Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Junija 1991 je bil na obrobju Osijeka ubit Josip Reihl Kir, takratni načelnik osiješke policije. Kir je bil tik pred izbruhom vojne v hrvaški Slavoniji eden redkih, ki si je med naraščajočimi trenji med hrvaško in srbsko stranjo na tem območju vse do zadnjega prizadeval za dialog in mir, danes pa se ga uradna zgodovina na Hrvaškem nerada spominja. Film režiserja Ivana Ramljaka z naslovom Mirovnik, ki z več vidikov razmišlja o liku in delu Kira, pa tudi o predvojnih dogodkih na tem območju, je lani na hrvaškem festivalu nacionalnega filma v Pulju prejel veliko zlato areno, obenem pa je del hrvaške politike razburil do te mere, da so morali nekatere projekcije na Hrvaškem odpovedati in da so o filmu razpravljali celo v hrvaškem parlamentu. Z Ivanom Ramljakom, režiserjem filma Mirovnik, ki je bil nedavno prikazan na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, se je pogovarjala Petra Meterc.
Junija 1991 je bil na obrobju Osijeka ubit Josip Reihl Kir, takratni načelnik osiješke policije. Kir je bil tik pred izbruhom vojne v hrvaški Slavoniji eden redkih, ki si je med naraščajočimi trenji med hrvaško in srbsko stranjo na tem območju vse do zadnjega prizadeval za dialog in mir, danes pa se ga uradna zgodovina na Hrvaškem nerada spominja. Film režiserja Ivana Ramljaka z naslovom Mirovnik, ki z več vidikov razmišlja o liku in delu Kira, pa tudi o predvojnih dogodkih na tem območju, je lani na hrvaškem festivalu nacionalnega filma v Pulju prejel veliko zlato areno, obenem pa je del hrvaške politike razburil do te mere, da so morali nekatere projekcije na Hrvaškem odpovedati in da so o filmu razpravljali celo v hrvaškem parlamentu. Z Ivanom Ramljakom, režiserjem filma Mirovnik, ki je bil nedavno prikazan na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, se je pogovarjala Petra Meterc.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Podražitev napovedduje tudi Kmunala Sežana. Drugi poudarki: - Edina prometnica med Čatežem ob Savi in Slovensko vasjo ob avtocesti v slabem stanju in povsem neprimerna za sodobne prometne tokove - Kmetijski strokovnjaki svarijo pred prevelikim zaraščanjem krajine - Akcija "Zgeni se" poziv zdravstvenih oblasti Pomurcem k zdravemu življenjskemu slogu - S Pivškega in Postojnskega zgodbe o srčnih ljudeh
Podražitev napovedduje tudi Kmunala Sežana. Drugi poudarki: - Edina prometnica med Čatežem ob Savi in Slovensko vasjo ob avtocesti v slabem stanju in povsem neprimerna za sodobne prometne tokove - Kmetijski strokovnjaki svarijo pred prevelikim zaraščanjem krajine - Akcija "Zgeni se" poziv zdravstvenih oblasti Pomurcem k zdravemu življenjskemu slogu - S Pivškega in Postojnskega zgodbe o srčnih ljudeh
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je začela neformalne pogovore z vodji strank izvoljenih v državni zbor o sklicu prve seje državnega zbora v novem mandatu. Ta bo desetega aprila. Prvak Svobode Robert Golob je po srečanju dejal, da ne pričakuje hitrih rešitev, govoril je tudi o krizi, ki prihaja. Prvak SDS Janez Janša pa je ponovil kritike na račun dela državne volilne komisije. K izidom volitev bodo danes prišteli še glasove prispele po pošti iz tujine in oddane na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ob tesnem izidu bi ti glasovi še lahko vplivali na volilni rezultat. Koliko glasovnic se je vrnilo za zdaj še ni znano. V oddaji tudi o tem: - Trump omenil možnost zavzetja iranskega otok Harg, ključnega za izvoz nafte. - Tretjo izdajo ljudskih obveznic vpisalo 6 tisoč 900 vlagateljev. - V Ljubljani vse bolj vroča razprava o projektu izgradnje sežigalnice
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je začela neformalne pogovore z vodji strank izvoljenih v državni zbor o sklicu prve seje državnega zbora v novem mandatu. Ta bo desetega aprila. Prvak Svobode Robert Golob je po srečanju dejal, da ne pričakuje hitrih rešitev, govoril je tudi o krizi, ki prihaja. Prvak SDS Janez Janša pa je ponovil kritike na račun dela državne volilne komisije. K izidom volitev bodo danes prišteli še glasove prispele po pošti iz tujine in oddane na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ob tesnem izidu bi ti glasovi še lahko vplivali na volilni rezultat. Koliko glasovnic se je vrnilo za zdaj še ni znano. V oddaji tudi o tem: - Trump omenil možnost zavzetja iranskega otok Harg, ključnega za izvoz nafte. - Tretjo izdajo ljudskih obveznic vpisalo 6 tisoč 900 vlagateljev. - V Ljubljani vse bolj vroča razprava o projektu izgradnje sežigalnice
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru.
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru.
Sončen konec tedna so v zgornjem Posočju izkoristili za sanacijo poškodb na objektih, ki jih je povzročil močan veter. Največ dela so imeli gasilci, civilna zaščita in druge službe na Kobariškem in Bovškem, še posebej pri podjetju TKK Srpenica v občini Bovec, kjer je močno poškodovalo skladišče in tudi druge stavbe. V oddaji tudi o tem: -Predsednica države Nataša Pirc Musar gosti neformalne pogovore z vodji v Državni zbor izvoljenih strank. -Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan se bo zavzemala tudi za obnovo Strunjanskih solin. -Rekordna zimska turistična sezona v Furlaniji Julijski krajini. -Začenja se jadralna regata princese Sofije.
Sončen konec tedna so v zgornjem Posočju izkoristili za sanacijo poškodb na objektih, ki jih je povzročil močan veter. Največ dela so imeli gasilci, civilna zaščita in druge službe na Kobariškem in Bovškem, še posebej pri podjetju TKK Srpenica v občini Bovec, kjer je močno poškodovalo skladišče in tudi druge stavbe. V oddaji tudi o tem: -Predsednica države Nataša Pirc Musar gosti neformalne pogovore z vodji v Državni zbor izvoljenih strank. -Nova direktorica Krajinskega parka Strunjan se bo zavzemala tudi za obnovo Strunjanskih solin. -Rekordna zimska turistična sezona v Furlaniji Julijski krajini. -Začenja se jadralna regata princese Sofije.
Potem ko so bili nekateri dnevi – kljub hladnim jutrom – in večeri že topli, se je te dni občutno ohladilo. Aktualna kurilna sezona pa se vendarle počasi končuje, v Energetiki Maribor pričakujejo, da bo trajala še približno en mesec.
Potem ko so bili nekateri dnevi – kljub hladnim jutrom – in večeri že topli, se je te dni občutno ohladilo. Aktualna kurilna sezona pa se vendarle počasi končuje, v Energetiki Maribor pričakujejo, da bo trajala še približno en mesec.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Premier ob začetku pogovorov s predsednico o pomembnosti ukvarjanja s prihajajočo krizo - V Sloveniji smo leta 2024 zavrgli skoraj 80 kilogramov hrane na prebivalca, od tega skoraj tretjino še užitne - Letos začetek 3,8 milijona evrov vredne obnove ptujske mestne hiše
V informativni oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Premier ob začetku pogovorov s predsednico o pomembnosti ukvarjanja s prihajajočo krizo - V Sloveniji smo leta 2024 zavrgli skoraj 80 kilogramov hrane na prebivalca, od tega skoraj tretjino še užitne - Letos začetek 3,8 milijona evrov vredne obnove ptujske mestne hiše
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Začetnik apiterapije v srednji Evropi Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas V noči na 30. marec leta 1811 je okrog druge ure po polnoči v Tržiču izbruhnil silovit požar, ki je uničil vse naselje ob Mošeniku in na desnem bregu Tržiške Bistrice. Zgorelo je 150 hiš in 60 delavnic, hlevov in skednjev, ogenj je zahteval tudi 75 smrtnih žrtev. Ogenj se je razširil iz kovačnice, ki je bila v hiši pred današnjim muzejem, kjer je delavec pozabil zapreti železna vrata, ki so odpirala pot do skladišča za oglje, tisto noč pa je pihal tudi močan veter, ki je pripomogel, da se je ogenj hitro razširil. Obnova Tržiča po požaru je potekala počasi. Zaradi te nesreče so pozneje izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala krajevna posebnost. Zdravnik in apiterapevt Filip Terč je medicino študiral na Dunaju, po prihodu v Maribor pa se je posvetil splošni medicinski praksi. Že takrat je bil velik ljubitelj čebel. Na moškem učiteljišču je predaval splošno higieno in stomatologijo ter pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva. Bil je tudi predsednik mariborske podružnice Štajerskih čebelarjev, pisec, planinec, član Slovanske čitalnice in eden od ustanoviteljev Narodnega doma. Leta 1878 se je posvetil raziskovanju vpliva čebeljega strupa ali apitoksina na zdrav in bolan organizem. S pravilno zastavljenimi, načrtovanimi poskusi in kritičnim kliničnim opazovanjem je iznašel svojo čebeljo terapijo in hkrati utiral pot poznejši alergologiji in imunologiji, farmacevtsko industrijo pa posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov. Doktor Gregor Pivec, avtor knjižnega dela z naslovom: Filip Terč – je začetnik moderne apiterapije. Zdravnik revmatolog in apiterapevt Filip Terč je neodvisno od tujih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina, zato v srednji Evropi velja za začetnika apiterapije. Rodil se je leta 1844 v Praporžištu na Češkem. V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, Maks Koželj – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku, se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Začetnik apiterapije v srednji Evropi Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas V noči na 30. marec leta 1811 je okrog druge ure po polnoči v Tržiču izbruhnil silovit požar, ki je uničil vse naselje ob Mošeniku in na desnem bregu Tržiške Bistrice. Zgorelo je 150 hiš in 60 delavnic, hlevov in skednjev, ogenj je zahteval tudi 75 smrtnih žrtev. Ogenj se je razširil iz kovačnice, ki je bila v hiši pred današnjim muzejem, kjer je delavec pozabil zapreti železna vrata, ki so odpirala pot do skladišča za oglje, tisto noč pa je pihal tudi močan veter, ki je pripomogel, da se je ogenj hitro razširil. Obnova Tržiča po požaru je potekala počasi. Zaradi te nesreče so pozneje izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala krajevna posebnost. Zdravnik in apiterapevt Filip Terč je medicino študiral na Dunaju, po prihodu v Maribor pa se je posvetil splošni medicinski praksi. Že takrat je bil velik ljubitelj čebel. Na moškem učiteljišču je predaval splošno higieno in stomatologijo ter pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva. Bil je tudi predsednik mariborske podružnice Štajerskih čebelarjev, pisec, planinec, član Slovanske čitalnice in eden od ustanoviteljev Narodnega doma. Leta 1878 se je posvetil raziskovanju vpliva čebeljega strupa ali apitoksina na zdrav in bolan organizem. S pravilno zastavljenimi, načrtovanimi poskusi in kritičnim kliničnim opazovanjem je iznašel svojo čebeljo terapijo in hkrati utiral pot poznejši alergologiji in imunologiji, farmacevtsko industrijo pa posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov. Doktor Gregor Pivec, avtor knjižnega dela z naslovom: Filip Terč – je začetnik moderne apiterapije. Zdravnik revmatolog in apiterapevt Filip Terč je neodvisno od tujih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina, zato v srednji Evropi velja za začetnika apiterapije. Rodil se je leta 1844 v Praporžištu na Češkem. V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, Maks Koželj – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku, se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
V tokratnem 3. polčasu smo gostili trenerja mariborskih odbojkarjev i-Venta, ki so nekoliko nepričakovano izpadli že v četrtfinalu državnega prvenstva in tako končali sezono. Matej Štrafela je Sebastijana Škorca prosil za oceno prehitro končane sezone, beseda pa je tekla tudi o tem, kako naprej.
V tokratnem 3. polčasu smo gostili trenerja mariborskih odbojkarjev i-Venta, ki so nekoliko nepričakovano izpadli že v četrtfinalu državnega prvenstva in tako končali sezono. Matej Štrafela je Sebastijana Škorca prosil za oceno prehitro končane sezone, beseda pa je tekla tudi o tem, kako naprej.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Kavč festival je največji festival v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo približno 150 skupin tako glasbenih, gledaliških kot lutkovnih iz 35 držav z vsega sveta, od Indije do Argentine. Na festivalu se najde prostor za vse, za kar ga običajno ni. Obiskovalcem je v različnih okoljih ponudil pester izbor različnih glasbenih žanrov: od etna do tehna, od roka do soula, od popa do indija ter od avtorske glasbe do priredb.
Kavč festival je največji festival v Sloveniji. Letos je na njem nastopilo približno 150 skupin tako glasbenih, gledaliških kot lutkovnih iz 35 držav z vsega sveta, od Indije do Argentine. Na festivalu se najde prostor za vse, za kar ga običajno ni. Obiskovalcem je v različnih okoljih ponudil pester izbor različnih glasbenih žanrov: od etna do tehna, od roka do soula, od popa do indija ter od avtorske glasbe do priredb.
Protesti proti politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa z naslovom »Brez kraljev« so se konec tedna preselili tudi v evropska mesta. V Rimu je v soboto več tisoč ljudi izrazilo nasprotovanje vladi premierke Giorgie Meloni ter posvarilo pred avtoritarnostjo, vojno, oboroževanjem in represijo.
Protesti proti politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa z naslovom »Brez kraljev« so se konec tedna preselili tudi v evropska mesta. V Rimu je v soboto več tisoč ljudi izrazilo nasprotovanje vladi premierke Giorgie Meloni ter posvarilo pred avtoritarnostjo, vojno, oboroževanjem in represijo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Več let je študiral v Parizu pri Jean-Baptistu Lullyju in pozneje v Rimu pri Bernardu Pasquiniju in Arcangelu Corelliju. Bil je pravi Evropejec: v svoji glasbi je združeval francoski in italijanski slog, naslove skladb in svoje predgovore pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Več let je študiral v Parizu pri Jean-Baptistu Lullyju in pozneje v Rimu pri Bernardu Pasquiniju in Arcangelu Corelliju. Bil je pravi Evropejec: v svoji glasbi je združeval francoski in italijanski slog, naslove skladb in svoje predgovore pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
V Tehnoparku Celje se je pretekli teden končal 4. Mednarodni intermedijski festival robotike in umetne inteligence. Več v Izluščeno! Prisluhnite in delite. FOTO: Tehnopark Celje
V Tehnoparku Celje se je pretekli teden končal 4. Mednarodni intermedijski festival robotike in umetne inteligence. Več v Izluščeno! Prisluhnite in delite. FOTO: Tehnopark Celje
V Planici se je včeraj končala sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. Hokejisti Olimpije so včeraj začeli polfinalno serijo razširjenega regionalnega tekmovanja, gostovali so pri Pustertalu.
V Planici se je včeraj končala sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. Hokejisti Olimpije so včeraj začeli polfinalno serijo razširjenega regionalnega tekmovanja, gostovali so pri Pustertalu.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Pet podatkov o Charlesu Darwinu, iščemo napačnega!
Pet podatkov o Charlesu Darwinu, iščemo napačnega!
Na OŠ Komenda - Moste smo namreč ob materinskem dnevu spraševali mlade, kaj starši razumejo in česa ne. Izvedeli pa smo, da so zaupniki pogosto stari starši. Infogrom!
Na OŠ Komenda - Moste smo namreč ob materinskem dnevu spraševali mlade, kaj starši razumejo in česa ne. Izvedeli pa smo, da so zaupniki pogosto stari starši. Infogrom!
Na festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri sta se odpravila naša otroška poročevalca Tara in Aljaž. V Cukrarni sta obiskala Performadavanje. O performativni umetnosti sta se pogovarjala z Natašo Živković. Med drugim jima je pripovedovala o znanem umetniškem tandemu Marini Abramović in Ulayu, ki imata rojstni dan na isti dan. Tako kot naša otroška poročevalca, ki sta dvojčka.
Na festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri sta se odpravila naša otroška poročevalca Tara in Aljaž. V Cukrarni sta obiskala Performadavanje. O performativni umetnosti sta se pogovarjala z Natašo Živković. Med drugim jima je pripovedovala o znanem umetniškem tandemu Marini Abramović in Ulayu, ki imata rojstni dan na isti dan. Tako kot naša otroška poročevalca, ki sta dvojčka.