Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vrednote, kot so sočutje, prijaznost, pogum, pravičnost, spoštovanje, hvaležnost, pripadnost, odgovornost, empatija in medsebojna pomoč oblikujejo naš pogled na svet in močno vplivajo na naše odnose z drugimi ter celotno skupnostjo. Na likovnih dnevih vrednot, ki delujejo v sklopu projekta Od Alje do Žana, v katerem je letos sodelovalo deset slovenskih osnovnih šol, so učenci prek likovnega ustvarjanja razmišljali o vrednotah in njihovem pomenu za človeka. Pri projektu fundacije Alma so sodelovali tudi učenci in učenke iz OŠ Lava iz Celja, ki bodo v tokratni oddaji Hudo! z nami delili svoja razmišljanja o tem, katere vrednote so tiste, ki se jim zdijo najpomembnejše in katere so upodobili na svojih risbah.
Vrednote, kot so sočutje, prijaznost, pogum, pravičnost, spoštovanje, hvaležnost, pripadnost, odgovornost, empatija in medsebojna pomoč oblikujejo naš pogled na svet in močno vplivajo na naše odnose z drugimi ter celotno skupnostjo. Na likovnih dnevih vrednot, ki delujejo v sklopu projekta Od Alje do Žana, v katerem je letos sodelovalo deset slovenskih osnovnih šol, so učenci prek likovnega ustvarjanja razmišljali o vrednotah in njihovem pomenu za človeka. Pri projektu fundacije Alma so sodelovali tudi učenci in učenke iz OŠ Lava iz Celja, ki bodo v tokratni oddaji Hudo! z nami delili svoja razmišljanja o tem, katere vrednote so tiste, ki se jim zdijo najpomembnejše in katere so upodobili na svojih risbah.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Chester je ujet v zrcalnem labirintu, kjer vedno znova podoživlja zadnje srečanje z Mapplethorpom, zaradi česar se utrdi njegovo prepričanje, da je res on zakrivil njegovo smrt. Za njim v zabaviščni park pride zaskrbljena Violetta in Remus v podobi Chesterja tudi njo zvabi v labirint.
Chester je ujet v zrcalnem labirintu, kjer vedno znova podoživlja zadnje srečanje z Mapplethorpom, zaradi česar se utrdi njegovo prepričanje, da je res on zakrivil njegovo smrt. Za njim v zabaviščni park pride zaskrbljena Violetta in Remus v podobi Chesterja tudi njo zvabi v labirint.
V kontekstu energetske negotovosti se premikamo od globalnega k lokalnemu, pravzaprav osebnemu. Preverimo, kako so naftne krize vplivale na razvoj avtomobilske tehnologije in svetujemo, kako lahko s prilagojenim načinom vožnje privarčujemo pri gorivu. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
V kontekstu energetske negotovosti se premikamo od globalnega k lokalnemu, pravzaprav osebnemu. Preverimo, kako so naftne krize vplivale na razvoj avtomobilske tehnologije in svetujemo, kako lahko s prilagojenim načinom vožnje privarčujemo pri gorivu. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Izzivalec Mateus je ameriški deček s portugalskimi koreninami. Tokrat se vrača k starim staršem na Portugalsko – toda s prav posebnim namenom! Mateus obožuje parkur, šport s spektakularnimi in hitrimi gibi, ki izvira iz Francije. Najbolj je navdušen nad eno najdrznejših točk, saltom nazaj ozroma backflipom. Mateus sklene, da se ga bo naučil in ga pokazal na največjem športnem dogodku te vrste na Portugalskem. Z veliko vztrajnosti, poguma in nekaj praskami na poti se pripravlja na svoj veliki trenutek. Mu bo uspelo izvesti popoln salto in navdušiti množico?
Izzivalec Mateus je ameriški deček s portugalskimi koreninami. Tokrat se vrača k starim staršem na Portugalsko – toda s prav posebnim namenom! Mateus obožuje parkur, šport s spektakularnimi in hitrimi gibi, ki izvira iz Francije. Najbolj je navdušen nad eno najdrznejših točk, saltom nazaj ozroma backflipom. Mateus sklene, da se ga bo naučil in ga pokazal na največjem športnem dogodku te vrste na Portugalskem. Z veliko vztrajnosti, poguma in nekaj praskami na poti se pripravlja na svoj veliki trenutek. Mu bo uspelo izvesti popoln salto in navdušiti množico?
Polfinale Malih sivih celic je tu. V 21. oddaji smo praznični in barvamo pirhe, za vstopnico v finale kviza pa se potegujeta dve šoli iz Ljubljane. Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka zastopajo rumeno barvo, Tim, Leo in Teodor iz OŠ Šentvid pa vijolično. Kdo je boljši v veleslalomu z žogicami, kdo ima raje ljudske pravljice in komu bolj ležita fizika in matematika? Se v finale Hitrih lončkov podajo Lovro, Jakov in Teodor iz OŠ Vavta Vas ali Jan, Filip in Jernej iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, pa v oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Polfinale Malih sivih celic je tu. V 21. oddaji smo praznični in barvamo pirhe, za vstopnico v finale kviza pa se potegujeta dve šoli iz Ljubljane. Alina, Jaš in Jan iz OŠ Franceta Bevka zastopajo rumeno barvo, Tim, Leo in Teodor iz OŠ Šentvid pa vijolično. Kdo je boljši v veleslalomu z žogicami, kdo ima raje ljudske pravljice in komu bolj ležita fizika in matematika? Se v finale Hitrih lončkov podajo Lovro, Jakov in Teodor iz OŠ Vavta Vas ali Jan, Filip in Jernej iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, pa v oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V Glasbenem radiogramu smo tokrat gostili Roberta Šarmana, vodjo skupine Jebe'la cesta, ki letos praznuje 30 let delovanja. Spregovorili smo o začetkih, ustvarjanju, zgodbah pesmi in poti, ki jo skupina gradi že tri desetletja. V oddaji se nam je pridružil tudi Danilo Ženko, dolgoletni sodelavec in prijatelj skupine, ki je dodal svoj pogled na njihovo glasbeno zgodbo.
V Glasbenem radiogramu smo tokrat gostili Roberta Šarmana, vodjo skupine Jebe'la cesta, ki letos praznuje 30 let delovanja. Spregovorili smo o začetkih, ustvarjanju, zgodbah pesmi in poti, ki jo skupina gradi že tri desetletja. V oddaji se nam je pridružil tudi Danilo Ženko, dolgoletni sodelavec in prijatelj skupine, ki je dodal svoj pogled na njihovo glasbeno zgodbo.
Vabljeni k poslušanju slovenske ljudske pravljice Spoštuj stare ljudi, ki jo pripoveduje Maja Logar iz Mariborske knjižnice. To je zgodba, ki nas na preprost, a ganljiv način spomni, kako dragocene so izkušnje starejših in zakaj jih je vredno poslušati. V svetu, kjer pogosto hitimo mimo modrosti preteklosti, pravljica razkriva, kako lahko prav spoštovanje do starejših prinese nepričakovane rešitve, srečo in notranji mir. Prisluhnite pripovedi, ki nosi pomembno sporočilo za vse generacije – kajti včasih največje resnice prihajajo iz najtišjih glasov.
Vabljeni k poslušanju slovenske ljudske pravljice Spoštuj stare ljudi, ki jo pripoveduje Maja Logar iz Mariborske knjižnice. To je zgodba, ki nas na preprost, a ganljiv način spomni, kako dragocene so izkušnje starejših in zakaj jih je vredno poslušati. V svetu, kjer pogosto hitimo mimo modrosti preteklosti, pravljica razkriva, kako lahko prav spoštovanje do starejših prinese nepričakovane rešitve, srečo in notranji mir. Prisluhnite pripovedi, ki nosi pomembno sporočilo za vse generacije – kajti včasih največje resnice prihajajo iz najtišjih glasov.
Aprila bo učence Svete Ane obiskal stripar in pisatelj Ivan Mitrevski, učenci se že veselijo obiska. Sledi slovenska ljudska pravljica Spoštuj stare ljudi.
Aprila bo učence Svete Ane obiskal stripar in pisatelj Ivan Mitrevski, učenci se že veselijo obiska. Sledi slovenska ljudska pravljica Spoštuj stare ljudi.
Jakec, ki odrašča v revščini, je zagledan v svojo sosedo Pepelko. A njeno srce se je na dvornem plesu ogrelo za princa, Jakca pa je presenetil velikanski fižol, ki je zrasel na njegovem vrtu. Jima bo uspelo najti pravo ljubezen?
Jakec, ki odrašča v revščini, je zagledan v svojo sosedo Pepelko. A njeno srce se je na dvornem plesu ogrelo za princa, Jakca pa je presenetil velikanski fižol, ki je zrasel na njegovem vrtu. Jima bo uspelo najti pravo ljubezen?
Državno rokometno prvenstvo se preveša v odločilen del sezone. Branilci naslova so na pomembni tekmi pred zaključnimi boji gostovali v Velenju.
Državno rokometno prvenstvo se preveša v odločilen del sezone. Branilci naslova so na pomembni tekmi pred zaključnimi boji gostovali v Velenju.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Aleksej bomo Šnofki Alekseja res posadili v zemljo? POglejmo!
Aleksej bomo Šnofki Alekseja res posadili v zemljo? POglejmo!
Po prvi jutranji potegavščini, ko sem se Šnofkom skril v seno in so me veselo iskali, hehe … se odpravimo na njivo! Skupaj z Aleksejem, Vitom, Nikom, Janjo in Julijo tečem čez vse travnike in skozi ves gozd! Ulovimo Šnofka dedija, ki se je tja odpravi s traktorjem. Dedi me bo nekoč naučil voziti traktor. Komaj čakam! Kar te Šnofek dedi nauči, to Šnofek znaš. Na njivi Vito veselo posadi papriko, jaz tem sadikam rečem kar pooprike, hehe. Ne boste verjeli, vzgojil jih je sam. Poprika, no paprika, je namreč njegova najljubša zelenjava. Jaz pa sem posadil čudovito zelje, Pojevo zelje. Poonosen! Šnofki še vešče poskrbimo za krompir in Alekseja zakopljemo v zemljo. Po opravljenem delu se mi cedijo sline, ob slastni malici pa še veselo zapojemo in zalajamo. Po je srečen!
Po prvi jutranji potegavščini, ko sem se Šnofkom skril v seno in so me veselo iskali, hehe … se odpravimo na njivo! Skupaj z Aleksejem, Vitom, Nikom, Janjo in Julijo tečem čez vse travnike in skozi ves gozd! Ulovimo Šnofka dedija, ki se je tja odpravi s traktorjem. Dedi me bo nekoč naučil voziti traktor. Komaj čakam! Kar te Šnofek dedi nauči, to Šnofek znaš. Na njivi Vito veselo posadi papriko, jaz tem sadikam rečem kar pooprike, hehe. Ne boste verjeli, vzgojil jih je sam. Poprika, no paprika, je namreč njegova najljubša zelenjava. Jaz pa sem posadil čudovito zelje, Pojevo zelje. Poonosen! Šnofki še vešče poskrbimo za krompir in Alekseja zakopljemo v zemljo. Po opravljenem delu se mi cedijo sline, ob slastni malici pa še veselo zapojemo in zalajamo. Po je srečen!
Kako Aleksej sanja o kitari, kdo bo prej na drugi strani krompirja in vse o zelenjavi na njivi!
Kako Aleksej sanja o kitari, kdo bo prej na drugi strani krompirja in vse o zelenjavi na njivi!
Šnofki so radovedna in igriva druščina štirih otrok, Julije, Janje, Vita in Nika , ki v družbi sanjavega glasbenika Alekseja in njegovega psička Polarisa raziskuje naravo. Mladi kmetovalci znajo zavihati rokave. Na kmetiji pri babici in dedku se lotijo raznovrstnih opravil in vsako spremenijo v zabavno dogodivščino. Šnofki širijo nalezljivo veselje do preživljanja časa na najbolj navdihujočih otroških igriščih: na cvetočih travnikih, v prostranih gozdovih, na sveže preoranih in zasajenih njivah in vrtovih.
Šnofki so radovedna in igriva druščina štirih otrok, Julije, Janje, Vita in Nika , ki v družbi sanjavega glasbenika Alekseja in njegovega psička Polarisa raziskuje naravo. Mladi kmetovalci znajo zavihati rokave. Na kmetiji pri babici in dedku se lotijo raznovrstnih opravil in vsako spremenijo v zabavno dogodivščino. Šnofki širijo nalezljivo veselje do preživljanja časa na najbolj navdihujočih otroških igriščih: na cvetočih travnikih, v prostranih gozdovih, na sveže preoranih in zasajenih njivah in vrtovih.
Šnofki so radovedna in igriva druščina štirih otrok, Julije, Janje, Vita in Nika , ki v družbi sanjavega glasbenika Alekseja in njegovega psička Polarisa raziskuje naravo. Mladi kmetovalci znajo zavihati rokave. Na kmetiji pri babici in dedku se lotijo raznovrstnih opravil in vsako spremenijo v zabavno dogodivščino. Šnofki širijo nalezljivo veselje do preživljanja časa na najbolj navdihujočih otroških igriščih: na cvetočih travnikih, v prostranih gozdovih, na sveže preoranih in zasajenih njivah in vrtovih.
Šnofki so radovedna in igriva druščina štirih otrok, Julije, Janje, Vita in Nika , ki v družbi sanjavega glasbenika Alekseja in njegovega psička Polarisa raziskuje naravo. Mladi kmetovalci znajo zavihati rokave. Na kmetiji pri babici in dedku se lotijo raznovrstnih opravil in vsako spremenijo v zabavno dogodivščino. Šnofki širijo nalezljivo veselje do preživljanja časa na najbolj navdihujočih otroških igriščih: na cvetočih travnikih, v prostranih gozdovih, na sveže preoranih in zasajenih njivah in vrtovih.
Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.
Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.
Šnofek PO se veselo zakopljem v seno. Kdo me bo našel prvi? Hehe… POtem pa hitro na njivo!
Šnofek PO se veselo zakopljem v seno. Kdo me bo našel prvi? Hehe… POtem pa hitro na njivo!
Kmet bi se rad naučil plesati in mačkon je njegov soplesalec. Trušč, ki ga povzročata, gre ovcam zelo na živce. Jon se odloči, da ju mora ustaviti.
Kmet bi se rad naučil plesati in mačkon je njegov soplesalec. Trušč, ki ga povzročata, gre ovcam zelo na živce. Jon se odloči, da ju mora ustaviti.
Tabaki lovi svoje kosilo, ko naleti na človeški tabor, ki so ga ljudje že zdavnaj zapustili. V njem skuje načrt. S Šir kanom prepričata živali, da je v džunglo spet prišel človek.
Tabaki lovi svoje kosilo, ko naleti na človeški tabor, ki so ga ljudje že zdavnaj zapustili. V njem skuje načrt. S Šir kanom prepričata živali, da je v džunglo spet prišel človek.
Tokrat smo pripravili pomladno jed z značajem – skutne njoke s čemažem in ocvirki. Spregovorili smo o vsestranski uporabi čemaža, ki ga lahko v številnih jedeh zlahka zamenjamo za špinačo – v njokih, pitah, zavitkih, omakah ali juhah. Njegova nežna česnova aroma da jedem svežino in izrazit okus. Povedali smo tudi, kako čemaž pravilno blanširati: le kratek potop v krop, nato hitro ohlajanje v mrzli vodi, da ohrani barvo, aromo in hranilne snovi. Za 4 osebe: 500 g skute 250 g ostre moke 1 jajce Sol 400 g čemaža 150 g ocvirkov parmezan Jajčko razžvrkljamo in v posodi hitro zamesimo testo iz skute, moke, jajčka in soli. Testo razdelimo na 6 kosov. Vsakega svaljkamo v dolgi svaljek, ki ga z nožem narežemo na njoke. Njoke skuhamo v slani vodi. Med tem v ponvi razpustimo ocvirke in dodamo grobo narezan blanširan in dobro odcejen čemaž. Dodamo odcejene njoke in vse skupaj povežemo z malo naribanega parmezana.
Tokrat smo pripravili pomladno jed z značajem – skutne njoke s čemažem in ocvirki. Spregovorili smo o vsestranski uporabi čemaža, ki ga lahko v številnih jedeh zlahka zamenjamo za špinačo – v njokih, pitah, zavitkih, omakah ali juhah. Njegova nežna česnova aroma da jedem svežino in izrazit okus. Povedali smo tudi, kako čemaž pravilno blanširati: le kratek potop v krop, nato hitro ohlajanje v mrzli vodi, da ohrani barvo, aromo in hranilne snovi. Za 4 osebe: 500 g skute 250 g ostre moke 1 jajce Sol 400 g čemaža 150 g ocvirkov parmezan Jajčko razžvrkljamo in v posodi hitro zamesimo testo iz skute, moke, jajčka in soli. Testo razdelimo na 6 kosov. Vsakega svaljkamo v dolgi svaljek, ki ga z nožem narežemo na njoke. Njoke skuhamo v slani vodi. Med tem v ponvi razpustimo ocvirke in dodamo grobo narezan blanširan in dobro odcejen čemaž. Dodamo odcejene njoke in vse skupaj povežemo z malo naribanega parmezana.
Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.
Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.
Pridružite se polžku, ki na kitovem repu potuje okrog sveta. Drznega polžka in kita grbavca druži nenavadno prijateljstvo. Skupaj odkrivata moč morja in nevarnosti, ki prežijo, če plavaš preblizu obale … Ali lahko polžek reši kita, ki je nasedel na neobljudeni plaži? Polurna risanka je posneta po priljubljeni slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler.
Pridružite se polžku, ki na kitovem repu potuje okrog sveta. Drznega polžka in kita grbavca druži nenavadno prijateljstvo. Skupaj odkrivata moč morja in nevarnosti, ki prežijo, če plavaš preblizu obale … Ali lahko polžek reši kita, ki je nasedel na neobljudeni plaži? Polurna risanka je posneta po priljubljeni slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler.
V Slovenski kinoteki vse od 2. aprila do 4. aprila poteka 26. Festival neodvisnega filma, ki predstavlja osrednji prostor domačega svobodnega filmskega izraza. Festival ponuja slovenske neodvisne kratke filme po izboru selektorja Martina Drakslerja. Ob koncu festivala pa bodo filme tudi nagradili.
V Slovenski kinoteki vse od 2. aprila do 4. aprila poteka 26. Festival neodvisnega filma, ki predstavlja osrednji prostor domačega svobodnega filmskega izraza. Festival ponuja slovenske neodvisne kratke filme po izboru selektorja Martina Drakslerja. Ob koncu festivala pa bodo filme tudi nagradili.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ob svetovnem dnevu zapuščenih živali, ki ga zaznamujemo danes, so v Zavetišču Ljubljana opozorili, da se število zapuščenih živali vsako leto povečuje. V Sloveniji imamo veliko težavo z mačkami, trend naraščanja zapuščenih živali opažajo tudi pri psih. Ob tem so poudarili pomen odgovornega lastništva in pa sterilizacije ter kastracije mačk. V lanskem letu so tako v Zavetišču Ljubljana sprejeli 2089 mačk, oddali pa nekaj čez 600. Prostoživečih je bilo več kot 60 odstotkov. Psov so oddali nekaj čez sto, sprejeli pa so jih 364, dobrih 70 odstotkov so jih vrnili lastnikom. Sprejeli so tudi 30 ostalih hišnih živali, med drugim hišne podgane, hrčke, kopenske želve in različne vrste papig, pri čemer so jih nekaj vrnili lastnikom, ostale so oddali.
Ob svetovnem dnevu zapuščenih živali, ki ga zaznamujemo danes, so v Zavetišču Ljubljana opozorili, da se število zapuščenih živali vsako leto povečuje. V Sloveniji imamo veliko težavo z mačkami, trend naraščanja zapuščenih živali opažajo tudi pri psih. Ob tem so poudarili pomen odgovornega lastništva in pa sterilizacije ter kastracije mačk. V lanskem letu so tako v Zavetišču Ljubljana sprejeli 2089 mačk, oddali pa nekaj čez 600. Prostoživečih je bilo več kot 60 odstotkov. Psov so oddali nekaj čez sto, sprejeli pa so jih 364, dobrih 70 odstotkov so jih vrnili lastnikom. Sprejeli so tudi 30 ostalih hišnih živali, med drugim hišne podgane, hrčke, kopenske želve in različne vrste papig, pri čemer so jih nekaj vrnili lastnikom, ostale so oddali.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …
Velika noč s pisanimi pirhi in velikonočnimi igrami razveseljuje najmlajše. S četrtošolkama Mio in Eriko ter tretješolci Katarino, Evo, Anajo Gabi in Izakom bomo opazovali, kako se prebuja narava in novo življenje in okrasili kakšno naravno jajce. Sprehodili se bomo po okolici Osnovne šole Medvode in izvedeli, kaj vse so spomladanske aktivnosti …
Na isti večer se pri Brini in Binki nepričakovano znajdeta dve varuški: stric Rado in teta Frida. Mami se odloči, naj ostaneta kar oba. Binki je všeč, da se z varuškama igrajo nove igrice, Brino pa to vznemirja. Saj prav zato ne mara varušk, ker je z njimi vse drugače kot z mamico in očijem. Stric Rado in teta Frida se morata pošteno potruditi, da jima uspe uspavati nezaupljivo Brino.
Na isti večer se pri Brini in Binki nepričakovano znajdeta dve varuški: stric Rado in teta Frida. Mami se odloči, naj ostaneta kar oba. Binki je všeč, da se z varuškama igrajo nove igrice, Brino pa to vznemirja. Saj prav zato ne mara varušk, ker je z njimi vse drugače kot z mamico in očijem. Stric Rado in teta Frida se morata pošteno potruditi, da jima uspe uspavati nezaupljivo Brino.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času porajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približeval neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, Devinske elegije in Soneti za Orfeja pa slovijo kot njegovi najbolj znani pesnitvi. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, to se v njegovih pesmih kaže v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej, urednika oddaje Matej Juh in Tesa Drev Juh, produkcija 2006.
Binka je potrta. Prepričana je, da je tako kot lani velikonočni zajček tudi letos pozabil nanjo in na Brino. Brina ni tako črnogleda. Verjame v lov za zakladom. Verjame, da so namigi, ki jih najde, namigi velikonočnega zajčka, ki ju vodijo do skrivališča z zakladom. Do kopice pirhov, tudi čokoladnih!
Binka je potrta. Prepričana je, da je tako kot lani velikonočni zajček tudi letos pozabil nanjo in na Brino. Brina ni tako črnogleda. Verjame v lov za zakladom. Verjame, da so namigi, ki jih najde, namigi velikonočnega zajčka, ki ju vodijo do skrivališča z zakladom. Do kopice pirhov, tudi čokoladnih!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na vrtu župana Kaja nič ne raste, kot bi moralo, na Lizijinem vrtu pa so rastline velike in bujne. Le kaj je njena skrivnost? Zmedi se poda pod zemljo in spozna njene pridne pomočnike.
Na vrtu župana Kaja nič ne raste, kot bi moralo, na Lizijinem vrtu pa so rastline velike in bujne. Le kaj je njena skrivnost? Zmedi se poda pod zemljo in spozna njene pridne pomočnike.
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
Vili komaj čaka, da bo prebral novo knjigo o Kavboju Bobu, in z Žankom se odpravita v potujočo knjižnico gospe Koze. Mimogrede se ustavita pri Daniju Zajcu in njegovi bratci in sestrice se jima pridružijo na poti. V knjižnici pa ni gospe Koze, ampak jo nadomešča zabavni, a sumljivi knjižničar. Izkaže se, da je to preoblečeni Lisjak, ki ugrabi male zajčke in zbeži s potujočo knjižnico. Vendar ga Vili, Žanko in Dani ujamejo in rešijo zajčke.
Vili komaj čaka, da bo prebral novo knjigo o Kavboju Bobu, in z Žankom se odpravita v potujočo knjižnico gospe Koze. Mimogrede se ustavita pri Daniju Zajcu in njegovi bratci in sestrice se jima pridružijo na poti. V knjižnici pa ni gospe Koze, ampak jo nadomešča zabavni, a sumljivi knjižničar. Izkaže se, da je to preoblečeni Lisjak, ki ugrabi male zajčke in zbeži s potujočo knjižnico. Vendar ga Vili, Žanko in Dani ujamejo in rešijo zajčke.
Igrajmo se poligon, skupaj z Zaro, strokovnjakinjo za izvrstne naloge, ki jih lahko narišemo na polja poligona. Si bo kdo upal čez vrv s kačama in kako pridemo na zmajevo goro? Hitro, hop v Studio Kriškraš! Tudi Borček in Lovro bosta zavzeto izpolnjevala naloge na Zarinem mojstrkem poligonu, ki ga bo ustvarjala s kredami.
Igrajmo se poligon, skupaj z Zaro, strokovnjakinjo za izvrstne naloge, ki jih lahko narišemo na polja poligona. Si bo kdo upal čez vrv s kačama in kako pridemo na zmajevo goro? Hitro, hop v Studio Kriškraš! Tudi Borček in Lovro bosta zavzeto izpolnjevala naloge na Zarinem mojstrkem poligonu, ki ga bo ustvarjala s kredami.
Današnja velika sobota bo zaokrožila velikonočno tridnevje pred jutrišnjim največjim krščanskim praznikom. Veliko noč bodo verniki in vernice pričakali s premišljevanjem ter številnimi blagoslovi. Drugi poudarki oddaje: Iran trdi, da je sestrelil dve ameriški vojaški letali. Zelenski: Rusija spreminja svojo vojaško strategijo. Na Rogli zaključujejo uspešno smučarsko sezono.
Današnja velika sobota bo zaokrožila velikonočno tridnevje pred jutrišnjim največjim krščanskim praznikom. Veliko noč bodo verniki in vernice pričakali s premišljevanjem ter številnimi blagoslovi. Drugi poudarki oddaje: Iran trdi, da je sestrelil dve ameriški vojaški letali. Zelenski: Rusija spreminja svojo vojaško strategijo. Na Rogli zaključujejo uspešno smučarsko sezono.
Na Rogli se v prihodnjih dneh končuje smučarska sezona; proge bodo odprte še do vključno velikonočnega ponedeljka, 6. aprila. Sicer pa jih je od začetka sezone obiskalo že več kot dvesto tisoč smučarjev, imeli pa bodo tudi najdaljšo sezono v zadnjih šestnajstih letih – to zimo bodo namreč obratovali kar sto trideset dni.
Na Rogli se v prihodnjih dneh končuje smučarska sezona; proge bodo odprte še do vključno velikonočnega ponedeljka, 6. aprila. Sicer pa jih je od začetka sezone obiskalo že več kot dvesto tisoč smučarjev, imeli pa bodo tudi najdaljšo sezono v zadnjih šestnajstih letih – to zimo bodo namreč obratovali kar sto trideset dni.
Svetovni pokal v športni gimnastiki se je preselil v Kairo, tam je tudi šest slovenskih telovadk in telovadcev.
Svetovni pokal v športni gimnastiki se je preselil v Kairo, tam je tudi šest slovenskih telovadk in telovadcev.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Pleyela in Pachelbla v prvem, Rossinija in Haydna v drugem ter Turine, Schuberta, Beethovna, Brahmsa, Aleksandrova in Mendelssohna v tretjem delu.
Tihota. Tihota je temeljna vsebina današnje velike sobote. Kristus je dotrpel. Položili so ga v grob. Zdi se, da je vsega konec; Bog je mrtev, počiva v grobu. Zdi se da je vse zaman, da so Kristusove besede izzvenele v prazno. Čeprav bodo spokojnost današnjega dne motili slovenski običaji, pripravi jedil in njih blagoslovi, dopustimo tihoti, da danes, na poseben način, spregovori našemu srcu iz Božjega groba. Žalujmo skupaj z žalostno Matero Božjo, žalujmo v upanju, skorajšnjem vedenju, da je to popolno použitje Božjega Sina bilo potrebno za njegovo vstajenje in naše večno življenje, kakor je dejal sveti Ambrož iz Milana: »Sestopil je v podzemlje, da bi osvobodil mrtve.« (De excessu fratris Satyri II, 107–108) Današnji dan ni primeren za veseljačenje, ne za delo; vzemimo si premor, premislimo Božjo ljubezen, totalnost, ki je bila potrebna za našo prepogosto brezbrižnost; zaustavimo se v tihem in radostnem upanju, da tudi kadar nam ne uspe, kadar se zdi, da je vsega konec in vse zaman, ostaja upanje, upanje, ki nam ga je podaril Gospod. Naše velikonočno upanje pa se bo uresničilo v liturgičnem pričakovanju v nocojšnji noči, potem ko bo sonce zašlo in se bomo zbrali v obhajanju vigilije v soju sveč; ko bomo ob prebiranju starozaveznih prerokb prepoznavali njihovo uresničitev v Kristusu. Tihota velike sobote torej ni praznost, temveč izpolnjenost, dovršenost. Prav to izpolnitev pa bomo okusili že v radostnem vzkliku aleluje v nocojšnji noči, nekoč pa, tako upamo, v srečni večnosti. Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, želim vam obilje tihote v tem svetem dnevu; dopustite, da vas nagovorita mir in upanje, ki ju velika noč poraja v našem življenju.
Tihota. Tihota je temeljna vsebina današnje velike sobote. Kristus je dotrpel. Položili so ga v grob. Zdi se, da je vsega konec; Bog je mrtev, počiva v grobu. Zdi se da je vse zaman, da so Kristusove besede izzvenele v prazno. Čeprav bodo spokojnost današnjega dne motili slovenski običaji, pripravi jedil in njih blagoslovi, dopustimo tihoti, da danes, na poseben način, spregovori našemu srcu iz Božjega groba. Žalujmo skupaj z žalostno Matero Božjo, žalujmo v upanju, skorajšnjem vedenju, da je to popolno použitje Božjega Sina bilo potrebno za njegovo vstajenje in naše večno življenje, kakor je dejal sveti Ambrož iz Milana: »Sestopil je v podzemlje, da bi osvobodil mrtve.« (De excessu fratris Satyri II, 107–108) Današnji dan ni primeren za veseljačenje, ne za delo; vzemimo si premor, premislimo Božjo ljubezen, totalnost, ki je bila potrebna za našo prepogosto brezbrižnost; zaustavimo se v tihem in radostnem upanju, da tudi kadar nam ne uspe, kadar se zdi, da je vsega konec in vse zaman, ostaja upanje, upanje, ki nam ga je podaril Gospod. Naše velikonočno upanje pa se bo uresničilo v liturgičnem pričakovanju v nocojšnji noči, potem ko bo sonce zašlo in se bomo zbrali v obhajanju vigilije v soju sveč; ko bomo ob prebiranju starozaveznih prerokb prepoznavali njihovo uresničitev v Kristusu. Tihota velike sobote torej ni praznost, temveč izpolnjenost, dovršenost. Prav to izpolnitev pa bomo okusili že v radostnem vzkliku aleluje v nocojšnji noči, nekoč pa, tako upamo, v srečni večnosti. Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, želim vam obilje tihote v tem svetem dnevu; dopustite, da vas nagovorita mir in upanje, ki ju velika noč poraja v našem življenju.
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Uporaba telefonov, tablic, računalnikov za določene didaktične namene je ena izmed pozitivnih plati uporabe zaslonov in tega nam ni treba popolnoma omejiti. A prav je, da smo tudi pri spremljanju kakovostnih vsebin pozorni. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Uporaba telefonov, tablic, računalnikov za določene didaktične namene je ena izmed pozitivnih plati uporabe zaslonov in tega nam ni treba popolnoma omejiti. A prav je, da smo tudi pri spremljanju kakovostnih vsebin pozorni. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Cikel filmov z Brigitte Bardot Neukrotljiva osemnajstletnica Juliete živi v Saint-Tropezu pri strogem paru, ki jo je posvojil. Zaradi njenega divjega vedenja, ki se ne uklanja družbenim pravilom in pričakovanjem, se je hoče par znebiti. Juliette noče spet postati sirota, zato sprejme poročno ponudbo občutljivega Michela, ki upa, da se bo nevesta zaljubila vanj, čeprav je v resnici zaljubljena v njegovega brata Antoina. Vanjo pa je zagledan tudi milijonar in mogotec Eric Carradine. Kateri, če sploh, bo osvojil srce divje Juliette? Kultna drama, ki jo predvajamo po nedavni smrti igralke, glasbenice in ikone popularne kulture 20. stoletja Brigitte Bardot, je v času nastanka odmevala po svetu in povzročala škandale. V času, ko so velikemu platnu še vladale stroge norme glede upodobitve ženske telesnosti in seksualnosti, je prav ta film z zgodbo o svobodomiselni in neukrotljivi ženski zamajal ustaljene moralne predstave ter napovedal novo, drznejšo podobo ženskega lika v evropski kinematografiji. Izvirni naslov: ET DIEU… CRÉA LA FEMME / Francoski film, 1956 / Režija: Roger Vadim / Scenarij: Roger Vadim, Raoul Lévy / Igrajo: Brigitte Bardot, Curd Jürgens, Jean-Louis Trintignant
Cikel filmov z Brigitte Bardot Neukrotljiva osemnajstletnica Juliete živi v Saint-Tropezu pri strogem paru, ki jo je posvojil. Zaradi njenega divjega vedenja, ki se ne uklanja družbenim pravilom in pričakovanjem, se je hoče par znebiti. Juliette noče spet postati sirota, zato sprejme poročno ponudbo občutljivega Michela, ki upa, da se bo nevesta zaljubila vanj, čeprav je v resnici zaljubljena v njegovega brata Antoina. Vanjo pa je zagledan tudi milijonar in mogotec Eric Carradine. Kateri, če sploh, bo osvojil srce divje Juliette? Kultna drama, ki jo predvajamo po nedavni smrti igralke, glasbenice in ikone popularne kulture 20. stoletja Brigitte Bardot, je v času nastanka odmevala po svetu in povzročala škandale. V času, ko so velikemu platnu še vladale stroge norme glede upodobitve ženske telesnosti in seksualnosti, je prav ta film z zgodbo o svobodomiselni in neukrotljivi ženski zamajal ustaljene moralne predstave ter napovedal novo, drznejšo podobo ženskega lika v evropski kinematografiji. Izvirni naslov: ET DIEU… CRÉA LA FEMME / Francoski film, 1956 / Režija: Roger Vadim / Scenarij: Roger Vadim, Raoul Lévy / Igrajo: Brigitte Bardot, Curd Jürgens, Jean-Louis Trintignant