Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
PRIDELEK Z GRED SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. JESENSKA DOPOLNITEV NASADA Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice. POTAKNJENCI DREVESA ŽIVLJENJA Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat. JESENSKE SETVE IN SAJENJE Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
PRIDELEK Z GRED SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. JESENSKA DOPOLNITEV NASADA Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice. POTAKNJENCI DREVESA ŽIVLJENJA Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat. JESENSKE SETVE IN SAJENJE Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
AVGUST NA VISOKI GREDI Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo. VSESTRANSKI ROŽMARIN Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje. KNJIŽNICA SEMEN Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.
AVGUST NA VISOKI GREDI Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo. VSESTRANSKI ROŽMARIN Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje. KNJIŽNICA SEMEN Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.
Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.
Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.
Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo.
Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo.
Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje.
Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje.
OSKRBA PARADIŽNIKA V ČASU ZORENJA Ker je bila pomlad deževna in hladnejša, so prvi posevki paradižnika na številnih vrtovih propadli. Junijsko sajenje sadik se je bolje obneslo in paradižnika bo tudi letos dovolj. Avgusta zori, pri tem pa ne smemo pozabiti na nego rastlin tudi v njihovem zrelejšem obdobju. O HIBISKUSU IN METULJNIKU Med redkejšimi poleti cvetočimi okrasnimi grmovnicami sta hibiskus in metuljnik. Pri prvem nabiramo cvetne in zelene liste ter zelena semena za čaje. Metuljnik oz. davidova budleja pa se hitro razmnožuje, zato rastlino uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. Na vrtu Sebastjana Liparja hibiskus in metuljnik tvorita cvetočo živo mejo. NABERIMO SEMENA KOPRIVE Vedenje o zdravilnih učinkovinah koprive se prenaša iz roda v rod, spomladi iz mladih listov pripravljamo špinačo, jeseni pa nabiramo semena. Posušimo jih ali jih v jogurte, juhe oz. na solate potrosimo kar sveže. Ste vedeli, da spadajo med super živila? POLETNI ŠOPEK Sebastjan Lipar je nabral cvetoče vejice hibiskusa in metuljnika, s travnika pa nekaj trav in divjega korena. Sestavil je prekrasen poletni šopek. navrtu@rtvslo.si
OSKRBA PARADIŽNIKA V ČASU ZORENJA Ker je bila pomlad deževna in hladnejša, so prvi posevki paradižnika na številnih vrtovih propadli. Junijsko sajenje sadik se je bolje obneslo in paradižnika bo tudi letos dovolj. Avgusta zori, pri tem pa ne smemo pozabiti na nego rastlin tudi v njihovem zrelejšem obdobju. O HIBISKUSU IN METULJNIKU Med redkejšimi poleti cvetočimi okrasnimi grmovnicami sta hibiskus in metuljnik. Pri prvem nabiramo cvetne in zelene liste ter zelena semena za čaje. Metuljnik oz. davidova budleja pa se hitro razmnožuje, zato rastlino uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. Na vrtu Sebastjana Liparja hibiskus in metuljnik tvorita cvetočo živo mejo. NABERIMO SEMENA KOPRIVE Vedenje o zdravilnih učinkovinah koprive se prenaša iz roda v rod, spomladi iz mladih listov pripravljamo špinačo, jeseni pa nabiramo semena. Posušimo jih ali jih v jogurte, juhe oz. na solate potrosimo kar sveže. Ste vedeli, da spadajo med super živila? POLETNI ŠOPEK Sebastjan Lipar je nabral cvetoče vejice hibiskusa in metuljnika, s travnika pa nekaj trav in divjega korena. Sestavil je prekrasen poletni šopek. navrtu@rtvslo.si
Sebastjan Lipar je nabral cvetoče vejice hibiskusa in metuljnika, s travnika pa nekaj trav in divjega korena. Sestavil je prekrasen poletni šopek.
Sebastjan Lipar je nabral cvetoče vejice hibiskusa in metuljnika, s travnika pa nekaj trav in divjega korena. Sestavil je prekrasen poletni šopek.
Ker je bila pomlad deževna in hladnejša, so prvi posevki paradižnika na številnih vrtovih propadli. Junijsko sajenje sadik se je bolje obneslo in paradižnika bo tudi letos dovolj. Avgusta zori, pri tem pa ne smemo pozabiti na nego rastlin tudi v njihovem zrelejšem obdobju.
Ker je bila pomlad deževna in hladnejša, so prvi posevki paradižnika na številnih vrtovih propadli. Junijsko sajenje sadik se je bolje obneslo in paradižnika bo tudi letos dovolj. Avgusta zori, pri tem pa ne smemo pozabiti na nego rastlin tudi v njihovem zrelejšem obdobju.
Vedenje o zdravilnih učinkovinah koprive se prenaša iz roda v rod, spomladi iz mladih listov pripravljamo špinačo, jeseni pa nabiramo semena. Posušimo jih ali jih v jogurte, juhe oz. na solate potrosimo kar sveže. Ste vedeli, da spadajo med super živila?
Vedenje o zdravilnih učinkovinah koprive se prenaša iz roda v rod, spomladi iz mladih listov pripravljamo špinačo, jeseni pa nabiramo semena. Posušimo jih ali jih v jogurte, juhe oz. na solate potrosimo kar sveže. Ste vedeli, da spadajo med super živila?
Med redkejšimi poleti cvetočimi okrasnimi grmovnicami sta hibiskus in metuljnik. Pri prvem nabiramo cvetne in zelene liste ter zelena semena za čaje. Metuljnik oz. davidova budleja pa se hitro razmnožuje, zato rastlino uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. Na vrtu Sebastjana Liparja hibiskus in metuljnik tvorita cvetočo živo mejo.
Med redkejšimi poleti cvetočimi okrasnimi grmovnicami sta hibiskus in metuljnik. Pri prvem nabiramo cvetne in zelene liste ter zelena semena za čaje. Metuljnik oz. davidova budleja pa se hitro razmnožuje, zato rastlino uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. Na vrtu Sebastjana Liparja hibiskus in metuljnik tvorita cvetočo živo mejo.
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine.
Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine.
Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves.
Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves.
Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože.
Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože.
V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil.
V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil.
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
PO MOZIRSKEM GAJU Z Elico Bele, vodjo parka, se sprehodimo po obnovljenem Mozirskem gaju. Po lanskih uničujočih poplavah posledic ni več videti. Spočijemo se ob japonskem vrtu z ribnikom, občudujemo velike grede, polne pisanih enoletnic, trajnic, grmovnic in starih dreves. NENAVADNE PLODOVKE Jerneja Mazeja poznamo po vsako leto drugačni zbirki paradižnikov. Ko se nam zdi, da nas ne more več presenetiti z nenavadnimi plodovi, pokaže rumen potovalni paradižnik. Med kumarami je indijska posebnost z videzom razpokane rdeče-rjave kože. LEDENKE IZ SIVKE Mirjam Marinič, ki se z zelišči ukvarja pod imenom Vonj poletja, bo tokrat presenetila vnuke. Sladkosnedi, kot so, se v vročih dneh hladijo s sladoledom. Babica jim bo pripravila zdrave, domače ledenke iz sivke, uporabimo pa lahko tudi druge sestavine. ZELENO GNOJENJE V drugi polovici poletja, ko pobiramo pridelek, se delo na vrtu ne konča. Za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje tal za novo sezono lahko na prazne grede že sejemo tudi neprezimne poljščine. Z zelenim gnojenjem bo spomladi potrebnih precej manj drugih gnojil. navrtu@rtvslo.si
Na kmetiji Mazejevih poleg plodovk gojijo še druge, manj znane rastline. Med njimi je enoletni, nenehno rumeno cvetoči aromatični grmiček z vonjem po pehtranu. Nabrali smo še irsko čipko in perujsko črno meto. Vse so sicer žametnice in užitne.
Na kmetiji Mazejevih poleg plodovk gojijo še druge, manj znane rastline. Med njimi je enoletni, nenehno rumeno cvetoči aromatični grmiček z vonjem po pehtranu. Nabrali smo še irsko čipko in perujsko črno meto. Vse so sicer žametnice in užitne.
Oddajo zaokrožamo s poletnim namiznim aranžmajem. Gospa Sabina ga bo sestavila iz rastlin, ki jih je iz različnih razlogov odstranila z zasajene brežine. Ob pisanih, fotogeničnih netreskih pa nam pokaže še zvijačo, s katero morda z balkona ali terase preusmerimo aktivnosti komarjev.
Oddajo zaokrožamo s poletnim namiznim aranžmajem. Gospa Sabina ga bo sestavila iz rastlin, ki jih je iz različnih razlogov odstranila z zasajene brežine. Ob pisanih, fotogeničnih netreskih pa nam pokaže še zvijačo, s katero morda z balkona ali terase preusmerimo aktivnosti komarjev.
Potem ko sta dr. Sabina Šegula in dr. Trajče Nikoloski pred štirimi leti uredila večjo brežino in nanjo posadila predvsem homulice, je brežina kot cvetna preproga. Na nekaterih mestih pa so le zaplate zemlje. Kaj je šlo narobe in zakaj se rastline tam niso razrasle, nam je ob tokratnem snemanju povedala gospa Sabina.
Potem ko sta dr. Sabina Šegula in dr. Trajče Nikoloski pred štirimi leti uredila večjo brežino in nanjo posadila predvsem homulice, je brežina kot cvetna preproga. Na nekaterih mestih pa so le zaplate zemlje. Kaj je šlo narobe in zakaj se rastline tam niso razrasle, nam je ob tokratnem snemanju povedala gospa Sabina.
SKALNJAK JE DOKONČAN Skalnjak Sebastjana Liparja bo tokrat dokončan. Tudi leva stran je bila urejena, na vrhu rahle brežine pa sta z Ana-Marijo posadila žumero. Ta palma je prezimna do - 10 st. C. Drobnim sončnicam podobne sanvitalije osvežijo reciklirana bela lonca, mesto dobi tudi zanimiv iglavec, čuga. KROGLICE IZ BOKAŠI POTIČKE Za pomoč pri dezinfekciji Mozirskega gaja je ob začetku počitnic prišel prav vsak par rok. Obiskovalci lani skoraj v celoti prenovljenega in z rastlinami oživljenega parka slovenskih vrtnarjev so oblikovali kakih 2 tisoč kroglic z efektivnimi mikroorganizmi. Ko dozorijo, bodo z njimi dezinficirali ribnike. POLETNA NEGA OKRASNIH RASTLIN V zavetju skalnatih sten v okolici Ajdovščine Ingrid Marc goji številne vrtnine. Zelo ljube ji okrasne rastline še posebej neguje v nadzorovanih kotičkih. Ob steklenjaku, polnem plodovk, se bohotijo hortenzije, ki pa imajo opešane liste. Svetuje Nevenka Breznik Beton iz kluba Gaia. navrtu@rtvslo.si
SKALNJAK JE DOKONČAN Skalnjak Sebastjana Liparja bo tokrat dokončan. Tudi leva stran je bila urejena, na vrhu rahle brežine pa sta z Ana-Marijo posadila žumero. Ta palma je prezimna do - 10 st. C. Drobnim sončnicam podobne sanvitalije osvežijo reciklirana bela lonca, mesto dobi tudi zanimiv iglavec, čuga. KROGLICE IZ BOKAŠI POTIČKE Za pomoč pri dezinfekciji Mozirskega gaja je ob začetku počitnic prišel prav vsak par rok. Obiskovalci lani skoraj v celoti prenovljenega in z rastlinami oživljenega parka slovenskih vrtnarjev so oblikovali kakih 2 tisoč kroglic z efektivnimi mikroorganizmi. Ko dozorijo, bodo z njimi dezinficirali ribnike. POLETNA NEGA OKRASNIH RASTLIN V zavetju skalnatih sten v okolici Ajdovščine Ingrid Marc goji številne vrtnine. Zelo ljube ji okrasne rastline še posebej neguje v nadzorovanih kotičkih. Ob steklenjaku, polnem plodovk, se bohotijo hortenzije, ki pa imajo opešane liste. Svetuje Nevenka Breznik Beton iz kluba Gaia. navrtu@rtvslo.si
O KOMPOSTIRAJU S Tomislavom Gjerkešem se lahko naučimo osnov kompostiranja. Predstavil 4 osnovne načine oziroma metode kompostiranja. Podal bo veliko napotkov, na kaj naj pri tem pazimo, da bo pridelan kompost pravilne sestave in koristen za rastline. VERMI KOMPOSTNI ČAJ Vermikompost v osnovi predelajo deževniki, pred uporabo se preseje. Z redčenjem pripravimo vermikompostni čaj. Vanj lahko vmešamo pripravke iz drugih rastlin ali mineralne mok. S takim čajem rastline dobijo dobre bakterije in jih izkoristijo za lepšo rast. URBANO KOMPOSTIRANJE Ob pripravi dnevnih odbrokov nastane kar nekaj organskih odpadkov. Tudi če nimamo komposta, kamor jih lahko sproti odnašamo, jih lahko zbiramo v manjši posodi. Davor Špehar bo prikazal urbano kompostiranje kar v doma narejenem vedru. navrtu@rtvslo.si
O KOMPOSTIRAJU S Tomislavom Gjerkešem se lahko naučimo osnov kompostiranja. Predstavil 4 osnovne načine oziroma metode kompostiranja. Podal bo veliko napotkov, na kaj naj pri tem pazimo, da bo pridelan kompost pravilne sestave in koristen za rastline. VERMI KOMPOSTNI ČAJ Vermikompost v osnovi predelajo deževniki, pred uporabo se preseje. Z redčenjem pripravimo vermikompostni čaj. Vanj lahko vmešamo pripravke iz drugih rastlin ali mineralne mok. S takim čajem rastline dobijo dobre bakterije in jih izkoristijo za lepšo rast. URBANO KOMPOSTIRANJE Ob pripravi dnevnih odbrokov nastane kar nekaj organskih odpadkov. Tudi če nimamo komposta, kamor jih lahko sproti odnašamo, jih lahko zbiramo v manjši posodi. Davor Špehar bo prikazal urbano kompostiranje kar v doma narejenem vedru. navrtu@rtvslo.si
ZASTIRANJE GREDE Andreja Preložnik ima ob ekološki kmetiji tudi nekaj gredic okoli hiše. Čez poletje jih zastira z domačo slamo, koreninske vratove rastlin pa pusti nezakrite. Še ene od prednosti zastiranja je tudi manj plevela na gredi. ODSTIRANJE IN OBOD IZ KAMNOV Zgodi pa se, da je kdaj dežja preveč. Prst je preveč namočena, kar bi lahko škodilo tudi paprikam. Andreja s kamenčki pokaže zanimiv način, da se zemlja pod zastirko čimprej posuši. PODKVASTA GREDA PO PRENOVI Podkvaste grede ob sejmišču v Gornji Radgoni so permakulturne in biodinamične. Lani novembra so na 3 grede nasuli kompost in posadili prezimno zelenjavo. Tokrat Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš sadita zelje, ohrovt in poletne solate. OMLETA S ČESNOVIMI CVETNIMI POGANJKI Za okusen, hranljiv obrok je Andreja nabrala nekaj česnovih cvetnih poganjkov. Vmešala jih je v razžvrkljana jajca, začinila, preden jih postreže, pa skoči še na visoko gredo po drobnjak. navrtu@rtvslo.si
ZASTIRANJE GREDE Andreja Preložnik ima ob ekološki kmetiji tudi nekaj gredic okoli hiše. Čez poletje jih zastira z domačo slamo, koreninske vratove rastlin pa pusti nezakrite. Še ene od prednosti zastiranja je tudi manj plevela na gredi. ODSTIRANJE IN OBOD IZ KAMNOV Zgodi pa se, da je kdaj dežja preveč. Prst je preveč namočena, kar bi lahko škodilo tudi paprikam. Andreja s kamenčki pokaže zanimiv način, da se zemlja pod zastirko čimprej posuši. PODKVASTA GREDA PO PRENOVI Podkvaste grede ob sejmišču v Gornji Radgoni so permakulturne in biodinamične. Lani novembra so na 3 grede nasuli kompost in posadili prezimno zelenjavo. Tokrat Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš sadita zelje, ohrovt in poletne solate. OMLETA S ČESNOVIMI CVETNIMI POGANJKI Za okusen, hranljiv obrok je Andreja nabrala nekaj česnovih cvetnih poganjkov. Vmešala jih je v razžvrkljana jajca, začinila, preden jih postreže, pa skoči še na visoko gredo po drobnjak. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
OSKRBA PARADIŽNIKA MED ZORENJEM Z zorenjem plodov oskrba paradižnikov še ni končana. Še vedno jih vršičkamo oz. z njih odstranjujemo zalistnike, ki glavnemu steblu in plodovom odvzemajo hrano. Preverjamo tudi zdravstveno stanje rastlin in jim pomagamo, če je to treba storiti. O oskrbi paradižnika med zorenje svetuje dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. VRTNE REŠITVE GOSPODA VINKA S klubom Gaia smo tokrat obiskali njihovega člana Vinka Avsenaka. Njegov vrt je majhen, a na njem raste vse, kar uspeva tudi na večjih površinah. Razdeljen je na sadni, okrasni in zelenjavni vrt. Postavil je tudi rastlinjak, ki ga čez zimo zloži kot dežnik. POLETNI OKRASNI NASADI Odpravili smo se še v vrtni center Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Stanko Bele nam je najprej predstavil nekaj zanimivih zasaditev v visokih posodah, nato povedal, kako rastline čez poletje negovati.
OSKRBA PARADIŽNIKA MED ZORENJEM Z zorenjem plodov oskrba paradižnikov še ni končana. Še vedno jih vršičkamo oz. z njih odstranjujemo zalistnike, ki glavnemu steblu in plodovom odvzemajo hrano. Preverjamo tudi zdravstveno stanje rastlin in jim pomagamo, če je to treba storiti. O oskrbi paradižnika med zorenje svetuje dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. VRTNE REŠITVE GOSPODA VINKA S klubom Gaia smo tokrat obiskali njihovega člana Vinka Avsenaka. Njegov vrt je majhen, a na njem raste vse, kar uspeva tudi na večjih površinah. Razdeljen je na sadni, okrasni in zelenjavni vrt. Postavil je tudi rastlinjak, ki ga čez zimo zloži kot dežnik. POLETNI OKRASNI NASADI Odpravili smo se še v vrtni center Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Stanko Bele nam je najprej predstavil nekaj zanimivih zasaditev v visokih posodah, nato povedal, kako rastline čez poletje negovati.
Odpravili smo se še v vrtni center Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Stanko Bele nam je najprej predstavil nekaj zanimivih zasaditev v visokih posodah, nato povedal, kako rastline čez poletje negovati.
Odpravili smo se še v vrtni center Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Stanko Bele nam je najprej predstavil nekaj zanimivih zasaditev v visokih posodah, nato povedal, kako rastline čez poletje negovati.
Z zorenjem plodov oskrba paradižnikov še ni končana. Še vedno jih vršičkamo oz. z njih odstranjujemo zalistnike, ki glavnemu steblu in plodovom odvzemajo hrano. Preverjamo tudi zdravstveno stanje rastlin in jim pomagamo, če je to treba storiti. O oskrbi paradižnika med zorenje svetuje dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Z zorenjem plodov oskrba paradižnikov še ni končana. Še vedno jih vršičkamo oz. z njih odstranjujemo zalistnike, ki glavnemu steblu in plodovom odvzemajo hrano. Preverjamo tudi zdravstveno stanje rastlin in jim pomagamo, če je to treba storiti. O oskrbi paradižnika med zorenje svetuje dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije.
S klubom Gaia smo tokrat obiskali njihovega člana Vinka Avsenaka. Njegov vrt je majhen, a na njem raste vse, kar uspeva tudi na večjih površinah. Razdeljen je na sadni, okrasni in zelenjavni vrt. Postavil je tudi rastlinjak, ki ga čez zimo zloži kot dežnik.
S klubom Gaia smo tokrat obiskali njihovega člana Vinka Avsenaka. Njegov vrt je majhen, a na njem raste vse, kar uspeva tudi na večjih površinah. Razdeljen je na sadni, okrasni in zelenjavni vrt. Postavil je tudi rastlinjak, ki ga čez zimo zloži kot dežnik.
Sebastjanov skalnjak Komaj čakamo, da vidimo, kako Sebastjan nadaljuje urejanje skalnjaka in potke. Uporabil je prane plošče, ki jih je dobro utrdil, da niso majave ali nevarne. Razmejil je travnik in nasad, v katerega je zasadil tudi hermeliko in okrasno travo. Ribez iz Vipavske doline Na sončnih goriških območjih ribez težko uspeva. Naša sogovornica Linda je v tem našla izziv. V terasastem nasadu, ki ga kosi izmenično po pasovih, je sedem sort ribeza. Vsako leto bolje obrodi druga sorta. Dopustniški zeliščni nasad Plemenit vonj in značilen okus sta atributa dišavnic in zdravilnih zeli. Z najljubšimi čez poletje napolnimo okrasne posode, da so na dosegu roke za počitniško kulinarično ustvarjanje. navrtu@rtvslo.si
Sebastjanov skalnjak Komaj čakamo, da vidimo, kako Sebastjan nadaljuje urejanje skalnjaka in potke. Uporabil je prane plošče, ki jih je dobro utrdil, da niso majave ali nevarne. Razmejil je travnik in nasad, v katerega je zasadil tudi hermeliko in okrasno travo. Ribez iz Vipavske doline Na sončnih goriških območjih ribez težko uspeva. Naša sogovornica Linda je v tem našla izziv. V terasastem nasadu, ki ga kosi izmenično po pasovih, je sedem sort ribeza. Vsako leto bolje obrodi druga sorta. Dopustniški zeliščni nasad Plemenit vonj in značilen okus sta atributa dišavnic in zdravilnih zeli. Z najljubšimi čez poletje napolnimo okrasne posode, da so na dosegu roke za počitniško kulinarično ustvarjanje. navrtu@rtvslo.si
Komaj čakamo, da vidimo, kako Sebastjan nadaljuje urejanje skalnjaka in potke. Uporabil je prane plošče, ki jih je dobro utrdil, da niso majave ali nevarne. Razmejil je travnik in nasad, v katerega je zasadil tudi hermeliko in okrasno travo.
Komaj čakamo, da vidimo, kako Sebastjan nadaljuje urejanje skalnjaka in potke. Uporabil je prane plošče, ki jih je dobro utrdil, da niso majave ali nevarne. Razmejil je travnik in nasad, v katerega je zasadil tudi hermeliko in okrasno travo.
Plemenit vonj in značilen okus sta atributa dišavnic in zdravilnih zeli. Z najljubšimi čez poletje napolnimo okrasne posode, da so na dosegu roke za počitniško kulinarično ustvarjanje.
Plemenit vonj in značilen okus sta atributa dišavnic in zdravilnih zeli. Z najljubšimi čez poletje napolnimo okrasne posode, da so na dosegu roke za počitniško kulinarično ustvarjanje.
Na sončnih goriških območjih ribez težko uspeva. Naša sogovornica Linda je v tem našla izziv. V terasastem nasadu, ki ga kosi izmenično po pasovih, je sedem sort ribeza. Vsako leto bolje obrodi druga sorta.
Na sončnih goriških območjih ribez težko uspeva. Naša sogovornica Linda je v tem našla izziv. V terasastem nasadu, ki ga kosi izmenično po pasovih, je sedem sort ribeza. Vsako leto bolje obrodi druga sorta.
Rahljanje zemlje Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice. Po toči Kako so pri Krevhovih, ki jih je v začetku junija presenetila toča, pomagali rastlinam? Čeprav je padala samo deset minut, jim je razbila steklenjak in poškodovala večino posevkov. Nekaj so jih morali že v celoti odstraniti z grede, da bi preprečili okužbe. Ognjevka V deževni pomladi se marsikje z okužbami spopadajo sadna, tudi okrasna drevesa. Tokrat več o ognjevki ali hruševem ožigu, ki se že razvija na jablanah, kutinah, šmarni hrušici ... Pri izrezovanju bolnih vej pazimo na higieno. Užitne rastline s travnika Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno. Pesto iz drobnjaka Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji. navrtu@rtvslo.si
Rahljanje zemlje Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice. Po toči Kako so pri Krevhovih, ki jih je v začetku junija presenetila toča, pomagali rastlinam? Čeprav je padala samo deset minut, jim je razbila steklenjak in poškodovala večino posevkov. Nekaj so jih morali že v celoti odstraniti z grede, da bi preprečili okužbe. Ognjevka V deževni pomladi se marsikje z okužbami spopadajo sadna, tudi okrasna drevesa. Tokrat več o ognjevki ali hruševem ožigu, ki se že razvija na jablanah, kutinah, šmarni hrušici ... Pri izrezovanju bolnih vej pazimo na higieno. Užitne rastline s travnika Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno. Pesto iz drobnjaka Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji. navrtu@rtvslo.si
Kako so pri Krevhovih, ki jih je v začetku junija presenetila toča, pomagali rastlinam? Čeprav je padala samo deset minut, jim je razbila steklenjak in poškodovala večino posevkov. Nekaj so jih morali že v celoti odstraniti z grede, da bi preprečili okužbe.
Kako so pri Krevhovih, ki jih je v začetku junija presenetila toča, pomagali rastlinam? Čeprav je padala samo deset minut, jim je razbila steklenjak in poškodovala večino posevkov. Nekaj so jih morali že v celoti odstraniti z grede, da bi preprečili okužbe.
Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno.
Če nimamo vrta, naj pa tekne kaj iz narave. Gozdovi in travniki spomladi ponujajo obilje užitnih divjih zeli. Med njimi Karmen Gajšek predstavi tudi koprivo. Ustrezno pripravljeno, da nas ne 'opeče', pojemo kar presno.
Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice.
Človeštvo je izumilo številna orodja in pripomočke za rahljanje tal, z njimi pa odstranjujemo tudi plevel. Martina Plohl Krevh, odvisno od posevka in zbitosti zemlje, uporablja ruske vile, trirogi rahljalnik pa tudi posebne rokavice.
V deževni pomladi se marsikje z okužbami spopadajo sadna, tudi okrasna drevesa. Tokrat več o ognjevki ali hruševem ožigu, ki se že razvija na jablanah, kutinah, šmarni hrušici ... Pri izrezovanju bolnih vej pazimo na higieno.
V deževni pomladi se marsikje z okužbami spopadajo sadna, tudi okrasna drevesa. Tokrat več o ognjevki ali hruševem ožigu, ki se že razvija na jablanah, kutinah, šmarni hrušici ... Pri izrezovanju bolnih vej pazimo na higieno.
Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji.
Kdo ga ne pozna? Šnitloha, drobnjaka? To najmanjšo vrsto užitnih čebul Mateja Reš predela v gostljato omako. Razmažemo jo po kruhkih, po želji dodamo skuto ali kislo smetano. Recept nam bo pokazala v oddaji.
O GOJENJU IN OSKRBI VRTNIC Junij je mesec vrtnic. Zacvetele so tudi v Arboretumu Volčji Potok. Na sprehodu po rozariju z Matjažem Mastnakom spoznavamo, kako na vrtnice vpliva letošnji s padavinami obogaten konec pomladi. VRTNICE V KOZARCU Vrtnice so prekrasne na vrtu ali v vazi. Dr. Sabina Šegula je s poleglih stebel odrezala cvetove in jih postavila v dekoracijo iz kozarcev. VRTNICE V RECIKLIRANI VAZI Posamezna stebla s cvetom je dr. Sabina Šegula postavila v večjo vazo, na kateri je prej spletla mrežo. Vanjo je vstavila steblo in ga stabilizirala. Podobno, naravi prijazno, je mrežo ustvarila tudi na tetrapak embalaži za mleko. O DAMAŠČANKAH V Goriška brda, kjer običajno navdušujejo z vinom, češnjami in marelicami, nas je tokrat zmamil vonj damaščank. Vonj, ki ga oddajajo rožnati cvetovi, je v kozmetični industriji najbolj cenjen vonj. Pri Mariničevih, ki ustvarjajo pod imenom Vonj poletja, vrtnične liste predelajo tudi v hrano in pijačo. O VRTNICI, KI SE VIJE PO OGRAJI Z Matjažem Mastnakom smo se pred mesecem srečali tudi v kraju Baška na otoku Krk. Ob vrtnici z belo rumenkastimi cvetovi, ki je popolnoma prekrila ograjo, smo ga prosili za nasvete o oskrbi sredozemskih sort in kdaj se odpraviti v rožne vrtove, da bi izvedeli, katere vrtnice so zdrave.
O GOJENJU IN OSKRBI VRTNIC Junij je mesec vrtnic. Zacvetele so tudi v Arboretumu Volčji Potok. Na sprehodu po rozariju z Matjažem Mastnakom spoznavamo, kako na vrtnice vpliva letošnji s padavinami obogaten konec pomladi. VRTNICE V KOZARCU Vrtnice so prekrasne na vrtu ali v vazi. Dr. Sabina Šegula je s poleglih stebel odrezala cvetove in jih postavila v dekoracijo iz kozarcev. VRTNICE V RECIKLIRANI VAZI Posamezna stebla s cvetom je dr. Sabina Šegula postavila v večjo vazo, na kateri je prej spletla mrežo. Vanjo je vstavila steblo in ga stabilizirala. Podobno, naravi prijazno, je mrežo ustvarila tudi na tetrapak embalaži za mleko. O DAMAŠČANKAH V Goriška brda, kjer običajno navdušujejo z vinom, češnjami in marelicami, nas je tokrat zmamil vonj damaščank. Vonj, ki ga oddajajo rožnati cvetovi, je v kozmetični industriji najbolj cenjen vonj. Pri Mariničevih, ki ustvarjajo pod imenom Vonj poletja, vrtnične liste predelajo tudi v hrano in pijačo. O VRTNICI, KI SE VIJE PO OGRAJI Z Matjažem Mastnakom smo se pred mesecem srečali tudi v kraju Baška na otoku Krk. Ob vrtnici z belo rumenkastimi cvetovi, ki je popolnoma prekrila ograjo, smo ga prosili za nasvete o oskrbi sredozemskih sort in kdaj se odpraviti v rožne vrtove, da bi izvedeli, katere vrtnice so zdrave.
Posamezna stebla s cvetom je dr. Sabina Šegula postavila v večjo vazo, na kateri je prej spletla mrežo. Vanjo je vstavila steblo in ga stabilizirala. Podobno, naravi prijazno, je mrežo ustvarila tudi na tetrapak embalaži za mleko.
Posamezna stebla s cvetom je dr. Sabina Šegula postavila v večjo vazo, na kateri je prej spletla mrežo. Vanjo je vstavila steblo in ga stabilizirala. Podobno, naravi prijazno, je mrežo ustvarila tudi na tetrapak embalaži za mleko.
Vrtnice so prekrasne na vrtu ali v vazi. Dr. Sabina Šegula je s poleglih stebel odrezala cvetove in jih postavila v dekoracijo iz kozarcev.
Vrtnice so prekrasne na vrtu ali v vazi. Dr. Sabina Šegula je s poleglih stebel odrezala cvetove in jih postavila v dekoracijo iz kozarcev.
V Goriška brda, kjer običajno navdušujejo z vinom, češnjami in marelicami, nas je tokrat zmamil vonj damaščank. Vonj, ki ga oddajajo rožnati cvetovi, je v kozmetični industriji najbolj cenjen vonj. Pri Mariničevih, ki ustvarjajo pod imenom Vonj poletja, vrtnične liste predelajo tudi v hrano in pijačo.
V Goriška brda, kjer običajno navdušujejo z vinom, češnjami in marelicami, nas je tokrat zmamil vonj damaščank. Vonj, ki ga oddajajo rožnati cvetovi, je v kozmetični industriji najbolj cenjen vonj. Pri Mariničevih, ki ustvarjajo pod imenom Vonj poletja, vrtnične liste predelajo tudi v hrano in pijačo.
Z Matjažem Mastnakom smo se pred mesecem srečali tudi v kraju Baška na otoku Krk. Ob vrtnici z belo rumenkastimi cvetovi, ki je popolnoma prekrila ograjo, smo ga prosili za nasvete o oskrbi sredozemskih sort in kdaj se odpraviti v rožne vrtove, da bi izvedeli, katere vrtnice so zdrave.
Z Matjažem Mastnakom smo se pred mesecem srečali tudi v kraju Baška na otoku Krk. Ob vrtnici z belo rumenkastimi cvetovi, ki je popolnoma prekrila ograjo, smo ga prosili za nasvete o oskrbi sredozemskih sort in kdaj se odpraviti v rožne vrtove, da bi izvedeli, katere vrtnice so zdrave.
Junij je mesec vrtnic. Zacvetele so tudi v Arboretumu Volčji Potok. Na sprehodu po rozariju z Matjažem Mastnakom spoznavamo, kako na vrtnice vpliva letošnji s padavinami obogaten konec pomladi.
Junij je mesec vrtnic. Zacvetele so tudi v Arboretumu Volčji Potok. Na sprehodu po rozariju z Matjažem Mastnakom spoznavamo, kako na vrtnice vpliva letošnji s padavinami obogaten konec pomladi.
VRTNI NASVETI: REDČENJE MALIN, BRESKEV IN JABLAN Davorin Gamser, strokovnjak za sadjarstvo, svetuje, koliko plodov junija utrgamo z breskve, da bodo sadeži, ki smo jih pustili, sočni in zdravi. Redčiti je treba tudi plodove jablan, pri malinah, ki že zorijo, pa izrezujemo kar celotne poganjke. V NASADU ZDRAVILNIH RASTLIN NA KRKU Pred mesecem smo se z ekipo udeležili letošnjega spomladanskega srečanja članov kluba Gaia na otoku Krk. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi nasad zdravilnih rastlin v notranjosti južnega dela otoka. Na posestvu Kusshh bodo sivko porezali konec meseca, grmički smilja so bili tik pred cvetenjem. Ali ste vedeli, da jih žanjejo dvakrat letno? POLETNI NAGROBNI NASADI Dnevi dediščine evropskih pokopališč so bili letos v znamenju trajnostnih nasadov. Nekaj vzorčnih kombinacij so pripravili tudi na pokopališču Pobrežje, kjer so posebej za oddajo uredili še sodobnejši nagrobni nasad, ki ga ne bo treba zalivati.
VRTNI NASVETI: REDČENJE MALIN, BRESKEV IN JABLAN Davorin Gamser, strokovnjak za sadjarstvo, svetuje, koliko plodov junija utrgamo z breskve, da bodo sadeži, ki smo jih pustili, sočni in zdravi. Redčiti je treba tudi plodove jablan, pri malinah, ki že zorijo, pa izrezujemo kar celotne poganjke. V NASADU ZDRAVILNIH RASTLIN NA KRKU Pred mesecem smo se z ekipo udeležili letošnjega spomladanskega srečanja članov kluba Gaia na otoku Krk. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi nasad zdravilnih rastlin v notranjosti južnega dela otoka. Na posestvu Kusshh bodo sivko porezali konec meseca, grmički smilja so bili tik pred cvetenjem. Ali ste vedeli, da jih žanjejo dvakrat letno? POLETNI NAGROBNI NASADI Dnevi dediščine evropskih pokopališč so bili letos v znamenju trajnostnih nasadov. Nekaj vzorčnih kombinacij so pripravili tudi na pokopališču Pobrežje, kjer so posebej za oddajo uredili še sodobnejši nagrobni nasad, ki ga ne bo treba zalivati.
Davorin Gamser, strokovnjak za sadjarstvo, svetuje, koliko plodov junija utrgamo z drevesa, da bodo breskve, ki smo jih pustili, sočne in zdrave.
Davorin Gamser, strokovnjak za sadjarstvo, svetuje, koliko plodov junija utrgamo z drevesa, da bodo breskve, ki smo jih pustili, sočne in zdrave.