Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, številne kulturne ustanove, kot so muzeji in galerije, brezplačno odpirajo svoja vrata. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pa je v svoji poslanici ob kulturnem prazniku dejal, da nas lahko prav kultura vodi v optimizem. "V svetu zmede in kaosa, sta kultura in umetnost tista, ki lahko predstavljata kažipot v solidarnost in v na novo odkrito človečnost." V oddaji tudi o tem: - Rusija ponoči napadla objekte ukrajinske naftne in plinske družbe Naftogaz - Mineva leto dni od odprtja goriške prestolnice kulture - Univerza v Novi Gorici izdala knjigo o dopisovanju med vojakom Francem in aleksandrinko Zofijo - Na olimpijskih tekmovališčih je danes devet slovenskih športnic in športnikov
Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, številne kulturne ustanove, kot so muzeji in galerije, brezplačno odpirajo svoja vrata. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pa je v svoji poslanici ob kulturnem prazniku dejal, da nas lahko prav kultura vodi v optimizem. "V svetu zmede in kaosa, sta kultura in umetnost tista, ki lahko predstavljata kažipot v solidarnost in v na novo odkrito človečnost." V oddaji tudi o tem: - Rusija ponoči napadla objekte ukrajinske naftne in plinske družbe Naftogaz - Mineva leto dni od odprtja goriške prestolnice kulture - Univerza v Novi Gorici izdala knjigo o dopisovanju med vojakom Francem in aleksandrinko Zofijo - Na olimpijskih tekmovališčih je danes devet slovenskih športnic in športnikov
V prazničnem Mariborskem feljtonu smo predstavili letošnje Prešernove lavreate – dobitnike najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti. Velika Prešernova nagrajenca za življenjski opus – plesalko in koreografinjo Matejo Bučar in arhitekta in industrijskega oblikovalca Sašo Mächtiga Predstavili bomo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za umetniške dosežke v zadnjih treh letih.
V prazničnem Mariborskem feljtonu smo predstavili letošnje Prešernove lavreate – dobitnike najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti. Velika Prešernova nagrajenca za življenjski opus – plesalko in koreografinjo Matejo Bučar in arhitekta in industrijskega oblikovalca Sašo Mächtiga Predstavili bomo tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za umetniške dosežke v zadnjih treh letih.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Naš kulturni praznik, prstan s cesarsko krono, 8. februar – tudi olimpijskozgodovinski dan
Naš kulturni praznik, prstan s cesarsko krono, 8. februar – tudi olimpijskozgodovinski dan
Redovniki in redovnice so skozi zgodovino pomembno zaznamovali naše območje. Poleg bogate duhovne dediščine so narodu zapustili izjemno kulturno bogastvo. V oddaji bomo predstavili, kakšne sledi puščajo danes. V goste prihaja redovnik in pisatelj Branko Cestnik. Bili smo na srečanju redovnikov ob dnevu posvečenega življenja v Novem mestu, ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega pa bomo predstavili, kako njegovemu zgledu sledijo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
Redovniki in redovnice so skozi zgodovino pomembno zaznamovali naše območje. Poleg bogate duhovne dediščine so narodu zapustili izjemno kulturno bogastvo. V oddaji bomo predstavili, kakšne sledi puščajo danes. V goste prihaja redovnik in pisatelj Branko Cestnik. Bili smo na srečanju redovnikov ob dnevu posvečenega življenja v Novem mestu, ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega pa bomo predstavili, kako njegovemu zgledu sledijo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
IZVAJALCI: Pater DAMJAN RISTIĆ, DJ ANDRAŽ BABŠEK
IZVAJALCI: Pater DAMJAN RISTIĆ, DJ ANDRAŽ BABŠEK
Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja se navezujejo na Frančiškovo držo preprostosti, služenja in bližine človeku. Njegovo karizmo danes uresničujejo predvsem skozi vzgojno delo in življenje v skupnosti, zaznamovano z odgovornostjo do drugih.
Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja se navezujejo na Frančiškovo držo preprostosti, služenja in bližine človeku. Njegovo karizmo danes uresničujejo predvsem skozi vzgojno delo in življenje v skupnosti, zaznamovano z odgovornostjo do drugih.
V oddaji z dobro glasbo in še boljšimi zgodbami je čas za prvi del koncerta ob 60-letnici Slakove glasbe, za obisk zanimive, hudomušne in glasbeno razigrane zasedbe Hmelbojsi in seveda tudi za Lojtrco novih – za novo, svežo glasbo, ki dokazuje, da je slovenska glasbena scena še kako živa.
V oddaji z dobro glasbo in še boljšimi zgodbami je čas za prvi del koncerta ob 60-letnici Slakove glasbe, za obisk zanimive, hudomušne in glasbeno razigrane zasedbe Hmelbojsi in seveda tudi za Lojtrco novih – za novo, svežo glasbo, ki dokazuje, da je slovenska glasbena scena še kako živa.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Obzorja duha je oddaja o veri in verujočih. V njej spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Veliko pozornost namenjamo avtohtonima verskima skupnostima Katoliški in Evangeličanski cerkvi. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu, kjer čim celoviteje poskušamo osvetliti prireditve, dejavnosti in ustanove, ki pomembno sooblikujejo religiozno polje v Sloveniji, spremljamo umetniške stvaritve (knjige, glasba, razstave likovnih del) z religiozno tematiko, občasno pripravimo "temo tedna". Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami, pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic. Oddaja je sestavljena iz prispevkov različnih zvrsti (reportaže, poročila, feljtoni), ki jih povezuje moderatorka v studiu. Občasno v studiu gostimo različne goste.
Redovniki in redovnice so skozi zgodovino pomembno zaznamovali naše območje. Poleg bogate duhovne dediščine so narodu zapustili izjemno kulturno bogastvo. V oddaji bomo predstavili, kakšne sledi puščajo danes. V goste prihaja redovnik in pisatelj Branko Cestnik. Bili smo na srečanju redovnikov ob dnevu posvečenega življenja v Novem mestu, ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega pa bomo predstavili, kako njegovemu zgledu sledijo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
Redovniki in redovnice so skozi zgodovino pomembno zaznamovali naše območje. Poleg bogate duhovne dediščine so narodu zapustili izjemno kulturno bogastvo. V oddaji bomo predstavili, kakšne sledi puščajo danes. V goste prihaja redovnik in pisatelj Branko Cestnik. Bili smo na srečanju redovnikov ob dnevu posvečenega življenja v Novem mestu, ob 800. obletnici smrti svetega Frančiška Asiškega pa bomo predstavili, kako njegovemu zgledu sledijo Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
V škofiji Novo mesto je sedem ženskih in štiri moške redovne skupnosti. Od tega sta dva redova kontemplativna. Ob dnevu posvečenega življenja, 2. februarja so se zbrali v župniji Novo mesto - Šmihel, v Baragovem zavodu pri Hčerah Marije Pomočnice.
V škofiji Novo mesto je sedem ženskih in štiri moške redovne skupnosti. Od tega sta dva redova kontemplativna. Ob dnevu posvečenega življenja, 2. februarja so se zbrali v župniji Novo mesto - Šmihel, v Baragovem zavodu pri Hčerah Marije Pomočnice.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger, ki jih med 6. in 22. februarjem gostita Milano in Cortina d'Ampezzo, je papež Leon XiV. izrazil zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti med ZDA in Kubo. Spodbudil je svetovne voditelje, naj izkoristijo olimpijske igre kot priložnost za konkretna dejanja pomiritve in sodelovanje ter prispevajo k miru.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger, ki jih med 6. in 22. februarjem gostita Milano in Cortina d'Ampezzo, je papež Leon XiV. izrazil zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti med ZDA in Kubo. Spodbudil je svetovne voditelje, naj izkoristijo olimpijske igre kot priložnost za konkretna dejanja pomiritve in sodelovanje ter prispevajo k miru.
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
Prenos nedeljskega evangeličanskega bogoslužja iz Puconcev.
Prenos nedeljskega evangeličanskega bogoslužja iz Puconcev.
Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.
Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.
Cortina d'Ampezzo je bila pred natanko 70. leti že gostiteljica zimskih olimpijskih iger. 15 slovenskih športnikov je nastopilo v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla alpski smučar Franc Cvenkelj in skakalec Jože Zidar.
Cortina d'Ampezzo je bila pred natanko 70. leti že gostiteljica zimskih olimpijskih iger. 15 slovenskih športnikov je nastopilo v smučarskih skokih, alpskem smučanju in smučarskih tekih. Z 22. mestom sta najboljši uvrstitvi dosegla alpski smučar Franc Cvenkelj in skakalec Jože Zidar.
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Ustvarjalna, zabavna in predvsem poučna, Prava Pepelka je prenovljena različica pravljice o Pepelki. To je pravljica, ki ponuja nov pogled v otrokom znano zgodbo, in sicer na način, ki jih uči empatije, ljubezni in razumevanja. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo. Ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu ... Prava Pepelka tako otroke in starše spodbuja k razmišljanju o tem, kaj pomeni živeti s stigmo in kaj so tisti izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo osebe s telesno oviranostjo.
Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjjske cerkve svetega Antona puščavnika na Brezovici pri Ljubljani. Mašuje župnik Jožef Pôje. Pri maši poje Mešani pevski zbor Brezovica pod vodstvom Toneta Rozmana. Na orgle igrata Ana in Lucija Žitko.
Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjjske cerkve svetega Antona puščavnika na Brezovici pri Ljubljani. Mašuje župnik Jožef Pôje. Pri maši poje Mešani pevski zbor Brezovica pod vodstvom Toneta Rozmana. Na orgle igrata Ana in Lucija Žitko.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Čreda se zbudi in ugotovi, da je ponoči snežilo. Medtem, ko se ovce pred hišo zabavajo s kepanjem, pa se kmet poskuša prebiti iz zametene hiše.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Muminočka je vzhičen, saj bodo v novem gledališču uprizorili predstavo o njegovih mladostnih pustolovščinah. Mumintrol se skuša spopasti z vlogo Muminočka, a je naloga zanj pretežko breme, vlogi ni dorasel in iz repa mu začnejo izpadati dlačice. Muminmamino zdravilo izzove presenetljive stranske učinke.
Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, ki je prav tako težko prenaša druga mesta, Tominec pa pri Tadeju Pogačarju, za katerega pravi, da so druga mesta imela še večji vpliv na njegovo kariero kot pa veličastne zmage. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.
Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, ki je prav tako težko prenaša druga mesta, Tominec pa pri Tadeju Pogačarju, za katerega pravi, da so druga mesta imela še večji vpliv na njegovo kariero kot pa veličastne zmage. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.
Na isti dan sta dve tekmovanji v pajčjih športih: svetovno prvenstvo v spuščanju z nitjo in hišno prvenstvo v vlečenju niti. Na domačega dedi zvabi le svoja dekleta, saj sta očka in Hugo preveč zaposlena s spremljanjem svetovnega prvenstva po televiziji. Dedi, babi, mami in Lili bi lahko celo zmagali, če se ne bi dediju pripetila nenavadna nezgoda.
Na isti dan sta dve tekmovanji v pajčjih športih: svetovno prvenstvo v spuščanju z nitjo in hišno prvenstvo v vlečenju niti. Na domačega dedi zvabi le svoja dekleta, saj sta očka in Hugo preveč zaposlena s spremljanjem svetovnega prvenstva po televiziji. Dedi, babi, mami in Lili bi lahko celo zmagali, če se ne bi dediju pripetila nenavadna nezgoda.
Črv in Živa taborita na vrtu. Ponoči, ko Živo tišči lulat, se prijatelja bojita zapustiti šotor, ker so se baterije v svetilki izpraznile. Nočni zvoki ju strašijo in Živa ne more lulati, dokler ne pridejo kresničke. Noč ni več strašna in prijatelja občudujeta ozvezdja. Zjutraj se teme ne bojita več.
Črv in Živa taborita na vrtu. Ponoči, ko Živo tišči lulat, se prijatelja bojita zapustiti šotor, ker so se baterije v svetilki izpraznile. Nočni zvoki ju strašijo in Živa ne more lulati, dokler ne pridejo kresničke. Noč ni več strašna in prijatelja občudujeta ozvezdja. Zjutraj se teme ne bojita več.
Če je kraj izvora panetona jasen, pa tega ne moremo trditi za njegov nastanek. Okoli te tipične božične sladice, ki izvira iz Milana, kroži več legend – od tiste, da so ga prve pripravljale nune, do najbolj znane zgodbe o pomivalcu posode Toniju. Ta naj bi na gradu milanskega vojvode v 15. stoletju na božični večer priskočil na pomoč kuharju, ki se mu je ponesrečila sladica. Uporabil naj bi sestavine, ki jih je našel v kuhinji – moko, jajca, maslo, sladkor in suho sadje – ter pripravil mehak in dišeč kolač, ki je goste navdušil. Po legendi so ga poimenovali pane di Toni, Tonijev kruh.
Če je kraj izvora panetona jasen, pa tega ne moremo trditi za njegov nastanek. Okoli te tipične božične sladice, ki izvira iz Milana, kroži več legend – od tiste, da so ga prve pripravljale nune, do najbolj znane zgodbe o pomivalcu posode Toniju. Ta naj bi na gradu milanskega vojvode v 15. stoletju na božični večer priskočil na pomoč kuharju, ki se mu je ponesrečila sladica. Uporabil naj bi sestavine, ki jih je našel v kuhinji – moko, jajca, maslo, sladkor in suho sadje – ter pripravil mehak in dišeč kolač, ki je goste navdušil. Po legendi so ga poimenovali pane di Toni, Tonijev kruh.
V laguni Murko postavi ogromen napihljivi vodni tobogan, a preden se kadeti lahko spustijo po njem, morajo mlajšim otrokom zaradi varnosti pokazati, kako se lebdi na vodi.
V laguni Murko postavi ogromen napihljivi vodni tobogan, a preden se kadeti lahko spustijo po njem, morajo mlajšim otrokom zaradi varnosti pokazati, kako se lebdi na vodi.
V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.
V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Živali v Mavglijevem domovanju najdejo svojo hrano, zato ga obtožijo, da krade. Akela ga izžene iz volčjega tropa. V resnici pa je govorice sprožil Šir kan, da bi ujel osamljenega Mavglija.
Živali v Mavglijevem domovanju najdejo svojo hrano, zato ga obtožijo, da krade. Akela ga izžene iz volčjega tropa. V resnici pa je govorice sprožil Šir kan, da bi ujel osamljenega Mavglija.
Vili in Žanko si zelo želita papirnatega zmaja, a Trdoživu mama kupi zadnjega v trgovini, zato ju Rok nauči, kako ga lahko izdelata sama. Navdušeno ga spuščata, pojavi pa se Trdoživ, ki s svojim zmajem uniči njunega. Prijatelja ne obupata, ampak naredita novega. Dvoboj se spet začne, vrvice se zapletejo in močan veter vse tri prijatelje skupaj s Trdoživom dvigne visoko v zrak. S pametnim manevrom vsi varno pristanejo, toda zmaja sta uničena. Vsi štirje skupaj naredijo še enega zmaja, ki ga zdaj spuščajo skupaj.
Vili in Žanko si zelo želita papirnatega zmaja, a Trdoživu mama kupi zadnjega v trgovini, zato ju Rok nauči, kako ga lahko izdelata sama. Navdušeno ga spuščata, pojavi pa se Trdoživ, ki s svojim zmajem uniči njunega. Prijatelja ne obupata, ampak naredita novega. Dvoboj se spet začne, vrvice se zapletejo in močan veter vse tri prijatelje skupaj s Trdoživom dvigne visoko v zrak. S pametnim manevrom vsi varno pristanejo, toda zmaja sta uničena. Vsi štirje skupaj naredijo še enega zmaja, ki ga zdaj spuščajo skupaj.
V Zakajzato je velik preplah, saj proti njemu drvi komet. Zmedi, Zoja in Feliks se podajo v vesolje in ga ustavijo, pri tem pa še izvedo marsikaj o drugih planetih.
V Zakajzato je velik preplah, saj proti njemu drvi komet. Zmedi, Zoja in Feliks se podajo v vesolje in ga ustavijo, pri tem pa še izvedo marsikaj o drugih planetih.