Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Materinski dan praznujemo v številnih državah po svetu, vendar na različne datume – v Sloveniji ga obeležujemo 25. marca. Posvečen je vsem materam in njihovi pomembni vlogi v družini in družbi. V današnjem Izluščeno gostimo svetovalko za dojenje, porodno dulo in voditeljico srečanj za mamice Majo Trupi, ki bo spregovorila o podpori ženskam v nosečnosti in po porodu ter o pomenu skupnosti na poti materinstva.
Materinski dan praznujemo v številnih državah po svetu, vendar na različne datume – v Sloveniji ga obeležujemo 25. marca. Posvečen je vsem materam in njihovi pomembni vlogi v družini in družbi. V današnjem Izluščeno gostimo svetovalko za dojenje, porodno dulo in voditeljico srečanj za mamice Majo Trupi, ki bo spregovorila o podpori ženskam v nosečnosti in po porodu ter o pomenu skupnosti na poti materinstva.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Športna redakcija Vala 202 dvakrat dnevno pripravi pregled najpomembnejših dogodkov.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).
Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).
Danes je materinski dan. V dobi družbenih omrežij je tudi materinstvo postalo tema, ki jo nekatere ženske želijo podeliti s svetom. Tako lahko na spletu spremljamo različne fotografije, videe, pojavlja se tudi vse več vlogov in pogovornih vsebin s temi temami. Koliko pa takšne vsebine ustrezajo resničnosti in v kolikšni meri so odraz želja? Je tudi ta podoba prepogosto izčiščena in brez napak? O tem se bomo danes v oddaji Ob osmih pogovarjali z raziskovalko na univerzi v Ljubljani, sociologinjo Tinco Lukan.
Danes je materinski dan. V dobi družbenih omrežij je tudi materinstvo postalo tema, ki jo nekatere ženske želijo podeliti s svetom. Tako lahko na spletu spremljamo različne fotografije, videe, pojavlja se tudi vse več vlogov in pogovornih vsebin s temi temami. Koliko pa takšne vsebine ustrezajo resničnosti in v kolikšni meri so odraz želja? Je tudi ta podoba prepogosto izčiščena in brez napak? O tem se bomo danes v oddaji Ob osmih pogovarjali z raziskovalko na univerzi v Ljubljani, sociologinjo Tinco Lukan.
Kako zasnovati vrt, ki bo funkcionalen, tudi če je majhen ali njegova lega ni povsem sončna? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem ob pol devetih. Zanimala nas bo premišljena razporeditev rastlin in kako vrtnariti ekološko. Z gostjo Jernejo Jošar, agronomko in avtorico knjig o vrtnarjenju, se bomo pogovarjali tudi o prednostih in slabostih vse bolj priljubljenih visokih gred.
Kako zasnovati vrt, ki bo funkcionalen, tudi če je majhen ali njegova lega ni povsem sončna? O tem bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu na Prvem ob pol devetih. Zanimala nas bo premišljena razporeditev rastlin in kako vrtnariti ekološko. Z gostjo Jernejo Jošar, agronomko in avtorico knjig o vrtnarjenju, se bomo pogovarjali tudi o prednostih in slabostih vse bolj priljubljenih visokih gred.
Poslovno leto 2025 je bilo za Komunalo Slovenska Bistrica zelo uspešno, ustvarili so več kot 18 milijonov prihodkov in pol milijona čistega poslovnega rezultata. Tudi načrti za leto 2026 so smeli, četudi so na vidiku tveganja, ki bodo lahko na poslovanje zelo vplivala.
Poslovno leto 2025 je bilo za Komunalo Slovenska Bistrica zelo uspešno, ustvarili so več kot 18 milijonov prihodkov in pol milijona čistega poslovnega rezultata. Tudi načrti za leto 2026 so smeli, četudi so na vidiku tveganja, ki bodo lahko na poslovanje zelo vplivala.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Če ste na koncertu, je tam nekje na sredini prizorišča tudi tonski mojster Drago Popovič.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Če ste na koncertu, je tam nekje na sredini prizorišča tudi tonski mojster Drago Popovič.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Iran naznanil odprtje Hormuške ožine za "nesovražna plovila" - V mariborski pisarni Gibanja Svoboda neznanci razbili steklo - Poslovno leto 2025 za Komunalo Slovenska Bistrica zelo uspešno
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Iran naznanil odprtje Hormuške ožine za "nesovražna plovila" - V mariborski pisarni Gibanja Svoboda neznanci razbili steklo - Poslovno leto 2025 za Komunalo Slovenska Bistrica zelo uspešno
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Dogovor je na vidiku, je ameriški predsednik Donald Trump pospremil svoje trditve, da z Iranom potekajo pogajanja o končanju vojne. Teheran takšne navedbe še vedno zavrača, a vse več neuradnih virov iz države potrjuje stike z Washingtonom. V oddaji tudi o tem: -Le še danes je mogoče vložiti ugovore pri volilnih komisijah glede domnevnih nepravilnosti. -Tudi čezmejna avtobusna linija ostaja dediščina Evropske prestolnice kulture. -Stavba v Pittonijevi ulici v Izoli predmet dveh svetniških pobud. -Kanalski odbojkarji so izgubili prvo četrtfinalno tekmo državnega prvenstva.
Dogovor je na vidiku, je ameriški predsednik Donald Trump pospremil svoje trditve, da z Iranom potekajo pogajanja o končanju vojne. Teheran takšne navedbe še vedno zavrača, a vse več neuradnih virov iz države potrjuje stike z Washingtonom. V oddaji tudi o tem: -Le še danes je mogoče vložiti ugovore pri volilnih komisijah glede domnevnih nepravilnosti. -Tudi čezmejna avtobusna linija ostaja dediščina Evropske prestolnice kulture. -Stavba v Pittonijevi ulici v Izoli predmet dveh svetniških pobud. -Kanalski odbojkarji so izgubili prvo četrtfinalno tekmo državnega prvenstva.
Po parlamentarnih volitvah se v javnosti med drugim pojavljajo vprašanja, kaj bo z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Kot pravijo vpleteni v proces sprememb, sta glavni težavi na tem področju pomanjkanje kadra in dolgotrajni birokratski postopki. Tako je več tisoč ljudi ostalo brez oskrbe oziroma bodo plačevali več sto evrov na mesec več, saj lahko na primer v domove za starejše vstopajo le po starem sistemu. Na boljšem so samo stanovalci, ki so v domovih bivali pred prvim decembrom in so bili samodejno prevedeni v nov sistem, ter nekaj sto tistih, ki že imajo odločbo in jim je z izvajalcem tudi uspelo skleniti osebni načrt. Ostali poudarki oddaje: Ameriški mediji: Bela hiša je Iranu predstavila načrt za končanje vojne. Na Danskem zmagali vladajoči socialdemokrati, ki pa z levimi zavezniki niso osvojili večine. Ponoči ohladitev in sneg do nižin; sadjarjem in drugim kmetovalcem svetujejo zaščitne ukrep.
Po parlamentarnih volitvah se v javnosti med drugim pojavljajo vprašanja, kaj bo z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Kot pravijo vpleteni v proces sprememb, sta glavni težavi na tem področju pomanjkanje kadra in dolgotrajni birokratski postopki. Tako je več tisoč ljudi ostalo brez oskrbe oziroma bodo plačevali več sto evrov na mesec več, saj lahko na primer v domove za starejše vstopajo le po starem sistemu. Na boljšem so samo stanovalci, ki so v domovih bivali pred prvim decembrom in so bili samodejno prevedeni v nov sistem, ter nekaj sto tistih, ki že imajo odločbo in jim je z izvajalcem tudi uspelo skleniti osebni načrt. Ostali poudarki oddaje: Ameriški mediji: Bela hiša je Iranu predstavila načrt za končanje vojne. Na Danskem zmagali vladajoči socialdemokrati, ki pa z levimi zavezniki niso osvojili večine. Ponoči ohladitev in sneg do nižin; sadjarjem in drugim kmetovalcem svetujejo zaščitne ukrep.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.
Na sporedu: Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Španski capriccio za orkester, op. 34 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Fernando Sor: L’encouragement, op. 34 Izvajalca: Jerko Novak, kitara in Žarko Ignjatović, kitara Isaac Albéniz: Serenata Izvajalca: Ondina Otta, sopran in Pavel Šivic, klavir Isaac Albéniz: Asturias Izvajalec: Nebojša Jovan Živković, tolkala Enrique Granados: Kvintet v g-molu, op. 49 Izvajalci: Alissa Margulis, violina; Géza Hosszu Legocky, violina; Lyda Chen, viola; Natalia Margulis, violončelo in Gabriela Montero, klavir
Na sporedu: Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Španski capriccio za orkester, op. 34 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Fernando Sor: L’encouragement, op. 34 Izvajalca: Jerko Novak, kitara in Žarko Ignjatović, kitara Isaac Albéniz: Serenata Izvajalca: Ondina Otta, sopran in Pavel Šivic, klavir Isaac Albéniz: Asturias Izvajalec: Nebojša Jovan Živković, tolkala Enrique Granados: Kvintet v g-molu, op. 49 Izvajalci: Alissa Margulis, violina; Géza Hosszu Legocky, violina; Lyda Chen, viola; Natalia Margulis, violončelo in Gabriela Montero, klavir
Ko si boste naslednjič rekli, da ne morete, ne znate, se vam ne ljubi … pomislite na Metko. Skorajda ni imela izbire, pa ji je uspelo. Imela je 30 let, dva otroka, posojilo, 140 krav, mož pa se je ponesrečil. Časa za žalovanje praktično ni bilo. Treba je bilo zavihati rokave in se naučiti vožnje traktorja, krmljenja živali in nasploh kmetovanja. Metka je vrtnarjenje, svojo veliko strast, opustila in čez noč postala kmetica. Kot pravi, delo sicer pomaga pri celjenju ran, se pa »nobeni stvari ne moreš izogniti«. V vaškem okolju sta psihološka pomoč in počitek še vedno precej stigmatizirana, a Metka vsak dan ugotavlja, da sta prav slednja nujna za pot naprej.
Ko si boste naslednjič rekli, da ne morete, ne znate, se vam ne ljubi … pomislite na Metko. Skorajda ni imela izbire, pa ji je uspelo. Imela je 30 let, dva otroka, posojilo, 140 krav, mož pa se je ponesrečil. Časa za žalovanje praktično ni bilo. Treba je bilo zavihati rokave in se naučiti vožnje traktorja, krmljenja živali in nasploh kmetovanja. Metka je vrtnarjenje, svojo veliko strast, opustila in čez noč postala kmetica. Kot pravi, delo sicer pomaga pri celjenju ran, se pa »nobeni stvari ne moreš izogniti«. V vaškem okolju sta psihološka pomoč in počitek še vedno precej stigmatizirana, a Metka vsak dan ugotavlja, da sta prav slednja nujna za pot naprej.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Dogovor je na vidiku, je ameriški predsednik Donald Trump pospremil svoje trditve, da z Iranom potekajo pogajanja o končanju vojne. Teheran takšne navedbe še vedno zavrača, a več neuradnih virov iz države potrjuje vezi z Washingtonom. Drugi poudarki oddaje: Le še danes mogoč ugovor na potek državnozborskih volitev. Z znatnim padcem podpore na danskih parlamentarnih volitvah slavili vladajoči Socialdemokrati. Kmetijsko gozdarska zbornica opozarja na nevarnost pozebe.
Dogovor je na vidiku, je ameriški predsednik Donald Trump pospremil svoje trditve, da z Iranom potekajo pogajanja o končanju vojne. Teheran takšne navedbe še vedno zavrača, a več neuradnih virov iz države potrjuje vezi z Washingtonom. Drugi poudarki oddaje: Le še danes mogoč ugovor na potek državnozborskih volitev. Z znatnim padcem podpore na danskih parlamentarnih volitvah slavili vladajoči Socialdemokrati. Kmetijsko gozdarska zbornica opozarja na nevarnost pozebe.
Aleks Štakul je v prispevku v televizijski oddaji Po Sloveniji, ki je bil predvajan maja leta 1969, ugotavljal, da stara obrt pohorskih predic počasi izumira, a je vseeno našel kmetijo, na kateri so še izdelovali prejo. Oglasil se je pri Vidmarjevih v Resniku, kjer so ovce najprej temeljito umili. Živali so se morale do noči posušiti, naslednji dan pa so jih ostrigli. Predtem so jim povezali noge, saj bi sicer živali lahko ranili. Z vsake so pridobili približno kilogram domače volne, ki so jo spravili v posebne koše ali sita. V prostorni kmečki izbi s krušno pečjo so se nato zbrale predice z bližnjih domačij. Možje so jim prinesli volno, ki so jo ženske najprej obdelale na posebnih lesenih krtačah. Delo je spremljala domača pohorska pesem in pripoved. Volna se je pod spretnimi prsti predice spreminjala v volneno nit. Predica jo je raztegnila, nato pa še oprala in posušila. V štreni osušeno volno so obesili na posebne priprave, ki so jo Pohorci imenovali "gornpret", kjer so jo na roke zvili v klobčič. Tako je bila volna pripravljena za pletenje nogavic, rokavic in puloverjev, je dodal v prispevku Štakul.
Aleks Štakul je v prispevku v televizijski oddaji Po Sloveniji, ki je bil predvajan maja leta 1969, ugotavljal, da stara obrt pohorskih predic počasi izumira, a je vseeno našel kmetijo, na kateri so še izdelovali prejo. Oglasil se je pri Vidmarjevih v Resniku, kjer so ovce najprej temeljito umili. Živali so se morale do noči posušiti, naslednji dan pa so jih ostrigli. Predtem so jim povezali noge, saj bi sicer živali lahko ranili. Z vsake so pridobili približno kilogram domače volne, ki so jo spravili v posebne koše ali sita. V prostorni kmečki izbi s krušno pečjo so se nato zbrale predice z bližnjih domačij. Možje so jim prinesli volno, ki so jo ženske najprej obdelale na posebnih lesenih krtačah. Delo je spremljala domača pohorska pesem in pripoved. Volna se je pod spretnimi prsti predice spreminjala v volneno nit. Predica jo je raztegnila, nato pa še oprala in posušila. V štreni osušeno volno so obesili na posebne priprave, ki so jo Pohorci imenovali "gornpret", kjer so jo na roke zvili v klobčič. Tako je bila volna pripravljena za pletenje nogavic, rokavic in puloverjev, je dodal v prispevku Štakul.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Drama. Zgodba o učiteljici srednjih let, ki začne novo razmerje. Rachel je ženska brez otrok. Ko spozna Alija, vstopita v intenzivno razmerje, v katerem se Rachel naveže tudi na Alijevo hči Leilo. Film pronicljivo raziskuje materinstvo zunaj tradicionalnih bioloških meja. Učiteljici Rachel tiktaka biološka ura, toda ko spozna Alija in njegovo hči, se čustveno vznemiri in se prepusti vse bolj drugačnim občutkom, ki jih dotlej ni bila vajena … OTHER PEOPLE'S CHILDREN / FRA / 2022 Režija: Rebecca Zlotowski / Scenarij: Rebecca Zlotowski / Igrajo: Virginie Efira, Roschdy Zem, Chiara Mastroianni, Callie Ferreira-Goncalves …
Drama. Zgodba o učiteljici srednjih let, ki začne novo razmerje. Rachel je ženska brez otrok. Ko spozna Alija, vstopita v intenzivno razmerje, v katerem se Rachel naveže tudi na Alijevo hči Leilo. Film pronicljivo raziskuje materinstvo zunaj tradicionalnih bioloških meja. Učiteljici Rachel tiktaka biološka ura, toda ko spozna Alija in njegovo hči, se čustveno vznemiri in se prepusti vse bolj drugačnim občutkom, ki jih dotlej ni bila vajena … OTHER PEOPLE'S CHILDREN / FRA / 2022 Režija: Rebecca Zlotowski / Scenarij: Rebecca Zlotowski / Igrajo: Virginie Efira, Roschdy Zem, Chiara Mastroianni, Callie Ferreira-Goncalves …
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Isabel Mundry se v svojih delih giblje po polju različnih zunanjih vplivov, odziva se na svoje okolje, na literaturo in na svoj odnos z glasbo ter njeno preteklostjo. Čeprav se v skladbah z nove plošče Sounds, Archeologies deklarativno sooča s sedimenti glasbene zgodovine, pa tokrat teh v svoja dela ne vnaša v obliki citatov, marveč s subtilnimi namigi na skladateljsko mišljenje starih obdobij.
Isabel Mundry se v svojih delih giblje po polju različnih zunanjih vplivov, odziva se na svoje okolje, na literaturo in na svoj odnos z glasbo ter njeno preteklostjo. Čeprav se v skladbah z nove plošče Sounds, Archeologies deklarativno sooča s sedimenti glasbene zgodovine, pa tokrat teh v svoja dela ne vnaša v obliki citatov, marveč s subtilnimi namigi na skladateljsko mišljenje starih obdobij.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Sezono na Vegovi ulici v Ljubljani začenja ulična galerija TAMTAM Inštituta. Program izpostavlja nagrajena študentska dela Akademije za likovno umetnost in oblikovanje - in prva je magistrska naloga Teje Božič o načrtovanju konservatorsko-restavratorskega posega na lesenem totemskem kipu Petra Jovanoviča.
Sezono na Vegovi ulici v Ljubljani začenja ulična galerija TAMTAM Inštituta. Program izpostavlja nagrajena študentska dela Akademije za likovno umetnost in oblikovanje - in prva je magistrska naloga Teje Božič o načrtovanju konservatorsko-restavratorskega posega na lesenem totemskem kipu Petra Jovanoviča.