Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.
» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
V novogoriškem EPIC-u so govorili o učinkih Evropske prestolnice kulture, ki je gostila več kot 1.600 čezmejnih dogodkov. Zgolj uradne je obiskalo več kot milijon ljudi, beležijo pa tudi 3 milijone digitalnih ogledov spletnih vsebin. Na konferenci so vsi akterji poudarili, da se projekt GO! 2025 v petek ne bo končal. V oddaji tudi o tem: Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture Srečanje ameriške in ruske delegacije brez preboja Načrtovanje obvoznic na Mostu na Soči in v Volčah se nadaljuje, prihodnje leto začetek graditve križišča na bodoči kanalski obvoznici Znani so nominiranci 40-ega skupnega nagrajevanja primorskih športnikov
V novogoriškem EPIC-u so govorili o učinkih Evropske prestolnice kulture, ki je gostila več kot 1.600 čezmejnih dogodkov. Zgolj uradne je obiskalo več kot milijon ljudi, beležijo pa tudi 3 milijone digitalnih ogledov spletnih vsebin. Na konferenci so vsi akterji poudarili, da se projekt GO! 2025 v petek ne bo končal. V oddaji tudi o tem: Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture Srečanje ameriške in ruske delegacije brez preboja Načrtovanje obvoznic na Mostu na Soči in v Volčah se nadaljuje, prihodnje leto začetek graditve križišča na bodoči kanalski obvoznici Znani so nominiranci 40-ega skupnega nagrajevanja primorskih športnikov
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Razmišljanje o Slovanovi evropski rokometni sezoni.
Razmišljanje o Slovanovi evropski rokometni sezoni.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Devetindvajsetletna Lea Mavec je polna življenjskih lekcij in dogodivščin. Njeno zavedanje o svojih lastnih privilegijih izhaja iz opazovanja ljudi, ki jih je obiskala na najrazličnejših koncih sveta, od Gvatemale, Tajske, Laosa do Nove Zelandije, in dvojnosti izkušenj. Leta je namreč delala kot zasebna kuharska mojstrica pri bogatašinji v Londonu, nato pa spremljala revščino in videla posledice evropske razvajenosti. Obiskala je sirotišnico v Vietnamu, si delila sobo s ščurki in doživela brodolom. Ter preživela.
Devetindvajsetletna Lea Mavec je polna življenjskih lekcij in dogodivščin. Njeno zavedanje o svojih lastnih privilegijih izhaja iz opazovanja ljudi, ki jih je obiskala na najrazličnejših koncih sveta, od Gvatemale, Tajske, Laosa do Nove Zelandije, in dvojnosti izkušenj. Leta je namreč delala kot zasebna kuharska mojstrica pri bogatašinji v Londonu, nato pa spremljala revščino in videla posledice evropske razvajenosti. Obiskala je sirotišnico v Vietnamu, si delila sobo s ščurki in doživela brodolom. Ter preživela.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, vsi smo že kdaj opazovali ptice na nebu. Njihovo lahkotno preletanje, spuščanje in dviganje. Še posebej kakšnega orla, ko s svojimi razprtimi krili lahkotno lebdi v zraku in se v nekaj zamahih dvigne v višave. Ko z odrtimi usti zremo v nebo, ne gre brez zavisti. Kako bi bilo čudovito, če bi sami zmogli tako lahkotno obviseti v zraku, motriti svet pod sabo in se na hitro dvigniti v višave. Saj imamo naprave, ki nam to omogočajo skoraj tako, kot zmorejo ptice. A to ni isto in vsi si tega ne moremo privoščiti. Sam se spomnim takih pogledov, ko sem pol leta preživel pod najvišjih vrhom Afrike. Vsak jasen dan je postregel s čudovitim pogledom na zasnežen vrh. Kilimandžaro je vabil dan za dnem. Nisem našel dovolj časa in sem raje z denarjem pomagal šoli, kjer sem delal, kot da bi šel na vrh. Če pa bi bil kot ptica, bi bil v nekaj urah na vrhu. Za te sanje ni treba v Afriko, že v naših gorah vidimo številne ptice, ki z lahkoto dosegajo vrhove. Človek ne more leteti kakor orel. Smo pa v istih gorah doživeli, kako smo korak za korakom bližje vrhu. Le začeti je treba in pri tem vztrajati. Ko smo na vrhu nam prav tako vse leži pod nogami. Otroci ne potrebujejo veliko, da začnejo sanjati o izredni stvareh, ki jih bodo naredili. Iz preprostih desk nastajajo avtomobili, iz peska gradovi, iz smeti naselja. Otrok brez kril leta in je v trenutku palček, v drugem čarovnik in v tretjem vitez. Spušča in dviga se v svoji domišljiji, da ga odrasli težko dohajamo. V ranem otroštvu se ob tem nasmehnemo, pohvalimo otrokovo iznajdljivost. Ko odrašča, mu hitro začnemo pridigati, da se na tak način ne da živeti. Odrasti pomeni stati na trdnih tleh in ne v sanjarjenju. S tem pridiganjem prepogosto mladim ubijemo prihodnost. Življenje postane brez smisla in nobena naloga jih ne vabi, da bi res zaživeli. Pozabljamo na naše vzpone na visoke vrhove. Nismo ptice, da bi kar poleteli, lahko pa dosežemo vrh, če le začnemo hoditi in ne obstanemo. Otrok, ki sanja, mora le razumeti, da je za te sanje treba začeti delati. Samo na tak način se mu bo zdelo vredno potruditi in premagovati ovire na poti življenja. In še ena stvar: brez vsaj kakšnega občutka biti na vrhu, uspeti v življenju, nas bodo minile tudi sanje. Želim vsem, da bi ob čudenju pticam na nebu zopet prebudili željo po vrhovih, takih in drugačnih in že danes naredili prvi korak proti vrhu.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, vsi smo že kdaj opazovali ptice na nebu. Njihovo lahkotno preletanje, spuščanje in dviganje. Še posebej kakšnega orla, ko s svojimi razprtimi krili lahkotno lebdi v zraku in se v nekaj zamahih dvigne v višave. Ko z odrtimi usti zremo v nebo, ne gre brez zavisti. Kako bi bilo čudovito, če bi sami zmogli tako lahkotno obviseti v zraku, motriti svet pod sabo in se na hitro dvigniti v višave. Saj imamo naprave, ki nam to omogočajo skoraj tako, kot zmorejo ptice. A to ni isto in vsi si tega ne moremo privoščiti. Sam se spomnim takih pogledov, ko sem pol leta preživel pod najvišjih vrhom Afrike. Vsak jasen dan je postregel s čudovitim pogledom na zasnežen vrh. Kilimandžaro je vabil dan za dnem. Nisem našel dovolj časa in sem raje z denarjem pomagal šoli, kjer sem delal, kot da bi šel na vrh. Če pa bi bil kot ptica, bi bil v nekaj urah na vrhu. Za te sanje ni treba v Afriko, že v naših gorah vidimo številne ptice, ki z lahkoto dosegajo vrhove. Človek ne more leteti kakor orel. Smo pa v istih gorah doživeli, kako smo korak za korakom bližje vrhu. Le začeti je treba in pri tem vztrajati. Ko smo na vrhu nam prav tako vse leži pod nogami. Otroci ne potrebujejo veliko, da začnejo sanjati o izredni stvareh, ki jih bodo naredili. Iz preprostih desk nastajajo avtomobili, iz peska gradovi, iz smeti naselja. Otrok brez kril leta in je v trenutku palček, v drugem čarovnik in v tretjem vitez. Spušča in dviga se v svoji domišljiji, da ga odrasli težko dohajamo. V ranem otroštvu se ob tem nasmehnemo, pohvalimo otrokovo iznajdljivost. Ko odrašča, mu hitro začnemo pridigati, da se na tak način ne da živeti. Odrasti pomeni stati na trdnih tleh in ne v sanjarjenju. S tem pridiganjem prepogosto mladim ubijemo prihodnost. Življenje postane brez smisla in nobena naloga jih ne vabi, da bi res zaživeli. Pozabljamo na naše vzpone na visoke vrhove. Nismo ptice, da bi kar poleteli, lahko pa dosežemo vrh, če le začnemo hoditi in ne obstanemo. Otrok, ki sanja, mora le razumeti, da je za te sanje treba začeti delati. Samo na tak način se mu bo zdelo vredno potruditi in premagovati ovire na poti življenja. In še ena stvar: brez vsaj kakšnega občutka biti na vrhu, uspeti v življenju, nas bodo minile tudi sanje. Želim vsem, da bi ob čudenju pticam na nebu zopet prebudili željo po vrhovih, takih in drugačnih in že danes naredili prvi korak proti vrhu.
Srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, se je v Kremlju končalo brez trdnejših zavez. Kljub temu so v Moskvi zadovoljni. V oddaji pa tudi o tem; - Ustavili rafinerijo Naftne industrije Srbije v Pančevu. - Predsednica republike predsednika KPK išče s ponovljenim javnim pozivom. - Na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odpirajo svoja vrata.
Srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jaredom Kushnerjem, se je v Kremlju končalo brez trdnejših zavez. Kljub temu so v Moskvi zadovoljni. V oddaji pa tudi o tem; - Ustavili rafinerijo Naftne industrije Srbije v Pančevu. - Predsednica republike predsednika KPK išče s ponovljenim javnim pozivom. - Na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odpirajo svoja vrata.
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Pričevalec Ivko Spetič pripoveduje o otroštvu v Ilirski Bistrici, družini gostilničarjev ter koreninah staršev iz Vremske in Košanske doline. Pričuje o življenju pod fašističnim terorjem: o ukinitvi slovenskih društev, preimenovanjih, pritiskih v šoli in prepovedi slovenščine. Po italijanski kapitulaciji doživi tudi nacistični teror: prihod nemških tankov, smrt družinskega prijatelja ter dve dramatični izkušnji, v katerih kot otrok reši očetovo življenje pred nemškimi vojaki. Opiše prihod Šercerjeve brigade, italijanska in nemška maščevanja nad civilisti, požige in pokole v okoliških vaseh. Ko se Nemci znova utrdijo v Bistrici, se del enote nastani v njihovi hiši, pozneje pa ta zaradi sumov partizanske dejavnosti postane stalna tarča nočnih racij, iz katerih se družina večkrat reši zgolj po božji previdnosti.
Pikapolonica se zaplete v kravji rep! Muha poskuša pomagati, a krava mora mirno stati. Kako naj majhna muha to razloži veliki kravi?
Pikapolonica se zaplete v kravji rep! Muha poskuša pomagati, a krava mora mirno stati. Kako naj majhna muha to razloži veliki kravi?
(P)OSEBNO DOSTOPNO je podkast, ki ga pripravljamo v okviru spletne strani Dostopno.si. Pred mikrofon vabimo ljudi s posebno življenjsko zgodbo, ki jo zaznamuje tudi invalidnost. Gre za zgodbe posameznikom, ki kljub določeni oviranosti živijo polna in navdihujoča življenja, obenem pa s svojim zgledom širijo strpnost in krepijo zavedanje o pomenu vključujoče družbe.
(P)OSEBNO DOSTOPNO je podkast, ki ga pripravljamo v okviru spletne strani Dostopno.si. Pred mikrofon vabimo ljudi s posebno življenjsko zgodbo, ki jo zaznamuje tudi invalidnost. Gre za zgodbe posameznikom, ki kljub določeni oviranosti živijo polna in navdihujoča življenja, obenem pa s svojim zgledom širijo strpnost in krepijo zavedanje o pomenu vključujoče družbe.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Adam Mickiewicz (24. 12. 1798– 26. 11. 1855), romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, velja za glavnega predstavnika romantike na Poljskem. Njegova najbolj znana dela so: poetična drama Praznik mrtvih, nacionalna epska pesnitev Gospod Tadej, zgodovinski pesnitvi Konrad Wallenrod in Gražina ter pesniška zbirka Poezije. 22-letni Mickiewicz se sredi nemirnega političnega dogajanja zaplete v strastno, a na propad obsojeno razmerje z Marylo Wereszczakówno. Kratek in intenziven odnos pusti močan pečat na Mickiewiczu, saj je bil navdih za nekatera njegova najpomembnejša dela, vključno s pesmijo Negotovost. Prešernovemu sodobniku Mickiewiczu, ki je v svojih delih izražal tudi boj za svobodo in željo po neodvisnosti, so marca 2024 v Kranju postavili doprsni kip. NIEPEWNOŚĆ. ZAKOCHANY MICKIEWICZ / Uncertainty / 2024 / Poljska Scenarij: Waldermar Szarek Režija: Waldemar Szarek V glavnih vlogah: Nikodem Rozbicki, Aleksandra Piotrowska, Dorota Landowska, Adrian Zaremba
Adam Mickiewicz (24. 12. 1798– 26. 11. 1855), romantični pesnik, esejist, publicist in dramatik, velja za glavnega predstavnika romantike na Poljskem. Njegova najbolj znana dela so: poetična drama Praznik mrtvih, nacionalna epska pesnitev Gospod Tadej, zgodovinski pesnitvi Konrad Wallenrod in Gražina ter pesniška zbirka Poezije. 22-letni Mickiewicz se sredi nemirnega političnega dogajanja zaplete v strastno, a na propad obsojeno razmerje z Marylo Wereszczakówno. Kratek in intenziven odnos pusti močan pečat na Mickiewiczu, saj je bil navdih za nekatera njegova najpomembnejša dela, vključno s pesmijo Negotovost. Prešernovemu sodobniku Mickiewiczu, ki je v svojih delih izražal tudi boj za svobodo in željo po neodvisnosti, so marca 2024 v Kranju postavili doprsni kip. NIEPEWNOŚĆ. ZAKOCHANY MICKIEWICZ / Uncertainty / 2024 / Poljska Scenarij: Waldermar Szarek Režija: Waldemar Szarek V glavnih vlogah: Nikodem Rozbicki, Aleksandra Piotrowska, Dorota Landowska, Adrian Zaremba
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Bili smo na predstavitvi pete Poligonove raziskave o delu in življenju slovenskih kulturnoustvarjalnih delavk in delavcev. Predstavljamo nov glasbeni album Slavic Sessions klasičnega kitarista Maka Grgića in Mateusza Kowalskega, ki je nominiran za grammyja v kategoriji najboljših komornih zasedb. Pri založbi Sophia je izšel slovenski prevod (prevajalec Marko Bauer) romana Hiper avtorja Agrija Ismaïla, švedskega Kurda, o kapitalu in globalizaciji, identiteti, diaspori in asimilaciji. V ljubljanski Galeriji Dessa smo si ogledali smernice, ki so v povojnih desetletjih vodile načrtovalce učnih prostorov.
Bili smo na predstavitvi pete Poligonove raziskave o delu in življenju slovenskih kulturnoustvarjalnih delavk in delavcev. Predstavljamo nov glasbeni album Slavic Sessions klasičnega kitarista Maka Grgića in Mateusza Kowalskega, ki je nominiran za grammyja v kategoriji najboljših komornih zasedb. Pri založbi Sophia je izšel slovenski prevod (prevajalec Marko Bauer) romana Hiper avtorja Agrija Ismaïla, švedskega Kurda, o kapitalu in globalizaciji, identiteti, diaspori in asimilaciji. V ljubljanski Galeriji Dessa smo si ogledali smernice, ki so v povojnih desetletjih vodile načrtovalce učnih prostorov.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V oddaji poslušamo: Silvester Stingl/Jože Privšek: Zgodaj decembra - solist trobentač Petar Ugrin Steve Katz/Jože Privšek: Sometimes in Winter - solist pozavnist Franci Puhar Lenart Krečič: United We Stand - solisti saksofonist Blaž Trček, pozavnist Matjaž Mikuletič, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt, saksofonista Adam Klemm in Lenart Krečič, basist Boris Kozlov, bobnar Gene Lake Bob Mintzer: Run for your life - solista saksofonist Bob Mintzer in kitarist Primož Grašič
V oddaji poslušamo: Silvester Stingl/Jože Privšek: Zgodaj decembra - solist trobentač Petar Ugrin Steve Katz/Jože Privšek: Sometimes in Winter - solist pozavnist Franci Puhar Lenart Krečič: United We Stand - solisti saksofonist Blaž Trček, pozavnist Matjaž Mikuletič, pianist Blaž Jurjevčič, trobentač Tomaž Gajšt, saksofonista Adam Klemm in Lenart Krečič, basist Boris Kozlov, bobnar Gene Lake Bob Mintzer: Run for your life - solista saksofonist Bob Mintzer in kitarist Primož Grašič
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Lahko ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini prinese uspeh? Vojna, ki je Ukrajino in Rusijo spremenila v deželi grobov, traja že tri leta in pol. Bo Moskva privolila v popravke prvotnega načrta ali bo vztrajala pri maksimalističnih zahtevah in vojno nadaljevala? Koliko časa se še lahko bori Ukrajina, odvisna od pomoči Zahoda? Zdi se, da so predvsem Američani tokrat odločeni vojno končati.
Lahko ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini prinese uspeh? Vojna, ki je Ukrajino in Rusijo spremenila v deželi grobov, traja že tri leta in pol. Bo Moskva privolila v popravke prvotnega načrta ali bo vztrajala pri maksimalističnih zahtevah in vojno nadaljevala? Koliko časa se še lahko bori Ukrajina, odvisna od pomoči Zahoda? Zdi se, da so predvsem Američani tokrat odločeni vojno končati.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred današnjim srečanjem z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem v Moskvi, ki poteka prav zdaj, ostro kritiziral Evropo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred današnjim srečanjem z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem v Moskvi, ki poteka prav zdaj, ostro kritiziral Evropo.
Kakšne so novosti gorskih centrov za letošnjo zimsko sezono? Ekipa oddaje Na lepše je obiskala smučišče Peca, ki ga upravljajo koroški Slovenci. V oddaji pa tudi več o tem, kako se Turizem Ljubljana skozi kreativne delavnice uspešno povezuje z mestnimi ustvarjalci in rokodelci.
Kakšne so novosti gorskih centrov za letošnjo zimsko sezono? Ekipa oddaje Na lepše je obiskala smučišče Peca, ki ga upravljajo koroški Slovenci. V oddaji pa tudi več o tem, kako se Turizem Ljubljana skozi kreativne delavnice uspešno povezuje z mestnimi ustvarjalci in rokodelci.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.
Policija in sodišča v ZDA že uporabljajo umetno inteligenco za pomoč pri odločanju o tem, kam preventivno napotiti patrulje, kdo bo izpuščen ob varščini in kakšna naj bo kazen za obsojenca. Podjetje Amazon pa je razvilo algoritem za zaposlovanje, da bi dobilo najboljše kadre. Pa so ti sistemi resnično pošteni in pravični? Strokovnjaki z različnih področij v oddaji razkrivajo skrito pristranskost, predsodke, tveganja za zasebnost in napake v zasnovi te kontroverzne tehnologije. COMPUTERS V. CRIME / ZDA / 2022 / Režija: Llewellyn M. Smith
Policija in sodišča v ZDA že uporabljajo umetno inteligenco za pomoč pri odločanju o tem, kam preventivno napotiti patrulje, kdo bo izpuščen ob varščini in kakšna naj bo kazen za obsojenca. Podjetje Amazon pa je razvilo algoritem za zaposlovanje, da bi dobilo najboljše kadre. Pa so ti sistemi resnično pošteni in pravični? Strokovnjaki z različnih področij v oddaji razkrivajo skrito pristranskost, predsodke, tveganja za zasebnost in napake v zasnovi te kontroverzne tehnologije. COMPUTERS V. CRIME / ZDA / 2022 / Režija: Llewellyn M. Smith
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo prvi del koncerta; nastopili so: Dečve, EtnoPot, Cintare, Ljoba Jenče in Rezjanab Sasiedi.
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju je 17. oktobra 2025 zazvenel letni koncert Kulturno etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, z naslovom Ljudska glasba na obrobjih. Koncert so soustvarili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU ter Folklorna skupina Sava Kranj, posvetili pa so ga glasbi z različnih obrobnih – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli razmislek o mejah, tako fizičnih kot tudi kulturnih, ter o vlogi skupnosti pri ohranjanju in poustvarjanju kulturne dediščine. V oddaji poslušamo prvi del koncerta; nastopili so: Dečve, EtnoPot, Cintare, Ljoba Jenče in Rezjanab Sasiedi.
V postojnskem kulturnem domu je bilo zadnje dni jazzovsko pestro. 20-letnico Jazz hrama so pred dobrim tednom podčrtali s koncertom zasedbe Just friends in odprtjem razstave glasbenega fotografa Jožeta Požrla, v soboto pa je trio Mind Tree, ki ga sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel, predstavil nov album, Suito za razdrobljene sanje. Prisluhnite pogovorom z glasbenimi protagonisti in suiti, ki se poslušalca dotakne ne le z glasbenega stališča, ampak tudi s svojo družbeno angažiranostjo.
V postojnskem kulturnem domu je bilo zadnje dni jazzovsko pestro. 20-letnico Jazz hrama so pred dobrim tednom podčrtali s koncertom zasedbe Just friends in odprtjem razstave glasbenega fotografa Jožeta Požrla, v soboto pa je trio Mind Tree, ki ga sestavljajo pianist Matic Štemberger, basist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel, predstavil nov album, Suito za razdrobljene sanje. Prisluhnite pogovorom z glasbenimi protagonisti in suiti, ki se poslušalca dotakne ne le z glasbenega stališča, ampak tudi s svojo družbeno angažiranostjo.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.