Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Univerzi v Mariboru se je danes opoldne iztekel rok za oddajo kandidatur za novega rektorja. Zatem se je sestala volilna komisija univerze in ugotovila, da sta v predpisanem roku prispeli dve kandidaturi, oba kandidata pa da izpolnjujeta pogoje. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 12. maja. Aktualnemu rektorju Zdravku Kačiču se drugi mandat izteče 19. junija, a ponovno ne more kandidirati, saj po pravilih skupni mandat rektorja ne sme trajati več kot osem let.
Na Univerzi v Mariboru se je danes opoldne iztekel rok za oddajo kandidatur za novega rektorja. Zatem se je sestala volilna komisija univerze in ugotovila, da sta v predpisanem roku prispeli dve kandidaturi, oba kandidata pa da izpolnjujeta pogoje. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 12. maja. Aktualnemu rektorju Zdravku Kačiču se drugi mandat izteče 19. junija, a ponovno ne more kandidirati, saj po pravilih skupni mandat rektorja ne sme trajati več kot osem let.
Po treh zaključenih mandatih se slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss poslavlja od madžarskega Državnega zbora. Prosili smo jo za oceno preteklih dvanajstih let. Letošnje železnožupanijsko priznanje na narodnostnem področju je prejela dolgoletna novinarka Radia Monošter Valerija Časar. V naši oddaji spregovori o svojem poklicu in konjičkih. Nekoč se je v Porabju izdelovalo veliko uporabnih predmetov iz koruznega ličja, danes to obrt ohranjajo le ljubiteljske rokodelke. V magazinu predstavljamo mojstrico Agico Hanžek z Gornjega Senika.
Po treh zaključenih mandatih se slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss poslavlja od madžarskega Državnega zbora. Prosili smo jo za oceno preteklih dvanajstih let. Letošnje železnožupanijsko priznanje na narodnostnem področju je prejela dolgoletna novinarka Radia Monošter Valerija Časar. V naši oddaji spregovori o svojem poklicu in konjičkih. Nekoč se je v Porabju izdelovalo veliko uporabnih predmetov iz koruznega ličja, danes to obrt ohranjajo le ljubiteljske rokodelke. V magazinu predstavljamo mojstrico Agico Hanžek z Gornjega Senika.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
Pa smo skupaj z Ano Pupedan dočakali nov dan oziroma Main Stage koncert. Skoraj štiri desetletja iskrene, neposredne in samoironične godbe v alt rock izrazu, je danes odzvanjalo vse, od preminulemu članu Marku Dolesu namenjene Adijo Mare, preko Življenja čaš, mimo poziva na druženje, ljubezenske poezije, pogleda nazaj in preverbe aktualnosti z Resničnim svetom ob koncu tokratnega Main Stage koncerta. Ana Pupedan se ne dajo in bodo dali še več glasbe tudi v prihodnje, kar je dokaz tudi aktualen energičen nastop na Main Stageu Radia Si.
Pa smo skupaj z Ano Pupedan dočakali nov dan oziroma Main Stage koncert. Skoraj štiri desetletja iskrene, neposredne in samoironične godbe v alt rock izrazu, je danes odzvanjalo vse, od preminulemu članu Marku Dolesu namenjene Adijo Mare, preko Življenja čaš, mimo poziva na druženje, ljubezenske poezije, pogleda nazaj in preverbe aktualnosti z Resničnim svetom ob koncu tokratnega Main Stage koncerta. Ana Pupedan se ne dajo in bodo dali še več glasbe tudi v prihodnje, kar je dokaz tudi aktualen energičen nastop na Main Stageu Radia Si.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Sežani že leto dni po zadnji podražitvi. Drugi poudarki: - V projekt Severnojadranske vodikove doline vključena tudi Ilirska Bistrica. Kako ji bo uspelo pri energetski oskrbi in česa se lahko nauči? - Kmalu obnova ceste med Vodicami in Mostami. - Murskosoboški otroci vedo, da je odpadno lahko uporabno. Kaj so ustvarili iz odpadnih telefonov? - Mladinski pevski festival v Celju praznuje že 80 let.
V Sežani že leto dni po zadnji podražitvi. Drugi poudarki: - V projekt Severnojadranske vodikove doline vključena tudi Ilirska Bistrica. Kako ji bo uspelo pri energetski oskrbi in česa se lahko nauči? - Kmalu obnova ceste med Vodicami in Mostami. - Murskosoboški otroci vedo, da je odpadno lahko uporabno. Kaj so ustvarili iz odpadnih telefonov? - Mladinski pevski festival v Celju praznuje že 80 let.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V Galeriji Škuc v Ljubljani odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran. Pod naslovom Jedka Palestina bodo predstavljena njena dela zadnjih desetih let. Samira Badran se s temo izraelske zasedbe Palestine v svojem umetniškem delu ukvarja že vse življenje in opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. maja, bodo potekali tudi javni dogodki vodstev, branja poezije palestinskih avtoric in avtorjev ter delavnica brezmejnega kvačkanja.
V Galeriji Škuc v Ljubljani odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran. Pod naslovom Jedka Palestina bodo predstavljena njena dela zadnjih desetih let. Samira Badran se s temo izraelske zasedbe Palestine v svojem umetniškem delu ukvarja že vse življenje in opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. maja, bodo potekali tudi javni dogodki vodstev, branja poezije palestinskih avtoric in avtorjev ter delavnica brezmejnega kvačkanja.
Vlada zaradi grožnje energetske krize in posledičnih podražitev razmišlja tudi o možnostih zniževanja DDV-ja za živila. Kolikšno bo to znižanje, bodo po besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušič odločili po pogovorih s sodelujočimi v prehranski verigi. Preverili bodo tudi izkušnje iz drugih držav. Drugi poudarki oddaje: Vojna na Bližnjem vzhodu se ne umirja: Trump postavil nove ultimate Iranu Na pomoč nekdanjim delavcem Vipapa številni lokalni podjetniki Med varnostno tveganimi območji odslej tudi Dobruška vas v Škocjanu
Vlada zaradi grožnje energetske krize in posledičnih podražitev razmišlja tudi o možnostih zniževanja DDV-ja za živila. Kolikšno bo to znižanje, bodo po besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušič odločili po pogovorih s sodelujočimi v prehranski verigi. Preverili bodo tudi izkušnje iz drugih držav. Drugi poudarki oddaje: Vojna na Bližnjem vzhodu se ne umirja: Trump postavil nove ultimate Iranu Na pomoč nekdanjim delavcem Vipapa številni lokalni podjetniki Med varnostno tveganimi območji odslej tudi Dobruška vas v Škocjanu
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Vlada je sprejela izhodišča za interventne zakonske ukrepe za omilitev posledic energetske krize. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je kot prioriteto izpostavila predvidljive rešitve za kmete in potrošnike, med njimi je navedla tudi možnost znižanja DDV za živila. Stopnja znižanja bo odvisna od pogajanj z deležniki in cen v soseščini. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji direktorici Kotlovnice za Gradom na Markovcu znova zaporna kazen. - Novogoriški zavod za šport lani že posloval pozitivno. - Odbojkarji ACH Volleyja bodo odigrali povratno tekmo polfinala Pokala Cev proti Piacenzi.
Vlada je sprejela izhodišča za interventne zakonske ukrepe za omilitev posledic energetske krize. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je kot prioriteto izpostavila predvidljive rešitve za kmete in potrošnike, med njimi je navedla tudi možnost znižanja DDV za živila. Stopnja znižanja bo odvisna od pogajanj z deležniki in cen v soseščini. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji direktorici Kotlovnice za Gradom na Markovcu znova zaporna kazen. - Novogoriški zavod za šport lani že posloval pozitivno. - Odbojkarji ACH Volleyja bodo odigrali povratno tekmo polfinala Pokala Cev proti Piacenzi.
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Vojna in geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu močno vplivajo tudi na turistične tokove in turizem, tako v svetu kot pri nas. Prejšnji teden so začasno prekinili letalske povezave z brniškega letališča v Zalivske države, turistične agencije odpovedujejo ali prestavljajo potovanja, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. Nekatere pa so premamile tudi več kot 50% nižje cene hotelskih nastanitev in so se vseeno odpravili na bolj tvegana območja, denimo v Dubaj ali manj tvegana kot je Oman. Pred prvomajskimi prazniki, ko se veliko Slovencev odpravi po svetu, preverjamo, kako se moramo v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah kot turisti in popotniki varno in odgovorno obnašati.
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.
Petintrideset minut po polnoči je uspešno poletela raketa SLS in na pot proti Lune prvič po 55 letih znova ponesla človeško posadko. Izstrelitev rakete, ki je do zdaj poletela le enkrat in sicer leta 2022, ko je na podobno pot poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke, je potekala brez zapletov, v živo pa si jo je v okolici vzletišča Cape Canaveral na Floridi ogledalo okoli 400 000 ljudi.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Skupni projekt RTV-matura pod eno znamko in na enem spletnem mestu: rtvlo.si/matura vključuje vse vsebine, ki jih na spletu, radiu in televiziji ustvarimo na RTV Slovenija. RTV Slovenija s projektom RTV-matura 2026 na konkreten in sodoben način uresničuje svoje javno poslanstvo – biti dostopen, vključujoč in izobraževalen medijski servis za vse generacije. S povezovanjem televizijskih, radijskih in spletnih vsebin pod enotno znamko dijakom ponuja celovito podporo pri pripravi na enega najpomembnejših mejnikov v njihovem izobraževanju.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska občina naj bi letos le končala trenutni cikel participativnega proračuna - Razstava Intimna materija treh mariborskih umetnic v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor - Odbojkarice mariborske OTP banke Branika zmagale na prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Mariborska občina naj bi letos le končala trenutni cikel participativnega proračuna - Razstava Intimna materija treh mariborskih umetnic v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor - Odbojkarice mariborske OTP banke Branika zmagale na prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
Film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča je svojo pot začel marca na Festivalu dokumentarnega filma, v teh dneh pa si ga lahko ogledamo na rednem sporedu ljubljanskega mestnega kina. Film je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom.
Film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča je svojo pot začel marca na Festivalu dokumentarnega filma, v teh dneh pa si ga lahko ogledamo na rednem sporedu ljubljanskega mestnega kina. Film je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom.
"Toksična moškost" je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend.
"Toksična moškost" je postala del subkulture, ki mladim moškim sporoča, da so močni in da se moramo vrniti k tradiciji in ideji patriarhalnega moškega. Profesor sociologije na Univerzi v Dublinu Siniša Malešević opaža, da je glasovanje mladih za desničarska gibanja postalo svetovni trend.
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Tokrat bomo pokukali v svet vrhunske umetnosti, pot nas vodi v srce slovenske operne in baletne ustvarjalnosti – v SNG Opera in balet Ljubljana. Naša gosta sta direktor te osrednje kulturne ustanove, Marko Hribernik, ki skrbi za vizijo, razvoj in umetniško usmeritev hiše ter priznana sopranistka Nina Dominko, ki s svojim glasom in interpretacijo oživlja operne zgodbe na odru. Kako poteka življenje znotraj operne in baletne hiše ter kaj pomeni živeti in ustvarjati za umetnost, ki že stoletja nagovarja človeška čustva v Dnevni sobi, voditeljica je Špela Močnik Paradiž.
Tokrat bomo pokukali v svet vrhunske umetnosti, pot nas vodi v srce slovenske operne in baletne ustvarjalnosti – v SNG Opera in balet Ljubljana. Naša gosta sta direktor te osrednje kulturne ustanove, Marko Hribernik, ki skrbi za vizijo, razvoj in umetniško usmeritev hiše ter priznana sopranistka Nina Dominko, ki s svojim glasom in interpretacijo oživlja operne zgodbe na odru. Kako poteka življenje znotraj operne in baletne hiše ter kaj pomeni živeti in ustvarjati za umetnost, ki že stoletja nagovarja človeška čustva v Dnevni sobi, voditeljica je Špela Močnik Paradiž.
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
INFO: Jamcoast Reggae Radio vsako soboto zvečer na naših frekvencah ob 21h . Nocoj »old school komade« izbira in komentira Boštjan Pišlar alias Jo Care. Prisrčno vabljeni k poslušanju …
INFO: Jamcoast Reggae Radio vsako soboto zvečer na naših frekvencah ob 21h . Nocoj »old school komade« izbira in komentira Boštjan Pišlar alias Jo Care. Prisrčno vabljeni k poslušanju …
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V četrtkovi oddaji Dobro bomo govorili o naslednjih temah: v Maribor prihaja program za starejše, ki združuje gibanje, druženje in trening možganov – kako poteka takšen dopoldan, preverimo kmalu. Veronika se vrača v šolske klopi in iz prve roke raziskuje, kakšen je danes vsakdan osnovnošolcev. Kaj storiti, če vas iz tujine preseneti prometna kazen, nam razloži strokovnjak AMZS, v Velenju pa pripravljajo napad na Guinnessov rekord v igranju harmonike. Ob velikem četrtku pa tudi praznično – Goran se uči priprave velikonočnega mlečnega kruha. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
V četrtkovi oddaji Dobro bomo govorili o naslednjih temah: v Maribor prihaja program za starejše, ki združuje gibanje, druženje in trening možganov – kako poteka takšen dopoldan, preverimo kmalu. Veronika se vrača v šolske klopi in iz prve roke raziskuje, kakšen je danes vsakdan osnovnošolcev. Kaj storiti, če vas iz tujine preseneti prometna kazen, nam razloži strokovnjak AMZS, v Velenju pa pripravljajo napad na Guinnessov rekord v igranju harmonike. Ob velikem četrtku pa tudi praznično – Goran se uči priprave velikonočnega mlečnega kruha. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
Preizkus "poceni" Apple telefona. Potem pa še vaše izkušnje z novo aplikacijo Cobiss Ela.
Preizkus "poceni" Apple telefona. Potem pa še vaše izkušnje z novo aplikacijo Cobiss Ela.
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.