Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Desetletni Anton živi v Nemčiji. Noče biti izjema in se želi priključiti Hitlerjevi mladini. Oče noče, da bi se sin družil z nacisti, vendar Anton najde pot. Misli, da lahko tovarišem zaupa, po napadu na Jude septembra leta 1939 pa spozna, kaj je resnični cilj Hitlerjevih nacistov in kako bridko se je motil.
Desetletni Anton živi v Nemčiji. Noče biti izjema in se želi priključiti Hitlerjevi mladini. Oče noče, da bi se sin družil z nacisti, vendar Anton najde pot. Misli, da lahko tovarišem zaupa, po napadu na Jude septembra leta 1939 pa spozna, kaj je resnični cilj Hitlerjevih nacistov in kako bridko se je motil.
5. marca, na rojstni dan pred dvema letoma umrle intelektualke, publicistke in ambasadorske branja Mance Košir, smo letos prvič zaznamovali nacionalni dan branja. Osrednji dogodek, namenjen ozaveščanju pomena branja pod sloganom Branje je veselje, je bil v Mariboru, kjer so v tukajšnjem Sodnem stolpu med drugim predstavili tudi Manifest za branje v 21. stoletju.
5. marca, na rojstni dan pred dvema letoma umrle intelektualke, publicistke in ambasadorske branja Mance Košir, smo letos prvič zaznamovali nacionalni dan branja. Osrednji dogodek, namenjen ozaveščanju pomena branja pod sloganom Branje je veselje, je bil v Mariboru, kjer so v tukajšnjem Sodnem stolpu med drugim predstavili tudi Manifest za branje v 21. stoletju.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Dokumentarni film s preprostim naslovom Miki Muster s pričevanji strokovnjakov, prijateljev in družine predstavi izjemen opus Mikija Mustra – avtorja, ki je s trmo in vztrajnostjo zapisal strip in animacijo v kolektivni spomin več generacij. Zvitorepec, sprva skoraj naključen projekt, je več kot dvajset let prinašal izvirne zgodbe, polne humorja, pustolovščin in subtilnega družbenega komentarja. Mustrova največja strast je bila animacija: od legendarnih televizijskih oglasov in nepozabnih Zajčkov Cik cak do mednarodno uspešnih kratkih filmov, ustvarjenih v Nemčiji. Po vrnitvi domov se je preizkusil tudi v politični karikaturi in presenetil z uspehi v tekmovalnem plavanju. Film je poklon izjemnemu ustvarjalcu, obenem pa njegovo delo postavlja v dialog s sodobnim časom in prinaša tudi kritičen pogled na nekatere vidike njegove zapuščine.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Na Dravskih elektrarnah Maribor so danes podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov na Pobrežju v Mariboru. Ta združuje več ključnih usmeritev razvoja: povečuje proizvodnjo iz obnovljivih virov, trajnostno rabo prostora in odgovorno ravnanje z okoljem.
Na Dravskih elektrarnah Maribor so danes podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta sončne elektrarne na zaprtem odlagališču odpadkov na Pobrežju v Mariboru. Ta združuje več ključnih usmeritev razvoja: povečuje proizvodnjo iz obnovljivih virov, trajnostno rabo prostora in odgovorno ravnanje z okoljem.
Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.
Nacionalni dan branja obeležujemo 5. marca, to je tudi rojstni dan prof. dr. Mance Košir, zdaj že pokojne izjemne intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja.Voditeljica Bernarda Žarn zato na ta dan gosti dr. Sabino Fras Popovič in prof. dr. Miho Kovača, oba sta predavatelja na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Folozofske fakultete. Je branje le veselje, ali tudi strategija preživetja, o tem in še marsičem v tokratni oddaji Dnevna soba.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"
Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).
V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren-Kostanjevica so morali kolesarsko prireditev v naravi odpovedati zaradi okoljevarstvenih omejitev. - V Črnomlju bodo uredili vstopno-izstopna mesta za čolne. - V Mariboru se začenja vpis v javne vrtce. - V Cerknem že 11. feministični festival Deuje babe.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren-Kostanjevica so morali kolesarsko prireditev v naravi odpovedati zaradi okoljevarstvenih omejitev. - V Črnomlju bodo uredili vstopno-izstopna mesta za čolne. - V Mariboru se začenja vpis v javne vrtce. - V Cerknem že 11. feministični festival Deuje babe.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.
Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Dokumentarni film Habibi Hussein se posveča Husseinu Darbiju, zadnjemu kinooperaterju v palestinskem mestu Dženin, ki je bil od malih nog predan filmski umetnosti in delu v projekcijski kabini kot tudi projektu obnove starega dženinskega kina, za katerega so se zavzeli nemški nevladniki. Film tako deluje kot portret starejšega kinooperaterja, hkrati pa pokaže tudi na pasti, v katere se pogosto ujamejo tuje nevladne organizacije, ki v državah kot je Palestina, pogosto - v svojih v osnovi dobronamernih projektih - zapostavijo želje lokalnega prebivalstva. V oddaji se Petra Meterc pogovarja z Alexom Bakrijem, režiserjem filma Habibi Hussein. Bralec Jure Franko, Tehnična izvedba Gašper Loborec. Urednica oddaje Tadeja Krečič.
Dokumentarni film Habibi Hussein se posveča Husseinu Darbiju, zadnjemu kinooperaterju v palestinskem mestu Dženin, ki je bil od malih nog predan filmski umetnosti in delu v projekcijski kabini kot tudi projektu obnove starega dženinskega kina, za katerega so se zavzeli nemški nevladniki. Film tako deluje kot portret starejšega kinooperaterja, hkrati pa pokaže tudi na pasti, v katere se pogosto ujamejo tuje nevladne organizacije, ki v državah kot je Palestina, pogosto - v svojih v osnovi dobronamernih projektih - zapostavijo želje lokalnega prebivalstva. V oddaji se Petra Meterc pogovarja z Alexom Bakrijem, režiserjem filma Habibi Hussein. Bralec Jure Franko, Tehnična izvedba Gašper Loborec. Urednica oddaje Tadeja Krečič.
Na mariborski Univerzi so na srečanju z novinarji med drugim predstavili aktualne investicijske projekte in tiste, ki so načrtovani na področju infrastrukture. Predvidenih je nekaj novogradenj, obnov in dograditev – med drugim bodo razširili Medicinsko fakulteto v trikotniku ob železnici.
Na mariborski Univerzi so na srečanju z novinarji med drugim predstavili aktualne investicijske projekte in tiste, ki so načrtovani na področju infrastrukture. Predvidenih je nekaj novogradenj, obnov in dograditev – med drugim bodo razširili Medicinsko fakulteto v trikotniku ob železnici.
Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.
Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Na letališče Jožeta Pučnika naj bi z Bližnjega vzhoda kmalu prispela še ena skupina slovenskih potnikov - Elektro Maribor s posebnim naslovom za prijavo poškodb na omrežju - Na Pragerskem ponovno vzpostavili lekarno
V informativni oddaji Točno opodlne prisluhnite naslednjim temam: - Na letališče Jožeta Pučnika naj bi z Bližnjega vzhoda kmalu prispela še ena skupina slovenskih potnikov - Elektro Maribor s posebnim naslovom za prijavo poškodb na omrežju - Na Pragerskem ponovno vzpostavili lekarno
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Koncertno serijo Radio Si Main Stage, ki smo jo začeli leta 2021, smo danes nadaljevali z gostovanjem zasedbe Cona40. Mlada koprska petčlanska zasedba, ustanovljena leta 2023, je koncertni nastop dobro izkoristila in suvereno predstavila svojstven preplet indie popa in rocka s primesmi funka. Po uvodni SmPlanet so sledile Ona, Začaraj me ter premierno novi, še neizdani singel Kejti. Seveda pa nista manjkali niti Chilly in, kot se spodobi za konec, Bombončki. Cona40 so si z današnjim nastopom zagotovo še dodatno utrli pot do poslušalstva in še enkrat upravičili povabilo na Radio Si Main Stage.
Koncertno serijo Radio Si Main Stage, ki smo jo začeli leta 2021, smo danes nadaljevali z gostovanjem zasedbe Cona40. Mlada koprska petčlanska zasedba, ustanovljena leta 2023, je koncertni nastop dobro izkoristila in suvereno predstavila svojstven preplet indie popa in rocka s primesmi funka. Po uvodni SmPlanet so sledile Ona, Začaraj me ter premierno novi, še neizdani singel Kejti. Seveda pa nista manjkali niti Chilly in, kot se spodobi za konec, Bombončki. Cona40 so si z današnjim nastopom zagotovo še dodatno utrli pot do poslušalstva in še enkrat upravičili povabilo na Radio Si Main Stage.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
Mazurija leži v severovzhodni Poljski, nekdanji južni Vzhodni Prusiji. Njeno glavno mesto je Olsztyn. To je dežela z burno zgodovino, ki je vplivala tudi na mazursko kuhinjo. Številni narodi, ki so živeli v stari poljski republiki, so namreč s sabo prinesli svoje recepte. Tako tu najdemo rusko in ukrajinsko kuhinjo, pa tudi nemške, litovske, judovske, madžarske, armenske in italijanske vplive. Tu živita Ewa in Tadeusz Piórkowski s svojimi štirimi otroki in tremi psi. So veliki mazurski kmeti, saj imajo 500 hektarov veliko kmetijo ter 50 konjev in 300 krav, ki brez težav prosto živijo skupaj na ogromnih pašnikih. Tako kot skoraj vsi mazurski lastniki kobilarn tudi družina Piórkowski ponuja učne ure jahanja in prenočišča, saj je za številne kobilarne in kmetije kmečki turizem pomemben dodaten vir zaslužka.
Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.
Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.
V turistični oddaji smo obiskali naše najstarejše mesto ob Dravi – Ptuj. Znašlo se je na prvem mestu kot najboljše mesto kulturne dediščine Evrope. Zanimalo nas je tudi, kakšne učinke ima ta naziv na mestni turizem, kaj mestu prinese vsakoletno Kurentovanje in kako privlačne so za tuje obiskovalce bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
V turistični oddaji smo obiskali naše najstarejše mesto ob Dravi – Ptuj. Znašlo se je na prvem mestu kot najboljše mesto kulturne dediščine Evrope. Zanimalo nas je tudi, kakšne učinke ima ta naziv na mestni turizem, kaj mestu prinese vsakoletno Kurentovanje in kako privlačne so za tuje obiskovalce bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite.
Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite.
Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.
Začel se je uvodni teden projekta Šola v kulturi, katerega cilj je izobraževanje iz učilnic preseliti v mestno okolje, gledališča in muzeje. Gre za "šolo v naravi", kjer naravo zamenjata kultura in umetnost, namenjena pa je poglobljenemu spoznavanju dediščine in ustvarjanju. Šola v kulturi je preplet delavnic, pogovorov, ogledov predstav, koncertov in filmov ter obiskov kulturnih ustanov. Učenci bodo spoznali kulturne krajine mest, se seznanili s pomembnimi ustanovami, arhitekturnimi presežki ter grafitarsko krajino posameznih četrti.
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
V zadnjih petih letih je število sklenjenih poslov na slovenskem nepremičninskem trgu upadlo. A to ni vplivalo na cene, ki še naprej večinoma rastejo, čeprav malce počasneje kot prej. Ponudba stanovanj ostaja manjša od povpraševanja, ki je kljub višjim obrestnim meram, še vedno veliko. Kakšne so torej trenutne razmere glede prodaje in nakupov stanovanj?
V zadnjih petih letih je število sklenjenih poslov na slovenskem nepremičninskem trgu upadlo. A to ni vplivalo na cene, ki še naprej večinoma rastejo, čeprav malce počasneje kot prej. Ponudba stanovanj ostaja manjša od povpraševanja, ki je kljub višjim obrestnim meram, še vedno veliko. Kakšne so torej trenutne razmere glede prodaje in nakupov stanovanj?
»Vlak se bo drugi teden zapeljal po novem tiru, nam pa ostajajo mrtvi potoki«, pravijo ogorčeni ribiči in kmetje pod vasjo Dekani, ki so nas ponovno opozorili na cementno onesnaženje ob gradnji 2. železniškega tira. Prepričani so, da pristojni, kljub vsem opozorilom, ne ukrepajo, zato razmišljajo o protestu. Izvajalec Kolektor CPG danes kmetom sporoča, da bo popolnoma očistil celotno območje.
»Vlak se bo drugi teden zapeljal po novem tiru, nam pa ostajajo mrtvi potoki«, pravijo ogorčeni ribiči in kmetje pod vasjo Dekani, ki so nas ponovno opozorili na cementno onesnaženje ob gradnji 2. železniškega tira. Prepričani so, da pristojni, kljub vsem opozorilom, ne ukrepajo, zato razmišljajo o protestu. Izvajalec Kolektor CPG danes kmetom sporoča, da bo popolnoma očistil celotno območje.
Vojaški spopad v Perzijskem zalivu je v trenutku prekinil glavno pomorsko povezavo med Azijo In Evropo. Čeprav Iran formalno prometa skozi Hormuško ožino, ki vodi do Sueškega prekopa ni blokiral, se je trgovska flota namenjena v Sredozemlje preusmerila okoli Afrike. Kakšne zamude bo utrpela logistična veriga in kje se bo to najbolj odražalo?
Vojaški spopad v Perzijskem zalivu je v trenutku prekinil glavno pomorsko povezavo med Azijo In Evropo. Čeprav Iran formalno prometa skozi Hormuško ožino, ki vodi do Sueškega prekopa ni blokiral, se je trgovska flota namenjena v Sredozemlje preusmerila okoli Afrike. Kakšne zamude bo utrpela logistična veriga in kje se bo to najbolj odražalo?
Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.
Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.
Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.
Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.
Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.