Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V seniku na kmetiji Lucasa Fairlyja sredi noči zagori, na njegovem traktorju pa se pojavi žaljiv grafit. Vodja gasilcev, Estherina prijateljica, ne dvomi, da je bil požar podtaknjen. Humphreyjeva ekipa preiskuje Fairlyja, da bi odkrila, ali ima kakšne sovražnike, ko pride poročilo o novem požaru, tokrat na žagi. Je na delu serijski požigalec? BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
V seniku na kmetiji Lucasa Fairlyja sredi noči zagori, na njegovem traktorju pa se pojavi žaljiv grafit. Vodja gasilcev, Estherina prijateljica, ne dvomi, da je bil požar podtaknjen. Humphreyjeva ekipa preiskuje Fairlyja, da bi odkrila, ali ima kakšne sovražnike, ko pride poročilo o novem požaru, tokrat na žagi. Je na delu serijski požigalec? BEYOND PARADISE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Tony Jordan, Amy Guyler, Ian Kershaw, Chloe Mi Lin Ewart Režija: Sandy Johnson, Matt Carter, V glavnih vlogah: Sally Bretton, Kris Marshall, Dylan Llewellyn, Zara Ahmadi, Felicity Montagu
19. Kugyjevo nagrado je prejel nekdanji koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) za dolgoletno in dosledno prizadevanje za krepitev slovenske narodne skupnosti ter za spodbujanje slovenske besede in zavzemanje za mirno sožitje na Koroškem. Slomškovo nagrado so društvu IniciativAngola ob 30-letnici misijonske in mladinske dejavnosti podelili Sodaliteta, Šolske sestre in Mohorjeva družba. Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic bo v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu potekala Noč knjige z bogatim programom za otroke. Zanimanje za namizni tenis v Selah narašča: pri športnem društvu DSG Sele so v tej sezoni tekmovali s tremi ekipami. V 3. razredu – sredina so slavili naslov prvaka. Lepenčani so ostali v 1. razredu – vzhod neporaženi in se pripravljajo na podligo. http://slovenci.orf.at
19. Kugyjevo nagrado je prejel nekdanji koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) za dolgoletno in dosledno prizadevanje za krepitev slovenske narodne skupnosti ter za spodbujanje slovenske besede in zavzemanje za mirno sožitje na Koroškem. Slomškovo nagrado so društvu IniciativAngola ob 30-letnici misijonske in mladinske dejavnosti podelili Sodaliteta, Šolske sestre in Mohorjeva družba. Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic bo v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu potekala Noč knjige z bogatim programom za otroke. Zanimanje za namizni tenis v Selah narašča: pri športnem društvu DSG Sele so v tej sezoni tekmovali s tremi ekipami. V 3. razredu – sredina so slavili naslov prvaka. Lepenčani so ostali v 1. razredu – vzhod neporaženi in se pripravljajo na podligo. http://slovenci.orf.at
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Iz starodavne Galije se spet vračamo v njen osrednji del, današnjo Francijo. Predvajamo zelo sveži deli, obe vrhunski umetnini, ki bosta potrjevali, da obstajata le dve vrsti glasbe – dobra in slaba. Za začetek boste slišali skladbo s skrivnostnim naslovom Obsedenost Matla 2, v izvirniku Les Obsessions de Matl 2, francoskega skladatelja starejšega rodu, leta 1951 rojenega Jeana-Pierra Pommierja, nato pa še Talisman leta 1983 rojenega Thierryja Deleruyella.
Iz starodavne Galije se spet vračamo v njen osrednji del, današnjo Francijo. Predvajamo zelo sveži deli, obe vrhunski umetnini, ki bosta potrjevali, da obstajata le dve vrsti glasbe – dobra in slaba. Za začetek boste slišali skladbo s skrivnostnim naslovom Obsedenost Matla 2, v izvirniku Les Obsessions de Matl 2, francoskega skladatelja starejšega rodu, leta 1951 rojenega Jeana-Pierra Pommierja, nato pa še Talisman leta 1983 rojenega Thierryja Deleruyella.
Postavljanje mlaja ali maja je stara tradicija, ki simbolizira preporod narave in povezovanje ljudi v skupnost. O mlaju se bo voditeljica Elena Husu pogovarjali z Borisom Pangercem, pesnikom, pisateljem, profesorjem in bivšim županom občine Dolina ter z dr. Jurijem Fikfakom, bivšim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Postavljanje mlaja ali maja je stara tradicija, ki simbolizira preporod narave in povezovanje ljudi v skupnost. O mlaju se bo voditeljica Elena Husu pogovarjali z Borisom Pangercem, pesnikom, pisateljem, profesorjem in bivšim županom občine Dolina ter z dr. Jurijem Fikfakom, bivšim sodelavcem Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Nada Vidmar je bila od leta 1945 do leta 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo slovenski sopranistki Nadi Vidmar, eni najopaznejših opernih in koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Leta 1939 je postala študentka Julija Betetta na ljubljanskem glasbenem konservatoriju, leta 1942 pa je začela študirati na Akademiji za glasbo. Med prvimi solističnimi nastopi Nade Vidmar je bilo sodelovanje na koncertu, ki ga je Akademski pevski zbor ljubljanske univerze priredil na pobudo Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani decembra leta 1941. Istega leta ja začela peti v zboru ljubljanske Opere, v sezoni 1941/42 pa je kot študentka prvič nastopila v solistični vlogi Amorja v Gluckovi operi Orfej in Evridika. Njen prvi uradni operni nastop je bil leta 1943 v vlogi Konstance v operi – spevoigri – Beg iz Seraja Wolfganga Amadeusa Mozarta, takoj nato pa je odšla v partizane, kjer je sodelovala v partizanskem gledališču, nato pa v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. V obsežnem repertoarju vlog v približno 40 operah je dosegla največja uspeha z vlogama Lucie v operi Lucia Lamermoor Gaetana Donizettija in Violette v Traviati Giuseppa Verdija, za katero je leta 1953 prejela Prešernovo nagrado. Predstavili bomo njene izvedbe opernih arij Konstance iz 2. dejanja Mozartove opere Beg iz Seraja, Violette iz 3. dejanja opere Traviata Giuseppa Verdija, Micaële iz opere Carmen Georgesa Bizeta in Manon iz istoimenske opere Julesa Masseneta.
Nada Vidmar je bila od leta 1945 do leta 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo slovenski sopranistki Nadi Vidmar, eni najopaznejših opernih in koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Leta 1939 je postala študentka Julija Betetta na ljubljanskem glasbenem konservatoriju, leta 1942 pa je začela študirati na Akademiji za glasbo. Med prvimi solističnimi nastopi Nade Vidmar je bilo sodelovanje na koncertu, ki ga je Akademski pevski zbor ljubljanske univerze priredil na pobudo Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani decembra leta 1941. Istega leta ja začela peti v zboru ljubljanske Opere, v sezoni 1941/42 pa je kot študentka prvič nastopila v solistični vlogi Amorja v Gluckovi operi Orfej in Evridika. Njen prvi uradni operni nastop je bil leta 1943 v vlogi Konstance v operi – spevoigri – Beg iz Seraja Wolfganga Amadeusa Mozarta, takoj nato pa je odšla v partizane, kjer je sodelovala v partizanskem gledališču, nato pa v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. V obsežnem repertoarju vlog v približno 40 operah je dosegla največja uspeha z vlogama Lucie v operi Lucia Lamermoor Gaetana Donizettija in Violette v Traviati Giuseppa Verdija, za katero je leta 1953 prejela Prešernovo nagrado. Predstavili bomo njene izvedbe opernih arij Konstance iz 2. dejanja Mozartove opere Beg iz Seraja, Violette iz 3. dejanja opere Traviata Giuseppa Verdija, Micaële iz opere Carmen Georgesa Bizeta in Manon iz istoimenske opere Julesa Masseneta.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda je trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj, je ob dnevu upora proti okupatorju sporočil premier Robert Golob. Po Sloveniji potekaj številne slovesnosti, tudi na Nanosu, kjer se spominjajo ene prvih bitk primorskih partizanov. V oddaji tudi o tem: - Načrt stečajnega postopka Primorja potrjen do konca letošnjega leta. - Akcijski načrt razvoj turizma v občini Piran: čas je za usmeritev h kakovosti. - Na prvomajske praznike v tujino premišljeno in varno. - Bo v Novi Gorici znan novi košarkarski prvoligaš?
Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda je trajni opomin in dokaz, da smo Slovenke in Slovenci v prelomnih trenutkih znali stopiti skupaj, je ob dnevu upora proti okupatorju sporočil premier Robert Golob. Po Sloveniji potekaj številne slovesnosti, tudi na Nanosu, kjer se spominjajo ene prvih bitk primorskih partizanov. V oddaji tudi o tem: - Načrt stečajnega postopka Primorja potrjen do konca letošnjega leta. - Akcijski načrt razvoj turizma v občini Piran: čas je za usmeritev h kakovosti. - Na prvomajske praznike v tujino premišljeno in varno. - Bo v Novi Gorici znan novi košarkarski prvoligaš?
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V drugem delu bodo zaigrali Matevž Smerkol, Manč Kovačič, Nikola Sekulović, Traja Brizani, Saša Borovec, Nino de Gleria in Aleš Avbelj.
V oddaji se bomo v štirih nadaljevanjih spomnili slovenskih jazzovskih solistov na kontrabasu in električnem basu. V drugem delu bodo zaigrali Matevž Smerkol, Manč Kovačič, Nikola Sekulović, Traja Brizani, Saša Borovec, Nino de Gleria in Aleš Avbelj.
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.
Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!
Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim!
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Po štirinajstih letih še vedno ni zaključen stečaj ajdovskega Primorja. Iz pisarne stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je načrt stečajnega postopka potrjen do konca letošnjega leta ter da so bili upniki v tem stečaju nadpovprečno poplačani glede na povprečen stečaj v državi. Vseeno pa je zlom največjega slovenskega gradbinca ostro zarezal predvsem na ajdovskem, česar se še dobro spominjajo nekdanji zaposleni in predstavniki sindikata. Zgodbo je pripravila Katja Munih.
Po štirinajstih letih še vedno ni zaključen stečaj ajdovskega Primorja. Iz pisarne stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca pojasnjujejo, da je načrt stečajnega postopka potrjen do konca letošnjega leta ter da so bili upniki v tem stečaju nadpovprečno poplačani glede na povprečen stečaj v državi. Vseeno pa je zlom največjega slovenskega gradbinca ostro zarezal predvsem na ajdovskem, česar se še dobro spominjajo nekdanji zaposleni in predstavniki sindikata. Zgodbo je pripravila Katja Munih.
Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine.
Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine.
Čaroben, rahločuten in ganljiv novi otroško-mladinski film režiserke Céline Sciamma, ene najbolj cenjenih avtoric sodobnega evropskega filma: neobičajen, avtorski, intimen in meditativen, tako da v resnici nagovarja občinstvo vseh generacij. Osemletna deklica Nelly s starši odide v gozd, kjer stoji babičina hiša – babica je nedavno umrla in pospraviti morajo njene stvari. Medtem ko preganja dolgčas med raziskovanjem hiše in narave, sreča deklico, ki ji je na las podobna. Navežeta se druga na drugo. Izkaže se, da je deklica njena mama, ki ji je bila pri osmih letih zelo podobna. Ni pojasnjeno, ali si Nelly vse to zgolj domišlja. Važno je, da poglobi vez z mamo in babico. Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: PETITE MAMAN Leto produkcije: 2021 Država: Francija Žanr: drama Režija: Céline Sciamma Scenarij: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne
Čaroben, rahločuten in ganljiv novi otroško-mladinski film režiserke Céline Sciamma, ene najbolj cenjenih avtoric sodobnega evropskega filma: neobičajen, avtorski, intimen in meditativen, tako da v resnici nagovarja občinstvo vseh generacij. Osemletna deklica Nelly s starši odide v gozd, kjer stoji babičina hiša – babica je nedavno umrla in pospraviti morajo njene stvari. Medtem ko preganja dolgčas med raziskovanjem hiše in narave, sreča deklico, ki ji je na las podobna. Navežeta se druga na drugo. Izkaže se, da je deklica njena mama, ki ji je bila pri osmih letih zelo podobna. Ni pojasnjeno, ali si Nelly vse to zgolj domišlja. Važno je, da poglobi vez z mamo in babico. Priporočena starost: 10+ Originalni naslov: PETITE MAMAN Leto produkcije: 2021 Država: Francija Žanr: drama Režija: Céline Sciamma Scenarij: Céline Sciamma Igrajo: Joséphine Sanz, Gabrielle Sanz, Nina Meurisse, Stéphane Varupenne
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modern Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powella, za orkester pa je tudi aranžiral.
John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modern Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powella, za orkester pa je tudi aranžiral.
Sandra Nikolić in Marta Fazlić si delita strast. Spomladi nabirata morski koprc, ki porašča skalnato hrvaško obalo. Mesnati listi, bogati z vitamini, se podajo k ribam in morskim sadežem, kot surova solata ali k jajcu, siru in rižoti. Značilne jedi otoka Lošinj so še ribe, jagnjetina z zelenjavo izpod peke in krostata iz grenkih pomaranč. Sandrina druga strast pa je dišeči vrt, poln rož in zelišč, ki ga je zasadila sama. Marta je pred časom začela zbirati babičine recepte, skrivnosti otoške kulinarike pa ji zaupajo tudi branjevke. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Sandra Nikolić in Marta Fazlić si delita strast. Spomladi nabirata morski koprc, ki porašča skalnato hrvaško obalo. Mesnati listi, bogati z vitamini, se podajo k ribam in morskim sadežem, kot surova solata ali k jajcu, siru in rižoti. Značilne jedi otoka Lošinj so še ribe, jagnjetina z zelenjavo izpod peke in krostata iz grenkih pomaranč. Sandrina druga strast pa je dišeči vrt, poln rož in zelišč, ki ga je zasadila sama. Marta je pred časom začela zbirati babičine recepte, skrivnosti otoške kulinarike pa ji zaupajo tudi branjevke. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Wilma Pradetto
Lars še vedno ne sme v šolo, Anna pa se doma zlaže, da obiskuje gimnastiko, da ga lahko išče. Tess doma posvarijo, naj se obvlada in se ne izda, Robert pa si iz kljubovanja na majico našije črko T. Ko se zaradi tega nanj spravi predstavnik sovražnikov tujcev, Tess tega ne more več mirno gledati in pokaže svojo čarovniško moč.
Lars še vedno ne sme v šolo, Anna pa se doma zlaže, da obiskuje gimnastiko, da ga lahko išče. Tess doma posvarijo, naj se obvlada in se ne izda, Robert pa si iz kljubovanja na majico našije črko T. Ko se zaradi tega nanj spravi predstavnik sovražnikov tujcev, Tess tega ne more več mirno gledati in pokaže svojo čarovniško moč.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
V ospredju odzivi po še zadnji spomladanski kolesarski klasiki in državno nogometno prvenstvo, ki je v sklepnem delu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.