Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V švicarskem letovišču Davos se je končal Svetovni gospodarski forum. Štiridnevno srečanje več tisoč najvplivnejših ljudi na svetu je potekalo v strahu pred poglobitvijo razdora med zahodnimi državami zaradi ameriških ambicij, povezanih z Grenlandijo, končalo pa se je z razmeroma umirjeno retoriko predsednika Donalda Trumpa. V oddaji tudi o tem: - V Abu Dabiju pogovori o pogojih za končanje vojne v Ukrajini. - Mrzla zima povečala stiske ljudi, ki ne zmorejo sami plačati visokih stroškov ogrevanja. - V Mariboru odprli dokumentarno razstavo spominskega centra holokavsta Jad Vašem iz Jeruzalema.
V švicarskem letovišču Davos se je končal Svetovni gospodarski forum. Štiridnevno srečanje več tisoč najvplivnejših ljudi na svetu je potekalo v strahu pred poglobitvijo razdora med zahodnimi državami zaradi ameriških ambicij, povezanih z Grenlandijo, končalo pa se je z razmeroma umirjeno retoriko predsednika Donalda Trumpa. V oddaji tudi o tem: - V Abu Dabiju pogovori o pogojih za končanje vojne v Ukrajini. - Mrzla zima povečala stiske ljudi, ki ne zmorejo sami plačati visokih stroškov ogrevanja. - V Mariboru odprli dokumentarno razstavo spominskega centra holokavsta Jad Vašem iz Jeruzalema.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V Gledališču Koper bodo nocoj premierno uprizorili predstavo z naslovom Kje je primadona? Gre za komedijo zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča, podrobneje pa jo bomo predstavili v tokratni oddaje Pol ure kulture. Poetično in monumentalno pa bo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo na oder postavili koprodukcijski spektakel Orfej in Evridika. In tudi končali bomo v gledališču, namreč v Novi Gorici: tam se že po 18. uri in pred večernim gostovanjem SMG obeta pestra okrogla miza z naslovom Nikoli več? Vprašaj na koncu sintagme je pomemben in poveden.
V Gledališču Koper bodo nocoj premierno uprizorili predstavo z naslovom Kje je primadona? Gre za komedijo zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča, podrobneje pa jo bomo predstavili v tokratni oddaje Pol ure kulture. Poetično in monumentalno pa bo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo na oder postavili koprodukcijski spektakel Orfej in Evridika. In tudi končali bomo v gledališču, namreč v Novi Gorici: tam se že po 18. uri in pred večernim gostovanjem SMG obeta pestra okrogla miza z naslovom Nikoli več? Vprašaj na koncu sintagme je pomemben in poveden.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Smučarski skakalci začenjajo boje za odličja na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu, slovenske rokometaše na evropskem prvenstvu čaka dvoboj z domačini Švedi. alpski smučarji pa so opravili s superveslalomom v Kitzbühelu.
Smučarski skakalci začenjajo boje za odličja na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu, slovenske rokometaše na evropskem prvenstvu čaka dvoboj z domačini Švedi. alpski smučarji pa so opravili s superveslalomom v Kitzbühelu.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V Davosu ta teden poteka Svetovni gospodarski forum, kjer so se zbrali najpomembnejši politiki in gospodarstveniki. Predsednik ZDA Donald Trump je povedal, da Grenlandije ne bodo prevzeli z vojsko, a ZDA bodo še naprej vztrajale pri interesu za otok. V Infodromu pa: ali lahko ena država sploh kupi drugo?
V Davosu ta teden poteka Svetovni gospodarski forum, kjer so se zbrali najpomembnejši politiki in gospodarstveniki. Predsednik ZDA Donald Trump je povedal, da Grenlandije ne bodo prevzeli z vojsko, a ZDA bodo še naprej vztrajale pri interesu za otok. V Infodromu pa: ali lahko ena država sploh kupi drugo?
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Ves mesec poteka projekt društva Rad pišem z roko. Letošnja tema je »Humor je najboljše črnilo«. Pri projektu sodelujejo tudi učenci Osnovne šole Šentvid, ki so znova prijeli za pisala.
Ves mesec poteka projekt društva Rad pišem z roko. Letošnja tema je »Humor je najboljše črnilo«. Pri projektu sodelujejo tudi učenci Osnovne šole Šentvid, ki so znova prijeli za pisala.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Infodrom je obiskal že veliko šol in skoraj povsod naletel na kupe izgubljenih predmetov. Puloverji, copati, peresnice in še marsikaj – stvari, ki jih nihče več ne pride iskat. Tokrat smo obiskali Osnovno šolo Janka Modra Dol pri Ljubljani. Učence smo vprašali, kdaj, kako in zakaj najpogosteje kaj pozabijo. Presenetilo pa nas je, da niso pozabljivi samo učenci – tu in tam kaj založijo tudi učitelji in učiteljice. Kaj vse se izgubi po šolskih hodnikih in zakaj se izgubljeni predmeti tako redko vrnejo lastnikom? Oglejte si v prispevku.
Infodrom je obiskal že veliko šol in skoraj povsod naletel na kupe izgubljenih predmetov. Puloverji, copati, peresnice in še marsikaj – stvari, ki jih nihče več ne pride iskat. Tokrat smo obiskali Osnovno šolo Janka Modra Dol pri Ljubljani. Učence smo vprašali, kdaj, kako in zakaj najpogosteje kaj pozabijo. Presenetilo pa nas je, da niso pozabljivi samo učenci – tu in tam kaj založijo tudi učitelji in učiteljice. Kaj vse se izgubi po šolskih hodnikih in zakaj se izgubljeni predmeti tako redko vrnejo lastnikom? Oglejte si v prispevku.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Tako divjega tedna pa že dolgo ni bilo! Med Trumpovim šovom v Davosu, evropskimi odzivi in domačimi političnimi premiki iščemo, ali se vendarle riše nova hrbtenica demokratičnega sveta.
Tako divjega tedna pa že dolgo ni bilo! Med Trumpovim šovom v Davosu, evropskimi odzivi in domačimi političnimi premiki iščemo, ali se vendarle riše nova hrbtenica demokratičnega sveta.
Danes v Infodromu o izgubljenih predmetih, ki jih včasih nihče ne pride iskat. Ves mesec poteka projekt društva Rad pišem z roko in letošnja tema: »Humor je najboljše črnilo«. Pri projektu sodelujejo tudi učenci Osnovne šole Šentvid. Mladi so prijeli za pisala, mi pa smo jih v Infogromu vprašali, kaj so prednosti pisanja z roko. Podrobno pod lupo smo preverili, ali ena država lahko kupi drugo. Otroška poročevalka Ella je obiskala vajo predstave NPZ? Ni panike! Znamo! in se pogovarjala z avtorjema Pižamo in Sašem Staretom. V sklopu BUM festa Žalec pa so se predstavili tolkalisti iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Mi smo jih ujeli na vaji.
Danes v Infodromu o izgubljenih predmetih, ki jih včasih nihče ne pride iskat. Ves mesec poteka projekt društva Rad pišem z roko in letošnja tema: »Humor je najboljše črnilo«. Pri projektu sodelujejo tudi učenci Osnovne šole Šentvid. Mladi so prijeli za pisala, mi pa smo jih v Infogromu vprašali, kaj so prednosti pisanja z roko. Podrobno pod lupo smo preverili, ali ena država lahko kupi drugo. Otroška poročevalka Ella je obiskala vajo predstave NPZ? Ni panike! Znamo! in se pogovarjala z avtorjema Pižamo in Sašem Staretom. V sklopu BUM festa Žalec pa so se predstavili tolkalisti iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Mi smo jih ujeli na vaji.
V Žalcu ta teden poteka BUM fest, kjer bodo nastopile tolkalistične zasedbe iz celega sveta. Med njimi bodo tudi vaši vrstniki iz Slovenije – učenci in učenke Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki smo jih ujeli na vaji in pokukali za kulise njihove priprav.
V Žalcu ta teden poteka BUM fest, kjer bodo nastopile tolkalistične zasedbe iz celega sveta. Med njimi bodo tudi vaši vrstniki iz Slovenije – učenci in učenke Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki smo jih ujeli na vaji in pokukali za kulise njihove priprav.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo premierno uprizorili poetični spektakel Orfej in Evridika. Antični mit, ki velja za eno najpresunljivejših zgodb o ljubezni onkraj smrti, je do danes doživel nepreštevne interpretacije. V veliki večini je osrednja figura veliki pevec Orfej. Pesnica in dramatičarka Urša Majcen v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev in – jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi? Še ena predstava, ki v središče postavi ženske, je nova komedija v koprskem gledališču Kje je primadona? Ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig je predelal komedijo Ti nori tenorji – ohranil je dramsko dogajanje, tri vodilne moške vloge pa zamenjal z ženskimi, s čimer je v temelju zamajal in spremenil moško-ženske odnose, z njimi pa tudi očišče komedije.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo premierno uprizorili poetični spektakel Orfej in Evridika. Antični mit, ki velja za eno najpresunljivejših zgodb o ljubezni onkraj smrti, je do danes doživel nepreštevne interpretacije. V veliki večini je osrednja figura veliki pevec Orfej. Pesnica in dramatičarka Urša Majcen v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev in – jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi? Še ena predstava, ki v središče postavi ženske, je nova komedija v koprskem gledališču Kje je primadona? Ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig je predelal komedijo Ti nori tenorji – ohranil je dramsko dogajanje, tri vodilne moške vloge pa zamenjal z ženskimi, s čimer je v temelju zamajal in spremenil moško-ženske odnose, z njimi pa tudi očišče komedije.
Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.
Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.
Odpovedi štirih maksilofacialnih kirurgov na ljubljanskem kliničnem centru bodo, kot kaže, obveljale. Današnji sestanek ni bil uspešen, saj razširjeni strokovni kolegij ni pristal na pogoje, ki so jih postavili kirurgi. Generalni direktor Marko Jug je dejal, da so jim ponudili drugačno organizacijo, kar bodo storili znova, težko pa bodo v kratkem zgradili novo maksilofacialno kliniko. Druge teme: - Finančna uprava bo nadaljevala izvršbe na socialno pomoč dolžnikom, saj je prepričana, da za to ne potrebuje predhodne presoje na centrih za socialno delo. Kot uspešne ocenjuje tudi skupne patrulje s policijo, ki jih izvaja od novembra, pravi generalni direktor Fursa Peter Grum. Kot dodaja, so tako nekaterim prekrškarjem zarubili skupno 44 vozil. - Končalo se je zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki ga je zaznamoval predvsem ameriški predsednik Donald Trump. Prav njegova nepredvidljivost je največja skrb tudi za slovenske gospodarstvenike. Evropa bo uspešna, če stopi skupaj, meni pravnik Miro Cerar, in sicer tako da pokaže svojo moč, a ne zaostruje konflikta, kar je po njegovem domača naloga za evropske voditelje. - Ozemeljska vprašanja so ključni dejavnik za končanje vojne v Ukrajini, sporoča Moskva. V ospredje postavlja umik ukrajinskih sil iz Donbasa. Kot je dejal svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov, si želijo diplomatske rešitve, a bodo, dokler ni dosežena, tudi na bojišču sledili svojim ciljem.
Odpovedi štirih maksilofacialnih kirurgov na ljubljanskem kliničnem centru bodo, kot kaže, obveljale. Današnji sestanek ni bil uspešen, saj razširjeni strokovni kolegij ni pristal na pogoje, ki so jih postavili kirurgi. Generalni direktor Marko Jug je dejal, da so jim ponudili drugačno organizacijo, kar bodo storili znova, težko pa bodo v kratkem zgradili novo maksilofacialno kliniko. Druge teme: - Finančna uprava bo nadaljevala izvršbe na socialno pomoč dolžnikom, saj je prepričana, da za to ne potrebuje predhodne presoje na centrih za socialno delo. Kot uspešne ocenjuje tudi skupne patrulje s policijo, ki jih izvaja od novembra, pravi generalni direktor Fursa Peter Grum. Kot dodaja, so tako nekaterim prekrškarjem zarubili skupno 44 vozil. - Končalo se je zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki ga je zaznamoval predvsem ameriški predsednik Donald Trump. Prav njegova nepredvidljivost je največja skrb tudi za slovenske gospodarstvenike. Evropa bo uspešna, če stopi skupaj, meni pravnik Miro Cerar, in sicer tako da pokaže svojo moč, a ne zaostruje konflikta, kar je po njegovem domača naloga za evropske voditelje. - Ozemeljska vprašanja so ključni dejavnik za končanje vojne v Ukrajini, sporoča Moskva. V ospredje postavlja umik ukrajinskih sil iz Donbasa. Kot je dejal svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov, si želijo diplomatske rešitve, a bodo, dokler ni dosežena, tudi na bojišču sledili svojim ciljem.
A Lendvai Galéria és Múzeum a 2026-os évben is rendkívül szerteágazó programkínálattal várja a látogatóit. Zavod Galerija-Muzej Lendava pričakuje obiskovalce z izjemno raznolikim programom tudi v letu 2026.
A Lendvai Galéria és Múzeum a 2026-os évben is rendkívül szerteágazó programkínálattal várja a látogatóit. Zavod Galerija-Muzej Lendava pričakuje obiskovalce z izjemno raznolikim programom tudi v letu 2026.
A Lendvai Könyvtár, amely már gyönyörűen felújított külsővel rendelkezik, 2026-ban 50 éves jubileumot is ünnepel, így az év elsősorban ennek jegyében telik majd. Némileg megújult a Kulturális Központ is, amely – amint azt megtudtuk – idén is gazdag programmal várja a látogatóit. Knjižnica v Lendavi, ki se ponaša z veličastno prenovljeno podobo, praznuje tudi 50-letni jubilej in tako bo leto 2026 predvsem v znamenju te obletnice. Prenovljeno podobo kaže tudi kulturni center, ki – kot smo izvedeli – svoje obiskovalce tudi letos pričakuje z bogatim programom.
A Lendvai Könyvtár, amely már gyönyörűen felújított külsővel rendelkezik, 2026-ban 50 éves jubileumot is ünnepel, így az év elsősorban ennek jegyében telik majd. Némileg megújult a Kulturális Központ is, amely – amint azt megtudtuk – idén is gazdag programmal várja a látogatóit. Knjižnica v Lendavi, ki se ponaša z veličastno prenovljeno podobo, praznuje tudi 50-letni jubilej in tako bo leto 2026 predvsem v znamenju te obletnice. Prenovljeno podobo kaže tudi kulturni center, ki – kot smo izvedeli – svoje obiskovalce tudi letos pričakuje z bogatim programom.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Kölcsey Ferenc két évszázaddal ezelőtt, 1823. január 22-én fejezte be a Himnusz című költeményét, amely 1903-ban hivatalosan is a magyar nemzet himnuszává vált. Ennek emlékére ezt a napot a magyar kultúra napjaként ünnepeljük a Kárpát-medencében és szerte a világban, ahol magyarok élnek. A Muravidéken a jeles nap alkalmából 1992 óta kulturális díjban részesítik azokat, akik éltetik és továbbadják a magyar kultúrát. Ferenc Kölcsey je pred dvema stoletjema, in sicer 22. januarja 1823, dokončal pesem z naslovom Himna, ki je leta 1903 tudi uradno postala madžarska nacionalna himna. V spomin na ta dogodek praznujemo 22. januarja v Karpatskem bazenu in povsod, kjer živijo Madžari, dan madžarske kulture. V Prekmurju ob tem prazniku od leta 1992 podeljujejo priznanja na področju narodnostne kulture tistim, ki ohranjajo in posredujejo madžarsko kulturo.
Kölcsey Ferenc két évszázaddal ezelőtt, 1823. január 22-én fejezte be a Himnusz című költeményét, amely 1903-ban hivatalosan is a magyar nemzet himnuszává vált. Ennek emlékére ezt a napot a magyar kultúra napjaként ünnepeljük a Kárpát-medencében és szerte a világban, ahol magyarok élnek. A Muravidéken a jeles nap alkalmából 1992 óta kulturális díjban részesítik azokat, akik éltetik és továbbadják a magyar kultúrát. Ferenc Kölcsey je pred dvema stoletjema, in sicer 22. januarja 1823, dokončal pesem z naslovom Himna, ki je leta 1903 tudi uradno postala madžarska nacionalna himna. V spomin na ta dogodek praznujemo 22. januarja v Karpatskem bazenu in povsod, kjer živijo Madžari, dan madžarske kulture. V Prekmurju ob tem prazniku od leta 1992 podeljujejo priznanja na področju narodnostne kulture tistim, ki ohranjajo in posredujejo madžarsko kulturo.
Közel 180 különböző programot és rendezvényt tervez megvalósítani 2026-ban a Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet. A részletekről Soós Mihály igazgató. Blizu 180 različnih programov in prireditev se obeta v letu 2026 v organizaciji Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. O podrobnostih direktor Mihály Soós.
Közel 180 különböző programot és rendezvényt tervez megvalósítani 2026-ban a Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet. A részletekről Soós Mihály igazgató. Blizu 180 različnih programov in prireditev se obeta v letu 2026 v organizaciji Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. O podrobnostih direktor Mihály Soós.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ernst Hans Gombrich nas v svoji knjigi Zgodovina umetnosti, ki je prvič izšla leta 1950, vodi po zgodovinskem zemljevidu umetnosti. Bralcu ponuja koordinate za orientacijo v kronološki zgodbi umetnosti, ki se je – podobno kot jeziki – rodila ob neznani uri, v kraju, ki mu človek še ni podelil imena.
Ernst Hans Gombrich nas v svoji knjigi Zgodovina umetnosti, ki je prvič izšla leta 1950, vodi po zgodovinskem zemljevidu umetnosti. Bralcu ponuja koordinate za orientacijo v kronološki zgodbi umetnosti, ki se je – podobno kot jeziki – rodila ob neznani uri, v kraju, ki mu človek še ni podelil imena.
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je ustavil razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru. Na razpis so prispele tri ponudbe – oddali so jih konzorcij GH Holding, Pomgrad in GIC gradnje, podjetje VG5 ter konzorcij Riko in Trgograd – a nobena ni bila sprejemljiva, saj so bile vse previsoke. Najbližje poslu, zdaj ocenjenemu na dobrih 74 milijonov evrov, je konzorcij GH Holding, s katerim naj bi sledila pogajanja.
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je ustavil razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru. Na razpis so prispele tri ponudbe – oddali so jih konzorcij GH Holding, Pomgrad in GIC gradnje, podjetje VG5 ter konzorcij Riko in Trgograd – a nobena ni bila sprejemljiva, saj so bile vse previsoke. Najbližje poslu, zdaj ocenjenemu na dobrih 74 milijonov evrov, je konzorcij GH Holding, s katerim naj bi sledila pogajanja.
Dnevni red: 1. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa 2. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank 3. Predlog Zakona o bančništvu
Dnevni red: 1. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa 2. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank 3. Predlog Zakona o bančništvu
To je naslov čisto nove predstave, ki bo prvič na sporedu jutri na odru Cankarjevega doma. Ker vemo, da NPZ-ji marsikomu povzročajo kanček stresa, smo k avtorjema predstave, Pižami in Sašu Staretu, poslali devetošolko Ello. Začeli so z igro asociacij brez besed.
To je naslov čisto nove predstave, ki bo prvič na sporedu jutri na odru Cankarjevega doma. Ker vemo, da NPZ-ji marsikomu povzročajo kanček stresa, smo k avtorjema predstave, Pižami in Sašu Staretu, poslali devetošolko Ello. Začeli so z igro asociacij brez besed.
Kot kaže, bodo v UKC Maribor z evropskim denarjem kupili mobilno bolnišnico. Podrobnosti projekta odgovorni zaradi varnostnih razlogov ne razkrivajo.
Kot kaže, bodo v UKC Maribor z evropskim denarjem kupili mobilno bolnišnico. Podrobnosti projekta odgovorni zaradi varnostnih razlogov ne razkrivajo.
Na evropskem prvenstvu v rokometu so Slovenci trikrat zmagali, pomemben delež so k zmagam prispevali tudi Primorci. Domen in Andraž Makuc, Staš Slatinek Jovičič in Borut Mačkovšek pa imajo na prvenstvu tudi močno navijaško podporo, najglasnejši pa so prav Dvajsti Kopra. Ena vidnih navijačic je znana kopska knjigotržka Ingrid Celestina, pred potjo v Malmó jo je v Oslo poklical Primož Čepar.
Na evropskem prvenstvu v rokometu so Slovenci trikrat zmagali, pomemben delež so k zmagam prispevali tudi Primorci. Domen in Andraž Makuc, Staš Slatinek Jovičič in Borut Mačkovšek pa imajo na prvenstvu tudi močno navijaško podporo, najglasnejši pa so prav Dvajsti Kopra. Ena vidnih navijačic je znana kopska knjigotržka Ingrid Celestina, pred potjo v Malmó jo je v Oslo poklical Primož Čepar.
Man-su je inženir srednjih let, ki živi z ljubečo družino v ugledni soseski v lepo preurejeni hiši svojih prednikov. Svojo službo v proizvodnji nadstandardnih papirjev jemlje kot poslanstvo in je odličen v vsem, kar počne. Toda tovarno prevzame večja korporacija in sledijo odpuščanja; Man-su se šokiran znajde v položaju, ko mora poiskati novo službo – ali pa se znebiti konkurence na trgu dela, če želi ohraniti svoj dom, družino in dostojanstvo. Celovečerni film Ni druge izbire, ki ga je južnokorejski prvak Park Chan-wook pripravljal več desetletij, je pretresljiva tragikomedija. Čeprav smo osnovni zaplet videvali zadnja leta v več evropskih filmih, uspe avtorju pregnesti snov – ta temelji na satirično-kriminalnem romanu Donalda E. Westlaka – v popolnoma svež filmski organizem, ki je hkrati lokalen in globalen. Man-su je žrtev usode, pa tudi svojega značaja, ali bolje rečeno, je hkrati krivec in žrtev in to dela njega in njegove izbire še kako človeške. Tudi Park Chan-wook gleda s svojim režijskim pristopom nanj sprva »od zunaj«; z briljantnim prehajanjem med črno komedijo, družinsko melodramo in grenko tragedijo pa poskrbi, da zleze on gledalcu in mi njemu pod kožo. V primerjavi s predhodno ekranizacijo istega romana, ki jo je režiral Costa-Gavras leta 2005, imata intimno življenje in še posebno žena, ki tu in tam spominja na Lady Macbeth, vendar je hkrati tudi njeno nasprotje, večjo težo. Toliko, kolikor gre za delo o družbenih razmerah, je to tudi film o družinski dinamiki in zasebnih odnosih. Z izumetničenim načinom osvetljave in kadriranja, ki ju uporablja Park Chan-wook, ustvari privzdignjen realizem, ta pa preide v prispodobo. Film Ni druge izbire je kompleksna meditacija na temo pete božje zapovedi – ne ubijaj. Po njej nikomur ni dovoljeno uničiti človeškega bitja, pri tem se izključuje zakonita obramba oseb in družbe. Park Chan-wook izredno spretno krmari tako med žanri kot dilemami, ki jih nameče pred nas. Kaj, če je družba tista, ki uničuje človeška bitja? Man-su tudi v svoji najmračnejši izbiri navsezadnje brani sebe, hišo, dom, družino … Pri ogledu filma cmok v grlu zaduši krohot. Absurd, obup, žalost se križajo s črno komedijo, celo burlesko. Izjemen dokument svojega časa. Izbira, ki naj bi nastopila po Fukuyamovem koncu zgodovine, ni prinesla globalnega miru, napredka in kapitalistične uspešnosti, ali vsaj ne splošno sprejetega zadovoljstva: z vseh strani pljuskajo tragedije in paradoksi. Ne da ni druge izbire, ampak če smo v razmišljanju dosledni, prav na nobenem področju ni preprostih izbir. Film Ni druge izbire je morda vrhunec že tako presežnega opusa Park Chan-wooka; da ni prišel v izbor za oskarja med tujejezičnimi filmi, je samo še en simptom časa. Pač gre za preveč jedko obsodbo sistema, ki golta ljudi in talente, navrže preveč moralnih dilem in tudi naslov je preveč dvoumen. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
Man-su je inženir srednjih let, ki živi z ljubečo družino v ugledni soseski v lepo preurejeni hiši svojih prednikov. Svojo službo v proizvodnji nadstandardnih papirjev jemlje kot poslanstvo in je odličen v vsem, kar počne. Toda tovarno prevzame večja korporacija in sledijo odpuščanja; Man-su se šokiran znajde v položaju, ko mora poiskati novo službo – ali pa se znebiti konkurence na trgu dela, če želi ohraniti svoj dom, družino in dostojanstvo. Celovečerni film Ni druge izbire, ki ga je južnokorejski prvak Park Chan-wook pripravljal več desetletij, je pretresljiva tragikomedija. Čeprav smo osnovni zaplet videvali zadnja leta v več evropskih filmih, uspe avtorju pregnesti snov – ta temelji na satirično-kriminalnem romanu Donalda E. Westlaka – v popolnoma svež filmski organizem, ki je hkrati lokalen in globalen. Man-su je žrtev usode, pa tudi svojega značaja, ali bolje rečeno, je hkrati krivec in žrtev in to dela njega in njegove izbire še kako človeške. Tudi Park Chan-wook gleda s svojim režijskim pristopom nanj sprva »od zunaj«; z briljantnim prehajanjem med črno komedijo, družinsko melodramo in grenko tragedijo pa poskrbi, da zleze on gledalcu in mi njemu pod kožo. V primerjavi s predhodno ekranizacijo istega romana, ki jo je režiral Costa-Gavras leta 2005, imata intimno življenje in še posebno žena, ki tu in tam spominja na Lady Macbeth, vendar je hkrati tudi njeno nasprotje, večjo težo. Toliko, kolikor gre za delo o družbenih razmerah, je to tudi film o družinski dinamiki in zasebnih odnosih. Z izumetničenim načinom osvetljave in kadriranja, ki ju uporablja Park Chan-wook, ustvari privzdignjen realizem, ta pa preide v prispodobo. Film Ni druge izbire je kompleksna meditacija na temo pete božje zapovedi – ne ubijaj. Po njej nikomur ni dovoljeno uničiti človeškega bitja, pri tem se izključuje zakonita obramba oseb in družbe. Park Chan-wook izredno spretno krmari tako med žanri kot dilemami, ki jih nameče pred nas. Kaj, če je družba tista, ki uničuje človeška bitja? Man-su tudi v svoji najmračnejši izbiri navsezadnje brani sebe, hišo, dom, družino … Pri ogledu filma cmok v grlu zaduši krohot. Absurd, obup, žalost se križajo s črno komedijo, celo burlesko. Izjemen dokument svojega časa. Izbira, ki naj bi nastopila po Fukuyamovem koncu zgodovine, ni prinesla globalnega miru, napredka in kapitalistične uspešnosti, ali vsaj ne splošno sprejetega zadovoljstva: z vseh strani pljuskajo tragedije in paradoksi. Ne da ni druge izbire, ampak če smo v razmišljanju dosledni, prav na nobenem področju ni preprostih izbir. Film Ni druge izbire je morda vrhunec že tako presežnega opusa Park Chan-wooka; da ni prišel v izbor za oskarja med tujejezičnimi filmi, je samo še en simptom časa. Pač gre za preveč jedko obsodbo sistema, ki golta ljudi in talente, navrže preveč moralnih dilem in tudi naslov je preveč dvoumen. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.
Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.
Ameriški predsednik Donald Trump je z mize očitno umaknil možnost vojaške zasedbe Grenlandije. Prav tako je Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu postregel z omehčanim stališčem glede uvedbe dodatnih carin za evropske države, ki so napovedale sodelovanje v vojaški vaji na tem arktičnem otoku. Kljub mehčanjem stališč začasnega stanovalca Bele hiše se v Evropi vse bolj krepi spoznanje, da je zanašanje na nezanesljive in očitno zamerljive zaveznike vsaj vprašljivo, če že ne nesmiselno. Sočasno Trump z Odborom za mir očitno maje temelje mednarodnega reda, s koketiranjem z Moskvo pa v Evropi, predvsem na vzhodu, vse bolj soustvarja nekakšno novo kolonialno ureditev sveta.
Ameriški predsednik Donald Trump je z mize očitno umaknil možnost vojaške zasedbe Grenlandije. Prav tako je Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu postregel z omehčanim stališčem glede uvedbe dodatnih carin za evropske države, ki so napovedale sodelovanje v vojaški vaji na tem arktičnem otoku. Kljub mehčanjem stališč začasnega stanovalca Bele hiše se v Evropi vse bolj krepi spoznanje, da je zanašanje na nezanesljive in očitno zamerljive zaveznike vsaj vprašljivo, če že ne nesmiselno. Sočasno Trump z Odborom za mir očitno maje temelje mednarodnega reda, s koketiranjem z Moskvo pa v Evropi, predvsem na vzhodu, vse bolj soustvarja nekakšno novo kolonialno ureditev sveta.
V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
Ocenjujemo črno komedijo Ni druge izbire Park Chan-wooka, na podelitvi Evropskih filmskih nagrad smo pred mikrofon ujeli igralko Liv Ulmann, ki je prejela letošnjo nagrado za življenjsko delo, režiserka Maja Weiss razmišlja o sekciji Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu – ta je bila letos posvečena slovenskim režiserkam –, v Slovenski kinoteki pa bo prihodnji teden v znamenju 5. Dnevov poljskega filma.
Ocenjujemo črno komedijo Ni druge izbire Park Chan-wooka, na podelitvi Evropskih filmskih nagrad smo pred mikrofon ujeli igralko Liv Ulmann, ki je prejela letošnjo nagrado za življenjsko delo, režiserka Maja Weiss razmišlja o sekciji Divje vrtnice na 37. Tržaškem filmskem festivalu – ta je bila letos posvečena slovenskim režiserkam –, v Slovenski kinoteki pa bo prihodnji teden v znamenju 5. Dnevov poljskega filma.
Seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor
Dnevni red: 1. Izvajanje dokazov: a) zaslišanje priče: Aleš Primc, v ponedeljek, 26. 1. 2026, ob 10. uri.
Dnevni red: 1. Izvajanje dokazov: a) zaslišanje priče: Aleš Primc, v ponedeljek, 26. 1. 2026, ob 10. uri.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.