimo čudovite ostanke pretekle cvetoče sezone. Posajene v gost nasad so hortenzije z zrelimi socvetji oblikovale zanimivo zimsko kuliso.
V Vanesovih vrtnih nasvetih opravljamo zimsko rez sadnega drevja. Vanes Husić se je odločil za naši, 15 let staro hruško, ki jo vzdržuje v obliki vretena. Z zadovoljstvom pove, da ga vsako leto razveseli z sočnimi sadeži. Obrezovati prične na vrhu, nato se postopoma spušča do najnižjih vej.
V Vanesovih vrtnih nasvetih opravljamo zimsko rez sadnega drevja. Vanes Husić se je odločil za naši, 15 let staro hruško, ki jo vzdržuje v obliki vretena. Z zadovoljstvom pove, da ga vsako leto razveseli z sočnimi sadeži. Obrezovati prične na vrhu, nato se postopoma spušča do najnižjih vej.
Akvaponika ni novost, razvila se je iz plavajočih otočkov, na katerih so pridelovala že stara ljudstva. Obiskali smo Prekmursko vzorčno kmetijo. Tudi tam so pred nekaj leti uredili rastlinjak, v katerem gojijo zelenjavo s pomočjo rib. Vodo, obogateno z raztopljenimi iztrebki rib, so speljali do stolpičev s solatnicami, jagodami, kapucinkami...
Akvaponika ni novost, razvila se je iz plavajočih otočkov, na katerih so pridelovala že stara ljudstva. Obiskali smo Prekmursko vzorčno kmetijo. Tudi tam so pred nekaj leti uredili rastlinjak, v katerem gojijo zelenjavo s pomočjo rib. Vodo, obogateno z raztopljenimi iztrebki rib, so speljali do stolpičev s solatnicami, jagodami, kapucinkami...
V drugi polovici februarja pričnemo sejati paradižnik za vzgojo lastnih sadik. Pri tem ni treba kupovati setvenih zabojčkov, pomagamo si z embalažo, ki ostane pri nakupu hrane. Tudi v tovrstnih zabojčkih Fanči Perdih priporoča setev po vrsticah. Če se odločimo za setev v platoje, pa izberimo "solatne", ti so razdeljeni na enote, ravno prav velike za vzgojo paradižnika. Ob tem še koledar vrtnih opravil za teden od 22. do 28. februarja.
V drugi polovici februarja pričnemo sejati paradižnik za vzgojo lastnih sadik. Pri tem ni treba kupovati setvenih zabojčkov, pomagamo si z embalažo, ki ostane pri nakupu hrane. Tudi v tovrstnih zabojčkih Fanči Perdih priporoča setev po vrsticah. Če se odločimo za setev v platoje, pa izberimo "solatne", ti so razdeljeni na enote, ravno prav velike za vzgojo paradižnika. Ob tem še koledar vrtnih opravil za teden od 22. do 28. februarja.
Med zimsko lenobnostjo narave lahko opazimo čudovite ostanke pretekle cvetoče sezone. Posajene v gost nasad so hortenzije z zrelimi socvetji oblikovale zanimivo zimsko kuliso.
Med zimsko lenobnostjo narave lahko opazimo čudovite ostanke pretekle cvetoče sezone. Posajene v gost nasad so hortenzije z zrelimi socvetji oblikovale zanimivo zimsko kuliso.
SETVENI KOLEDAR Fanči Perdih iz Ekološke semenarske hiše Amarant vnovič razlaga setveni koledar. Tokrat se osredotoča na teden od 15. do 21. februarja. VROČE KOMPOSTIRANJE – 3. del Sogovornico dr. Jitko Hreščak obiščemo sredi zime, ko pod mikroskopom opazuje, kateri koristni mikroorganizmi so se pri vročem kompostiranju namnožili. Novonastali kompost tako uporabi za presajanje, setve in sajenje. VALENTINOV ARANŽMA Z VRBAMI Vrbe so rod listnatih dreves z gozdnih robov, obrežij voda in močvirnih travnikov. Zanje je značilna hitra rast v mladosti, ko ima tudi lubje največ zdravilnih učinkovin. Iz mladih vrbovih šib spletamo košare in druge priročne predmete. Sebastjan Lipar pa jih je oblikoval v zanimiv aranžma, ki v naše kraje že vabi pomlad ... OČARLJIVE KALANHOJE Z Nikom Pavlinom iz Vrtnega centra Gašperlin spoznavamo kalanhoje. Te sobne rastline niso primerne le za obdarovanje, pač pa so lahko trajen okras naših domov. Njihovi cvetovi so različnih barv, po obliki pa lahko spominjajo na vrtnice in druge rože.
SETVENI KOLEDAR Fanči Perdih iz Ekološke semenarske hiše Amarant vnovič razlaga setveni koledar. Tokrat se osredotoča na teden od 15. do 21. februarja. VROČE KOMPOSTIRANJE – 3. del Sogovornico dr. Jitko Hreščak obiščemo sredi zime, ko pod mikroskopom opazuje, kateri koristni mikroorganizmi so se pri vročem kompostiranju namnožili. Novonastali kompost tako uporabi za presajanje, setve in sajenje. VALENTINOV ARANŽMA Z VRBAMI Vrbe so rod listnatih dreves z gozdnih robov, obrežij voda in močvirnih travnikov. Zanje je značilna hitra rast v mladosti, ko ima tudi lubje največ zdravilnih učinkovin. Iz mladih vrbovih šib spletamo košare in druge priročne predmete. Sebastjan Lipar pa jih je oblikoval v zanimiv aranžma, ki v naše kraje že vabi pomlad ... OČARLJIVE KALANHOJE Z Nikom Pavlinom iz Vrtnega centra Gašperlin spoznavamo kalanhoje. Te sobne rastline niso primerne le za obdarovanje, pač pa so lahko trajen okras naših domov. Njihovi cvetovi so različnih barv, po obliki pa lahko spominjajo na vrtnice in druge rože.
Najpogostejši februarski opravili sta: setev plodovk, ki jo opravljamo v notranjih prostorih; in rez sadnega drevja na prostem, s katero skrbimo, da bi imeli dovolj sadja. Pri tem se lahko ravnamo po setvenem koledarju, ki ga v letošnji sezoni beremo s pomočjo Fanči Perdih. Na vrsti je teden od 15. do 21. februarja.
Najpogostejši februarski opravili sta: setev plodovk, ki jo opravljamo v notranjih prostorih; in rez sadnega drevja na prostem, s katero skrbimo, da bi imeli dovolj sadja. Pri tem se lahko ravnamo po setvenem koledarju, ki ga v letošnji sezoni beremo s pomočjo Fanči Perdih. Na vrsti je teden od 15. do 21. februarja.
Vrbe so rod listnatih dreves z gozdnih robov, obrežij voda in močvirnih travnikov. Zanje je značilna hitra rast v mladosti, ko ima tudi lubje največ zdravilnih učinkovin. Iz mladih vrbovih šib spletamo košare in druge priročne predmete. Sebastjan Lipar pa jih je oblikoval v zanimiv aranžma, ki v naše kraje že vabi pomlad ...
Vrbe so rod listnatih dreves z gozdnih robov, obrežij voda in močvirnih travnikov. Zanje je značilna hitra rast v mladosti, ko ima tudi lubje največ zdravilnih učinkovin. Iz mladih vrbovih šib spletamo košare in druge priročne predmete. Sebastjan Lipar pa jih je oblikoval v zanimiv aranžma, ki v naše kraje že vabi pomlad ...
Z Nikom Pavlinom iz Vrtnega centra Gašperlin spoznavamo kalanhoje. Te sobne rastline niso primerne le za obdarovanje, pač pa so lahko trajen okras naših domov. Njihovi cvetovi so različnih barv, po obliki pa lahko spominjajo na vrtnice in druge rože.
Z Nikom Pavlinom iz Vrtnega centra Gašperlin spoznavamo kalanhoje. Te sobne rastline niso primerne le za obdarovanje, pač pa so lahko trajen okras naših domov. Njihovi cvetovi so različnih barv, po obliki pa lahko spominjajo na vrtnice in druge rože.
Sogovornico dr. Jitko Hreščak obiščemo sredi zime, ko pod mikroskopom opazuje, kateri koristni mikroorganizmi so se pri vročem kompostiranju namnožili. Novonastali kompost uporabi za presajanje, setve in sajenje.
Sogovornico dr. Jitko Hreščak obiščemo sredi zime, ko pod mikroskopom opazuje, kateri koristni mikroorganizmi so se pri vročem kompostiranju namnožili. Novonastali kompost uporabi za presajanje, setve in sajenje.
VZGOJA MIKROZELENJAVE Za vzgojo mikrozelenjave uporabimo odpadno embalažo, po možnosti z luknjicami za odtekanje vode. Namesto na substrat posejemo semena na omočeno vato. Čez teden dni jih že jemo, pove Jernej Mazej in doda, da imajo mini rastline podobno aromatičen okus kot odrasle. GREDA V FILCU Novinarka oddaje Ana-Marija Berk se je odločila za televizijski preizkus. Kupila je večjo gredo iz filca in spremljala, kako v njej raste zelenjava. OBRAČANJE KOMPOSTA Nadaljujemo s predstavitvijo postopka vročega kompostiranja. V drugem delu dr. Jitka Hreščak preverja temperaturo kupa in ga obrača. Razloži, da ima kup tri plasti: sredico, ki je najbolj vroča, zgornjo in spodnjo plast. Kup obračamo tako, da vse plasti zamenjajo svoje mesto. TRENDI IZ ESSNA Na kratko pokukamo v Nemčijo, kjer je konec januarja potekal velik vrtnarski sejem. Videli bomo, kateri trendi – ki spominjajo na modo v oblačenju – so aktualni. Spoznamo 4 barvne lestvice, znotraj katerih bodo evropski cvetličarji letos ustvarjali šopke. ŠOPEK MESECA V Cvetličarni Požar v Ribnici smo spoznali cvetličarko Matejo Ilc, ki je za naše gledalce sestavila šopek, ki kar najbolje ponazarja februar. Njen šopek je živahnih barv, izbrala je vijoličasto zeleno kombinacijo. navrtu@rtvslo.si
VZGOJA MIKROZELENJAVE Za vzgojo mikrozelenjave uporabimo odpadno embalažo, po možnosti z luknjicami za odtekanje vode. Namesto na substrat posejemo semena na omočeno vato. Čez teden dni jih že jemo, pove Jernej Mazej in doda, da imajo mini rastline podobno aromatičen okus kot odrasle. GREDA V FILCU Novinarka oddaje Ana-Marija Berk se je odločila za televizijski preizkus. Kupila je večjo gredo iz filca in spremljala, kako v njej raste zelenjava. OBRAČANJE KOMPOSTA Nadaljujemo s predstavitvijo postopka vročega kompostiranja. V drugem delu dr. Jitka Hreščak preverja temperaturo kupa in ga obrača. Razloži, da ima kup tri plasti: sredico, ki je najbolj vroča, zgornjo in spodnjo plast. Kup obračamo tako, da vse plasti zamenjajo svoje mesto. TRENDI IZ ESSNA Na kratko pokukamo v Nemčijo, kjer je konec januarja potekal velik vrtnarski sejem. Videli bomo, kateri trendi – ki spominjajo na modo v oblačenju – so aktualni. Spoznamo 4 barvne lestvice, znotraj katerih bodo evropski cvetličarji letos ustvarjali šopke. ŠOPEK MESECA V Cvetličarni Požar v Ribnici smo spoznali cvetličarko Matejo Ilc, ki je za naše gledalce sestavila šopek, ki kar najbolje ponazarja februar. Njen šopek je živahnih barv, izbrala je vijoličasto zeleno kombinacijo. navrtu@rtvslo.si
Za vzgojo mikrozelenjave uporabimo odpadno embalažo, po možnosti z luknjicami za odtekanje vode. Namesto na substrat posejemo semena na omočeno vato. Čez teden dni jih že jemo, pove Jernej Mazej in doda, da imajo mini rastline podobno aromatičen okus kot odrasle.
Za vzgojo mikrozelenjave uporabimo odpadno embalažo, po možnosti z luknjicami za odtekanje vode. Namesto na substrat posejemo semena na omočeno vato. Čez teden dni jih že jemo, pove Jernej Mazej in doda, da imajo mini rastline podobno aromatičen okus kot odrasle.
Na kratko pokukamo v Nemčijo, kjer je konec januarja potekal velik vrtnarski sejem. Videli bomo, kateri trendi – ki spominjajo na modo v oblačenju – so aktualni. Spoznamo 4 barvne lestvice, znotraj katerih bodo evropski cvetličarji letos ustvarjali šopke.
Na kratko pokukamo v Nemčijo, kjer je konec januarja potekal velik vrtnarski sejem. Videli bomo, kateri trendi – ki spominjajo na modo v oblačenju – so aktualni. Spoznamo 4 barvne lestvice, znotraj katerih bodo evropski cvetličarji letos ustvarjali šopke.
Novinarka oddaje Ana-Marija Berk se je odločila za televizijski preizkus. Kupila je večjo gredo iz filca in spremljala, kako v njej raste zelenjava.
Novinarka oddaje Ana-Marija Berk se je odločila za televizijski preizkus. Kupila je večjo gredo iz filca in spremljala, kako v njej raste zelenjava.
V Cvetličarni Požar v Ribnici smo spoznali cvetličarko Matejo Ilc, ki je za naše gledalce sestavila šopek, ki kar najbolje ponazarja februar. Njen šopek je živahnih barv, izbrala je vijoličasto zeleno kombinacijo.
V Cvetličarni Požar v Ribnici smo spoznali cvetličarko Matejo Ilc, ki je za naše gledalce sestavila šopek, ki kar najbolje ponazarja februar. Njen šopek je živahnih barv, izbrala je vijoličasto zeleno kombinacijo.
Nadaljujemo s predstavitvijo postopka vročega kompostiranja. V drugem delu dr. Jitka Hreščak preverja temperaturo kupa in ga obrača. Razloži, da ima kup tri plasti: sredico, ki je najbolj vroča, zgornjo in spodnjo plast. Kup obračamo tako, da vse plasti zamenjajo svoje mesto.
Nadaljujemo s predstavitvijo postopka vročega kompostiranja. V drugem delu dr. Jitka Hreščak preverja temperaturo kupa in ga obrača. Razloži, da ima kup tri plasti: sredico, ki je najbolj vroča, zgornjo in spodnjo plast. Kup obračamo tako, da vse plasti zamenjajo svoje mesto.
ODBIRAMO 'TA BOLJŠI' FIŽOL Zrnje fižola, ki ga odbiramo za seme, posušimo kar v strokih. Tako opazimo, če ga je pri sušenju napadla kakšna glivična okužba. Fanči Perdih še pojasnjuje, zakaj najdebelejše zrnje ni vedno najboljše, kako pri novi sorti fižola že po stroku prepozna, kateri skriva boljše seme. JITKIN VROČI KOMPOST Z znanstvenico in permakulturno načrtovalko Jitko Hreščak se bomo v treh podrobno prikazanih korakih naučili, kako na hitro 'zakuhamo' kompost. Pri njeni metodi vročega kompostiranja se koristni mikroorganizmi zelo namnožijo. S tem obogatimo vrtna tla, substrat za lončnice ali sadike ... PRESAJANJE OGROMNE ZAMIJE V zelenem zaledju prestolnice, na Igu, smo s klubom Gaia obiskali gospo Ivanko. Med sezono ima veliko dela na zelenjavnih gredah in z vzgojo njej ljubih vrtnic. Pozimi več časa namenja sobnim rastlinam, po mami podedovanim tolsticam in zamijam v premajhnih loncih ... POGUMNO CVETENJE BROGOVITE Drznost bodnantske brogovite se kaže v tem, da ta počasi, pokončno rastoči listopadni grm cveti pozimi. Beli do rožnati cvetovi, ki krasijo neolistane veje, tudi zelo dišijo. Sebastjan Lipar pokaže, kako iz brogovite ustvari mlade rastline.
ODBIRAMO 'TA BOLJŠI' FIŽOL Zrnje fižola, ki ga odbiramo za seme, posušimo kar v strokih. Tako opazimo, če ga je pri sušenju napadla kakšna glivična okužba. Fanči Perdih še pojasnjuje, zakaj najdebelejše zrnje ni vedno najboljše, kako pri novi sorti fižola že po stroku prepozna, kateri skriva boljše seme. JITKIN VROČI KOMPOST Z znanstvenico in permakulturno načrtovalko Jitko Hreščak se bomo v treh podrobno prikazanih korakih naučili, kako na hitro 'zakuhamo' kompost. Pri njeni metodi vročega kompostiranja se koristni mikroorganizmi zelo namnožijo. S tem obogatimo vrtna tla, substrat za lončnice ali sadike ... PRESAJANJE OGROMNE ZAMIJE V zelenem zaledju prestolnice, na Igu, smo s klubom Gaia obiskali gospo Ivanko. Med sezono ima veliko dela na zelenjavnih gredah in z vzgojo njej ljubih vrtnic. Pozimi več časa namenja sobnim rastlinam, po mami podedovanim tolsticam in zamijam v premajhnih loncih ... POGUMNO CVETENJE BROGOVITE Drznost bodnantske brogovite se kaže v tem, da ta počasi, pokončno rastoči listopadni grm cveti pozimi. Beli do rožnati cvetovi, ki krasijo neolistane veje, tudi zelo dišijo. Sebastjan Lipar pokaže, kako iz brogovite ustvari mlade rastline.
Zrnje fižola, ki ga odbiramo za seme, posušimo kar v strokih. Tako opazimo, če ga je pri sušenju napadla kakšna glivična okužba. Fanči Perdih še pojasnjuje, zakaj najdebelejše zrnje ni vedno najboljše, kako pri novi sorti fižola že po stroku prepozna, kateri skriva boljše seme.
Zrnje fižola, ki ga odbiramo za seme, posušimo kar v strokih. Tako opazimo, če ga je pri sušenju napadla kakšna glivična okužba. Fanči Perdih še pojasnjuje, zakaj najdebelejše zrnje ni vedno najboljše, kako pri novi sorti fižola že po stroku prepozna, kateri skriva boljše seme.
Z znanstvenico in permakulturno načrtovalko Jitko Hreščak se bomo v treh podrobno prikazanih korakih naučili, kako na hitro 'zakuhamo' kompost. Pri njeni metodi vročega kompostiranja se koristni mikroorganizmi zelo namnožijo. S tem obogatimo vrtna tla, substrat za lončnice ali sadike ...
Z znanstvenico in permakulturno načrtovalko Jitko Hreščak se bomo v treh podrobno prikazanih korakih naučili, kako na hitro 'zakuhamo' kompost. Pri njeni metodi vročega kompostiranja se koristni mikroorganizmi zelo namnožijo. S tem obogatimo vrtna tla, substrat za lončnice ali sadike ...
Drznost bodnantske brogovite se kaže v tem, da ta počasi, pokončno rastoči listopadni grm cveti pozimi. Beli do rožnati cvetovi, ki krasijo neolistane veje, tudi zelo dišijo. Sebastjan Lipar pokaže, kako iz brogovite ustvari mlade rastline.
Drznost bodnantske brogovite se kaže v tem, da ta počasi, pokončno rastoči listopadni grm cveti pozimi. Beli do rožnati cvetovi, ki krasijo neolistane veje, tudi zelo dišijo. Sebastjan Lipar pokaže, kako iz brogovite ustvari mlade rastline.
V zelenem zaledju prestolnice, na Igu, smo s klubom Gaia obiskali gospo Ivanko. Med sezono ima veliko dela na zelenjavnih gredah in z vzgojo njej ljubih vrtnic. Pozimi več časa namenja sobnim rastlinam, po mami podedovanim tolsticam in zamijam v premajhnih loncih ...
V zelenem zaledju prestolnice, na Igu, smo s klubom Gaia obiskali gospo Ivanko. Med sezono ima veliko dela na zelenjavnih gredah in z vzgojo njej ljubih vrtnic. Pozimi več časa namenja sobnim rastlinam, po mami podedovanim tolsticam in zamijam v premajhnih loncih ...
Tretji izbor prispevkov iz oddaje Na vrtu se osredotoča na užitne rastline s travnikov. Ali poznate pljučnik, bršljanasto grenkuljico, navadno zvezdico, maslenico... Pri nekaterih nabirmao liste, drugih cvetove in jih narežemo npr. v ajdovo kašo. Tako dobimo okusen in zdrav obrok, povesta zakonca Vehovar z Goričkega. Travniške rastline in njihovo uporabo predstavlja tudi dr. Katja Rebolj, z njo smo se sprehodili na obrobju Ljubljane. Karmen Gajšek pa nas opogumlja, da pozno poleti naberemo cvetove octovca in pripravimo kiselkast napitek.
Tretji izbor prispevkov iz oddaje Na vrtu se osredotoča na užitne rastline s travnikov. Ali poznate pljučnik, bršljanasto grenkuljico, navadno zvezdico, maslenico... Pri nekaterih nabirmao liste, drugih cvetove in jih narežemo npr. v ajdovo kašo. Tako dobimo okusen in zdrav obrok, povesta zakonca Vehovar z Goričkega. Travniške rastline in njihovo uporabo predstavlja tudi dr. Katja Rebolj, z njo smo se sprehodili na obrobju Ljubljane. Karmen Gajšek pa nas opogumlja, da pozno poleti naberemo cvetove octovca in pripravimo kiselkast napitek.
V izboru prispevkov za drugo oddajo letošnjega leta se osredotočamo na orhideje, ki jih gojimo kot sobne rastline. Med njimi so najbolj priljubljeni falenopsisi. Kako jih oskrbovati, svetuje Tomaž Jevšnik iz podjetja v Dobrovniku. Spoznavamo zgodbi dveh ljubiteljic; Stanka Pučnik se navdušuje nad falenopsisi, Irena Cigula pa cimbidiji. Obe imata zelene prste in cvetoče orhideje. Falenopsise gojimo praviloma prozornem lončku, ki ga postavimo v okrasnega z ožjim dnom. Slednje preprečuje, da bi se korenine namakale v odvečni vodi in propadle. Če imamo možnost ustvariti vlažno okolje, lahko postavimo epifitno drevo. Nanj pritrdimo različne orhideje, bromelijevke, tudi praproti. Naredila ga je dr. Sabina Šegula.
V izboru prispevkov za drugo oddajo letošnjega leta se osredotočamo na orhideje, ki jih gojimo kot sobne rastline. Med njimi so najbolj priljubljeni falenopsisi. Kako jih oskrbovati, svetuje Tomaž Jevšnik iz podjetja v Dobrovniku. Spoznavamo zgodbi dveh ljubiteljic; Stanka Pučnik se navdušuje nad falenopsisi, Irena Cigula pa cimbidiji. Obe imata zelene prste in cvetoče orhideje. Falenopsise gojimo praviloma prozornem lončku, ki ga postavimo v okrasnega z ožjim dnom. Slednje preprečuje, da bi se korenine namakale v odvečni vodi in propadle. Če imamo možnost ustvariti vlažno okolje, lahko postavimo epifitno drevo. Nanj pritrdimo različne orhideje, bromelijevke, tudi praproti. Naredila ga je dr. Sabina Šegula.
V prvi oddaji v letu 2025 se posvečamo priljubljeni, evolucijsko mladi družini rastlin. Kaktusovke z več kot 2 tisoč vrstami lahko dandanes vzgajamo tudi v dnevnih sobah, medtem ko je prvi kaktus v Evropo priplul s Krištofom Kolumbom. V njegovih časih so se z njimi lahko bahali le premožni ljudje. Najdražjega v zgodovini ima doma tudi Jure Slatner, pedagog in član več kot 50 let starega Društva prijateljev kaktusov Slovenije. Pokazal nam bo, kako jih cepi. Lučka Lipnik iz Paviljona kaktej iz Rogaške Slatine bo kaktuse oprašila, Zvone Rovšek iz Litije bo posadil njihova semena. Ljubiteljski zbiratelj, Mariborčan Janez Pahor pa bo presadil nekaj primerkov, ki so prerasli lonček in izčrpali substrat.
V prvi oddaji v letu 2025 se posvečamo priljubljeni, evolucijsko mladi družini rastlin. Kaktusovke z več kot 2 tisoč vrstami lahko dandanes vzgajamo tudi v dnevnih sobah, medtem ko je prvi kaktus v Evropo priplul s Krištofom Kolumbom. V njegovih časih so se z njimi lahko bahali le premožni ljudje. Najdražjega v zgodovini ima doma tudi Jure Slatner, pedagog in član več kot 50 let starega Društva prijateljev kaktusov Slovenije. Pokazal nam bo, kako jih cepi. Lučka Lipnik iz Paviljona kaktej iz Rogaške Slatine bo kaktuse oprašila, Zvone Rovšek iz Litije bo posadil njihova semena. Ljubiteljski zbiratelj, Mariborčan Janez Pahor pa bo presadil nekaj primerkov, ki so prerasli lonček in izčrpali substrat.
V zadnji letošnji oddaji smo se ustvarjalci zbrali v majhni vasici na Pohorju. Dotaknemo se tudi zanimive zgodovine – vas je menda pred mnogo leti obiskala tudi Marija Terezija. Med občudovanjem lesene koče smo vpijali zimsko spokojnost, bili pa smo tudi ustvarjalni. Sebastjan Lipar je za darilce skuhal smrekovo mazilo, oskrbnik je prinesel hrustljavo sončnico iz testa, Irena in Ana-Marija pa sta izdelovali preproste okraske iz storžev. Vmes si pogledamo, kako pravilno skrbeti, da bodo orhideje, te čudovite tropske lepotice, dolgožive in cvetoče. Gospe Cvetki bo svetovala Lucija Kinkel iz kluba Gaia. Seveda pa bomo tudi nazdravili: dr. Tina Mele bo pripravila brezalkoholno in zeliščno različico penine. Sicer pa lahko kot sestavino uporabimo tudi šampanjec. Srečno 2025!
V zadnji letošnji oddaji smo se ustvarjalci zbrali v majhni vasici na Pohorju. Dotaknemo se tudi zanimive zgodovine – vas je menda pred mnogo leti obiskala tudi Marija Terezija. Med občudovanjem lesene koče smo vpijali zimsko spokojnost, bili pa smo tudi ustvarjalni. Sebastjan Lipar je za darilce skuhal smrekovo mazilo, oskrbnik je prinesel hrustljavo sončnico iz testa, Irena in Ana-Marija pa sta izdelovali preproste okraske iz storžev. Vmes si pogledamo, kako pravilno skrbeti, da bodo orhideje, te čudovite tropske lepotice, dolgožive in cvetoče. Gospe Cvetki bo svetovala Lucija Kinkel iz kluba Gaia. Seveda pa bomo tudi nazdravili: dr. Tina Mele bo pripravila brezalkoholno in zeliščno različico penine. Sicer pa lahko kot sestavino uporabimo tudi šampanjec. Srečno 2025!
KITAJSKA ARTIČOKA Kitajska artičoka je trajnica iz družine mete. Njeno listje se uporablja kot zelišče. Pozimi, ko rastlina miruje, njene okusne gomolje pojemo sveže ali kako drugače pripravljene. Z Jernejem Mazejem pogledamo, koliko gomoljev zanimivega videza je pridelal. JELKE IN SMREKE Sebastjan nam bo najprej pokazal, kako najlažje ločujemo smreko od jelke. Med visokoraslimi pohorskimi iglavci bomo spoznali tudi nekaj najpogostejših predstavnic: omoriko ali Pančičevo smreko, srebrno smreko in pritlikavo omoriko. DRUŽINSKO OKRAŠEVANJE SMREČICE Z družino Tement bomo okrasili novoletno drevesce in se podučili, kako skrbeti zanjo med prazniki. Pomagajo tudi otroci, ki kakšen okrasek namesto na smrečico mimogrede snejo. Klementina je pripravila tudi sušene jabolčne in pomarančne krhlje. DREVESCE IZ PAPIRJA Lahko izdelamo tudi smrečico iz odpadnih materialov. Dr. Sabina Šegula je posegla po papirju. S stiskanjem in zvijanjem je ustvarila kompaktno osnovo. Povila jo je z mahom in jo okrasila v trendu Snežinka. DARILA IZ DOMAČE SHRAMBE Ni treba daleč in porabiti mnogo ur za izbiro popolnega, osebnega darila. Če pobrskamo po shrambi, lahko iz zelišč in lupinic agrumov ustvarimo zanimive zvarke. Dr. Tina Mele nas reši zadrege z darilci, pripravljenimi v zadnjem hipu. navrtu@rtvslo.si
KITAJSKA ARTIČOKA Kitajska artičoka je trajnica iz družine mete. Njeno listje se uporablja kot zelišče. Pozimi, ko rastlina miruje, njene okusne gomolje pojemo sveže ali kako drugače pripravljene. Z Jernejem Mazejem pogledamo, koliko gomoljev zanimivega videza je pridelal. JELKE IN SMREKE Sebastjan nam bo najprej pokazal, kako najlažje ločujemo smreko od jelke. Med visokoraslimi pohorskimi iglavci bomo spoznali tudi nekaj najpogostejših predstavnic: omoriko ali Pančičevo smreko, srebrno smreko in pritlikavo omoriko. DRUŽINSKO OKRAŠEVANJE SMREČICE Z družino Tement bomo okrasili novoletno drevesce in se podučili, kako skrbeti zanjo med prazniki. Pomagajo tudi otroci, ki kakšen okrasek namesto na smrečico mimogrede snejo. Klementina je pripravila tudi sušene jabolčne in pomarančne krhlje. DREVESCE IZ PAPIRJA Lahko izdelamo tudi smrečico iz odpadnih materialov. Dr. Sabina Šegula je posegla po papirju. S stiskanjem in zvijanjem je ustvarila kompaktno osnovo. Povila jo je z mahom in jo okrasila v trendu Snežinka. DARILA IZ DOMAČE SHRAMBE Ni treba daleč in porabiti mnogo ur za izbiro popolnega, osebnega darila. Če pobrskamo po shrambi, lahko iz zelišč in lupinic agrumov ustvarimo zanimive zvarke. Dr. Tina Mele nas reši zadrege z darilci, pripravljenimi v zadnjem hipu. navrtu@rtvslo.si
JABOLČNI KIS IN DREVORED Na pohorski kmetiji Kajžer, kjer plodove nabirajo z visokodebelnih jablan, iz jabolk pridelujejo kis. Tega zagonetnega postopka, ki sok premeni v ocet, se je priučilo že več generacij. Ogledali si bomo celoten postopek, sprehodili pa se bomo tudi po drevoredu kavkaškega krilatega oreškarja v Mariboru. ZVITKI IZ REPE V KOSIH Kisla repa je naše tradicionalno živilo, da prebrodimo zimske mesece. Tokrat nam bo zanimiv način kisanja predstavil kuharski mojster Borut Jovan. Iz okisane repe bo ustvaril še hrustljav prigrizek, primeren tudi za praznike. PRAZNIČNA GIRLANDA Medtem ko občudujemo vaše adventne umetnine, ki ste nam jih pošiljali do 8. decembra, se je tudi Sebastjan Lipar odločil za praznično dekoracijo. Iz vejic in plodov, ki se jih decembra še najde v naravi ali na vrtu, je spletel dišeč okrasni trak. PRAZNIČNE DEKORACIJE GLEDALCEV Tudi tokrat objavljamo praznične dekoracije gledalcev, ki ste jih poslali v uredništvo oddaje.
JABOLČNI KIS IN DREVORED Na pohorski kmetiji Kajžer, kjer plodove nabirajo z visokodebelnih jablan, iz jabolk pridelujejo kis. Tega zagonetnega postopka, ki sok premeni v ocet, se je priučilo že več generacij. Ogledali si bomo celoten postopek, sprehodili pa se bomo tudi po drevoredu kavkaškega krilatega oreškarja v Mariboru. ZVITKI IZ REPE V KOSIH Kisla repa je naše tradicionalno živilo, da prebrodimo zimske mesece. Tokrat nam bo zanimiv način kisanja predstavil kuharski mojster Borut Jovan. Iz okisane repe bo ustvaril še hrustljav prigrizek, primeren tudi za praznike. PRAZNIČNA GIRLANDA Medtem ko občudujemo vaše adventne umetnine, ki ste nam jih pošiljali do 8. decembra, se je tudi Sebastjan Lipar odločil za praznično dekoracijo. Iz vejic in plodov, ki se jih decembra še najde v naravi ali na vrtu, je spletel dišeč okrasni trak. PRAZNIČNE DEKORACIJE GLEDALCEV Tudi tokrat objavljamo praznične dekoracije gledalcev, ki ste jih poslali v uredništvo oddaje.
Medtem ko občudujemo vaše adventne umetnine, ki ste nam jih pošiljali do 8. decembra, se je tudi Sebastjan Lipar odločil za praznično dekoracijo. Iz vejic in plodov, ki se jih decembra še najde v naravi ali na vrtu, je spletel dišeč okrasni trak.
Medtem ko občudujemo vaše adventne umetnine, ki ste nam jih pošiljali do 8. decembra, se je tudi Sebastjan Lipar odločil za praznično dekoracijo. Iz vejic in plodov, ki se jih decembra še najde v naravi ali na vrtu, je spletel dišeč okrasni trak.
Na pohorski kmetiji Kajžer, kjer plodove nabirajo z visokodebelnih jablan, iz jabolk pridelujejo kis. Tega zagonetnega postopka, ki sok premeni v ocet, se je priučilo že več generacij. Ogledali si bomo celoten postopek, sprehodili pa se bomo tudi po drevoredu kavkaškega krilatega oreškarja v Mariboru.
Na pohorski kmetiji Kajžer, kjer plodove nabirajo z visokodebelnih jablan, iz jabolk pridelujejo kis. Tega zagonetnega postopka, ki sok premeni v ocet, se je priučilo že več generacij. Ogledali si bomo celoten postopek, sprehodili pa se bomo tudi po drevoredu kavkaškega krilatega oreškarja v Mariboru.
Kisla repa je naše tradicionalno živilo, da prebrodimo zimske mesece. Tokrat nam bo zanimiv način kisanja predstavil kuharski mojster Borut Jovan. Iz okisane repe bo ustvaril še hrustljav prigrizek, primeren tudi za praznike.
Kisla repa je naše tradicionalno živilo, da prebrodimo zimske mesece. Tokrat nam bo zanimiv način kisanja predstavil kuharski mojster Borut Jovan. Iz okisane repe bo ustvaril še hrustljav prigrizek, primeren tudi za praznike.
MIKLAVŽEVA ŠIBA So vas obiskali parklji ali vam je Miklavž pustil kakšno skromno darilce? Na predvečer godovanja Sv. Nikolaja po stari šegi po domovih obiskujejo predvsem otroke, poleg darilc jim prinesejo tudi šibo. Zakaj jo shranite do konca decembra, v oddaji razkrije Sebastjan Lipar. SUŠENJE KAKIJEV Pri gospodu Žarku smo opazovali, kako suši kaki. Njegova posebnost je, da suši celotne plodove, zato je tudi predelal celotno sušilnico. Sušeni kakiji izločajo veliko fruktoze, narezani na koščke pa spominjajo na sončne žarke. Bric se tudi pohvali, da zna s pomočjo semena napovedovati, kakšna bo zima... BRŽ ŠE ŠPOSADIMO JAGODIČJE S klubom Gaia smo se tokrat ustavili na vzhodnem koncu države, pri Mileni. Za svojo družino rada posadi in neguje jagodičje. Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo, sta posadili ameriške borovnice in maline. Pri poznojesenskem sajenju odsvetujeta gnojenje. MEHIŠKE LEPOTICE – BOŽIČNE ZVEZDE Božične zvezde, ki niso bile prepeljane (in bi s tem zlahka utrpele temperaturni šok) iz sosednjih držav, smo občudovali v Komendi. Gospod Niko iz Vrtnega centra Gašperlin je razrasle mehiške lepotice umestil v rustikalen praznični aranžma, ekipa pa je občudovala nove barve, ki jih ustvarijo s križanjem.
MIKLAVŽEVA ŠIBA So vas obiskali parklji ali vam je Miklavž pustil kakšno skromno darilce? Na predvečer godovanja Sv. Nikolaja po stari šegi po domovih obiskujejo predvsem otroke, poleg darilc jim prinesejo tudi šibo. Zakaj jo shranite do konca decembra, v oddaji razkrije Sebastjan Lipar. SUŠENJE KAKIJEV Pri gospodu Žarku smo opazovali, kako suši kaki. Njegova posebnost je, da suši celotne plodove, zato je tudi predelal celotno sušilnico. Sušeni kakiji izločajo veliko fruktoze, narezani na koščke pa spominjajo na sončne žarke. Bric se tudi pohvali, da zna s pomočjo semena napovedovati, kakšna bo zima... BRŽ ŠE ŠPOSADIMO JAGODIČJE S klubom Gaia smo se tokrat ustavili na vzhodnem koncu države, pri Mileni. Za svojo družino rada posadi in neguje jagodičje. Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo, sta posadili ameriške borovnice in maline. Pri poznojesenskem sajenju odsvetujeta gnojenje. MEHIŠKE LEPOTICE – BOŽIČNE ZVEZDE Božične zvezde, ki niso bile prepeljane (in bi s tem zlahka utrpele temperaturni šok) iz sosednjih držav, smo občudovali v Komendi. Gospod Niko iz Vrtnega centra Gašperlin je razrasle mehiške lepotice umestil v rustikalen praznični aranžma, ekipa pa je občudovala nove barve, ki jih ustvarijo s križanjem.
So vas obiskali parklji ali vam je Miklavž pustil kakšno skromno darilce? Na predvečer godovanja Sv. Nikolaja po stari šegi po domovih obiskujejo predvsem otroke, poleg darilc jim prinesejo tudi šibo. Zakaj jo shranite do konca decembra, v oddaji razkrije Sebastjan Lipar.
So vas obiskali parklji ali vam je Miklavž pustil kakšno skromno darilce? Na predvečer godovanja Sv. Nikolaja po stari šegi po domovih obiskujejo predvsem otroke, poleg darilc jim prinesejo tudi šibo. Zakaj jo shranite do konca decembra, v oddaji razkrije Sebastjan Lipar.
S klubom Gaia smo se tokrat ustavili na vzhodnem koncu države, pri Mileni. Za svojo družino rada posadi in neguje jagodičje. Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo, sta posadili ameriške borovnice in maline. Pri poznojesenskem sajenju odsvetujeta gnojenje.
S klubom Gaia smo se tokrat ustavili na vzhodnem koncu države, pri Mileni. Za svojo družino rada posadi in neguje jagodičje. Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo, sta posadili ameriške borovnice in maline. Pri poznojesenskem sajenju odsvetujeta gnojenje.
Pri gospodu Žarku smo opazovali, kako suši kaki. Njegova posebnost je, da suši celotne plodove, zato je tudi predelal celotno sušilnico. Sušeni kakiji izločajo veliko fruktoze, narezani na koščke pa spominjajo na sončne žarke. Bric se tudi pohvali, da zna s pomočjo semena napovedovati, kakšna bo zima...
Pri gospodu Žarku smo opazovali, kako suši kaki. Njegova posebnost je, da suši celotne plodove, zato je tudi predelal celotno sušilnico. Sušeni kakiji izločajo veliko fruktoze, narezani na koščke pa spominjajo na sončne žarke. Bric se tudi pohvali, da zna s pomočjo semena napovedovati, kakšna bo zima...
Božične zvezde, ki niso bile prepeljane (in bi s tem zlahka utrpele temperaturni šok) iz sosednjih držav, smo občudovali v Komendi. Gospod Niko iz Vrtnega centra Gašperlin je razrasle mehiške lepotice umestil v rustikalen praznični aranžma, ekipa pa je občudovala nove barve, ki jih ustvarijo s križanjem.
Božične zvezde, ki niso bile prepeljane (in bi s tem zlahka utrpele temperaturni šok) iz sosednjih držav, smo občudovali v Komendi. Gospod Niko iz Vrtnega centra Gašperlin je razrasle mehiške lepotice umestil v rustikalen praznični aranžma, ekipa pa je občudovala nove barve, ki jih ustvarijo s križanjem.