Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Opolnoči se je iztekel rok za glasovanje po pošti na državnozborskih volitvah, danes pa se začenja predčasno glasovanje, ki bo potekalo do vključno četrtka. Medtem je volilna kampanja z novimi trditvami o izvoru nedavno objavljenih prisluhov dosegla vrhunec pet dni pred rednimi volitvami. Drugi poudarki oddaje: - Z brezpilotnimi letalniki napadena ameriška ambasada v Bagdadu - Evropske države zadržano do Trumpovega poziva k napotitvi ladij v Hormuško ožino - Na Univerzi v Mariboru poteka Karierni razcvet
Opolnoči se je iztekel rok za glasovanje po pošti na državnozborskih volitvah, danes pa se začenja predčasno glasovanje, ki bo potekalo do vključno četrtka. Medtem je volilna kampanja z novimi trditvami o izvoru nedavno objavljenih prisluhov dosegla vrhunec pet dni pred rednimi volitvami. Drugi poudarki oddaje: - Z brezpilotnimi letalniki napadena ameriška ambasada v Bagdadu - Evropske države zadržano do Trumpovega poziva k napotitvi ladij v Hormuško ožino - Na Univerzi v Mariboru poteka Karierni razcvet
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja lani, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.
Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja lani, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Franz Kafka (3. 7. 1883–3. 6. 1924) velja za enega od najpomembnejših pisateljev 20. stoletja. Veliko njegovih del je ostalo nedokončanih, a je za njihovo objavo po pisateljevi smrti poskrbel Kafkov dolgoletni prijatelj Max Brod, čeprav naj bi mu Kafka naročil, da jih uniči. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje. Vsaka epizoda nadaljevanke predstavi Kafko v povezavi z enim od pomembnih ljudi ali poglavij njegovega življenja, pripovedovanje pa izhaja iz biografije Reinerja Stacha. Najprej spoznamo pisateljevega najtesnejšega prijatelja Maxa Broda, nato zapleten odnos z dvakratno zaročenko Felice in pisateljevo družino, kjer je v ospredju dominanten oče Hermann. Očetu je Kafka napisal sto strani dolgo pismo, a mu ga ni nikoli poslal. V četrti epizodi spoznamo njegovo delovno okolje in frustracije, povezane z delom, ki ga je opravljal. Kafka je bil odličen pravnik, a ga je delo v pisarni dušilo, bal se je, da bo birokratski vsakdan uničil njegovo ustvarjalnost. Poznanstvo z Mileno Jesensko in njuno kratko razmerje je predstavljeno v peti epizodi. Nadaljevanka se konča z njegovo zadnjo veliko ljubeznijo Doro Dymant, s katero je nekaj časa živel v Berlinu. Kafka je bolehal za tuberkulozo in zadnje skupne dneve sta preživela v sanatoriju blizu Dunaja. ep. 1: Max Prvi del nadaljevanke o judovskem pisatelju iz Prage Franzu Kafki se posveča njegovemu odnosu s prijateljem Maxom Brodom. Brod je zaslužen je za to, da so se Kafkove neobjavljene zgodbe, dnevniki in fragmenti ohranili, saj jih ni zažgal, kot mu je bil pred smrtjo naročil Kafka, temveč jih je shranil, pozneje pa uredil in izdal. Sam nepopravljiv ženskar je bil poln energije in zanosa, s katerim je težavnega prijatelja spodbujal k pisanju in prvim objavam. S svojimi deli se žal ni približal Kafkovi veličini, je pa storil vse, da bi dosegel slavo za prijatelja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann, David Schalko Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Franz Kafka (3. 7. 1883–3. 6. 1924) velja za enega od najpomembnejših pisateljev 20. stoletja. Veliko njegovih del je ostalo nedokončanih, a je za njihovo objavo po pisateljevi smrti poskrbel Kafkov dolgoletni prijatelj Max Brod, čeprav naj bi mu Kafka naročil, da jih uniči. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje. Vsaka epizoda nadaljevanke predstavi Kafko v povezavi z enim od pomembnih ljudi ali poglavij njegovega življenja, pripovedovanje pa izhaja iz biografije Reinerja Stacha. Najprej spoznamo pisateljevega najtesnejšega prijatelja Maxa Broda, nato zapleten odnos z dvakratno zaročenko Felice in pisateljevo družino, kjer je v ospredju dominanten oče Hermann. Očetu je Kafka napisal sto strani dolgo pismo, a mu ga ni nikoli poslal. V četrti epizodi spoznamo njegovo delovno okolje in frustracije, povezane z delom, ki ga je opravljal. Kafka je bil odličen pravnik, a ga je delo v pisarni dušilo, bal se je, da bo birokratski vsakdan uničil njegovo ustvarjalnost. Poznanstvo z Mileno Jesensko in njuno kratko razmerje je predstavljeno v peti epizodi. Nadaljevanka se konča z njegovo zadnjo veliko ljubeznijo Doro Dymant, s katero je nekaj časa živel v Berlinu. Kafka je bolehal za tuberkulozo in zadnje skupne dneve sta preživela v sanatoriju blizu Dunaja. ep. 1: Max Prvi del nadaljevanke o judovskem pisatelju iz Prage Franzu Kafki se posveča njegovemu odnosu s prijateljem Maxom Brodom. Brod je zaslužen je za to, da so se Kafkove neobjavljene zgodbe, dnevniki in fragmenti ohranili, saj jih ni zažgal, kot mu je bil pred smrtjo naročil Kafka, temveč jih je shranil, pozneje pa uredil in izdal. Sam nepopravljiv ženskar je bil poln energije in zanosa, s katerim je težavnega prijatelja spodbujal k pisanju in prvim objavam. S svojimi deli se žal ni približal Kafkovi veličini, je pa storil vse, da bi dosegel slavo za prijatelja. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann, David Schalko Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Okoli 450 mladih pevcev z vse Slovenije se je z glasbo združilo na koncertu izbranih mladinskih pevskih zborov Potujoča muzika, s katerim so počastili mednarodni dan zborovskega petja. Program, sestavljen pretežno iz skladb slovenskih avtorjev, je prepletel umetne in ljudske pesmi ter pričaral čarobno praznično vzdušje. Mladi zboristi so se na nastop pripravljali pod vodstvom svojih šolskih zborovodij, na koncertu pa sta jih vodila dirigenta David Bandelj in Damijan Močnik. Dogodek mladim ponuja redko priložnost, da izkusijo radost skupnega muziciranja v vsej njegovi lepoti.
Okoli 450 mladih pevcev z vse Slovenije se je z glasbo združilo na koncertu izbranih mladinskih pevskih zborov Potujoča muzika, s katerim so počastili mednarodni dan zborovskega petja. Program, sestavljen pretežno iz skladb slovenskih avtorjev, je prepletel umetne in ljudske pesmi ter pričaral čarobno praznično vzdušje. Mladi zboristi so se na nastop pripravljali pod vodstvom svojih šolskih zborovodij, na koncertu pa sta jih vodila dirigenta David Bandelj in Damijan Močnik. Dogodek mladim ponuja redko priložnost, da izkusijo radost skupnega muziciranja v vsej njegovi lepoti.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Mario Batelić se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.
Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Mario Batelić se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes na sedežih Sove in generalne policijske uprave opravila nadzor glede poskusov vplivanja tajnih služb na volitve. Nevladnika Filip Dobranić in novinar Mladine Borut Mekina namreč trdijo, da se v volilno kampanjo v Sloveniji skušajo vmešati Izraelci, šlo naj bi za zasebno obveščevalno agencijo Black Cube, s predstavniki katere naj bi se decembra lani na sedežu stranke SDS srečal Janez Janša. V SDS trdijo, da za omenjeno agencijo še niso slišali, v koalicijskih strankah pravijo, da gre za napad na slovensko suverenost. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pričakuje takojšnje ukrepanje pristojnih in razkritje informacij, pomembnih za javnost.
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes na sedežih Sove in generalne policijske uprave opravila nadzor glede poskusov vplivanja tajnih služb na volitve. Nevladnika Filip Dobranić in novinar Mladine Borut Mekina namreč trdijo, da se v volilno kampanjo v Sloveniji skušajo vmešati Izraelci, šlo naj bi za zasebno obveščevalno agencijo Black Cube, s predstavniki katere naj bi se decembra lani na sedežu stranke SDS srečal Janez Janša. V SDS trdijo, da za omenjeno agencijo še niso slišali, v koalicijskih strankah pravijo, da gre za napad na slovensko suverenost. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pričakuje takojšnje ukrepanje pristojnih in razkritje informacij, pomembnih za javnost.
Oddaja Osmi dan bo posvečena prestižnim oskarjem, ki jih bodo že 98. podelili v noči med 15. in 16. marcem. V studiu bo Melita Kontrec gostila filmsko kritičarko Matejo Valentinčič in kritika Marcela Štefančiča. Med drugim bodo komentirali zmagovalce in iskali razloge, zakaj je morebitne favorite akademija prezrla. Ali bo slavil kritiško hvaljeni film Ena bitka za drugo ali komercialna uspešnica in absolutni rekorder v nominacijah Grešniki? Bo Jessie Buckley za vlogo v filmu Hamnet upravičila vlogo favoritke za igralskega oskarja, se bo zgodilo presenečenje in bo Leonardo DiCaprio ali Timotheé Chalamet premagal Michaela B. Jordana? Bo ameriška filmska akademija sledila letošnji sezoni nagrad ali bo z izborom presenetila, bo več nagrad namenila projektom velikih studiev ali avtorskim filmom? Pa tudi, ali bo prireditev z voditeljem Conanom O'Brienom pritegnila občinstvo in prinesla želeno gledanost, ki že leta upada?
Oddaja Osmi dan bo posvečena prestižnim oskarjem, ki jih bodo že 98. podelili v noči med 15. in 16. marcem. V studiu bo Melita Kontrec gostila filmsko kritičarko Matejo Valentinčič in kritika Marcela Štefančiča. Med drugim bodo komentirali zmagovalce in iskali razloge, zakaj je morebitne favorite akademija prezrla. Ali bo slavil kritiško hvaljeni film Ena bitka za drugo ali komercialna uspešnica in absolutni rekorder v nominacijah Grešniki? Bo Jessie Buckley za vlogo v filmu Hamnet upravičila vlogo favoritke za igralskega oskarja, se bo zgodilo presenečenje in bo Leonardo DiCaprio ali Timotheé Chalamet premagal Michaela B. Jordana? Bo ameriška filmska akademija sledila letošnji sezoni nagrad ali bo z izborom presenetila, bo več nagrad namenila projektom velikih studiev ali avtorskim filmom? Pa tudi, ali bo prireditev z voditeljem Conanom O'Brienom pritegnila občinstvo in prinesla želeno gledanost, ki že leta upada?
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Po osmih oddajah, povzetih po Homerjevi Iliadi, deseta epizoda prinaša že drugi del iz Odiseje, in to z odlomki iz 2., 3. in 4. speva v prevodu Antona Sovreta pod naslovom Odisejev sin Telemah se odpravi poizvedovat po očetu. Jože Rode je izbral za naslov verz iz Odiseje Vendar ti svetujem nujno, da pojdi še prej k Menelaju. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Po osmih oddajah, povzetih po Homerjevi Iliadi, deseta epizoda prinaša že drugi del iz Odiseje, in to z odlomki iz 2., 3. in 4. speva v prevodu Antona Sovreta pod naslovom Odisejev sin Telemah se odpravi poizvedovat po očetu. Jože Rode je izbral za naslov verz iz Odiseje Vendar ti svetujem nujno, da pojdi še prej k Menelaju. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
Cary mami priskrbi udobno stanovanje v Bristolu in vso potrebno oskrbo in gospa Leach po dolgih letih končno zapusti bolnišnico za duševne bolezni. Vendar Cary ne razmišlja o tem, da bi jo vzel s sabo v Ameriko, ampak prosi polbrata Erica, naj jo obiskuje. Leta pozneje Cary nekoč na pot v Anglijo s sabo vzame tudi Dyan in jo predstavi mami. Ta ji odkrito pokaže, da jo zaničuje. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Cary mami priskrbi udobno stanovanje v Bristolu in vso potrebno oskrbo in gospa Leach po dolgih letih končno zapusti bolnišnico za duševne bolezni. Vendar Cary ne razmišlja o tem, da bi jo vzel s sabo v Ameriko, ampak prosi polbrata Erica, naj jo obiskuje. Leta pozneje Cary nekoč na pot v Anglijo s sabo vzame tudi Dyan in jo predstavi mami. Ta ji odkrito pokaže, da jo zaničuje. ARCHIE / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Jeff Pope Režija: Paul Andrew Williams V glavnih vlogah: Jason Isaacs, Laura Aikman, Harriet Walter, Dainton Anderson, Calam Lynch, Oaklee Pendergast, Kara Tointon
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Predsedniki neparlamentarnih strank bodo imeli še zadnjič možnost nagovoriti volivce. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Predsedniki neparlamentarnih strank bodo imeli še zadnjič možnost nagovoriti volivce. Spremljaj. Razmisli. Vplivaj. Trenutek odločitve – volitve na Televiziji Slovenija.
Z Benom Foglom po izgubljenih svetovih
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang
Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang
Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.
Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla in italijanska pianistka Beatrice Rana sta se 24. oktobra lani v Stockholmu srečali s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia v džezovskem in zabavnem Klavirskem koncertu v G-duru Mauricea Ravela. Poleg tega se je orkestru na odru pridružila sopranistka Karolina Bengtsson v Simfoniji št. 21, »Kadiš«, Mieczysława Weinberga, posvečeni žrtvam varšavskega geta med holokavstom. Koncert se je začel s Šostakovičevo satirično kantato Protiformalistični rajok.
Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla in italijanska pianistka Beatrice Rana sta se 24. oktobra lani v Stockholmu srečali s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia v džezovskem in zabavnem Klavirskem koncertu v G-duru Mauricea Ravela. Poleg tega se je orkestru na odru pridružila sopranistka Karolina Bengtsson v Simfoniji št. 21, »Kadiš«, Mieczysława Weinberga, posvečeni žrtvam varšavskega geta med holokavstom. Koncert se je začel s Šostakovičevo satirično kantato Protiformalistični rajok.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
… je izgovorila tri čarobne besede na p in naredila tri prevale naprej … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Sabina Buchwald. Pravljica z natečaja za izvirno pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
… je izgovorila tri čarobne besede na p in naredila tri prevale naprej … Pripoveduje: Martina Maurič Lazar. Napisala: Sabina Buchwald. Pravljica z natečaja za izvirno pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.