Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
Japajade šov v posebni izdaji prinaša pester izbor glasbenih točk, ki so zaznamovale pretekle oddaje
Japajade šov v posebni izdaji prinaša pester izbor glasbenih točk, ki so zaznamovale pretekle oddaje
Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adelo Pukl, Anjo Jerin in Mihom Špičkom, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.
Dolga zgodovina antičnih vplivov, preseljevanja ljudstev, kultov, šeg in običajev je na našem ozemlju tvorila tradicijo praznovanja v pustnih časih, ki si jo sicer delimo z mnogimi sosednjimi državami, a se v naših krajih izraža z lokalno noto. Laufarji na Cerkljanskem, kurenti na Ptuju in vse, kar pade vmes, je izraz domišljije Slovencev in njihovih prednikov. Vsako leto v tako imenovanem petem letnem času, kot se tudi pogosto označi pust, vsa Slovenija zaživi in ulice preplavijo maškare. Maske imajo različno sporočilnost: od tradicionalnih mask, ki jih že stoletja uprizarjajo domačini, do praznovanja priljubljenih likov iz pop kulture ali kritike aktualnih dogodkov. Dokumentiranje teh karnevalov in pustnih skupin pa zahteva terensko delo, o katerem govori tokratna oddaja Sledi časa, v kateri gostujejo kulturologi in etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja: Adelo Pukl, Anjo Jerin in Mihom Špičkom, ki so tudi avtorji nedavno odprte razstave o maskah.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Alpska smučarka Neja Dvornik je letos ostala brez olimpijskih sanj, potem ko se je konec novembra 2025 poškodovala na treningu v Gurglu. Po zlomu desne golenice in mečnice nad desnim gležnjem je bilo jasno, da je njena sezona končana. Gostja terenskega studia Vala 202 na Kopah je povedala, da dobro okreva, bila je že na meritvah za smučarske čevlje in pričakuje, da bo marca že začela trenirati na smučeh.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.
Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.
Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja.
Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Deževna ujma sredi novembra lani je v Goriških brdih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. Občinska in regijska komisija sta svoje delo s popisom posledic in oceno škode opravili, končna ocena pa je v pristojnosti državne komisije. Medtem pa kmetje po svojih močeh odpravljajo posledice lanske naravne katastrofe in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanje te problematike. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Obama obsodil početje službe za priseljevanje in carine v Minnesoti. - Digitalna dostopnost v turizmu za invalide in starejše še pomanjkljiva. - V Braniku in Komnu se spominjajo požiga vasi in izgona prebivalcev. - Na olimpijskih igrah se danes predstavlja 13 slovenskih športnikov.
Deževna ujma sredi novembra lani je v Goriških brdih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. Občinska in regijska komisija sta svoje delo s popisom posledic in oceno škode opravili, končna ocena pa je v pristojnosti državne komisije. Medtem pa kmetje po svojih močeh odpravljajo posledice lanske naravne katastrofe in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanje te problematike. V Opoldnevniku tudi o drugih temah. - Obama obsodil početje službe za priseljevanje in carine v Minnesoti. - Digitalna dostopnost v turizmu za invalide in starejše še pomanjkljiva. - V Braniku in Komnu se spominjajo požiga vasi in izgona prebivalcev. - Na olimpijskih igrah se danes predstavlja 13 slovenskih športnikov.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Taj Ekart je nekdanji smučarski skakalec, ki se je s skoki ukvarjal od svojega petega leta. Pri 21 letih je končal kariero, a ostaja s skoki še kako povezan. Zlato olimpijsko medaljo Domna Prevca si je v soboto zvečer ogledal v živo na prizorišču v Predazzu, danes pa je bil že gost terenskega studia Vala 202 na smučišu Kope.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ob 34. svetovnem dnevu bolnikov, na god Lurške Matere Božje, bomo v oddaji razmišljali o trpljenju, ki ga povzroča bolezen. Ustavili se bomo ob zakramentu bolniškega maziljenja, s katerim Cerkev prihaja bolnikom naproti ter jim prinaša tolažbo, moč in upanje. Pogledali bomo, zakaj imajo bolniki in njihovo trpljenje posebno mesto v Cerkvi ter kako tesno sta povezana trpljenje in ljubezen.
Ob 34. svetovnem dnevu bolnikov, na god Lurške Matere Božje, bomo v oddaji razmišljali o trpljenju, ki ga povzroča bolezen. Ustavili se bomo ob zakramentu bolniškega maziljenja, s katerim Cerkev prihaja bolnikom naproti ter jim prinaša tolažbo, moč in upanje. Pogledali bomo, zakaj imajo bolniki in njihovo trpljenje posebno mesto v Cerkvi ter kako tesno sta povezana trpljenje in ljubezen.
Kronanje na Markovem trgu v Zagrebu, nacionalizacija ustavila uspešno podjetniško zgodbo, zadnji iz vrst borcev za severno mejo
Kronanje na Markovem trgu v Zagrebu, nacionalizacija ustavila uspešno podjetniško zgodbo, zadnji iz vrst borcev za severno mejo
V studiu se je Kristijanu tokrat pridružil SOS kvintet in nam predstavil čisto svežo skladbo, še dišečo po odru in vajah, pa tudi po iskrenem veselju do domače glasbe. O novi skladbi je spregovoril tudi z ansamblom Barabini, v drugem delu oddaje pa smo se poklonili slovenski narodnozabavni dediščini – slišali smo drugi del koncerta ob 60-letnici glasbe Lojzeta Slaka z njegovimi najlepšimi vižami.
V studiu se je Kristijanu tokrat pridružil SOS kvintet in nam predstavil čisto svežo skladbo, še dišečo po odru in vajah, pa tudi po iskrenem veselju do domače glasbe. O novi skladbi je spregovoril tudi z ansamblom Barabini, v drugem delu oddaje pa smo se poklonili slovenski narodnozabavni dediščini – slišali smo drugi del koncerta ob 60-letnici glasbe Lojzeta Slaka z njegovimi najlepšimi vižami.
22. februarja bodo po župnijah Katoliške cerkve v Sloveniji volili nove člane pastoralnih svetov, ponekod pa tudi gospodarskih svetov. Posvetovalna in delovana telesa pomagajo župniku pri vodenju župnije.
22. februarja bodo po župnijah Katoliške cerkve v Sloveniji volili nove člane pastoralnih svetov, ponekod pa tudi gospodarskih svetov. Posvetovalna in delovana telesa pomagajo župniku pri vodenju župnije.
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
Ob 34. svetovnem dnevu bolnikov, na god Lurške Matere Božje, bomo v oddaji razmišljali o trpljenju, ki ga povzroča bolezen. Ustavili se bomo ob zakramentu bolniškega maziljenja, s katerim Cerkev prihaja bolnikom naproti ter jim prinaša tolažbo, moč in upanje. Pogledali bomo, zakaj imajo bolniki in njihovo trpljenje posebno mesto v Cerkvi ter kako tesno sta povezana trpljenje in ljubezen.
Ob 34. svetovnem dnevu bolnikov, na god Lurške Matere Božje, bomo v oddaji razmišljali o trpljenju, ki ga povzroča bolezen. Ustavili se bomo ob zakramentu bolniškega maziljenja, s katerim Cerkev prihaja bolnikom naproti ter jim prinaša tolažbo, moč in upanje. Pogledali bomo, zakaj imajo bolniki in njihovo trpljenje posebno mesto v Cerkvi ter kako tesno sta povezana trpljenje in ljubezen.
Krščanska skupnost že vse od svojih začetkov posebno pozornost namenja bolnikom in skrbi zanje. Zakrament bolniškega maziljenja se uvršča med zakramente ozdravljanja, prejmejo pa ga lahko vsi, ki imajo težjo bolezen, lahko tudi psihično, in starostniki. Podeljuje ga duhovnik, ki položi roke na bolnika, ga mazili in pri tem izgovarja molitev. Pogosto je prepričanje, da je zakrament bolniškega maziljenja enak poslednjemu zakramentu, in zato namenjen le umirajočim, vendar je to prepričanje zmotno.
Krščanska skupnost že vse od svojih začetkov posebno pozornost namenja bolnikom in skrbi zanje. Zakrament bolniškega maziljenja se uvršča med zakramente ozdravljanja, prejmejo pa ga lahko vsi, ki imajo težjo bolezen, lahko tudi psihično, in starostniki. Podeljuje ga duhovnik, ki položi roke na bolnika, ga mazili in pri tem izgovarja molitev. Pogosto je prepričanje, da je zakrament bolniškega maziljenja enak poslednjemu zakramentu, in zato namenjen le umirajočim, vendar je to prepričanje zmotno.
Ob 34. svetovnem dnevu bolnikov, na god Lurške Matere Božje, bomo v oddaji razmišljali o trpljenju, ki ga povzroča bolezen. Ustavili se bomo ob zakramentu bolniškega maziljenja, s katerim Cerkev prihaja bolnikom naproti ter jim prinaša tolažbo, moč in upanje. Pogledali bomo, zakaj imajo bolniki in njihovo trpljenje posebno mesto v Cerkvi ter kako tesno sta povezana trpljenje in ljubezen.
Ob 34. svetovnem dnevu bolnikov, na god Lurške Matere Božje, bomo v oddaji razmišljali o trpljenju, ki ga povzroča bolezen. Ustavili se bomo ob zakramentu bolniškega maziljenja, s katerim Cerkev prihaja bolnikom naproti ter jim prinaša tolažbo, moč in upanje. Pogledali bomo, zakaj imajo bolniki in njihovo trpljenje posebno mesto v Cerkvi ter kako tesno sta povezana trpljenje in ljubezen.
Papež Leon XIV. je poslanico za 34. svetovni dan bolnikov naslovil »Samarijanovo sočutje: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega«.
Papež Leon XIV. je poslanico za 34. svetovni dan bolnikov naslovil »Samarijanovo sočutje: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega«.
V okviru svetovnega tedna medverske harmonije je mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić na medreligijskem zajtrku gostil predstavnike največjih verskih skupnosti pri nas. Po njegovem mnenju je medverski dialog pri nas na zelo visoki ravni.
V okviru svetovnega tedna medverske harmonije je mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić na medreligijskem zajtrku gostil predstavnike največjih verskih skupnosti pri nas. Po njegovem mnenju je medverski dialog pri nas na zelo visoki ravni.
Mednarodna priznana floristka dr. Sabina Šegula skrbi za božično in velikonočno krasitev vatikanske bazilike. Pravi, da je njen poklic njen hobi. Sopznali jo boste v tokratnem Exclusive, ko nam bo povedala tudi kakšno prigodo iz Vatikana.
Mednarodna priznana floristka dr. Sabina Šegula skrbi za božično in velikonočno krasitev vatikanske bazilike. Pravi, da je njen poklic njen hobi. Sopznali jo boste v tokratnem Exclusive, ko nam bo povedala tudi kakšno prigodo iz Vatikana.