Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Pršut in teran sta večna sopotnika, prijatelja in ambasadorja Krasa ter njegove tradicije, piše doktor Stanislav Renčelj v svoji zadnji knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom. Ob tem smo govorili tudi o izzivih rejcev prašičev na Krasu in pridelavi terana.
Pršut in teran sta večna sopotnika, prijatelja in ambasadorja Krasa ter njegove tradicije, piše doktor Stanislav Renčelj v svoji zadnji knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom. Ob tem smo govorili tudi o izzivih rejcev prašičev na Krasu in pridelavi terana.
Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, letos obeležuje 30. obletnico polnopravnega članstva v svetovnem združenju. V okviru jubileja so pripravili poseben dogodek, na katerem je Slovenijo in društvo, obiskal aktualni najboljši sommelier na svetu Raimonds Tomsons.
Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, letos obeležuje 30. obletnico polnopravnega članstva v svetovnem združenju. V okviru jubileja so pripravili poseben dogodek, na katerem je Slovenijo in društvo, obiskal aktualni najboljši sommelier na svetu Raimonds Tomsons.
Na Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto izberejo najbolj srbne gospodarje z gozdom. Gre za priznanje tako skupnostim kot posameznikom, ki skozi leta vzorno skrbijo za svoje gozdne površine. Na Postojnskem je tokrat imenovan Miro Udovič iz Planine.
Na Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto izberejo najbolj srbne gospodarje z gozdom. Gre za priznanje tako skupnostim kot posameznikom, ki skozi leta vzorno skrbijo za svoje gozdne površine. Na Postojnskem je tokrat imenovan Miro Udovič iz Planine.
Slovenski pridelovalci zelenjave, manjši in večji kmetje, v njihovem imenu pa tudi zadruge, bijejo plat zvona. Plačila za njihovo, domačo zelenjavo, so s strani veletrgovcev tako nizka, da ne pokrijejo niti osnovnih stroškov za pridelavo. Zadružna zveza Slovenije je pred dnevi poslala apel odločevalcem, da je potrebno ne tem področju nujno kaj storiti, sicer slovenske zelenjave kmalu ne bo več na trgovskih policah. Da je stanje alarmantno, smo se prepričali tudi sami na prevzemni postaji zadruge Agraria Koper. V ponedeljek ob 6ih zjutraj so začeli prihajati kmetje s svojo zelenjavo in prav nihče ni bil, kljub polnim zabojem, zadovoljen z izkupičkom in razmerami.
Slovenski pridelovalci zelenjave, manjši in večji kmetje, v njihovem imenu pa tudi zadruge, bijejo plat zvona. Plačila za njihovo, domačo zelenjavo, so s strani veletrgovcev tako nizka, da ne pokrijejo niti osnovnih stroškov za pridelavo. Zadružna zveza Slovenije je pred dnevi poslala apel odločevalcem, da je potrebno ne tem področju nujno kaj storiti, sicer slovenske zelenjave kmalu ne bo več na trgovskih policah. Da je stanje alarmantno, smo se prepričali tudi sami na prevzemni postaji zadruge Agraria Koper. V ponedeljek ob 6ih zjutraj so začeli prihajati kmetje s svojo zelenjavo in prav nihče ni bil, kljub polnim zabojem, zadovoljen z izkupičkom in razmerami.
Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se soočajo istrski pridelovalci zelenjave. Inštitut za oljkarstvo Znanstvenega središča Koper je pod Marezigami vzpostavil prvi nacionalni nasad domačih sort oljk, namenjenega ohranjanju in preučevanju naše naravne in kulturne dediščine. Predstavili bomo novega predsednika Društva oljkarjev Slovenske Istre, ter najboljšega gozdarja na Postojnskem. Priznani poznavalec suhih mesnin, doktor Stanislav Renčelj je izdal novo knjihgo z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom. Šli smo tudi v vinograde v Goriških Brdih, kjer so pripravili tradicionalno predstavitev uporabe sodobnih strojev. A nobena naprava ne more okušati vina, pravih poznavalcev ni prav veliko, vrhunskihi sommelierjev, je malo, svetovni prvak v tej stroki pa je le eden. Raimonds Tomsons, ki je spregovoril tudi za našo televizijo. Skočili bomo tudi v zamejstvo, v kraj Morar pri Gorici, kjer se družina Blasizza ukvarja z gojenjem špargljev.
Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se soočajo istrski pridelovalci zelenjave. Inštitut za oljkarstvo Znanstvenega središča Koper je pod Marezigami vzpostavil prvi nacionalni nasad domačih sort oljk, namenjenega ohranjanju in preučevanju naše naravne in kulturne dediščine. Predstavili bomo novega predsednika Društva oljkarjev Slovenske Istre, ter najboljšega gozdarja na Postojnskem. Priznani poznavalec suhih mesnin, doktor Stanislav Renčelj je izdal novo knjihgo z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom. Šli smo tudi v vinograde v Goriških Brdih, kjer so pripravili tradicionalno predstavitev uporabe sodobnih strojev. A nobena naprava ne more okušati vina, pravih poznavalcev ni prav veliko, vrhunskihi sommelierjev, je malo, svetovni prvak v tej stroki pa je le eden. Raimonds Tomsons, ki je spregovoril tudi za našo televizijo. Skočili bomo tudi v zamejstvo, v kraj Morar pri Gorici, kjer se družina Blasizza ukvarja z gojenjem špargljev.
V Dutovljah so pripravili že 7. Kraški traktorski zbor. Gre za prireditev, ki se je zelo udomačila na Krasu.Traktoristi so s svojimi stroji in družbo prišli od blizu in daleč.
V Dutovljah so pripravili že 7. Kraški traktorski zbor. Gre za prireditev, ki se je zelo udomačila na Krasu.Traktoristi so s svojimi stroji in družbo prišli od blizu in daleč.
V čudovitem okolju Lanthierijeve graščine v Vipavi so se 19. in 20 maja odvili 16. Okusi Vipavske. Festival vina in kulinarike, ki združuje vinarje, vinogradnike in ponudnike hrane iz celotne vipavske doline.
V čudovitem okolju Lanthierijeve graščine v Vipavi so se 19. in 20 maja odvili 16. Okusi Vipavske. Festival vina in kulinarike, ki združuje vinarje, vinogradnike in ponudnike hrane iz celotne vipavske doline.
Pred natanko 30-imi leti so slovenski zasebni ribiči pripravili protest na Črnem Kalu. Zaprli so cesti iin zahtevali pogovore z vladnimi predstavniki. Policisti so jih na grob način odmaknili v slabih 20-ih minutah. Pogovarjali smo se z nekaterimi udeleženci protesta o takratnih dogodkih in današnjih razmerah v ribištvu.
Pred natanko 30-imi leti so slovenski zasebni ribiči pripravili protest na Črnem Kalu. Zaprli so cesti iin zahtevali pogovore z vladnimi predstavniki. Policisti so jih na grob način odmaknili v slabih 20-ih minutah. Pogovarjali smo se z nekaterimi udeleženci protesta o takratnih dogodkih in današnjih razmerah v ribištvu.
Spravilo lesa iz gozdov je v zadnjih desetletjih postalo skoraj v popolnosti stvar visoko napredne mehanizacije, ki pa nikakor ni vsemogočna. Tam, kjer ne gre s traktorji ali z žičnico si ponekod, kot boste videli, še vedno pomagajo s konji.
Spravilo lesa iz gozdov je v zadnjih desetletjih postalo skoraj v popolnosti stvar visoko napredne mehanizacije, ki pa nikakor ni vsemogočna. Tam, kjer ne gre s traktorji ali z žičnico si ponekod, kot boste videli, še vedno pomagajo s konji.
Pred desetletjem so na pivškem ustanovili Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Ta se razteza na 140 km2. Gre za izjemno območje, kjer že stoletja sobivata človek in narava. Obiskali smo nekaj kmetovalcev in jih povprašali ali se je njihov način dela po ustanoviti parka in zaščiti tega območja kakorkoli spremenil.
Pred desetletjem so na pivškem ustanovili Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Ta se razteza na 140 km2. Gre za izjemno območje, kjer že stoletja sobivata človek in narava. Obiskali smo nekaj kmetovalcev in jih povprašali ali se je njihov način dela po ustanoviti parka in zaščiti tega območja kakorkoli spremenil.
Obiskali smo letošnji Dan tehnike, ki ga je pripravil KGZ Novo mesto. Predstavili so strojno obdelavo tal v trajnih nasadih. Opozorili so tudi na pomen ugotavljanja založenosti tal. Opravljene analize so namreč temelj za uporabo natančnih odmerkov gnojil in zaščitnih sredstev. Na kmetiji Rengeo v Prekmurju obujajo star način pridelave poljščin na grebenih. Strojno opremo za tovrstno obdelavo so predstavili obiskovalcem. Zavedanje o pomenu trajnostnega kmetovanja je spodbudilo nekaj prebivalcev, ki so se priselili na Goričko, da s sodobnimi pristopi bogatijo tradicionalne oblike tamkajšnje ekološke pridelave.
Obiskali smo letošnji Dan tehnike, ki ga je pripravil KGZ Novo mesto. Predstavili so strojno obdelavo tal v trajnih nasadih. Opozorili so tudi na pomen ugotavljanja založenosti tal. Opravljene analize so namreč temelj za uporabo natančnih odmerkov gnojil in zaščitnih sredstev. Na kmetiji Rengeo v Prekmurju obujajo star način pridelave poljščin na grebenih. Strojno opremo za tovrstno obdelavo so predstavili obiskovalcem. Zavedanje o pomenu trajnostnega kmetovanja je spodbudilo nekaj prebivalcev, ki so se priselili na Goričko, da s sodobnimi pristopi bogatijo tradicionalne oblike tamkajšnje ekološke pridelave.
V infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije na Ptuju so pripravili predstavitev poskusov z zelenjadnicami. Na nove pristope pri pridelavi in trženju zelenjave so opozorili tudi na strokovnem srečanju na Vranskem. Obiskali smo Nacionalni inštitut za biologijo, kjer opravljajo najsodobnejše raziskave viromov rastlin. Z mag. Marjanom Dolenškom se pogovarjamo o varnosti otrok na kmetijah.
V infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije na Ptuju so pripravili predstavitev poskusov z zelenjadnicami. Na nove pristope pri pridelavi in trženju zelenjave so opozorili tudi na strokovnem srečanju na Vranskem. Obiskali smo Nacionalni inštitut za biologijo, kjer opravljajo najsodobnejše raziskave viromov rastlin. Z mag. Marjanom Dolenškom se pogovarjamo o varnosti otrok na kmetijah.
Na Vranskem so v začetku meseca (junija) pripravili strokovno srečanje o novih pristopih v pridelavi in trženju zelenjave. Nove rešitve, ki so jih predstavili strokovnjaki, lahko poenostavijo pridelavo in podaljšajo svežino nekaterih vrst zelenjave na prodajnih policah.
Na Vranskem so v začetku meseca (junija) pripravili strokovno srečanje o novih pristopih v pridelavi in trženju zelenjave. Nove rešitve, ki so jih predstavili strokovnjaki, lahko poenostavijo pridelavo in podaljšajo svežino nekaterih vrst zelenjave na prodajnih policah.
Gost mag. Marjan Dolenšek, spec. za kmet. tehniko KGZS, KGZ LJUBLJANA. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost mag. Marjan Dolenšek, spec. za kmet. tehniko KGZS, KGZ LJUBLJANA. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V naslednjih minutah se bomo posvetili nekoliko težji temi. Obiskali smo Nacionalni inštitut za biologijo, kjer so nam predstavili rezultate najsodobnejših raziskav s katerimi raziskujejo virome rastlin. Poskušali bomo pojasniti, kako potekajo te raziskave, zakaj jih opravljajo in zakaj so rezultati pomembni za kmetijski sektor. Rezultati raziskav so bili objavljeni v uglednih revijah Microbiom in Water Research, vodili pa so tudi do uporabe metode v rutinski diagnostiki povzročiteljev bolezni rastlin in do njene akreditacije.
V naslednjih minutah se bomo posvetili nekoliko težji temi. Obiskali smo Nacionalni inštitut za biologijo, kjer so nam predstavili rezultate najsodobnejših raziskav s katerimi raziskujejo virome rastlin. Poskušali bomo pojasniti, kako potekajo te raziskave, zakaj jih opravljajo in zakaj so rezultati pomembni za kmetijski sektor. Rezultati raziskav so bili objavljeni v uglednih revijah Microbiom in Water Research, vodili pa so tudi do uporabe metode v rutinski diagnostiki povzročiteljev bolezni rastlin in do njene akreditacije.
V Infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije na Ptuju je Javna služba v vrtnarstvu v sodelovanju z Javno službo zdravstvenega varstva rastlin pripravila predstavitev sortnih poskusov z zelenjadnicami in rezultate poskusov z biorazgradljivimi folijami. Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za agrometeorološko službo, ki se je prav tako predstavila obiskovalcem na Ptuju, kjer so imeli letos maja rekordno količino padavin 300 litrov na kvadratni meter, kar predstavlja dobro tretjino vseh letnih padavin.
V Infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije na Ptuju je Javna služba v vrtnarstvu v sodelovanju z Javno službo zdravstvenega varstva rastlin pripravila predstavitev sortnih poskusov z zelenjadnicami in rezultate poskusov z biorazgradljivimi folijami. Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za agrometeorološko službo, ki se je prav tako predstavila obiskovalcem na Ptuju, kjer so imeli letos maja rekordno količino padavin 300 litrov na kvadratni meter, kar predstavlja dobro tretjino vseh letnih padavin.
Ponovno vas vabimo na sprehod po naši prelepi Primorski. Čakajo nas zanimive zgodbe. Izvedeli bomo, kakšni so pogoji kmetovanja v krajinskih parkih. Vrnili se bomo v čas pred traktorji in drugo mehanizacijo, ko so hlode iz gozdov vlekli konji. Mineva natanko 30 let od prvega resnejšega protesta morskih ribičev, ki so 24. junija 1994 zaprli cesto na Črnem Kalu. Izvedeli boste, kaj vse so v peteklih letih dali skozi oljkarji in njihova drevesa ter kako vplivajo podnebne spremembe na okus in značilnosti oljčnega olja. Obiskali smo prireditev Okusi vipavske v prelepem ambientu Lanthierijevega gradu v Vipavi. V Gabrovcu v občini Zgonik na tržaškem Krasu smo obiskali mlado cvetičarko in pridelovalko enoletnic ter trajnic, ki cvetje goji na prostem in to na ekološki način. Za konec pa še zanimiva reportaža s Kraškega traktorskega zbora v Dutovljah.
Ponovno vas vabimo na sprehod po naši prelepi Primorski. Čakajo nas zanimive zgodbe. Izvedeli bomo, kakšni so pogoji kmetovanja v krajinskih parkih. Vrnili se bomo v čas pred traktorji in drugo mehanizacijo, ko so hlode iz gozdov vlekli konji. Mineva natanko 30 let od prvega resnejšega protesta morskih ribičev, ki so 24. junija 1994 zaprli cesto na Črnem Kalu. Izvedeli boste, kaj vse so v peteklih letih dali skozi oljkarji in njihova drevesa ter kako vplivajo podnebne spremembe na okus in značilnosti oljčnega olja. Obiskali smo prireditev Okusi vipavske v prelepem ambientu Lanthierijevega gradu v Vipavi. V Gabrovcu v občini Zgonik na tržaškem Krasu smo obiskali mlado cvetičarko in pridelovalko enoletnic ter trajnic, ki cvetje goji na prostem in to na ekološki način. Za konec pa še zanimiva reportaža s Kraškega traktorskega zbora v Dutovljah.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo. Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce. Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. Pogovor Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo. Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce. Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. Pogovor Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce.
Društvo rejcev drobnice Bele krajine praznuje 30 letnico obstoja. Člani prihajajo iz treh belokranjskih občin - Črnomlja, Metlike in Semiča. In prav tu so pripravili razstavo drobnice, pa tudi ovčarskih psov in malih živali. Na prireditvi so predstavili tudi izsledke projekta Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo, z namenom, da bi rejce spodbudili k ohranjanju te izvorne pasme ovce.
Gosta Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gosta Ciril Terglav, hmeljarski starešina in Ivan Oset, Združenje hmeljarjev Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. O negi mladega gozda več v naslednjih minutah.
Gozdovi imajo ključno vlogo v našem ekosistemu, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, uravnavanju podnebja ter ohranjanju kakovosti zraka in vode. Ne le, da so življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste, so tudi vir številnih naravnih dobrin, kot so les, hrana in zdravilne rastline. Za ohranjanje gozdov in trajnostno uporabo je bistveno, da gozdove obnavljamo in negujemo. O negi mladega gozda več v naslednjih minutah.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo.
V občini Ljutomer, v Kuršincih, se s turizmom na kmetiji in nekaterimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ukvarja družina Vrbnjak. Ob obisku so nam predstavili nekaj dejavnosti s katerimi se ukvarjajo.
V vasici Leskovec nad Sevnico so pripravili prikaz najprimernejše sestave travne ruše in različnih načinov spravila krme na območjih z omejenimi dejavniki. V nadaljevanju se pogovarjamo o vplivu vremenskih razmer na letošnje posevke žit. Na posvetu o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij v Bohinju so govorili o tem, kako vzpostaviti sodelovanje med kmetijstvom in turizmom na teh območjih. Letos marca je ameriška revija VinePair na lestvici najboljših vinskih destinacij na svetu, na prvo mesto postavila Haloze in Štajersko. Tako so potrdili odličnost tega območja za gojenje vinske trte, ki so ga dobro poznali že naši predniki.
V vasici Leskovec nad Sevnico so pripravili prikaz najprimernejše sestave travne ruše in različnih načinov spravila krme na območjih z omejenimi dejavniki. V nadaljevanju se pogovarjamo o vplivu vremenskih razmer na letošnje posevke žit. Na posvetu o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij v Bohinju so govorili o tem, kako vzpostaviti sodelovanje med kmetijstvom in turizmom na teh območjih. Letos marca je ameriška revija VinePair na lestvici najboljših vinskih destinacij na svetu, na prvo mesto postavila Haloze in Štajersko. Tako so potrdili odličnost tega območja za gojenje vinske trte, ki so ga dobro poznali že naši predniki.
Gost Ivan Brodnjak, KGZS, KGZ Ptuj. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Ivan Brodnjak, KGZS, KGZ Ptuj. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V vasici Leskovec v Podborštu nad Sevnico so na kmetiji Renko – na pobudo vaščanov ob sodelovanju KGZS in KGZ Novo mesto, občine Sevnica, Krajevne skupnosti Šentjanž in Govedorejskega društva Sevnica pripravili prikaz najprimernejše sestave travne ruše in spravila krme.
V vasici Leskovec v Podborštu nad Sevnico so na kmetiji Renko – na pobudo vaščanov ob sodelovanju KGZS in KGZ Novo mesto, občine Sevnica, Krajevne skupnosti Šentjanž in Govedorejskega društva Sevnica pripravili prikaz najprimernejše sestave travne ruše in spravila krme.
Kako na zavarovanih območjih ohranjati kmetovanje in krajino ter razvijati turizem, je le nekaj iztočnic, o katerih so govorili na 2. posvetu o Izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in kako jih nasloviti v praksi. Udeležili so se ga tudi predstavniki Evropske komisije, Bohinj pa je bil izpostavljen kot primer dobre prakse povezave kmetijstva s turizmom.
Kako na zavarovanih območjih ohranjati kmetovanje in krajino ter razvijati turizem, je le nekaj iztočnic, o katerih so govorili na 2. posvetu o Izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in kako jih nasloviti v praksi. Udeležili so se ga tudi predstavniki Evropske komisije, Bohinj pa je bil izpostavljen kot primer dobre prakse povezave kmetijstva s turizmom.
Letos marca je ameriška vinarska revija VinePair na svoji lestvici najboljših vinskih destinacij na svetu na prvo mesto postavila Haloze in Štajersko. Tako so potrdili odličnost tega območja za gojenje vinske trte, ki so ga dobro poznali že naši predniki. Vinski sloves Štajerske je delo štajerskih vinarjev, ki tudi v najtežjih pridelovalnih razmerah pridelujejo posebna vina s pečatom zemlje in klime Štajerske.
Letos marca je ameriška vinarska revija VinePair na svoji lestvici najboljših vinskih destinacij na svetu na prvo mesto postavila Haloze in Štajersko. Tako so potrdili odličnost tega območja za gojenje vinske trte, ki so ga dobro poznali že naši predniki. Vinski sloves Štajerske je delo štajerskih vinarjev, ki tudi v najtežjih pridelovalnih razmerah pridelujejo posebna vina s pečatom zemlje in klime Štajerske.
Čeprav je Šentviška planota na Tolminskem znana po tem, da so tam doma največji pridelovalci mleka v Posočju, se je mladi Miha Kobal lotil povsem druge vrste kmetovanja, ki je za tiste hribovite kraje vsaj nenavadno, pri tem pa mu na svoj način sledi tudi partnerka Alenka. Poleg različnih vrst krompirja, velikega nasada jagod imajo tudi konje. Gospodar pa rad posodablja svoje stroje s koristnimi inovacijami.
Čeprav je Šentviška planota na Tolminskem znana po tem, da so tam doma največji pridelovalci mleka v Posočju, se je mladi Miha Kobal lotil povsem druge vrste kmetovanja, ki je za tiste hribovite kraje vsaj nenavadno, pri tem pa mu na svoj način sledi tudi partnerka Alenka. Poleg različnih vrst krompirja, velikega nasada jagod imajo tudi konje. Gospodar pa rad posodablja svoje stroje s koristnimi inovacijami.
Naš dolgoletni dopisnik s tolminskega Miloš Batistuta odhaja v pokoj. Ob tej priložnosti smo z njim pripravili krajši pogovor o spominih, izkušnjah ini novih izzivih.
Naš dolgoletni dopisnik s tolminskega Miloš Batistuta odhaja v pokoj. Ob tej priložnosti smo z njim pripravili krajši pogovor o spominih, izkušnjah ini novih izzivih.
Številnih mest pa tudi domače okolice si ne znamo predstavljati brez vrtnic, ki se bohotijo v različnih oblikah in barvah. Obiskali smo domačijo, ki se z vzgojo vrtnic ukvarja že več kot desetletje.
Številnih mest pa tudi domače okolice si ne znamo predstavljati brez vrtnic, ki se bohotijo v različnih oblikah in barvah. Obiskali smo domačijo, ki se z vzgojo vrtnic ukvarja že več kot desetletje.
Slovenska Istra je eden redkih vinorodnih okolišev, kjer proizvodnja vina v zadnjem desetletju in več, kljub globalnim presežkom, ostaja stabilna. Da je temu tako, gre zasluga tudi rednim obnovam vinogradov, za katere pridelovalci iz državne blagajne prejmejo znatna finančna sredstva. Kako poteka strojno sajenje trt s pomočjo satelitske tehnologije, smo preverili v Ankaranu.
Slovenska Istra je eden redkih vinorodnih okolišev, kjer proizvodnja vina v zadnjem desetletju in več, kljub globalnim presežkom, ostaja stabilna. Da je temu tako, gre zasluga tudi rednim obnovam vinogradov, za katere pridelovalci iz državne blagajne prejmejo znatna finančna sredstva. Kako poteka strojno sajenje trt s pomočjo satelitske tehnologije, smo preverili v Ankaranu.
V Marezigah se je - kot vsako leto tretji vikend v maju - v lepem in sončnem vremenu odvil že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. Tokrat z malce spremenjeno podobo. Začelo se je v petek z Gourmet festivalom, na katerem sta priznana strokovnjaka božanja brbončic - sommelier Valentin Bufolin in chef Uroš Štefelin, prikazala zanimivo spajanje refoška z različnimi jedmi. Šampijon refoška je postala klet Robi in Dorjano Korenika iz Kort, kralj refoška pa Gregor Korenika.
V Marezigah se je - kot vsako leto tretji vikend v maju - v lepem in sončnem vremenu odvil že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. Tokrat z malce spremenjeno podobo. Začelo se je v petek z Gourmet festivalom, na katerem sta priznana strokovnjaka božanja brbončic - sommelier Valentin Bufolin in chef Uroš Štefelin, prikazala zanimivo spajanje refoška z različnimi jedmi. Šampijon refoška je postala klet Robi in Dorjano Korenika iz Kort, kralj refoška pa Gregor Korenika.
Najprej se bomo sprehodili po Marezigah, kjer je potekal že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. V Ankaranu so sadili trte s pomočjo satelitske tehnologije, s katero posadijo sadiko do dva centimetra natančno. S kakšnimi težavami se soočajo agrarne skupnosti pri vračanju premoženja in kakšna je njihova prihodnost, so pred kratkim razpravljali v brkinski vasi Slivje. Na Šentviški planoti nad Kobaridom smo obiskali inovativnegga mladega kmeta Miho Kobala. Na koncu pa se bomo sprehodili še med rožnimi vrtovi.
Najprej se bomo sprehodili po Marezigah, kjer je potekal že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. V Ankaranu so sadili trte s pomočjo satelitske tehnologije, s katero posadijo sadiko do dva centimetra natančno. S kakšnimi težavami se soočajo agrarne skupnosti pri vračanju premoženja in kakšna je njihova prihodnost, so pred kratkim razpravljali v brkinski vasi Slivje. Na Šentviški planoti nad Kobaridom smo obiskali inovativnegga mladega kmeta Miho Kobala. Na koncu pa se bomo sprehodili še med rožnimi vrtovi.
Predstavljamo Mašo in Aljaža, ki sta po oddihu na Goričkem, kupila kmetijo z nekaj zemlje ter se začela ukvarjati s tržno pridelavo zelenjave. Napovemo tradicionalne prireditve ob Tednu gozdov, ki jih vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah razveselili obilne letine češenj, zelo dobro kaže tudi marelicam. Pri zagotavljanju sladkovodnih rib za domači trg igrajo pomembno vlogo ribogojnice, ki so izpostavljene tudi neugodnim klimatskim vplivom.
Predstavljamo Mašo in Aljaža, ki sta po oddihu na Goričkem, kupila kmetijo z nekaj zemlje ter se začela ukvarjati s tržno pridelavo zelenjave. Napovemo tradicionalne prireditve ob Tednu gozdov, ki jih vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah razveselili obilne letine češenj, zelo dobro kaže tudi marelicam. Pri zagotavljanju sladkovodnih rib za domači trg igrajo pomembno vlogo ribogojnice, ki so izpostavljene tudi neugodnim klimatskim vplivom.
Gost Igor Kopše, vodja OE Maribor Zavod za gozdove Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Igor Kopše, vodja OE Maribor Zavod za gozdove Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Lanske poletne poplave so povzročile veliko škodo tudi v slovenskih ribogojnicah. Te so bile že poleti 2022 precej prizadete zaradi suše. Vzreja rib stagnira, čeprav je povpraševanje med domačimi potrošniki iz leta v leto večje.
Lanske poletne poplave so povzročile veliko škodo tudi v slovenskih ribogojnicah. Te so bile že poleti 2022 precej prizadete zaradi suše. Vzreja rib stagnira, čeprav je povpraševanje med domačimi potrošniki iz leta v leto večje.
Pridelava češenj ima v Sloveniji dolgo tradicijo, priljubljenost teh plodov pa je zelo velika. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah letos razveselili obilne letine češenj in marelic. Pred začetkom sezone obiranja, smo obiskali nekaj nasadov in pridelovalcev v okolici Maribora.
Pridelava češenj ima v Sloveniji dolgo tradicijo, priljubljenost teh plodov pa je zelo velika. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah letos razveselili obilne letine češenj in marelic. Pred začetkom sezone obiranja, smo obiskali nekaj nasadov in pridelovalcev v okolici Maribora.
Na Goričkem, tik ob madžarski meji, je v času korone mlad par, vajen povsem drugačnega načina življenja in dela, začel v mirnem objemu neokrnjene narave graditi novo kmetijsko-podjetniško življenjsko zgodbo. Z Mašo in Aljažem ter nekaterimi člani Društva ekoloških pridelovalcev Pomurja - Rodna gruda smo na Goričkem preživeli zanimiv in prijeten dan. Televizijski zapis tega dne v naslednjih minutah delimo tudi z vami.
Na Goričkem, tik ob madžarski meji, je v času korone mlad par, vajen povsem drugačnega načina življenja in dela, začel v mirnem objemu neokrnjene narave graditi novo kmetijsko-podjetniško življenjsko zgodbo. Z Mašo in Aljažem ter nekaterimi člani Društva ekoloških pridelovalcev Pomurja - Rodna gruda smo na Goričkem preživeli zanimiv in prijeten dan. Televizijski zapis tega dne v naslednjih minutah delimo tudi z vami.
Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.
Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.
Spomladanska pozeba tudi letos ni prizanesla slovenskemu kmetijstvu. Temperature pod lediščem v drugi polovici aprila so povzročile škodo tudi na Štajerskem, največ v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na nekaterih poljščinah in vrtninah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je slovenske občine že pozvala, da začnejo s popisom škode zaradi zmrzali.
Spomladanska pozeba tudi letos ni prizanesla slovenskemu kmetijstvu. Temperature pod lediščem v drugi polovici aprila so povzročile škodo tudi na Štajerskem, največ v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na nekaterih poljščinah in vrtninah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je slovenske občine že pozvala, da začnejo s popisom škode zaradi zmrzali.
Ptuj je ta konec tedna znova na široko odprl vrata prazniku slovenskega podeželja. V minoritskem samostanu od petka poteka 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi so po nekaj letih ponovno na ogled vsi nagrajeni izdelki. Na dvorišču in pred samostanom pa je dobrote možno tudi pokušati in kupiti. V ospredju festivala je letos pomurska regija. Obiskali smo kmetiji Koroša in Vitez, ki s svojimi izdelki že več kot desetletje sodelujeta na tem priljubljenem festivalu.
Ptuj je ta konec tedna znova na široko odprl vrata prazniku slovenskega podeželja. V minoritskem samostanu od petka poteka 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi so po nekaj letih ponovno na ogled vsi nagrajeni izdelki. Na dvorišču in pred samostanom pa je dobrote možno tudi pokušati in kupiti. V ospredju festivala je letos pomurska regija. Obiskali smo kmetiji Koroša in Vitez, ki s svojimi izdelki že več kot desetletje sodelujeta na tem priljubljenem festivalu.
20. maj je svetovni dan čebel. Posvečen je čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin ter prehranski varnosti. Ob pridelkih, ki nam jih dajejo pa čebele s svojo prisotnostjo potrjujejo tudi neonesnaženo stanje okolja v katerem živijo.
20. maj je svetovni dan čebel. Posvečen je čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin ter prehranski varnosti. Ob pridelkih, ki nam jih dajejo pa čebele s svojo prisotnostjo potrjujejo tudi neonesnaženo stanje okolja v katerem živijo.
Gost Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Šolskem centru Šentjur so v začetku meseca pripravili praktični prikaz sodobne kmetijske tehnike za spravilo travinja. Predstavitev so poimenovali šolski demo in nanj poleg dijakov in študentov povabili tudi okoliške kmete.
V Šolskem centru Šentjur so v začetku meseca pripravili praktični prikaz sodobne kmetijske tehnike za spravilo travinja. Predstavitev so poimenovali šolski demo in nanj poleg dijakov in študentov povabili tudi okoliške kmete.
V vasi Gročana v občini Devin mlad kmet sadi semenski krompir. Vselej mu pomaga prijatelj, da gre delo lažje od rok. Letos pričakujejo dobro letino. Brez zaščite pred divjadjo pa pridelka ne bi bilo.
V vasi Gročana v občini Devin mlad kmet sadi semenski krompir. Vselej mu pomaga prijatelj, da gre delo lažje od rok. Letos pričakujejo dobro letino. Brez zaščite pred divjadjo pa pridelka ne bi bilo.
V Pedrovem sta pred 14-imi leti našla dom Borut Kokalj in Tom Ločniškar. Kupila sta domačijo in začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Danes redita 100 glavo čredo ovc in koz slovenskih avtohtonih pasem. Zadovoljni kupci njunih izdelkov in krajina, ki ji s pašo pomagata k obnovi, je pot, ki bi jo ponovila še enkrat, pravita
V Pedrovem sta pred 14-imi leti našla dom Borut Kokalj in Tom Ločniškar. Kupila sta domačijo in začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Danes redita 100 glavo čredo ovc in koz slovenskih avtohtonih pasem. Zadovoljni kupci njunih izdelkov in krajina, ki ji s pašo pomagata k obnovi, je pot, ki bi jo ponovila še enkrat, pravita
Grčijo so septembra lani prizadele močne poplave, 5. septembra orkan Daniel in 23. septembra še orkan Elias. Komisariat za kmetijstvo pri Evropski komisiji je povabil novinarje iz 15-h evropskih držav na najbolj prizadeto območje Tesalije. O posledicah, odpravi le-teh (tudi z evropskimi sredstvi) ter neizmernemu optimizmu Grkov, smo zbrali v reportaži.
Grčijo so septembra lani prizadele močne poplave, 5. septembra orkan Daniel in 23. septembra še orkan Elias. Komisariat za kmetijstvo pri Evropski komisiji je povabil novinarje iz 15-h evropskih držav na najbolj prizadeto območje Tesalije. O posledicah, odpravi le-teh (tudi z evropskimi sredstvi) ter neizmernemu optimizmu Grkov, smo zbrali v reportaži.
V Pargi je tamkajšnje veleposlaništvo organiziralo izjemno dobro obiskano predstavitev slovenskih vin. Veliko vinarjev je bilo tudi s primorskega konca. Gre za dokaj zahteven trg, zato sta na prvem mestu kakovost in pristnost vin. S tem pa se lahko Slovenci zares pohvalimo.
V Pargi je tamkajšnje veleposlaništvo organiziralo izjemno dobro obiskano predstavitev slovenskih vin. Veliko vinarjev je bilo tudi s primorskega konca. Gre za dokaj zahteven trg, zato sta na prvem mestu kakovost in pristnost vin. S tem pa se lahko Slovenci zares pohvalimo.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.