Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.
Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Jutranja poročila Radia Maribor
- V Mariboru se za rektorski stolček potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec. - V razširjeni Zdravstveni postaji Rače odslej tudi pediatrična ambulanta. - Ta konec tedna še zadnja možnost za spust po belih strminah.
- V Mariboru se za rektorski stolček potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec. - V razširjeni Zdravstveni postaji Rače odslej tudi pediatrična ambulanta. - Ta konec tedna še zadnja možnost za spust po belih strminah.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji.
Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Izrael in Združene države krepijo napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Hormuška ožina ostaja skoraj zaprta, poznavalci pa svarijo, da se kriza šele začenja. V oddaji pa tudi o tem: - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. - Vozniki se še niso navadili na nižjo dovoljeno hitrost na obalni cesti - Kakšna reorganizacija se obeta novogoriškemu kulturnemu domu?
Izrael in Združene države krepijo napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Hormuška ožina ostaja skoraj zaprta, poznavalci pa svarijo, da se kriza šele začenja. V oddaji pa tudi o tem: - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. - Vozniki se še niso navadili na nižjo dovoljeno hitrost na obalni cesti - Kakšna reorganizacija se obeta novogoriškemu kulturnemu domu?
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu
Ameriška in izraelska vojska sta okrepili napade na Iran. Tarče so bili most nedaleč od Teherana, stoletje star center za medicinske raziskave v prestolnici in jeklarne. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči zatrdil, da je bil uničen najvišji most v Iranu, je davi dodal, da bodo sledili še drugi. Napovedal je tudi obstreljevanje elektrarn. Dan prej je Islamski republiki zagrozil, da jo bodo vrnili v kameno dobo, in zatrdil, da bodo napadali še dva ali tri tedne. Ker Združene države ne nameravajo odpreti Hormuške ožine, ta ostaja bolj ali manj zaprta. Cena nafte se bo tako najverjetneje še zviševala. V oddaji tudi o tem: Pretres v Pentagonu - zamenjali načelnika generalštaba kopenske vojske, Trump odpustil še pravosodno ministrico - Začenja se velikonočno tridnevje, v rimskem Koloseju zvečer križev pot. V cerkvah ni maš, velja strogi post - Odbojkarji ACH Volleyja se za letos poslavljajo od Evrope; hokejisti Olimpije tretjič izgubili proti Pustertalu
Plavček ali barjanska žaba je najmanjša prava žaba v Sloveniji. Ime je dobila po tem, ker samci ob drstitvi običajno rjavo kožo spremenijo v svetlo modro. Pavček običajno zraste do šest centimetrov – samci pa so še manjši. Poleg velikosti ga lahko prepoznamo tudi po tem, da ima mlečno bel ali rumenkast trebuh. Plavčki živijo v nižinskem območju do nadmorske višine 260 metrov, zato jih pri nas najdemo predvsem v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer so dom našli na močvirskih travnikih in v mlakah, kjer se v plitvi vodi razmnožujejo in odlagajo mreste. Žabe se drstijo na začetku pomladi. Ta čas je v kamero ujel Jože Herman, z besedo pa ga je opisal novinar Stane Sušnik, ki sta obiskala mrtvico pri Petanjcih. Prispevek iz TV Dnevnika 19. marca 2001.
Plavček ali barjanska žaba je najmanjša prava žaba v Sloveniji. Ime je dobila po tem, ker samci ob drstitvi običajno rjavo kožo spremenijo v svetlo modro. Pavček običajno zraste do šest centimetrov – samci pa so še manjši. Poleg velikosti ga lahko prepoznamo tudi po tem, da ima mlečno bel ali rumenkast trebuh. Plavčki živijo v nižinskem območju do nadmorske višine 260 metrov, zato jih pri nas najdemo predvsem v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, kjer so dom našli na močvirskih travnikih in v mlakah, kjer se v plitvi vodi razmnožujejo in odlagajo mreste. Žabe se drstijo na začetku pomladi. Ta čas je v kamero ujel Jože Herman, z besedo pa ga je opisal novinar Stane Sušnik, ki sta obiskala mrtvico pri Petanjcih. Prispevek iz TV Dnevnika 19. marca 2001.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Znanilke pomladi niso samo lastovke, ampak tudi čmrlje matice. Razveselijo nas že pred lastovkami, predramijo jih namreč že prve močnejše otoplitve. Društvo Čmrljica zdaj že tretjo leto organizira akcijo občanske znanosti z naslovom Pru čmru, v kateri lahko sodelujemo vsi tako, da prek posebne mobilne aplikacije s podatki in fotografijo sporočamo, kdaj in kje smo videli čmrlje matice. V Petku brez pravila ugotavljamo, da čmrljem delamo krivico, če rečemo, da so počasni in leni, ker imajo v gnezdu malo medu. Nasprotno: lahko so celo hitrejši in učinkovitejši od medonosnih čebel. Sogovornik: Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predsednik Društva Čmrljica, slovenskega društva za varstvo opraševalcev.
Znanilke pomladi niso samo lastovke, ampak tudi čmrlje matice. Razveselijo nas že pred lastovkami, predramijo jih namreč že prve močnejše otoplitve. Društvo Čmrljica zdaj že tretjo leto organizira akcijo občanske znanosti z naslovom Pru čmru, v kateri lahko sodelujemo vsi tako, da prek posebne mobilne aplikacije s podatki in fotografijo sporočamo, kdaj in kje smo videli čmrlje matice. V Petku brez pravila ugotavljamo, da čmrljem delamo krivico, če rečemo, da so počasni in leni, ker imajo v gnezdu malo medu. Nasprotno: lahko so celo hitrejši in učinkovitejši od medonosnih čebel. Sogovornik: Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predsednik Društva Čmrljica, slovenskega društva za varstvo opraševalcev.
Sodba zoper Meto je signal, da obstajajo načini za pritisk na tehnološke velikane, pravi raziskovalec družbenih omreži Filip Dobranič. Ameriško sodišče je podjetju, ki ima med drugim v lasti Facebook in Instagram, prejšnji teden naložilo več sto milijonsko kazen. Ugotovilo je, da so njegova omrežja zavestno škodovala duševnemu zdravju mladih. Gre za prvo tovrstno zaključeno sojenje proti Meti, še več jih je v teku, nekateri pa ga označujejo za prelomnico – takšno, kot je bila tožba proti tobačni industirji v 90-ih. Tudi v Evropi se medtem vrstijo napovedi omejitev uporabe družbenih omrežij.
Sodba zoper Meto je signal, da obstajajo načini za pritisk na tehnološke velikane, pravi raziskovalec družbenih omreži Filip Dobranič. Ameriško sodišče je podjetju, ki ima med drugim v lasti Facebook in Instagram, prejšnji teden naložilo več sto milijonsko kazen. Ugotovilo je, da so njegova omrežja zavestno škodovala duševnemu zdravju mladih. Gre za prvo tovrstno zaključeno sojenje proti Meti, še več jih je v teku, nekateri pa ga označujejo za prelomnico – takšno, kot je bila tožba proti tobačni industirji v 90-ih. Tudi v Evropi se medtem vrstijo napovedi omejitev uporabe družbenih omrežij.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Luka in Lučka bosta varuški. Pazila bosta na kraljevega zmajčka. A ko sta kralj in kraljica odsotna, jima stvari uidejo iz rok. Takrat otroka dojameta, da varovanje zmajčka ni šala. Tudi zaradi Binijeve “pomoči”.
Luka in Lučka bosta varuški. Pazila bosta na kraljevega zmajčka. A ko sta kralj in kraljica odsotna, jima stvari uidejo iz rok. Takrat otroka dojameta, da varovanje zmajčka ni šala. Tudi zaradi Binijeve “pomoči”.
Liza se pripravlja na tekmovanje za največjo bučo, kuhar Štef pa na dan tekmovanja ugotovi, da nima dovolj sestavin, da bi nahranil vse udeležence tekmovanja. Lahko Liza reši težavo?
Liza se pripravlja na tekmovanje za največjo bučo, kuhar Štef pa na dan tekmovanja ugotovi, da nima dovolj sestavin, da bi nahranil vse udeležence tekmovanja. Lahko Liza reši težavo?
Slovenski odbojkarski prvaki so že z uvrstitvijo v polfinale evropskega pokala potrdili dobro evropsko sezono. Pred polnim Tivolijem so se z italijansko Piacenzo pomerili za uvrstitev v veliki finale.
Slovenski odbojkarski prvaki so že z uvrstitvijo v polfinale evropskega pokala potrdili dobro evropsko sezono. Pred polnim Tivolijem so se z italijansko Piacenzo pomerili za uvrstitev v veliki finale.
VINCENZO GALILEI: SUITA V D-DURU Kitara: MARINKO OPALIĆ MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: VIOLINSKI KONCERT ŠT. 2, OP. 66, PREROKI Violina: ITZHAK PERLMAN, IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: ZUBIN MEHTA ALEKSANDER SKRJABIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 8, OP. 66 Klavir: GARRICK OHLSSON MARIO LAVISTA: LAMENTO ZA BASOVSKO FLAVTO Flavta: KOLBEINN BJARNASON
VINCENZO GALILEI: SUITA V D-DURU Kitara: MARINKO OPALIĆ MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: VIOLINSKI KONCERT ŠT. 2, OP. 66, PREROKI Violina: ITZHAK PERLMAN, IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: ZUBIN MEHTA ALEKSANDER SKRJABIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 8, OP. 66 Klavir: GARRICK OHLSSON MARIO LAVISTA: LAMENTO ZA BASOVSKO FLAVTO Flavta: KOLBEINN BJARNASON
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.
Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.
V Iranu razvoj dogodkov sledi napovedim ameriškega predsednika Donalda Trumpa o stopnjevanju napadov. Ameriška in izraelska vojska sta napadli tudi več civilnih objektov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem dejal, da so mnogi vidiki konflikta negotovi, dejstvo, da bo stopnjevanje napadov situacijo še poslabšalo, pa je na drugi strani gotovo. Tako Izrael kot Združene države je ob tem pozval k zaustavitvi vojne. Ostali poudarki oddaje: - Vlada sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti. - Vesoljska kapsula Artemis 2 nadaljuje pot proti Luni. - Kristjani se na današnji veliki petek spominjajo smrti Jezusa na križu
V Iranu razvoj dogodkov sledi napovedim ameriškega predsednika Donalda Trumpa o stopnjevanju napadov. Ameriška in izraelska vojska sta napadli tudi več civilnih objektov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem dejal, da so mnogi vidiki konflikta negotovi, dejstvo, da bo stopnjevanje napadov situacijo še poslabšalo, pa je na drugi strani gotovo. Tako Izrael kot Združene države je ob tem pozval k zaustavitvi vojne. Ostali poudarki oddaje: - Vlada sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti. - Vesoljska kapsula Artemis 2 nadaljuje pot proti Luni. - Kristjani se na današnji veliki petek spominjajo smrti Jezusa na križu
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jaap in Maartje živita skupaj že skoraj 50 let. Godrnjajočega starega Jaapa svet okoli njega ne zanima preveč, najbolj si želi, da ga pustijo pri miru. Toda Maartje je iz drugačnega testa; čeprav je občasno zmedena zaradi porajajoče se demence, še vedno ljubi življenje in s polno žlico zajame vse, kar ji to ponuja. Ko par prejme pismo starih prijateljev iz Španije, Maartje prepriča Jaapa, da se odpravita na pot. Sedeta v svoj star avto in prepotujeta evropske države, ki so se od njunih mladih let popolnoma spremenile. Na cesti se prepirata in obenem obujata čudovite spomine. Jaap z žalostjo in tesnobo sprejme dejstvo, da se Maartjejino psihično zdravje slabša in da se bo vse v kratkem spremenilo. Vendar prav zaradi tega ponovno odkrijeta, kdo pravzaprav sta in zakaj se imata še vedno rada. MEMORY LANE/DE TERUGREIS/NIZOZEMSKA, BELGIJA/2024 Režija: Jelle de Jonge/Scenarij: Marijn de Wit, Jelle de Jonge/Igrajo: Leny Breederveld, Martin van Waardenberg, Trudy de Jong, Paul Kooij, Janni Goslinga, Annemarie Prins, Beppe Costa, Yvonne van den Eerenbeemt, Sabri Saddik, Harun Balci, Micha Hulshof …
Jaap in Maartje živita skupaj že skoraj 50 let. Godrnjajočega starega Jaapa svet okoli njega ne zanima preveč, najbolj si želi, da ga pustijo pri miru. Toda Maartje je iz drugačnega testa; čeprav je občasno zmedena zaradi porajajoče se demence, še vedno ljubi življenje in s polno žlico zajame vse, kar ji to ponuja. Ko par prejme pismo starih prijateljev iz Španije, Maartje prepriča Jaapa, da se odpravita na pot. Sedeta v svoj star avto in prepotujeta evropske države, ki so se od njunih mladih let popolnoma spremenile. Na cesti se prepirata in obenem obujata čudovite spomine. Jaap z žalostjo in tesnobo sprejme dejstvo, da se Maartjejino psihično zdravje slabša in da se bo vse v kratkem spremenilo. Vendar prav zaradi tega ponovno odkrijeta, kdo pravzaprav sta in zakaj se imata še vedno rada. MEMORY LANE/DE TERUGREIS/NIZOZEMSKA, BELGIJA/2024 Režija: Jelle de Jonge/Scenarij: Marijn de Wit, Jelle de Jonge/Igrajo: Leny Breederveld, Martin van Waardenberg, Trudy de Jong, Paul Kooij, Janni Goslinga, Annemarie Prins, Beppe Costa, Yvonne van den Eerenbeemt, Sabri Saddik, Harun Balci, Micha Hulshof …
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali z ustvarjalci treh izrazito aktualnih in družbeno kritičnih filmov. Ivan Ramljak v filmu Mirovnik ob arhivskem gradivu pripoveduje zgodbo o političnem atentatu na policijskega načelnika Osijeka, ki si je prizadeval za mir na začetku hrvaške domovinske vojne leta 1991. Hrvaški režiser Srđan Kovačević v filmu Kar je treba storiti obravnava kratenje delavskih pravic in Delavsko svetovalnico v Ljubljani, italijanska režiserka Laura Luciano pa ob primeru slovenskega duhovnika Marka Rupnika spolne zlorabe v cerkvi.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali z ustvarjalci treh izrazito aktualnih in družbeno kritičnih filmov. Ivan Ramljak v filmu Mirovnik ob arhivskem gradivu pripoveduje zgodbo o političnem atentatu na policijskega načelnika Osijeka, ki si je prizadeval za mir na začetku hrvaške domovinske vojne leta 1991. Hrvaški režiser Srđan Kovačević v filmu Kar je treba storiti obravnava kratenje delavskih pravic in Delavsko svetovalnico v Ljubljani, italijanska režiserka Laura Luciano pa ob primeru slovenskega duhovnika Marka Rupnika spolne zlorabe v cerkvi.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo pogledali v mariborske knjižnice. V Cankarjevem domu je nastopil tako orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Basa Wiegersa kot tudi Big Band RTV Slovenija, ki ga je še zadnjič vodil dirigent Lojze Krajnčan. V koprski galeriji Meduza pa smo si ogledali razstavo de Luke Široka, ki nosi naslov Nič osebnega. 30 let je minilo od izida kultne knjige Po sledeh soške fronte, s katero je Marko Simić pomagal sprožiti val zanimanja za zelo posebno bitko 1. svetovne vojne. Zdaj je izdal novo, ki nosi naslov Dvanajsta soška bitka.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo pogledali v mariborske knjižnice. V Cankarjevem domu je nastopil tako orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Basa Wiegersa kot tudi Big Band RTV Slovenija, ki ga je še zadnjič vodil dirigent Lojze Krajnčan. V koprski galeriji Meduza pa smo si ogledali razstavo de Luke Široka, ki nosi naslov Nič osebnega. 30 let je minilo od izida kultne knjige Po sledeh soške fronte, s katero je Marko Simić pomagal sprožiti val zanimanja za zelo posebno bitko 1. svetovne vojne. Zdaj je izdal novo, ki nosi naslov Dvanajsta soška bitka.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Leta 2002 mora načelnik Dave Cook raziskati nerešen umor zasebnega detektiva Daniela Morgana. Med preiskavo odkrije, da mu sledi časopis News of the World in ugotovi, da časopis poslovno sodeluje z nekaterimi od osumljencev za umor. Zasledovanje močno vpliva na njegovo ženo, ki je novinarka pri oddaji, ki razkriva zločince. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Leta 2002 mora načelnik Dave Cook raziskati nerešen umor zasebnega detektiva Daniela Morgana. Med preiskavo odkrije, da mu sledi časopis News of the World in ugotovi, da časopis poslovno sodeluje z nekaterimi od osumljencev za umor. Zasledovanje močno vpliva na njegovo ženo, ki je novinarka pri oddaji, ki razkriva zločince. THE HACK / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Jack Thorne Režija: Lewis Arnold V glavnih vlogah: David Tennant, Robert Carlyle, Toby Jones, Rose Leslie, Dougray Scott, Eve Myles, Adrian Lester, Katherine Kelly, Kevin Doyle, Neil Maskell, Lara PUlver, Lee Ingleby, Robert Glenister
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti in zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami, s katerimi bi omejili posledice energetske krize, ki se napoveduje zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu. Med energetskimi ukrepi so predvsem oblikovanje zalog, dolgoročno načrtovanje nabave in možnost uvedbe diferencirane cene goriv.
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti in zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami, s katerimi bi omejili posledice energetske krize, ki se napoveduje zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu. Med energetskimi ukrepi so predvsem oblikovanje zalog, dolgoročno načrtovanje nabave in možnost uvedbe diferencirane cene goriv.
Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026
Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.