Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Na popotovanju po Evropi, ki se konča z njegovim prvim obiskom Auschwitza, Simon Schama raziskuje, zakaj je bil holokavst veliko več kot le nacistična obsedenost s plinskimi celicami, in razkriva, kako so globoko zakoreninjeni predsodki postali orožje, s katerim so ljudi obrnili proti njihovim judovskim sosedom. Ganljiv zaključek z enim redkih še živečih pričevalcev sporoča spet zelo aktualno spoznanje, da se zlo v naša življenja prikrade zlagoma. SIMON SCHAMA: THE ROAD TO AUSCHWITZ / Velika Britanija / 2025 / Režija: Hugo Macgregor
Na popotovanju po Evropi, ki se konča z njegovim prvim obiskom Auschwitza, Simon Schama raziskuje, zakaj je bil holokavst veliko več kot le nacistična obsedenost s plinskimi celicami, in razkriva, kako so globoko zakoreninjeni predsodki postali orožje, s katerim so ljudi obrnili proti njihovim judovskim sosedom. Ganljiv zaključek z enim redkih še živečih pričevalcev sporoča spet zelo aktualno spoznanje, da se zlo v naša življenja prikrade zlagoma. SIMON SCHAMA: THE ROAD TO AUSCHWITZ / Velika Britanija / 2025 / Režija: Hugo Macgregor
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Spoznavamo daljše novo delo avstrijskega skladatelja Klausa Langa emblemata sonantes. Delo se tesno nanaša na arhitekturo graškega gradu Eggenberg, ki se z 52 sobami drugega nadstropja in s postavitvijo glede na smeri neba povezuje s koledarskim letom in letnimi časi, Klaus Lang pa je nadaljeval to idejo ter skladbo uokviril v 365 taktov, ki natančno ustrezajo koledarju, dnevi, prazniki leta 1625, v katerem je bil grad dograjen, poleg tega pa je skladba napisana za zasedbo v srednjetonski uglasitvi. Poslušali bomo krstno izvedbo skladbe na festivalu Musikprotokoll 2025 s člani ansambla Ārt House 17, Barbara Konrad z violino in violo d'amore, Georg Kroneis z violo da gamba, Michael Hell s kljunastimi flavtami in čembalom, sopranistko Peyee Chen in Klausom Langom kot organistom.
Spoznavamo daljše novo delo avstrijskega skladatelja Klausa Langa emblemata sonantes. Delo se tesno nanaša na arhitekturo graškega gradu Eggenberg, ki se z 52 sobami drugega nadstropja in s postavitvijo glede na smeri neba povezuje s koledarskim letom in letnimi časi, Klaus Lang pa je nadaljeval to idejo ter skladbo uokviril v 365 taktov, ki natančno ustrezajo koledarju, dnevi, prazniki leta 1625, v katerem je bil grad dograjen, poleg tega pa je skladba napisana za zasedbo v srednjetonski uglasitvi. Poslušali bomo krstno izvedbo skladbe na festivalu Musikprotokoll 2025 s člani ansambla Ārt House 17, Barbara Konrad z violino in violo d'amore, Georg Kroneis z violo da gamba, Michael Hell s kljunastimi flavtami in čembalom, sopranistko Peyee Chen in Klausom Langom kot organistom.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Bili smo na koncertu ameriške zasedbe The Dream Syndicate. Predstavljamo prevod knjige Mojster pobega avtorja Jonathana Freedlanda - o človeku, ki si je utrl pot iz Auschwitza, da bi posvaril svet. Ni druge izbire pa je film korejskega režiserja Parka Chan-wooka. Prežet s črnim humorjem spremlja prigode družinskega moža, ki skuje svojevrsten način, kako se spopasti z brezposelnostjo.
Bili smo na koncertu ameriške zasedbe The Dream Syndicate. Predstavljamo prevod knjige Mojster pobega avtorja Jonathana Freedlanda - o človeku, ki si je utrl pot iz Auschwitza, da bi posvaril svet. Ni druge izbire pa je film korejskega režiserja Parka Chan-wooka. Prežet s črnim humorjem spremlja prigode družinskega moža, ki skuje svojevrsten način, kako se spopasti z brezposelnostjo.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev
Morski biolog Maksim Čakiljev že desetletje preučuje mrože v sibirski Arktiki. Vsako jesen se odpravi v odročno kočo in čaka na njihov prihod. Leta 2020 pa ga je nekega jutra pričakal skrb vzbujajoč prizor, saj se je okrog koče gnetlo sto tisoč mrožev. Tako množično so se zbrali zaradi podnebnih sprememb, saj tistega leta zaradi vse višjih temperatur v Čukotskem morju ni bilo več ledenih plošč, na katerih mroži počivajo med iskanjem hrane in selitvijo. Gneča na kopnem pa je vodila do prerivanja, panike in stampeda, v katerem so številni mroži poginili. HAULOUT / Velika Britanija, Rusija / 2022 / Režija: Evgenia Arbugaeva, Maxim Arbugaev
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Med nebom in zemljo. Mavrični narod. Tri desetletja po padcu aparthedia, ko je bela manjšina vladala temnopolti večini, so rane še vedno odprte. Južna Afrika je ena tistih držav, kjer so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Pod enim soncem obstajata dva svetova. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor je apartheidski režim preselil na milijone temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni sami sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Mnogi, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o svobodni, enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile. Avtorica oddaje: Kamen W. Švegl
Med nebom in zemljo. Mavrični narod. Tri desetletja po padcu aparthedia, ko je bela manjšina vladala temnopolti večini, so rane še vedno odprte. Južna Afrika je ena tistih držav, kjer so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Pod enim soncem obstajata dva svetova. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor je apartheidski režim preselil na milijone temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni sami sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Mnogi, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o svobodni, enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile. Avtorica oddaje: Kamen W. Švegl
Državni zbor je pred jutrišnjim glasovanjem na redni seji obravnaval osem zakonskih predlogov. Med njimi je tudi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov.
Državni zbor je pred jutrišnjim glasovanjem na redni seji obravnaval osem zakonskih predlogov. Med njimi je tudi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov.
Matere so zaskrbljene zaradi Irisinega izginotja, sprašujejo pa se tudi, kaj vse jim hčerke skrivajo. Lorna ugotovi, da ima Grace na telefonu aplikacijo, ki omogoča skrivno sporočanje in shranjevanje fotografij, toda nikakor ji je ne uspe odpreti. Allegra je obupana, ker K Rizz še ni objavil posnetka, v katerem je tudi ona, zato se odloči, da ga bo obiskala. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Matere so zaskrbljene zaradi Irisinega izginotja, sprašujejo pa se tudi, kaj vse jim hčerke skrivajo. Lorna ugotovi, da ima Grace na telefonu aplikacijo, ki omogoča skrivno sporočanje in shranjevanje fotografij, toda nikakor ji je ne uspe odpreti. Allegra je obupana, ker K Rizz še ni objavil posnetka, v katerem je tudi ona, zato se odloči, da ga bo obiskala. WILD CHERRY / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Nicôle Lecky Režija: Toby MacDonald V glavnih vlogah: Eve Best, Carmen Ejogo, Nicôle Lecky, Hayat Kamille, Sophie Winkleman, Katarina Čas, Amelia May, Imogen Faires, Catriona Chandler, Tara Webb, Isabelle Allen, James Murray, Sonita Henry, Jason York
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Pesnik Peter Kolšek, ki je živel med letoma 1951 in 2019, je v eni od svojih pesmi zapisal: "Minljivost in večnost sta edini obstojni par." Ob nostalgičnem spominu na preteklost se je v svoji poeziji polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj. Izdal je osem pesniških zbirk, deveta je izšla dve leti po smrti. Je tudi avtor pisemskega romana v soavtorstvu z Brino Svit ter več kulturno-refleksivnih knjig in pesniških antologij. Avtor oddaje Vlado Motnikar, interpretacija Matija Rupel in Žiga Udir, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2021. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnik Peter Kolšek, ki je živel med letoma 1951 in 2019, je v eni od svojih pesmi zapisal: "Minljivost in večnost sta edini obstojni par." Ob nostalgičnem spominu na preteklost se je v svoji poeziji polno zavedal dragocenosti trenutka in temeljnih bivanjskih vprašanj. Izdal je osem pesniških zbirk, deveta je izšla dve leti po smrti. Je tudi avtor pisemskega romana v soavtorstvu z Brino Svit ter več kulturno-refleksivnih knjig in pesniških antologij. Avtor oddaje Vlado Motnikar, interpretacija Matija Rupel in Žiga Udir, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Gal Nagode in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2021. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev).
Brata Sever ostajata v Indiji, kjer si na trdnjavi Jaigarh ogledata največji top na kolesih na svetu. Nato se odpravita proti vzhodu države, natančneje v mesto Bikaner v Rajasthanu. Tam si izposodita rikšo in se z njo sama podata na raziskovanje znamenite puščave Thar.
Brata Sever ostajata v Indiji, kjer si na trdnjavi Jaigarh ogledata največji top na kolesih na svetu. Nato se odpravita proti vzhodu države, natančneje v mesto Bikaner v Rajasthanu. Tam si izposodita rikšo in se z njo sama podata na raziskovanje znamenite puščave Thar.
Jazz trobentač in skladatelj Rok Nemanič je izdal album Parada, v katerem se predstavlja v drugačni luči, z glasbo za pihalne orkestre. Devet raznovrstnih glasbenih zgodb so posneli štirje pihalni orkestri. Skladatelja Roka Nemaniča in Mitjo Tavčarja, enega izmed dirigentov, je v studiu gostila Mojca Maljevac.
Jazz trobentač in skladatelj Rok Nemanič je izdal album Parada, v katerem se predstavlja v drugačni luči, z glasbo za pihalne orkestre. Devet raznovrstnih glasbenih zgodb so posneli štirje pihalni orkestri. Skladatelja Roka Nemaniča in Mitjo Tavčarja, enega izmed dirigentov, je v studiu gostila Mojca Maljevac.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: Duetu pevk pri društvu plesalk za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča, pevkam ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Mladi Zarji iz Kulturnega društva France Prešeren Račna, Ljudskim pevcem iz Luč iz Kulturno umetniškega društva Tone Mlačnik Luče in godcema iz folklorne skupine Podkuca Kulturnega društva Dobrava Naklo. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V prvem delu prireditve bomo prisluhnili: Duetu pevk pri društvu plesalk za tretje življenjsko obdobje iz Tržiča, pevkam ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Mladi Zarji iz Kulturnega društva France Prešeren Račna, Ljudskim pevcem iz Luč iz Kulturno umetniškega društva Tone Mlačnik Luče in godcema iz folklorne skupine Podkuca Kulturnega društva Dobrava Naklo. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Trstu potekajo številni kulturni dogodki. Spomin na deportirane sokrajane ohranjajo s postavljanjem tlakovcev spomina, sinoči pa je partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pripravil že tradicionalno baklado za mir in sožitje. V občini Devin Nabrežina so danes postavili nove »spotikavce« v spomin na zavedne Slovence, ki so bili zaradi upora proti raznarodovanju zaprti in odpeljani v koncentracijska taborišča. Osrednja spominska slovesnost je potekala v Rižarni - nekdanji luščilnici riža, ki so jo nacisti septembra 1943 spremenili v koncentracijsko taborišče.
Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Trstu potekajo številni kulturni dogodki. Spomin na deportirane sokrajane ohranjajo s postavljanjem tlakovcev spomina, sinoči pa je partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pripravil že tradicionalno baklado za mir in sožitje. V občini Devin Nabrežina so danes postavili nove »spotikavce« v spomin na zavedne Slovence, ki so bili zaradi upora proti raznarodovanju zaprti in odpeljani v koncentracijska taborišča. Osrednja spominska slovesnost je potekala v Rižarni - nekdanji luščilnici riža, ki so jo nacisti septembra 1943 spremenili v koncentracijsko taborišče.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Konec letošnjega oktobra se izteka kar dvakrat podaljšan rok za sprejem Občinskih prostorskih načrtov. Velika večina občin je svojo nalogo že opravila, kljub vsemu pa je v državi še vedno 22 lokalnih skupnosti, kjer tega dokumenta še nimajo v veljavi. V občini Izola so imeli leta 2022 celo referendum in zavrnili predlagan prostorski akt, v Piranu pa državi sedaj celo predlagajo, da ta namesto njih - sama sprejme omenjeni dokument. Istrske občine v slovenskem merilu pri vprašanju rabe prostora veljajo za svojevrsten unikum, saj se je, v relativno kratkem obmorskem pasu, skozi leta nagnetla kopica nasprotujočih si interesov.
Konec letošnjega oktobra se izteka kar dvakrat podaljšan rok za sprejem Občinskih prostorskih načrtov. Velika večina občin je svojo nalogo že opravila, kljub vsemu pa je v državi še vedno 22 lokalnih skupnosti, kjer tega dokumenta še nimajo v veljavi. V občini Izola so imeli leta 2022 celo referendum in zavrnili predlagan prostorski akt, v Piranu pa državi sedaj celo predlagajo, da ta namesto njih - sama sprejme omenjeni dokument. Istrske občine v slovenskem merilu pri vprašanju rabe prostora veljajo za svojevrsten unikum, saj se je, v relativno kratkem obmorskem pasu, skozi leta nagnetla kopica nasprotujočih si interesov.