Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na prvi pogled morda nenavadno, da imajo spojine z zdravilnim delovanjem prostor tudi v energetiki. A prav to je moč rutenijevih spojin. Rutenij - kovina, ki po barvi in značilnostih spominja na platino - pa ni edina, s katero se z novodobnimi sinteznimi postopki ustvarja nove materiale. Načinov in možnosti, kako združiti kovine, kot so denimo rutenij, cink in nikelj z organskimi spojinami in tako ustvariti materiale z širokim naborom lastnosti, je veliko. In ravno to je tisto, kar odpira vrata številnim nepričakovanim aplikacijam. Med njimi je uporaba teh spojin v medicini - od zdravljenja sladkorne bolezni do uničevanja virusov, bakterij in celo tumorskih celic. Za potrebe energetike pa se te spojine preučuje tudi kot barvila v sončnih celicah. Kje kemiki iščejo navdih za sintezo novih spojin? Ali novi materiali, ki sprva obetajo, res preidejo v vsakdanjo rabo? In katera nova obzorja na področju sinteze in uporabe rutenijevih in drugih spojin se odpirajo danes? Na ta vprašanja nam bo pomagal odgovoriti tokratni gost Podob znanja, profesor doktor Iztok Turel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Na prvi pogled morda nenavadno, da imajo spojine z zdravilnim delovanjem prostor tudi v energetiki. A prav to je moč rutenijevih spojin. Rutenij - kovina, ki po barvi in značilnostih spominja na platino - pa ni edina, s katero se z novodobnimi sinteznimi postopki ustvarja nove materiale. Načinov in možnosti, kako združiti kovine, kot so denimo rutenij, cink in nikelj z organskimi spojinami in tako ustvariti materiale z širokim naborom lastnosti, je veliko. In ravno to je tisto, kar odpira vrata številnim nepričakovanim aplikacijam. Med njimi je uporaba teh spojin v medicini - od zdravljenja sladkorne bolezni do uničevanja virusov, bakterij in celo tumorskih celic. Za potrebe energetike pa se te spojine preučuje tudi kot barvila v sončnih celicah. Kje kemiki iščejo navdih za sintezo novih spojin? Ali novi materiali, ki sprva obetajo, res preidejo v vsakdanjo rabo? In katera nova obzorja na področju sinteze in uporabe rutenijevih in drugih spojin se odpirajo danes? Na ta vprašanja nam bo pomagal odgovoriti tokratni gost Podob znanja, profesor doktor Iztok Turel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Ta med drugim predvideva podaljševanje delovne dobe pred upokojitvijo. Pokojnina bi se odmerila v 70-tih odstotkih od 35-ih najbolje plačanih let dela. Zakon sicer čaka še ena preizkušnja, del sindikatov je napovedal referendum. V oddaji pa še: - Živilska podjetja in zadruge, združeni v skupino Po Primorsko, sodelujejo že 10 let. - Prvo desetletje delovanja obeležuje tudi Center mladih Koper. - Gasilci so se v koprskem mestnem jedru lotili gnezd sršenov.
Ta med drugim predvideva podaljševanje delovne dobe pred upokojitvijo. Pokojnina bi se odmerila v 70-tih odstotkih od 35-ih najbolje plačanih let dela. Zakon sicer čaka še ena preizkušnja, del sindikatov je napovedal referendum. V oddaji pa še: - Živilska podjetja in zadruge, združeni v skupino Po Primorsko, sodelujejo že 10 let. - Prvo desetletje delovanja obeležuje tudi Center mladih Koper. - Gasilci so se v koprskem mestnem jedru lotili gnezd sršenov.
CHARLES VILLIERS STANFORD: JUTRANJI OBRED V B-DURU, OP. 10 ZBOR KATEDRALE V ELYJU, Orgle: GERALD GIFFORD, Dirigent: ARTHUR WILLS KAREN HAČATURJAN: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP.2 Violina: LEONID BORISOVIČ KOGAN, Klavir: KAREN HAČATURJAN LIZA LEHMANN: OVDOVELA PTICA JE ŽALOVALA; O, LUNA MOJE RADOSTI; LILIJA DNEVA Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, Klavir: GRAHAM JOHNSON ZYGMUNT KRAUSE: QUATUOR POUR LA NAISSANCE ZA KLARINET, VIOLINO, VIOLONČELO IN KLAVIR Klarinet: MIROSLAW POKRZYWINSKI, Violina: KRZYSZTOF BAKOWSKI, Violončelo: ANDRZEJ BAUER, Klavir: ZYGMUNT KRAUSE MAURICE RAVEL: COUPERINOV NAGROBNIK - VI. TOCCATA Klavir: ROBERT CASADESUS
CHARLES VILLIERS STANFORD: JUTRANJI OBRED V B-DURU, OP. 10 ZBOR KATEDRALE V ELYJU, Orgle: GERALD GIFFORD, Dirigent: ARTHUR WILLS KAREN HAČATURJAN: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP.2 Violina: LEONID BORISOVIČ KOGAN, Klavir: KAREN HAČATURJAN LIZA LEHMANN: OVDOVELA PTICA JE ŽALOVALA; O, LUNA MOJE RADOSTI; LILIJA DNEVA Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, Klavir: GRAHAM JOHNSON ZYGMUNT KRAUSE: QUATUOR POUR LA NAISSANCE ZA KLARINET, VIOLINO, VIOLONČELO IN KLAVIR Klarinet: MIROSLAW POKRZYWINSKI, Violina: KRZYSZTOF BAKOWSKI, Violončelo: ANDRZEJ BAUER, Klavir: ZYGMUNT KRAUSE MAURICE RAVEL: COUPERINOV NAGROBNIK - VI. TOCCATA Klavir: ROBERT CASADESUS
Pri nas strmo narašča število učencev, katerih materni jezik ni slovenščina; po podatkih ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je bilo takšnih učencev v osnovnih šolah leta 2017 nekaj manj kot 4 odstotke, lani pa že skoraj 9 odstotkov. Z naraščajočim deležem otrok priseljencev pa je vse več tudi izzivov, s katerimi se pri svojem delu srečujejo učitelji vodstva šol, ki želijo zagotoviti enake možnosti za njihov uspešen razvoj in vključevanje v družbo. Primer šole, kjer te izzive rešujejo že več desetletij, je ljubljanska Osnovna šola Livada. Kako skušajo iz vseh otrok, ne glede na to, od kod prihajajo, potegniti najboljše, v Ob osmih z ravnateljem te šole Goranom Popovićem.
Pri nas strmo narašča število učencev, katerih materni jezik ni slovenščina; po podatkih ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je bilo takšnih učencev v osnovnih šolah leta 2017 nekaj manj kot 4 odstotke, lani pa že skoraj 9 odstotkov. Z naraščajočim deležem otrok priseljencev pa je vse več tudi izzivov, s katerimi se pri svojem delu srečujejo učitelji vodstva šol, ki želijo zagotoviti enake možnosti za njihov uspešen razvoj in vključevanje v družbo. Primer šole, kjer te izzive rešujejo že več desetletij, je ljubljanska Osnovna šola Livada. Kako skušajo iz vseh otrok, ne glede na to, od kod prihajajo, potegniti najboljše, v Ob osmih z ravnateljem te šole Goranom Popovićem.
Državni zbor je sinoči potrdil pokojninsko reformo, ki med drugim viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek ter daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo. Koalicija izpostavlja dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, opozicija pa opozarja na slabšanje položaja upokojencev. Del sindikatov in civilnodružbenih organizacij je napovedalo zbiranje podpisov za razpis referenduma. V oddaji tudi o tem: - Washington z vetom na predlog resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi. - Izzivi in priložnosti slovenskega turizma: Kako ustvariti vrhunsko butično ponudbo za petične goste? - Slovenski hokejski as Anže Kopitar po 20-ih letih pri LA Kings napovedal upokojitev. Letošnja sezona njegova zadnja.
Državni zbor je sinoči potrdil pokojninsko reformo, ki med drugim viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek ter daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo. Koalicija izpostavlja dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, opozicija pa opozarja na slabšanje položaja upokojencev. Del sindikatov in civilnodružbenih organizacij je napovedalo zbiranje podpisov za razpis referenduma. V oddaji tudi o tem: - Washington z vetom na predlog resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi. - Izzivi in priložnosti slovenskega turizma: Kako ustvariti vrhunsko butično ponudbo za petične goste? - Slovenski hokejski as Anže Kopitar po 20-ih letih pri LA Kings napovedal upokojitev. Letošnja sezona njegova zadnja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Po svetu živi približno 75 milijonov gluhih, v Sloveniji je gluhih približno 1500 posameznikov. V Petku brez pravila razbijamo tabuje, opozarjamo na neprimerne poglede in pozdravljamo v znakovnem jeziku. Sogovornik: Roman Demir, otrok gluhih staršev, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.
Po svetu živi približno 75 milijonov gluhih, v Sloveniji je gluhih približno 1500 posameznikov. V Petku brez pravila razbijamo tabuje, opozarjamo na neprimerne poglede in pozdravljamo v znakovnem jeziku. Sogovornik: Roman Demir, otrok gluhih staršev, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.
V dolini Fiemme se bo danes končal nordijski forum, tradicionalno zasedanje zimskih športnih novinarjev, ki spremljajo dogajanje v nordijskem smučanju in biatlonu. Osrednja tema je bila prihajajoča zima, v kateri bo Italija gostila zimske olimpijske igre. Na letošnjem forumu se je vnovič predstavila tudi sankaška zveza, posebnost dogodka pa je bila predstavitev tekstilnega snega, na katerega ob morebitni kandidaturi za zimske olimpijske igre računajo v Savdski Arabiji.
V dolini Fiemme se bo danes končal nordijski forum, tradicionalno zasedanje zimskih športnih novinarjev, ki spremljajo dogajanje v nordijskem smučanju in biatlonu. Osrednja tema je bila prihajajoča zima, v kateri bo Italija gostila zimske olimpijske igre. Na letošnjem forumu se je vnovič predstavila tudi sankaška zveza, posebnost dogodka pa je bila predstavitev tekstilnega snega, na katerega ob morebitni kandidaturi za zimske olimpijske igre računajo v Savdski Arabiji.
CHARLES VILLIERS STANFORD: JUTRANJI OBRED V B-DURU, OP. 10 ZBOR KATEDRALE V ELYJU, Orgle: GERALD GIFFORD, Dirigent: ARTHUR WILLS KAREN HAČATURJAN: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP.2 Violina: LEONID BORISOVIČ KOGAN, Klavir: KAREN HAČATURJAN LIZA LEHMANN: OVDOVELA PTICA JE ŽALOVALA; O, LUNA MOJE RADOSTI; LILIJA DNEVA Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, Klavir: GRAHAM JOHNSON ZYGMUNT KRAUSE: QUATUOR POUR LA NAISSANCE ZA KLARINET, VIOLINO, VIOLONČELO IN KLAVIR Klarinet: MIROSLAW POKRZYWINSKI, Violina: KRZYSZTOF BAKOWSKI, Violončelo: ANDRZEJ BAUER, Klavir: ZYGMUNT KRAUSE MAURICE RAVEL: COUPERINOV NAGROBNIK - VI. TOCCATA Klavir: ROBERT CASADESUS
CHARLES VILLIERS STANFORD: JUTRANJI OBRED V B-DURU, OP. 10 ZBOR KATEDRALE V ELYJU, Orgle: GERALD GIFFORD, Dirigent: ARTHUR WILLS KAREN HAČATURJAN: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP.2 Violina: LEONID BORISOVIČ KOGAN, Klavir: KAREN HAČATURJAN LIZA LEHMANN: OVDOVELA PTICA JE ŽALOVALA; O, LUNA MOJE RADOSTI; LILIJA DNEVA Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, Klavir: GRAHAM JOHNSON ZYGMUNT KRAUSE: QUATUOR POUR LA NAISSANCE ZA KLARINET, VIOLINO, VIOLONČELO IN KLAVIR Klarinet: MIROSLAW POKRZYWINSKI, Violina: KRZYSZTOF BAKOWSKI, Violončelo: ANDRZEJ BAUER, Klavir: ZYGMUNT KRAUSE MAURICE RAVEL: COUPERINOV NAGROBNIK - VI. TOCCATA Klavir: ROBERT CASADESUS
Prisluhnimo Božji besedi Iz Markovega evangelija: Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje. Vsi radi poslušamo ljudi, ki govorijo prepričljivo, posebej še, ko se to sklada z našimi pogledi in željami. Predstavljam si, da je Jezus moral narediti na ljudi, ki so ga poslušali, zelo močan vtis. Kajti to, kar je govoril, je tudi delal. Njegovo govorjenje je bilo skladno z njegovim življenjem. In to je pritegnilo mnoge, da so mu sledili. V današnji Božji besedi smo slišali, da so bili Jezusovi poslušalci prevzeti, saj njegovo učenje ni bilo podobno učenju razlagalcem Svetega pisma. Njegove besede jih niso prevzele zaradi znanstvenega pristopa ali retorične nadarjenosti. Jezus je govoril z oblastjo. Kako to razumeti? To, kar Jezus govori, se zgodi. Njegova beseda se udejanja tukaj in zdaj, sredi mojega vsakdanjega življenja. Njegova beseda daje življenje, me ozdravlja, osvobaja. Zato je tako pomembno, da v svojem srcu preverjam, pod čigavo oblastjo sem – pod božjo ali hudičevo? Kajti v svoji omejeni človeški naravi nisem sposoben sam od sebe vedno jasno spoznati kaj je prav. Poglej, kdo so osebe ali stvari, ki imajo močan vpliv na tvoje življenje. Pogovori se z Jezusom, kaj ti pomaga in kaj te ovira, da se ne čutiš povsem svobodnega.
Prisluhnimo Božji besedi Iz Markovega evangelija: Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje. Vsi radi poslušamo ljudi, ki govorijo prepričljivo, posebej še, ko se to sklada z našimi pogledi in željami. Predstavljam si, da je Jezus moral narediti na ljudi, ki so ga poslušali, zelo močan vtis. Kajti to, kar je govoril, je tudi delal. Njegovo govorjenje je bilo skladno z njegovim življenjem. In to je pritegnilo mnoge, da so mu sledili. V današnji Božji besedi smo slišali, da so bili Jezusovi poslušalci prevzeti, saj njegovo učenje ni bilo podobno učenju razlagalcem Svetega pisma. Njegove besede jih niso prevzele zaradi znanstvenega pristopa ali retorične nadarjenosti. Jezus je govoril z oblastjo. Kako to razumeti? To, kar Jezus govori, se zgodi. Njegova beseda se udejanja tukaj in zdaj, sredi mojega vsakdanjega življenja. Njegova beseda daje življenje, me ozdravlja, osvobaja. Zato je tako pomembno, da v svojem srcu preverjam, pod čigavo oblastjo sem – pod božjo ali hudičevo? Kajti v svoji omejeni človeški naravi nisem sposoben sam od sebe vedno jasno spoznati kaj je prav. Poglej, kdo so osebe ali stvari, ki imajo močan vpliv na tvoje življenje. Pogovori se z Jezusom, kaj ti pomaga in kaj te ovira, da se ne čutiš povsem svobodnega.
Nemška vlada bo svojo odločitev glede evropskih sankcij proti Izraelu sporočila v roku enega tedna, je na obisku v Španiji povedal nemški kancler Friedrich Merz. Dodal je, da se s španskim premierjem Pedrom Sanchezem strinjata, da so dejanja Izraela v Gazi nesorazmerna z zastavljenimi cilji, a sam meni, da ne predstavljajo genocida. Nemškega priznanja palestinske državnosti po Merzovih besedah trenutno ni na mizi. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor skoraj brez glasu proti podprl pokojninsko reformo. - Trump izrazil nezadovoljstvo nad Putinom, Evropsko unijo in Natom. - V Hiši sožitja v Murski Soboti razstava fotografa Lada Klara.
Nemška vlada bo svojo odločitev glede evropskih sankcij proti Izraelu sporočila v roku enega tedna, je na obisku v Španiji povedal nemški kancler Friedrich Merz. Dodal je, da se s španskim premierjem Pedrom Sanchezem strinjata, da so dejanja Izraela v Gazi nesorazmerna z zastavljenimi cilji, a sam meni, da ne predstavljajo genocida. Nemškega priznanja palestinske državnosti po Merzovih besedah trenutno ni na mizi. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor skoraj brez glasu proti podprl pokojninsko reformo. - Trump izrazil nezadovoljstvo nad Putinom, Evropsko unijo in Natom. - V Hiši sožitja v Murski Soboti razstava fotografa Lada Klara.
Rdeča nit 12. sezone so želje, tokrat jih poslušamo poklicno. Kognitivna psihologinja Aleksandra Jeličić je predstavila delovanje psihoterapevta, potrebne lastnosti za ta poklic in razdrla nekaj stereotipov. Vabljeni k poslušanju.
Rdeča nit 12. sezone so želje, tokrat jih poslušamo poklicno. Kognitivna psihologinja Aleksandra Jeličić je predstavila delovanje psihoterapevta, potrebne lastnosti za ta poklic in razdrla nekaj stereotipov. Vabljeni k poslušanju.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.
Več kot tri desetletja nas na potovanje med resnico in iluzijo vodi igralka, katere ime je postalo sopomenka za vrhunsko igro, izjemno odrsko prezenco, igralsko moč, suverenost, strast in samozavest. Vse to zaznamuje izjemno obsežen opus Nataše Barbare Gračner, prvakinje ljubljanske Drame, ki je spregovorila o svojem mojstrskem ustvarjanju igralskih vlog, režiranju in profesuri na AGRFT-ju ter tudi o tem, zakaj jo navdihuje melanholija. Umetnost igre: Avtorica Marjana Ravnjak
Več kot tri desetletja nas na potovanje med resnico in iluzijo vodi igralka, katere ime je postalo sopomenka za vrhunsko igro, izjemno odrsko prezenco, igralsko moč, suverenost, strast in samozavest. Vse to zaznamuje izjemno obsežen opus Nataše Barbare Gračner, prvakinje ljubljanske Drame, ki je spregovorila o svojem mojstrskem ustvarjanju igralskih vlog, režiranju in profesuri na AGRFT-ju ter tudi o tem, zakaj jo navdihuje melanholija. Umetnost igre: Avtorica Marjana Ravnjak
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pesnik Guy Mathieu (1949, Isle/Sorgue, Provansa), doktor na področju jezikoslovja od leta 1979, se je v prvi vrsti posvečal raziskovanju okcitanščine na univerzah v Provansi in Parizu, bil pa je tudi bibliotekar. Med njegovimi raziskovalnimi deli velja omeniti vsaj dve, Provansalske ljudske bajke in pripovedke (1979) in Bajke o prebiralcu mandljev (1983). Objavil je tudi več pesniških zbirk, nazadnje zbirko O lubju in senci (2023) – izšla je v francoščini in provansalščini, napisal jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo, kot je zapisal, "v nekdanji Jugoslaviji doživljali bratomorno vojno". "V podeželski Provansi mojega otroštva", piše v svojem kratkem življenjepisu, "je večina pogovorov okrog mene potekala v provansalščini. Nekateri starejši iz moje okolice so vstopili v šolo, ne da bi poznali eno samo francosko besedo! V tem jeziku se je torej oblikovala moja osebnost, v jeziku, v katerem je Frédéric Mistral, Nobelov nagrajenec iz leta 1904, napisal ves svoj opus. Ampak ves ta čas je bil moj jezik v šoli prepovedan, ves pouk je potekal v francoščini! Ko sem torej v gimnaziji napisal prve pesmi v francoščini, sem opazil, da nujno potrebujem okcitanščino, da bi se bolje izrazil in tako izvabil iz sebe čustva in občutke." Za Literarni nokturno smo izbrali naslovno pesnitev omenjene zbirke O lubju in senci. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pesnik Guy Mathieu (1949, Isle/Sorgue, Provansa), doktor na področju jezikoslovja od leta 1979, se je v prvi vrsti posvečal raziskovanju okcitanščine na univerzah v Provansi in Parizu, bil pa je tudi bibliotekar. Med njegovimi raziskovalnimi deli velja omeniti vsaj dve, Provansalske ljudske bajke in pripovedke (1979) in Bajke o prebiralcu mandljev (1983). Objavil je tudi več pesniških zbirk, nazadnje zbirko O lubju in senci (2023) – izšla je v francoščini in provansalščini, napisal jo je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo, kot je zapisal, "v nekdanji Jugoslaviji doživljali bratomorno vojno". "V podeželski Provansi mojega otroštva", piše v svojem kratkem življenjepisu, "je večina pogovorov okrog mene potekala v provansalščini. Nekateri starejši iz moje okolice so vstopili v šolo, ne da bi poznali eno samo francosko besedo! V tem jeziku se je torej oblikovala moja osebnost, v jeziku, v katerem je Frédéric Mistral, Nobelov nagrajenec iz leta 1904, napisal ves svoj opus. Ampak ves ta čas je bil moj jezik v šoli prepovedan, ves pouk je potekal v francoščini! Ko sem torej v gimnaziji napisal prve pesmi v francoščini, sem opazil, da nujno potrebujem okcitanščino, da bi se bolje izrazil in tako izvabil iz sebe čustva in občutke." Za Literarni nokturno smo izbrali naslovno pesnitev omenjene zbirke O lubju in senci. Prevajalka Živa Čebulj, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
S projekcijo filma Gora se ne bo premaknila režiserke Petre Seliškar se je v Mariboru začel festival DOCUDOC. V galeriji Dessa predstavljajo razstavo Novi pogled, novo življenje o prenovi vile Prendić v Beogradu, ki jo je projektiral Milan Zloković, soustanovitelj Skupine arhitektov moderne smeri v Beogradu. Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšla knjiga esejev Kozme Ahačiča KA. Na mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk bo jutri slovenska premiera predstave Mame Kolektiva Igralke in Rajne Racz.
S projekcijo filma Gora se ne bo premaknila režiserke Petre Seliškar se je v Mariboru začel festival DOCUDOC. V galeriji Dessa predstavljajo razstavo Novi pogled, novo življenje o prenovi vile Prendić v Beogradu, ki jo je projektiral Milan Zloković, soustanovitelj Skupine arhitektov moderne smeri v Beogradu. Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšla knjiga esejev Kozme Ahačiča KA. Na mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk bo jutri slovenska premiera predstave Mame Kolektiva Igralke in Rajne Racz.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Mlada slikarka Eva kadi, pije, se priložnostno drogira, žurira in ne najde navdiha za slikanje. To pa niso vse njene težave, še celo vrsto jih ima. Znajde se v čudnem razmerju z mentorjem, najboljša prijateljica se seli v Berlin, za delo v knjigarni ne dobi plačila in povrh vsega ji že tri mesece izostaja menstruacija. Zave se, da mora spremeniti način življenja in se po pomoč obrne na spletni brskalnik. Prasica je film o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej.
Mlada slikarka Eva kadi, pije, se priložnostno drogira, žurira in ne najde navdiha za slikanje. To pa niso vse njene težave, še celo vrsto jih ima. Znajde se v čudnem razmerju z mentorjem, najboljša prijateljica se seli v Berlin, za delo v knjigarni ne dobi plačila in povrh vsega ji že tri mesece izostaja menstruacija. Zave se, da mora spremeniti način življenja in se po pomoč obrne na spletni brskalnik. Prasica je film o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Jehovove priče so po vsem svetu znane po tem, da trkajo na vrata ljudi in jih poskušajo spreobrniti. Njihova verska organizacija ima okoli 8 milijonov članov, je močna in bogata. Kako ji uspeva? Privablja prostovoljce za gradnjo nepremičnin, ki jih čez 15 ali 20 let proda s precejšnjim dobičkom. Gibanje vodijo izključno moški, deluje pa kot veliko mednarodno podjetje, ki je vero v skorajšnje uničenje sveta, ki naj bi ga preživeli le pripadniki organizacije, spremenilo v industrijo. Za zagotovitev večnega življenja Jehovove priče zavračajo napredek v medicini, zlasti transfuzijo krvi, privržence spodbujajo, naj se izogibajo družinskim članom, ki ne želijo več biti del skupine, celo ne prijavljajo kaznivih dejanj pedofilije … Dokumentarna oddaja s pričanji nekdanjih članov razkrije, kako je avtoritarno gibanje uničilo številna življenja posameznikov in družin. THE JEHOVAH'S WITNESSES: THE INSIDE STORY / L'ÉNIGME DES TÉMOINS DE JÉHOVAH / DIE ZEUGEN JEHOVAS: GOTT, GELD UND GEHORSAM / Francija / 2023 / Režija: Vincent Néquache
Jehovove priče so po vsem svetu znane po tem, da trkajo na vrata ljudi in jih poskušajo spreobrniti. Njihova verska organizacija ima okoli 8 milijonov članov, je močna in bogata. Kako ji uspeva? Privablja prostovoljce za gradnjo nepremičnin, ki jih čez 15 ali 20 let proda s precejšnjim dobičkom. Gibanje vodijo izključno moški, deluje pa kot veliko mednarodno podjetje, ki je vero v skorajšnje uničenje sveta, ki naj bi ga preživeli le pripadniki organizacije, spremenilo v industrijo. Za zagotovitev večnega življenja Jehovove priče zavračajo napredek v medicini, zlasti transfuzijo krvi, privržence spodbujajo, naj se izogibajo družinskim članom, ki ne želijo več biti del skupine, celo ne prijavljajo kaznivih dejanj pedofilije … Dokumentarna oddaja s pričanji nekdanjih članov razkrije, kako je avtoritarno gibanje uničilo številna življenja posameznikov in družin. THE JEHOVAH'S WITNESSES: THE INSIDE STORY / L'ÉNIGME DES TÉMOINS DE JÉHOVAH / DIE ZEUGEN JEHOVAS: GOTT, GELD UND GEHORSAM / Francija / 2023 / Režija: Vincent Néquache
Državni zbor bo predvidoma še nocoj potrdil pokojninsko reformo. Ta med drugim predvideva podaljševanje delovne dobe pred upokojitvijo. Pokojnina bi se odmerila v 70 odstotkih od 35 najbolje plačanih let dela. Podpora se napoveduje tudi predlogom novel zakonov o organiziranosti in delu v policiji, o urejanju prostora in gradbenega zakona.
Državni zbor bo predvidoma še nocoj potrdil pokojninsko reformo. Ta med drugim predvideva podaljševanje delovne dobe pred upokojitvijo. Pokojnina bi se odmerila v 70 odstotkih od 35 najbolje plačanih let dela. Podpora se napoveduje tudi predlogom novel zakonov o organiziranosti in delu v policiji, o urejanju prostora in gradbenega zakona.
Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti in tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vse bolj odločno vpliva na njun intimen odnos, ki se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenj po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanu. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa. Posneto na terenu aprila 2025.
Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti in tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vse bolj odločno vpliva na njun intimen odnos, ki se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenj po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanu. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa. Posneto na terenu aprila 2025.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo – storitve se še ne izvajajo, obvezni zdravstveni prispevek ostaja enak za vse. Obdavčitev normirancev – po manj kot letu dni vlada že popušča. In še obvezna božičnica. Kaj pol leta pred volitvami vlada daje in kaj jemlje?
Prispevek za dolgotrajno oskrbo – storitve se še ne izvajajo, obvezni zdravstveni prispevek ostaja enak za vse. Obdavčitev normirancev – po manj kot letu dni vlada že popušča. In še obvezna božičnica. Kaj pol leta pred volitvami vlada daje in kaj jemlje?
Anne Sexton, rojena z imenom Anne Gray Harvey, je bila ameriška pesnica, znana po zelo osebnih, izpovednih pesmih. V njih govori o depresiji, samomoru, pa tudi o dotlej tabuiziranih temah, kot so ženska seksualnost, menstruacija, splav in incest, ki v zgodovini književnosti še danes ostajajo razmeroma spregledane. Za svojo knjigo Live or Die je leta 1967 prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. V Literarnem večeru, ki ga je pripravila Tina Poglajen, predstavljamo pesnico in prevode njenih pesmi v slovenščino. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Vesna Jevnikar in Saša Mihelčič, režiser Igor Likar, napovedovalca Maja Moll in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Ana Rozman, leto nastanka 2018.
Anne Sexton, rojena z imenom Anne Gray Harvey, je bila ameriška pesnica, znana po zelo osebnih, izpovednih pesmih. V njih govori o depresiji, samomoru, pa tudi o dotlej tabuiziranih temah, kot so ženska seksualnost, menstruacija, splav in incest, ki v zgodovini književnosti še danes ostajajo razmeroma spregledane. Za svojo knjigo Live or Die je leta 1967 prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. V Literarnem večeru, ki ga je pripravila Tina Poglajen, predstavljamo pesnico in prevode njenih pesmi v slovenščino. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Vesna Jevnikar in Saša Mihelčič, režiser Igor Likar, napovedovalca Maja Moll in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Ana Rozman, leto nastanka 2018.
Je eden najbolj znanih dirigentov na svetu, večno mladi in karizmatični sir Simon Rattle. Z vrhunskim Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia in Simonom Rattlom se režiser filma Benedikt Schulte poda na glasbeno potovanje v Berlin, London in München, pa tudi na iskanje sledi v Liverpoolu in Birminghamu. Ker je „potovanje pomembnejše od cilja“, kot pravi Simon Rattle. Vaje, koncerti in intervjuji omogočajo globok vpogled v glavo in srce tega izjemnega glasbenika in komunikacijskega genija, ki je zaznamoval številne orkestre, tudi slovite Berlinske filharmonike, ki jih je vodil kar 16 let. SIMON! THE JOY OF CONDUCTING /Nemčija 2024 / scenarij in režija Benedikt Schulte
Je eden najbolj znanih dirigentov na svetu, večno mladi in karizmatični sir Simon Rattle. Z vrhunskim Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia in Simonom Rattlom se režiser filma Benedikt Schulte poda na glasbeno potovanje v Berlin, London in München, pa tudi na iskanje sledi v Liverpoolu in Birminghamu. Ker je „potovanje pomembnejše od cilja“, kot pravi Simon Rattle. Vaje, koncerti in intervjuji omogočajo globok vpogled v glavo in srce tega izjemnega glasbenika in komunikacijskega genija, ki je zaznamoval številne orkestre, tudi slovite Berlinske filharmonike, ki jih je vodil kar 16 let. SIMON! THE JOY OF CONDUCTING /Nemčija 2024 / scenarij in režija Benedikt Schulte
Posnetki izrednih sej Državnega zbora. Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje. Tovrstne zadeve opredeljuje Poslovnik državnega zbora.
Posnetki izrednih sej Državnega zbora. Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve. Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje. Tovrstne zadeve opredeljuje Poslovnik državnega zbora.
V zadnjih treh sezonah smo v glasbeni produkciji Radia Slovenija posneli vrsto izjemnih koncertov vrhunskih glasbenih umetnikov komorne glasbe, ki smo jih predstavili na Programu Ars.
V zadnjih treh sezonah smo v glasbeni produkciji Radia Slovenija posneli vrsto izjemnih koncertov vrhunskih glasbenih umetnikov komorne glasbe, ki smo jih predstavili na Programu Ars.
Helena Minić Matanić, hrvaška gledališka in filmska igralka, bo kot Medeja svoj igralski gledališki krst na odru Drame SNG Maribor doživela 3.oktobra 2025. Uprizoritev, ki jo je režiral režiser Martin Kušej, eden najprodornejših evropskih režiserjev, je prvo premiero doživela na kamnitem odru trdnjave Lovrijenac v Dubrovniku v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu in festivalom Dubrovniške poletne igre. Igra temelji na dramskih besedilih dveh avtorjev Simona Stona in Heinerja Müllerja ter prepleta sodobno realnost z antičnim svetom. V predstavi Medeja briljira Helena Minić Matanić, Puljčanka, ki je trenutno stalna članica Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu. Medeja je briljantna znanstvenica Ana, mati dveh otrok, ki se želi po psihičnem zlomu vrniti v življenje, a življenja, kot ga je poznala, ni več.
Helena Minić Matanić, hrvaška gledališka in filmska igralka, bo kot Medeja svoj igralski gledališki krst na odru Drame SNG Maribor doživela 3.oktobra 2025. Uprizoritev, ki jo je režiral režiser Martin Kušej, eden najprodornejših evropskih režiserjev, je prvo premiero doživela na kamnitem odru trdnjave Lovrijenac v Dubrovniku v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu in festivalom Dubrovniške poletne igre. Igra temelji na dramskih besedilih dveh avtorjev Simona Stona in Heinerja Müllerja ter prepleta sodobno realnost z antičnim svetom. V predstavi Medeja briljira Helena Minić Matanić, Puljčanka, ki je trenutno stalna članica Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu. Medeja je briljantna znanstvenica Ana, mati dveh otrok, ki se želi po psihičnem zlomu vrniti v življenje, a življenja, kot ga je poznala, ni več.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Harmonikar, komponist in dolgoletni vodja Ansambla Štirje kovači Franc Šegovc se je tiho poslovil pred dvema tednoma v 89. letu. V spomin nanj tokrat poslušate drugo od petih oddaj, posneto na Prvem programu Radia Slovenija ob pomembnejših dogodkih in obletnicah ansambla od leta 2004. Posnetek tokratne je nastal 15. maja leta 2014, glasbena urednica Irma Rauh pa je v njej gostila Hermino in Franca Šegovca ob šestdesetletnici Ansambla Štirje kovači. Vsak od napovedanih petih četrtkovih večerov po svoje “nagovarja” ljubitelje Šegovčeve glasbe in je nepozaben spomin na druženja z njim, Hermino in ansamblom. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Harmonikar, komponist in dolgoletni vodja Ansambla Štirje kovači Franc Šegovc se je tiho poslovil pred dvema tednoma v 89. letu. V spomin nanj tokrat poslušate drugo od petih oddaj, posneto na Prvem programu Radia Slovenija ob pomembnejših dogodkih in obletnicah ansambla od leta 2004. Posnetek tokratne je nastal 15. maja leta 2014, glasbena urednica Irma Rauh pa je v njej gostila Hermino in Franca Šegovca ob šestdesetletnici Ansambla Štirje kovači. Vsak od napovedanih petih četrtkovih večerov po svoje “nagovarja” ljubitelje Šegovčeve glasbe in je nepozaben spomin na druženja z njim, Hermino in ansamblom. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Ošabna hruška greni življenje drugim sadežem v košari. Pripoveduje: Milan Štefe. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Ošabna hruška greni življenje drugim sadežem v košari. Pripoveduje: Milan Štefe. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.