Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava del Zmaga Lenardiča z naslovom Pressure /Pritisk. Lenardič je prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo v letu 2025. V oddaji tudi o razstavi Divja 70. leta na Koroškem, ki je na ogled v k & k centru v Šentjanžu v Rožu. Med drugim skušajo z njo odgovoriti na vprašanje, kako je slovensko študentsko in mladinsko gibanje na pobudo revije Kladivo v 70. letih prejšnjega stoletja ugovarjalo koroški nemško-nacionalistični manjšinski politiki.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava del Zmaga Lenardiča z naslovom Pressure /Pritisk. Lenardič je prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo v letu 2025. V oddaji tudi o razstavi Divja 70. leta na Koroškem, ki je na ogled v k & k centru v Šentjanžu v Rožu. Med drugim skušajo z njo odgovoriti na vprašanje, kako je slovensko študentsko in mladinsko gibanje na pobudo revije Kladivo v 70. letih prejšnjega stoletja ugovarjalo koroški nemško-nacionalistični manjšinski politiki.
Na Miševem dvorišču se pojavi nenavaden gost in govori v jeziku, ki ga nihče ne razume. Mišo in Robi se odločita, da mu bosta pomagala poiskati nekoga, ki ga bo razumel.
Na Miševem dvorišču se pojavi nenavaden gost in govori v jeziku, ki ga nihče ne razume. Mišo in Robi se odločita, da mu bosta pomagala poiskati nekoga, ki ga bo razumel.
V Pliberku prvič od uvedbe neposrednih županskih volitev leta 1991 ni bil potreben drugi krog: na nadomestnih volitvah je prepričljivo zmagal Daniel Wrießnig iz Ljudske stranke. Dominik Stuck iz SPÖ-ja se je moral zadovoljiti s tretjim mestom za Markom Trampuschem iz Enotne liste. Novinarski tandemi želijo obveščati tudi mlade gledalce o zakonu o narodnih skupnostih. 47. Tischlerjevo nagrado je prejela Herta Maurer-Lausegger za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja in avdiovizualnega dokumentiranja slovenskih narečij na Koroškem. Gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs je premierno uprizorila predstavo Naše skladišče, ki se giblje med socialno dramo in komedijo. http://slovenci.orf.at
V Pliberku prvič od uvedbe neposrednih županskih volitev leta 1991 ni bil potreben drugi krog: na nadomestnih volitvah je prepričljivo zmagal Daniel Wrießnig iz Ljudske stranke. Dominik Stuck iz SPÖ-ja se je moral zadovoljiti s tretjim mestom za Markom Trampuschem iz Enotne liste. Novinarski tandemi želijo obveščati tudi mlade gledalce o zakonu o narodnih skupnostih. 47. Tischlerjevo nagrado je prejela Herta Maurer-Lausegger za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja in avdiovizualnega dokumentiranja slovenskih narečij na Koroškem. Gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs je premierno uprizorila predstavo Naše skladišče, ki se giblje med socialno dramo in komedijo. http://slovenci.orf.at
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.
Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.
Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.
Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.
Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.
Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.
Novembra se je odvijal 28. seminar delovne skupine slovanskih manjšin v Evropi, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo. O ciljih in rezultatih seminarja v tokratni oddaji.
Seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI-A)
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI-A)
Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi.
Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi.
Gimnastična zveza Slovenije je na Ljubljanskem gradu priredila slavnostno prireditev Naj Športnik leta 2025. Številna priznanja so znova dobili predstavniki koprskega športnega društva Salto. Med nagrajenci je bila tudi Urša Jakin, ki je postala trenerka leta v akrobatiki. Z njo se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
Gimnastična zveza Slovenije je na Ljubljanskem gradu priredila slavnostno prireditev Naj Športnik leta 2025. Številna priznanja so znova dobili predstavniki koprskega športnega društva Salto. Med nagrajenci je bila tudi Urša Jakin, ki je postala trenerka leta v akrobatiki. Z njo se je pogovarjal Andraž Velkavrh.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Sopranistko Olgo Gracelj predstavljamo kot koncertno pevko v samospevih s klavirskim triem in pesmih z orkestrom. Ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk Olga Gracelj je bila dolgoletna solistka ljubljanske operne hiše. Odlikoval jo je zelo lepo oblikovan, svetlejši lirski sopran, z velikim glasovnim obsegom in s temeljito izpiljeno vokalno tehniko. Poleg obsežnega opernega poustvarjanja je izstopala tudi kot koncertna pevka, saj je nastopala v oratorijih, kantatah in drugih vokalno-instrumentalnih delih ter izvajala samospeve s klavirjem, komornimi zasedbami in z orkestrom. Sopranistko Olgo Gracelj bomo poslušali v izvajanju skladbe Oreh za glas in orkester Marjana Kozine, na besedilo Srečka Kosovela, izbora romanc Sergeja Rahmaninova iz njegovih pesemskih zbirk in samospeva Maja in morje Demetrija Žebreta na verze Alojza Gradnika.
Sopranistko Olgo Gracelj predstavljamo kot koncertno pevko v samospevih s klavirskim triem in pesmih z orkestrom. Ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk Olga Gracelj je bila dolgoletna solistka ljubljanske operne hiše. Odlikoval jo je zelo lepo oblikovan, svetlejši lirski sopran, z velikim glasovnim obsegom in s temeljito izpiljeno vokalno tehniko. Poleg obsežnega opernega poustvarjanja je izstopala tudi kot koncertna pevka, saj je nastopala v oratorijih, kantatah in drugih vokalno-instrumentalnih delih ter izvajala samospeve s klavirjem, komornimi zasedbami in z orkestrom. Sopranistko Olgo Gracelj bomo poslušali v izvajanju skladbe Oreh za glas in orkester Marjana Kozine, na besedilo Srečka Kosovela, izbora romanc Sergeja Rahmaninova iz njegovih pesemskih zbirk in samospeva Maja in morje Demetrija Žebreta na verze Alojza Gradnika.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na največji osnovni šoli v Radovljici prenavljajo kuhinjo. Pri pripravi obrokov jim pomaga Slovenska vojska. - Radarji v Mariboru so se izkazali za učinkovite pri umirjanju prometa. Jih bo kmalu še več? - Podeželje se spopada z raznovrstnimi izzivi, od varovanja narave do komunalne infrastrukture, ki ne sledi priseljevanju. - Trg osvoboditve v Sežani bo ponoči pod videonadzorom.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na največji osnovni šoli v Radovljici prenavljajo kuhinjo. Pri pripravi obrokov jim pomaga Slovenska vojska. - Radarji v Mariboru so se izkazali za učinkovite pri umirjanju prometa. Jih bo kmalu še več? - Podeželje se spopada z raznovrstnimi izzivi, od varovanja narave do komunalne infrastrukture, ki ne sledi priseljevanju. - Trg osvoboditve v Sežani bo ponoči pod videonadzorom.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Anika Horvat predstavlja skladbo »Sanje brez mej«, ki ni le nov singel, temveč tudi napoved prihajajočega albuma, načrtovanega, da izide spomladi 2026. Pesem poslušalca popelje v svet optimizma, domišljije in poguma "tja, kjer sanje nimajo mej".
Anika Horvat predstavlja skladbo »Sanje brez mej«, ki ni le nov singel, temveč tudi napoved prihajajočega albuma, načrtovanega, da izide spomladi 2026. Pesem poslušalca popelje v svet optimizma, domišljije in poguma "tja, kjer sanje nimajo mej".
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Izraelske oblasti so danes vendarle odprle mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom. Sprva bo odprt le za pešce, kljub veliki množici čakajočih ga bo lahko dnevno prečkalo le nekaj deset ljudi, bolniki bodo lahko imeli spremstvo. Izrael ob tem zahteva varnostne preglede za Palestince in še vedno zavrača vstop tujim novinarjem. Zadovoljstvo nad odprtjem so med drugim izrazili v Evropski uniji; na prehodu so tudi pripadniki civilne misije, ki spremljajo njegovo delovanje in podpirajo palestinske mejne stražarje, so še sporočili iz Bruslja. Druge teme: - Številne poštne poslovalnice po državi danes skrajšujejo delovni čas. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, tržaški pesnik Miroslav Košuta. - Zastavonoši na odprtju olimpijskih iger bosta Domen in Nika Prevc.
Izraelske oblasti so danes vendarle odprle mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom. Sprva bo odprt le za pešce, kljub veliki množici čakajočih ga bo lahko dnevno prečkalo le nekaj deset ljudi, bolniki bodo lahko imeli spremstvo. Izrael ob tem zahteva varnostne preglede za Palestince in še vedno zavrača vstop tujim novinarjem. Zadovoljstvo nad odprtjem so med drugim izrazili v Evropski uniji; na prehodu so tudi pripadniki civilne misije, ki spremljajo njegovo delovanje in podpirajo palestinske mejne stražarje, so še sporočili iz Bruslja. Druge teme: - Številne poštne poslovalnice po državi danes skrajšujejo delovni čas. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, tržaški pesnik Miroslav Košuta. - Zastavonoši na odprtju olimpijskih iger bosta Domen in Nika Prevc.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je danes umrl slovenski pesnik, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, so sporočili Društva slovenskih pisateljev. Po študiju slavistike v Ljubljani je do leta 1969 delal na ljubljanskem radiu, do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen. V oddaji boste slišali še: - V zadnjem tednu Na Žlebeh snežni plazovi zajeli več smučarjev. - Ob svetovnem dnevu mokrišč je letos v ospredju njihova ključna vloga za ohranjanje življenja na Zemlji. - Evropska unija je pozdravila odprtje mejnega prehoda Rafa med Egiptom in Gazo.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je danes umrl slovenski pesnik, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, so sporočili Društva slovenskih pisateljev. Po študiju slavistike v Ljubljani je do leta 1969 delal na ljubljanskem radiu, do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Skozi njegova dela odsevajo različne teme. Kot ključno je sam označil ljubezen. V oddaji boste slišali še: - V zadnjem tednu Na Žlebeh snežni plazovi zajeli več smučarjev. - Ob svetovnem dnevu mokrišč je letos v ospredju njihova ključna vloga za ohranjanje življenja na Zemlji. - Evropska unija je pozdravila odprtje mejnega prehoda Rafa med Egiptom in Gazo.
Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze. FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh VIR: Program Ars, Goran Tenze
Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze. FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh VIR: Program Ars, Goran Tenze
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Spoznanja o klopnem meningoencefalitisu, turistovski klub »Skala«, na Slovenskem vladal hud mraz
Spoznanja o klopnem meningoencefalitisu, turistovski klub »Skala«, na Slovenskem vladal hud mraz
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Svoj življenjski jubilej bo proslavil na prazničnem večeru Swingarija 16. februarja ob sedmih zvečer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Svoj življenjski jubilej bo proslavil na prazničnem večeru Swingarija 16. februarja ob sedmih zvečer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Verižno trčenje ohromilo štajersko avtocesto - Pošta Slovenije okrnila odpiralne čase poslovalnic - Knjižnica v Oplotnici v sodobnejše prostore
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Verižno trčenje ohromilo štajersko avtocesto - Pošta Slovenije okrnila odpiralne čase poslovalnic - Knjižnica v Oplotnici v sodobnejše prostore
Seje odbora za zunanjo politiko
Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.
Odbor za zunanjo politiko obravnava predloge zakonov, drugih aktov in problematiko, ki se nanaša: - na področje zunanjih zadev države, - na gospodarsko diplomacijo, - na konzularne zaščite, - na mednarodno pravo ter mednarodne pogodbe, - na mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč in - na druga vprašanja, ki jih obravnava za ta področja pristojno ministrstvo. Odbor tudi: - obravnava problematiko, ki zadeva bilateralno in multilateralno parlamentarno sodelovanje, - lahko zavzema in posreduje stališča o zadevah, ki so na dnevnem redu mednarodnih parlamentarnih teles, institucij in organizacij, ter opozarja predsednika Državnega zbora in predsednike delovnih teles na posamezna vprašanja v zvezi s tem, - potrjuje pobude za sklenitev mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Republike Slovenije, ter v primeru novih elementov v pogajanjih tudi nova stališča za delo pogajalskih delegacij, - obravnava predloge za odprtje ali zaprtje diplomatskih predstavništev Republike Slovenije v tujini ter za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev, - pripravlja predloge kolegiju predsednika Državnega zbora za sestavo delegacij, ki sodelujejo v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in telesih, in - usmerja mednarodno dejavnosti Državnega zbora v skladu s pravilnikom. Odbor v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve EU s področja zunanje in varnostne politike ter s tem povezane zunanje dejavnosti EU, vključno z vprašanji širitve EU s svojega področja ter vlogo in dejavnost Slovenije v pogajalskem procesu z zunanjepolitičnega vidika, - obravnava zadeve s področja zunanjih odnosov in širitve, ki so na dnevnem redu Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (GAC in FAC) in Evropskega sveta, - obravnava predloge zakonov o ratifikaciji sprememb pogodb, na katerih temelji EU, vključno s pogodbami o pristopu držav kandidatk k EU, ter predloge zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, ki jih sklepa Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami EU ter Evropsko skupnostjo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, - na svojem področju sodeluje z institucijami ter drugimi organi EU in - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami EU s svojega delovnega področja.
Magazinska oddaja Italijansko je popotovanje po Italiji, spoznavanje njenih lepot, in globoko zakoreninjene tradiciji. Gre za edinstven, večplasten pogled na vsakdanje življenje sodobne Italije.
Magazinska oddaja Italijansko je popotovanje po Italiji, spoznavanje njenih lepot, in globoko zakoreninjene tradiciji. Gre za edinstven, večplasten pogled na vsakdanje življenje sodobne Italije.
V tokratni oddaji smo se znova posvetili nogometnemu dogajanju na naši zelenicah. Začel se je spomladanski del prvenstva, pod drobnogled pa smo z nogometnimi medijskimi trokovnjaki vzeli derbi med Mariborom in Celja in seved slovo trenerja vodilne ekipe prvenstva Alberta Riere.
V tokratni oddaji smo se znova posvetili nogometnemu dogajanju na naši zelenicah. Začel se je spomladanski del prvenstva, pod drobnogled pa smo z nogometnimi medijskimi trokovnjaki vzeli derbi med Mariborom in Celja in seved slovo trenerja vodilne ekipe prvenstva Alberta Riere.
V petek 6. februarja se bodo začele 25. zimske olimpijskih igre. Otvoritvena slovesnost v Milanu in Cortini d'Ampezzo bo potekala na štirih različnih mestih. Osrednje prizorišče dogajanja bo stadion San Siro, a se bodo slovesnosti istočasno odvijale tudi v Predazzu, Livignu in Cortini d'Ampezzo. Danes na Radiu Koper začenjamo z olimpijskim odštevanjem, vsak dan do konca iger se bomo podali v preteklost in obudili spomin na zgodovino zborov najboljših zimskih športnikov sveta. Primož Čepar se bo najprej podal v Chamonix, ker se je leta 2024 vse skupaj začelo.
V petek 6. februarja se bodo začele 25. zimske olimpijskih igre. Otvoritvena slovesnost v Milanu in Cortini d'Ampezzo bo potekala na štirih različnih mestih. Osrednje prizorišče dogajanja bo stadion San Siro, a se bodo slovesnosti istočasno odvijale tudi v Predazzu, Livignu in Cortini d'Ampezzo. Danes na Radiu Koper začenjamo z olimpijskim odštevanjem, vsak dan do konca iger se bomo podali v preteklost in obudili spomin na zgodovino zborov najboljših zimskih športnikov sveta. Primož Čepar se bo najprej podal v Chamonix, ker se je leta 2024 vse skupaj začelo.
Ob Kosovelovem letu so v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer hranijo obsežno rokopisno gradivo pesnika Srečka Kosovela, izvedli projekt Od rokopisa do besede.
Ob Kosovelovem letu so v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer hranijo obsežno rokopisno gradivo pesnika Srečka Kosovela, izvedli projekt Od rokopisa do besede.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!
V tokratno oddajo smo povabili Tino Božičnik, doktorico medicine, specialistko pediatrije, strokovnjakinjo za integrativno medicino, mamo. Tisto zdravnico, ki je prejela tudi naziv Moja zdravnica in Moja pediatrinja. Svojo strokovno in poklicno pot je začela v Zdravstvenem domu v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani odprla zasebno ambulanto. Prepričana je, da sta osebni stik in pristop pri obravnavi otrok še vedno najpomembnejša in da za vsakega malega pacienta potrebuje čas. Čas pa si je pediatrinja Tina Božičnik vzela tudi za pogovor z Lucijo Fatur.
V tokratno oddajo smo povabili Tino Božičnik, doktorico medicine, specialistko pediatrije, strokovnjakinjo za integrativno medicino, mamo. Tisto zdravnico, ki je prejela tudi naziv Moja zdravnica in Moja pediatrinja. Svojo strokovno in poklicno pot je začela v Zdravstvenem domu v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani odprla zasebno ambulanto. Prepričana je, da sta osebni stik in pristop pri obravnavi otrok še vedno najpomembnejša in da za vsakega malega pacienta potrebuje čas. Čas pa si je pediatrinja Tina Božičnik vzela tudi za pogovor z Lucijo Fatur.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.
Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji predstavljamo zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika, tekmeca, celo sovražnika, ki sta svoj nedokončan dvoboj prenesla tudi na rodove njunih naslednikov. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji predstavljamo zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika, tekmeca, celo sovražnika, ki sta svoj nedokončan dvoboj prenesla tudi na rodove njunih naslednikov. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Planinska zveza Slovenije je v preteklem tednu podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju za leto 2025. Podelili so tudi nagrado za življenjsko delo. Več v Izluščeno!
Planinska zveza Slovenije je v preteklem tednu podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju za leto 2025. Podelili so tudi nagrado za življenjsko delo. Več v Izluščeno!