Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Njegova stara starša sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Njegova stara starša sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na vrata Muminhiše nepričakovano potrka Mimla, obkrožena z vso svojo nabrito otročadjo. Potrpežljivost družine Muminov je pred hudo preizkušnjo. Najteže se s prišleki sprijazni Mumintrol, saj v hiši nikjer več ne najde mirnega kotička, iznajdljiva Mala Mi pa ga popolnoma zmede.
Na vrata Muminhiše nepričakovano potrka Mimla, obkrožena z vso svojo nabrito otročadjo. Potrpežljivost družine Muminov je pred hudo preizkušnjo. Najteže se s prišleki sprijazni Mumintrol, saj v hiši nikjer več ne najde mirnega kotička, iznajdljiva Mala Mi pa ga popolnoma zmede.
Mednarodni festival ustnih harmonik
V Mokronogu so leta 2011 priredili že 12. Mednarodni festival ustnih harmonik, po domače »orglic«. Idejni vodja in pobudnik te prireditve je že od vsega začetka glasbenik Stane Peček. Predstavljajo ga pod geslom »Ah, te orglice«, ki na dvoumen način izraža tako navdušenje nad glasbilom kot tudi občutek odrinjenosti tega inštrumenta. Tema festivala in tekmovanja je bila ljudska glasba, v drugem delu zaključnega koncerta pa so se obiskovalcem predstavil solisti na ustnih harmonikah ob spremljavi tamburaškega orkestra Tamburjaši iz Vipave. Solistično vlogo tega malega inštrumenta so predstavili Marjan Urbanija, Dinko Hrabić, Miro Božič in Vladimir Hrovat.
V Mokronogu so leta 2011 priredili že 12. Mednarodni festival ustnih harmonik, po domače »orglic«. Idejni vodja in pobudnik te prireditve je že od vsega začetka glasbenik Stane Peček. Predstavljajo ga pod geslom »Ah, te orglice«, ki na dvoumen način izraža tako navdušenje nad glasbilom kot tudi občutek odrinjenosti tega inštrumenta. Tema festivala in tekmovanja je bila ljudska glasba, v drugem delu zaključnega koncerta pa so se obiskovalcem predstavil solisti na ustnih harmonikah ob spremljavi tamburaškega orkestra Tamburjaši iz Vipave. Solistično vlogo tega malega inštrumenta so predstavili Marjan Urbanija, Dinko Hrabić, Miro Božič in Vladimir Hrovat.
7. januarja so praznovali božič pravoslavni verniki. Hristos se rodi se tradicionalno pozdravljajo na ta dan, tradicijo pa negujejo tudi z glasbo, ki opeva Kristusovo rojstvo. Kerubinska pesem, ki jo boste tokrat slišali v različnih uglasbitvah, je del pravoslavne liturgije in se jo poje tudi v noči pred božičem, pri tako imenovanem bdenju, posredno pa se nanaša tudi na rojstvo Jezusa.
7. januarja so praznovali božič pravoslavni verniki. Hristos se rodi se tradicionalno pozdravljajo na ta dan, tradicijo pa negujejo tudi z glasbo, ki opeva Kristusovo rojstvo. Kerubinska pesem, ki jo boste tokrat slišali v različnih uglasbitvah, je del pravoslavne liturgije in se jo poje tudi v noči pred božičem, pri tako imenovanem bdenju, posredno pa se nanaša tudi na rojstvo Jezusa.
Lili prijateljici Emi pripoveduje vse najlepše o svojem očku, marsikaj pa je tudi plod njene bujne domišljije. Zaradi tega zaide v hude škripce, iz katerih jo rešita brat Hugo in njen superočka.
Lili prijateljici Emi pripoveduje vse najlepše o svojem očku, marsikaj pa je tudi plod njene bujne domišljije. Zaradi tega zaide v hude škripce, iz katerih jo rešita brat Hugo in njen superočka.
Smučarske skakalke se bodo na Ljubnem ob Savinji tudi danes pomerile na posamični tekmi, na kateri bo vnovič osrednja favoritinja za zmago Nika Prevc, ki v seštevku svetovnega pokala povečuje svojo prednost pred tekmicami. Za rokometašice Krima pa se bo nadaljevala sezona v ligi prvakinj. Ljubljančake bodo popoldne gostile norveško zasedbo iz Sole.
Smučarske skakalke se bodo na Ljubnem ob Savinji tudi danes pomerile na posamični tekmi, na kateri bo vnovič osrednja favoritinja za zmago Nika Prevc, ki v seštevku svetovnega pokala povečuje svojo prednost pred tekmicami. Za rokometašice Krima pa se bo nadaljevala sezona v ligi prvakinj. Ljubljančake bodo popoldne gostile norveško zasedbo iz Sole.
Aron in Tom otrokom povesta legendo o čarobnem amuletu, ki udomači divje zveri. Lud in njegova druščina se odločijo, da ga bodo dobili v roke, in se z njegovo pomočjo znebili Tamtama.
Aron in Tom otrokom povesta legendo o čarobnem amuletu, ki udomači divje zveri. Lud in njegova druščina se odločijo, da ga bodo dobili v roke, in se z njegovo pomočjo znebili Tamtama.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ema komaj čaka, da si bo v vodi ogledala vse čudne in čudovite morske živali. A ker ji potapljaška cev dela težave, jo med potapljanjem nad koralnim grebenom zgrabi panika. Kuštra jo nauči, kako se mora sprostiti, da bo lahko uživala.
Ema komaj čaka, da si bo v vodi ogledala vse čudne in čudovite morske živali. A ker ji potapljaška cev dela težave, jo med potapljanjem nad koralnim grebenom zgrabi panika. Kuštra jo nauči, kako se mora sprostiti, da bo lahko uživala.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Pravoslavni kristjani, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, so božič praznovali 7. januarja. V mariborski pravoslavni cerkvi poudarjajo, da imajo živo cerkev, božič so letos praznovali v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda. Maribor je lani oktobra obiskal srbski patriarh in v nedeljo, 5. oktobra, s somaševalci opravil veliko posvečenje. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović je povedal, da je bil to zanje zgodovinski dan.
Pravoslavni kristjani, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, so božič praznovali 7. januarja. V mariborski pravoslavni cerkvi poudarjajo, da imajo živo cerkev, božič so letos praznovali v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda. Maribor je lani oktobra obiskal srbski patriarh in v nedeljo, 5. oktobra, s somaševalci opravil veliko posvečenje. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović je povedal, da je bil to zanje zgodovinski dan.
V džunglo pride nova medvedka Bela in Balu se zaljubi vanjo. Vznemirjeni Mavgli jima sledi na sprehod. Nepričakovano zasači Belo in Šir kana, ki načrtujeta, kako bi se Baluja znebila.
V džunglo pride nova medvedka Bela in Balu se zaljubi vanjo. Vznemirjeni Mavgli jima sledi na sprehod. Nepričakovano zasači Belo in Šir kana, ki načrtujeta, kako bi se Baluja znebila.
V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinam." Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev, ki se bodo udeležili simpozija? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili šolsko sestro de Notre Dame, Magdo Burger.
V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinam." Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev, ki se bodo udeležili simpozija? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili šolsko sestro de Notre Dame, Magdo Burger.
Ko se Krtica skobaca iz postelje, Zbiralca ni več. Le kam je odšel? Krtica se odpravi za njim in ga najde na obali. Tudi na mrzel zimski dan je na plaži vse polno zanimivih zvokov. V zavetju sipin pa čaka prostorček za piknik.
Ko se Krtica skobaca iz postelje, Zbiralca ni več. Le kam je odšel? Krtica se odpravi za njim in ga najde na obali. Tudi na mrzel zimski dan je na plaži vse polno zanimivih zvokov. V zavetju sipin pa čaka prostorček za piknik.
Rok in Vili pospravljata in bosta priredila garažno razprodajo. Vili se s težkim srcem loči od nekdaj najljubše igrače: lutke kavboja z imenom Gospod Pogumni. Igrača pride v roke Trdoživu in Vili, ki je prepričan, da bo ta z igračo grdo ravnal, napne vse sile, da bi jo dobil nazaj. Uspešno mu seveda pomagata Suzi in Žanko, končno spoznanje pa je presenetljivo …
Rok in Vili pospravljata in bosta priredila garažno razprodajo. Vili se s težkim srcem loči od nekdaj najljubše igrače: lutke kavboja z imenom Gospod Pogumni. Igrača pride v roke Trdoživu in Vili, ki je prepričan, da bo ta z igračo grdo ravnal, napne vse sile, da bi jo dobil nazaj. Uspešno mu seveda pomagata Suzi in Žanko, končno spoznanje pa je presenetljivo …
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
O misterioznem življenju vojaškega vohuna Vladimirja Vauhnika
O misterioznem življenju vojaškega vohuna Vladimirja Vauhnika
Radijska igra za otroke v trku škrata in dveh zmajev duhovito spregovori o pohlepu, ki poganja svet. Režiserka: Špela Stres Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zmarjan – Jaka Lah Zobert – Danijel Malalan Škrat – Martina Maurič Lazar Bdragoglava – Ana Facchini Doktor Bukowetz – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2006
Radijska igra za otroke v trku škrata in dveh zmajev duhovito spregovori o pohlepu, ki poganja svet. Režiserka: Špela Stres Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zmarjan – Jaka Lah Zobert – Danijel Malalan Škrat – Martina Maurič Lazar Bdragoglava – Ana Facchini Doktor Bukowetz – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2006
Zakaj se je pokvaril Zmedijev avtomobilček in zakaj Zojin komunikator samo še hrešči? Včasih so krive le izpraznjene baterije, toda tokrat bo treba raziskati skrivnosti električnega vezja.
Zakaj se je pokvaril Zmedijev avtomobilček in zakaj Zojin komunikator samo še hrešči? Včasih so krive le izpraznjene baterije, toda tokrat bo treba raziskati skrivnosti električnega vezja.
Poslušamo Beethovnov Sekstet za dve violini, violo, violončelo in dva rogova v Es-duru, Koncertni preludij za orgle Blaža Arniča, Bachovo balado Blaža Puciharja in Boštjana Gombača, tango La camorra III Astorja Piazzolle, Sonatino za klavir Mauricea Ravela ter Trio za violino, violo in violončelo v d-molu Maxa Regerja.
Poslušamo Beethovnov Sekstet za dve violini, violo, violončelo in dva rogova v Es-duru, Koncertni preludij za orgle Blaža Arniča, Bachovo balado Blaža Puciharja in Boštjana Gombača, tango La camorra III Astorja Piazzolle, Sonatino za klavir Mauricea Ravela ter Trio za violino, violo in violončelo v d-molu Maxa Regerja.
Avstrijska pesnica Ingeborg Bachmann je živela v letih od 1926 do 1973, rodila se je v Celovcu in umrla v Rimu. Spada med najpomembnejše pesnike 20. stoletja. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zvone Hribar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Avstrijska pesnica Ingeborg Bachmann je živela v letih od 1926 do 1973, rodila se je v Celovcu in umrla v Rimu. Spada med najpomembnejše pesnike 20. stoletja. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zvone Hribar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Mala kraljična ima čudovito bele kraljevske zobke, kar z največjim veseljem pokaže tudi prijateljem. Nekega dne pa se začne eden izmed njenih prekrasnih zobkov nevarno majati. To pa še ni vse. Kmalu zob izpade, za njim pa ostane velika zevajoča luknja – ravno tedaj, ko se kraljeva družina pripravlja na družinsko fotografiranje.
Mala kraljična ima čudovito bele kraljevske zobke, kar z največjim veseljem pokaže tudi prijateljem. Nekega dne pa se začne eden izmed njenih prekrasnih zobkov nevarno majati. To pa še ni vse. Kmalu zob izpade, za njim pa ostane velika zevajoča luknja – ravno tedaj, ko se kraljeva družina pripravlja na družinsko fotografiranje.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Grahozaver Strok zasleduje žarečo čilitrigo v globine strašljivega gozda in se izgubi v labirintu drevesnih korenin. Izhod najde tako, da sledi zvokom Rdečke in prijateljev.
Ko Krilček postane v razredu preveč nemiren, se učiteljica odloči, da se mora na tekmi naučiti kaj o športnem obnašanju. Krilček se nameni, da bo zmagal, kmalu pa odkrije, da dobri športni pošasti ne gre le za zmago.
Ko Krilček postane v razredu preveč nemiren, se učiteljica odloči, da se mora na tekmi naučiti kaj o športnem obnašanju. Krilček se nameni, da bo zmagal, kmalu pa odkrije, da dobri športni pošasti ne gre le za zmago.
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
Poslušamo Nokturno iz Suite za dva klavirja v fis-molu, op. 6 Dmitrija Šostakoviča, Kmečko suito Bele Bartoka v priredbi Iva Petrića ter prvi stavek iz Sonate za violino in klavir v G-duru, op. 6 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Nokturno iz Suite za dva klavirja v fis-molu, op. 6 Dmitrija Šostakoviča, Kmečko suito Bele Bartoka v priredbi Iva Petrića ter prvi stavek iz Sonate za violino in klavir v G-duru, op. 6 Ericha Wolfganga Korngolda.
Bober je postavil novo igrišče z igrali, na katerih se želi igrati vsa zbrana druščina. Ko se vsi hkrati zapodijo na gugalnico, se ta zlomi. A druščina jo s skupnimi močmi hitro popravi, igro pa nadaljujejo potrpežljivo in eden po eden.
Bober je postavil novo igrišče z igrali, na katerih se želi igrati vsa zbrana druščina. Ko se vsi hkrati zapodijo na gugalnico, se ta zlomi. A druščina jo s skupnimi močmi hitro popravi, igro pa nadaljujejo potrpežljivo in eden po eden.
Sara in Raček prebirata knjigo o oblikah. Sari so najbolj všeč osmerokotniki, zato ustanovi Klub osmerokotnikov. Zanj mora najti osem članov. Ko se zberejo, jim pove, da mora vsak izmed njih najti kaj osmerokotnega. Člani kluba se odpravijo iskat osmerokotne reči. Vsako prinesejo Sari, ki preveri obliko. Ta je včasih prava, včasih pa ne.
Sara in Raček prebirata knjigo o oblikah. Sari so najbolj všeč osmerokotniki, zato ustanovi Klub osmerokotnikov. Zanj mora najti osem članov. Ko se zberejo, jim pove, da mora vsak izmed njih najti kaj osmerokotnega. Člani kluba se odpravijo iskat osmerokotne reči. Vsako prinesejo Sari, ki preveri obliko. Ta je včasih prava, včasih pa ne.
Ne joči, Peter, slovenski vojni film, je bil posnet leta 1964. Istega leta se je predstavil na filmskem festivalu v Pulju in tam prejel kar pet nagrad. FIim režiserja Franceta Štiglica zagotovo poznate. Govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote z nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se nato spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse smešne in nežne prizore. Po naključju jima pozneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče, piše na spletni strani Baze slovenskih filmov. Glavne vloge v filmu imajo Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman in Bogdan Lubej.
Ne joči, Peter, slovenski vojni film, je bil posnet leta 1964. Istega leta se je predstavil na filmskem festivalu v Pulju in tam prejel kar pet nagrad. FIim režiserja Franceta Štiglica zagotovo poznate. Govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote z nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se nato spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse smešne in nežne prizore. Po naključju jima pozneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče, piše na spletni strani Baze slovenskih filmov. Glavne vloge v filmu imajo Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman in Bogdan Lubej.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Včerajšnji prvi tekmovalni dan smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji je bil z zmago Nike Prevc odlična uvertura v današnji vrhunec dogajanja. Včeraj se je pod Rajhovko zbralo rekordnih 8 tisoč 500 navijačev. Današnje vreme jih utegne privabiti še več. Drugi poudarki oddaje: V Iranu se stopnjujejo protesti proti režimu ajatole Hameneja. Washington preučuje možnosti vojaškega posredovanja. Sirska vojska prevzela nadzor nad kurdskimi soseskami Alepa. Simfoniki RTV Slovenija začenjajo nov cikel matinej Mozartine.
Včerajšnji prvi tekmovalni dan smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji je bil z zmago Nike Prevc odlična uvertura v današnji vrhunec dogajanja. Včeraj se je pod Rajhovko zbralo rekordnih 8 tisoč 500 navijačev. Današnje vreme jih utegne privabiti še več. Drugi poudarki oddaje: V Iranu se stopnjujejo protesti proti režimu ajatole Hameneja. Washington preučuje možnosti vojaškega posredovanja. Sirska vojska prevzela nadzor nad kurdskimi soseskami Alepa. Simfoniki RTV Slovenija začenjajo nov cikel matinej Mozartine.
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
Za alpske smučarke v hitrih disciplinah se sezona nadaljuje v Zauchenseeju v Avstriji. Po včerajšnjem smuku bo danes še superveleslalomska tekma, na kateri bo vnovič edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec, ki pili svojo formo pred bližajočimi se zimskimi olimpijskimi igrami.
Za alpske smučarke v hitrih disciplinah se sezona nadaljuje v Zauchenseeju v Avstriji. Po včerajšnjem smuku bo danes še superveleslalomska tekma, na kateri bo vnovič edina slovenska predstavnica Ilka Štuhec, ki pili svojo formo pred bližajočimi se zimskimi olimpijskimi igrami.
Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Koncert za fagot in orkester v F-duru Carla Marie von Webra ter Adagio iz Godalnega kvinteta v F-duru Antona Brucknerja.
Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Koncert za fagot in orkester v F-duru Carla Marie von Webra ter Adagio iz Godalnega kvinteta v F-duru Antona Brucknerja.
Neki mehanik je dolga leta delal v avtomobilski tovarni Ford v Detroitu. V tem času si je v tovarni »izposodil« različne dele avtomobilov in kakšno orodje ter ni pretirano skrbel, da bi to vrnil. Nadrejeni tega njegovega početja niso opazili, zato niso ukrepali. »Pozabljivi« mehanik je čez leta globlje spoznal krščanstvo in se dal krstiti. Svojo vero je vzel zares. Naslednji dan po krstu je prinesel s sabo vse tiste reči, ki si jih je »izposodil« v letih službe. Stopil je do nadrejenega in mu razložil, da pravzaprav ni nikoli imel resnega namena vse to ukrasti. Prosil ga je, da mu ta prestopek odpusti. Nadrejeni je bil tako presenečen, da je brzojavil lastniku Henryju Fordu, ki je bil na obisku v eni izmed evropskih Fordovih tovarn. Podrobno je opisal dogodek. Ford mu je takoj brzojavil nazaj: »Zajezite reko Detroit. Pokrstite celotno tovarno!« Ta človek je krst vzel tako zares! Kar samo se nam danes, ko obhajamo praznik Jezusovega krsta, zastavlja vprašanje, kako zares ga jemljemo mi. Jezusov krst v Jordanu je pomemben dogodek v njegovem življenju. Ima globok pomen z različnimi razlagami. O njegovi pomembnosti govori dejstvo, da o njem poročajo vsi trije sinoptični evangeliji. Od tod izhaja, da krst Jezusa Kristusa pomeni začetek njegovega javnega delovanja. Morda se marsikdo sprašuje, zakaj je Janez Krstnik krstil Jezusa. Jezus je s tem pokazal edinost in solidarnost s človeškim rodom, ki ga je prišel odrešit. Dovolil je, da so ga prišteli med grešnike. Janezov krst so namreč prejemali grešniki, da bi se spreobrnili. Jezus je posvetil vodo, ko je bil krščen v reki. Tako so tudi nam pri krstu izbrisani grehi in smo v stanju milosti, da lahko hodimo za Kristusom. V nekem smislu Jezusov krst pomeni natanko tako kot naš krst. Jezus je s svojim krstom začel svoje javno delovanje, svoje poslanstvo. Njegov krst je njegova inavguracija, njegov začetni obred, iniciacija, vstop v to poslanstvo. Tudi mi smo s krstom prejeli poslanstvo kristjana in s tem oznanjanja Kristusovega evangelija. Ob prihodu v cerkev se pokrižamo z blagoslovljeno vodo. To dejanje nas spomni, da smo bili krščeni z vodo. Je obenem prošnja, naj nas Bog očisti grehov, podobno kot nas voda očisti telesne umazanije. Naj nas pokrižanje z blagoslovljeno vodo tudi spomni, da nas Bog ljubi in smo pri krstu postali njegovi ljubljeni otroci. Naj nas spomni na besede današnjega evangelija: Ti si »moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje« (Mt 3, 17). Pojdi in oznanjuj evangelij!
Neki mehanik je dolga leta delal v avtomobilski tovarni Ford v Detroitu. V tem času si je v tovarni »izposodil« različne dele avtomobilov in kakšno orodje ter ni pretirano skrbel, da bi to vrnil. Nadrejeni tega njegovega početja niso opazili, zato niso ukrepali. »Pozabljivi« mehanik je čez leta globlje spoznal krščanstvo in se dal krstiti. Svojo vero je vzel zares. Naslednji dan po krstu je prinesel s sabo vse tiste reči, ki si jih je »izposodil« v letih službe. Stopil je do nadrejenega in mu razložil, da pravzaprav ni nikoli imel resnega namena vse to ukrasti. Prosil ga je, da mu ta prestopek odpusti. Nadrejeni je bil tako presenečen, da je brzojavil lastniku Henryju Fordu, ki je bil na obisku v eni izmed evropskih Fordovih tovarn. Podrobno je opisal dogodek. Ford mu je takoj brzojavil nazaj: »Zajezite reko Detroit. Pokrstite celotno tovarno!« Ta človek je krst vzel tako zares! Kar samo se nam danes, ko obhajamo praznik Jezusovega krsta, zastavlja vprašanje, kako zares ga jemljemo mi. Jezusov krst v Jordanu je pomemben dogodek v njegovem življenju. Ima globok pomen z različnimi razlagami. O njegovi pomembnosti govori dejstvo, da o njem poročajo vsi trije sinoptični evangeliji. Od tod izhaja, da krst Jezusa Kristusa pomeni začetek njegovega javnega delovanja. Morda se marsikdo sprašuje, zakaj je Janez Krstnik krstil Jezusa. Jezus je s tem pokazal edinost in solidarnost s človeškim rodom, ki ga je prišel odrešit. Dovolil je, da so ga prišteli med grešnike. Janezov krst so namreč prejemali grešniki, da bi se spreobrnili. Jezus je posvetil vodo, ko je bil krščen v reki. Tako so tudi nam pri krstu izbrisani grehi in smo v stanju milosti, da lahko hodimo za Kristusom. V nekem smislu Jezusov krst pomeni natanko tako kot naš krst. Jezus je s svojim krstom začel svoje javno delovanje, svoje poslanstvo. Njegov krst je njegova inavguracija, njegov začetni obred, iniciacija, vstop v to poslanstvo. Tudi mi smo s krstom prejeli poslanstvo kristjana in s tem oznanjanja Kristusovega evangelija. Ob prihodu v cerkev se pokrižamo z blagoslovljeno vodo. To dejanje nas spomni, da smo bili krščeni z vodo. Je obenem prošnja, naj nas Bog očisti grehov, podobno kot nas voda očisti telesne umazanije. Naj nas pokrižanje z blagoslovljeno vodo tudi spomni, da nas Bog ljubi in smo pri krstu postali njegovi ljubljeni otroci. Naj nas spomni na besede današnjega evangelija: Ti si »moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje« (Mt 3, 17). Pojdi in oznanjuj evangelij!
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Delo vodilnega francoskega absurdista Quentina Dupieuxa (Mandibule, Neverjetno, a resnično) je zelo zabaven, zelo nepredvidljiv in zelo prismojen poklon starim superjunaškim serijam. Film sledi ekipi »superjunakov« z imenom Tobacco Force. Čeprav se borijo proti zlu in pošastim, jim vodstvo pošlje ukaz, naj se odpravijo na skupinsko rehabilitacijo, saj je njihova skupinska dinamika slaba. Na taborjenju se člani skupine petih borcev, katerih moči so poimenovane po kemikalijah v cigaretnem dimu, odločijo pripovedovati grozljive zgodbe ob ognju, kar vodi v niz bizarnosti, preobratov in tipično dupieuxovskih drobnih filmskih vinjet. Medtem v ozadju raste nova velika grožnja za človeštvo! Originalni naslov: FUMER FAIT TOUSSER Leto produkcije: 2022 Država: Francija Žanr: absurdna komedija Režija: Quentin Dupieux Scenarij: Quentin Dupieux Igrajo: Gilles Lellouche, Vincent Lacoste, Anaïs Demoustier, Adèle Exarchopoulos
Delo vodilnega francoskega absurdista Quentina Dupieuxa (Mandibule, Neverjetno, a resnično) je zelo zabaven, zelo nepredvidljiv in zelo prismojen poklon starim superjunaškim serijam. Film sledi ekipi »superjunakov« z imenom Tobacco Force. Čeprav se borijo proti zlu in pošastim, jim vodstvo pošlje ukaz, naj se odpravijo na skupinsko rehabilitacijo, saj je njihova skupinska dinamika slaba. Na taborjenju se člani skupine petih borcev, katerih moči so poimenovane po kemikalijah v cigaretnem dimu, odločijo pripovedovati grozljive zgodbe ob ognju, kar vodi v niz bizarnosti, preobratov in tipično dupieuxovskih drobnih filmskih vinjet. Medtem v ozadju raste nova velika grožnja za človeštvo! Originalni naslov: FUMER FAIT TOUSSER Leto produkcije: 2022 Država: Francija Žanr: absurdna komedija Režija: Quentin Dupieux Scenarij: Quentin Dupieux Igrajo: Gilles Lellouche, Vincent Lacoste, Anaïs Demoustier, Adèle Exarchopoulos
Tokrat so bili gostje oddaje V dobri družbi s Kristijanom Okrogli muzikanti, ki so s svojo prepoznavno energijo in uigrano zasedbo napolnili studio z živahnim, domačim zvokom. Njihov nastop je prinesel sproščen ritem, dobro voljo in tisto pristno glasbeno iskro, ki poslušalca hitro potegne zraven. Pogovor, smeh in glasba v živo so tudi tokrat pokazali, zakaj je oddaja prostor srečevanj, zgodb in melodij, ki povezujejo. Okrogli muzikanti so s svojim nastopom dodali še en lep košček v mozaik domače glasbene scene. Prisluhnite, delite naprej in ostanite v dobri družbi – tudi ob drugih oddajah na Radiu Maribor.
Tokrat so bili gostje oddaje V dobri družbi s Kristijanom Okrogli muzikanti, ki so s svojo prepoznavno energijo in uigrano zasedbo napolnili studio z živahnim, domačim zvokom. Njihov nastop je prinesel sproščen ritem, dobro voljo in tisto pristno glasbeno iskro, ki poslušalca hitro potegne zraven. Pogovor, smeh in glasba v živo so tudi tokrat pokazali, zakaj je oddaja prostor srečevanj, zgodb in melodij, ki povezujejo. Okrogli muzikanti so s svojim nastopom dodali še en lep košček v mozaik domače glasbene scene. Prisluhnite, delite naprej in ostanite v dobri družbi – tudi ob drugih oddajah na Radiu Maribor.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jet Black Diamonds so nase prvič opozorili s singlom Retro anorak in od tedaj je šla njihova glasbena pot samo navzgor. Še zadnjič, Večvredne romance, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Belo sonce, Vlak … so uspešnice, ki so peterico kmalu ponesle med najvidnejše predstavnike novega vala slovenske glasbe. Aprila 2024 so se na velikem odru predstavili svoj dolgometražni prvenec Sladki problemi, ki je še vedno mladostno razigran, a zvokovno že zrelejši. V ritmu sladkih problemov je zaplesala razprodana dvorana Kina Šiška. Režija: Urška Žnidaršič.
Jet Black Diamonds so nase prvič opozorili s singlom Retro anorak in od tedaj je šla njihova glasbena pot samo navzgor. Še zadnjič, Večvredne romance, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Belo sonce, Vlak … so uspešnice, ki so peterico kmalu ponesle med najvidnejše predstavnike novega vala slovenske glasbe. Aprila 2024 so se na velikem odru predstavili svoj dolgometražni prvenec Sladki problemi, ki je še vedno mladostno razigran, a zvokovno že zrelejši. V ritmu sladkih problemov je zaplesala razprodana dvorana Kina Šiška. Režija: Urška Žnidaršič.
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Amalie izgubi službo v hotelu in Jacob ob novici znova razmišlja o odhodu v Romunijo, vendar se na koncu strinja z Amalie: novo življenje si morata ustvariti v Franciji. Lauro pokliče Eliasova mama. Našli so njegov nahrbtnik in sani, zato vse kaže, da je mrtev, vendar Laura tega noče verjeti. Za božič ju z mamo obišče Christel, njen sin Lucas zdaj živi pri Nikolaju in Henriku in še naprej trenira nogomet. Amalie si v Franciji poišče novo službo, Lauro pa pokliče Elias. Na Poljskem so ga napadli in en mesec je bil v komi. Težave ima s spanjem in hojo, prepričan je, da njegova zveza z Lauro nima prihodnosti. Laura se skrušena za več tednov zapre v sobo, nato pa vseeno sklene, da bo odšla na poroko prijateljice Mathilde na Finsko. Upa, da bo tam srečala Eliasa. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Amalie izgubi službo v hotelu in Jacob ob novici znova razmišlja o odhodu v Romunijo, vendar se na koncu strinja z Amalie: novo življenje si morata ustvariti v Franciji. Lauro pokliče Eliasova mama. Našli so njegov nahrbtnik in sani, zato vse kaže, da je mrtev, vendar Laura tega noče verjeti. Za božič ju z mamo obišče Christel, njen sin Lucas zdaj živi pri Nikolaju in Henriku in še naprej trenira nogomet. Amalie si v Franciji poišče novo službo, Lauro pa pokliče Elias. Na Poljskem so ga napadli in en mesec je bil v komi. Težave ima s spanjem in hojo, prepričan je, da njegova zveza z Lauro nima prihodnosti. Laura se skrušena za več tednov zapre v sobo, nato pa vseeno sklene, da bo odšla na poroko prijateljice Mathilde na Finsko. Upa, da bo tam srečala Eliasa. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991
Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991
Razpis volitev za 22-ti marec je pričakovano pospešil dinamiko tega dogajanja. Premier Robert Golob v torek vabi na delovno kosilo in pogovor o tem, kako pred volitvami preprečiti drobljenje glasov na levi strani političnega pola.
Razpis volitev za 22-ti marec je pričakovano pospešil dinamiko tega dogajanja. Premier Robert Golob v torek vabi na delovno kosilo in pogovor o tem, kako pred volitvami preprečiti drobljenje glasov na levi strani političnega pola.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.