Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

O živalih in ljudeh

O živalih in ljudeh

10. 2. 2026

Odpravili smo se na zimski sprehod z glasbeno ustvarjalko, raperko Nushy in njenim psom Medom. Ustvarjalec rastlinskih terarijev, Miha Leitinger, te majhne ekosisteme naseli tudi z živalmi. Tokrat predstavljamo posebno vrsto pupkov – krokodilje pupke. V pogovoru z varstvenim ornitologom, Luko Božičem, smo preverili kakšni so prvi rezultati letošnje januarske akcije štetja vodnih ptic. Obiskali smo Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica, kjer nam je veterinar Milan Hren pojasnil, kako hiter je razvoj ortopedije na področju oskrbe konj. Na Tajskem, prav v središču Bangkoka, pa se je v urbanem okolju nepričakovano udomačila žival: varan. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Odpravili smo se na zimski sprehod z glasbeno ustvarjalko, raperko Nushy in njenim psom Medom. Ustvarjalec rastlinskih terarijev, Miha Leitinger, te majhne ekosisteme naseli tudi z živalmi. Tokrat predstavljamo posebno vrsto pupkov – krokodilje pupke. V pogovoru z varstvenim ornitologom, Luko Božičem, smo preverili kakšni so prvi rezultati letošnje januarske akcije štetja vodnih ptic. Obiskali smo Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica, kjer nam je veterinar Milan Hren pojasnil, kako hiter je razvoj ortopedije na področju oskrbe konj. Na Tajskem, prav v središču Bangkoka, pa se je v urbanem okolju nepričakovano udomačila žival: varan. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Šport

Olimpijski dnevnik

10. 2. 2026

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

4 min

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

10. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

8 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Poročila

Poročila ob petih

10. 2. 2026

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

6 min

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Poročila

Venezuelske oblasti izpustile več sto političnih zapornikov

10. 2. 2026

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

Poročila

Weber komentiral obtožni predlog proti poslancem NSI-ja

10. 2. 2026

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

Poročila

Slovenija zdrsnila na indeksu zaznave korupcije

10. 2. 2026

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

1 min

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

Vreme

Vreme ob 17h

10. 2. 2026

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Pol ure kulture

O razstavi Dodekafonija - Variacije, koncertu Komornega zbora Ipavska in premieri Martin Krpan reši Dunaj

10. 2. 2026

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture

26 min

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo do 8. marca na ogled razstava Dodekafonija – Variacije/Variazioni. Gre za drugi del skupinske razstave treh umetnikov Duše Jesih, Maria Pallija in Manuele Toselli, ki jih povezuje skupen umetniški jezik, abstrakcija. Z naslovom, izposojenim iz sveta glasbe, se Dodekafonija naslanja tudi na izvorno obdobje modernosti oziroma na najradikalnejše glasbeno raziskovanje zgodnjega 20. stoletja. Dan po kulturnem prazniku so abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica ustvarili pevke in pevci Komornega zbora Ipavska. Zbor umetniško vodi Damjana Vončina. Ponesla ga je v svet, na prestižna mednarodna zborovska tekmovanja, kjer usvajajo najvišja priznanja. Sinočnji koncert je v osredje postavil bogastvo slovenske zborovske ustvarjalnosti. V Gledališču Koper so v soboto premierno uprizorili mladinsko predstavo Martin Krpan reši Dunaj v režiji Katje Pegan. Režiserka je Levstikovo klasiko presnovila v sodobno pripoved, ki nagovarja najširšo publiko. Tričlanska igralska zasedba ob spremljavi pianista brezhibno odigra vrsto vlog in gledalca potegne na satirično-komični vrtiljak merjenja moči med pretkano oblastjo ter bistroumnim Krpanom. Pragmatični junak ljudstva si s strategijami, ki jih sicer uporablja oblast, izbori dovoljenje za svobodno trgovanje s soljo, režiserka pa v prizor zmage nad Brdavsom, namesto krvavega sovražnikovega konca, vtke humanistični klic k miru in opomin na nesmiselnost nasilja. Na Reki se začenjajo Dnevi slovenske kulture

Jezikovni pogovori

Dajnarska špraha ali drfaš merlat – soriški narečni govor

10. 2. 2026

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

19 min

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

Novice Radia Slovenija

Novice ob 17h

10. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Slovenija danes, regionalne novice

Slovenija danes, regionalne novice

10. 2. 2026

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

7 min

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

Zapisi iz močvirja

En zaposlen in dva pomočnika

10. 2. 2026

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

8 min

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

Srce bije za posel

Igor Štemberger, Ilirika

10. 2. 2026

Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.

62 min

Gost 41. epizode Srce bije za posel je predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. V pogovoru razmišlja o ciklih rasti in padcev, primerja današnje razmere z internetnim balonom in finančno krizo ter opozarja, da večje tveganje kot ohlajanje trgov danes predstavljajo nakopičene geostrateške napetosti in preurejanje svetovnega reda. Dotaknemo se tudi slovenskega kapitalskega trga – njegove majhnosti, omejitev, pa tudi priložnosti. Od ljudskih obveznic in privatizacije Vzajemne do individualnih naložbenih računov, ki bi lahko dolgoročno spremenili varčevalne navade Slovencev. Pogovor, ki finančne trge postavi v širši družbeni in zgodovinski kontekst.

Svet kulture

Zimski festival, Dodekafonija in Nova plošča

10. 2. 2026

Festival Ljubljana zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto z Zimskim festivalom. Letos ga bodo odprli z dramsko simfonijo Romeo in Julija Hectorja Berlioza. V MGLC so na kulturni praznik odprli razstavo grafik Saša Vrabiča Nova plošča. Ob razstavi je izšla tudi plošča z njegovo avtorsko glasbo. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled skupinska razstava Dodekafonija – Variacije / Variazioni, na kateri se predstavljajo umetniki Duša Jesih, Mario Palli in Manuela Toselli.

16 min

Festival Ljubljana zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto z Zimskim festivalom. Letos ga bodo odprli z dramsko simfonijo Romeo in Julija Hectorja Berlioza. V MGLC so na kulturni praznik odprli razstavo grafik Saša Vrabiča Nova plošča. Ob razstavi je izšla tudi plošča z njegovo avtorsko glasbo. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled skupinska razstava Dodekafonija – Variacije / Variazioni, na kateri se predstavljajo umetniki Duša Jesih, Mario Palli in Manuela Toselli.

Vegezavri

Kotaljenje

10. 2. 2026

Kokosodoni se vsako pomlad znebijo stare lupine, tako da se v svoji kotanji kotalijo po pesku. Nenadoma se Rdečka in mali grahozavri znajdejo sredi brezglavega kotaljenja.

5 min

Kokosodoni se vsako pomlad znebijo stare lupine, tako da se v svoji kotanji kotalijo po pesku. Nenadoma se Rdečka in mali grahozavri znajdejo sredi brezglavega kotaljenja.

Kanape - Kanapé

Valentino Garavani

10. 2. 2026

A divatvilág 2026 januárjában egy ikonikus divattervezőtől vett búcsút. Valentino Garavani 1962-től a saját márkaneve alatt alkotott, célja pedig midig az volt, hogy nőies, könnyed ruhákat alkosson, amelyek kiemelik a viselő eleganciáját, szépségét. Modni svet se je januarja 2026 poslovil od ikoničnega modnega oblikovalca. Valentino Garavani je od leta 1962 ustvarjal pod svojo blagovno znamko, njegov cilj pa je bil vedno ustvarjati ženstvena, lahkotna oblačila, ki poudarjajo eleganco in lepoto tiste, ki jih nosi.

5 min

A divatvilág 2026 januárjában egy ikonikus divattervezőtől vett búcsút. Valentino Garavani 1962-től a saját márkaneve alatt alkotott, célja pedig midig az volt, hogy nőies, könnyed ruhákat alkosson, amelyek kiemelik a viselő eleganciáját, szépségét. Modni svet se je januarja 2026 poslovil od ikoničnega modnega oblikovalca. Valentino Garavani je od leta 1962 ustvarjal pod svojo blagovno znamko, njegov cilj pa je bil vedno ustvarjati ženstvena, lahkotna oblačila, ki poudarjajo eleganco in lepoto tiste, ki jih nosi.

Kanape - Kanapé

Kontempo táncverseny – Tekmovanje Kontempo

10. 2. 2026

Kreatív és technikailag izgalmas koreográfiáikkal mutatkoztak be a fiatal kortárs táncosok január végén Lendván, az első alkalommal megszervezett Kontempo táncversenyen. A Szlovén Köztársaság fiatal kortárs táncosainak versenyén 50 fiatal táncművész állt a lendvai kultúrotthon színpadára. Mladi plesalci sodobnega plesa so se konec januarja v Lendavi na prvič organiziranem tekmovanju Kontempo predstavili s kreativnimi in tehnično dovršenimi koreografijami. Na državnem tekmovanju mladih plesalcev sodobnega plesa iz Slovenije je na oder kulturnega doma v Lendavi stopilo 50 mladih plesalcev.

3 min

Kreatív és technikailag izgalmas koreográfiáikkal mutatkoztak be a fiatal kortárs táncosok január végén Lendván, az első alkalommal megszervezett Kontempo táncversenyen. A Szlovén Köztársaság fiatal kortárs táncosainak versenyén 50 fiatal táncművész állt a lendvai kultúrotthon színpadára. Mladi plesalci sodobnega plesa so se konec januarja v Lendavi na prvič organiziranem tekmovanju Kontempo predstavili s kreativnimi in tehnično dovršenimi koreografijami. Na državnem tekmovanju mladih plesalcev sodobnega plesa iz Slovenije je na oder kulturnega doma v Lendavi stopilo 50 mladih plesalcev.

Kanape - Kanapé

Report

10. 2. 2026

Fiatalos lendület, kritikus szövegek és dallamos düh. Ezek a fogalmak jellemzik leginkább a ptuji Report együttest, amely 2025. november elején koncertezett Lendván, a Placcon. Mladostna energija, kritična besedila in melodična jeza. Ti pojmi najbolje opisujejo mlado ptujsko zasedbo Report, ki je v začetku novembra 2025 koncertirala na Placu v Lendavi.

3 min

Fiatalos lendület, kritikus szövegek és dallamos düh. Ezek a fogalmak jellemzik leginkább a ptuji Report együttest, amely 2025. november elején koncertezett Lendván, a Placcon. Mladostna energija, kritična besedila in melodična jeza. Ti pojmi najbolje opisujejo mlado ptujsko zasedbo Report, ki je v začetku novembra 2025 koncertirala na Placu v Lendavi.

Kanape - Kanapé

Kanape - Kanapé

10. 2. 2026

Az adás tartalma: - Divatsarok: Valentino Garavani divattervező; - Kontempo – kortárs táncverseny Lendván; - a Report punkegyüttes; - videóklipek: Dora Tomori, Platon Karataev, Csalogány. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: modni oblikovalec Valentino Garavani; - Kontempo – tekmovanje v sodobnem plesu v Lendavi; - punk zasedba Report; - videospoti: Dora Tomori, Platon Karataev, Csalogány.

30 min

Az adás tartalma: - Divatsarok: Valentino Garavani divattervező; - Kontempo – kortárs táncverseny Lendván; - a Report punkegyüttes; - videóklipek: Dora Tomori, Platon Karataev, Csalogány. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: modni oblikovalec Valentino Garavani; - Kontempo – tekmovanje v sodobnem plesu v Lendavi; - punk zasedba Report; - videospoti: Dora Tomori, Platon Karataev, Csalogány.

Dogodki in odmevi

Vladni obisk na Gorenjskem v znamenju infrastrukturnih projektov

10. 2. 2026

Vlada je danes na obisku na Gorenjskem, v ospredju so infrastrukturni projekti - za nov priključek na gorenjski avtocesti so dovoljenja pridobljena. Šolniki pa se veselijo nove srednje šole Jesenice, ki je za zdaj največja naložba v srednje šolstvo v državi. Drugi poudarki oddaje: NATO naj bi bil nezadovoljen s prispevkom Slovenije za obrambo, delegacija zavezništva pri nas pregleduje napredek Maribor in Ljubljana potrdila prijavo na razpis za sežigalnico odpadkov Nova prevara s kriptovalutami, oškodovanec ostal brez 80 tisoč evrov

33 min

Vlada je danes na obisku na Gorenjskem, v ospredju so infrastrukturni projekti - za nov priključek na gorenjski avtocesti so dovoljenja pridobljena. Šolniki pa se veselijo nove srednje šole Jesenice, ki je za zdaj največja naložba v srednje šolstvo v državi. Drugi poudarki oddaje: NATO naj bi bil nezadovoljen s prispevkom Slovenije za obrambo, delegacija zavezništva pri nas pregleduje napredek Maribor in Ljubljana potrdila prijavo na razpis za sežigalnico odpadkov Nova prevara s kriptovalutami, oškodovanec ostal brez 80 tisoč evrov

V ospredju

Lastnike zemljišč pozivajo k soglasjem za monitoring gudronske jame na Studencih

10. 2. 2026

Pri reševanju problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov - t. i. gudronske jame - v mariborskem naselju Studenci, kjer je že desetletja zakopanih – po predvidevanjih – do 22 ton kislega gudrona, to je odpadne snovi iz predelave odpadnih olj z žvepleno kislino, je po več letih prizadevanj in pozivov vendarle prišlo do premika. Ker pa so nekateri posegi predvideni na zasebnih zemljiščih, vodstvo mestne četrti in občina pozivata lastnike teh zemljišč k čimprejšnji oddaji soglasja.

1 min

Pri reševanju problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov - t. i. gudronske jame - v mariborskem naselju Studenci, kjer je že desetletja zakopanih – po predvidevanjih – do 22 ton kislega gudrona, to je odpadne snovi iz predelave odpadnih olj z žvepleno kislino, je po več letih prizadevanj in pozivov vendarle prišlo do premika. Ker pa so nekateri posegi predvideni na zasebnih zemljiščih, vodstvo mestne četrti in občina pozivata lastnike teh zemljišč k čimprejšnji oddaji soglasja.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor 10.02.2026

10. 2. 2026

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

11 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Rojaki

Rojaki

10. 2. 2026

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

24 min

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

V ospredju

"Kdor namerava darovati kri, naj daruje s srcem, ne pa za denar."

10. 2. 2026

Predvsem na račun tistih, ki darovanju krvi ostajajo zvesti več desetletij, v Sloveniji še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi z življenjsko pomembno tekočino. V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra sta se danes med častne, 100-kratne darovalce vpisala Branko Sever iz Zgornje Kungote in Rozina Topolovec iz Cerkvenjaka. V tako imenovani Knjigi vitezov krvodajalstva imajo sicer že krepko čez 200 rednih darovalcev, med njimi 6 žensk.

1 min

Predvsem na račun tistih, ki darovanju krvi ostajajo zvesti več desetletij, v Sloveniji še vedno uspevamo ohranjati ravnotežje pri preskrbi z življenjsko pomembno tekočino. V Centru za transfuzijsko medicino mariborskega kliničnega centra sta se danes med častne, 100-kratne darovalce vpisala Branko Sever iz Zgornje Kungote in Rozina Topolovec iz Cerkvenjaka. V tako imenovani Knjigi vitezov krvodajalstva imajo sicer že krepko čez 200 rednih darovalcev, med njimi 6 žensk.

Dvanajst jedi v dvanajstih urah

London, 2/6

10. 2. 2026

V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 2. del: London Raper popelje nekdanjega francoskega reprezentanta in člana nogometnega kluba Manchester United Patrica Evraja na kulinarično potovanje po svetovljanskem Londonu in ga ob preizkušanju dvanajstih jedi uči vsega, kar mora vedeti o mestu. Njuna prva postaja je Temza, kjer se vkrcata na rečni avtobus in si privoščita ocvrt mlečni kruh z medom, nato pa obiščeta pristno pariško restavracijo. Zuu nogometašu predstavi tudi jed iz svojega otroštva. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith

28 min

V oddaji Dvanajst jedi v dvanajstih urah bo angleški raper Big Zuu svoje sopotnike s pokušanjem dvanajstih jedi naučil vsega, kar morajo vedeti o nekem mestu. Ne glede na to, ali gre za lokalno ulično hrano ali za odkrivanje sodobne gastronomije, bo Zuu s svojim zanimivim kulinaričnim pristopom vodil gledalce in slavne goste po številnih mestih, kjer bodo odkrivali skrite bisere, tržnice s hrano, domače gostilne in vrhunske restavracije, in tako predstavil še nikoli videno stran nekaterih najbolj živahnih evropskih mest. 2. del: London Raper popelje nekdanjega francoskega reprezentanta in člana nogometnega kluba Manchester United Patrica Evraja na kulinarično potovanje po svetovljanskem Londonu in ga ob preizkušanju dvanajstih jedi uči vsega, kar mora vedeti o mestu. Njuna prva postaja je Temza, kjer se vkrcata na rečni avtobus in si privoščita ocvrt mlečni kruh z medom, nato pa obiščeta pristno pariško restavracijo. Zuu nogometašu predstavi tudi jed iz svojega otroštva. BIG ZUU'S 12 DISHES IN 12 HOURS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Chris Faith

Prva vrsta

Timotej Kosovinc in Cristina Basili

10. 2. 2026

Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.

36 min

Živo sta v oddaji nastopila kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc in violončelistka Cristina Basili.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 14h

10. 2. 2026

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Šport

Olimpijski dnevnik

10. 2. 2026

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

7 min

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

V ospredju

Maribor se poteguje za koncesijo za sežigalnico odpadkov

10. 2. 2026

V Mariboru se je novoustanovljeno podjetje EIOM – Energijska izraba odpadkov Maribor, ki deluje v okviru Javnega holdinga, prijavilo na državni razpis za podelitev koncesije za energetsko izrabo odpadkov. Projekt je ocenjen na skoraj 100 milijonov evrov, ali bo mesto pri pridobivanju koncesije tudi uspešno, pa naj bi bilo znano ob koncu leta.

1 min

V Mariboru se je novoustanovljeno podjetje EIOM – Energijska izraba odpadkov Maribor, ki deluje v okviru Javnega holdinga, prijavilo na državni razpis za podelitev koncesije za energetsko izrabo odpadkov. Projekt je ocenjen na skoraj 100 milijonov evrov, ali bo mesto pri pridobivanju koncesije tudi uspešno, pa naj bi bilo znano ob koncu leta.

Šport

Olimpijske boje začenjajo tudi biatlonci

10. 2. 2026

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

Šport

Domen Prevc: Mlajše sestrice nočem zafrkniti, pogreznil bi se v zemljo

10. 2. 2026

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

3 min

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

Šport

Ilka Štuhec poskušala bolje napadati, a "to je bilo premalo"

10. 2. 2026

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

1 min

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

Prvi dnevnik

Prvi dnevnik

10. 2. 2026

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

20 min

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Po Sloveniji

Manj razdeljene prehranske pomoči, a ne tudi manj stisk ljudi

10. 2. 2026

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

20 min

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

Prvi dnevnik

Murskosoboški Lions klub praznuje 35 let

10. 2. 2026

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

Prvi dnevnik

Želje po urejenem javnem prometu

10. 2. 2026

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

Prvi dnevnik

SDH: Če so državna podjetja uspešna, so gonilo gospodarstva

10. 2. 2026

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

1 min

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

Izredne seje Državnega zbora

Izredna seja Državnega zbora: 129. izredna seja Državnega zbora, prenos

10. 2. 2026

Dnevni red: - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju - Predlog zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije, d. o. o. - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja - Predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu - Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026–2035 »Z odgovornostjo in sodelovanjem do boljših izidov zdravljenja« - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem in Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru -

254 min

Dnevni red: - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju - Predlog zakona o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije, d. o. o. - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja - Predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu - Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva v Sloveniji 2026–2035 »Z odgovornostjo in sodelovanjem do boljših izidov zdravljenja« - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem in Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru -


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine