Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Az adás témája a farsang. A lendvai ovisok jelmezeket készítettek és karnevált rendeztek az oviban, a lendvai tanulók pedig a háztartási szakkörnél fánkot sütöttek. Tema oddaje je pust. Lendavski vrtčevski otroci so izdelovali maske in organizirali karneval v vrtcu, lendavski osnovnošolci pa so pri gospodinjskem krožku pekli krofe.
Az adás témája a farsang. A lendvai ovisok jelmezeket készítettek és karnevált rendeztek az oviban, a lendvai tanulók pedig a háztartási szakkörnél fánkot sütöttek. Tema oddaje je pust. Lendavski vrtčevski otroci so izdelovali maske in organizirali karneval v vrtcu, lendavski osnovnošolci pa so pri gospodinjskem krožku pekli krofe.
V današnji oddaji Rojaki si oglejte: • Člani Etnografskega društva Korant Hajdina so v Celovcu pričarali pravo kurentovanje in navdušili tam živeče Slovence. • Varovanje pisne dediščine je eno ključnih poslanstev Unescovega projekta Spomin sveta. • V zagrebški Aleji pesnikov na Bundeku je Slovenski dom iz Zagreba pripravil eno v nizu treh prireditev, posvečenih poetu Francetu Prešernu. • Znanstvenofantastični strip Nathan Never je zdaj prvič na voljo v slovenščini. • V februarju potekajo vpisi v dvojezične srednje šole na avstrijskem Koroškem.
V današnji oddaji Rojaki si oglejte: • Člani Etnografskega društva Korant Hajdina so v Celovcu pričarali pravo kurentovanje in navdušili tam živeče Slovence. • Varovanje pisne dediščine je eno ključnih poslanstev Unescovega projekta Spomin sveta. • V zagrebški Aleji pesnikov na Bundeku je Slovenski dom iz Zagreba pripravil eno v nizu treh prireditev, posvečenih poetu Francetu Prešernu. • Znanstvenofantastični strip Nathan Never je zdaj prvič na voljo v slovenščini. • V februarju potekajo vpisi v dvojezične srednje šole na avstrijskem Koroškem.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Proračun občine Miklavž na Dravskem polju za letos predvideva nekaj več kot 10 milijonov evrov odhodkov. Od tega bodo približno 5 milijonov namenili naložbam, med njimi za večji športni objekt, končanje komunalne infrastrukture in za zdravstveno postajo.
Proračun občine Miklavž na Dravskem polju za letos predvideva nekaj več kot 10 milijonov evrov odhodkov. Od tega bodo približno 5 milijonov namenili naložbam, med njimi za večji športni objekt, končanje komunalne infrastrukture in za zdravstveno postajo.
Seje mandatno-volilne komisije
Dnevni red: 1. Predlog za imenovanje predsednice in dveh članov sveta Agencije za energijo 2. Predlog sklepa o imenovanju namestnika člana Državne volilne komisije
Dnevni red: 1. Predlog za imenovanje predsednice in dveh članov sveta Agencije za energijo 2. Predlog sklepa o imenovanju namestnika člana Državne volilne komisije
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Dvanajst jedi v dvanajstih urah
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 3. del: Amsterdam V najnovejši epizodi se Zuuju v Amsterdamu pridruži dvakratna dobitnica nagrade bafta, igralka Anna Maxwell Martin. Mesto slovi po krilatici, da je v njem dovoljeno vse, toda Zuu in Anna nista prišla zaradi slovitih kavarn ali rdeče četrti, temveč zaradi najbolj varovane mestne skrivnosti – hrane. Ta večkulturna prestolnica je polna okusnih presenečenj. V njej najdemo vse od sleda in korenčkovih cokel pa do falafla in fufuja. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 3. del: Amsterdam V najnovejši epizodi se Zuuju v Amsterdamu pridruži dvakratna dobitnica nagrade bafta, igralka Anna Maxwell Martin. Mesto slovi po krilatici, da je v njem dovoljeno vse, toda Zuu in Anna nista prišla zaradi slovitih kavarn ali rdeče četrti, temveč zaradi najbolj varovane mestne skrivnosti – hrane. Ta večkulturna prestolnica je polna okusnih presenečenj. V njej najdemo vse od sleda in korenčkovih cokel pa do falafla in fufuja. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith
Župani 6-ih slovenskogoriških občin iz Upravne enote Lenart bodo še danes na ministrstvi za pravosodje in za kohezijo, Okrožno sodišče v Mariboru in Okrajno sodišče v Lenartu poslali protestno pismo, s katerim nasprotujejo načrtovani reorganizaciji sodišč, po kateri bi lenarško Okrajno sodišče z ukinitvijo in pripojitvijo Okrožnemu v Mariboru izgubilo velik del sodnih obravnav, ki jih opravljajo zdaj. Kot opozarjajo, bi takšna odločitev znatno okrnila dostop do sodniških storitev na lokalni ravni za okoli 20 tisoč prebivalcev na tem območju
Župani 6-ih slovenskogoriških občin iz Upravne enote Lenart bodo še danes na ministrstvi za pravosodje in za kohezijo, Okrožno sodišče v Mariboru in Okrajno sodišče v Lenartu poslali protestno pismo, s katerim nasprotujejo načrtovani reorganizaciji sodišč, po kateri bi lenarško Okrajno sodišče z ukinitvijo in pripojitvijo Okrožnemu v Mariboru izgubilo velik del sodnih obravnav, ki jih opravljajo zdaj. Kot opozarjajo, bi takšna odločitev znatno okrnila dostop do sodniških storitev na lokalni ravni za okoli 20 tisoč prebivalcev na tem območju
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Iz Murske Sobote prihaja zgodba o zastoju srca s srečnim koncem. Drugi poudarki: - Mariborski Center za oskrbo ljudi z demenco bo več kot to - ponujal bo tudi celostno podporo njihovim svojcem. - Bertoško vpadnico v Koper bi bilo nujno obnoviti, še letos začetek širjenja v štiripasovnico - Med projekti iz Zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleško-savinjske regije sta tudi »Center prihodnosti v Stari elektrarni« in »Tehnološki park Velenje«. - Vzorna skrb za dediščino v Škofji Loki.
Iz Murske Sobote prihaja zgodba o zastoju srca s srečnim koncem. Drugi poudarki: - Mariborski Center za oskrbo ljudi z demenco bo več kot to - ponujal bo tudi celostno podporo njihovim svojcem. - Bertoško vpadnico v Koper bi bilo nujno obnoviti, še letos začetek širjenja v štiripasovnico - Med projekti iz Zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleško-savinjske regije sta tudi »Center prihodnosti v Stari elektrarni« in »Tehnološki park Velenje«. - Vzorna skrb za dediščino v Škofji Loki.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.
Še nikoli doslej se niso gospodarska združenja tako intenzivno vključila v volilno kampanjo, se strinjata gosta nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Jernej Šmajdek, novinar in urednik STA, ki pokriva področje gospodarstva, in Matej Grošelj, novinar na področju notranje politike in komentator Večera. Se kapital vmešava v politično tekmo zato, da bi naslednja vlada zastopala njegove interese? Ali pa je vlada z zadnjimi skoraj čez noč sprejetimi odločitvami vsaj del podjetij res spravila v velike težave? Odgovori so, kot običajno, bistveno bolj kompleksni, kot jih ponujajo stranke v volilni kampanji. Analiziramo tudi zadnje raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da bodo razmerja sil v novem parlamentu zelo drugačna kot doslej. Več možnosti je, da bo nova vlada desno sredinska. Ali obstaja tudi »tretja pot«? Povemo v novi epizodi, ki smo jo posneli na pustni torek, dva dni pred uradnim začetkom kampanje.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Novogoriški svetniki bodo morali v čim krajšem času imenovati vršilca dolžnosti direktorja Kulturnega doma Nova Gorica, a največ za leto dni. Kot je znano, je s tega mesta minuli teden odstopil Andrej Šušmelj. Prav tako bodo morali zapolniti tudi prazno mesto v svetu zavoda, saj je ta ostal brez predsednice Sendi Mango, ki je prav tako odstopila. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine bodo višje za 4,2 odstotka. - Bitka za stimulacijo v Intereuropi še ni končana, nadaljujejo se tudi pogajanja o uskladitvi plač. - Na Šentviški planoti snujejo medgeneracijski center.
Novogoriški svetniki bodo morali v čim krajšem času imenovati vršilca dolžnosti direktorja Kulturnega doma Nova Gorica, a največ za leto dni. Kot je znano, je s tega mesta minuli teden odstopil Andrej Šušmelj. Prav tako bodo morali zapolniti tudi prazno mesto v svetu zavoda, saj je ta ostal brez predsednice Sendi Mango, ki je prav tako odstopila. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine bodo višje za 4,2 odstotka. - Bitka za stimulacijo v Intereuropi še ni končana, nadaljujejo se tudi pogajanja o uskladitvi plač. - Na Šentviški planoti snujejo medgeneracijski center.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Vlada je danes na obisku v Posavju. Na terenski seji so se ministri seznanili s poročilom strokovnega sveta glede zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga javnost pozna kot Šutarjev zakon. Po podatkih pristojnih se je število kaznivih dejanj v zadnjem obdobju zmanjšalo, občutek varnosti se je okrepil. Druge teme: - Pokojnine se bodo uskladile za 4,2 odstotka. - Pogovori v Ženevi za končanje vojne v Ukrajini predvidoma brez večjega preboja. - Državo so preplavile pustne šeme.
Vlada je danes na obisku v Posavju. Na terenski seji so se ministri seznanili s poročilom strokovnega sveta glede zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga javnost pozna kot Šutarjev zakon. Po podatkih pristojnih se je število kaznivih dejanj v zadnjem obdobju zmanjšalo, občutek varnosti se je okrepil. Druge teme: - Pokojnine se bodo uskladile za 4,2 odstotka. - Pogovori v Ženevi za končanje vojne v Ukrajini predvidoma brez večjega preboja. - Državo so preplavile pustne šeme.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Mnogi se spomladi odločijo, da bodo na vrt posadili sadike, ki so jih vzgojili sami. O tem, kako se lotiti vzgoje lastnih sadik in kako poskrbeti, da bodo te močne in zdrave, je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Mnogi se spomladi odločijo, da bodo na vrt posadili sadike, ki so jih vzgojili sami. O tem, kako se lotiti vzgoje lastnih sadik in kako poskrbeti, da bodo te močne in zdrave, je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.
V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.
Številne pustne maske iz šol in vrtcev so dopoldan zapolnile mariborski Trg svobode, saj je tam potekalo pustno rajanje. Številni otroci so se našemili v skupinske maske, domiselni pa so bili tudi posamezniki. Vsi skupaj pa so preganjali zimo.
Številne pustne maske iz šol in vrtcev so dopoldan zapolnile mariborski Trg svobode, saj je tam potekalo pustno rajanje. Številni otroci so se našemili v skupinske maske, domiselni pa so bili tudi posamezniki. Vsi skupaj pa so preganjali zimo.
Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?
Pustni čas poteka v znamenju krofov, pustih norčij in – marsikje in marsikdaj – tudi alkohola. Jutri se začenja tradicionalna akcija 40 dni brez alkohola. Se vam zdi akcija dobrodošla? Smo do uživanja alkohola kot družba preveč tolerantni?
Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.
Eden najlepših trenutkov teh olimpijskih iger se je zgodil med zasledovalnima biatlonskima tekmama v Anterselvi. Kmalu po načrtovani podelitvi najboljšim v moški konkurenci na teh igrah je Mednarodni olimpijski komite vsaj delno popravil krivice zaradi dopinga z iger pred 16 in 12 leti.
Izvrsten violinist in zelo produktiven skladatelj Tomaso Albinoni je ustvaril več kot osemdeset oper, številne kantate ter veliko inštrumentalnih del: sinfonije, sonate in koncerte. V številnih je zvok godal povezoval s pihali.
Izvrsten violinist in zelo produktiven skladatelj Tomaso Albinoni je ustvaril več kot osemdeset oper, številne kantate ter veliko inštrumentalnih del: sinfonije, sonate in koncerte. V številnih je zvok godal povezoval s pihali.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Pokojnine se bodo zvišale za 4,2 odstotka - Mariborski kriminalisti izvedli več aktivnosti na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete - Na pustni torek maske zapolnile tudi središče Maribora
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Pokojnine se bodo zvišale za 4,2 odstotka - Mariborski kriminalisti izvedli več aktivnosti na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete - Na pustni torek maske zapolnile tudi središče Maribora
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Violistka Maja Rome je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Mileta Kosija, podiplomsko pa se je izobraževala v Ljubljani in na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu pri prof. Diemut Poppen. Delovala je kot solo violistka Orkestra Slovenske filharmonije, od leta 2019 pa kot docentka poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solistka in članica Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je nastopala na več mednarodnih festivalih in sodelovala v različnih komornih zasedbah z vrhunskimi glasbeniki. Posveča se tudi sodobni glasbi, večkrat je krstno izvedla dela slovenskih skladateljev. Predvajamo: 1.Jani Golob: Concertino za violo in godala, 4. Solenne – Vivo assai Viola: Maja Rome Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Steven Loy 2.Franz Schubert: Arpeggione sonata, D. 821, 1. Allegro moderato Viola: Maja Rome Klavir: Mateja Hladnik
Violistka Maja Rome je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Mileta Kosija, podiplomsko pa se je izobraževala v Ljubljani in na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu pri prof. Diemut Poppen. Delovala je kot solo violistka Orkestra Slovenske filharmonije, od leta 2019 pa kot docentka poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solistka in članica Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je nastopala na več mednarodnih festivalih in sodelovala v različnih komornih zasedbah z vrhunskimi glasbeniki. Posveča se tudi sodobni glasbi, večkrat je krstno izvedla dela slovenskih skladateljev. Predvajamo: 1.Jani Golob: Concertino za violo in godala, 4. Solenne – Vivo assai Viola: Maja Rome Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Steven Loy 2.Franz Schubert: Arpeggione sonata, D. 821, 1. Allegro moderato Viola: Maja Rome Klavir: Mateja Hladnik
Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!
Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Posestvo Monaciano s čudovitim vrtom leži v stari vinorodni pokrajini Chianti. Tam živita Anna in Lamberto Piperno s sinovoma. Na posestvu delata tudi vrtnar Dino Manganelli in njegova žena Ottorina, ki je gospodinja. Ottorina bo pripravila piščančji galantin, jed po judovskem izročilu. Po zapletenem postopku priprave ga je treba kuhati tri ure in en dan hraniti v hladilniku. Za kosilo bo skuhala ribollito, tradicionalno toskansko juho iz sezonske zelenjave. Na krožnik položi rezine suhega belega kruha in jih prelije z juho. Tako jed najbolj tekne. Ottorina z dvanajstletnim Arielom pripravlja značilno italijansko pecivo iz krhkega testa, krostato. V testu ne sme manjkati kanček desertnega vina vin santa. Krostata je Arielova najljubša sladica. Čeprav Ottorina in Dino odhajata v pokoj, bosta s Pipernovimi ostala prijatelja.
Posestvo Monaciano s čudovitim vrtom leži v stari vinorodni pokrajini Chianti. Tam živita Anna in Lamberto Piperno s sinovoma. Na posestvu delata tudi vrtnar Dino Manganelli in njegova žena Ottorina, ki je gospodinja. Ottorina bo pripravila piščančji galantin, jed po judovskem izročilu. Po zapletenem postopku priprave ga je treba kuhati tri ure in en dan hraniti v hladilniku. Za kosilo bo skuhala ribollito, tradicionalno toskansko juho iz sezonske zelenjave. Na krožnik položi rezine suhega belega kruha in jih prelije z juho. Tako jed najbolj tekne. Ottorina z dvanajstletnim Arielom pripravlja značilno italijansko pecivo iz krhkega testa, krostato. V testu ne sme manjkati kanček desertnega vina vin santa. Krostata je Arielova najljubša sladica. Čeprav Ottorina in Dino odhajata v pokoj, bosta s Pipernovimi ostala prijatelja.
Dnevni red: 1. Predlog zakona o Skladu Republike Slovenije za redke bolezni (ZSRB)
Dnevni red: 1. Predlog zakona o Skladu Republike Slovenije za redke bolezni (ZSRB)
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo dijaki in dijakinje lahko opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo dijaki in dijakinje lahko opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Praznovanje 70-letnice obuditve cerkljanske laufarije, ki je ena najstarejših pustnih šeg na Slovenskem, je letos zares bogatih vsebin. Razstavi sta postavljeni v Cerkljanksem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na to temo pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Laufarija, srce Cerkljanske. Gost prispevka je njegov avtor Tine Venko.
Praznovanje 70-letnice obuditve cerkljanske laufarije, ki je ena najstarejših pustnih šeg na Slovenskem, je letos zares bogatih vsebin. Razstavi sta postavljeni v Cerkljanksem muzeju in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, na to temo pa je nastal tudi dokumentarni film z naslovom Laufarija, srce Cerkljanske. Gost prispevka je njegov avtor Tine Venko.
Zadnje olimpijske iger v drugem tisočletju je še drugič gostila Japonska. Po 26 letih, ko je igre gostil Sapporo, se je olimpijska družine preselila v Nagano. Slovenci na Japonskem niso osvojili odličja.
Zadnje olimpijske iger v drugem tisočletju je še drugič gostila Japonska. Po 26 letih, ko je igre gostil Sapporo, se je olimpijska družine preselila v Nagano. Slovenci na Japonskem niso osvojili odličja.