Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes.
Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes.
S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke.
S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke.
Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine.
Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine.
Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
ČEMAŽ IN PODOBNE, STRUPENE RASTLINE Čemaž je jedilnike človeka popestril že od nekdaj. O tej divji zeli se pred nabiranjem dobro podučimo, da je ne zamenjamo s podobnimi, strupenimi. Marija Čuček predstavi jesenski podlesek in šmarnico, strupena je tudi bela čmerika. ČEMAŽEV NAMAZ, POPKI V KISU Marica Kranvogel iz čemaža ustvari namaz, ki ga poljubno namažemo na kruh, v pecivo... Zinka Jurša pa popke preprosto vloži v jabolčni kis. Teknejo kot priloga. ČESEN POTREBUJE VLAGO IN OKOPANANJE Česen, ki smo ga posadili v začetku marca, se zdi nezahtevna lukovka za pridelovanje. Zdaj ga je treba zalivati, dva ali tri tedne pred spravilom pa naj bodo tla suha. Okopavamo ga redno, da ne tekmuje s pleveli. ČEMAŽEV PESTO Mojca Bračič in Ivanka Cafnik iz divjega česna, čemaža, pripravljata pesto. Vsak list obrišeta, sesekljata, nato pa pesto oplemenitita s soljo, oljem in dodatki po želji. Pazita, da v kozarčku ne puščata zračnih luknjic. CVETLIČNI MINIONI Tik pred prvomajskimi prazniki, ko ob prostih dneh iščemo sprostitev, so v Cvetličarni Aralija ustvarili velike cvetlične minione v značilnih rumeno-modrih odtenkih. Kak meter veliki navihanci bodo krasili sprehajalne poti v Arboretumu Volčji Potok. SONČNICA S ČEMAŽEVIM PREMAZOM Sonca kdaj tudi ni, takrat si spečemo zdravo sončnico! Iz vzhajanega testa Zlatka Kužner oblikuje sredico in žarke, ki jih obogati s čemaževim premazom. Testo posuje še s semeni. navrtu@rtvslo.si
ČEMAŽ IN PODOBNE, STRUPENE RASTLINE Čemaž je jedilnike človeka popestril že od nekdaj. O tej divji zeli se pred nabiranjem dobro podučimo, da je ne zamenjamo s podobnimi, strupenimi. Marija Čuček predstavi jesenski podlesek in šmarnico, strupena je tudi bela čmerika. ČEMAŽEV NAMAZ, POPKI V KISU Marica Kranvogel iz čemaža ustvari namaz, ki ga poljubno namažemo na kruh, v pecivo... Zinka Jurša pa popke preprosto vloži v jabolčni kis. Teknejo kot priloga. ČESEN POTREBUJE VLAGO IN OKOPANANJE Česen, ki smo ga posadili v začetku marca, se zdi nezahtevna lukovka za pridelovanje. Zdaj ga je treba zalivati, dva ali tri tedne pred spravilom pa naj bodo tla suha. Okopavamo ga redno, da ne tekmuje s pleveli. ČEMAŽEV PESTO Mojca Bračič in Ivanka Cafnik iz divjega česna, čemaža, pripravljata pesto. Vsak list obrišeta, sesekljata, nato pa pesto oplemenitita s soljo, oljem in dodatki po želji. Pazita, da v kozarčku ne puščata zračnih luknjic. CVETLIČNI MINIONI Tik pred prvomajskimi prazniki, ko ob prostih dneh iščemo sprostitev, so v Cvetličarni Aralija ustvarili velike cvetlične minione v značilnih rumeno-modrih odtenkih. Kak meter veliki navihanci bodo krasili sprehajalne poti v Arboretumu Volčji Potok. SONČNICA S ČEMAŽEVIM PREMAZOM Sonca kdaj tudi ni, takrat si spečemo zdravo sončnico! Iz vzhajanega testa Zlatka Kužner oblikuje sredico in žarke, ki jih obogati s čemaževim premazom. Testo posuje še s semeni. navrtu@rtvslo.si
Tik pred prvomajskimi prazniki, ko ob prostih dneh iščemo sprostitev, so v Cvetličarni Aralija ustvarili velike cvetlične minione v značilnih rumeno-modrih odtenkih. Kak meter veliki navihanci bodo krasili sprehajalne poti v Arboretumu Volčji Potok.
Tik pred prvomajskimi prazniki, ko ob prostih dneh iščemo sprostitev, so v Cvetličarni Aralija ustvarili velike cvetlične minione v značilnih rumeno-modrih odtenkih. Kak meter veliki navihanci bodo krasili sprehajalne poti v Arboretumu Volčji Potok.
Marica Kranvogel iz čemaža ustvari namaz, ki ga poljubno namažemo na kruh, v pecivo... Zinka Jurša pa popke preprosto vloži v jabolčni kis. Teknejo kot priloga.
Marica Kranvogel iz čemaža ustvari namaz, ki ga poljubno namažemo na kruh, v pecivo... Zinka Jurša pa popke preprosto vloži v jabolčni kis. Teknejo kot priloga.
Mojca Bračič in Ivanka Cafnik iz divjega česna, čemaža, pripravljata pesto. Vsak list obrišeta, sesekljata, nato pa pesto oplemenitita s soljo, oljem in dodatki po želji. Pazita, da v kozarčku ne puščata zračnih luknjic.
Mojca Bračič in Ivanka Cafnik iz divjega česna, čemaža, pripravljata pesto. Vsak list obrišeta, sesekljata, nato pa pesto oplemenitita s soljo, oljem in dodatki po želji. Pazita, da v kozarčku ne puščata zračnih luknjic.
Česen, ki smo ga posadili v začetku marca, se zdi nezahtevna lukovka za pridelovanje. Zdaj ga je treba zalivati, dva ali tri tedne pred spravilom pa naj bodo tla suha. Okopavamo ga redno, da ne tekmuje s pleveli.
Česen, ki smo ga posadili v začetku marca, se zdi nezahtevna lukovka za pridelovanje. Zdaj ga je treba zalivati, dva ali tri tedne pred spravilom pa naj bodo tla suha. Okopavamo ga redno, da ne tekmuje s pleveli.
Čemaž je jedilnike človeka popestril že od nekdaj. O tej divji zeli se pred nabiranjem dobro podučimo, da je ne zamenjamo s podobnimi, strupenimi. Marija Čuček predstavi jesenski podlesek in šmarnico, strupena je tudi bela čmerika.
Čemaž je jedilnike človeka popestril že od nekdaj. O tej divji zeli se pred nabiranjem dobro podučimo, da je ne zamenjamo s podobnimi, strupenimi. Marija Čuček predstavi jesenski podlesek in šmarnico, strupena je tudi bela čmerika.
Sonca kdaj tudi ni, takrat si spečemo zdravo sončnico! Iz vzhajanega testa Zlatka Kužner oblikuje sredico in žarke, ki jih obogati s čemaževim premazom. Testo posuje še s semeni.
Sonca kdaj tudi ni, takrat si spečemo zdravo sončnico! Iz vzhajanega testa Zlatka Kužner oblikuje sredico in žarke, ki jih obogati s čemaževim premazom. Testo posuje še s semeni.
KO GNOJIMO, BODIMO PREUDARNI V pogovoru z Mišo Pušenjak izvemo, kdaj in koliko gnojimo in katere zelenjadnice imajo rade s hranili dobro založena tla. Posebna skupina rastlin – metuljnice, med njimi so tudi stročnice, pa s pomočjo bakterij, ki se razvijejo na njihovih koreninah, iz zraka vežejo dušik in ga dodajajo v prst. METROBOV STROKOVJAK O PRIPRAVI TAL Grede naših vrtov aprila oživijo, na osrednji del vrtnarske sezone pa jih je treba pripraviti. Metrobov strokovnjak Vanes Husić v zgornjo plast vdela pridelke, ki jih več ne pobiramo. Tudi tako skrbimo, da v vrtnih tleh ne zmanjka hranil za nove posevke. Nasuje kompost in organsko zastirko. SESTAVINE ZA GNOJILA IN KOMPOSTE Za uspešno rast so trije elementi nujni: dušik, fosfor in kalij, nas poduči Tomaž Čufer, ki se z gnojili in komposti ukvarja že 40 let. Enakomerni delež vseh je v posušenem, peletiranem kokošjem gnoju, nam razloži. Predstavi še nekaj sestavin za gnojila: ostanke usnja, pivske kvasovke, mikorizna zrnca, … VISOKA GREDA OB KOKOŠNJAKU Pred leti so na vrtu družine Plohl Krevh v Čreti postavili kokošnjak. V kuhinji želijo uporabljati jajca domačih kokoši, steljo z iztrebki pa sproti odnašajo na kompostni kup, kjer se čez čas predela v rastlinska hranila. Da bi bolje izkoristili prostor, so ob kokošnjaku naredili še visoko gredo.
KO GNOJIMO, BODIMO PREUDARNI V pogovoru z Mišo Pušenjak izvemo, kdaj in koliko gnojimo in katere zelenjadnice imajo rade s hranili dobro založena tla. Posebna skupina rastlin – metuljnice, med njimi so tudi stročnice, pa s pomočjo bakterij, ki se razvijejo na njihovih koreninah, iz zraka vežejo dušik in ga dodajajo v prst. METROBOV STROKOVJAK O PRIPRAVI TAL Grede naših vrtov aprila oživijo, na osrednji del vrtnarske sezone pa jih je treba pripraviti. Metrobov strokovnjak Vanes Husić v zgornjo plast vdela pridelke, ki jih več ne pobiramo. Tudi tako skrbimo, da v vrtnih tleh ne zmanjka hranil za nove posevke. Nasuje kompost in organsko zastirko. SESTAVINE ZA GNOJILA IN KOMPOSTE Za uspešno rast so trije elementi nujni: dušik, fosfor in kalij, nas poduči Tomaž Čufer, ki se z gnojili in komposti ukvarja že 40 let. Enakomerni delež vseh je v posušenem, peletiranem kokošjem gnoju, nam razloži. Predstavi še nekaj sestavin za gnojila: ostanke usnja, pivske kvasovke, mikorizna zrnca, … VISOKA GREDA OB KOKOŠNJAKU Pred leti so na vrtu družine Plohl Krevh v Čreti postavili kokošnjak. V kuhinji želijo uporabljati jajca domačih kokoši, steljo z iztrebki pa sproti odnašajo na kompostni kup, kjer se čez čas predela v rastlinska hranila. Da bi bolje izkoristili prostor, so ob kokošnjaku naredili še visoko gredo.
Za uspešno rast so trije elementi nujni: dušik, fosfor in kalij, nas poduči Tomaž Čufer, ki se z gnojili in komposti ukvarja že 40 let. Enakomerni delež vseh je v posušenem, peletiranem kokošjem gnoju, nam razloži. Predstavi še nekaj sestavin za gnojila: ostanke usnja, pivske kvasovke, mikorizna zrnca, …
Za uspešno rast so trije elementi nujni: dušik, fosfor in kalij, nas poduči Tomaž Čufer, ki se z gnojili in komposti ukvarja že 40 let. Enakomerni delež vseh je v posušenem, peletiranem kokošjem gnoju, nam razloži. Predstavi še nekaj sestavin za gnojila: ostanke usnja, pivske kvasovke, mikorizna zrnca, …
Pred leti so na vrtu družine Plohl Krevh v Čreti postavili kokošnjak. V kuhinji želijo uporabljati jajca domačih kokoši, steljo z iztrebki pa sproti odnašajo na kompostni kup, kjer se čez čas predela v rastlinska hranila. Da bi bolje izkoristili prostor, so ob kokošnjaku naredili še visoko gredo.
Pred leti so na vrtu družine Plohl Krevh v Čreti postavili kokošnjak. V kuhinji želijo uporabljati jajca domačih kokoši, steljo z iztrebki pa sproti odnašajo na kompostni kup, kjer se čez čas predela v rastlinska hranila. Da bi bolje izkoristili prostor, so ob kokošnjaku naredili še visoko gredo.
Grede naših vrtov aprila oživijo, na osrednji del vrtnarske sezone pa jih je treba pripraviti. Metrobov strokovnjak Vanes Husić v zgornjo plast vdela pridelke, ki jih več ne pobiramo. Tudi tako skrbimo, da v vrtnih tleh ne zmanjka hranil za nove posevke. Nasuje kompost in organsko zastirko.
Grede naših vrtov aprila oživijo, na osrednji del vrtnarske sezone pa jih je treba pripraviti. Metrobov strokovnjak Vanes Husić v zgornjo plast vdela pridelke, ki jih več ne pobiramo. Tudi tako skrbimo, da v vrtnih tleh ne zmanjka hranil za nove posevke. Nasuje kompost in organsko zastirko.
V pogovoru z Mišo Pušenjak izvemo, kdaj in koliko gnojimo in katere zelenjadnice imajo rade s hranili dobro založena tla. Posebna skupina rastlin – metuljnice, med njimi so tudi stročnice, pa s pomočjo bakterij, ki se razvijejo na njihovih koreninah, iz zraka vežejo dušik in ga dodajajo v prst.
V pogovoru z Mišo Pušenjak izvemo, kdaj in koliko gnojimo in katere zelenjadnice imajo rade s hranili dobro založena tla. Posebna skupina rastlin – metuljnice, med njimi so tudi stročnice, pa s pomočjo bakterij, ki se razvijejo na njihovih koreninah, iz zraka vežejo dušik in ga dodajajo v prst.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Brskali smo po stari kleti na Kmetiji Mazej. Gospod Jernej je v njej hranil buče. Ker so že jemale slovo, jih bo predelal. Predstavi bučo z okusom po krompirju in muškatno, obreže neuporabne dele in jih predela v zanimive vložnine.
Brskali smo po stari kleti na Kmetiji Mazej. Gospod Jernej je v njej hranil buče. Ker so že jemale slovo, jih bo predelal. Predstavi bučo z okusom po krompirju in muškatno, obreže neuporabne dele in jih predela v zanimive vložnine.
Kar priznajmo: radi občudujemo nenavadne cvetove vpadljivih barv. Strelicija uteleša eleganco, lepoto in eksotiko. Simbolizira veselje, toploto, zato v domovih izraža dobrodošlico. Gospod Jože Šturbej pokaže, kako jo razdelimo in kako je cvet za dekoracijo uporaben več tednov.
Kar priznajmo: radi občudujemo nenavadne cvetove vpadljivih barv. Strelicija uteleša eleganco, lepoto in eksotiko. Simbolizira veselje, toploto, zato v domovih izraža dobrodošlico. Gospod Jože Šturbej pokaže, kako jo razdelimo in kako je cvet za dekoracijo uporaben več tednov.
Naše občudovanje do lepih cvetov 'razširimo' tudi na kamelije. Pravcato zbirko ima gospa Darinka Kranvogel iz Zavrha. Prve kamelije je kupila pred poldrugim desetletjem. Zaupala nam je, kako zadnje skrbi, da jo vsako leto nagradijo s slapovi cvetov različnih barv.
Naše občudovanje do lepih cvetov 'razširimo' tudi na kamelije. Pravcato zbirko ima gospa Darinka Kranvogel iz Zavrha. Prve kamelije je kupila pred poldrugim desetletjem. Zaupala nam je, kako zadnje skrbi, da jo vsako leto nagradijo s slapovi cvetov različnih barv.
Žive meje zasadimo iz različnih razlogov. Kako delimo rastline, ki jih zasadimo za razmejitve? Lovorikovci so izjemno odporni, iz grmaste tise pa ustvarimo zanimivo živo mejo, ki se po rezi lepo obraste. Posežemo lahko tudi po grmovnicah ali drevesih iz gozda.
Žive meje zasadimo iz različnih razlogov. Kako delimo rastline, ki jih zasadimo za razmejitve? Lovorikovci so izjemno odporni, iz grmaste tise pa ustvarimo zanimivo živo mejo, ki se po rezi lepo obraste. Posežemo lahko tudi po grmovnicah ali drevesih iz gozda.
VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak.
Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak.
O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom.
O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom.
Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe...
Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe...
Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero.
Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero.
Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu.
Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu.
Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto.
Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto.
Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh.
Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh.
V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel japonski hren.
V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel japonski hren.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo.
Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo.
Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov.
Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov.
Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol.
Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol.
DIVJA FERMENTACIJA Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj. REZ MALIN S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin. CIMBIDIJ GOSPE AMALIJE V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji. RASTLINE PODRASTI Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
DIVJA FERMENTACIJA Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj. REZ MALIN S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin. CIMBIDIJ GOSPE AMALIJE V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji. RASTLINE PODRASTI Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji.
V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji.
Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj.
Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj.
S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin.
S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin.
Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Da imajo ženske rade cvetje, je znano. Zato smo toliko bolj veseli, ko spoznamo tudi kakšnega moškega, ki so mu ljubi cvetovi. Jože Batič že desetletja razmnožuje zvončke. Njegova zbirka znanilcev pomladi je že zelo bogata in raznolika.
Da imajo ženske rade cvetje, je znano. Zato smo toliko bolj veseli, ko spoznamo tudi kakšnega moškega, ki so mu ljubi cvetovi. Jože Batič že desetletja razmnožuje zvončke. Njegova zbirka znanilcev pomladi je že zelo bogata in raznolika.
Ste za nekaj sladkega, pa hkrati zdravega? Piškoti z rožmarinom! Iz vejice ogulimo iglice, nasekljamo na drobno. Dodamo brusnice, mandlje, lupino ekoloških limon, sladkor, moko, maslo.
Ste za nekaj sladkega, pa hkrati zdravega? Piškoti z rožmarinom! Iz vejice ogulimo iglice, nasekljamo na drobno. Dodamo brusnice, mandlje, lupino ekoloških limon, sladkor, moko, maslo.
Star slovenski pregovor pravi, da ima neumen kmet debel krompir. Dandanes pa vrtičkarji do semenskega krompirja že težko pridejo, če ga ne kupijo pravočasno. O sortah, ki jih najraje sadi na svojem vrtu, več pove Davor Špehar.
Star slovenski pregovor pravi, da ima neumen kmet debel krompir. Dandanes pa vrtičkarji do semenskega krompirja že težko pridejo, če ga ne kupijo pravočasno. O sortah, ki jih najraje sadi na svojem vrtu, več pove Davor Špehar.
DIVJI ŠPARGLJI V LONCU Ker rastejo divji šparglji v naravi v zahtevnih talnih razmerah, najprej razvijejo močan koreninski sistem, da črpajo vodo. Pri Trajnicah Golob-Klančič smo tokrat sadili te cenjenje rastline kar v lonec, ki ga postavimo na teraso ali balkon. Čez nekaj let bodo naredili poganjke, ki jih nabiramo, ko se primerno odebelijo.
DIVJI ŠPARGLJI V LONCU Ker rastejo divji šparglji v naravi v zahtevnih talnih razmerah, najprej razvijejo močan koreninski sistem, da črpajo vodo. Pri Trajnicah Golob-Klančič smo tokrat sadili te cenjenje rastline kar v lonec, ki ga postavimo na teraso ali balkon. Čez nekaj let bodo naredili poganjke, ki jih nabiramo, ko se primerno odebelijo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.