Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V prihodnjem tednu (27.1.-1.2.) nas Društvo za opazovanje in preučevanje ptic vabi, da skupaj preštejemo ptice okoli naših domov. Kako poteka akciija in zakaj so ti podatki pomembni, je razložil direktor Dopps-a Tilen Basle. Prisluhnite! (Foto: ptice.si)
V prihodnjem tednu (27.1.-1.2.) nas Društvo za opazovanje in preučevanje ptic vabi, da skupaj preštejemo ptice okoli naših domov. Kako poteka akciija in zakaj so ti podatki pomembni, je razložil direktor Dopps-a Tilen Basle. Prisluhnite! (Foto: ptice.si)
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom Sto let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom Sto let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
Zima je za našo kožo pravi preizkus – mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih jo hitro izsušijo in naredijo občutljivo. Zato je zdaj pravi čas, da ji namenimo malo več pozornosti. Kako kožo pozimi pravilno negovati, katere napake najpogosteje delamo in kako ohraniti zdrav, sijoč videz tudi v najhladnejših mesecih, je povedala Žaklin Lazar, diplomirana kozmetičarka, ki na Srednji šoli Izola poučuje kozmetično nego.
Zima je za našo kožo pravi preizkus – mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih jo hitro izsušijo in naredijo občutljivo. Zato je zdaj pravi čas, da ji namenimo malo več pozornosti. Kako kožo pozimi pravilno negovati, katere napake najpogosteje delamo in kako ohraniti zdrav, sijoč videz tudi v najhladnejših mesecih, je povedala Žaklin Lazar, diplomirana kozmetičarka, ki na Srednji šoli Izola poučuje kozmetično nego.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Konec tedna so na že 54. novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, tradicionalno podelili Gujonovi priznanji. Letos sta si ga prislužili Luisa Battistig za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije ter za delo na literarnem področju in skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije ter Andreina Trusgnach za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek k utrjevanju in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji – Julijski krajini.
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
Danes predstavljamo tretji del trilogije avtorice Sally Gardner GOSPOD TIGER, BETKA IN ZLATI MORSKI KONJIČEK, ki je izšel ta mesec pri založbi Pivec. Pred tem je Zala Stanonik prevedla tudi knjigi Gospod Tiger, Betka in modra luna in Gospod Tiger, Betka in morski zmaj. Skupno jim je tudi to, da so knjige z barvo in vrsto pisave prilagojene otrokom z disleksijo; povedi so kratke in razumljive, poglavja pa v večini obsegajo le nekaj odstavkov … V knjigi spremljamo zadnjo dogodivščino skrivnostnega gospoda Tigra in Betke K. / Slave se z otoka, ki so ga pozabili označiti na zemljevidu sveta, seli pod gladino morja. Med hobotnico velikanko in morskim rilčarjem se je vnel spor, ki bi prav lahko uničil podvodni svet. V središču vsega sta čajnik brez pokrova in morska žrebička z imenom Smešna Salamca. Gospod Tiger in Betka se znajdeta v dirki s časom, v kateri morata poiskati izgubljeni pokrov, zgladiti spor med pošastma in se pravočasno udeležiti kraljeve poroke princese Bini in Sedmerčka Plankarja.
Danes predstavljamo tretji del trilogije avtorice Sally Gardner GOSPOD TIGER, BETKA IN ZLATI MORSKI KONJIČEK, ki je izšel ta mesec pri založbi Pivec. Pred tem je Zala Stanonik prevedla tudi knjigi Gospod Tiger, Betka in modra luna in Gospod Tiger, Betka in morski zmaj. Skupno jim je tudi to, da so knjige z barvo in vrsto pisave prilagojene otrokom z disleksijo; povedi so kratke in razumljive, poglavja pa v večini obsegajo le nekaj odstavkov … V knjigi spremljamo zadnjo dogodivščino skrivnostnega gospoda Tigra in Betke K. / Slave se z otoka, ki so ga pozabili označiti na zemljevidu sveta, seli pod gladino morja. Med hobotnico velikanko in morskim rilčarjem se je vnel spor, ki bi prav lahko uničil podvodni svet. V središču vsega sta čajnik brez pokrova in morska žrebička z imenom Smešna Salamca. Gospod Tiger in Betka se znajdeta v dirki s časom, v kateri morata poiskati izgubljeni pokrov, zgladiti spor med pošastma in se pravočasno udeležiti kraljeve poroke princese Bini in Sedmerčka Plankarja.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.
Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.
Sony in TCL sta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, v okviru katerega bo TCL prevzel nadzor nad Sonyjevo divizijo, ki dela televizorje. Potem pa še o podražitvah pomnilnika in telefonov, nakupu neumnih telefonov ter zrcaljenju zaslona telefona na TV.
Sony in TCL sta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, v okviru katerega bo TCL prevzel nadzor nad Sonyjevo divizijo, ki dela televizorje. Potem pa še o podražitvah pomnilnika in telefonov, nakupu neumnih telefonov ter zrcaljenju zaslona telefona na TV.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
V občini Poljčane so z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico, v sosednji občini Makole, kjer je sploh nimajo, pa bodo v prihodnjih mesecih umaknili edini bankomat. Na Pošti Slovenije pa so presenetili z novico, da bodo s februarjem v številnih poslovalnicah, tudi na širšem mariborskem območju, skrajšali delovni čas. Občine opozarjajo, da so takšne odločitve nesprejemljive, saj bodo – predvsem starejšim – otežile dostopnost storitev, še posebej sporno pa se jim zdi zmanjševanje dostopnosti storitev v odročnejših krajih. Kako na to odgovarjajo na Ministrstvu za finance, v Banki Slovenije in Pošti Slovenije?
V občini Poljčane so z novim letom zaprli edino bančno poslovalnico, v sosednji občini Makole, kjer je sploh nimajo, pa bodo v prihodnjih mesecih umaknili edini bankomat. Na Pošti Slovenije pa so presenetili z novico, da bodo s februarjem v številnih poslovalnicah, tudi na širšem mariborskem območju, skrajšali delovni čas. Občine opozarjajo, da so takšne odločitve nesprejemljive, saj bodo – predvsem starejšim – otežile dostopnost storitev, še posebej sporno pa se jim zdi zmanjševanje dostopnosti storitev v odročnejših krajih. Kako na to odgovarjajo na Ministrstvu za finance, v Banki Slovenije in Pošti Slovenije?
V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.
V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.
V evropskem odbojkarskem pokalu je Kanal gostil favorizirani Fenerbahče, ki ga vodi nekdanji slovenski selektor Slobodan Kovač. Za rokometaše je končan prvi del evropskega rokometnega prvenstva. Slovenci so se iz Norveške preselili na Švedsko, kjer se bodo poskusili uvrstiti v izločilne boje.
V evropskem odbojkarskem pokalu je Kanal gostil favorizirani Fenerbahče, ki ga vodi nekdanji slovenski selektor Slobodan Kovač. Za rokometaše je končan prvi del evropskega rokometnega prvenstva. Slovenci so se iz Norveške preselili na Švedsko, kjer se bodo poskusili uvrstiti v izločilne boje.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Vsakdo se je že znašel v situaciji, ko smo želeli izdelek vrniti, vendar smo pri tem naleteli na odprta vprašanja, recimo, ali smo upravičeni do vračila denarja ali moramo morda sprejeti ponujen dobropis, zamenjavo za drug izdelek ali pa sploh nismo upravičeni do ničesar. Petra Lovišček, vodja pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije, se nam bo pridružila v četrtkovem Svetovalnem servisu in odgovarjala na vprašanja o neskladnosti izdelkov ter možnostih in pravicah, ki jih imamo ob vračilu izdelkov, kupljenih po spletu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!
Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Trump umaknil grožnjo z dodatnimi carinami - Mariborski mestni svet danes o poslovnem načrtu holdinga - Na letalnici v Oberstdorfu danes začetek svetovnega prvenstva v smučarskih poletih
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Trump umaknil grožnjo z dodatnimi carinami - Mariborski mestni svet danes o poslovnem načrtu holdinga - Na letalnici v Oberstdorfu danes začetek svetovnega prvenstva v smučarskih poletih
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Časopis je eden najstarejših načinov razširjanja novic, v današnji obliki je nastal pred okrog tristo leti. Kako nastaja časopis, smo tokrat vprašali drugošolce.
Časopis je eden najstarejših načinov razširjanja novic, v današnji obliki je nastal pred okrog tristo leti. Kako nastaja časopis, smo tokrat vprašali drugošolce.
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.
Se tresete in potite, vas je strah in občutite poseben nemir? "Ste morda eno malo nervožasti?" bi vas vprašala kakšna domačinka. Nervožast? Od kod ta narečni izraz in kako živčnosti rečejo v drugih slovenskih narečjih, vam v naslednjih minutah povedo naši študentje slovenistike.
Se tresete in potite, vas je strah in občutite poseben nemir? "Ste morda eno malo nervožasti?" bi vas vprašala kakšna domačinka. Nervožast? Od kod ta narečni izraz in kako živčnosti rečejo v drugih slovenskih narečjih, vam v naslednjih minutah povedo naši študentje slovenistike.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že med živalskimi vrstami.
Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že med živalskimi vrstami.
Po srečanju z generalnim sekretarjem Nata je dejal, da naj bi osnovali dober osnutek dogovora o prihodnosti Grenladnije in celotne arktčne regije, ki da bo večen. Dodatne dogovore o tem naj bi prevzela Trumpova ožja ekipa sodelavcev. Ko bi osnutek predelale vse vključene strani, pa bi bil tudi uradno sprejet. ZDA bi z njim dosegle vse svoje cilje, koristil pa bi tudi drugim članicam Nata, navaja Bela hiša. V oddaji tudi o tem: - Koalicijske poslanske skupine so vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin - cilj ohraniti državno sofinanciranje investicij - V Španiji se je okrepil strah pred potovanji z vlakom - Izteka se rok za oddajo zahtevka za izplačilo nadomestila za premoženjsko vojno škodo - Tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov odprt do 3. marca
Po srečanju z generalnim sekretarjem Nata je dejal, da naj bi osnovali dober osnutek dogovora o prihodnosti Grenladnije in celotne arktčne regije, ki da bo večen. Dodatne dogovore o tem naj bi prevzela Trumpova ožja ekipa sodelavcev. Ko bi osnutek predelale vse vključene strani, pa bi bil tudi uradno sprejet. ZDA bi z njim dosegle vse svoje cilje, koristil pa bi tudi drugim članicam Nata, navaja Bela hiša. V oddaji tudi o tem: - Koalicijske poslanske skupine so vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin - cilj ohraniti državno sofinanciranje investicij - V Španiji se je okrepil strah pred potovanji z vlakom - Izteka se rok za oddajo zahtevka za izplačilo nadomestila za premoženjsko vojno škodo - Tretji poziv Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov odprt do 3. marca
Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vnovič spremenil svojo retoriko. V nagovoru zbranim je sicer vztrajal, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi varnosti. Po pogovoru z Ruttejem pa je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na omenjeni arktični otok napotile svoje vojake. Srečanje sta obe strani označili za zelo produktivno. Druge teme: - Evropski voditelji danes na izrednem zasedanju o krepitvi neodvisnosti Unije v napetih transatlantskih odnosih. - Slovenija, tako kot večina zahodnoevropskih držav, za zdaj skeptična do vabila v nov Odbor za mir. - Na veterinarje letijo očitki o visokih stroških cepljenja proti modrikastemu jeziku; rejci pričakujejo subvencijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vnovič spremenil svojo retoriko. V nagovoru zbranim je sicer vztrajal, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi varnosti. Po pogovoru z Ruttejem pa je preklical grožnjo z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na omenjeni arktični otok napotile svoje vojake. Srečanje sta obe strani označili za zelo produktivno. Druge teme: - Evropski voditelji danes na izrednem zasedanju o krepitvi neodvisnosti Unije v napetih transatlantskih odnosih. - Slovenija, tako kot večina zahodnoevropskih držav, za zdaj skeptična do vabila v nov Odbor za mir. - Na veterinarje letijo očitki o visokih stroških cepljenja proti modrikastemu jeziku; rejci pričakujejo subvencijo.
Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni. So namreč vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje od 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, a ta je zadnja leta vse bolj ogrožena.
Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni. So namreč vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje od 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, a ta je zadnja leta vse bolj ogrožena.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sezona svetovne serije se je tradicionalno začela v Avstraliji, kjer sta od slovenskih kolesarjev Žak Eržen in Gal Glivar. Preostali slovenski kolesarji bodo sezono začeli nekoliko pozneje.
Sezona svetovne serije se je tradicionalno začela v Avstraliji, kjer sta od slovenskih kolesarjev Žak Eržen in Gal Glivar. Preostali slovenski kolesarji bodo sezono začeli nekoliko pozneje.