Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.
V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prelomnice so niz šestih radijskih oddaj in hkrati podkastov, s katerim na Radiu Koper obeležujemo 50. obletnico rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in tudi Posočje. Niz je že na naši spletni strani in med podkasti RTV Slovenija ter ga lahko poslušate v celoti, še preden ga naslednje nedelje objavimo v našem dopoldanskem programu. Prelomnice ne obujajo samo spominov na takratno nesrečo, temveč se sprašujejo o popotresni obnovi, o preporodu družbe in ne nazadnje tudi o zdajšnji protipotresni pripravljenosti. Niz podkastov predstaviljata avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič - poslušate pa ga lahko na povezavi: https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/prelomnice/173252109.
Prelomnice so niz šestih radijskih oddaj in hkrati podkastov, s katerim na Radiu Koper obeležujemo 50. obletnico rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in tudi Posočje. Niz je že na naši spletni strani in med podkasti RTV Slovenija ter ga lahko poslušate v celoti, še preden ga naslednje nedelje objavimo v našem dopoldanskem programu. Prelomnice ne obujajo samo spominov na takratno nesrečo, temveč se sprašujejo o popotresni obnovi, o preporodu družbe in ne nazadnje tudi o zdajšnji protipotresni pripravljenosti. Niz podkastov predstaviljata avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič - poslušate pa ga lahko na povezavi: https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/prelomnice/173252109.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Prizorišča kulture niso le veliki odri v mestnih središčih, ampak tudi odri v kulturnih domovih na podeželju. Člani pevskih zborov, dramskih in folklornih skupin ter glasbenih sestavov delujejo v zelo različnih razmerah – eni v dotrajanih kulturnih domovih iz prejšnjega tisočletja, drugi pa v imenitnih kulturnih centrih. Zgodba, ki smo ji sledili v Svečino v občini Zgornja Kungota zaradi projekta Kultura na vasi, se bolj nagiba k prvemu, a bo pokazala, da je mogoče s spodbudo iz evropskih virov narediti korak naprej.
Prizorišča kulture niso le veliki odri v mestnih središčih, ampak tudi odri v kulturnih domovih na podeželju. Člani pevskih zborov, dramskih in folklornih skupin ter glasbenih sestavov delujejo v zelo različnih razmerah – eni v dotrajanih kulturnih domovih iz prejšnjega tisočletja, drugi pa v imenitnih kulturnih centrih. Zgodba, ki smo ji sledili v Svečino v občini Zgornja Kungota zaradi projekta Kultura na vasi, se bolj nagiba k prvemu, a bo pokazala, da je mogoče s spodbudo iz evropskih virov narediti korak naprej.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Drugi poudarki oddaje: - Iz Maribora se seli tudi Zavod za gozdove. - V dolini Draga se začenja sanacija mostu Črni potok, ki je bil močno poškodovan med vodno ujmo avgusta 2023. Hitrost ovirajo birokratski postopki. - Na gradu Snežnik se začenja Grajski punkt.
Drugi poudarki oddaje: - Iz Maribora se seli tudi Zavod za gozdove. - V dolini Draga se začenja sanacija mostu Črni potok, ki je bil močno poškodovan med vodno ujmo avgusta 2023. Hitrost ovirajo birokratski postopki. - Na gradu Snežnik se začenja Grajski punkt.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V občini Majšperk poteka ena večjih investicij v zadnjih letih – gradnja doma za starejše oziroma Centra integrirane dolgotrajne oskrbe, ki bo pomembno izboljšal pogoje za bivanje starejših v tem delu Podravja. Projekt, ki ga občina izvaja skupaj z Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane, se približuje zaključku.
V občini Majšperk poteka ena večjih investicij v zadnjih letih – gradnja doma za starejše oziroma Centra integrirane dolgotrajne oskrbe, ki bo pomembno izboljšal pogoje za bivanje starejših v tem delu Podravja. Projekt, ki ga občina izvaja skupaj z Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane, se približuje zaključku.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V tokratnem Nasvetu za izlet vabimo na širše območja Pirana, ki ga zaznamuje več kot 700-letna solinarska tradicija. Solinarji v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah pa še danes sol pridelujejo na tradicionalen ročni način, kar je posebnost v Jadranu. FOTO: Avditorij Portorož
V tokratnem Nasvetu za izlet vabimo na širše območja Pirana, ki ga zaznamuje več kot 700-letna solinarska tradicija. Solinarji v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah pa še danes sol pridelujejo na tradicionalen ročni način, kar je posebnost v Jadranu. FOTO: Avditorij Portorož
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in posledične podražitve naftnih derivatov so bile cene življenjskih potrebščin za 3,1 odstotka višje kot aprila lani. Po besedah Tatjane Brvar s Statističnega urada je bila visoka tudi mesečna inflacija, in sicer 1,9-odstotna. Še višja je bila s 3,4 odstotka medletna inflacija po indeksu, ki se uporablja za primerjave v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem: - Splošno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin ponekod na Bližnjem vzhodu ostaja v senci vojne. - Na Kambreškem v občini Kanal ob Soči se nadaljujejo težave s pitno vodo. - Po državi bodo zvečer zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela.
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in posledične podražitve naftnih derivatov so bile cene življenjskih potrebščin za 3,1 odstotka višje kot aprila lani. Po besedah Tatjane Brvar s Statističnega urada je bila visoka tudi mesečna inflacija, in sicer 1,9-odstotna. Še višja je bila s 3,4 odstotka medletna inflacija po indeksu, ki se uporablja za primerjave v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem: - Splošno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin ponekod na Bližnjem vzhodu ostaja v senci vojne. - Na Kambreškem v občini Kanal ob Soči se nadaljujejo težave s pitno vodo. - Po državi bodo zvečer zagoreli kresovi pred jutrišnjim praznikom dela.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Novi Gorici oživljajo star običaj prevoza lesa za postavitev Goriškega mlaja. Tako imenovana 'furenga' s približno 40 metrov dolgim jamborom bo v mesto prispela v popoldanskih urah. Članice društva Goričanke so spletle 50 metrov dolgo bršljanovo kito, s katero bodo okrasile mlaj. Kot so povedale, je to vez med mestom in vasjo. Je tradicija, ki jo želijo čim dlje obdržati. Vse je že pripravljeno tudi za tradicionalno kresovanje na Markovcu. V oddaji tudi o tem: - Medletna inflacija aprila poskočila na dobre tri odstotke. - Geopark Idrija ostaja v družbi globalnih Unesco geoparkov. V novo poletno sezono vstopa z nekaj novostmi. - Na Gradu Prem napovedujejo temeljito prenovo stalne razstave. Povezali bodo zgodovino, doživetja in turizem. - Predpraznični športni četrtek poteka v znamenju iger z žogo in kolesarstva.
V Novi Gorici oživljajo star običaj prevoza lesa za postavitev Goriškega mlaja. Tako imenovana 'furenga' s približno 40 metrov dolgim jamborom bo v mesto prispela v popoldanskih urah. Članice društva Goričanke so spletle 50 metrov dolgo bršljanovo kito, s katero bodo okrasile mlaj. Kot so povedale, je to vez med mestom in vasjo. Je tradicija, ki jo želijo čim dlje obdržati. Vse je že pripravljeno tudi za tradicionalno kresovanje na Markovcu. V oddaji tudi o tem: - Medletna inflacija aprila poskočila na dobre tri odstotke. - Geopark Idrija ostaja v družbi globalnih Unesco geoparkov. V novo poletno sezono vstopa z nekaj novostmi. - Na Gradu Prem napovedujejo temeljito prenovo stalne razstave. Povezali bodo zgodovino, doživetja in turizem. - Predpraznični športni četrtek poteka v znamenju iger z žogo in kolesarstva.
- Inflacija aprila presegla tri odstotke - Na predvečer praznika dela bodo po državi zagoreli kresovi - Feđa Dudić ostaja trener vijoličastih
- Inflacija aprila presegla tri odstotke - Na predvečer praznika dela bodo po državi zagoreli kresovi - Feđa Dudić ostaja trener vijoličastih
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.
Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo.
Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirani pravnik Sergej Curanović, rdeča nit pogovora pa njegov prvi roman Dete iz gozda. Pisatelj je pojasnil, da se roman bere na dveh ravneh. Prva se odvija v preteklosti in spremlja pripovedovalčevega pradedka, policijskega inšpektorja, ki raziskuje izginotje profesorja G. ter s pomočjo njegovega dnevnika naleti tudi na skrivnostno dete v gozdu. Druga raven je postavljena v sedanjost in sledi pravniku srednjih let, ki se kot tujec vrne v domovino svojih prednikov, da bi prodal del dediščine. Njegove načrte prekrižata odkritje pradedkovega dnevnika in zaplet s kustosinjo v muzeju. Med njima se razvije ljubezensko razmerje, v katerem na dan pridejo številne skrivnosti – tako iz njune skupne preteklosti kot tudi širše družinske zgodbe. Šokantno odkrijeta, da sta v resnici v sorodu, kljub temu pa ju poveže tudi iskanje resnice. Skupaj celo najdeta dete iz gozda in ga posvojita, kar njuno zgodbo še dodatno poglobi in zaplete. Napetost v romanu se še stopnjuje z vstopom t. i. nemih – skrivnostne skupnosti, skoraj kulta ljudi, ki živijo v gozdu in s svojimi nenavadnimi dejanji burijo duhove med prebivalci mesta. Njihova navzočnost odpira nova vprašanja in dodatno zabriše mejo med resnico in domišljijo. Pisatelj je v pogovoru z Živo Anderluh razkril, kaj je želel s knjigo sporočiti, ter spregovoril o svojem pisateljskem slogu in moči neizrekljivega. Roman namreč temelji na skrivnostih in polovičnih resnicah, ki jih liki postopoma razkrivajo – a hkrati opozarja, da je za nekatere stvari morda bolje, če ostanejo neizrečene. Vljudno vabljeni k poslušanju! Foto: Maja Žvokelj
Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirani pravnik Sergej Curanović, rdeča nit pogovora pa njegov prvi roman Dete iz gozda. Pisatelj je pojasnil, da se roman bere na dveh ravneh. Prva se odvija v preteklosti in spremlja pripovedovalčevega pradedka, policijskega inšpektorja, ki raziskuje izginotje profesorja G. ter s pomočjo njegovega dnevnika naleti tudi na skrivnostno dete v gozdu. Druga raven je postavljena v sedanjost in sledi pravniku srednjih let, ki se kot tujec vrne v domovino svojih prednikov, da bi prodal del dediščine. Njegove načrte prekrižata odkritje pradedkovega dnevnika in zaplet s kustosinjo v muzeju. Med njima se razvije ljubezensko razmerje, v katerem na dan pridejo številne skrivnosti – tako iz njune skupne preteklosti kot tudi širše družinske zgodbe. Šokantno odkrijeta, da sta v resnici v sorodu, kljub temu pa ju poveže tudi iskanje resnice. Skupaj celo najdeta dete iz gozda in ga posvojita, kar njuno zgodbo še dodatno poglobi in zaplete. Napetost v romanu se še stopnjuje z vstopom t. i. nemih – skrivnostne skupnosti, skoraj kulta ljudi, ki živijo v gozdu in s svojimi nenavadnimi dejanji burijo duhove med prebivalci mesta. Njihova navzočnost odpira nova vprašanja in dodatno zabriše mejo med resnico in domišljijo. Pisatelj je v pogovoru z Živo Anderluh razkril, kaj je želel s knjigo sporočiti, ter spregovoril o svojem pisateljskem slogu in moči neizrekljivega. Roman namreč temelji na skrivnostih in polovičnih resnicah, ki jih liki postopoma razkrivajo – a hkrati opozarja, da je za nekatere stvari morda bolje, če ostanejo neizrečene. Vljudno vabljeni k poslušanju! Foto: Maja Žvokelj
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V turistični oddaji se najprej ustavljamo na Pohorju; z rezultati zimske smučarske sezone so zelo zadovoljni, podobne si želijo tudi poleti. O novostih, ki so jih pripravili, bomo govorili, ob tem pa se bomo ustavili še pri mednarodnih uspehih mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki beleži tudi vse večji vpis mladih.
V turistični oddaji se najprej ustavljamo na Pohorju; z rezultati zimske smučarske sezone so zelo zadovoljni, podobne si želijo tudi poleti. O novostih, ki so jih pripravili, bomo govorili, ob tem pa se bomo ustavili še pri mednarodnih uspehih mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki beleži tudi vse večji vpis mladih.
Meblo, ki je bilo leta 1948 plod gospodarske politike nove države, je postopoma zraslo v industrijskega velikana, velikega zaposlovalca in nosilca razvoja Nove Gorice. Pri odločitvi za lokacijo je zagotovo botrovalo tudi to, da je bil Solkan znano mizarsko središče. V najboljših časih je Meblo zaposlovalo okoli 3.500 ljudi, po osamosvojitvi pa je njegova moč tudi zaradi izgube jugoslovanskega trga začela usihati. Počasi so se podjetja iz skupine Meblo znašla v stečaju, leta 2019 tudi krovni Meblo Holding, nekdanja poslovna cona Meblo pa je zaradi nerešenih lastniških razmerij še danes v nezavidljivem stanju. Poslušajmo, tudi skozi pričevanja nekdanjih zaposlenih, kaj je nekoč Meblo pomenilo doma in v svetu.
Meblo, ki je bilo leta 1948 plod gospodarske politike nove države, je postopoma zraslo v industrijskega velikana, velikega zaposlovalca in nosilca razvoja Nove Gorice. Pri odločitvi za lokacijo je zagotovo botrovalo tudi to, da je bil Solkan znano mizarsko središče. V najboljših časih je Meblo zaposlovalo okoli 3.500 ljudi, po osamosvojitvi pa je njegova moč tudi zaradi izgube jugoslovanskega trga začela usihati. Počasi so se podjetja iz skupine Meblo znašla v stečaju, leta 2019 tudi krovni Meblo Holding, nekdanja poslovna cona Meblo pa je zaradi nerešenih lastniških razmerij še danes v nezavidljivem stanju. Poslušajmo, tudi skozi pričevanja nekdanjih zaposlenih, kaj je nekoč Meblo pomenilo doma in v svetu.
Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne institucije. Alma Igra je zgodovinarka prehrane z Univerze v Amsterdamu in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal skozi zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži vplivajo na naše prehranjevalne navade.
Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne institucije. Alma Igra je zgodovinarka prehrane z Univerze v Amsterdamu in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal skozi zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži vplivajo na naše prehranjevalne navade.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Ročno risani otroški film naslika svet mačk, ki si pomagajo kljub razlikam. Mucek Pelle živi v čudoviti idili na podeželju, kjer se druži z Birgitto, deklico, ki svojega mucka obožuje. Po strašni nevihti pa se Pelle znajde v čudnem novem svetu, v velemestu, kjer se mora spoprijateljiti s potepuškimi mačkami. Te mu pomagajo najti pot domov. Primerna starost: 6+ Originalni naslov: PELLE SVANSLÖS Leto produkcije: 2020 Država: Švedska Žanr: otroški animirani film Režija: Christian Ryltenius Scenarij: Johan Bogaeus in Gösta Knutsson Glasovi: Adam Pålsson, Christopher Wagelin, Li Hagman, Olof Wretling
Ročno risani otroški film naslika svet mačk, ki si pomagajo kljub razlikam. Mucek Pelle živi v čudoviti idili na podeželju, kjer se druži z Birgitto, deklico, ki svojega mucka obožuje. Po strašni nevihti pa se Pelle znajde v čudnem novem svetu, v velemestu, kjer se mora spoprijateljiti s potepuškimi mačkami. Te mu pomagajo najti pot domov. Primerna starost: 6+ Originalni naslov: PELLE SVANSLÖS Leto produkcije: 2020 Država: Švedska Žanr: otroški animirani film Režija: Christian Ryltenius Scenarij: Johan Bogaeus in Gösta Knutsson Glasovi: Adam Pålsson, Christopher Wagelin, Li Hagman, Olof Wretling
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
V tokratni oddaji dajemo besedo režiserju nagrajenega dokumentarnega filma Ko pridem ven, Metodu Pevcu in nekdanjemu zaporniku Valonu Hoxhaju. Zapor ni vedno konec zgodbe, za nekatere je šele začetek najtežjega poglavja. Kaj se zgodi, ko se vrata zaprejo za tabo? In predvsem, kaj se zgodi, ko se po letih znova odprejo? Odpiramo vprašanja o življenja v zaporu in o življenju po prestani kazni. Kako je s svobodo, ki ni vedno samoumevna, krivdo, dediščino nasilja in odgovornosti do lastnih dejanj.
Predstavljamo kolesarske steze, ki so bile obnovljene ali zgrajene s pomočjo sredstev kohezijskega sklada.
Predstavljamo kolesarske steze, ki so bile obnovljene ali zgrajene s pomočjo sredstev kohezijskega sklada.
Danes predstavljamo družbenokritični kriminalni roman LOV NA VAMPIRJE Magdalene Cundrič, ki je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
Danes predstavljamo družbenokritični kriminalni roman LOV NA VAMPIRJE Magdalene Cundrič, ki je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Na predvečer praznika dela bodo po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Veliko prireditev, nekatere s pridihom sindikalnega boja, bo tudi v Podravju. Podrobnosti – tudi o prvomajskih pohodih – smo razkrili v današnji oddaji.
Na predvečer praznika dela bodo po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Veliko prireditev, nekatere s pridihom sindikalnega boja, bo tudi v Podravju. Podrobnosti – tudi o prvomajskih pohodih – smo razkrili v današnji oddaji.
Izgubljena prtljaga, odpovedani leti, dolge zamude. To so težave, ki lahko hitro pokvarijo potovanje. Kakšne pravice imajo letalski potniki in kako do odškodnine? Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Izgubljena prtljaga, odpovedani leti, dolge zamude. To so težave, ki lahko hitro pokvarijo potovanje. Kakšne pravice imajo letalski potniki in kako do odškodnine? Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.