Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Podjetno naprej že 16 let predstavlja zgodbe o uspehu slovenskih podjetnic in podjetnikov ter prispeva k podjetnosti Slovenije – več kot 500 zgodb o uspehu in več tisoč inovativnih idej mladih je bilo že predstavljenih. Gre za zgodbe o tem, kako Slovenci z lastno idejo, večinoma tako rekoč iz nič, iz domače garaže, osvajajo svetovni trg - vsaka zgodba pokaže, kako se da z vztrajnostjo in s poštenim delom uspeti tudi v Sloveniji, če le imaš pravo idejo, jasno vizijo in fokus.
V oddaji predstavljamo tudi izzive podjetniškega okolja, kako deluje podporno okolje in kako se z evropskimi kohezijskimi sredstvi spodbuja razvoj mladih podjetij.
Avtor: Edita Cetinski
Tamara Žarn Šetinc je predstavnica druge generacije, ki vodi družinsko podjetje. Njen oče Franci Žarn je bil pred 25 leti eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel izdelovati reklamne table in se ukvarjati s sitotiskom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena na štiri glavne segmente – digitalni tisk velikega formata, oprema prodajnih mest ter razvoj in izdelava 3D-napisov in promocijskih stojal za trgovine in razstavne prostore. Od očeta je podedovala podjetniške gene, od mame, ki je prav tako zaposlena v podjetju, pa natančnost, pravi mlada podjetnica, ki uživa v vodenju 20-članske ekipe, v raziskovanju ter razvijanju kreativnih rešitev za številna slovenska in mednarodna podjetja, ki iščejo zahtevnejše pristope na področju oglaševanja. Lani so v podjetju ustvarili 2 milijona evrov prihodkov, od tega 33 odstotkov z izvozom, letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast.
Tamara Žarn Šetinc je predstavnica druge generacije, ki vodi družinsko podjetje. Njen oče Franci Žarn je bil pred 25 leti eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel izdelovati reklamne table in se ukvarjati s sitotiskom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena na štiri glavne segmente – digitalni tisk velikega formata, oprema prodajnih mest ter razvoj in izdelava 3D-napisov in promocijskih stojal za trgovine in razstavne prostore. Od očeta je podedovala podjetniške gene, od mame, ki je prav tako zaposlena v podjetju, pa natančnost, pravi mlada podjetnica, ki uživa v vodenju 20-članske ekipe, v raziskovanju ter razvijanju kreativnih rešitev za številna slovenska in mednarodna podjetja, ki iščejo zahtevnejše pristope na področju oglaševanja. Lani so v podjetju ustvarili 2 milijona evrov prihodkov, od tega 33 odstotkov z izvozom, letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast.
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Finale državnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI, ki je potekalo 4. aprila v Novi Gorici, je že enaindvajsetič nagradilo najboljše ekipe in ideje.
Finale državnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI, ki je potekalo 4. aprila v Novi Gorici, je že enaindvajsetič nagradilo najboljše ekipe in ideje.
Zamisel o izdelavi pametne ptičje krmilnice, opremljene s kamero, sta prijatelja in tehnološka navdušenca Žiga Vrtačič in Franci Zidar začela uresničevati leta 2020 in z njo navdušila svetovni trg. Zagonsko podjetje Bird Buddy je v samo 4 letih s prodajo izdelka, ki z umetno inteligenco omogoča prepoznavanje in spremljanje vedenja več kot tisoč vrst ptic, ustvarilo približno 60 milijonov evrov prometa in 50 novih delovnih mest. Podjetje deluje v dveh državah. Večina ekipe je v Sloveniji, manjši del zaposlenih pa imajo v ZDA, od koder prihaja tudi največ kupcev njihovih krmilnic. Letos bodo v svojo ponudbo vključili še hranilnico za kolibrije in kopel za ptice, mlada zagnana ekipa pa že razvija nove inovativne projekte, s katerimi želi ljudem popreprostiti stik z naravo.
Zamisel o izdelavi pametne ptičje krmilnice, opremljene s kamero, sta prijatelja in tehnološka navdušenca Žiga Vrtačič in Franci Zidar začela uresničevati leta 2020 in z njo navdušila svetovni trg. Zagonsko podjetje Bird Buddy je v samo 4 letih s prodajo izdelka, ki z umetno inteligenco omogoča prepoznavanje in spremljanje vedenja več kot tisoč vrst ptic, ustvarilo približno 60 milijonov evrov prometa in 50 novih delovnih mest. Podjetje deluje v dveh državah. Večina ekipe je v Sloveniji, manjši del zaposlenih pa imajo v ZDA, od koder prihaja tudi največ kupcev njihovih krmilnic. Letos bodo v svojo ponudbo vključili še hranilnico za kolibrije in kopel za ptice, mlada zagnana ekipa pa že razvija nove inovativne projekte, s katerimi želi ljudem popreprostiti stik z naravo.
Kako kohezija povezuje, kot se nam včasih zdi, oddaljeni Bruselj in Mestno občino Kranj? Z evropskimi kohezijskimi sredstvi so v Kranju investirali v nakup objekta, urejanje prostorskih, tehnoloških in infrastrukturnih pogojev za potrebe zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa in novo nastala podjetja v občini in regiji, ter na noge postavili Kovačnico.
Kako kohezija povezuje, kot se nam včasih zdi, oddaljeni Bruselj in Mestno občino Kranj? Z evropskimi kohezijskimi sredstvi so v Kranju investirali v nakup objekta, urejanje prostorskih, tehnoloških in infrastrukturnih pogojev za potrebe zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa in novo nastala podjetja v občini in regiji, ter na noge postavili Kovačnico.
Program kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027 prinaša dodatne ukrepe za enakopraven razvoj slovenskih regij, s številnimi projekti in finančnimi spodbudami pa podpira tudi novonastala slovenska podjetja.
Program kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027 prinaša dodatne ukrepe za enakopraven razvoj slovenskih regij, s številnimi projekti in finančnimi spodbudami pa podpira tudi novonastala slovenska podjetja.
Do leta 2050 naj bi 30 milijonov ljudi zapustilo manj razvite regije, tudi mladi priložnosti raje iščejo v velikih mestih. Kaj moramo storiti, da bi zadržali mlade doma, je v Bruslju raziskovala Barbara Zrimšek.
Do leta 2050 naj bi 30 milijonov ljudi zapustilo manj razvite regije, tudi mladi priložnosti raje iščejo v velikih mestih. Kaj moramo storiti, da bi zadržali mlade doma, je v Bruslju raziskovala Barbara Zrimšek.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Mladi podjetnik leta 2023 Seudin Softič je ustanovitelj in solastnik šoštanjskega podjetja Autotech, ki z uvajanjem avtomatizacije in robotizacije podjetjem pomaga pri preskoku v industrijo 4.0. Magister inženir elektrotehnike je izkušnje najprej nekaj let nabiral v Gorenju, že šesto leto pa s solastnikom Maticem Dražnikom uspešno krmarita na samostojni podjetniški poti. Začela sta s tremi zaposlenimi in štirimi študenti, danes je v njunih podjetjih Autotech in Steeltech redno zaposlenih 28 ljudi, še štiri pa v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Prihodek Autotecha se je v petih letih povečal s pol milijona na skoraj 2,3 milijona evrov. Prvi veliki kupec njihovih inovativnih rešitev je bilo Gorenje, danes imajo med drugim posle v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, obeta se jim tudi posel v Kanadi.
Mladi podjetnik leta 2023 Seudin Softič je ustanovitelj in solastnik šoštanjskega podjetja Autotech, ki z uvajanjem avtomatizacije in robotizacije podjetjem pomaga pri preskoku v industrijo 4.0. Magister inženir elektrotehnike je izkušnje najprej nekaj let nabiral v Gorenju, že šesto leto pa s solastnikom Maticem Dražnikom uspešno krmarita na samostojni podjetniški poti. Začela sta s tremi zaposlenimi in štirimi študenti, danes je v njunih podjetjih Autotech in Steeltech redno zaposlenih 28 ljudi, še štiri pa v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Prihodek Autotecha se je v petih letih povečal s pol milijona na skoraj 2,3 milijona evrov. Prvi veliki kupec njihovih inovativnih rešitev je bilo Gorenje, danes imajo med drugim posle v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, obeta se jim tudi posel v Kanadi.
Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar, predstavnik tretje generacije Demšarjevih goslarjev, je že pri 12 letih pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, ukvarja pa se tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar, predstavnik tretje generacije Demšarjevih goslarjev, je že pri 12 letih pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, ukvarja pa se tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Letošnje finale nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI mu je v kategoriji mladih do 29 let prineslo prvo mesto, Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo na Univerzi v Ljubljani pa drugo mesto. Lovro Rakar, ki je v času študentskih dni na Višji šoli za multimedije na Inštitutu in akademiji za multimedije posegel po prvih nagradah in uspehih za svoj produkt OnStage, tega sedaj pripravlja za množično proizvodjo.
Letošnje finale nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI mu je v kategoriji mladih do 29 let prineslo prvo mesto, Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo na Univerzi v Ljubljani pa drugo mesto. Lovro Rakar, ki je v času študentskih dni na Višji šoli za multimedije na Inštitutu in akademiji za multimedije posegel po prvih nagradah in uspehih za svoj produkt OnStage, tega sedaj pripravlja za množično proizvodjo.
Zamisel o butični proizvodnji prestižnih avtodomov lastne blagovne znamke se je zakoncema Kotnik in poslovnemu partnerju Boštjanu Paradižu porodila iz strasti do avtodomarstva. Posel predelave kombijev v avtodome so začeli leta 2011 s tremi zaposlenimi, danes se njihovo podjetje Robeta z mlado, 100-člansko ekipo zaposlenih postavlja ob bok izkušenim proizvajalcem tovrstnih vozil. Njihov zadnji model je na najpomembnejšem panožnem sejmu v Düsseldorfu osvojil prestižni naziv najboljši avtodom leta 2023 v kategoriji vanov. Letos bodo naredili 500 vozil, rezervacije zanje sprejemajo že za leto 2025. Prodajajo jih po vsej Evropi, prihodnje leto načrtujejo vstop na trg Velike Britanije, Skandinavije, Južne Koreje in Kanade. Podjetje je lani ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Zamisel o butični proizvodnji prestižnih avtodomov lastne blagovne znamke se je zakoncema Kotnik in poslovnemu partnerju Boštjanu Paradižu porodila iz strasti do avtodomarstva. Posel predelave kombijev v avtodome so začeli leta 2011 s tremi zaposlenimi, danes se njihovo podjetje Robeta z mlado, 100-člansko ekipo zaposlenih postavlja ob bok izkušenim proizvajalcem tovrstnih vozil. Njihov zadnji model je na najpomembnejšem panožnem sejmu v Düsseldorfu osvojil prestižni naziv najboljši avtodom leta 2023 v kategoriji vanov. Letos bodo naredili 500 vozil, rezervacije zanje sprejemajo že za leto 2025. Prodajajo jih po vsej Evropi, prihodnje leto načrtujejo vstop na trg Velike Britanije, Skandinavije, Južne Koreje in Kanade. Podjetje je lani ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Slovenski podjetniški sklad se je predstavil na Srečanju investitorjev tveganega kapitala z deležniki startup ekosistema, kjer je poleg predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, obiskovalcem predstavil obseg podpore sklada na državni ravni ter načrte za prihodnost, predvsem v zvezi s spodbudo P2, katere namen je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej, hkrati pa ustvarjanje novih inovativnih podjetij. Finančna spodbuda se v prihodnjem letu vrača v prenovljeni obliki.
Slovenski podjetniški sklad se je predstavil na Srečanju investitorjev tveganega kapitala z deležniki startup ekosistema, kjer je poleg predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, obiskovalcem predstavil obseg podpore sklada na državni ravni ter načrte za prihodnost, predvsem v zvezi s spodbudo P2, katere namen je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej, hkrati pa ustvarjanje novih inovativnih podjetij. Finančna spodbuda se v prihodnjem letu vrača v prenovljeni obliki.
Podjetje Robeta s ukvarja s predelavo kombijev v avtodome. Lani je ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Podjetje Robeta s ukvarja s predelavo kombijev v avtodome. Lani je ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Andraž Gavez ima pri komaj 32 letih za sabo uspešno in pestro podjetniško kariero; do danes se je podpisal že pod kar nekaj podjetniških zgodb, je tudi poslovni mentor številnim posameznikom in različnim podjetjem. Da želi imeti svoje podjetje, je vedel že pri osemnajstih, prva večja prelomnica pa se je zgodila pred desetimi leti, ko je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si. Mlada, 20-članska ekipa zaposlenih zadnja leta prepoznavnost krepi z blagovno znamko BAM – Become A Master, ki je danes vodilna na področju peke in slaščic v Sloveniji, in spletno slaščičarsko akademijo, ki jo imajo trenutno v 5-ih jezikih. V spletni trgovini in fizičnih trgovinah po Sloveniji ponujajo okrog 150 različnih izdelkov, nekatere razvijajo tudi sami. Pred leti so denimo presenetili z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje so tudi organizatorji Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
Andraž Gavez ima pri komaj 32 letih za sabo uspešno in pestro podjetniško kariero; do danes se je podpisal že pod kar nekaj podjetniških zgodb, je tudi poslovni mentor številnim posameznikom in različnim podjetjem. Da želi imeti svoje podjetje, je vedel že pri osemnajstih, prva večja prelomnica pa se je zgodila pred desetimi leti, ko je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si. Mlada, 20-članska ekipa zaposlenih zadnja leta prepoznavnost krepi z blagovno znamko BAM – Become A Master, ki je danes vodilna na področju peke in slaščic v Sloveniji, in spletno slaščičarsko akademijo, ki jo imajo trenutno v 5-ih jezikih. V spletni trgovini in fizičnih trgovinah po Sloveniji ponujajo okrog 150 različnih izdelkov, nekatere razvijajo tudi sami. Pred leti so denimo presenetili z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje so tudi organizatorji Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
V Celju se je družba veterinarjev po študiju odločila, da odpre ambulanto, a poleg tega posega tudi po tujih trgih. Z inovativnimi rešitvami, ki poenostavljajo veterinarjevo delo, se predstavljajo na tujih konferencah in seminarjih ter uspešno črpajo državna in evropska sredstva. Njihovo delo je zaznamovalo tudi obdobje epidemije, med katerim so se uspešno prilagodili krizni situaciji, takratno idejo komunikacije s strankami na daljavo pa uporabljajo tudi danes.
V Celju se je družba veterinarjev po študiju odločila, da odpre ambulanto, a poleg tega posega tudi po tujih trgih. Z inovativnimi rešitvami, ki poenostavljajo veterinarjevo delo, se predstavljajo na tujih konferencah in seminarjih ter uspešno črpajo državna in evropska sredstva. Njihovo delo je zaznamovalo tudi obdobje epidemije, med katerim so se uspešno prilagodili krizni situaciji, takratno idejo komunikacije s strankami na daljavo pa uporabljajo tudi danes.
Andraž Gavez je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si, ki je pred leti denimo presenetila z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje pa je tudi organizatorica Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
Andraž Gavez je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si, ki je pred leti denimo presenetila z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje pa je tudi organizatorica Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
Osnovna dejavnost podjetja Centernorma iz Mislinje je proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam.
Osnovna dejavnost podjetja Centernorma iz Mislinje je proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
Nizozemsko podjetje Techgrounds ima poslanstvo rešiti neusklajenost na trgu dela industrije informacijske tehnologije. Ponujajo izobraževanje mladih talentov, od začetne orientacije v industriji do usposabljanja. Na novem zahodu Amsterdama je bilo v okviru tega projekta usposobljenih 227 skritih talentov, od katerih jih je 60 % zdaj že zaposlenih.
Nizozemsko podjetje Techgrounds ima poslanstvo rešiti neusklajenost na trgu dela industrije informacijske tehnologije. Ponujajo izobraževanje mladih talentov, od začetne orientacije v industriji do usposabljanja. Na novem zahodu Amsterdama je bilo v okviru tega projekta usposobljenih 227 skritih talentov, od katerih jih je 60 % zdaj že zaposlenih.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
V ponedeljek, 13. novembra, so na Brdu pri Kranju otvorili 2. Festival podjetništva v organizaciji Kluba slovenskih podjetnikov. Vsebina festivala temelji na preteklih dejavnostih kluba, kot so med drugim obiski pri županih vseh slovenskih regij, podjetniški pogovori in povezovanje mladih s podjetniki po celotni državi. Ugotovitve s terena so Klub slovenskih podjetnikov pripeljale do zaključka, da bosta ena izmed osrednjih poudarkov letošnjega festivala podjetništva regijsko povezovanje in mladi talenti. Več v naslednjem prispevku.
V ponedeljek, 13. novembra, so na Brdu pri Kranju otvorili 2. Festival podjetništva v organizaciji Kluba slovenskih podjetnikov. Vsebina festivala temelji na preteklih dejavnostih kluba, kot so med drugim obiski pri županih vseh slovenskih regij, podjetniški pogovori in povezovanje mladih s podjetniki po celotni državi. Ugotovitve s terena so Klub slovenskih podjetnikov pripeljale do zaključka, da bosta ena izmed osrednjih poudarkov letošnjega festivala podjetništva regijsko povezovanje in mladi talenti. Več v naslednjem prispevku.
Podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji.
Podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa, ki sta ga pred skoraj 30 leti s prvotnim imenom Niko ustanovila brata Avgust in Niko Šraml, uspešno vodi že druga generacija inženirjev. Začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje so pred leti razširili na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu. Več kot 100-člansko ekipo zaposlenih vodi strast do tehnološkega razvoja in stalnega iskanja inovativnih rešitev, odlikuje pa jih tudi prilagodljivost; zaradi lastnega razvojnega oddelka in proizvodnje lahko naročniku ponudijo rešitve po njegovi želji. Med njihovimi inovativnimi projekti je med drugim iskanje načina za predelavo insektov za prehranske dodatke, pri katerem sodelujejo z Univerzo v Cambridgeu.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa, ki sta ga pred skoraj 30 leti s prvotnim imenom Niko ustanovila brata Avgust in Niko Šraml, uspešno vodi že druga generacija inženirjev. Začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje so pred leti razširili na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu. Več kot 100-člansko ekipo zaposlenih vodi strast do tehnološkega razvoja in stalnega iskanja inovativnih rešitev, odlikuje pa jih tudi prilagodljivost; zaradi lastnega razvojnega oddelka in proizvodnje lahko naročniku ponudijo rešitve po njegovi želji. Med njihovimi inovativnimi projekti je med drugim iskanje načina za predelavo insektov za prehranske dodatke, pri katerem sodelujejo z Univerzo v Cambridgeu.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa je začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje pred leti razširilo na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa je začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje pred leti razširilo na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu.
Smer študija, ljubezen do športa in dolgčas so tudi lahko sestavine recepta za uspešno podjetniško idejo. Toni Ulčar je s pomočjo strojniškega znanja in ob strasti do tenisa v času epidemije ugotovil, da je zanj klasičen teniški top preveč dolgočasen. Ob podpori, ki so mu jo v Trbovljah ponudili v podjetniškem podpornem okolju Katapult in podjetju Dewesoft, je ustvaril prvi mobilni teniški top. Sedaj širi proizvodnjo, naročila za njegov prvi izdelek, Sportbot, pa se že vrstijo.
Smer študija, ljubezen do športa in dolgčas so tudi lahko sestavine recepta za uspešno podjetniško idejo. Toni Ulčar je s pomočjo strojniškega znanja in ob strasti do tenisa v času epidemije ugotovil, da je zanj klasičen teniški top preveč dolgočasen. Ob podpori, ki so mu jo v Trbovljah ponudili v podjetniškem podpornem okolju Katapult in podjetju Dewesoft, je ustvaril prvi mobilni teniški top. Sedaj širi proizvodnjo, naročila za njegov prvi izdelek, Sportbot, pa se že vrstijo.
Gregor Novak je že kot študent elektrotehnike verjel v zeleno prihodnost na področju energije. Izkušnje je nabiral v državnih energetskih podjetjih, leta 2007 pa je sprejel izziv in soustanovil Skupino Sonce, ki se ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn in drugih trajnostnih produktov, kot so toplotne črpalke in električne polnilnice. Doslej so izvedli več kot 4.000 projektov, pomembna prelomnica je bila tudi ustanovitev prve slovenske stoodstotno samooskrbne vasi Zavrate pri Radečah. V skupini je danes 26 podjetij – 20 v Sloveniji, tri v Estoniji, dve na Hrvaškem in eno na Malti. Pred petimi leti je z mednarodno ekipo, v kateri je že več kot 100 redno zaposlenih in še 150 pogodbenih sodelavcev, pretresel tradicionalne vzorce poslovanja v energetiki. Vzpostavil je SunContract, prvo energetsko tržnico na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
Gregor Novak je že kot študent elektrotehnike verjel v zeleno prihodnost na področju energije. Izkušnje je nabiral v državnih energetskih podjetjih, leta 2007 pa je sprejel izziv in soustanovil Skupino Sonce, ki se ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn in drugih trajnostnih produktov, kot so toplotne črpalke in električne polnilnice. Doslej so izvedli več kot 4.000 projektov, pomembna prelomnica je bila tudi ustanovitev prve slovenske stoodstotno samooskrbne vasi Zavrate pri Radečah. V skupini je danes 26 podjetij – 20 v Sloveniji, tri v Estoniji, dve na Hrvaškem in eno na Malti. Pred petimi leti je z mednarodno ekipo, v kateri je že več kot 100 redno zaposlenih in še 150 pogodbenih sodelavcev, pretresel tradicionalne vzorce poslovanja v energetiki. Vzpostavil je SunContract, prvo energetsko tržnico na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
SunContract je prva energetska tržnica na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
SunContract je prva energetska tržnica na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
Novinarka Barbara Zrimšek je obiskala francosko podjetje AB Solar, ki se ukvarja s projekti uporabe obnovljivih virov energije, ki so v skladu s smernicami Evropske unije za uspešen zeleni prehod.
Novinarka Barbara Zrimšek je obiskala francosko podjetje AB Solar, ki se ukvarja s projekti uporabe obnovljivih virov energije, ki so v skladu s smernicami Evropske unije za uspešen zeleni prehod.
Sevniški Stilles je družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva. Gre za svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Razvoj usmerja v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko.
Sevniški Stilles je družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva. Gre za svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Razvoj usmerja v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko.
Dostop do kvalitetnega lesa je spodbudil tri mlade Belokranjce, da združijo moči in v okviru skupne ljubezni do plezanja ustvarijo Gravityboard: plezalno desko, za proizvodnjo katere so začetna sredstva zbirali na platformi Kickstarter. Po uspešni kampanji so fantje z zbranim denarjem začeli razvijati nove izdelke, ki jih danes pošiljajo ljubiteljem plezanja po svetu.
Dostop do kvalitetnega lesa je spodbudil tri mlade Belokranjce, da združijo moči in v okviru skupne ljubezni do plezanja ustvarijo Gravityboard: plezalno desko, za proizvodnjo katere so začetna sredstva zbirali na platformi Kickstarter. Po uspešni kampanji so fantje z zbranim denarjem začeli razvijati nove izdelke, ki jih danes pošiljajo ljubiteljem plezanja po svetu.
Sevniški Stilles, družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva, je danes svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Po zamenjavi lastnikov in lastniškem vstopu uprave so v zadnjih desetih letih postali pomemben igralec pri opremljanju najbolj prestižnih svetovnih hotelskih verig; so eno redkih podjetij, ki naročnikom ponuja celovito storitev opremljanja hotelov, od priprave potrebne dokumentacije do zaključnih gradbenih del. Poslujejo v več kot 30 državah sveta; na tujih trgih danes ustvarijo kar 94 odstotkov prihodkov. Razvoj usmerjajo v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko. Trenutno končujejo do zdaj največjo, 8-milijonsko naložbo; zgradili so novo halo, postavili nove linije za proizvodnjo križno in modularno lepljenih plošč, ki jih bodo proizvajali po načelu krožnega gospodarstva, ter sončno elektrarno, da bi postali čim bolj energetsko neodvisni.
Sevniški Stilles, družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva, je danes svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Po zamenjavi lastnikov in lastniškem vstopu uprave so v zadnjih desetih letih postali pomemben igralec pri opremljanju najbolj prestižnih svetovnih hotelskih verig; so eno redkih podjetij, ki naročnikom ponuja celovito storitev opremljanja hotelov, od priprave potrebne dokumentacije do zaključnih gradbenih del. Poslujejo v več kot 30 državah sveta; na tujih trgih danes ustvarijo kar 94 odstotkov prihodkov. Razvoj usmerjajo v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko. Trenutno končujejo do zdaj največjo, 8-milijonsko naložbo; zgradili so novo halo, postavili nove linije za proizvodnjo križno in modularno lepljenih plošč, ki jih bodo proizvajali po načelu krožnega gospodarstva, ter sončno elektrarno, da bi postali čim bolj energetsko neodvisni.
Nejc Slovnik in Zoran Bosančić sta prijatelja iz srednješolskih let. Predstavljata eno izmed redkih izvajalsko-strateških marketinških agencij, kjer sta takoj po končanem študiju, ne da bi se prej izpopolnjevala kje drugje, začela svoj posel in ustanovila Point Out. Letos njuno podjetje, ki se ukvarja z digitalnim marketingom, praznuje deseto obletnico delovanja. Njuna inovacija ali bolje poslanstvo, kot pravita soustanovitelja, je ne le izvedba same storitve za naročnika, ampak njegova celostna obravnava, kar lahko ugodno vpliva na povečanje celotnega prihodka posameznega podjetja in tako pospešuje njegovo rast. Za svoje delo je mlada 14-članska ekipa zagnanih strokovnjakov prejela že vrsto nagrad in priznanj, saj je njihovo delo pripomoglo tudi k uspehu nekaterih gazel in slovenskih izvoznikov.
Nejc Slovnik in Zoran Bosančić sta prijatelja iz srednješolskih let. Predstavljata eno izmed redkih izvajalsko-strateških marketinških agencij, kjer sta takoj po končanem študiju, ne da bi se prej izpopolnjevala kje drugje, začela svoj posel in ustanovila Point Out. Letos njuno podjetje, ki se ukvarja z digitalnim marketingom, praznuje deseto obletnico delovanja. Njuna inovacija ali bolje poslanstvo, kot pravita soustanovitelja, je ne le izvedba same storitve za naročnika, ampak njegova celostna obravnava, kar lahko ugodno vpliva na povečanje celotnega prihodka posameznega podjetja in tako pospešuje njegovo rast. Za svoje delo je mlada 14-članska ekipa zagnanih strokovnjakov prejela že vrsto nagrad in priznanj, saj je njihovo delo pripomoglo tudi k uspehu nekaterih gazel in slovenskih izvoznikov.
Estonsko zagonsko podjetje Unsinakable Robotics avtomatizira podmorske operacije in razvija podvodne robote ter orodja zanje. S tem skuša znižati potrebo po potapljanju ljudi, saj njihov robot opravlja številne naloge; od deminiranja, podvodnega kartiranja, opazovanja in snemanja pod vodo, do popravil ribiških mrež. Podjetje je alumen programa Prototron, ki ga izvaja največji znanstveni center na območju baltskih držav, estonski Tehnopol. Podjetje je obiskal novinar Dino Subašić.
Estonsko zagonsko podjetje Unsinakable Robotics avtomatizira podmorske operacije in razvija podvodne robote ter orodja zanje. S tem skuša znižati potrebo po potapljanju ljudi, saj njihov robot opravlja številne naloge; od deminiranja, podvodnega kartiranja, opazovanja in snemanja pod vodo, do popravil ribiških mrež. Podjetje je alumen programa Prototron, ki ga izvaja največji znanstveni center na območju baltskih držav, estonski Tehnopol. Podjetje je obiskal novinar Dino Subašić.
Point out je ena izmed redkih izvajalsko-strateških marketinških agencij, ki se ukvarja z digitalnim marketingom. Ob praznovanju desete obletnice delovanja je podjetje obiskala novinarska ekipa oddaje Podjetno naprej.
Point out je ena izmed redkih izvajalsko-strateških marketinških agencij, ki se ukvarja z digitalnim marketingom. Ob praznovanju desete obletnice delovanja je podjetje obiskala novinarska ekipa oddaje Podjetno naprej.
Ekološka sadjarja Nataša in Janez Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov. V podjetju so danes trije zaposleni, še dva na kmetiji, občasno jim pomagajo sezonski delavci. Obdelujejo 15 hektarov ekoloških nasadov, največ imajo jablan. Na leto predelajo okrog 500 ton sadja, z jabolki in sokovi pa oskrbujejo več kot 120 hotelov, lokalov, šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Izdelke ponujajo tudi v prodajalni na kmetiji, kjer so lani postavili še samopostrežne avtomate in postajališče za avtodome. Vremenskim ujmam kljubujejo z neprestanimi vlaganji; za naložbe so doslej namenili več kot 4 milijone evrov – zamenjali so vse stare neodporne sorte, uredili namakalni sistem ter zaščito proti toči in slani.
Ekološka sadjarja Nataša in Janez Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov. V podjetju so danes trije zaposleni, še dva na kmetiji, občasno jim pomagajo sezonski delavci. Obdelujejo 15 hektarov ekoloških nasadov, največ imajo jablan. Na leto predelajo okrog 500 ton sadja, z jabolki in sokovi pa oskrbujejo več kot 120 hotelov, lokalov, šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Izdelke ponujajo tudi v prodajalni na kmetiji, kjer so lani postavili še samopostrežne avtomate in postajališče za avtodome. Vremenskim ujmam kljubujejo z neprestanimi vlaganji; za naložbe so doslej namenili več kot 4 milijone evrov – zamenjali so vse stare neodporne sorte, uredili namakalni sistem ter zaščito proti toči in slani.
Nataša in Janez Trstenjak, ekološka sadjarja iz Stročje vasi pri Ljutomeru, že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov.
Nataša in Janez Trstenjak, ekološka sadjarja iz Stročje vasi pri Ljutomeru, že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov.
Les nouvelles fermes je projekt iz okolice Bordeauxa, ki podpira samooskrbno pridelavo hrane v urbanih okoljih. Gre za povezavo med proizvodnjo rib in zelenjave na podlagi krožnega gospodarstva, ki jo je raziskala Barbara Zrimšek.
Les nouvelles fermes je projekt iz okolice Bordeauxa, ki podpira samooskrbno pridelavo hrane v urbanih okoljih. Gre za povezavo med proizvodnjo rib in zelenjave na podlagi krožnega gospodarstva, ki jo je raziskala Barbara Zrimšek.
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Ko se združita terensko znanje in tehnološka podpora, zlahka pride do tržnega uspeha; to potrjuje tudi zgodba čebelarja Jožeta Smrkolja, ki je idejo čebelarske nadzorne naprave BeeConn predal v roke podjetja Strip’s, ki je v okviru start-up projekta izdelek pričelo uspešno serijski proizvajati. BeeConn danes že uporabljajo tudi čebelarji izven meja Slovenije.
Ko se združita terensko znanje in tehnološka podpora, zlahka pride do tržnega uspeha; to potrjuje tudi zgodba čebelarja Jožeta Smrkolja, ki je idejo čebelarske nadzorne naprave BeeConn predal v roke podjetja Strip’s, ki je v okviru start-up projekta izdelek pričelo uspešno serijski proizvajati. BeeConn danes že uporabljajo tudi čebelarji izven meja Slovenije.
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
V Tovarni podjemov, podjetniškem inkubatoru Univerze v Mariboru, smo obiskali Majo in Klementa, ki, kot mnogi, ob začetku svojih podjetniških zgodb iščeta poti do finančne podpore. Četudi se ti razlikujeta, sta obe uspešni; Maja je podporo našla pri Slovenskem podjetniškem skladu, medtem ko je Klement prestal izkušnjo finančne podpore poslovnega angela.
V Tovarni podjemov, podjetniškem inkubatoru Univerze v Mariboru, smo obiskali Majo in Klementa, ki, kot mnogi, ob začetku svojih podjetniških zgodb iščeta poti do finančne podpore. Četudi se ti razlikujeta, sta obe uspešni; Maja je podporo našla pri Slovenskem podjetniškem skladu, medtem ko je Klement prestal izkušnjo finančne podpore poslovnega angela.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Mednarodno podjetje Milrem Robotics, s sedežem v Talinu, se ukvarja z izdelavo robotskih vozil namenjenih različnim operacijam; nekatera so namenjena polaganju gasilskih cevi za dosego mestnih ali podeželskih območij, druga imajo zmožnost sajenja semen s hitrostjo 5 do 6 in pol ur na hektar, podjetje pa najbolj slovi po svojih vojaških vozilih, ki jih boste lahko videli v naslednjem prispevku, ki ga je v okviru projekta Info4EU pripravil Dino Subašić.
Mednarodno podjetje Milrem Robotics, s sedežem v Talinu, se ukvarja z izdelavo robotskih vozil namenjenih različnim operacijam; nekatera so namenjena polaganju gasilskih cevi za dosego mestnih ali podeželskih območij, druga imajo zmožnost sajenja semen s hitrostjo 5 do 6 in pol ur na hektar, podjetje pa najbolj slovi po svojih vojaških vozilih, ki jih boste lahko videli v naslednjem prispevku, ki ga je v okviru projekta Info4EU pripravil Dino Subašić.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
V Tehnološkem parku Ljubljana je novinar Dino Subašić preveril potek procesa mentoriranja podjetnika Davida Kvaternika in njegovega mentorja Aleša Pevca. Ali sta rast in učenje obojesmerna? Kakšne so potrebe podjetij, ki iščejo mentorja za specifična področja delovanja? Več v prispevku.
V Tehnološkem parku Ljubljana je novinar Dino Subašić preveril potek procesa mentoriranja podjetnika Davida Kvaternika in njegovega mentorja Aleša Pevca. Ali sta rast in učenje obojesmerna? Kakšne so potrebe podjetij, ki iščejo mentorja za specifična področja delovanja? Več v prispevku.
