Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.
Mineva 10 let od smrti in 110 let od rojstva Mirka Bogića. Mlad je prišel iz Šibenika v LJubljano in na Ljubljanici zasnoval Prvi slovenski jadralni klub. Pozneje se je preselil v Piran. Prejemnik študentske Prešernove nagrade in Bloudkove nagrade na področju telesne kulture, je bil zmagovalec številnih regat in njegovo barko L-5 Pi1500 še danes najdemo pred Pomorskim muzejem v Piranu. Profesor geografije, kustos v Zemljepisnem muzeju v Ljubljani, je bil velik poznavalec vremenoslovja in jadranja. Bil je pisec knjig in Ladijskega dnevnika. V oddaji slišimo tudi Mirkovega sina Mladena in predsednika Jadralske zveze Slovenije Sama Lozeja.
Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.
Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.
Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.
Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.
Lili brska po spletu in pade na limanice pretkani pajčici iz spodnjega nadstropja. Izkaže se namreč, da za prijazno podobo na računalniškem zaslonu tiči čisto nekdo drug. A k sreči se v dogajanje vmešata babi in dedi.
Lili brska po spletu in pade na limanice pretkani pajčici iz spodnjega nadstropja. Izkaže se namreč, da za prijazno podobo na računalniškem zaslonu tiči čisto nekdo drug. A k sreči se v dogajanje vmešata babi in dedi.
Tib preseneti Zaka, ko ta vadi ljubezensko izjavo. V zameno za molk Zak predlaga, da bo Tiba posvaril, kadar ga bo Lud skušal ukaniti. Ko Tib ugotovi, v koga je Zak zaljubljen, se stvar zaplete.
Tib preseneti Zaka, ko ta vadi ljubezensko izjavo. V zameno za molk Zak predlaga, da bo Tiba posvaril, kadar ga bo Lud skušal ukaniti. Ko Tib ugotovi, v koga je Zak zaljubljen, se stvar zaplete.
Največja pevska prireditev koroških Slovencev Koroška poje je letos potekala 8. marca, na praznik žensk. S tem se je ponudila priložnost za oblikovanje programa, posvečenega ženskam, ki delujejo na glasbenem področju. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je k sodelovanju povabila številne umetnice, glasbenice, skladateljice, učiteljice ali zborovodkinje, ki pomembno prispevajo k kulturnemu razvoju Slovencev na Koroškem. Prireditev je vodila Valentina Inzko Fink, na odru pa so se predstavili pevske skupine in zbori slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujoča zbora iz Italije in Slovenije. Nastopili so Moški pevski zbor Foltej iz Pliberka, mladinski zbor Jugendchor Oisternig iz Bistrice na Zilji, Kvartet Ave iz Bilčovsa in skupina Akzent iz Ledinc. Iz Celovca so se predstavili vokalni skupini Tambula in Oktakord, projektni zbor Mladina poje ter Lara Rutar z zasedbo Shifting Roots. Gostujoča zbora sta bila Fantje izpod Grmade iz Devina pri Trstu in Komorni zbor Limbar iz Moravč.
Največja pevska prireditev koroških Slovencev Koroška poje je letos potekala 8. marca, na praznik žensk. S tem se je ponudila priložnost za oblikovanje programa, posvečenega ženskam, ki delujejo na glasbenem področju. Krščanska kulturna zveza v Celovcu je k sodelovanju povabila številne umetnice, glasbenice, skladateljice, učiteljice ali zborovodkinje, ki pomembno prispevajo k kulturnemu razvoju Slovencev na Koroškem. Prireditev je vodila Valentina Inzko Fink, na odru pa so se predstavili pevske skupine in zbori slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter gostujoča zbora iz Italije in Slovenije. Nastopili so Moški pevski zbor Foltej iz Pliberka, mladinski zbor Jugendchor Oisternig iz Bistrice na Zilji, Kvartet Ave iz Bilčovsa in skupina Akzent iz Ledinc. Iz Celovca so se predstavili vokalni skupini Tambula in Oktakord, projektni zbor Mladina poje ter Lara Rutar z zasedbo Shifting Roots. Gostujoča zbora sta bila Fantje izpod Grmade iz Devina pri Trstu in Komorni zbor Limbar iz Moravč.
Cifroksa odredi, da se bodo Živa, Mali in Akvarija igrali pri Marselu doma. Tega si nihče ne želi, zlasti ne Marsel, ki se boji, da sošolcem ne bodo všeč neobičajne navade njegove družine. A ko otroci ugotovijo, da pri Marselu ni težnosti, dan postane dan in pol.
Cifroksa odredi, da se bodo Živa, Mali in Akvarija igrali pri Marselu doma. Tega si nihče ne želi, zlasti ne Marsel, ki se boji, da sošolcem ne bodo všeč neobičajne navade njegove družine. A ko otroci ugotovijo, da pri Marselu ni težnosti, dan postane dan in pol.
Tomo mora najmlajše otroke vedno znova reševati iz vode. Sprašuje se, ali je plaža zanje sploh dovolj varna. Kadeti pa malčke vzamejo pod svoje okrilje in ti kmalu pridobijo naziv še mlajši mlajši kadeti.
Tomo mora najmlajše otroke vedno znova reševati iz vode. Sprašuje se, ali je plaža zanje sploh dovolj varna. Kadeti pa malčke vzamejo pod svoje okrilje in ti kmalu pridobijo naziv še mlajši mlajši kadeti.
Mavgli spozna Čučipa, mladega jelena, ki ga lovi črni panter Kala. Medtem ko Balu in Bagira iščeta Mavglija, srečata jelenčkovega očeta Čapala. Skupaj ju začnejo iskati.
Mavgli spozna Čučipa, mladega jelena, ki ga lovi črni panter Kala. Medtem ko Balu in Bagira iščeta Mavglija, srečata jelenčkovega očeta Čapala. Skupaj ju začnejo iskati.
Trije prijatelji gredo na piknik skupaj z Žankovim bratcem Lukijem. Ko nadejo primeren prostor, se zemlja nenadoma strese, Luki pa pade v luknjo, ki se udre pod njim. Preostali trije ga seveda začnejo nemudoma iskati, a pod zemljo je pravi labirint rovov. Žanko je prepričan, da jih je naredila orjaška stonoga. Ne vedo, kje so, Suzijini čuti tam spodaj pa ne delajo preveč dobro. Zaskrbljeni Žanko se spomni, da je deževnik in se zato dobro znajde pod zemljo. Prispejo do Lukija in kmalu se izkaže, da rovov ni naredila stonoga, ampak krtinja, ki slabo vidi, ker je izgubila očala.
Trije prijatelji gredo na piknik skupaj z Žankovim bratcem Lukijem. Ko nadejo primeren prostor, se zemlja nenadoma strese, Luki pa pade v luknjo, ki se udre pod njim. Preostali trije ga seveda začnejo nemudoma iskati, a pod zemljo je pravi labirint rovov. Žanko je prepričan, da jih je naredila orjaška stonoga. Ne vedo, kje so, Suzijini čuti tam spodaj pa ne delajo preveč dobro. Zaskrbljeni Žanko se spomni, da je deževnik in se zato dobro znajde pod zemljo. Prispejo do Lukija in kmalu se izkaže, da rovov ni naredila stonoga, ampak krtinja, ki slabo vidi, ker je izgubila očala.
Gregor si pri gradnji koče za svojo psičko zlomi prst. Zelo ga boli, a šele Zim, Zam in Zum mu pokažejo, kakšne so njegove kosti in kaj je treba storiti, da se bodo zacelile.
Gregor si pri gradnji koče za svojo psičko zlomi prst. Zelo ga boli, a šele Zim, Zam in Zum mu pokažejo, kakšne so njegove kosti in kaj je treba storiti, da se bodo zacelile.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Nekateri predmeti, gospodinjski pripomočki so med njimi na prvem mestu, so postali tako običajni, da se o njih ne sprašujemo več. Pa bi se morali. Mnoge naprave, ki jih danes uporabljamo v gospodinjstvu, niso tako spektakularne, kot so nova tehnološka čudesa, ali recimo avtomobili in podobno tehnološko razviti stroji. A njihov vpliv na razvoj družbe, lahko zapišemo: celo civilizacije kot take, je neprecenljiv. Eden takih danes samoumevnih aparatov, ki je pretresel družbo do obisti, je pralni stroj. Če hočemo v celoti razumeti revolucijo, ki jo je prineslo strojno pranje perila, se moramo vsaj za trenutek potopiti v čas ročnega pranja. O dejavnosti, o katere posebnih pogojih in naporih danes starejši poskušajo ponovno seznaniti mlade generacije, govori tudi ponovitev oddaje Sledi časa. Pripravil jo je Marko Radmilovič.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
Koncert za violino in orkester v a-molu Karla Goldmarka, Druga suita v F-duru za pihalni orkester, op. 28 Gustava Holsta, Rapsodija na ukrajinsko temo Sergeja Mihajloviča Ljapunova in Sonata za klavir št. 28 v A-duru, op. 101 Ludwiga van Beethovna.
V grad prispe skrivnostna pošiljka. Kralj je namreč dobil glasbeno skrinjico, ki Malo kraljično tako prevzame, da se nemudoma odloči za igranje inštrumenta. Lijak priročno postane trobenta in kmalu se po vsem gradu razlega strahoten hrup. Mala kraljična se odlično zabava, vendar večini prijateljev tovrstna glasba ni povšeči.
V grad prispe skrivnostna pošiljka. Kralj je namreč dobil glasbeno skrinjico, ki Malo kraljično tako prevzame, da se nemudoma odloči za igranje inštrumenta. Lijak priročno postane trobenta in kmalu se po vsem gradu razlega strahoten hrup. Mala kraljična se odlično zabava, vendar večini prijateljev tovrstna glasba ni povšeči.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pomočnik prijateljem zgradi oder za glasbeni nastop. Mimi takoj pograbi priložnost in zbere glasbeno skupino. Vit bo pevec, drugi pa bodo igrali. Ampak Vit noče peti, pa tudi igranje drugih ni najbolj ubrano.
Pomočnik prijateljem zgradi oder za glasbeni nastop. Mimi takoj pograbi priložnost in zbere glasbeno skupino. Vit bo pevec, drugi pa bodo igrali. Ampak Vit noče peti, pa tudi igranje drugih ni najbolj ubrano.
Rdečka in grahozavrovi mladički pomagajo odstraniti trn, ki se je zapičil v nogo velikanskemu špargljozavru. Ta svojo hvaležnost izkaže tako, da jim je vztrajno za petami … in to povsod.
Rdečka in grahozavrovi mladički pomagajo odstraniti trn, ki se je zapičil v nogo velikanskemu špargljozavru. Ta svojo hvaležnost izkaže tako, da jim je vztrajno za petami … in to povsod.
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Medtem ko skuša Mipa čim večkrat preskočiti kolebnico, šolo preplavijo srbečke. Sošolce srbi in Mipi vrvi ne morejo več obračati. Ji lahko pomaga sestra Smrkova?
Medtem ko skuša Mipa čim večkrat preskočiti kolebnico, šolo preplavijo srbečke. Sošolce srbi in Mipi vrvi ne morejo več obračati. Ji lahko pomaga sestra Smrkova?
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Detel mora narediti veliko lukenj v deblo, ko poskuša ujeti predrznega hrošča.
Detel mora narediti veliko lukenj v deblo, ko poskuša ujeti predrznega hrošča.
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.
Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?
Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Razburljiva sodna drama secira razpad zakonske zveze. Film z izjemno Sandro Hüller v glavni vlogi je osvojil zlato palmo na festivalu v Cannesu leta 2023. Pet nominacij za oskarja 2024 in zlati kipec za najboljši izvirni scenarij. Uspešna nemška pisateljica Sandra, njen mož Samuel in njun slabovidni enajstletni sin Daniel živijo odmaknjeno življenje v odročnem kraju v francoskih Alpah. Nekega dne Samuela najdejo mrtvega v snegu v bližini njihove hiše … Je skočil? Padel? Ali pa ga je ubila žena? Originalni naslov: ANATOMIE D´UNE CHUTE Leto produkcije: 2023 Država: Francija Žanr: kriminalna drama Režija: Justine Triet Scenarij: Justine Triet in Arthur Harari Igrajo: Sandra Hüller, Swann Arlaud, Milo Machado-Graner, Samuel Theis
Razburljiva sodna drama secira razpad zakonske zveze. Film z izjemno Sandro Hüller v glavni vlogi je osvojil zlato palmo na festivalu v Cannesu leta 2023. Pet nominacij za oskarja 2024 in zlati kipec za najboljši izvirni scenarij. Uspešna nemška pisateljica Sandra, njen mož Samuel in njun slabovidni enajstletni sin Daniel živijo odmaknjeno življenje v odročnem kraju v francoskih Alpah. Nekega dne Samuela najdejo mrtvega v snegu v bližini njihove hiše … Je skočil? Padel? Ali pa ga je ubila žena? Originalni naslov: ANATOMIE D´UNE CHUTE Leto produkcije: 2023 Država: Francija Žanr: kriminalna drama Režija: Justine Triet Scenarij: Justine Triet in Arthur Harari Igrajo: Sandra Hüller, Swann Arlaud, Milo Machado-Graner, Samuel Theis
V studiu Radia Maribor smo gostili mlad in energičen Ansambel Škof, ki je s svojo pristno narodnozabavno glasbo ustvaril pravo domače vzdušje. S harmoniko, ubranim večglasjem in iskreno energijo so nas popeljali skozi večer, poln veselja, melodij in dobre volje. Zazvenele so tako njihove avtorske skladbe kot tudi priljubljene melodije, ob katerih se srce hitro razveseli in noga sama zapleše. Ansambel Škof dokazuje, da ima slovenska narodnozabavna glasba svetlo prihodnost – mladost, talent in predanost se pri njih združujejo v pristno glasbeno doživetje.
V studiu Radia Maribor smo gostili mlad in energičen Ansambel Škof, ki je s svojo pristno narodnozabavno glasbo ustvaril pravo domače vzdušje. S harmoniko, ubranim večglasjem in iskreno energijo so nas popeljali skozi večer, poln veselja, melodij in dobre volje. Zazvenele so tako njihove avtorske skladbe kot tudi priljubljene melodije, ob katerih se srce hitro razveseli in noga sama zapleše. Ansambel Škof dokazuje, da ima slovenska narodnozabavna glasba svetlo prihodnost – mladost, talent in predanost se pri njih združujejo v pristno glasbeno doživetje.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.
6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.
6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Navidezna urejenost dokončno razpade. Metodovi odnosi, jeza in laži vodijo proti neizogibnemu zlomu. Za umirjeno in zadržano Angelco se srečanje z Metodom tragično konča. Naslednji dan Metod obišče mamo Marjeto in pred njo igra ljubečega sina z uspešnim življenjem in kariero, kar pa mamo zelo skrbi, saj se ne strinja z njegovimi ženitvenimi načrti. V gostilni, kamor zahaja s prijateljema Stanetom in Daretom, pride do prepira med JNA vojaki in pankerji, kar še dodatno podžge Metodovo agresijo. Metod v domačo hišo pripelje okajeno Anjo, s katero ima prav tako zlovešče namene.
Navidezna urejenost dokončno razpade. Metodovi odnosi, jeza in laži vodijo proti neizogibnemu zlomu. Za umirjeno in zadržano Angelco se srečanje z Metodom tragično konča. Naslednji dan Metod obišče mamo Marjeto in pred njo igra ljubečega sina z uspešnim življenjem in kariero, kar pa mamo zelo skrbi, saj se ne strinja z njegovimi ženitvenimi načrti. V gostilni, kamor zahaja s prijateljema Stanetom in Daretom, pride do prepira med JNA vojaki in pankerji, kar še dodatno podžge Metodovo agresijo. Metod v domačo hišo pripelje okajeno Anjo, s katero ima prav tako zlovešče namene.
Spremljajte nastope finalistov mednarodnega tekmovanja za Veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. V finalni del tekmovanja se je uvrstilo pet zborov, ki so na predhodnih evropskih tekmovanjih dosegli prvo nagrado. Med njimi sta letos tudi dva zbora iz Slovenije. V uvodnem delu bo zbrane nagovorila častna pokroviteljica, predsednica Republike Slovenije Dr. Nataša Pirc Musar.
Spremljajte nastope finalistov mednarodnega tekmovanja za Veliko zborovsko nagrado Evrope 2026. V finalni del tekmovanja se je uvrstilo pet zborov, ki so na predhodnih evropskih tekmovanjih dosegli prvo nagrado. Med njimi sta letos tudi dva zbora iz Slovenije. V uvodnem delu bo zbrane nagovorila častna pokroviteljica, predsednica Republike Slovenije Dr. Nataša Pirc Musar.
Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989
Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989
V imenu kolektiva Jamcoast se je tokrat Boštjan Pišlar potrudil biti ne samo reggae selektor ampak tudi informativno poučen. Tako boste vsoboto zvečer ob 21h na RA KP dobili brezplačno in izdatno lekcijo rastafarjanstva. Vsi ukaželjni, vabljeni k poslušanju …
V imenu kolektiva Jamcoast se je tokrat Boštjan Pišlar potrudil biti ne samo reggae selektor ampak tudi informativno poučen. Tako boste vsoboto zvečer ob 21h na RA KP dobili brezplačno in izdatno lekcijo rastafarjanstva. Vsi ukaželjni, vabljeni k poslušanju …
Teheran je odločen izvajati nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino, dokler ne bo na tem območju vzpostavljen trajen mir, je sporočil najvišji varnostni organ v državi, Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu na vnovično zaprtje ožine Iran posvaril, naj ne poskuša izsiljevati Združenih držav.
Teheran je odločen izvajati nadzor nad plovbo skozi Hormuško ožino, dokler ne bo na tem območju vzpostavljen trajen mir, je sporočil najvišji varnostni organ v državi, Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu na vnovično zaprtje ožine Iran posvaril, naj ne poskuša izsiljevati Združenih držav.
Nova vlada je že za vogalom, ampak vi pa za zdaj ostanite kar lepo doma na kavču, saj bo v soboto zvečer na sporedu nova oddaja Kaj dogaja? Koga srbijo prsti, zakaj ljudje stojijo v vrsti in zakaj so dogovori na desni čvrsti? Poročamo o vseslovenski akciji merjenja hitrosti, na terenu smo preverili, kako uspešen je predlagani koncept študentskih s. p.-jev, v studio pa je svoje prijatelje prišel pozdravit bivši madžarski premier Viktor Orban. Naša sodelavca iz Generacije beta pa se tokrat sprašujeta o koristih umetne inteligence. Na sodišču obravnavamo eno od glavnih poletnih tem: sladoled v lončku ali v kornetu? Na terapevtski kavč pa bodo iz vzgojno-varstvenega zavoda pripeljali Jurija Kozjaka. Naši gostje bodo slovenski etno rokerji Katalena, ki bodo predstavili nov singel in zapeli skupaj z Luko Mescem. Na Mali terasi nas bodo zabavali pank rokerji The Desners, na začetku oddaje pa nas bo na noge dvignila hrvaška legenda Stevori.no, ki bo zapel svoj hit El Presidento, posvečen novemu predsedniku slovenskega parlamenta.
Nova vlada je že za vogalom, ampak vi pa za zdaj ostanite kar lepo doma na kavču, saj bo v soboto zvečer na sporedu nova oddaja Kaj dogaja? Koga srbijo prsti, zakaj ljudje stojijo v vrsti in zakaj so dogovori na desni čvrsti? Poročamo o vseslovenski akciji merjenja hitrosti, na terenu smo preverili, kako uspešen je predlagani koncept študentskih s. p.-jev, v studio pa je svoje prijatelje prišel pozdravit bivši madžarski premier Viktor Orban. Naša sodelavca iz Generacije beta pa se tokrat sprašujeta o koristih umetne inteligence. Na sodišču obravnavamo eno od glavnih poletnih tem: sladoled v lončku ali v kornetu? Na terapevtski kavč pa bodo iz vzgojno-varstvenega zavoda pripeljali Jurija Kozjaka. Naši gostje bodo slovenski etno rokerji Katalena, ki bodo predstavili nov singel in zapeli skupaj z Luko Mescem. Na Mali terasi nas bodo zabavali pank rokerji The Desners, na začetku oddaje pa nas bo na noge dvignila hrvaška legenda Stevori.no, ki bo zapel svoj hit El Presidento, posvečen novemu predsedniku slovenskega parlamenta.
Oddaja, ki že 7. leto zapored najbolje šalanizira domačo in svetovno realnost, se vrača daljša, drznejša in glasnejša … in to dobesedno. Prvič doslej bo v studiu band v živo, ki ga bo vodil Tilen Artač – vsak teden z novimi avtorskimi komadi in priredbami, imitacijami in glasbenimi komentarji, ki zadenejo bistvo in pustijo vsakemu malo humoralnega mačka. Nova sezona prinaša novo rubriko Literapija, v kateri se bodo na terapevtskem kavču znašli znani slovenski literarni junaki, stand up nastope znanih Slovencev, svež tempo in razširjen pogled, saj bo poleg aktualnega političnega dogajanja oddaja odpirala tudi bolj splošne, za Slovence pomembne teme, se pravi tiste, o katerih se stalno prepiramo doma, v službi in na družinskih kosilih. Novosti se obetajo tudi pri novicah: za svež in uigran pregled je tukaj nov voditeljski par, Alenka Marinič in Admir Baltić, z nami pa seveda ostajajo vse klasike: Beseda tedna, Palomar, Kdo 'ma prav in Mala terasa z novimi liki, zabavnimi dilemami, jezikovnimi vozli in glasbenimi gosti ob živi spremljavi Kaj dogaja banda. Za scenarije in besedila še vedno skrbijo Igor Bračič, Jernej Celec in Robert Petan, ter razširjena ekipa gostujočih piscev in igralcev, vse skupaj pa, z vsaj tremi kavami podprto, budno spremlja urednica Maša Kljun. Nova scena, nove rubrike, nove obleke, novi gostje, nova sezona, stara dobra domača politična scena, ki tudi letos zanesljivo ne bo razočarala, ter prenovljena ekipa oddaje Kaj dogaja?, pripravljena, da vam v 15. sezoni vsak teden pove, kaj doma in po svetu resnično dogaja.
Oddaja, ki že 7. leto zapored najbolje šalanizira domačo in svetovno realnost, se vrača daljša, drznejša in glasnejša … in to dobesedno. Prvič doslej bo v studiu band v živo, ki ga bo vodil Tilen Artač – vsak teden z novimi avtorskimi komadi in priredbami, imitacijami in glasbenimi komentarji, ki zadenejo bistvo in pustijo vsakemu malo humoralnega mačka. Nova sezona prinaša novo rubriko Literapija, v kateri se bodo na terapevtskem kavču znašli znani slovenski literarni junaki, stand up nastope znanih Slovencev, svež tempo in razširjen pogled, saj bo poleg aktualnega političnega dogajanja oddaja odpirala tudi bolj splošne, za Slovence pomembne teme, se pravi tiste, o katerih se stalno prepiramo doma, v službi in na družinskih kosilih. Novosti se obetajo tudi pri novicah: za svež in uigran pregled je tukaj nov voditeljski par, Alenka Marinič in Admir Baltić, z nami pa seveda ostajajo vse klasike: Beseda tedna, Palomar, Kdo 'ma prav in Mala terasa z novimi liki, zabavnimi dilemami, jezikovnimi vozli in glasbenimi gosti ob živi spremljavi Kaj dogaja banda. Za scenarije in besedila še vedno skrbijo Igor Bračič, Jernej Celec in Robert Petan, ter razširjena ekipa gostujočih piscev in igralcev, vse skupaj pa, z vsaj tremi kavami podprto, budno spremlja urednica Maša Kljun. Nova scena, nove rubrike, nove obleke, novi gostje, nova sezona, stara dobra domača politična scena, ki tudi letos zanesljivo ne bo razočarala, ter prenovljena ekipa oddaje Kaj dogaja?, pripravljena, da vam v 15. sezoni vsak teden pove, kaj doma in po svetu resnično dogaja.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.