Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Na Dolenjskem smo obiskali nasad orehov in izvedeli več o Slovenskem strokovnem društvu Lupinarjev
Na Dolenjskem smo obiskali nasad orehov in izvedeli več o Slovenskem strokovnem društvu Lupinarjev
28.decembra 1958, pred natanko 67 leti je takratna Televizije Ljubljana pripravila prvo slovensko kmetijsko oddajo. Zgodbe, ki so jih ustvarjalci skupaj s sodelujočimi na terenu pripravljali skozi desetletja, so dragocen del naše kmetijske in podeželske dediščine. V tokratni oddaji predstavljamo štiri kmetije, s katerimi smo sodelovali v preteklosti. Letos smo jih ponovno obiskali in pripravili reportaže o njihovem napredku in razvoju dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
28.decembra 1958, pred natanko 67 leti je takratna Televizije Ljubljana pripravila prvo slovensko kmetijsko oddajo. Zgodbe, ki so jih ustvarjalci skupaj s sodelujočimi na terenu pripravljali skozi desetletja, so dragocen del naše kmetijske in podeželske dediščine. V tokratni oddaji predstavljamo štiri kmetije, s katerimi smo sodelovali v preteklosti. Letos smo jih ponovno obiskali in pripravili reportaže o njihovem napredku in razvoju dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
Pred tridesetimi leti je bila prašičereja v Podravju še v povojih, a z velikimi ambicijami po razvoju in povezovanju rejcev. Takrat smo obiskali kmetijo Janeza Dominka v Desencih, kjer zdaj gospodari njegova hči Marija z možem Milanom. Kmetija je v treh desetletjih doživela velik razvoj. Preverili pa smo tudi, kako danes živi slovenska prašičereja in s kakšnimi izzivi se panoga sooča.
Pred tridesetimi leti je bila prašičereja v Podravju še v povojih, a z velikimi ambicijami po razvoju in povezovanju rejcev. Takrat smo obiskali kmetijo Janeza Dominka v Desencih, kjer zdaj gospodari njegova hči Marija z možem Milanom. Kmetija je v treh desetletjih doživela velik razvoj. Preverili pa smo tudi, kako danes živi slovenska prašičereja in s kakšnimi izzivi se panoga sooča.
Žigartova domačija je značilna samotna pohorska kmetija, kjer največ prihodka ustvarijo iz gozdarske dejavnosti. Od prvega večjega naselja so oddaljeni 8 km, do mesta - Slovenske Bistrice - pa kar 18 km. Pred 28 leti, smo jih obiskali prvič in do danes se je veliko spremenilo na bolje. Kmetija ima zagnanega mladega naslednika, ki bo nadaljeval gozdarsko tradicijo.
Žigartova domačija je značilna samotna pohorska kmetija, kjer največ prihodka ustvarijo iz gozdarske dejavnosti. Od prvega večjega naselja so oddaljeni 8 km, do mesta - Slovenske Bistrice - pa kar 18 km. Pred 28 leti, smo jih obiskali prvič in do danes se je veliko spremenilo na bolje. Kmetija ima zagnanega mladega naslednika, ki bo nadaljeval gozdarsko tradicijo.
Na Gorenjskem smo na ekološki kmetiji PrČrnet na naravoslovnem dnevu OŠ Ljubljana Vič.
Na Gorenjskem smo na ekološki kmetiji PrČrnet na naravoslovnem dnevu OŠ Ljubljana Vič.
Ljudje in zemlja v prvem desetletju in krompir.
Ljudje in zemlja v prvem desetletju in krompir.
Zdaj pa na Kočevsko. Sredi tamkajšnjih gozdov je pred tremi desetletji začel kmetovati Štajerec Alojz Brdnik. Njegovo kmetijo smo prvič obiskali pred 21 leti.
Zdaj pa na Kočevsko. Sredi tamkajšnjih gozdov je pred tremi desetletji začel kmetovati Štajerec Alojz Brdnik. Njegovo kmetijo smo prvič obiskali pred 21 leti.
V naši oddaji se kdaj tudi zmotimo, pošalimo, naredimo takšen ali drugačen spodrsljaj. In to seveda ne pokažemo v oddajah, shranimo pa že. Novoletni čas je zato pravi trenutek, da se pošalimo na svoj račun.
V naši oddaji se kdaj tudi zmotimo, pošalimo, naredimo takšen ali drugačen spodrsljaj. In to seveda ne pokažemo v oddajah, shranimo pa že. Novoletni čas je zato pravi trenutek, da se pošalimo na svoj račun.
V Portoroškem hotelu Kempinski so minuli torek pripravili tradicionalno licitacijo barik sodčkov za dobrodelni namen. Kot vsako leto, tokrat že 26-tič - postavijo izklicno ceno, vse, kar se licitira nad njo, pa gre za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. Na voljo je bilo 12 vin v barik sodih, izklicna cena zanje pa je bila 17 evrov za liter.
V Portoroškem hotelu Kempinski so minuli torek pripravili tradicionalno licitacijo barik sodčkov za dobrodelni namen. Kot vsako leto, tokrat že 26-tič - postavijo izklicno ceno, vse, kar se licitira nad njo, pa gre za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. Na voljo je bilo 12 vin v barik sodih, izklicna cena zanje pa je bila 17 evrov za liter.
V novembru je na Brdu pri Kraju v organizaciji Turistične zveze Slovenije potekalo 16-o državno tekmovanje za Zlato kuhalnico. V kuhanju se je pomerilo 12 ekip, ki so pred tem zmagale na regijskih tekmovanjih. Naloga je bila enaka za vse, pripraviti značilni jesenski meni: gobovo enolončnico, ajdove žgance in osvežilni jabolčno-hruškov smoothi. Strogo ocenjevalno komisijo sta najbolj navdušila jed in estetsko dovršeni pogrinjek štirih devetošolk iz Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad. Zmagovalno ekipo smo z našo kamero obiskali tudi mi.
V novembru je na Brdu pri Kraju v organizaciji Turistične zveze Slovenije potekalo 16-o državno tekmovanje za Zlato kuhalnico. V kuhanju se je pomerilo 12 ekip, ki so pred tem zmagale na regijskih tekmovanjih. Naloga je bila enaka za vse, pripraviti značilni jesenski meni: gobovo enolončnico, ajdove žgance in osvežilni jabolčno-hruškov smoothi. Strogo ocenjevalno komisijo sta najbolj navdušila jed in estetsko dovršeni pogrinjek štirih devetošolk iz Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad. Zmagovalno ekipo smo z našo kamero obiskali tudi mi.
Zavod za gozdove Slovenije je letos v Tolminu podelil priznanja 14 izjemnim lastnikom gozdov, ki s svojim znanjem, odgovornim gospodarjenjem in spoštovanjem gozda prispevajo k ohranjanju slovenskih gozdov ter večnamenski vlogi, ki jo ti imajo za naravo in ljudi.
Zavod za gozdove Slovenije je letos v Tolminu podelil priznanja 14 izjemnim lastnikom gozdov, ki s svojim znanjem, odgovornim gospodarjenjem in spoštovanjem gozda prispevajo k ohranjanju slovenskih gozdov ter večnamenski vlogi, ki jo ti imajo za naravo in ljudi.
Z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije smo se pogovarjali o izzivih v letu 2026.
Z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije smo se pogovarjali o izzivih v letu 2026.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Zveza kmetic Slovenije je letos izbrala že petindvajseto Kmetico leta. Naziv je prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. Vinarji iz Ormoža so preverili, kakšen vpliv je na vino, ki so ga stekleničenega potopili v Dravo, imelo zorenje pod rečno gladino. Na letošnjih Lombergarjevih dnevih so strokovnjaki udeležencem predstavili aktualne novosti pri posamezni rastlinski pridelavi. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Zveza kmetic Slovenije je letos izbrala že petindvajseto Kmetico leta. Naziv je prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. Vinarji iz Ormoža so preverili, kakšen vpliv je na vino, ki so ga stekleničenega potopili v Dravo, imelo zorenje pod rečno gladino. Na letošnjih Lombergarjevih dnevih so strokovnjaki udeležencem predstavili aktualne novosti pri posamezni rastlinski pridelavi. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
V okviru Lombergarjevih dnevov se vsako leto zberejo sadjarji, strokovnjaki in svetovalci, da ocenijo izzive pretekle sezone in začrtajo smer razvoja. Letos so bile v ospredju odpornejše sorte jabolk, pozeba ter prihodnost slovenskega sadjarstva.
V okviru Lombergarjevih dnevov se vsako leto zberejo sadjarji, strokovnjaki in svetovalci, da ocenijo izzive pretekle sezone in začrtajo smer razvoja. Letos so bile v ospredju odpornejše sorte jabolk, pozeba ter prihodnost slovenskega sadjarstva.
V Ormožu so vinarji in lokalna skupnost lani novembra izvedli prvi potop več sto steklenic vina v reko Dravo. Po enem letu so vino dvignili iz reke in preverili, kakšen vpliv je nanj imelo zorenje pod rečno gladino.
V Ormožu so vinarji in lokalna skupnost lani novembra izvedli prvi potop več sto steklenic vina v reko Dravo. Po enem letu so vino dvignili iz reke in preverili, kakšen vpliv je nanj imelo zorenje pod rečno gladino.
V Osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih je potekala delavnica za organizatorje prehrane in kuharsko osebje.
V Osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih je potekala delavnica za organizatorje prehrane in kuharsko osebje.
Od ustanovitve Zveze kmetic Slovenije je preteklo 30 let. Povezala je že aktivna društva kmetic iz vse Slovenije, ki so začutile potrebo po delovanju na državnem nivoju. Organizirane kmečke ženske so skozi desetletja na tak način pridobile veliko neformalne izobrazbe, opozarjale na potrebo sistemskih sprememb glede ženskih vprašanj, ohranjale dediščino, se prilagajale novim trendom in nesebično skrbele za kakovost življenja na podeželju. Vsako leto so nase opozorile tudi tako, da so eni izmed članic podelile častni naziv Kmetica leta. Letos je ta naziv prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. V nadaljevanju osvetljujemo ključne mejnike njenega dela in poslanstva.
Od ustanovitve Zveze kmetic Slovenije je preteklo 30 let. Povezala je že aktivna društva kmetic iz vse Slovenije, ki so začutile potrebo po delovanju na državnem nivoju. Organizirane kmečke ženske so skozi desetletja na tak način pridobile veliko neformalne izobrazbe, opozarjale na potrebo sistemskih sprememb glede ženskih vprašanj, ohranjale dediščino, se prilagajale novim trendom in nesebično skrbele za kakovost življenja na podeželju. Vsako leto so nase opozorile tudi tako, da so eni izmed članic podelile častni naziv Kmetica leta. Letos je ta naziv prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. V nadaljevanju osvetljujemo ključne mejnike njenega dela in poslanstva.
V Mariboru so tudi letos izvedli Lombergarjeve dneve- tridnevni strokovni posvet je namenjen najnovejšim dognanjem poljedelske, vinogradniške in sadjarske stroke. Poljedelstvu so namenili prvi dan posveta in največ pozornosti usmerili k trajnostnemu načinu kmetovanja.
V Mariboru so tudi letos izvedli Lombergarjeve dneve- tridnevni strokovni posvet je namenjen najnovejšim dognanjem poljedelske, vinogradniške in sadjarske stroke. Poljedelstvu so namenili prvi dan posveta in največ pozornosti usmerili k trajnostnemu načinu kmetovanja.
KGZ Murska Sobota je v Radencih pripravil že 33. Zadravčeve Erjavčeve dneve. Na kmetiji Flis se ukvarjajo z govedorejo in predelavo mleka na domu. Komentiramo vpliv kužnih bolezni na evropsko in slovensko govedorejo. Naša ekipa se je nedavno odpravila na območja Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja, kjer veliko škodo na kmetijskih površinah povzroča divjad, predvsem jeleni. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
KGZ Murska Sobota je v Radencih pripravil že 33. Zadravčeve Erjavčeve dneve. Na kmetiji Flis se ukvarjajo z govedorejo in predelavo mleka na domu. Komentiramo vpliv kužnih bolezni na evropsko in slovensko govedorejo. Naša ekipa se je nedavno odpravila na območja Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja, kjer veliko škodo na kmetijskih površinah povzroča divjad, predvsem jeleni. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
V Radencih je potekalo jubilejno, že 33. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali Zadravčevi Erjavčevi dnevi. Na posvetu so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o prehrani, reji in izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
V Radencih je potekalo jubilejno, že 33. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali Zadravčevi Erjavčevi dnevi. Na posvetu so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o prehrani, reji in izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Evropska in slovenska govedoreja sta se v preteklem letu soočali z nekaterimi kužnimi boleznimi, ki so posledično vplivale tako na razvoj panoge, kot tudi na ekonomsko plat prireje mleka in mesa. Razmere v tej živinorejski panogi v preteklem letu je za našo oddajo pojasnila prof.dr. Marija Klopčič z Odd. za zootehniko, Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Evropska in slovenska govedoreja sta se v preteklem letu soočali z nekaterimi kužnimi boleznimi, ki so posledično vplivale tako na razvoj panoge, kot tudi na ekonomsko plat prireje mleka in mesa. Razmere v tej živinorejski panogi v preteklem letu je za našo oddajo pojasnila prof.dr. Marija Klopčič z Odd. za zootehniko, Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Na Gorenjskem smo obiskali osnovno šolo Toneta Čufarja Jesenice, kjer otrokom ponudijo obroke z več kot 40% ekoloških sestavin.
Na Gorenjskem smo obiskali osnovno šolo Toneta Čufarja Jesenice, kjer otrokom ponudijo obroke z več kot 40% ekoloških sestavin.
V Spodnjih Grušovljah, ki ležijo v bližini Šempetra v Savinjski dolini se nahaja kmetija, po domače poimenovana kmetija Flis. Kljub temu, da se njihove kmetijske površine nahajajo na tipičnem hmeljarskem območju se ukvarjajo z govedorejo in predelavo mleka na domu.
V Spodnjih Grušovljah, ki ležijo v bližini Šempetra v Savinjski dolini se nahaja kmetija, po domače poimenovana kmetija Flis. Kljub temu, da se njihove kmetijske površine nahajajo na tipičnem hmeljarskem območju se ukvarjajo z govedorejo in predelavo mleka na domu.
Pogin muflonov na območju Boča zaradi bolezni modrega jezika dokazuje, kar kmetje in lastniki gozdov opozarjajo že dalj časa - obstaja resna nevarnost prenosa nalezljivih bolezni kot je posredno pri bolezni modrega jezika in pri prašičja kuga z divjih na domače živali. Na območju Velikih Lašč, Ribnice na Dolenjskem in Kočevja, pa kmetje lovce oz. načrtovalce lovsko-upravljavskih načrtov, že dalj časa pozivajo k povečanemu odvzemu divjadi, predvsem jelenov iz narave.
Pogin muflonov na območju Boča zaradi bolezni modrega jezika dokazuje, kar kmetje in lastniki gozdov opozarjajo že dalj časa - obstaja resna nevarnost prenosa nalezljivih bolezni kot je posredno pri bolezni modrega jezika in pri prašičja kuga z divjih na domače živali. Na območju Velikih Lašč, Ribnice na Dolenjskem in Kočevja, pa kmetje lovce oz. načrtovalce lovsko-upravljavskih načrtov, že dalj časa pozivajo k povečanemu odvzemu divjadi, predvsem jelenov iz narave.
Ob Svetovnem dnevu oljk je v Marezigah istrski kantavtor Rudi Bučar s posebno noto obeležil praznik – zrecitiral je pesem O oljki, ki jo je v pristnem istrskem narečju napisala pisateljica in pesnica Alferija Bržan.
Ob Svetovnem dnevu oljk je v Marezigah istrski kantavtor Rudi Bučar s posebno noto obeležil praznik – zrecitiral je pesem O oljki, ki jo je v pristnem istrskem narečju napisala pisateljica in pesnica Alferija Bržan.
Letos je izšel Agronomski terminološki slovar, ki so ga številni avtorji ustvarjali kar 10 let. Gre za pomembno strokovno delo, ki na enem mestu združuje sodobno agronomsko terminologijo. Slovar prinaša jasno razložene pojme s področij poljedelstva, živinoreje, agrarne ekonomike, varstva rastlin in drugih agronomskih ved ter tako predstavlja dragocen pripomoček za strokovnjake, študente in vse, ki se pri delu srečujejo z agronomijo.
Letos je izšel Agronomski terminološki slovar, ki so ga številni avtorji ustvarjali kar 10 let. Gre za pomembno strokovno delo, ki na enem mestu združuje sodobno agronomsko terminologijo. Slovar prinaša jasno razložene pojme s področij poljedelstva, živinoreje, agrarne ekonomike, varstva rastlin in drugih agronomskih ved ter tako predstavlja dragocen pripomoček za strokovnjake, študente in vse, ki se pri delu srečujejo z agronomijo.
V Čebelarskem društvu Sežana so že osemnajstič zapored pripravili mednarodno ocenjevanje medu. Na razpis je prispelo kar 152 vzorcev, ki so jih poslali čebelarji iz Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, slovenski čebelarji iz Italije, največ pa – tradicionalno – slovenski čebelarji.Ocenjevanje je za pridelovalce pomembno, saj tako preverijo kakovost svojega medu, ocenijo, ali so na pravi poti, in ali so res storili vse, da potrošnikom ponudijo najboljše, kar ponuja narava.
V Čebelarskem društvu Sežana so že osemnajstič zapored pripravili mednarodno ocenjevanje medu. Na razpis je prispelo kar 152 vzorcev, ki so jih poslali čebelarji iz Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, slovenski čebelarji iz Italije, največ pa – tradicionalno – slovenski čebelarji.Ocenjevanje je za pridelovalce pomembno, saj tako preverijo kakovost svojega medu, ocenijo, ali so na pravi poti, in ali so res storili vse, da potrošnikom ponudijo najboljše, kar ponuja narava.
V Strunjanu, deželi kakijev, so temu sadežu tudi letos posvetili praznik s tržnico, predavanja in obujanje tradicije. To je bila tudi priložnost, da pregledajo letino in izmenjajo izkušnje o pridelavi.
V Strunjanu, deželi kakijev, so temu sadežu tudi letos posvetili praznik s tržnico, predavanja in obujanje tradicije. To je bila tudi priložnost, da pregledajo letino in izmenjajo izkušnje o pridelavi.
Konec novembra smo obeležili Svetovni dan oljk, tega bibličnega drevesa, ki daje Primorski njeno značilno podobo. O izzivih oljkarstva pri nas so ob svetovnem dnevu oljke govorili na okrogli mizi v Marezigah, kjer so ob tem odprli tudi prvo oljčno fontano na svetu.
Konec novembra smo obeležili Svetovni dan oljk, tega bibličnega drevesa, ki daje Primorski njeno značilno podobo. O izzivih oljkarstva pri nas so ob svetovnem dnevu oljke govorili na okrogli mizi v Marezigah, kjer so ob tem odprli tudi prvo oljčno fontano na svetu.
Začenjamo v Marezigah, kjer so ob okrogli mizi o izzivih v oljkarstvu odprli tudi prvo oljčno fontano pri nas. V Biljah so pripravili razstavo o domačih sortah kakijev, v Strunjanu pa so tradicionalno obeležili praznik tega sadeža. Na Krasu šakali vse bolj ogrožajo drobnico, številni rejci zato razmišljajo o opustitvi te dejavnosti. Bili smo na predstavitvi novega agronomskega slovarja v Ljubljani, na Krasu pa na ocenjevanju medov. Letošnja sezona je bila tako dobra, kot že dolgo ne. Spommnili se bomo tudi minulega martinovanja in krsta vina.
Začenjamo v Marezigah, kjer so ob okrogli mizi o izzivih v oljkarstvu odprli tudi prvo oljčno fontano pri nas. V Biljah so pripravili razstavo o domačih sortah kakijev, v Strunjanu pa so tradicionalno obeležili praznik tega sadeža. Na Krasu šakali vse bolj ogrožajo drobnico, številni rejci zato razmišljajo o opustitvi te dejavnosti. Bili smo na predstavitvi novega agronomskega slovarja v Ljubljani, na Krasu pa na ocenjevanju medov. Letošnja sezona je bila tako dobra, kot že dolgo ne. Spommnili se bomo tudi minulega martinovanja in krsta vina.
Ob tednu slovenske hrane nam lokalne in sezonske dobrote predstavlja turistična kmetija Kovačnik na Pohorju. Poročamo z letnega Posveta Javne službe kmetijskega svetovanja, ki so ga letos posvetili ekološkemu kmetijstvu. Na Gorenjskem se znova zapleta zaradi razdeljevanja državnih kmetijskih zemljišč. OE KGZS v Kranju je nedavno pripravila sestanek s kmeti, ki so zainteresirani za zakup. Na območju KGZ Ljubljana kmetje nenehno opozarjajo na povečano škodo, ki jo povzroča divjad. V okolici Litije se tudi medvedi že zadržujejo v bližini naselij. Tudi tokrat dodajamo rubriko Ekološko+ lokalno= idealno.
Ob tednu slovenske hrane nam lokalne in sezonske dobrote predstavlja turistična kmetija Kovačnik na Pohorju. Poročamo z letnega Posveta Javne službe kmetijskega svetovanja, ki so ga letos posvetili ekološkemu kmetijstvu. Na Gorenjskem se znova zapleta zaradi razdeljevanja državnih kmetijskih zemljišč. OE KGZS v Kranju je nedavno pripravila sestanek s kmeti, ki so zainteresirani za zakup. Na območju KGZ Ljubljana kmetje nenehno opozarjajo na povečano škodo, ki jo povzroča divjad. V okolici Litije se tudi medvedi že zadržujejo v bližini naselij. Tudi tokrat dodajamo rubriko Ekološko+ lokalno= idealno.
V tem tednu je v Termah Zreče potekal že 40. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja ter dan sistema znanja in inovacij v kmetijstvu. Dogodek, ki ga organizirata Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so posvetili ekološkemu kmetovanju in varstvu narave.
V tem tednu je v Termah Zreče potekal že 40. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja ter dan sistema znanja in inovacij v kmetijstvu. Dogodek, ki ga organizirata Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so posvetili ekološkemu kmetovanju in varstvu narave.
Na območju KGZ Ljubljana kmetje že dalj časa opozarjajo na povečano škodo po divjadi, saj zaščitni ukrepi ne zadoščajo. V okolici Litije prebivalci opozarjajo tudi na prisotnost medveda. Zadržuje se v bližini naselij, čeprav naj bi bil na tem območju navzoč zgolj prehodno. Zelo veliko škodo še zmeraj povzroča divji prašič, kljub temu, da za odvzem lovci prejmejo nagrado.
Na območju KGZ Ljubljana kmetje že dalj časa opozarjajo na povečano škodo po divjadi, saj zaščitni ukrepi ne zadoščajo. V okolici Litije prebivalci opozarjajo tudi na prisotnost medveda. Zadržuje se v bližini naselij, čeprav naj bi bil na tem območju navzoč zgolj prehodno. Zelo veliko škodo še zmeraj povzroča divji prašič, kljub temu, da za odvzem lovci prejmejo nagrado.
V tednu slovenske hrane smo se pogovarjali z mojstrico slovenske kulinarike Barbaro Štern z domačije Kovačnik na Pohorju.
V tednu slovenske hrane smo se pogovarjali z mojstrico slovenske kulinarike Barbaro Štern z domačije Kovačnik na Pohorju.
Na Gorenjskem se znova zapleta pri razdeljevanju kmetijskih zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jih je nekoč obdeloval KŽK (Kmetijsko živilski kombinat Kranj) Kranj. OE KGZS V Kranju je nedavno pripravila sestanek s kmeti, ki so zainteresirani za zakup. Na sestanku so pripravili predloge in sklepe s katerimi želijo doseči pravično in zakonito delitev zemlje.
Na Gorenjskem se znova zapleta pri razdeljevanju kmetijskih zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jih je nekoč obdeloval KŽK (Kmetijsko živilski kombinat Kranj) Kranj. OE KGZS V Kranju je nedavno pripravila sestanek s kmeti, ki so zainteresirani za zakup. Na sestanku so pripravili predloge in sklepe s katerimi želijo doseči pravično in zakonito delitev zemlje.
Tokrat o pridelavi ekološkega mesa, govedine, in o zglednem sodelovanju z zadrugo, KZ Šaleška dolina ter predelavo IC Piramida, Maribor.
Tokrat o pridelavi ekološkega mesa, govedine, in o zglednem sodelovanju z zadrugo, KZ Šaleška dolina ter predelavo IC Piramida, Maribor.
Letošnja jesen prinaša mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije. Na gričih Slovenskih goric smo obiskali kmetijo Bračko, ki je prejemnica Zlate sončnice 2025. V osrednji temi govorimo o pomenu govedoreje na območjih, kjer druga kmetijska pridelava ni mogoča. Sadjarska kmetija Košan je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. S Košanove kmetije prihaja tudi letošnja kraljica jabolk.
Letošnja jesen prinaša mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije. Na gričih Slovenskih goric smo obiskali kmetijo Bračko, ki je prejemnica Zlate sončnice 2025. V osrednji temi govorimo o pomenu govedoreje na območjih, kjer druga kmetijska pridelava ni mogoča. Sadjarska kmetija Košan je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. S Košanove kmetije prihaja tudi letošnja kraljica jabolk.
Sadjarstvo ob Dravi ima sadjarstvo dolgoletno tradicijo. Že od konca 90 let praznujejo praznik jabolk, jabolko je tudi v občinskem grbu. Letošnja kraljica jabolk, Tinka Košan prihaja s sadjarske kmetije Košan v centru vasi, ki je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja - na kmetiji namreč sobivajo kar štiri generacije.
Sadjarstvo ob Dravi ima sadjarstvo dolgoletno tradicijo. Že od konca 90 let praznujejo praznik jabolk, jabolko je tudi v občinskem grbu. Letošnja kraljica jabolk, Tinka Košan prihaja s sadjarske kmetije Košan v centru vasi, ki je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja - na kmetiji namreč sobivajo kar štiri generacije.
Akcija S kmetije za vas letos poteka že trideseto leto zapored. V tem času je predstavila številne uspešne zgodbe slovenskega podeželja in pokazala, kako raznolike so domače kmetije. Ob jubileju je priznanje Zlata sončnica prejela kmetija Bračko iz Spodnjega Hlapja pri Jakobskem Dolu, kjer združujejo vinogradništvo, turizem in domačo predelavo.
Akcija S kmetije za vas letos poteka že trideseto leto zapored. V tem času je predstavila številne uspešne zgodbe slovenskega podeželja in pokazala, kako raznolike so domače kmetije. Ob jubileju je priznanje Zlata sončnica prejela kmetija Bračko iz Spodnjega Hlapja pri Jakobskem Dolu, kjer združujejo vinogradništvo, turizem in domačo predelavo.
Na ekološki kmetiji Metelko na Studencu se profesionalno ukvarjajo s čebelarstvom, čebele se pasejo tudi v kostanjevem nasadu.
Na ekološki kmetiji Metelko na Studencu se profesionalno ukvarjajo s čebelarstvom, čebele se pasejo tudi v kostanjevem nasadu.
Jesen prinaša dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije tudi v mesto z najstarejšo vinsko trto na svetu. Začela se je obnova mestnega vinograda na Piramidi. Veliko mestno vinsko klet Vinaga pa so lastniki povezali z nekoč najbolj prepoznavnim hotelom pod Pohorjem.
Jesen prinaša dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije tudi v mesto z najstarejšo vinsko trto na svetu. Začela se je obnova mestnega vinograda na Piramidi. Veliko mestno vinsko klet Vinaga pa so lastniki povezali z nekoč najbolj prepoznavnim hotelom pod Pohorjem.
Naša ekipa je obiskala tudi govedorejsko kmetijo Jerše v Velikem Lipovcu v Suhi krajini na severu-zahodu Dolenjske. Osnovna panoga pri Jeršetovih je prireja mleka. Hlev, ki so ga povečali in razširili že pred leti so sedaj opremili tudi z roboti, ki jim precej lajšajo delo.
Naša ekipa je obiskala tudi govedorejsko kmetijo Jerše v Velikem Lipovcu v Suhi krajini na severu-zahodu Dolenjske. Osnovna panoga pri Jeršetovih je prireja mleka. Hlev, ki so ga povečali in razširili že pred leti so sedaj opremili tudi z roboti, ki jim precej lajšajo delo.