Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu.
Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu.
V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel japonski hren.
V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel japonski hren.
Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh.
Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh.
Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero.
Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero.
Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto.
Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo.
Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo.
Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol.
Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol.
Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov.
Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov.
DIVJA FERMENTACIJA Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj. REZ MALIN S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin. CIMBIDIJ GOSPE AMALIJE V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji. RASTLINE PODRASTI Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
DIVJA FERMENTACIJA Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj. REZ MALIN S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin. CIMBIDIJ GOSPE AMALIJE V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji. RASTLINE PODRASTI Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji.
V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji.
S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin.
S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin.
Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj.
Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj.
Da imajo ženske rade cvetje, je znano. Zato smo toliko bolj veseli, ko spoznamo tudi kakšnega moškega, ki so mu ljubi cvetovi. Jože Batič že desetletja razmnožuje zvončke. Njegova zbirka znanilcev pomladi je že zelo bogata in raznolika.
Da imajo ženske rade cvetje, je znano. Zato smo toliko bolj veseli, ko spoznamo tudi kakšnega moškega, ki so mu ljubi cvetovi. Jože Batič že desetletja razmnožuje zvončke. Njegova zbirka znanilcev pomladi je že zelo bogata in raznolika.
Ste za nekaj sladkega, pa hkrati zdravega? Piškoti z rožmarinom! Iz vejice ogulimo iglice, nasekljamo na drobno. Dodamo brusnice, mandlje, lupino ekoloških limon, sladkor, moko, maslo.
Ste za nekaj sladkega, pa hkrati zdravega? Piškoti z rožmarinom! Iz vejice ogulimo iglice, nasekljamo na drobno. Dodamo brusnice, mandlje, lupino ekoloških limon, sladkor, moko, maslo.
DIVJI ŠPARGLJI V LONCU Ker rastejo divji šparglji v naravi v zahtevnih talnih razmerah, najprej razvijejo močan koreninski sistem, da črpajo vodo. Pri Trajnicah Golob-Klančič smo tokrat sadili te cenjenje rastline kar v lonec, ki ga postavimo na teraso ali balkon. Čez nekaj let bodo naredili poganjke, ki jih nabiramo, ko se primerno odebelijo.
DIVJI ŠPARGLJI V LONCU Ker rastejo divji šparglji v naravi v zahtevnih talnih razmerah, najprej razvijejo močan koreninski sistem, da črpajo vodo. Pri Trajnicah Golob-Klančič smo tokrat sadili te cenjenje rastline kar v lonec, ki ga postavimo na teraso ali balkon. Čez nekaj let bodo naredili poganjke, ki jih nabiramo, ko se primerno odebelijo.
Star slovenski pregovor pravi, da ima neumen kmet debel krompir. Dandanes pa vrtičkarji do semenskega krompirja že težko pridejo, če ga ne kupijo pravočasno. O sortah, ki jih najraje sadi na svojem vrtu, več pove Davor Špehar.
Star slovenski pregovor pravi, da ima neumen kmet debel krompir. Dandanes pa vrtičkarji do semenskega krompirja že težko pridejo, če ga ne kupijo pravočasno. O sortah, ki jih najraje sadi na svojem vrtu, več pove Davor Špehar.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke?
Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke?
Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke.
Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke.
Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan.
Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan.
V RASTLINJAKU POZIMI Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj. ALGE V RASTLINJAKU Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob. MISKANTI IN DRUGE OKRASNE TRAVE Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta. TELOHI ŽE KRASIJO VRTOVE Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
V RASTLINJAKU POZIMI Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj. ALGE V RASTLINJAKU Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob. MISKANTI IN DRUGE OKRASNE TRAVE Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta. TELOHI ŽE KRASIJO VRTOVE Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob.
Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob.
Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj.
Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj.
Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta.
Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta.
KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravi za zajtrk. KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk. KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk. KALČKI ZA KOSILO Večje, močnejše kalčke, to so predvsem kalčki stročnic, gospa Martina uporablja za značilne azijske jedi. Zelenjavo nareže na trakove, jo poduši. Na koncu doda kalčke. SOLATA Z MOTOVILCEM IN KALČKI Martina Plohl Krevh nežnejše kalčke, kalčke redkvice in brokolija, uporablja za sendviče, namaze in solate. Solato, sestavljeno iz motovilca in kalčkov, je prelila z jogurtom. PUSTNA MASKA IZ NARAVE Sebastjan Lipar nam pred pustnim koncem tedna in šegavim torkom pokaže, kako lahko sami ustvarimo masko. Uporabil je na vrtu nabrane vejice, liste, cvetove... VALENTINOV ŠOPEK Podobno rastlinje si je Sebastjan nabral še za en posebni dan, ki ga obeležujemo 14. februarja. Na valentinovo, praznik zaljubljenih, dušo poboža doma narejen šopek. navrtu@rtvslo.si
KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravi za zajtrk. KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk. KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk. KALČKI ZA KOSILO Večje, močnejše kalčke, to so predvsem kalčki stročnic, gospa Martina uporablja za značilne azijske jedi. Zelenjavo nareže na trakove, jo poduši. Na koncu doda kalčke. SOLATA Z MOTOVILCEM IN KALČKI Martina Plohl Krevh nežnejše kalčke, kalčke redkvice in brokolija, uporablja za sendviče, namaze in solate. Solato, sestavljeno iz motovilca in kalčkov, je prelila z jogurtom. PUSTNA MASKA IZ NARAVE Sebastjan Lipar nam pred pustnim koncem tedna in šegavim torkom pokaže, kako lahko sami ustvarimo masko. Uporabil je na vrtu nabrane vejice, liste, cvetove... VALENTINOV ŠOPEK Podobno rastlinje si je Sebastjan nabral še za en posebni dan, ki ga obeležujemo 14. februarja. Na valentinovo, praznik zaljubljenih, dušo poboža doma narejen šopek. navrtu@rtvslo.si
Martina Plohl Krevh nežnejše kalčke, kalčke redkvice in brokolija, uporablja za sendviče, namaze in solate. Solato, sestavljeno iz motovilca in kalčkov, je prelila z jogurtom.
Martina Plohl Krevh nežnejše kalčke, kalčke redkvice in brokolija, uporablja za sendviče, namaze in solate. Solato, sestavljeno iz motovilca in kalčkov, je prelila z jogurtom.
Večje, močnejše kalčke, to so predvsem kalčki stročnic, gospa Martina uporablja za značilne azijske jedi. Zelenjavo nareže na trakove, jo poduši. Na koncu doda kalčke.
Večje, močnejše kalčke, to so predvsem kalčki stročnic, gospa Martina uporablja za značilne azijske jedi. Zelenjavo nareže na trakove, jo poduši. Na koncu doda kalčke.
Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk.
Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk.
Podobno rastlinje si je Sebastjan nabral še za en posebni dan, ki ga obeležujemo 14. februarja. Na valentinovo, praznik zaljubljenih, dušo poboža doma narejen šopek.
Podobno rastlinje si je Sebastjan nabral še za en posebni dan, ki ga obeležujemo 14. februarja. Na valentinovo, praznik zaljubljenih, dušo poboža doma narejen šopek.
Sebastjan Lipar nam pred pustnim koncem tedna in šegavim torkom pokaže, kako lahko sami ustvarimo masko. Uporabil je na vrtu nabrane vejice, liste, cvetove...
Sebastjan Lipar nam pred pustnim koncem tedna in šegavim torkom pokaže, kako lahko sami ustvarimo masko. Uporabil je na vrtu nabrane vejice, liste, cvetove...
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas Na vrtu je januarja praznovala 30 let neprekinjenega predvajanja. Nekoč dvotedenska oddaja je po dveh letih postala tedenska televizijska stalnica. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, in kako so kot vrtičkarji zoreli ustvarjalci in gledalci, se v jubilejni izdaji spominjajo Franček Jauk, prva urednica oddaje Irma Ferlinc Guzelj, Dušan Tomažič, Karmen Podlesnik Marčič, Nina Cverlin, Angelina Premdehar, Drago Soršak, Aleksandra Šumandl in dolgoletni snemalec Danilo Plazovnik. V podaljšano različico so avtorji vključili tudi nekaj izbranih insertov iz bolj in manj časovno oddaljenih oddaj.
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas Na vrtu je januarja praznovala 30 let neprekinjenega predvajanja. Nekoč dvotedenska oddaja je po dveh letih postala tedenska televizijska stalnica. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, in kako so kot vrtičkarji zoreli ustvarjalci in gledalci, se v jubilejni izdaji spominjajo Franček Jauk, prva urednica oddaje Irma Ferlinc Guzelj, Dušan Tomažič, Karmen Podlesnik Marčič, Nina Cverlin, Angelina Premdehar, Drago Soršak, Aleksandra Šumandl in dolgoletni snemalec Danilo Plazovnik. V podaljšano različico so avtorji vključili tudi nekaj izbranih insertov iz bolj in manj časovno oddaljenih oddaj.
HLADNO STISKANO BUČNO OLJE Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti. VANESOVI VRTNI NASVETI: KALILNI TEST IN SETEV V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. OKRASNE POPROVKE Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin. PAK ČOJ Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
HLADNO STISKANO BUČNO OLJE Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti. VANESOVI VRTNI NASVETI: KALILNI TEST IN SETEV V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. OKRASNE POPROVKE Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin. PAK ČOJ Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti.
Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti.
Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin.
Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin.
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas šteje že 30 let. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, se v jubilejni izdaji spominjajta Franček Jauk in Irma Ferlinc Guzelj. Ustvarjalci oddaje so v goste povabili še druge nekdanje sodelavce: Dušana Tomažiča, Karmen Podlesnik Marčič, Nino Cverlin, Angelino Premdehar, Draga Soršaka in Aleksandro Šumandl. Z zgodbami s terena so se v besedi in sliki sprehodili skozi desetletja ustvarjanja vrtnarskih vsebin. navrtu@rtvslo.si
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas šteje že 30 let. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, se v jubilejni izdaji spominjajta Franček Jauk in Irma Ferlinc Guzelj. Ustvarjalci oddaje so v goste povabili še druge nekdanje sodelavce: Dušana Tomažiča, Karmen Podlesnik Marčič, Nino Cverlin, Angelino Premdehar, Draga Soršaka in Aleksandro Šumandl. Z zgodbami s terena so se v besedi in sliki sprehodili skozi desetletja ustvarjanja vrtnarskih vsebin. navrtu@rtvslo.si
2. FESTIVAL ČAJEV Na dogodku smo med drugim spoznavali zgodovino nabiranja zelišč, pripravo čajev in razvoj kulture pitja čaja. Okušali smo zanimive čajne mešanice zeliščarjev – od bolj znanih: ognjiča, melise, šipka, pa do čaja iz oljčnih listov in notranjih delov orehov. ČAJNA MEŠANICA STIČNA Ker je Ireno ujel prehlad, se je z ekipo po čaj zapeljala v Cistercijansko opatijo Stična. Farmacevt Klemen Križaj ji je v Zeliščni lekarni patra Simona Ašiča zamešal mešanico za ublažitev simptomov prehlada. YERBA MATE Še po svetu pogledamo glede kulture pitja čaja. V Argentini, od koder je Iván, je to pravi obred. Medtem ko pripravlja čaj mate, razloži, kako ga v družabnem, družinskem krogu popijejo. 30 LET: TATJANA DOLANC Tatjano Dolanc, dolgoletno radijsko moderatorko, nazadnje na nacionalnem RSi, obiščemo v Polani. V vasi, obkroženi z gozdovi, si je ustvarila dom. Navdušila je z inovativnimi zamislimi, kjer vrtnari, predvsem pa uživa ob ptičjem petju. navrtu@rtvslo.si
2. FESTIVAL ČAJEV Na dogodku smo med drugim spoznavali zgodovino nabiranja zelišč, pripravo čajev in razvoj kulture pitja čaja. Okušali smo zanimive čajne mešanice zeliščarjev – od bolj znanih: ognjiča, melise, šipka, pa do čaja iz oljčnih listov in notranjih delov orehov. ČAJNA MEŠANICA STIČNA Ker je Ireno ujel prehlad, se je z ekipo po čaj zapeljala v Cistercijansko opatijo Stična. Farmacevt Klemen Križaj ji je v Zeliščni lekarni patra Simona Ašiča zamešal mešanico za ublažitev simptomov prehlada. YERBA MATE Še po svetu pogledamo glede kulture pitja čaja. V Argentini, od koder je Iván, je to pravi obred. Medtem ko pripravlja čaj mate, razloži, kako ga v družabnem, družinskem krogu popijejo. 30 LET: TATJANA DOLANC Tatjano Dolanc, dolgoletno radijsko moderatorko, nazadnje na nacionalnem RSi, obiščemo v Polani. V vasi, obkroženi z gozdovi, si je ustvarila dom. Navdušila je z inovativnimi zamislimi, kjer vrtnari, predvsem pa uživa ob ptičjem petju. navrtu@rtvslo.si
Še po svetu pogledamo glede kulture pitja čaja. V Argentini, od koder je Iván, je to pravi obred. Medtem ko pripravlja čaj mate, razloži, kako ga v družabnem, družinskem krogu popijejo.
Še po svetu pogledamo glede kulture pitja čaja. V Argentini, od koder je Iván, je to pravi obred. Medtem ko pripravlja čaj mate, razloži, kako ga v družabnem, družinskem krogu popijejo.
Ker je Ireno ujel prehlad, se je z ekipo po čaj zapeljala v Cistercijansko opatijo Stična. Farmacevt Klemen Križaj ji je v Zeliščni lekarni patra Simona Ašiča zamešal mešanico za ublažitev simptomov prehlada.
Ker je Ireno ujel prehlad, se je z ekipo po čaj zapeljala v Cistercijansko opatijo Stična. Farmacevt Klemen Križaj ji je v Zeliščni lekarni patra Simona Ašiča zamešal mešanico za ublažitev simptomov prehlada.
Tatjano Dolanc, dolgoletno radijsko moderatorko, nazadnje na nacionalnem RSi, obiščemo v Polani. V vasi, obkroženi z gozdovi, si je ustvarila dom. Navdušila je z inovativnimi zamislimi, kjer vrtnari, predvsem pa uživa ob ptičjem petju.
Tatjano Dolanc, dolgoletno radijsko moderatorko, nazadnje na nacionalnem RSi, obiščemo v Polani. V vasi, obkroženi z gozdovi, si je ustvarila dom. Navdušila je z inovativnimi zamislimi, kjer vrtnari, predvsem pa uživa ob ptičjem petju.
Na dogodku smo med drugim spoznavali zgodovino nabiranja zelišč, pripravo čajev in razvoj kulture pitja čaja. Okušali smo zanimive čajne mešanice zeliščarjev – od bolj znanih: ognjiča, melise, šipka, pa do čaja iz oljčnih listov in notranjih delov orehov.
Na dogodku smo med drugim spoznavali zgodovino nabiranja zelišč, pripravo čajev in razvoj kulture pitja čaja. Okušali smo zanimive čajne mešanice zeliščarjev – od bolj znanih: ognjiča, melise, šipka, pa do čaja iz oljčnih listov in notranjih delov orehov.
30 LET ODDAJE: Z DRAGICO MED DREVESI Ob visokem jubileju oddaje Na vrtu, ki ga bomo proslavili konec januarja, spoznavamo sodelavce in njihov odnos do cvetja, vrtov, parkov, narave nasploh. Z novinarko mariborskega studia Dragico Vujanović smo se odpravili v gozd, kjer je ob igri preživljala svoje otroštvo. Tam je vzklila tudi njena ljubezen do dreves, za katere verjame, da imajo zdravilno moč. LIMONE ZA LIMONOV LIKER Ko smo se decembra udeležili festivala športnega filma v Palermu, smo gledalcem oddaje želeli z otoka v sliki prinesti tudi nekaj avtohtono sicilijanskega. Obiskali smo nasad limonovcev družine Russo v kraju Partinico. Po babičinem receptu izdelujejo limončelo, znani italijanski liker. Katere limone uporabljajo in kako ga naredijo, predstavljamo v oddaji. LUPINICE CITRUSOV ZA MILO Zgodbo o limonovcih nadaljujemo doma, točneje pri Zlatki Podgoršek v Mestinju. Lupine pomaranč, limet in limon suši sama, doda jih v raztopljeno medeno osnovo in skuha milo. navrtu@rtvslo.si
30 LET ODDAJE: Z DRAGICO MED DREVESI Ob visokem jubileju oddaje Na vrtu, ki ga bomo proslavili konec januarja, spoznavamo sodelavce in njihov odnos do cvetja, vrtov, parkov, narave nasploh. Z novinarko mariborskega studia Dragico Vujanović smo se odpravili v gozd, kjer je ob igri preživljala svoje otroštvo. Tam je vzklila tudi njena ljubezen do dreves, za katere verjame, da imajo zdravilno moč. LIMONE ZA LIMONOV LIKER Ko smo se decembra udeležili festivala športnega filma v Palermu, smo gledalcem oddaje želeli z otoka v sliki prinesti tudi nekaj avtohtono sicilijanskega. Obiskali smo nasad limonovcev družine Russo v kraju Partinico. Po babičinem receptu izdelujejo limončelo, znani italijanski liker. Katere limone uporabljajo in kako ga naredijo, predstavljamo v oddaji. LUPINICE CITRUSOV ZA MILO Zgodbo o limonovcih nadaljujemo doma, točneje pri Zlatki Podgoršek v Mestinju. Lupine pomaranč, limet in limon suši sama, doda jih v raztopljeno medeno osnovo in skuha milo. navrtu@rtvslo.si