Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Muminmama nehote prekine Muminočkovo pripoved o njegovih prigodah s Hatifnati, Mumintrol pa si neizmerno želi dokončati zgodbo. A odprava s Smrkljico in Malo Mi na otok Hatifnatov se skoraj izjalovi, ko se na morju razbesni strašna nevihta.
Muminmama nehote prekine Muminočkovo pripoved o njegovih prigodah s Hatifnati, Mumintrol pa si neizmerno želi dokončati zgodbo. A odprava s Smrkljico in Malo Mi na otok Hatifnatov se skoraj izjalovi, ko se na morju razbesni strašna nevihta.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Babici pride v roke računalniška igrica in ta jo tako zasvoji, da je prav nič ne more več spraviti stran od nje. Vsa družina je zaskrbljena. Bodo babico mogoče zmamili stran od zaslona z njej ljubimi karamelnimi mušicami?
Babici pride v roke računalniška igrica in ta jo tako zasvoji, da je prav nič ne more več spraviti stran od nje. Vsa družina je zaskrbljena. Bodo babico mogoče zmamili stran od zaslona z njej ljubimi karamelnimi mušicami?
Leta 1986 je v Kranjskem skakalnem klub začel s svojim poslanstvom Jani Grilc. Od takrat dalje so se, zaradi ustroja slovenskih smučarskih skokov ali pa naključja, pod njegovim okriljem izbrusili vsi najboljši slovenski skakalci. Bil je klubski trener Primoža Peterke, skozi kariero vodil Roberta Kranjca in od zgodnjih najstniških let tudi vse tri brate Prevc. Je trener z občutkom in ostrim očesom, predvsem pa posameznik, ki je v zadnjih 15tih letih na treningih reševal težave večine slovenskih skakalcev.
Leta 1986 je v Kranjskem skakalnem klub začel s svojim poslanstvom Jani Grilc. Od takrat dalje so se, zaradi ustroja slovenskih smučarskih skokov ali pa naključja, pod njegovim okriljem izbrusili vsi najboljši slovenski skakalci. Bil je klubski trener Primoža Peterke, skozi kariero vodil Roberta Kranjca in od zgodnjih najstniških let tudi vse tri brate Prevc. Je trener z občutkom in ostrim očesom, predvsem pa posameznik, ki je v zadnjih 15tih letih na treningih reševal težave večine slovenskih skakalcev.
Luka Dolar in Dare Rupar z voditeljem Luko Petričem debatirata, ali je to najboljše leto smučarskega skakalca v zgodovini tega športa. Prevc je namreč hkrati svetovni prvak na veliki skakalnici in letalnici, svetovni rekorder, nasmiha se mu veliki kristalni globus, sinoči pa je osvojil še posamično olimpijsko zlato. Slišite lahko, da je bila zanj ključna prilagoditev tehnike, predvsem izboljšanje odskoka, postopoma se je to poznalo na rezultatih, vse bolj samozavesten je bil, potem pa se je povsem osredočil na skoke in začel prevladovati.
Luka Dolar in Dare Rupar z voditeljem Luko Petričem debatirata, ali je to najboljše leto smučarskega skakalca v zgodovini tega športa. Prevc je namreč hkrati svetovni prvak na veliki skakalnici in letalnici, svetovni rekorder, nasmiha se mu veliki kristalni globus, sinoči pa je osvojil še posamično olimpijsko zlato. Slišite lahko, da je bila zanj ključna prilagoditev tehnike, predvsem izboljšanje odskoka, postopoma se je to poznalo na rezultatih, vse bolj samozavesten je bil, potem pa se je povsem osredočil na skoke in začel prevladovati.
V dolini zmanjkuje sliv. Tamtama obtožijo, da je kriv on. Ko se Tib in Tara odpravita raziskovat, naletita na strašnega duha, ki slive golta kot za stavo. Ampak trenutek … je to res duh?
V dolini zmanjkuje sliv. Tamtama obtožijo, da je kriv on. Ko se Tib in Tara odpravita raziskovat, naletita na strašnega duha, ki slive golta kot za stavo. Ampak trenutek … je to res duh?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ko si vsak učenec v razredu želi gledati svojo najljubšo oddajo, jo Tea Veronika slabo odnese. Ker je preobremenjena, se pregreje in ne more več predvajati ničesar. Sošolci jo zaradi tega zapustijo. Na srečo ji na pomoč priskoči Tesa in jo pomiri.
Ko si vsak učenec v razredu želi gledati svojo najljubšo oddajo, jo Tea Veronika slabo odnese. Ker je preobremenjena, se pregreje in ne more več predvajati ničesar. Sošolci jo zaradi tega zapustijo. Na srečo ji na pomoč priskoči Tesa in jo pomiri.
Naša oddaja Mimogrede je spet prestopila mejo, dobesedno. Katja in Maja sta še vedno na misiji v Trstu, postavili sta si namreč raziskovalno vprašanje, zakaj je kava iz kafetjere tako zelo priljubljena in zakaj je priprava kave na takšen način pravzaprav obred in stik s preteklostjo.
Naša oddaja Mimogrede je spet prestopila mejo, dobesedno. Katja in Maja sta še vedno na misiji v Trstu, postavili sta si namreč raziskovalno vprašanje, zakaj je kava iz kafetjere tako zelo priljubljena in zakaj je priprava kave na takšen način pravzaprav obred in stik s preteklostjo.
Na Kengurujski plaži je športni dan, na katerem se dve ekipi pomerita v igrah reševanja. Lahko mladi kadeti zmagajo proti vrhunski ekipi odraslih reševalnih prvakov?
Na Kengurujski plaži je športni dan, na katerem se dve ekipi pomerita v igrah reševanja. Lahko mladi kadeti zmagajo proti vrhunski ekipi odraslih reševalnih prvakov?
V oddaji spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.
V oddaji spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Balu pade v grm, poln trnov. Da bi se pozdravil, potrebuje med. Mavgli in Bagira se odpravita ponj. A med je izginil. Odločita se, da bosta našla tatu. Tudi Riki tiki tevi se jima pridruži.
Balu pade v grm, poln trnov. Da bi se pozdravil, potrebuje med. Mavgli in Bagira se odpravita ponj. A med je izginil. Odločita se, da bosta našla tatu. Tudi Riki tiki tevi se jima pridruži.
Trije prijatelji taborijo v naravi skupaj z Rokom. Za lahko noč jim pove strašljivo pravljico o saskvaču, gozdni pošasti. Vili bi ga rad srečal, Žanko se ga zelo boji, Suzi pa ne verjame, da sploh obstaja. Vsi skupaj se odpravijo na nočni potep po gozdu, kjer spoznajo marsikaj novega. Vili vztrajno išče saskvača, zato mu Suzi in Žanko priredita potegavščino, in tako končno spozna, da je saskvač samo izmišljeno bitje. Vrnejo se v šotor in mirno zaspijo.
Trije prijatelji taborijo v naravi skupaj z Rokom. Za lahko noč jim pove strašljivo pravljico o saskvaču, gozdni pošasti. Vili bi ga rad srečal, Žanko se ga zelo boji, Suzi pa ne verjame, da sploh obstaja. Vsi skupaj se odpravijo na nočni potep po gozdu, kjer spoznajo marsikaj novega. Vili vztrajno išče saskvača, zato mu Suzi in Žanko priredita potegavščino, in tako končno spozna, da je saskvač samo izmišljeno bitje. Vrnejo se v šotor in mirno zaspijo.
Na rastlinah ni plodov in kmet Filip ve, zakaj je tako. Nikjer ni čebel. Le kam so odletele? In zakaj so čebele tako pomembne?
Na rastlinah ni plodov in kmet Filip ve, zakaj je tako. Nikjer ni čebel. Le kam so odletele? In zakaj so čebele tako pomembne?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Vsi prijatelji Mali kraljični prigovarjajo, da je že prevelika za dudko, s tem pa se deklica nikakor ne strinja. Nekega dne dudka skrivnostno izgine, vendar Mala kraljična hitro ugotovi, kdo je kriv za izginotje – sama kraljica! Ker je mama kraljica zelo vztrajna, Mala kraljična predlaga dogovor. Odrekla se bo dudki, če se bo tudi kraljica odrekla svoji razvadi – sladki čokoladi. To je vendar pošteno, mar ne?
Vsi prijatelji Mali kraljični prigovarjajo, da je že prevelika za dudko, s tem pa se deklica nikakor ne strinja. Nekega dne dudka skrivnostno izgine, vendar Mala kraljična hitro ugotovi, kdo je kriv za izginotje – sama kraljica! Ker je mama kraljica zelo vztrajna, Mala kraljična predlaga dogovor. Odrekla se bo dudki, če se bo tudi kraljica odrekla svoji razvadi – sladki čokoladi. To je vendar pošteno, mar ne?
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Simon in sošolci bodo prvič obiskali bazen. Simon niti v sanjah noče tja. Zjutraj se v razredu poskuša skriti, a zaman. V slačilnici odkrije, da se tudi sošolka Lija boji plavanja v bazenu. Rad bi se izkazal in prepriča jo, da bo vse v redu. Držita se za roke in skočila v bazen. Nepopisno veselje! Simon zdaj niti v sanjah noče več iz vode.
Simon in sošolci bodo prvič obiskali bazen. Simon niti v sanjah noče tja. Zjutraj se v razredu poskuša skriti, a zaman. V slačilnici odkrije, da se tudi sošolka Lija boji plavanja v bazenu. Rad bi se izkazal in prepriča jo, da bo vse v redu. Držita se za roke in skočila v bazen. Nepopisno veselje! Simon zdaj niti v sanjah noče več iz vode.
Poslušamo Sonato v d-molu, K.90 Domenica Scarlattija, Serenado za pihala, op. 4 Rista Savina in Jesen - priljubljeni odlomek iz glasbe k filmu Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Urban Koder.
Poslušamo Sonato v d-molu, K.90 Domenica Scarlattija, Serenado za pihala, op. 4 Rista Savina in Jesen - priljubljeni odlomek iz glasbe k filmu Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Urban Koder.
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Na tečaju za mlade kolesarje gospoda Mozga se pošasti učijo o varni vožnji. Njamba zaskrbi, da si s svojim starim zarjavelim skirojem ne bo prislužil značke za zelo varno vožnjo.
Na tečaju za mlade kolesarje gospoda Mozga se pošasti učijo o varni vožnji. Njamba zaskrbi, da si s svojim starim zarjavelim skirojem ne bo prislužil značke za zelo varno vožnjo.
Ko Mišu pri zajtrku zmanjka mleka, se Robi domisli, da bi lahko obiskala kmetijo in zaprosila kravice za malo mleka, tam pa nato spoznata najrazličnejše živali.
Ko Mišu pri zajtrku zmanjka mleka, se Robi domisli, da bi lahko obiskala kmetijo in zaprosila kravice za malo mleka, tam pa nato spoznata najrazličnejše živali.
Sara in Raček gresta na sprehod, toda zunaj piha mrzel veter. Celo Račka zebe. Na poti srečata Gospo s šalom, ki ju povabi k sebi domov. Njena hiša je topla in polna šalov. Ima jih celo na stropu in zdi se, kot da držijo hišo skupaj. Gospa zna splesti marsikaj: šale, hlače in celo makarone. Raček pa nima niti šala niti kape.
Sara in Raček gresta na sprehod, toda zunaj piha mrzel veter. Celo Račka zebe. Na poti srečata Gospo s šalom, ki ju povabi k sebi domov. Njena hiša je topla in polna šalov. Ima jih celo na stropu in zdi se, kot da držijo hišo skupaj. Gospa zna splesti marsikaj: šale, hlače in celo makarone. Raček pa nima niti šala niti kape.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Pglavec se čudovito zabava s svojimi starši – dokler se ne izležejo njegovi sorojenci.
Pglavec se čudovito zabava s svojimi starši – dokler se ne izležejo njegovi sorojenci.
Slovenija je dobila prvo posamično zlato olimpijsko medaljo med skakalci. Olimpijski prvak je postal letos skoraj nepremagljiv Domen Prevc, ki je na finalu v Predazzu napadel z drugega mesta in po daljavi dneva osvojil svoj drugi naslov na teh igrah. V oddaji tudi: - Končala se bo varnostna konferenca, na kateri je v ospredju krhanje odnosov med ZDA in Evropo - V novemberskem neurju prizadeti goriški kmetje pozivajo državo k pomoči pri obnovi - Na Ptuju, v Cerknem in Cerknici danes vrhunec pustnega dogajanja
Slovenija je dobila prvo posamično zlato olimpijsko medaljo med skakalci. Olimpijski prvak je postal letos skoraj nepremagljiv Domen Prevc, ki je na finalu v Predazzu napadel z drugega mesta in po daljavi dneva osvojil svoj drugi naslov na teh igrah. V oddaji tudi: - Končala se bo varnostna konferenca, na kateri je v ospredju krhanje odnosov med ZDA in Evropo - V novemberskem neurju prizadeti goriški kmetje pozivajo državo k pomoči pri obnovi - Na Ptuju, v Cerknem in Cerknici danes vrhunec pustnega dogajanja
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
V Anterselvi se tekmovanja biatloncev prevešajo v drugo polovico. Po sprinterskih preizkušnjah v preteklih dveh dneh bosta danes tekmi v zasledovanju v obeh konkurencah. Največji pečat na igrah so za zdaj pustili tekmovalci in tekmovalke iz Francije.
V Anterselvi se tekmovanja biatloncev prevešajo v drugo polovico. Po sprinterskih preizkušnjah v preteklih dveh dneh bosta danes tekmi v zasledovanju v obeh konkurencah. Največji pečat na igrah so za zdaj pustili tekmovalci in tekmovalke iz Francije.
Poslušamo Škotske plese za klarinet in klavir, op. 63 Maxa Brucha, Briljantno polonezo št. 2 v A-duru, op. 21 Henryka Wieniawskega, prvi stavek iz Koncertne sinfonie št. 1 v F-duru Giovannija Battiste Viottija, Koncert za štiri inštrumente s tipkami in godala v a-molu Johanna Sebastiana Bacha ter skladbo z naslovom Ljubezenska radost Fritza Kreislerja.
Poslušamo Škotske plese za klarinet in klavir, op. 63 Maxa Brucha, Briljantno polonezo št. 2 v A-duru, op. 21 Henryka Wieniawskega, prvi stavek iz Koncertne sinfonie št. 1 v F-duru Giovannija Battiste Viottija, Koncert za štiri inštrumente s tipkami in godala v a-molu Johanna Sebastiana Bacha ter skladbo z naslovom Ljubezenska radost Fritza Kreislerja.
Pred več kot 2000 leti so Judje močno pričakovali, da bo nastopil odrešenik, po hebrejsko māšīaḥ, torej mesija. Ta odrešenik je bil tisoč let prej že napovedan največjemu judovskemu kralju Davidu, ko mu je Bog po preroku Natanu naznanil, da bo iz njegove rodbine izšel odrešenik. To so v nadaljnjih stoletjih Izraelu napovedovali tudi ostali preroki. Ob vseh teh napovedih so Judje živeli v pričakovanju velikega voditelja, neke vrste novega kralja Davida, ki bo vse Jude ponovno povezal v eno, samostojno in svobodno kraljestvo. Seveda se je to upanje v obdobju rimske okupacije samo še stopnjevalo v pričakovanju, da bo mesija izvoljeni narod povedel k osvobodilni in odrešilni zmagi proti Rimljanom. In mesija se je rodil. Trideset let zatem je po krstu v Jordanu začel tudi javno delati, a še zdaleč ne kot politični voditelj, ki bi ob sebi zbiral nacionalistične upornike in revolucionarje. Nasprotno – Jezus je hodil iz kraj v kraj, ozdravljal ljudi in jim razlagal o Bogu. Revolucija se ni zgodila in njegovim poslušalcem je hitro postalo jasno, da je ne bo. Še toliko bolj ob besedah, ki jih poslušamo na današnjo nedeljo, ko je rekel: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.« Ne samo, da ne namerava izpeljati revolucije, ampak niti ne namerava ukiniti ali razveljaviti judovske postave, ki jo je Bog dal Mojzesu, niti ne misli razveljaviti tega, kar so napovedovali preroki. Ne. To celo namerava nadgraditi, s tem, ko pravi: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: ›Ne ubijaj! Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče.« Še huje pa bo, če bratu rečeš »tepec« ali »norec«. Ali pa, ko Jezus pravi, da je nesmiselno prinesti daritev k oltarju, če se prej ne spraviš z bratom. Še bolj radikalen je, ko pravi: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj!‹ Jaz pa vam pravim: Kdor koli s poželenjem gleda žensko, je v srcu že prešuštvoval z njo.« Toda Jezus resnično želi izpeljati revolucijo. Pa ne v smislu osvoboditve judovskega naroda, ampak revolucijo, ki ekstremno nadgradi življenje, ki poteka po pravilih in predpisih. Izpolnjevanje temeljnih človeških zakonov nadgradi na raven odnosa. Ni torej bistvo v izpolnjevanju pravil in predpisov, ampak v tem, da v drugem vidim sočloveka – brata in sestro. In v tem je jedro Jezusove revolucije, ko vabi vse, ki smo po krstu njegovi bratje in sestre, da bi tako tudi ravnali drug z drugim. Ne po predpisih in pravilih, ampak na ravni odnosa, ki je bivanjsko utemeljen v Jezusu. Na tej točki stvari stojijo ali pa padejo. Samo tako se lahko zares na tiho in v globini človeških src izvaja revolucija – ko ljubiš Boga, lahko ljubiš tudi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Pred več kot 2000 leti so Judje močno pričakovali, da bo nastopil odrešenik, po hebrejsko māšīaḥ, torej mesija. Ta odrešenik je bil tisoč let prej že napovedan največjemu judovskemu kralju Davidu, ko mu je Bog po preroku Natanu naznanil, da bo iz njegove rodbine izšel odrešenik. To so v nadaljnjih stoletjih Izraelu napovedovali tudi ostali preroki. Ob vseh teh napovedih so Judje živeli v pričakovanju velikega voditelja, neke vrste novega kralja Davida, ki bo vse Jude ponovno povezal v eno, samostojno in svobodno kraljestvo. Seveda se je to upanje v obdobju rimske okupacije samo še stopnjevalo v pričakovanju, da bo mesija izvoljeni narod povedel k osvobodilni in odrešilni zmagi proti Rimljanom. In mesija se je rodil. Trideset let zatem je po krstu v Jordanu začel tudi javno delati, a še zdaleč ne kot politični voditelj, ki bi ob sebi zbiral nacionalistične upornike in revolucionarje. Nasprotno – Jezus je hodil iz kraj v kraj, ozdravljal ljudi in jim razlagal o Bogu. Revolucija se ni zgodila in njegovim poslušalcem je hitro postalo jasno, da je ne bo. Še toliko bolj ob besedah, ki jih poslušamo na današnjo nedeljo, ko je rekel: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.« Ne samo, da ne namerava izpeljati revolucije, ampak niti ne namerava ukiniti ali razveljaviti judovske postave, ki jo je Bog dal Mojzesu, niti ne misli razveljaviti tega, kar so napovedovali preroki. Ne. To celo namerava nadgraditi, s tem, ko pravi: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: ›Ne ubijaj! Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče.« Še huje pa bo, če bratu rečeš »tepec« ali »norec«. Ali pa, ko Jezus pravi, da je nesmiselno prinesti daritev k oltarju, če se prej ne spraviš z bratom. Še bolj radikalen je, ko pravi: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ne prešuštvuj!‹ Jaz pa vam pravim: Kdor koli s poželenjem gleda žensko, je v srcu že prešuštvoval z njo.« Toda Jezus resnično želi izpeljati revolucijo. Pa ne v smislu osvoboditve judovskega naroda, ampak revolucijo, ki ekstremno nadgradi življenje, ki poteka po pravilih in predpisih. Izpolnjevanje temeljnih človeških zakonov nadgradi na raven odnosa. Ni torej bistvo v izpolnjevanju pravil in predpisov, ampak v tem, da v drugem vidim sočloveka – brata in sestro. In v tem je jedro Jezusove revolucije, ko vabi vse, ki smo po krstu njegovi bratje in sestre, da bi tako tudi ravnali drug z drugim. Ne po predpisih in pravilih, ampak na ravni odnosa, ki je bivanjsko utemeljen v Jezusu. Na tej točki stvari stojijo ali pa padejo. Samo tako se lahko zares na tiho in v globini človeških src izvaja revolucija – ko ljubiš Boga, lahko ljubiš tudi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Na tekmo smučarjev skakalcev, na kateri je Domen Prevc osvojil zlato olimpijski medaljo, ni uspelo priti vsem navijačem. Natančneje: vsem ni uspelo vstopiti na uradne tribune ob čudoviti skakalnici v Predazzu. Nekaj sto metrov stran, izven ograjenega prizorišča, neposredno nasproti velike naprave, je bilo opaziti stoječe gledalce. Sicer v temi so jih občasno osvetlili reflektorji s prizorišča. Na travnatem bregu tik ob gozdu je plapolala tudi slovenska zastava. Izkazalo se je, da je to sicer pašnik, posejan s konkretnimi sledovi krav, slabo vidnimi v temi.
Na tekmo smučarjev skakalcev, na kateri je Domen Prevc osvojil zlato olimpijski medaljo, ni uspelo priti vsem navijačem. Natančneje: vsem ni uspelo vstopiti na uradne tribune ob čudoviti skakalnici v Predazzu. Nekaj sto metrov stran, izven ograjenega prizorišča, neposredno nasproti velike naprave, je bilo opaziti stoječe gledalce. Sicer v temi so jih občasno osvetlili reflektorji s prizorišča. Na travnatem bregu tik ob gozdu je plapolala tudi slovenska zastava. Izkazalo se je, da je to sicer pašnik, posejan s konkretnimi sledovi krav, slabo vidnimi v temi.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Na ekrane prihaja razprodani koncert Siddharte, posnet 18. novembra 2023 v ljubljanski Areni Stožice. 30 let po legendarnem koncertu na bežigrajskem stadionu in izidu albuma Rh-. Obiskovalci, mediji in strokovna javnost so enotni, da je tokratni koncert – tako kot je pri Siddharti že v navadi – premaknil meje koncertne in odrske produkcije. Navdušujoč program, ki traja skoraj tri ure in pol, vsebuje največje uspešnice in tudi pesmi najnovejšega albuma X. Koncert bo premierno na TV Slovenija predvajan v dveh delih.
Na ekrane prihaja razprodani koncert Siddharte, posnet 18. novembra 2023 v ljubljanski Areni Stožice. 30 let po legendarnem koncertu na bežigrajskem stadionu in izidu albuma Rh-. Obiskovalci, mediji in strokovna javnost so enotni, da je tokratni koncert – tako kot je pri Siddharti že v navadi – premaknil meje koncertne in odrske produkcije. Navdušujoč program, ki traja skoraj tri ure in pol, vsebuje največje uspešnice in tudi pesmi najnovejšega albuma X. Koncert bo premierno na TV Slovenija predvajan v dveh delih.
Kakšno leto Domna Prevca! Svetovni prvak je postal svetovni rekorder, potem osvojil novoletno turnejo in zlato na svetovnem prvenstvu v poletih. Nasmiha se mu veliki kristalni globus, zdaj pa je še olimpijski prvak. Radijska reporterja Luka Dolar in Dare Rupar pravita, da nihče v smučarskih skokih še ni imel takšnega leta. Skoraj ni dvomov, da bo osvojil tudi svetovni pokal. 625 točk prednosti ima, do konca sezone pa jih je na voljo še 1000. Nikomur še ni uspelo vse velike lovorike in dosežke združiti v tako kratkem času v smučarskih skokih. Edini, ki je vse to dosegel, je bil eden največjih vseh časov Matti Nykänen, legendarni Finec pa je za to potreboval tri leta, ne pa dobro leto, kot velja za Domna Prevca. Eden ključnih členov reprezentančnega strokovnega štaba je že vrsto let Jani Grilc, ki Prevce pozna že od njihovih otroških let. Grilc pravi, da so v reprezentanci vedeli, da imajo tekmovalca, ki bo šampion, če mu uspejo popraviti odskok na mizi. Ko je Domen Prevc iz tekme v tekmo utrjeval svojo formo in pridobival samozavest, se je to le nalagalo, pove Grilc. "Celo leto je zelo osredotočeno treniral. Pri njemu ne moreš blefirati. On ve, zakaj nekaj dela. Ko z vsebino treninga na sebi čuti razliko, potem verjame. Je pa pri tem zelo dovzeten, in to potem tudi prenese na skakalnico," razkrije Grilc. Dolar dodaja, da se je Prevc povsem posvetil skokom, v tem letu pa se je tudi naučil obdržati fokus, da okolica ni vplivala nanj. Pri 26 letih je dozorel, meni Dolar, Rupar pa dodaja, da je bila ta osredotočenost na skoke ključna zanj. Družina Prevc ima tako še eno olimpijsko medaljo, po eni Ceneta, dveh Nike in štirih Petra zdaj še druga, še ena zlata za Domna Prevca. Dolar pravi, da so si vsi precej različni, Nika morda najbolj introvertirana med vsemi, Cene pa najbolj ekstrovertiran. Včasih se zdi, da ne prihajajo iz iste družine, se pošali Dolar. Dolar pravi, da je bil Domen na začetku iger precej razigran, tudi v pogovorih z mediji, toda enkrat, ko so se začeli treningi na skakalnici, je padel v svoj svet, osredotočen na tekme in svoje skoke. Domna čaka še en nastop. Drugi ponedeljek iger prinaša tekmo dvojic, sta pa daleč od svoje najboljše forme Timi Zajc in Anže Lanišek. Zajc se ni uvrstil v finale, Lanišek je bil po ponesrečen drugem skoku zadnji med finalisti. Rupar verjame, da bo Lanišek dobil prednost pred Zajcem na zadnji moški preizkušnji. Če bi sešteli rezultate najboljših dveh iz vsake države na posamični tekmi, bi bil na ekipni še Kazahstan pred Slovenijo. Dolar verjame, da temu v ponedeljek ne bo tako, bodo pa gotovo Japonci in Avstrijci trd oreh, pravi. Luka Dolar in Dare Rupar o smučarskih skokih in o tretjem Slovencu, ki je na zimskih olimpijskih igrah osvojil naslov prvaka v posamični disciplini, debatirata z voditeljem oddaje Dolimita, Luko Petričem.
Kakšno leto Domna Prevca! Svetovni prvak je postal svetovni rekorder, potem osvojil novoletno turnejo in zlato na svetovnem prvenstvu v poletih. Nasmiha se mu veliki kristalni globus, zdaj pa je še olimpijski prvak. Radijska reporterja Luka Dolar in Dare Rupar pravita, da nihče v smučarskih skokih še ni imel takšnega leta. Skoraj ni dvomov, da bo osvojil tudi svetovni pokal. 625 točk prednosti ima, do konca sezone pa jih je na voljo še 1000. Nikomur še ni uspelo vse velike lovorike in dosežke združiti v tako kratkem času v smučarskih skokih. Edini, ki je vse to dosegel, je bil eden največjih vseh časov Matti Nykänen, legendarni Finec pa je za to potreboval tri leta, ne pa dobro leto, kot velja za Domna Prevca. Eden ključnih členov reprezentančnega strokovnega štaba je že vrsto let Jani Grilc, ki Prevce pozna že od njihovih otroških let. Grilc pravi, da so v reprezentanci vedeli, da imajo tekmovalca, ki bo šampion, če mu uspejo popraviti odskok na mizi. Ko je Domen Prevc iz tekme v tekmo utrjeval svojo formo in pridobival samozavest, se je to le nalagalo, pove Grilc. "Celo leto je zelo osredotočeno treniral. Pri njemu ne moreš blefirati. On ve, zakaj nekaj dela. Ko z vsebino treninga na sebi čuti razliko, potem verjame. Je pa pri tem zelo dovzeten, in to potem tudi prenese na skakalnico," razkrije Grilc. Dolar dodaja, da se je Prevc povsem posvetil skokom, v tem letu pa se je tudi naučil obdržati fokus, da okolica ni vplivala nanj. Pri 26 letih je dozorel, meni Dolar, Rupar pa dodaja, da je bila ta osredotočenost na skoke ključna zanj. Družina Prevc ima tako še eno olimpijsko medaljo, po eni Ceneta, dveh Nike in štirih Petra zdaj še druga, še ena zlata za Domna Prevca. Dolar pravi, da so si vsi precej različni, Nika morda najbolj introvertirana med vsemi, Cene pa najbolj ekstrovertiran. Včasih se zdi, da ne prihajajo iz iste družine, se pošali Dolar. Dolar pravi, da je bil Domen na začetku iger precej razigran, tudi v pogovorih z mediji, toda enkrat, ko so se začeli treningi na skakalnici, je padel v svoj svet, osredotočen na tekme in svoje skoke. Domna čaka še en nastop. Drugi ponedeljek iger prinaša tekmo dvojic, sta pa daleč od svoje najboljše forme Timi Zajc in Anže Lanišek. Zajc se ni uvrstil v finale, Lanišek je bil po ponesrečen drugem skoku zadnji med finalisti. Rupar verjame, da bo Lanišek dobil prednost pred Zajcem na zadnji moški preizkušnji. Če bi sešteli rezultate najboljših dveh iz vsake države na posamični tekmi, bi bil na ekipni še Kazahstan pred Slovenijo. Dolar verjame, da temu v ponedeljek ne bo tako, bodo pa gotovo Japonci in Avstrijci trd oreh, pravi. Luka Dolar in Dare Rupar o smučarskih skokih in o tretjem Slovencu, ki je na zimskih olimpijskih igrah osvojil naslov prvaka v posamični disciplini, debatirata z voditeljem oddaje Dolimita, Luko Petričem.
Palestinski aktivist Basel Adra se je že od mladih nog boril proti izraelski okupaciji palestinskih vasi na jugu Zahodnega brega. S kamero je dokumentiral izraelsko vojsko med rušenjem palestinskih domov v Masafer Jati. Spoznal je tudi izraelskega novinarja Juvala, ki se je pridružil prizadevanju za ohranitev palestinskih vasi in začel redno poročati o nasilju Izraelcev in izgonu Palestincev iz Masafer Jate. Njuno sodelovanje pa ni bilo nikoli preprosto, saj Basel živi pod brutalno izraelsko vojaško okupacijo, Juval pa v svobodnem Izraelu. Film, dobitnik oskarja za najboljši dokumentarni film leta 2025, ki je nastajal v najtemnejših časih za Masafer Jato, je sad iskanja poti do enakopravnosti in pravice. NO OTHER LAND / Palestina, Norveška / 2024 / Režija: Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor
Palestinski aktivist Basel Adra se je že od mladih nog boril proti izraelski okupaciji palestinskih vasi na jugu Zahodnega brega. S kamero je dokumentiral izraelsko vojsko med rušenjem palestinskih domov v Masafer Jati. Spoznal je tudi izraelskega novinarja Juvala, ki se je pridružil prizadevanju za ohranitev palestinskih vasi in začel redno poročati o nasilju Izraelcev in izgonu Palestincev iz Masafer Jate. Njuno sodelovanje pa ni bilo nikoli preprosto, saj Basel živi pod brutalno izraelsko vojaško okupacijo, Juval pa v svobodnem Izraelu. Film, dobitnik oskarja za najboljši dokumentarni film leta 2025, ki je nastajal v najtemnejših časih za Masafer Jato, je sad iskanja poti do enakopravnosti in pravice. NO OTHER LAND / Palestina, Norveška / 2024 / Režija: Basel Adra, Hamdan Ballal, Yuval Abraham, Rachel Szor
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Več kot dva tisoč let že beremo poezijo starorimskega pesnika Publija Ovidija Nasa. Njegovo pesnjenje odlikujejo pestri motivi in oblikovno mojstrstvo, in sicer tako radožive ljubezenske pesmi kot elegije, ki jih je pisal potem, ko je bil leta 8 izgnan v Pont ob Črnem morju. V treh knjigah poezije z naslovom Ljubezni humorno govori o ljubezenskem življenju v starem Rimu. Prevajalec Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiser Marko Bratuš glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Zoran Crnkovič. Posneto pozimi 2007.
Več kot dva tisoč let že beremo poezijo starorimskega pesnika Publija Ovidija Nasa. Njegovo pesnjenje odlikujejo pestri motivi in oblikovno mojstrstvo, in sicer tako radožive ljubezenske pesmi kot elegije, ki jih je pisal potem, ko je bil leta 8 izgnan v Pont ob Črnem morju. V treh knjigah poezije z naslovom Ljubezni humorno govori o ljubezenskem življenju v starem Rimu. Prevajalec Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiser Marko Bratuš glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Zoran Crnkovič. Posneto pozimi 2007.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Kratka radijska igra raziskuje ozadje vljudnega in naučenega jezikovnega koda med zaljubljencema. Ker je odtujitev človeka od notranjega doživljanja tolikšna, da lastnih čustev in občutij ne prepoznava in ne ve, kaj z njimi početi, vse razen jezika deluje kot naključje. Ta naključja povzročajo zadrego in začudenje, vendar niti to ne more prikriti pristnih, nežnih čustev mladih zaljubljencev. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Janko Petrovec Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Gospod – Rok Kravanja Gospodična – Lena Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018.
Kratka radijska igra raziskuje ozadje vljudnega in naučenega jezikovnega koda med zaljubljencema. Ker je odtujitev človeka od notranjega doživljanja tolikšna, da lastnih čustev in občutij ne prepoznava in ne ve, kaj z njimi početi, vse razen jezika deluje kot naključje. Ta naključja povzročajo zadrego in začudenje, vendar niti to ne more prikriti pristnih, nežnih čustev mladih zaljubljencev. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Janko Petrovec Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Gospod – Rok Kravanja Gospodična – Lena Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.