Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako se mladi pripravljate na pisanje maturitetnega eseja, katere napotke, nasvete in usmeritve vam daje profesorica slovenščine iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kaj se maturantom zdi največji izziv pri prvem dejanju spomladanskega roka splošne mature in kako pomembno si je vzeti čas za osnutek? V oddaji, ki bi jo lahko naslovili tudi Po klancu do uspešnega eseja lahko slišite odgovore, pa tudi ključne ideje obeh romanov in primerjave med njimi.
Kako se mladi pripravljate na pisanje maturitetnega eseja, katere napotke, nasvete in usmeritve vam daje profesorica slovenščine iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kaj se maturantom zdi največji izziv pri prvem dejanju spomladanskega roka splošne mature in kako pomembno si je vzeti čas za osnutek? V oddaji, ki bi jo lahko naslovili tudi Po klancu do uspešnega eseja lahko slišite odgovore, pa tudi ključne ideje obeh romanov in primerjave med njimi.
Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni
Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z vojno na Bližnjem vzhodu le še utrdila. Gosta tretje epizode sta nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar in vodja sektorja za jedrsko varnost pri Upravi za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek.
Prva jedrska elektrarna, ki se je znašla v vojni, je bila leta 1991 Nuklearna elektrarna Krško. Sledilo je več kot 30 let dolgo obdobje, ko elektrarne v vojaških konfliktih niso bile ogrožene. Vse se do začetka vojne v Ukrajini, ko so napadi in vojaški incidenti v bližini jedrskih objektov postali nova normalnost, ki se je z vojno na Bližnjem vzhodu le še utrdila. Gosta tretje epizode sta nekdanji direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar in vodja sektorja za jedrsko varnost pri Upravi za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Tokrat podrobneje spoznavamo dve realnosti, ki že vrsto let delujeta na našem območju v podporo ranljivejšim posameznikom in njihovim družinam. Voditeljica Mairim Cheber gosti v studiu direktorico Centra za specialno izobraževanje v Trstu, Majo Tenze in predsednico Sklada Mitja Čuk Stanko Sosič Čuk. Uredništvo oddaje sestavljajo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.
Tokrat podrobneje spoznavamo dve realnosti, ki že vrsto let delujeta na našem območju v podporo ranljivejšim posameznikom in njihovim družinam. Voditeljica Mairim Cheber gosti v studiu direktorico Centra za specialno izobraževanje v Trstu, Majo Tenze in predsednico Sklada Mitja Čuk Stanko Sosič Čuk. Uredništvo oddaje sestavljajo Mairim Cheber, Nataša Ferletič in Jan Leopoli, ki je tudi režiser oddaje.
Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Turizem na Bledu krepi Ledena dvorana, ki na leto turističnemu biseru prinaša več tisoč prenočitev navdušencev nad športom. Približno 50 let staro dvorano, kjer med drugim domujejo hokejisti HKMK Bled so lani prenovili, tako da ima povsem novo ledeno ploskev in celovit hladilni sistem. Prenova je stala skoraj tri milijone evrov, od tega je občina Bled prek ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon evrov nepovratnih sredstev. O možnostih, ki jih prinaša prenova Ledene dvorane Bled za šport in turizem, z gosti – legendarnim hokejistom Tomažem Razingarjem, predsednikom HKMK Bled Alešem Vukeljem ter predstavnikom družbe Infrastruktura Bled Jako Bassanesejem. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 66. seje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide (Št. 060-09-3/2026) 2. Zaključki Strateškega posveta o sodobnem zdravstvenem sistemu in sodobnih zdravstvenih politikah (Št. 065-02-4/2026) 3. Razno
Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 66. seje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide (Št. 060-09-3/2026) 2. Zaključki Strateškega posveta o sodobnem zdravstvenem sistemu in sodobnih zdravstvenih politikah (Št. 065-02-4/2026) 3. Razno
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Mala Zaka sodi med najbolj zanimive in obiskane točke na Bledu. Tu poteka priljubljena pot okoli Blejskega jezera, tu se poleti kopajo domačini in turisti, Mala Zaka je tudi izhodišče za treninge veslačev. Območje je poznano kot prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj, v veslanju, v zimskem plavanju, v triatlonu in kolesarjenju. Prenova Male Zake, financirana tudi z evropskimi sredstvi, je prinesla vrsto izboljšav, ki jih predstavlja Jernej Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled. Svoje spomine na Malo Zako pa z nami deli nekdanji vrhunski veslač Jani Klemenčič, ki je osvojil prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Ostali poudarki: - V občini Žalec so na območju Kasaz dogradili kanalizacijsko omrežje, priključenih je dodatnih sto gospodinjstev, vendar tudi tu ni šlo brez spotikanj - Mirna Peč se lahko primerja z veliko večjimi občinami, zadnja pridobitev - športni park - Goduje sveti Jurij, to je tudi dan Ptuja, ko se Slovenski trg prelevi v pravo srednjeveško prizorišče - Na Primorskem na dan knjige začenjajo že 20. sezono projekta Primorci beremo
Ostali poudarki: - V občini Žalec so na območju Kasaz dogradili kanalizacijsko omrežje, priključenih je dodatnih sto gospodinjstev, vendar tudi tu ni šlo brez spotikanj - Mirna Peč se lahko primerja z veliko večjimi občinami, zadnja pridobitev - športni park - Goduje sveti Jurij, to je tudi dan Ptuja, ko se Slovenski trg prelevi v pravo srednjeveško prizorišče - Na Primorskem na dan knjige začenjajo že 20. sezono projekta Primorci beremo
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes obravnava poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih letos - tako za obvezno zdravstveno zavarovanje kot dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe na prve preglede se kljub boljši realizaciji programov v prvem četrtletju podaljšujejo. Skupščina zato poziva k pripravi načrtov za obvladovanje. Na poziv finančnega ministrstva je Zavod pripravil predlog ukrepov za uravnoteženo poslovanje za letos in prihodnje leto. Drugi poudarki: - ZDA in Iran še brez časovnega pogajalskega okvira za končanje vojne. - Pobudniki referenduma o parkirninah v Ljubljani pozivajo k oddaji podpisa; to bo mogoče od jutri do četrtka. - V Mariboru ob svetovnem dnevu knjige tudi o zaščiti avtorskih pravic v luči umetne inteligence.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje danes obravnava poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih letos - tako za obvezno zdravstveno zavarovanje kot dolgotrajno oskrbo. Čakalne dobe na prve preglede se kljub boljši realizaciji programov v prvem četrtletju podaljšujejo. Skupščina zato poziva k pripravi načrtov za obvladovanje. Na poziv finančnega ministrstva je Zavod pripravil predlog ukrepov za uravnoteženo poslovanje za letos in prihodnje leto. Drugi poudarki: - ZDA in Iran še brez časovnega pogajalskega okvira za končanje vojne. - Pobudniki referenduma o parkirninah v Ljubljani pozivajo k oddaji podpisa; to bo mogoče od jutri do četrtka. - V Mariboru ob svetovnem dnevu knjige tudi o zaščiti avtorskih pravic v luči umetne inteligence.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Na negotove in nestabilne razmere z energenti v Evropski uniji se je potrebno dobro pripraviti. Med drugim s koordinacijo proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. V oddaji tudi o tem: -Uredba o koncesijah za graditev novih žičniških naprav na Kaninu na seji vlade. -V Zdravilišču Debeli rtič odprli trajnostno vrtnarijo in podvodno mesto. -V Notranjskem parku sta nadzor prvič izvajali naravovarstvenici na konjih. -Na 40. Slovenskih glasbenih dnevih so razpravljali o pomenu regionalnih radijskih programov.
Na negotove in nestabilne razmere z energenti v Evropski uniji se je potrebno dobro pripraviti. Med drugim s koordinacijo proizvodnje in uvoza goriv, s sproščanjem naftnih rezerv, polnjenjem skladišč pred zimo, pa tudi s pospešitvijo prehoda na domačo, čisto energijo. V oddaji tudi o tem: -Uredba o koncesijah za graditev novih žičniških naprav na Kaninu na seji vlade. -V Zdravilišču Debeli rtič odprli trajnostno vrtnarijo in podvodno mesto. -V Notranjskem parku sta nadzor prvič izvajali naravovarstvenici na konjih. -Na 40. Slovenskih glasbenih dnevih so razpravljali o pomenu regionalnih radijskih programov.
Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik.
Na Bledu so mladi dokazali, da imajo dobre ideje, ki jih znajo tudi uresničiti. V okviru participativnega proračuna so učenci predlagali idejo, ki danes že živi v polni obliki in ponuja prostor za igro, učenje in druženje. To je projekt Kozolec Lojze. Ustvarjalnosti pa na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ne manjka niti na drugih področjih. To med drugim dokazuje tudi mlada obetavna glasbenica Malaika Katrašnik.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Turški parlament podprl zakon, ki prepoveduje uporabo spletnih družbenih omrežij mlajšim od 15 let. -Opozorilo Ministrstva za zunanje zadeve pred prihajajočimi počitnicami - Mariborski mestni svet danes o posvetovalnem referendumu za sežigalnico - Ovire pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Turški parlament podprl zakon, ki prepoveduje uporabo spletnih družbenih omrežij mlajšim od 15 let. -Opozorilo Ministrstva za zunanje zadeve pred prihajajočimi počitnicami - Mariborski mestni svet danes o posvetovalnem referendumu za sežigalnico - Ovire pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe med drugim otežuje počasno oziroma prepočasno izdajanje odločb na centrih za socialno delo, zaradi zamud pa prihaja med drugim do neenakosti pri stanovalcih v domovih za starejše – tako se dogaja, da stanovalci, ki so bili sprejeti po 1. decembru, plačujejo za isto storitev občutno višje zneske na položnicah kot tisti, sprejeti prej. Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor, ki pokriva dvaindvajset občin, trenutno obravnavajo vloge, ki so jih prejeli novembra, kar pomeni nekajmesečni zamik.
Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe med drugim otežuje počasno oziroma prepočasno izdajanje odločb na centrih za socialno delo, zaradi zamud pa prihaja med drugim do neenakosti pri stanovalcih v domovih za starejše – tako se dogaja, da stanovalci, ki so bili sprejeti po 1. decembru, plačujejo za isto storitev občutno višje zneske na položnicah kot tisti, sprejeti prej. Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor, ki pokriva dvaindvajset občin, trenutno obravnavajo vloge, ki so jih prejeli novembra, kar pomeni nekajmesečni zamik.
V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.
V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.
Mariborski svetniki bodo danes odločali o razpisu posvetovalnega referenduma o sežigalnici oziroma objektu za energetsko izrabo odpadkov in potrjevali rebalans rekordnega, 245 milijonov evrov težkega proračuna. Med drugim bodo spregovorili tudi o načrtovani gradnji Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki ji del javnosti nasprotuje. Foto: BoBo
Mariborski svetniki bodo danes odločali o razpisu posvetovalnega referenduma o sežigalnici oziroma objektu za energetsko izrabo odpadkov in potrjevali rebalans rekordnega, 245 milijonov evrov težkega proračuna. Med drugim bodo spregovorili tudi o načrtovani gradnji Črpalne hidroelektrarne Kozjak, ki ji del javnosti nasprotuje. Foto: BoBo
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.
V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.
Kaj je med obema vojnama v Mariboru prinašal znameniti satirični časopis »Toti list«, zakaj je v zapletenih časih praviloma za krajši ali daljši čas poniknil, se zlil s prav tako blagopokojnim »Pavliho« in nato vedno znova vstal - tudi v digitalni svet 21. stoletja? Odgovor na zapleteno vprašanje nam bo v tokratni rubriki ponudil Rok Kajzer.
Kaj je med obema vojnama v Mariboru prinašal znameniti satirični časopis »Toti list«, zakaj je v zapletenih časih praviloma za krajši ali daljši čas poniknil, se zlil s prav tako blagopokojnim »Pavliho« in nato vedno znova vstal - tudi v digitalni svet 21. stoletja? Odgovor na zapleteno vprašanje nam bo v tokratni rubriki ponudil Rok Kajzer.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Tokrat je z nami glasbenik Tomaž Domicelj, ki že desetletja hodi po svoji poti – brez kompromisov, brez filtrov in brez potrebe, da bi komurkoli ugajal. Kantavtor, kitarist, slovenist, prevajalec in novinar. Njegove pesmi so postale del naše kolektivne zgodovine, kmalu pa izide nova plošča, ki bo njegova mini antologija. Voditeljica oddaje je Bernarda Žarn.
Številni se v času prvomajskih počitnic odpravijo na kratek pobeg čez mejo – na morje, v živahna evropska mesta ali v objem narave. Da bi bili ti oddihi res sproščeni in brez neprijetnih zapletov, je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, predstavil ključne napotke za varno potovanje tudi v države, ki veljajo za varne.
Številni se v času prvomajskih počitnic odpravijo na kratek pobeg čez mejo – na morje, v živahna evropska mesta ali v objem narave. Da bi bili ti oddihi res sproščeni in brez neprijetnih zapletov, je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, predstavil ključne napotke za varno potovanje tudi v države, ki veljajo za varne.
Zagotovo se kdaj sprašujete, kakšen naj bi bil izpolnjujoč odnos? Zakaj se v odnosih kljub ljubezni zapletamo v konflikte? In zakaj si tako pogosto želimo bližine, a hkrati delujemo na načine, ki nas oddaljujejo? Danes v rokah držimo knjigo z naslovom Varna ljubezen – Ustvarite odnos, ki bo trajal vse življenje, avtorice Julie Menanno. Kaj lahko od knige Varna ljubezen pričakujete? Je polna strokovnih, a dostopnih nasvetov, ki pomagajo razumeti, kako povečati sposobnost za resnično intimnost. Pokaže, kako se poglobiti v navezanosti iz otroštva, poimenovati svoje potrebe, ostati povezani tudi med konfliktom in komunicirati z ranljivostjo – in tako graditi odnos, ki lahko traja vse življenje. Namesto hitrih rešitev knjiga spodbuja zavestno gradnjo odnosa, v katerem se partnerja lahko počutita slišana, razumljena in sprejeta. Knjiga Varna ljubezen ni priročnik z idealnimi podobami partnerstva, ampak praktičen in sočuten vodnik, ki pomaga razumeti, kako nastajajo odnosi, ki temeljijo na varnosti, bližini in zaupanju. Je knjiga za vse, ki želijo najti in ohranjati ljubezen, poglobiti obstoječi odnos ali bolje razumeti, kaj ustvarja trdne temelje partnerske povezanosti. Knjiga je izšla pri brežiški Založbi Primus.
Zagotovo se kdaj sprašujete, kakšen naj bi bil izpolnjujoč odnos? Zakaj se v odnosih kljub ljubezni zapletamo v konflikte? In zakaj si tako pogosto želimo bližine, a hkrati delujemo na načine, ki nas oddaljujejo? Danes v rokah držimo knjigo z naslovom Varna ljubezen – Ustvarite odnos, ki bo trajal vse življenje, avtorice Julie Menanno. Kaj lahko od knige Varna ljubezen pričakujete? Je polna strokovnih, a dostopnih nasvetov, ki pomagajo razumeti, kako povečati sposobnost za resnično intimnost. Pokaže, kako se poglobiti v navezanosti iz otroštva, poimenovati svoje potrebe, ostati povezani tudi med konfliktom in komunicirati z ranljivostjo – in tako graditi odnos, ki lahko traja vse življenje. Namesto hitrih rešitev knjiga spodbuja zavestno gradnjo odnosa, v katerem se partnerja lahko počutita slišana, razumljena in sprejeta. Knjiga Varna ljubezen ni priročnik z idealnimi podobami partnerstva, ampak praktičen in sočuten vodnik, ki pomaga razumeti, kako nastajajo odnosi, ki temeljijo na varnosti, bližini in zaupanju. Je knjiga za vse, ki želijo najti in ohranjati ljubezen, poglobiti obstoječi odnos ali bolje razumeti, kaj ustvarja trdne temelje partnerske povezanosti. Knjiga je izšla pri brežiški Založbi Primus.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.