Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje
Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Gost oddaje je vrhunski džezovski glasbenik in predavatelj na Stony Brook University v New Yorku Žan Tetičkovič, ki ga čez lužo poznajo pod umetniškim imenom Jean John. Za krajši klepet smo ga ujeli med aktualno slovensko turnejo, na kateri se bo med drugim predstavil v Domžalah, Izoli, Celju in v svojem rojstnem kraju na Ptuju. V intervjuju pripoveduje o tempu in zvenu mesta, ki nikoli ne spi, ter tem, kako dišita slovenski in newyorški zrak.
Gost oddaje je vrhunski džezovski glasbenik in predavatelj na Stony Brook University v New Yorku Žan Tetičkovič, ki ga čez lužo poznajo pod umetniškim imenom Jean John. Za krajši klepet smo ga ujeli med aktualno slovensko turnejo, na kateri se bo med drugim predstavil v Domžalah, Izoli, Celju in v svojem rojstnem kraju na Ptuju. V intervjuju pripoveduje o tempu in zvenu mesta, ki nikoli ne spi, ter tem, kako dišita slovenski in newyorški zrak.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor je sinoči potrdil proračun z rekordnimi izdatki - vodstvo Pošte in Sindikat poštnih delavcev dosegla dogovor - stavke jutri ne bo - Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je podpisal prvih pet pogodb z lastniki stanovanj na Masarykovi ulici v Mariboru
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor je sinoči potrdil proračun z rekordnimi izdatki - vodstvo Pošte in Sindikat poštnih delavcev dosegla dogovor - stavke jutri ne bo - Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je podpisal prvih pet pogodb z lastniki stanovanj na Masarykovi ulici v Mariboru
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Državni zbor je sinoči potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti ter tako položil temelje ekonomski in razvojni politiki vlade. Določil je rekorden obseg, izdatkov, 17,1 milijarde evrov. Vanje je vključil prenovljeno financiranje plač in občin, okrepljena so sredstva za gospodarstvo, znanje, zdravje in stanovanja. Fiskalni svet opozarja na tvegano javnofinančno načrtovanje, opozicija in gospodarstvo pa pogrešata nižjo obdavčitev dela. Drugi poudarki oddaje: - Poštarji po dogovoru s poslovodstvom družbe odpovedali stavko, načrtovano za jutri. - Odbori Evropskega parlamenta prvič po četrt stoletja niso zavrnili nobenega od komisarskih kandidatov. - Pogajalci na podnebni konferenci v Bakuju šele davi dobili prve vsebinske osnutke končnih sklepov, a ti so neizoblikovani.
Državni zbor je sinoči potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti ter tako položil temelje ekonomski in razvojni politiki vlade. Določil je rekorden obseg, izdatkov, 17,1 milijarde evrov. Vanje je vključil prenovljeno financiranje plač in občin, okrepljena so sredstva za gospodarstvo, znanje, zdravje in stanovanja. Fiskalni svet opozarja na tvegano javnofinančno načrtovanje, opozicija in gospodarstvo pa pogrešata nižjo obdavčitev dela. Drugi poudarki oddaje: - Poštarji po dogovoru s poslovodstvom družbe odpovedali stavko, načrtovano za jutri. - Odbori Evropskega parlamenta prvič po četrt stoletja niso zavrnili nobenega od komisarskih kandidatov. - Pogajalci na podnebni konferenci v Bakuju šele davi dobili prve vsebinske osnutke končnih sklepov, a ti so neizoblikovani.
Terme Krka bi v Strunjanu zgradile 60 novih apartmajev za zahtevnejše goste. Okoljsko poročilo ugotavlja: vplivi načrtovanih posegov na okolje so sprejemljivi. Strunjančani pa imajo ob tem številne pomisleke in skrbi. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. - Poklicna enota gasilcev v Sežani pridobila štiri sodobno opremljena vozila. - V Novi Gorici 400 devetošolcev iz regije spoznavalo bodoče delodajalce. - Na podnebni konferenci v Bakuju še nobenega napredka. - Zmagovalka pokala Billie Jean King teniška reprezentanca Italije.
Terme Krka bi v Strunjanu zgradile 60 novih apartmajev za zahtevnejše goste. Okoljsko poročilo ugotavlja: vplivi načrtovanih posegov na okolje so sprejemljivi. Strunjančani pa imajo ob tem številne pomisleke in skrbi. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. - Poklicna enota gasilcev v Sežani pridobila štiri sodobno opremljena vozila. - V Novi Gorici 400 devetošolcev iz regije spoznavalo bodoče delodajalce. - Na podnebni konferenci v Bakuju še nobenega napredka. - Zmagovalka pokala Billie Jean King teniška reprezentanca Italije.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tekmovalno leto v tenisu se končuje z Davisovim pokalom, na katerem je svojo bogato športno pot končal Rafael Nadal. Španec se je v zgodovino tega športa zapisal kot eden najuspešnejših. V karieri je osvojil 22 turnirjev za grand slam, od teh kar rekordnih 14 na pariškem pesku, zaradi katerih si je prislužil vzdevek peščeni kralj. Nadalu so se v teh dneh z besedami hvale za izjemno kariero priklonili njegovi zdajšnji in nekdanji tekmeci.
Tekmovalno leto v tenisu se končuje z Davisovim pokalom, na katerem je svojo bogato športno pot končal Rafael Nadal. Španec se je v zgodovino tega športa zapisal kot eden najuspešnejših. V karieri je osvojil 22 turnirjev za grand slam, od teh kar rekordnih 14 na pariškem pesku, zaradi katerih si je prislužil vzdevek peščeni kralj. Nadalu so se v teh dneh z besedami hvale za izjemno kariero priklonili njegovi zdajšnji in nekdanji tekmeci.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Človek potrebuje mizo. Potrebuje jo zato, da se lahko kje ustavi in odpočije. Se nasloni. Se napije in najé. A ne hrane in pijače, za to ne potrebuje mize. Mizo potrebuje zato, da se ob njej z nekom sreča, da se najé njegove bližine. In da ne pozabi, da je nekje prostor, ki je samo njegov, njegov stol, njegov krožnik, njegov pribor. Zato je večerja eden najpomembnejših dogodkov našega življenja. Pri njej smo namreč dobili dvoje za življenje ključnih stvari: dobili smo dom, dobili smo svoj prostor pri mizi in dobili smo nekoga, ki nam umiva noge, nekoga, ki nas sprejema take, kakršni smo. In dobili smo jih, da bi mogli živeti, ker se brez teh dveh stvari tega preprosto ne da. Človek ne umre, če nima hrane, tudi ne umre, če dela hudo, umre pa, ko nima nikogar, ki bi ga pogrešal, ko ga ni ob mizi. Od tega pogrešanja živimo. Pri mizi smo postali družina. Pri mizi smo začeli nekomu pripadati. Zato je večerja tudi v središču krščanstva. Da bi si zapomnili, da imamo ob mizi svoje mesto in da smo ob njej vedno dobrodošli, ne glede na to, kaj smo naredili. To si človek mora zapomniti. To si mora zapomniti, da bi začel bolj verjeti ljubezni kot zlu, bolj dobroti kot izkoriščevanju, bolj odpuščanju kot maščevalnosti. Da bi lahko preživel od teže življenja, mora imeti to izkušnjo sprejetosti in ljubljenosti, ki sta večji od vsakega njegovega zla, večji od prav vsake njegove hudobije. Potem človek vedno znova, ne glede na to, v katerem viharju svojega življenja se znajde, zmore pot nazaj, v smeri življenja. Ta spomin je temelj njegove rešitve, je zvezda, ki se ne gane. Zato Jezus umiva noge ljudem, ki jih ima za prijatelje, istim ljudem, ki ga bodo izdali, zatajili in ga pustili samega. Zato dela dobro ljudem, ki mu delajo slabo. Da bi si zapomnili in da ne bi pozabili, da je njegova ljubezen večja in močnejša od vsakega našega zla. In da bi se zato vrnili za mizo. In si spet pustili umiti noge. Vsakič znova. Ker je tam naše mesto. Tako bomo ostali skupnost. Tako bomo drug drugega odreševali. Ko bomo sedeli za mizo, ko bomo samo tam, kjer je naše mesto, takrat bomo tudi drugim za isto mizo začeli umivati noge. Temu rečemo evharistija. Tej naši družini.
Človek potrebuje mizo. Potrebuje jo zato, da se lahko kje ustavi in odpočije. Se nasloni. Se napije in najé. A ne hrane in pijače, za to ne potrebuje mize. Mizo potrebuje zato, da se ob njej z nekom sreča, da se najé njegove bližine. In da ne pozabi, da je nekje prostor, ki je samo njegov, njegov stol, njegov krožnik, njegov pribor. Zato je večerja eden najpomembnejših dogodkov našega življenja. Pri njej smo namreč dobili dvoje za življenje ključnih stvari: dobili smo dom, dobili smo svoj prostor pri mizi in dobili smo nekoga, ki nam umiva noge, nekoga, ki nas sprejema take, kakršni smo. In dobili smo jih, da bi mogli živeti, ker se brez teh dveh stvari tega preprosto ne da. Človek ne umre, če nima hrane, tudi ne umre, če dela hudo, umre pa, ko nima nikogar, ki bi ga pogrešal, ko ga ni ob mizi. Od tega pogrešanja živimo. Pri mizi smo postali družina. Pri mizi smo začeli nekomu pripadati. Zato je večerja tudi v središču krščanstva. Da bi si zapomnili, da imamo ob mizi svoje mesto in da smo ob njej vedno dobrodošli, ne glede na to, kaj smo naredili. To si človek mora zapomniti. To si mora zapomniti, da bi začel bolj verjeti ljubezni kot zlu, bolj dobroti kot izkoriščevanju, bolj odpuščanju kot maščevalnosti. Da bi lahko preživel od teže življenja, mora imeti to izkušnjo sprejetosti in ljubljenosti, ki sta večji od vsakega njegovega zla, večji od prav vsake njegove hudobije. Potem človek vedno znova, ne glede na to, v katerem viharju svojega življenja se znajde, zmore pot nazaj, v smeri življenja. Ta spomin je temelj njegove rešitve, je zvezda, ki se ne gane. Zato Jezus umiva noge ljudem, ki jih ima za prijatelje, istim ljudem, ki ga bodo izdali, zatajili in ga pustili samega. Zato dela dobro ljudem, ki mu delajo slabo. Da bi si zapomnili in da ne bi pozabili, da je njegova ljubezen večja in močnejša od vsakega našega zla. In da bi se zato vrnili za mizo. In si spet pustili umiti noge. Vsakič znova. Ker je tam naše mesto. Tako bomo ostali skupnost. Tako bomo drug drugega odreševali. Ko bomo sedeli za mizo, ko bomo samo tam, kjer je naše mesto, takrat bomo tudi drugim za isto mizo začeli umivati noge. Temu rečemo evharistija. Tej naši družini.
Poslanci so izglasovali proračuna za prihodnji dve leti. Slovenska poraba bo v tem času rekordno visoka; vlada sicer v luči vrnitve evropskih fiskalnih pravil načrtuje znižanje primanjkljaja. Druge teme: - Evropske stranke dosegle konsenz, odbori potrdili vse evropske komisarje - Ameriški senatorji zavrnili omejitev orožarskih dobav Izraelu - Minister za naravne vire Jože Novak pohvalil sanacijo vodotokov
Poslanci so izglasovali proračuna za prihodnji dve leti. Slovenska poraba bo v tem času rekordno visoka; vlada sicer v luči vrnitve evropskih fiskalnih pravil načrtuje znižanje primanjkljaja. Druge teme: - Evropske stranke dosegle konsenz, odbori potrdili vse evropske komisarje - Ameriški senatorji zavrnili omejitev orožarskih dobav Izraelu - Minister za naravne vire Jože Novak pohvalil sanacijo vodotokov
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dokumentarna oddaja ponuja celovit zgodovinski pregled in analizo geopolitičnih dejavnikov, ki so zanetili izraelsko-palestinski spor in ga še vedno ohranjajo. Obenem poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo potrebno za končanje spora. TINDERBOX / Velika Britanija / 2020 / Režija: Gillian Mosely
Dokumentarna oddaja ponuja celovit zgodovinski pregled in analizo geopolitičnih dejavnikov, ki so zanetili izraelsko-palestinski spor in ga še vedno ohranjajo. Obenem poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo potrebno za končanje spora. TINDERBOX / Velika Britanija / 2020 / Režija: Gillian Mosely
Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.
Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.
Igra o kralju, ki si je umišljal, da bo kraljeval tudi času. Zato si je izmislil vrsto čudaštev, ki jih je njegov urarček komaj sproti reševal. Zdi se, da takih kraljev in urarčkov zlepa ne zmanjka na tem našem ljubem svetu. Glasbena opremljevalka je Cvetka Bevc; tonski mojster: Staš Janež; dramaturg: Ervin Fritz; režiser: Jože Valentič. Kralja igra Polde Bibič; Urarček je Boris Ostan; Čarovnik – Bogomir Veras; Služabnik Alfred – Sandi Pavlin; Kuhar in Ribič – Simon Dobravec; Konjar – Zoran More; Pekovka – Milena Grm Hudeček; Vrtnar – Janez Albreht; Goljuf – Pavel Rakovec in Ženski glas – Violeta Tomič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.
Igra o kralju, ki si je umišljal, da bo kraljeval tudi času. Zato si je izmislil vrsto čudaštev, ki jih je njegov urarček komaj sproti reševal. Zdi se, da takih kraljev in urarčkov zlepa ne zmanjka na tem našem ljubem svetu. Glasbena opremljevalka je Cvetka Bevc; tonski mojster: Staš Janež; dramaturg: Ervin Fritz; režiser: Jože Valentič. Kralja igra Polde Bibič; Urarček je Boris Ostan; Čarovnik – Bogomir Veras; Služabnik Alfred – Sandi Pavlin; Kuhar in Ribič – Simon Dobravec; Konjar – Zoran More; Pekovka – Milena Grm Hudeček; Vrtnar – Janez Albreht; Goljuf – Pavel Rakovec in Ženski glas – Violeta Tomič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.
Igra nenavadno prepleta življenjske izkušnje našega vsakdana s predstavami o veselju in sanjskem svetu, kjer se zgladijo vsa nasprotja v enotno ubranost. Kot v melodiji ene same, lepe pesmi bo gotovo dobrodošla vsem malim in velikim otrokom. V deželo zaželene miline in sreče s svojimi podobami in spevi namreč ponese prav vsakogar. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Janez Žmavec Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pripovedovalec – Boris Juh Deklica Ana in deklica Zvezdana – Jožica Avbelj Mama – Štefka Drolc Zvezdica Zvezdina – Barbara Levstik Zvezdica Zvezdona – Majda Kohek Satelit Osvajalec – Niko Goršič Nebesni hotelir – Boris Kralj Vesoljski paznik – Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1977
Igra nenavadno prepleta življenjske izkušnje našega vsakdana s predstavami o veselju in sanjskem svetu, kjer se zgladijo vsa nasprotja v enotno ubranost. Kot v melodiji ene same, lepe pesmi bo gotovo dobrodošla vsem malim in velikim otrokom. V deželo zaželene miline in sreče s svojimi podobami in spevi namreč ponese prav vsakogar. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Janez Žmavec Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pripovedovalec – Boris Juh Deklica Ana in deklica Zvezdana – Jožica Avbelj Mama – Štefka Drolc Zvezdica Zvezdina – Barbara Levstik Zvezdica Zvezdona – Majda Kohek Satelit Osvajalec – Niko Goršič Nebesni hotelir – Boris Kralj Vesoljski paznik – Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1977
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
30. obletnica ustanovitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji označuje pomemben mejnik v povezovanju in prepoznavnosti muslimanske skupnosti v slovenski družbi. Skupaj bomo pogledali, kakšni so sadovi zadnjih treh desetletij vztrajnega dela, molitve in marsikaterega preseženega predsodka, kakšna je prihodnost skupnosti in kako ob spoštovanju verske identitete ostati odprt in prožen za svet, ki se hitro spreminja ter prepleta različne vrednote in pričakovanja.
30. obletnica ustanovitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji označuje pomemben mejnik v povezovanju in prepoznavnosti muslimanske skupnosti v slovenski družbi. Skupaj bomo pogledali, kakšni so sadovi zadnjih treh desetletij vztrajnega dela, molitve in marsikaterega preseženega predsodka, kakšna je prihodnost skupnosti in kako ob spoštovanju verske identitete ostati odprt in prožen za svet, ki se hitro spreminja ter prepleta različne vrednote in pričakovanja.
Prentice reši Silvo iz cevi za torpede, toda Doward ga umori in sabotira ventile na podmornici, da začne vanjo vdirati voda. Vzdrževalcem vdiranje vode uspe ustaviti. Doward Silvo zajame za talko, da bi kapitana podmornice prisilil k dvigu na gladino, od koder bi poklical rusko plovilo. Vendar ne gre po njegovih načrtih. VIGIL / Vel. Britanija / 2021 Scenarij: Tom Edge Režija: James Strong V glavnih vlogah: Surrane Jones, Rose Leslie, Shaun Evans, Gary Lewis, Paterson Joseph, Martin Comston, Adam James, Connor Swindells, Anjli Mohindra
Prentice reši Silvo iz cevi za torpede, toda Doward ga umori in sabotira ventile na podmornici, da začne vanjo vdirati voda. Vzdrževalcem vdiranje vode uspe ustaviti. Doward Silvo zajame za talko, da bi kapitana podmornice prisilil k dvigu na gladino, od koder bi poklical rusko plovilo. Vendar ne gre po njegovih načrtih. VIGIL / Vel. Britanija / 2021 Scenarij: Tom Edge Režija: James Strong V glavnih vlogah: Surrane Jones, Rose Leslie, Shaun Evans, Gary Lewis, Paterson Joseph, Martin Comston, Adam James, Connor Swindells, Anjli Mohindra
Kanadska glasbenica Diana Krall je 16. novembra praznovala 60. rojstni dan in v Godbah z zgodbo poslušamo nekaj njenih izvedb zimzelenih popevk. Diana Krall je vsega skupaj izdala 17 albumov, zadnjega This dream of you leta 2020 . Prodaja njenih albumov je v Ameriki že presegla 6 milijonov izvodov in revija Billboard jo je proglasila za eno najuspešnejših jazz izvajalk novega tisočletja. Dianna Krall je edina jazz pevka, ki ji je uspelo z osmimi albumi priti na vrh prodajne lestvice. V svoji zbirki ima dva osvojena Grammyja in kup drugih glasbenih nagrad. Čeprav največkrat izvaja in snema pop in jazz standarde, ustvarja tudi lasne skladbe in piše glasbo za druge izvajalce. Koncertirala je že v vseh velikih svetovnih dvoranah in tudi v Beli hiši.
Kanadska glasbenica Diana Krall je 16. novembra praznovala 60. rojstni dan in v Godbah z zgodbo poslušamo nekaj njenih izvedb zimzelenih popevk. Diana Krall je vsega skupaj izdala 17 albumov, zadnjega This dream of you leta 2020 . Prodaja njenih albumov je v Ameriki že presegla 6 milijonov izvodov in revija Billboard jo je proglasila za eno najuspešnejših jazz izvajalk novega tisočletja. Dianna Krall je edina jazz pevka, ki ji je uspelo z osmimi albumi priti na vrh prodajne lestvice. V svoji zbirki ima dva osvojena Grammyja in kup drugih glasbenih nagrad. Čeprav največkrat izvaja in snema pop in jazz standarde, ustvarja tudi lasne skladbe in piše glasbo za druge izvajalce. Koncertirala je že v vseh velikih svetovnih dvoranah in tudi v Beli hiši.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Prisluhnili bomo intrigantno zastrti, amtmosferični glasbi ameriškega dua Bhob Rainey in Ernst Karel ter novi plošči harmonsko dromljajočih tvarin izmuzljivega spomina pozavnista in skladatelja Mattieja Barbierja.
Prisluhnili bomo intrigantno zastrti, amtmosferični glasbi ameriškega dua Bhob Rainey in Ernst Karel ter novi plošči harmonsko dromljajočih tvarin izmuzljivega spomina pozavnista in skladatelja Mattieja Barbierja.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V ljubljanskem Centru Rog spremljamo iztekajoče se prve mednarodne RogDizajnDneve, na katerih mlade oblikovalke in oblikovalci iščejo odgovore na izzive trajnostnega oblikovanja za potrebe sodobne družbe. V Galeriji sodobne umetnosti Celje smo si ogledali fotografsko razstavo Gorana Bertoka Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, v Galeriji in muzeju Lendava pa razstavo del 51. in 52. mednarodne likovne kolonije odlivanja v bron. Ne bomo pozabili niti na Evropsko prestolnico kulture.
V ljubljanskem Centru Rog spremljamo iztekajoče se prve mednarodne RogDizajnDneve, na katerih mlade oblikovalke in oblikovalci iščejo odgovore na izzive trajnostnega oblikovanja za potrebe sodobne družbe. V Galeriji sodobne umetnosti Celje smo si ogledali fotografsko razstavo Gorana Bertoka Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, v Galeriji in muzeju Lendava pa razstavo del 51. in 52. mednarodne likovne kolonije odlivanja v bron. Ne bomo pozabili niti na Evropsko prestolnico kulture.
Ameriška pisateljica Harper Lee (1926–2016) je leta 1960 zaslovela z romanom Če ubiješ oponaševalca in zanj leto dni pozneje zasluženo dobila Pulitzerjevo nagrado. Po romanu je leta 1962 Robert Mulligan režiral istoimensko zimzeleno dramo z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi; ta je za vlogo načelnega odvetnika in zrelega očeta prav tako zasluženo dobil oskarja. Pisateljica pa je že leta 1957 napisala roman Pojdi, postavi stražarja o rasnem vprašanju na ameriškem Jugu. Roman je izšel šele leta 2015, le leto dni pozneje pa je pri Mladinski knjigi že izšel slovenski prevod Polone Glavan. V tem manj znanem romanu, ki se dogaja dvajset let po dogodkih v slavnem romanu, odvetnikova hči opazuje očeta in opazi podrobnost, ki jo vznemiri. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Špela Kravogel, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Ameriška pisateljica Harper Lee (1926–2016) je leta 1960 zaslovela z romanom Če ubiješ oponaševalca in zanj leto dni pozneje zasluženo dobila Pulitzerjevo nagrado. Po romanu je leta 1962 Robert Mulligan režiral istoimensko zimzeleno dramo z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi; ta je za vlogo načelnega odvetnika in zrelega očeta prav tako zasluženo dobil oskarja. Pisateljica pa je že leta 1957 napisala roman Pojdi, postavi stražarja o rasnem vprašanju na ameriškem Jugu. Roman je izšel šele leta 2015, le leto dni pozneje pa je pri Mladinski knjigi že izšel slovenski prevod Polone Glavan. V tem manj znanem romanu, ki se dogaja dvajset let po dogodkih v slavnem romanu, odvetnikova hči opazuje očeta in opazi podrobnost, ki jo vznemiri. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Špela Kravogel, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Nina Jerman, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter po Odmevih. Napoved vremena pa vas čaka tudi vsak delavnik zjutraj v rubriki oddaje Dobro jutro.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter po Odmevih. Napoved vremena pa vas čaka tudi vsak delavnik zjutraj v rubriki oddaje Dobro jutro.
Ne glede na število različnih dobrodelnih projektov, s katerimi se ukvarja producent in didžej Stephen Budd, bi med njimi lahko poiskali skupno točko. To je premostitev razlik – predvsem v naših glavah – in grajenje mostov med zahodno in ostalimi kulturami po svetu. Tako sta z Damonom Albornom iz skupin Blur in Gorillaz leta 2006 zagnala pisani mednarodni projekt Africa Express, ki se ni upehal ali iztiril do dandanašnjih dni.
Ne glede na število različnih dobrodelnih projektov, s katerimi se ukvarja producent in didžej Stephen Budd, bi med njimi lahko poiskali skupno točko. To je premostitev razlik – predvsem v naših glavah – in grajenje mostov med zahodno in ostalimi kulturami po svetu. Tako sta z Damonom Albornom iz skupin Blur in Gorillaz leta 2006 zagnala pisani mednarodni projekt Africa Express, ki se ni upehal ali iztiril do dandanašnjih dni.
Na vprašanje, zakaj je spomin na pretekle dogodke pomemben za sedanjost in prihodnost, bodo skušali odgovoriti politični zgodovinar dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter antropologinja dr. Tanja Petrović iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Na vprašanje, zakaj je spomin na pretekle dogodke pomemben za sedanjost in prihodnost, bodo skušali odgovoriti politični zgodovinar dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter antropologinja dr. Tanja Petrović iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Na vprašanje, zakaj je spomin na pretekle dogodke pomemben za sedanjost in prihodnost, bodo skušali odgovoriti politični zgodovinar dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter antropologinja dr. Tanja Petrović iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Na vprašanje, zakaj je spomin na pretekle dogodke pomemben za sedanjost in prihodnost, bodo skušali odgovoriti politični zgodovinar dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter antropologinja dr. Tanja Petrović iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Novi albume v oddaji Rockoteka predstavijo Linkin Park, Marilyn Manson, Helloween, Van Gogh in številni drugi glasbeniki, ki vas tudi vabijo k zelo glasnem poslušanju.
Novi albume v oddaji Rockoteka predstavijo Linkin Park, Marilyn Manson, Helloween, Van Gogh in številni drugi glasbeniki, ki vas tudi vabijo k zelo glasnem poslušanju.
Film o amaterski zgodovinarki, ki pomaga najti več kot petsto let izgubljene posmrtne ostanke enega izmed najbolj kontroverznih angleških kraljev, Riharda III., je bil posnet po resnični zgodbi. Philippa je pisateljica srednjih let, ki se spopada z zdravstvenimi težavami in nedavno ločitvijo. Ko odkrije skupino amaterskih zgodovinarjev, ki želijo povrniti ugled Rihardu III., njeno življenje dobi nov smisel. Z veliko vnemo in vztrajnostjo, ki že meji na nezdravo obsedenost, se loti brskanja po zgodovinskih virih in ugotovi, da se kraljevi posmrtni ostanki – morda! – skrivajo pod parkiriščem v Leicestru. Njena trditev naleti na zasmehovanje in dvom pri stroki in v javnosti ter na nerazumevanje pri prijateljih, razen pri njenem bivšem možu. A to Philippi ne vzame poguma. Z vso vnemo sledi svojemu občutku in se pogumno spopade z najuglednejšimi zgodovinarji in akademiki. Prisili jih, da začnejo znova razmišljati o enem izmed najspornejših kraljev v zgodovini Anglije in se dokopljejo do neprecenljive zgodovinske najdbe. Originalni naslov: THE LOST KING Leto produkcije: 2021 Država: Velika Britanija Žanr: drama Režija: Stephen Frears Scenarij: Philippa Langley, Jeff Pope, Michael Jones, Steve Coogan Igrajo: Sally Hawkins, Steve Coogan, Harry Lloyd, James Fleet
Film o amaterski zgodovinarki, ki pomaga najti več kot petsto let izgubljene posmrtne ostanke enega izmed najbolj kontroverznih angleških kraljev, Riharda III., je bil posnet po resnični zgodbi. Philippa je pisateljica srednjih let, ki se spopada z zdravstvenimi težavami in nedavno ločitvijo. Ko odkrije skupino amaterskih zgodovinarjev, ki želijo povrniti ugled Rihardu III., njeno življenje dobi nov smisel. Z veliko vnemo in vztrajnostjo, ki že meji na nezdravo obsedenost, se loti brskanja po zgodovinskih virih in ugotovi, da se kraljevi posmrtni ostanki – morda! – skrivajo pod parkiriščem v Leicestru. Njena trditev naleti na zasmehovanje in dvom pri stroki in v javnosti ter na nerazumevanje pri prijateljih, razen pri njenem bivšem možu. A to Philippi ne vzame poguma. Z vso vnemo sledi svojemu občutku in se pogumno spopade z najuglednejšimi zgodovinarji in akademiki. Prisili jih, da začnejo znova razmišljati o enem izmed najspornejših kraljev v zgodovini Anglije in se dokopljejo do neprecenljive zgodovinske najdbe. Originalni naslov: THE LOST KING Leto produkcije: 2021 Država: Velika Britanija Žanr: drama Režija: Stephen Frears Scenarij: Philippa Langley, Jeff Pope, Michael Jones, Steve Coogan Igrajo: Sally Hawkins, Steve Coogan, Harry Lloyd, James Fleet
Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem pogovarjali o enem najuspešnejših športnikov z območja nekdanje Jugoslavije, Draženu Petroviću. Njegova življenjska zgodba je pred kratkim doživela premiero tudi na filmskem platnu. Obiskali smo še predstavitev zbornika »Od Kekca do Houstona«, ki ga je društvo Sava – Društvo Slovencev v Beogradu – izdalo ob 10. obletnici ustanovitve revije Dnevi. Za konec pa poslušajte pogovor z novosadskim pesnikom in pisateljem Bojanom Krivokapićem.
Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem pogovarjali o enem najuspešnejših športnikov z območja nekdanje Jugoslavije, Draženu Petroviću. Njegova življenjska zgodba je pred kratkim doživela premiero tudi na filmskem platnu. Obiskali smo še predstavitev zbornika »Od Kekca do Houstona«, ki ga je društvo Sava – Društvo Slovencev v Beogradu – izdalo ob 10. obletnici ustanovitve revije Dnevi. Za konec pa poslušajte pogovor z novosadskim pesnikom in pisateljem Bojanom Krivokapićem.