Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Cmokci odkrijejo gred. Rožnati cmokec je ne more prečkati, ker vsakokrat prej izgubi ravnotežje. Bo z malce pomoči vseeno lahko prišel na drugo stran?
Cmokci odkrijejo gred. Rožnati cmokec je ne more prečkati, ker vsakokrat prej izgubi ravnotežje. Bo z malce pomoči vseeno lahko prišel na drugo stran?
Bučko se razjezi na Pikico, ker ga neprestano oponaša. Bo lahko zakrpala njuno prijateljstvo in mu razložila, zakaj ga tako rada oponaša?
Bučko se razjezi na Pikico, ker ga neprestano oponaša. Bo lahko zakrpala njuno prijateljstvo in mu razložila, zakaj ga tako rada oponaša?
Rdečka in grahozavri pomagajo izgubljenemu kumarodilčku nazaj k njegovemu tropu. Zaradi nenehne kumarodilčkove potrebe po sesanju pa se izkaže, da je to težje, kot so si mislili.
Rdečka in grahozavri pomagajo izgubljenemu kumarodilčku nazaj k njegovemu tropu. Zaradi nenehne kumarodilčkove potrebe po sesanju pa se izkaže, da je to težje, kot so si mislili.
Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini
Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini
Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.
Te dni nekoliko trpimo zaradi akutnega pomanjkanja vpliva, ker so vsi vplivneži v Dubaju okupirani z vojno. Pa se bomo kljub temu poskušali znajti in razložiti, kako in kaj je po novem z mednarodnimi potovanji. Niso le zvezde Instagrama nasedle na brezkončnih plažah, v senci najboljšega hotela na svetu, kjer se cedita med in mleko, ter alkohol le tu in tam sramežljivo krši božje zakone. Tudi ambasadorji slovenskega blagostanja, ki so med zimskimi počitnicami, kot to poetično povedo v obrekljivih revijah, »skočili v tople kraje«, so ujeti v Dubaju. V hotelih, na letališčih, nekaj jih je celo na potniški križarki. In medtem ko se začenja evakuacija nesrečnikov, ki so preživeli nepozabne počitnice med plavanjem v turkiznem morju, si oglejmo nekaj geopolitičnih gradnikov svetovnega turizma. Najprej razmišljujočega začudi, kako malo hasnejo naše in ostale informativne oddaje. Če človek vsaj približno prisluhne dnevnim novicam, je nekako logično, da ni modro potovati v ali prek ali v bližino zalivskih držav. Seveda je nerodno, ker se večina letov v tisti smeri za nekaj ur spočije v Dubaju – ali v katerem bližnjih srednjeveških kraljestev – ker je tam gorivo poceni in duty free ugoden. Ampak kljub temu so informativne oddaje kričale o tem, kako bodo Izraelci in Američani izvedli svoje redno bombardiranje Irana, ki je postalo v zadnjih desetletjih že stalnica. Drugače povedano ... Od vsakega ameriškega predsednika se pričakuje, da vrže nekaj bomb na zibelko civilizacij. Ampak tej naši skepsi se nasproti postavijo turistični delavci, lastniki turističnih agencij, turistični vodniki in seveda zbiratelji carinskih deklaracij sami. »Kam naj sploh še gremo?« v obupu vijejo roke slovenski daljnosežni turisti, ki se odpravljajo v svet zato, da vidijo druge kraje, drugačne običaje in drugačne ljudi – ter so lahko potem z razlogom ksenofobi, ko hoče ta svet k nam. In kako prav imajo! Svet je postal neurejena šlamastika in da bi se izognili prihodnjim čarterskim poletom po načelu »ženske in otroci najprej«, poglejmo, kam se nima smisla odpravljati. Najprej odpadejo države, ki so predrage … Razne Švice, Luksemburgi in podobno. Potem odpadejo države, ki so prerevne. Razni Sudani, Centralnoafriške republike in podobno. Potem ne moremo na evropski vzhod, ker tam preži ruska nevarnost. V Centralni Aziji imajo moški brke, v Avstraliji lahko povoziš kenguruja, v Srednji Ameriki se streljajo karteli, v Južni Ameriki predsednik vihti motorko, v Severni Ameriki predsednik ujčka demenco. V zalivu je vojna, na Kitajskem so komunisti, v Vietnamu ob njih še poplave, v Indiji so povsod ljudje, na skrajnem severu in jugu je hladno. Ob ekvatorju je vroče in vlažno. Lahko bi šli na Hrvaško, ampak imajo višji standard, kot je pri nas, Bosanci so začeli v čevape mešati vegeto, Srbi pa imajo proteste. Torej je edino logično, da ostanemo doma. Ampak naše morje je mlaka, naše planine so polne Čehov, Prekmurje pa je polno holesterola. Na Štajerskem imajo problem z alkoholom, na Dolenjskem pa z industrijo. Notranjci imajo zimo tudi poleti, na Koroško pa ni mogoče z nobenim znanim prevoznim sredstvom. Izkaže se, da je najboljše, najceneje, najbolj zdravo in najbolj poučno biti v dnevni sobi. Včasih so zapečkarje, ki jih ne mikajo čudesa planeta, hecali, da potujejo s prstom po zemljevidu. Danes je metoda potovanja iz udobja lastnega doma že zelo izpopolnjena in se je približala, dosegla ali pa večkrat celo presegla izkušnjo analognega vandranja. Če se prijavite na katero družbenih omrežij, ali pa več njih, ugotovite, da je ves svet poslikan, pofilman in opremljen s komentarji. Ni ga kvadratnega metra planeta, ki ne bi bil digitaliziran in opisan. Sploh znamenitosti, ki nas kot turiste najbolj zanimajo, so predstavljene iz stoterih kotov, in o njih je napisanih na tisoče mnenj. Se pravi, da ni prav nobene potrebe, da bi svoje telo mučili s potjo do tja. Prav vse, kar vam nudi destinacija, je mogoče doživeti v miru domače dnevne sobe. Ali pa si natočite kad tople vode in v kopel vzamete prenosni računalnik … Mogoče na ta način ne boste dobili spominka v fizični obliki, se pravi magnetka za hladilnik ali keramičnega krožnička, prav tako pa ne boste dobili trebušnih težav in blažje oblike hemoroidov. Če je že vojna necivilizacijska oblika reševanja konfliktov, imamo kot postindustrijska družba tehnološke možnosti vsaj potovanja spraviti na postmoderno raven. Kdo ve; če ne bo nikjer po planetu več turistov, bodo mogoče tudi gospodarji vojne izgubili del zagona.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce. Na voljo bo nekaj manj kot tisoč prostih mest, od tega 650 za otroke prvega starostnega obdobja oziroma za otroke do tretjega leta, in za otroke drugega starostnega obdobja 350 mest, kar je približno toliko kot prejšnja leta.
Naslednji teden bo potekal vpis v mariborske javne vrtce. Na voljo bo nekaj manj kot tisoč prostih mest, od tega 650 za otroke prvega starostnega obdobja oziroma za otroke do tretjega leta, in za otroke drugega starostnega obdobja 350 mest, kar je približno toliko kot prejšnja leta.
Po razveljavljenem razpisu za gradnjo nujno potrebne mariborske Infekcijske klinike, ki trenutno deluje v zasilnih prostorih, se danes izteče rok za oddajo revidirane ponudbe. Kot so zagotovili v podjetju GH Holding, ki se je po ustavljenem razpisu v januarju edino imelo možnost prijaviti, so to tudi storili, a večjega odstopanja od prvotno ponujene cene ne bo.
Po razveljavljenem razpisu za gradnjo nujno potrebne mariborske Infekcijske klinike, ki trenutno deluje v zasilnih prostorih, se danes izteče rok za oddajo revidirane ponudbe. Kot so zagotovili v podjetju GH Holding, ki se je po ustavljenem razpisu v januarju edino imelo možnost prijaviti, so to tudi storili, a večjega odstopanja od prvotno ponujene cene ne bo.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Volkovi so se po daljšem času vrnili na območje Pohorja. Njihova prisotnost je pomemben pokazatelj zdrave narave. Na Zavodu za gozdove smo preverili, koliko volkov je v tropu in kako ravnamo, če kakšnega srečamo. (Foto Pixabay)
Volkovi so se po daljšem času vrnili na območje Pohorja. Njihova prisotnost je pomemben pokazatelj zdrave narave. Na Zavodu za gozdove smo preverili, koliko volkov je v tropu in kako ravnamo, če kakšnega srečamo. (Foto Pixabay)
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 5. del: Nikozija Big Zuu se v Nikoziji, prestolnici Cipra, pridruži komični legendi Eddieju Kadiju. Med okušanjem dvanajstih jedi na obeh straneh mesta, ki je od leta 1974 razdeljeno na turško-ciprski sever in grško-ciprski jug, odkrivata presenetljivo talilnico okusov, kultur in zgodb, ki so veliko več kot le sonce, morje in divje zabave, po katerih je otok najbolj znan. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.
Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.
V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.
V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama
Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama
Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin
Vojna, ki jo Izrael in Združene države vodijo proti Iranu, naj bi zahtevala že 787 smrtnih žrtev in nič ne kaže, da bi se lahko kmalu končala. Po izbruhu spopadov, ko so številni potniki zaradi zaprtja zračnega prostora ostali ujeti na letališčih, se razmere postopno umirjajo. Zračni prostor se delno odpira, prvi letala so že poletela, slovenske oblasti pa nadaljujejo pripravo evakuacijskih postopkov. Predvidoma danes naj bi sicer iz Omana proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo, za jutri pa sta načrtovana še dva poleta. Prednost pri vračanju bodo imele družine z otroki. V oddaji tudi o tem: - Slovenija ni odgovorna za prenesene devizne vloge varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini - Bolnišnica Valdoltra lani izvedla rekordno število posegov, presežek prihodkov namenja razvojnim projektom - V Bovcu drevi predstavitev projekta za oživitev smučišča Kanin
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Iz Omana proti Ljubljani bo zvečer poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve letov po napadu na Iran. Kot je napovedala vlada, bodo v prihodnjih dneh organizirali še več čarterskih letov. Na današnji dopisni seji je za ta namen iz splošne proračunske rezervacije prerazporedila poldrugi milijon evrov. V oddaji tudi o tem: - Izolski svetniki pričakovali korenitejše spremembe Odloka o občinskem pristanišču. - Bo sežanski zdravstveni dom prihodnji teden vendarle dobil novega direktorja? - Po več kot 25 letih prizadevanj v Balinarskem klubu Hrast Kobjeglava-Tupelče končno do nove dvorane
Iz Omana proti Ljubljani bo zvečer poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve letov po napadu na Iran. Kot je napovedala vlada, bodo v prihodnjih dneh organizirali še več čarterskih letov. Na današnji dopisni seji je za ta namen iz splošne proračunske rezervacije prerazporedila poldrugi milijon evrov. V oddaji tudi o tem: - Izolski svetniki pričakovali korenitejše spremembe Odloka o občinskem pristanišču. - Bo sežanski zdravstveni dom prihodnji teden vendarle dobil novega direktorja? - Po več kot 25 letih prizadevanj v Balinarskem klubu Hrast Kobjeglava-Tupelče končno do nove dvorane
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
Lina Erjavec že 13 let živi v Abu Dabiju, v glavnem mestu Združenih arabskih emiratov. Kako se tam čutijo vojaški spopadi, ali je tamkajšnje letališče še zaprto in kako je poskrbljeno za tiste, ki se ne morejo vrniti domov?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del, začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas, zaradi ohladitve veliko škode v sadovnjakih in vinogradih
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del, začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas, zaradi ohladitve veliko škode v sadovnjakih in vinogradih
Po prvih tekmah v smučarskih poletih za točke svetovnega pokala je v podkastu 254,5 gostoval tehnični delegat na letalnici na Kulmu Aljoša Dolhar, sicer tudi vodja tekmovanja finala sezone v Planici. Dolhar je odkrito priznal, da bi Domna Prevca ob rekordnem poletu raje videl poleteti z nižjega zaletišča, podrobno je govoril o ne najboljši pripravi letalnice v Avstriji, beseda je tekla tudi o povečavah največjih naprav na svetu, ugotavljali smo tudi, kdaj bodo možni poleti prek 300 metrov. Pogovor se je razvil v zanimiv vpogled v življenje in filozofijo Domna Prevca ter izzive, s katerimi se spoprijemajo skakalnice svetovne ravni.
Po prvih tekmah v smučarskih poletih za točke svetovnega pokala je v podkastu 254,5 gostoval tehnični delegat na letalnici na Kulmu Aljoša Dolhar, sicer tudi vodja tekmovanja finala sezone v Planici. Dolhar je odkrito priznal, da bi Domna Prevca ob rekordnem poletu raje videl poleteti z nižjega zaletišča, podrobno je govoril o ne najboljši pripravi letalnice v Avstriji, beseda je tekla tudi o povečavah največjih naprav na svetu, ugotavljali smo tudi, kdaj bodo možni poleti prek 300 metrov. Pogovor se je razvil v zanimiv vpogled v življenje in filozofijo Domna Prevca ter izzive, s katerimi se spoprijemajo skakalnice svetovne ravni.
Sopranistka Elvira Hasanagić je po šolanju v Sloveniji petje študirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter je v tem mestu tudi magistrirala iz opernega in koncertnega petja na Gledališki akademiji August Everding. Debitirala je v Berlinski operi kot Irina v operi Tri sestre madžarskega skladatelja Petra Eötvösa, pozneje je nastopila še v Nemški operi v Berlinu, v gledališču Maggio Musicale Fiorentino, v Bavarski operi, Nizozemski operi, v opernih hišah v Münchnu, Saarbrücknu in Mannheimu, predstavila se je tudi v vlogah v Ljubljanski in Mariborski operni hiši. Rada nastopa tudi na koncertih samospevov.
Sopranistka Elvira Hasanagić je po šolanju v Sloveniji petje študirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter je v tem mestu tudi magistrirala iz opernega in koncertnega petja na Gledališki akademiji August Everding. Debitirala je v Berlinski operi kot Irina v operi Tri sestre madžarskega skladatelja Petra Eötvösa, pozneje je nastopila še v Nemški operi v Berlinu, v gledališču Maggio Musicale Fiorentino, v Bavarski operi, Nizozemski operi, v opernih hišah v Münchnu, Saarbrücknu in Mannheimu, predstavila se je tudi v vlogah v Ljubljanski in Mariborski operni hiši. Rada nastopa tudi na koncertih samospevov.
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
"Bil sem glasbenik; med dobrimi sem veljal za dobrega, med nevednimi pa za nevednega." Tako je zapisal francoski skladatelj Marc-Antoine Charpentier v eni svojih najbolj nenavadnih skladb, latinski kantati z naslovom "Epitaphium Carpentarii" ali "Charpentierjev nagrobni napis". V kratkem stavku občutimo nekoliko grenkobe. Charpentier si je gotovo želel nekoliko več slave in malenkost manj truda in nepravičnosti. Dolgo je stal v senci svojega enajst let starejšega sodobnika Jean-Baptista Lullyja in vsi učbeniki glasbene zgodovine mu namenjajo neprimerno manj pozornosti. A sodeč po številu posnetkov in koncertnih izvedb je njegova glasba danes veliko bolj priljubljena od Lullyjeve.
"Bil sem glasbenik; med dobrimi sem veljal za dobrega, med nevednimi pa za nevednega." Tako je zapisal francoski skladatelj Marc-Antoine Charpentier v eni svojih najbolj nenavadnih skladb, latinski kantati z naslovom "Epitaphium Carpentarii" ali "Charpentierjev nagrobni napis". V kratkem stavku občutimo nekoliko grenkobe. Charpentier si je gotovo želel nekoliko več slave in malenkost manj truda in nepravičnosti. Dolgo je stal v senci svojega enajst let starejšega sodobnika Jean-Baptista Lullyja in vsi učbeniki glasbene zgodovine mu namenjajo neprimerno manj pozornosti. A sodeč po številu posnetkov in koncertnih izvedb je njegova glasba danes veliko bolj priljubljena od Lullyjeve.