Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Pridružili smo se članom agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske, ki so se letos sestali v Podkorenu. Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija gostila predstavnike evropske podeželske mladine. Poljedelski dan KGZ Maribor je bil letos namenjen sodobnim pristopom obdelave tal. Bili smo v laboratorijih Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, kjer se med drugim ukvarjajo s kakovostjo krme za živali. Na Gorenjskem smo obiskali ekološko kmetijo, se razprostira po 100 ha kmetijskih površin. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno =idealno.
Pridružili smo se članom agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske, ki so se letos sestali v Podkorenu. Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija gostila predstavnike evropske podeželske mladine. Poljedelski dan KGZ Maribor je bil letos namenjen sodobnim pristopom obdelave tal. Bili smo v laboratorijih Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, kjer se med drugim ukvarjajo s kakovostjo krme za živali. Na Gorenjskem smo obiskali ekološko kmetijo, se razprostira po 100 ha kmetijskih površin. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno =idealno.
V oddaji predstavljamo na primeru dveh sadjarskih kmetij dileme s katerimi se soočajo v tej sezoni. Obiskali smo tradicionalni shod traktoristov v Račevi v bližini Žiri, v rubriki »Spomnimo se« smo v retrospektivi prikazali delovanje Društva kmečkih žena Metlika pred 25. -leti in danes. Oddajo smo sklenili z rubriko Ekološko-lokalno-idealno in v njej obiskali koprsko KZ Agrario in njihova prizadevanja za povečevanje ekološke pridelave v slovenskem delu Istre.
V oddaji predstavljamo na primeru dveh sadjarskih kmetij dileme s katerimi se soočajo v tej sezoni. Obiskali smo tradicionalni shod traktoristov v Račevi v bližini Žiri, v rubriki »Spomnimo se« smo v retrospektivi prikazali delovanje Društva kmečkih žena Metlika pred 25. -leti in danes. Oddajo smo sklenili z rubriko Ekološko-lokalno-idealno in v njej obiskali koprsko KZ Agrario in njihova prizadevanja za povečevanje ekološke pridelave v slovenskem delu Istre.
V rubriki »Spomnimo se«, se bomo tokrat družili s članicami Društva kmečkih žena Metlika. Pred 20 leti smo z njimi obeležili 30 jubilej delovanja, ki je tokrat dve desetletji višji. V prispevku prepletamo vtise kmečkih žena o sodelovanju v društvu pred pred 20 leti in v današnjem času.
V rubriki »Spomnimo se«, se bomo tokrat družili s članicami Društva kmečkih žena Metlika. Pred 20 leti smo z njimi obeležili 30 jubilej delovanja, ki je tokrat dve desetletji višji. V prispevku prepletamo vtise kmečkih žena o sodelovanju v društvu pred pred 20 leti in v današnjem času.
Spomladanska pozeba, poletna vročina in pomanjkanje padavin kombinacija, ki je že drugo leto zapored močno prizadela slovenske sadjarje. Letos je vpliv še bolj občuten. Količina pridelka je manjša, plodovi pa so zaradi suše pogosto tudi manjši. V Podravju smo na terenu preverili, kako se sadjarji soočajo z razmerami.
Spomladanska pozeba, poletna vročina in pomanjkanje padavin kombinacija, ki je že drugo leto zapored močno prizadela slovenske sadjarje. Letos je vpliv še bolj občuten. Količina pridelka je manjša, plodovi pa so zaradi suše pogosto tudi manjši. V Podravju smo na terenu preverili, kako se sadjarji soočajo z razmerami.
V Sloveniji je registriranih več kot 120 000 traktorjev, v dejanski uporabi pa jih je še kakih 20 000 več. In čeprav je menda vsak 17 Slovenec lastnik tega vozila, je med njimi veliko takšnih, ki voznikom ne zagotavljajo primerne varnosti. V Račevi pri Žireh so gasilci pripravili že 5 shod in blagoslov traktorjev. Pripeljali so se s kar okoli 200 različnimi traktorji- od najsodobnejših do oldtimerjev.
V Sloveniji je registriranih več kot 120 000 traktorjev, v dejanski uporabi pa jih je še kakih 20 000 več. In čeprav je menda vsak 17 Slovenec lastnik tega vozila, je med njimi veliko takšnih, ki voznikom ne zagotavljajo primerne varnosti. V Račevi pri Žireh so gasilci pripravili že 5 shod in blagoslov traktorjev. Pripeljali so se s kar okoli 200 različnimi traktorji- od najsodobnejših do oldtimerjev.
Na ekološki kmetiji Štular v Dragonji, eni večjih v državi, kjer pridelujejo zelenjavo, stavijo na to, da so s pridelki prvi: ko drugod šele rdečijo jagode, pri njih jedo paradižnikovo solato.
Na ekološki kmetiji Štular v Dragonji, eni večjih v državi, kjer pridelujejo zelenjavo, stavijo na to, da so s pridelki prvi: ko drugod šele rdečijo jagode, pri njih jedo paradižnikovo solato.
Na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je še 14 planin, kjer kmetje od junija do pozne jeseni, pasejo živino in v sirarnah, ki so na planinah tudi naredijo sir in skuto. Gre za pomembno kmetijsko dejavnost, ki preprečuje, da bi se planine zaraščale, obenem pa ohranja tudi tradicijo sirarstva visoko v hribih. Obiskali smo planino Razor, kjer je v času našega obiska za sirarno skrbela družina Leban z Ekološke kmetije pri Kumru iz Čadrga.
Na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je še 14 planin, kjer kmetje od junija do pozne jeseni, pasejo živino in v sirarnah, ki so na planinah tudi naredijo sir in skuto. Gre za pomembno kmetijsko dejavnost, ki preprečuje, da bi se planine zaraščale, obenem pa ohranja tudi tradicijo sirarstva visoko v hribih. Obiskali smo planino Razor, kjer je v času našega obiska za sirarno skrbela družina Leban z Ekološke kmetije pri Kumru iz Čadrga.
V Senožečah so nedavno odprli muzej tovorništva in prevozništva. Senožeče so bile namreč ena glavnih postaj, kjer so se morali furmani ustaviti in plačati pristojbino. Iz zapuščene, zarasle in že nevarne stavbe, je zrasel objekt, ki je lahko v ponos kraju, Primorski in vsej Sloveniji.
V Senožečah so nedavno odprli muzej tovorništva in prevozništva. Senožeče so bile namreč ena glavnih postaj, kjer so se morali furmani ustaviti in plačati pristojbino. Iz zapuščene, zarasle in že nevarne stavbe, je zrasel objekt, ki je lahko v ponos kraju, Primorski in vsej Sloveniji.
Nekateri kmetje na ajdovskem imajo številne pripombe na postavitev protivetrnih mejic, ki naj bi v prihodnje varovala rodovitno prst. Moti jih, da niso bili vključeni v postopek postavitve in zasaditve mladih dreves. Lovci pa opozarjajo na nevarnost jeklenih žic, ki so napete med količki. Na občini na vse pripombe odgovarjajo s svojimi argumenti.
Nekateri kmetje na ajdovskem imajo številne pripombe na postavitev protivetrnih mejic, ki naj bi v prihodnje varovala rodovitno prst. Moti jih, da niso bili vključeni v postopek postavitve in zasaditve mladih dreves. Lovci pa opozarjajo na nevarnost jeklenih žic, ki so napete med količki. Na občini na vse pripombe odgovarjajo s svojimi argumenti.
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, so pred dnevi predstavili pilotni projekt Agrofotovoltaike. Ta povezuje dve strateški področji - kmetijstvo in energetiko. Na kmetijskem zemljišču omogoča sočasno pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike. Dogodek je bil medijsko izjemno odmeven. Nekdo se je pošalil, da je bilo več kamer, kot panelov. A je šlo vendarle za neke vrste prelomnico v razvoju našega kmetijstva in predvsem pridelave v trajnih nasadih. Tudi zato prisotnost ministra in ministrice ter predstavnikov partnerjev v projektu, ki je bil z 200.000 evri financiran iz drugega švicarskega prispevka, in bo podrobneje preučil možne sinergije obeh dejavnosti ter postavil smernice za razvoj področja v Sloveniji.
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, so pred dnevi predstavili pilotni projekt Agrofotovoltaike. Ta povezuje dve strateški področji - kmetijstvo in energetiko. Na kmetijskem zemljišču omogoča sočasno pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike. Dogodek je bil medijsko izjemno odmeven. Nekdo se je pošalil, da je bilo več kamer, kot panelov. A je šlo vendarle za neke vrste prelomnico v razvoju našega kmetijstva in predvsem pridelave v trajnih nasadih. Tudi zato prisotnost ministra in ministrice ter predstavnikov partnerjev v projektu, ki je bil z 200.000 evri financiran iz drugega švicarskega prispevka, in bo podrobneje preučil možne sinergije obeh dejavnosti ter postavil smernice za razvoj področja v Sloveniji.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Edvard Ceglar je skupaj s svojim bratom Ivanom in ostalimi pripravil dan odprtih vrat Štajbarjeve domačije in bilo je kaj videti. Prišel je tudi avtobus otrok z osnovne šole Podgora iz Kuteževega. Ogledali so si lahko delo mizarja, čebelarja, gozdarja, najprej pa jih je pričakal kovač.
Edvard Ceglar je skupaj s svojim bratom Ivanom in ostalimi pripravil dan odprtih vrat Štajbarjeve domačije in bilo je kaj videti. Prišel je tudi avtobus otrok z osnovne šole Podgora iz Kuteževega. Ogledali so si lahko delo mizarja, čebelarja, gozdarja, najprej pa jih je pričakal kovač.
Obiskali smo Eko kmetjo Penko, kjer dobrih deset let gojijo jagode. S tem se je začel ukvarjati mlad kmet Tadej Penko, ko je prevzel od očeta družinsko kmetijo. Počasi je dejavnost širil in danes pridelano sadje predelajo tudi v domač sladoled. Ob kmetiji je tudi ličen objekt, ki ga je postavil s pomočjo evropskih sredstev.
Obiskali smo Eko kmetjo Penko, kjer dobrih deset let gojijo jagode. S tem se je začel ukvarjati mlad kmet Tadej Penko, ko je prevzel od očeta družinsko kmetijo. Počasi je dejavnost širil in danes pridelano sadje predelajo tudi v domač sladoled. Ob kmetiji je tudi ličen objekt, ki ga je postavil s pomočjo evropskih sredstev.
Tako Primorsko kot večji del države, je prizadela suša. Gre za enega najhujših vodnobilančnih primanjkljajev po letu 1991. Ogrožena je sa pridelava. Obiskali smo Istro, Kras, Vipavsko dolino in Postonjski konec.
Tako Primorsko kot večji del države, je prizadela suša. Gre za enega najhujših vodnobilančnih primanjkljajev po letu 1991. Ogrožena je sa pridelava. Obiskali smo Istro, Kras, Vipavsko dolino in Postonjski konec.
Obsežna pobočja Boča prekriva gozd, ki ga ponekod uporabljajo v gospodarske namene, nekatera območja pa so uvrščena tudi v t.i. eko celice, kjer lastniki vanj ne posegajo. V genskem laboratoriju in genski banki Biotehniške fakultete skrbijo za analizo in ohranjanje genetske pestrosti domačih živali. Bili smo na tradicionalnem srečanju kmetic in žensk s podeželja Savinjsko -Šaleške in Koroške regije. Na kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici se ukvarjajo z govedorejo, kar pomeni, da so bile dolgo časa počitnice zanje le neuresničena želja. Zadnja leta jim prijatelji za nekaj dni priskočijo na pomoč, da lahko lastniki odidejo na morje. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Obsežna pobočja Boča prekriva gozd, ki ga ponekod uporabljajo v gospodarske namene, nekatera območja pa so uvrščena tudi v t.i. eko celice, kjer lastniki vanj ne posegajo. V genskem laboratoriju in genski banki Biotehniške fakultete skrbijo za analizo in ohranjanje genetske pestrosti domačih živali. Bili smo na tradicionalnem srečanju kmetic in žensk s podeželja Savinjsko -Šaleške in Koroške regije. Na kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici se ukvarjajo z govedorejo, kar pomeni, da so bile dolgo časa počitnice zanje le neuresničena želja. Zadnja leta jim prijatelji za nekaj dni priskočijo na pomoč, da lahko lastniki odidejo na morje. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Tradicionalno srečanje kmetic in žensk z podeželja Savinjsko-Šaleške in Koroške regije je tokrat potekalo v Mislinji. Zbralo se je več kot 350 članic iz 17 društev. Namen takšnih srečanj je seveda predvsem sproščeno druženje, kjer pa lahko ženske med seboj izmenjajo tudi svoje izkušnje, saj imajo društva - vsako zase - svoje posebnosti in se srečujejo z različnimi težavami.
Tradicionalno srečanje kmetic in žensk z podeželja Savinjsko-Šaleške in Koroške regije je tokrat potekalo v Mislinji. Zbralo se je več kot 350 članic iz 17 društev. Namen takšnih srečanj je seveda predvsem sproščeno druženje, kjer pa lahko ženske med seboj izmenjajo tudi svoje izkušnje, saj imajo društva - vsako zase - svoje posebnosti in se srečujejo z različnimi težavami.
Boču do 1000 metrov nadmorske višine manjka le nekaj metrov (978), vendar si je zaradi svoje izrazite silhuete prislužil vzdevek "štajerski Triglav". Geografsko je ta gora del Karavank. Na obsežnih pobočjih so večinoma gozdovi, v njih se preleta več vlog; od gospodarskega gozda pa vse do območij t.i. eko celic, kjer lastniki vanj ne posegajo.
Boču do 1000 metrov nadmorske višine manjka le nekaj metrov (978), vendar si je zaradi svoje izrazite silhuete prislužil vzdevek "štajerski Triglav". Geografsko je ta gora del Karavank. Na obsežnih pobočjih so večinoma gozdovi, v njih se preleta več vlog; od gospodarskega gozda pa vse do območij t.i. eko celic, kjer lastniki vanj ne posegajo.
Na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani delujeta genski laboratorij in genska banka, kjer skrbijo za analizo in ohranjanje genetske pestrosti domačih živali. Gre za pomembno delo za prihodnost slovenske živinoreje. Naša ekipa je skupaj s tamkajšnjimi strokovnjaki pogledala v svet znanosti in tradicije.
Na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani delujeta genski laboratorij in genska banka, kjer skrbijo za analizo in ohranjanje genetske pestrosti domačih živali. Gre za pomembno delo za prihodnost slovenske živinoreje. Naša ekipa je skupaj s tamkajšnjimi strokovnjaki pogledala v svet znanosti in tradicije.
Predstavljajte si, da imate kmetijo, 180 glav goveda, polno dela in vsakodnevnih obveznosti in si zaželite nekaj dni oddiha. Na kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici se ukvarjajo z govedorejo, kar pomeni, da so bile zanje počitnice le neuresničena želja. A zadnja leta je drugače. Pet prijateljev Denis, Aljaž, Kristjan, Matevž in Filip je namreč stopilo skupaj in vsako leto za nekaj dni poskrbijo za veliko kmetijo, tako da lahko lastniki odidejo na morje.
Predstavljajte si, da imate kmetijo, 180 glav goveda, polno dela in vsakodnevnih obveznosti in si zaželite nekaj dni oddiha. Na kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici se ukvarjajo z govedorejo, kar pomeni, da so bile zanje počitnice le neuresničena želja. A zadnja leta je drugače. Pet prijateljev Denis, Aljaž, Kristjan, Matevž in Filip je namreč stopilo skupaj in vsako leto za nekaj dni poskrbijo za veliko kmetijo, tako da lahko lastniki odidejo na morje.
Biodinamična pridelava jagodičja blizu Ljubljane, kmetija Hočevar - tam si lahko sami naberete dosti sladkih dobrot, od haskap jagod, šmarne hrušice do ribeza.
Biodinamična pridelava jagodičja blizu Ljubljane, kmetija Hočevar - tam si lahko sami naberete dosti sladkih dobrot, od haskap jagod, šmarne hrušice do ribeza.
Visoke temperature, dolgotrajno pomanjkanje padavin in ekstremni vročinski udari so močno prizadeli pridelke na kmetijskih površinah po vsej državi. Odpravili smo se po SV Sloveniji in preverili kakšno škodo je na te območju povzročila suša. V začetku tedna so letošnjo žetev prekinile padavine. Strokovnjaki, pridelovalci in mlinarji so nam predstavili pridelovalno sezono s katero so delno zadovoljni.
Visoke temperature, dolgotrajno pomanjkanje padavin in ekstremni vročinski udari so močno prizadeli pridelke na kmetijskih površinah po vsej državi. Odpravili smo se po SV Sloveniji in preverili kakšno škodo je na te območju povzročila suša. V začetku tedna so letošnjo žetev prekinile padavine. Strokovnjaki, pridelovalci in mlinarji so nam predstavili pridelovalno sezono s katero so delno zadovoljni.
Z Dravskega polja smo se odpravili na gričevnat predel osrednjih Slovenskih goric, kjer so zaradi vremenskih razmer v veliki stiski tudi živinorejci. Zelo težko bodo namreč letos zagotovili zadostne količine krme.
Z Dravskega polja smo se odpravili na gričevnat predel osrednjih Slovenskih goric, kjer so zaradi vremenskih razmer v veliki stiski tudi živinorejci. Zelo težko bodo namreč letos zagotovili zadostne količine krme.
Slovenija se tudi letos sooča z eno največjih poletnih naravnih preizkušenj – sušo. Visoke temperature, dolgotrajno pomanjkanje padavin in ekstremni vročinski udari do konca preteklega tedna so močno prizadeli pridelke na kmetijskih površinah po vsej državi. Stanje na terenu smo preverili na nekaterih območjih SV Slovenije.
Slovenija se tudi letos sooča z eno največjih poletnih naravnih preizkušenj – sušo. Visoke temperature, dolgotrajno pomanjkanje padavin in ekstremni vročinski udari do konca preteklega tedna so močno prizadeli pridelke na kmetijskih površinah po vsej državi. Stanje na terenu smo preverili na nekaterih območjih SV Slovenije.
V začetku tedna smo po dolgem času končno dočakali padavine in ohladitve. Naša ekipa se je na deževen ponedeljek odpravila s ptujskega območja še v Prekmurje in preverila stanje tudi na tamkajšnjem terenu.
V začetku tedna smo po dolgem času končno dočakali padavine in ohladitve. Naša ekipa se je na deževen ponedeljek odpravila s ptujskega območja še v Prekmurje in preverila stanje tudi na tamkajšnjem terenu.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah na 80 he pridelajo vso krmo za govedo sami. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti, veterinarje potrebujejo le skoraj izključno za osemenjevanje. Skrbijo za zdrave, uravnotežene obroke, ki povečujejo mlečnost.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah na 80 he pridelajo vso krmo za govedo sami. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti, veterinarje potrebujejo le skoraj izključno za osemenjevanje. Skrbijo za zdrave, uravnotežene obroke, ki povečujejo mlečnost.
Oddajo bomo začeli s sušo. Bili smo v Istri, na Vipavskem, na Krasu in na postojnskem koncu. Poleg tega pa bomo v oddaji obiskali še 4 kmetije. Najprej Valičeva v Plačah na vipavskem, kjer se dejavnost prenaša na mlajši rod. Pa do Koronovih v Brjah, prav tako na vipavskem, kjer na sicer vinogradniški kmetiji mladi razvijajo zelenjadarsko dejavnost. Na pivškem smo obiskali eko kmetijo Penko v Parjah, kjer svoje sadje predelajo v domač sladoled. Na Štajbarjevi domačiji v Zabičah pri Ilirski Bistrici pa so nas popeljeli v stare čase, ko se je na kmetih delalo predvsem z rokami. Začenjamo pa, kot rečeno, s pravo katastrofo, ki jo povzročajo tokratne visoke temperature in suša.
Oddajo bomo začeli s sušo. Bili smo v Istri, na Vipavskem, na Krasu in na postojnskem koncu. Poleg tega pa bomo v oddaji obiskali še 4 kmetije. Najprej Valičeva v Plačah na vipavskem, kjer se dejavnost prenaša na mlajši rod. Pa do Koronovih v Brjah, prav tako na vipavskem, kjer na sicer vinogradniški kmetiji mladi razvijajo zelenjadarsko dejavnost. Na pivškem smo obiskali eko kmetijo Penko v Parjah, kjer svoje sadje predelajo v domač sladoled. Na Štajbarjevi domačiji v Zabičah pri Ilirski Bistrici pa so nas popeljeli v stare čase, ko se je na kmetih delalo predvsem z rokami. Začenjamo pa, kot rečeno, s pravo katastrofo, ki jo povzročajo tokratne visoke temperature in suša.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Visoke temperature, ki so ob koncu pridelovalne sezone zelo pospešile dozorevanje žit, so žal še dodatno negativno vplivale tudi na kakovost in količino pridelka. Poglejmo, kakšne so bile razmere na terenu, tik pred začetkom žetve.
Visoke temperature, ki so ob koncu pridelovalne sezone zelo pospešile dozorevanje žit, so žal še dodatno negativno vplivale tudi na kakovost in količino pridelka. Poglejmo, kakšne so bile razmere na terenu, tik pred začetkom žetve.
V trgovinah pogosto beremo oznake, kot so "brez pesticidov", "lokalno pridelano" ali "sledljivo od polja do krožnika". A kako vemo, da te trditve držijo? Eden od odgovorov je certificiranje sistem, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Naša ekipa je obiskala rastlinjak z jagodami skupine Panvita in preverila, kaj v resnici pomeni imeti certifikat.
V trgovinah pogosto beremo oznake, kot so "brez pesticidov", "lokalno pridelano" ali "sledljivo od polja do krožnika". A kako vemo, da te trditve držijo? Eden od odgovorov je certificiranje sistem, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Naša ekipa je obiskala rastlinjak z jagodami skupine Panvita in preverila, kaj v resnici pomeni imeti certifikat.
Nova Štifta, naselje v zgornji Savinjski dolini, povezuje med seboj zaselke Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol. Čez poletno sezono iz teh zaselkov pasejo krave in konje tudi na sredogorski planini Ravni. Tako je že stoletja, le da so nekoč živali na planino prignali, sedaj jih pripeljejo. Zanje bo vse do jeseni, ko se spet vrnejo v dolino, skrbel pastir, ki preverja tudi zdravstveno stanje živali.
Nova Štifta, naselje v zgornji Savinjski dolini, povezuje med seboj zaselke Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol. Čez poletno sezono iz teh zaselkov pasejo krave in konje tudi na sredogorski planini Ravni. Tako je že stoletja, le da so nekoč živali na planino prignali, sedaj jih pripeljejo. Zanje bo vse do jeseni, ko se spet vrnejo v dolino, skrbel pastir, ki preverja tudi zdravstveno stanje živali.
Kljub velikemu povpraševanju na trgu, ekološko pridelana zelenjava predstavlja trenutno manjši delež med slovenskimi ekološkimi pridelki. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer se že nekaj časa pridelujejo zelenjavo po ekoloških smernicah. Svoje izkušnje so na dan našega obiska delili s strokovnjaki za zelenjadarstvo KGZ Celje ter nekaterimi pridelovalci ekološke zelenjave.
Kljub velikemu povpraševanju na trgu, ekološko pridelana zelenjava predstavlja trenutno manjši delež med slovenskimi ekološkimi pridelki. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer se že nekaj časa pridelujejo zelenjavo po ekoloških smernicah. Svoje izkušnje so na dan našega obiska delili s strokovnjaki za zelenjadarstvo KGZ Celje ter nekaterimi pridelovalci ekološke zelenjave.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah smo preverili, kako skrbijo za zemljo in kako na 80 he pridelajo vso krmo za govedo na lastni zemlji. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah smo preverili, kako skrbijo za zemljo in kako na 80 he pridelajo vso krmo za govedo na lastni zemlji. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti.
Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.
Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.
Na Katedri za pedologijo in varstvo okolja so predstavili raziskavo, pri kateri so uporabili mikromorfološki pogled na sestavo tal. Omogoča natančnejše preučevanje strukture tal od klasičnega pedološkega pristopa. Z njo so preučevali razlike v mikrostrukturi tal, pri različnih tipih obdelave tal, izsledki raziskave so potrdili razlike v kakovosti in sestavi tal po teh obdelavah.
Na Katedri za pedologijo in varstvo okolja so predstavili raziskavo, pri kateri so uporabili mikromorfološki pogled na sestavo tal. Omogoča natančnejše preučevanje strukture tal od klasičnega pedološkega pristopa. Z njo so preučevali razlike v mikrostrukturi tal, pri različnih tipih obdelave tal, izsledki raziskave so potrdili razlike v kakovosti in sestavi tal po teh obdelavah.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo tokrat preverili, s kakšnimi tehnološkimi rešitvami si pomagajo pri proizvodnji in njihov inovativni pristop k trženju. Že od začetka preko partnerskega kmetijstva in tedenskih zelenjavnih košaric sodelujejo s strankami, ki jim pravijo partnerji. Zadnjih sedem let imajo tudi predzakup letine.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo tokrat preverili, s kakšnimi tehnološkimi rešitvami si pomagajo pri proizvodnji in njihov inovativni pristop k trženju. Že od začetka preko partnerskega kmetijstva in tedenskih zelenjavnih košaric sodelujejo s strankami, ki jim pravijo partnerji. Zadnjih sedem let imajo tudi predzakup letine.
V središču Ljubljane je drugo soboto v juniju potekala poletna izdaja Ljubljanske vinske poti. Na njej se je predstavilo več kot 50 vinarjev iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Sprehodili smo se med stojnicami, naši sogovorniki pa so razkrili, kaj pomeni biti vinar danes, kaj daje njihovim vinom poseben pečat in zakaj se vedno znova vračajo na to prireditev.
V središču Ljubljane je drugo soboto v juniju potekala poletna izdaja Ljubljanske vinske poti. Na njej se je predstavilo več kot 50 vinarjev iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Sprehodili smo se med stojnicami, naši sogovorniki pa so razkrili, kaj pomeni biti vinar danes, kaj daje njihovim vinom poseben pečat in zakaj se vedno znova vračajo na to prireditev.
Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije vabi mlade kmetice in kmete, da se prijavijo na izbor Inovativni mladi kmet/kmetica 2025. Prijave zbirajo do 11. julija, zmagovalca pa bodo razglasili na slovesni prireditvi 27. oktobra v Spodnjem Brniku v Cerkljah na Gorenjskem. Zgodbe mladih inovativnih kmetic in kmetov bomo v začetku oktobra predstavili v oddaji Ljudje in zemlja. Kaj prinaša ta naziv smo preverili pri zmagovalcu izbora leta 2019.
Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije vabi mlade kmetice in kmete, da se prijavijo na izbor Inovativni mladi kmet/kmetica 2025. Prijave zbirajo do 11. julija, zmagovalca pa bodo razglasili na slovesni prireditvi 27. oktobra v Spodnjem Brniku v Cerkljah na Gorenjskem. Zgodbe mladih inovativnih kmetic in kmetov bomo v začetku oktobra predstavili v oddaji Ljudje in zemlja. Kaj prinaša ta naziv smo preverili pri zmagovalcu izbora leta 2019.
Tokrat preverjamo, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski visokogorski kmetiji s 13 dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo tudi knjigovodsko pisarno KGZ Kranj, v kateri zbrane podatke s kmetij tudi analizirajo.
Tokrat preverjamo, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski visokogorski kmetiji s 13 dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo tudi knjigovodsko pisarno KGZ Kranj, v kateri zbrane podatke s kmetij tudi analizirajo.
Kako z umetno inteligenco, naprednimi tehnologijami in sistemom spremljanja, razviti nove pristope pri trajnostnem zatiranju škodljivcev? Mladi raziskovalci v Interregovem projektu AI Grape, se ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Vzporedno pa bi tako omejli tudi uporabo pesticidov v kmetijstvu ter izboljšali kakovost pridelave.
Kako z umetno inteligenco, naprednimi tehnologijami in sistemom spremljanja, razviti nove pristope pri trajnostnem zatiranju škodljivcev? Mladi raziskovalci v Interregovem projektu AI Grape, se ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Vzporedno pa bi tako omejli tudi uporabo pesticidov v kmetijstvu ter izboljšali kakovost pridelave.
V novogoriški Perli so minuli torek pripravili tradicionalni seminar za vinogradnike in vinarje Trte in vino - zakladi Primorske. Da je teh zakladov veliko, dokazuje tudi ponudba vin, ki so jih na okušanje prinesli vinogradniki iz vseh štirih vinorodnih okolišev Vinorodne dežele Primorska. Na mizah jih je bilo, kar 192, a preden so jih okušali, so vinogradniki in vinarji prisluhnili zanimivim predavanjem. Med drugim o razvoju vinogradništva v luči podnebnih in tehnoloških sprememb ter o projektu Ecovinegoals, kjer so raziskovali vinogradništvo na Vipavskih gričih.
V novogoriški Perli so minuli torek pripravili tradicionalni seminar za vinogradnike in vinarje Trte in vino - zakladi Primorske. Da je teh zakladov veliko, dokazuje tudi ponudba vin, ki so jih na okušanje prinesli vinogradniki iz vseh štirih vinorodnih okolišev Vinorodne dežele Primorska. Na mizah jih je bilo, kar 192, a preden so jih okušali, so vinogradniki in vinarji prisluhnili zanimivim predavanjem. Med drugim o razvoju vinogradništva v luči podnebnih in tehnoloških sprememb ter o projektu Ecovinegoals, kjer so raziskovali vinogradništvo na Vipavskih gričih.
Mladih, ki bi se ukvarjali s kmetijstvom je vse manj, njiv pa prav tako. Istrski kmetje so na prosto že posadili vse kulture, ki še uspevajo pod »milim nebom«. Kar nekaj so jih morali namreč opustiti, predvsem zaradi vremenskih sprememb in neučinkovitosti države, da bi kmetom zagotovila poceni rastlinjake in učinkovite namakalne sisteme. Etien Vižintin s Škofij, je pred kratkim prevzel očetove njive pri Srminu. Miha Baruca pa je s svojimi 24-imi leti že izkušen zelenjadar. Z nami sta delila svoji zgodbi.
Mladih, ki bi se ukvarjali s kmetijstvom je vse manj, njiv pa prav tako. Istrski kmetje so na prosto že posadili vse kulture, ki še uspevajo pod »milim nebom«. Kar nekaj so jih morali namreč opustiti, predvsem zaradi vremenskih sprememb in neučinkovitosti države, da bi kmetom zagotovila poceni rastlinjake in učinkovite namakalne sisteme. Etien Vižintin s Škofij, je pred kratkim prevzel očetove njive pri Srminu. Miha Baruca pa je s svojimi 24-imi leti že izkušen zelenjadar. Z nami sta delila svoji zgodbi.
Popeljali vas bomo v Toskano, kamo so šli člani Društva oljkarjev Slovenske Istre obiskat svoje kolege. Sprehodili so se po drevesnici, od koder prihaja veliko oljčnih sadik v našo Istro in med oljčniki, ki so ponekod še strmejši, kot doma. Bili smo v Novi Gorici na seminarju Trte in Vino- zakladi Primorske. Govorili so o izzivih, ki čakajo vinogradnike in vinarje v prihodnje, okušali pa so lahko kar 192 vzorcev vin iz vseh štirih vinorodnih okolišev vinorodne dežele Primorska. Govorili bomo o umetni inteligenci in naprednih tehnologijah, ki lahko pomagajo pri sodobnem kmetijstvu, predvsem pri zatiranju škodljivcev. Predstavili vam bomo prestižno italijansko publikacijo Slow food, vodnik po najboljših oljčnih oljih, v katerem se je letos prvič znašlo osem istrskih oljkarjev. Šli pa bomo tudi v zamejstvo.
Popeljali vas bomo v Toskano, kamo so šli člani Društva oljkarjev Slovenske Istre obiskat svoje kolege. Sprehodili so se po drevesnici, od koder prihaja veliko oljčnih sadik v našo Istro in med oljčniki, ki so ponekod še strmejši, kot doma. Bili smo v Novi Gorici na seminarju Trte in Vino- zakladi Primorske. Govorili so o izzivih, ki čakajo vinogradnike in vinarje v prihodnje, okušali pa so lahko kar 192 vzorcev vin iz vseh štirih vinorodnih okolišev vinorodne dežele Primorska. Govorili bomo o umetni inteligenci in naprednih tehnologijah, ki lahko pomagajo pri sodobnem kmetijstvu, predvsem pri zatiranju škodljivcev. Predstavili vam bomo prestižno italijansko publikacijo Slow food, vodnik po najboljših oljčnih oljih, v katerem se je letos prvič znašlo osem istrskih oljkarjev. Šli pa bomo tudi v zamejstvo.
Tema mednarodnega Festivala alpskega cvetja v Bohinjski Bistrici so bili izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave. V nadaljevanju govorimo o razlogih za opuščanje vinogradništva v Vinorodni deželi Podravje. Pred 13 leti je naša ekipa rejce drobnice s Plavškega Rovta pospremila na pašo na Golici. V rubriki »Spomnimo se« reportažo znova predvajamo. Z Robertom Golcem, ki prihaja s KGZ Kranj, predstavimo pašo in košnjo na gorskih pašnikih v današnjem času. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Tema mednarodnega Festivala alpskega cvetja v Bohinjski Bistrici so bili izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave. V nadaljevanju govorimo o razlogih za opuščanje vinogradništva v Vinorodni deželi Podravje. Pred 13 leti je naša ekipa rejce drobnice s Plavškega Rovta pospremila na pašo na Golici. V rubriki »Spomnimo se« reportažo znova predvajamo. Z Robertom Golcem, ki prihaja s KGZ Kranj, predstavimo pašo in košnjo na gorskih pašnikih v današnjem času. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
V petek, 23. maja 2025, je v Bohinjski Bistrici potekal 3. posvet v okviru 19. Mednarodnega festivala alpskega cvetja z naslovom »Izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in kako jih nasloviti v praksi?« Dogodek je združil številne strokovnjake s področij kmetijstva, varstva narave, turizma, lokalnega razvoja, predstavnike nevladnih organizacij ter zainteresirano javnost.
V petek, 23. maja 2025, je v Bohinjski Bistrici potekal 3. posvet v okviru 19. Mednarodnega festivala alpskega cvetja z naslovom »Izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in kako jih nasloviti v praksi?« Dogodek je združil številne strokovnjake s področij kmetijstva, varstva narave, turizma, lokalnega razvoja, predstavnike nevladnih organizacij ter zainteresirano javnost.
V naslednji rubriki se danes spominjamo pogona drobnice s Plavškega rovta na Golico, ki se mu je pred 13 leti pridružila tudi naša ekipa. Ob gorski paši so nam predstavili, kako izvajajo ukrep EU s katerim so takrat spodbujali košnjo gorskih travnikov.
V naslednji rubriki se danes spominjamo pogona drobnice s Plavškega rovta na Golico, ki se mu je pred 13 leti pridružila tudi naša ekipa. Ob gorski paši so nam predstavili, kako izvajajo ukrep EU s katerim so takrat spodbujali košnjo gorskih travnikov.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo pogledali, kako z naravnimi pristopi povečujejo rodnost tal in odpornost pridelka. Kompost je eden izmed gradnikov rodovitnosti tal, pomemben pa je tudi sedemletni kolobar.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo pogledali, kako z naravnimi pristopi povečujejo rodnost tal in odpornost pridelka. Kompost je eden izmed gradnikov rodovitnosti tal, pomemben pa je tudi sedemletni kolobar.
V Vinorodni deželi Podravje smo zadnja tri desetletja priča opuščanju vinogradništva. Razlogov je več od ekonomskih do družbenih. Tako kot v drugih kmetijskih dejavnostih se povprečna velikost vinogradniških posesti povečuje, število vinogradov po vsej državi še naprej pada - v treh desetletjih z - več kot 20 tisoč hektarjev na okoli 14 tisoč.
V Vinorodni deželi Podravje smo zadnja tri desetletja priča opuščanju vinogradništva. Razlogov je več od ekonomskih do družbenih. Tako kot v drugih kmetijskih dejavnostih se povprečna velikost vinogradniških posesti povečuje, število vinogradov po vsej državi še naprej pada - v treh desetletjih z - več kot 20 tisoč hektarjev na okoli 14 tisoč.
Na Ptuju je letos potekal že 36. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na prireditvi se povezujejo in srečujejo predstavniki slovenskih in zamejskih kmetij ter obiskovalci. Z gozdarji smo prehodili gozdno učno pot na Visokem ter se spomnili naravnih in kulturnih zanimivostih s tega območja. Izkušnje in želje pri vodenju knjigovodstva so nam predstavili na prašičerejski kmetiji Varga. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so nedavno pripravili posvet o razvojnih izzivih slovenskega zeliščarstva.
Na Ptuju je letos potekal že 36. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na prireditvi se povezujejo in srečujejo predstavniki slovenskih in zamejskih kmetij ter obiskovalci. Z gozdarji smo prehodili gozdno učno pot na Visokem ter se spomnili naravnih in kulturnih zanimivostih s tega območja. Izkušnje in želje pri vodenju knjigovodstva so nam predstavili na prašičerejski kmetiji Varga. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so nedavno pripravili posvet o razvojnih izzivih slovenskega zeliščarstva.
Dobrote slovenskih kmetij predstavljajo izdelke s podeželja in tudi zgodbe ljudi, ki za vsakim kozarcem marmelade, kosom sira ali hlebcem kruha puščajo svojo sled. Na Ptuju je letos potekal že 36. festival, ki povezuje kmetije iz vse Slovenije in zamejstva ter obiskovalce, ki cenijo domačo hrano in delo kmeta. V naslednjih minutah bomo obiskali festival, pokukali med stojnice, spoznali kmete, ki prisegajo na kakovost, in pojasnili, zakaj so kratke prodajne verige ključ do trajnostne prihodnosti slovenskega podeželja.
Dobrote slovenskih kmetij predstavljajo izdelke s podeželja in tudi zgodbe ljudi, ki za vsakim kozarcem marmelade, kosom sira ali hlebcem kruha puščajo svojo sled. Na Ptuju je letos potekal že 36. festival, ki povezuje kmetije iz vse Slovenije in zamejstva ter obiskovalce, ki cenijo domačo hrano in delo kmeta. V naslednjih minutah bomo obiskali festival, pokukali med stojnice, spoznali kmete, ki prisegajo na kakovost, in pojasnili, zakaj so kratke prodajne verige ključ do trajnostne prihodnosti slovenskega podeželja.
Kmetija Varga leži v ravninski prekmurski vasi Gradišče v občini Tišina. Pred desetletji mešano kmetijo, so do danes razvili v eno najsodobnejših slovenskih prašičerejskih kmetij. Leta 2022 so zaključili z gradnjo novega hleva, ki je opremljen s tehnološko opremo, ki ob veliki skrbi za dobrobit živali, omogoča tudi doseganje visoko zastavljenih rejskih ciljev. Na 85 ha obdelovalnih površin pridelajo večino krme za živali, za prodajo pa še krušno pšenico in oljne buče. V Mreži knjigovodskih podatkov FADN sodelujejo že 12 let in si želijo v prihodnje poenostavitve vnašanja podatkov.
Kmetija Varga leži v ravninski prekmurski vasi Gradišče v občini Tišina. Pred desetletji mešano kmetijo, so do danes razvili v eno najsodobnejših slovenskih prašičerejskih kmetij. Leta 2022 so zaključili z gradnjo novega hleva, ki je opremljen s tehnološko opremo, ki ob veliki skrbi za dobrobit živali, omogoča tudi doseganje visoko zastavljenih rejskih ciljev. Na 85 ha obdelovalnih površin pridelajo večino krme za živali, za prodajo pa še krušno pšenico in oljne buče. V Mreži knjigovodskih podatkov FADN sodelujejo že 12 let in si želijo v prihodnje poenostavitve vnašanja podatkov.