Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko se Krtica skobaca iz postelje, Zbiralca ni več. Le kam je odšel? Krtica se odpravi za njim in ga najde na obali. Tudi na mrzel zimski dan je na plaži vse polno zanimivih zvokov. V zavetju sipin pa čaka prostorček za piknik.
Ko se Krtica skobaca iz postelje, Zbiralca ni več. Le kam je odšel? Krtica se odpravi za njim in ga najde na obali. Tudi na mrzel zimski dan je na plaži vse polno zanimivih zvokov. V zavetju sipin pa čaka prostorček za piknik.
Sara in Raček prebirata knjigo o oblikah. Sari so najbolj všeč osmerokotniki, zato ustanovi Klub osmerokotnikov. Zanj mora najti osem članov. Ko se zberejo, jim pove, da mora vsak izmed njih najti kaj osmerokotnega. Člani kluba se odpravijo iskat osmerokotne reči. Vsako prinesejo Sari, ki preveri obliko. Ta je včasih prava, včasih pa ne.
Sara in Raček prebirata knjigo o oblikah. Sari so najbolj všeč osmerokotniki, zato ustanovi Klub osmerokotnikov. Zanj mora najti osem članov. Ko se zberejo, jim pove, da mora vsak izmed njih najti kaj osmerokotnega. Člani kluba se odpravijo iskat osmerokotne reči. Vsako prinesejo Sari, ki preveri obliko. Ta je včasih prava, včasih pa ne.
Z nami je akademska slikarka in vizualna umetnica Nataša Gregorič Nàbhas, ki je študirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in se že tam spoznala s številnimi slovenskimi, večinoma primorskimi in zamejskimi umetniki. Je ilustratorka knjig za otroke – 38 se jih je nabralo v slovenskem jeziku. Sicer pa deluje na presečišču vizualnega, pedagoškega in kuratorskega ustvarjanja. S svojo raznovrstnostjo, bogastvom izraznih sredstev, pogostim namernim neupoštevanjem pravil prepleta neskončne izrazne možnosti.
Z nami je akademska slikarka in vizualna umetnica Nataša Gregorič Nàbhas, ki je študirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in se že tam spoznala s številnimi slovenskimi, večinoma primorskimi in zamejskimi umetniki. Je ilustratorka knjig za otroke – 38 se jih je nabralo v slovenskem jeziku. Sicer pa deluje na presečišču vizualnega, pedagoškega in kuratorskega ustvarjanja. S svojo raznovrstnostjo, bogastvom izraznih sredstev, pogostim namernim neupoštevanjem pravil prepleta neskončne izrazne možnosti.
V opernem gledališču Verdi v Trstu smo obiskali baletno predstavo gostujoče rimske operne hiše, ki je predstavila raznolik program s štirimi koreografijami treh mojstrov, ki so zaznamovali zgodovino klasičnega baleta po vsem svetu: velikega mojstra francoskega plesa Rolanda Petita; britanske zvezde Christopherja Wheeldona, enega ključnih ustvarjalcev Kraljeve operne hiše in Newyorškega baleta; ter še ene legende 20. stoletja, poljskega koreografa Krzysztofa Pastorja. Bili smo tudi v galeriji Škuc v Ljubljani, kjer je še do 15. januarja na ogled instalacija umetniškega dua Lundstrøm & Bro z naslovom Covers.
V opernem gledališču Verdi v Trstu smo obiskali baletno predstavo gostujoče rimske operne hiše, ki je predstavila raznolik program s štirimi koreografijami treh mojstrov, ki so zaznamovali zgodovino klasičnega baleta po vsem svetu: velikega mojstra francoskega plesa Rolanda Petita; britanske zvezde Christopherja Wheeldona, enega ključnih ustvarjalcev Kraljeve operne hiše in Newyorškega baleta; ter še ene legende 20. stoletja, poljskega koreografa Krzysztofa Pastorja. Bili smo tudi v galeriji Škuc v Ljubljani, kjer je še do 15. januarja na ogled instalacija umetniškega dua Lundstrøm & Bro z naslovom Covers.
Zima je pokazala ostre zobe in ta čas je še posebej za brezdomce posebej nevaren. V Mariboru lahko brezdomci streho nad glavo najdejo v Domu svetega Martina, ki ga upravlja Karitas in pa v Zavetišču za brezdomce na Šentiljski cesti, s katerim upravlja Center za socialno delo. Zavetišči sta polni že nekaj let, v strukturi stanovalcev pa odgovorni opažajo tudi mlajše osebe.
Zima je pokazala ostre zobe in ta čas je še posebej za brezdomce posebej nevaren. V Mariboru lahko brezdomci streho nad glavo najdejo v Domu svetega Martina, ki ga upravlja Karitas in pa v Zavetišču za brezdomce na Šentiljski cesti, s katerim upravlja Center za socialno delo. Zavetišči sta polni že nekaj let, v strukturi stanovalcev pa odgovorni opažajo tudi mlajše osebe.
V 66. letu se je poslovil je radijski novinar, urednik, publicist, prevajalec, glasbeni kritik in promotor Peter Barbarič. Bil je dolgoletni sodelavec Radia Študent, vrsto let pa deloval tudi na RTV Slovenija, kjer je bil med drugim voditelj in glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija.
V 66. letu se je poslovil je radijski novinar, urednik, publicist, prevajalec, glasbeni kritik in promotor Peter Barbarič. Bil je dolgoletni sodelavec Radia Študent, vrsto let pa deloval tudi na RTV Slovenija, kjer je bil med drugim voditelj in glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija.
Dnevni red: 1. Izvajanje dokazov: Zaslišanje prič: a) Žan Janša, v petek, 28. 11. 2025, ob 14. uri, b) Primož Kokot, v petek, 28. 11. 2025, ob 14.30, c) Tomaž Kokot, v petek, 28. 11. 2025, ob 15.00, d) Žiga Zupanec, v petek, 28. 11. 2025, ob 15.30.
Dnevni red: 1. Izvajanje dokazov: Zaslišanje prič: a) Žan Janša, v petek, 28. 11. 2025, ob 14. uri, b) Primož Kokot, v petek, 28. 11. 2025, ob 14.30, c) Tomaž Kokot, v petek, 28. 11. 2025, ob 15.00, d) Žiga Zupanec, v petek, 28. 11. 2025, ob 15.30.
Iran še naprej pretresajo množični protesti, ki so terjal že več kot 500 življenj. Teheran je sporočil, da so kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravljeni na dialog, a po drugi strani tudi na vojno. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar NATA Mark Rutte ob vse večjih apetitih Washingtona po Grenlandiji: Arktika mora biti prioriteta zavezništva. Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Kako k oddaji glasu privabiti mlade? Zlati globusi brez večjih presenečenj: največ nagrad filmu Ena bitka za drugo.
Iran še naprej pretresajo množični protesti, ki so terjal že več kot 500 življenj. Teheran je sporočil, da so kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravljeni na dialog, a po drugi strani tudi na vojno. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar NATA Mark Rutte ob vse večjih apetitih Washingtona po Grenlandiji: Arktika mora biti prioriteta zavezništva. Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Kako k oddaji glasu privabiti mlade? Zlati globusi brez večjih presenečenj: največ nagrad filmu Ena bitka za drugo.
Politična dediščina izjemnega politika Karla Smolleta še danes buri duhove. Tri generacije predstavnikov slovenske narodne skupnosti ocenjujejo pomembnost njegovih političnih dosežkov. Čušn pašjon – Križem kražem po Koroškem: glasbeno-literarni koncert ansambla Praprotnice ob 120-letnici SPD Edinost Škofiče. Lutkovni skupini Srce 1 in 2 iz Dobrle vasi sta na odru uprizorili zgodbo o Odisejevi vrnitvi na Itako. Se bodo odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob uvrstili v osmino pokala CEV? Izhodišče je ugodno, saj so sredi decembra v gosteh premagali finskega prvaka Akaa Volley s 3 : 0. http://slovenci.orf.at
Politična dediščina izjemnega politika Karla Smolleta še danes buri duhove. Tri generacije predstavnikov slovenske narodne skupnosti ocenjujejo pomembnost njegovih političnih dosežkov. Čušn pašjon – Križem kražem po Koroškem: glasbeno-literarni koncert ansambla Praprotnice ob 120-letnici SPD Edinost Škofiče. Lutkovni skupini Srce 1 in 2 iz Dobrle vasi sta na odru uprizorili zgodbo o Odisejevi vrnitvi na Itako. Se bodo odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob uvrstili v osmino pokala CEV? Izhodišče je ugodno, saj so sredi decembra v gosteh premagali finskega prvaka Akaa Volley s 3 : 0. http://slovenci.orf.at
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Papirniški pihalni orkester Vevče je 7. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel raznovrsten program nostalgičnih filmskih melodij z naslovom 125 let na platnu in odru. Tokrat smo za predvajanje izbrali tri nekoliko obsežnejša dela sporeda, začenši s potpurijem melodij iz filmov o Jamesu Bondu, ki jih je v skladbo Bond… James Bond prelil Stephen Bulla. Sledi glasba Urbana Kodra iz domače filmske klasike Cvetje v jeseni, ki jo je za citre in pihalni orkester priredil orkestrov Miha Kosec. Solistka na citrah je Janja Brlec. Niz oddaj pa sklepa venček melodij iz filmov o mladem čarovniku Harryju Potterju, ki jih je v skladbo The complete Harry Potter za vokal in pihalni orkester priredil Jerry Brubaker. Poje sopranistka Ana Plahutnik, Papirniški pihalni orkester Vevče pa torej vodi Miha Kosec.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.
"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Župani 6-ih slovensko-goriških občin že dalj časa iščejo skupni jezik o preoblikovanju Zdravstvenega doma Lenart. Soustanoviteljstvu, ki si ga zdaj delijo občine Lenart, Sveti Jurij in Sveta Trojica, naj bi se po novem pridružile še občine Cerkvenjak, Benedikt in Sveta Ana. Premoženje in obveznosti zavoda naj bi se delili po številu prebivalcev. A vse občine se s soustanoviteljskim aktom, predvsem pa z lastniškimi in finančnimi obveznostmi, ki bi jih s tem prevzele, ne strinjajo.
Župani 6-ih slovensko-goriških občin že dalj časa iščejo skupni jezik o preoblikovanju Zdravstvenega doma Lenart. Soustanoviteljstvu, ki si ga zdaj delijo občine Lenart, Sveti Jurij in Sveta Trojica, naj bi se po novem pridružile še občine Cerkvenjak, Benedikt in Sveta Ana. Premoženje in obveznosti zavoda naj bi se delili po številu prebivalcev. A vse občine se s soustanoviteljskim aktom, predvsem pa z lastniškimi in finančnimi obveznostmi, ki bi jih s tem prevzele, ne strinjajo.
Mariboru so morali zaradi strehe v nevarnem stanju, ki jo je prejšnji teden dodatno obremenil sneg, zapreti telovadnico. Strokovni pregled, izveden lani, je namreč pokazal, da nosilna konstrukcija ni več varna, zato pouk športne vzgoje začasno poteka drugače. V pripravi pa je že projekt zamenjave celotne strehe.
Mariboru so morali zaradi strehe v nevarnem stanju, ki jo je prejšnji teden dodatno obremenil sneg, zapreti telovadnico. Strokovni pregled, izveden lani, je namreč pokazal, da nosilna konstrukcija ni več varna, zato pouk športne vzgoje začasno poteka drugače. V pripravi pa je že projekt zamenjave celotne strehe.
Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!
Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite!
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Drugi ppoudarki: - V ilirskobistriškem domu starejših zadovoljni z obsežno prenovo, težave imajo s kadri. - Javni holding Maribor letos z več zaposlenimi kot lani in za 11 milijonov višjimi prihodki. - Mlekarna Planika je izjemnega pomena za kmete v Posočju. Za njo je uspešno leto s 15 milijoni evrov prihodkov. - Občini Trbovlje in Hrastnik bosta na hribu nad mestoma uredili površine za rekreacijo in druženje.
Drugi ppoudarki: - V ilirskobistriškem domu starejših zadovoljni z obsežno prenovo, težave imajo s kadri. - Javni holding Maribor letos z več zaposlenimi kot lani in za 11 milijonov višjimi prihodki. - Mlekarna Planika je izjemnega pomena za kmete v Posočju. Za njo je uspešno leto s 15 milijoni evrov prihodkov. - Občini Trbovlje in Hrastnik bosta na hribu nad mestoma uredili površine za rekreacijo in druženje.
Poslušajte samospeve in klavirske miniature Josipine Turnograjske ter pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem o njeni glasbeni ustvarjalnosti. Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. V prvi oddaji bomo predstavili izbor njenih klavirskih polk in samospevov, o skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti pa bo govoril muzikolog, dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.
Poslušajte samospeve in klavirske miniature Josipine Turnograjske ter pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem o njeni glasbeni ustvarjalnosti. Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. V prvi oddaji bomo predstavili izbor njenih klavirskih polk in samospevov, o skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti pa bo govoril muzikolog, dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Iran si ne želi vojne, a je popolnoma pripravljen nanjo, je danes dejal iranski zunanji minister Abas Aragči ob ameriških grožnjah z vojaškim posegom zaradi zatiranja protestov. Kot je dodal, so pripravljeni tudi na poštena pogajanja. To je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovih besedah se s Teheranom dogovarjajo o srečanju, pri čemer ni izključil ukrepanja pred morebitnim sestankom. Drugi poudarki oddaje: - Od danes mogoče vlaganje kandidatur za parlamentarne volitve. - V Kopru največji upad števila policistov v državi, na Goriškem le še ena enota s 24-urnim dežurstvom. - V Celju se je izlegel mladič ene od najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu.
Iran si ne želi vojne, a je popolnoma pripravljen nanjo, je danes dejal iranski zunanji minister Abas Aragči ob ameriških grožnjah z vojaškim posegom zaradi zatiranja protestov. Kot je dodal, so pripravljeni tudi na poštena pogajanja. To je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovih besedah se s Teheranom dogovarjajo o srečanju, pri čemer ni izključil ukrepanja pred morebitnim sestankom. Drugi poudarki oddaje: - Od danes mogoče vlaganje kandidatur za parlamentarne volitve. - V Kopru največji upad števila policistov v državi, na Goriškem le še ena enota s 24-urnim dežurstvom. - V Celju se je izlegel mladič ene od najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.
Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.
V petek bo minister za delo socialnim partnerjem predstavil predlog o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. Kot je znano so do predloga kritični delodajalci, medtem ko sindikati pravijo, da bodo držali ministra za besedo. v oddaji tudi o tem: -Iranske oblasti še naprej nasilno zatirajo proteste. -Kadrovska slika policije na Primorskem: v Kopru v desetletju 270 policistov manj, na Goriškem le še ena enota z 24-urnim dežurstvom. -V Kulturnem domu Nova Gorica nocoj koncert Jureta Ivanušiča s Simfoničnim orkestrom RTV. -Znani sta skakalni ekipi za azijsko turnejo.
V petek bo minister za delo socialnim partnerjem predstavil predlog o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. Kot je znano so do predloga kritični delodajalci, medtem ko sindikati pravijo, da bodo držali ministra za besedo. v oddaji tudi o tem: -Iranske oblasti še naprej nasilno zatirajo proteste. -Kadrovska slika policije na Primorskem: v Kopru v desetletju 270 policistov manj, na Goriškem le še ena enota z 24-urnim dežurstvom. -V Kulturnem domu Nova Gorica nocoj koncert Jureta Ivanušiča s Simfoničnim orkestrom RTV. -Znani sta skakalni ekipi za azijsko turnejo.
Kantavtor Boštjan Pertinač je leto 2025 zapustil v velikem slogu: z izdajo novega albuma 'Več kot beseda' in svojo prvo pesniško zbirko 'Med kamenjen in besedo'. V novi pesmi 'Darko', ki je napovedala izid albuma, Boštjan ponuja intimno in rahlo ironično zgodbo iz Miška bara iz Sežane. Pesem govori o dimu, bevandi in večerih, ki se zavlečejo predaleč, ter o ljudeh, ki niso junaki velikih zgodb, a brez njih teh zgodb sploh ne bi bilo. Skladbo in prvo pesniško zbirko nam je predstavil ob obisku v našem studiu.
Kantavtor Boštjan Pertinač je leto 2025 zapustil v velikem slogu: z izdajo novega albuma 'Več kot beseda' in svojo prvo pesniško zbirko 'Med kamenjen in besedo'. V novi pesmi 'Darko', ki je napovedala izid albuma, Boštjan ponuja intimno in rahlo ironično zgodbo iz Miška bara iz Sežane. Pesem govori o dimu, bevandi in večerih, ki se zavlečejo predaleč, ter o ljudeh, ki niso junaki velikih zgodb, a brez njih teh zgodb sploh ne bi bilo. Skladbo in prvo pesniško zbirko nam je predstavil ob obisku v našem studiu.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - začela so se volilna opravila za marčevske državnozborske volitve - podatki o zaposlovanju na širšem območju Maribora vzpodbudni - Občina Središče ob Dravi širi program pomoči za mlade družine
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - začela so se volilna opravila za marčevske državnozborske volitve - podatki o zaposlovanju na širšem območju Maribora vzpodbudni - Občina Središče ob Dravi širi program pomoči za mlade družine
Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.
Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.
Tokrat bomo obiskali otok Guernsey, ki leži sredi Rokavskega preliva. Obdaja ga topel Zalivski tok, zato na njem dobro uspeva zelenjava. Spoznali bomo Shollove, ki bodo predstavili značilne guernseyske jedi. Tradicionalno obaro, ki jo kuhajo osem ur, krepko ribjo pito in jabolčni kolač. Nabrali pa bodo tudi morske polže in še povsem sveže spekli kar na obali. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom
Tokrat bomo obiskali otok Guernsey, ki leži sredi Rokavskega preliva. Obdaja ga topel Zalivski tok, zato na njem dobro uspeva zelenjava. Spoznali bomo Shollove, ki bodo predstavili značilne guernseyske jedi. Tradicionalno obaro, ki jo kuhajo osem ur, krepko ribjo pito in jabolčni kolač. Nabrali pa bodo tudi morske polže in še povsem sveže spekli kar na obali. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Friederike Schlumbom
Bobnar in čelist, tudi režiser in skladatelj – Kristijan Krajnčan se je leta 1986 rodil v glasbeni družini. Violončelo je začel igrati pri petih in bobne pri desetih letih. Po končani Srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih se je preselil na Nizozemsko in tam diplomiral iz jazzovskih bobnov na Konservatoriju v Groningenu ter magistriral iz filmske glasbe na Konservatoriju v Amsterdamu. Pred njegovim koncertom v Kazini v sklopu cikla Jazz Ars All Stars bomo poslušali izbor skladb iz njegovega opusa.
Bobnar in čelist, tudi režiser in skladatelj – Kristijan Krajnčan se je leta 1986 rodil v glasbeni družini. Violončelo je začel igrati pri petih in bobne pri desetih letih. Po končani Srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih se je preselil na Nizozemsko in tam diplomiral iz jazzovskih bobnov na Konservatoriju v Groningenu ter magistriral iz filmske glasbe na Konservatoriju v Amsterdamu. Pred njegovim koncertom v Kazini v sklopu cikla Jazz Ars All Stars bomo poslušali izbor skladb iz njegovega opusa.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sonja Votolen: Pankrt, Vinko Ošlak: Konrad, Alen Steržaj: Gora ni zadeta. Recenzije so napisale Miša Gams, Ifigenija Simonović in Katarina Mahnič.
Sonja Votolen: Pankrt, Vinko Ošlak: Konrad, Alen Steržaj: Gora ni zadeta. Recenzije so napisale Miša Gams, Ifigenija Simonović in Katarina Mahnič.
Tretji polčas je bil tokrat v znamenju vaterpola. Slovenska reprezentanca, ki se je minuli teden pripravljala tudi v Mariboru, se je na prvenstvo stare celine uvrstila tretjič zapored, zato so letos tudi pričakovanja večja. V uvodnem nastopu na EP v Beogradu je včeraj proti favorizirani Hrvaški doživela visok poraz. Hrvaška je sosedski obračun dobila z 20:4,
Tretji polčas je bil tokrat v znamenju vaterpola. Slovenska reprezentanca, ki se je minuli teden pripravljala tudi v Mariboru, se je na prvenstvo stare celine uvrstila tretjič zapored, zato so letos tudi pričakovanja večja. V uvodnem nastopu na EP v Beogradu je včeraj proti favorizirani Hrvaški doživela visok poraz. Hrvaška je sosedski obračun dobila z 20:4,
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Informativa je največji sejem izobraževanja in poklicev v Sloveniji, ki mladim že 17 let pomaga pri ključnih odločitvah o njihovem izobraževanju in izbiri poklica. Sejem je pretekli konec tedna potekal v Cankarjevem domu, predstavile so se številne srednje šole, gimnazije in fakultete ter tudi delodajalci. Kateri poklici bodo najbolj zaželeni v letu 2026, kaj o trendih zaposlovanja v Sloveniji pravi aktualna statistika in s katerimi ovirami se soočajo mladi, ki bodo v prihodnjih letih prvič vstopili na trg dela, lahko izveste v tokratni reportaži.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.
Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.