Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Aleksandra Javornika težko spregledamo na tribunah in na ciljih različnih tekem, saj s svojo opravo vedno pritegne pozornost. Zanimalo nas je, kako si naš najzvestejši navijač lahko vzame dovolj časa za navijanje za naše športnike po vsem svetu, kako si lahko takšen način življenja finančno privošči in katere prigode s slovenskimi šampioni so mu mu najljubše. Prisluhnite zanimivemu pogovoru, v katerem prizna, da nima ravno športne postave in da ob zmagah prižge cigaro. (Foto AJ)
Aleksandra Javornika težko spregledamo na tribunah in na ciljih različnih tekem, saj s svojo opravo vedno pritegne pozornost. Zanimalo nas je, kako si naš najzvestejši navijač lahko vzame dovolj časa za navijanje za naše športnike po vsem svetu, kako si lahko takšen način življenja finančno privošči in katere prigode s slovenskimi šampioni so mu mu najljubše. Prisluhnite zanimivemu pogovoru, v katerem prizna, da nima ravno športne postave in da ob zmagah prižge cigaro. (Foto AJ)
V Sloveniji je robotska kirurgija pri številnih posegih že postala standard sodobne kirurške obravnave. Za bolnike prinaša številne prednosti, kot so manjša izguba krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večja natančnost posegov, so poudarili strokovnjaki UKC Ljubljana. Več v Izluščeno v ponedeljek 20.4. med 9.in 10.uro.
V Sloveniji je robotska kirurgija pri številnih posegih že postala standard sodobne kirurške obravnave. Za bolnike prinaša številne prednosti, kot so manjša izguba krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večja natančnost posegov, so poudarili strokovnjaki UKC Ljubljana. Več v Izluščeno v ponedeljek 20.4. med 9.in 10.uro.
Motokrosisti so včeraj v svetovnem prvenstvu opravili z veliko nagrado Trentina, košarkarji Olimpije so sinoči v dvorani Tivoli gostili Igokeo.
Motokrosisti so včeraj v svetovnem prvenstvu opravili z veliko nagrado Trentina, košarkarji Olimpije so sinoči v dvorani Tivoli gostili Igokeo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pri predsednici republike prvi krog posvetovanj o izboru kandidata za predsednika vlade - Kdaj se bo začela obnova Malečniškega mostu, kaj bo s tunelom pod središčem mesta? - Kako bo v prihodnje z oskrbo z neoporečno pitno vodo za okoli 100 tisoč prebivalcev Spodnjega Podravja? - Celjani že potrdili tretji naslov nogometnih državnih prvakov
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pri predsednici republike prvi krog posvetovanj o izboru kandidata za predsednika vlade - Kdaj se bo začela obnova Malečniškega mostu, kaj bo s tunelom pod središčem mesta? - Kako bo v prihodnje z oskrbo z neoporečno pitno vodo za okoli 100 tisoč prebivalcev Spodnjega Podravja? - Celjani že potrdili tretji naslov nogometnih državnih prvakov
Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.
Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.
Izpostavljamo pogovor z dr. Jernejem Weissom o dvodnevnem Mednarodnem muzikološkem simpoziju in 40. Slovenskih glasbenih dnevih, ki je na sporedu ob 8:10. Dopolnjuje ga glasba slovenskih skladateljev: Uvertura h komični operi Blaža Arniča, Valčki za klavir, op. 26 Janeza Matičiča, Divertimento za klavir in godala Matije Bravničarja, Poloneza za klavir Benjamina Ipavca, Narodna in Scherzo za rog, godala in šest instrumentov Tomaža Habeta, Sonata za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja, Sinfonietta za orkester Primoža Ramovša in slovenska ljudska iz Prekmurja Ne ouri, ne sejaj v harmonizaciji Radovana Gobca.
Izpostavljamo pogovor z dr. Jernejem Weissom o dvodnevnem Mednarodnem muzikološkem simpoziju in 40. Slovenskih glasbenih dnevih, ki je na sporedu ob 8:10. Dopolnjuje ga glasba slovenskih skladateljev: Uvertura h komični operi Blaža Arniča, Valčki za klavir, op. 26 Janeza Matičiča, Divertimento za klavir in godala Matije Bravničarja, Poloneza za klavir Benjamina Ipavca, Narodna in Scherzo za rog, godala in šest instrumentov Tomaža Habeta, Sonata za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja, Sinfonietta za orkester Primoža Ramovša in slovenska ljudska iz Prekmurja Ne ouri, ne sejaj v harmonizaciji Radovana Gobca.
Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.
Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.
Mestna občina Koper je leto 2026 razglasila za Santorijevo leto in ga posvetila Santoriu Santoriu, zdravniku in izumitelju, ki se je leta 1561 rodil v Kopru, umrl pa v Benetkah pred 390 leti. Letos mineva tudi 400 let od izdaje Santorijevih komentarjev Avicenovega kanona, ki po mnenju poznavalcev kažejo, da je Santorio medicino povzdignil v znanstveno disciplino. Knjigo hranijo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki je ena od stanov, vključenih v obeležitev Santorijevega leta. Kje je v mestu še vedno videti njegove sledi, je najbolje spoznati na sprehodu po poteh Santoria Santoria.
Mestna občina Koper je leto 2026 razglasila za Santorijevo leto in ga posvetila Santoriu Santoriu, zdravniku in izumitelju, ki se je leta 1561 rodil v Kopru, umrl pa v Benetkah pred 390 leti. Letos mineva tudi 400 let od izdaje Santorijevih komentarjev Avicenovega kanona, ki po mnenju poznavalcev kažejo, da je Santorio medicino povzdignil v znanstveno disciplino. Knjigo hranijo v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki je ena od stanov, vključenih v obeležitev Santorijevega leta. Kje je v mestu še vedno videti njegove sledi, je najbolje spoznati na sprehodu po poteh Santoria Santoria.
Današnja zgodba prihaja iz Šempetra pri Gorici. Tam je odraščal in živel 86-letni Aldo Žežlin. V življenju je počel vse, tako je povedal Mateji Grebenjak. Kar 14 let je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici. Pogovarjala sta se v njegovi sobi v domu upokojencev, ki je polna rož iz papirja. Pravi, da se tako zamoti.
Današnja zgodba prihaja iz Šempetra pri Gorici. Tam je odraščal in živel 86-letni Aldo Žežlin. V življenju je počel vse, tako je povedal Mateji Grebenjak. Kar 14 let je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici. Pogovarjala sta se v njegovi sobi v domu upokojencev, ki je polna rož iz papirja. Pravi, da se tako zamoti.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Predvajamo uverturo k operi Ifigenija v Avlidi Luigija Cherubinija in Koncert za klavir in orkester št. 3 v a-molu, op. 107 Friedricha Kalkbrennerja s pianistom Howardom Shelleyjem v vlogi solista.
Svetniki občine Slovenska Bistrica so na redni seji med drugim potrdili nove, višje cene za ravnanje s komunalnimi odpadki in za storitev pomoči na domu, ki bodo začele veljati s 1. majem. Med kadrovskimi zadevami pa izstopa podaja soglasja svetnikov k imenovanju Ksenije Trčko za novo direktorico Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Po več kot letu dni trajajočih zapletih z imenovanjem prejšnje direktorice se zdi, da se z imenovanjem novega vodstva stanje v slovenskobistriškem zdravstvenem domu tako umirja.
Svetniki občine Slovenska Bistrica so na redni seji med drugim potrdili nove, višje cene za ravnanje s komunalnimi odpadki in za storitev pomoči na domu, ki bodo začele veljati s 1. majem. Med kadrovskimi zadevami pa izstopa podaja soglasja svetnikov k imenovanju Ksenije Trčko za novo direktorico Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Po več kot letu dni trajajočih zapletih z imenovanjem prejšnje direktorice se zdi, da se z imenovanjem novega vodstva stanje v slovenskobistriškem zdravstvenem domu tako umirja.
Krajani Gabrovice in Ospa imeli dovolj hiter in kakovostni internet. Sočasno s postavitvijo optičnih kablov, bodo izvedli opravili še nekaj infrastrukturnih del. V oddaji tudi o tem: - Prvi krog pogovorov predsednice z vodji poslanskih skupin - Iran ne načrtuje sodelovanja v novih pogajanjih z Združenimi državami - Obnova Lične hiše v Ajdovščini bo skoraj v celoti uresničena z državnimi sredstvi - Nogometaši Celja so osvojili svoj tretji naslov državnega prvaka
Krajani Gabrovice in Ospa imeli dovolj hiter in kakovostni internet. Sočasno s postavitvijo optičnih kablov, bodo izvedli opravili še nekaj infrastrukturnih del. V oddaji tudi o tem: - Prvi krog pogovorov predsednice z vodji poslanskih skupin - Iran ne načrtuje sodelovanja v novih pogajanjih z Združenimi državami - Obnova Lične hiše v Ajdovščini bo skoraj v celoti uresničena z državnimi sredstvi - Nogometaši Celja so osvojili svoj tretji naslov državnega prvaka
V 4. epizodi PoTkasta bomo odpotovali na Grenlandijo - zeleno deželo, kot jo imenujejo domačini, sicer pa otok v severnem Atlantskem oceanu. V zadnjem času je zelo izpostavljena predvsem zaradi apetitov Združenih držav Amerike; lani jo je obiskala Mariborčanka – jezikoslovka in popotnica, ki išče turistično še neodkrite dele sveta – Leila Al Shammary.
V 4. epizodi PoTkasta bomo odpotovali na Grenlandijo - zeleno deželo, kot jo imenujejo domačini, sicer pa otok v severnem Atlantskem oceanu. V zadnjem času je zelo izpostavljena predvsem zaradi apetitov Združenih držav Amerike; lani jo je obiskala Mariborčanka – jezikoslovka in popotnica, ki išče turistično še neodkrite dele sveta – Leila Al Shammary.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes opravila prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin o izboru kandidata za predsednika vlade. Pred časom je napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev. Drugi poudarki oddaje: - V Bolgariji na predčasnih volitvah, kot kaže, zmagala stranka nekdanjega proruskega predsednika Rádeva. - Rasizem v Sloveniji precej razširjen, že pet let nismo sprejeli nobene strategije na tem področju. - Nogometaši Celja tretjič državni prvaki.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes opravila prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin o izboru kandidata za predsednika vlade. Pred časom je napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev. Drugi poudarki oddaje: - V Bolgariji na predčasnih volitvah, kot kaže, zmagala stranka nekdanjega proruskega predsednika Rádeva. - Rasizem v Sloveniji precej razširjen, že pet let nismo sprejeli nobene strategije na tem področju. - Nogometaši Celja tretjič državni prvaki.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Tbilisiju se je včeraj končalo evropsko prvenstvu v judu.
V Tbilisiju se je včeraj končalo evropsko prvenstvu v judu.
Na sporedu Variacije na Gagliardo Johna Dowlanda za orgle Samuela Scheidta, Concerto grosso št. 12 v F-duru, op. 6 Arcangela Corellija, Šest variacij na izvirno temo v D-duru, op. 76 Ludwiga van Beethovna, Koncert za flavto št. 2 v e-molu, op. 6 Karla Friedricha Abela in Pet pesmi brez besed iz različnih opusov Felixa Mendelssohna.
Na sporedu Variacije na Gagliardo Johna Dowlanda za orgle Samuela Scheidta, Concerto grosso št. 12 v F-duru, op. 6 Arcangela Corellija, Šest variacij na izvirno temo v D-duru, op. 76 Ludwiga van Beethovna, Koncert za flavto št. 2 v e-molu, op. 6 Karla Friedricha Abela in Pet pesmi brez besed iz različnih opusov Felixa Mendelssohna.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Vstopamo v teden, ki bi utegnil prinesti odgovor na vprašanje, kdo bo sestavil novo vlado. Po košarici Demokratov Robertu Golobu je vse manj možnosti, da bi znova postal mandatar. Hkrati so vse glasnejša ugibanja o četrti vladi Janeza Janše. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ameriški zaseg iranske tovorne ladje v Omanskem zalivu - Na bolgarskih volitvah prepričljiva zmaga proruskega Radeva - Zmagovalec Naše pesmi Komorni zbor Megaron
Vstopamo v teden, ki bi utegnil prinesti odgovor na vprašanje, kdo bo sestavil novo vlado. Po košarici Demokratov Robertu Golobu je vse manj možnosti, da bi znova postal mandatar. Hkrati so vse glasnejša ugibanja o četrti vladi Janeza Janše. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ameriški zaseg iranske tovorne ladje v Omanskem zalivu - Na bolgarskih volitvah prepričljiva zmaga proruskega Radeva - Zmagovalec Naše pesmi Komorni zbor Megaron
V treh dneh pred četrtkovim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh v treh epizodah gledamo v ozadja treh del s sporeda Simfonikov. Najprej skladatelj in pianist Žiga Stanič predstavi dramaturško idejo, slogovne zamahe in rabo preparacij v svojem novem klavirskem koncertu, ki ga bo kot solist tudi izvedel.
V treh dneh pred četrtkovim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh v treh epizodah gledamo v ozadja treh del s sporeda Simfonikov. Najprej skladatelj in pianist Žiga Stanič predstavi dramaturško idejo, slogovne zamahe in rabo preparacij v svojem novem klavirskem koncertu, ki ga bo kot solist tudi izvedel.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Leto 37 pr. n. št. Mlademu pastirju Liburnu Volsusu poglavar nekega rivalskega barbarskega plemena posili in umori sestro in tako se ta odpravi na pot maščevanja. Na poti naleti na rimsko legijo in se ji pridruži kot nosač. Dobro spozna vsakdan v utrjeni rimski postojanki sredi planjave, daleč od kakršne koli civilizacije. Vodi jo Mark Plautij, mladi pobiralec davkov oziroma publikan, ki dneve preživlja s popivanjem in v objemu svojega ljubimca, saj na to preprosto nalogo gleda kot na stopničko v karieri. Volsus se pridruži vojakom legije pri na videz preprosti nalogi pobiranja davkov, ki se sprevrže v napeto in z nepričakovanimi obrati prepleteno srečanje s tamkajšnjimi dozdevno pokorjenimi ilirskimi plemeni. Skozi oči tega za Rimljane primitivnega barbara spremljamo arhaičen svet čudnih, brutalnih zakonov in običajev, ki so našemu sodobnemu svetu podobni bolj, kot bi sprva pričakovali. Za naše prostore osupljiv zgodovinski film se osredotoča na čim natančnejšo rekonstrukcijo življenja in običajev ilirskih plemen in rimskih vojakov v času rimskega imperija. Posebna pozornost je bila namenjena verodostojni upodobitvi jezika, kostumov in rekvizitov, pri čemer so sodelovali strokovnjaki z različnih področij. Originalni naslov: ILLYRICVM Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: zgodovinska drama Režija: Simon Bogojević Narath Scenarij: Simon Bogojević Narath Igrajo: Filip Križan, Ylber Bardhi, Robert Prebil, Adrian Pezdirc
Leto 37 pr. n. št. Mlademu pastirju Liburnu Volsusu poglavar nekega rivalskega barbarskega plemena posili in umori sestro in tako se ta odpravi na pot maščevanja. Na poti naleti na rimsko legijo in se ji pridruži kot nosač. Dobro spozna vsakdan v utrjeni rimski postojanki sredi planjave, daleč od kakršne koli civilizacije. Vodi jo Mark Plautij, mladi pobiralec davkov oziroma publikan, ki dneve preživlja s popivanjem in v objemu svojega ljubimca, saj na to preprosto nalogo gleda kot na stopničko v karieri. Volsus se pridruži vojakom legije pri na videz preprosti nalogi pobiranja davkov, ki se sprevrže v napeto in z nepričakovanimi obrati prepleteno srečanje s tamkajšnjimi dozdevno pokorjenimi ilirskimi plemeni. Skozi oči tega za Rimljane primitivnega barbara spremljamo arhaičen svet čudnih, brutalnih zakonov in običajev, ki so našemu sodobnemu svetu podobni bolj, kot bi sprva pričakovali. Za naše prostore osupljiv zgodovinski film se osredotoča na čim natančnejšo rekonstrukcijo življenja in običajev ilirskih plemen in rimskih vojakov v času rimskega imperija. Posebna pozornost je bila namenjena verodostojni upodobitvi jezika, kostumov in rekvizitov, pri čemer so sodelovali strokovnjaki z različnih področij. Originalni naslov: ILLYRICVM Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: zgodovinska drama Režija: Simon Bogojević Narath Scenarij: Simon Bogojević Narath Igrajo: Filip Križan, Ylber Bardhi, Robert Prebil, Adrian Pezdirc
Prvega aprila letos je postala prva ženska na čelu Komisije za preprečevanje korupcije. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je karierni in strokovni izziv našla v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope. Kot nacionalna poročevalka sodeluje v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. O sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo«. Leta 2022 je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. Bila je tudi favoritka predsednice republike za varuhinjo človekovih pravic, a ni dobila zadostne podpore v Državnem zboru. Pravi, da so najbolj zaskrbljujoči odzivi politike na ugotovitve Komisije in poskusi njene diskreditacije. Sicer pa je po njeni oceni KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. Gostja 150. epizode Prvakov tedna je Katarina Bervar Sternad.
Prvega aprila letos je postala prva ženska na čelu Komisije za preprečevanje korupcije. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je karierni in strokovni izziv našla v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope. Kot nacionalna poročevalka sodeluje v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. O sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo«. Leta 2022 je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. Bila je tudi favoritka predsednice republike za varuhinjo človekovih pravic, a ni dobila zadostne podpore v Državnem zboru. Pravi, da so najbolj zaskrbljujoči odzivi politike na ugotovitve Komisije in poskusi njene diskreditacije. Sicer pa je po njeni oceni KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. Gostja 150. epizode Prvakov tedna je Katarina Bervar Sternad.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
Stojan Spetič se je rodil na Katinari pri Trstu. Bil je novinar Primorskega dnevnika, ruščine se je učil na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi in bil tudi član Italijanske komunistične partije. Na parlamentarnih volitvah leta 1987 je bil izvoljen v senat italijanskega parlamenta. V svoji knjigi Na barikadah je zapisal: »Prihajam iz generacije, ki je jurišala na nebo in upala na zmago revolucije, v socializem in – v bolj oddaljeni bodočnosti – vzpon svobodne brezrazredne komunistične družbe … Prepričan sem, da je to zgodovinska nujnost, ki se ji človeštvo ne sme odreči, saj gre za njegov obstoj. To je moja najdragocenejša zapuščina vnukinjam in vnuku.« Voditelj: Edvard Žitnik
Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker ter rezultat petkovega posebnega žreba.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker ter rezultat petkovega posebnega žreba.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V oddaji Koža slike raziskujemo materialnost kot skupni princip likovne umetnosti in glasbe 20. stoletja. Dela Anselma Kieferja in Antonija Tàpiesa nas usmerjajo k razmisleku o površini slike kot nosilki pomena – kot prostoru, kjer se plastijo čas, zgodovina in izkušnja. Vzporedno glasba Arva Pärta in Henryka Góreckega razpira zvočni prostor, v katerem zvok deluje kot material: plasten, zadržan in izrazito prisoten. Oddaja tako odpira vprašanje, kako lahko umetnost preseže reprezentacijo in postane neposredna izkušnja – nekaj, kar ne le vidimo ali slišimo, temveč občutimo kot snov.
V oddaji Koža slike raziskujemo materialnost kot skupni princip likovne umetnosti in glasbe 20. stoletja. Dela Anselma Kieferja in Antonija Tàpiesa nas usmerjajo k razmisleku o površini slike kot nosilki pomena – kot prostoru, kjer se plastijo čas, zgodovina in izkušnja. Vzporedno glasba Arva Pärta in Henryka Góreckega razpira zvočni prostor, v katerem zvok deluje kot material: plasten, zadržan in izrazito prisoten. Oddaja tako odpira vprašanje, kako lahko umetnost preseže reprezentacijo in postane neposredna izkušnja – nekaj, kar ne le vidimo ali slišimo, temveč občutimo kot snov.