Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Frizer Miki razmišlja o tem, kako smo svoje družabno življenje v veliki meri prestavili na družbena omrežje in je danes bolj intimen pogovor z osebo v živo precej velik stres. Da ne bi povsem pozabili veščin romantične komunikacije v živo, bodo tema tokratne Osvežilne fronte zmenki. Dojenčka se bosta ukvarjala z znanimi redkimi pojavi, ustvarjalci so zbrali nekaj nasvetov, čemu se izogniti, če ste nekoga šele pravkar spoznali, Riki pa pomaga Silvestru pri pripravah na zmenek z Bibi.
Frizer Miki razmišlja o tem, kako smo svoje družabno življenje v veliki meri prestavili na družbena omrežje in je danes bolj intimen pogovor z osebo v živo precej velik stres. Da ne bi povsem pozabili veščin romantične komunikacije v živo, bodo tema tokratne Osvežilne fronte zmenki. Dojenčka se bosta ukvarjala z znanimi redkimi pojavi, ustvarjalci so zbrali nekaj nasvetov, čemu se izogniti, če ste nekoga šele pravkar spoznali, Riki pa pomaga Silvestru pri pripravah na zmenek z Bibi.
Medtem ko je športno plezanje, najbrž tudi zaradi uspehov naših športnikov, v zadnjem obdobju predvsem Janje Garnbret, zelo znan in priljubljen šport, pa ne smemo pozabiti, da poznamo več vrst oz. disciplin plezanja. Ena izmed njih je tudi pri nas manj razširjeno hitrostno plezanje … O njem nam bo več povedal Blaž Brčon iz Športnega društva Šentlovrenc, sicer pa učenec OŠ Trebnje.
Medtem ko je športno plezanje, najbrž tudi zaradi uspehov naših športnikov, v zadnjem obdobju predvsem Janje Garnbret, zelo znan in priljubljen šport, pa ne smemo pozabiti, da poznamo več vrst oz. disciplin plezanja. Ena izmed njih je tudi pri nas manj razširjeno hitrostno plezanje … O njem nam bo več povedal Blaž Brčon iz Športnega društva Šentlovrenc, sicer pa učenec OŠ Trebnje.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili Milana Kamnika – koroškega kantavtorja, popotnika in pripovedovalca zgodb. V pogovoru smo se dotaknili njegovih pesmi, poti, jezika in tudi narečja, ki njegovim besedilom daje poseben ritem in barvo.
V glasbeni oddaji Glasbeni radiogram smo gostili Milana Kamnika – koroškega kantavtorja, popotnika in pripovedovalca zgodb. V pogovoru smo se dotaknili njegovih pesmi, poti, jezika in tudi narečja, ki njegovim besedilom daje poseben ritem in barvo.
V 13. oddaji je v studiu prešerno, saj se v kvizu pomerijo Lina, Gašper in Adam iz OŠ Tržišče (rumeni) ter Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (vijolični), hitrostno zlaganje piramid pa preizkušajo Lan, Liam in Jakob iz OŠ Trebnje ter Tim, Domen in Gabriel iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Energija je ta prava, eksperiment uspe, polet v Planici pa je prekratek. V labirintu poskusno uporabijo sani, s časopisom pod nogami krajšajo čas nasprotnikom. Za koga je zadnje vprašanje odločilno, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 13. oddaji je v studiu prešerno, saj se v kvizu pomerijo Lina, Gašper in Adam iz OŠ Tržišče (rumeni) ter Matija, Jurij in Uroš iz OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana (vijolični), hitrostno zlaganje piramid pa preizkušajo Lan, Liam in Jakob iz OŠ Trebnje ter Tim, Domen in Gabriel iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Energija je ta prava, eksperiment uspe, polet v Planici pa je prekratek. V labirintu poskusno uporabijo sani, s časopisom pod nogami krajšajo čas nasprotnikom. Za koga je zadnje vprašanje odločilno, poglejte v Malih sivih celicah. V drugem krogu se sicer pomerijo zmagovalci prvega kroga in najboljši iz posameznih regij po predtekmovanju, ki se po novem sistemu uvrstijo neposredno v osmino finala. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Prvi verz Sonetov nesreče Franceta Prešerna je: 'O Vrba! srečna draga vas domača'. Kateri pa je zadnji verz tega celotnega cikla? a) poet tvoj nov Slovencam venec vije b) al Uršike videl nobeden ni več c) v potrtih prsih up budi d) me tnalo najdla bo neobčutljivo
Prvi verz Sonetov nesreče Franceta Prešerna je: 'O Vrba! srečna draga vas domača'. Kateri pa je zadnji verz tega celotnega cikla? a) poet tvoj nov Slovencam venec vije b) al Uršike videl nobeden ni več c) v potrtih prsih up budi d) me tnalo najdla bo neobčutljivo
Pablo Picasso je naslikal umetniško delo Guernico, ki prikazuje špansko državljansko vojno v slogu kubizma. Kaj je značilno za ta umetniški slog? a) uporaba svetlih barv in hitrih potez b) prikaz sanjskih podob in iracionalnega c) uporaba geometrijskih likov in abstraktnost d) bogato okrasje in kontrasti med svetlobo in senco
Pablo Picasso je naslikal umetniško delo Guernico, ki prikazuje špansko državljansko vojno v slogu kubizma. Kaj je značilno za ta umetniški slog? a) uporaba svetlih barv in hitrih potez b) prikaz sanjskih podob in iracionalnega c) uporaba geometrijskih likov in abstraktnost d) bogato okrasje in kontrasti med svetlobo in senco
Nov izziv za sestavljalce besed! Tekmovalci iz ekip OŠ Tržišče in OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana so našli besede SKUPNOST, POSKUS in SANI. Najdeš ti še kakšno?
Nov izziv za sestavljalce besed! Tekmovalci iz ekip OŠ Tržišče in OŠ dr. Vita Kraigherja Ljubljana so našli besede SKUPNOST, POSKUS in SANI. Najdeš ti še kakšno?
Katera oblika shranjevanja energije se uporablja v baterijah? a) električna energija b) toplotna energija c) kemična energija d) mehanska energija
Katera oblika shranjevanja energije se uporablja v baterijah? a) električna energija b) toplotna energija c) kemična energija d) mehanska energija
Pri Hitrih in pametnih rumeni eno minuto odgovarjajo na vprašanja, vijoličasti pa jim poskušajo ta čas skrajšati. Prej ko zaključijo športni izziv, manj časa bodo imeli nasprotniki za odgovarjanje. Vsak pravilen odgovor jim prinese eno točko.
Pri Hitrih in pametnih rumeni eno minuto odgovarjajo na vprašanja, vijoličasti pa jim poskušajo ta čas skrajšati. Prej ko zaključijo športni izziv, manj časa bodo imeli nasprotniki za odgovarjanje. Vsak pravilen odgovor jim prinese eno točko.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo lahko dijaki in dijakinje opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo lahko dijaki in dijakinje opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
V Planici pri organizaciji tekem v smučarskih poletih priskoči na pomoč tudi Slovenska vojska. V katerem primeru pomaga največ delovnih rok? Če pride … a) bataljon b) brigada c) polk d) četa
V Planici pri organizaciji tekem v smučarskih poletih priskoči na pomoč tudi Slovenska vojska. V katerem primeru pomaga največ delovnih rok? Če pride … a) bataljon b) brigada c) polk d) četa
Prisluhnite bolgarski ljudski pravljici Nehvaležna medvedka, v kateri spoznamo, kako hitro se lahko prijaznost pozabi in kako pomembno je, da dobroto vračamo z dobroto. Pravljica na poučen in hudomušen način opozori, da nehvaležnost pogosto vodi v nepričakovane zaplete. Pripoveduje jo Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice.
Prisluhnite bolgarski ljudski pravljici Nehvaležna medvedka, v kateri spoznamo, kako hitro se lahko prijaznost pozabi in kako pomembno je, da dobroto vračamo z dobroto. Pravljica na poučen in hudomušen način opozori, da nehvaležnost pogosto vodi v nepričakovane zaplete. Pripoveduje jo Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice.
V čast slovenskemu kulturnemu prazniku so učenci in učenke osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pripravili prelepo proslavo. Nastopajo tudi v Zvedavčkih. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Nehvaležna medvedka.
V čast slovenskemu kulturnemu prazniku so učenci in učenke osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pripravili prelepo proslavo. Nastopajo tudi v Zvedavčkih. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Nehvaležna medvedka.
Uvodna sobota zimskih olimpijskih iger prinaša tekmo skakalk na srednji skakalnici. Prva favoritinja je Nika Prevc, na prejšnjih igrah v Pekingu pa je bron osvojila Nika Vodan. Tekma bo zvečer, dopoldne pa se začne moški smuk, tudi s četrtim smukačem pretekle zime Miho Hrobatom. O najzanimivejšem dogajanju prvega tekmovalnega dne in tudi o petkovem slovesnem odprtju na več prizoriščih v novi informativni, pogovorni oddaji Dolimita. Voditelj je Luka Petrič, s prizorišča se oglasita Luka Dolar in Marko Cirman.
Uvodna sobota zimskih olimpijskih iger prinaša tekmo skakalk na srednji skakalnici. Prva favoritinja je Nika Prevc, na prejšnjih igrah v Pekingu pa je bron osvojila Nika Vodan. Tekma bo zvečer, dopoldne pa se začne moški smuk, tudi s četrtim smukačem pretekle zime Miho Hrobatom. O najzanimivejšem dogajanju prvega tekmovalnega dne in tudi o petkovem slovesnem odprtju na več prizoriščih v novi informativni, pogovorni oddaji Dolimita. Voditelj je Luka Petrič, s prizorišča se oglasita Luka Dolar in Marko Cirman.
PROFESORJI: Ira, Ana, Tristan REŽIJA: Špela Kuclar SNEMALEC: Robert Doplihar ASISTENT SNEMALCA: Jan Bahar TONSKI TEHNIK: Novak Tunjić OSVETLJEVALEC: Janez Belič MONTAŽA: Zlatjan Čučkov OBLIKOVANJE ZVOKA: Robert Sršen Zakaj profesorica Irolinda Prva je napolitanke? Profesorica Ana Zofija Lija jo opozori, da ne bosta predstavljali napolitank ... Koga pa? Nekoga, ki je bil zelo blizu Napoleonu ... Kateri njegov predmet bo prinesel profesor Tristan Silvester? Vabljeni k minuti Zofkine zgodovine!
PROFESORJI: Ira, Ana, Tristan REŽIJA: Špela Kuclar SNEMALEC: Robert Doplihar ASISTENT SNEMALCA: Jan Bahar TONSKI TEHNIK: Novak Tunjić OSVETLJEVALEC: Janez Belič MONTAŽA: Zlatjan Čučkov OBLIKOVANJE ZVOKA: Robert Sršen Zakaj profesorica Irolinda Prva je napolitanke? Profesorica Ana Zofija Lija jo opozori, da ne bosta predstavljali napolitank ... Koga pa? Nekoga, ki je bil zelo blizu Napoleonu ... Kateri njegov predmet bo prinesel profesor Tristan Silvester? Vabljeni k minuti Zofkine zgodovine!
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Gaki ni več Gaki, ampak »na pol le on«. Kdo je njegova druga polovica? In zakaj ves čas ukazuje ter načrtuje nenavadne vojaške strategije? Bi radi skupaj z Laro preverili, če je v njem res kaj voditeljskega duha? Prek Meglenega polja se z zofkasto druščino odpravite do Sončne Zofke in pazite, da se ne zaletite v Nova vrata.
Gaki ni več Gaki, ampak »na pol le on«. Kdo je njegova druga polovica? In zakaj ves čas ukazuje ter načrtuje nenavadne vojaške strategije? Bi radi skupaj z Laro preverili, če je v njem res kaj voditeljskega duha? Prek Meglenega polja se z zofkasto druščino odpravite do Sončne Zofke in pazite, da se ne zaletite v Nova vrata.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
Balu prizna, da najraje je slastno ribo iz reke, kjer živi tiger Šir kan. Ker ima Balu rojstni dan, se Mavgli odpravi po darilo zanj. Pa čeprav mora na Šir kanovo ozemlje!
Balu prizna, da najraje je slastno ribo iz reke, kjer živi tiger Šir kan. Ker ima Balu rojstni dan, se Mavgli odpravi po darilo zanj. Pa čeprav mora na Šir kanovo ozemlje!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Na najbolj vroč dan poletja poskušajo Kuštra, Nino in Ema ohladiti delfinko Saro, ki je nasedla na plaži. Skok pa hoče na vsak način dokazati, da kengurujem žgoče sonce ne more do živega.
Na najbolj vroč dan poletja poskušajo Kuštra, Nino in Ema ohladiti delfinko Saro, ki je nasedla na plaži. Skok pa hoče na vsak način dokazati, da kengurujem žgoče sonce ne more do živega.
Na vesoljski ladji, s katero se vozijo Reaktivčki in Vodirog, se znajde robotek. Zuli ukrade letalni pokal. Ponj ga je poslal Zafrk, ki ga hoče na vsak način imeti. Reaktivčki se odpravijo na grad, kamor je Zafrk shranil ukradeni pokal.
Na vesoljski ladji, s katero se vozijo Reaktivčki in Vodirog, se znajde robotek. Zuli ukrade letalni pokal. Ponj ga je poslal Zafrk, ki ga hoče na vsak način imeti. Reaktivčki se odpravijo na grad, kamor je Zafrk shranil ukradeni pokal.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Mamica Binki za lahko noč prebere pravljico o planetih in Binka se zaziba v sanje. S Flopkom ploveta med ozvezdji in doživljata čarobne trenutke. Binkino nemirno premetavanje pa vso noč krati spanec očiju in Binki.
Mamica Binki za lahko noč prebere pravljico o planetih in Binka se zaziba v sanje. S Flopkom ploveta med ozvezdji in doživljata čarobne trenutke. Binkino nemirno premetavanje pa vso noč krati spanec očiju in Binki.
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.
V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.
Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske
Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske
V jutranji športni zgodbi bodo v ospredju zanimivosti z večerne otvoritvene slovesnosti zimskih olimpijskih iger Milano - Cortina.
V jutranji športni zgodbi bodo v ospredju zanimivosti z večerne otvoritvene slovesnosti zimskih olimpijskih iger Milano - Cortina.
V nov dan z glasbo Telemanna, Tartinija, Cherubinija, Vivaldija, Händla v prvem, Mozarta v drugem ter Paganinija, Haydna, Mozarta, Beethovna, Bizeta, Čerepnina, Bartóka, Ipavca in Smetane v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Telemanna, Tartinija, Cherubinija, Vivaldija, Händla v prvem, Mozarta v drugem ter Paganinija, Haydna, Mozarta, Beethovna, Bizeta, Čerepnina, Bartóka, Ipavca in Smetane v tretjem delu.
Prispevek novinarjev MMC RTV SLO
Prispevek novinarjev MMC RTV SLO
Zimske olimpijske igre Milano - Cortina so z včerajšnjo slavnostno otvoritvijo uradno odprte. Glavna slovesnost je potekala na stadionu San Siro v Milanu, ter tudi v Cortini, Predazzu in Livignu. Prav v Predazzu je vihrala slovenska zastava, ki sta jo držala Nika in Domen Prevc.
Zimske olimpijske igre Milano - Cortina so z včerajšnjo slavnostno otvoritvijo uradno odprte. Glavna slovesnost je potekala na stadionu San Siro v Milanu, ter tudi v Cortini, Predazzu in Livignu. Prav v Predazzu je vihrala slovenska zastava, ki sta jo držala Nika in Domen Prevc.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo«. Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč je njen vpliv in njeno razumevanje odvisno tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo«. Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč je njen vpliv in njeno razumevanje odvisno tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnolog v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Serija oddaj Digitalno pametni 3 v ospredje postavlja spletno nasilje med mladimi. Znani Slovenci, priljubljeni med mladimi, v desetih kratkih videoposnetkih opišejo svoje izkušnje z grdimi komentarji in drugimi oblikami spletnega nasilja, obenem pa prepričljivo predstavijo svojo vizijo sveta brez žaljenja na družbenih omrežjih kar vse počez. Po serijah oddaj Digitalno pametni 1 – ta je bila namenjena ozaveščanju o varnosti na spletu –, in Digitalno pametni 2, ki smo jo pripravili za starše otrok, ki veliko svojega prostega časa preživijo ob digitalnih napravah, smo se s serijo Digitalno pametni 3 pridružili akciji Uredništva oddaj za otroke in mlade RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Tudi pod našimi objavami na družbenih omrežjih smo namreč opazili zelo veliko grdih komentarjev vrstnikov. Čas je, da s pomočjo znanih Slovencev digitalno pametno odpikamo nasilje.
Takrat, ko le lahko, si vzemimo čas in vsebine glejmo skupaj z otrokom. To bo okrepilo naše odnose. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Takrat, ko le lahko, si vzemimo čas in vsebine glejmo skupaj z otrokom. To bo okrepilo naše odnose. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Začele so se 25. zimske olimpijske igre, slovenska odprava pa želi osvojiti 25. medaljo v času samostojne Slovenije. Med igrami v Milanu in Cortini bo vsak dan z vami podkast Dolimita, v katerem radijski reporterji debatirajo o najzanimivejšem dogajanju v Dolomitih. Voditelj Luka Petrič prvi tekmovalni dan govori z Luko Dolarjem in Markom Cirmanom. Dolar pravi, da se Nika Prevc zelo dobro zaveda, kaj javnost od nje pričakuje po še eni fantastični sezoni. Morda tega navzven ne pokaže, a Dolar je prepričan, da se tega zaveda. Prevčeva je na treningih skakala v slogu te zime. Najboljša je bila med vsemi, v svojih zadnjih dveh skokih je krepko preskočila vse konkurentke, vdrugo tudi s telemarkom. Prvi slovenski nastop pripada Mihi Hrobatu, ki bo skušal na smuku prikazati svojo najboljšo predstavo zime. Favoriti sicer prihajajo iz Švice in Italije. Marko Cirman pravi, da je treba biti pozoren na veterana Dominika Parisa. Južni Tirolec je na olimpijski progi Stelvio v svoji karieri že sedemkrat zmagal v svetovnem pokalu.
Začele so se 25. zimske olimpijske igre, slovenska odprava pa želi osvojiti 25. medaljo v času samostojne Slovenije. Med igrami v Milanu in Cortini bo vsak dan z vami podkast Dolimita, v katerem radijski reporterji debatirajo o najzanimivejšem dogajanju v Dolomitih. Voditelj Luka Petrič prvi tekmovalni dan govori z Luko Dolarjem in Markom Cirmanom. Dolar pravi, da se Nika Prevc zelo dobro zaveda, kaj javnost od nje pričakuje po še eni fantastični sezoni. Morda tega navzven ne pokaže, a Dolar je prepričan, da se tega zaveda. Prevčeva je na treningih skakala v slogu te zime. Najboljša je bila med vsemi, v svojih zadnjih dveh skokih je krepko preskočila vse konkurentke, vdrugo tudi s telemarkom. Prvi slovenski nastop pripada Mihi Hrobatu, ki bo skušal na smuku prikazati svojo najboljšo predstavo zime. Favoriti sicer prihajajo iz Švice in Italije. Marko Cirman pravi, da je treba biti pozoren na veterana Dominika Parisa. Južni Tirolec je na olimpijski progi Stelvio v svoji karieri že sedemkrat zmagal v svetovnem pokalu.
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Že od pradavnine zremo v nebo. Zvezde so oblikovale naše koledarje, vere, filozofijo in znanost. Dolgo smo verjeli, da je Zemlja v središču stvarstva, zdaj vemo, da je Sonce le ena izmed stotin milijard zvezd na obrobju naše galaksije. Neskončnost vesolja si je nemogoče predstavljati, zato se poraja temeljno vprašanje: je v tem ogromnem vesolju Zemlja res edini planet, na katerem je življenje? Statistično je to skorajda nemogoče. Toda kako prepoznati oblike življenja, za katere sploh ne vemo, da obstajajo, ali stopiti v stik z Nezemljani, o katerih ne vemo ničesar? Morda tudi oni iščejo nas? V dokumentarnem filmu bomo prisluhnili nekaterim najuglednejšim znanstvenikom, ki iščejo nezemeljsko življenje. ARE WE ALONE IN THE UNIVERSE? / SOMMES NOUS SEULS DANS L'UNIVERS? / Francija / 2024 / Režija: Hugo Hernandez, Thierry Fessard, Lisa Bouchet
Cikel filmov italijanskih režiserjev Film je sestavljen iz treh samostojnih zgodb, ki so postavljene v Neapelj, Milano in Rim. V Neaplju se revna in iznajdljiva Adelina z rojevanjem otrok izogiba zaporu zaradi dolgov, njen mož Carmine pa ji pomaga ohranjati iluzijo zakonske sreče, dokler nekega dne ne zmore več. V Milanu spremljamo Anno, zdolgočaseno ženo bogatega industrialca, ki v zvezi z mladim ljubimcem išče potrditev in pobeg iz praznine, ki jo ustvarja njeno materialistično življenje. V zadnji epizodi v Rimu pa se rimska prostitutka Mara zaplete v afero s sramežljivim semeniščnikom. Režiser Vittorio De Sica si je v tej lahkotni komediji po italijansko ustvaril nebeško ekipo. Scenarij prve zgodbe je napisal neapeljski prvak komedije Eduardo De Fillippo, scenarij drugih dveh zgodb pa scenaristični oče neorealizma Cesare Zavattini. V vlogah raznolikih parov sta nastopila šarmantna Sophia Loren in Marcello Mastroianni. Pod živahno glasbo se je podpisal Armando Trovajoli, De Sicov redni sodelavec. Skupaj so ustvarili eno od najčarobnejših italijanskih komedij iz 60. let, prežeto z ironijo in toplino. Nič čudnega, da je prejela oskarja za najboljši tujejezični film. Izvirni naslov: IERI, OGGI, DOMANI / Italijansk-francoski film, 1963 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, Eduardo De Filippo / Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Aldo Giuffré, Pasquale Nardella, Agostino Salvietti, Armando Trovajoli
Cikel filmov italijanskih režiserjev Film je sestavljen iz treh samostojnih zgodb, ki so postavljene v Neapelj, Milano in Rim. V Neaplju se revna in iznajdljiva Adelina z rojevanjem otrok izogiba zaporu zaradi dolgov, njen mož Carmine pa ji pomaga ohranjati iluzijo zakonske sreče, dokler nekega dne ne zmore več. V Milanu spremljamo Anno, zdolgočaseno ženo bogatega industrialca, ki v zvezi z mladim ljubimcem išče potrditev in pobeg iz praznine, ki jo ustvarja njeno materialistično življenje. V zadnji epizodi v Rimu pa se rimska prostitutka Mara zaplete v afero s sramežljivim semeniščnikom. Režiser Vittorio De Sica si je v tej lahkotni komediji po italijansko ustvaril nebeško ekipo. Scenarij prve zgodbe je napisal neapeljski prvak komedije Eduardo De Fillippo, scenarij drugih dveh zgodb pa scenaristični oče neorealizma Cesare Zavattini. V vlogah raznolikih parov sta nastopila šarmantna Sophia Loren in Marcello Mastroianni. Pod živahno glasbo se je podpisal Armando Trovajoli, De Sicov redni sodelavec. Skupaj so ustvarili eno od najčarobnejših italijanskih komedij iz 60. let, prežeto z ironijo in toplino. Nič čudnega, da je prejela oskarja za najboljši tujejezični film. Izvirni naslov: IERI, OGGI, DOMANI / Italijansk-francoski film, 1963 / Režija: Vittorio De Sica / Scenarij: Cesare Zavattini, Eduardo De Filippo / Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Aldo Giuffré, Pasquale Nardella, Agostino Salvietti, Armando Trovajoli
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.
Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.
Zimske olimpijske igre Milano Cortina 2026
Med slovesnostjo ob uradnem odprtju zimskih olimpijskih iger je na osrednjem prizorišču v Milanu kot prvo zvezdniško ime nastopila Mariah Carey. Laura Pausini je odpela italijansko himno, Andrea Bocelli pa je izvedel arijo Nessun Dorma.
Med slovesnostjo ob uradnem odprtju zimskih olimpijskih iger je na osrednjem prizorišču v Milanu kot prvo zvezdniško ime nastopila Mariah Carey. Laura Pausini je odpela italijansko himno, Andrea Bocelli pa je izvedel arijo Nessun Dorma.