Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Naravne nesreče si sledijo druga za drugo, na vseh koncih sveta so vojna žarišča in zdi se, da mediji poročajo samo še o tem. Smo zaradi preobilja slabih novic postali neobčutljivi nanje? Smo zaradi občutka nemoči čustveno otopeli in nismo več zmožni ukrepati? Strokovnjaki pojasnjujejo, zakaj nas tako neustavljivo privlačijo slabe novice, kako se telo odziva na negativne dražljaje in kako se lahko v poplavi grozečih vesti naučimo obvladovati svoja čustva ter se pripravimo do tega, da kaj spremenimo. CRISIS FATIGUE THE PSYCHOLOGICAL IMPACT OF A WORLD IN CRISIS / Švica / 2024 / Režija: Sören Senn
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Japajade šov v posebni izdaji prinaša pester izbor glasbenih točk, ki so zaznamovale pretekle oddaje
Japajade šov v posebni izdaji prinaša pester izbor glasbenih točk, ki so zaznamovale pretekle oddaje
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Socialno delo se je kot organizirana družbena praksa razvilo v 19. stoletju ob industrijski revoluciji, ko je odgovarjalo na množično obubožanje delavstva, pozneje pa se je oblikovalo tudi kot strokovna in akademska veda. Nastanek socialnega dela so odločilno zaznamovale pionirke, kot so Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Alice Salomon, Ilse Arlt in druge. Te so sprva delovale v okviru dobrodelnosti, hkrati pa razvijale emancipacijske teorije, povezane z bojem proti revščini, sufražetskim gibanjem, državo blaginje, etiko skrbi in človekovimi pravicami. Ob minuli stoti obletnici socialnega dela na območju Jugoslavije in Slovenije bosta o zgodovini socialnega dela spregovorili red. prof. dr. Darja Zaviršek in doc. dr. Sara Pistotnik s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Gostji je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
Gregor Ravnik je eden najbolj cenjenih tenoristov pri nas. Priznanja in zmage na festivalih Popevka in Melodije morja in sonca potrjujejo Gregorjevo izjemno interpretacijo, s katero navdušuje občinstvo. V razprodani Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je nastopil ob spremljavi razširjene spremljevalne skupine. Predstavil je najnovejše avtorske skladbe, uspešnice s prvega albuma Med nama ter tudi operne arije in zimzelene slovenske melodije. Na odru sta se mu kot pevska gosta pridružila tudi Raiven in Drago Mislej – Mef. Režija: Tina Novak
Gregor Ravnik je eden najbolj cenjenih tenoristov pri nas. Priznanja in zmage na festivalih Popevka in Melodije morja in sonca potrjujejo Gregorjevo izjemno interpretacijo, s katero navdušuje občinstvo. V razprodani Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je nastopil ob spremljavi razširjene spremljevalne skupine. Predstavil je najnovejše avtorske skladbe, uspešnice s prvega albuma Med nama ter tudi operne arije in zimzelene slovenske melodije. Na odru sta se mu kot pevska gosta pridružila tudi Raiven in Drago Mislej – Mef. Režija: Tina Novak
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja Kurta Tucholskega je zaradi iskrive lahkotnosti že takoj po izidu leta 1931 doživel velik in naklonjen odmev tako doma kot na tujem. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. V prejšnji oddaji smo spoznali norčavega Petrovega prijatelja Karlchena, ki ju obišče med dopustom, tokrat pa razpoloženje za hip postane nekoliko bolj zlovešče. Peter, Lydia in Karlchen srečajo najprej objokano deklico in potem še nasilno ravnateljico dekliške šole. Vendar značaj je značaj in prijateljem tudi ob žalostnem pripetljaju humorja ne zmanjka. Roman Grad Gripsholm je prevedla Tina Štrancar. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja Kurta Tucholskega je zaradi iskrive lahkotnosti že takoj po izidu leta 1931 doživel velik in naklonjen odmev tako doma kot na tujem. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. V prejšnji oddaji smo spoznali norčavega Petrovega prijatelja Karlchena, ki ju obišče med dopustom, tokrat pa razpoloženje za hip postane nekoliko bolj zlovešče. Peter, Lydia in Karlchen srečajo najprej objokano deklico in potem še nasilno ravnateljico dekliške šole. Vendar značaj je značaj in prijateljem tudi ob žalostnem pripetljaju humorja ne zmanjka. Roman Grad Gripsholm je prevedla Tina Štrancar. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Poleg različnih predmetov so našli tudi rimsko zidno strukturo, katere namembnost še ugotavljajo. Gre sicer za območje, ki je bilo poseljeno že v antičnem obdobju. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Častnika Slovenske vojske sta danes odpotovala na Grenlandijo. - Val protestov se širi po San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu in Washingtonu. - V Taboru nad Dornberkom bodo do konca leta obnovili večnamenski prostor. - Zbirka o staroverstvu Pavla Medveščka se bo z Vogrskega preselila v Kobarid. - Slovenski rokometaši bodo igrali z Madžari, ajdovske rokometašice so se poslovile od Evrope.
Poleg različnih predmetov so našli tudi rimsko zidno strukturo, katere namembnost še ugotavljajo. Gre sicer za območje, ki je bilo poseljeno že v antičnem obdobju. V Opoldnevniku pa tudi o drugih temah. - Častnika Slovenske vojske sta danes odpotovala na Grenlandijo. - Val protestov se širi po San Franciscu, Los Angelesu, Chicagu in Washingtonu. - V Taboru nad Dornberkom bodo do konca leta obnovili večnamenski prostor. - Zbirka o staroverstvu Pavla Medveščka se bo z Vogrskega preselila v Kobarid. - Slovenski rokometaši bodo igrali z Madžari, ajdovske rokometašice so se poslovile od Evrope.
Predstavljamo aktualno dogajanje glede partnerskega sporazumom med EU in združenjem Mercosur. Zbrali smo nekaj odzivov na nedavni razpis, namenjen naložbam v gorske kmetije. Obiskali smo kmetijo Korošec, ki je prejela nagradi Šampion ljudstva 2025 in Naj hlev – hranimo prihodnost. Na 17. Lombergarjevem posvetu so vinogradniki razpravljali o prihodnosti slovenske pridelave vin, ki jo vse bolj ogrožajo podnebne spremembe. S strokovnjaki in študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede govorimo o projektu zelenega prehoda v podnebno inovativne agroživilske sisteme, ki so ga uspešno zaključili lansko leto.
Predstavljamo aktualno dogajanje glede partnerskega sporazumom med EU in združenjem Mercosur. Zbrali smo nekaj odzivov na nedavni razpis, namenjen naložbam v gorske kmetije. Obiskali smo kmetijo Korošec, ki je prejela nagradi Šampion ljudstva 2025 in Naj hlev – hranimo prihodnost. Na 17. Lombergarjevem posvetu so vinogradniki razpravljali o prihodnosti slovenske pridelave vin, ki jo vse bolj ogrožajo podnebne spremembe. S strokovnjaki in študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede govorimo o projektu zelenega prehoda v podnebno inovativne agroživilske sisteme, ki so ga uspešno zaključili lansko leto.
Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.
Številni se že pripravljajo na prihod pusta; pustna sobota bo sicer čez približno tri tedne, na valentinovo, 14-ega februarja. Pust v Sloveniji bodo, po tradiciji, prvi pozdravili kurenti, s kurentovim skokom, v noči z drugega na tretji februar v Budini pri Ptuju. Že danes pa se lahko med izbranimi pustnimi liki sprehodite v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pred dnevi odprli razstavo Maske: od rituala do karnevala.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zaradi svoje jabolčno zelene barve se bogomolka odlično skrije med rastlinami. Ima podolgovato telo, kratki tipalnici in velikanski očesi, zaradi katerih ima njena glava obliko srca. Ima dolgi sprednji nogi, ki ju med mirovanjem pokrči ob telesu in tako spominja na človeka pri molitvi. Iz te pobožne drže tudi izvira njeno ime, toda videz vara, v resnici je le na preži za svojim plenom. Je požrešna mesojedka. Ima neverjetno moč in med žuželkami velja za eno najstrašnejših plenilk. Bogomolka je edina žuželka, ki lahko obrača glavo v vse smeri. Njena gibljiva glava in dobro razvite, široko postavljene oči ji omogočajo, da sledi gibanju svojega plena, ne da bi ji bilo treba premikati telo, in zato lahko ostane skoraj povsem neopazna. Bogomolka je glavna zvezda tokratne epizode Zverinic - prisluhnite ji!
Zaradi svoje jabolčno zelene barve se bogomolka odlično skrije med rastlinami. Ima podolgovato telo, kratki tipalnici in velikanski očesi, zaradi katerih ima njena glava obliko srca. Ima dolgi sprednji nogi, ki ju med mirovanjem pokrči ob telesu in tako spominja na človeka pri molitvi. Iz te pobožne drže tudi izvira njeno ime, toda videz vara, v resnici je le na preži za svojim plenom. Je požrešna mesojedka. Ima neverjetno moč in med žuželkami velja za eno najstrašnejših plenilk. Bogomolka je edina žuželka, ki lahko obrača glavo v vse smeri. Njena gibljiva glava in dobro razvite, široko postavljene oči ji omogočajo, da sledi gibanju svojega plena, ne da bi ji bilo treba premikati telo, in zato lahko ostane skoraj povsem neopazna. Bogomolka je glavna zvezda tokratne epizode Zverinic - prisluhnite ji!
Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.
Na nedavnem obisku v Sloveniji se je Sunita Williams ustavila tudi v Planici. Z dobrim razlogom. Dolina pod Poncami ni le dom znamenitim planiškim poletom, ampak tudi raziskavam, ki tlakujejo pot še mnogo daljšim poletom - v globoko vesolje.
3. nedeljo med letom obhaja Cerkev Nedeljo Božje besede. S tem poudarja pomen Svetega pisma v življenju vernika in skupnosti. Sveto pismo ni le knjiga, temveč živa beseda, ki oblikuje vero in vsakdanje življenje vernikov. V tem tednu bo potekal že 18. Svetopisemski maraton, z naslovom Gospod je mir, ki z neprekinjenim branjem povezujejo vernike po vsej Sloveniji, spregovorili bomo tudi o pomenu Božje besede v bogoslužju in predstavili projekt Ecclesia.
3. nedeljo med letom obhaja Cerkev Nedeljo Božje besede. S tem poudarja pomen Svetega pisma v življenju vernika in skupnosti. Sveto pismo ni le knjiga, temveč živa beseda, ki oblikuje vero in vsakdanje življenje vernikov. V tem tednu bo potekal že 18. Svetopisemski maraton, z naslovom Gospod je mir, ki z neprekinjenim branjem povezujejo vernike po vsej Sloveniji, spregovorili bomo tudi o pomenu Božje besede v bogoslužju in predstavili projekt Ecclesia.
L.Šorli, L.Bratuž: Noč najjasnejša, najlepša
L.Šorli, L.Bratuž: Noč najjasnejša, najlepša
Ecclesia je majhna skupnost Jezusovih učencev, ki skupaj prebira Sveto pismo. Opirajo se na knjigo Nova zaveza s prostorom, kjer lahko odlomke prebirajo v okviru tematskih poti. Tako poglabljajo vero in medsebojne vezi.
Ecclesia je majhna skupnost Jezusovih učencev, ki skupaj prebira Sveto pismo. Opirajo se na knjigo Nova zaveza s prostorom, kjer lahko odlomke prebirajo v okviru tematskih poti. Tako poglabljajo vero in medsebojne vezi.
V dobri družbi s Kristijanom smo skupaj doživeli koncert v živo z Vrabci, spoznali ansambel Sympatic, predstavili pa tudi svežo skladbo ansambla Dar. Naša Lojtrca novih pa je tokrat še posebej napeta, saj iščemo zmagovalca meseca januarja. Glasba, nova imena, doživetja z odra in dobra družba.
V dobri družbi s Kristijanom smo skupaj doživeli koncert v živo z Vrabci, spoznali ansambel Sympatic, predstavili pa tudi svežo skladbo ansambla Dar. Naša Lojtrca novih pa je tokrat še posebej napeta, saj iščemo zmagovalca meseca januarja. Glasba, nova imena, doživetja z odra in dobra družba.
Branje Božje besede, berila, psalma in evangelija, je pomemben del bogoslužja. Odlomki so izbrani glede na leto A, B ali C ter liho ali sodo letnico. Da verniki prisluhnejo Bogu prek čim več besedil iz Svetega pisma, je njihova vsebina določena tudi glede na štiri čase cerkvenega leta.
Branje Božje besede, berila, psalma in evangelija, je pomemben del bogoslužja. Odlomki so izbrani glede na leto A, B ali C ter liho ali sodo letnico. Da verniki prisluhnejo Bogu prek čim več besedil iz Svetega pisma, je njihova vsebina določena tudi glede na štiri čase cerkvenega leta.
3. nedeljo med letom obhaja Cerkev Nedeljo Božje besede. S tem poudarja pomen Svetega pisma v življenju vernika in skupnosti. Sveto pismo ni le knjiga, temveč živa beseda, ki oblikuje vero in vsakdanje življenje vernikov. V tem tednu bo potekal že 18. Svetopisemski maraton, z naslovom Gospod je mir, ki z neprekinjenim branjem povezujejo vernike po vsej Sloveniji, spregovorili bomo tudi o pomenu Božje besede v bogoslužju in predstavili projekt Ecclesia
3. nedeljo med letom obhaja Cerkev Nedeljo Božje besede. S tem poudarja pomen Svetega pisma v življenju vernika in skupnosti. Sveto pismo ni le knjiga, temveč živa beseda, ki oblikuje vero in vsakdanje življenje vernikov. V tem tednu bo potekal že 18. Svetopisemski maraton, z naslovom Gospod je mir, ki z neprekinjenim branjem povezujejo vernike po vsej Sloveniji, spregovorili bomo tudi o pomenu Božje besede v bogoslužju in predstavili projekt Ecclesia
Številni bogoslovci in jezikoslovci že več kot desetletje sodelujejo pri pripravi nove slovenske izdaje rimskega misala. Na oltarnih mizah se bo morda pojavila že letos, spremembe bomo slišali predvsem v besedilih duhovnika.
Številni bogoslovci in jezikoslovci že več kot desetletje sodelujejo pri pripravi nove slovenske izdaje rimskega misala. Na oltarnih mizah se bo morda pojavila že letos, spremembe bomo slišali predvsem v besedilih duhovnika.
Od 12. do 17. januarja so škofje Slovenske škofovske konference, kakor določajo cerkveni dokumenti, poromali v Rim. Na obisku ad limina apostolorum so molili na grobovih apostolov Petra in Pavla, upravnim organom rimske kurije so predali poročila o življenju Katoliške cerkve v Sloveniji in se o vsem pogovorili s papežem Leonom XIV.
Od 12. do 17. januarja so škofje Slovenske škofovske konference, kakor določajo cerkveni dokumenti, poromali v Rim. Na obisku ad limina apostolorum so molili na grobovih apostolov Petra in Pavla, upravnim organom rimske kurije so predali poročila o življenju Katoliške cerkve v Sloveniji in se o vsem pogovorili s papežem Leonom XIV.
Papež Leon XIV. je na splošni sredini avdienci začel nov cikel katehez, ki bodo posvečene 2. vatikanskemu koncilu. Tega je papež označil za osrednje vodilo na poti Cerkve in poudaril pomen ponovnega branja dokumentov 2. vatikanskega koncila in njihovega celovitejšega uresničevanja. V tednu molitve za edinost kristjanov pa je spregovoril tudi o nevarnosti številnih vojn in pozval svet k spoštovanju človeškega dostojanstva.
Papež Leon XIV. je na splošni sredini avdienci začel nov cikel katehez, ki bodo posvečene 2. vatikanskemu koncilu. Tega je papež označil za osrednje vodilo na poti Cerkve in poudaril pomen ponovnega branja dokumentov 2. vatikanskega koncila in njihovega celovitejšega uresničevanja. V tednu molitve za edinost kristjanov pa je spregovoril tudi o nevarnosti številnih vojn in pozval svet k spoštovanju človeškega dostojanstva.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo tokrat predstavili Nacionalni orkester romunskega radia, dirigenta Zhanga Yina in pianista Zijiana Weia. 14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihailija Jore, v prostorih Romunskega radia v Bukarešti, zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: Uvertura Coriolan, op. 62, Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37, Simfonijo št. 7 v A-duru, o. 92. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: Jesensko luno na mirnem jezeru kitajskega skladatelja Luo Wenchenga ter Dunajski večer, op. 56 Johanna Straussa Ml.. Koncert se bo sklenil s Čudovitim večerom Liu Tianhuaa.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo tokrat predstavili Nacionalni orkester romunskega radia, dirigenta Zhanga Yina in pianista Zijiana Weia. 14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihailija Jore, v prostorih Romunskega radia v Bukarešti, zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: Uvertura Coriolan, op. 62, Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37, Simfonijo št. 7 v A-duru, o. 92. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: Jesensko luno na mirnem jezeru kitajskega skladatelja Luo Wenchenga ter Dunajski večer, op. 56 Johanna Straussa Ml.. Koncert se bo sklenil s Čudovitim večerom Liu Tianhuaa.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.