Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Tudi letos so arheološka najdišča po Ljubljani razkrila nekaj skrivnosti, ki so bile pokrite s stoletji in tisočletji nenehnih sprememb in preureditev v krajinah podzemlja, površja in podnebja.
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V zadnji oddaji Od setve do žetve se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije?
V zadnji oddaji Od setve do žetve se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije?
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
28.decembra 1958, pred natanko 67 leti je takratna Televizije Ljubljana pripravila prvo slovensko kmetijsko oddajo. Zgodbe, ki so jih ustvarjalci skupaj s sodelujočimi na terenu pripravljali skozi desetletja, so dragocen del naše kmetijske in podeželske dediščine. V tokratni oddaji predstavljamo štiri kmetije, s katerimi smo sodelovali v preteklosti. Letos smo jih ponovno obiskali in pripravili reportaže o njihovem napredku in razvoju dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
28.decembra 1958, pred natanko 67 leti je takratna Televizije Ljubljana pripravila prvo slovensko kmetijsko oddajo. Zgodbe, ki so jih ustvarjalci skupaj s sodelujočimi na terenu pripravljali skozi desetletja, so dragocen del naše kmetijske in podeželske dediščine. V tokratni oddaji predstavljamo štiri kmetije, s katerimi smo sodelovali v preteklosti. Letos smo jih ponovno obiskali in pripravili reportaže o njihovem napredku in razvoju dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
V Ajdovščini se bodo s prvim januarjem prihodnje leto zvišale cene komunalnih storitev. Povprečna štiričlanska družina bo za mesečno porabo vode plačala nekaj več kot šest evrov več. V oddaji tudi o tem: - Do konca leta 2029 želi občina Ilirska Bistrica na centralno čistilno napravo priključiti naselji Koseze in Rečica. - Ankaranska župnija je dobila zvonik. - S kvalifikacijami se bo začela novoletna turneja smučarskih skakalcev.
V Ajdovščini se bodo s prvim januarjem prihodnje leto zvišale cene komunalnih storitev. Povprečna štiričlanska družina bo za mesečno porabo vode plačala nekaj več kot šest evrov več. V oddaji tudi o tem: - Do konca leta 2029 želi občina Ilirska Bistrica na centralno čistilno napravo priključiti naselji Koseze in Rečica. - Ankaranska župnija je dobila zvonik. - S kvalifikacijami se bo začela novoletna turneja smučarskih skakalcev.
Tudi v Mariborskem feljtonu se oziramo na dogajanje v letu 2025 in gledamo, kaj nam v političnem smislu prinaša novo leto, v katerem nas že konec marca čakajo parlamentarne volitve, ki bodo pomembne tudi zaradi dogajanja v svetu.
Tudi v Mariborskem feljtonu se oziramo na dogajanje v letu 2025 in gledamo, kaj nam v političnem smislu prinaša novo leto, v katerem nas že konec marca čakajo parlamentarne volitve, ki bodo pomembne tudi zaradi dogajanja v svetu.
Urednik slovenskih časopisov v Argentini Glasbeni pedagog in publicist Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo, ker je uredil knjižico z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno govoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
Urednik slovenskih časopisov v Argentini Glasbeni pedagog in publicist Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Po tistem, ko se je pisatelju Borisu Pahorju marca 1976 iztekla petletna prepoved vstopa v Jugoslavijo, ker je uredil knjižico z naslovom »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, v kateri je pisatelj ob svoji 70-letnici javno govoril o poboju slovenskih domobrancev, je Pahor nekajkrat obiskal Ljubljano, potem pa zaradi aretacije sodnika Franca Miklavčiča in novinarja Viktorja Blažiča protestno ni hotel več prestopiti italijansko-jugoslovanske meje. Ko so obsojena Blažiča in Miklavčiča vendarle izpustili iz zapora, je Boris Pahor 28. decembra 1977 hotel obiskati Ljubljano, a so ga obmejni organi na Fernetičih zavrnili in mu onemogočili prehod državne meje. Pahor je v javnem protestu poudaril, da zavrnitev na meji razume kot povračilni ukrep, ker je o političnih zapornikih v Sloveniji obvestil mednarodno javnost.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V zadnji letošnji oddaji Obzorja duha bomo ponudili pregled pomembnih dogodkov minulega leta. Spomnili se bomo začetka svetega leta, ki je potekalo pod geslom »Romarji upanja«, slovenskih svetoletnih romanj, zaznamovanih z molitvijo za bolnega papeža, ter smrti in pogreba papeža Frančiška. Pozornost bomo namenili tudi začetku konklava, predstavitvi papeža Leona XIV. in začetku njegovega pontifikata. Oddajo bomo sklenili z utrinki s posvečenja novega škofa ordinarija škofije Murska Sobota in umestitvijo novega predsedstva Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji.
V zadnji letošnji oddaji Obzorja duha bomo ponudili pregled pomembnih dogodkov minulega leta. Spomnili se bomo začetka svetega leta, ki je potekalo pod geslom »Romarji upanja«, slovenskih svetoletnih romanj, zaznamovanih z molitvijo za bolnega papeža, ter smrti in pogreba papeža Frančiška. Pozornost bomo namenili tudi začetku konklava, predstavitvi papeža Leona XIV. in začetku njegovega pontifikata. Oddajo bomo sklenili z utrinki s posvečenja novega škofa ordinarija škofije Murska Sobota in umestitvijo novega predsedstva Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji.
V letu 2025 smo v oddaji V dobri družbi s Kristijanom doživeli kar 30 koncertov V ŽIVO – 30 glasbenih srečanj, 30 iskrenih nastopov in nešteto trenutkov, ko je studio zaživel, kot pravi mali koncertni oder. Od nežnih valčkov do energičnih nastopov, od znanih imen do tistih, ki so se poslušalcem predstavili prvič – skupna točka je bila vedno ista: glasba v živo, brez filtrov in brez bližnjic. Oddaja je prostor srečevanj, pogovorov, smeha in glasbe, ki zveni drugače, ko nastane tukaj in zdaj. Hvala vsem glasbenikom in poslušalcem, ki ste bili del te zgodbe. Obudimo jo ponovno ob 20.00.
V letu 2025 smo v oddaji V dobri družbi s Kristijanom doživeli kar 30 koncertov V ŽIVO – 30 glasbenih srečanj, 30 iskrenih nastopov in nešteto trenutkov, ko je studio zaživel, kot pravi mali koncertni oder. Od nežnih valčkov do energičnih nastopov, od znanih imen do tistih, ki so se poslušalcem predstavili prvič – skupna točka je bila vedno ista: glasba v živo, brez filtrov in brez bližnjic. Oddaja je prostor srečevanj, pogovorov, smeha in glasbe, ki zveni drugače, ko nastane tukaj in zdaj. Hvala vsem glasbenikom in poslušalcem, ki ste bili del te zgodbe. Obudimo jo ponovno ob 20.00.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
Televizija Slovenija bo prenašala nedeljsko katoliško bogoslužje iz župnije Mengeš.
V oddaji Evroradijski koncert predstavljamo Nacionalni orkester Romunskega radia, ki ga bo vodil dirigent John Axelrod. Na koncertu, ki je bil 24. oktobra letos v Koncertni dvorani Mihajla Jore Romunskega radia v Bukarešti, sta pod taktirko maestra Axelroda zazveneli »Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralna« Ludwiga van Beethovna ter »Fantastična simfonija, op. 14« Hectorja Berlioza.
V oddaji Evroradijski koncert predstavljamo Nacionalni orkester Romunskega radia, ki ga bo vodil dirigent John Axelrod. Na koncertu, ki je bil 24. oktobra letos v Koncertni dvorani Mihajla Jore Romunskega radia v Bukarešti, sta pod taktirko maestra Axelroda zazveneli »Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralna« Ludwiga van Beethovna ter »Fantastična simfonija, op. 14« Hectorja Berlioza.
Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.
Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.
Med vršaci živi strašni zmaj. V dolini pod visoko goro se ljudje trudijo, da bi pregnali gorskega zmaja. Nekega dne deklica Mimi najde zmajevega mladička. Malček je izgubljen in prestrašen. Kako je prišel sem? Kaj če ga pride iskat njegova mama? Mimi mora zbrati pogum, da bo pomagala malemu zmajčku najti pot domov. Krasna zgodba o prijateljstvu, pogumu in pustolovščini, ki jo lahko delite z vso družino.
Med vršaci živi strašni zmaj. V dolini pod visoko goro se ljudje trudijo, da bi pregnali gorskega zmaja. Nekega dne deklica Mimi najde zmajevega mladička. Malček je izgubljen in prestrašen. Kako je prišel sem? Kaj če ga pride iskat njegova mama? Mimi mora zbrati pogum, da bo pomagala malemu zmajčku najti pot domov. Krasna zgodba o prijateljstvu, pogumu in pustolovščini, ki jo lahko delite z vso družino.
Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine, neposredno prenašamo sveto mašo z Raven na Koroškem. Mašuje Jure Sojč. Pri sveti maši sodeluje Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.
Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine, neposredno prenašamo sveto mašo z Raven na Koroškem. Mašuje Jure Sojč. Pri sveti maši sodeluje Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.
Angelsko petje se sliši v višavah je ena pogosteje izvajanih slovenskih božičnih pesmi. Navdahnila je številne slovenske glasbene ustvarjalce, ki so jo uglasbili vsak na svoj način – Ignacija Hladnika, Alojzija Mihelčiča, Franca Kimovca, Leopolda Cveka, Matija Tomca in Stanka Premrla. Gre za eno izmed pesmi, ki so v slovenskem božiču nepogrešljive oz. pesem, ki jo, kot je zapisal skladatelj in dirigent Damijan Močnik, lahko uvrstimo med »miniaturne mojstrovine, ki nas nagovarjajo tudi danes in nam z zvočnimi freskami naslikajo čudovito skrivnost božjega učlovečenja.«
Angelsko petje se sliši v višavah je ena pogosteje izvajanih slovenskih božičnih pesmi. Navdahnila je številne slovenske glasbene ustvarjalce, ki so jo uglasbili vsak na svoj način – Ignacija Hladnika, Alojzija Mihelčiča, Franca Kimovca, Leopolda Cveka, Matija Tomca in Stanka Premrla. Gre za eno izmed pesmi, ki so v slovenskem božiču nepogrešljive oz. pesem, ki jo, kot je zapisal skladatelj in dirigent Damijan Močnik, lahko uvrstimo med »miniaturne mojstrovine, ki nas nagovarjajo tudi danes in nam z zvočnimi freskami naslikajo čudovito skrivnost božjega učlovečenja.«
Ajda je presrečna: njena kočica končno stoji! Vse prijatelje povabi k njej na kepanje, a žal njeno stvaritev ponoči polomi sneg. Ajda je obupana in besna na sneg, na srečo pa očka in Skovikar vesta, kakšna gradnja je najboljša za zimski čas. Izkoristiti je treba kar sneg.
Ajda je presrečna: njena kočica končno stoji! Vse prijatelje povabi k njej na kepanje, a žal njeno stvaritev ponoči polomi sneg. Ajda je obupana in besna na sneg, na srečo pa očka in Skovikar vesta, kakšna gradnja je najboljša za zimski čas. Izkoristiti je treba kar sneg.
V Navalu na šport ponudimo delček letošnjega pregleda športa v letu, ki se izteka.
V Navalu na šport ponudimo delček letošnjega pregleda športa v letu, ki se izteka.
Risanka Sneženi mož in snežni kuža, je nastala 30 let po risanki Sneženi mož. V hišo se vseli nova družina - mama z dečkom, ki mu kmalu po tem umre kuža. V njegovi sobi se dvigne talna deska, pod katero najde star šal, klobuk, oglje in fotografijo dečka s snežakom, spomin, ki ga je shranil dolgo nazaj otrok, ki je prej živel tu.
Risanka Sneženi mož in snežni kuža, je nastala 30 let po risanki Sneženi mož. V hišo se vseli nova družina - mama z dečkom, ki mu kmalu po tem umre kuža. V njegovi sobi se dvigne talna deska, pod katero najde star šal, klobuk, oglje in fotografijo dečka s snežakom, spomin, ki ga je shranil dolgo nazaj otrok, ki je prej živel tu.
Reaktivčki na božični večer obiščejo severni tečaj. Toda tam na žalost ugotovijo, da je Velemojster Zafrk ukradel Božičkove sani. Bo Božiček lahko pravočasno dostavil darila? Bo Zafrk poreden ali prijazen? Bo Reaktivčkom uspelo rešiti božič?
Reaktivčki na božični večer obiščejo severni tečaj. Toda tam na žalost ugotovijo, da je Velemojster Zafrk ukradel Božičkove sani. Bo Božiček lahko pravočasno dostavil darila? Bo Zafrk poreden ali prijazen? Bo Reaktivčkom uspelo rešiti božič?
V jubilejnem svetem letu, posvečenem upanju v Katoliški cerkvi, mineva 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. Veroizpoved, ki jo je določil nicejski koncil je danes temelj vere kristjanov vseh Cerkva. Papež Leon XIV. se je nedavno mudil na obisku po Turčiji in Libanonu, tudi v Škofiji Celje pa so oktobra romali v Turčijo na kraje prvih krščanskih cerkva. Naš gost je bil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.
V jubilejnem svetem letu, posvečenem upanju v Katoliški cerkvi, mineva 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. Veroizpoved, ki jo je določil nicejski koncil je danes temelj vere kristjanov vseh Cerkva. Papež Leon XIV. se je nedavno mudil na obisku po Turčiji in Libanonu, tudi v Škofiji Celje pa so oktobra romali v Turčijo na kraje prvih krščanskih cerkva. Naš gost je bil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.
V trinajsti letošnji vreči smo s pomočjo meteorologa Braneta Gregorčiča naredili inventuro vremena v letu 2025. Izteka se nadpovprečno toplo in osončeno, na Primorskem pa tudi nadpovprečno mokro leto.
V trinajsti letošnji vreči smo s pomočjo meteorologa Braneta Gregorčiča naredili inventuro vremena v letu 2025. Izteka se nadpovprečno toplo in osončeno, na Primorskem pa tudi nadpovprečno mokro leto.
V priredbi Andersenove pravljice o deklici Gerdi in dečku Kaju se prepletata stvarni in domišljijski svet. Otroka se igrata, dokler Kaju nekaj ne pade v oko in ga zbode v srce. Takrat odide zdoma, Gerda pa se odpravi na pot, da poišče prijatelja in ga pripelje nazaj domov. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Gerda – Tanja Žagar Kaj – Martin Petrovčič Babica – Iva Zupančič Ded – Polde Bibič Snežna kraljica – Bogdana Herman Krokar – Dare Valič Princ – Zvone Hribar Princesa – Nataša Tič Ralijan Razbojnik – Jurij Souček Razbojnikova žena – Polona Vetrih Razbojnikova hči – Polona Juh Finka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1996.
V priredbi Andersenove pravljice o deklici Gerdi in dečku Kaju se prepletata stvarni in domišljijski svet. Otroka se igrata, dokler Kaju nekaj ne pade v oko in ga zbode v srce. Takrat odide zdoma, Gerda pa se odpravi na pot, da poišče prijatelja in ga pripelje nazaj domov. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Gerda – Tanja Žagar Kaj – Martin Petrovčič Babica – Iva Zupančič Ded – Polde Bibič Snežna kraljica – Bogdana Herman Krokar – Dare Valič Princ – Zvone Hribar Princesa – Nataša Tič Ralijan Razbojnik – Jurij Souček Razbojnikova žena – Polona Vetrih Razbojnikova hči – Polona Juh Finka – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1996.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Poslušamo Pet divertimentov za tri basetne rogove št. 3 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Dvanajstih fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Pihalni kvintet št. 5 v B-duru, op. 88 Antonina Reiche, Mediteranske preludije za klarinet solo Iva Petrića in Kvintet v d-molu, op. 68 Franza Danzija.
Poslušamo Pet divertimentov za tri basetne rogove št. 3 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Dvanajstih fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Pihalni kvintet št. 5 v B-duru, op. 88 Antonina Reiche, Mediteranske preludije za klarinet solo Iva Petrića in Kvintet v d-molu, op. 68 Franza Danzija.
Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.
Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.
Božični večer je. Zbrana je vsa družina. Brina se na vse pretege trudi biti pridna, saj Božiček ne obdaruje porednih otrok. Igrajo se igro »Božiček z balkona«, in ko Brinina neprijaznost vznemiri malo Sami, se mora Brina potruditi in se naučiti prijaznosti.
Božični večer je. Zbrana je vsa družina. Brina se na vse pretege trudi biti pridna, saj Božiček ne obdaruje porednih otrok. Igrajo se igro »Božiček z balkona«, in ko Brinina neprijaznost vznemiri malo Sami, se mora Brina potruditi in se naučiti prijaznosti.
Neke viharne, snežene noči Zverjašček ne uboga očetovega nasveta in se odtihotapi iz votline. Odpravi se v temačni gozd, da bi našel Veliko zlobno miš. Na poti sreča kačo, sovo in lisico, a nikjer ni niti sledu o Veliki zlobni miši. Ali Velika zlobna miš sploh obstaja?
Neke viharne, snežene noči Zverjašček ne uboga očetovega nasveta in se odtihotapi iz votline. Odpravi se v temačni gozd, da bi našel Veliko zlobno miš. Na poti sreča kačo, sovo in lisico, a nikjer ni niti sledu o Veliki zlobni miši. Ali Velika zlobna miš sploh obstaja?
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.