Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Aleš Čadež se ukvarja z ekološko pridelavo zelenjave. 30-letnik na domači kmetiji skupaj z družino razvija inovacije in nove pristope k pridelavi zelenjave.
Aleš Čadež se ukvarja z ekološko pridelavo zelenjave. 30-letnik na domači kmetiji skupaj z družino razvija inovacije in nove pristope k pridelavi zelenjave.
Andrej Grabnar je domačo mešano kmetijo v desetih letih spremenil v veliko vinogradniško gospodarstvo. 31-letnik velja za naj uspešnješega pridelovalca cvička pri nas, saj je kar trikrat osvojil naziv kralj cvička.
Andrej Grabnar je domačo mešano kmetijo v desetih letih spremenil v veliko vinogradniško gospodarstvo. 31-letnik velja za naj uspešnješega pridelovalca cvička pri nas, saj je kar trikrat osvojil naziv kralj cvička.
30-letni Žan in leto mlajša Eva Bric sta družinsko kmetijo razvila v sodobno turistično kmetijo z bogato kulinariko in vini ter nepozabno izkušnjo domačnosti.
30-letni Žan in leto mlajša Eva Bric sta družinsko kmetijo razvila v sodobno turistično kmetijo z bogato kulinariko in vini ter nepozabno izkušnjo domačnosti.
27- letni Adrijan Galjot se že več kot 10 let ukvarja z rejo piščancev. Zdaj ima tudi prvi odobren obrat za klanje perutnine za manjše rejce v Sloveniji.
27- letni Adrijan Galjot se že več kot 10 let ukvarja z rejo piščancev. Zdaj ima tudi prvi odobren obrat za klanje perutnine za manjše rejce v Sloveniji.
Na Koroškem smo spoznavali prašičerejo, ki je del verige od "vil do vilic", saj ima družina Lečnik štiri mesnice in gostilno. meso pa prodajajo tudi Šaleški KGZ in v javne zavode.
Na Koroškem smo spoznavali prašičerejo, ki je del verige od "vil do vilic", saj ima družina Lečnik štiri mesnice in gostilno. meso pa prodajajo tudi Šaleški KGZ in v javne zavode.
26-letna Karin Glazer je mlada čebelarka, ki svojo ljubezen do čebel neguje že od otroštva. Radovednost in želja po napredku sta jo pripeljali do inovacije - liofiliziranega medu.
26-letna Karin Glazer je mlada čebelarka, ki svojo ljubezen do čebel neguje že od otroštva. Radovednost in želja po napredku sta jo pripeljali do inovacije - liofiliziranega medu.
34-letni Aleš Slana skupaj s partnerico Ksenjo razvija butično vinarsko posest. Pestro ponudbo vin sta obogatila z novim izdelkom - grozdovi hrustki.
34-letni Aleš Slana skupaj s partnerico Ksenjo razvija butično vinarsko posest. Pestro ponudbo vin sta obogatila z novim izdelkom - grozdovi hrustki.
Pred dvema letoma je hudo neurje z vetrolomom povzročilo veliko škode v pomurskih gozdovih. Člani slovenskega Združenja za ohranitveno kmetijstvo so si na terenu ogledali inovativni stroj za mehanično odstranjevanje plevelov. Vinogradniki so zadovoljni z letino. Izziv za v prihodnje ostajajo bolezni vinske trte, predvsem zlata trsna rumenica. Naša ekipa je bila na 66. Kravjem balu v Bohinju. Ob koncu oddaje dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Pred dvema letoma je hudo neurje z vetrolomom povzročilo veliko škode v pomurskih gozdovih. Člani slovenskega Združenja za ohranitveno kmetijstvo so si na terenu ogledali inovativni stroj za mehanično odstranjevanje plevelov. Vinogradniki so zadovoljni z letino. Izziv za v prihodnje ostajajo bolezni vinske trte, predvsem zlata trsna rumenica. Naša ekipa je bila na 66. Kravjem balu v Bohinju. Ob koncu oddaje dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Neurje z vetrolomom je pred dvema letoma v Pomurju na območju nižinskega gozda Arda povzročilo ogromno škode. Posledice vetroloma še niso povsem odpravljene, v predelih, kjer so prevladovali iglavci, se pojavljajo nova žarišča lubadarja. Zaradi obsežnosti sanacije in dostopnosti terena sečnjo večinoma izvajajo strojno. Težave pri obnovi gozda pa povzročajo tudi invazivne rastline.
Neurje z vetrolomom je pred dvema letoma v Pomurju na območju nižinskega gozda Arda povzročilo ogromno škode. Posledice vetroloma še niso povsem odpravljene, v predelih, kjer so prevladovali iglavci, se pojavljajo nova žarišča lubadarja. Zaradi obsežnosti sanacije in dostopnosti terena sečnjo večinoma izvajajo strojno. Težave pri obnovi gozda pa povzročajo tudi invazivne rastline.
V Bohinju so letos pripravili že 66. Kravji bal – tradicionalni praznik, ki obeležuje konec pašne sezone in hkrati zaključuje tudi turistično sezono v dolini. Ob sončnem vremenu se je zbralo več kot 8000 obiskovalcev, letos pa je bilo v sprevodu nekoliko manj krav kot običajno, saj so organizatorji zaradi nevarnosti bolezni modrikastega jezika poskrbeli za varnost in omejili število živali.
V Bohinju so letos pripravili že 66. Kravji bal – tradicionalni praznik, ki obeležuje konec pašne sezone in hkrati zaključuje tudi turistično sezono v dolini. Ob sončnem vremenu se je zbralo več kot 8000 obiskovalcev, letos pa je bilo v sprevodu nekoliko manj krav kot običajno, saj so organizatorji zaradi nevarnosti bolezni modrikastega jezika poskrbeli za varnost in omejili število živali.
Slovenski vinogradi so letos dali zelo dober pridelek. Vinogradniki pravijo, da je kakovost izjemna, količina pa se razlikuje glede na lege in vremenske razmere. Največji izziv za vinogradnike pa ostajajo bolezni trte, predvsem zlata trsna rumenica.
Slovenski vinogradi so letos dali zelo dober pridelek. Vinogradniki pravijo, da je kakovost izjemna, količina pa se razlikuje glede na lege in vremenske razmere. Največji izziv za vinogradnike pa ostajajo bolezni trte, predvsem zlata trsna rumenica.
Strokovnjaki in nekateri člani slovenskega Združenja za ohranitveno kmetijstvo so se pretekli mesec sestali v SV Sloveniji, kjer so si ogledali inovativni stroj za mehanično odstranjevanje plevelov. Srečanje so pričeli s sestankom na občini Ormož, ki je pripravljena podpreti širitev tovrstnega načina kmetovanja.
Strokovnjaki in nekateri člani slovenskega Združenja za ohranitveno kmetijstvo so se pretekli mesec sestali v SV Sloveniji, kjer so si ogledali inovativni stroj za mehanično odstranjevanje plevelov. Srečanje so pričeli s sestankom na občini Ormož, ki je pripravljena podpreti širitev tovrstnega načina kmetovanja.
Pogovor z vinogradnikom Matjažem Frešer, Vina Frešer, Ritoznoj, voditeljica Tatjana Kren.
Pogovor z vinogradnikom Matjažem Frešer, Vina Frešer, Ritoznoj, voditeljica Tatjana Kren.
Na ekološki kmetiji Strojin na Dolenjskem se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo in predelavo poljščin brez živali na kmetiji. Izdelujejo tudi nutricionistični dodatek.
Na ekološki kmetiji Strojin na Dolenjskem se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo in predelavo poljščin brez živali na kmetiji. Izdelujejo tudi nutricionistični dodatek.
V naši oddaji pogosto govorimo tudi o tradiciji, običajih in podobno. Ena takšnih stvari je tudi mora. Igra, ki so jo igrali po vaseh, večinoma kmetje, za razvedrilo, pogosto tudi za denar. Zato je bila ponekod prepovedana in je še danes, obenem pa je celo zaščitena kot nesnovna kulturna dediščina pri Unescu.
V naši oddaji pogosto govorimo tudi o tradiciji, običajih in podobno. Ena takšnih stvari je tudi mora. Igra, ki so jo igrali po vaseh, večinoma kmetje, za razvedrilo, pogosto tudi za denar. Zato je bila ponekod prepovedana in je še danes, obenem pa je celo zaščitena kot nesnovna kulturna dediščina pri Unescu.
Poklical nas je kmet iz Volčje Drage in potožil, da namerava podjetje A1 postaviti bazno postajo na njegovi njivi. Posestvo, kjer naj bi stala 36 metrov visoka antena je kupil, ne da bi vedel, da je prodajalec s podjetjem A! podpisal pogodbo o služnosti. Skorajda vdan v usodo si kmet želi predvsem opozoriti druge, da pazijo pri podpisovanju služnostnih in podobnih pravic drugim.
Poklical nas je kmet iz Volčje Drage in potožil, da namerava podjetje A1 postaviti bazno postajo na njegovi njivi. Posestvo, kjer naj bi stala 36 metrov visoka antena je kupil, ne da bi vedel, da je prodajalec s podjetjem A! podpisal pogodbo o služnosti. Skorajda vdan v usodo si kmet želi predvsem opozoriti druge, da pazijo pri podpisovanju služnostnih in podobnih pravic drugim.
V Sloveniji je veliko prahu dvignilo odkritje tujerodnega orientalskega sršena. Pred dnevi so v Kopru odkrili večje število njegovih gnezd. A omenjeni sršen je na Obali že nekaj let. Obiskali smo čebelarja, ki ga je prvi odkril pred šestimi leti. Ključno je hitro ukrepanje, ki ga bomo- kot kaže - potrebovali prav kmalu. Pred vrati je namreč veliko bolj nevaren sršen, ki napada panje s pravo vojaško strategijo.
V Sloveniji je veliko prahu dvignilo odkritje tujerodnega orientalskega sršena. Pred dnevi so v Kopru odkrili večje število njegovih gnezd. A omenjeni sršen je na Obali že nekaj let. Obiskali smo čebelarja, ki ga je prvi odkril pred šestimi leti. Ključno je hitro ukrepanje, ki ga bomo- kot kaže - potrebovali prav kmalu. Pred vrati je namreč veliko bolj nevaren sršen, ki napada panje s pravo vojaško strategijo.
V majhni vasici Križ med Sežano in Dutovljami na Krasu so pripravili prikaz trgatve po starem. Na kmetiji Pri Starčih so z volovsko vprego Žvabovih iz Merč pripeljali grozdje na starem vozu. Obirali so ga s fouči in starimi železnimi škarjami, ga v brentah naložili v čebre in nato v badnju mastili ter sprešali v stari kamniti preši.
V majhni vasici Križ med Sežano in Dutovljami na Krasu so pripravili prikaz trgatve po starem. Na kmetiji Pri Starčih so z volovsko vprego Žvabovih iz Merč pripeljali grozdje na starem vozu. Obirali so ga s fouči in starimi železnimi škarjami, ga v brentah naložili v čebre in nato v badnju mastili ter sprešali v stari kamniti preši.
Oddajo Ljudje in zemlja bomo začeli s trgatvijo na Vipavskem in na Krasu. Tam bomo šli tudi v vas Križ, kjer so trgali po starem. Trgači so bili s fouči, grozdje pa sta vozila dva vola na lesenem vozu. Zanimivo je bilo. Govorili bomo o orientalskih sršenih, tej tujerodni vrsti, ki ogroža avtohtone sršene in čebele predvsem v okolici Kopra. Bili smo pri kmetu v Volčji Dragi, ki mu namerava podjetje A1 postaviti bazno postajo na najboljši zemlji. Igrali pa smo tudi moro, to starodavno igro, ki jo pri nas igrajo predvsem v Istri. V Pregari je potekalo tudi svetovno prvenstvo v mori. Vabljeni k ogledu.
Oddajo Ljudje in zemlja bomo začeli s trgatvijo na Vipavskem in na Krasu. Tam bomo šli tudi v vas Križ, kjer so trgali po starem. Trgači so bili s fouči, grozdje pa sta vozila dva vola na lesenem vozu. Zanimivo je bilo. Govorili bomo o orientalskih sršenih, tej tujerodni vrsti, ki ogroža avtohtone sršene in čebele predvsem v okolici Kopra. Bili smo pri kmetu v Volčji Dragi, ki mu namerava podjetje A1 postaviti bazno postajo na najboljši zemlji. Igrali pa smo tudi moro, to starodavno igro, ki jo pri nas igrajo predvsem v Istri. V Pregari je potekalo tudi svetovno prvenstvo v mori. Vabljeni k ogledu.
Na sejmu AGRA so razpravljali tudi o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040. Tradicionalni dan sadjarjev je letos minil v znamenju letošnje letine in izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Na srečanju članov združenja Vinorodna Štajerska so tokrat največ pozornosti namenili Šiponu. Obiskali smo kmetijo Kalan, kjer že tri desetletja gojijo zelišča. Ob koncu oddaje dodajamo rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Na sejmu AGRA so razpravljali tudi o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040. Tradicionalni dan sadjarjev je letos minil v znamenju letošnje letine in izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Na srečanju članov združenja Vinorodna Štajerska so tokrat največ pozornosti namenili Šiponu. Obiskali smo kmetijo Kalan, kjer že tri desetletja gojijo zelišča. Ob koncu oddaje dodajamo rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Na ekološki kmetiji Beci pod Lisco po se ukvarjajo z rejo kokoši nesnic, preko 6000 jih imajo, vas zanima kam gredo odslužene kokoši? Bili pa smo tudi v kmetijskem podjetju Meja Šentjur, kjer jajca pakirajo in tržijo.
Na ekološki kmetiji Beci pod Lisco po se ukvarjajo z rejo kokoši nesnic, preko 6000 jih imajo, vas zanima kam gredo odslužene kokoši? Bili pa smo tudi v kmetijskem podjetju Meja Šentjur, kjer jajca pakirajo in tržijo.
Med številnimi strokovnimi predavanji in prireditvami na kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so razpravljali tudi o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040, s poudarkom na pridelavi hrane. Vizija je rezultat sodelovanja kmetijskih strokovnjakov pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Med številnimi strokovnimi predavanji in prireditvami na kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so razpravljali tudi o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040, s poudarkom na pridelavi hrane. Vizija je rezultat sodelovanja kmetijskih strokovnjakov pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
S pridelavo zelišč in zdravilnih rastlin se v Sloveniji ukvarja okoli 100 zeliščarjev. Obiskali smo Zeliščno kmetijo Kalan. Gre za eno prvih zeliščarskih kmetij v naši državi, ki prav letos praznuje 30 let delovanja. Istočasno pa vodenje kmetije prevzema mlada generacija.
S pridelavo zelišč in zdravilnih rastlin se v Sloveniji ukvarja okoli 100 zeliščarjev. Obiskali smo Zeliščno kmetijo Kalan. Gre za eno prvih zeliščarskih kmetij v naši državi, ki prav letos praznuje 30 let delovanja. Istočasno pa vodenje kmetije prevzema mlada generacija.
Trgatev na Štajerskem je dosegla vrhunec. Letos je vinska trta pridelovalce nagradila z obilnim in visoko kakovostnim pridelkom grozdja. Odlična osnova za najboljša vina Vinorodne Štajerske.
Trgatev na Štajerskem je dosegla vrhunec. Letos je vinska trta pridelovalce nagradila z obilnim in visoko kakovostnim pridelkom grozdja. Odlična osnova za najboljša vina Vinorodne Štajerske.
Slovenski sadjarji so se na posvetu v Gornji Radgoni pogovarjali o letošnji letini in izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Čeprav bo pridelek letos manjši, sadjarji napovedujejo kakovostna jabolka, potrošniki pa bodo kljub vsemu lahko uživali v domačem sadju. O tem so govorili na 15. sadjarskem posvetu v Gornji Radgoni, kjer so se strokovnjaki in pridelovalci srečali ob prvih napovedih letošnje sadjarske letine.
Slovenski sadjarji so se na posvetu v Gornji Radgoni pogovarjali o letošnji letini in izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Čeprav bo pridelek letos manjši, sadjarji napovedujejo kakovostna jabolka, potrošniki pa bodo kljub vsemu lahko uživali v domačem sadju. O tem so govorili na 15. sadjarskem posvetu v Gornji Radgoni, kjer so se strokovnjaki in pridelovalci srečali ob prvih napovedih letošnje sadjarske letine.
Z vodjo Sektorja za zdravje in dobrobit živali Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se pogovarjamo o širitvi bolezni modrikastega jezika v Sloveniji. Na prekmurskih poljih smo preverili, kakšne so posledice letošnje suše. Sejem Agra je tudi letos gostil slovenske zadružnike. Predstavljamo družino z avstrijske Kroške, ki vzreja konje pasme halfinger.
Z vodjo Sektorja za zdravje in dobrobit živali Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se pogovarjamo o širitvi bolezni modrikastega jezika v Sloveniji. Na prekmurskih poljih smo preverili, kakšne so posledice letošnje suše. Sejem Agra je tudi letos gostil slovenske zadružnike. Predstavljamo družino z avstrijske Kroške, ki vzreja konje pasme halfinger.
Čeprav poljedelci pozorno spremljajo in izvajajo priporočila stroke in tehnološka navodila, bodo posledice letošnje dolgotrajne suše močno zmanjšale pridelke. Suša je zdesetkala tudi koruzo, ki je najpomembnejša poljščina v kolobarju. Obiskali smo Pomurje, kjer bo letošnji pridelek koruze še posebej slab, v ravninskem delu Pomurja so zaznali tudi do 90 % izpada prihodka.
Čeprav poljedelci pozorno spremljajo in izvajajo priporočila stroke in tehnološka navodila, bodo posledice letošnje dolgotrajne suše močno zmanjšale pridelke. Suša je zdesetkala tudi koruzo, ki je najpomembnejša poljščina v kolobarju. Obiskali smo Pomurje, kjer bo letošnji pridelek koruze še posebej slab, v ravninskem delu Pomurja so zaznali tudi do 90 % izpada prihodka.
Tradicionalno se na sejmu v GR predstavlja tudi Zadružna zveza Slovenije. Ob letošnjem svetovnem dnevu zadrug so izpostavili vlogo slovenskih zadrug pri razvoju podeželja in zagotavljanju naše prehranske varnosti.
Tradicionalno se na sejmu v GR predstavlja tudi Zadružna zveza Slovenije. Ob letošnjem svetovnem dnevu zadrug so izpostavili vlogo slovenskih zadrug pri razvoju podeželja in zagotavljanju naše prehranske varnosti.
Na ekološki Slavec v Knežaku je pestrost dejavnosti odlika, ne samo turisti iz domovine, tudi iz tujine se lahko družijo z živalmi in okušajo njihove dobrote, posebej testenine in kozji sladoled.
Na ekološki Slavec v Knežaku je pestrost dejavnosti odlika, ne samo turisti iz domovine, tudi iz tujine se lahko družijo z živalmi in okušajo njihove dobrote, posebej testenine in kozji sladoled.
Gostja Damjana Grobelšek, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Gostja Damjana Grobelšek, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Haflinger je že desetletja eden najbolj prepoznavnih alpskih konj. Naša ekipa je obiskala kmetijo Obér v Podkraju pri Libučah, kjer družina Kókovica z veliko predanostjo vzreja te konje in z njimi dosegajo uspehe doma in v tujini.
Haflinger je že desetletja eden najbolj prepoznavnih alpskih konj. Naša ekipa je obiskala kmetijo Obér v Podkraju pri Libučah, kjer družina Kókovica z veliko predanostjo vzreja te konje in z njimi dosegajo uspehe doma in v tujini.
Istrske vinogradnike smo obiskali na Lazaretu in v Manžanu. Bili pa smo tudi v Goriških Brdih. Tam so se mudili tudi ameriški distributerji slovenskih vin in zanimalo nas je, kako oni doživljo vpeljavo carin na ameriški trg. V Praprotu smo šl iv podzemlje, v klet, vklesano v kamen. Na Vipavskem pa smo odkrivali stare in nove sorte vinske trte. Selekcijsko trsničarsko središče iz Vrhpolja jih ima posejenih kar 200 sort. Govorili bomo o Istrskem medu, ki je dobil Zaščiteno označbo porekla, tako na slovenski, kot na hrvaški strani Istre. Izvedeli pa boste tudi, zakaj je kmetijski sejem v Gornji Radgoni še akko pomemben za zamejske kmete.
Istrske vinogradnike smo obiskali na Lazaretu in v Manžanu. Bili pa smo tudi v Goriških Brdih. Tam so se mudili tudi ameriški distributerji slovenskih vin in zanimalo nas je, kako oni doživljo vpeljavo carin na ameriški trg. V Praprotu smo šl iv podzemlje, v klet, vklesano v kamen. Na Vipavskem pa smo odkrivali stare in nove sorte vinske trte. Selekcijsko trsničarsko središče iz Vrhpolja jih ima posejenih kar 200 sort. Govorili bomo o Istrskem medu, ki je dobil Zaščiteno označbo porekla, tako na slovenski, kot na hrvaški strani Istre. Izvedeli pa boste tudi, zakaj je kmetijski sejem v Gornji Radgoni še akko pomemben za zamejske kmete.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Zavod za gozdove Slovenije je na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravil že 25. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Sodelovalo je 14 ekip iz vse Slovenije. S tovrstnimi tekmovanji opozarjajo na pomen upoštevanja nevarnosti pri delu v gozdu in predstavljajo gozdarski poklic.
Zavod za gozdove Slovenije je na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravil že 25. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Sodelovalo je 14 ekip iz vse Slovenije. S tovrstnimi tekmovanji opozarjajo na pomen upoštevanja nevarnosti pri delu v gozdu in predstavljajo gozdarski poklic.
Slovenija je dežela treh vinorodnih pokrajin, kjer je vino del naše identitete, tradicije in kulturne krajine. Na letošnjem sejmu Agra v Gornji Radgoni so ob Dnevu vinogradnikov in vinarjev izvedli okroglo mizo z naslovom Vinski turizem v Sloveniji, ki sta jo organizirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska turistična organizacija.
Slovenija je dežela treh vinorodnih pokrajin, kjer je vino del naše identitete, tradicije in kulturne krajine. Na letošnjem sejmu Agra v Gornji Radgoni so ob Dnevu vinogradnikov in vinarjev izvedli okroglo mizo z naslovom Vinski turizem v Sloveniji, ki sta jo organizirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska turistična organizacija.
Na kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je ob pestri sejemski predstavitvi, ki jo je pripravilo več kot 1700 razstavljavcev iz 35 držav, potekal tudi bogat strokovni program. Prisluhnimo najprej komentarjem najbolj aktualni razmer v kmetijstvu.
Na kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je ob pestri sejemski predstavitvi, ki jo je pripravilo več kot 1700 razstavljavcev iz 35 držav, potekal tudi bogat strokovni program. Prisluhnimo najprej komentarjem najbolj aktualni razmer v kmetijstvu.
Na ekološki govedorejski kmetiji Lorber v Stopercah smo spoznali, kako v hribovitem delu naše države čredo oplemenjuje bik lisaste pasme.
Na ekološki govedorejski kmetiji Lorber v Stopercah smo spoznali, kako v hribovitem delu naše države čredo oplemenjuje bik lisaste pasme.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je vse bolj razširjena tudi v Sloveniji. Stanje smo preverili v Jeruzalemu pri Ormožu. Na ekološki kmetiji Galun v Halozah je suša zelo prizadela travinje. S pridelovanjem zelenjave se v Poljanski dolini ukvarjajo le redki. Med njimi so Budlovi z Žirovskega Vrha, ki imajo to dopolnilno dejavnostjo že deset let. Ekipa rubrike Ekološko + lokalno = idealno se je tokrat odpravila med ekološke vinogradnike na Primorskem.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je vse bolj razširjena tudi v Sloveniji. Stanje smo preverili v Jeruzalemu pri Ormožu. Na ekološki kmetiji Galun v Halozah je suša zelo prizadela travinje. S pridelovanjem zelenjave se v Poljanski dolini ukvarjajo le redki. Med njimi so Budlovi z Žirovskega Vrha, ki imajo to dopolnilno dejavnostjo že deset let. Ekipa rubrike Ekološko + lokalno = idealno se je tokrat odpravila med ekološke vinogradnike na Primorskem.
Pogovor Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.
Pogovor Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte, ki jo države članice EU poskušajo obvladovati z ukrepi, določenimi v uredbi Evropske komisije. V Sloveniji letos beležimo večji izbruh te bolezni, kot v lanskem letu. Z ekipo smo se odpravili na Ormoško-Ljutomersko območje in preverili, kakšno je stanje na terenu.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte, ki jo države članice EU poskušajo obvladovati z ukrepi, določenimi v uredbi Evropske komisije. V Sloveniji letos beležimo večji izbruh te bolezni, kot v lanskem letu. Z ekipo smo se odpravili na Ormoško-Ljutomersko območje in preverili, kakšno je stanje na terenu.
Pomanjkanje padavin ter občasna vročinska obdobja skozi vso pridelovalno sezono so do začetka julija privedla do največjega primanjkljaja vode v površinskem sloju tal, v zadnjih petih letih. Na kmetijskih površinah, ki niso namakane, so takšne razmere zelo negativno vplivale na pridelke. Na kmetiji Galun v Halozah je zaradi suše na izpostavljenih legah zelo prizadeto travinje.
Pomanjkanje padavin ter občasna vročinska obdobja skozi vso pridelovalno sezono so do začetka julija privedla do največjega primanjkljaja vode v površinskem sloju tal, v zadnjih petih letih. Na kmetijskih površinah, ki niso namakane, so takšne razmere zelo negativno vplivale na pridelke. Na kmetiji Galun v Halozah je zaradi suše na izpostavljenih legah zelo prizadeto travinje.
V Poljanski dolini prevladuje živinoreja. S pridelovanjem in predelavo zelenjave se ukvarjajo le na nekaj kmetijah. Tudi pri Budlovih na Žirovskem Vrhu Svetega Urbana je to dopolnilna dejavnost šele dobrih deset let. Na posestvu, ki se razteza v bližini t.i. Rupnikove linije, živijo tri generacije družine Kavčič.
V Poljanski dolini prevladuje živinoreja. S pridelovanjem in predelavo zelenjave se ukvarjajo le na nekaj kmetijah. Tudi pri Budlovih na Žirovskem Vrhu Svetega Urbana je to dopolnilna dejavnost šele dobrih deset let. Na posestvu, ki se razteza v bližini t.i. Rupnikove linije, živijo tri generacije družine Kavčič.
V Vipavski dolini smo bili, pri dveh ekoloških vinogradnikih, Mlečnik je tradicionalna ekološka kmetija s 7 ha vinogradov, ki jo obdelujeta oče in sin, tržita pa največ v Evropi, nekaj pa tudi na Daljni vzhod, vse do Japonske. Guerila je 19 hektarska biodinamična vinogradniška kmetija, organizirana kot podjetje s 7 zaposlenimi, izvaža v 30 držav.
V Vipavski dolini smo bili, pri dveh ekoloških vinogradnikih, Mlečnik je tradicionalna ekološka kmetija s 7 ha vinogradov, ki jo obdelujeta oče in sin, tržita pa največ v Evropi, nekaj pa tudi na Daljni vzhod, vse do Japonske. Guerila je 19 hektarska biodinamična vinogradniška kmetija, organizirana kot podjetje s 7 zaposlenimi, izvaža v 30 držav.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice.
Na Krasu smo premljali žetev in predelavo sivke. Obiskali smo kmetijo v Volčjem Gradu, ki se je s sivko začela ukvarjati pred petimi leti.
Na Krasu smo premljali žetev in predelavo sivke. Obiskali smo kmetijo v Volčjem Gradu, ki se je s sivko začela ukvarjati pred petimi leti.
Snežniška planota je prava zakladnica narave. V širšem območju so našteli več kot 50 vrhov, okrog 300 jam in brezen, izjemno pestra je sestava gozda. Rastejo bukev, jelka, gorski javor, jerebika, črni in rdeči bor, smreka. Med pticami izstopata planinski orel in beloglavi jastreb, pohodnike navdušujeta planinski močerad in rdeča murka. Kmalu bo vse to zaokroženo v Regijski park Snežnik.
Snežniška planota je prava zakladnica narave. V širšem območju so našteli več kot 50 vrhov, okrog 300 jam in brezen, izjemno pestra je sestava gozda. Rastejo bukev, jelka, gorski javor, jerebika, črni in rdeči bor, smreka. Med pticami izstopata planinski orel in beloglavi jastreb, pohodnike navdušujeta planinski močerad in rdeča murka. Kmalu bo vse to zaokroženo v Regijski park Snežnik.
V naslednji reportaži pa o pridelavi sadja v Goriških Brdih, kjer se sezona začne že sredi maja s češnjami in nadaljuje v pozno jesen, ko zorijo kakiji. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Marinič, kjer so v delo vpeti vsi člani družine. V času našega obiska so zorele fige, slive in breskve, zato je bilo v nasadih veliko dela.
V naslednji reportaži pa o pridelavi sadja v Goriških Brdih, kjer se sezona začne že sredi maja s češnjami in nadaljuje v pozno jesen, ko zorijo kakiji. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Marinič, kjer so v delo vpeti vsi člani družine. V času našega obiska so zorele fige, slive in breskve, zato je bilo v nasadih veliko dela.
Vipavska breskev, nekdaj najbolj prepoznaven sadež Vipavske doline, vse bolj izginja. Površine z intenzivnimi breskovimi nasadi so se zadnji dve desetletji v Sloveniji skrčile z 800 na dobrih 200 hektarjev, od tega jih je polovica na Primorskem. So pa v največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah na Goriškem, pripravili razstavo sort breskev in nektarin. V centru sicer že več kot 30 let pripravljajo sortni izbor breskev in v tem obdobju so jih preizkusili že več kot 120 sort.
Vipavska breskev, nekdaj najbolj prepoznaven sadež Vipavske doline, vse bolj izginja. Površine z intenzivnimi breskovimi nasadi so se zadnji dve desetletji v Sloveniji skrčile z 800 na dobrih 200 hektarjev, od tega jih je polovica na Primorskem. So pa v največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah na Goriškem, pripravili razstavo sort breskev in nektarin. V centru sicer že več kot 30 let pripravljajo sortni izbor breskev in v tem obdobju so jih preizkusili že več kot 120 sort.
Začeli bomo z aktualnostmi poletnih kmetijskih dni - tu so seveda že priprave na trgatev. Grenak priokus predvsem izvoznim vinskim kletem pa dajejo krepko višje carine za ameriški trg. Obetavnejše bodo naše minute druženja s sadjarji. V največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah, so pripravili razstavo breskev in nektarin. Obiskali pa smo tudi briško sadjarsko kmetijo Marinič v Biljani. Popeljali vas bomo na snežniško planoto, pravo zakladnico narave, kjer nastaja regijski park Snežnik. Zatem bi si skupaj z vami želeli, da bi lahko prek naših zaslonov - poleg slike - pričarali tudi vonj. Bili smo namreč na žetvi omamno dišeče sivke. Zavrteli bomo kolo časa kar precej nazaj. Na Colu, kjer že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo - so se spomnili tudi legenadrnih prvih kosilnic, bi- či - esk... Za konec pa vas bomo povabili, da se tudi zavrtite z nami oziroma z našimi mladimi Vaškimi godci.
Začeli bomo z aktualnostmi poletnih kmetijskih dni - tu so seveda že priprave na trgatev. Grenak priokus predvsem izvoznim vinskim kletem pa dajejo krepko višje carine za ameriški trg. Obetavnejše bodo naše minute druženja s sadjarji. V največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah, so pripravili razstavo breskev in nektarin. Obiskali pa smo tudi briško sadjarsko kmetijo Marinič v Biljani. Popeljali vas bomo na snežniško planoto, pravo zakladnico narave, kjer nastaja regijski park Snežnik. Zatem bi si skupaj z vami želeli, da bi lahko prek naših zaslonov - poleg slike - pričarali tudi vonj. Bili smo namreč na žetvi omamno dišeče sivke. Zavrteli bomo kolo časa kar precej nazaj. Na Colu, kjer že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo - so se spomnili tudi legenadrnih prvih kosilnic, bi- či - esk... Za konec pa vas bomo povabili, da se tudi zavrtite z nami oziroma z našimi mladimi Vaškimi godci.