Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Pravnik in socialna vprašanja Matematik Josip Plemelj je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bile osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je rešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in je vzgojil več rodov matematikov, med njimi Ivana Vidava, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja ključna osebnost matematične vede pri nas, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske, srbske in bavarske akademije znanosti ter častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil leta 1873 na Bledu.
Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Pravnik in socialna vprašanja Matematik Josip Plemelj je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bile osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je rešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in je vzgojil več rodov matematikov, med njimi Ivana Vidava, ki je bil v drugi polovici 20. stoletja ključna osebnost matematične vede pri nas, pomemben pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije. Bil je prvi rektor Univerze v Ljubljani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske, srbske in bavarske akademije znanosti ter častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil leta 1873 na Bledu.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - pobuda glede božičnice vendarle pred ustavno sodišče - umetnostna galerija Maribor starejše vabi na Modre urice - nocoj predstavitev romana o turškem obleganju Maribora.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - pobuda glede božičnice vendarle pred ustavno sodišče - umetnostna galerija Maribor starejše vabi na Modre urice - nocoj predstavitev romana o turškem obleganju Maribora.
Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?
Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?
V jubilejnem letu spoznavamo ustvarjalce regionalnega radijskega programa Radia Maribor. Tokrat predstavljamo Teodorja Bostiča, ki ga marsikdo opisuje kar kot radijski večnamenski pripomoček: je klasični napovedovalec stare garde, mentor slovenske zborne izreke in – brez pretiravanja – enciklopedija na dveh nogah, tudi ko gre za šport. Pred mikrofon ga je povabila Helena Ajdnik.
V jubilejnem letu spoznavamo ustvarjalce regionalnega radijskega programa Radia Maribor. Tokrat predstavljamo Teodorja Bostiča, ki ga marsikdo opisuje kar kot radijski večnamenski pripomoček: je klasični napovedovalec stare garde, mentor slovenske zborne izreke in – brez pretiravanja – enciklopedija na dveh nogah, tudi ko gre za šport. Pred mikrofon ga je povabila Helena Ajdnik.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
9. decembra 1885 v Trbižu rojeni fotograf Josip Pelikan Pelikan je v Celje prispel iz Idrije in nadaljeval delo v ateljeju fotografskega mojstra Lenza. Ni bil le portretni fotograf, ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celja in njegovega širšega zaledja. Fotohiša Pelikan je danes muzejski prostor , ki sodi pod okrilje Muzeja novejše zgodovine Celje.
9. decembra 1885 v Trbižu rojeni fotograf Josip Pelikan Pelikan je v Celje prispel iz Idrije in nadaljeval delo v ateljeju fotografskega mojstra Lenza. Ni bil le portretni fotograf, ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celja in njegovega širšega zaledja. Fotohiša Pelikan je danes muzejski prostor , ki sodi pod okrilje Muzeja novejše zgodovine Celje.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Armenija je malo znana država v goratem Zakavkazju. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je veliko Armencev odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, vendar se za družinska slavja in verske praznike radi vračajo domov, ko se za bogato obloženo mizo zbere širša družina. Tako je tudi pri Karapetjanovih, ki živijo na podeželju in se ukvarjajo s pridelovanjem sadja in zelenjave. Česar ne porabijo zase, oče Zos s sinom proda na tržnici v Erevanu, mati Melanija pa s hčerjo skrbi za hišo. Za praznike zakurijo tradicionalno glineno peč in v njej spečejo tako značilni armenski kruh kot tudi ražnjiče z jagnjetino in krompirjem.
Danes predstavljamo pesniško zbirko mariborčanke Martine Potisk, slovenske literarne kritičarke, urednice in lektorice, ki je letos objavila tudi svoj pesniški prvenec z naslovom ENA NA ENA; ta njena pesniška zbirka je prepričala žirijo Slovenskega knjižnega sejma, da jo je nagradila z nagrado za najboljši literarni prvenec v letu 2025. Izšla je v založbi Kulturnega centra Maribor, v zbirki Frontier. V zbirki ENA NA ENA se zvrsti niz vrtoglavo intenzivnih prizorov: pesniški subjekt v njej išče svojo identiteto, se spotika ob absurdnost vsakdana, se smeji, a tudi zadržuje solze. Pesmi preskakujejo med knjižnim in pogovornim jezikom, polne so sosedskih tračev, mitoloških likov in halucinacij. pišejo, da je vsak verz je kot odmev telesa, ki pleše med stvarnim in sanjskim . Glas pesnice Martine Potisk je hkrati predrzen in ranljiv, nabrušen in zlomljen; to je glas telesa, ki v jeziku še išče svoj prostor.
Danes predstavljamo pesniško zbirko mariborčanke Martine Potisk, slovenske literarne kritičarke, urednice in lektorice, ki je letos objavila tudi svoj pesniški prvenec z naslovom ENA NA ENA; ta njena pesniška zbirka je prepričala žirijo Slovenskega knjižnega sejma, da jo je nagradila z nagrado za najboljši literarni prvenec v letu 2025. Izšla je v založbi Kulturnega centra Maribor, v zbirki Frontier. V zbirki ENA NA ENA se zvrsti niz vrtoglavo intenzivnih prizorov: pesniški subjekt v njej išče svojo identiteto, se spotika ob absurdnost vsakdana, se smeji, a tudi zadržuje solze. Pesmi preskakujejo med knjižnim in pogovornim jezikom, polne so sosedskih tračev, mitoloških likov in halucinacij. pišejo, da je vsak verz je kot odmev telesa, ki pleše med stvarnim in sanjskim . Glas pesnice Martine Potisk je hkrati predrzen in ranljiv, nabrušen in zlomljen; to je glas telesa, ki v jeziku še išče svoj prostor.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Pri starejših se potrebe telesa spreminjajo, zato je prilagojena prehrana izjemno pomembna za ohranjanje zdravja, moči in kakovostnega življenja. Pravilna izbira živil, zdravi postopki priprave hrane, redni obroki, gibanje in dober spanec lahko pomembno upočasnijo procese staranja in olajšajo simptome kronične bolezni. Več o tem dr. Tamara Poklar Vatovec z izolske Fakultete za vede o zdravju.
Pri starejših se potrebe telesa spreminjajo, zato je prilagojena prehrana izjemno pomembna za ohranjanje zdravja, moči in kakovostnega življenja. Pravilna izbira živil, zdravi postopki priprave hrane, redni obroki, gibanje in dober spanec lahko pomembno upočasnijo procese staranja in olajšajo simptome kronične bolezni. Več o tem dr. Tamara Poklar Vatovec z izolske Fakultete za vede o zdravju.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih goriških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih goriških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«
CONA 40 je slovenska glasbena skupina. Njihova glasba je preplet funka, disca in indie glasbe. Pesmi so avtorske, polne energije in dobrega razpoloženja. Po uspešnem prvem albumu z naslovom Bombončki in nastopih na koncertih po Sloveniji, zdaj ustvarjajo nove skladbe.
CONA 40 je slovenska glasbena skupina. Njihova glasba je preplet funka, disca in indie glasbe. Pesmi so avtorske, polne energije in dobrega razpoloženja. Po uspešnem prvem albumu z naslovom Bombončki in nastopih na koncertih po Sloveniji, zdaj ustvarjajo nove skladbe.
Obljuba "umetne inteligence" je, da bomo bolj učinkoviti, ker bo delala namesto nas. Kaj pa ko podjetje naredi "agenta", ki namesto nas kupuje na Amazonu, a Amazon reče ne. In jih toži. Micron ne boveč prodajal pomnilnika navadnim smrtnikom.
Obljuba "umetne inteligence" je, da bomo bolj učinkoviti, ker bo delala namesto nas. Kaj pa ko podjetje naredi "agenta", ki namesto nas kupuje na Amazonu, a Amazon reče ne. In jih toži. Micron ne boveč prodajal pomnilnika navadnim smrtnikom.
Medtem ko vsi čakamo, da se temperature ozračja spustijo na zimske in upamo, da bo božič bel, kot veleva tradicija. Podrobna vremenska napoved je bila danes v domeni prave legende, Andrej Velkavrh.
Medtem ko vsi čakamo, da se temperature ozračja spustijo na zimske in upamo, da bo božič bel, kot veleva tradicija. Podrobna vremenska napoved je bila danes v domeni prave legende, Andrej Velkavrh.
V Radijski tribuni smo gostili predstavnika Štajerske gospodarske zbornice in Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. V ospredju so bile teme: subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice in poslabšanje gospodarskih obetov za Slovenijo.
V Radijski tribuni smo gostili predstavnika Štajerske gospodarske zbornice in Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. V ospredju so bile teme: subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice in poslabšanje gospodarskih obetov za Slovenijo.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Dobro jutro se je v Kopru že prevesilo v dober dan, ko je za štedilnik stopil Jernej Podpečan. Gledalcem je predstavil izviren praznični ribji recept.
Dobro jutro se je v Kopru že prevesilo v dober dan, ko je za štedilnik stopil Jernej Podpečan. Gledalcem je predstavil izviren praznični ribji recept.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
December ni le najbolj prazničen in okrašen, ampak tudi najbolj dišeč mesec leta. Prava slovenska potica, cimetove zvezdice, medenjaki in božični sadni kruh so le nekatere od priljubljenih slaščic, ki ob praznikih zadišijo iz marsikatere kuhinje. Da bodo letos še boljše, ravno prav rahle, odličnega okusa in zapeljivega videza, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu na Prvem poskrbela Mateja Verbovšek, učiteljica slaščičarstva z BIC Ljubljana. Tudi sami lahko dodate svoj priljubljeni recept ali zastavite vprašanje: pišite nam na prvi@rtvslo.si, prek obrazca na spletni strani Prvega ali pokličite med oddajo.
December ni le najbolj prazničen in okrašen, ampak tudi najbolj dišeč mesec leta. Prava slovenska potica, cimetove zvezdice, medenjaki in božični sadni kruh so le nekatere od priljubljenih slaščic, ki ob praznikih zadišijo iz marsikatere kuhinje. Da bodo letos še boljše, ravno prav rahle, odličnega okusa in zapeljivega videza, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu na Prvem poskrbela Mateja Verbovšek, učiteljica slaščičarstva z BIC Ljubljana. Tudi sami lahko dodate svoj priljubljeni recept ali zastavite vprašanje: pišite nam na prvi@rtvslo.si, prek obrazca na spletni strani Prvega ali pokličite med oddajo.
V rubriki Okusi jutra smo gostili človeka, ki je zaznamoval šolstvo, politiko in kulturo pri nas – nekdanjega ravnatelja, poslanca in glasbenika Rudija Mogeta. Govorili smo o glasbi, življenju in o tem, kako tudi danes ostati ustvarjalen.
V rubriki Okusi jutra smo gostili človeka, ki je zaznamoval šolstvo, politiko in kulturo pri nas – nekdanjega ravnatelja, poslanca in glasbenika Rudija Mogeta. Govorili smo o glasbi, življenju in o tem, kako tudi danes ostati ustvarjalen.
Violine se je začel učiti že pri rosnih 4ih letih, glasbo pa je verjetno poslušal že v trebuščku, saj sta oba starša profesionalna glasbenika. Najprej je na glasbeni šoli Kopru zaključil violino, kasneje še kontrabas in kitaro, ki jo je kot glavni predmet nadaljeval na umetniški gimnaziji. Nato pa je preskočila iskrica tudi za petje. Danes velja za enega najperspektivnejših slovenskih tenorjev, vse bolj iskan je tudi na evropski sceni stare glasbe, Žiga Čopi.
Violine se je začel učiti že pri rosnih 4ih letih, glasbo pa je verjetno poslušal že v trebuščku, saj sta oba starša profesionalna glasbenika. Najprej je na glasbeni šoli Kopru zaključil violino, kasneje še kontrabas in kitaro, ki jo je kot glavni predmet nadaljeval na umetniški gimnaziji. Nato pa je preskočila iskrica tudi za petje. Danes velja za enega najperspektivnejših slovenskih tenorjev, vse bolj iskan je tudi na evropski sceni stare glasbe, Žiga Čopi.
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.
S koncem koledarskega leta prihaja tudi čas za refleksijo - kako so se založniki spoprijeli z izzivi in priložnostmi v preteklih mesecih. Slovenske založbe v Italiji izdajajo knjige, časopise, učbenike in revije v slovenskem jeziku, kar pomaga ohranjati slovensko kulturo v zamejstvu. Dragocen prispevek, saj utrjuje narodno identiteto širšega slovenskega prostora in obenem krepi prisotnost slovenske knjige v Italiji.
S koncem koledarskega leta prihaja tudi čas za refleksijo - kako so se založniki spoprijeli z izzivi in priložnostmi v preteklih mesecih. Slovenske založbe v Italiji izdajajo knjige, časopise, učbenike in revije v slovenskem jeziku, kar pomaga ohranjati slovensko kulturo v zamejstvu. Dragocen prispevek, saj utrjuje narodno identiteto širšega slovenskega prostora in obenem krepi prisotnost slovenske knjige v Italiji.
V koprskem studiu oddaje Dobro jutro je Erter Pust predstavila karizmatično igralko in šansonjerko Laro Jankovič, ki navdušuje s svojim temperamentom, lepoto in talentom. Med kolegi je znana tudi po svojem glasnem huronskem smehu.
V koprskem studiu oddaje Dobro jutro je Erter Pust predstavila karizmatično igralko in šansonjerko Laro Jankovič, ki navdušuje s svojim temperamentom, lepoto in talentom. Med kolegi je znana tudi po svojem glasnem huronskem smehu.
Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.
Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.
V jezikovnem kotičku oddaje Dobro jutro smo razjasnili pravilno pisanje zemljepisnih imen, ki včasih zmedejo zaradi male ali velike začetnice. Na (ne)pravilno rabo je opozorila profesorica slovenščine, doktorica Vladka Tucovič Sturman, s Pedagoške fakultete in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
V jezikovnem kotičku oddaje Dobro jutro smo razjasnili pravilno pisanje zemljepisnih imen, ki včasih zmedejo zaradi male ali velike začetnice. Na (ne)pravilno rabo je opozorila profesorica slovenščine, doktorica Vladka Tucovič Sturman, s Pedagoške fakultete in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.
Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.
Socialni program Vrtnica Zavoda Karitas Samarijan že 19 let pomaga ljudem pri premagovanju alkoholne zasvojenosti in ponovni vključitvi v življenje. Vključuje bivanje v skupnosti, kjer imajo uporabniki podporo, pogovore na štiri oči in v skupini ter različna vsakodnevna opravila, ki jim pomagajo pri vračanju v urejen način življenja.
Socialni program Vrtnica Zavoda Karitas Samarijan že 19 let pomaga ljudem pri premagovanju alkoholne zasvojenosti in ponovni vključitvi v življenje. Vključuje bivanje v skupnosti, kjer imajo uporabniki podporo, pogovore na štiri oči in v skupini ter različna vsakodnevna opravila, ki jim pomagajo pri vračanju v urejen način življenja.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim tema: - interventni zakon na področju zdravstva danes pred pristojnim parlamentarnim odborom - gripa prazni šole in polni bolnišnice - pesniško podjetje AJM z novim strateškim partnerjem in večinskim lastnikom.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim tema: - interventni zakon na področju zdravstva danes pred pristojnim parlamentarnim odborom - gripa prazni šole in polni bolnišnice - pesniško podjetje AJM z novim strateškim partnerjem in večinskim lastnikom.
Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.
Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64 Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11 Klavir: ANNE BAKOWSKI
Porabniki petih občin, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz kraškega vodovoda, bodo po novem letu pili dražjo vodo. Svetniki občin Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej v letošnjem letu tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Gre za šest odstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Dozdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in včeraj v Divači. - V tednu boja proti korupciji so o integriteti razmišljali tudi študentje Univerze na Primorskem - Vučič je v Bruslju slišal: Srbija se mora dodatno uskladiti z zunanjo in varnostno politiko evropske unije - Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo - Poslovil se je Aleš Hadalin, Kraševec, ki je ljubil glasbe sveta
Porabniki petih občin, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz kraškega vodovoda, bodo po novem letu pili dražjo vodo. Svetniki občin Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej v letošnjem letu tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Gre za šest odstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Dozdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in včeraj v Divači. - V tednu boja proti korupciji so o integriteti razmišljali tudi študentje Univerze na Primorskem - Vučič je v Bruslju slišal: Srbija se mora dodatno uskladiti z zunanjo in varnostno politiko evropske unije - Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo - Poslovil se je Aleš Hadalin, Kraševec, ki je ljubil glasbe sveta
Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.