Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Maj 1945 prinese konec vojne in končno se obetata mir ter svetlejša prihodnost. V Darrowbyju je življenje v polnem razmahu. James naporno veterinarsko delo, razpeto med Hestonom in Skeldalom, usklajuje z natrpanim družinskim življenjem in Siegfriedom, ki postaja vse bolj zahteven. Tristan se po letih, ki jih je preživel v vojni, vrne domov. Helen uživa v času, ki ga preživlja z Jimmyjem in Rosie, a v Hestonu jo čakajo velike spremembe. Gospa Hall kot vedno trdo dela in se s svojo mirnostjo in razsodnostjo trudi, da bi obnovila družinsko harmonijo. ep. 1 Archiejeva psica Fly se stara, zato kmalu ne bo mogla več gnati ovac. Siegfried spravlja Jamesa v obup. Ko se Tristan vrne z bojišča v Italiji, se z Jamesom odločita ukrepati. Obrneta se na edinega človeka, ki mu lahko pomaga, na gospo Hall. Ob razglasitvi zmage se družina ozre v prihodnost. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (VI.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Ben Vanstone, Neil Jones, Karim Khan, Robin French, Nessah Muthy, Nick Leather Režija: Brian Percival, Stewart Wvaasand, Andy Hay V glavnih vlogah: Nicholas Ralph, Thomas Riches, Rachel Shenton, Samuel West, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Wayne Foskett, Imogen Clawson, Tony Pitts, Lucy-Jo Hudson, Conor Deane, Mollie Winnard, Arlie Doyle, Autumn Doyle, Siena Marsden
Maj 1945 prinese konec vojne in končno se obetata mir ter svetlejša prihodnost. V Darrowbyju je življenje v polnem razmahu. James naporno veterinarsko delo, razpeto med Hestonom in Skeldalom, usklajuje z natrpanim družinskim življenjem in Siegfriedom, ki postaja vse bolj zahteven. Tristan se po letih, ki jih je preživel v vojni, vrne domov. Helen uživa v času, ki ga preživlja z Jimmyjem in Rosie, a v Hestonu jo čakajo velike spremembe. Gospa Hall kot vedno trdo dela in se s svojo mirnostjo in razsodnostjo trudi, da bi obnovila družinsko harmonijo. ep. 1 Archiejeva psica Fly se stara, zato kmalu ne bo mogla več gnati ovac. Siegfried spravlja Jamesa v obup. Ko se Tristan vrne z bojišča v Italiji, se z Jamesom odločita ukrepati. Obrneta se na edinega človeka, ki mu lahko pomaga, na gospo Hall. Ob razglasitvi zmage se družina ozre v prihodnost. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (VI.) / 2025 / Velika Britanija Scenarij: Ben Vanstone, Neil Jones, Karim Khan, Robin French, Nessah Muthy, Nick Leather Režija: Brian Percival, Stewart Wvaasand, Andy Hay V glavnih vlogah: Nicholas Ralph, Thomas Riches, Rachel Shenton, Samuel West, Callum Woodhouse, Anna Madeley, Wayne Foskett, Imogen Clawson, Tony Pitts, Lucy-Jo Hudson, Conor Deane, Mollie Winnard, Arlie Doyle, Autumn Doyle, Siena Marsden
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Drugi poudarki: - V Celju nadaljujejo sanacijo onesnaženih igrišč vrtcev. - Blejska občina za obnovo dotrajane šole prejela 3 milijone evrov državnih sredstev. - Tekstilno podjetje Lisca 70-letnico dočakalo v dobri kondiciji, šiviljski del ostaja v tujini. - Na mariborski občini je prvič zažarela dobrodelna smrečica dobrih želja.
Drugi poudarki: - V Celju nadaljujejo sanacijo onesnaženih igrišč vrtcev. - Blejska občina za obnovo dotrajane šole prejela 3 milijone evrov državnih sredstev. - Tekstilno podjetje Lisca 70-letnico dočakalo v dobri kondiciji, šiviljski del ostaja v tujini. - Na mariborski občini je prvič zažarela dobrodelna smrečica dobrih želja.
Dnevni red: - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah - Predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv
Dnevni red: - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah - Predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje stabilno financiranje, Ervopska unija je sklenila zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev. Kako to doseči, pa je vprašanje za voditelje članic povezave, ki zasedajo v Bruslju. Brez odgovora se ne bodo razšli, sporoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med osrednjimi točkami je tudi širitvena politika. Že sinoči so na to temo v Bruslju gostovali voditelji držav zahodnega Balkana. V oddaji tudi: - Na vseevropskem protestu kmetov v Bruslju policija uporabila vodni top. - Minister za delo Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. - Ob svetovnem dnevu migrantov v Novem mestu kuharske delavnice Okusi svetov.
Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje stabilno financiranje, Ervopska unija je sklenila zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev. Kako to doseči, pa je vprašanje za voditelje članic povezave, ki zasedajo v Bruslju. Brez odgovora se ne bodo razšli, sporoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med osrednjimi točkami je tudi širitvena politika. Že sinoči so na to temo v Bruslju gostovali voditelji držav zahodnega Balkana. V oddaji tudi: - Na vseevropskem protestu kmetov v Bruslju policija uporabila vodni top. - Minister za delo Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. - Ob svetovnem dnevu migrantov v Novem mestu kuharske delavnice Okusi svetov.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V potrjenem proračunu niso samo naložbe ali projekti, temveč še veliko drugega, kar bomo lahko uresničili, je bil po seji zadovoljen župan Občine Piran Andrej Korenika. Ob pohvalah je bilo na seji slišati tudi kritike sprejetega proračuna. v oddaji tudi o tem: -V občini Komen bodo še naprej finančno podpirali dnevni center za starejše Hišo dobre volje. -Ribiči imajo pomisleke, da bi ladja Laho končni pristan dobila v Kopru. -Nogometaši Celja za neposredno uvrstitev v zaključne boje konferenčne lige.
V potrjenem proračunu niso samo naložbe ali projekti, temveč še veliko drugega, kar bomo lahko uresničili, je bil po seji zadovoljen župan Občine Piran Andrej Korenika. Ob pohvalah je bilo na seji slišati tudi kritike sprejetega proračuna. v oddaji tudi o tem: -V občini Komen bodo še naprej finančno podpirali dnevni center za starejše Hišo dobre volje. -Ribiči imajo pomisleke, da bi ladja Laho končni pristan dobila v Kopru. -Nogometaši Celja za neposredno uvrstitev v zaključne boje konferenčne lige.
Dnevni red: - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah - Predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv
Dnevni red: - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah - Predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv
- Državni zbor na izredni seji med drugim tudi o noveli zakona o RTV Slovenija - Mariborski mestni svetniki bodo danes odločali o nakupu električnih avtobusov in akcijskem načrtu za izboljšanje položaja starejših - Nogometaši Celja drevi po neposredno napredovanje v osmino finala konferenčne lige
- Državni zbor na izredni seji med drugim tudi o noveli zakona o RTV Slovenija - Mariborski mestni svetniki bodo danes odločali o nakupu električnih avtobusov in akcijskem načrtu za izboljšanje položaja starejših - Nogometaši Celja drevi po neposredno napredovanje v osmino finala konferenčne lige
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Filharmonična družba v Ljubljani dobila slovensko ime V Krškem že leta 1908 deklice in dečki v skupnih razredih »Krivi vir« – roman vojnega dopisnika Etnologinja in umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj je sprva delala kot trgovska pomočnica. Med okupacijo se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in po vojni v Beogradu diplomirala iz umetnostne zgodovine ter magistrirala iz etnologije. V desetletju po letu 1966 je bila kustosinja Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu in ključna osebnost na predstavitvah jugoslovanske umetnosti na največjih svetovnih dogodkih, kot sta bila med drugimi Beneški bienale in bienale v Sao Paulu. Po vrnitvi v Slovenijo je postala ravnateljica Pokrajinskega muzeja na Ptuju in s sodelavci v prostorih grajske žitnice uredila Vinarsko zbirko ter zbirko Maske in opravila. Raziskovala je baročno slikarstvo na slovenskem Štajerskem in opus likovnega umetnika Janeza Mežana. Ves čas je krepila kulturno izmenjavo, še posebno z neuvrščenimi državami in – že po upokojitvi – kot muzejska svetovalka delovala tudi v Somaliji. Tam je skupaj preživela skoraj štiri leta in v tem času vzpostavila nacionalni muzej v Mogadišu, v poznejših vojnah uničeno muzejsko zbirko pa je postavila tudi v mestu Hargeisa. Etnologinja in umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj, ki je pomemben prispevala tudi k razvoju ljubiteljske likovne ustvarjalnosti pri nas, se je rodila leta 1923 v kraju Oblaki pri Juršincih v Slovenskih goricah.
Filharmonična družba v Ljubljani dobila slovensko ime V Krškem že leta 1908 deklice in dečki v skupnih razredih »Krivi vir« – roman vojnega dopisnika Etnologinja in umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj je sprva delala kot trgovska pomočnica. Med okupacijo se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in po vojni v Beogradu diplomirala iz umetnostne zgodovine ter magistrirala iz etnologije. V desetletju po letu 1966 je bila kustosinja Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu in ključna osebnost na predstavitvah jugoslovanske umetnosti na največjih svetovnih dogodkih, kot sta bila med drugimi Beneški bienale in bienale v Sao Paulu. Po vrnitvi v Slovenijo je postala ravnateljica Pokrajinskega muzeja na Ptuju in s sodelavci v prostorih grajske žitnice uredila Vinarsko zbirko ter zbirko Maske in opravila. Raziskovala je baročno slikarstvo na slovenskem Štajerskem in opus likovnega umetnika Janeza Mežana. Ves čas je krepila kulturno izmenjavo, še posebno z neuvrščenimi državami in – že po upokojitvi – kot muzejska svetovalka delovala tudi v Somaliji. Tam je skupaj preživela skoraj štiri leta in v tem času vzpostavila nacionalni muzej v Mogadišu, v poznejših vojnah uničeno muzejsko zbirko pa je postavila tudi v mestu Hargeisa. Etnologinja in umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj, ki je pomemben prispevala tudi k razvoju ljubiteljske likovne ustvarjalnosti pri nas, se je rodila leta 1923 v kraju Oblaki pri Juršincih v Slovenskih goricah.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V rubriki TO SMO MI ob 80-letnici Radia Maribor ste spoznali oblikovalca zvoka Simona Marčiča. 25-letnik se sliši kot stara radijska duša, v svojem delu vidi nove izzive, radio na splošno pa kot priložnost za izstop iz okvirjev in lepo pomiritev. Njegova pot v medije ni bila naravnost in morda bi bilo bolje, ko bi nekoč ubogal očeta. Danes je nanj ponosna tudi babica, ko sliši njegovo ime v etru, šolstvo pa bo, če Simon za vedno ostane v radijskih vodah, ob mirnega in preudarnega pedagoga.
V rubriki TO SMO MI ob 80-letnici Radia Maribor ste spoznali oblikovalca zvoka Simona Marčiča. 25-letnik se sliši kot stara radijska duša, v svojem delu vidi nove izzive, radio na splošno pa kot priložnost za izstop iz okvirjev in lepo pomiritev. Njegova pot v medije ni bila naravnost in morda bi bilo bolje, ko bi nekoč ubogal očeta. Danes je nanj ponosna tudi babica, ko sliši njegovo ime v etru, šolstvo pa bo, če Simon za vedno ostane v radijskih vodah, ob mirnega in preudarnega pedagoga.
Leto, ki se izteka, so zaznamovali trpljenje, lakota in brezmejno oboroževanje. Svet je bil v primežu carinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa, še naprej je divjala ukrajinska vojna, v vojni med Izraelom in Hamasom je število ubitih preseglo 70.000, Evropo pa je mogoče opisati s kitajsko modrostjo: če ne spremenimo smeri, bomo na koncu res končali tam, kamor gremo. poslušajmo, kako so leto 2025 doživeli naši dopisniki iz Washingtona, Bruslja, Moskve in z Bližnjega vzhoda.
Leto, ki se izteka, so zaznamovali trpljenje, lakota in brezmejno oboroževanje. Svet je bil v primežu carinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa, še naprej je divjala ukrajinska vojna, v vojni med Izraelom in Hamasom je število ubitih preseglo 70.000, Evropo pa je mogoče opisati s kitajsko modrostjo: če ne spremenimo smeri, bomo na koncu res končali tam, kamor gremo. poslušajmo, kako so leto 2025 doživeli naši dopisniki iz Washingtona, Bruslja, Moskve in z Bližnjega vzhoda.
Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn kot v letu 2025, ki je (bilo) leto nove politične resničnosti in novih zavezništev. Združeni narodi nimajo več moči in zdi se, da samo opazujejo vojne, genocid in lakoto. Sogovorniki v zunanjepolitičnem pregledu leta so izredni profesor prava na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal, izredni profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Rudi Klanjšek in izredni profesor ekonomije na Katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani Anže Burger.
Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn kot v letu 2025, ki je (bilo) leto nove politične resničnosti in novih zavezništev. Združeni narodi nimajo več moči in zdi se, da samo opazujejo vojne, genocid in lakoto. Sogovorniki v zunanjepolitičnem pregledu leta so izredni profesor prava na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal, izredni profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Rudi Klanjšek in izredni profesor ekonomije na Katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani Anže Burger.
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Kako ste vi začeli teden? No, ponedeljek je že za nami! Z mislimi smo tako ali tako že v prazničnem obdobju. Morda že razmišljate, kakšen bo vaš praznični jedilnik? Skrajni čas je, da malo povadimo. Ne vem, kako je z vami, vendar je moja prva misel, ko se spomnim praznikov, pečen piščanec. Še malo bolj praznično? Nadevan pečen piščanec. To je tudi ena od najdostopnejših prazničnih pečenk. Ob pripravi te jedi lahko še malo recikliramo: za nadev porabimo star beli kruh, morebitno piščančje meso, ki ostane, pa porabimo za popoldanske sendviče z majonezo. Kaj pa bo naredilo nadev poseben? Vsi, ki radi pečemo potice, imamo v zamrzovalniku zalogo zamrznjenega pehtrana. Pehtran je res vsestranska začimba: čeprav smo ga pri nas navajeni v bolj sladkih jedeh, kot je potica ali skutne palačinke, je pehtran zaradi svoje arome tudi dober prijatelj s slanimi mesnimi jedmi.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudipri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Kako ste vi začeli teden? No, ponedeljek je že za nami! Z mislimi smo tako ali tako že v prazničnem obdobju. Morda že razmišljate, kakšen bo vaš praznični jedilnik? Skrajni čas je, da malo povadimo. Ne vem, kako je z vami, vendar je moja prva misel, ko se spomnim praznikov, pečen piščanec. Še malo bolj praznično? Nadevan pečen piščanec. To je tudi ena od najdostopnejših prazničnih pečenk. Ob pripravi te jedi lahko še malo recikliramo: za nadev porabimo star beli kruh, morebitno piščančje meso, ki ostane, pa porabimo za popoldanske sendviče z majonezo. Kaj pa bo naredilo nadev poseben? Vsi, ki radi pečemo potice, imamo v zamrzovalniku zalogo zamrznjenega pehtrana. Pehtran je res vsestranska začimba: čeprav smo ga pri nas navajeni v bolj sladkih jedeh, kot je potica ali skutne palačinke, je pehtran zaradi svoje arome tudi dober prijatelj s slanimi mesnimi jedmi.
Predstavili smo knjigo Polnočni utrinki iz Brazilije. Njena avtorica je Milena Šmit, ki je bila večino poklicnega življenja diplomatka, med drugim veleposlanica v Braziliji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih, ki so osebni pogled na vsakdanje dogajanje v Braziliji in Južni Ameriki, podrobno spoznavamo tudi svet javne diplomacije in njeno zakulisje.
Predstavili smo knjigo Polnočni utrinki iz Brazilije. Njena avtorica je Milena Šmit, ki je bila večino poklicnega življenja diplomatka, med drugim veleposlanica v Braziliji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih, ki so osebni pogled na vsakdanje dogajanje v Braziliji in Južni Ameriki, podrobno spoznavamo tudi svet javne diplomacije in njeno zakulisje.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V decembru se vrstijo opozorila o povečanem številu vlomov v stanovanjske objekte. Občane pozivajo k večji previdnosti in takojšnjemu obveščanju policije. O tem, kako in kje so vlomilci najpogosteje dejavni, kaj je nujno treba narediti za varnost svojega premoženja in o splošnih samozaščitnih ukrepih smo govorili v Radijski tribuni.
V decembru se vrstijo opozorila o povečanem številu vlomov v stanovanjske objekte. Občane pozivajo k večji previdnosti in takojšnjemu obveščanju policije. O tem, kako in kje so vlomilci najpogosteje dejavni, kaj je nujno treba narediti za varnost svojega premoženja in o splošnih samozaščitnih ukrepih smo govorili v Radijski tribuni.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Ana Argentin je Erter Pust odkrila stoletno skrivnost, ki so jo gospodinje prenašale iz roda v rod. Postregla je z bučnimi fritulami.
Ana Argentin je Erter Pust odkrila stoletno skrivnost, ki so jo gospodinje prenašale iz roda v rod. Postregla je z bučnimi fritulami.
Zakaj stečaj? Kaj pomeni dejstvo, da jih prevzema kitajsko podjetje Picea? Kaj to pomeni za obstoječe uporabnike sesalnikov?
Zakaj stečaj? Kaj pomeni dejstvo, da jih prevzema kitajsko podjetje Picea? Kaj to pomeni za obstoječe uporabnike sesalnikov?
In kakšno vreme nas bo spremljalo v naslednjih urah? Ali nas čaka miren dan ali vreme prinaša kakšno spremembo? Vremensko prihodnost je razkril Timotej Kozelj z Agencije Republike Slovenije za okolje.
In kakšno vreme nas bo spremljalo v naslednjih urah? Ali nas čaka miren dan ali vreme prinaša kakšno spremembo? Vremensko prihodnost je razkril Timotej Kozelj z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.
Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.
V dopoldanskih športnih minutah bosta v ospredju nogomet in alpsko smučanje. Nogometaši Celja bodo zvečer odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela konferenčne lige, v gosteh bodo Irci, alpski smučarji hitrih disciplin pa so v Val Gardeni, kjer jih čaka smuk za točke svetovnega pokala.
V dopoldanskih športnih minutah bosta v ospredju nogomet in alpsko smučanje. Nogometaši Celja bodo zvečer odigrali zadnjo tekmo skupinskega dela konferenčne lige, v gosteh bodo Irci, alpski smučarji hitrih disciplin pa so v Val Gardeni, kjer jih čaka smuk za točke svetovnega pokala.