Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.
Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Ustavna komisija: - obravnava predloge za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, za spremembo Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, za spremembo Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije in za spremembo Ustavnega zakona o spremembi Ustave Republike Slovenije, - pripravi predloge ustavnih zakonov za spremembe ustavnih aktov iz prejšnje alinee in predloge odlokov o njihovi razglasitvi.
Ustavna komisija: - obravnava predloge za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, za spremembo Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, za spremembo Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije in za spremembo Ustavnega zakona o spremembi Ustave Republike Slovenije, - pripravi predloge ustavnih zakonov za spremembe ustavnih aktov iz prejšnje alinee in predloge odlokov o njihovi razglasitvi.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zame najbolj zanimive novosti s sejma CES 2026 in novica, da bo Apple za svojo "umetno inteligenco" uporabljal Googlov Gemini.
Zame najbolj zanimive novosti s sejma CES 2026 in novica, da bo Apple za svojo "umetno inteligenco" uporabljal Googlov Gemini.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Nov sistem dolgotrajne oskrbe je stanovalcem domov za starejše večinoma prinesel nižje položnice, v današnji oddaji pa smo izpostavili predvsem tiste skupine posameznikov, ki so ostali izven sistema, posledično pa so njihove položnice precej višje. Kaj lahko storijo oziroma kaj bi morala država, ki jih je za zdaj pustila na cedilu!
Nov sistem dolgotrajne oskrbe je stanovalcem domov za starejše večinoma prinesel nižje položnice, v današnji oddaji pa smo izpostavili predvsem tiste skupine posameznikov, ki so ostali izven sistema, posledično pa so njihove položnice precej višje. Kaj lahko storijo oziroma kaj bi morala država, ki jih je za zdaj pustila na cedilu!
Odbojkarice mariborskega Branika so včeraj gostile povratno tekmo 2. kroga evropskega pokala. Mariborčanke so bile pred zahtevno nalogo, saj so bile poljske nasprotnice na prvi tekmi boljše s 3 :0 v nizih. Ob razpletu odbojkarskega obračuna boste lahko slišali še nekdanjega odličnega norveškega smučarja Aksla Lunda Svindala, ki je eden najzaslužnejših za drugo pomlad Američanke Lindsey Vonn, vodilne tekmovalke v smukaškem seštevku alpskih smučark.
Odbojkarice mariborskega Branika so včeraj gostile povratno tekmo 2. kroga evropskega pokala. Mariborčanke so bile pred zahtevno nalogo, saj so bile poljske nasprotnice na prvi tekmi boljše s 3 :0 v nizih. Ob razpletu odbojkarskega obračuna boste lahko slišali še nekdanjega odličnega norveškega smučarja Aksla Lunda Svindala, ki je eden najzaslužnejših za drugo pomlad Američanke Lindsey Vonn, vodilne tekmovalke v smukaškem seštevku alpskih smučark.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zima nas je s snegom v zadnjem obdobju obdarila tudi v nižjih legah, v visokogorju pa so razmere zimske že nekaj časa. V četrtkovem Svetovalnem servisu smo zato govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi je svetoval inštruktor planinske vzgoje Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matej Ogorevc.
Zima nas je s snegom v zadnjem obdobju obdarila tudi v nižjih legah, v visokogorju pa so razmere zimske že nekaj časa. V četrtkovem Svetovalnem servisu smo zato govorili o tem, kako se pravilno pripraviti na zimsko turo, kako zimske razmere spremenijo način gibanja na poteh, katera oprema mora biti nujno v nahrbtniku in kako ravnati, če se zgodi nesreča? O skrbi za večjo varnost v gorah pozimi je svetoval inštruktor planinske vzgoje Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matej Ogorevc.
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
Na Danskem, Švedskem in Norveškem se začenja 17. evropsko prvenstvo v rokometu. Slovenija bo uvodno tekmo v Oslu odigrala v petek, tekmec bo Črna gora. V prvem polčasu pripravljalne tekme proti Kuvajtu je z igrišča z bolečo grimaso odšepal eden ključnih mož slovenske izbrane vrste, Koprčan Aleks Vlah. "Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici," je takrat kratko pojasnil. Pregledi so žal potrdili najslabši scenarij: poškodba, ki zahteva vsaj dva do tri tedne počitka. To pomeni, da bo Aleks letošnje evropsko prvenstvo spremljal izven igrišča. Kako se spoprijema z neprijetnim udarcem tik pred velikim tekmovanjem in kakšne možnosti pripisuje slovenski ekipi, v kateri pomembno vlogo igrajo prav primorski rokometaši?
Na Danskem, Švedskem in Norveškem se začenja 17. evropsko prvenstvo v rokometu. Slovenija bo uvodno tekmo v Oslu odigrala v petek, tekmec bo Črna gora. V prvem polčasu pripravljalne tekme proti Kuvajtu je z igrišča z bolečo grimaso odšepal eden ključnih mož slovenske izbrane vrste, Koprčan Aleks Vlah. "Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici," je takrat kratko pojasnil. Pregledi so žal potrdili najslabši scenarij: poškodba, ki zahteva vsaj dva do tri tedne počitka. To pomeni, da bo Aleks letošnje evropsko prvenstvo spremljal izven igrišča. Kako se spoprijema z neprijetnim udarcem tik pred velikim tekmovanjem in kakšne možnosti pripisuje slovenski ekipi, v kateri pomembno vlogo igrajo prav primorski rokometaši?
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada na obisku v obalno-kraški regiji · v Poljčanah z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico · Mariborski dnevni center za otroke in mladostnike praznuje 10-letnico delovanja
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada na obisku v obalno-kraški regiji · v Poljčanah z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico · Mariborski dnevni center za otroke in mladostnike praznuje 10-letnico delovanja
Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.
Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Jutri bo Slovenijo obiskala astronavtka slovenskega rodu Sunita Lyn Williams. Nekdanja astronavtka ameriške vesoljske agencije Nasa velja za eno najuspešnejših ameriških astronavtk v zgodovini. Mateja Grebenjak se je z otroki pogovarjala o vesolju, o tem, kako si ga oni predstavljajo.
Jutri bo Slovenijo obiskala astronavtka slovenskega rodu Sunita Lyn Williams. Nekdanja astronavtka ameriške vesoljske agencije Nasa velja za eno najuspešnejših ameriških astronavtk v zgodovini. Mateja Grebenjak se je z otroki pogovarjala o vesolju, o tem, kako si ga oni predstavljajo.
Dopoldanska seja vlade bo na potniškem terminalu v Kopru. Ministri bodo razglasili 19. maj za dan lipicanca, cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah bo postala kulturni spomenik državnega pomena, državno zemljišče bo dobila občina Koper in tako ne bo ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja za dvigalo na Markovec. Ministri bodo obiskali več ustanov in podjetij, popoldne bo še srečanje z župani in gospodarstveniki v Lipici. Jutranjiku tudi o tem: - Občina Divača se je uvrstila med 34 najbolj razvitih občin, zato bo na leto izgubila 400 tisoč evrov - Zaposleni v Lesonitu za danes napovedali dveurno opozorilno stavko. - Koprska enota nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno na novih lokacijah - Odbojkarice novogoriškega Gen-I Volleyja so dosegle mednarodni uspeh
Dopoldanska seja vlade bo na potniškem terminalu v Kopru. Ministri bodo razglasili 19. maj za dan lipicanca, cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah bo postala kulturni spomenik državnega pomena, državno zemljišče bo dobila občina Koper in tako ne bo ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja za dvigalo na Markovec. Ministri bodo obiskali več ustanov in podjetij, popoldne bo še srečanje z župani in gospodarstveniki v Lipici. Jutranjiku tudi o tem: - Občina Divača se je uvrstila med 34 najbolj razvitih občin, zato bo na leto izgubila 400 tisoč evrov - Zaposleni v Lesonitu za danes napovedali dveurno opozorilno stavko. - Koprska enota nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno na novih lokacijah - Odbojkarice novogoriškega Gen-I Volleyja so dosegle mednarodni uspeh
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odbojkarice mariborskega Branika so na povratni tekmi 2. kroga evropskega pokala gostile močno poljsko ekipo Bielsko Biala, ki je bila brez izgubiljenega niza na prvi medsebojni tekmi boljša.
Odbojkarice mariborskega Branika so na povratni tekmi 2. kroga evropskega pokala gostile močno poljsko ekipo Bielsko Biala, ki je bila brez izgubiljenega niza na prvi medsebojni tekmi boljša.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Iz Janezovega evangelija: Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Našel je Filipa in mu rekel: »Hôdi za menoj!« Filip pa je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega mesta. Našel je Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus uporabi veliko različnih načinov, kako pokliče svoje učence. Mateju reče le eno besedo: »Hodi za menoj!« In Matej pusti donosno službo ter gre z njim. Svoje učitelja in nekaj učencev povabi na svoj dom na večerjo. V odlomku, ki smo ga pravkar slišali pa srečamo kar pet Jezusovih učencev, ki jih pokliče enega za drugim. Njihove zgodbe poklicanosti so prepletene z navdušenim pripovedovanjem o Jezusu. Andrej in še en učenec slišita Janeza Krstnika, kako Jezusa imenuje »Jagnje Božje«. Takoj gresta za njim in Jezus ju povabi k sebi domov. Ves dan ostaneta pri njem. Lahko si mislimo, kako močno se je Jezus dotaknil Andreja, da le ta z gotovostjo reče svojemu bratu Simonu: »Našli smo Mesija!« Naslednji dan Jezus pokliče Filipa, ki o Jezusu pripoveduje svojemu prijatelju Natanaelu. Ker ima Natanael predsodke o Nazarečanih, mu Jezus pokaže, da ga osebno pozna. To ga prepriča, da gre za njim. Jezus pokliče prav vsakega človeka na edinstven način. Prosi Jezusa za priložnost, da spregovoriš svojemu prijatelju, sodelavcu ali sosedu, kako je tebe poklical za svojega učenca. Vse ostalo prepusti njemu, kajti On je tisti, ki kliče.
Iz Janezovega evangelija: Naslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« Učenca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« Naslednji dan je Jezus hotel oditi v Galilejo. Našel je Filipa in mu rekel: »Hôdi za menoj!« Filip pa je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega mesta. Našel je Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus uporabi veliko različnih načinov, kako pokliče svoje učence. Mateju reče le eno besedo: »Hodi za menoj!« In Matej pusti donosno službo ter gre z njim. Svoje učitelja in nekaj učencev povabi na svoj dom na večerjo. V odlomku, ki smo ga pravkar slišali pa srečamo kar pet Jezusovih učencev, ki jih pokliče enega za drugim. Njihove zgodbe poklicanosti so prepletene z navdušenim pripovedovanjem o Jezusu. Andrej in še en učenec slišita Janeza Krstnika, kako Jezusa imenuje »Jagnje Božje«. Takoj gresta za njim in Jezus ju povabi k sebi domov. Ves dan ostaneta pri njem. Lahko si mislimo, kako močno se je Jezus dotaknil Andreja, da le ta z gotovostjo reče svojemu bratu Simonu: »Našli smo Mesija!« Naslednji dan Jezus pokliče Filipa, ki o Jezusu pripoveduje svojemu prijatelju Natanaelu. Ker ima Natanael predsodke o Nazarečanih, mu Jezus pokaže, da ga osebno pozna. To ga prepriča, da gre za njim. Jezus pokliče prav vsakega človeka na edinstven način. Prosi Jezusa za priložnost, da spregovoriš svojemu prijatelju, sodelavcu ali sosedu, kako je tebe poklical za svojega učenca. Vse ostalo prepusti njemu, kajti On je tisti, ki kliče.
Kaj se bo zgodilo z upravljanjem največjega otoka na svetu, Grenlandije, ni znano niti po srečanju predstavnikov Danske, Grenlandije in Združenih držav v Washingtonu. Američani vztrajajo, da Danska ne zmore posrbeti za varnost strateško pomembnega otoka, na drugi strani pa si v Københavnu niti predstavljajo ne, da Grenladnija ne bi bila več del njihovega kraljestva. V zraku ostaja tudi položaj v Iranu, od koder sočasno z grožnjami ameriškega posredovanja poročajo o umiritvi protirežimskih protestov. Ostali poudarki oddaje: Posebni ameriški odposlanec Witkoff napovedal začetek druge faze mirovnega načrta za Gazo Vlada danes na obisku obalno-kraške regije V novomeški bolnišnici odprli prenovljene prostore oddelka za abdominalno kirurgijo.
Kaj se bo zgodilo z upravljanjem največjega otoka na svetu, Grenlandije, ni znano niti po srečanju predstavnikov Danske, Grenlandije in Združenih držav v Washingtonu. Američani vztrajajo, da Danska ne zmore posrbeti za varnost strateško pomembnega otoka, na drugi strani pa si v Københavnu niti predstavljajo ne, da Grenladnija ne bi bila več del njihovega kraljestva. V zraku ostaja tudi položaj v Iranu, od koder sočasno z grožnjami ameriškega posredovanja poročajo o umiritvi protirežimskih protestov. Ostali poudarki oddaje: Posebni ameriški odposlanec Witkoff napovedal začetek druge faze mirovnega načrta za Gazo Vlada danes na obisku obalno-kraške regije V novomeški bolnišnici odprli prenovljene prostore oddelka za abdominalno kirurgijo.
V orkestru No Borders / Brez meja igrajo izvrstni, večinoma mlajši profesionalni glasbeniki, ki so člani vodilnih orkestrov iz držav nekdanje države Jugoslavije. Orkester je 25. septembra 2021 drugič gostoval v dvorani Union v Mariboru.
V orkestru No Borders / Brez meja igrajo izvrstni, večinoma mlajši profesionalni glasbeniki, ki so člani vodilnih orkestrov iz držav nekdanje države Jugoslavije. Orkester je 25. septembra 2021 drugič gostoval v dvorani Union v Mariboru.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji priispevkov #epidemija.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji priispevkov #epidemija.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
Hannah in Nathan tolažita Liv in upata, da se bo Gael pojavil. Rose se prepira s svojim partnerjem, Nina pa svojega zapusti, ko jo ta zasnubi. Liv se spomni, kje bi lahko bil Gael in Nathan ga najde. Hanah in Archie se znajdeta na nasprotnih straneh. Vsa družina se zbere na poroki na obali, Hannah pa Archieju zaupa svoje strahove. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
Hannah in Nathan tolažita Liv in upata, da se bo Gael pojavil. Rose se prepira s svojim partnerjem, Nina pa svojega zapusti, ko jo ta zasnubi. Liv se spomni, kje bi lahko bil Gael in Nathan ga najde. Hanah in Archie se znajdeta na nasprotnih straneh. Vsa družina se zbere na poroki na obali, Hannah pa Archieju zaupa svoje strahove. THE SPLIT: BARCELONA / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Abi Morgan Režija: Giulia Gandini V glavni vlogah: Nicola Walker, Stephen Mangan, Toby Stephens, Annabel Scholey, Fiona Button, Deborah Findlay, Ian McElhinney, Manu Fullola, Romina Cocca, Kobna Holdbrook-Smith, Elizabeth Roberts, Alex Guersman
V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj slovenskih priredb tujih skladb. V 60. , 70. in 80. letih so različni slovenski avtorji radi na novo posneli tuje skladbe in jim dodali slovensko besedilo. Med njimi najdemo znane priredbe angleških, srbskih, hrvaških, italijanskih ali francoskih popevk. Nekatere slovenske različice so se tako prijele, da so celo ponarodele in smo jih poslušalci vzeli za svoje. Zelo veliko domačih priredb tujih skladb je nastalo v zlatem obdobju slovenske popevke. Takrat so namreč slovenski pisci besedil veliko prevajali tuje skladbe in tako je eden največjih mojstrov prevajanja in ustvarjanja besedil Gregor Strniša leta 1970 prevedel skladbo Les Champs Elysees, ki jo je leta 1969 zapel pevec Joe Dassin. Pa je že Dassin prepeval priredbo. V originalu je skladbo leta 1968 izdala angleška skupina Jason Crest. Skratka pod Domačim naslovom Čez Šuštarski most je skladbo priredil Jure Robežnik, odpela pa Majda Sepe. Poleg Majde, bodo prepevali še Elda Viler, Miran Rudan, Aleksander Mežek in skupine Čuki, Babilon, Chateau, Rok'n'band, Kingston in Avia Band.
V Godbah z zgodbo poslušamo nekaj slovenskih priredb tujih skladb. V 60. , 70. in 80. letih so različni slovenski avtorji radi na novo posneli tuje skladbe in jim dodali slovensko besedilo. Med njimi najdemo znane priredbe angleških, srbskih, hrvaških, italijanskih ali francoskih popevk. Nekatere slovenske različice so se tako prijele, da so celo ponarodele in smo jih poslušalci vzeli za svoje. Zelo veliko domačih priredb tujih skladb je nastalo v zlatem obdobju slovenske popevke. Takrat so namreč slovenski pisci besedil veliko prevajali tuje skladbe in tako je eden največjih mojstrov prevajanja in ustvarjanja besedil Gregor Strniša leta 1970 prevedel skladbo Les Champs Elysees, ki jo je leta 1969 zapel pevec Joe Dassin. Pa je že Dassin prepeval priredbo. V originalu je skladbo leta 1968 izdala angleška skupina Jason Crest. Skratka pod Domačim naslovom Čez Šuštarski most je skladbo priredil Jure Robežnik, odpela pa Majda Sepe. Poleg Majde, bodo prepevali še Elda Viler, Miran Rudan, Aleksander Mežek in skupine Čuki, Babilon, Chateau, Rok'n'band, Kingston in Avia Band.