Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dominic Hatje je Anglež, ki je svoj vse bolj stalni dom našel na Logu nad Škofjo Loko. Tam obnavlja staro gostišče, ki ga namerava v letošnjem letu tudi odpreti za goste. Mnogih del na stavbi se je lotil z lastnimi rokami, saj se je s podobnim poslom ukvarjal tudi v domovini, kjer pa je bil poleg tega tudi inštruktor vožnje, delal na radiu in bil tekstopisec. Zaradi vizumskih omejitev je do zdaj živel med Slovenijo in Veliko Britanijo, kmalu pa to ne bo več potrebno.
Dominic Hatje je Anglež, ki je svoj vse bolj stalni dom našel na Logu nad Škofjo Loko. Tam obnavlja staro gostišče, ki ga namerava v letošnjem letu tudi odpreti za goste. Mnogih del na stavbi se je lotil z lastnimi rokami, saj se je s podobnim poslom ukvarjal tudi v domovini, kjer pa je bil poleg tega tudi inštruktor vožnje, delal na radiu in bil tekstopisec. Zaradi vizumskih omejitev je do zdaj živel med Slovenijo in Veliko Britanijo, kmalu pa to ne bo več potrebno.
Mednarodna skupnost je zaskrbljena zaradi dogajanja v Iranu, Grenlandija odločno nasprotuje večkrat izraženim nameram Združenih držav po prevzemu nadzora nad otokom bodisi z nakupom bodisi s silo. V jutranjiku tudi o tem: - Strokovna podlaga za urejanje območja naselja Lokve v zaključni fazi - prenovljeni hotel naj bi imel 50 sob - Prvih zavojev se smučarji učijo tudi v Logu pod Mangartom - Center starejših Koper so zaradi spornega fotografiranja stanovalcev obiskali policisti - Slovenski vaterpolisti se bodo pomerili z Grčijo
Mednarodna skupnost je zaskrbljena zaradi dogajanja v Iranu, Grenlandija odločno nasprotuje večkrat izraženim nameram Združenih držav po prevzemu nadzora nad otokom bodisi z nakupom bodisi s silo. V jutranjiku tudi o tem: - Strokovna podlaga za urejanje območja naselja Lokve v zaključni fazi - prenovljeni hotel naj bi imel 50 sob - Prvih zavojev se smučarji učijo tudi v Logu pod Mangartom - Center starejših Koper so zaradi spornega fotografiranja stanovalcev obiskali policisti - Slovenski vaterpolisti se bodo pomerili z Grčijo
O prihodnosti Grenlandije lahko odločata le ta sama in Danska, je ob obisku Washingtona dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Ob tem je potrdil tesno sodelovanje z Združenimi državami v zvezi Nato. Kot je dejal, imata Rusija in Kitajska svoje interese v arktični regiji, zato je za zaveznice ključnega pomena, da se kmalu lotijo zaščite svojih prioritet. Drugi poudarki: - Krvavi protesti v Iranu se nadaljujejo, ameriški predsednik grozi s carinami državam, ki poslujejo s Teheranom. - Premier Golob bo na delovnem kosilu iskal konsenz s predstavniki strank leve sredine. - Katere so nevarnosti širjenja umetne inteligence na področje čustvene podpore?
O prihodnosti Grenlandije lahko odločata le ta sama in Danska, je ob obisku Washingtona dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Ob tem je potrdil tesno sodelovanje z Združenimi državami v zvezi Nato. Kot je dejal, imata Rusija in Kitajska svoje interese v arktični regiji, zato je za zaveznice ključnega pomena, da se kmalu lotijo zaščite svojih prioritet. Drugi poudarki: - Krvavi protesti v Iranu se nadaljujejo, ameriški predsednik grozi s carinami državam, ki poslujejo s Teheranom. - Premier Golob bo na delovnem kosilu iskal konsenz s predstavniki strank leve sredine. - Katere so nevarnosti širjenja umetne inteligence na področje čustvene podpore?
Indeks dolžine spodnje roba krila je bil prvič opisan v 20. letih prejšnjega stoletja kot zanimiva povezava med dolžino kril in gospodarskimi cikli, danes pa velja za enega najbolj znanih simbolov presečišča mode in ekonomije. Moda se namreč na družbene okoliščine odziva hitreje kot številke, zato so nas tekom zgodovine na gospodarsko krizo prej kot številke opozorili modni trendi kot na primer torbice, barva šminke, dolžina krila. V torkovem kvizu o presečišču mode in ekonomije z gostjo Katarino Matejčič, ki se ukvarja s finančnim opismenjevanjem.
Indeks dolžine spodnje roba krila je bil prvič opisan v 20. letih prejšnjega stoletja kot zanimiva povezava med dolžino kril in gospodarskimi cikli, danes pa velja za enega najbolj znanih simbolov presečišča mode in ekonomije. Moda se namreč na družbene okoliščine odziva hitreje kot številke, zato so nas tekom zgodovine na gospodarsko krizo prej kot številke opozorili modni trendi kot na primer torbice, barva šminke, dolžina krila. V torkovem kvizu o presečišču mode in ekonomije z gostjo Katarino Matejčič, ki se ukvarja s finančnim opismenjevanjem.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prvi letošnji teniški turnir za grand slam bo tudi slovensko obarvan - če bo Tamara Zidanšek po uspešnem prvem krogu kvalifikacij slavila tudi v drugem - s kar tremi Slovenkami na glavnem delu turnirja. Že pred začetkom teniške sezone pa je pozornost požela bitka spolov med prvo igralko sveta in nekdanjim finalistom Wimbledona.
Prvi letošnji teniški turnir za grand slam bo tudi slovensko obarvan - če bo Tamara Zidanšek po uspešnem prvem krogu kvalifikacij slavila tudi v drugem - s kar tremi Slovenkami na glavnem delu turnirja. Že pred začetkom teniške sezone pa je pozornost požela bitka spolov med prvo igralko sveta in nekdanjim finalistom Wimbledona.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Verjamem, da ni lahko dobro vzgojiti otroke. Sama teh izkušenj nimam in se včasih pošalim, da so »moji otroci zelo dobri, nikoli problematični in mi nikoli niso delali težav«. Zelo lahko je drugim deliti nasvete, če se sam nisi nikoli spoprijel z vzgojo. Zato si nikoli ne upam reči, kako bi kdo moral vzgajati svoje otroke. Se pa veliko pogovarjam in pogosto premišljujem o tem, kar mi kdo pove. Neka znanka, ki ima štiri že odrasle otroke, pri katerih na zunaj ni bilo nikoli opaziti, da so problematični, mi je v pogovoru rekla približno takole: »Nič ne pričakujte od otrok. Spremljajte jih v njihovem razvoju, toda ne pričakujte, da morajo biti takšni, kot ste si vi vtepli v glavo. Drugačni so, vedno so drugačni. Sprejmite jih, kot so. Potem boste imeli čisto drugačen odnos z njimi. Potem boste marsičesa veseli in se ne boste neprestano jezili, da ni tako, kot bi si vi želeli. Tudi ne pričakujte, da vas bodo vaši otroci negovali, ko boste stari in obnemogli. Morda bodo skrbeli za vas, morda pa tudi ne. Prihranite si razočaranje, ki vam lahko hudo greni življenje.« Tako je pripovedovala. V dobrem odnosu z otroki je, tudi s snahami, zeti in vnuki, ima pa do njih neko razdaljo, ki se ji zdi potrebna. Tudi mož, oče otrok, se z njo strinja. Pustita jih, da živijo tako, kot so si sami uredili življenje, pa tudi onadva živita svoje življenje, ki ni povsem podrejeno potrebam otrok. Pravita, da spoštujejo drug drugega in to se jima za njihove odnose zdi zelo pomembno. Ne gredo si na živce, ne pričakujejo nemogočega drug od drugega. Kadar pa nastopi kakšna velika stiska ali potreba, lahko računajo na medsebojno pomoč. Rada sem poslušala to gospo. Govorila je sicer o vzgoji otrok, lahko pa je takšen odnos dragocen tudi povsod drugod. Morda nam prav pričakovanja, velika in nerealna, od drugih ljudi, s katerimi živimo, otežujejo to naše skupno bivanje. Če se otresemo takšnih pričakovanj, doživimo veliko več lepega v naših odnosih.
Verjamem, da ni lahko dobro vzgojiti otroke. Sama teh izkušenj nimam in se včasih pošalim, da so »moji otroci zelo dobri, nikoli problematični in mi nikoli niso delali težav«. Zelo lahko je drugim deliti nasvete, če se sam nisi nikoli spoprijel z vzgojo. Zato si nikoli ne upam reči, kako bi kdo moral vzgajati svoje otroke. Se pa veliko pogovarjam in pogosto premišljujem o tem, kar mi kdo pove. Neka znanka, ki ima štiri že odrasle otroke, pri katerih na zunaj ni bilo nikoli opaziti, da so problematični, mi je v pogovoru rekla približno takole: »Nič ne pričakujte od otrok. Spremljajte jih v njihovem razvoju, toda ne pričakujte, da morajo biti takšni, kot ste si vi vtepli v glavo. Drugačni so, vedno so drugačni. Sprejmite jih, kot so. Potem boste imeli čisto drugačen odnos z njimi. Potem boste marsičesa veseli in se ne boste neprestano jezili, da ni tako, kot bi si vi želeli. Tudi ne pričakujte, da vas bodo vaši otroci negovali, ko boste stari in obnemogli. Morda bodo skrbeli za vas, morda pa tudi ne. Prihranite si razočaranje, ki vam lahko hudo greni življenje.« Tako je pripovedovala. V dobrem odnosu z otroki je, tudi s snahami, zeti in vnuki, ima pa do njih neko razdaljo, ki se ji zdi potrebna. Tudi mož, oče otrok, se z njo strinja. Pustita jih, da živijo tako, kot so si sami uredili življenje, pa tudi onadva živita svoje življenje, ki ni povsem podrejeno potrebam otrok. Pravita, da spoštujejo drug drugega in to se jima za njihove odnose zdi zelo pomembno. Ne gredo si na živce, ne pričakujejo nemogočega drug od drugega. Kadar pa nastopi kakšna velika stiska ali potreba, lahko računajo na medsebojno pomoč. Rada sem poslušala to gospo. Govorila je sicer o vzgoji otrok, lahko pa je takšen odnos dragocen tudi povsod drugod. Morda nam prav pričakovanja, velika in nerealna, od drugih ljudi, s katerimi živimo, otežujejo to naše skupno bivanje. Če se otresemo takšnih pričakovanj, doživimo veliko več lepega v naših odnosih.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom v Washingtonu prikimal ameriškim skrbem glede krepitve ruskih in kitajskih interesov na arktičnem območju. V oddaji tudi o tem: - Po podatkih nevladne organizacije v Iranu število ubitih protestnikov preseglo 600 - Predstavniki šestih strank danes na delovno kosilo s premierjem Robertom Golobom - Vojaško letališče v Cerkljah ob Krki bo dobilo nove helikopterje.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom v Washingtonu prikimal ameriškim skrbem glede krepitve ruskih in kitajskih interesov na arktičnem območju. V oddaji tudi o tem: - Po podatkih nevladne organizacije v Iranu število ubitih protestnikov preseglo 600 - Predstavniki šestih strank danes na delovno kosilo s premierjem Robertom Golobom - Vojaško letališče v Cerkljah ob Krki bo dobilo nove helikopterje.
Leta 1964 je na ekonomski fakulteti kot prvi tujec diplomiral Sirec Abdul Hamid Katib. Ta dogodek so pospremile tudi kamere Televizije Slovenija, novinar Boštjan Pirc pa je pripravil prispevek za takratno oddajo TV Obzornik.
Leta 1964 je na ekonomski fakulteti kot prvi tujec diplomiral Sirec Abdul Hamid Katib. Ta dogodek so pospremile tudi kamere Televizije Slovenija, novinar Boštjan Pirc pa je pripravil prispevek za takratno oddajo TV Obzornik.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Film prikazuje resnične dogodke, povezane z junaštvom Františka Kriegla, moža, ki je kljuboval sovjetskemu imperiju. Zdravnik in politik František Kriegel, junak praške pomladi, ki se je začela januarja 1968, je bil v noči na 21. avgust aretiran ter skupaj s petimi voditelji partije in države (Dubček, Cerník, Smrkovský, Spacek, Simon) odpeljan v Moskvo. Bil je edini češkoslovaški politik, ki se je v moskovskem ujetništvu uprl Brežnjevu, kljub grožnji likvidacije. In bil je edini, ki ni podpisal t. i. moskovskega protokola. Gre za dokument, ki je pomenil soglasje z okupacijo Češkoslovaške leta 1968, kateri so sledile odprava reform, uvedba cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na ozemlju Českoslovaške. Zasedba se je končala šele z žametno revolucijo leta 1989. MUŽ, KTERÝ STÁL V CESTĚ / The man who Stood in the Way / 2023 / Češka republika, Ukrajina, Latvija Scenarij: Igor Fila Režija: Petr Nikolaev V glavnih vlogah: Tomáš Töpfer, Zuzana Mauréry, Adrian Jastraban, Alois Švehlík, Jiří Ployhar, Daniel Heriban, Přemysl Bureš, Miroslav Táborský, Zuzana Kajnarová, Alexander Ignatusha, Sergiy Kucherenko, Roman Zahyrov, Ivan Shvedoff
Film prikazuje resnične dogodke, povezane z junaštvom Františka Kriegla, moža, ki je kljuboval sovjetskemu imperiju. Zdravnik in politik František Kriegel, junak praške pomladi, ki se je začela januarja 1968, je bil v noči na 21. avgust aretiran ter skupaj s petimi voditelji partije in države (Dubček, Cerník, Smrkovský, Spacek, Simon) odpeljan v Moskvo. Bil je edini češkoslovaški politik, ki se je v moskovskem ujetništvu uprl Brežnjevu, kljub grožnji likvidacije. In bil je edini, ki ni podpisal t. i. moskovskega protokola. Gre za dokument, ki je pomenil soglasje z okupacijo Češkoslovaške leta 1968, kateri so sledile odprava reform, uvedba cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na ozemlju Českoslovaške. Zasedba se je končala šele z žametno revolucijo leta 1989. MUŽ, KTERÝ STÁL V CESTĚ / The man who Stood in the Way / 2023 / Češka republika, Ukrajina, Latvija Scenarij: Igor Fila Režija: Petr Nikolaev V glavnih vlogah: Tomáš Töpfer, Zuzana Mauréry, Adrian Jastraban, Alois Švehlík, Jiří Ployhar, Daniel Heriban, Přemysl Bureš, Miroslav Táborský, Zuzana Kajnarová, Alexander Ignatusha, Sergiy Kucherenko, Roman Zahyrov, Ivan Shvedoff
Aaron Parks je odličen jazzovski pianist srednje generacije. Sprva je sodeloval v zasedbah trobentača Terenca Blancharda, nato se je odpravil na samostojno glasbeno pot. Slišali bomo izbor skladb z njegovih albumov.
Aaron Parks je odličen jazzovski pianist srednje generacije. Sprva je sodeloval v zasedbah trobentača Terenca Blancharda, nato se je odpravil na samostojno glasbeno pot. Slišali bomo izbor skladb z njegovih albumov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Podeljene so bile ameriške filmske in televizijske nagrade zlati globus. V Trevisu je na ogled razstava Od Picassa do Van Gogha: Zgodbe o slikarstvu od abstrakcije do impresionizma. Predstavljamo novosti izvirnega otroškega leposlovja založbe Mladinska knjiga: Kuhinjska miza Špele Frlic in Grozna šola Maše Ogrizek.
Podeljene so bile ameriške filmske in televizijske nagrade zlati globus. V Trevisu je na ogled razstava Od Picassa do Van Gogha: Zgodbe o slikarstvu od abstrakcije do impresionizma. Predstavljamo novosti izvirnega otroškega leposlovja založbe Mladinska knjiga: Kuhinjska miza Špele Frlic in Grozna šola Maše Ogrizek.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist Milko Lazar je eden najbolj zanimivih slovenskih glasbenikov. Uspešno deluje in ustvarja na opernem, komornem, baletnem, simfoničnem in jazzovskem področju. Je samosvoj glasbeni ustvarjalec s prepoznavnim individualnim glasbenim jezikom, zaznamovanim z bogato in izrazito ritmiko. Predstavljajo vam zanimiv pogovor s skladateljem, ki slikovito oriše svoje glasbeno pot ter osvetli lastne poglede na sodobno glasbo. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, snemalec Jure Nemec, režiser Tomaž Švigelj.
Skladatelj, pianist, čembalist in saksofonist Milko Lazar je eden najbolj zanimivih slovenskih glasbenikov. Uspešno deluje in ustvarja na opernem, komornem, baletnem, simfoničnem in jazzovskem področju. Je samosvoj glasbeni ustvarjalec s prepoznavnim individualnim glasbenim jezikom, zaznamovanim z bogato in izrazito ritmiko. Predstavljajo vam zanimiv pogovor s skladateljem, ki slikovito oriše svoje glasbeno pot ter osvetli lastne poglede na sodobno glasbo. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, snemalec Jure Nemec, režiser Tomaž Švigelj.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljate posnetek koncertnega programa, ki ga je na prireditvi Mednarodnega združenja žensk SILA v Unionski dvorani v Ljubljani predstavil Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića. Gre za izbor najlepših skladb iz bogate zakladnice klasične glasbe od Mozartovih Uverture k operi Čarobna piščal in Koncerta za rog št. 4, preko Vivaldijevih Štirih letnih časov in Adamičeve priredbe pesmi Spomin Slavka Avsenika do znamenite koračnice Radetzky marš J. Straussa mlajšega. V solističnih vlogah sta se predstavila violinistka Manja Slak in rogist Blaž Ogrič. Režiser posnetka je Juš Hrastnik.
Spremljate posnetek koncertnega programa, ki ga je na prireditvi Mednarodnega združenja žensk SILA v Unionski dvorani v Ljubljani predstavil Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića. Gre za izbor najlepših skladb iz bogate zakladnice klasične glasbe od Mozartovih Uverture k operi Čarobna piščal in Koncerta za rog št. 4, preko Vivaldijevih Štirih letnih časov in Adamičeve priredbe pesmi Spomin Slavka Avsenika do znamenite koračnice Radetzky marš J. Straussa mlajšega. V solističnih vlogah sta se predstavila violinistka Manja Slak in rogist Blaž Ogrič. Režiser posnetka je Juš Hrastnik.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.
Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo si ogledali razstavo z naslovom »Je narava moderna?«, ki raziskuje odnos do narave in ekološko razmišljanje v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče pri pripravi je bila zbirka MAO z bogato dokumentacijo iz 20. stoletja, ki so ga zaznamovali modernistični ideali napredka, utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje. A vse to je prispevalo k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. V studiu bomo gostili filmsko kritičarko in novinarsko kolegico Ano Jurc, s katero bomo komentirali 83. podelitev zlatih globusov. Ali so zmagali upravičeni favoriti, kdo je bil spregledan, kateri igralski dosežki so najbolj izstopali, pa tudi o tem, kako so se na prireditvi odzvali na aktualno družbeno dogajanje. Znamenita oltarna mojstrovina Vittoreja Carpaccia, ki prikazuje Marijo z detetom na prestolu in s svetniki, je po restavriranju končno na izvornem mestu, v minoritski cerkvi svetega Frančiška Asiškega v Piranu. Sliko zaznamuje pestra zgodovina, leta 1940 so jo odstranili iz cerkve, da bi jo zaščitili pred morebitnim uničenjem v vojni. V svoji vili jo je hranil grof Manin, nato je bila kar 85 let v samostanu v Padovi, zdaj pa je po dolgotrajnem postopku vračanja končno doma. Predstavili bomo tudi pravkar končani konservatorsko-restavratorski postopek.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo si ogledali razstavo z naslovom »Je narava moderna?«, ki raziskuje odnos do narave in ekološko razmišljanje v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče pri pripravi je bila zbirka MAO z bogato dokumentacijo iz 20. stoletja, ki so ga zaznamovali modernistični ideali napredka, utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje. A vse to je prispevalo k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. V studiu bomo gostili filmsko kritičarko in novinarsko kolegico Ano Jurc, s katero bomo komentirali 83. podelitev zlatih globusov. Ali so zmagali upravičeni favoriti, kdo je bil spregledan, kateri igralski dosežki so najbolj izstopali, pa tudi o tem, kako so se na prireditvi odzvali na aktualno družbeno dogajanje. Znamenita oltarna mojstrovina Vittoreja Carpaccia, ki prikazuje Marijo z detetom na prestolu in s svetniki, je po restavriranju končno na izvornem mestu, v minoritski cerkvi svetega Frančiška Asiškega v Piranu. Sliko zaznamuje pestra zgodovina, leta 1940 so jo odstranili iz cerkve, da bi jo zaščitili pred morebitnim uničenjem v vojni. V svoji vili jo je hranil grof Manin, nato je bila kar 85 let v samostanu v Padovi, zdaj pa je po dolgotrajnem postopku vračanja končno doma. Predstavili bomo tudi pravkar končani konservatorsko-restavratorski postopek.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
V Iranu že več kot dva tedna trajajo protivladni protesti. Zaradi prekinjenih internetnih in telefonskih povezav so informacije zelo skope. V protestih in nemirih je bilo ubitih najmanj 648 protestnikov, je sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem na Norveškem. Po nekaterih ocenah bi lahko število ubitih preseglo šest tisoč. Ubitih naj bi bilo tudi približno sto pripadnikov varnostnih služb. Iranski državni mediji so medtem danes poročali o shodih v podporo vladi, h katerim je pozval Teheran. Iz Bele hiše so sporočili, da se ameriški predsednik Donald Trump ne boji uporabiti vojaške sile proti Iranu, a da si želi diplomatsko rešitev.
V Iranu že več kot dva tedna trajajo protivladni protesti. Zaradi prekinjenih internetnih in telefonskih povezav so informacije zelo skope. V protestih in nemirih je bilo ubitih najmanj 648 protestnikov, je sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem na Norveškem. Po nekaterih ocenah bi lahko število ubitih preseglo šest tisoč. Ubitih naj bi bilo tudi približno sto pripadnikov varnostnih služb. Iranski državni mediji so medtem danes poročali o shodih v podporo vladi, h katerim je pozval Teheran. Iz Bele hiše so sporočili, da se ameriški predsednik Donald Trump ne boji uporabiti vojaške sile proti Iranu, a da si želi diplomatsko rešitev.
Cassandra je zgrožena nad lažmi, ki jih je o njenem odzivu na smrt zaročenca natrosila Mary Austen, zato je še bolj odločena, da Janina pisma ne smejo priti v njene roke. Obuja spomine na težko obdobje po Tomovi smrti, ki ga je preživela pri bratovi družini v Kentu. Naloži pa si še eno nalogo – da bo izpolnila obljubo umirajočemu Fulwarju in Isabelli zagotovila dom pri eni od obeh starejših sester. Toda po pogovoru s prezaposleno Beth in ekscentrično Mary Jane ugotovi, da naloga ne bo lahka. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Cassandra je zgrožena nad lažmi, ki jih je o njenem odzivu na smrt zaročenca natrosila Mary Austen, zato je še bolj odločena, da Janina pisma ne smejo priti v njene roke. Obuja spomine na težko obdobje po Tomovi smrti, ki ga je preživela pri bratovi družini v Kentu. Naloži pa si še eno nalogo – da bo izpolnila obljubo umirajočemu Fulwarju in Isabelli zagotovila dom pri eni od obeh starejših sester. Toda po pogovoru s prezaposleno Beth in ekscentrično Mary Jane ugotovi, da naloga ne bo lahka. MISS AUSTEN / 2024 / Velika Britanija Scenarij: Andrea Gibb Režija: Aisling Walsh V glavnih vlogah: Keeley Hawes, Rose Leslie, Patsy Ferran, Jessica Hynes, Mirren Mack, Phyllis Logan, Kevin McNally, Max Irons, Alfred Enoch, Calam Lynch, Liv Hill
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob.
Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob.
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
V drugem delu Sue nadaljuje pot skozi Kambodžo, kjer je priča obsežnemu izsekavanju tropskih gozdov in trgovini z ogroženimi živalmi. Vendar ni za vse kriva pogoltnost korporacij - za nekatere ljudi je to edini vir preživetja in možnost, da se izvijejo iz revščine, ki pesti premnoge Kambodžane. A na srečo obstajajo tudi posamezniki in organizacije, ki se trudijo ohraniti neprecenljive naravne dragocenosti ter spremeniti miselnost ljudi in jih spodbuditi k bolj trajnostnim oblikam preživljanja svojih družin. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Steve Robinson / BBC 2014 / Združeno kraljestvo
Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob.
Kakšna je ocena dela vlade, ki ji bo v primerjavi s prejšnjimi vladami po dolgih letih uspelo zaključiti mandat? Ji bodo volitve prinesle še en mandat? Kako na to gleda opozicija? Kaj se nam obeta po volitvah? O vsem tem v oddaji Pogovor s predsednikom vlade in opozicijo. S predsednikom vlade Robertom Golobom se bo pogovarjala Tanja Gobec, s predsedniki opozicijskih strank pa Katarina Veselič Golob.
Danes odpiramo vrata v leto 2025 skozi oči romske skupnosti. Preleteli bomo dogodke, ki so dvignili prah razprav, premaknili meje sodelovanja in razsvetlili poti novih priložnosti. Od projektov, ki so prinesli večjo vidnost in glas mladim, do izzivov, ki so terjali pogum ter jasne odgovore. Pridružite se nam v kratkem pregledu trenutkov, ki so zaznamovali leto in razkrivajo, kako živa, raznolika in ustvarjalna je romska skupnost danes.
Danes odpiramo vrata v leto 2025 skozi oči romske skupnosti. Preleteli bomo dogodke, ki so dvignili prah razprav, premaknili meje sodelovanja in razsvetlili poti novih priložnosti. Od projektov, ki so prinesli večjo vidnost in glas mladim, do izzivov, ki so terjali pogum ter jasne odgovore. Pridružite se nam v kratkem pregledu trenutkov, ki so zaznamovali leto in razkrivajo, kako živa, raznolika in ustvarjalna je romska skupnost danes.
Mi smo se družili s krajankami in krajani ter predsednico Krajevne skupnosti Trnovo, ene od devetnajst krajevnih skupnosti, Tanjo Vončina, obiskal pa nas je tudi župan občine Nova Gorica. V programu so sodelovali številni krajanke in krajani. Na orglice je zaigral Davorin Cej, s Hišnim ansamblom Društva upokojencev Trnovo Lokve pa Danilo Ličar. Slišali smo Pio Ternovev v narečju, Jožko Strosar nam je predstavil Društvo Furmani, pogostile pa so nas članice Društva žena in deklet Trnovo. V oddaji vam spregovorimo tudi o nekoč edinem narodno-zabavnem ansamblu na Goriškem, Ansamblu Vrtnica, naš gost je Boris Pleničar. V drugem delu programa boste slišali, kako je člane Društva Gremo plesat, s svojim koncertom počastil Trnovec, glasbenik Gianni Rijavec. Povedal je, da je svoje začetke doživljal z Radiem Koper, ki mu je še danes hvaležen za oblikovanje lastne glasbene poti.
Mi smo se družili s krajankami in krajani ter predsednico Krajevne skupnosti Trnovo, ene od devetnajst krajevnih skupnosti, Tanjo Vončina, obiskal pa nas je tudi župan občine Nova Gorica. V programu so sodelovali številni krajanke in krajani. Na orglice je zaigral Davorin Cej, s Hišnim ansamblom Društva upokojencev Trnovo Lokve pa Danilo Ličar. Slišali smo Pio Ternovev v narečju, Jožko Strosar nam je predstavil Društvo Furmani, pogostile pa so nas članice Društva žena in deklet Trnovo. V oddaji vam spregovorimo tudi o nekoč edinem narodno-zabavnem ansamblu na Goriškem, Ansamblu Vrtnica, naš gost je Boris Pleničar. V drugem delu programa boste slišali, kako je člane Društva Gremo plesat, s svojim koncertom počastil Trnovec, glasbenik Gianni Rijavec. Povedal je, da je svoje začetke doživljal z Radiem Koper, ki mu je še danes hvaležen za oblikovanje lastne glasbene poti.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Verjetno gre za svetovno najbolj znano in tragično ljubezensko zgodbo, ki jo bo dirigent Robin Ticciati oživil v svoji živahni interpretaciji dramatične simfonije Romeo in Julija, op. 17 Hectorja Berlioza.
Verjetno gre za svetovno najbolj znano in tragično ljubezensko zgodbo, ki jo bo dirigent Robin Ticciati oživil v svoji živahni interpretaciji dramatične simfonije Romeo in Julija, op. 17 Hectorja Berlioza.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.