Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Leta 2002 mora načelnik Dave Cook raziskati nerešen umor zasebnega detektiva Daniela Morgana. Med preiskavo odkrije, da mu sledi časopis News of the World in ugotovi, da časopis poslovno sodeluje z nekaterimi od osumljencev za umor. Zasledovanje močno vpliva na njegovo ženo, ki je novinarka pri oddaji, ki razkriva zločince. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Leta 2002 mora načelnik Dave Cook raziskati nerešen umor zasebnega detektiva Daniela Morgana. Med preiskavo odkrije, da mu sledi časopis News of the World in ugotovi, da časopis poslovno sodeluje z nekaterimi od osumljencev za umor. Zasledovanje močno vpliva na njegovo ženo, ki je novinarka pri oddaji, ki razkriva zločince. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
RADIO Si EXCLUSIVE comes from the roof of RTV Slovenija as Chris Wherrysay goodbye with the Director of Radio Slovenija, Mirko Štular.
RADIO Si EXCLUSIVE comes from the roof of RTV Slovenija as Chris Wherrysay goodbye with the Director of Radio Slovenija, Mirko Štular.
Vklop, oddaja Slovencev v Italiji
Vklop je televizijska debatna oddaja, ki odgovarja na vprašanja iz vsakdanjega življenja. Ob pomoči višješolskih dijakov se bomo poglobili v teme, na katere v najstniških letih še nismo dobili odgovora. S pomočjo gostov bomo spoznavali različna področja in si širili obzorja. Skušali bomo biti originalni, sproščeni in prodorni. Vabimo vas, da se nam pridružite v prijateljskih pogovorih na različne teme. Vklopili bomo možgane in odprli svetu srce.
Vklop je televizijska debatna oddaja, ki odgovarja na vprašanja iz vsakdanjega življenja. Ob pomoči višješolskih dijakov se bomo poglobili v teme, na katere v najstniških letih še nismo dobili odgovora. S pomočjo gostov bomo spoznavali različna področja in si širili obzorja. Skušali bomo biti originalni, sproščeni in prodorni. Vabimo vas, da se nam pridružite v prijateljskih pogovorih na različne teme. Vklopili bomo možgane in odprli svetu srce.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Portretno osvetljene poteze ustvarjalca, ki je več desetletij oblikoval slovenski in evropski gledališki prostor ter čas - Tomaža Pandurja. Dokumentarni film je zastavljen kot portret gledališkega ustvarjalca na eni in razmišljujočega, občutljivega človeka na drugi strani. Že kot mlad režiser je Pandur s strastnim prepričanjem v ritualno moč gledališča kot svetišča umetnosti zaznamoval domači gledališki prostor, zadnjih nekaj let pa se uspešno uveljavlja v tujini. Gledališka pot ga je vodila od gimnazijske gledališke skupine Tespisov voz v rodnem Mariboru do njegove prve, danes kultne predstave Šeherezada v Mladinskem gledališču Ljubljana, nato pa prek uspešnega mariborskega obdobja, ko je vodil gledališče tudi kot umetniški direktor, do prestopa v evropski gledališki prostor. Osrednji del dokumentarne pripovedi temelji na predstavi Barocco, ki jo je premierno predstavil madridskemu občinstvu.
Portretno osvetljene poteze ustvarjalca, ki je več desetletij oblikoval slovenski in evropski gledališki prostor ter čas - Tomaža Pandurja. Dokumentarni film je zastavljen kot portret gledališkega ustvarjalca na eni in razmišljujočega, občutljivega človeka na drugi strani. Že kot mlad režiser je Pandur s strastnim prepričanjem v ritualno moč gledališča kot svetišča umetnosti zaznamoval domači gledališki prostor, zadnjih nekaj let pa se uspešno uveljavlja v tujini. Gledališka pot ga je vodila od gimnazijske gledališke skupine Tespisov voz v rodnem Mariboru do njegove prve, danes kultne predstave Šeherezada v Mladinskem gledališču Ljubljana, nato pa prek uspešnega mariborskega obdobja, ko je vodil gledališče tudi kot umetniški direktor, do prestopa v evropski gledališki prostor. Osrednji del dokumentarne pripovedi temelji na predstavi Barocco, ki jo je premierno predstavil madridskemu občinstvu.
V mariborskem javnem potniškem prometu so zaznali porast števila potnikov po lanski spremembi avtobusnih prog. A pred največjim mariborskim mobilnostnim sistemom je še veliko izzivov, zadnji v vrsti je energetska kriza.
V mariborskem javnem potniškem prometu so zaznali porast števila potnikov po lanski spremembi avtobusnih prog. A pred največjim mariborskim mobilnostnim sistemom je še veliko izzivov, zadnji v vrsti je energetska kriza.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Podčetrtku odprli prenovljeno zdravstveno postajo. - V Sežani hitijo s pripravo dokumentacije za nov satelitski urgentni center. - Zaradi graditve mostu na Polulah zastoji v Celju. - Goste na Idrijsko vabijo tudi znamenitosti z Unescovega seznama.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Podčetrtku odprli prenovljeno zdravstveno postajo. - V Sežani hitijo s pripravo dokumentacije za nov satelitski urgentni center. - Zaradi graditve mostu na Polulah zastoji v Celju. - Goste na Idrijsko vabijo tudi znamenitosti z Unescovega seznama.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na Libanon in pozivi, naj dvotedenska prekinitev ognja med ZDA in Iranom velja tudi za to državo. V izraelskem bombardiranju je bilo od včeraj ubitih več kot 250 ljudi, pri čemer Tel Aviv napoveduje nadaljevanje napadov. Libanonsko gibanje Hezbolah v odgovor izstreljuje rakete proti severu Izraela. Ameriške oblasti zatrjujejo, da bodo njihove sile ostale v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen dogovor o premirju, v nasprotnem primeru Islamski republiki grozijo z najbolj uničujočimi napadi doslej. V oddaji tudi o tem: - Dobavitelji elektrike in zemeljskega plina bodo morali pred spremembo cen pridobiti soglasje vlade. - Stavke v novomeškem Revozu ne bo: sklenjen dogovor o zvišanju plač in izplačilu regresa. - Izolska bolnišnica več tisoč pacientk pozvala k iskanju drugega ginekologa.
Vrstijo se obsodbe izraelskih napadov na Libanon in pozivi, naj dvotedenska prekinitev ognja med ZDA in Iranom velja tudi za to državo. V izraelskem bombardiranju je bilo od včeraj ubitih več kot 250 ljudi, pri čemer Tel Aviv napoveduje nadaljevanje napadov. Libanonsko gibanje Hezbolah v odgovor izstreljuje rakete proti severu Izraela. Ameriške oblasti zatrjujejo, da bodo njihove sile ostale v bližini Irana, dokler ne bo v celoti izpolnjen dogovor o premirju, v nasprotnem primeru Islamski republiki grozijo z najbolj uničujočimi napadi doslej. V oddaji tudi o tem: - Dobavitelji elektrike in zemeljskega plina bodo morali pred spremembo cen pridobiti soglasje vlade. - Stavke v novomeškem Revozu ne bo: sklenjen dogovor o zvišanju plač in izplačilu regresa. - Izolska bolnišnica več tisoč pacientk pozvala k iskanju drugega ginekologa.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Med razlogi za manjši obseg dela v dispanzerju sta zmanjšanje kadra in obenem povečanje obsega dela na specialistični ravni. Toda na območju slovenske Istre je do novega ginekologa praktično nemogoče priti. V oddaji tudi o tem: - Zoran Stevanovič zavrača namige, da bo postal predsednik državnega zbora - Občina Ankaran sprožila ustavno presojo prostorskega načrta za koprsko pristanišče - Kraški zdravstveni dom bo dobil novega direktorja, s postopki za nov satelitski urgentni center se mudi - V Ilirski Bistrici in Novi Gorici se še nadejajo prvoligaške košarke
Med razlogi za manjši obseg dela v dispanzerju sta zmanjšanje kadra in obenem povečanje obsega dela na specialistični ravni. Toda na območju slovenske Istre je do novega ginekologa praktično nemogoče priti. V oddaji tudi o tem: - Zoran Stevanovič zavrača namige, da bo postal predsednik državnega zbora - Občina Ankaran sprožila ustavno presojo prostorskega načrta za koprsko pristanišče - Kraški zdravstveni dom bo dobil novega direktorja, s postopki za nov satelitski urgentni center se mudi - V Ilirski Bistrici in Novi Gorici se še nadejajo prvoligaške košarke
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednim temam: - Slovensko zunanje ministrstvo pozvalo k zaustavitvi izraelskih napadov na Libanon. - Nafta na svetovnih trgih znova dražja - Informacijski pooblaščenec oglobil delodajalca, ki je prikrito nadzoroval aktivnosti zaposlenih na računalnikih
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednim temam: - Slovensko zunanje ministrstvo pozvalo k zaustavitvi izraelskih napadov na Libanon. - Nafta na svetovnih trgih znova dražja - Informacijski pooblaščenec oglobil delodajalca, ki je prikrito nadzoroval aktivnosti zaposlenih na računalnikih
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.
Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
V letošnjem letu, ko Bohinjska proga obeležuje 120 let od svoje izgradnje, se pogled vrača v čas njenega veličastnega začetka. Devetnajstega julija 1906 je v popoldanskih urah na solkanski most zapeljal parni vlak s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, ki je iz Dunaja osebno prišel občudovat tehnično mojstrovino. Ta se še danes ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu. Nekoč ena ključnih železniških povezav je danes le še bled odsev svoje zlate dobe, a v zadnjih letih ponovno pridobiva pomen predvsem kot turistična zanimivost. Za njeno oživitev si prizadevajo člani Konzorcija za Bohinjsko progo, ki povezuje lokalne skupnosti, razvojne agencije in turistične organizacije ob trasi. V javnosti je med najvidnejšimi pobudniki Matjaž Marušič, ki si že vrsto let prizadeva, da bi Bohinjska proga znova zaživela kot turistični biser. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.
V turistični oddaji smo se dotaknili vsakdanje storitve, ki jo mnogi uporabljamo pogosto, to je spletnih rezervacij. Ti sistemi turistom omogočajo rezervacije po vsem svetu, a hkrati prinašajo tudi velike izzive in tveganja – od tehnoloških napak do kibernetskih napadov in varovanja občutljivih osebnih podatkov.
V turistični oddaji smo se dotaknili vsakdanje storitve, ki jo mnogi uporabljamo pogosto, to je spletnih rezervacij. Ti sistemi turistom omogočajo rezervacije po vsem svetu, a hkrati prinašajo tudi velike izzive in tveganja – od tehnoloških napak do kibernetskih napadov in varovanja občutljivih osebnih podatkov.
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Kako so sistem sprejeli občani in kaj želijo na občini doseči z nadgradnjo sistema, pa v tokratnem Izluščeno. Pogovarjali smo se z Ano Petrovčič iz Občine Medvode in Anjo Stare Zornada iz Javnega zavoda Sotočje Medvode. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
V občini Medvode bodo širili sistem izposoje električnih koles. Pridobili so namreč sredstva iz okvira EU kohezijske politike in sredstva podnebnega sklada, s čimer bodo zagotovili 46 novih priklopnih mest in 23 novih koles. Zgradili bodo tudi šest novih postajališč. Gre za pomemben korak k razvoju sodobne, okolju prijazne infrastrukture, ki bo občanom in obiskovalcem omogočila še bolj dostopno, trajnostno in učinkovito mobilnost. Kako so sistem sprejeli občani in kaj želijo na občini doseči z nadgradnjo sistema, pa v tokratnem Izluščeno. Pogovarjali smo se z Ano Petrovčič iz Občine Medvode in Anjo Stare Zornada iz Javnega zavoda Sotočje Medvode. Vsebina je del projekta Dostopno za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost in #SUMO4ALL
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo?
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo?
Za boljše ravnanje z odpadki skrbi tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, s sodelovanjem v evropskem projektu Clear cities, ki spodbuja učinkovitejše ravnanje z odpadki. O različnih praksah v tujini nam je več zaupala Brina Medvešček.
Za boljše ravnanje z odpadki skrbi tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, s sodelovanjem v evropskem projektu Clear cities, ki spodbuja učinkovitejše ravnanje z odpadki. O različnih praksah v tujini nam je več zaupala Brina Medvešček.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat v Dnevni sobi gostimo pisateljico, motivatorko in predavateljico, ki s svojo iskrenostjo, pogumom in energijo nagovarja srca mnogih. Njene besede niso le zapisane na papirju, ampak živijo med ljudmi, jih opogumljajo in jim pomagajo najti notranjo moč, tudi v najtežjih trenutkih. Z nami bo Saša Božič – ženska, ki verjame v moč spremembe, osebne rasti in avtentičnega življenja. Voditeljica Špela Močnik Paradiž.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Sončni dnevi nas kar kličejo na kolo. Pa smo na kolesarjenje res pripravljeni? Kaj je treba storiti pred prvo vožnjo po dolgi zimi in kaj vzeti s seboj na daljšo pot, je povedal Izak Pogačar iz društva Kolesarska mreža Obala.
Sončni dnevi nas kar kličejo na kolo. Pa smo na kolesarjenje res pripravljeni? Kaj je treba storiti pred prvo vožnjo po dolgi zimi in kaj vzeti s seboj na daljšo pot, je povedal Izak Pogačar iz društva Kolesarska mreža Obala.
V četrtkovi oddaji Dobro jutro bomo v nov dan vstopili filmsko. Odpotovali bomo na londonski Baker Street, kjer bomo preverili, zakaj nas Sherlock Holmes fascinira še danes in kaj prinaša nova serija o slovitem detektivu. Iz Londona se bomo podali v Nepal, kjer se prav te dni pripravljajo na skok v leto 2083; o njihovih nenavadnih novoletnih običajih se bomo pred osmo uro pogovarjali s predstavniki nepalske skupnosti v Sloveniji. V drugi uri se bomo posvetili bivanju v tretjem življenjskem obdobju in raziskali, kako lahko e-oskrba na domu pomaga starostnikom, da čim dlje ostanejo samostojni v domačem okolju. Za vse gurmane po deveti uri pripravljamo kulinarično poslastico, saj nam bodo dijaki in profesorji Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor razkrili skrivnosti popolne napolnitanske pice. Jutro pa bosta z intimnim projektom o vinu in ljubezni glasbeno sklenila Jernej Dirnbek Dimek in Davor Klarič. Goran Obradovič bo jutro preživljal s starostniki, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovi oddaji Dobro jutro bomo v nov dan vstopili filmsko. Odpotovali bomo na londonski Baker Street, kjer bomo preverili, zakaj nas Sherlock Holmes fascinira še danes in kaj prinaša nova serija o slovitem detektivu. Iz Londona se bomo podali v Nepal, kjer se prav te dni pripravljajo na skok v leto 2083; o njihovih nenavadnih novoletnih običajih se bomo pred osmo uro pogovarjali s predstavniki nepalske skupnosti v Sloveniji. V drugi uri se bomo posvetili bivanju v tretjem življenjskem obdobju in raziskali, kako lahko e-oskrba na domu pomaga starostnikom, da čim dlje ostanejo samostojni v domačem okolju. Za vse gurmane po deveti uri pripravljamo kulinarično poslastico, saj nam bodo dijaki in profesorji Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor razkrili skrivnosti popolne napolnitanske pice. Jutro pa bosta z intimnim projektom o vinu in ljubezni glasbeno sklenila Jernej Dirnbek Dimek in Davor Klarič. Goran Obradovič bo jutro preživljal s starostniki, oddajo pa bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Notranje in zunanje metamorfoze so Krzysztofa Pendereckega popeljale od glasbenega ultramodernista do glasbenega ultrakonservativca. Kot da bi se zavedal, da ni pravi neoromantik, temveč v najboljšem primeru le nadaljevalec glasbe Šostakoviča, je v poznem opusu poskrbel za še temeljitejšo preobrazbo svoje glasbe v eklektični pozni romantizem. Osmo simfonijo je naslovil Pesmi prehajanja, v njej pa je uglasbil dvanajst pesmi velikanov nemške literature od Goetheja do Rilkeja.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.