Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Egon in Ajda imata dovolj. Dovolj puste in enolične zime. Zebe ju in povsod je le sneg. Pa je zima res dolgočasna? Skovikar se ne bi strinjal. Za otroka si izmisli pravi lov na zimske zaklade. Si bosta Egon in Ajda zdaj premislila?
Egon in Ajda imata dovolj. Dovolj puste in enolične zime. Zebe ju in povsod je le sneg. Pa je zima res dolgočasna? Skovikar se ne bi strinjal. Za otroka si izmisli pravi lov na zimske zaklade. Si bosta Egon in Ajda zdaj premislila?
Estonski skladatelj Arvo Pärt letos praznuje 90. rojstni dan; njegov glasbeni slog nekateri imenujejo tudi duhovni ali mistični minimalizem, ne preseneča zato, če so ga večkrat navdihnila tudi besedila z adventno vsebino, saj je advent v svojem bistvu skrivnosten čas pričakovanja. Svojo glasbo primerja »z belo svetlobo, ki vsebuje vse barve…«. Prav svetloba pa ima v adventu posebno mesto - ni je veliko, a zato toliko bolj hrepenimo po njej, v dobesednem in simbolnem smislu.
Estonski skladatelj Arvo Pärt letos praznuje 90. rojstni dan; njegov glasbeni slog nekateri imenujejo tudi duhovni ali mistični minimalizem, ne preseneča zato, če so ga večkrat navdihnila tudi besedila z adventno vsebino, saj je advent v svojem bistvu skrivnosten čas pričakovanja. Svojo glasbo primerja »z belo svetlobo, ki vsebuje vse barve…«. Prav svetloba pa ima v adventu posebno mesto - ni je veliko, a zato toliko bolj hrepenimo po njej, v dobesednem in simbolnem smislu.
Medvedi so naveličani, da zaradi Tamtama vsak spopad s Tigri izgubijo. Izmislijo si nepremagljiv načrt. Zamaskirajo se v dinozavra in povzročijo zmešnjavo, Lud in drugi pa jim nasedejo.
Medvedi so naveličani, da zaradi Tamtama vsak spopad s Tigri izgubijo. Izmislijo si nepremagljiv načrt. Zamaskirajo se v dinozavra in povzročijo zmešnjavo, Lud in drugi pa jim nasedejo.
Biatlonci in biatlonke nastope v Hochfilznu, na drugi postaji letošnjega svetovnega pokala, končujejo z žensko tekmo v zasledovanju in moško štafeto. Deskarji na snegu so se včeraj prvič pomerili na evropskem snegu, in sicer na nočni tekmi v Cortini d'Ampezzo, v dopoldanskih športnih minutah pa boste lahko prisluhnili tudi Tadeju Pogačarju, najboljšemu kolesarju na svetu, ki je priprave na novo sezono z ekipo Emiratov začel v Španiji.
Biatlonci in biatlonke nastope v Hochfilznu, na drugi postaji letošnjega svetovnega pokala, končujejo z žensko tekmo v zasledovanju in moško štafeto. Deskarji na snegu so se včeraj prvič pomerili na evropskem snegu, in sicer na nočni tekmi v Cortini d'Ampezzo, v dopoldanskih športnih minutah pa boste lahko prisluhnili tudi Tadeju Pogačarju, najboljšemu kolesarju na svetu, ki je priprave na novo sezono z ekipo Emiratov začel v Španiji.
Mali je žalosten, ker razen Žive nima prijateljev. Povabi jo, naj se vrne k njemu le pod pogojem, če bo še kdo drug opazil, da ga ni bilo pri pouku. A tudi Živa je pozabila, da njenega najboljšega prijatelja ni v šoli. To pa ugotovi šele, ko Cifroksa vpraša, zakaj Malega na njegov rojstni dan ni pri pouku. Živa se odloči pripeljati ves razred k Malemu, da bodo praznovali rojstni dan.
Mali je žalosten, ker razen Žive nima prijateljev. Povabi jo, naj se vrne k njemu le pod pogojem, če bo še kdo drug opazil, da ga ni bilo pri pouku. A tudi Živa je pozabila, da njenega najboljšega prijatelja ni v šoli. To pa ugotovi šele, ko Cifroksa vpraša, zakaj Malega na njegov rojstni dan ni pri pouku. Živa se odloči pripeljati ves razred k Malemu, da bodo praznovali rojstni dan.
Mami obuja spomine na čase, ko sta bili Brina in Jana še dojenčici. Brina se je prva kotalila, Jana pa prva plazila in prva je sedela. Mami se s tem ni mogla sprijazniti in stopnjevalo se je tekmovanje, katera bo prva shodila. Zmagala je Jana in mami je bila obupana. Seveda je tudi Brina kasneje shodila, mami se je pomirila in se raznežila ob pohvali Janine mamice, da je enkratna mami.
Mami obuja spomine na čase, ko sta bili Brina in Jana še dojenčici. Brina se je prva kotalila, Jana pa prva plazila in prva je sedela. Mami se s tem ni mogla sprijazniti in stopnjevalo se je tekmovanje, katera bo prva shodila. Zmagala je Jana in mami je bila obupana. Seveda je tudi Brina kasneje shodila, mami se je pomirila in se raznežila ob pohvali Janine mamice, da je enkratna mami.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kadeti se bodo pomerili v najtežji plavalni preizkušnji, bitki za desko. Sodelovati morajo kot ekipa, da bi si priborili povsem novo reševalno desko za svoj klub. Nino mora premagati hudo tremo, saj se boji, da bo razočaral ekipo.
Kadeti se bodo pomerili v najtežji plavalni preizkušnji, bitki za desko. Sodelovati morajo kot ekipa, da bi si priborili povsem novo reševalno desko za svoj klub. Nino mora premagati hudo tremo, saj se boji, da bo razočaral ekipo.
Balu pouči Mavglija o svoji najljubši temi, hrani. On obožuje med, polhi pa jabolka. Pripoveduje tudi, kaj jedo druge živali, in Mavglija opozori na razlike v njihovi prehrani.
Balu pouči Mavglija o svoji najljubši temi, hrani. On obožuje med, polhi pa jabolka. Pripoveduje tudi, kaj jedo druge živali, in Mavglija opozori na razlike v njihovi prehrani.
Advent nas vabi v tišino, zbranost in odprto srce. Živahno je dogajanje v župniji sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Ob zaznamovanju 85-letnice v minulem letu, obnovljenem zvoniku ter številnih dejavnostih smo s sogovornikoma, župnikom dr. Stanislavom Slatinekom in teologinjo dr. Faniko Vrečko, razmišljali o duhovnosti sv. Jožefa, o občestvenosti in o tem, kako vera raste skozi solidarnost, sodelovanje in skupno pot.
Advent nas vabi v tišino, zbranost in odprto srce. Živahno je dogajanje v župniji sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Ob zaznamovanju 85-letnice v minulem letu, obnovljenem zvoniku ter številnih dejavnostih smo s sogovornikoma, župnikom dr. Stanislavom Slatinekom in teologinjo dr. Faniko Vrečko, razmišljali o duhovnosti sv. Jožefa, o občestvenosti in o tem, kako vera raste skozi solidarnost, sodelovanje in skupno pot.
Vodirog je navdušen, ker bo videl severni sij. Za ogled tega naravnega pojava mora biti nebo jasno. Žal pa je vse prej kot tako. Zafrk namreč besno leta s predelanim Frčom, ki vse nebo prekrije z izpuhi. Kako bodo tokrat ukrepali Reaktivčki?
Vodirog je navdušen, ker bo videl severni sij. Za ogled tega naravnega pojava mora biti nebo jasno. Žal pa je vse prej kot tako. Zafrk namreč besno leta s predelanim Frčom, ki vse nebo prekrije z izpuhi. Kako bodo tokrat ukrepali Reaktivčki?
Zbiralec jo v mrzlem jutru mahne na potep. Še sreča! Najprej se oglasi v staji pri konju, toda pravo presenečenje ga čaka pri ptičjem pitniku. Kdo bi si mislil, da ledene sveče tako lepo zvenijo.
Zbiralec jo v mrzlem jutru mahne na potep. Še sreča! Najprej se oglasi v staji pri konju, toda pravo presenečenje ga čaka pri ptičjem pitniku. Kdo bi si mislil, da ledene sveče tako lepo zvenijo.
Trije prijatelji se odločijo, da bodo po vzoru Vilijevega očeta Roka ustanovili bend – glasbeno skupino. Prav dobro jim gre in izkaže se, da Žanko odlično poje. Sklenejo, da bodo priredili koncert. Suzi je sicer precej zadržana, saj nerada nastopa pred ljudmi, a privoli vseeno. Nenadoma se prikaže Trdoživ, se vsili v skupino in jo poimenuje Trdoživ in bumbarji. Prisiljeni so nastopiti skupaj z njim, a nastop je prava polomija, saj Trdoživ poje čisto brez posluha. Ko končno zapusti prizorišče, trije prijatelji pred navdušenim občinstvom zaigrajo sami.
Trije prijatelji se odločijo, da bodo po vzoru Vilijevega očeta Roka ustanovili bend – glasbeno skupino. Prav dobro jim gre in izkaže se, da Žanko odlično poje. Sklenejo, da bodo priredili koncert. Suzi je sicer precej zadržana, saj nerada nastopa pred ljudmi, a privoli vseeno. Nenadoma se prikaže Trdoživ, se vsili v skupino in jo poimenuje Trdoživ in bumbarji. Prisiljeni so nastopiti skupaj z njim, a nastop je prava polomija, saj Trdoživ poje čisto brez posluha. Ko končno zapusti prizorišče, trije prijatelji pred navdušenim občinstvom zaigrajo sami.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
O gospodarski in vojaški pomoči zahoda socialistični Jugoslaviji po njenem razkolu s Sovjetsko zvezo
O gospodarski in vojaški pomoči zahoda socialistični Jugoslaviji po njenem razkolu s Sovjetsko zvezo
Lizi je na plaži izgubila ključe in zdaj ne more odpreti stojnice. Le kako bi lahko v mivki poiskali kovinski predmet? Seveda! Z velikanskim magnetom.
Lizi je na plaži izgubila ključe in zdaj ne more odpreti stojnice. Le kako bi lahko v mivki poiskali kovinski predmet? Seveda! Z velikanskim magnetom.
V gozdu med mahom in sanjami so zajci in praprot sklenili stavo, zaradi katere se z vso vnemo pripravljajo na prav posebno olimpijado. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij uokvirja zgodba najboljših prijateljev Lare in Igorja, ki se nekega dne, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta. V nizu humornih zapletov in preprek ter v silni želji po zmagi, ki jo nadvladata prijateljstvo in radost, se odpira prostor za paleto čustev, ki spremljajo boleč prepir deklice in dečka. Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar Jezikovni pregled: Aleš Učakar Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek je nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina) Lara – Ana Tereza Perko Igor – Luka Maslaković Praprotki – Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj Zajčki – Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik Deklice in dečki – Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal Sodelovali so še – 3. (zdaj že) 4. D OŠ Koseze. Posneto v studiih Radia Slovenija junija in julija 2025 Produkcija Uredništva igranega programa in ŠKUC Gledališča Zahvala: Cankarjev dom, Darja Hlavka Godina, Dana Papachristou, Yorgos Samantas, Mirko Perko, 3. (zdaj že) 4.D OŠ Koseze, Danaja Knez, OŠ Koseze, Amanda Vidic, Samo Turk, ravnateljica GŠ Ajdovščina Bernarda Paškvan
V gozdu med mahom in sanjami so zajci in praprot sklenili stavo, zaradi katere se z vso vnemo pripravljajo na prav posebno olimpijado. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij uokvirja zgodba najboljših prijateljev Lare in Igorja, ki se nekega dne, tako kot se kdaj zgodi vsem prijateljem, spreta. V nizu humornih zapletov in preprek ter v silni želji po zmagi, ki jo nadvladata prijateljstvo in radost, se odpira prostor za paleto čustev, ki spremljajo boleč prepir deklice in dečka. Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Strokovna sodelavka: Katarina Lia Kompan Erzar Jezikovni pregled: Aleš Učakar Zvočni efekti in petje: nOrkester 2025, Atelje Sarasvati (posnetek je nastal na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina) Lara – Ana Tereza Perko Igor – Luka Maslaković Praprotki – Mojka Končar, Tines Špik, Petra Štibelj Zajčki – Peter Alojz Marn, Blaž Šef, Uroš Smolej, Tines Špik Deklice in dečki – Tibor Bezlaj Milčinski, Mila Koščak, Leja Šetinc, Nace Žerjal Sodelovali so še – 3. (zdaj že) 4. D OŠ Koseze. Posneto v studiih Radia Slovenija junija in julija 2025 Produkcija Uredništva igranega programa in ŠKUC Gledališča Zahvala: Cankarjev dom, Darja Hlavka Godina, Dana Papachristou, Yorgos Samantas, Mirko Perko, 3. (zdaj že) 4.D OŠ Koseze, Danaja Knez, OŠ Koseze, Amanda Vidic, Samo Turk, ravnateljica GŠ Ajdovščina Bernarda Paškvan
Hrabri zajčki se v svojem avtobusu peljejo ob dolgi vijugavi reki. Nato se ustavijo, da bi se spočili. Mladiči se namakajo v bazenu, Bob in Bu pa spoznata krokodila Krokija. Ta je zelo žalosten.
Hrabri zajčki se v svojem avtobusu peljejo ob dolgi vijugavi reki. Nato se ustavijo, da bi se spočili. Mladiči se namakajo v bazenu, Bob in Bu pa spoznata krokodila Krokija. Ta je zelo žalosten.
Pesem Ta dežela je objavljena v Novakovi knjigi Vračanje pogleda. Gre za premišljeno, tematsko in oblikovno prefinjeno grajeno delo. Pesmi v njem so pisane v dvostišjih, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Interpretira: Matej Puc, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesem Ta dežela je objavljena v Novakovi knjigi Vračanje pogleda. Gre za premišljeno, tematsko in oblikovno prefinjeno grajeno delo. Pesmi v njem so pisane v dvostišjih, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Interpretira: Matej Puc, urednica oddaje: Tina Kozin.
Jajce se razpoči in iz njega prileze mladiček avokadodona. Rdečka in grahozavri morajo poiskati zabaven način, kako bodo razposajenega mladička odpeljali nazaj k čredi.
Jajce se razpoči in iz njega prileze mladiček avokadodona. Rdečka in grahozavri morajo poiskati zabaven način, kako bodo razposajenega mladička odpeljali nazaj k čredi.
V pristanu se zasidra nov čoln in radovedna gos se seveda pri priči odpravi pogledat, kdo so novi sosedje, medtem ko previdna Eli rajši počaka pred vrati. Ko goske ni in ni nazaj, Eli pokliče Fani in njeno mamico. Izkaže se, da je gos medtem našla novega prijatelja, majhnega kanarčka Žužija. Z njim sta poslej nerazdružljiva in Eli je hudo ljubosumna nanj. Ko pa barčica odpluje, in z njo Žuži, je goska neskončno žalostna. Eli se tedaj domisli, kako bi jo razvedrila, in vse je spet v najlepšem redu.
V pristanu se zasidra nov čoln in radovedna gos se seveda pri priči odpravi pogledat, kdo so novi sosedje, medtem ko previdna Eli rajši počaka pred vrati. Ko goske ni in ni nazaj, Eli pokliče Fani in njeno mamico. Izkaže se, da je gos medtem našla novega prijatelja, majhnega kanarčka Žužija. Z njim sta poslej nerazdružljiva in Eli je hudo ljubosumna nanj. Ko pa barčica odpluje, in z njo Žuži, je goska neskončno žalostna. Eli se tedaj domisli, kako bi jo razvedrila, in vse je spet v najlepšem redu.
Ko je Mipa dežurna, postane strašansko ukazovalna, zato se je prijatelji naveličajo. Nočejo ji več pomagati in Mipa spozna, kako pomembno je biti pravičen in priskočiti na pomoč. A kako naj se prijateljem opraviči?
Ko je Mipa dežurna, postane strašansko ukazovalna, zato se je prijatelji naveličajo. Nočejo ji več pomagati in Mipa spozna, kako pomembno je biti pravičen in priskočiti na pomoč. A kako naj se prijateljem opraviči?
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Sara Hartman se predstavlja z izvedbami na zahtevnem trobilu, rogu. Končuje podiplomski študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in začenja profesionalno glasbeno pot. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj se je predstavila z izvedbo najlepših klasičnih in romantičnih skladb za rog: Schubertovo skladbo Občutki ob morju, 3. stavkom Koncerta za rog št. 3. W. A. Mozarta in Romanco št. 2 R. Schumanna.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Sara Hartman se predstavlja z izvedbami na zahtevnem trobilu, rogu. Končuje podiplomski študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in začenja profesionalno glasbeno pot. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj se je predstavila z izvedbo najlepših klasičnih in romantičnih skladb za rog: Schubertovo skladbo Občutki ob morju, 3. stavkom Koncerta za rog št. 3. W. A. Mozarta in Romanco št. 2 R. Schumanna.
Poslušamo Sonato št. 4 v g-molu za oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato za klavir in violončelo, op. 65 Frederica Chopina, Divertimento za godalni orkester v D-duru, K.136 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Italijanski capriccio, op. 45 Petra Iljića Čajkovskega.
Poslušamo Sonato št. 4 v g-molu za oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato za klavir in violončelo, op. 65 Frederica Chopina, Divertimento za godalni orkester v D-duru, K.136 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Italijanski capriccio, op. 45 Petra Iljića Čajkovskega.
Večer je, Mišo in Robi sta zelo zaspana in pripravljata se na spanje. Pridno si umivata zobe, ko pri vratih zazvoni. Nepričakovani gostje bi se z Mišem in Robijem radi igrali, Mišo in Robi pa jim namesto igre pripravita uspavanko in kozarec toplega mleka za lahko noč.
Večer je, Mišo in Robi sta zelo zaspana in pripravljata se na spanje. Pridno si umivata zobe, ko pri vratih zazvoni. Nepričakovani gostje bi se z Mišem in Robijem radi igrali, Mišo in Robi pa jim namesto igre pripravita uspavanko in kozarec toplega mleka za lahko noč.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
V okviru slavnostne otvoritve Tedna ljubiteljske kulture, v katerem je bila predstavljena zborovska glasba ter njeni pozitivni učinki na posameznika in družbo, je v Žalcu potekal festival a capella skupin Sredi zvezd. V tekmovalnem delu so se z zanimivimi avtorskimi aranžmaji predstavile vokalne skupine z različnih koncev Slovenije. V prvem delu so nastopili Groove Enough, moška vokalna skupina Lipa in Jazzva. Slišati je bilo mogoče pop in kantri slovenskih in tujih korenin, manjkale niso niti skladbe rokovskega žanra. Dogodek je povezoval Jure Ivanušič.
Rastlina, na kateri domuje Hrošč, je uvela in povešena. Sara in Raček začneta raziskovati, zakaj je tako. Kmalu ugotovita, da je pod rožo polno gumbov. In da se Hrošč zasveti vedno, ko izsledi gumb. Nabral si jih je že za pravo zakladnico. Ker pa rastlina boleha, jih je treba preseliti.
Rastlina, na kateri domuje Hrošč, je uvela in povešena. Sara in Raček začneta raziskovati, zakaj je tako. Kmalu ugotovita, da je pod rožo polno gumbov. In da se Hrošč zasveti vedno, ko izsledi gumb. Nabral si jih je že za pravo zakladnico. Ker pa rastlina boleha, jih je treba preseliti.
Severni medved in rjavi medved se igrata skrivalnice v snegu.
Severni medved in rjavi medved se igrata skrivalnice v snegu.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Na današnji dan so v Parizu leta 1995 slovesno podpisali Daytonski sporazum. Tedanji voditelji Alija Izetbegović, Franjo Tuđman in Slobodan Miloševič so s podpisi potrdili ustanovitev Bosne in Hercegovine, kakršno poznamo danes. Čeprav mednarodna skupnost načeloma vidi sporazum kot uspešno končanje enega najbolj okrutnih konfliktov v zadnjih 50-ih letih, pa številni opozarjajo na ekonomske in politične težave novoustanovljene države. Druge teme - V Sudanu ubitih več pripadnikov mirovnih sil - Na Hrvaškem vse več napadov na tuje delavce - Nov režim ob prenovi ljubljanske železniške postaje
Na današnji dan so v Parizu leta 1995 slovesno podpisali Daytonski sporazum. Tedanji voditelji Alija Izetbegović, Franjo Tuđman in Slobodan Miloševič so s podpisi potrdili ustanovitev Bosne in Hercegovine, kakršno poznamo danes. Čeprav mednarodna skupnost načeloma vidi sporazum kot uspešno končanje enega najbolj okrutnih konfliktov v zadnjih 50-ih letih, pa številni opozarjajo na ekonomske in politične težave novoustanovljene države. Druge teme - V Sudanu ubitih več pripadnikov mirovnih sil - Na Hrvaškem vse več napadov na tuje delavce - Nov režim ob prenovi ljubljanske železniške postaje
Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.
Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.
Svetovni pokal deskarjev na snegu v alpskih disciplinah se nadaljuje z nočno tekmo na tradicionalnem prizorišču v Cortini d'Ampezzo. To pa februarja ne bo gostilo olimpijske tekme, saj bo deskarska tekmovanja na največjem zimskem športnem dogodku gostil Livigno.
Svetovni pokal deskarjev na snegu v alpskih disciplinah se nadaljuje z nočno tekmo na tradicionalnem prizorišču v Cortini d'Ampezzo. To pa februarja ne bo gostilo olimpijske tekme, saj bo deskarska tekmovanja na največjem zimskem športnem dogodku gostil Livigno.
Poslušamo Glasbeno sliko v D-duru, op .34 Aleksandra Glazunova, suito za pihalni sekstet, poimenovano Mládí, Leoša Janačka, Dve legendi za klavir Franza Liszta in priredbo štirih Mendelssohnovih Pesmi brez besed.
Poslušamo Glasbeno sliko v D-duru, op .34 Aleksandra Glazunova, suito za pihalni sekstet, poimenovano Mládí, Leoša Janačka, Dve legendi za klavir Franza Liszta in priredbo štirih Mendelssohnovih Pesmi brez besed.
Pisal se je 31. januar leta 1984 in v brežiški občini so imeli domačini in obiskovalci kaj početi, saj so lahko "kolobarili" med smučanjem in kopanjem. Novinar Janez Pezelj je za oddajo TV Obzornik pripravil prispevek o pestrem dogajanju v Posavju. Hrib Lisca je namreč pobelil sneg in staro in mlado si je nadelo smuči in kombinezone ter se spuščalo po strmini. Mnogi med njimi so se šli nato po zimski rekreaciji pogret še v takratne Čateške toplice (danes Terme Čatež), kjer so se namakali v odprtem bazenu, napolnjenem s termalno vodo. Termalni turizem v Čatežu ima sicer že dolgo brado, saj so prvi hotel, hotel Toplice, postavili že leta 1925, prvi zunanji bazen pa je začel delovati leta 1965.
Pisal se je 31. januar leta 1984 in v brežiški občini so imeli domačini in obiskovalci kaj početi, saj so lahko "kolobarili" med smučanjem in kopanjem. Novinar Janez Pezelj je za oddajo TV Obzornik pripravil prispevek o pestrem dogajanju v Posavju. Hrib Lisca je namreč pobelil sneg in staro in mlado si je nadelo smuči in kombinezone ter se spuščalo po strmini. Mnogi med njimi so se šli nato po zimski rekreaciji pogret še v takratne Čateške toplice (danes Terme Čatež), kjer so se namakali v odprtem bazenu, napolnjenem s termalno vodo. Termalni turizem v Čatežu ima sicer že dolgo brado, saj so prvi hotel, hotel Toplice, postavili že leta 1925, prvi zunanji bazen pa je začel delovati leta 1965.
Smo v adventnem času. Navzven bi lahko rekli »veseli december«, navznoter pa čas duhovne priprave na božične praznike, na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Če želimo praznik celostno doživeti, potrebujemo oboje: zunanjost, blišč in lučke, ki nam pomagajo, da se to, kar nosimo v sebi, izrazi tudi navzven, ter notranjo poglobitev, ki osmisli zunanje dogajanje. V današnjem evangeliju srečamo Janeza Krstnika, ki je v ječi. Muči ga vprašanje, ali je Jezus res tisti odrešenik, ki ga je pričakovala celotna Stara zaveza. Kljub temu da ga je krstil, da ga je poslušal in videval ter svojim učencem celo rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta.« In potem – na koncu – tak dvom. Vsi vemo, o čem govori. Vsak izmed nas ima izkušnjo dvoma, že v medsebojnih odnosih, še bolj pa v odnosu do Boga, do presežnega. Je res, ni res? Razumemo, ne razumemo? Včasih bi si želeli več dokazov, več potrditev. Janez Krstnik ima enako izkušnjo. Pričakovali so mogočnega vladarja, morda celo sodnika – pride pa Jezus, ki je »drugačen«. Ni sodnik, temveč usmiljen, dober in odprt. Zato pošlje učence z vprašanjem: »Si ti obljubljeni odrešenik ali naj drugega čakamo?« Jezusov odgovor je presenetljiv. Logično bi pričakovali preprost »da« ali »ne«. Toda Jezus preusmeri pozornost k bistvu: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« Kot bi rekel: Po mojih delih me prepoznajte. Advent nas vabi, da delamo tako, da nas drugi prepoznajo kot dobre, plemenite, kot kristjane – ne le da prejemamo dobro, ampak ga tudi dajemo. Lep zgled je župnijska akcija ob miklavževanju, ko so otroci prejeli darila in hkrati sami podarili igrače tistim, ki živijo v pomanjkanju – preprosta, a zelo lepa gesta. V ozadju takšne logike – delati dobro, biti dober, videti drugega, opaziti človeka v stiski – se skriva tiho zadovoljstvo, občutek sreče in miru. To pa lahko hitro povežemo z veseljem, o katerem govori današnja, tretja adventna nedelja. Ob tem ugotovimo, da ni vsako veselje pravo veselje. Naj bo veselje, ki izhaja iz ljubezni do Boga in do bližnjega, nalezljivo. Papež Frančišek je o veselju zapisal: »Krščansko veselje izvira iz gotovosti, da je Bog blizu, da je z menoj in z nami – v veselju in bolečini, v zdravju in bolezni – kot prijatelj in kot zvesti ženin. To veselje ostane tudi med preizkušnjo, tudi med trpljenjem; ne na površini, temveč v globini človeka, ki se Bogu zaupa.« Vsak izmed nas je lahko vesel in hkrati prinašalec veselja. Vsak novi dan je priložnost, da se odločimo: veselje da ali veselje ne. Danes je tretja adventna nedelja – nedelja veselja. Veselimo se.
Smo v adventnem času. Navzven bi lahko rekli »veseli december«, navznoter pa čas duhovne priprave na božične praznike, na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Če želimo praznik celostno doživeti, potrebujemo oboje: zunanjost, blišč in lučke, ki nam pomagajo, da se to, kar nosimo v sebi, izrazi tudi navzven, ter notranjo poglobitev, ki osmisli zunanje dogajanje. V današnjem evangeliju srečamo Janeza Krstnika, ki je v ječi. Muči ga vprašanje, ali je Jezus res tisti odrešenik, ki ga je pričakovala celotna Stara zaveza. Kljub temu da ga je krstil, da ga je poslušal in videval ter svojim učencem celo rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta.« In potem – na koncu – tak dvom. Vsi vemo, o čem govori. Vsak izmed nas ima izkušnjo dvoma, že v medsebojnih odnosih, še bolj pa v odnosu do Boga, do presežnega. Je res, ni res? Razumemo, ne razumemo? Včasih bi si želeli več dokazov, več potrditev. Janez Krstnik ima enako izkušnjo. Pričakovali so mogočnega vladarja, morda celo sodnika – pride pa Jezus, ki je »drugačen«. Ni sodnik, temveč usmiljen, dober in odprt. Zato pošlje učence z vprašanjem: »Si ti obljubljeni odrešenik ali naj drugega čakamo?« Jezusov odgovor je presenetljiv. Logično bi pričakovali preprost »da« ali »ne«. Toda Jezus preusmeri pozornost k bistvu: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« Kot bi rekel: Po mojih delih me prepoznajte. Advent nas vabi, da delamo tako, da nas drugi prepoznajo kot dobre, plemenite, kot kristjane – ne le da prejemamo dobro, ampak ga tudi dajemo. Lep zgled je župnijska akcija ob miklavževanju, ko so otroci prejeli darila in hkrati sami podarili igrače tistim, ki živijo v pomanjkanju – preprosta, a zelo lepa gesta. V ozadju takšne logike – delati dobro, biti dober, videti drugega, opaziti človeka v stiski – se skriva tiho zadovoljstvo, občutek sreče in miru. To pa lahko hitro povežemo z veseljem, o katerem govori današnja, tretja adventna nedelja. Ob tem ugotovimo, da ni vsako veselje pravo veselje. Naj bo veselje, ki izhaja iz ljubezni do Boga in do bližnjega, nalezljivo. Papež Frančišek je o veselju zapisal: »Krščansko veselje izvira iz gotovosti, da je Bog blizu, da je z menoj in z nami – v veselju in bolečini, v zdravju in bolezni – kot prijatelj in kot zvesti ženin. To veselje ostane tudi med preizkušnjo, tudi med trpljenjem; ne na površini, temveč v globini človeka, ki se Bogu zaupa.« Vsak izmed nas je lahko vesel in hkrati prinašalec veselja. Vsak novi dan je priložnost, da se odločimo: veselje da ali veselje ne. Danes je tretja adventna nedelja – nedelja veselja. Veselimo se.
Na odru ljubljanske Cvetličarne je izjemna glasbena umetnica Masayah zaznamovala pet let ustvarjanja. Ni šlo zgolj za praznovanje njenih dosedanjih uspehov, temveč tudi za pogled v prihodnost, saj je Masayah premierno predstavila nove člane odrske zasedbe in nove glasbene uspešnice. Ekskluzivne izvedbe so prvič zazvenele pred občinstvom v živo. Poleg že znanih hitov, ki so Masayah izstrelili med domače glasbene zvezde, je bil to tudi večer poln nove glasbe, nepozabnih trenutkov in presenečenj. Režija: Urška Žnidaršič
Na odru ljubljanske Cvetličarne je izjemna glasbena umetnica Masayah zaznamovala pet let ustvarjanja. Ni šlo zgolj za praznovanje njenih dosedanjih uspehov, temveč tudi za pogled v prihodnost, saj je Masayah premierno predstavila nove člane odrske zasedbe in nove glasbene uspešnice. Ekskluzivne izvedbe so prvič zazvenele pred občinstvom v živo. Poleg že znanih hitov, ki so Masayah izstrelili med domače glasbene zvezde, je bil to tudi večer poln nove glasbe, nepozabnih trenutkov in presenečenj. Režija: Urška Žnidaršič
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Veverica najde lep kravji zvonček in ga noče vrniti. Pes pa skuša pomagati kravi in hitro odkrije osumljenca...
Veverica najde lep kravji zvonček in ga noče vrniti. Pes pa skuša pomagati kravi in hitro odkrije osumljenca...
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Nikolaja in Henrika obišče Henrikov brat Peter. S svojimi pogodbenimi delavci od njiju nasilno zahteva denar. Nikolaj prišleke prežene z orožjem, v Henrika pa se naseli strah. Mali Lucas nadaljuje pogajanja z angleškim nogometnim klubum, ki pa zaradi spremenjenih razmer ne more zagotoviti vstopa v državo tudi njegovi mami. Jacob z Nikolajevo pomočjo nekdanji ženi opiše načrt, kako bi ob podpori svojega podjetja razširjeno družino preselil v Francijo. Fanny pomoč odkloni, kajti če se načrt ne bi posrečil, bi lahko ostala brez vsega. Lauro obhajajo dvomi, da bi morda morala oditi z mamo. Ko ji Elias pove, da je tudi on sprejet na študij v Francijo, in lahko ostaneta skupaj, je dilema še večja. Pred Henrikovo in Nikolajevo hišo se zvečer pripelje neznan avto, moža z orožjem branita svojo posest in Henrik ustreli proti vozniku. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Nikolaja in Henrika obišče Henrikov brat Peter. S svojimi pogodbenimi delavci od njiju nasilno zahteva denar. Nikolaj prišleke prežene z orožjem, v Henrika pa se naseli strah. Mali Lucas nadaljuje pogajanja z angleškim nogometnim klubum, ki pa zaradi spremenjenih razmer ne more zagotoviti vstopa v državo tudi njegovi mami. Jacob z Nikolajevo pomočjo nekdanji ženi opiše načrt, kako bi ob podpori svojega podjetja razširjeno družino preselil v Francijo. Fanny pomoč odkloni, kajti če se načrt ne bi posrečil, bi lahko ostala brez vsega. Lauro obhajajo dvomi, da bi morda morala oditi z mamo. Ko ji Elias pove, da je tudi on sprejet na študij v Francijo, in lahko ostaneta skupaj, je dilema še večja. Pred Henrikovo in Nikolajevo hišo se zvečer pripelje neznan avto, moža z orožjem branita svojo posest in Henrik ustreli proti vozniku. FAMILIER SOM VORES / Families Like Ours / 2024 / koprodukcija Scenarij: Thomas Vinterberg, Bo Hr. Hansen Režija: Thomas Vinterberg Cast: Amaryllis August, Albert Rudbeck Lindhardt, Nikolaj Lie Kaas, Paprika Steen, Helene Reingaard Neumann, Esben Smed
Barica Smole je mojstrica pisanja kratkih zgodb. O tem priča tudi njena zgodba Zelena trava domačije. V njej je marsikaj, od morja do trav, spominov in sodobnosti, vse pa prežema rezka lepota minevanja. Zgodba, ki jo boste poslušali z zadržanim dihom, potem pa jo boste težko pozabili. Režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Barica Smole je mojstrica pisanja kratkih zgodb. O tem priča tudi njena zgodba Zelena trava domačije. V njej je marsikaj, od morja do trav, spominov in sodobnosti, vse pa prežema rezka lepota minevanja. Zgodba, ki jo boste poslušali z zadržanim dihom, potem pa jo boste težko pozabili. Režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Ivana Hribarja poznamo predvsem kot ljubljanskega župana in politika, vendar je napisal tudi nekaj literarnih del, v katerih je navdušeno opeval slovanstvo. Zaradi tega političnega prepričanja tudi ni dokončal šolanja, kajti avstro-ogrska oblast idej o povezovanju med Slovani ni dobro sprejemala. Kljub temu je s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo postal vodilna osebnost v bankirstvu in politiki. Njegovo življenje je bilo pestro in zanimivo, a hkrati grenko. Njegov zadnji dom, vila Zlatica, nam pripoveduje zgodbo o tem velikem Ljubljančanu in Slovencu, čigar najsrčnejša želja je bila, da se v službi naroda bori za njegove pravice.
Ivana Hribarja poznamo predvsem kot ljubljanskega župana in politika, vendar je napisal tudi nekaj literarnih del, v katerih je navdušeno opeval slovanstvo. Zaradi tega političnega prepričanja tudi ni dokončal šolanja, kajti avstro-ogrska oblast idej o povezovanju med Slovani ni dobro sprejemala. Kljub temu je s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo postal vodilna osebnost v bankirstvu in politiki. Njegovo življenje je bilo pestro in zanimivo, a hkrati grenko. Njegov zadnji dom, vila Zlatica, nam pripoveduje zgodbo o tem velikem Ljubljančanu in Slovencu, čigar najsrčnejša želja je bila, da se v službi naroda bori za njegove pravice.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V groteskni igri moški srednjih let hrepeni po novem začetku in ljubezni do ženske, ki njegovo življenje lahko napolni s svežo energijo. Pri tem pa ga ovirajo ponotranjeni pomisleki, ki mu jih je vcepila vzgoja, in stereotipni pomisleki, ki mu jih v odrasli dobi vcepljajo kolegi. Na drugi strani pa tudi protagonistki pamet soli njena prijateljica. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Godina On – Slavko Cerjak Ona – Vesna Jevnikar Učitelj – Marko Simčič Prijateljica – Violeta Tomić Leonid – Simon Dobravec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997
V groteskni igri moški srednjih let hrepeni po novem začetku in ljubezni do ženske, ki njegovo življenje lahko napolni s svežo energijo. Pri tem pa ga ovirajo ponotranjeni pomisleki, ki mu jih je vcepila vzgoja, in stereotipni pomisleki, ki mu jih v odrasli dobi vcepljajo kolegi. Na drugi strani pa tudi protagonistki pamet soli njena prijateljica. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Godina On – Slavko Cerjak Ona – Vesna Jevnikar Učitelj – Marko Simčič Prijateljica – Violeta Tomić Leonid – Simon Dobravec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.