Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prejšnji teden so na Ptuju razglasili naj športnike leta – med posamezniki sta naziv prejela atlet Kristijan Čeh in odbojkarica Nika Milošič, ekipno pa strelski in rokometni klub. Na seznamu članskih državnih prvakov v individualnih športnih panogah je bil tudi 21-letni Jure Sluga iz Ptuja. Lani jeseni je mladinsko športno pot karateista v kátah končal v svetovnem vrhu - prvič je to uspelo Slovencu! -, zdaj športno pot nadaljuje v članski kategoriji. Mladi športnik je tudi študent fizioterapije in si želi, da bi bil karate ljudem bolj znan ter da bi lahko kot športnik od njega živel.
Prejšnji teden so na Ptuju razglasili naj športnike leta – med posamezniki sta naziv prejela atlet Kristijan Čeh in odbojkarica Nika Milošič, ekipno pa strelski in rokometni klub. Na seznamu članskih državnih prvakov v individualnih športnih panogah je bil tudi 21-letni Jure Sluga iz Ptuja. Lani jeseni je mladinsko športno pot karateista v kátah končal v svetovnem vrhu - prvič je to uspelo Slovencu! -, zdaj športno pot nadaljuje v članski kategoriji. Mladi športnik je tudi študent fizioterapije in si želi, da bi bil karate ljudem bolj znan ter da bi lahko kot športnik od njega živel.
Skoraj dveletna stavka dispečerjev po podpisu sporazuma prekinjena, danes zadnji dan za prijavo za sežigalnico, pri reševanju problematike gudronske jame na Studencih prišlo do premika, pri Sveti Ani zadovoljni z urejenim primarnim zdravstvom
Skoraj dveletna stavka dispečerjev po podpisu sporazuma prekinjena, danes zadnji dan za prijavo za sežigalnico, pri reševanju problematike gudronske jame na Studencih prišlo do premika, pri Sveti Ani zadovoljni z urejenim primarnim zdravstvom
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Seje kolegija predsednika Državnega zbora
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Agencija Alpe Adria – botra slovenskega programa Televizije Koper Leta 1975 je bila na pobudo prvega direktorja TV Koper Dušana Fortiča ustanovljena posebna TV Agencija Alpe Adria v Trstu, ki je delovala znotraj Založništva tržaškega tiska. Njena naloga: obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. O Čezmejni televiziji bo voditeljica Elena Husu govorila s pomembnima akterjema njenega nastanka Bredo Pahor in Rudijem Pavšičem.
Agencija Alpe Adria – botra slovenskega programa Televizije Koper Leta 1975 je bila na pobudo prvega direktorja TV Koper Dušana Fortiča ustanovljena posebna TV Agencija Alpe Adria v Trstu, ki je delovala znotraj Založništva tržaškega tiska. Njena naloga: obveščati o življenju pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji. O Čezmejni televiziji bo voditeljica Elena Husu govorila s pomembnima akterjema njenega nastanka Bredo Pahor in Rudijem Pavšičem.
V občini Sveta Ana v Slovenskih goricah z okoli 2 tisoč 300 prebivalci so zelo ponosni na urejeno osnovno zdravstvo. Poleg ambulante družinske medicine, ki je odprta vse dni v tednu, zobozdravstvene ambulante za odrasle in lekarne imajo po novem tudi program otroškega zobozdravstva. Tako imajo v celoti omogočen dostop do zdravstvenih storitev v domačem kraju.
V občini Sveta Ana v Slovenskih goricah z okoli 2 tisoč 300 prebivalci so zelo ponosni na urejeno osnovno zdravstvo. Poleg ambulante družinske medicine, ki je odprta vse dni v tednu, zobozdravstvene ambulante za odrasle in lekarne imajo po novem tudi program otroškega zobozdravstva. Tako imajo v celoti omogočen dostop do zdravstvenih storitev v domačem kraju.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Dnevni red: - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji - Predlog zakona o spremembi Zakona o financiranju občin - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide
Dnevni red: - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji - Predlog zakona o spremembi Zakona o financiranju občin - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide
Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.
Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V duu Apollonis igrata uspešni violinistki Božena Angelova in Tanja Sonc. V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo duo Apollonis, v katerem igrata večkrat nagrajeni in mednarodno uspešni slovenski violinistki Božena Angelova, druga koncertna mojstrica v komornem orkestru Hamburger Camerata ter asistentka za violino na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, in Tanja Sonc, članica Komornega orkestra iz Züricha in umetniška vodja Festivala Sonc. Prvi skupni recital sta izvedli na sklepnem koncertu Salona glasbenih umetnikov Festivala Lent 2015 v Mariboru, kjer sta predstavili izvirne skladbe za dve violini in priredbe del za to zasedbo Alfreda Schnittkeja, Jean-Marie Léclairja, Edwarda Elgarja, Sergeja Prokofjeva, Nenada Firšta in Johana Halvorsena. V izvedbi Božene Angelove in Tanje Sonc bomo poslušali prvi posnetek Pantomime za dve violini Nenada Firšta, iz leta 2015, in Sonato za dve violini v C-duru, op. 56, Sergeja Prokofjeva, ki jo je skladatelj napisal leta 1932. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violinistkama o duu Apollonis.
V duu Apollonis igrata uspešni violinistki Božena Angelova in Tanja Sonc. V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo duo Apollonis, v katerem igrata večkrat nagrajeni in mednarodno uspešni slovenski violinistki Božena Angelova, druga koncertna mojstrica v komornem orkestru Hamburger Camerata ter asistentka za violino na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, in Tanja Sonc, članica Komornega orkestra iz Züricha in umetniška vodja Festivala Sonc. Prvi skupni recital sta izvedli na sklepnem koncertu Salona glasbenih umetnikov Festivala Lent 2015 v Mariboru, kjer sta predstavili izvirne skladbe za dve violini in priredbe del za to zasedbo Alfreda Schnittkeja, Jean-Marie Léclairja, Edwarda Elgarja, Sergeja Prokofjeva, Nenada Firšta in Johana Halvorsena. V izvedbi Božene Angelove in Tanje Sonc bomo poslušali prvi posnetek Pantomime za dve violini Nenada Firšta, iz leta 2015, in Sonato za dve violini v C-duru, op. 56, Sergeja Prokofjeva, ki jo je skladatelj napisal leta 1932. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violinistkama o duu Apollonis.
Drugi poudaarki oddaje: - Za jutri napovedan protest Romov v Novem mestu je odpovedan. - Podpis sporazuma z državo je prvi korak k nujnemu prizidku splošne bolnišnice Brežice. - V občini Miklavž na Dravskem polju bodo letos začeli graditi zdravstveno postajo. - Nov izolski gasilski dom je zgrajen, potrebuje le še uporabno dovoljenje in opremo.
Drugi poudaarki oddaje: - Za jutri napovedan protest Romov v Novem mestu je odpovedan. - Podpis sporazuma z državo je prvi korak k nujnemu prizidku splošne bolnišnice Brežice. - V občini Miklavž na Dravskem polju bodo letos začeli graditi zdravstveno postajo. - Nov izolski gasilski dom je zgrajen, potrebuje le še uporabno dovoljenje in opremo.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja. Izseki iz oddaj: O športni statistiki s Slavkom Jeričem: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175061596 O mitohondrijih: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175168629 O magneziju in drugih prehranskih dopolnilih: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175103231 O moči stiska naših pesti: https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175086927
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja. Izseki iz oddaj: O športni statistiki s Slavkom Jeričem: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175061596 O mitohondrijih: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175168629 O magneziju in drugih prehranskih dopolnilih: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175103231 O moči stiska naših pesti: https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175086927
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V državnem zboru se obeta podpora predlogu prepovedi prodaje, preprodaje, nakupa, posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov. Poslanci Svobode si prizadevajo, da bi iz prepovedi izvzeli ognjementne izdelke kategorije F1. V oddaji tudi o tem: - Vlada in centri za obveščanje dosegli kompromis, stavka dispečerjev prekinjena - Iniciativa za Štepanjsko naselje pripravila več predlogov za omilitev parkirne stiske - Po kulturnem prazniku znova zaprli prenovljen interpretacijski center v Vrbi
V državnem zboru se obeta podpora predlogu prepovedi prodaje, preprodaje, nakupa, posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov. Poslanci Svobode si prizadevajo, da bi iz prepovedi izvzeli ognjementne izdelke kategorije F1. V oddaji tudi o tem: - Vlada in centri za obveščanje dosegli kompromis, stavka dispečerjev prekinjena - Iniciativa za Štepanjsko naselje pripravila več predlogov za omilitev parkirne stiske - Po kulturnem prazniku znova zaprli prenovljen interpretacijski center v Vrbi
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
Karmen Režek si je svoje delovno mesto ustvarila sama. Dela lahko od doma, stranke pa ima po vsem svetu. Da se delo in s tem delovna mesta spreminjajo in da najbrž ne bomo delali natanko tistega, za kar smo se šolali, bi morali razmišljati že ob vpisu v izobraževalni program in pri tem bolj slediti svojemu srcu.
Osrednjo opazovalnico v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok bodo v prihodnje znova odprli za širšo javnost. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, ki upravlja rezervat, ob tem sicer načrtuje spremembe. V opoldnevniku tudi o tem: Začenja se veslovenska kampanja Kilometri malih zmag. V državnem zboru so obravnavali prepoved uporabe pirotehnike - odločali bodo v sredo. V Trstu z opero Zlatorog obujajo delo Viktorja Parme. V Kulturnem domu Nova Gorica bo nocojšnji abonmajski koncert izvedel mnogokrat mednarodno nagrajeni Komorni zbor Ipavska.
Osrednjo opazovalnico v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok bodo v prihodnje znova odprli za širšo javnost. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, ki upravlja rezervat, ob tem sicer načrtuje spremembe. V opoldnevniku tudi o tem: Začenja se veslovenska kampanja Kilometri malih zmag. V državnem zboru so obravnavali prepoved uporabe pirotehnike - odločali bodo v sredo. V Trstu z opero Zlatorog obujajo delo Viktorja Parme. V Kulturnem domu Nova Gorica bo nocojšnji abonmajski koncert izvedel mnogokrat mednarodno nagrajeni Komorni zbor Ipavska.
Ajdovski kantavtor Vid Pregelj v novi skladbi z naslovom "Zaupi" predstavlja čustveno izpoved o odnosih, oddaljenosti in majhnih pozornostih, ki lahko med dvema ponovno vzpostavijo bližino. Pesem temelji na resnični zgodbi dveh njemu bližnjih ljudi, ki sta se skozi čas odtujila. V ospredju so akustična kitara, intimen vokal in simbolno bogata besedila. Aranžma sta oblikovala Vid Pregelj in producent Samo Vovk.
Ajdovski kantavtor Vid Pregelj v novi skladbi z naslovom "Zaupi" predstavlja čustveno izpoved o odnosih, oddaljenosti in majhnih pozornostih, ki lahko med dvema ponovno vzpostavijo bližino. Pesem temelji na resnični zgodbi dveh njemu bližnjih ljudi, ki sta se skozi čas odtujila. V ospredju so akustična kitara, intimen vokal in simbolno bogata besedila. Aranžma sta oblikovala Vid Pregelj in producent Samo Vovk.
Naš nekdanji strokovni komentator Zlate lisice Stojan Puhalj je tokrat ocenil nastope slovenskih predstavnikov in vrhunce uvodnega vikenda Zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina. Spregovorili pa smo tudi o krčenju možnosti za treninge smučarskega podmladka in vzgoje bodočih vrhunskih smučark in smučarjev pri nas.
Naš nekdanji strokovni komentator Zlate lisice Stojan Puhalj je tokrat ocenil nastope slovenskih predstavnikov in vrhunce uvodnega vikenda Zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina. Spregovorili pa smo tudi o krčenju možnosti za treninge smučarskega podmladka in vzgoje bodočih vrhunskih smučark in smučarjev pri nas.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenske pevke jazza Nine Strnad. Spremljali jo bodo različni slovenski veliki jazzovski orkestri.
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenske pevke jazza Nine Strnad. Spremljali jo bodo različni slovenski veliki jazzovski orkestri.
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
Narodni buditelj onkraj Mure, čut za koroško zborovsko izročilo, projektant transportnih naprav
Narodni buditelj onkraj Mure, čut za koroško zborovsko izročilo, projektant transportnih naprav
Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek
Berlinske jedi so bile vedno precej preproste. Med njimi je tudi klobasa s karijevo omako. Kulinarični fotograf, Jan Wischnewski, klobase izdeluje sam, brata Lukas in Sebastian Dehl pa na svojem trajnostnem vrtu, nedaleč od osrčja Berlina, pridelujeta zelišča in solato. Od smuča na podušenih kumarah do solate s filejem grbastega goveda ali perzijske enolončnice z jajčevci – jedi sodobnega Berlina so ustvarjalne, mednarodne in zelo okusne. ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtor: Peter Podjavorsek
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Predstavljamo tri dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2026: režiserja in direktorja fotografije Gregorja Božiča, ki se enako predano kot s filmom ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem starih sadnih sort in z njimi povezano kulturno dediščino, vizualno umetnico Jasmino Cibic, ki v svojih delih obravnava kolonializem, kulturni imperializem, nacionalizem in patriarhalni družbeni ustroj in pesnico Ano Pepelnik, ki poglobljeno in igrivo razmišlja o tem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj pomeni biti človek.
Predstavljamo tri dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2026: režiserja in direktorja fotografije Gregorja Božiča, ki se enako predano kot s filmom ukvarja z raziskovanjem in ohranjanjem starih sadnih sort in z njimi povezano kulturno dediščino, vizualno umetnico Jasmino Cibic, ki v svojih delih obravnava kolonializem, kulturni imperializem, nacionalizem in patriarhalni družbeni ustroj in pesnico Ano Pepelnik, ki poglobljeno in igrivo razmišlja o tem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj pomeni biti človek.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.
V Ameriškem Squaw Valleyu leta 1960 je bila torejudeležba nekoliko slabša, drugič v zgodovini ni bolo jugoslovanske reprezentance in Slovencev v njej. Slovenci so se na igre vrnili v sosednji Avstriji, februarja 1964 je zbor najboljših zimskih športnikov gostil Innsbruck.
Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.
Da ne gre več samo za festival, temveč za pravi gorniški praznik, o Festivalu gorniškega filma pravi Silvo Karo, ustanovitelj in direktor festivala, ki ga je v preteklih 19 letih obiskalo približno 100 tisoč gledalcev. Z rastjo festivala je raslo tudi zanimanje za domačo filmsko produkcijo, zato bo prav letos na sporedu rekordno število slovenskih filmov.