Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
SAJENJE VRTNIC Dokler tla še niso pomrznila na grede, ki so obsijane vsaj 8 ur dnevno sadimo vrtnice. Pri Vrtnicah Drešar iz Ljubljane že več generacij vzgajajo te običajno dišeče, vedno pa čudovite kraljice vrtov. Gospod Peter nam pokaže, kako jih pravilno posaditi. VANESOVI VRTNI NASVETI Ko jeseni sadno drevje, jagodičje in olesenele okrasne rastline odvržejo vsaj tretjino listja, s prvim škropljenjem z bakrom poskrbimo za zaščito teh rastlin proti boleznim. Z bakrovim pripravkom škropimo v dneh brez vetra in premočnega sonca, temperature pa so enake ali višje od 5 °C. Več o jesenski higieni v sadovnjaku pojasni strokovnjak Vanes Husić. IZKOP DALIJ Pred mesecem smo v Arboretumu Volčji Potok še občudovali cvetoče dalije. Ko odcvetijo, steblo in listi pa počrnijo, izkopljemo gomolje. Kako jih ustrezno shranimo, svetuje Primožem Prešernom. POPROVEC Na vrtu Zelena sreča v Stogovcih rastejo številne zanimive, manj poznane rastline. Med njimi tudi japonski poprovec, ki ga jeseni krasijo pisani listi in črni plodovi, ujeti v rdečo ovojnico. Po imenu rastline smo spraševali v nagradni igri oddaje Na vrtu, tokrat jo predstavljamo in odkrivamo izžrebance. ZELJNE KRPICE Gospo Tatjano z Ekološke kmetije Potočnik-Poprask smo poprosili, da pripravi iz zelja tradicionalno slovensko jed. Odločila se je za zeljne krpice, v katere doda različne začimbe. Poskusite! navrtu@rtvslo.si
SAJENJE VRTNIC Dokler tla še niso pomrznila na grede, ki so obsijane vsaj 8 ur dnevno sadimo vrtnice. Pri Vrtnicah Drešar iz Ljubljane že več generacij vzgajajo te običajno dišeče, vedno pa čudovite kraljice vrtov. Gospod Peter nam pokaže, kako jih pravilno posaditi. VANESOVI VRTNI NASVETI Ko jeseni sadno drevje, jagodičje in olesenele okrasne rastline odvržejo vsaj tretjino listja, s prvim škropljenjem z bakrom poskrbimo za zaščito teh rastlin proti boleznim. Z bakrovim pripravkom škropimo v dneh brez vetra in premočnega sonca, temperature pa so enake ali višje od 5 °C. Več o jesenski higieni v sadovnjaku pojasni strokovnjak Vanes Husić. IZKOP DALIJ Pred mesecem smo v Arboretumu Volčji Potok še občudovali cvetoče dalije. Ko odcvetijo, steblo in listi pa počrnijo, izkopljemo gomolje. Kako jih ustrezno shranimo, svetuje Primožem Prešernom. POPROVEC Na vrtu Zelena sreča v Stogovcih rastejo številne zanimive, manj poznane rastline. Med njimi tudi japonski poprovec, ki ga jeseni krasijo pisani listi in črni plodovi, ujeti v rdečo ovojnico. Po imenu rastline smo spraševali v nagradni igri oddaje Na vrtu, tokrat jo predstavljamo in odkrivamo izžrebance. ZELJNE KRPICE Gospo Tatjano z Ekološke kmetije Potočnik-Poprask smo poprosili, da pripravi iz zelja tradicionalno slovensko jed. Odločila se je za zeljne krpice, v katere doda različne začimbe. Poskusite! navrtu@rtvslo.si
Na vrtu Zelena sreča v Stogovcih rastejo številne zanimive, manj poznane rastline. Med njimi tudi japonski poprovec, ki ga jeseni krasijo pisani listi in črni plodovi, ujeti v rdečo ovojnico. Po imenu rastline smo spraševali v nagradni igri oddaje Na vrtu, tokrat jo predstavljamo in odkrivamo izžrebance.
Na vrtu Zelena sreča v Stogovcih rastejo številne zanimive, manj poznane rastline. Med njimi tudi japonski poprovec, ki ga jeseni krasijo pisani listi in črni plodovi, ujeti v rdečo ovojnico. Po imenu rastline smo spraševali v nagradni igri oddaje Na vrtu, tokrat jo predstavljamo in odkrivamo izžrebance.
Pred mesecem smo v Arboretumu Volčji Potok še občudovali cvetoče dalije. Ko odcvetijo, steblo in listi pa počrnijo, izkopljemo gomolje. Kako jih ustrezno shranimo, svetuje Primožem Prešernom.
Pred mesecem smo v Arboretumu Volčji Potok še občudovali cvetoče dalije. Ko odcvetijo, steblo in listi pa počrnijo, izkopljemo gomolje. Kako jih ustrezno shranimo, svetuje Primožem Prešernom.
Gospo Tatjano z Ekološke kmetije Potočnik-Poprask smo poprosili, da pripravi iz zelja tradicionalno slovensko jed. Odločila se je za zeljne krpice, v katere doda različne začimbe. Poskusite!
Gospo Tatjano z Ekološke kmetije Potočnik-Poprask smo poprosili, da pripravi iz zelja tradicionalno slovensko jed. Odločila se je za zeljne krpice, v katere doda različne začimbe. Poskusite!
Ko jeseni sadno drevje, jagodičje in olesenele okrasne rastline odvržejo vsaj tretjino listja, s prvim škropljenjem z bakrom poskrbimo za zaščito teh rastlin proti boleznim. Z bakrovim pripravkom škropimo v dneh brez vetra in premočnega sonca, temperature pa so enake ali višje od 5 °C. Več o jesenski higieni v sadovnjaku pojasni strokovnjak Vanes Husić.
Ko jeseni sadno drevje, jagodičje in olesenele okrasne rastline odvržejo vsaj tretjino listja, s prvim škropljenjem z bakrom poskrbimo za zaščito teh rastlin proti boleznim. Z bakrovim pripravkom škropimo v dneh brez vetra in premočnega sonca, temperature pa so enake ali višje od 5 °C. Več o jesenski higieni v sadovnjaku pojasni strokovnjak Vanes Husić.
Dokler tla še niso pomrznila na grede, ki so obsijane vsaj 8 ur dnevno sadimo vrtnice. Pri Vrtnicah Drešar iz Ljubljane že več generacij vzgajajo te običajno dišeče, vedno pa čudovite kraljice vrtov. Gospod Peter nam pokaže, kako jih pravilno posaditi.
Dokler tla še niso pomrznila na grede, ki so obsijane vsaj 8 ur dnevno sadimo vrtnice. Pri Vrtnicah Drešar iz Ljubljane že več generacij vzgajajo te običajno dišeče, vedno pa čudovite kraljice vrtov. Gospod Peter nam pokaže, kako jih pravilno posaditi.
O čilijih Jernej Stipanič je uporabnost čilijev spoznaval, ko sta s soprogo potovala po južni Ameriki in Aziji. Nato sta nekaj grmičkov posadila na svojem vrtu, iz njih je nastal nasad. Oktobra so z gred v rastlinjaku pobrali še zadnje pekoče plodove, ob tem nas seznanili s številnimi zanimivostmi iz gojenja in predelave čilijev. Prezimimo posodovke Ko prva jutranja slana prekrije vrtove in travnike, je zadnji čas, da posodovke prestavimo v notranje prostore. Posodovke so tiste rastline, ki z izjemo obalnega pasu pri nas ne prezimijo na prostem. Tako je storila tudi gospa Mojca iz Ljubljane. Obiskala jo je strokovnjakinja kluba Gaia. Še potaknimo čebulnice Še je čas, da v lonce ali na gredice potaknemo čebulice spomladi cvetočih čebulnic. Kako naj bodo videti čebulice, iz katerih bodo zrasli tulipani, narcise, … Degustacija pekočih omak Večino pridelanih čilijev pri družini Stipanič predelajo v omake. Poslužujejo se postopka fermentacije, omake zorijo več let. Voditeljica in novinarka oddaje se je opogumila in pokusila vse njihove omake, od blagih do najbolj pekočih… navrtu@rtvslo.si
O čilijih Jernej Stipanič je uporabnost čilijev spoznaval, ko sta s soprogo potovala po južni Ameriki in Aziji. Nato sta nekaj grmičkov posadila na svojem vrtu, iz njih je nastal nasad. Oktobra so z gred v rastlinjaku pobrali še zadnje pekoče plodove, ob tem nas seznanili s številnimi zanimivostmi iz gojenja in predelave čilijev. Prezimimo posodovke Ko prva jutranja slana prekrije vrtove in travnike, je zadnji čas, da posodovke prestavimo v notranje prostore. Posodovke so tiste rastline, ki z izjemo obalnega pasu pri nas ne prezimijo na prostem. Tako je storila tudi gospa Mojca iz Ljubljane. Obiskala jo je strokovnjakinja kluba Gaia. Še potaknimo čebulnice Še je čas, da v lonce ali na gredice potaknemo čebulice spomladi cvetočih čebulnic. Kako naj bodo videti čebulice, iz katerih bodo zrasli tulipani, narcise, … Degustacija pekočih omak Večino pridelanih čilijev pri družini Stipanič predelajo v omake. Poslužujejo se postopka fermentacije, omake zorijo več let. Voditeljica in novinarka oddaje se je opogumila in pokusila vse njihove omake, od blagih do najbolj pekočih… navrtu@rtvslo.si
Še je čas, da v lonce ali na gredice potaknemo čebulice spomladi cvetočih čebulnic. Kako naj bodo videti čebulice, iz katerih bodo zrasli tulipani, narcise, …
Še je čas, da v lonce ali na gredice potaknemo čebulice spomladi cvetočih čebulnic. Kako naj bodo videti čebulice, iz katerih bodo zrasli tulipani, narcise, …
Jernej Stipanič je uporabnost čilijev spoznaval, ko sta s soprogo potovala po južni Ameriki in Aziji. Nato sta nekaj grmičkov posadila na svojem vrtu, iz njih je nastal nasad. Oktobra so z gred v rastlinjaku pobrali še zadnje pekoče plodove, ob tem nas seznanili s številnimi zanimivostmi iz gojenja in predelave čilijev.
Jernej Stipanič je uporabnost čilijev spoznaval, ko sta s soprogo potovala po južni Ameriki in Aziji. Nato sta nekaj grmičkov posadila na svojem vrtu, iz njih je nastal nasad. Oktobra so z gred v rastlinjaku pobrali še zadnje pekoče plodove, ob tem nas seznanili s številnimi zanimivostmi iz gojenja in predelave čilijev.
Večino pridelanih čilijev pri družini Stipanič predelajo v omake. Poslužujejo se postopka fermentacije, omake zorijo več let. Voditeljica in novinarka oddaje se je opogumila in pokusila vse njihove omake, od blagih do najbolj pekočih…
Večino pridelanih čilijev pri družini Stipanič predelajo v omake. Poslužujejo se postopka fermentacije, omake zorijo več let. Voditeljica in novinarka oddaje se je opogumila in pokusila vse njihove omake, od blagih do najbolj pekočih…
Ko prva jutranja slana prekrije vrtove in travnike, je zadnji čas, da posodovke prestavimo v notranje prostore. Posodovke so tiste rastline, ki z izjemo obalnega pasu pri nas ne prezimijo na prostem. Tako je storila tudi gospa Mojca iz Ljubljane. Obiskala jo je strokovnjakinja kluba Gaia.
Ko prva jutranja slana prekrije vrtove in travnike, je zadnji čas, da posodovke prestavimo v notranje prostore. Posodovke so tiste rastline, ki z izjemo obalnega pasu pri nas ne prezimijo na prostem. Tako je storila tudi gospa Mojca iz Ljubljane. Obiskala jo je strokovnjakinja kluba Gaia.
VEČPOMENSKE KRIZANTEME Krizanteme s poznimi, dolgo cvetočimi raznolikimi cvetovi lepo obarvajo jesen. Pri nas jih ob 1. novembru izbiramo kot del nagrobnega okrasja. V vzhodni Aziji, od koder izvirajo, simbolizirajo veselje in dolgo, srečno življenje. Kako vzgojiti velik kroglast cvet ali pa desetine drobnih, pokaže Sebastjan Lipar. POKLON RIMSKI BOGINJI POMONI Na turistični kmetiji v okolici Rogaške Slatine večino hrane, predvsem pa sadja, pridelajo sami. Posestvo se imenuje Pomona, po boginji, ki so ji Rimljani namenili vlogo zavetnice sadja. Na posestvu so uredili učno pot, sprehod po njej nas okrepi z znanji o redkejšem načinu gojenja zelenjave, užitnem nazobčancu, pa tudi, kako iz kutin narediti nekaj sladkega. JAPONSKA IKEBANA Iz le nekaj cvetov krizantem Sebastjan sestavi ikebano. Precej drugačno, kot smo je vajeni pri nas. Na Japonskem tovrstno aranžiranje cvetja velja za visoko umetnost. Pri ikebani, drugo ime zanjo je Kado oz. pot cvetja, gre pogosto za minimalistične aranžmaje, z minimalnim številom cvetov, stebel in listov, ki se med samo naj ne bi dotikali, poustvarjajo prizore iz narave.
VEČPOMENSKE KRIZANTEME Krizanteme s poznimi, dolgo cvetočimi raznolikimi cvetovi lepo obarvajo jesen. Pri nas jih ob 1. novembru izbiramo kot del nagrobnega okrasja. V vzhodni Aziji, od koder izvirajo, simbolizirajo veselje in dolgo, srečno življenje. Kako vzgojiti velik kroglast cvet ali pa desetine drobnih, pokaže Sebastjan Lipar. POKLON RIMSKI BOGINJI POMONI Na turistični kmetiji v okolici Rogaške Slatine večino hrane, predvsem pa sadja, pridelajo sami. Posestvo se imenuje Pomona, po boginji, ki so ji Rimljani namenili vlogo zavetnice sadja. Na posestvu so uredili učno pot, sprehod po njej nas okrepi z znanji o redkejšem načinu gojenja zelenjave, užitnem nazobčancu, pa tudi, kako iz kutin narediti nekaj sladkega. JAPONSKA IKEBANA Iz le nekaj cvetov krizantem Sebastjan sestavi ikebano. Precej drugačno, kot smo je vajeni pri nas. Na Japonskem tovrstno aranžiranje cvetja velja za visoko umetnost. Pri ikebani, drugo ime zanjo je Kado oz. pot cvetja, gre pogosto za minimalistične aranžmaje, z minimalnim številom cvetov, stebel in listov, ki se med samo naj ne bi dotikali, poustvarjajo prizore iz narave.
Krizanteme s poznimi, dolgo cvetočimi raznolikimi cvetovi lepo obarvajo jesen. Pri nas jih ob 1. novembru izbiramo kot del nagrobnega okrasja. V vzhodni Aziji, od koder izvirajo, simbolizirajo veselje in dolgo, srečno življenje. Kako vzgojiti velik kroglast cvet ali pa desetine drobnih, pokaže Sebastjan Lipar. Iz le nekaj cvetov krizantem Sebastjan sestavi ikebano. Precej drugačno, kot smo je vajeni pri nas. Na Japonskem tovrstno aranžiranje cvetja velja za visoko umetnost. Pri ikebani, drugo ime zanjo je Kado oz. pot cvetja, gre pogosto za minimalistične aranžmaje, z minimalnim številom cvetov, stebel in listov, ki se med samo naj ne bi dotikali, poustvarjajo prizore iz narave.
Krizanteme s poznimi, dolgo cvetočimi raznolikimi cvetovi lepo obarvajo jesen. Pri nas jih ob 1. novembru izbiramo kot del nagrobnega okrasja. V vzhodni Aziji, od koder izvirajo, simbolizirajo veselje in dolgo, srečno življenje. Kako vzgojiti velik kroglast cvet ali pa desetine drobnih, pokaže Sebastjan Lipar. Iz le nekaj cvetov krizantem Sebastjan sestavi ikebano. Precej drugačno, kot smo je vajeni pri nas. Na Japonskem tovrstno aranžiranje cvetja velja za visoko umetnost. Pri ikebani, drugo ime zanjo je Kado oz. pot cvetja, gre pogosto za minimalistične aranžmaje, z minimalnim številom cvetov, stebel in listov, ki se med samo naj ne bi dotikali, poustvarjajo prizore iz narave.
Na turistični kmetiji v okolici Rogaške Slatine večino hrane, predvsem pa sadja, pridelajo sami. Posestvo se imenuje Pomona, po boginji, ki so ji Rimljani namenili vlogo zavetnice sadja. Na posestvu so uredili učno pot, sprehod po njej nas okrepi z znanji o redkejšem načinu gojenja zelenjave, užitnem nazobčancu, pa tudi, kako iz kutin narediti nekaj sladkega.
Na turistični kmetiji v okolici Rogaške Slatine večino hrane, predvsem pa sadja, pridelajo sami. Posestvo se imenuje Pomona, po boginji, ki so ji Rimljani namenili vlogo zavetnice sadja. Na posestvu so uredili učno pot, sprehod po njej nas okrepi z znanji o redkejšem načinu gojenja zelenjave, užitnem nazobčancu, pa tudi, kako iz kutin narediti nekaj sladkega.
BUČKE IZ VRVI Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami. KAČIČE, KROGLICE IN SNOPKI V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej. VILINSKI VENČEK Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček. ČEBULICE V LONCU Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje. BUČE IZ ODSLUŽENEGA LESA Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.
BUČKE IZ VRVI Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami. KAČIČE, KROGLICE IN SNOPKI V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej. VILINSKI VENČEK Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček. ČEBULICE V LONCU Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje. BUČE IZ ODSLUŽENEGA LESA Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.
Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.
Na vrtu Zelene sreče letos z bučami sreče niso imeli. Le nekaj jih je ostalo na vrtu, druge so večinoma zgnile. Tjaša Podgoršek, najmlajša članica družine, se je domislila, da jih naredi iz lesa. Poiskala je kose odsluženega pohištva in jih spremenila v buče.
Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje.
Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje.
Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje.
Jeseni poskrbimo za cvetenje spomladi. Konec oktobra in prva polovica novembra je čas, primeren za sajenje čebulic tulipanov in drugih spomladanskih čebulnic. Jerneja Jošar je čebulice položila v glineni lonec, dodajala jih je po sistemu lazanje.
Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami. V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej. Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček.
Pred nočjo čarovnic, praznikom Keltov, ki so ga Američani potrošniško oblekli, s Sabino Šegula izdelujemo vilinski venček. Zanj je najprej naredila bučke iz vrvi. Poglejte, kako preprosto jih lahko izdelate tudi sami. V drugem delu dr. Sabina Šegula izdeluje kačice, kroglice in snopke. Prve sestojijo iz delno posušenih listov okrasnih trav in vrtnarske žice, kroglice so iz mahu, snopki pa iz delov vej. Prej naštete elemente, pri katerih lahko preverite vaše ročne spretnosti, je Sabina Šegula vstavila v venček za noč čarovnic. Dodala je še nekaj posušenega cvetja in nastal je vilinski venček.
POBIRANJE ARAŠIDOV Oktobra smo znova obiskali družino Silič, ki na Goriškem že desetletja goji arašide. Zreli so, ko listi na grmičkih porumenijo. Suhe sušijo v večjih vrečah. Maslo iz njih, brez vseh dodatkov, ima blag oreškast okus in zaradi olj kremasto, mazljivo teksturo. SEMENA PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov se je iztekla in smo jih z gredic že pospravili. Mogoče še kakšnega opazimo na Obali in v kakšnem rastlinjaku na celini. Povzemamo, na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji. Preverimo tudi, ali smo seme pravilno nabrali in ga ustrezno shranjujemo. Z REZJO OBLIKUJEMO TISO Simetrično zasnovano alejo v Tepanju poleg okrasnih rastlin krasi fontana. Sebastjan Lipar grede ob potkah ureja vse leto. Tokrat bo oblikoval sicer zelo strupeno tiso. V nasadih pa jo uporabljamo, ker je dolgoživa igličasta grmovnica, ki zlahka naniza več desetletij. JESENSKE TRAJNICE Pri Tementovih smo tokrat občudovali metuljčkom podobne cvetove gavre, ki z belimi ali rožnatimi krilci poplesujejo v jesenskem vetru. Izvemo, kako negujemo ciklame, da bodo cvetele čim dlje. Begonije, ki niso prezimne, pa pospravimo v notranje prostore.
POBIRANJE ARAŠIDOV Oktobra smo znova obiskali družino Silič, ki na Goriškem že desetletja goji arašide. Zreli so, ko listi na grmičkih porumenijo. Suhe sušijo v večjih vrečah. Maslo iz njih, brez vseh dodatkov, ima blag oreškast okus in zaradi olj kremasto, mazljivo teksturo. SEMENA PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov se je iztekla in smo jih z gredic že pospravili. Mogoče še kakšnega opazimo na Obali in v kakšnem rastlinjaku na celini. Povzemamo, na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji. Preverimo tudi, ali smo seme pravilno nabrali in ga ustrezno shranjujemo. Z REZJO OBLIKUJEMO TISO Simetrično zasnovano alejo v Tepanju poleg okrasnih rastlin krasi fontana. Sebastjan Lipar grede ob potkah ureja vse leto. Tokrat bo oblikoval sicer zelo strupeno tiso. V nasadih pa jo uporabljamo, ker je dolgoživa igličasta grmovnica, ki zlahka naniza več desetletij. JESENSKE TRAJNICE Pri Tementovih smo tokrat občudovali metuljčkom podobne cvetove gavre, ki z belimi ali rožnatimi krilci poplesujejo v jesenskem vetru. Izvemo, kako negujemo ciklame, da bodo cvetele čim dlje. Begonije, ki niso prezimne, pa pospravimo v notranje prostore.
Oktobra smo znova obiskali družino Silič, ki na Goriškem že desetletja goji arašide. Zreli so, ko listi na grmičkih porumenijo. Suhe sušijo v večjih vrečah. Maslo iz njih, brez vseh dodatkov, ima blag oreškast okus in zaradi olj kremasto, mazljivo teksturo.
Oktobra smo znova obiskali družino Silič, ki na Goriškem že desetletja goji arašide. Zreli so, ko listi na grmičkih porumenijo. Suhe sušijo v večjih vrečah. Maslo iz njih, brez vseh dodatkov, ima blag oreškast okus in zaradi olj kremasto, mazljivo teksturo.
Sezona paradižnikov se je iztekla in smo jih z gredic že pospravili. Mogoče še kakšnega opazimo na Obali in v kakšnem rastlinjaku na celini. Povzemamo, na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji. Preverimo tudi, ali smo seme pravilno nabrali in ga ustrezno shranjujemo.
Sezona paradižnikov se je iztekla in smo jih z gredic že pospravili. Mogoče še kakšnega opazimo na Obali in v kakšnem rastlinjaku na celini. Povzemamo, na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji. Preverimo tudi, ali smo seme pravilno nabrali in ga ustrezno shranjujemo.
Pri Tementovih smo tokrat občudovali metuljčkom podobne cvetove gavre, ki z belimi ali rožnatimi krilci poplesujejo v jesenskem vetru. Izvemo, kako negujemo ciklame, da bodo cvetele čim dlje. Begonije, ki niso prezimne, pa pospravimo v notranje prostore.
Pri Tementovih smo tokrat občudovali metuljčkom podobne cvetove gavre, ki z belimi ali rožnatimi krilci poplesujejo v jesenskem vetru. Izvemo, kako negujemo ciklame, da bodo cvetele čim dlje. Begonije, ki niso prezimne, pa pospravimo v notranje prostore.
REZ AKTINIDIJE JESENI Večino sadja smo že pobrali in shranili, le določeno še zori. Mandarine, kaki in kivi v sredini oktobra zbirajo sladkobo in okus, poberemo jih pred zmrzaljo. Takrat bo žal preskromno letino kivija pobral tudi gospod Marjan s Koroške, ki ga spremljamo že desetletja. Rastline s skromnim številom plodov že pripravlja na novo sezono. PO SPRAVILU ZNOVA PRIPRAVIMO GREDE Plodovke so na prostem svojo zgodbo za letos že strnile, namesto njih posejemo motovilec, zimske solate, azijsko listno zelenjavo... Z dodajanjem organske mase, predvsem domačega ali kupljenega komposta in zastirke na prazne grede, se že pripravljamo na novo sezono. NAMAZ IZ INVAZIVNIH RASTLIN Kozjanska poznavalka in nabiralka divjih zeli Karmen Gajšek v prehrano vključuje tudi tujerodne rastline, ki pri nas veljajo za invazivne. Če ni pri roki svežih, uporabi posušene. Uganete, kaj je v okusen namaz pretlačila tokrat?
REZ AKTINIDIJE JESENI Večino sadja smo že pobrali in shranili, le določeno še zori. Mandarine, kaki in kivi v sredini oktobra zbirajo sladkobo in okus, poberemo jih pred zmrzaljo. Takrat bo žal preskromno letino kivija pobral tudi gospod Marjan s Koroške, ki ga spremljamo že desetletja. Rastline s skromnim številom plodov že pripravlja na novo sezono. PO SPRAVILU ZNOVA PRIPRAVIMO GREDE Plodovke so na prostem svojo zgodbo za letos že strnile, namesto njih posejemo motovilec, zimske solate, azijsko listno zelenjavo... Z dodajanjem organske mase, predvsem domačega ali kupljenega komposta in zastirke na prazne grede, se že pripravljamo na novo sezono. NAMAZ IZ INVAZIVNIH RASTLIN Kozjanska poznavalka in nabiralka divjih zeli Karmen Gajšek v prehrano vključuje tudi tujerodne rastline, ki pri nas veljajo za invazivne. Če ni pri roki svežih, uporabi posušene. Uganete, kaj je v okusen namaz pretlačila tokrat?
Kozjanska poznavalka in nabiralka divjih zeli Karmen Gajšek v prehrano vključuje tudi tujerodne rastline, ki pri nas veljajo za invazivne. Če ni pri roki svežih, uporabi posušene. Uganete, kaj je v okusen namaz pretlačila tokrat?
Kozjanska poznavalka in nabiralka divjih zeli Karmen Gajšek v prehrano vključuje tudi tujerodne rastline, ki pri nas veljajo za invazivne. Če ni pri roki svežih, uporabi posušene. Uganete, kaj je v okusen namaz pretlačila tokrat?
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
Plodovke so na prostem svojo zgodbo za letos že strnile, namesto njih posejemo motovilec, zimske solate, azijsko listno zelenjavo... Z dodajanjem organske mase, predvsem domačega ali kupljenega komposta in zastirke na prazne grede, se že pripravljamo na novo sezono.
Plodovke so na prostem svojo zgodbo za letos že strnile, namesto njih posejemo motovilec, zimske solate, azijsko listno zelenjavo... Z dodajanjem organske mase, predvsem domačega ali kupljenega komposta in zastirke na prazne grede, se že pripravljamo na novo sezono.
SPREHOD MED TRAJNICAMI Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov. BUČE: NAJTEŽJA, NAJDALJŠA ... V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži. NAGROBNI NASAD JESENI Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
SPREHOD MED TRAJNICAMI Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov. BUČE: NAJTEŽJA, NAJDALJŠA ... V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži. NAGROBNI NASAD JESENI Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov.
Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov.
V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži.
V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži.
Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
ZELENJAVNI VRT ROKA V KOSTANJEVICI NA KRASU Nova strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat na Krasu obiskala Roka Adamiča. S sorodniki skrbijo za zelenjavni vrt in se trudijo pridelati čim več domače zelenjave. Pri vrtnarskih opravilih upošteva nasvete strokovnjakov in babičine izkušnje. VOLEMIJA NOBILIS Tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani imajo enega od klonov volemije, prastare rastline, ki izvira iz časov pred dinozavri. Več o edinstveni zgodbi, kako je na prvi pogled praproti, cikasom ali le plevelu podoben iglavec preživel stotine milijonov let, razloži dr. Jože Bavcon. DRŽAVNA PRVAKINJA V CVETLIČARSTVU V preteklih dneh se je zvrstilo več tekmovanj. Na celjski Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so izvedli državno cvetličarsko prvenstvo. Največ točk je zbrala Karmen Kovač Resnik. Na celjskem sejmu pa se je na tekmovanju SloveniaSkills v 13 poklicih predstavilo 77 mladih tekmovalcev. Med cvetličarji je zmagala Leja Brenkuš Porenta iz Biotehniškega centra Naklo. OSKRBA VRTNIC JESENI Sebastjan Lipar nas tokrat na sprehod povabi na trg v Tepanju, s fontano v sredini urejen po francoskem vzoru. Med občudovanjem še cvetočih intenzivno rdečih vrtnic pokaže, kako je zanje z zastirko in namakanim sistemom skrbel čez poletje. Če zdaj, ko se bliža jesen, primerno negujemo te lepotice, nam bodo še dolgo pocvitale in lepšale počitek na vrtu. navrtu@rtvslo.si
ZELENJAVNI VRT ROKA V KOSTANJEVICI NA KRASU Nova strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat na Krasu obiskala Roka Adamiča. S sorodniki skrbijo za zelenjavni vrt in se trudijo pridelati čim več domače zelenjave. Pri vrtnarskih opravilih upošteva nasvete strokovnjakov in babičine izkušnje. VOLEMIJA NOBILIS Tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani imajo enega od klonov volemije, prastare rastline, ki izvira iz časov pred dinozavri. Več o edinstveni zgodbi, kako je na prvi pogled praproti, cikasom ali le plevelu podoben iglavec preživel stotine milijonov let, razloži dr. Jože Bavcon. DRŽAVNA PRVAKINJA V CVETLIČARSTVU V preteklih dneh se je zvrstilo več tekmovanj. Na celjski Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so izvedli državno cvetličarsko prvenstvo. Največ točk je zbrala Karmen Kovač Resnik. Na celjskem sejmu pa se je na tekmovanju SloveniaSkills v 13 poklicih predstavilo 77 mladih tekmovalcev. Med cvetličarji je zmagala Leja Brenkuš Porenta iz Biotehniškega centra Naklo. OSKRBA VRTNIC JESENI Sebastjan Lipar nas tokrat na sprehod povabi na trg v Tepanju, s fontano v sredini urejen po francoskem vzoru. Med občudovanjem še cvetočih intenzivno rdečih vrtnic pokaže, kako je zanje z zastirko in namakanim sistemom skrbel čez poletje. Če zdaj, ko se bliža jesen, primerno negujemo te lepotice, nam bodo še dolgo pocvitale in lepšale počitek na vrtu. navrtu@rtvslo.si
Nova strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat na Krasu obiskala Roka Adamiča. S sorodniki skrbijo za zelenjavni vrt in se trudijo pridelati čim več domače zelenjave. Pri vrtnarskih opravilih upošteva nasvete strokovnjakov in babičine izkušnje.
Nova strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat na Krasu obiskala Roka Adamiča. S sorodniki skrbijo za zelenjavni vrt in se trudijo pridelati čim več domače zelenjave. Pri vrtnarskih opravilih upošteva nasvete strokovnjakov in babičine izkušnje.
V preteklih dneh se je zvrstilo več tekmovanj. Na celjski Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so izvedli državno cvetličarsko prvenstvo. Največ točk je zbrala Karmen Kovač Resnik. Na celjskem sejmu pa se je na tekmovanju SloveniaSkills v 13 poklicih predstavilo 77 mladih tekmovalcev. Med cvetličarji je zmagala Leja Brenkuš Porenta iz Biotehniškega centra Naklo.
V preteklih dneh se je zvrstilo več tekmovanj. Na celjski Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so izvedli državno cvetličarsko prvenstvo. Največ točk je zbrala Karmen Kovač Resnik. Na celjskem sejmu pa se je na tekmovanju SloveniaSkills v 13 poklicih predstavilo 77 mladih tekmovalcev. Med cvetličarji je zmagala Leja Brenkuš Porenta iz Biotehniškega centra Naklo.
Tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani imajo enega od klonov volemije, prastare rastline, ki izvira iz časov pred dinozavri. Več o edinstveni zgodbi, kako je na prvi pogled praproti, cikasom ali le plevelu podoben iglavec preživel stotine milijonov let, razloži dr. Jože Bavcon.
Tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani imajo enega od klonov volemije, prastare rastline, ki izvira iz časov pred dinozavri. Več o edinstveni zgodbi, kako je na prvi pogled praproti, cikasom ali le plevelu podoben iglavec preživel stotine milijonov let, razloži dr. Jože Bavcon.
Sebastjan Lipar nas tokrat na sprehod povabi na trg v Tepanju, s fontano v sredini urejen po francoskem vzoru. Med občudovanjem še cvetočih intenzivno rdečih vrtnic pokaže, kako je zanje z zastirko in namakanim sistemom skrbel čez poletje. Če zdaj, ko se bliža jesen, primerno negujemo te lepotice, nam bodo še dolgo pocvitale in lepšale počitek na vrtu.
Sebastjan Lipar nas tokrat na sprehod povabi na trg v Tepanju, s fontano v sredini urejen po francoskem vzoru. Med občudovanjem še cvetočih intenzivno rdečih vrtnic pokaže, kako je zanje z zastirko in namakanim sistemom skrbel čez poletje. Če zdaj, ko se bliža jesen, primerno negujemo te lepotice, nam bodo še dolgo pocvitale in lepšale počitek na vrtu.
POSEBEN VRT PATRA GRŽANA Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo. OCTOVEC ZA LIMONADO Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij izstisnila limonado. JESENSKE LEPOTICE Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.
POSEBEN VRT PATRA GRŽANA Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo. OCTOVEC ZA LIMONADO Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij izstisnila limonado. JESENSKE LEPOTICE Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.
Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.
Glede na vreme smo korenito, brez prehoda iz soparnega poletja, prešli v jesen. Nagovarjajo nas že jesenski okrasni nasadi. Izbor v tem času najlepših cvetov, pa tudi necvetočih okrasnih rastlin je pester, to znova spoznavamo s Klementino Tement.
Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo.
Poseben vrt ima pater Karel. Tloris povzema starodavne, krožno urejene gredice. Obdelujemo jih s potke, ne da bi stopili na zemljo. Poti v labirintu vodijo do osrednje zeliščne spirale z izvirom vode. To je točka presežnosti, vrt pa povezuje nebo in zemljo.
Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij iztisnila limonado.
Če ste bili prepričani, da rdečkasta soplodja octovca niso užitna, morda še niste spoznali Karmen Gajšek. Kozjanska nabiralka iz betičastih skupkov plodov ustvari moko, uporabno za piškote. Za oddajo pa je iz soplodij iztisnila limonado.
PRIDELEK Z GRED SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. JESENSKA DOPOLNITEV NASADA Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice. POTAKNJENCI DREVESA ŽIVLJENJA Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat. JESENSKE SETVE IN SAJENJE Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
PRIDELEK Z GRED SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. JESENSKA DOPOLNITEV NASADA Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice. POTAKNJENCI DREVESA ŽIVLJENJA Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat. JESENSKE SETVE IN SAJENJE Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice.
Tudi v okrasnem vrtnarstvu razmišljajo o trajnostni oskrbi. Trajnic, ki so kraljevale poleti in se jeseni odpravljajo k počitku, ne zavržemo, dosadimo raje jeseni cvetoče lepotice.
Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat.
Sebastjan Lipar je lani močno prikrajšal sobno juko. Spodnji del debla s koreninami je pustil v loncu, iz njega je nekaj tednov kasneje že nastala nova rastlina. Odrezan del je razrezal na krajše potaknjence. Kako so uspeli, nam pokaže tokrat.
Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
Na sejemskem skupnostnem permakulturnem vrtu že desetletje preizkušajo različne metode sonaravnega pridelovanja zelenjave. Uredili so 9 podkvastih gredic, ki so jih lani prenovili in prekrili s kompostno zastirko. Kako so letos uspevale zelenjadnice brez zalivanja in posebne oskrbe, smo preverili v oddaji. Pravijo, da se uspešnost vrtičkarske sezone pozna po paradižnikih. Nekaj paradižnikov sta Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš z gred v Gornji Radgoni že odstranila, na prosta mesta posadila zelenjadnice, ki jih uživamo do začetka zime.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
O PEČOVNIŠKI DUGLAZIJI Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom. SAJENJE KAPUSNIC JESENI Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek. OD GROZDJA DO ROZIN Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine. VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
AVGUST NA VISOKI GREDI Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo. VSESTRANSKI ROŽMARIN Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje. KNJIŽNICA SEMEN Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.
AVGUST NA VISOKI GREDI Pri Sebastjanu Liparju skozi sezono spremljamo, kako uspevajo rastline na visoki gredi, ki jo je postavil lani. Zaščitena z mrežo je letos dobro prenesla tudi poletno točo. VSESTRANSKI ROŽMARIN Poleti žanjemo tudi rožmarin, ki ima največ eteričnega olja v cvetovih in mladih listih. Zelene vršičke režemo s srpom ali škarjami in jih destiliramo. Vejice tudi posušimo za čajne mešanice ali jih prelijemo s sončničnim olje in naredimo masažno olje. KNJIŽNICA SEMEN Ali ste vedeli, da si lahko v 20 slovenskih splošnih knjižnicah izposodite tudi semena vrtnin? Ko obrodijo, semena poberete in vrnete v knjižnico. Potrebujete le člansko izkaznico. O postopku izposoje in pridelku smo se pozanimali v Knjižnici Rogaška Slatina ter uporabniku Marku Karlinu.