Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Obiskali smo tradicionalni Festival slovenskih sirov. KGZ Ptuj obeležuje 120 letnico izvajanja kontrole mlečne proizvodnje. Predstavniki KGZ Ljubljana so na Barju pripravili delavnico za poljedelce. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavlja uporabnost spletne aplikacije Sopotnik. Ob svetovnem dnevu kmetic govorimo o aktualni problematiki žensk, ki živijo in delajo na kmetijah. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je pripravilo že drugi mednarodni festival žganih pijač.
Obiskali smo tradicionalni Festival slovenskih sirov. KGZ Ptuj obeležuje 120 letnico izvajanja kontrole mlečne proizvodnje. Predstavniki KGZ Ljubljana so na Barju pripravili delavnico za poljedelce. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavlja uporabnost spletne aplikacije Sopotnik. Ob svetovnem dnevu kmetic govorimo o aktualni problematiki žensk, ki živijo in delajo na kmetijah. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je pripravilo že drugi mednarodni festival žganih pijač.
Skupina za ljubiteljsko žganjekuho na spletu je pred nekaj leti ustanovila Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe. Na Tavčarjevem posestvu na Visokem v Poljanski dolini so pripravili že drugi mednarodni festival žganjekuhe. Še pred podelitvijo priznanj za najboljšo kakovost, pa so potekale delavnice in strokovna predavanja, saj je za dobro pridelano žganje potrebnega tudi veliko znanja.
Skupina za ljubiteljsko žganjekuho na spletu je pred nekaj leti ustanovila Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe. Na Tavčarjevem posestvu na Visokem v Poljanski dolini so pripravili že drugi mednarodni festival žganjekuhe. Še pred podelitvijo priznanj za najboljšo kakovost, pa so potekale delavnice in strokovna predavanja, saj je za dobro pridelano žganje potrebnega tudi veliko znanja.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je zaznamovalo 25. letnico delovanja z zdaj že tradicionalnim Festivalom slovenskega sira. Gre za eno najhitreje rastočih dejavnosti na našem podeželju prostoru, z njo se ukvarjajo predvsem mladi prevzemniki kmetij. Bogato in raznoliko ponudbo sirov so predstavili na Brdu pri Kranju.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je zaznamovalo 25. letnico delovanja z zdaj že tradicionalnim Festivalom slovenskega sira. Gre za eno najhitreje rastočih dejavnosti na našem podeželju prostoru, z njo se ukvarjajo predvsem mladi prevzemniki kmetij. Bogato in raznoliko ponudbo sirov so predstavili na Brdu pri Kranju.
Gost Andrej Rebrnišek, direktor KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Andrej Rebrnišek, direktor KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Pod okriljem Kmetijske svetovalne službe z območja Ljubljane so na Ljubljanskem Barju- v bližini Notranjih Goric, pripravili delavnico s področja obdelave tal in pridelave krme na njivah in travnikih. Vemo, da primerna obdelava tal pomembno prispeva k zmanjšanim izpustom CO2 v ozračje. Specialisti za poljedelstvo in naravovarstvo pa so opozorili tudi na pomen kakovostnih rodovitnih tal.
Pod okriljem Kmetijske svetovalne službe z območja Ljubljane so na Ljubljanskem Barju- v bližini Notranjih Goric, pripravili delavnico s področja obdelave tal in pridelave krme na njivah in travnikih. Vemo, da primerna obdelava tal pomembno prispeva k zmanjšanim izpustom CO2 v ozračje. Specialisti za poljedelstvo in naravovarstvo pa so opozorili tudi na pomen kakovostnih rodovitnih tal.
Od avgusta dalje lahko vlagatelji zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike preko aplikacije Sopotnik preverjajo satelitske podatke spremljanja površin za lastno kmetijsko gospodarstvo. Aplikacija naj bi omogočila učinkovitejšo dvosmerno komunikacijo med Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter nosilci kmetijskih gospodarstev.
Od avgusta dalje lahko vlagatelji zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike preko aplikacije Sopotnik preverjajo satelitske podatke spremljanja površin za lastno kmetijsko gospodarstvo. Aplikacija naj bi omogočila učinkovitejšo dvosmerno komunikacijo med Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter nosilci kmetijskih gospodarstev.
S številnimi izzivi se soočajo tudi kmetje, ki imajo v zakupu zemljo od Sklada kmetijiskih zemljišč. Na naše uredništvo sta se obrnila dva kmeta s podobnima težavama z različnih koncev Primorske.
S številnimi izzivi se soočajo tudi kmetje, ki imajo v zakupu zemljo od Sklada kmetijiskih zemljišč. Na naše uredništvo sta se obrnila dva kmeta s podobnima težavama z različnih koncev Primorske.
Na Primorskem je 121 agrarnih skupnosti, ki štejejo več kot 5300 članov in posedujejo okoli 43 tisoč hektarov površin. Med najmlajšimi med njimi je Agrarna skupnost Porezen. Pot do njene ustanovitve pa ni bila najlažja.
Na Primorskem je 121 agrarnih skupnosti, ki štejejo več kot 5300 članov in posedujejo okoli 43 tisoč hektarov površin. Med najmlajšimi med njimi je Agrarna skupnost Porezen. Pot do njene ustanovitve pa ni bila najlažja.
Na Belvederju nad Izolo se je s prireditvijo Oljka županov - oljka povezovanja, tudi uradno začela sezona obiranja olljk. Govorili so o pričakovani letini in o drugih temah s tega področja.
Na Belvederju nad Izolo se je s prireditvijo Oljka županov - oljka povezovanja, tudi uradno začela sezona obiranja olljk. Govorili so o pričakovani letini in o drugih temah s tega področja.
Letošnja letina je bila tudi za Kraševce neizprosna. Davek so zaradi vremena plačale vse sorte trt. Bolje kot tuje pa so res ekstremne vremenske pogoje prenesle lokalne sorte.
Letošnja letina je bila tudi za Kraševce neizprosna. Davek so zaradi vremena plačale vse sorte trt. Bolje kot tuje pa so res ekstremne vremenske pogoje prenesle lokalne sorte.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Nega živali, sprehod v naravi, doživljanje podeželja skozi terapijo, ki blagodejno vpliva na zdravje in splošno počutje. Poslej bo moč vse to doživeti, saj so štiri kmetije na Bistriškem in Postojnskem, skozi projekt Kmetije kot terapevtski prostor, razvile pester nabor aktivnosti. S ciljem izboljšati duševno zdravje prebivalstva.
Nega živali, sprehod v naravi, doživljanje podeželja skozi terapijo, ki blagodejno vpliva na zdravje in splošno počutje. Poslej bo moč vse to doživeti, saj so štiri kmetije na Bistriškem in Postojnskem, skozi projekt Kmetije kot terapevtski prostor, razvile pester nabor aktivnosti. S ciljem izboljšati duševno zdravje prebivalstva.
V začetku septembra so se predstavniki primorskih živilskih družb in zadrug - Po primorsko - že tretjič zbrali na Pomniku miru Cerje, kjer so na novinarski konferenci izpostavili nujnost ohranjanja primorskih živilskih podjetij in zadrug. Primorska živilska podjetja in zadruge v slovenski lasti, izpostavljajo nujnost ohranjanja domačega lastništva podjetij in zavezanost lokalnemu okolju. Prišli so tudi številni primorski župani, ki so se strinjali, da sta za ohranjanje in razvoj podeželja, ključna sodelovanje ter podpora lokalnim izdelkom.
V začetku septembra so se predstavniki primorskih živilskih družb in zadrug - Po primorsko - že tretjič zbrali na Pomniku miru Cerje, kjer so na novinarski konferenci izpostavili nujnost ohranjanja primorskih živilskih podjetij in zadrug. Primorska živilska podjetja in zadruge v slovenski lasti, izpostavljajo nujnost ohranjanja domačega lastništva podjetij in zavezanost lokalnemu okolju. Prišli so tudi številni primorski župani, ki so se strinjali, da sta za ohranjanje in razvoj podeželja, ključna sodelovanje ter podpora lokalnim izdelkom.
V register zaščitenih označb porekla, je od letos vpisan tudi med, ki se bo pridelal na območju slovenske in hrvaške istre. Vlogo za zaščito so skupaj pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper in hrvaški čebelarji iz Istre.
V register zaščitenih označb porekla, je od letos vpisan tudi med, ki se bo pridelal na območju slovenske in hrvaške istre. Vlogo za zaščito so skupaj pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper in hrvaški čebelarji iz Istre.
Trgatev v Slovenski Istri se je začela 20. avgusta, ko je največja klet,Vinakoper, začela z obiranjem osnov za penine. Sledile so ostale sorte. Letos bo vina manj, kot povprečna leta, bo pa kakovost odlična. Obiskali smo tudi zasebnega vinogradnika v Kortah, kjer so prav tako zadovoljni z letošnjo sezono.
Trgatev v Slovenski Istri se je začela 20. avgusta, ko je največja klet,Vinakoper, začela z obiranjem osnov za penine. Sledile so ostale sorte. Letos bo vina manj, kot povprečna leta, bo pa kakovost odlična. Obiskali smo tudi zasebnega vinogradnika v Kortah, kjer so prav tako zadovoljni z letošnjo sezono.
Prihodnji teden bo KGZS izvedla sedme volitve v organe te nevladne organizacije. Letino sadja smo preverjali na kmetiji Leskovar ter s strokovnjaki za sadjarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru je nedavno pripravila Dan krškopoljskega prašiča. Obiskali smo Zdenka Pivca v Prelesjah nad Mirensko dolino, ki z družino živi in dela na gozdarski kmetiji.
Prihodnji teden bo KGZS izvedla sedme volitve v organe te nevladne organizacije. Letino sadja smo preverjali na kmetiji Leskovar ter s strokovnjaki za sadjarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru je nedavno pripravila Dan krškopoljskega prašiča. Obiskali smo Zdenka Pivca v Prelesjah nad Mirensko dolino, ki z družino živi in dela na gozdarski kmetiji.
KGZS bo prihodnji teden izvedla sedme volitve v Svet zbornice in volitve v trinajst Svetov območnih enot KGZS. Pravne osebe bodo lahko glasovale v sredo - 2. oktobra, fizične osebe pa v nedeljo 6. oktobra. Za več pojasnil o izvedbi volitev je z nami vodja sektorja za pravne zadeve pri KGZS, Polona Sladič. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
KGZS bo prihodnji teden izvedla sedme volitve v Svet zbornice in volitve v trinajst Svetov območnih enot KGZS. Pravne osebe bodo lahko glasovale v sredo - 2. oktobra, fizične osebe pa v nedeljo 6. oktobra. Za več pojasnil o izvedbi volitev je z nami vodja sektorja za pravne zadeve pri KGZS, Polona Sladič. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Krškopoljski prašič je edina slovenska ohranjena avtohtona pasma prašičev. Populacija krškopoljskega prašiča se zadnja leta počasi povečuje. V Sloveniji je trenutno v kontroli nekje 100 rejcev plemenskih svinj. Med večjimi rejci je kmetija Koroša, kjer se tudi trudijo za večjo prepoznavnost te pasme. V septembru so v ta namen pripravili Dan krškopoljskega prašiča.
Krškopoljski prašič je edina slovenska ohranjena avtohtona pasma prašičev. Populacija krškopoljskega prašiča se zadnja leta počasi povečuje. V Sloveniji je trenutno v kontroli nekje 100 rejcev plemenskih svinj. Med večjimi rejci je kmetija Koroša, kjer se tudi trudijo za večjo prepoznavnost te pasme. V septembru so v ta namen pripravili Dan krškopoljskega prašiča.
Pridelava sadja v zadnjih desetih letih upada. Predvsem zaradi zmanjševanja pridelave jabolk, ki so v slovenskih sadovnjakih še vedno najbolj razširjena sadna vrsta. Kakšna je letošnja letina in kako se sadjarji spopadajo z ekstremnimi vremenskimi dogodki, smo preverili na družinski kmetiji Leskovar in s strokovnjaki ljubljanske Biotehniške fakultete, kjer trenutno izvajajo projekt tehnološke rešitve pred vplivi pozebe v sadovnjakih.
Pridelava sadja v zadnjih desetih letih upada. Predvsem zaradi zmanjševanja pridelave jabolk, ki so v slovenskih sadovnjakih še vedno najbolj razširjena sadna vrsta. Kakšna je letošnja letina in kako se sadjarji spopadajo z ekstremnimi vremenskimi dogodki, smo preverili na družinski kmetiji Leskovar in s strokovnjaki ljubljanske Biotehniške fakultete, kjer trenutno izvajajo projekt tehnološke rešitve pred vplivi pozebe v sadovnjakih.
V teh dneh se poslavljamo od našega dolgoletnega sodelavca – montažerja in realizatorja oddaje Ljudje in zemlja, Bojana Stajnka, ki se odpravlja v zasluženi pokoj. Ob utrinkih iz arhiva dodajamo še nekaj trenutkov slovesa, po zadnjem skupnem snemanju studijskega dela oddaje Ljudje in zemlja.
V teh dneh se poslavljamo od našega dolgoletnega sodelavca – montažerja in realizatorja oddaje Ljudje in zemlja, Bojana Stajnka, ki se odpravlja v zasluženi pokoj. Ob utrinkih iz arhiva dodajamo še nekaj trenutkov slovesa, po zadnjem skupnem snemanju studijskega dela oddaje Ljudje in zemlja.
Zavod za gozdove Slovenije je že 25.tič podelil priznanja najskrbnejšim gospodarjem gozda. Izberejo jih v vseh 14 območnih enotah zavoda po vsej Sloveniji. Obiskali smo oglarsko deželo, kjer živi na gozdarsko-živinorejski kmetiji v Prelesjah nad Mirensko dolino Zdenko Pivec s svojo družino.
Zavod za gozdove Slovenije je že 25.tič podelil priznanja najskrbnejšim gospodarjem gozda. Izberejo jih v vseh 14 območnih enotah zavoda po vsej Sloveniji. Obiskali smo oglarsko deželo, kjer živi na gozdarsko-živinorejski kmetiji v Prelesjah nad Mirensko dolino Zdenko Pivec s svojo družino.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Enološki laboratorij KGZ Maribor je pooblaščen tudi za spremljanje dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Podravje oz. v njenih šestih vinorodnih podokoliih. Zaradi nenavadno visokih poletnih temperatur in suše so s spremljanjem dozorevanja grozdja pričeli nekoliko prej kot običajno.
Enološki laboratorij KGZ Maribor je pooblaščen tudi za spremljanje dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Podravje oz. v njenih šestih vinorodnih podokoliih. Zaradi nenavadno visokih poletnih temperatur in suše so s spremljanjem dozorevanja grozdja pričeli nekoliko prej kot običajno.
Zaradi zgodnje setve in vremenskih razmer so v letošnjem letu s prvimi žetvami koruze, predvsem na lažjih prodnatih tleh, začeli že v začetku septembra. O količi in kakovosti pridelka koruze so spregovorili tudi na Dnevu koruze, ki ga tradicionalno organizirajo KGZ Murska Sobota, Biotehniška šola Rakičan in skupina Panvita. Izpeljali so ga na zadnji sončni dan pred večdnevnim deževjem.
Zaradi zgodnje setve in vremenskih razmer so v letošnjem letu s prvimi žetvami koruze, predvsem na lažjih prodnatih tleh, začeli že v začetku septembra. O količi in kakovosti pridelka koruze so spregovorili tudi na Dnevu koruze, ki ga tradicionalno organizirajo KGZ Murska Sobota, Biotehniška šola Rakičan in skupina Panvita. Izpeljali so ga na zadnji sončni dan pred večdnevnim deževjem.
Letošnja trgatev na Štajerskem je sredi septembra v večini opravljena. Vinogradniki so glavnino pridelka pospravili še pred obilnimi padavinami v minulem tednu. Kakovost grozdja je odlična, količinsko pa bo letnik 2024 eden najmanjših v zadnjih desetletjih.
Letošnja trgatev na Štajerskem je sredi septembra v večini opravljena. Vinogradniki so glavnino pridelka pospravili še pred obilnimi padavinami v minulem tednu. Kakovost grozdja je odlična, količinsko pa bo letnik 2024 eden najmanjših v zadnjih desetletjih.
Zanimanje mladih za prevzem kmetij v Sloveniji upada. Razlogov je več, ena glavnih ovir so zahtevne tržne razmere zlasti za male in srednje velike kmetije. Odgovore na ključno vprašanje, kako omogočiti dostojno življenje in delo mlademu kmetu ter njegovi družini so iskali mladi na okrogli mizi o finančni stabilnosti kmetij.
Zanimanje mladih za prevzem kmetij v Sloveniji upada. Razlogov je več, ena glavnih ovir so zahtevne tržne razmere zlasti za male in srednje velike kmetije. Odgovore na ključno vprašanje, kako omogočiti dostojno življenje in delo mlademu kmetu ter njegovi družini so iskali mladi na okrogli mizi o finančni stabilnosti kmetij.
Šli bomo v Vrhpolje, kjer so pripravili zanimivo razstavo grozdaj, ki raste na Primorskem. Kar 180 sort je bilo na mizah. Zmejsci, zbrani v društvo Prosekar si prizadevajo, da bi to vino z zaščiteno označbo porekla še bolj zaščitili. Od letos pa je s to oznako zaščiten tudi istrski med, za kar so si prizadevali čebelarji z obeh strani meje. Na Cerju so se zbrali predstavniki 11-h Prirmoskih zadrug in živilskih podjetij in opozorili na številne izzive, ki so pred njimi, pa tudi pred lokalno skupnostjo in kupci domače pridelane hrane. Na Bistriškem in Postonjskem so štiri kmetije postale terapevtske. Na koncu pa bomo pogledali še v zamejske Sovodnje, kjer so se odločili tudi za pridelavo lubenic in melon.
Šli bomo v Vrhpolje, kjer so pripravili zanimivo razstavo grozdaj, ki raste na Primorskem. Kar 180 sort je bilo na mizah. Zmejsci, zbrani v društvo Prosekar si prizadevajo, da bi to vino z zaščiteno označbo porekla še bolj zaščitili. Od letos pa je s to oznako zaščiten tudi istrski med, za kar so si prizadevali čebelarji z obeh strani meje. Na Cerju so se zbrali predstavniki 11-h Prirmoskih zadrug in živilskih podjetij in opozorili na številne izzive, ki so pred njimi, pa tudi pred lokalno skupnostjo in kupci domače pridelane hrane. Na Bistriškem in Postonjskem so štiri kmetije postale terapevtske. Na koncu pa bomo pogledali še v zamejske Sovodnje, kjer so se odločili tudi za pridelavo lubenic in melon.
Kmetijski ministri jugovzhodne Evrope so konec poletja razpravljali o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji ter podpisali memorandum o sodelovanju na tem področju. V Sloveniji si želimo predvsem povečati obseg kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in količino ekoloških živil na trgu. O pomenu in izzivih Javne službe kmetijskega svetovanja v prihodnosti so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lani.
Kmetijski ministri jugovzhodne Evrope so konec poletja razpravljali o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji ter podpisali memorandum o sodelovanju na tem področju. V Sloveniji si želimo predvsem povečati obseg kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in količino ekoloških živil na trgu. O pomenu in izzivih Javne službe kmetijskega svetovanja v prihodnosti so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lani.
Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lansko leto. To velja tudi za najbolj vzhodnega pridelovalca hmelja pri nas - kmetijsko gospodarstvo Sat - Jeruzalem Ormož.
Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lansko leto. To velja tudi za najbolj vzhodnega pridelovalca hmelja pri nas - kmetijsko gospodarstvo Sat - Jeruzalem Ormož.
Javno službo kmetijskega svetovanja izvajajo v vseh osmih KGZ po Sloveniji, vendar je vloga kmetijskih svetovalcev prilagojena kmetijskim panogam in zahtevam na območju zavodov. Svetovalno službo v kmetijstvu opravlja okoli 320 ljudi. O pomenu te službe in izzivih v prihodnosti, pa so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni.
Javno službo kmetijskega svetovanja izvajajo v vseh osmih KGZ po Sloveniji, vendar je vloga kmetijskih svetovalcev prilagojena kmetijskim panogam in zahtevam na območju zavodov. Svetovalno službo v kmetijstvu opravlja okoli 320 ljudi. O pomenu te službe in izzivih v prihodnosti, pa so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni.
V Mariboru so se pred dnevi sestali kmetijski ministri jugovzhodne Evrope na posvetu o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji. Po podpisu memoranduma o sodelovanju na tem področju so si ogledali tudi praktičen primer kmetovanja po trajnostnih smernicah - zeliščno kmetijo Štajerska Sivka v zaledju Maribora, kjer so jim predstavili tudi lokalno ponudbo štajerskih ekoloških kmetij.
V Mariboru so se pred dnevi sestali kmetijski ministri jugovzhodne Evrope na posvetu o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji. Po podpisu memoranduma o sodelovanju na tem področju so si ogledali tudi praktičen primer kmetovanja po trajnostnih smernicah - zeliščno kmetijo Štajerska Sivka v zaledju Maribora, kjer so jim predstavili tudi lokalno ponudbo štajerskih ekoloških kmetij.
V sedanjem Programskem obdobju SKP je ekološko kmetijstvo uvrščeno med kmetijske dejavnosti, ki jim snovalci strategije namenjajo največ pozornosti. Ob povečanju kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in povečanju ekoloških živil na trgu, želijo predvsem ozavestiti širšo javnost o pomenu tovrstne trajnostne kmetijske pridelave v sožitju z naravo.
V sedanjem Programskem obdobju SKP je ekološko kmetijstvo uvrščeno med kmetijske dejavnosti, ki jim snovalci strategije namenjajo največ pozornosti. Ob povečanju kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in povečanju ekoloških živil na trgu, želijo predvsem ozavestiti širšo javnost o pomenu tovrstne trajnostne kmetijske pridelave v sožitju z naravo.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Posebej slovesno je bilo na torkov vinarski dan. Največje državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija - Gornja Radgona je letos jubilejno 50-to po vrsti. Dan pred tem je sedem vinskih kleti radgonskega vinorodnega okoliša pripravilo 2. salon ranin. Strokovno - družabno prireditev so gostili v Radgonskih goricah. Te so tudi letos osvojile najvišjo nagrado - šampiona med penečimi vini na Vino Slovenija, Gornja Radgona.
Posebej slovesno je bilo na torkov vinarski dan. Največje državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija - Gornja Radgona je letos jubilejno 50-to po vrsti. Dan pred tem je sedem vinskih kleti radgonskega vinorodnega okoliša pripravilo 2. salon ranin. Strokovno - družabno prireditev so gostili v Radgonskih goricah. Te so tudi letos osvojile najvišjo nagrado - šampiona med penečimi vini na Vino Slovenija, Gornja Radgona.
Tradicionalno so tako na razstavi živine, kot v vsebinskem delu letošnjega sejma AGRA precej pozornosti namenili tudi govedoreji. V nedeljo smo v maneži prestregli prikaz vodenja teličkov – AGRA junior cup, v nadaljevanju se osredotočamo še na prirejo mesa pri lisasti pasmi goveda ter padanju staleža goveda po vsej Evropi.
Tradicionalno so tako na razstavi živine, kot v vsebinskem delu letošnjega sejma AGRA precej pozornosti namenili tudi govedoreji. V nedeljo smo v maneži prestregli prikaz vodenja teličkov – AGRA junior cup, v nadaljevanju se osredotočamo še na prirejo mesa pri lisasti pasmi goveda ter padanju staleža goveda po vsej Evropi.
Na živilskem posvetu, ki je na Agri potekal pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so osrednjo pozornost namenili zagotavljanju kakovosti živil in poudarili pomen varne rabe prehranskih dopolnil. V zadnjem času smo bili priča več zlorabam na področju oglaševanja in prodaje prehranskih dopolnil.
Na živilskem posvetu, ki je na Agri potekal pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so osrednjo pozornost namenili zagotavljanju kakovosti živil in poudarili pomen varne rabe prehranskih dopolnil. V zadnjem času smo bili priča več zlorabam na področju oglaševanja in prodaje prehranskih dopolnil.
V Izoli je bore malo profesionalnih ribičev, če je nekoč mesto slovelo po ribiški industriji, je ta danes le še medel spomin. V želji, da ne gre v pozabo, se vsako poletje konec avgusta odvije tradicionalni ribiški praznik.
V Izoli je bore malo profesionalnih ribičev, če je nekoč mesto slovelo po ribiški industriji, je ta danes le še medel spomin. V želji, da ne gre v pozabo, se vsako poletje konec avgusta odvije tradicionalni ribiški praznik.
Obiskali smo Sečovljske soline, kjer je to poletje aktivnih 21 solnih polj in, kjer že šesto leto zapored sol žanje tudi edina solinarka v teh solinah. Zadnje leto je v teku raziskovalni projekt, ki se dotika tradiconalnega solinarstva kot obrti in modrosti, ki se prenaša iz generacije na generacijo.
Obiskali smo Sečovljske soline, kjer je to poletje aktivnih 21 solnih polj in, kjer že šesto leto zapored sol žanje tudi edina solinarka v teh solinah. Zadnje leto je v teku raziskovalni projekt, ki se dotika tradiconalnega solinarstva kot obrti in modrosti, ki se prenaša iz generacije na generacijo.
Posoške planine se poleti odenejo v številne cvetlice, med njimi je tudi divji origano. Tega že vrsto let nabira domačinka za kobariško mlekarno. Tako v kolut sira ujamejo tudi pridih planin.
Posoške planine se poleti odenejo v številne cvetlice, med njimi je tudi divji origano. Tega že vrsto let nabira domačinka za kobariško mlekarno. Tako v kolut sira ujamejo tudi pridih planin.
Poleti smo obiskali pašne planine na Tolminskem in Bovškem. Življenje na planinah narekujeta voda ter dobre cestne povezave. Tam, kjer še danes nimajo dobrih cest in urejenih vodovodnih povezav, kmetijstvo počasi izumira.
Poleti smo obiskali pašne planine na Tolminskem in Bovškem. Življenje na planinah narekujeta voda ter dobre cestne povezave. Tam, kjer še danes nimajo dobrih cest in urejenih vodovodnih povezav, kmetijstvo počasi izumira.
Zaradi visokih temperatur in hitrega dozorevanja grozdja, se je letos trgatev začela prej kot običajno. Prve so na vrsti sorte za peneča vina. V Sloveniji imamo skoraj 14.200 hektarjev vinogradov. Površine so se zmanjšale za 1.700 hektarov. Letošnji pridelek bo, kot napovedujejo, vsaj za petino manjši od povprečnega.
Zaradi visokih temperatur in hitrega dozorevanja grozdja, se je letos trgatev začela prej kot običajno. Prve so na vrsti sorte za peneča vina. V Sloveniji imamo skoraj 14.200 hektarjev vinogradov. Površine so se zmanjšale za 1.700 hektarov. Letošnji pridelek bo, kot napovedujejo, vsaj za petino manjši od povprečnega.
Letos je na Trstelju znova gorelo. Požar se k sreči ni razplamtel tako kot pred dvema letoma, je pa znova uničil precej gozda, ki si še ni opomogel od zadnjega požara. Pot obnove bo dolga in težka.
Letos je na Trstelju znova gorelo. Požar se k sreči ni razplamtel tako kot pred dvema letoma, je pa znova uničil precej gozda, ki si še ni opomogel od zadnjega požara. Pot obnove bo dolga in težka.
Bili smo na Trstelju, kjer je letos znova gorelo. Pogosti požari na Krasu vplivajo na sestavo tal, rastline si vedno težje opomorejo. Zaradi visokih temperatur se je letos trgatev začela prej kot običajno. Obiskali smo briške »bndimače«. Kmetijstvo visoko v planinah je odvisno od dobrih cestnih povezav. S kmeti smo se po razritih cestah zelo počasi povzpeli na Zatolminske planine in na planino Božca v občini Bovec. Vročina je solinarjem prinesla dobro letino. Pogovarjali smo se z edino solinarko v Sečoveljskih solinah, ki sol žanje zadnjih šest let. Konec tedna je v Izoli v znamenju ribiškega praznika, ki je le še spomin na ribiško tradicijo.
Bili smo na Trstelju, kjer je letos znova gorelo. Pogosti požari na Krasu vplivajo na sestavo tal, rastline si vedno težje opomorejo. Zaradi visokih temperatur se je letos trgatev začela prej kot običajno. Obiskali smo briške »bndimače«. Kmetijstvo visoko v planinah je odvisno od dobrih cestnih povezav. S kmeti smo se po razritih cestah zelo počasi povzpeli na Zatolminske planine in na planino Božca v občini Bovec. Vročina je solinarjem prinesla dobro letino. Pogovarjali smo se z edino solinarko v Sečoveljskih solinah, ki sol žanje zadnjih šest let. Konec tedna je v Izoli v znamenju ribiškega praznika, ki je le še spomin na ribiško tradicijo.
Ob 100 letnici Triglavskega narodnega parka smo se v oddaji Ljudje in zemlja odločili za ponovitev dokumentarnega zapisa, ki je nastal pred desetimi leti v Julijskih Alpah. S snemalno ekipo smo od spomladi do pozne jeseni leta 2014 spremljali pašo v visokogorju agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Koprivnik, Podjelje. V studiu smo z gostjama Tatjano Grilc in Manco Stegnar, s KGZ Kranj pojasnili vlogo agrarnih skupnosti in težave, s katerimi se srečujejo kmetje v gorskih območjih.
Ob 100 letnici Triglavskega narodnega parka smo se v oddaji Ljudje in zemlja odločili za ponovitev dokumentarnega zapisa, ki je nastal pred desetimi leti v Julijskih Alpah. S snemalno ekipo smo od spomladi do pozne jeseni leta 2014 spremljali pašo v visokogorju agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Koprivnik, Podjelje. V studiu smo z gostjama Tatjano Grilc in Manco Stegnar, s KGZ Kranj pojasnili vlogo agrarnih skupnosti in težave, s katerimi se srečujejo kmetje v gorskih območjih.
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so zelo prizadele tudi kraje ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Odpravili smo se na Veliko planino, kjer so rejci prav tako utrpeli veliko škode, letos pričakujejo več obiska na tej največji visokogorski planini. V studio oddaje smo povabili predsednika uprave Pomurskega sejma, Janeza Erjavca, saj bo zadnji teden v avgustu tudi letos namenjen največjemu kmetijskemu sejmu pri nas – sejmu Agra. Na 62. sejmu doslej bodo največ pozornosti namenili zagotavljanju prehranske varnosti, digitalizaciji in umetni inteligenci v kmetijstvu, predstavljanju ekološkega in ohranitvenega kmetijstva. Priložnost na sejmu bo tudi za mlade inovatorje na tem področju. Letošnja država partnerica je Bolgarija. V nadaljevanju oddaje predstavljamo zeliščno kmetijo Kalan iz Kalobja na Kozjanskem, za konec pa smo pripravili še prikaz globinskega rahljanja tal.
Mineva leto dni od katastrofalnih poplav, ki so zelo prizadele tudi kraje ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp. Odpravili smo se na Veliko planino, kjer so rejci prav tako utrpeli veliko škode, letos pričakujejo več obiska na tej največji visokogorski planini. V studio oddaje smo povabili predsednika uprave Pomurskega sejma, Janeza Erjavca, saj bo zadnji teden v avgustu tudi letos namenjen največjemu kmetijskemu sejmu pri nas – sejmu Agra. Na 62. sejmu doslej bodo največ pozornosti namenili zagotavljanju prehranske varnosti, digitalizaciji in umetni inteligenci v kmetijstvu, predstavljanju ekološkega in ohranitvenega kmetijstva. Priložnost na sejmu bo tudi za mlade inovatorje na tem področju. Letošnja država partnerica je Bolgarija. V nadaljevanju oddaje predstavljamo zeliščno kmetijo Kalan iz Kalobja na Kozjanskem, za konec pa smo pripravili še prikaz globinskega rahljanja tal.
Zeliščarstvo kot enotna panoga je zaživelo šele pred nekaj leti. Ni veliko kmetij, na katerih bi se profesionalno ukvarjali s to dejavnostjo. Pridelava zelišč zahteva veliko znanja in je še zmeraj delovno intenzivna. Obiskali smo prvo uradno registrirano zeliščno kmetijo pri nas - Ekološko kmetijo Kalan, kjer pridelujejo več kot 40 različnih terapevtskih zelišč.
Zeliščarstvo kot enotna panoga je zaživelo šele pred nekaj leti. Ni veliko kmetij, na katerih bi se profesionalno ukvarjali s to dejavnostjo. Pridelava zelišč zahteva veliko znanja in je še zmeraj delovno intenzivna. Obiskali smo prvo uradno registrirano zeliščno kmetijo pri nas - Ekološko kmetijo Kalan, kjer pridelujejo več kot 40 različnih terapevtskih zelišč.
Gost Janez Erjavec. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Gost Janez Erjavec. Voditeljica Dragica Vujanovič.
V organizaciji specialistov za poljedelstvo s KGZ Maribor in v sodelovanju s tamkajšnjim strojnim krožkom Orač in Občino Hoče- Slivnica so na ekološki kmetiji v Bohovi izvedli praktični prikaz globinske obdelave tal z rahljalniki. Znano je, da globinsko rahljanje pripomore k večji zračnosti zemlje.
V organizaciji specialistov za poljedelstvo s KGZ Maribor in v sodelovanju s tamkajšnjim strojnim krožkom Orač in Občino Hoče- Slivnica so na ekološki kmetiji v Bohovi izvedli praktični prikaz globinske obdelave tal z rahljalniki. Znano je, da globinsko rahljanje pripomore k večji zračnosti zemlje.