Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Njuhec je zmeden, ko mu vsakoletno brezskrbno pot v Mumindol prekriža vsiljivi lizun Šnjofek. In zdaj je v precepu: naj pohiti obiskat prijatelja Mumintrola? Ga bo Mumintrol čakal, dokler v samoti ne dobi navdiha za novo pomladno melodijo?
Njuhec je zmeden, ko mu vsakoletno brezskrbno pot v Mumindol prekriža vsiljivi lizun Šnjofek. In zdaj je v precepu: naj pohiti obiskat prijatelja Mumintrola? Ga bo Mumintrol čakal, dokler v samoti ne dobi navdiha za novo pomladno melodijo?
Skupnost Taizé sestavljajo bratje različnih cerkvenih okolij – katoliškega, anglikanskega, protestantskega, prihajajo pa iz skoraj tridesetih držav. Že s svojim obstojem so zato »prispodoba skupnosti« ter simbol sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi ljudstvi. Prepoznavni pa niso le po organizaciji srečanj mladih z vsega sveta, ampak tudi po značilni glasbi, ki so jo skozi desetletja pomagali izoblikovati ob molitvi.
Skupnost Taizé sestavljajo bratje različnih cerkvenih okolij – katoliškega, anglikanskega, protestantskega, prihajajo pa iz skoraj tridesetih držav. Že s svojim obstojem so zato »prispodoba skupnosti« ter simbol sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi ljudstvi. Prepoznavni pa niso le po organizaciji srečanj mladih z vsega sveta, ampak tudi po značilni glasbi, ki so jo skozi desetletja pomagali izoblikovati ob molitvi.
Dedi že leta in leta sestavlja imeniten avto, ki ga vsi občudujejo. Lili si zelo želi z njim na izlet v vodni park. Z bratom Hugom in očkom se res odpravijo tja. A kaj, ko dedi o tem nič ne ve …
Dedi že leta in leta sestavlja imeniten avto, ki ga vsi občudujejo. Lili si zelo želi z njim na izlet v vodni park. Z bratom Hugom in očkom se res odpravijo tja. A kaj, ko dedi o tem nič ne ve …
Smučarski skakalci so opravili krajšo turnejo na Japonskem. V Saporu so v zgodnjem jutru po slovenskem času tekmovali na še drugi posamični tekmi na tem prizorišču. V jadranski košarkarski ligi pa sta se sinoči v derbiju skupine pomerila Olimpija in Budučnost.
Smučarski skakalci so opravili krajšo turnejo na Japonskem. V Saporu so v zgodnjem jutru po slovenskem času tekmovali na še drugi posamični tekmi na tem prizorišču. V jadranski košarkarski ligi pa sta se sinoči v derbiju skupine pomerila Olimpija in Budučnost.
Zaradi igre morata Tib in Lili sprejeti izziv: prenočiti morata v Gozdu, v katerem straši. V strašljivem kraju naj bi bilo polno pošasti in duhov. Tib se zanaša, da ga bo Tamtam varoval.
Zaradi igre morata Tib in Lili sprejeti izziv: prenočiti morata v Gozdu, v katerem straši. V strašljivem kraju naj bi bilo polno pošasti in duhov. Tib se zanaša, da ga bo Tamtam varoval.
Živa, Pujsoroga in Akvarija plešejo na priljubljeno pesem. Bali bi se jim rada pridružila, a jo zavrnejo, ker je zmeraj nerodna. Po nesreči razbije Akvarijino posodo in morajo jo odpeljati na bolnišnično urgenco. Bali se počuti zelo krivo, Akvarija pa je jezna nanjo. Toda ko se pot do urgence zaplete, jo Bali reši in spet se spoprijateljita.
Živa, Pujsoroga in Akvarija plešejo na priljubljeno pesem. Bali bi se jim rada pridružila, a jo zavrnejo, ker je zmeraj nerodna. Po nesreči razbije Akvarijino posodo in morajo jo odpeljati na bolnišnično urgenco. Bali se počuti zelo krivo, Akvarija pa je jezna nanjo. Toda ko se pot do urgence zaplete, jo Bali reši in spet se spoprijateljita.
11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Osulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav.
11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Osulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Med napeto patruljo, na kateri se pridružijo svojim junakom reševalcem, kadeti ugotovijo, da ni pomemben posameznik, temveč dobro sodelovanje ekipe.
Med napeto patruljo, na kateri se pridružijo svojim junakom reševalcem, kadeti ugotovijo, da ni pomemben posameznik, temveč dobro sodelovanje ekipe.
Tigrček Čota lovi metulja in pade v reko. Mavgli ga reši, Bagira in Balu pa se odpravita iskat njegovo mamo. Ko Šir kan izve, da se po džungli sprehaja še en tiger, ni zadovoljen ...
Tigrček Čota lovi metulja in pade v reko. Mavgli ga reši, Bagira in Balu pa se odpravita iskat njegovo mamo. Ko Šir kan izve, da se po džungli sprehaja še en tiger, ni zadovoljen ...
V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinami." Slišite lahko, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Gostja v oddaji je šolska sestra de Notre Dame, Magda Burger.
V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinami." Slišite lahko, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Gostja v oddaji je šolska sestra de Notre Dame, Magda Burger.
Dani in zajčki so se spoprijateljili s Pančem, kavbojem, ki meče laso bolje od Kavboja Boba. Ko to izve Vili, hoče Panča na vsak način spoznati. Pozabi celo na sestanek z Žankom in Suzi. Ob srečanju je Vili navdušen nad Pančem, čeprav ne meče lasa preveč dobro. Pančo hoče Vilija na vsak način odgnati, da bi ostal sam z zajčki. Izkaže se, da je Pančo preoblečen Lisjak, ki celo zaigra pretep s samim seboj. Na srečo se pojavita Suzi in Žanko, nato pa skupaj z Vilijem rešijo zajčke.
Dani in zajčki so se spoprijateljili s Pančem, kavbojem, ki meče laso bolje od Kavboja Boba. Ko to izve Vili, hoče Panča na vsak način spoznati. Pozabi celo na sestanek z Žankom in Suzi. Ob srečanju je Vili navdušen nad Pančem, čeprav ne meče lasa preveč dobro. Pančo hoče Vilija na vsak način odgnati, da bi ostal sam z zajčki. Izkaže se, da je Pančo preoblečen Lisjak, ki celo zaigra pretep s samim seboj. Na srečo se pojavita Suzi in Žanko, nato pa skupaj z Vilijem rešijo zajčke.
Kulturi spominjanja se je razvila predvsem po enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva. Holokavst ni le zgodovinski dogodek, temveč moralni preizkus človeštva, na katerem humanost odpove, če nanj pozabimo. Vprašanje ni le, kaj se je zgodilo, temveč tudi, kaj smo se iz tega naučili – in ali se sploh še znamo spominjati. Zakaj je kultura spominjanja nujna tudi za generacije, ki nimajo več neposrednega stika s pričami? Kako razumeti molitev v prostoru, kjer se zdi, da je Bog odsoten? Na ta vprašanja nam bo pomagal odgovoriti zgodovinar in izjemen poznavalec judovske kulture dr. Renato Podbersič.
Kulturi spominjanja se je razvila predvsem po enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva. Holokavst ni le zgodovinski dogodek, temveč moralni preizkus človeštva, na katerem humanost odpove, če nanj pozabimo. Vprašanje ni le, kaj se je zgodilo, temveč tudi, kaj smo se iz tega naučili – in ali se sploh še znamo spominjati. Zakaj je kultura spominjanja nujna tudi za generacije, ki nimajo več neposrednega stika s pričami? Kako razumeti molitev v prostoru, kjer se zdi, da je Bog odsoten? Na ta vprašanja nam bo pomagal odgovoriti zgodovinar in izjemen poznavalec judovske kulture dr. Renato Podbersič.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Mala kraljična je strašno nezadovoljna, ker večino stvari, ki bi jih rada opravljala sama, drugi opravijo namesto nje. Ne sme se sama obleči, si obrisati noska ali razrezati zrezka. Odloči se, da odslej noče nobene pomoči več in da bo vse opravila sama. Kljub veliki vnemi se izkaže, da tudi Mala kraljična včasih vendarle potrebuje malce pomoči.
Mala kraljična je strašno nezadovoljna, ker večino stvari, ki bi jih rada opravljala sama, drugi opravijo namesto nje. Ne sme se sama obleči, si obrisati noska ali razrezati zrezka. Odloči se, da odslej noče nobene pomoči več in da bo vse opravila sama. Kljub veliki vnemi se izkaže, da tudi Mala kraljična včasih vendarle potrebuje malce pomoči.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.
Simon se zjutraj preobleče v Superzajca in se loti posebne naloge. Hudobce gre lovit. Najprej pred njimi reši očka, najtežji izziv pa ga čaka, ko iz votlega drevesa rešuje ninico, ki jo je izgubil bratec Gašper. Superzajec je, zato mu podvig uspe, le trščica v prstu ga boleče spominja na junaška dejanja.
V šoli je dan pošastnih knjig in vsi so našemljeni v svoje najljubše knjižne junake. Pikica pa je žalostna. Ni ji všeč njen punčkasti kostum Pepelke. Ji Bučko lahko pomaga in jo spremeni v najbolj pošastno Pepelko v deželi?
V šoli je dan pošastnih knjig in vsi so našemljeni v svoje najljubše knjižne junake. Pikica pa je žalostna. Ni ji všeč njen punčkasti kostum Pepelke. Ji Bučko lahko pomaga in jo spremeni v najbolj pošastno Pepelko v deželi?
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Impresija – »(čutni) vtis ali umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje« – bo tema tokratnega osrednjega dela Glasbene jutranjice. Slišali smo štiri simfonične impresije z naslovom Cerkvena okna Ottorina Respighija, simfonične impresije za klavir in orkester poimenovane Noči v španskih vrtovih Manuela de Falle, Impresije, op. 73 češkega skladatelja Josefa Bohuslava Foersterja, Tri impresije za flavto in klavir, ki jih je leta 1953 napisal francoski skladatelj Eugène Joseph Bozza ter Štiri norveške impresije za orkester Igorja Stravinskega.
Mišo in Robi med korakanjem po gozdu naletita na plakat tete srake, ki išče glasbenike za svojo glasbeno skupino. Hitro spoznata, da ni tako preprosto igrati na glasbilo, zato Robi predlaga, da si pri učenju pomagata s korakanjem v ritmu.
Mišo in Robi med korakanjem po gozdu naletita na plakat tete srake, ki išče glasbenike za svojo glasbeno skupino. Hitro spoznata, da ni tako preprosto igrati na glasbilo, zato Robi predlaga, da si pri učenju pomagata s korakanjem v ritmu.
Sara po naključju najde semena. Z Račkom jih gresta posejat na dvorišče. Komaj čakata, da vidita, kaj bo zraslo iz njih. Ko se naslednje jutro zbudita, iz zemlje gledajo rastlinice. Toda kakšne? Sara jih uči telovaditi, Raček pa leteti. Potem Sara prinese knjigo o zelenjavi. Kmalu je vsem jasno, kaj je zraslo.
Sara po naključju najde semena. Z Račkom jih gresta posejat na dvorišče. Komaj čakata, da vidita, kaj bo zraslo iz njih. Ko se naslednje jutro zbudita, iz zemlje gledajo rastlinice. Toda kakšne? Sara jih uči telovaditi, Raček pa leteti. Potem Sara prinese knjigo o zelenjavi. Kmalu je vsem jasno, kaj je zraslo.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
V Hiši kultur v Berlinu je torej sinoči potekala podelitev 38-ih evropskih filmskih nagrad. Evropska filmska akademija je nagrado za najboljši evropski dokumentarec podelila slovenski manjšinski koprodukciji Fiume o morte!, hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranci sta bila še dva slovenska filma; prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica in animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta Leona Vidmarja. Člani akademije so za najboljši film minulega leta izbrali norveško dramo Sentimentalna vrednost Joachima Trierja. Druge teme: - Evropo razburja Trumpova napoved novih carin. - Med težavami kmetijstva tudi erozija. - Domen Prevc do nove zmage na skakalnici Okurayama.
V Hiši kultur v Berlinu je torej sinoči potekala podelitev 38-ih evropskih filmskih nagrad. Evropska filmska akademija je nagrado za najboljši evropski dokumentarec podelila slovenski manjšinski koprodukciji Fiume o morte!, hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranci sta bila še dva slovenska filma; prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica in animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta Leona Vidmarja. Člani akademije so za najboljši film minulega leta izbrali norveško dramo Sentimentalna vrednost Joachima Trierja. Druge teme: - Evropo razburja Trumpova napoved novih carin. - Med težavami kmetijstva tudi erozija. - Domen Prevc do nove zmage na skakalnici Okurayama.
Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.
Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.
V začetku junija leta 1962 so imeli radovedneži v Ljubljani kaj videti, saj je na Trg revolucije prispelo 87 športnih in dirkalnih avtomobilov znamke Alfa Romeo. Alfa Romeo je italijanska znamka avtomobilov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1910 v Milanu, že istega leta so v tovarni izdelali prvi avtomobil. Podjetje je močno vpleteno tudi v avtomobilska in motoristična tekmovanja. Prvo dirkalno vozilo so izdelali leta 1913. Reportažo z razstave omenjenih vozil, ki so iz Ljubljane pot nadaljevala v Zagreb in Plitvice, nato pa so se prek Reke in Opatije vrnila v Italijo, je za TV Slovenija posnel Boris Kuhar, prispevek pa je bil predvajan v oddaji Doma in na tujem.
V začetku junija leta 1962 so imeli radovedneži v Ljubljani kaj videti, saj je na Trg revolucije prispelo 87 športnih in dirkalnih avtomobilov znamke Alfa Romeo. Alfa Romeo je italijanska znamka avtomobilov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1910 v Milanu, že istega leta so v tovarni izdelali prvi avtomobil. Podjetje je močno vpleteno tudi v avtomobilska in motoristična tekmovanja. Prvo dirkalno vozilo so izdelali leta 1913. Reportažo z razstave omenjenih vozil, ki so iz Ljubljane pot nadaljevala v Zagreb in Plitvice, nato pa so se prek Reke in Opatije vrnila v Italijo, je za TV Slovenija posnel Boris Kuhar, prispevek pa je bil predvajan v oddaji Doma in na tujem.
Veliko skladateljev je svoj navdih iskalo v likovni umetnosti ter uglasbljevalo dogajanje in občutke iz umetnin, drugi pa so svoje skladbe zasnovali kot impresije ali zgodbe ter jih pogosto združevali v več »slik«. Tokrat bomo slišali Slike iz Koroške avstrijskega skladatelja, pianista in dirigenta Rudolfa Kattnigga, Slike z Rožnika, cikel klavirskih skladb, ki ga je napisala in leta 1959 posnela pianistka Tatjana Štrukelj Zrimšek, Slike s Korzike za kvartet flavt, op. 54 švicarskega skladatelja Josepha Lauberja ter Improvizacijo iz Treh slik iz hasidskega življenja Ernesta Blocha.
Veliko skladateljev je svoj navdih iskalo v likovni umetnosti ter uglasbljevalo dogajanje in občutke iz umetnin, drugi pa so svoje skladbe zasnovali kot impresije ali zgodbe ter jih pogosto združevali v več »slik«. Tokrat bomo slišali Slike iz Koroške avstrijskega skladatelja, pianista in dirigenta Rudolfa Kattnigga, Slike z Rožnika, cikel klavirskih skladb, ki ga je napisala in leta 1959 posnela pianistka Tatjana Štrukelj Zrimšek, Slike s Korzike za kvartet flavt, op. 54 švicarskega skladatelja Josepha Lauberja ter Improvizacijo iz Treh slik iz hasidskega življenja Ernesta Blocha.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o delavstvu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. V helsinškem karaoke baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo … Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško različico sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2023. Originalni naslov: KUOLLEET LEHDET Leto produkcije: 2023 Država: Finska, Nemčija Žanr: dramedija Režija: Aki Kaurismäki Scenarij: Aki Kaurismäki Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa
Kaurismäkijev »četrti del trilogije o delavstvu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. V helsinškem karaoke baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo … Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško različico sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«. Dobitnik nagrade žirije v Cannesu in nagrade mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film leta 2023. Originalni naslov: KUOLLEET LEHDET Leto produkcije: 2023 Država: Finska, Nemčija Žanr: dramedija Režija: Aki Kaurismäki Scenarij: Aki Kaurismäki Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem romanu pisateljice Louise Kennedy, ki velja za eno od najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. Slovenski prevod z naslovom Prestopki je izšel leta 2024 pri Mladinski knjigi. Pisateljica je zanj prejelo britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in nagrado za najboljši irski roman leta 2022. Leto 1975, Severna Irska, manjše mesto v bližini Belfasta. Cushla (Lola Petticrew) je mlada učiteljica, katoličanka, ki poleg tega, da poučuje, dela tudi v družinskem baru in skrbi za mamo alkoholičarko (odlična Gillian Anderson). V baru spozna Michaela (Tom Cullen), poročenega protestanta, odvetnika, ki pogosto brani obtožene člane Irske republikanske armade. Cushla in Michael se zaljubita, njun odnos je pristen in strasten. Imata veliko skupnega in sama z različno veroizpovedjo nimata težav, a se zavedata, da veliko tvegata, saj je zaradi napetih razmer med katoličani in protestanti njuna ljubezen prepovedana. 1. del Leto 1975. Cushlino življenje v kraju blizu Belfasta zaznamujejo cerkev, mama alkoholičarka, nadležni brat in pretirano radovedni sosedje. Podnevi poučuje, ob večerih pa streže pijačo v družinskem baru. Nekega večera v lokal vstopi čeden neznanec Michael – protestant, poročen odvetnik, ki lahko pomeni le težave. Cushla se zaljubi in je vse bolj razpeta med dva svetova. TRESPASSES / 2025 / Vel. Britanija Scenarij: Ailbhe Keogan Režija: Dawn Shadforth V glavnih vlogah: Lola Petticrew, Tom Cullen, Gillian Anderson, Barry Ward, Martin McCann, Jenn Murray, Oisin Thompson, Emily Taaffe, Lisa Dwyer Hogg, paul Mallon, Forrest Bothwell, Gerard McCarthy
V Berlinu poteka 38-a podelitev evropskih filmskih nagrad, na kateri je evropski dokumentarec leta postala slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. V ožjem izboru nominirancev za nagrade sta bila sicer še dva slovenska filma. Celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica se je boril za nagrado Evropsko odkritje, ki jo je na koncu prejel film On Falling. Med animiranimi celovečernimi filmi, v katerem je bil tudi film Zgodbe iz čarobnega vrta mednarodne ekipe s slovenskimi ustvarjalci, pa je slavil film Arco.
V Berlinu poteka 38-a podelitev evropskih filmskih nagrad, na kateri je evropski dokumentarec leta postala slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. V ožjem izboru nominirancev za nagrade sta bila sicer še dva slovenska filma. Celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica se je boril za nagrado Evropsko odkritje, ki jo je na koncu prejel film On Falling. Med animiranimi celovečernimi filmi, v katerem je bil tudi film Zgodbe iz čarobnega vrta mednarodne ekipe s slovenskimi ustvarjalci, pa je slavil film Arco.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
Športno zabavna oddaja, ki »ogreva« ZOI Cortina Milano 2026, predstavlja olimpijske kandidate in se posveča zadnjim dvanajstim ZOI, na katerih so slovenski športniki osvojili 28 medalj. V studiu gostimo štiri generacije olimpijcev in medaljistov, od Lake Placida 1980 do Pekinga 2022. Mojca Mavec nas bo v štirih nadaljevanjih popeljala od Cortine do Milana in nam predstavila pestro zgodovino olimpijskih prizorišč, Katarina Meglič pripravlja največje drame, presenečenja in razočaranja za ZOI v zadnje pol stoletja, Slavko Jerič in Toni Gruden (MMC) redno poročata o zadnjih dogodkih, novicah in ozadjih, povezanih z igrami v Italiji. Na prizoriščih tekem svetovnega pokala bodo športni novinarji, ki se bodo pogovarjali s smučarji, skakalci, deskarji, tekači in biatlonci, ki sodijo v širši krog favoritov za medalje. Studijski bend bo preigraval uspešnice posameznih obdobij, od osemdesetih do danes, kot vokalisti bodo nastopili nekateri najboljši pevci in pevke. V vsaki oddaji bomo videli tudi nekaj olimpijskih skečev in ventrilokvistko Lucijo Ćirović, Urednik, avtor formata in scenarist je Bojan Krajnc, voditelj Aleš Smrekar (Radio Slovenija), režiserka pa Tina Novak.
V zadnjem času se je v Evropi drastično zmanjšala odkupna cena mleka. Po nekaterih ocenah je v Evropski uniji kar 5 milijonov litrov mleka na mesec preveč. Kako se to odraža v Sloveniji, ki je izvoznica mleka? Obiskali smo Zadružno zvezo Slovenije in Mlekarno Planika.
V zadnjem času se je v Evropi drastično zmanjšala odkupna cena mleka. Po nekaterih ocenah je v Evropski uniji kar 5 milijonov litrov mleka na mesec preveč. Kako se to odraža v Sloveniji, ki je izvoznica mleka? Obiskali smo Zadružno zvezo Slovenije in Mlekarno Planika.