Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Predstavljamo tri dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2026: scenaristko in režiserko Petro Seliškar, mojstrico sodobnega dokumentarnega filma z vizijo, v kateri sta umetnost in etika pogleda neločljivo prepleteni, skladateljico Petro Strahovnik, ki v svojih imerzivnih zvočnih okoljih razmišlja tudi o duševnem zdravju, družbenih stigmah, identiteti, odgovornosti in empatiji, ter dramsko igralko Tino Vrbnjak, ki soustvarja režijske koncepte, oblikuje igralske partiture, premika kanonske like v sedanjost in s svojim mislečim telesom prevzema odgovornost do partnerjev, besedila in gledalcev.
Predstavljamo tri dobitnike nagrad Prešernovega sklada za leto 2026: scenaristko in režiserko Petro Seliškar, mojstrico sodobnega dokumentarnega filma z vizijo, v kateri sta umetnost in etika pogleda neločljivo prepleteni, skladateljico Petro Strahovnik, ki v svojih imerzivnih zvočnih okoljih razmišlja tudi o duševnem zdravju, družbenih stigmah, identiteti, odgovornosti in empatiji, ter dramsko igralko Tino Vrbnjak, ki soustvarja režijske koncepte, oblikuje igralske partiture, premika kanonske like v sedanjost in s svojim mislečim telesom prevzema odgovornost do partnerjev, besedila in gledalcev.
Tokrat o umetni inteligenci oziroma nadomestni pameti, ki je že sedaj tako vseobsegajoča, da se upravičeno sprašujemo, kam vse nas tehnološki razvoj še popelje. O algoritmih, ki upravljajo naša življenja bo voditeljica Karin Sabadin govorila z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Danom Podjedom in z izredno profesorico na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem, dr. Elizabeto Zirnstein.
Tokrat o umetni inteligenci oziroma nadomestni pameti, ki je že sedaj tako vseobsegajoča, da se upravičeno sprašujemo, kam vse nas tehnološki razvoj še popelje. O algoritmih, ki upravljajo naša življenja bo voditeljica Karin Sabadin govorila z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Danom Podjedom in z izredno profesorico na Fakulteti za managment Univerze na Primorskem, dr. Elizabeto Zirnstein.
Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Obiskali smo Planino pri Sevnici, slikoviti trg zanimive zgodovine, prepletene z legendami, pod ostanki mogočnega gradu in bogate etnološke dediščine.
Obiskali smo Planino pri Sevnici, slikoviti trg zanimive zgodovine, prepletene z legendami, pod ostanki mogočnega gradu in bogate etnološke dediščine.
Kurenti, pustni orači, borovo gostüvanje, cerkljanski laufarji, zagoriške in ponikovske mačkare. Pustna dediščina na Slovenskem je izjemna. Edinstvene pustne običaje, šege in tradicije je moč najti v vseh delih Slovenije in tudi v zamejstvu. FOTO: Radio Slovenija/Silva Eöry
Kurenti, pustni orači, borovo gostüvanje, cerkljanski laufarji, zagoriške in ponikovske mačkare. Pustna dediščina na Slovenskem je izjemna. Edinstvene pustne običaje, šege in tradicije je moč najti v vseh delih Slovenije in tudi v zamejstvu. FOTO: Radio Slovenija/Silva Eöry
Rdeča nit debata je alpsko smučanju. Slovenci nekoč nestrpno pričakovali tehnične discipline, zdaj je edini prvokategornik Žan Kranjec, Slovenija pa na igrah nima slalomista v moški konkurenci. Reporter Igor Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Reporterja Igor Tominec in Marko Cirman o alpskem smučanju debatirata z voditeljem oddaje Luko Petričem
Rdeča nit debata je alpsko smučanju. Slovenci nekoč nestrpno pričakovali tehnične discipline, zdaj je edini prvokategornik Žan Kranjec, Slovenija pa na igrah nima slalomista v moški konkurenci. Reporter Igor Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Reporterja Igor Tominec in Marko Cirman o alpskem smučanju debatirata z voditeljem oddaje Luko Petričem
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Petek pred pustno soboto je več kot primeren dan za razmislek o kulinarični spremljavi pustnih norčij. Ocvirkovka, miške, flancati in zlata pravila za pripravo krofov. Predstavili vam bomo štulo, ki jo pripravimo iz prosene kaše, in povedali nekaj receptov za pripravo postrvi v pustnem in postnem času. Zloženka s kislim zeljem je lahko še eno prijetno presenečenje pustne mize, bloška kavla ali bloška trojka pa primer, kako vključiti korenovke in gomoljnice v zimsko prehrano. Gost petkovega svetovalnega servisa bo kuharski mojster Matjaž Pozderec.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih prisluhnite naslednjim temam: - Fakultete in srednje šole vabijo na informativne dneve - Mariborski Ecolab seli proizvodnjo v tujino - Makole: Zanimanje za Prostofer je veliko - in še narašča
V jutranjih poročilih prisluhnite naslednjim temam: - Fakultete in srednje šole vabijo na informativne dneve - Mariborski Ecolab seli proizvodnjo v tujino - Makole: Zanimanje za Prostofer je veliko - in še narašča
O čem govorimo, ko govorimo o tehnologiji v športu? O odločanju sodnikov, ki temelji na videoposnetkih? Pa tudi o algoritmih, ki izračunajo verjetnost, da se je nekaj zgodilo, čeprav človek tega s prostim očesom ni zaznal. Ali zaradi tehnologije izgubljamo človeške sodnike v športu? In kateri športi so samo še športi, brez tehnologije?
O čem govorimo, ko govorimo o tehnologiji v športu? O odločanju sodnikov, ki temelji na videoposnetkih? Pa tudi o algoritmih, ki izračunajo verjetnost, da se je nekaj zgodilo, čeprav človek tega s prostim očesom ni zaznal. Ali zaradi tehnologije izgubljamo človeške sodnike v športu? In kateri športi so samo še športi, brez tehnologije?
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Pred dobrim letom je – po vzoru številnih občin – tudi v Makolah zaživel projekt Prostofer, ki starejšim omogoča brezplačne prevoze in s tem dostopnost do zdravnika, javnih ustanov, trgovine in podobno. Zanimanje med občani je veliko – in še narašča. Interes pa je velik tudi na drugi strani, pri projektu sodeluje kar deset voznikov prostovoljcev.
Pred dobrim letom je – po vzoru številnih občin – tudi v Makolah zaživel projekt Prostofer, ki starejšim omogoča brezplačne prevoze in s tem dostopnost do zdravnika, javnih ustanov, trgovine in podobno. Zanimanje med občani je veliko – in še narašča. Interes pa je velik tudi na drugi strani, pri projektu sodeluje kar deset voznikov prostovoljcev.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V zadnjih letih je spletno komentiranje postalo ena od ključnih oblik javne komunikacije na digitalnih platformah. Komentarji pod novičarskimi članki, objavami na družbenih omrežjih ali forumi omogočajo uporabnikom, da izrazijo svoje mnenje, delijo izkušnje ali pa se povežejo s sočlani skupnosti. Kljub temu pa je spletno komentiranje tudi pogosto priča nečimrnosti, sovražnemu govoru in polarizaciji, kar lahko vpliva tako na posameznike kot na širšo javno razpravo. Kako pogosto berete komentarje pod spletnimi članki ali objavami na družbenih omrežjih? Ali sami pišete komentarje na spletu? Kako bi ocenili kakovost komentarjev, ki jih običajno preberete in kako pogosto opazite nespoštljive ali sovražne komentarje?
V zadnjih letih je spletno komentiranje postalo ena od ključnih oblik javne komunikacije na digitalnih platformah. Komentarji pod novičarskimi članki, objavami na družbenih omrežjih ali forumi omogočajo uporabnikom, da izrazijo svoje mnenje, delijo izkušnje ali pa se povežejo s sočlani skupnosti. Kljub temu pa je spletno komentiranje tudi pogosto priča nečimrnosti, sovražnemu govoru in polarizaciji, kar lahko vpliva tako na posameznike kot na širšo javno razpravo. Kako pogosto berete komentarje pod spletnimi članki ali objavami na družbenih omrežjih? Ali sami pišete komentarje na spletu? Kako bi ocenili kakovost komentarjev, ki jih običajno preberete in kako pogosto opazite nespoštljive ali sovražne komentarje?
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Bovška, kobariška in tolminska občina so še pred časom napovedovale, da se bodo po dveh letih vendarle uspele dogovoriti za skupen plovbni režim na reki Soči. Dober mesec pred začetkom plovbne sezone ni jasno niti kakšna bo cena dovolilnice. V oddaji tudi o tem: -Informativni dnevi na širšem Goriškem: sproščena in odprta predstavitev študijskih in učnih programov. -Elda Viler je iz rok predsednice Republike prejela Red za zasluge. -Včerajšni olimpijski dan slovenskim športnicam ni prinesel veselja.
Bovška, kobariška in tolminska občina so še pred časom napovedovale, da se bodo po dveh letih vendarle uspele dogovoriti za skupen plovbni režim na reki Soči. Dober mesec pred začetkom plovbne sezone ni jasno niti kakšna bo cena dovolilnice. V oddaji tudi o tem: -Informativni dnevi na širšem Goriškem: sproščena in odprta predstavitev študijskih in učnih programov. -Elda Viler je iz rok predsednice Republike prejela Red za zasluge. -Včerajšni olimpijski dan slovenskim športnicam ni prinesel veselja.
V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.
V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Bormiu in Cortini d'Ampezzo so se končali nastopi alpskih smučarjev in smučark v hitrih disciplinah. Osrednji junak iger med alpskimi smučarji je Švicar Franjo von Allmen, ki je zmagal na vseh treh preizkušnjah, na katerih je nastopil. Olimpijski prvak je postal v smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Švicarski tekmovalec je postal tretji smučar, ki mu je uspelo na istih igrah osvojiti tri zlate kolajne. Pred njim je to uspelo le Avstrijcu Toniju Sailerju in Francozu Jean-Claudu Killyju.
V Bormiu in Cortini d'Ampezzo so se končali nastopi alpskih smučarjev in smučark v hitrih disciplinah. Osrednji junak iger med alpskimi smučarji je Švicar Franjo von Allmen, ki je zmagal na vseh treh preizkušnjah, na katerih je nastopil. Olimpijski prvak je postal v smuku, superveleslalomu in kombinaciji. Švicarski tekmovalec je postal tretji smučar, ki mu je uspelo na istih igrah osvojiti tri zlate kolajne. Pred njim je to uspelo le Avstrijcu Toniju Sailerju in Francozu Jean-Claudu Killyju.
Nov album sodobnega jazza z elementi funka, balkansko ljudsko glasbo ter celo nekaj elementov pop glasbe.
Nov album sodobnega jazza z elementi funka, balkansko ljudsko glasbo ter celo nekaj elementov pop glasbe.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob novem letu 1964 je Zavod RTV Ljubljana izdal posebno publikacijo, s katero je želel predstaviti svoje preteklo delo, obenem pa razkriti tudi svoje načrte v prihodnosti. RTV-hiša je tedaj prvič tako nagovorila svoje zveste naročnike. Publikacija, ki je obsegala 24 strani standardnega formata A4, je bila brezplačna in je tako pomenila svojevrstno darilo poslušalcem radia in gledalcem televizije. Tisk, ki ga je izvedla tiskarna Časopisnega podjetja Delo, je bil dokaj preprost. Fotografije so bile črno-bele, besedilo pa so krasili le občasni poudarki v rdeči barvi. Reportažo o prvi izdaji revije Delo – RTV je za oddajo TV Obzornik pripravil tudi takratni novinar Tugo Klasinc.
Ob novem letu 1964 je Zavod RTV Ljubljana izdal posebno publikacijo, s katero je želel predstaviti svoje preteklo delo, obenem pa razkriti tudi svoje načrte v prihodnosti. RTV-hiša je tedaj prvič tako nagovorila svoje zveste naročnike. Publikacija, ki je obsegala 24 strani standardnega formata A4, je bila brezplačna in je tako pomenila svojevrstno darilo poslušalcem radia in gledalcem televizije. Tisk, ki ga je izvedla tiskarna Časopisnega podjetja Delo, je bil dokaj preprost. Fotografije so bile črno-bele, besedilo pa so krasili le občasni poudarki v rdeči barvi. Reportažo o prvi izdaji revije Delo – RTV je za oddajo TV Obzornik pripravil tudi takratni novinar Tugo Klasinc.
V današnjem razmišljanju se bom, dragi poslušalci in cenjene poslušalke, postavila v bran oslom. Tistim simpatičnim živalim z dolgimi uhlji, ki rigajo, kadar se ne pasejo. Njihovo riganje res ni najlepša melodija, ki bi si jo zavrteli za jutranje prebujanje. A vsaj jaz se njihovega oglašanja vedno razveselim. In postavila se bom v bran vsem nam, ki so nas imeli ali pa nas imajo še vedno za osle. Na koncu mojega 'riganja' boste spoznali, da je biti osel pravzaprav zelo imenitno. Ne vem, s čim si je ta trmasti posebnež zaslužil, da smo na njegovo sedlo pritrdili celo vrsto slabih lastnosti: od trme do kratke pameti. Lastnosti, ki jih na svojih sedlih nosimo tudi ljudje. In jih tudi največkrat opazimo, predvsem pri drugih. No, če oslu iz glave izbijemo njegovo trmo, potem se izkaže kot priden delavec. Tako kot človek. Mogoče ste se tudi vi kdaj spraševali, kje bodo še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal. Osel je tista žival, ki je človeku največkrat pomagala pri delu, v zameno pa je dobila bore malo ali celo nič. In s svojimi uhlji ni zastrigla zaradi prijaznih besed, temveč zaradi grde plohe vseh mogočih kletvic, ki naj bi pripomogle, da bi se premaknila z mesta, kjer je po mnenju svojega gospodarja predolgo trmasto stala. Če verjamete ali ne, osel ima močan in stabilen značaj ter preproste navade. Ne nazadnje je sedeč na osličku slovesno prišel v Jeruzalem tudi sam Jezus. Tako kot si narobe razlagamo oslove lastnosti, si največkrat tudi človekove. Tako oslovo kot naše vedenje je dodobra odvisno od gospodarja sedla, ki smo si ga nadeli. Zmotno prepričanje obeh gospodarjev je tisto, ki tako osla kot nas pripelje do tega, da postanemo leni, topi in trmasti. Ne samo osel, tudi mi kdaj potrebujemo mehko roko, da vodi naš povodec, ne samo železne. Le tako se bomo izkazali kot hitri, pokorni in marljivi. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo naša trma hujša od oslove in da nam jo bo težko izbiti iz glave. Poleg trme se osel ponaša z izostrenimi čuti. Da ne govorim o njegovi simpatičnosti, v kateri ga nihče ne prekaša. Hitro teče, je vzdržljiv. Poleg tega pa ima še odličen spomin, saj si zelo dobro zapomni poti in kraje, v katerih je bil. Čeprav mu pripisujemo kratko pamet, je izjemno radoveden, pogumen, zvest, potrpežljiv in družaben. In težko prenaša samoto. To je vsa oslovska filozofija. Zato mi ni prav nič mar, če me ima kdo za osla. Če sem kdaj izrazila svojo upornost in trmo, sem ju z upravičenim razlogom. Upam, cenjeni poslušalci in poslušalke, da je vaše življenjsko sedlo umerjeno po vašem značaju in da tisti, ki vodijo vaš jermen, to počnejo odgovorno. In naj tako zame kot za vas čim manjkrat veljajo besede: »Oslu krmo, palico in tovor, hlapcu kruha, vzgoje in dela.« (Sir 33,25)
V današnjem razmišljanju se bom, dragi poslušalci in cenjene poslušalke, postavila v bran oslom. Tistim simpatičnim živalim z dolgimi uhlji, ki rigajo, kadar se ne pasejo. Njihovo riganje res ni najlepša melodija, ki bi si jo zavrteli za jutranje prebujanje. A vsaj jaz se njihovega oglašanja vedno razveselim. In postavila se bom v bran vsem nam, ki so nas imeli ali pa nas imajo še vedno za osle. Na koncu mojega 'riganja' boste spoznali, da je biti osel pravzaprav zelo imenitno. Ne vem, s čim si je ta trmasti posebnež zaslužil, da smo na njegovo sedlo pritrdili celo vrsto slabih lastnosti: od trme do kratke pameti. Lastnosti, ki jih na svojih sedlih nosimo tudi ljudje. In jih tudi največkrat opazimo, predvsem pri drugih. No, če oslu iz glave izbijemo njegovo trmo, potem se izkaže kot priden delavec. Tako kot človek. Mogoče ste se tudi vi kdaj spraševali, kje bodo še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal. Osel je tista žival, ki je človeku največkrat pomagala pri delu, v zameno pa je dobila bore malo ali celo nič. In s svojimi uhlji ni zastrigla zaradi prijaznih besed, temveč zaradi grde plohe vseh mogočih kletvic, ki naj bi pripomogle, da bi se premaknila z mesta, kjer je po mnenju svojega gospodarja predolgo trmasto stala. Če verjamete ali ne, osel ima močan in stabilen značaj ter preproste navade. Ne nazadnje je sedeč na osličku slovesno prišel v Jeruzalem tudi sam Jezus. Tako kot si narobe razlagamo oslove lastnosti, si največkrat tudi človekove. Tako oslovo kot naše vedenje je dodobra odvisno od gospodarja sedla, ki smo si ga nadeli. Zmotno prepričanje obeh gospodarjev je tisto, ki tako osla kot nas pripelje do tega, da postanemo leni, topi in trmasti. Ne samo osel, tudi mi kdaj potrebujemo mehko roko, da vodi naš povodec, ne samo železne. Le tako se bomo izkazali kot hitri, pokorni in marljivi. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo naša trma hujša od oslove in da nam jo bo težko izbiti iz glave. Poleg trme se osel ponaša z izostrenimi čuti. Da ne govorim o njegovi simpatičnosti, v kateri ga nihče ne prekaša. Hitro teče, je vzdržljiv. Poleg tega pa ima še odličen spomin, saj si zelo dobro zapomni poti in kraje, v katerih je bil. Čeprav mu pripisujemo kratko pamet, je izjemno radoveden, pogumen, zvest, potrpežljiv in družaben. In težko prenaša samoto. To je vsa oslovska filozofija. Zato mi ni prav nič mar, če me ima kdo za osla. Če sem kdaj izrazila svojo upornost in trmo, sem ju z upravičenim razlogom. Upam, cenjeni poslušalci in poslušalke, da je vaše življenjsko sedlo umerjeno po vašem značaju in da tisti, ki vodijo vaš jermen, to počnejo odgovorno. In naj tako zame kot za vas čim manjkrat veljajo besede: »Oslu krmo, palico in tovor, hlapcu kruha, vzgoje in dela.« (Sir 33,25)
V podeželskem gradu Alden Biesen približno 100 kilometrov od Bruslja se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev držav članic Evropske unije. Na dnevnem redu so imeli le eno temo, in sicer, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Strinjali so se, da je potrebno poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: - Ameriška vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov. - Sežana bo dolg državi za izgradnjo širokopasovnega omrežja odplačala v 15-ih letih. - Odbojkarji ACH-ja ostali brez možnosti napredovanja v izločilne boje Lige prvakov.
V podeželskem gradu Alden Biesen približno 100 kilometrov od Bruslja se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev držav članic Evropske unije. Na dnevnem redu so imeli le eno temo, in sicer, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Strinjali so se, da je potrebno poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: - Ameriška vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov. - Sežana bo dolg državi za izgradnjo širokopasovnega omrežja odplačala v 15-ih letih. - Odbojkarji ACH-ja ostali brez možnosti napredovanja v izločilne boje Lige prvakov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Tristan in Izolda- prva in največja koprodukcijska premiera v ljubljanski Operi 5. februar 2026 bo gotovo ostal z velikimi črkami zapisan v zgodovino ljubljanske operne hiše, saj so v koprodukciji s kar tremi opernimi gledališči- Kraljevo opero La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Wroclavsko opero premierno izvedli Wagnerjevo glasbeno dramo Tristan in Izolda, ki jo je začel režirati svetovno znani ameriški režiser in vizualni umetnik Robert Wilson, a je žal lani preminil, toda direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik se je odločili , da to opero po njegovih smernicah z njegovimi dotedanjimi soustvarjalci vendarle uprizorijo. V oddaji boste spoznali kakšni vzgibi so Richarda Wagnerja vodili pri komponiranju te opere, kako si je Robert Wilson zamišljal uprizoritev ene najbolj pretresljivih glasbenih dram ter kakšen izziv je predstavljala osrednjim solistom. Poleg Tristana in Izolde je tretji najzahtevnejši lik- Brangena, v tej vlogi kot gostja nastopa slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec, sicer članica Dunajske državne opere, glavne vloge so v dvojni zasedbi, med slovenskimi solisti nastopajo še Jože Vidic kot Kurvenal, Peter Martinčič kot kralj Marke in Ivan Andres Arnšek kot Melot. Gre za glasbeno-gledališki in kulturni dogodek sezone ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, zato je veliko zanimanje za ogled predstave tudi iz sosednjih držav. V istem tednu so v mariborski Operi premierno uprizorili Lakme francoskega skladatelja Lea Delibesa, tudi te opere ne vidimo pogosto na naših odrih, o glavni vlogi bo spregovorila koloraturna sopranistka Nina Dominko, sicer članica ljubljanske Opere. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.