Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V 8. oddaji za napetost do konca poskrbijo Jakob, Filip in Luka iz OŠ Center Novo mesto (rumeni) ter Jaka, Patrik in Jurij iz OŠ Franja Malgaja Šentjur (vijolični), lončke pa vihtijo Kristjan, Oscar in Lili iz OŠ Kamnica ter Kevin, Anej in Patrik iz OŠ Videm pri Ptuju – podružnica Leskovec. Zgodovina Maribora, Aten in denarnih valut je za tekmovalce mala malica, fizikalne zakonitosti pa malo trši oreh. Rumeni so bolje seznanjeni z mravljami, vijolični s papeži, vsem pa so blizu bioluminiscentna bitja. Komu Brihtolin omogoči zmago in kateri šolar se bolje znajde v labirintu, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V 8. oddaji za napetost do konca poskrbijo Jakob, Filip in Luka iz OŠ Center Novo mesto (rumeni) ter Jaka, Patrik in Jurij iz OŠ Franja Malgaja Šentjur (vijolični), lončke pa vihtijo Kristjan, Oscar in Lili iz OŠ Kamnica ter Kevin, Anej in Patrik iz OŠ Videm pri Ptuju – podružnica Leskovec. Zgodovina Maribora, Aten in denarnih valut je za tekmovalce mala malica, fizikalne zakonitosti pa malo trši oreh. Rumeni so bolje seznanjeni z mravljami, vijolični s papeži, vsem pa so blizu bioluminiscentna bitja. Komu Brihtolin omogoči zmago in kateri šolar se bolje znajde v labirintu, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Trenutek resnice za hitrostne sestavljavce lončkov. V vedno napetem tekmovanju se bodo pomerili tekmovalci iz OŠ Center Novo mesto (Jakob, Filip, Luka) in OŠ Franja Malgaja Šentjur ( Jaka, Patrik, Jurij). Navijači, ste pripravljeni?!
Trenutek resnice za hitrostne sestavljavce lončkov. V vedno napetem tekmovanju se bodo pomerili tekmovalci iz OŠ Center Novo mesto (Jakob, Filip, Luka) in OŠ Franja Malgaja Šentjur ( Jaka, Patrik, Jurij). Navijači, ste pripravljeni?!
Katera valuta v 20. stoletju v Sloveniji ni bila v veljavi? a) evro b) tolar c) dinar d) krona
Katera valuta v 20. stoletju v Sloveniji ni bila v veljavi? a) evro b) tolar c) dinar d) krona
V prvem Kulturomatu v letu 2026 smo vam predstavili mladega glasbenika, ki smo ga spoznali na II. OŠ Celje. Brin Jurko igra več inštrumentov, se udeležuje glasbenih tekmovanj, sodeluje na šolskih prireditvah, snema pa tudi avtorske rock skladbe in elektronsko glasbo.
V prvem Kulturomatu v letu 2026 smo vam predstavili mladega glasbenika, ki smo ga spoznali na II. OŠ Celje. Brin Jurko igra več inštrumentov, se udeležuje glasbenih tekmovanj, sodeluje na šolskih prireditvah, snema pa tudi avtorske rock skladbe in elektronsko glasbo.
Pri Hitrih in pametnih rumeni eno minuto odgovarjajo na vprašanja, vijoličasti pa jim poskušajo ta čas skrajšati. Prej ko zaključijo športni izziv, manj časa bodo imeli nasprotniki za odgovarjanje. Vsak pravilen odgovor jim prinese eno točko.
Pri Hitrih in pametnih rumeni eno minuto odgovarjajo na vprašanja, vijoličasti pa jim poskušajo ta čas skrajšati. Prej ko zaključijo športni izziv, manj časa bodo imeli nasprotniki za odgovarjanje. Vsak pravilen odgovor jim prinese eno točko.
Nov izziv za sestavljalce besed! Tekmovalci iz ekip OŠ Center Novo mesto in OŠ Franja Malgaja Šentjur so našli besede ŠOLAR, NOGAVICA in CONA. Najdeš ti še kakšno?
Nov izziv za sestavljalce besed! Tekmovalci iz ekip OŠ Center Novo mesto in OŠ Franja Malgaja Šentjur so našli besede ŠOLAR, NOGAVICA in CONA. Najdeš ti še kakšno?
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Jakob na trampolin skoči z višine 30 cm, nato pa z višine 60 cm in izmeri, kako visoko se odbije. Kako visoko odskoči pri drugem skoku? a) enako visoko kot pri prvem b) skoraj dvakrat toliko c) natanko dvakrat toliko d) natanko štirikrat toliko
Jakob na trampolin skoči z višine 30 cm, nato pa z višine 60 cm in izmeri, kako visoko se odbije. Kako visoko odskoči pri drugem skoku? a) enako visoko kot pri prvem b) skoraj dvakrat toliko c) natanko dvakrat toliko d) natanko štirikrat toliko
Prižgeš luč in gledaš senco roke. Kaj se zgodi, ko se roka približa žarnici? a) Senca postane manjša. b) Senca izgine. c) Senca postane večja. d) Senca spremeni barvo.
Prižgeš luč in gledaš senco roke. Kaj se zgodi, ko se roka približa žarnici? a) Senca postane manjša. b) Senca izgine. c) Senca postane večja. d) Senca spremeni barvo.
Prva mravlja rodu Myrmecocystus ima, v nasprotju z drugo, močno raztegljiv zadek. Druga pa je veliko večja od prve in ima močno poudarjene čeljusti. V katero kasto spadata? a) obe sta delavki b) prva je vojakinja, druga pa matica c) prva je matica, druga pa delavka d) prva je delavka, druga pa vojakinja
Prva mravlja rodu Myrmecocystus ima, v nasprotju z drugo, močno raztegljiv zadek. Druga pa je veliko večja od prve in ima močno poudarjene čeljusti. V katero kasto spadata? a) obe sta delavki b) prva je vojakinja, druga pa matica c) prva je matica, druga pa delavka d) prva je delavka, druga pa vojakinja
Ob obisku Partenona v Atenah občudujete mogočno stebrišče, ki je nekoč podpiralo marmornato streho. Za kateri arhitekturni slog gre pri teh stebrih? a) gotski b) dorski c) romanski d) baročni
Ob obisku Partenona v Atenah občudujete mogočno stebrišče, ki je nekoč podpiralo marmornato streho. Za kateri arhitekturni slog gre pri teh stebrih? a) gotski b) dorski c) romanski d) baročni
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej. Najdeš nas na: - Tik toku: https://www.tiktok.com/@cist_hudo - You Tubu: https://www.youtube.com/channel/UCBeb0okP8qryTRtaOptJNAA - Facebooku: https://www.facebook.com/MaleSiveCelice/ - pod dežnikom Facebook Čist hudo: https://www.facebook.com/cisthudo
V prvi oddaji Hudo športni v letu 2026 smo obiskali Cirkus Fuskabo. Tam sicer trenirajo in izvajajo kar nekaj različnih disciplin, tokrat pa nam bosta Zala in Zef predstavila žongliranje ali manipulacijo z rekviziti. Če vas bosta moja sogovornika navdušila, pa si le oglejte profil Programa za mlade na Instagramu, kjer najdete kratek video posnetek o tem, kako se lahko začnemo učiti žonglirati …
V prvi oddaji Hudo športni v letu 2026 smo obiskali Cirkus Fuskabo. Tam sicer trenirajo in izvajajo kar nekaj različnih disciplin, tokrat pa nam bosta Zala in Zef predstavila žongliranje ali manipulacijo z rekviziti. Če vas bosta moja sogovornika navdušila, pa si le oglejte profil Programa za mlade na Instagramu, kjer najdete kratek video posnetek o tem, kako se lahko začnemo učiti žonglirati …
Leto 2025 je bilo zelo posebno za šestošolce z Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, kjer so tudi to šolsko leto pripravili prav poseben projekt: radijsko igro Skrivnostna knjiga in tudi dramski prizor Skrivnostni napoj kot uvod vanjo. Sami so napisali scenarij, se podpisali tudi pod zvočno in scensko podobo ter pripravili tudi novinarsko srečanje z ekipo Igranega programa, ki na Radiu Slovenija pripravlja radijske igre.
Leto 2025 je bilo zelo posebno za šestošolce z Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, kjer so tudi to šolsko leto pripravili prav poseben projekt: radijsko igro Skrivnostna knjiga in tudi dramski prizor Skrivnostni napoj kot uvod vanjo. Sami so napisali scenarij, se podpisali tudi pod zvočno in scensko podobo ter pripravili tudi novinarsko srečanje z ekipo Igranega programa, ki na Radiu Slovenija pripravlja radijske igre.
Tara in Tinkara se podata na pustolovščino po zasneženem Vršiču. Pogrejeta se s čajem, ki ga pripravita na gorilniku, s sneženimi kepami ciljata tarče v obliki snežink, postavita snežaka Alberta in premagata snežni poligon do zaklada.
Tara in Tinkara se podata na pustolovščino po zasneženem Vršiču. Pogrejeta se s čajem, ki ga pripravita na gorilniku, s sneženimi kepami ciljata tarče v obliki snežink, postavita snežaka Alberta in premagata snežni poligon do zaklada.
Kaj se zgodi, ko se morajo trije bratranci, trije kozlički, odpraviti na dolgo in nevarno pot? Čez travnike, mimo gora, vse do sveže, zelene paše ... Ampak, da bi do nje prišli, morajo prečkati most. In ta most čuva nekdo, ki ne mara, da ga motijo. Nekdo, ki mu je najljubši obrok prav sočen, masten, naiven kozliček! Prisluhnite, kako se bo najprej mali, nato srednji in nazadnje pogumni, veliki kozliček spoprijel s pošastjo, ki preži pod brvjo. Kdo bo pametnejši? Kdo bo močnejši? In ali se bo ta pot končala z obilnim kosilom ... ali s srečnim meketanjem na drugi strani? Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Kaj se zgodi, ko se morajo trije bratranci, trije kozlički, odpraviti na dolgo in nevarno pot? Čez travnike, mimo gora, vse do sveže, zelene paše ... Ampak, da bi do nje prišli, morajo prečkati most. In ta most čuva nekdo, ki ne mara, da ga motijo. Nekdo, ki mu je najljubši obrok prav sočen, masten, naiven kozliček! Prisluhnite, kako se bo najprej mali, nato srednji in nazadnje pogumni, veliki kozliček spoprijel s pošastjo, ki preži pod brvjo. Kdo bo pametnejši? Kdo bo močnejši? In ali se bo ta pot končala z obilnim kosilom ... ali s srečnim meketanjem na drugi strani? Pravljico pripoveduje Andreja Ploj iz Mariborske knjižnice.
Božični in novoletni prazniki se končujejo, še malo in v življenje se bo vrnila vsakdanjost. Za nekaj minut se bomo vseeno vrnili k praznovanju in novoletnemu koncertu Dunajskih filharmonikov, ki vsako leto pritegne več milijonov poslušalcev in gledalcev k radijskim in televizijskim sprejemnikom. Objavljamo odlomek iz knjige angleškega pisatelja Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi (leta 2021 je izšla pri Cankarjevi založbi). V njem avtor, novinar z doktoratom iz zgodovine arhitekture, strokovnjak za Plečnika, nekdanji hornist ljubljanske Opere ter v letih padca Berlinskega zidu dopisnik Timesa piše o dunajskem glasbenem svetu in enem najznamenitejših svetovnih orkestrov, Dunajskih filharmonikih. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, tonska mojstra Vladimir Jovanović in Maks Pust.
Božični in novoletni prazniki se končujejo, še malo in v življenje se bo vrnila vsakdanjost. Za nekaj minut se bomo vseeno vrnili k praznovanju in novoletnemu koncertu Dunajskih filharmonikov, ki vsako leto pritegne več milijonov poslušalcev in gledalcev k radijskim in televizijskim sprejemnikom. Objavljamo odlomek iz knjige angleškega pisatelja Richarda Bassetta Zadnji dnevi v stari Evropi (leta 2021 je izšla pri Cankarjevi založbi). V njem avtor, novinar z doktoratom iz zgodovine arhitekture, strokovnjak za Plečnika, nekdanji hornist ljubljanske Opere ter v letih padca Berlinskega zidu dopisnik Timesa piše o dunajskem glasbenem svetu in enem najznamenitejših svetovnih orkestrov, Dunajskih filharmonikih. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, tonska mojstra Vladimir Jovanović in Maks Pust.
V zadnjem delu sta se Juliti pridružila Kaja Šuštar, ki v seriji igra Umo in Luka Murn, producent serije. Luka je tisti, ki je serijo pripravljal od čistega začetka do konca, Uma pa bo povedala, kaj se ji zdi glavno sporočilo Smrdljivca in kako se je ekipa na koncu poslovila.
V zadnjem delu sta se Juliti pridružila Kaja Šuštar, ki v seriji igra Umo in Luka Murn, producent serije. Luka je tisti, ki je serijo pripravljal od čistega začetka do konca, Uma pa bo povedala, kaj se ji zdi glavno sporočilo Smrdljivca in kako se je ekipa na koncu poslovila.
Napetost med osumljenci doseže vrhunec, ko Uma, skrivnostna nova sošolka, razkrije, kaj se je v resnici zgodilo. Pred ravnateljem je težka odločitev.
Napetost med osumljenci doseže vrhunec, ko Uma, skrivnostna nova sošolka, razkrije, kaj se je v resnici zgodilo. Pred ravnateljem je težka odločitev.
Svetovni pokal v alpskem smučanju se seli v Kranjsko Goro, kjer se najboljše smučarke sveta merijo v veleslalomu. Na Gorenjskem je tudi ekipa Vala 202.
Svetovni pokal v alpskem smučanju se seli v Kranjsko Goro, kjer se najboljše smučarke sveta merijo v veleslalomu. Na Gorenjskem je tudi ekipa Vala 202.
Pst, Zofkina vrtavka se je ustavila na sredini vikinške vasi … Boginja Zofreja Anki ob ognjišču napoveduje prihodnost … Čisto zares, a jo je ovila v uganko. Anka je zelo zmedena, še dobro, da ima ob sebi Sofio. Jima bo uspelo razvozlati Zofkine namige? In kakšno vlogo bosta pri tem imeli mački? Priplujte v zofkasto družbo tudi vi!
Pst, Zofkina vrtavka se je ustavila na sredini vikinške vasi … Boginja Zofreja Anki ob ognjišču napoveduje prihodnost … Čisto zares, a jo je ovila v uganko. Anka je zelo zmedena, še dobro, da ima ob sebi Sofio. Jima bo uspelo razvozlati Zofkine namige? In kakšno vlogo bosta pri tem imeli mački? Priplujte v zofkasto družbo tudi vi!
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
PROFESORJI: Aleks, Hana, Erin REŽIJA: Špela Kuclar SNEMALCA: Bernard Perme, Aleksandar Djurišić ASISTENT SNEMALCA: Tim Tajić TONSKI TEHNIK: Marko Petriček OSVETLJEVALEC: Boris Orehek MONTAŽA: Zlatjan Čučkov OBLIKOVANJE ZVOKA: Robert Sršen Zakaj profesorica Hana Korenčkova in profesor Aleks Veliki možgani dvigujeta težke knjige? Postati morata zelo močna, saj gresta med Vikinge. Po Zofkino, seveda. Sta bila tudi njena prednika Zorfka in Zofkoviking močna? In zakaj bo profesorica Erin Ribica prinesla velikanske nogavice? S kot skok v njihovo družbo!
PROFESORJI: Aleks, Hana, Erin REŽIJA: Špela Kuclar SNEMALCA: Bernard Perme, Aleksandar Djurišić ASISTENT SNEMALCA: Tim Tajić TONSKI TEHNIK: Marko Petriček OSVETLJEVALEC: Boris Orehek MONTAŽA: Zlatjan Čučkov OBLIKOVANJE ZVOKA: Robert Sršen Zakaj profesorica Hana Korenčkova in profesor Aleks Veliki možgani dvigujeta težke knjige? Postati morata zelo močna, saj gresta med Vikinge. Po Zofkino, seveda. Sta bila tudi njena prednika Zorfka in Zofkoviking močna? In zakaj bo profesorica Erin Ribica prinesla velikanske nogavice? S kot skok v njihovo družbo!
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Strele iz vrtca Jelka. Ojej, skrili so se, Anka in Sofia pa jih morata najti. Pomagajte jima pri iskanju …
V rubriki N kot ni še konec nam družbo delajo otroci iz vrtcev. Skupaj se igramo skupinske igre. Tokrat so nas z obiskom razveselile Strele iz vrtca Jelka. Ojej, skrili so se, Anka in Sofia pa jih morata najti. Pomagajte jima pri iskanju …
Katere živali so Vikingi jemali s seboj na plovbe? No, Zofk zagotovo ne. Živali so zelo spoštovali. Kaj so najbolj občudovali pri medvedu? In kaj pri pticah ujedah? P kot preverite …
Katere živali so Vikingi jemali s seboj na plovbe? No, Zofk zagotovo ne. Živali so zelo spoštovali. Kaj so najbolj občudovali pri medvedu? In kaj pri pticah ujedah? P kot preverite …
Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.
Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.
Poredni pujsi ponagajajo Jonu in Bitzerju, a se situacija obrne, ko njihov strel zadene napačno tarčo.
Poredni pujsi ponagajajo Jonu in Bitzerju, a se situacija obrne, ko njihov strel zadene napačno tarčo.
Tib izrezlja piščalko za vabljenje ptic, ki nehote hipnotizira Tamtama. V roke jo dobi Lud, z njo pa tudi nadzor nad dinozavrom. Tib se bo moral zelo potruditi, da bo Tamtam spet svoboden.
Tib izrezlja piščalko za vabljenje ptic, ki nehote hipnotizira Tamtama. V roke jo dobi Lud, z njo pa tudi nadzor nad dinozavrom. Tib se bo moral zelo potruditi, da bo Tamtam spet svoboden.
V naši radijski kuhinji tokrat pripravljamo preprosto, a izjemno okusno jed – juho iz praženega zdroba z rumenjaki. Slišali boste tradicionalni recept, ki ogreje in razveseli, ter nekaj uporabnih kuharskih namigov za popoln okus. Vabljeni k poslušanju!
V naši radijski kuhinji tokrat pripravljamo preprosto, a izjemno okusno jed – juho iz praženega zdroba z rumenjaki. Slišali boste tradicionalni recept, ki ogreje in razveseli, ter nekaj uporabnih kuharskih namigov za popoln okus. Vabljeni k poslušanju!
Timi je premajhen, da bi igral košarko z ostalimi, a on se s tem ne strinja.
Timi je premajhen, da bi igral košarko z ostalimi, a on se s tem ne strinja.
Na planjavi je pomlad. Sonce sije, rože cvetijo in hrabri zajčki so postavili tabor. Ati se z mladiči odpravi na tek, Bob in Bu pa se odpravita na travnik. Tam ju preseneti morje puhkov z regrata.
Na planjavi je pomlad. Sonce sije, rože cvetijo in hrabri zajčki so postavili tabor. Ati se z mladiči odpravi na tek, Bob in Bu pa se odpravita na travnik. Tam ju preseneti morje puhkov z regrata.
Skok, Ema in Kuštra navdušujejo v Sinjini šoli srfanja, le Nino še na pesku komajda stoji na deski! Zato si na skrivaj izdela desko s samodejnim krmiljenjem in kmalu se zdi, da zna srfati kot pravi profesionalec.
Skok, Ema in Kuštra navdušujejo v Sinjini šoli srfanja, le Nino še na pesku komajda stoji na deski! Zato si na skrivaj izdela desko s samodejnim krmiljenjem in kmalu se zdi, da zna srfati kot pravi profesionalec.
Tako kot smo vsako soboto v letu 2025 oddajo Radijski ringaraja končali z Zakajčkom, jo bomo tudi danes, prvo soboto in prvo oddajo v letu 2026. Lani smo med drugim v Zakajčku izvedeli, zakaj kuščarjem odpade rep, zakaj imajo gobe klobuke, kaj je pad thai, kako nastane dež in kako daleč so zvezde, danes pa s pomočjo strokovnjaka slišimo, zakaj dobimo vročino in zakaj pogosteje zbolimo prav pozimi .. Prisluhnimo.
Tako kot smo vsako soboto v letu 2025 oddajo Radijski ringaraja končali z Zakajčkom, jo bomo tudi danes, prvo soboto in prvo oddajo v letu 2026. Lani smo med drugim v Zakajčku izvedeli, zakaj kuščarjem odpade rep, zakaj imajo gobe klobuke, kaj je pad thai, kako nastane dež in kako daleč so zvezde, danes pa s pomočjo strokovnjaka slišimo, zakaj dobimo vročino in zakaj pogosteje zbolimo prav pozimi .. Prisluhnimo.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mami, oči, Brina in Binka se odpravijo na dolg sprehod do nabrežja. A Binko »bolijo nogice«, pravi, da je več ne ubogajo, in prosi očija, naj jo nese štuporamo. Zamotijo jo tako, da si Brina in oči izmišljata zabavne igrice. Binka pozabi na utrujenost, njene urne nožice spet oživijo in lahkotno tekajo naokrog.
Mami, oči, Brina in Binka se odpravijo na dolg sprehod do nabrežja. A Binko »bolijo nogice«, pravi, da je več ne ubogajo, in prosi očija, naj jo nese štuporamo. Zamotijo jo tako, da si Brina in oči izmišljata zabavne igrice. Binka pozabi na utrujenost, njene urne nožice spet oživijo in lahkotno tekajo naokrog.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Skupina pesozavrov Rdečki in grahozavrom ukrade slastne jagodke, ki so jih hranili za zajtrk. Da bi jih dobili nazaj, se spustijo v divjo bitko igre pepček.
Danes bo naša oddaja res razgibana, pestra in vesela. Skozi pogovore bomo slišali, kako smo se imeli v naših oddajah v preteklem letu, kje vse smo bili ustvarjalci oddaje, koga vse povabili pred mikrofon in o čem vse smo se pogovarjali. Otroci iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom ob jutrih ne pozabijo na dober zajtrk, tretješolci iz Naklega so imeli zanimiv kulturni dan, mladi glasbeniki iz Glasbene šole Grosuplje – dislocirane enote Zagradec pa nam bodo zapeli Tam kjer murke cveto. V Zverinicah spoznate losa, ne bomo pa pozabili na stalni rubriki – Kaj pa ti bereš z novim knjižnim priporočilom, v Zakajčku pa izvemo, zakaj sploh dobimo vročino in to še najpogosteje pozimi. Bodite z nami!
Danes bo naša oddaja res razgibana, pestra in vesela. Skozi pogovore bomo slišali, kako smo se imeli v naših oddajah v preteklem letu, kje vse smo bili ustvarjalci oddaje, koga vse povabili pred mikrofon in o čem vse smo se pogovarjali. Otroci iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom ob jutrih ne pozabijo na dober zajtrk, tretješolci iz Naklega so imeli zanimiv kulturni dan, mladi glasbeniki iz Glasbene šole Grosuplje – dislocirane enote Zagradec pa nam bodo zapeli Tam kjer murke cveto. V Zverinicah spoznate losa, ne bomo pa pozabili na stalni rubriki – Kaj pa ti bereš z novim knjižnim priporočilom, v Zakajčku pa izvemo, zakaj sploh dobimo vročino in to še najpogosteje pozimi. Bodite z nami!
Lutkovne nanizanke in predstave
V zasneženo vas prispe prijazni pek, ki v zapuščeni pekarni želi ponovno obuditi toplino in veselje. Čeprav speče najboljši kruh, vaščani ostajajo žalostni in potrti. V pekarni živi tudi radoživa veverica Katka, ki Peku razkrije zgodbo o žalostnem uroku , ki že dolgo bremeni vas in njene prebivalce: vihar je uničil stari šolski zvonik, z njim pa je izginil tudi otroški smeh. Da bi razveselila vaščane, se skupaj lotita peke piškotov, a jima sprva ne uspe – manjka prava sestavina. Šele ko Katka ponoči speče piškot iz srca, pek spozna, da je skrivnost sreče v darilu, ki ga podariš z ljubeznijo. Pek in Katka tako spečeta posebne piškotke in jih podarita vaščanom. Vsak ugriz prinese nasmeh, veselje se vrača v vas, zvonik znova zazvoni, pekarna pa postane svetel dom topline. Pek in njegova nova pomočnica Katka ostaneta skupaj ter prineseta praznično upanje vsem okoli sebe.
V zasneženo vas prispe prijazni pek, ki v zapuščeni pekarni želi ponovno obuditi toplino in veselje. Čeprav speče najboljši kruh, vaščani ostajajo žalostni in potrti. V pekarni živi tudi radoživa veverica Katka, ki Peku razkrije zgodbo o žalostnem uroku , ki že dolgo bremeni vas in njene prebivalce: vihar je uničil stari šolski zvonik, z njim pa je izginil tudi otroški smeh. Da bi razveselila vaščane, se skupaj lotita peke piškotov, a jima sprva ne uspe – manjka prava sestavina. Šele ko Katka ponoči speče piškot iz srca, pek spozna, da je skrivnost sreče v darilu, ki ga podariš z ljubeznijo. Pek in Katka tako spečeta posebne piškotke in jih podarita vaščanom. Vsak ugriz prinese nasmeh, veselje se vrača v vas, zvonik znova zazvoni, pekarna pa postane svetel dom topline. Pek in njegova nova pomočnica Katka ostaneta skupaj ter prineseta praznično upanje vsem okoli sebe.
Joanna Łępicka se je rodila leta 1995 na skrajnem severno vzhodnem robu Poljske, zdaj pa živi v Krakovu, kjer je tudi doštudirala polonistiko. Leta 2023 je izdala zbirko Delovni zvezek, ki je bila nominirana že za več nagrad, bila pa je tudi nagrajena kot najboljši pesniški prvenec. Nagrado je dobila tudi za projekt druge zbirke, katere pesmi zdaj objavlja v revijah. Iz takega bloka v Tvurčošči, najstarejšem in zelo cenjenem mesečniku (Twórczość), smo izbrali pričujočo pesem v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Joanna Łępicka se je rodila leta 1995 na skrajnem severno vzhodnem robu Poljske, zdaj pa živi v Krakovu, kjer je tudi doštudirala polonistiko. Leta 2023 je izdala zbirko Delovni zvezek, ki je bila nominirana že za več nagrad, bila pa je tudi nagrajena kot najboljši pesniški prvenec. Nagrado je dobila tudi za projekt druge zbirke, katere pesmi zdaj objavlja v revijah. Iz takega bloka v Tvurčošči, najstarejšem in zelo cenjenem mesečniku (Twórczość), smo izbrali pričujočo pesem v prevodu Katarine Šalamun Biedrzycke. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni oddaji KiKs predstavljamo knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov. Izšla je v drugi polovici leta 2025 ob osemdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njej so zbrane objave v rubriki Beseda tedna v časopisu Delo, ki so zaznamovale posamezne tedne v zadnjih šestih letih. Izbrane so torej glede na aktualnost, pojave in dogajanje, ki je v ospredju posameznega tedna, jezikoslovci pa jih spretno ovijejo v razlago in opis. Sogovornica: glavna urednica knjige Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V tokratni oddaji KiKs predstavljamo knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov. Izšla je v drugi polovici leta 2025 ob osemdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njej so zbrane objave v rubriki Beseda tedna v časopisu Delo, ki so zaznamovale posamezne tedne v zadnjih šestih letih. Izbrane so torej glede na aktualnost, pojave in dogajanje, ki je v ospredju posameznega tedna, jezikoslovci pa jih spretno ovijejo v razlago in opis. Sogovornica: glavna urednica knjige Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Črtica bo plesala kot bela labodka. Komaj čaka, da vidi svojo prelepo belo oblekico. Malce nenavadno je le, da ji Lovro oblekice noče pokazati? Lovro je očitno nekaj zakuhal … natančneje, prebarval … in zdaj se bo moral izvleči iz godlje. Med nepredvidenimi zapleti se na srečo lahko malce sprostimo: Ana Marisa nas bo s čudovitim petjem in plesom popeljala med prave labode.
Črtica bo plesala kot bela labodka. Komaj čaka, da vidi svojo prelepo belo oblekico. Malce nenavadno je le, da ji Lovro oblekice noče pokazati? Lovro je očitno nekaj zakuhal … natančneje, prebarval … in zdaj se bo moral izvleči iz godlje. Med nepredvidenimi zapleti se na srečo lahko malce sprostimo: Ana Marisa nas bo s čudovitim petjem in plesom popeljala med prave labode.
Švicarske oblasti so včeraj potrdile ugibanja prič požara v smučarskem letovišču Crans-Montana o najverjetnejšem vzroku nesreče. Ogenj naj bi zanetile iskre tortnih fontan, pritrjenih na steklenice šampanjca, ki so jih preveč približali stropu. Ta se je zaradi akustične izolacije hitro vnel. V nesreči je umrlo 40 ljudi, številni so v kritičnem stanju. Večina je mladih, starih od 16 do 26 let. Na prošnjo Švice po pomoči pri zdravljenju hudo opečenih se je odzvalo več evropskih držav, tudi Slovenija. V oddaji tudi: - Alpske smučarke bodo prvič v novem letu tekmovale v Kranjski Gori. - Jemenski separatisti napovedali referendum o neodvisnosti. - Kadrovsko pomankanje v vzgoji in izobraževanju se utegne letos še poglobiti.
Švicarske oblasti so včeraj potrdile ugibanja prič požara v smučarskem letovišču Crans-Montana o najverjetnejšem vzroku nesreče. Ogenj naj bi zanetile iskre tortnih fontan, pritrjenih na steklenice šampanjca, ki so jih preveč približali stropu. Ta se je zaradi akustične izolacije hitro vnel. V nesreči je umrlo 40 ljudi, številni so v kritičnem stanju. Večina je mladih, starih od 16 do 26 let. Na prošnjo Švice po pomoči pri zdravljenju hudo opečenih se je odzvalo več evropskih držav, tudi Slovenija. V oddaji tudi: - Alpske smučarke bodo prvič v novem letu tekmovale v Kranjski Gori. - Jemenski separatisti napovedali referendum o neodvisnosti. - Kadrovsko pomankanje v vzgoji in izobraževanju se utegne letos še poglobiti.
Vse bližje je evropsko prvenstvo za rokometaše. Na severu Evrope bo igrala tudi Slovenija, ki se pripravlja na vrhunec reprezentančne sezone.
Vse bližje je evropsko prvenstvo za rokometaše. Na severu Evrope bo igrala tudi Slovenija, ki se pripravlja na vrhunec reprezentančne sezone.
V novi dan z glasbo Christiana in Sebastiana Bacha, Telemanna in Ville Lobosa v prvem, Irelanda v drugem ter Mozarta, Paganinija, Koechlina, Respighija, Haydna in Brahmsa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Christiana in Sebastiana Bacha, Telemanna in Ville Lobosa v prvem, Irelanda v drugem ter Mozarta, Paganinija, Koechlina, Respighija, Haydna in Brahmsa v tretjem delu.
Solon, sicer grški politik iz 6. stol. pr. Kr., je v zgodovini filozofije poznan po svoji modrosti, tako da so ga že kmalu prištevali med sedmerico modrecev. Potem ko je v Atenah uvedel številne reforme, se je umaknil iz političnega dogajanja in odšel na večletno potovanje. Med drugim je prispel tudi na dvor kralja Krojza v Mali Aziji, ki je takrat veljal za najbogatejšega vladarja. Kralj ga je velikodušno sprejel, ga obilno pogostil, po nekaj dneh pa je služabnikom naročil, naj Solona pospremijo po njegovi palači in mu razkažejo vse bogastvo in druge dragocenosti. To priložnost je nadalje izkoristil za to, da je Solona povprašal, kdo je po njegovem mnenju najsrečnejši človek na svetu – želel si je seveda, da bi modrec zaradi tolikšnega izobilja dobrin in moči prav njega imel za najbolj blaženega. Solon naj bi nekoliko pomislil in nato odgovoril, da je to Atenčan Telos. Krojz se je izjemno začudil in hitro pobaral modreca, kdo je ta omenjeni človek, saj zanj ni še nikdar slišal. Solon mu je odgovoril: »Telos je živel v času, ko je njegovi skupnosti dobro uspevalo, imel je sinove, ki so bili lepi na pogled in tudi dobrega značaja, doživel je visoko starost, tako da je lahko videl odrasti celo svoje vnuke, ki so vsi preživeli. Tudi njegova smrt je bila nadvse veličastna, kajti padel je v bitki med Atenčani in njihovimi sosedi Elevzinci – umrl pa je v trenutku, ko je poskušal pomagati svojim prijateljem. Atenčani so ga zaradi tega počastili z javnim pogrebom na kraju, kjer je padel, in mu podelili najvišja odličja.« Solonov odgovor je bil popolno nasprotje od tistega, kar je pričakoval Krojz: naziv najsrečnejšega človeka na svetu je namreč namesto kralju pripisal sicer nepoznanemu in nepomembnemu atenskemu državljanu. Temelja sreče dalje ni videl v denarju, bogastvu in materialnih dobrinah, pač pa je poudaril drugačne vrednote, ki jih tudi dandanes pogosto prezremo: Telos je bil srečen, ker je živel preprosto življenje v sožitju s skupnostjo in ohranjal dober značaj, ki mu ga je uspelo prenesti tudi na svoje otroke. Imel je to srečo, da je doživel rojstvo svojih vnukov, od katerih ni nihče hudo zbolel ali pa umrl v otroštvu. In nenazadnje, izkazal se je za človeka, ki ljubi svojo domovino in sodržavljane ter je pripravljen zanje dati tudi svoje življenje, kar se mu je povrnilo z najvišjimi častmi po smrti.
Solon, sicer grški politik iz 6. stol. pr. Kr., je v zgodovini filozofije poznan po svoji modrosti, tako da so ga že kmalu prištevali med sedmerico modrecev. Potem ko je v Atenah uvedel številne reforme, se je umaknil iz političnega dogajanja in odšel na večletno potovanje. Med drugim je prispel tudi na dvor kralja Krojza v Mali Aziji, ki je takrat veljal za najbogatejšega vladarja. Kralj ga je velikodušno sprejel, ga obilno pogostil, po nekaj dneh pa je služabnikom naročil, naj Solona pospremijo po njegovi palači in mu razkažejo vse bogastvo in druge dragocenosti. To priložnost je nadalje izkoristil za to, da je Solona povprašal, kdo je po njegovem mnenju najsrečnejši človek na svetu – želel si je seveda, da bi modrec zaradi tolikšnega izobilja dobrin in moči prav njega imel za najbolj blaženega. Solon naj bi nekoliko pomislil in nato odgovoril, da je to Atenčan Telos. Krojz se je izjemno začudil in hitro pobaral modreca, kdo je ta omenjeni človek, saj zanj ni še nikdar slišal. Solon mu je odgovoril: »Telos je živel v času, ko je njegovi skupnosti dobro uspevalo, imel je sinove, ki so bili lepi na pogled in tudi dobrega značaja, doživel je visoko starost, tako da je lahko videl odrasti celo svoje vnuke, ki so vsi preživeli. Tudi njegova smrt je bila nadvse veličastna, kajti padel je v bitki med Atenčani in njihovimi sosedi Elevzinci – umrl pa je v trenutku, ko je poskušal pomagati svojim prijateljem. Atenčani so ga zaradi tega počastili z javnim pogrebom na kraju, kjer je padel, in mu podelili najvišja odličja.« Solonov odgovor je bil popolno nasprotje od tistega, kar je pričakoval Krojz: naziv najsrečnejšega človeka na svetu je namreč namesto kralju pripisal sicer nepoznanemu in nepomembnemu atenskemu državljanu. Temelja sreče dalje ni videl v denarju, bogastvu in materialnih dobrinah, pač pa je poudaril drugačne vrednote, ki jih tudi dandanes pogosto prezremo: Telos je bil srečen, ker je živel preprosto življenje v sožitju s skupnostjo in ohranjal dober značaj, ki mu ga je uspelo prenesti tudi na svoje otroke. Imel je to srečo, da je doživel rojstvo svojih vnukov, od katerih ni nihče hudo zbolel ali pa umrl v otroštvu. In nenazadnje, izkazal se je za človeka, ki ljubi svojo domovino in sodržavljane ter je pripravljen zanje dati tudi svoje življenje, kar se mu je povrnilo z najvišjimi častmi po smrti.