Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana je že 125 let dom številnim generacijam otrok in mladostnikov, ki so v njem našli znanje, prijatelje in večinoma tudi način sporazumevanja. Danes ga obiskuje več kot 400 otrok in mladostnikov. Med njimi je le še približno deset odstotkov gluhih in naglušnih, preostali pa so otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ter otroci z avtizmom. Več o zavodu danes in nekoč boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini 3. decembra 2025 ob 15.25 na TV SLO 1.
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana je že 125 let dom številnim generacijam otrok in mladostnikov, ki so v njem našli znanje, prijatelje in večinoma tudi način sporazumevanja. Danes ga obiskuje več kot 400 otrok in mladostnikov. Med njimi je le še približno deset odstotkov gluhih in naglušnih, preostali pa so otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ter otroci z avtizmom. Več o zavodu danes in nekoč boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini 3. decembra 2025 ob 15.25 na TV SLO 1.
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča in filma. Obiskuje predstave in projekcije večinoma v Sloveniji, a tudi v tujini. Tega, kar ga zanima, si – ne ogleda, temveč to posluša. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Srečala sva se in pogovarjala in si skupaj, a vsak na svoj način, iz prve vrste v Mali dvorani SNG Maribor ogledala predstavo LAV IZ IN DI ER. V približno petnajstih minutah vas na Ta veseli dan kulture in tudi na mednarodni dan invalidov, vabimo, da se z nama prestavite v večer, 17. novembra …
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča in filma. Obiskuje predstave in projekcije večinoma v Sloveniji, a tudi v tujini. Tega, kar ga zanima, si – ne ogleda, temveč to posluša. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Srečala sva se in pogovarjala in si skupaj, a vsak na svoj način, iz prve vrste v Mali dvorani SNG Maribor ogledala predstavo LAV IZ IN DI ER. V približno petnajstih minutah vas na Ta veseli dan kulture in tudi na mednarodni dan invalidov, vabimo, da se z nama prestavite v večer, 17. novembra …
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski.
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski.
NIOWT, glasbena naveza, v kateri ustvarjlane sile združujeta Mojca Krevel in Peter Šenk, predstavlja svoj nov singel. Skladba Pentimento, ki je Pesem tedna Radia Koper, bo tematsko nosilna skladba prihajajočega albuma zasedbe, ki že desetletja deluje na področju slovenske alternativne glasbe. PENTIMENTO The icons of our love scattered around the room Saturated in hopelessness and despair – Drifting flotsam, stripped of all meaning, Stripped of love, pathetic in its nakedness. Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Half-conscious stupor, malt and tobacco, Love-stained fingers weld time onto the skin, Beneath the sheath – a perfect still life: Us, printed on me, making love, Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Carefully breathing in your silence. Clutching the contours of your absence, imploding in you. Neutered, speechless, devoid of meaning, Nameless, stashed under the masterpiece of your life.
NIOWT, glasbena naveza, v kateri ustvarjlane sile združujeta Mojca Krevel in Peter Šenk, predstavlja svoj nov singel. Skladba Pentimento, ki je Pesem tedna Radia Koper, bo tematsko nosilna skladba prihajajočega albuma zasedbe, ki že desetletja deluje na področju slovenske alternativne glasbe. PENTIMENTO The icons of our love scattered around the room Saturated in hopelessness and despair – Drifting flotsam, stripped of all meaning, Stripped of love, pathetic in its nakedness. Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Half-conscious stupor, malt and tobacco, Love-stained fingers weld time onto the skin, Beneath the sheath – a perfect still life: Us, printed on me, making love, Making hate, whiplash pseudo orgasms, Each kiss another slash, blood mocking me, Blood mocking us, our love thrown at the walls, Twitching, hurting, deleted. Carefully breathing in your silence. Clutching the contours of your absence, imploding in you. Neutered, speechless, devoid of meaning, Nameless, stashed under the masterpiece of your life.
Sezona gripe se je že začela, in to precej prej kot običajno. O številnih odsotnostih poročajo iz šol, zdravstvene ustanove pokajo po šivih. Cepivo pa je ponekod že pošlo.
Sezona gripe se je že začela, in to precej prej kot običajno. O številnih odsotnostih poročajo iz šol, zdravstvene ustanove pokajo po šivih. Cepivo pa je ponekod že pošlo.
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna nevladna organizacija, ki povezuje 124 lokalnih društev kmetic, žena in deklet na podeželju in združuje več kot 9000 članic. V tem tednu so s srečanjem na turistični kmetiji Podmlačan v Selški dolini obeležile letošnjih 30 let delovanja. O opravljenem delu v tem obdobju se je Jernejka Drolec pogovarjala z dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Kot pravi, je njihov glas slabo slišan in država ima še veliko dela, da izboljša položaj kmečkih žensk, brez katerih kmetije usihajo. Fotografija: Žiga Živulović jr. F.A.Bobo
V galeriji Epic v Novi Gorici je do konca leta na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vzporedni osnutki zgodovine je naslov razstave, s katero v Evropski prestolnici kulture gosti Muzej tiska. Z Alijem Žerdinom se je pogovarjala Tjaša Škamperle. (Foto: Ali Žerdin)
V galeriji Epic v Novi Gorici je do konca leta na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vzporedni osnutki zgodovine je naslov razstave, s katero v Evropski prestolnici kulture gosti Muzej tiska. Z Alijem Žerdinom se je pogovarjala Tjaša Škamperle. (Foto: Ali Žerdin)
Cal in Maggie hočeta Sedono peljati v bolnišnico, toda ta se upre. Izkaže se, da ni prvikrat doživela napada, da ima tudi halucinacije in da zdravniki vse simptome pripisujejo stresu. Sully in Phoebe, ki ju poveže misel, da bosta dedek in babica, se odločita, da bosta skupaj preuredila Maggiejino sobo. Sydney na snemanju v New Yorku sreča nekdanjega fanta Davida. Edna je jezna na Franka, ki se noče pogovoriti s svojim bratrancem in zakrpati odnosov z družino. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Cal in Maggie hočeta Sedono peljati v bolnišnico, toda ta se upre. Izkaže se, da ni prvikrat doživela napada, da ima tudi halucinacije in da zdravniki vse simptome pripisujejo stresu. Sully in Phoebe, ki ju poveže misel, da bosta dedek in babica, se odločita, da bosta skupaj preuredila Maggiejino sobo. Sydney na snemanju v New Yorku sreča nekdanjega fanta Davida. Edna je jezna na Franka, ki se noče pogovoriti s svojim bratrancem in zakrpati odnosov z družino. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Ta veseli dan kulture, ki ga ob rojstnem dnevu našega velikega pesnika Franceta Prešerna, zaznamujemo danes, spodbuja k ogledu kulturnih ustanov, razstav in prireditev. Namenjen je rednim obiskovalcem kulturnih prireditev, kot tudi tistim, ki bodo mogoče določeno kulturno ustanovo obiskali prvič. Vedno pa je mogoče odkriti še kaj novega.
Ta veseli dan kulture, ki ga ob rojstnem dnevu našega velikega pesnika Franceta Prešerna, zaznamujemo danes, spodbuja k ogledu kulturnih ustanov, razstav in prireditev. Namenjen je rednim obiskovalcem kulturnih prireditev, kot tudi tistim, ki bodo mogoče določeno kulturno ustanovo obiskali prvič. Vedno pa je mogoče odkriti še kaj novega.
V domači in tudi tuji javnosti odmeva novica, da je Guinessova knjiga rekordov priznala trto iz Tibeta kot najstarejšo na svetu, staro 416 let. Mariborska žametovka bo sicer obdržala svoj naziv, saj je še vedno najstarejša v kategoriji žlahtne vinske trte, ki še vedno rodi. Rekorderka iz Tibeta je namreč divja vinska trta.
V domači in tudi tuji javnosti odmeva novica, da je Guinessova knjiga rekordov priznala trto iz Tibeta kot najstarejšo na svetu, staro 416 let. Mariborska žametovka bo sicer obdržala svoj naziv, saj je še vedno najstarejša v kategoriji žlahtne vinske trte, ki še vedno rodi. Rekorderka iz Tibeta je namreč divja vinska trta.
V mariborskem Mestnem parku so predstavili kopijo bronaste fontane pri treh ribnikih, znane kot Fitoliti oziroma Gobice, nadomestka za umetnino akademskega kiparja Vojka Štuheca, odtujene med prenovo promenade.
V mariborskem Mestnem parku so predstavili kopijo bronaste fontane pri treh ribnikih, znane kot Fitoliti oziroma Gobice, nadomestka za umetnino akademskega kiparja Vojka Štuheca, odtujene med prenovo promenade.
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spoznali smo 25-letno istrsko kantavtorico Zino, ki v svojem prvem singlu Body raziskuje doživljanje telesa v najbolj osnovni, prvinski obliki.
Spoznali smo 25-letno istrsko kantavtorico Zino, ki v svojem prvem singlu Body raziskuje doživljanje telesa v najbolj osnovni, prvinski obliki.
Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.
Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.
Ta veseli dan kulture, ki ga ob rojstnem dnevu našega velikega pesnika Franceta Prešerna zaznamujemo danes, spodbuja k ogledu kulturnih ustanov, razstav in prireditev. Namenjen je rednim obiskovalcem kulturnih prireditev, kot tudi tistim, ki bodo mogoče določeno kulturno ustanovo obiskali prvič. Vedno pa je mogoče odkriti še kaj novega.
Ta veseli dan kulture, ki ga ob rojstnem dnevu našega velikega pesnika Franceta Prešerna zaznamujemo danes, spodbuja k ogledu kulturnih ustanov, razstav in prireditev. Namenjen je rednim obiskovalcem kulturnih prireditev, kot tudi tistim, ki bodo mogoče določeno kulturno ustanovo obiskali prvič. Vedno pa je mogoče odkriti še kaj novega.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Medtem ko je nedolžna Majina šala zanetila novo vojno med ženskama, pa Zala in Simon letita na krilih ljubezni. Staro lekcijo, da kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade, pa hitro izkusi Izabela, ki medtem v dobri veri, da bi ščitila mamin ugled, poveča zdravničino popularnost. Izabela pa ne bi bila Irenina hči, če napake ne bi izkoristila v svoj prid.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Drugi poudarki: - 80 let škofjeloške osnovne šole Jela Janežiča. Učenci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju skupaj z učitelji sporočajo: sodelujemo, napredujemo, zmoremo! - Župani zgornje Gorenjske s številnimi pripombami na račun dela inšpekcijskih služb. Minister za javno upravo jim je prisluhnil in obljubil spremembo Zakona o inšpekcijskem nadzoru. - Na ta veseli dan kulture v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprtje razstave o gledališki dejavnosti.
Drugi poudarki: - 80 let škofjeloške osnovne šole Jela Janežiča. Učenci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju skupaj z učitelji sporočajo: sodelujemo, napredujemo, zmoremo! - Župani zgornje Gorenjske s številnimi pripombami na račun dela inšpekcijskih služb. Minister za javno upravo jim je prisluhnil in obljubil spremembo Zakona o inšpekcijskem nadzoru. - Na ta veseli dan kulture v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprtje razstave o gledališki dejavnosti.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V romanu Svet, drugačen od sanj spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Naša gostja je avtorica romana Lucija Čakš.
V romanu Svet, drugačen od sanj spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Naša gostja je avtorica romana Lucija Čakš.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Do enajstega decembra morajo biti vsi objekti v javni rabi prilagojeni invalidom. Kljub razmeroma dolgemu prilagoditvenemu obdobju, trajalo je kar 15 let, je veliko zgradb invalidom še vedno nedostopnih. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je do tega zelo kritičen. Državi in družbi očita, da nista dovolj zavzeto spremljali tistih, ki bi zaveze morali izpolniti. V oddaji tudi o tem: - Zavod Modri december 10. obletnico obeležuje s prenovljeno modro sobo. - Socialni program Vrtnica zasvojenim z alkoholom že 19 let spreminja življenja. - Novogoriške odbojkarice so pred evropskim napredovanjem.
Do enajstega decembra morajo biti vsi objekti v javni rabi prilagojeni invalidom. Kljub razmeroma dolgemu prilagoditvenemu obdobju, trajalo je kar 15 let, je veliko zgradb invalidom še vedno nedostopnih. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je do tega zelo kritičen. Državi in družbi očita, da nista dovolj zavzeto spremljali tistih, ki bi zaveze morali izpolniti. V oddaji tudi o tem: - Zavod Modri december 10. obletnico obeležuje s prenovljeno modro sobo. - Socialni program Vrtnica zasvojenim z alkoholom že 19 let spreminja življenja. - Novogoriške odbojkarice so pred evropskim napredovanjem.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Na dan obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, Ta veseli dan kulture, so tradicionalno razglasili dobitnike Prešernovih nagrad. Za življenjsko delo jo bosta, kot rečeno, prejela plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša Mächtig. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, direktor fotografije Gregor Božič, skladateljica Petra Strahovnik in igralka Tina Vrbnjak. V oddaji tudi: - Ta veseli dan kulture z brezplačnimi ogledi kulturnih ustanov tokrat traja tri dni. - Prepoved uvoza ruskega plina v Unijo od jeseni 2027. - Srebrna nit za vnovično glasovanje po nedavnem referendumu
Na dan obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, Ta veseli dan kulture, so tradicionalno razglasili dobitnike Prešernovih nagrad. Za življenjsko delo jo bosta, kot rečeno, prejela plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša Mächtig. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, direktor fotografije Gregor Božič, skladateljica Petra Strahovnik in igralka Tina Vrbnjak. V oddaji tudi: - Ta veseli dan kulture z brezplačnimi ogledi kulturnih ustanov tokrat traja tri dni. - Prepoved uvoza ruskega plina v Unijo od jeseni 2027. - Srebrna nit za vnovično glasovanje po nedavnem referendumu
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenščina je eden redkih jezikov, ki uporablja dvojino, na kar smo Slovenci zelo ponosni... vendar zveni za tujce, ki si želijo znati slovensko, zelo zapleteno. Za pomoč jim ne na voljo več orodij. Prisluhnite pogovoru! (Foto:centerslo.si)
Slovenščina je eden redkih jezikov, ki uporablja dvojino, na kar smo Slovenci zelo ponosni... vendar zveni za tujce, ki si želijo znati slovensko, zelo zapleteno. Za pomoč jim ne na voljo več orodij. Prisluhnite pogovoru! (Foto:centerslo.si)
Pred izvedbo baletne suite na četrtem večeru Kromatike spoznavamo zgodovinsko ozadje, barvitost in simbolizem Ognjenega ptiča Igorja Stravinskega. Dirigent Gaetano Lo Coco razmišlja o posebnem trenutku nastanka te glasbe in načina, na katere je skladatelj v partituro zavil svoje misli in sporočila.
Pred izvedbo baletne suite na četrtem večeru Kromatike spoznavamo zgodovinsko ozadje, barvitost in simbolizem Ognjenega ptiča Igorja Stravinskega. Dirigent Gaetano Lo Coco razmišlja o posebnem trenutku nastanka te glasbe in načina, na katere je skladatelj v partituro zavil svoje misli in sporočila.
Seje odbora za zunanjo politiko
Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.
Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.
Mariborski kitarist Marko Zorec ob svoji rokovski karieri goji tudi avtorsko ambientalno glasbo, ki vključuje primesi bluza, džeza, popa, roka, klasične in svetovne glasbe. Po dveh letih od albuma Parallel World se s skupino predstavlja s ploščo Imaginary Garden, ki je polna zanimivih glasbenih tem.
Mariborski kitarist Marko Zorec ob svoji rokovski karieri goji tudi avtorsko ambientalno glasbo, ki vključuje primesi bluza, džeza, popa, roka, klasične in svetovne glasbe. Po dveh letih od albuma Parallel World se s skupino predstavlja s ploščo Imaginary Garden, ki je polna zanimivih glasbenih tem.
Pomemben slovaropisni dosežek 19. stoletja Prvo predavanje na novi ljubljanski univerzi V diplomatski službi Kraljevine Jugoslavije in Republike Slovenije Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, vezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo. Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov, nenavaden pojav ter je vzbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani decembra leta 1846. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.
Pomemben slovaropisni dosežek 19. stoletja Prvo predavanje na novi ljubljanski univerzi V diplomatski službi Kraljevine Jugoslavije in Republike Slovenije Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil naš največji pesnik France Prešeren. Po poklicu je bil pravnik, vendar dolgo ni mogel opravljati odvetniškega dela, saj je bil preveč nekonformističen in je zavračal takratne norme zasebnega, političnega in verskega življenja, bil pa je tudi neprikrito svobodomiseln. Pisal je klasično romantično poezijo, hkrati pa tudi preproste romance in balade, vezane na domačo ljudsko pesniško tradicijo. Njegova poezija je bila v slovenskem konservativnem okolju nov, nenavaden pojav ter je vzbudila močno moralistično in literarno nasprotovanje. Najbolj vsestransko je svoj pesniški opus predstavil v zbirki Poezije, izdani decembra leta 1846. Takratna literarna kritika te Prešernove zbirke ni sprejela z navdušenjem, saj ni zmogla razumeti in ovrednotiti njene duhovne, jezikoslovne in umetniške vrednosti.
Predstavili bomo izbrane skladbe za godalni kvartet Louisa Spohra, Huga Solfa in Georga Friedricha Händla v priredbi Arnolda Schönberga. V Arsovih spominčicah bomo predstavili Ljubljanski godalni kvartet, ki je začel delovati leta 1984. V kvartetu so 40 let igrali nekdanji dolgoletni člani in solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: violinista Monika Skalar in Karel Žužek, violist Franc Avsenek in violončelist Stane Demšar. Ljubljanski godalni kvartet je najintenzivneje deloval med letoma 1985 in 2004, za izvajalske dosežke pa je prejel Betettovo nagrado. Godalce bomo poslušali najprej v izvajanju 2. in 3. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra, Intermezza za godalni kvartet Huga Wolfa ter 1. in 2. stavka iz Wolfovega Godalnega kvarteta v d-molu in 4. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester v B-duru Arnolda Schönberga, ki ga je skladatelj priredil iz Händlovega Concerta grossa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 4. decembra ob 17.05.
Predstavili bomo izbrane skladbe za godalni kvartet Louisa Spohra, Huga Solfa in Georga Friedricha Händla v priredbi Arnolda Schönberga. V Arsovih spominčicah bomo predstavili Ljubljanski godalni kvartet, ki je začel delovati leta 1984. V kvartetu so 40 let igrali nekdanji dolgoletni člani in solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: violinista Monika Skalar in Karel Žužek, violist Franc Avsenek in violončelist Stane Demšar. Ljubljanski godalni kvartet je najintenzivneje deloval med letoma 1985 in 2004, za izvajalske dosežke pa je prejel Betettovo nagrado. Godalce bomo poslušali najprej v izvajanju 2. in 3. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra, Intermezza za godalni kvartet Huga Wolfa ter 1. in 2. stavka iz Wolfovega Godalnega kvarteta v d-molu in 4. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester v B-duru Arnolda Schönberga, ki ga je skladatelj priredil iz Händlovega Concerta grossa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 4. decembra ob 17.05.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - danes zaznamujemo mednarodni dan invalidov - Lombergarjevi dnevi v znamenju uničujoče bolezni vinske trte -- zlate trsne rumenice - na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove v Mariboru in okolici vabijo na brezplačne oglede
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - danes zaznamujemo mednarodni dan invalidov - Lombergarjevi dnevi v znamenju uničujoče bolezni vinske trte -- zlate trsne rumenice - na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove v Mariboru in okolici vabijo na brezplačne oglede
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.
Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.
Ob prazniku Krajevne skupnosti so na Škofijah obeležili 120 let šolstva v kraju. Na Osnovni šoli Oskarja Kovačiča so ob tem odprli razstavo.