Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
2005 márciusában a Hidakban egyebek mellett beszámoltunk arról, hogy Király Ferenc lendvai szobrászművészt kiemelkedő képzőművészeti tevékenysége elismeréseként Munkácsy-díjjal tüntették ki, Hodoson részt vettünk egy helytörténeti monográfia bemutatóján, és megmutattuk azt is, hogyan kell táncolni a szirtakit. Marca 2005 smo v Mostovih med drugim poročali o tem, da so lendavskemu kiparju Ferencu Királyu za izjemno dejavnost na področju likovne umetnosti podelili Munkácsyjevo nagrado, na Hodošu smo se udeležili predstavitve lokalnozgodovinske monografije, gledalcem pa smo pokazali tudi, kako se pleše sirtaki.
2005 márciusában a Hidakban egyebek mellett beszámoltunk arról, hogy Király Ferenc lendvai szobrászművészt kiemelkedő képzőművészeti tevékenysége elismeréseként Munkácsy-díjjal tüntették ki, Hodoson részt vettünk egy helytörténeti monográfia bemutatóján, és megmutattuk azt is, hogyan kell táncolni a szirtakit. Marca 2005 smo v Mostovih med drugim poročali o tem, da so lendavskemu kiparju Ferencu Királyu za izjemno dejavnost na področju likovne umetnosti podelili Munkácsyjevo nagrado, na Hodošu smo se udeležili predstavitve lokalnozgodovinske monografije, gledalcem pa smo pokazali tudi, kako se pleše sirtaki.
A gólya a Muravidék egyik legszebb és legjellegzetesebb szimbóluma. A vándormadár évről évre visszatér, hogy fészket rakjon a vidéken. Sajnos a gólyák száma folyamatosan csökken, ezért különösen fontos odafigyelni rájuk és az élőhelyük védelmére. Štorklja je eden najlepših in najbolj prepoznavnih simbolov Prekmurja. Ta ptica selivka se vsako leto vrača, da bi gnezdila na podeželju. Žal se število štorkelj vztrajno zmanjšuje, zato je še posebej pomembno, da skrbimo zanje in varujemo njihov življenjski prostor.
A gólya a Muravidék egyik legszebb és legjellegzetesebb szimbóluma. A vándormadár évről évre visszatér, hogy fészket rakjon a vidéken. Sajnos a gólyák száma folyamatosan csökken, ezért különösen fontos odafigyelni rájuk és az élőhelyük védelmére. Štorklja je eden najlepših in najbolj prepoznavnih simbolov Prekmurja. Ta ptica selivka se vsako leto vrača, da bi gnezdila na podeželju. Žal se število štorkelj vztrajno zmanjšuje, zato je še posebej pomembno, da skrbimo zanje in varujemo njihov življenjski prostor.
1990. március 19-én lépett hatályba az a statutáris határozat, amely megalapozta a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség működését. A csúcsszervezet 35 évvel e fontos esemény után tartotta soros ülését, amely az akkori eseményekről való megemlékezéssel kezdődött. 19. marca 1990 je začel veljati statutarni sklep, ki je utemeljil delovanje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Krovna organizacija je aktualno sejo imela 35 let po tem pomembnem dogodku, začeli pa so jo s spominjanjem na takratne dogodke.
1990. március 19-én lépett hatályba az a statutáris határozat, amely megalapozta a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség működését. A csúcsszervezet 35 évvel e fontos esemény után tartotta soros ülését, amely az akkori eseményekről való megemlékezéssel kezdődött. 19. marca 1990 je začel veljati statutarni sklep, ki je utemeljil delovanje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Krovna organizacija je aktualno sejo imela 35 let po tem pomembnem dogodku, začeli pa so jo s spominjanjem na takratne dogodke.
A Magyar Nemzetiségi Tájékoztatási Intézet Tanácsa elfogadta a 2024. évre vonatkozó zárszámadást, valamint tárgyalta az idei évi program- és költségvetési tervezetet. Jelenleg nincs keret a Kerek Perec magazin és a Naptár kiadására. Svet Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti je na seji sprejel zaključni račun za leto 2024, obravnaval pa je tudi program in načrtovani proračun za tekoče leto. Trenutno za izdajo revije Kerek Perec in letopisa Naptár primanjkuje sredstev.
A Magyar Nemzetiségi Tájékoztatási Intézet Tanácsa elfogadta a 2024. évre vonatkozó zárszámadást, valamint tárgyalta az idei évi program- és költségvetési tervezetet. Jelenleg nincs keret a Kerek Perec magazin és a Naptár kiadására. Svet Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti je na seji sprejel zaključni račun za leto 2024, obravnaval pa je tudi program in načrtovani proračun za tekoče leto. Trenutno za izdajo revije Kerek Perec in letopisa Naptár primanjkuje sredstev.
A Szlovén Méhész Szövetség idén is meghirdette a Mézelő növények ültetésének napját. A kezdeményezéshez a Lendvai község is csatlakozott, ahol mézelő facsemetéket ültettek és ajándékoztak a 2024-ben született gyermekeknek. Čebelarska zveza Slovenije je tudi letos razglasila dan sajenja medovitih rastlin. Pobudi se je pridružila tudi Občina Lendava, v kateri so posadili sadike medovitih dreves in jih podarili tudi otrokom, rojenim leta 2024.
A Szlovén Méhész Szövetség idén is meghirdette a Mézelő növények ültetésének napját. A kezdeményezéshez a Lendvai község is csatlakozott, ahol mézelő facsemetéket ültettek és ajándékoztak a 2024-ben született gyermekeknek. Čebelarska zveza Slovenije je tudi letos razglasila dan sajenja medovitih rastlin. Pobudi se je pridružila tudi Občina Lendava, v kateri so posadili sadike medovitih dreves in jih podarili tudi otrokom, rojenim leta 2024.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Tokratno Pesem tedna z naslovom Ona, ki jo je naš radio poiskal kar na domačem pragu, predstavlja skupina Cona40.
Tokratno Pesem tedna z naslovom Ona, ki jo je naš radio poiskal kar na domačem pragu, predstavlja skupina Cona40.
Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.
Turčijo pretresajo protesti opozicije, ki se tako odziva na aretacijo opozicijskega politika Ekrema Imamogluja. Lahko bi rekli, da gre za enega največjih protestov proti vladavini predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 22 let. Dogajanje v Turčiji spremlja naša dopisnica Karmen Švegl.
V nizu pogovornih večerov Četrt stoletja smo se nedavno v Gledališču Koper pogovarjali o novinarstvu in medijih. Pogovor se je zgodil dan potem, ko smo izvedeli za zaprtje Delovega dopisništva v Kopru in nekaj dni pred tem, ko je Večer odpustil še štiri novinarje, tudi urednika sobotne priloge. Da bo italijanski časopis Il Foglio prvi na svetu mesec dni izdajal prilogo, ki jo bo v celoti ustvarila umetna inteligenca, takrat še nismo vedeli, a smo goste, ki delajo v medijih in z mediji, spraševali tudi o tem, kako uporabljajo umetno inteligenco. Kakšni bodo mediji čez četrt stoletja, je med drugim zanimalo Tjašo Škamperle, ki je vodila pogovor v Gledališču Koper.
V nizu pogovornih večerov Četrt stoletja smo se nedavno v Gledališču Koper pogovarjali o novinarstvu in medijih. Pogovor se je zgodil dan potem, ko smo izvedeli za zaprtje Delovega dopisništva v Kopru in nekaj dni pred tem, ko je Večer odpustil še štiri novinarje, tudi urednika sobotne priloge. Da bo italijanski časopis Il Foglio prvi na svetu mesec dni izdajal prilogo, ki jo bo v celoti ustvarila umetna inteligenca, takrat še nismo vedeli, a smo goste, ki delajo v medijih in z mediji, spraševali tudi o tem, kako uporabljajo umetno inteligenco. Kakšni bodo mediji čez četrt stoletja, je med drugim zanimalo Tjašo Škamperle, ki je vodila pogovor v Gledališču Koper.
Pretekli teden so Majmunska posla nastopili kot predskupina na Mrfy Prazniku in izdali svežo skladbo Boljši Človk.
Pretekli teden so Majmunska posla nastopili kot predskupina na Mrfy Prazniku in izdali svežo skladbo Boljši Človk.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Z začetkom marca se je zvišala višina subvencije obroka, ki jo študentom zagotavlja država. Ta zdaj znaša 4,10 evra - to je osem centov več kot doslej. Višja subvencija pomeni tudi nekoliko nižja doplačila pri ponudnikih študentske prehrane, kar študentom omogoča cenovno ugodnejši dostop do obrokov.
Z začetkom marca se je zvišala višina subvencije obroka, ki jo študentom zagotavlja država. Ta zdaj znaša 4,10 evra - to je osem centov več kot doslej. Višja subvencija pomeni tudi nekoliko nižja doplačila pri ponudnikih študentske prehrane, kar študentom omogoča cenovno ugodnejši dostop do obrokov.
Album Vse gre v eno dvojca Romachild poslušalcem obljublja pestro popotovanje, kjer bodo raziskovali teme osebne preobrazbe, iskanja identitete in predvsem notranje moči. Martin Štibernik in Roman Ratej z njim še drzneje preizkušata meje svojega zvoka kot na EP-ju Matador.
Album Vse gre v eno dvojca Romachild poslušalcem obljublja pestro popotovanje, kjer bodo raziskovali teme osebne preobrazbe, iskanja identitete in predvsem notranje moči. Martin Štibernik in Roman Ratej z njim še drzneje preizkušata meje svojega zvoka kot na EP-ju Matador.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Drugi poudarki oddaje: Zaradi občinskega prostorskega načrta v Ankaranu so občani nezadovoljni; vloženih je 35 tožb Občina Vipava prodaja dve zemljišči nad vasjo Manče in že zbira ponudbe za gradnjo stanovanjske soseske V Termah Banovci z novim vodstvom gledajo v prihodnost optimistično Na Ptuju odpirajo prenovljeno atletsko stezo na mestnem stadionu
Drugi poudarki oddaje: Zaradi občinskega prostorskega načrta v Ankaranu so občani nezadovoljni; vloženih je 35 tožb Občina Vipava prodaja dve zemljišči nad vasjo Manče in že zbira ponudbe za gradnjo stanovanjske soseske V Termah Banovci z novim vodstvom gledajo v prihodnost optimistično Na Ptuju odpirajo prenovljeno atletsko stezo na mestnem stadionu
Kulturni bazar, vsakoletni dogodek, namenjen strokovni pedagoški in širši zainteresirani javnosti, so sedemnajstič priredili s tematskim geslom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Tokratni Grafoskop je bil prvič posnet pred javnostjo, v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma. Jurij Krpan, dolgoletni umetniški vodja zavoda Kersnikova in pooblaščeni zastopnik skupine za umetno inteligenco pri nevladnih organizacijah za vključujočo informacijsko družbo, pa v njem razmišlja o pomenu intermedijske umetnosti in o tem, kako jo vključiti v pouk, posvetil pa se je tudi umetni inteligenci. Tokrat torej pogovor o mejnih področjih znanosti in umetnosti, za kateri se zdi, da sta pri nas ustrezni paraleli, v nasprotju z dobrimi praksami iz tujine pa veliko šibkejši sekanti. Sogovornik – Jurij Krpan, Zavod Kersnikova Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična izvedba: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, marec 2025
Kulturni bazar, vsakoletni dogodek, namenjen strokovni pedagoški in širši zainteresirani javnosti, so sedemnajstič priredili s tematskim geslom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Tokratni Grafoskop je bil prvič posnet pred javnostjo, v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma. Jurij Krpan, dolgoletni umetniški vodja zavoda Kersnikova in pooblaščeni zastopnik skupine za umetno inteligenco pri nevladnih organizacijah za vključujočo informacijsko družbo, pa v njem razmišlja o pomenu intermedijske umetnosti in o tem, kako jo vključiti v pouk, posvetil pa se je tudi umetni inteligenci. Tokrat torej pogovor o mejnih področjih znanosti in umetnosti, za kateri se zdi, da sta pri nas ustrezni paraleli, v nasprotju z dobrimi praksami iz tujine pa veliko šibkejši sekanti. Sogovornik – Jurij Krpan, Zavod Kersnikova Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična izvedba: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, marec 2025
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Ustavitve napadov v Črnem morju, v katero sta ob ameriškem posredovanju včeraj privolili tako Ukrajina kot Rusija, očitno še ni. Sprva je Kijev trditve Moskve, da bo prekinitev ognja začela veljati po odpravi nekaterih sankcij Zahoda, označil za laž, češ da premirje na morju že velja. Medijski predstavnik ukrajinske mornarice Dmitro Pletenčuk pa je pozneje dejal, da bodo delovali po nespremenjenih pravilih, doker ne dobijo ustreznega povelja. V oddaji tudi o tem: - Proti Hamasu in vojni protestirali tudi v Gazi. - V ospredju jutranje seje državnega zbora lažje zaposlovanje tujcev. - S preizkusom letalnice se je začel petdnevni planiški praznik.
Ustavitve napadov v Črnem morju, v katero sta ob ameriškem posredovanju včeraj privolili tako Ukrajina kot Rusija, očitno še ni. Sprva je Kijev trditve Moskve, da bo prekinitev ognja začela veljati po odpravi nekaterih sankcij Zahoda, označil za laž, češ da premirje na morju že velja. Medijski predstavnik ukrajinske mornarice Dmitro Pletenčuk pa je pozneje dejal, da bodo delovali po nespremenjenih pravilih, doker ne dobijo ustreznega povelja. V oddaji tudi o tem: - Proti Hamasu in vojni protestirali tudi v Gazi. - V ospredju jutranje seje državnega zbora lažje zaposlovanje tujcev. - S preizkusom letalnice se je začel petdnevni planiški praznik.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Mariborski svetniki se bodo na jutrišnji/današnji seji (27. 3.) seznanili s študijo o postavitvi prometnih radarjev, ki jo je pripravila mariborska univerza. Gre z temo, ki je zaradi zgodovinskih protestov izpred več kot desetletja v Mariboru zelo občutljiva.
Mariborski svetniki se bodo na jutrišnji/današnji seji (27. 3.) seznanili s študijo o postavitvi prometnih radarjev, ki jo je pripravila mariborska univerza. Gre z temo, ki je zaradi zgodovinskih protestov izpred več kot desetletja v Mariboru zelo občutljiva.
Gradbeni podjetji, ki ju je v Sloveniji zaradi drugega tira ustanovil turški Yapi Markezi, imata blokirane račune. To je le še ena od številnih težav tega ključnega infrastrukturnega projektu pri nas. Zanimalo nas je ali bo prišlo do podaljšanja rokov in kako težave delodajalca občutijo delavci. Obiskali smo jih v Orehku. Ta trenutek v gradbeništvu največja težava ni denar, ampak delovna sila, pa sta na tradicionalni skupni poslovni konferenci izpostavili tako slovenska kot hrvaška stran. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so ovira tudi dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in visoke cene izvajalcev na razpisih. V oddaji tudi o tem: - Slovenske železnice začenjajo zadnji korak do popolnega prevzema družbe Nomago. - Civilna iniciativa za umik asfaltne baze iz Vrtojbe s pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - Blagovna znamka "Medvedu prijazno" bo iskala rešitve za sobivanje z zvermi. - Zdravnika v Baški grapi na Tolminskem bodo iskali s pomočjo koncesije. - Športna sreda prinaša tekmo novogoriških in koprskih odbojkaric.
Gradbeni podjetji, ki ju je v Sloveniji zaradi drugega tira ustanovil turški Yapi Markezi, imata blokirane račune. To je le še ena od številnih težav tega ključnega infrastrukturnega projektu pri nas. Zanimalo nas je ali bo prišlo do podaljšanja rokov in kako težave delodajalca občutijo delavci. Obiskali smo jih v Orehku. Ta trenutek v gradbeništvu največja težava ni denar, ampak delovna sila, pa sta na tradicionalni skupni poslovni konferenci izpostavili tako slovenska kot hrvaška stran. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so ovira tudi dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in visoke cene izvajalcev na razpisih. V oddaji tudi o tem: - Slovenske železnice začenjajo zadnji korak do popolnega prevzema družbe Nomago. - Civilna iniciativa za umik asfaltne baze iz Vrtojbe s pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - Blagovna znamka "Medvedu prijazno" bo iskala rešitve za sobivanje z zvermi. - Zdravnika v Baški grapi na Tolminskem bodo iskali s pomočjo koncesije. - Športna sreda prinaša tekmo novogoriških in koprskih odbojkaric.
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem O življenju malomeščanov, izobražencev in dijakov Najhujši poraz italijanske okupacijske vojske na Slovenskem
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem O življenju malomeščanov, izobražencev in dijakov Najhujši poraz italijanske okupacijske vojske na Slovenskem
Poslušajte Huljeve nastope v komornih skladbah in solistične z orkestrom v delih Carla Marie von Webra, Francisa Poulenca, Primoža Ramovša, Uroša Kreka in Astorja Piazzolle. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb v izvedbi fagotista Damirja Huljeva, ki je od septembra 1993 fagotist solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodil se je v Osijeku, na glasbeni akademiji v Sarajevu je študiral pri profesorju Jiřiju Ševčiku, nato je na fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu končal magistrski študij pri profesorju Marjanu Bolfanu, specializacijo iz fagota pa pri profesorju Rudolfu Klepaču na glasbeni akademiji Mozarteum v Salzburgu. Fagotista Huljeva bomo predstavili s koncertnimi in arhivskimi posnetki Koncerta za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra, Sonate za klarinet in fagot Francisa Poulenca, Pihalnega kvinteta št. 2 Primoža Ramovša, Koncertantnih prizorov Uroša Kreka in stavka Poletje v Buenos Airesu iz suite Štirje letni časi Astorja Piazzolle. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 27. marca, ob 5.05.
Poslušajte Huljeve nastope v komornih skladbah in solistične z orkestrom v delih Carla Marie von Webra, Francisa Poulenca, Primoža Ramovša, Uroša Kreka in Astorja Piazzolle. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb v izvedbi fagotista Damirja Huljeva, ki je od septembra 1993 fagotist solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodil se je v Osijeku, na glasbeni akademiji v Sarajevu je študiral pri profesorju Jiřiju Ševčiku, nato je na fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu končal magistrski študij pri profesorju Marjanu Bolfanu, specializacijo iz fagota pa pri profesorju Rudolfu Klepaču na glasbeni akademiji Mozarteum v Salzburgu. Fagotista Huljeva bomo predstavili s koncertnimi in arhivskimi posnetki Koncerta za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra, Sonate za klarinet in fagot Francisa Poulenca, Pihalnega kvinteta št. 2 Primoža Ramovša, Koncertantnih prizorov Uroša Kreka in stavka Poletje v Buenos Airesu iz suite Štirje letni časi Astorja Piazzolle. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 27. marca, ob 5.05.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Peter Kamien is a German who has been here long enough to know a thing or two about Slovenes. And although critical at times, he says he would never leave Slovenia. He met his Slovene wife while working in marketing, and then went on to be a writer, translator, and even an advisor in the presidential campaign! Peter also runs the biggest German travel blog about Slovenia, organizes the monthly Deutsches Sprachcafé Ljubljana events, and gives advice to Germans interested in moving to Slovenia. The interview features music by Johann Sebastian Bach (middle song - Badinerie), Johannes Brahms, The Avsenik Brothers Ensemble, and Oleksii Kalyna ("Winter Romance" from Pixabay) You can also join us on Facebook https://www.facebook.com/Land-of-Dreams-209819855839296/
Peter Kamien is a German who has been here long enough to know a thing or two about Slovenes. And although critical at times, he says he would never leave Slovenia. He met his Slovene wife while working in marketing, and then went on to be a writer, translator, and even an advisor in the presidential campaign! Peter also runs the biggest German travel blog about Slovenia, organizes the monthly Deutsches Sprachcafé Ljubljana events, and gives advice to Germans interested in moving to Slovenia. The interview features music by Johann Sebastian Bach (middle song - Badinerie), Johannes Brahms, The Avsenik Brothers Ensemble, and Oleksii Kalyna ("Winter Romance" from Pixabay) You can also join us on Facebook https://www.facebook.com/Land-of-Dreams-209819855839296/
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Točno opoldne prisluhnite nasednjim temam: - znane možne lokacije za merjenje hitrosti na mariborskih cestah - Mariborska občina načrtuje celovito obnovo Ljubljanske ulice in vzpostavitev Parka ob Pekrskem potoku - v Slovenski Bistrici podelili koncesijo za opravljanje službe družinske medicine
V oddaji Točno opoldne prisluhnite nasednjim temam: - znane možne lokacije za merjenje hitrosti na mariborskih cestah - Mariborska občina načrtuje celovito obnovo Ljubljanske ulice in vzpostavitev Parka ob Pekrskem potoku - v Slovenski Bistrici podelili koncesijo za opravljanje službe družinske medicine
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih 4. Predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991-1994 5. Predlog resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji 6. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu 8. Glasovanje
Dnevni red: 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih 4. Predlog zakona o zagotavljanju prostega dostopa do dokumentov o nedovoljeni trgovini z vojaškim orožjem in opremo v letih 1991-1994 5. Predlog resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji 6. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu 8. Glasovanje
Letos je minilo 75 let, odkar so v Ljubljani ustanovili prvi slovenski kriminalističnotehnični laboratorij. Od takrat se je slovenska forenzika razvijala in dvigala merila kriminalističnega preiskovanja, še posebno intenzivno v zadnjih dvajsetih letih. Pred kratkim pridobljeni avtomatski sistem za preiskave prstnih odtisov je le še posodobil preiskovanje kaznivih dejanj. Kako je videti poklic forenzika v Sloveniji in katere znanstvene discipline so del forenzičnih preiskav, je preveril tudi Prvi, ki se je v forenzični laboratorij odpravil na obisk. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Letos je minilo 75 let, odkar so v Ljubljani ustanovili prvi slovenski kriminalističnotehnični laboratorij. Od takrat se je slovenska forenzika razvijala in dvigala merila kriminalističnega preiskovanja, še posebno intenzivno v zadnjih dvajsetih letih. Pred kratkim pridobljeni avtomatski sistem za preiskave prstnih odtisov je le še posodobil preiskovanje kaznivih dejanj. Kako je videti poklic forenzika v Sloveniji in katere znanstvene discipline so del forenzičnih preiskav, je preveril tudi Prvi, ki se je v forenzični laboratorij odpravil na obisk. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je njeno razmerje do avtobiografije in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se začne avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski literaturi in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih razmišljamo s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.
Avtofikcija, literarni žanr, ki združuje avtobiografijo in fikcijo, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih literarnih oblik pri bralcih in nič manj pri založnikih. A če se na literarnem trgu ta oznaka zdi precej jasna in neproblematična, si literarna teorija v zvezi z njo postavlja še številna vprašanja, ob njih pa izpostavlja tudi pogosto neenotno rabo tega pojma. Kdaj se je sploh pojavil izraz avtofikcija? Kakšno je njeno razmerje do avtobiografije in zakaj sta oba žanra pomembna za ustvarjalke? Kdaj se začne avtofikcija pojavljati v izvirni slovenski literaturi in kako dobro je raziskana v slovenski literarni teoriji? O teh in še nekaterih drugih vprašanjih razmišljamo s pisateljico Laro Paukovič, ki se z avtofikcijo ukvarja v okviru doktorskega študija literarnih ved.
Spolna zloraba otroka je praviloma izjemno travmatičen dogodek, ki žrtev lahko zaznamuje za vse življenje. Kakšne bodo dolgoročne posledice, pa je odvisno od vrste dejavnikov: eden najpomembnejših je, ali je žrtev dobila pravočasno podporo in pomoč in ali je ta bila ustrezna in učinkovita. V drugi oddaji, namenjeni opozarjanju na posledice spolnega nasilja nad otroki s strokovnjaki Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, govorimo o pomenu pravočasne pomoči in o tem, kakšne so lahko posledice, če žrtev s svojo travmo ostane sama.
Spolna zloraba otroka je praviloma izjemno travmatičen dogodek, ki žrtev lahko zaznamuje za vse življenje. Kakšne bodo dolgoročne posledice, pa je odvisno od vrste dejavnikov: eden najpomembnejših je, ali je žrtev dobila pravočasno podporo in pomoč in ali je ta bila ustrezna in učinkovita. V drugi oddaji, namenjeni opozarjanju na posledice spolnega nasilja nad otroki s strokovnjaki Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, govorimo o pomenu pravočasne pomoči in o tem, kakšne so lahko posledice, če žrtev s svojo travmo ostane sama.
Z ustanovitvijo kariernega centra in drugih ukrepov si na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport želijo, da bi se slovenski vrhunski športniki tudi po zaključku kariere počutili varno. Kaj bo karierni center pomenil in kakšno pot bo potrebno prehoditi, pa v tokratnem Izluščeno. Prisluhite in delite! FOTO: MGTŠ
Z ustanovitvijo kariernega centra in drugih ukrepov si na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport želijo, da bi se slovenski vrhunski športniki tudi po zaključku kariere počutili varno. Kaj bo karierni center pomenil in kakšno pot bo potrebno prehoditi, pa v tokratnem Izluščeno. Prisluhite in delite! FOTO: MGTŠ
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Profesor Dominic Abrams je eden najbolj uveljavljenih britanskih socialnih psihologov sodobnega časa. Njegove raziskave se osredotočajo na odnose med različnimi družbenimi skupinami in njihovo vedenje, od povezanosti in vodenja do predsodkov, diskriminacije ter človekovih pravic. Na univerzi v Kentu je direktor Centra za študije skupinskih procesov in član različnih znanstvenih skupin in združenj. Profesor Abrams je kot član Britanske akademije, ki povezuje najuglednejše humaniste in družboslovce na Otoku, vodil tudi skupino, ki je preučevala dolgoročni vpliv pandemije covida 19 na britansko družbo. O izsledkih, družbenih spremembah, vlogi lokalnih skupnosti in o tem, kako je obdobje pandemije ukrojilo družbene odnose, je prof. dr. Dominic Abrams govoril v Intervjuju v sredo po 10-ih na Prvem.
Profesor Dominic Abrams je eden najbolj uveljavljenih britanskih socialnih psihologov sodobnega časa. Njegove raziskave se osredotočajo na odnose med različnimi družbenimi skupinami in njihovo vedenje, od povezanosti in vodenja do predsodkov, diskriminacije ter človekovih pravic. Na univerzi v Kentu je direktor Centra za študije skupinskih procesov in član različnih znanstvenih skupin in združenj. Profesor Abrams je kot član Britanske akademije, ki povezuje najuglednejše humaniste in družboslovce na Otoku, vodil tudi skupino, ki je preučevala dolgoročni vpliv pandemije covida 19 na britansko družbo. O izsledkih, družbenih spremembah, vlogi lokalnih skupnosti in o tem, kako je obdobje pandemije ukrojilo družbene odnose, je prof. dr. Dominic Abrams govoril v Intervjuju v sredo po 10-ih na Prvem.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnim obdobjem Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih ansamblov. Janaček je živel v Brnu, Pragi, rojstni vasici Hukvaldy in v Luhačovicah. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko: rad je poudarjal, da je moravski Čeh.
Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnim obdobjem Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih ansamblov. Janaček je živel v Brnu, Pragi, rojstni vasici Hukvaldy in v Luhačovicah. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko: rad je poudarjal, da je moravski Čeh.