Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mineva 34 let od izbrisa 25 671 ljudi, pretežno državljanov nekdanje Jugoslavije, iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. O posledicah in še vedno ne popravljenih krivicah smo se pogovarjali z dr. Uršulo Čebron Lipovec, ki je dejavno sodelovala pri reševanju statusa in težav izbrisanih ter bila pobudnica tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice. Spremljali smo tudi slovesen kulturni dogodek ob albanskih državnih praznikih, dnevu neodvisnosti in dnevu osvoboditve Albanije, ki ga je lanskega novembra organiziralo veleposlaništvo Republike Albanije v Sloveniji.
Mineva 34 let od izbrisa 25 671 ljudi, pretežno državljanov nekdanje Jugoslavije, iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. O posledicah in še vedno ne popravljenih krivicah smo se pogovarjali z dr. Uršulo Čebron Lipovec, ki je dejavno sodelovala pri reševanju statusa in težav izbrisanih ter bila pobudnica tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice. Spremljali smo tudi slovesen kulturni dogodek ob albanskih državnih praznikih, dnevu neodvisnosti in dnevu osvoboditve Albanije, ki ga je lanskega novembra organiziralo veleposlaništvo Republike Albanije v Sloveniji.
Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.
Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.
Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025.
Dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v zasavskem podjetju Dewesoft je inženirka leta 2025.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.
Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.
Iskolapad című rovatunkban január 22-e, a magyar kultúra napja előtt tisztelgünk, éspedig az egyik legnagyobb magyar költő, József Attila szellemi örökségének felidézésével. Tesszük ezt annak kapcsán, hogy Tóth Péter Lóránt versvándor a közelmúltban Lendván József Attiláról tartott rendhagyó irodalmi órát. Rubriko Šolska klop posvečamo dnevu madžarske kulture, ki ga praznujemo 22. januarja. V njej bomo obudili edinstveno duhovno dediščino velikega madžarskega pesnika Attile Józsefa. To povezujemo s tem, da je potujoči deklamator Lóránt Péter Tóth nedavno v Lendavi priredil posebno literarno uro o Attili Józsefu.
Iskolapad című rovatunkban január 22-e, a magyar kultúra napja előtt tisztelgünk, éspedig az egyik legnagyobb magyar költő, József Attila szellemi örökségének felidézésével. Tesszük ezt annak kapcsán, hogy Tóth Péter Lóránt versvándor a közelmúltban Lendván József Attiláról tartott rendhagyó irodalmi órát. Rubriko Šolska klop posvečamo dnevu madžarske kulture, ki ga praznujemo 22. januarja. V njej bomo obudili edinstveno duhovno dediščino velikega madžarskega pesnika Attile Józsefa. To povezujemo s tem, da je potujoči deklamator Lóránt Péter Tóth nedavno v Lendavi priredil posebno literarno uro o Attili Józsefu.
Az igazi tél beköszöntével sokan tesznek magokat az etetőkbe, hogy segítsenek az élelmet kereső madarakon. A jó szándék azonban nem mindig jár együtt a megfelelő tudással. Miközben egyes etetési szokások életmentők lehetnek, vannak, amelyek akaratlanul kárt okoznak. Ob prihodu prave zime mnogi v krmilnice nasujejo semena, da bi pomagali pticam, ki iščejo hrano. Dobra namera pa ni vedno povezana z ustreznim znanjem. Medtem ko nekatere navade pri hranjenju lahko rešijo življenje, lahko druge nehote povzročijo tudi škodo.
Az igazi tél beköszöntével sokan tesznek magokat az etetőkbe, hogy segítsenek az élelmet kereső madarakon. A jó szándék azonban nem mindig jár együtt a megfelelő tudással. Miközben egyes etetési szokások életmentők lehetnek, vannak, amelyek akaratlanul kárt okoznak. Ob prihodu prave zime mnogi v krmilnice nasujejo semena, da bi pomagali pticam, ki iščejo hrano. Dobra namera pa ni vedno povezana z ustreznim znanjem. Medtem ko nekatere navade pri hranjenju lahko rešijo življenje, lahko druge nehote povzročijo tudi škodo.
A 2025-ös esztendő utolsó napjaiban jelent meg a szlovéniai magyarok évkönyve, a Naptár, amely a szokásos kalendáriumon és az eseménynaptáron kívül 2026-ra is színes írásokat tartalmaz. V zadnjih dneh leta 2025 je izšel letopis prekmurskih Madžarov, publikacija z naslovom Naptár, ki poleg koledarskega dela in slikovnega pregleda preteklega leta vsebuje tudi zanimive vsebine, ki se nanašajo na leto 2026.
A 2025-ös esztendő utolsó napjaiban jelent meg a szlovéniai magyarok évkönyve, a Naptár, amely a szokásos kalendáriumon és az eseménynaptáron kívül 2026-ra is színes írásokat tartalmaz. V zadnjih dneh leta 2025 je izšel letopis prekmurskih Madžarov, publikacija z naslovom Naptár, ki poleg koledarskega dela in slikovnega pregleda preteklega leta vsebuje tudi zanimive vsebine, ki se nanašajo na leto 2026.
Beszélgetés a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsának elnökével, Orban Dušannal. Pogovor s predsednikom Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Dušanom Orbanom.
Beszélgetés a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsának elnökével, Orban Dušannal. Pogovor s predsednikom Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Dušanom Orbanom.
Z januarjem je na trgu dela stopilo v veljavo več zakonodajnih novosti. Ob višjih nadomestilih brezposelnim tudi ugodnosti in spodbude za ponovno zaposlitev starejših od 59 let. Več lahko po novem delajo tudi upokojenci, ki si na ta način izboljšujejo dohodke, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine.
Z januarjem je na trgu dela stopilo v veljavo več zakonodajnih novosti. Ob višjih nadomestilih brezposelnim tudi ugodnosti in spodbude za ponovno zaposlitev starejših od 59 let. Več lahko po novem delajo tudi upokojenci, ki si na ta način izboljšujejo dohodke, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine.
Tina Marinšek, nekoč vokalistka v skupinah Ultra in Tabu, se je po ločitvi od slednje podala na samostojno glasbeno pot. Že več kot desetletje deluje kot samostojna ustvarjalka, izvajalka in glasbena potovalka. POTOVALKA je tudi naslov njenega prvenca z letnico 2024. Na plošči je nabor trinajstih pesmi v slovenskem jeziku, ki jih je Tina ustvarila skupaj z nekaj sopotniki. Pesmi, za večino katerih je sama napisala besedilo in glasbo, jih tudi producirala in posnela, so njena pripoved o doživljanju življenja, ljubezni, sveta in človeka. Na njem smo poiskali tokratno Pesem tedna RA KP: VSE KAR JE, IZGINE. Pod skladbo, »z žilorezom na začetku«, je avtorsko v celoti podpisana Tina in nam jo tudi lepo predstavila ... VSE KAR JE IZGINE Vse kar je izgine In na koncu še spomin Žalost bolečine Tega nič ne spremeni Tu se potikam bos in dobre volje A ne morem sam Vse kar je naj pride.. Nihče te ne vpraša Iz ljubezni se zgodiš In duša čista plaha Iz ljubezni izgubiš Ti bodi to nebo Jaz bom tvoje zvezde štela vsako noč Vse kar je gre s soncem Vse kar je Vse mine Vse kar je
Tina Marinšek, nekoč vokalistka v skupinah Ultra in Tabu, se je po ločitvi od slednje podala na samostojno glasbeno pot. Že več kot desetletje deluje kot samostojna ustvarjalka, izvajalka in glasbena potovalka. POTOVALKA je tudi naslov njenega prvenca z letnico 2024. Na plošči je nabor trinajstih pesmi v slovenskem jeziku, ki jih je Tina ustvarila skupaj z nekaj sopotniki. Pesmi, za večino katerih je sama napisala besedilo in glasbo, jih tudi producirala in posnela, so njena pripoved o doživljanju življenja, ljubezni, sveta in človeka. Na njem smo poiskali tokratno Pesem tedna RA KP: VSE KAR JE, IZGINE. Pod skladbo, »z žilorezom na začetku«, je avtorsko v celoti podpisana Tina in nam jo tudi lepo predstavila ... VSE KAR JE IZGINE Vse kar je izgine In na koncu še spomin Žalost bolečine Tega nič ne spremeni Tu se potikam bos in dobre volje A ne morem sam Vse kar je naj pride.. Nihče te ne vpraša Iz ljubezni se zgodiš In duša čista plaha Iz ljubezni izgubiš Ti bodi to nebo Jaz bom tvoje zvezde štela vsako noč Vse kar je gre s soncem Vse kar je Vse mine Vse kar je
Odbor za kulturo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na ustvarjanje in umetnost, - na kulturo in kulturni razvoj Slovenije, slovenskega naroda in narodnih skupnosti ter kulturno dediščino - na medije, - na slovenski jezik, - na področje verske svobode, - na področji filma in knjige in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za to področje pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Odbor za kulturo obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko, ki se nanaša: - na ustvarjanje in umetnost, - na kulturo in kulturni razvoj Slovenije, slovenskega naroda in narodnih skupnosti ter kulturno dediščino - na medije, - na slovenski jezik, - na področje verske svobode, - na področji filma in knjige in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za to področje pristojno ministrstvo. Odbor obravnava zadeve EU s svojega delovnega področja.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Dokumentarna serija razkriva življenje v odročnih in dozdevno neprijaznih kotičkih našega planeta – ne le na polarnih območjih, temveč v vseh presenetljivo pestrih ledenih divjinah na Zemlji. Posneta je v izjemno visoki ločljivosti in z najsodobnejšo tehniko, tako da smo lahko od blizu priča boju za preživetje živali v tem negostoljubnem okolju. To je ena zadnjih priložnosti za ogled življenja v čudoviti zamrznjeni pokrajini, ki pred našimi očmi počasi izginja. 6. del: Naša ledena Zemlja Zamrznjena območja na našem planetu se spreminjajo. V zadnjem delu spoznamo znanstvenike in ljudi, ki si prizadevajo razumeti, kaj te spremembe pomenijo ne le za živali in ljudi, ki tam živijo, temveč za ves planet. Naše potovanje se začne na Arktiki, kjer poleg morskega ledu počasi izginja tudi led na kopnem, konča pa na Antarktiki. Spremembe brez primere, ki so jim priča naši znanstveniki, so velike, vendar še ostaja upanje, da lahko rešimo preostanek naše ledene Zemlje. FROZEN PLANET II. / Velika Britanija / 2022 / Režija: James Reed
Zsofi had wanted to play in an orchestra pit since she was a child. After completing her master’s at the Liszt Academy of Music in Budapest she successfully auditioned for a position in Maribor, and today plays the cello at the SNG Maribor Opera and Ballet Orchestra. Zsofi says she loves her job and that creating with others is a feeling like no other... Zsofi's music choice: Katalena - "(Rad imel bi) Jabuko".
Zsofi had wanted to play in an orchestra pit since she was a child. After completing her master’s at the Liszt Academy of Music in Budapest she successfully auditioned for a position in Maribor, and today plays the cello at the SNG Maribor Opera and Ballet Orchestra. Zsofi says she loves her job and that creating with others is a feeling like no other... Zsofi's music choice: Katalena - "(Rad imel bi) Jabuko".
Andrej Pirjevec je redni profesor tolkal na Glasbeni matici v Trstu, ki se je lani po dolgoletnem prijateljstvu pridružili pivški skupini Ana Pupedan. Vseskozi ustvarja avtorsko glasbo, 5. januarja je izdal novo skladbo z naslovom Pasivčki, ki jo je predstavil v oddaji.
Andrej Pirjevec je redni profesor tolkal na Glasbeni matici v Trstu, ki se je lani po dolgoletnem prijateljstvu pridružili pivški skupini Ana Pupedan. Vseskozi ustvarja avtorsko glasbo, 5. januarja je izdal novo skladbo z naslovom Pasivčki, ki jo je predstavil v oddaji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Mariboru nadaljujejo prizadevanja za ureditev hospica. - Preventivni program za starše "Vlagaj v igro" zaživel tudi v Murski Soboti. - V Ormožu so odprli tehnološki park in novo, komunalno opremljeno poslovno cono Glinokop. - Na občini Postojna se bojijo, da se bo zaradi neodgovornega posega udrl del ceste Postojna - Predjama.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Mariboru nadaljujejo prizadevanja za ureditev hospica. - Preventivni program za starše "Vlagaj v igro" zaživel tudi v Murski Soboti. - V Ormožu so odprli tehnološki park in novo, komunalno opremljeno poslovno cono Glinokop. - Na občini Postojna se bojijo, da se bo zaradi neodgovornega posega udrl del ceste Postojna - Predjama.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji smo osvetlili slovensko izkušnjo jubileja, njegove duhovne poudarke ter razstavo Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta bili sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich. Foto: novinarka Ksenja Hočevar, ki je zasnovala razstavo Odsevi upanja skupaj z Bernardo Stenovec. Fotografija je nastala na razstavi po piranskih cerkvah.
V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji smo osvetlili slovensko izkušnjo jubileja, njegove duhovne poudarke ter razstavo Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta bili sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich. Foto: novinarka Ksenja Hočevar, ki je zasnovala razstavo Odsevi upanja skupaj z Bernardo Stenovec. Fotografija je nastala na razstavi po piranskih cerkvah.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Pred prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Davos poskušajo vpleteni nekoliko omiliti retoriko glede Grenlandije. Poudarjajo nujnost diplomacije; umirjene tone je ubral tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je dejal, imajo ameriški predsednik Trump in nekateri drugi voditelji prav - območje Arktike je treba zavarovati predvsem pred ruskim in kitajskim vplivom. Druge teme: - Slovenska častnika na Grenlandijo odhajata konec tedna. - Delavska koalicija poziva k še višji minimalni plači - tisoč 107 evrov neto. - Nika Prevc na drugi tekmi smučarskih skakalk v Zau do drugega mesta.
Pred prihodom ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Davos poskušajo vpleteni nekoliko omiliti retoriko glede Grenlandije. Poudarjajo nujnost diplomacije; umirjene tone je ubral tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je dejal, imajo ameriški predsednik Trump in nekateri drugi voditelji prav - območje Arktike je treba zavarovati predvsem pred ruskim in kitajskim vplivom. Druge teme: - Slovenska častnika na Grenlandijo odhajata konec tedna. - Delavska koalicija poziva k še višji minimalni plači - tisoč 107 evrov neto. - Nika Prevc na drugi tekmi smučarskih skakalk v Zau do drugega mesta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije je osrednja nacionalna pobuda za podporo razvoju, uvajanju in odgovorni rabi umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in v družbi. V konzorciju, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije sodelujeta tudi Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem. V oddaji tudi o tem: - Slovenija vabilu v Odbor za mir trenutno ni naklonjena. - Ukinitev številnih linij nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair bo vplivala tudi na potovalne navade Slovenk in Slovencev. - Zaradi neodgovornega posega v obcestni pas grozi udor dela ceste med Postojno in Predjamskim gradom.
Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije je osrednja nacionalna pobuda za podporo razvoju, uvajanju in odgovorni rabi umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju in v družbi. V konzorciju, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije sodelujeta tudi Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem. V oddaji tudi o tem: - Slovenija vabilu v Odbor za mir trenutno ni naklonjena. - Ukinitev številnih linij nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair bo vplivala tudi na potovalne navade Slovenk in Slovencev. - Zaradi neodgovornega posega v obcestni pas grozi udor dela ceste med Postojno in Predjamskim gradom.
Seje odbora za zunanjo politiko
Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.
Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - radar v Mariboru odslej na Gosposvetski cesti - izšla je zadnja številka revije za kulturo in humanistiko Dialogi - smučarska skakalka Nika Prevc tokrat druga
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - radar v Mariboru odslej na Gosposvetski cesti - izšla je zadnja številka revije za kulturo in humanistiko Dialogi - smučarska skakalka Nika Prevc tokrat druga
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
Grad Borl je že dve leti spet prepoznaven kraj dogajanja. Zasluge za to ima v prvi vrsti Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že dvajset let neutrudno prizadeva oživiti ta kraj in to zgradbo, občina Cirkulane in Zavod Belana pa želita zdaj doseči še več. Pred dnevi so obvestili javnost, da pripravljajo – v tesnem sodelovanju z lokalno in tudi širšo skupnostjo – načrt za upravljanje tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031. Pripravili ga bodo do aprila, da ga bo lahko vlada obravnavala in potrdila jeseni. Veter v jadra njihovih prizadevanj so rezultati zadnjih dveh let in vizija butičnega turizma, ki bi mu dala piko na i grajska terasa.
Grad Borl je že dve leti spet prepoznaven kraj dogajanja. Zasluge za to ima v prvi vrsti Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že dvajset let neutrudno prizadeva oživiti ta kraj in to zgradbo, občina Cirkulane in Zavod Belana pa želita zdaj doseči še več. Pred dnevi so obvestili javnost, da pripravljajo – v tesnem sodelovanju z lokalno in tudi širšo skupnostjo – načrt za upravljanje tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031. Pripravili ga bodo do aprila, da ga bo lahko vlada obravnavala in potrdila jeseni. Veter v jadra njihovih prizadevanj so rezultati zadnjih dveh let in vizija butičnega turizma, ki bi mu dala piko na i grajska terasa.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
Delta Donave leži na severovzhodu Romunije, kjer se Donava izliva v Črno morje. Družina Burduja živi v majhni in odmaknjeni vasi Letea. Mož in oče Mitica je ribič, družina pa živi od njegovega vsakodnevnega ulova in tega, kar njegova žena Rodica zasluži v lokalni vaški trgovini. Ribjih jedi v Letei ne zmanjka – od pite do juhe, ki jo dopolnijo z vsem, kar gojijo na svojih vrtovih.
V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.
V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak.