Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo je naslov knjige novinarke RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pripoveduje nam zgodbe malih ljudi v času humanitarne akcije v marcu leta 1945, ko so zavezniška letala iz osvobojenega ozemlja v Beli krajini zaradi nevarnosti pred bežečimi okupatorskimi četami na varno v Dalmacijo prepeljala več kot 2000 otrok, mater, starejših, bolnih in ranjenih partizanov. Kmalu po izidu je knjiga doživela obogaten ponatis. Zakaj? Ljudje so zgodbe brali, spremlljali, klicali Ilinko Todorovski in ji zaupali nove podatke... V ponatisu knjige, polne dragocenih footografij in dokumentov, so zdaj tudi zgodbe nekaj primorskih družin. Med tistimi, ki so bili takrat na letalu je bil tudi takrat triletni primarij Venčeslav Pišot s svojo mamo, zato je njegova hčerka Maja Pišot Cvikl v Ankaran povabila avtorico knjige. Po njunem zanimivem pogovoru pred občinstvom, je Nataša Benčič Ilinko Todorovski povabila še na radjski klepet. Začeli sta s tem, kako nas v življenjju poveže usoda...
Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo je naslov knjige novinarke RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pripoveduje nam zgodbe malih ljudi v času humanitarne akcije v marcu leta 1945, ko so zavezniška letala iz osvobojenega ozemlja v Beli krajini zaradi nevarnosti pred bežečimi okupatorskimi četami na varno v Dalmacijo prepeljala več kot 2000 otrok, mater, starejših, bolnih in ranjenih partizanov. Kmalu po izidu je knjiga doživela obogaten ponatis. Zakaj? Ljudje so zgodbe brali, spremlljali, klicali Ilinko Todorovski in ji zaupali nove podatke... V ponatisu knjige, polne dragocenih footografij in dokumentov, so zdaj tudi zgodbe nekaj primorskih družin. Med tistimi, ki so bili takrat na letalu je bil tudi takrat triletni primarij Venčeslav Pišot s svojo mamo, zato je njegova hčerka Maja Pišot Cvikl v Ankaran povabila avtorico knjige. Po njunem zanimivem pogovoru pred občinstvom, je Nataša Benčič Ilinko Todorovski povabila še na radjski klepet. Začeli sta s tem, kako nas v življenjju poveže usoda...
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?
Ray in Marjetka sta naša gosta v torkovem jutranjem programu.... Nastal je zanimiv pogovor, prisluhnite...
Ray in Marjetka sta naša gosta v torkovem jutranjem programu.... Nastal je zanimiv pogovor, prisluhnite...
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Gost tokratne epizode je prestolonaslednik, slovenski princ popa. O klišejih, stereotipih in predsodkih, ki mu jih očita del javnosti. Pa o čustvih, procesu ustvarjanja glasbe in ljubosumnih fantih.
Gost tokratne epizode je prestolonaslednik, slovenski princ popa. O klišejih, stereotipih in predsodkih, ki mu jih očita del javnosti. Pa o čustvih, procesu ustvarjanja glasbe in ljubosumnih fantih.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - ZDA blokirale iranska pristanišča - Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se obetajo podražitve - Danes se bo začel Festival slovanskih književnosti - Nogometaši Maribora drevi na pommebnem gostovanju v Kopru
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - ZDA blokirale iranska pristanišča - Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se obetajo podražitve - Danes se bo začel Festival slovanskih književnosti - Nogometaši Maribora drevi na pommebnem gostovanju v Kopru
Joyce Pizarro se je rodila v Trujillu, tretjem najbolj naseljenem mestu v Peruju. Že v otroštvu se je z mamo in sestro preselila v Indijo, se pozneje vrnila na južnoameriško celino, v Peruju je tudi doštudirala na področju komunikologije. Kot novinarka je delala predvsem v Argentini, pa tudi nekaterih okoliških državah, dokler ni v domačem Peruju srečala Slovenca, ki se je odpravil na potovanje okoli sveta. Njuna skupna pot jo je tako v naslednjih letih pripeljala v Slovenijo, kjer zdaj živi že slabih deset let.
Joyce Pizarro se je rodila v Trujillu, tretjem najbolj naseljenem mestu v Peruju. Že v otroštvu se je z mamo in sestro preselila v Indijo, se pozneje vrnila na južnoameriško celino, v Peruju je tudi doštudirala na področju komunikologije. Kot novinarka je delala predvsem v Argentini, pa tudi nekaterih okoliških državah, dokler ni v domačem Peruju srečala Slovenca, ki se je odpravil na potovanje okoli sveta. Njuna skupna pot jo je tako v naslednjih letih pripeljala v Slovenijo, kjer zdaj živi že slabih deset let.
Mojca Lapi je zaposlena v Strokovnem centru za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v Strokovnem centru Logatec. Pripoveduje, kakšno je delo s problematičnimi mladimi, kdaj nanje razpišejo tiralico, kako jih nadzorujejo in vzgajajo ter zakaj se nekateri znajdejo v centru oziroma v stanovanjski skupini. Pedagoginja iz svetovalne službe pravi, da se čustvene in vedenjske motnje najpogosteje razvijejo iz zlorab ali zanemarjanja, kar je lahko tudi pomanjkanje mej pri vzgoji. Programi so individualizirani, oblikujejo ga učitelji, vzgojitelji, medicinska sestra, zdravstveni delavci in psihologi. Delajo z mladimi, ki se samopoškodujejo, so odvisni od različnih substanc, imajo težave z nekemičnimi odvisnostmi, so žrtve prostitucije ipd.
Mojca Lapi je zaposlena v Strokovnem centru za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v Strokovnem centru Logatec. Pripoveduje, kakšno je delo s problematičnimi mladimi, kdaj nanje razpišejo tiralico, kako jih nadzorujejo in vzgajajo ter zakaj se nekateri znajdejo v centru oziroma v stanovanjski skupini. Pedagoginja iz svetovalne službe pravi, da se čustvene in vedenjske motnje najpogosteje razvijejo iz zlorab ali zanemarjanja, kar je lahko tudi pomanjkanje mej pri vzgoji. Programi so individualizirani, oblikujejo ga učitelji, vzgojitelji, medicinska sestra, zdravstveni delavci in psihologi. Delajo z mladimi, ki se samopoškodujejo, so odvisni od različnih substanc, imajo težave z nekemičnimi odvisnostmi, so žrtve prostitucije ipd.
Že v začetku delovanja je na izolsko urgenco zahajalo bistveno več pacientov, kot so predvidevali. V sistemu pa je bilo že v začetku premalo specialistov in specializantov urgentne medicine. Številni izzivi so aktualni še danes. V oddaji tudi o tem: - Prihodnje ukrepe v zvezi s cenami energentov je treba po mnenju analitikov skrbno načrtovati - Opozorila voznikov zalegla: v Postojni zapora nevarnega uvoza na avtocesto proti Kopru - Predsednica republike s predstavniki vseh slovenskih društev na Hrvaškem tudi o izzivih v prihodnosti - Moški, ki ga novogoriški policisti sumijo podtikanja požarov, po zaslišanju v priporu
Že v začetku delovanja je na izolsko urgenco zahajalo bistveno več pacientov, kot so predvidevali. V sistemu pa je bilo že v začetku premalo specialistov in specializantov urgentne medicine. Številni izzivi so aktualni še danes. V oddaji tudi o tem: - Prihodnje ukrepe v zvezi s cenami energentov je treba po mnenju analitikov skrbno načrtovati - Opozorila voznikov zalegla: v Postojni zapora nevarnega uvoza na avtocesto proti Kopru - Predsednica republike s predstavniki vseh slovenskih društev na Hrvaškem tudi o izzivih v prihodnosti - Moški, ki ga novogoriški policisti sumijo podtikanja požarov, po zaslišanju v priporu
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Združene države so včeraj začele izvajati blokado iranskih pristanišč. Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči vnovič zatrdil, da si Iran zelo želi mirovni dogovor. Po nekaterih navedbah, bi se lahko pogajanja nadaljevala ta teden. Podpredsednik JD Vance, ki je vodil pogajanaja minuli konec tedna, je dejal, da so dosegli velik napredek, ter da čakajo odziv iranske strani. Posebej je izpostavil vprašanje Hormuške ožine, kjer je Teheran obtožil ekonomskega terorizma. V oddaji tudi o tem: - Stroka poudarja, da morajo biti ukrepi zaradi dražjih energentov ciljno usmerjeni, razmere na trgu se sicer umirjajo - Visoke cene letalskih vozovnic bodo spremenile potovalne navade, več bo potovanj z avtomobili. - Ob začetku mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic za mir v Ljubljani o njihovi odgovornosti v času globalnih kriz
Združene države so včeraj začele izvajati blokado iranskih pristanišč. Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči vnovič zatrdil, da si Iran zelo želi mirovni dogovor. Po nekaterih navedbah, bi se lahko pogajanja nadaljevala ta teden. Podpredsednik JD Vance, ki je vodil pogajanaja minuli konec tedna, je dejal, da so dosegli velik napredek, ter da čakajo odziv iranske strani. Posebej je izpostavil vprašanje Hormuške ožine, kjer je Teheran obtožil ekonomskega terorizma. V oddaji tudi o tem: - Stroka poudarja, da morajo biti ukrepi zaradi dražjih energentov ciljno usmerjeni, razmere na trgu se sicer umirjajo - Visoke cene letalskih vozovnic bodo spremenile potovalne navade, več bo potovanj z avtomobili. - Ob začetku mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic za mir v Ljubljani o njihovi odgovornosti v času globalnih kriz
Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Minuli konec tedna se je na slovitih igriščih v Augusti, v ameriški zvezni državi Georgia, končal največji in najprestižnejši turnir v svetu golfa. Na Mastersu je drugo leto zapored zmagal severnoirski zvezdnik Rory McIlroy.
Minuli konec tedna se je na slovitih igriščih v Augusti, v ameriški zvezni državi Georgia, končal največji in najprestižnejši turnir v svetu golfa. Na Mastersu je drugo leto zapored zmagal severnoirski zvezdnik Rory McIlroy.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Se še spomnite, kakšen je bil jugoslovanski denar – dinar? Bi znali povedati, katere podobe so krasile bankovce za 1000, 500, 50 in 20 dinarjev? Za izdajo denarja je bila v Jugoslaviji pristojna Narodna banka Jugoslavije, ki je na podlagi sklepov zvezne skupščine o izdaji denarja pripravila t. i. osnovna znamenja o denarju. Končni videz je denarju poleg osnovnih znamenj in umetnikove roke dal tudi papir, na katerega so bili bankovci natisnjeni. Jugoslovanski denar je bil tiskan na belem varnostnem papirju z vidno in nevidno zaščito. O tem so govorili v televizijski oddaji Zrno, ki je bila na sporedu tretjega novembra leta 1981.
Se še spomnite, kakšen je bil jugoslovanski denar – dinar? Bi znali povedati, katere podobe so krasile bankovce za 1000, 500, 50 in 20 dinarjev? Za izdajo denarja je bila v Jugoslaviji pristojna Narodna banka Jugoslavije, ki je na podlagi sklepov zvezne skupščine o izdaji denarja pripravila t. i. osnovna znamenja o denarju. Končni videz je denarju poleg osnovnih znamenj in umetnikove roke dal tudi papir, na katerega so bili bankovci natisnjeni. Jugoslovanski denar je bil tiskan na belem varnostnem papirju z vidno in nevidno zaščito. O tem so govorili v televizijski oddaji Zrno, ki je bila na sporedu tretjega novembra leta 1981.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Združene države Amerike so v Hormuški ožini uveljavile zaporo iranskih pristanišč. Ameriški predsednik Donald Trump je Iran posvaril, da bodo ZDA uničile vsako plovilo, ki bi se skušalo približati blokadi. Ameriški podpredsednik J. D. Vance pa je islamsko republiko obtožil, da z ustavitvijo pomorskega prometa v ožini izvaja gospodarski terorizem. V Iranu medtem poudarjajo, da je ameriška zapora Hormuške ožina nezakonita in da pomeni piratstvo. Drugi poudarki oddaje: - Zmagovalec madžarskih parlamentarnih volitev Peter Magyar objublja novo obdobje za državo. - Naftni derivati od polnoči cenejši; analitiki pozivajo k skrbnem načrtovanju prihodnjih ukrepov na področju energentov. - Ob letošnji 60-letnici praznika češenj v Brdih potekal mednarodni posvet o tem sadežu.
Združene države Amerike so v Hormuški ožini uveljavile zaporo iranskih pristanišč. Ameriški predsednik Donald Trump je Iran posvaril, da bodo ZDA uničile vsako plovilo, ki bi se skušalo približati blokadi. Ameriški podpredsednik J. D. Vance pa je islamsko republiko obtožil, da z ustavitvijo pomorskega prometa v ožini izvaja gospodarski terorizem. V Iranu medtem poudarjajo, da je ameriška zapora Hormuške ožina nezakonita in da pomeni piratstvo. Drugi poudarki oddaje: - Zmagovalec madžarskih parlamentarnih volitev Peter Magyar objublja novo obdobje za državo. - Naftni derivati od polnoči cenejši; analitiki pozivajo k skrbnem načrtovanju prihodnjih ukrepov na področju energentov. - Ob letošnji 60-letnici praznika češenj v Brdih potekal mednarodni posvet o tem sadežu.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj prepoznavnih jazzovskih kitaristov - Lageja Lunda. Je Norvežan, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku. Z obširnim repertoarjem izvirnih skladb in mojstrskim pristopom k jazzovskim standardom Lund kot solist združuje osupljivo harmonično prefinjenost z izjemno tekočim mojstrskim igranjem.
Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj prepoznavnih jazzovskih kitaristov - Lageja Lunda. Je Norvežan, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku. Z obširnim repertoarjem izvirnih skladb in mojstrskim pristopom k jazzovskim standardom Lund kot solist združuje osupljivo harmonično prefinjenost z izjemno tekočim mojstrskim igranjem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
ep. 5: Milena Peti del serije se posveča Kafkovemu kratkemu, a zelo intenzivnemu razmerju s češko pisateljico Mileno Jesensko, ki je bila njegova prevajalka in je med prvimi prepoznala genialnost njegovih del. Spoznala sta se leta 1919. Njuno pogosto dopisovanje je preraslo v ljubezensko zvezo, ki pa se ni obdržala, saj Milena ni bila pripravljena zapustiti moža. V seriji med dolgim popoldnevom v Dunajskem gozdu Franz in Milena preideta vse faze strastnega ljubezenskega razmerja in se na koncu razideta. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann, David Schalko Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
ep. 5: Milena Peti del serije se posveča Kafkovemu kratkemu, a zelo intenzivnemu razmerju s češko pisateljico Mileno Jesensko, ki je bila njegova prevajalka in je med prvimi prepoznala genialnost njegovih del. Spoznala sta se leta 1919. Njuno pogosto dopisovanje je preraslo v ljubezensko zvezo, ki pa se ni obdržala, saj Milena ni bila pripravljena zapustiti moža. V seriji med dolgim popoldnevom v Dunajskem gozdu Franz in Milena preideta vse faze strastnega ljubezenskega razmerja in se na koncu razideta. KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023 Scenarij: Daniel Kehlmann, David Schalko Režija: David Schalko V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries
Po prisilnem odhodu iz serije Razpotje se Noele privaja na novo življenje. Preizkusi se v vlogi gledališke igralke. Nova ponudba za gostovanje na Bližnjem vzhodu prinese nove priložnosti. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Po prisilnem odhodu iz serije Razpotje se Noele privaja na novo življenje. Preizkusi se v vlogi gledališke igralke. Nova ponudba za gostovanje na Bližnjem vzhodu prinese nove priložnosti. NOLLY / Velika Britanija / 2022 Scenarij: Russell T Davies Režija: Peter Hoar V glavnih vlogah: Helena Bonham Carter, Augustus Prew, Mark Gatiss, Con O’Neill, Antonia Bernath, Clare Foster, Chloe Harris, Lloyd Griffith, Bethany Antonia
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Eleni Vakaló, ki se je rodila leta 1921 v Carigradu, je bila grška pesnica, umetnostna kritičarka in umetnostna zgodovinarka. Sodila je med ustanovitelje Svobodne delavnice za likovno umetnost Vakalo (danes kolidž Vakalo), kjer je vse do leta 1990 poučevala umetnostno zgodovino. Kot kritičarka in recenzentka je sodelovala z različnimi časopisi. Napisala je štirinajst pesniških zbirk, njen pesniški opus pa predstavlja neprekinjeno celoto, v kateri se pesmi in motivi prelivajo in nadaljujejo iz zbirke v zbirko, vse od zgodnjih zbirk Tema in variante iz leta 1945 in Spomini iz morastega mesta iz leta 1948 pa do zbirke Dejstva in zgodbe gospice Rozaline iz leta 1990, za katero je leto pozneje prejela grško državno nagrado za poezijo. Za svoj kritiški opus je prejela nagrado za esej Atenske akademije. Spada v povojno pesniško generacijo postnadrealistov. Umrla je leta 2001. Interpretira dramska igralka Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Eleni Vakaló, ki se je rodila leta 1921 v Carigradu, je bila grška pesnica, umetnostna kritičarka in umetnostna zgodovinarka. Sodila je med ustanovitelje Svobodne delavnice za likovno umetnost Vakalo (danes kolidž Vakalo), kjer je vse do leta 1990 poučevala umetnostno zgodovino. Kot kritičarka in recenzentka je sodelovala z različnimi časopisi. Napisala je štirinajst pesniških zbirk, njen pesniški opus pa predstavlja neprekinjeno celoto, v kateri se pesmi in motivi prelivajo in nadaljujejo iz zbirke v zbirko, vse od zgodnjih zbirk Tema in variante iz leta 1945 in Spomini iz morastega mesta iz leta 1948 pa do zbirke Dejstva in zgodbe gospice Rozaline iz leta 1990, za katero je leto pozneje prejela grško državno nagrado za poezijo. Za svoj kritiški opus je prejela nagrado za esej Atenske akademije. Spada v povojno pesniško generacijo postnadrealistov. Umrla je leta 2001. Interpretira dramska igralka Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ob izteku »Cankarjevega leta«, v katerem smo obeleževali stoletnico pisateljeve smrti, bo gost oddaje Intervju novinar, publicist in televizijski voditelj Marcel Štefančič, avtor najnovejše celovite študije del slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Ob izteku »Cankarjevega leta«, v katerem smo obeleževali stoletnico pisateljeve smrti, bo gost oddaje Intervju novinar, publicist in televizijski voditelj Marcel Štefančič, avtor najnovejše celovite študije del slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album domače zasedbe Katalena z naslovom Meja, s katerim najbolj prepoznavna slovenska etnozasedba slavi svojo petindvajsetletnico, ki jo bo obhajala v začetku poletja. Kot že naslov namiguje, na svojem desetem albumu zasedba v tradicionalnih in avtorskih skladbah raziskuje koncept meje in meja – tako fizičnih kot osebnih in simbolnih.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album domače zasedbe Katalena z naslovom Meja, s katerim najbolj prepoznavna slovenska etnozasedba slavi svojo petindvajsetletnico, ki jo bo obhajala v začetku poletja. Kot že naslov namiguje, na svojem desetem albumu zasedba v tradicionalnih in avtorskih skladbah raziskuje koncept meje in meja – tako fizičnih kot osebnih in simbolnih.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.