Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
V oddaji Odkrivamo smo obiskali Knjižnico Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, kjer so lani praznovali 60-letnico matične in 50-letnico pionirske knjižnice. Govorili smo o tem, da knjižnica ni le izposoja knjig, temveč je tudi kulturno in informacijsko središče in dnevna soba lokalne skupnosti; nekaj besed pa tudi o novih prostorih oplotniške knjižnice in o tem, po kakšnih knjigah bralci radi sežejo in zakaj je branje tako pomembno za otroke in mladino.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Z odločnimi koraki stopamo predvsem naproti kolesarjem z urejanjem kolesarskih poti tako za dnevne migracije kot počitniško raziskovanje dežele s kolesom. Eden pomembnejših projektov je z EU sredstvi pred kratkim končana in urejena kolesarska pot med Žalcem in Rogatcem. O samem projektu, stroških in tudi regionalni in čezmejni povezljivosti podrobneje v Izluščeno. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Z odločnimi koraki stopamo predvsem naproti kolesarjem z urejanjem kolesarskih poti tako za dnevne migracije kot počitniško raziskovanje dežele s kolesom. Eden pomembnejših projektov je z EU sredstvi pred kratkim končana in urejena kolesarska pot med Žalcem in Rogatcem. O samem projektu, stroških in tudi regionalni in čezmejni povezljivosti podrobneje v Izluščeno. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Za slovensko rokometno reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekaj časa za počitek. Po včerajšnji tekmi z Madžarsko imajo rokometaši danes prost dan pred preizkušnjama s Hrvaško in Islandijo. Smučarski skakalci so končali nastope na svetovnem prvenstvu v poletih, zdaj jih od vrhuncev sezone čakajo le še olimpijske igre v Italiji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jutranja poročila Radia Maribor
- Poslanci na zadnji redni seji Državnega zbora tudi o ustavnih sodnikih - Mrzla zima poglablja stiske socialno ogroženih - V Murski Soboti inovativne delavnice za starše
- Poslanci na zadnji redni seji Državnega zbora tudi o ustavnih sodnikih - Mrzla zima poglablja stiske socialno ogroženih - V Murski Soboti inovativne delavnice za starše
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Medslovanščina je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen je medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. V dvodelni seriji o umetnih jezikih se tokrat lotimo "slovanskega esperanta", kot tudi pravijo medslovanščini.
Medslovanščina je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen je medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. V dvodelni seriji o umetnih jezikih se tokrat lotimo "slovanskega esperanta", kot tudi pravijo medslovanščini.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
V Drskovčah pri Pivki se je rodila danes 84-letna Zofija Pecman, Sonja za prijatelje. Skupaj s starši in tremi sestrami je odraščala na kmetiji. Punce so pomagale, kolikor so lahko, in se pri tem vedno zabavale. Delala je kot šivilja in še danes pri človeku najprej opazi obleko. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
V Drskovčah pri Pivki se je rodila danes 84-letna Zofija Pecman, Sonja za prijatelje. Skupaj s starši in tremi sestrami je odraščala na kmetiji. Punce so pomagale, kolikor so lahko, in se pri tem vedno zabavale. Delala je kot šivilja in še danes pri človeku najprej opazi obleko. Z njo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na poslanskih klopeh bo do tretjega februarja obsežen nabor zakonov. Med drugim bodo glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki naj bi imeli zagotovljeno podporo. To še ni znano glede kandidatke za varuhinjo človekovih pravic. v oddaji tudi o tem: -V agrarni skupnosti Podpeč - Praproče zgledno skrbijo za svojo skupno lastnino. -V Akvariju Piran poteka dolgo pričakovana prenova. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu premagali Madžare.
Na poslanskih klopeh bo do tretjega februarja obsežen nabor zakonov. Med drugim bodo glasovali o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike, ki naj bi imeli zagotovljeno podporo. To še ni znano glede kandidatke za varuhinjo človekovih pravic. v oddaji tudi o tem: -V agrarni skupnosti Podpeč - Praproče zgledno skrbijo za svojo skupno lastnino. -V Akvariju Piran poteka dolgo pričakovana prenova. -Slovenski rokometaši so na evropskem prvenstvu premagali Madžare.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli zadnjo, 38-to redno sejo tega sklica državnega zbora. Na podlagi števila obravnavanih točk gre očitno za eno od najbolj dejavnih sej tega mandata, saj se bo na poslanskih klopeh znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Med drugim poslance čaka glasovanje o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic in tri ustavne sodnike. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar bo mandatno-volilna komisija danes obravnavala predloge za imenovanje Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije, Tamare Kek, Marka Starmana in Cirila Keršmanca za ustavne sodnike in Simone Drenik Bavdek za varuhinjo človekovih pravic. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vnovični pozivi Izraelu, naj odpre mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. - Združene države v primežu arktične nevihte, brez elektrike več 100 tisoč ljudi. - Slovenija po zapletu s pobeglimi smučmi na svetovnem prvenstvu v poletih do šestega mesta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Leta 1961 je bila jugoslovansko-italijanska meja tri tedne zaprta zaradi epidemije slinavke in parkljevke na italijanskem ozemlju. Zapora meje je takrat uspešno preprečila, da se bolezen ni razširila tudi v Slovenijo, ko pa so mejo znova sprostili, je bila na mejnem prehodu Fernetiči velika gneča. To je v prispevku v TV Obzorniku 23. marca leta 1961 opisal novinar Egon Kraus.
Leta 1961 je bila jugoslovansko-italijanska meja tri tedne zaprta zaradi epidemije slinavke in parkljevke na italijanskem ozemlju. Zapora meje je takrat uspešno preprečila, da se bolezen ni razširila tudi v Slovenijo, ko pa so mejo znova sprostili, je bila na mejnem prehodu Fernetiči velika gneča. To je v prispevku v TV Obzorniku 23. marca leta 1961 opisal novinar Egon Kraus.
Dvoranski nogometaši škofijskega Bronxa so imeli lani dobro sezono. Bili so pokalni podprvaki, v državnem prvenstvu so dosegli tretje mesto. Dober rezultat je privedel do tega, da je slovensko Istro zapustila praktično cela ekipa, tako da je moral trener Alen Mordej sestaviti novo in začeti iz ničle. Po prvem delu sezone so tako Bronxi na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. S trenerjem Alenom Mordejem se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
Dvoranski nogometaši škofijskega Bronxa so imeli lani dobro sezono. Bili so pokalni podprvaki, v državnem prvenstvu so dosegli tretje mesto. Dober rezultat je privedel do tega, da je slovensko Istro zapustila praktično cela ekipa, tako da je moral trener Alen Mordej sestaviti novo in začeti iz ničle. Po prvem delu sezone so tako Bronxi na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. S trenerjem Alenom Mordejem se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
V Oberstdorfu je končan drugi vrhunec sezone za smučarske skakalce. Po novoletni turneji in zmagi Domna Prevca smo zdaj dobili še najboljše v poletih, skakalce pa že kmalu čakajo olimpijske igre v Italiji.
V Oberstdorfu je končan drugi vrhunec sezone za smučarske skakalce. Po novoletni turneji in zmagi Domna Prevca smo zdaj dobili še najboljše v poletih, skakalce pa že kmalu čakajo olimpijske igre v Italiji.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Vedno sem rada potovala in včasih mi je kar malo žal, da zdaj, ko imam čas, tega ne morem več. Če se primerjam z drugimi, sem nekje v sredi. Številni prepotujejo veliko več in so skoraj ves čas nekje na poti. Drugi pa morda sploh ne potujejo in ostajajo ves čas doma. Sicer pa sploh ni pomembno, koliko potuješ, ampak kako zadovoljno živiš. Nič ti ne pomaga, če si ves čas na poti, pa nikjer ne najdeš miru. Prav tako hudo je tudi, če si ves nesrečen doma in si nemiren zaradi nezadovoljstva. Pogovarjala sem se z znanko, malo mlajšo od mene. Potovala je približno toliko kot jaz, pred kratkim je ovdovela. Zdaj bi lahko več potovala, pa razmišlja malo drugače: »Ljudje danes zelo veliko potujejo, v daljne dežele, o katerih se nam včasih še sanjalo ni. V enem samem letu so v Avstraliji, pa v Peruju in nekje v Afriki in ne vem kje še vse. O Evropi sploh ni vredno govoriti. Ampak ali ni to tudi neke vrste beg pred seboj? Ne znajo biti sami s seboj. Lahko greš na konec sveta, ampak samemu sebi ne moreš uiti.« Premišljujem o teh njenih besedah. Morda ne veljajo za vse ljudi, ki potujejo, za nekatere pa prav gotovo. Tudi reklame govorijo o daljnih potovanjih in junak si, če greš daleč, na kraj, kjer drugi še niso bili. Nikjer pa ne najdemo reklame, ki bi ljudi spodbujala, naj se ustavijo, pogledajo vase in preprosto samo so. To ne prinaša posebnega priznanja, prinaša pa človeku, ki to dela, veliko notranje zadovoljstvo. Samo tega ne moreš izmeriti, tehtati, prešteti … Očitno gre za neko drugačno resničnost. Vsem ljudem, ki se odločajo za svoj dopust, bi želela, da se odločijo za takšnega, ki jim bo osebno najbolj v pomoč. Ne vem, ali se bodo spočiti vrnili z dopusta, na katerega so odšli v stresu, ves čas živeli pod adrenalinsko napetostjo in se potem čisto v zadnjem trenutku vrnili domov. Čim starejši človek postaja, toliko več miru potrebuje. In dovolj časa, da pogleda vase, se ozre nazaj na prehojeno pot in o njej premisli. Pa da se ozre tudi na vse, kar je onkraj te resničnosti, ki jo lahko vidimo, slišimo in otipamo.
Vedno sem rada potovala in včasih mi je kar malo žal, da zdaj, ko imam čas, tega ne morem več. Če se primerjam z drugimi, sem nekje v sredi. Številni prepotujejo veliko več in so skoraj ves čas nekje na poti. Drugi pa morda sploh ne potujejo in ostajajo ves čas doma. Sicer pa sploh ni pomembno, koliko potuješ, ampak kako zadovoljno živiš. Nič ti ne pomaga, če si ves čas na poti, pa nikjer ne najdeš miru. Prav tako hudo je tudi, če si ves nesrečen doma in si nemiren zaradi nezadovoljstva. Pogovarjala sem se z znanko, malo mlajšo od mene. Potovala je približno toliko kot jaz, pred kratkim je ovdovela. Zdaj bi lahko več potovala, pa razmišlja malo drugače: »Ljudje danes zelo veliko potujejo, v daljne dežele, o katerih se nam včasih še sanjalo ni. V enem samem letu so v Avstraliji, pa v Peruju in nekje v Afriki in ne vem kje še vse. O Evropi sploh ni vredno govoriti. Ampak ali ni to tudi neke vrste beg pred seboj? Ne znajo biti sami s seboj. Lahko greš na konec sveta, ampak samemu sebi ne moreš uiti.« Premišljujem o teh njenih besedah. Morda ne veljajo za vse ljudi, ki potujejo, za nekatere pa prav gotovo. Tudi reklame govorijo o daljnih potovanjih in junak si, če greš daleč, na kraj, kjer drugi še niso bili. Nikjer pa ne najdemo reklame, ki bi ljudi spodbujala, naj se ustavijo, pogledajo vase in preprosto samo so. To ne prinaša posebnega priznanja, prinaša pa človeku, ki to dela, veliko notranje zadovoljstvo. Samo tega ne moreš izmeriti, tehtati, prešteti … Očitno gre za neko drugačno resničnost. Vsem ljudem, ki se odločajo za svoj dopust, bi želela, da se odločijo za takšnega, ki jim bo osebno najbolj v pomoč. Ne vem, ali se bodo spočiti vrnili z dopusta, na katerega so odšli v stresu, ves čas živeli pod adrenalinsko napetostjo in se potem čisto v zadnjem trenutku vrnili domov. Čim starejši človek postaja, toliko več miru potrebuje. In dovolj časa, da pogleda vase, se ozre nazaj na prehojeno pot in o njej premisli. Pa da se ozre tudi na vse, kar je onkraj te resničnosti, ki jo lahko vidimo, slišimo in otipamo.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli 38-to, zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. Na poslanskih klopeh se bo znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Vlada in vladna koalicija si očitno skušata pred koncem mandata in pred kampanjo priskrbeti čim več, vsaj na papirju, končanih nalog, zagotovo pa bomo do razpustitve parlamenta opazovali tudi še kar nekaj izredni sej. V delu trenutnega sklica Državnega zbora se namreč veliko točk z rednih seli na izredne seje, teh je bilo v tem mandatu že 128. Drugi poudarki oddaje: - Poslanke in poslanci bodo predvidoma sprejeli spremenjen in dopolnjen zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. - Po uboju še enega civilista se poglablja spor med Washingtonom in oblastmi zvezne države Minnesota. - Zdravstveni dom Vrhnika napoveduje postopno izboljšanje kadrovske slike.
Poslanke in poslanci bodo opoldne začeli 38-to, zadnjo redno sejo tega sklica državnega zbora. Na poslanskih klopeh se bo znašlo več kot štirideset zakonskih predlogov. Vlada in vladna koalicija si očitno skušata pred koncem mandata in pred kampanjo priskrbeti čim več, vsaj na papirju, končanih nalog, zagotovo pa bomo do razpustitve parlamenta opazovali tudi še kar nekaj izredni sej. V delu trenutnega sklica Državnega zbora se namreč veliko točk z rednih seli na izredne seje, teh je bilo v tem mandatu že 128. Drugi poudarki oddaje: - Poslanke in poslanci bodo predvidoma sprejeli spremenjen in dopolnjen zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. - Po uboju še enega civilista se poglablja spor med Washingtonom in oblastmi zvezne države Minnesota. - Zdravstveni dom Vrhnika napoveduje postopno izboljšanje kadrovske slike.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Psihološko poglobljen prikaz vpliva travmatičnega dogodka na dinamiko družine, omejen na en dan in zasnovan na osebni izkušnji režiserja, ki v filmu »svojo« vlogo tudi odigra. Dobitnik glavne nagrade vodomec na Liffu 2022. Damir in Bruno sta brata. Damir je pravkar neuspešno poskušal narediti samomor. Zdaj se mama in Bruno trudita zaščititi Damirja ne le pred njim samim, ampak tudi pred vse prej kot sočutnim sistemom, ki ga poosebljajo nesramni in sumničavi policisti ter brezosebno, pogosto celo arogantno zdravstveno osebje. Originalni naslov: SIGURNO MJESTO Leto produkcije: 2022 Država: Hrvaška Žanr: drama Režija: Juraj Lerotić Scenarij: Juraj Lerotić Igrajo: Snježana Sinovčić Šiškov, Goran Marković, Juraj Lerotić, Igor Samobor
Psihološko poglobljen prikaz vpliva travmatičnega dogodka na dinamiko družine, omejen na en dan in zasnovan na osebni izkušnji režiserja, ki v filmu »svojo« vlogo tudi odigra. Dobitnik glavne nagrade vodomec na Liffu 2022. Damir in Bruno sta brata. Damir je pravkar neuspešno poskušal narediti samomor. Zdaj se mama in Bruno trudita zaščititi Damirja ne le pred njim samim, ampak tudi pred vse prej kot sočutnim sistemom, ki ga poosebljajo nesramni in sumničavi policisti ter brezosebno, pogosto celo arogantno zdravstveno osebje. Originalni naslov: SIGURNO MJESTO Leto produkcije: 2022 Država: Hrvaška Žanr: drama Režija: Juraj Lerotić Scenarij: Juraj Lerotić Igrajo: Snježana Sinovčić Šiškov, Goran Marković, Juraj Lerotić, Igor Samobor
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Dr. Peter Wostner je ekonomist, univerzitetni profesor ter soavtor Poročila o razvoju 2025. Pripravil ga je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V njem so podatki o tem, kakšna je kakovost življenja v Sloveniji. Peter Wostner je nekoč dejal, da moramo iz slovenskega DNK-ja izbrisati zadovoljstvo s povprečnim in ga nadomestiti z miselnostjo zmagovalcev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
Carly dobi novega pomočnika Nicka, ki jo v kuhinji zelo razbremeni. Zaradi krčenja stroškov bi morala nekoga odpustiti, a namesto tega pomivalcema Jaku in Holly ponudi delo za polovični delovni čas. Jake se že tako ali tako utaplja v dolgovih, saj mora preživljati še svojo šoloobvezno sestro, zato mu Holly predlaga, da bi za njenega strica opravila sumljiv posel in tako nekaj zaslužila. Ker nihče od njiju ne pride v službo, je v kuhinji ob odsotnosti pomivalcev pravi kaos. Johnny mora poprijeti za umazano delo, vendar zaradi pokvarjenega pomivalnega stroja ne zmore pomiti vsega, zato prihaja do zamud pri hrani. Povrhu vsega se Nick spre z Boltonom, kar pripelje do glasnega prepira ravno v času, ko solastnik Liam poskuša prepričati neki par, da bi restavracijo najel za poročno slavje. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo
Carly dobi novega pomočnika Nicka, ki jo v kuhinji zelo razbremeni. Zaradi krčenja stroškov bi morala nekoga odpustiti, a namesto tega pomivalcema Jaku in Holly ponudi delo za polovični delovni čas. Jake se že tako ali tako utaplja v dolgovih, saj mora preživljati še svojo šoloobvezno sestro, zato mu Holly predlaga, da bi za njenega strica opravila sumljiv posel in tako nekaj zaslužila. Ker nihče od njiju ne pride v službo, je v kuhinji ob odsotnosti pomivalcev pravi kaos. Johnny mora poprijeti za umazano delo, vendar zaradi pokvarjenega pomivalnega stroja ne zmore pomiti vsega, zato prihaja do zamud pri hrani. Povrhu vsega se Nick spre z Boltonom, kar pripelje do glasnega prepira ravno v času, ko solastnik Liam poskuša prepričati neki par, da bi restavracijo najel za poročno slavje. BOILING POINT / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Philip Barantini, James Cummings, Dan Cadan, Alex Tenenbaum, Nathaniel Stevens, Grace Ofori-Attah Režija: Philip Barantini, Mounia Akl V glavnih vlogah: Stephen Graham, Vinette Robinson, Alice Feetham, Ray Panthaki, Hannah Walters, Malachi Kirby, Izuka Hoyle, Taz Skylar, Lauryn Ajufo
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.