Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji redni seji med drugim potrdili strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, letni program športa in dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva. Nato so nadaljevali delo na izredni seji, na kateri so na zahtevo opozicije razpravljali o visokih cenah komunalnega podjetja Nigrad.
Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji redni seji med drugim potrdili strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, letni program športa in dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva. Nato so nadaljevali delo na izredni seji, na kateri so na zahtevo opozicije razpravljali o visokih cenah komunalnega podjetja Nigrad.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Potem ko je maja z mesta ravnateljice ljubljanske Drame odstopila Vesna Jurca Tadel, z decembrom na ta položaj prihaja Ivana Djilas. Slovensko gledališče odlično pozna, saj v tem prostoru ustvarja že 25 let. Več v prispevku Staše Grahek.
Pokojninska reforma že letos prinaša prve spremembe! Upokojenci bodo že z novembrsko pokojnino prejeli zimski dodatek v višini 150 evrov. V letu 2026 bodo sledili ukrepi, namenjeni najranljivejšim, med katerimi so višje invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Glavne spremembe pa se bodo začele uvajati leta 2028 in bodo postopoma zaživele do leta 2035. Kaj vse bo vplivalo na višino pokojnine, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini 26. novembra 2025 ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Pokojninska reforma že letos prinaša prve spremembe! Upokojenci bodo že z novembrsko pokojnino prejeli zimski dodatek v višini 150 evrov. V letu 2026 bodo sledili ukrepi, namenjeni najranljivejšim, med katerimi so višje invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Glavne spremembe pa se bodo začele uvajati leta 2028 in bodo postopoma zaživele do leta 2035. Kaj vse bo vplivalo na višino pokojnine, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini 26. novembra 2025 ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.
Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
A muravidéki kétnyelvű általános iskolák tanulói részére megszervezett magyar történelmi vetélkedőn idén tíz csapat mérte össze tudását. A verseny témája az 1526 és 1790 közötti időszak magyar vonatkozású történelmi eseményei voltak. Na tekmovanju iz madžarske zgodovine, organiziranem za učence dvojezičnih osnovnih šol Prekmurja, se je letos pomerilo deset ekip. Tema tekmovanja so bili zgodovinski dogodki na Madžarskem v obdobju med letoma 1526 in 1790.
A muravidéki kétnyelvű általános iskolák tanulói részére megszervezett magyar történelmi vetélkedőn idén tíz csapat mérte össze tudását. A verseny témája az 1526 és 1790 közötti időszak magyar vonatkozású történelmi eseményei voltak. Na tekmovanju iz madžarske zgodovine, organiziranem za učence dvojezičnih osnovnih šol Prekmurja, se je letos pomerilo deset ekip. Tema tekmovanja so bili zgodovinski dogodki na Madžarskem v obdobju med letoma 1526 in 1790.
Ülésezett a Magyar Nemzeti Közösség Rádió- és Tévéműsorainak Programbizottsága. A legtöbb kérdést a személyzeti fiatalítási program megvalósítása és jövője vetette fel. Sestankoval je Programski odbor za madžarski narodnostni program. Večina vprašanj je zadevala izvajanje in prihodnost programa pomlajevanja osebja.
Ülésezett a Magyar Nemzeti Közösség Rádió- és Tévéműsorainak Programbizottsága. A legtöbb kérdést a személyzeti fiatalítási program megvalósítása és jövője vetette fel. Sestankoval je Programski odbor za madžarski narodnostni program. Večina vprašanj je zadevala izvajanje in prihodnost programa pomlajevanja osebja.
A lendvai Bánffy Központban bemutatták a szomszédos Rédicsen szolgáló Pete Polgár Máté katolikus lelkipásztor Megmentő mondatok című könyvét, melynek legfőbb küldetése – amint az a címéből is kiderül – az olvasónak megmentő mondatokat közvetíteni, olyanokat, amelyek segítenek az élet mindennapi küzdelmeiben. V Centru Bánffy so predstavili knjigo z naslovom Rešilni stavki katoliškega duhovnika Mátéja Peteja Polgárja, ki kot župnik službuje v sosednjem Rédicsu na Madžarskem. Že naslov knjige bralca nagovori in ga opozori na poslanstvo knjige, katere namen je posredovati rešilne stavke, ki pomagajo pri premagovanju težav v vsakdanjem življenju.
A lendvai Bánffy Központban bemutatták a szomszédos Rédicsen szolgáló Pete Polgár Máté katolikus lelkipásztor Megmentő mondatok című könyvét, melynek legfőbb küldetése – amint az a címéből is kiderül – az olvasónak megmentő mondatokat közvetíteni, olyanokat, amelyek segítenek az élet mindennapi küzdelmeiben. V Centru Bánffy so predstavili knjigo z naslovom Rešilni stavki katoliškega duhovnika Mátéja Peteja Polgárja, ki kot župnik službuje v sosednjem Rédicsu na Madžarskem. Že naslov knjige bralca nagovori in ga opozori na poslanstvo knjige, katere namen je posredovati rešilne stavke, ki pomagajo pri premagovanju težav v vsakdanjem življenju.
A Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Muravidéki Magyarságért Díjat hozott létre, amelyet a néhai nemzetiségi országgyűlési képviselőről, Pozsonec Máriáról nevezett el. Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je uvedla Nagrado za zasluge v prekmurski madžarski skupnosti, ki jo je poimenovala po Márii Pozsonec, pokojni narodnostni parlamentarni poslanki.
A Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Muravidéki Magyarságért Díjat hozott létre, amelyet a néhai nemzetiségi országgyűlési képviselőről, Pozsonec Máriáról nevezett el. Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je uvedla Nagrado za zasluge v prekmurski madžarski skupnosti, ki jo je poimenovala po Márii Pozsonec, pokojni narodnostni parlamentarni poslanki.
A 2025/26-os tanévben hatályba lépett Az általános iskoláról szóló törvény módosításairól és kiegészítéseiről szóló törvény. A változásokról az 1. Számú Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola igazgatóhelyettese, Szőke Zita. V šolskem letu 2025/26 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. O spremembah namestnica ravnateljice Dvojezične osnovne šole I Lendava Zita Szőke.
A 2025/26-os tanévben hatályba lépett Az általános iskoláról szóló törvény módosításairól és kiegészítéseiről szóló törvény. A változásokról az 1. Számú Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola igazgatóhelyettese, Szőke Zita. V šolskem letu 2025/26 je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli. O spremembah namestnica ravnateljice Dvojezične osnovne šole I Lendava Zita Szőke.
A parlament november 17-i ülésén Horváth Ferenc nemzetiségi országgyűlési képviselő képviselői kérdéssel fordult Robert Golob miniszterelnökhöz. Na seji Državnega zbora 17. novembra je narodnostni parlamentarni poslanec Ferenc Horváth na Roberta Goloba, predsednika vlade, naslovil poslansko vprašanje.
A parlament november 17-i ülésén Horváth Ferenc nemzetiségi országgyűlési képviselő képviselői kérdéssel fordult Robert Golob miniszterelnökhöz. Na seji Državnega zbora 17. novembra je narodnostni parlamentarni poslanec Ferenc Horváth na Roberta Goloba, predsednika vlade, naslovil poslansko vprašanje.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnji utrip sejma je preverila Ana Rozman.
ŽPZ Kombinat, ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva delavske pesmi, partizanske napeve o pogumu in upanju ter sodobne uporniške melodije, predstavlja novi CD z naslovom UPOR in pika. Po dvanajstih letih drugi album tega kolektiva zrcali credo Ženskega pevskega zbora Kombinat: z rdečo kredo pisati izročilo upora! Pevke in glasbeniki so prepričani, da je upor ena osnovnih človekovih pravic in tudi naša dolžnost, saj kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Na novem albumu je 12 pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Ena od teh je Pesem tedna Radia Koper … Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenja strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju ne vprašamo, če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš.
ŽPZ Kombinat, ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva delavske pesmi, partizanske napeve o pogumu in upanju ter sodobne uporniške melodije, predstavlja novi CD z naslovom UPOR in pika. Po dvanajstih letih drugi album tega kolektiva zrcali credo Ženskega pevskega zbora Kombinat: z rdečo kredo pisati izročilo upora! Pevke in glasbeniki so prepričani, da je upor ena osnovnih človekovih pravic in tudi naša dolžnost, saj kritična misel lahko vzklije le iz uporne drže. Na novem albumu je 12 pesmi, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Ena od teh je Pesem tedna Radia Koper … Srečko Kosovel: Naš spev Naš spev je strasten, naša moč je živa in kaos ognja v srcu nam gori, življenja strast neukrotna, neugasljiva, ki hoče, da se v sebi izstrasti. Mi ne poznamo sanj in nepokoja in razočaranj ne in ne prevar, ker naša pesem, to je himna boja, ki siplje v svet razkošje in požar. Ne vprašamo, kdo si, kaj si, po znanju ne vprašamo, če veš, zakaj živiš, si v centru kozmosa, dovolj spoznanju, da z nami raziskriš se, zagoriš.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Andrew ob novici, da bo postal oče, prevzame nadzor nad Maggiejinim telesom in življenjem in jo spravlja ob živce. Sully se sestane z Glennom, lastnikom bližnjega golfišča, ki izrazi zanimanje, da bi vložil denar v njegov kamp. Kljub vsem zagotovilom, da ne bo preveč posegal v zemljišče, Frank novemu vlagatelju ne zaupa. Cala nenapovedano obišče sestra Sedona, ki se vede zelo skrivnostno. Robova prijetna noč z Jane se izteče v ponesrečeno jutro. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Andrew ob novici, da bo postal oče, prevzame nadzor nad Maggiejinim telesom in življenjem in jo spravlja ob živce. Sully se sestane z Glennom, lastnikom bližnjega golfišča, ki izrazi zanimanje, da bi vložil denar v njegov kamp. Kljub vsem zagotovilom, da ne bo preveč posegal v zemljišče, Frank novemu vlagatelju ne zaupa. Cala nenapovedano obišče sestra Sedona, ki se vede zelo skrivnostno. Robova prijetna noč z Jane se izteče v ponesrečeno jutro. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Gostimo Tajo Islamović, kitaristko in avtorico glasbe pri zasedbi Infected, ki nam bo predstavila njihovo zmagovalno skladbo natečaja Radio SI Standouts 2025 – Shapeshifters. Skladba označuje njihovo vrnitev po premoru in napoveduje nekoliko drugačno, zrelejšo podobo benda.
Gostimo Tajo Islamović, kitaristko in avtorico glasbe pri zasedbi Infected, ki nam bo predstavila njihovo zmagovalno skladbo natečaja Radio SI Standouts 2025 – Shapeshifters. Skladba označuje njihovo vrnitev po premoru in napoveduje nekoliko drugačno, zrelejšo podobo benda.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. Spregovorili smo z lastnikom kužka pasme kelpie in spoznali vse lastnosti, ki ga bogatijo.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. Spregovorili smo z lastnikom kužka pasme kelpie in spoznali vse lastnosti, ki ga bogatijo.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Stari Fužini prenavljajo kulturni dom z razvojnimi sredstvi iz zakona o Triglavskem narodnem parku. - V okviru bodočega Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost tudi delna obnova Servitskega samostana v Kopru. - Kako kulinarično dediščino vplesti v gostinsko in turistično ponudbo?
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Stari Fužini prenavljajo kulturni dom z razvojnimi sredstvi iz zakona o Triglavskem narodnem parku. - V okviru bodočega Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost tudi delna obnova Servitskega samostana v Kopru. - Kako kulinarično dediščino vplesti v gostinsko in turistično ponudbo?
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Premier Robert Golob se je zadržano odzval na opozorila Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili. Na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo vnovič pregledali rast očiščenih izdatkov. Ekonomisti ob opozorilih Bruslja poudarjajo, da so na javnofinančne pasti opozarjali še pred začetkom sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Razlog pa so manjši prihodki in podcenjeni finančni učinki reforme plač v javnem sektorju. Slovenija ta trenutek še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a je blizu tega, opozarjajo ekonomisti. V oddaji tudi o tem: - Finančno ministrstvo opozorila Bruslja glede proračuna jemlje resno. - Država bo stanovanjske projekte še naprej sofinancirala z viri evropskih bank. - Nova ravnateljica ljubljanske Drame bo Ivana Djilas.
Premier Robert Golob se je zadržano odzval na opozorila Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili. Na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo vnovič pregledali rast očiščenih izdatkov. Ekonomisti ob opozorilih Bruslja poudarjajo, da so na javnofinančne pasti opozarjali še pred začetkom sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Razlog pa so manjši prihodki in podcenjeni finančni učinki reforme plač v javnem sektorju. Slovenija ta trenutek še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a je blizu tega, opozarjajo ekonomisti. V oddaji tudi o tem: - Finančno ministrstvo opozorila Bruslja glede proračuna jemlje resno. - Država bo stanovanjske projekte še naprej sofinancirala z viri evropskih bank. - Nova ravnateljica ljubljanske Drame bo Ivana Djilas.
V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!
V tokratni epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega govorimo o razlogih za nedeljsko referendumsko presenečenje in o političnih posledicah padca zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Razlogov je seveda več, se strinjata oba sogovornika, urednik na časopisu Dnevnik Darijan Košir ter novinar in urednik na tedniku Mladina Jure Trampuš. Darijan pove, da so imeli nasprotniki zakona prepoznavnega nosilca kampanja in jasno sporočilo. Konec koncev je Aleš Primc v vsakem javnem nastopu nekajkrat ponovil besedo zastrupitev. Drugače je bilo na strani zagovornikov zakona. Ni bilo širši javnosti znanega prvega obraza kampanje niti preprostega slogana, pravzaprav ni bilo niti jasno, kdo je avtor zakona. Jure opozori, da je sicer kljub temu sicer homogena desna sredina na volišča pripeljala manjše število volivcev kot – denimo – na spomladanski referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnim umetnikom. Govorimo tudi o zanimivi polemiki, ki se je po referendumu na družbenih omrežjih razvila med podporniki Janeza Janše in Anžeta Logarja. Ali se torej tudi na desnici, podobno kot na tradicionalno sprti levi sredini, napoveduje oster predvolilni spopad? In še: vse ankete potrjujejo, da bo na prihodnjih volitvah zmagala SDS, vprašanje pa je, komu bo potem uspelo sestaviti vlado. Na poslušanje nove epizode, v kateri tudi tokrat – opravičeno – manjka Aleš!
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Po več mesecih čakanja so dogajanje v Kosovelovem domu na zadnji seji obravnavali sežanski svetniki. Kot smo že poročali, predsednica sveta zavoda že več mesecev direktorici očita neustrezno in nezakonito vodenje. Pregledi inšpekcij in nadzornega odbora občine pa v poslovanju niso odkrili hujših nepravilnosti. Tudi na seji občinskega sveta je bilo slišali vrsto očitkov, nekateri so leteli tudi na župana, svetniki pa so v razpravi poudarili, da so zadeve prestopile mejo dobrega okusa. Ker je pred vrati Kosovelovo leto, pričakujejo umiritev razmer. V oddaji poročamo še: - Tolminska občina prihodnje leto tudi z zadolževanjem do večjih naložb. - V Idriji si prizadevajo za vnovično državno financiranje sanacije po rudarjenju. - Novogoriške odbojkarice gostujejo na Slovaškem.
Po več mesecih čakanja so dogajanje v Kosovelovem domu na zadnji seji obravnavali sežanski svetniki. Kot smo že poročali, predsednica sveta zavoda že več mesecev direktorici očita neustrezno in nezakonito vodenje. Pregledi inšpekcij in nadzornega odbora občine pa v poslovanju niso odkrili hujših nepravilnosti. Tudi na seji občinskega sveta je bilo slišali vrsto očitkov, nekateri so leteli tudi na župana, svetniki pa so v razpravi poudarili, da so zadeve prestopile mejo dobrega okusa. Ker je pred vrati Kosovelovo leto, pričakujejo umiritev razmer. V oddaji poročamo še: - Tolminska občina prihodnje leto tudi z zadolževanjem do večjih naložb. - V Idriji si prizadevajo za vnovično državno financiranje sanacije po rudarjenju. - Novogoriške odbojkarice gostujejo na Slovaškem.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu, ki približno od sredine 18. stoletja stoji v delu mesta, kjer je bila nekoč rokodelska in gostilničarska dejavnost, in so jo skupaj z lastniškimi spremembami spremljale tudi arhitekturne. V soboto bodo prenovljeno veliko kinodvorano uradno odprli s starim filmom, ki ga bodo predvajali z novim projektorjem. Ta je skupaj z nadgradnjo zvočnega sistema vreden približno polovico celotne investicije, za katero so iz občinske in državne blagajne odšteli 244 tisoč evrov. O vsebinskih podrobnostih v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič. Na fotografiji kaže motiv fototapete, ki bo krasila zadnjo steno dvorane; v pogovoru tudi o njej.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu, ki približno od sredine 18. stoletja stoji v delu mesta, kjer je bila nekoč rokodelska in gostilničarska dejavnost, in so jo skupaj z lastniškimi spremembami spremljale tudi arhitekturne. V soboto bodo prenovljeno veliko kinodvorano uradno odprli s starim filmom, ki ga bodo predvajali z novim projektorjem. Ta je skupaj z nadgradnjo zvočnega sistema vreden približno polovico celotne investicije, za katero so iz občinske in državne blagajne odšteli 244 tisoč evrov. O vsebinskih podrobnostih v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič. Na fotografiji kaže motiv fototapete, ki bo krasila zadnjo steno dvorane; v pogovoru tudi o njej.
Pravnik in organizator slovenskega planinstva Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva Eden izmed začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru 26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Oba z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli pred 70 leti (1955) na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu. V kategoriji instrumentalnih skladb je zasedla prvo mesto.
Pravnik in organizator slovenskega planinstva Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva Eden izmed začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru 26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil glasbenik in skladatelj Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe. Oba z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta več kot tisoč skladb. Najbolj znana je Na Golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladbo Na Golici so prvič posneli pred 70 leti (1955) na celovškem radiu, leta 2003 pa jo je nemška televizijska postaja ARD uvrstila na seznam 20 najbolj izvajanih skladb na svetu. V kategoriji instrumentalnih skladb je zasedla prvo mesto.
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Organizacija združenih narodov je začela postopek za izbiro novega generalnega sekretarja - Mariborski svetniki potrdili razvojne strategije, razpravo zaznamovale cene Nigrada - V Domu starejših Rakičan se po mesecih napetosti zaradi menjav vodstva in pisanju številnih anonimk razmere umirjajo
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Organizacija združenih narodov je začela postopek za izbiro novega generalnega sekretarja - Mariborski svetniki potrdili razvojne strategije, razpravo zaznamovale cene Nigrada - V Domu starejših Rakičan se po mesecih napetosti zaradi menjav vodstva in pisanju številnih anonimk razmere umirjajo
Slovenski proračunski načrt za leto 2026 bi bil lahko v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila Evropska komisija. Več v EU minuti!
Slovenski proračunski načrt za leto 2026 bi bil lahko v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, je ob objavi jesenskega svežnja dokumentov evropskega semestra opozorila Evropska komisija. Več v EU minuti!
Bicycles, trains, and walking... That's how Colin Tueck, a German in Old Ljubljana gets around. He lives between Ljubljana and Brussels. He says more people cycle in Brussels, but adds that using his bicycle in and around Ljubljana is more enjoyable... Colin moved to Ljubljana because of love. He's been here for 15 years now. He would like to see more frequent and faster trains in Slovenia, and wishes for Slovenians to lose their inferiority complex. Join us for a walk in Ljubljana and a sit down for some of his homemade kombucha ;) Colin's music choice: Kasalla - "Alle Jläser huh". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=-S2QB1emWZo&list=RD-S2QB1emWZo&start_radio=1
Bicycles, trains, and walking... That's how Colin Tueck, a German in Old Ljubljana gets around. He lives between Ljubljana and Brussels. He says more people cycle in Brussels, but adds that using his bicycle in and around Ljubljana is more enjoyable... Colin moved to Ljubljana because of love. He's been here for 15 years now. He would like to see more frequent and faster trains in Slovenia, and wishes for Slovenians to lose their inferiority complex. Join us for a walk in Ljubljana and a sit down for some of his homemade kombucha ;) Colin's music choice: Kasalla - "Alle Jläser huh". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=-S2QB1emWZo&list=RD-S2QB1emWZo&start_radio=1
Tokrat se dotikamo petih tem: slovenske reprezentance, Prve lige, nogometašev Celja, smučarskih skokov in olimpijskih iger. Vabljeni k poslušanju!
Tokrat se dotikamo petih tem: slovenske reprezentance, Prve lige, nogometašev Celja, smučarskih skokov in olimpijskih iger. Vabljeni k poslušanju!
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ste prave volje, da bi kaj dobrega spekli? Pripravite fižol! In ne, na meniju ne bo pasulj! Spekli bomo fižolove rjavčke ali priljubljene »brownije«. Ti pa ne bodo vsebovali moke in bodo brezglutenski. Slovenci smo veliki ljubitelji fižola, pojemo ga kar 4000 ton na leto oz. 2 kg na osebo. Je skromno živilo, ki pa je postalo tudi modno: obnese se v številnih receptih, vegani ga obožujejo, zdravniki ga priporočajo pa še trajnostno je. Fižol je v prehranskem smislu eno od najpopolnejših živil, uravnava holesterol in sladkor v krvi.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ste prave volje, da bi kaj dobrega spekli? Pripravite fižol! In ne, na meniju ne bo pasulj! Spekli bomo fižolove rjavčke ali priljubljene »brownije«. Ti pa ne bodo vsebovali moke in bodo brezglutenski. Slovenci smo veliki ljubitelji fižola, pojemo ga kar 4000 ton na leto oz. 2 kg na osebo. Je skromno živilo, ki pa je postalo tudi modno: obnese se v številnih receptih, vegani ga obožujejo, zdravniki ga priporočajo pa še trajnostno je. Fižol je v prehranskem smislu eno od najpopolnejših živil, uravnava holesterol in sladkor v krvi.
Skupina Bogunov na tretji plošči Voda niz lice prinaša glasbo, ki vam pomaga pobegniti od vsakdanjih skrbi in vas hkrati spodbuja k razmišljanju. Besedila raziskujejo odnose med posameznikom in družbo, razgaljajo pa tudi najintimnejša čustva. Prejeli boste različna vzdušja, ki se spreminjajo iz pesmi v pesem – od temnega in surovega do ljubezenskega, melanholičnega in optimističnega. O plošči podrobneje pevec Ognjen Zeljić.
Skupina Bogunov na tretji plošči Voda niz lice prinaša glasbo, ki vam pomaga pobegniti od vsakdanjih skrbi in vas hkrati spodbuja k razmišljanju. Besedila raziskujejo odnose med posameznikom in družbo, razgaljajo pa tudi najintimnejša čustva. Prejeli boste različna vzdušja, ki se spreminjajo iz pesmi v pesem – od temnega in surovega do ljubezenskega, melanholičnega in optimističnega. O plošči podrobneje pevec Ognjen Zeljić.