Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Po 16 letih ima madžarski premier Viktor Orbán na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca. Péter Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga, ki je po razhodu s Fideszom postal eden najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter ostro zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dozdajšnjo smerjo države. O tem v Ob osmih z zgodovinarjem in političnim analitikom, ki že vrsto let živi v Budimpešti, Luko Lisjakom Gabrijelčičem.
Po 16 letih ima madžarski premier Viktor Orbán na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca. Péter Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga, ki je po razhodu s Fideszom postal eden najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter ostro zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dozdajšnjo smerjo države. O tem v Ob osmih z zgodovinarjem in političnim analitikom, ki že vrsto let živi v Budimpešti, Luko Lisjakom Gabrijelčičem.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
Močan veter od včeraj povzroča velike težave v severnem delu države, od koder poročajo o odkritih strehah, podrtem drevju in prekinitvah oskrbe z elektriko. Zaradi varnosti bodo zaprte nekatere šole in vrtci na Gorenjskem in Severnem Primorskem. Drugi poudarki oddaje: - Vreme utegne krojiti tudi prvi tekmovalni dan v Planici, organizatorji imajo pripravljenih več scenarijev - Gibanje Svoboda bo s prvaki štirih strank začelo pogovore o oblikovanju nove koalicije - Trump Iranu za deset dni podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine
Močan veter od včeraj povzroča velike težave v severnem delu države, od koder poročajo o odkritih strehah, podrtem drevju in prekinitvah oskrbe z elektriko. Zaradi varnosti bodo zaprte nekatere šole in vrtci na Gorenjskem in Severnem Primorskem. Drugi poudarki oddaje: - Vreme utegne krojiti tudi prvi tekmovalni dan v Planici, organizatorji imajo pripravljenih več scenarijev - Gibanje Svoboda bo s prvaki štirih strank začelo pogovore o oblikovanju nove koalicije - Trump Iranu za deset dni podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine
Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.
Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Dolina pod Poncami v teh dneh gosti zaključek sezone za svetovni pokal za smučarske skakalce in prvič v zgodovini tudi za skakalke. Danes bodo skakalke prvič preizkusile letalnico, skakalce pa čaka prva posamična preizkušnja.
Dolina pod Poncami v teh dneh gosti zaključek sezone za svetovni pokal za smučarske skakalce in prvič v zgodovini tudi za skakalke. Danes bodo skakalke prvič preizkusile letalnico, skakalce pa čaka prva posamična preizkušnja.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
O ogroženosti belih štorkelj (ki jim pogosto rečemo samo štorklje) je v Odmevih 30. aprila leta 1999 poročala tudi takratna novinarka TV Slovenija Natalija Racman. Dejala je, da v Sloveniji gnezdi okoli 200 parov teh ptic - to število se do danes ni kaj dosti spremenilo. Največ štorkelj gnezdi v severovzhodnem delu države, vse bolj pa se premikajo tudi proti zahodu države, zato nekatere štorklje gnezdijo tudi na Gorenjskem. Poleg bele v Sloveniji gnezdi tudi nekaj parov črne štorklje.
O ogroženosti belih štorkelj (ki jim pogosto rečemo samo štorklje) je v Odmevih 30. aprila leta 1999 poročala tudi takratna novinarka TV Slovenija Natalija Racman. Dejala je, da v Sloveniji gnezdi okoli 200 parov teh ptic - to število se do danes ni kaj dosti spremenilo. Največ štorkelj gnezdi v severovzhodnem delu države, vse bolj pa se premikajo tudi proti zahodu države, zato nekatere štorklje gnezdijo tudi na Gorenjskem. Poleg bele v Sloveniji gnezdi tudi nekaj parov črne štorklje.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Drama. Zsófi je kljubovalna najstnica, ki nepričakovano zanosi. Svojega otroka namerava dati v posvojitev, pri čemer je podvržena strogi zakonodaji. Ta mladim materam dovoljuje, da si v šestih tednih lahko premislijo in zahtevajo otroka nazaj. Njena mati, ki je duševno nestabilna in trpi za depresijo, jo prepričuje, naj otroka po porodu obdrži. A Zsófi, ki je tudi nadarjena igralka namiznega tenisa in se pripravlja na pomemben nastop, ki bi ji lahko odprl vrata na olimpijske igre, je tak »aranžma« po godu in ne razmišlja, da bi otroka obdržala. Ko mora oditi v porodnišnico, se v mladi mamici začenjajo prebujati drugačna čustva. Tako v telesu kot v duši začuti povezanost s svojim otrokom, čeprav si tega sprva noče priznati. Toda materinski nagon je močnejši kot vse drugo in v tem šesttedenskem obdobju, ki ji je na voljo, se mora Zsófi odločiti, kako naprej … HAT HÉT/SIX WEEKS/MADŽARSKA/2022 Režija: Noémi Veronika Szakonyi/Scenarij: Máté Artur Vincze, Noémi Veronika Szakonyi/ Soscenarist: Daoud Dániel/Igrajo: Katalin Román, Zsuzsa Járó, Lana Szczaurski, Mónika Balsai, András Mészáros, Katalin Takács, Anna Györgyi, Kitty Keresztesi, Kendra Molnár, Novák Laura …
Drama. Zsófi je kljubovalna najstnica, ki nepričakovano zanosi. Svojega otroka namerava dati v posvojitev, pri čemer je podvržena strogi zakonodaji. Ta mladim materam dovoljuje, da si v šestih tednih lahko premislijo in zahtevajo otroka nazaj. Njena mati, ki je duševno nestabilna in trpi za depresijo, jo prepričuje, naj otroka po porodu obdrži. A Zsófi, ki je tudi nadarjena igralka namiznega tenisa in se pripravlja na pomemben nastop, ki bi ji lahko odprl vrata na olimpijske igre, je tak »aranžma« po godu in ne razmišlja, da bi otroka obdržala. Ko mora oditi v porodnišnico, se v mladi mamici začenjajo prebujati drugačna čustva. Tako v telesu kot v duši začuti povezanost s svojim otrokom, čeprav si tega sprva noče priznati. Toda materinski nagon je močnejši kot vse drugo in v tem šesttedenskem obdobju, ki ji je na voljo, se mora Zsófi odločiti, kako naprej … HAT HÉT/SIX WEEKS/MADŽARSKA/2022 Režija: Noémi Veronika Szakonyi/Scenarij: Máté Artur Vincze, Noémi Veronika Szakonyi/ Soscenarist: Daoud Dániel/Igrajo: Katalin Román, Zsuzsa Járó, Lana Szczaurski, Mónika Balsai, András Mészáros, Katalin Takács, Anna Györgyi, Kitty Keresztesi, Kendra Molnár, Novák Laura …
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Podoba podobe raziskujemo vzporednice med glasbo slovenskih skladateljev in glasbenih skupin na eni in delom slovenskih slikarjev in vizualnih umetnikov na drugi strani. Kako določimo vzporednice, zakaj so pomembne in h kakšnim sklepom vodijo? Delo katerega slikarja se ujema z glasbo Larise Vrhunc? Glasba katerega glasbenika se ujema z delom slikarske skupine Irwin? Na takšna in številna druga vprašanja odgovorimo v oddaji. Avtor: Boštjan Jurečič Režiserka: Alma Lapajne
V oddaji Podoba podobe raziskujemo vzporednice med glasbo slovenskih skladateljev in glasbenih skupin na eni in delom slovenskih slikarjev in vizualnih umetnikov na drugi strani. Kako določimo vzporednice, zakaj so pomembne in h kakšnim sklepom vodijo? Delo katerega slikarja se ujema z glasbo Larise Vrhunc? Glasba katerega glasbenika se ujema z delom slikarske skupine Irwin? Na takšna in številna druga vprašanja odgovorimo v oddaji. Avtor: Boštjan Jurečič Režiserka: Alma Lapajne
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Dario Fo (24. 3. 1926 – 13. 10. 2016) je bil pomemben italijanski dramatik, igralec, gledališki režiser, scenograf, soavtor družbeno kritičnih satiričnih del in levičarski politični aktivist. Leta 1997 je za svoje ustvarjanje prejel Nobelovo nagrado za literaturo, znan pa je po delih, kot so Angeli niso avtomati, Naključna smrt nekega anarhista, Še tat ne more pošteno krasti, Burkaški misterij ter Vse zastonj, vse zastonj! Prav iz te zadnje igre smo izbrali odlomek z začetka igre s prologom vred. Z oddajo hkrati zaznamujemo 100. obletnico tega pomembnega gledališkega ustvarjalca in napovedujemo jutrišnji svetovni dan gledališča. Prevajalec Gašper Malej, interpreti Vesna Jevnikar, Sabina Kogovšek in Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Mariborski svetniki so se zbrali na marčevski redni seji. Med drugim so potrdili reorganizacijo mestne uprave, celostno prometno strategijo in novo ureditev odpiralnega časa gostinskih lokalov. Potrdili so tudi umestitev upravljanja Centra Rotovž pod Narodni dom, novelacijo investicijskega projekta zaradi novega evropskega sofinanciranja tega projekta pa bodo obravnavali na dopisni seji … Opozicija je zahtevala tudi razpravo o nedavnem korupcijskem škandalu, v katerega je domnevno vpleten tudi mariborski župan, a je slednji točko umaknil.
Mariborski svetniki so se zbrali na marčevski redni seji. Med drugim so potrdili reorganizacijo mestne uprave, celostno prometno strategijo in novo ureditev odpiralnega časa gostinskih lokalov. Potrdili so tudi umestitev upravljanja Centra Rotovž pod Narodni dom, novelacijo investicijskega projekta zaradi novega evropskega sofinanciranja tega projekta pa bodo obravnavali na dopisni seji … Opozicija je zahtevala tudi razpravo o nedavnem korupcijskem škandalu, v katerega je domnevno vpleten tudi mariborski župan, a je slednji točko umaknil.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Serijo odlikujeta zanimiv in inovativen pristop ter izjemna ekipa ustvarjalcev: scenarist Jack Thorne (Adolescence, Toxic Town in Joy), režiser Lewis Arnold (Time, Sherwood) ter producent Patrick Spence (Mr Bates vs The Post Office, Litvinenko), poleg tega pa tudi številna znana britanska igralska imena, med drugimi: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Katherine Kelly, Lee Ingleby. Predstavljena je resnična zgodba o škandalu z vdiranjem v telefone, ki je privedel do ukinitve priljubljenega britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko so na dan prišle šokantne podrobnosti. Časopis je zadnjič izšel 10. julija 2011. V ospredju sta dve zgodbi in ena, skoraj neverjetna resnica. Preiskovalni novinar Nick Davies je našel dokaze o vdiranju v telefone, sočasno pa je potekala tudi preiskava še vedno nerešenega primera umora mladoletne Milly Dowler, ki jo je vodil detektiv Dave Cook. Zgodbi sta presenetljivo povezani. Davies, ki je imel podporo pri Alanu Rusbridgerju, takratnem odgovornem uredniku The Guardiana, in Cook sta tvegala vse, da bi razkrila zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo in vlado. Njun trud je bil poplačan, saj je sledilo sedem obsežnih policijskih preiskav in skoraj štirideset sodb ter dejstvo, da je razkritje spravilo »na kolena« nekaj najvplivnejših ljudi v Veliki Britaniji. 1. del Raziskovalni novinar Nick Davies prejme anonimni namig, da časopis News of the World prisluškuje telefonskim pogovorom različnih ljudi. Ko začne raziskovati, ugotovi, da vdiranje v telefone ni delo enega novinarja, kot je časopis trdil več let. Z urednikom in prijateljem Alanom skleneta, da se bosta lotila tega časopisa, ki je del enega najmočnejših medijev v svetu. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025
Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija
V studiu 13 v duu nastopata: violinist Matjaž Bogataj, vodja 2. violin v orkestru Bavarske državne opere v Münchnu, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, vodja violončelov v simfoničnem orkestru RTV Slovenija
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
Kaj se dogaja v zakulisju po volilni nedelji? Kdo s kom pije kavo in kdo bo prišel na petkovo kosilo? Kakšen račun bodo izstavile manjše stranke? Bomo v negotovih razmerah dobili negotovo vlado? In kje je obtičala preiskava predvolilnih prisluhov?
Kaj se dogaja v zakulisju po volilni nedelji? Kdo s kom pije kavo in kdo bo prišel na petkovo kosilo? Kakšen račun bodo izstavile manjše stranke? Bomo v negotovih razmerah dobili negotovo vlado? In kje je obtičala preiskava predvolilnih prisluhov?
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
Folklorno društvo Kres je pomemben predstavnik folklornega izročila na Slovenskem in prepoznaven ambasador Novega mesta in države, ki jima pripada. Leta 2021 je društvo, ki predstavlja središče folklorne ustvarjalnosti na Dolenjskem, praznovalo 45-letnico svojega delovanja in ustvarilo vizualno razgiban dokumentarni plesni film. Film pripoveduje o zgodovini društva, udeleževanjih na mednarodnih folklornih festivalih, o zanimivih družinskih zgodbah, ki so se spletle med člani društva, predvsem pa o prispevku društva k ohranjanju slovenske ljudske dediščine. V filmu so uporabljeni tudi redko videni arhivski posnetki filma Pomlad v Beli Krajini, ki ga je leta 1952 posnel Metod Badjura. Dokumentarni film bogatijo pripovedi članov in članic in številne zgodbe, ki so zaznamovale društveno dejavnost in razmah folklore na Dolenjskem. O pomenu društva spregovorijo tudi vodja skupine Branka Moškon, etnologinja Marija Makarovič, etnokoreolog Mirko Ramovš in etnolog Bojan Knific. Režiserja Anuša Gaši in Jurij Moškon, scenaristi Erika Blažič, Klara Golić, Branka Moškon, Andrej Kovačič in Anuša Gaši.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Peter Ternovšek, dobitnik Borštnikovega prstana in Glazerjeve nagrade, je velik igralec, ki je še kako opazno in dragoceno sooblikoval mariborsko in slovensko gledališče, v Literarnem večeru pa ga lahko spoznate kot strastnega ljubitelja poezije in njenega srčnega interpreta. Tako lahko v Literarnem večeru slišite pesmi in esejistične odlomke, ki so jih napisali Saša Pavček, Marko Pavček, Alenka Glazer, Erika Vouk, Blaž Lukan, Alja Predan, Gregor Strniša, Nazim Hikmet, Paul Eluard, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Federico García Lorca, Dragan Potočnik, Miroslav Holub, Svetlana Makarovič, Jaan Kaplinski, Vinko Möderndorfer, Edvard Kocbek, Tin Ujević, Bina Štampe Žmavc, Bertolt Brecht, France Forstnerič, Drago Jančar in Božidar Violić. Interpret Peter Ternovšek, soavtorja scenarija Peter Ternovšek in Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstri zvoka Goran Glavičić, Damjan Rostan in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Danes je veter lomil drevje, prihajalo je do motenj v prometu in pri oskrbi z elektriko. Uprava za zaščito in reševanje je v polni pripravljenosti, saj bodo izredne razmere predvsem na severu države trajale še to noč in jutrišnji dan. Zato je Agencija za okolje izdala najvišje opozorilo, Uprava za zaščito in reševanje pa je prebivalce opozorila preko sistema SI-Alarm in na mobilne naprave razposlala obvestila o nevarnosti. Tudi na Severnem Primorskem je danes največ težav povzročala burja, ki je podirala drevesa in odkrivala strehe. Dopoldne zlasti na Goriškem, popoldne pa se je dogajanje preselilo v Posočje in tudi na Idrijsko in Cerkljansko.
Danes je veter lomil drevje, prihajalo je do motenj v prometu in pri oskrbi z elektriko. Uprava za zaščito in reševanje je v polni pripravljenosti, saj bodo izredne razmere predvsem na severu države trajale še to noč in jutrišnji dan. Zato je Agencija za okolje izdala najvišje opozorilo, Uprava za zaščito in reševanje pa je prebivalce opozorila preko sistema SI-Alarm in na mobilne naprave razposlala obvestila o nevarnosti. Tudi na Severnem Primorskem je danes največ težav povzročala burja, ki je podirala drevesa in odkrivala strehe. Dopoldne zlasti na Goriškem, popoldne pa se je dogajanje preselilo v Posočje in tudi na Idrijsko in Cerkljansko.
V koprskem pristanišču so začeli na obalo pretovarjati sestavne dele za kar 7 vetrnih elektrarn, namenjenih iz Kitajske v Avstrijo. Gre za 21 ogromnih elis, kar predstavlja poseben logistični podvig tako za Luko Koper kot za izvajalca izrednega cestnega prevoza. Prevoz je predviden v začetku aprila. Število tovrstnih posebnih tovorov se v koprskem pristanišču povečuje iz leta v leto.
V koprskem pristanišču so začeli na obalo pretovarjati sestavne dele za kar 7 vetrnih elektrarn, namenjenih iz Kitajske v Avstrijo. Gre za 21 ogromnih elis, kar predstavlja poseben logistični podvig tako za Luko Koper kot za izvajalca izrednega cestnega prevoza. Prevoz je predviden v začetku aprila. Število tovrstnih posebnih tovorov se v koprskem pristanišču povečuje iz leta v leto.
Na Primorskem jeleni in divji prašiči povzročajo ogromno škode v sadovnjakih in na njivah. Naša ekipa se je odpravila od Ocizle do Trebeš, in slika je povsod enako klavrna: poškodovana drevesa in prekopani travniki. Starejši kmetje kljub težavam vztrajajo in obnavljajo, kar je še mogoče obnoviti. Med mlajšimi pa je vse več takih, ki pravijo, da se s kmetovanjem v takšnih razmerah ne bodo več ukvarjali. Odškodnine za nastalo škodo sicer obstajajo, vendar po ocenah prizadetih pogosto ne pokrijejo dejanskih izgub.
Na Primorskem jeleni in divji prašiči povzročajo ogromno škode v sadovnjakih in na njivah. Naša ekipa se je odpravila od Ocizle do Trebeš, in slika je povsod enako klavrna: poškodovana drevesa in prekopani travniki. Starejši kmetje kljub težavam vztrajajo in obnavljajo, kar je še mogoče obnoviti. Med mlajšimi pa je vse več takih, ki pravijo, da se s kmetovanjem v takšnih razmerah ne bodo več ukvarjali. Odškodnine za nastalo škodo sicer obstajajo, vendar po ocenah prizadetih pogosto ne pokrijejo dejanskih izgub.
Turistična destinacija Portorož se javnosti predstavlja z novo celostno grafično podobo. V njeno središče postavlja kristal soli. Morska sol je namreč izoblikovala kulturo, krajino in gospodarstvo kraja. Nova podoba spodbuja k višji kakovosti ponudbe, ki jo destinacija še naprej uspešno trži. Turistični delavci po lanski rekordni sezoni, letos napovedujejo še boljšo.
Turistična destinacija Portorož se javnosti predstavlja z novo celostno grafično podobo. V njeno središče postavlja kristal soli. Morska sol je namreč izoblikovala kulturo, krajino in gospodarstvo kraja. Nova podoba spodbuja k višji kakovosti ponudbe, ki jo destinacija še naprej uspešno trži. Turistični delavci po lanski rekordni sezoni, letos napovedujejo še boljšo.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Vsak zadnji četrtek v mesecu poslušate ponovitve živih oddaj, posnetih v letih od 2016 do 2024. Tokrat je na sporedu oddaja s Poskočnimi muzikanti, posneta devetindvajsetega junija leta 2017 v studiu trinajst Radia Slovenija. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.