Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kmet za svoj rojstni dan pripravlja zabavo v maskah. Pes Bitzer odnese vabila v nabiralnik, a na poti jih izgubi! Jon spet najde rešitev: ovce se oblečejo v domiselne kostume.
Kmet za svoj rojstni dan pripravlja zabavo v maskah. Pes Bitzer odnese vabila v nabiralnik, a na poti jih izgubi! Jon spet najde rešitev: ovce se oblečejo v domiselne kostume.
Slikovit in napet otroški avanturistični film o neverjetnem prijateljstvu s prepričljivo ekološko noto. Glavna junakinja je deklica Autumn, ki prva leta svojega otroštva preživi v osrčju amazonskega pragozda. Tam stke neverjetno vez z mladičem črnega jaguarja, ki ga je poimenovala Nada. Vendar se po tragičnem dogodku njeno življenje postavi na glavo in z očetom se morata preseliti v New York. Osem let pozneje je Autumn stara 14 let in živi življenje običajne najstnice v velemestu, a Nade nikoli ne pozabi. Ko izve, da je njena rodna vas v Amazoniji ogrožena in da so trgovci z živalmi na sledi njenemu jaguarju, se odloči za tvegano potezo. Anja, njena očarljivo nerodna učiteljica biologije, jo skuša odvrniti od nepremišljenega načrta, a brez uspeha. Kljub nevarnostim in očetovemu nasprotovanju se Autumn odpravi nazaj v džunglo, da bi rešila svojo prijateljico. Na poti se ji po spletu naključij pridruži tudi učiteljica, ki poskrbi za humorne vložke v sicer napeti zgodbi. Primerna starost: 9+ Originalni naslov: LE DERNIER JAGUAR Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Gilles de Maistre Scenarij: Prune de Maistre Igrajo: Emily Bett Rickards, Lumi Pollack, Paul Greene, Kelly Hope Taylor
Slikovit in napet otroški avanturistični film o neverjetnem prijateljstvu s prepričljivo ekološko noto. Glavna junakinja je deklica Autumn, ki prva leta svojega otroštva preživi v osrčju amazonskega pragozda. Tam stke neverjetno vez z mladičem črnega jaguarja, ki ga je poimenovala Nada. Vendar se po tragičnem dogodku njeno življenje postavi na glavo in z očetom se morata preseliti v New York. Osem let pozneje je Autumn stara 14 let in živi življenje običajne najstnice v velemestu, a Nade nikoli ne pozabi. Ko izve, da je njena rodna vas v Amazoniji ogrožena in da so trgovci z živalmi na sledi njenemu jaguarju, se odloči za tvegano potezo. Anja, njena očarljivo nerodna učiteljica biologije, jo skuša odvrniti od nepremišljenega načrta, a brez uspeha. Kljub nevarnostim in očetovemu nasprotovanju se Autumn odpravi nazaj v džunglo, da bi rešila svojo prijateljico. Na poti se ji po spletu naključij pridruži tudi učiteljica, ki poskrbi za humorne vložke v sicer napeti zgodbi. Primerna starost: 9+ Originalni naslov: LE DERNIER JAGUAR Leto produkcije: 2024 Država: koprodukcija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Gilles de Maistre Scenarij: Prune de Maistre Igrajo: Emily Bett Rickards, Lumi Pollack, Paul Greene, Kelly Hope Taylor
Seje komisije za nadzor javnih financ
Dnevni red: 1. Obravnava sumov sistemske korupcije v Republiki Sloveniji
Dnevni red: 1. Obravnava sumov sistemske korupcije v Republiki Sloveniji
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Indukcijske kuhalne plošče z vgrajeno napo so v zadnjih letih postale ena najopaznejših novosti v sodobnih kuhinjah. Obljubljajo eleganten videz brez visečih nap, več odprtega prostora in odsesavanje pare neposredno na mestu nastanka. Toda kako učinkovito je lahko odvajanje zraka navzdol, če fizika narekuje, da se topel zrak dviguje? In kdaj je takšna rešitev res prednost ter kdaj pomeni tudi kompromis pri načrtovanju in uporabi? V tokratnem Svetovalnem servisu boste izvedeli, kako ti sistemi delujejo, kakšne so razlike med odvajanjem zraka in recirkulacijo, kako vplivajo na prezračevanje prostora ter zakaj zahtevajo zelo premišljeno vgradnjo. Dotaknili se bomo tudi vprašanj glede vzdrževanja, hrupa, izkoristka in prostora v kuhinjskem pohištvu, ki ga zasede takšna rešitev. Naš gost bo Gašper Porenta iz Mizarstva Zupanc, ki bo tudi pojasnil, na kaj moramo biti pozorni že med načrtovanjem kuhinje.
Indukcijske kuhalne plošče z vgrajeno napo so v zadnjih letih postale ena najopaznejših novosti v sodobnih kuhinjah. Obljubljajo eleganten videz brez visečih nap, več odprtega prostora in odsesavanje pare neposredno na mestu nastanka. Toda kako učinkovito je lahko odvajanje zraka navzdol, če fizika narekuje, da se topel zrak dviguje? In kdaj je takšna rešitev res prednost ter kdaj pomeni tudi kompromis pri načrtovanju in uporabi? V tokratnem Svetovalnem servisu boste izvedeli, kako ti sistemi delujejo, kakšne so razlike med odvajanjem zraka in recirkulacijo, kako vplivajo na prezračevanje prostora ter zakaj zahtevajo zelo premišljeno vgradnjo. Dotaknili se bomo tudi vprašanj glede vzdrževanja, hrupa, izkoristka in prostora v kuhinjskem pohištvu, ki ga zasede takšna rešitev. Naš gost bo Gašper Porenta iz Mizarstva Zupanc, ki bo tudi pojasnil, na kaj moramo biti pozorni že med načrtovanjem kuhinje.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Mariborski župan Arsenovič o nakupu nepremičnin: vse skladno z zakonodajo - Svet ZPIZ-a danes o redni februarski uskladitvi pokojnin - Danes še zadnji vrhunec pustnih rajanj, tudi v Mariboru
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Mariborski župan Arsenovič o nakupu nepremičnin: vse skladno z zakonodajo - Svet ZPIZ-a danes o redni februarski uskladitvi pokojnin - Danes še zadnji vrhunec pustnih rajanj, tudi v Mariboru
Zlato okoli vratu izbrancev, besedilo Zdravljice na ustnicah številnih in nepregledno število slovenskih zastav. Vse to v marsikom prebudi takšne in drugačne občutke ponosa, domoljubja in navdušenosti - pa je to edino, na kar smo Slovenci (lahko) ponosni?
Zlato okoli vratu izbrancev, besedilo Zdravljice na ustnicah številnih in nepregledno število slovenskih zastav. Vse to v marsikom prebudi takšne in drugačne občutke ponosa, domoljubja in navdušenosti - pa je to edino, na kar smo Slovenci (lahko) ponosni?
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
Tokrat spoznamo Lu, ki nas povabi na Ig. Rada pleše, zato nam s prijateljicama pokaže korake, ki so jih ustvarile čisto same. Na poti iz šole se ustavijo v trgovinici, kjer si privoščijo žvečilne gumije. Lu se razgovori o Fridi, svoji psički; pove, da si želi postati reševalka s psom. Dan pa se konča na sprehodu z mamo, in kljub megli so Lu ljubi prav taki trenutki, ker ve, da je točno tam, kjer mora biti.
Tokrat spoznamo Lu, ki nas povabi na Ig. Rada pleše, zato nam s prijateljicama pokaže korake, ki so jih ustvarile čisto same. Na poti iz šole se ustavijo v trgovinici, kjer si privoščijo žvečilne gumije. Lu se razgovori o Fridi, svoji psički; pove, da si želi postati reševalka s psom. Dan pa se konča na sprehodu z mamo, in kljub megli so Lu ljubi prav taki trenutki, ker ve, da je točno tam, kjer mora biti.
Danes je pust in studio se spremeni v pravo pustno zabavo! Maša metuljčica in roza zajec Ana sta danes studio okrasili z girlandami in krofi, Magic Primož pa nas v vodiču za preganjanje dolgčasa uči o čarovniških trikih. V rubriko Resnica ali laž pridejo kar trije izzivalci – Pavel, Irenej in Mihael. So res 9-članska družina? Vsi trenirajo odbojko? Ali pa so osvojili YouTube z več kot 1.000 ogledi v enem dnevu?
Danes je pust in studio se spremeni v pravo pustno zabavo! Maša metuljčica in roza zajec Ana sta danes studio okrasili z girlandami in krofi, Magic Primož pa nas v vodiču za preganjanje dolgčasa uči o čarovniških trikih. V rubriko Resnica ali laž pridejo kar trije izzivalci – Pavel, Irenej in Mihael. So res 9-članska družina? Vsi trenirajo odbojko? Ali pa so osvojili YouTube z več kot 1.000 ogledi v enem dnevu?
Danes bomo v oddaji Drugi pogled spoznali Romunko, ki se je že od otroštva veliko selila po Evropi. Iz Romunije se je Ioana Marin pri 7-ih letih preselila v Slovenijo, tu opravila osnovno šolo in se nato preselila v Švico. In kljub temu, da se predstavi kot pol Romunka in pol Švicarka, pove, da ji je od vseh držav, v katerih je živela, najbolj pri srcu Slovenija. Več o tem, kaj ji je v Sloveniji všeč, pa izveste v oddaji Drugi pogled.
Danes bomo v oddaji Drugi pogled spoznali Romunko, ki se je že od otroštva veliko selila po Evropi. Iz Romunije se je Ioana Marin pri 7-ih letih preselila v Slovenijo, tu opravila osnovno šolo in se nato preselila v Švico. In kljub temu, da se predstavi kot pol Romunka in pol Švicarka, pove, da ji je od vseh držav, v katerih je živela, najbolj pri srcu Slovenija. Več o tem, kaj ji je v Sloveniji všeč, pa izveste v oddaji Drugi pogled.
Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, predstavlja pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.
Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, predstavlja pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.
Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige. Poklicala bosta tudi znane osebe in z njimi obujala njihove počitniške spomine.
Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige. Poklicala bosta tudi znane osebe in z njimi obujala njihove počitniške spomine.
Skrinjica zakladov Quentina Blaka
Jan in Nana sta brat in sestra. Živita v pristaniškem mestu, in to v času, ko po morjih še plujejo barke z jadri na veter in mornarji odkrivajo nove kraje in otoke. Kadar v mesto pripluje nova barka, poslušata njihove dogodivščine in si srčno želita, da bi tudi sama nekoč kot mornarja odpotovala na širno morje. Jima bo uspelo? Morda na krilih domišljije ali kako drugače?
Jan in Nana sta brat in sestra. Živita v pristaniškem mestu, in to v času, ko po morjih še plujejo barke z jadri na veter in mornarji odkrivajo nove kraje in otoke. Kadar v mesto pripluje nova barka, poslušata njihove dogodivščine in si srčno želita, da bi tudi sama nekoč kot mornarja odpotovala na širno morje. Jima bo uspelo? Morda na krilih domišljije ali kako drugače?
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Tjaša in Tomaž Remic sta starša 16-letne vrhunske atletinje, večkratne državne rekorderke in zmagovalke številnih mednarodnih tekmovanj Žive Remic iz AK Olimpija. Pravita, da so povezana aktivna družina, nikoli nista bila vrhunska športnika, sta pa hčerina največja navijača. Ključno se jima zdi, da otroci preizkusijo več športov, sami izberejo, kaj želijo trenirati, pri tem pa je nepogrešljiva podpora in usmeritev trenerja: ta naj daje na prvo mesto otroka, ne pa za njegovih dosežkov. Govorita o najstništvu in vrhunskem športu, družinskem življenju in gimnazijskem izobraževanju.
Tjaša in Tomaž Remic sta starša 16-letne vrhunske atletinje, večkratne državne rekorderke in zmagovalke številnih mednarodnih tekmovanj Žive Remic iz AK Olimpija. Pravita, da so povezana aktivna družina, nikoli nista bila vrhunska športnika, sta pa hčerina največja navijača. Ključno se jima zdi, da otroci preizkusijo več športov, sami izberejo, kaj želijo trenirati, pri tem pa je nepogrešljiva podpora in usmeritev trenerja: ta naj daje na prvo mesto otroka, ne pa za njegovih dosežkov. Govorita o najstništvu in vrhunskem športu, družinskem življenju in gimnazijskem izobraževanju.
Zadruga Novi Matajur je nedavno izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. Z njo avtor Brunello Pagavino vabi k počasnemu odkrivanju lepot Benečije. Skozi osebno pripoved opisuje 12 pešpoti in hkrati predstavlja zgodbe teh krajev in njihovih ljudi. Na predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici Cirila Kosmača je bila tudi Mariša Bizjak.
Zadruga Novi Matajur je nedavno izdala dvojezično knjigo Pešpoti po Nediških in Terskih dolinah. Z njo avtor Brunello Pagavino vabi k počasnemu odkrivanju lepot Benečije. Skozi osebno pripoved opisuje 12 pešpoti in hkrati predstavlja zgodbe teh krajev in njihovih ljudi. Na predstavitvi vodnika v tolminski knjižnici Cirila Kosmača je bila tudi Mariša Bizjak.
Ena glavnih vpadnic v Koper, bertoška obvoznica, je prepotrebna obnova. Pred dnevi so jo le nekoliko pokrpali, v letošnjem letu pa naj bi se začela širitev v štiripasovnico. V oddaji tudi o tem: - V Ženevi se bodo danes odvijali pomembni pogovori za svetovno geostrateško stabilnost. - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta. - V središču Kopra odpirajo novo lekarno.
Ena glavnih vpadnic v Koper, bertoška obvoznica, je prepotrebna obnova. Pred dnevi so jo le nekoliko pokrpali, v letošnjem letu pa naj bi se začela širitev v štiripasovnico. V oddaji tudi o tem: - V Ženevi se bodo danes odvijali pomembni pogovori za svetovno geostrateško stabilnost. - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta. - V središču Kopra odpirajo novo lekarno.
V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta
V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta
Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.
Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.
V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.
V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Alpski smučarji so v Bormiu s slalomom končali nastope na letošnjih igrah. Slovenija ob zelo skromnem izkupičku v alpskem smučanju na zadnji tekmi ni imela svojega predstavnika.
Alpski smučarji so v Bormiu s slalomom končali nastope na letošnjih igrah. Slovenija ob zelo skromnem izkupičku v alpskem smučanju na zadnji tekmi ni imela svojega predstavnika.
Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, predstavlja pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.
Skupaj se bomo prebujali v pustni torek, ki je med Slovenci priljubljen in pomemben ljudski praznik, predstavlja pa most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja pomlad.
Vsako jutro na Jožefovem hribu odpre svoja velika prijazna vrata dom starejših. Ko začnejo ugašati zvezde na nebu, vse več sodelavcev hiti na delo, ki je pogosto težko in zahtevno, a prinaša obilje nepričakovanih radosti, rojenih iz medsebojnih odnosov in kontaktov. Mene posebej razveseli prvo jutranje srečanje z gospo Marinko. Odkar prihajam v dom, jo najdem v kotu recepcije, ko sedi čisto mirno in neslišno, z očmi spremlja vse, ki prihajajo. V desni roki drži rožni venec in njene ustnice se ves čas premikajo v tihi molitvi. A te ustnice so vsako jutro urejene, obarvane z živo rdečo barvo! Ko sva se prvič srečali, sem kar obstala, saj v domu redko srečaš v zgodnjem jutru gospo z obarvanimi ustnicami! Ne tako gospa Marinka. Povedala mi je, da vstane zjutraj ob šestih, se uredi in nas pride dočakat. To je njen ritual že več let. Ob njenih rdečih ustnicah sem se zavedala, kako pomembne so malenkosti na zunaj in znotraj! Svoje dostojanstvo lahko ohranimo tudi, če smo v domu starejših, odvisni in prepuščeni drugim. Lahko ohranimo svoje navade, da dočakamo ljudi, ki pridejo v našo hišo z nasmehom in molitvijo, da jih objame Božji blagoslov. Gospa Marinka ni samo ena od številnih stanovalcev ali uporabnikov doma na Jožefovem hribu. Ona je mala zvezdica, ki mi prek njenih rdečih ustnic zasveti in polepša jutro. Prinaša upanje, da je lahko življenje lepo in smiselno tudi, ko nismo več delovno aktivni in preprosto živimo svoje življenje. Pa ni imela lahkega življenja! Prišla je v našo domovino kot begunka, iščoč tiho in varno mesto, kjer ni ne vojne ne ubijanja. Vzljubila je naše mesto, naše ljudi, se naučila lepe slovenščine, a ni nikoli pozabila, česar jo je učila njena mama: Če boš spoštovala samo sebe, te bodo tudi drugi cenili in spoštovali. Ko si torej gospa Marinka našminka ustnice z rdečo barvo, želi, da vidimo nekaj lepega, svežega, in ko vzame v roke rožni venec, nam pove, da nam podarja tisto kar lahko – svojo molitev in svoj blagoslov. Zato je lepo vsako jutro vstopiti skozi steklena vrata našega doma. Tam je vsem nam podarjena njena prisotnost! Da lahko s hvaležnostjo sprejmemo vsak novi dan in se obarvamo z rdečo barvo ljubezni.
Vsako jutro na Jožefovem hribu odpre svoja velika prijazna vrata dom starejših. Ko začnejo ugašati zvezde na nebu, vse več sodelavcev hiti na delo, ki je pogosto težko in zahtevno, a prinaša obilje nepričakovanih radosti, rojenih iz medsebojnih odnosov in kontaktov. Mene posebej razveseli prvo jutranje srečanje z gospo Marinko. Odkar prihajam v dom, jo najdem v kotu recepcije, ko sedi čisto mirno in neslišno, z očmi spremlja vse, ki prihajajo. V desni roki drži rožni venec in njene ustnice se ves čas premikajo v tihi molitvi. A te ustnice so vsako jutro urejene, obarvane z živo rdečo barvo! Ko sva se prvič srečali, sem kar obstala, saj v domu redko srečaš v zgodnjem jutru gospo z obarvanimi ustnicami! Ne tako gospa Marinka. Povedala mi je, da vstane zjutraj ob šestih, se uredi in nas pride dočakat. To je njen ritual že več let. Ob njenih rdečih ustnicah sem se zavedala, kako pomembne so malenkosti na zunaj in znotraj! Svoje dostojanstvo lahko ohranimo tudi, če smo v domu starejših, odvisni in prepuščeni drugim. Lahko ohranimo svoje navade, da dočakamo ljudi, ki pridejo v našo hišo z nasmehom in molitvijo, da jih objame Božji blagoslov. Gospa Marinka ni samo ena od številnih stanovalcev ali uporabnikov doma na Jožefovem hribu. Ona je mala zvezdica, ki mi prek njenih rdečih ustnic zasveti in polepša jutro. Prinaša upanje, da je lahko življenje lepo in smiselno tudi, ko nismo več delovno aktivni in preprosto živimo svoje življenje. Pa ni imela lahkega življenja! Prišla je v našo domovino kot begunka, iščoč tiho in varno mesto, kjer ni ne vojne ne ubijanja. Vzljubila je naše mesto, naše ljudi, se naučila lepe slovenščine, a ni nikoli pozabila, česar jo je učila njena mama: Če boš spoštovala samo sebe, te bodo tudi drugi cenili in spoštovali. Ko si torej gospa Marinka našminka ustnice z rdečo barvo, želi, da vidimo nekaj lepega, svežega, in ko vzame v roke rožni venec, nam pove, da nam podarja tisto kar lahko – svojo molitev in svoj blagoslov. Zato je lepo vsako jutro vstopiti skozi steklena vrata našega doma. Tam je vsem nam podarjena njena prisotnost! Da lahko s hvaležnostjo sprejmemo vsak novi dan in se obarvamo z rdečo barvo ljubezni.
Danes se bosta v Ženevi sešli ruska in ukrajinska delegacija. Kot je bilo pričakovati pa iskanje dogovora še zmerja omejujejo medsebojni napadi V oddaji tudi o tem: V Ženevi drugi krog pogajanj med Iranom in Združenimi državami - Vlada danes na obisku v Posavju - Medvode dobile mrežo 66 prvih posredovalcev za hitro pomoč - Danes bo precej jasno, po nižinah v notranjosti megleno.
Danes se bosta v Ženevi sešli ruska in ukrajinska delegacija. Kot je bilo pričakovati pa iskanje dogovora še zmerja omejujejo medsebojni napadi V oddaji tudi o tem: V Ženevi drugi krog pogajanj med Iranom in Združenimi državami - Vlada danes na obisku v Posavju - Medvode dobile mrežo 66 prvih posredovalcev za hitro pomoč - Danes bo precej jasno, po nižinah v notranjosti megleno.
Sneg in veter sta preprečila izpeljavo zadnje serije skokov na sinočnji tekmi v Predazzu. Slovenca sta v finalu že opravila svoje, a se tedaj oddaljila od vrha, obveljali pa so rezultati po dveh serijah. Domen Prevc in Anže Lanišek sta bila le dve točki oddaljena od medalje, zato so bili po koncu tekme občutki malce grenki v slovenskem taboru. Še bolj razočarani pa so bili Nemci in Japonci. Nemci so vodili, ko so bili na vrhu le še trije skakalci, na koncu pa so za stopničkami zaostali za tri desetinke točke, Japonci pa so po petih skokih držali drugo mesto, a so, ko so te razveljavili, padli nazaj na šesto. Radijski reporter Miha Trošt poroča, da so bili najbolj zadovoljni v poljskem taboru, saj so si zagotovili srebrno medaljo. To pomeni, da se je Kacper Tomasiak le utrdil v vlogi nepričakovanega junaka iger. 19-letnik je bil lani najboljši v poletnem celinskem pokalu, s tem si je prislužil mesto v poljski ekipi svetovnega pokala, v skupnem seštevku je na 14. mestu, štirikrat je bil v tej zimi med najboljšo deseterico, a do olimpijskih iger nikoli ni bil na stopničkah na tekmah najvišje ravni. Trošt pravi, da je Poljak izjemno simpatičen in priljuden, tako kot norveško odkritje teh iger. Anna Odine Stroem je precej bolj izkušena, prvič je v svetovnem pokalu tekmovala pred več kot dvanajstimi leti, ob Tomasiaku pa je edina na teh igrah, ki je osvojila tri medalje, od tega dve posamični zlati. Tekme alpskih smučarjev pa je v Bormiu za Val 202 spremljal Marko Cirman. Poroča, da se je Atle Lie McGrath po koncu slaloma le odpravil z roba gozda do ciljnega prostora. Norvežan je vodil po prvi vožnji slaloma, sredi druge pa je zapel kol. Izjemno je bil razočaran. Najprej je vrgel palice na eno stran brega, potem odpel smuči in peš, odhrumel po drugi strani brega do roba smučišča, kjer se je ulegel na sneg. Precej časa si je vzel preden se je odpravil proti cilju, odšel mimo vseh ob robu tekmovališča, in šele proti večeru stopil pred mikrofone. Rekel je, da je bil to najtežji trenutek njegove športne poti, sploh ob vsem kar se je dogajalo v zadnjih dneh. Na dan uradnega odprtja iger je umrl njegov dedek, na katerega je bil zelo navezan. Slalom je dobil Švicar Loic Meillard, v pogovoru za Radio Slovenija pa je povedal, da smo sredi zlate dobe švicarskega alpskega smučanja, v kateri morajo tako tekmovalci kot švicarski navijači uživati. Voditelj Dolimita Luka Petrič vzporednico s to mislijo vleče s slovenskim kolesarstvom in tistim, kar je za podkast Tour 202 povedal priznani irski novinar David Walsh, da se morajo Slovenci zavedati, da zlati časi slovenskega kolesarstva, tako kot najlepša leta irskega v osemdesetih, ne bodo trajali večno, zato jih je treba ceniti.
Sneg in veter sta preprečila izpeljavo zadnje serije skokov na sinočnji tekmi v Predazzu. Slovenca sta v finalu že opravila svoje, a se tedaj oddaljila od vrha, obveljali pa so rezultati po dveh serijah. Domen Prevc in Anže Lanišek sta bila le dve točki oddaljena od medalje, zato so bili po koncu tekme občutki malce grenki v slovenskem taboru. Še bolj razočarani pa so bili Nemci in Japonci. Nemci so vodili, ko so bili na vrhu le še trije skakalci, na koncu pa so za stopničkami zaostali za tri desetinke točke, Japonci pa so po petih skokih držali drugo mesto, a so, ko so te razveljavili, padli nazaj na šesto. Radijski reporter Miha Trošt poroča, da so bili najbolj zadovoljni v poljskem taboru, saj so si zagotovili srebrno medaljo. To pomeni, da se je Kacper Tomasiak le utrdil v vlogi nepričakovanega junaka iger. 19-letnik je bil lani najboljši v poletnem celinskem pokalu, s tem si je prislužil mesto v poljski ekipi svetovnega pokala, v skupnem seštevku je na 14. mestu, štirikrat je bil v tej zimi med najboljšo deseterico, a do olimpijskih iger nikoli ni bil na stopničkah na tekmah najvišje ravni. Trošt pravi, da je Poljak izjemno simpatičen in priljuden, tako kot norveško odkritje teh iger. Anna Odine Stroem je precej bolj izkušena, prvič je v svetovnem pokalu tekmovala pred več kot dvanajstimi leti, ob Tomasiaku pa je edina na teh igrah, ki je osvojila tri medalje, od tega dve posamični zlati. Tekme alpskih smučarjev pa je v Bormiu za Val 202 spremljal Marko Cirman. Poroča, da se je Atle Lie McGrath po koncu slaloma le odpravil z roba gozda do ciljnega prostora. Norvežan je vodil po prvi vožnji slaloma, sredi druge pa je zapel kol. Izjemno je bil razočaran. Najprej je vrgel palice na eno stran brega, potem odpel smuči in peš, odhrumel po drugi strani brega do roba smučišča, kjer se je ulegel na sneg. Precej časa si je vzel preden se je odpravil proti cilju, odšel mimo vseh ob robu tekmovališča, in šele proti večeru stopil pred mikrofone. Rekel je, da je bil to najtežji trenutek njegove športne poti, sploh ob vsem kar se je dogajalo v zadnjih dneh. Na dan uradnega odprtja iger je umrl njegov dedek, na katerega je bil zelo navezan. Slalom je dobil Švicar Loic Meillard, v pogovoru za Radio Slovenija pa je povedal, da smo sredi zlate dobe švicarskega alpskega smučanja, v kateri morajo tako tekmovalci kot švicarski navijači uživati. Voditelj Dolimita Luka Petrič vzporednico s to mislijo vleče s slovenskim kolesarstvom in tistim, kar je za podkast Tour 202 povedal priznani irski novinar David Walsh, da se morajo Slovenci zavedati, da zlati časi slovenskega kolesarstva, tako kot najlepša leta irskega v osemdesetih, ne bodo trajali večno, zato jih je treba ceniti.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 3. del: Pred Mozartom so težki časi. Leta 1787 mu umre oče, leto pozneje pa v dunajsko družbo zareže avstrijsko-turška vojna. Mozart občinstvu ne želi ustreči z lahkotnim razvedrilom in njegova temačna opera Don Giovanni naleti na hladen sprejem. Zapade v dolgove, kar skrha njegov odnos s Constanze, s smrtjo Jožefa II. pa izgubi tudi pomembnega mecena. Ko si opomore, se zdi, da je končno našel ključ do uspeha. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Dokumentarno-igrana serija z razkošno dramatizacijo in bogatimi glasbenimi vložki gledalce popelje skozi življenje in delo brezčasnega Wolfganga Amadeusa Mozarta. Strokovnjaki, ljubitelji Mozarta in svetovno priznani glasbeniki na podlagi zasebnih pisem in izvirnih rokopisov odstirajo nov pogled na človeka, ki sta ga poleg skladateljske genialnosti zaznamovali neukrotljiva samozavest ter razpetost med pričakovanji drugih in lastnimi hrepenenji. 3. del: Pred Mozartom so težki časi. Leta 1787 mu umre oče, leto pozneje pa v dunajsko družbo zareže avstrijsko-turška vojna. Mozart občinstvu ne želi ustreči z lahkotnim razvedrilom in njegova temačna opera Don Giovanni naleti na hladen sprejem. Zapade v dolgove, kar skrha njegov odnos s Constanze, s smrtjo Jožefa II. pa izgubi tudi pomembnega mecena. Ko si opomore, se zdi, da je končno našel ključ do uspeha. MOZART: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Alice Smith
Pred njegovim nastopom v Ljublajni bomo oddajo namenili francoskemu harmonikarju Vincentu Peireaniju.
Pred njegovim nastopom v Ljublajni bomo oddajo namenili francoskemu harmonikarju Vincentu Peireaniju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Na pustni torek se v različnih slovenskih mestih po ulicah sprehajajo tudi kurenti. Značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice po izročilu s poskakovanjem in truščem odganja zimo in kliče pomlad. Raziskovalci sicer ločujejo med kurentom kovačem v slovenski slovstveni folklori in kurentom v pustnih šegah. Oba lika druži podoben duh. Podobno kot pustni kurent prežene zimo, kovač kurent prežene smrt in hudiče. Slovenski literarni zgodovinar, teoretik in folklorist Jakob Kelemina je o Kurentu zapisal nekaj zgodb v delu z naslovom Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo daljnega leta 1930. V kratke pripovedi je ujeta raznovrstna kurentova narava. Po eni strani je bil božanstvo nadnaravnih moči, v čemer spominja na starogrškega Dioniza, po drugi pa pravljično bitje, veseljak in šaljivec. Interpretira Tomaž Gubenšek, glasbena oprema Nejc Bečan, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Marko Bratuš, redakcija Vlado Motnikar in Tesa Drev Juh, produkcija 2007.
Na pustni torek se v različnih slovenskih mestih po ulicah sprehajajo tudi kurenti. Značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice po izročilu s poskakovanjem in truščem odganja zimo in kliče pomlad. Raziskovalci sicer ločujejo med kurentom kovačem v slovenski slovstveni folklori in kurentom v pustnih šegah. Oba lika druži podoben duh. Podobno kot pustni kurent prežene zimo, kovač kurent prežene smrt in hudiče. Slovenski literarni zgodovinar, teoretik in folklorist Jakob Kelemina je o Kurentu zapisal nekaj zgodb v delu z naslovom Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo daljnega leta 1930. V kratke pripovedi je ujeta raznovrstna kurentova narava. Po eni strani je bil božanstvo nadnaravnih moči, v čemer spominja na starogrškega Dioniza, po drugi pa pravljično bitje, veseljak in šaljivec. Interpretira Tomaž Gubenšek, glasbena oprema Nejc Bečan, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Marko Bratuš, redakcija Vlado Motnikar in Tesa Drev Juh, produkcija 2007.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.