Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Visoke temperature, ki so ob koncu pridelovalne sezone zelo pospešile dozorevanje žit, so žal še dodatno negativno vplivale tudi na kakovost in količino pridelka. Poglejmo, kakšne so bile razmere na terenu, tik pred začetkom žetve.
Visoke temperature, ki so ob koncu pridelovalne sezone zelo pospešile dozorevanje žit, so žal še dodatno negativno vplivale tudi na kakovost in količino pridelka. Poglejmo, kakšne so bile razmere na terenu, tik pred začetkom žetve.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah smo preverili, kako skrbijo za zemljo in kako na 80 he pridelajo vso krmo za govedo na lastni zemlji. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah smo preverili, kako skrbijo za zemljo in kako na 80 he pridelajo vso krmo za govedo na lastni zemlji. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti.
V trgovinah pogosto beremo oznake, kot so "brez pesticidov", "lokalno pridelano" ali "sledljivo od polja do krožnika". A kako vemo, da te trditve držijo? Eden od odgovorov je certificiranje sistem, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Naša ekipa je obiskala rastlinjak z jagodami skupine Panvita in preverila, kaj v resnici pomeni imeti certifikat.
V trgovinah pogosto beremo oznake, kot so "brez pesticidov", "lokalno pridelano" ali "sledljivo od polja do krožnika". A kako vemo, da te trditve držijo? Eden od odgovorov je certificiranje sistem, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Naša ekipa je obiskala rastlinjak z jagodami skupine Panvita in preverila, kaj v resnici pomeni imeti certifikat.
Nova Štifta, naselje v zgornji Savinjski dolini, povezuje med seboj zaselke Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol. Čez poletno sezono iz teh zaselkov pasejo krave in konje tudi na sredogorski planini Ravni. Tako je že stoletja, le da so nekoč živali na planino prignali, sedaj jih pripeljejo. Zanje bo vse do jeseni, ko se spet vrnejo v dolino, skrbel pastir, ki preverja tudi zdravstveno stanje živali.
Nova Štifta, naselje v zgornji Savinjski dolini, povezuje med seboj zaselke Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol. Čez poletno sezono iz teh zaselkov pasejo krave in konje tudi na sredogorski planini Ravni. Tako je že stoletja, le da so nekoč živali na planino prignali, sedaj jih pripeljejo. Zanje bo vse do jeseni, ko se spet vrnejo v dolino, skrbel pastir, ki preverja tudi zdravstveno stanje živali.
Kljub velikemu povpraševanju na trgu, ekološko pridelana zelenjava predstavlja trenutno manjši delež med slovenskimi ekološkimi pridelki. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer se že nekaj časa pridelujejo zelenjavo po ekoloških smernicah. Svoje izkušnje so na dan našega obiska delili s strokovnjaki za zelenjadarstvo KGZ Celje ter nekaterimi pridelovalci ekološke zelenjave.
Kljub velikemu povpraševanju na trgu, ekološko pridelana zelenjava predstavlja trenutno manjši delež med slovenskimi ekološkimi pridelki. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer se že nekaj časa pridelujejo zelenjavo po ekoloških smernicah. Svoje izkušnje so na dan našega obiska delili s strokovnjaki za zelenjadarstvo KGZ Celje ter nekaterimi pridelovalci ekološke zelenjave.
Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.
Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.
V središču Ljubljane je drugo soboto v juniju potekala poletna izdaja Ljubljanske vinske poti. Na njej se je predstavilo več kot 50 vinarjev iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Sprehodili smo se med stojnicami, naši sogovorniki pa so razkrili, kaj pomeni biti vinar danes, kaj daje njihovim vinom poseben pečat in zakaj se vedno znova vračajo na to prireditev.
V središču Ljubljane je drugo soboto v juniju potekala poletna izdaja Ljubljanske vinske poti. Na njej se je predstavilo več kot 50 vinarjev iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Sprehodili smo se med stojnicami, naši sogovorniki pa so razkrili, kaj pomeni biti vinar danes, kaj daje njihovim vinom poseben pečat in zakaj se vedno znova vračajo na to prireditev.
Tokrat preverjamo, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski visokogorski kmetiji s 13 dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo tudi knjigovodsko pisarno KGZ Kranj, v kateri zbrane podatke s kmetij tudi analizirajo.
Tokrat preverjamo, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski visokogorski kmetiji s 13 dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo tudi knjigovodsko pisarno KGZ Kranj, v kateri zbrane podatke s kmetij tudi analizirajo.
Na Katedri za pedologijo in varstvo okolja so predstavili raziskavo, pri kateri so uporabili mikromorfološki pogled na sestavo tal. Omogoča natančnejše preučevanje strukture tal od klasičnega pedološkega pristopa. Z njo so preučevali razlike v mikrostrukturi tal, pri različnih tipih obdelave tal, izsledki raziskave so potrdili razlike v kakovosti in sestavi tal po teh obdelavah.
Na Katedri za pedologijo in varstvo okolja so predstavili raziskavo, pri kateri so uporabili mikromorfološki pogled na sestavo tal. Omogoča natančnejše preučevanje strukture tal od klasičnega pedološkega pristopa. Z njo so preučevali razlike v mikrostrukturi tal, pri različnih tipih obdelave tal, izsledki raziskave so potrdili razlike v kakovosti in sestavi tal po teh obdelavah.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo tokrat preverili, s kakšnimi tehnološkimi rešitvami si pomagajo pri proizvodnji in njihov inovativni pristop k trženju. Že od začetka preko partnerskega kmetijstva in tedenskih zelenjavnih košaric sodelujejo s strankami, ki jim pravijo partnerji. Zadnjih sedem let imajo tudi predzakup letine.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo tokrat preverili, s kakšnimi tehnološkimi rešitvami si pomagajo pri proizvodnji in njihov inovativni pristop k trženju. Že od začetka preko partnerskega kmetijstva in tedenskih zelenjavnih košaric sodelujejo s strankami, ki jim pravijo partnerji. Zadnjih sedem let imajo tudi predzakup letine.
Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije vabi mlade kmetice in kmete, da se prijavijo na izbor Inovativni mladi kmet/kmetica 2025. Prijave zbirajo do 11. julija, zmagovalca pa bodo razglasili na slovesni prireditvi 27. oktobra v Spodnjem Brniku v Cerkljah na Gorenjskem. Zgodbe mladih inovativnih kmetic in kmetov bomo v začetku oktobra predstavili v oddaji Ljudje in zemlja. Kaj prinaša ta naziv smo preverili pri zmagovalcu izbora leta 2019.
Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije vabi mlade kmetice in kmete, da se prijavijo na izbor Inovativni mladi kmet/kmetica 2025. Prijave zbirajo do 11. julija, zmagovalca pa bodo razglasili na slovesni prireditvi 27. oktobra v Spodnjem Brniku v Cerkljah na Gorenjskem. Zgodbe mladih inovativnih kmetic in kmetov bomo v začetku oktobra predstavili v oddaji Ljudje in zemlja. Kaj prinaša ta naziv smo preverili pri zmagovalcu izbora leta 2019.
Kako z umetno inteligenco, naprednimi tehnologijami in sistemom spremljanja, razviti nove pristope pri trajnostnem zatiranju škodljivcev? Mladi raziskovalci v Interregovem projektu AI Grape, se ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Vzporedno pa bi tako omejli tudi uporabo pesticidov v kmetijstvu ter izboljšali kakovost pridelave.
Kako z umetno inteligenco, naprednimi tehnologijami in sistemom spremljanja, razviti nove pristope pri trajnostnem zatiranju škodljivcev? Mladi raziskovalci v Interregovem projektu AI Grape, se ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Vzporedno pa bi tako omejli tudi uporabo pesticidov v kmetijstvu ter izboljšali kakovost pridelave.
V novogoriški Perli so minuli torek pripravili tradicionalni seminar za vinogradnike in vinarje Trte in vino - zakladi Primorske. Da je teh zakladov veliko, dokazuje tudi ponudba vin, ki so jih na okušanje prinesli vinogradniki iz vseh štirih vinorodnih okolišev Vinorodne dežele Primorska. Na mizah jih je bilo, kar 192, a preden so jih okušali, so vinogradniki in vinarji prisluhnili zanimivim predavanjem. Med drugim o razvoju vinogradništva v luči podnebnih in tehnoloških sprememb ter o projektu Ecovinegoals, kjer so raziskovali vinogradništvo na Vipavskih gričih.
V novogoriški Perli so minuli torek pripravili tradicionalni seminar za vinogradnike in vinarje Trte in vino - zakladi Primorske. Da je teh zakladov veliko, dokazuje tudi ponudba vin, ki so jih na okušanje prinesli vinogradniki iz vseh štirih vinorodnih okolišev Vinorodne dežele Primorska. Na mizah jih je bilo, kar 192, a preden so jih okušali, so vinogradniki in vinarji prisluhnili zanimivim predavanjem. Med drugim o razvoju vinogradništva v luči podnebnih in tehnoloških sprememb ter o projektu Ecovinegoals, kjer so raziskovali vinogradništvo na Vipavskih gričih.
Mladih, ki bi se ukvarjali s kmetijstvom je vse manj, njiv pa prav tako. Istrski kmetje so na prosto že posadili vse kulture, ki še uspevajo pod »milim nebom«. Kar nekaj so jih morali namreč opustiti, predvsem zaradi vremenskih sprememb in neučinkovitosti države, da bi kmetom zagotovila poceni rastlinjake in učinkovite namakalne sisteme. Etien Vižintin s Škofij, je pred kratkim prevzel očetove njive pri Srminu. Miha Baruca pa je s svojimi 24-imi leti že izkušen zelenjadar. Z nami sta delila svoji zgodbi.
Mladih, ki bi se ukvarjali s kmetijstvom je vse manj, njiv pa prav tako. Istrski kmetje so na prosto že posadili vse kulture, ki še uspevajo pod »milim nebom«. Kar nekaj so jih morali namreč opustiti, predvsem zaradi vremenskih sprememb in neučinkovitosti države, da bi kmetom zagotovila poceni rastlinjake in učinkovite namakalne sisteme. Etien Vižintin s Škofij, je pred kratkim prevzel očetove njive pri Srminu. Miha Baruca pa je s svojimi 24-imi leti že izkušen zelenjadar. Z nami sta delila svoji zgodbi.
Popeljali vas bomo v Toskano, kamo so šli člani Društva oljkarjev Slovenske Istre obiskat svoje kolege. Sprehodili so se po drevesnici, od koder prihaja veliko oljčnih sadik v našo Istro in med oljčniki, ki so ponekod še strmejši, kot doma. Bili smo v Novi Gorici na seminarju Trte in Vino- zakladi Primorske. Govorili so o izzivih, ki čakajo vinogradnike in vinarje v prihodnje, okušali pa so lahko kar 192 vzorcev vin iz vseh štirih vinorodnih okolišev vinorodne dežele Primorska. Govorili bomo o umetni inteligenci in naprednih tehnologijah, ki lahko pomagajo pri sodobnem kmetijstvu, predvsem pri zatiranju škodljivcev. Predstavili vam bomo prestižno italijansko publikacijo Slow food, vodnik po najboljših oljčnih oljih, v katerem se je letos prvič znašlo osem istrskih oljkarjev. Šli pa bomo tudi v zamejstvo.
Popeljali vas bomo v Toskano, kamo so šli člani Društva oljkarjev Slovenske Istre obiskat svoje kolege. Sprehodili so se po drevesnici, od koder prihaja veliko oljčnih sadik v našo Istro in med oljčniki, ki so ponekod še strmejši, kot doma. Bili smo v Novi Gorici na seminarju Trte in Vino- zakladi Primorske. Govorili so o izzivih, ki čakajo vinogradnike in vinarje v prihodnje, okušali pa so lahko kar 192 vzorcev vin iz vseh štirih vinorodnih okolišev vinorodne dežele Primorska. Govorili bomo o umetni inteligenci in naprednih tehnologijah, ki lahko pomagajo pri sodobnem kmetijstvu, predvsem pri zatiranju škodljivcev. Predstavili vam bomo prestižno italijansko publikacijo Slow food, vodnik po najboljših oljčnih oljih, v katerem se je letos prvič znašlo osem istrskih oljkarjev. Šli pa bomo tudi v zamejstvo.
Tema mednarodnega Festivala alpskega cvetja v Bohinjski Bistrici so bili izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave. V nadaljevanju govorimo o razlogih za opuščanje vinogradništva v Vinorodni deželi Podravje. Pred 13 leti je naša ekipa rejce drobnice s Plavškega Rovta pospremila na pašo na Golici. V rubriki »Spomnimo se« reportažo znova predvajamo. Z Robertom Golcem, ki prihaja s KGZ Kranj, predstavimo pašo in košnjo na gorskih pašnikih v današnjem času. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Tema mednarodnega Festivala alpskega cvetja v Bohinjski Bistrici so bili izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave. V nadaljevanju govorimo o razlogih za opuščanje vinogradništva v Vinorodni deželi Podravje. Pred 13 leti je naša ekipa rejce drobnice s Plavškega Rovta pospremila na pašo na Golici. V rubriki »Spomnimo se« reportažo znova predvajamo. Z Robertom Golcem, ki prihaja s KGZ Kranj, predstavimo pašo in košnjo na gorskih pašnikih v današnjem času. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
V naslednji rubriki se danes spominjamo pogona drobnice s Plavškega rovta na Golico, ki se mu je pred 13 leti pridružila tudi naša ekipa. Ob gorski paši so nam predstavili, kako izvajajo ukrep EU s katerim so takrat spodbujali košnjo gorskih travnikov.
V naslednji rubriki se danes spominjamo pogona drobnice s Plavškega rovta na Golico, ki se mu je pred 13 leti pridružila tudi naša ekipa. Ob gorski paši so nam predstavili, kako izvajajo ukrep EU s katerim so takrat spodbujali košnjo gorskih travnikov.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo pogledali, kako z naravnimi pristopi povečujejo rodnost tal in odpornost pridelka. Kompost je eden izmed gradnikov rodovitnosti tal, pomemben pa je tudi sedemletni kolobar.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo pogledali, kako z naravnimi pristopi povečujejo rodnost tal in odpornost pridelka. Kompost je eden izmed gradnikov rodovitnosti tal, pomemben pa je tudi sedemletni kolobar.
V petek, 23. maja 2025, je v Bohinjski Bistrici potekal 3. posvet v okviru 19. Mednarodnega festivala alpskega cvetja z naslovom »Izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in kako jih nasloviti v praksi?« Dogodek je združil številne strokovnjake s področij kmetijstva, varstva narave, turizma, lokalnega razvoja, predstavnike nevladnih organizacij ter zainteresirano javnost.
V petek, 23. maja 2025, je v Bohinjski Bistrici potekal 3. posvet v okviru 19. Mednarodnega festivala alpskega cvetja z naslovom »Izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave in kako jih nasloviti v praksi?« Dogodek je združil številne strokovnjake s področij kmetijstva, varstva narave, turizma, lokalnega razvoja, predstavnike nevladnih organizacij ter zainteresirano javnost.
V Vinorodni deželi Podravje smo zadnja tri desetletja priča opuščanju vinogradništva. Razlogov je več od ekonomskih do družbenih. Tako kot v drugih kmetijskih dejavnostih se povprečna velikost vinogradniških posesti povečuje, število vinogradov po vsej državi še naprej pada - v treh desetletjih z - več kot 20 tisoč hektarjev na okoli 14 tisoč.
V Vinorodni deželi Podravje smo zadnja tri desetletja priča opuščanju vinogradništva. Razlogov je več od ekonomskih do družbenih. Tako kot v drugih kmetijskih dejavnostih se povprečna velikost vinogradniških posesti povečuje, število vinogradov po vsej državi še naprej pada - v treh desetletjih z - več kot 20 tisoč hektarjev na okoli 14 tisoč.
Na Ptuju je letos potekal že 36. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na prireditvi se povezujejo in srečujejo predstavniki slovenskih in zamejskih kmetij ter obiskovalci. Z gozdarji smo prehodili gozdno učno pot na Visokem ter se spomnili naravnih in kulturnih zanimivostih s tega območja. Izkušnje in želje pri vodenju knjigovodstva so nam predstavili na prašičerejski kmetiji Varga. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so nedavno pripravili posvet o razvojnih izzivih slovenskega zeliščarstva.
Na Ptuju je letos potekal že 36. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na prireditvi se povezujejo in srečujejo predstavniki slovenskih in zamejskih kmetij ter obiskovalci. Z gozdarji smo prehodili gozdno učno pot na Visokem ter se spomnili naravnih in kulturnih zanimivostih s tega območja. Izkušnje in želje pri vodenju knjigovodstva so nam predstavili na prašičerejski kmetiji Varga. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so nedavno pripravili posvet o razvojnih izzivih slovenskega zeliščarstva.
Dobrote slovenskih kmetij predstavljajo izdelke s podeželja in tudi zgodbe ljudi, ki za vsakim kozarcem marmelade, kosom sira ali hlebcem kruha puščajo svojo sled. Na Ptuju je letos potekal že 36. festival, ki povezuje kmetije iz vse Slovenije in zamejstva ter obiskovalce, ki cenijo domačo hrano in delo kmeta. V naslednjih minutah bomo obiskali festival, pokukali med stojnice, spoznali kmete, ki prisegajo na kakovost, in pojasnili, zakaj so kratke prodajne verige ključ do trajnostne prihodnosti slovenskega podeželja.
Dobrote slovenskih kmetij predstavljajo izdelke s podeželja in tudi zgodbe ljudi, ki za vsakim kozarcem marmelade, kosom sira ali hlebcem kruha puščajo svojo sled. Na Ptuju je letos potekal že 36. festival, ki povezuje kmetije iz vse Slovenije in zamejstva ter obiskovalce, ki cenijo domačo hrano in delo kmeta. V naslednjih minutah bomo obiskali festival, pokukali med stojnice, spoznali kmete, ki prisegajo na kakovost, in pojasnili, zakaj so kratke prodajne verige ključ do trajnostne prihodnosti slovenskega podeželja.
Teden gozdov je tradicionalna prireditev v kateri gozdarji po vsej Sloveniji zadnji teden v maju opozarjajo na pomen gozda. Prireditve so tokrat potekale v znamenju promocije slovenskih gozdov in gozdarstva pod naslovom: "Skrbimo za gozdove, povezujemo ljudi". S tem želijo gozdarji poudariti pomen povezovanja med lastniki gozdov, obiskovalci in gozdarsko stroko.
Teden gozdov je tradicionalna prireditev v kateri gozdarji po vsej Sloveniji zadnji teden v maju opozarjajo na pomen gozda. Prireditve so tokrat potekale v znamenju promocije slovenskih gozdov in gozdarstva pod naslovom: "Skrbimo za gozdove, povezujemo ljudi". S tem želijo gozdarji poudariti pomen povezovanja med lastniki gozdov, obiskovalci in gozdarsko stroko.
Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu so pripravili posvet o razvoju slovenskega zeliščarstva. Pri nas je pridelava zelišč še vedno v manjšem obsegu, si pa tako zeliščarji, kot strokovnjaki prizadevajo, da bi njihova dejavnost pridobila ustrezno mesto v kmetijstvu. Prvi koraki so že narejeni.
Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu so pripravili posvet o razvoju slovenskega zeliščarstva. Pri nas je pridelava zelišč še vedno v manjšem obsegu, si pa tako zeliščarji, kot strokovnjaki prizadevajo, da bi njihova dejavnost pridobila ustrezno mesto v kmetijstvu. Prvi koraki so že narejeni.
Kmetija Varga leži v ravninski prekmurski vasi Gradišče v občini Tišina. Pred desetletji mešano kmetijo, so do danes razvili v eno najsodobnejših slovenskih prašičerejskih kmetij. Leta 2022 so zaključili z gradnjo novega hleva, ki je opremljen s tehnološko opremo, ki ob veliki skrbi za dobrobit živali, omogoča tudi doseganje visoko zastavljenih rejskih ciljev. Na 85 ha obdelovalnih površin pridelajo večino krme za živali, za prodajo pa še krušno pšenico in oljne buče. V Mreži knjigovodskih podatkov FADN sodelujejo že 12 let in si želijo v prihodnje poenostavitve vnašanja podatkov.
Kmetija Varga leži v ravninski prekmurski vasi Gradišče v občini Tišina. Pred desetletji mešano kmetijo, so do danes razvili v eno najsodobnejših slovenskih prašičerejskih kmetij. Leta 2022 so zaključili z gradnjo novega hleva, ki je opremljen s tehnološko opremo, ki ob veliki skrbi za dobrobit živali, omogoča tudi doseganje visoko zastavljenih rejskih ciljev. Na 85 ha obdelovalnih površin pridelajo večino krme za živali, za prodajo pa še krušno pšenico in oljne buče. V Mreži knjigovodskih podatkov FADN sodelujejo že 12 let in si želijo v prihodnje poenostavitve vnašanja podatkov.
Pretekla zima je bila za čebelarje vse prej kot enostavna. Mnogi so se soočili z izgubami čebeljih družin, saj so bile čebele v slabi kondiciji. Premalo poletne paše, številne bolezni in zajedalci, ki napadejo čebele, so v zadnjem času glavni razlog, da je čebelarstvo postalo zelo zahtevna dejavnost.
Pretekla zima je bila za čebelarje vse prej kot enostavna. Mnogi so se soočili z izgubami čebeljih družin, saj so bile čebele v slabi kondiciji. Premalo poletne paše, številne bolezni in zajedalci, ki napadejo čebele, so v zadnjem času glavni razlog, da je čebelarstvo postalo zelo zahtevna dejavnost.
V Marezigah pri Kopru smo se udeležili predstavitve pilotnega nasada lokalnih genskih virov oljk. Ohranjanje tovrstnih sort je naša naravna in kulturna dediščina ter dodana vrednost v okviru turizma. V Marezigah je obenem potekala tudi delavnica o lokalnih sortah oljk.
V Marezigah pri Kopru smo se udeležili predstavitve pilotnega nasada lokalnih genskih virov oljk. Ohranjanje tovrstnih sort je naša naravna in kulturna dediščina ter dodana vrednost v okviru turizma. V Marezigah je obenem potekala tudi delavnica o lokalnih sortah oljk.
Na turistični kmetiji Pri Kafolu v Prapetnem blizu Tolmina, so se 5. maja zvečer rodili, kar trije telički, dva samčka in ena samička, kar je izjemna redkost. Na Primorskem ne pomnijo trojčkov. To se zgodi v enem primeru na 100.000 telitev. Obiskali smo jih le dva dni zatem, ko so bili z mamo, 6-letno kravo pasme angus, še vsi malce utrujeni.
Na turistični kmetiji Pri Kafolu v Prapetnem blizu Tolmina, so se 5. maja zvečer rodili, kar trije telički, dva samčka in ena samička, kar je izjemna redkost. Na Primorskem ne pomnijo trojčkov. To se zgodi v enem primeru na 100.000 telitev. Obiskali smo jih le dva dni zatem, ko so bili z mamo, 6-letno kravo pasme angus, še vsi malce utrujeni.
V kleti Vinakoper obnavljajo vinograde - letos so jih obnovili kar 15 hektarjev - in tehnološki park. Edini pri nas imajo troredno škropilnico, ki jo postavijo na obiralni stroj. V Marezigah so predstavili pilotni nasad lokalnih genskih virov oljk, obenem pa je tam potekala tudi posvet o lokalnih sortah oljk. Govorili bomo o izzivih, ki jih imajo čebelarji zaradi neugodnih razmer minulo zimo. Mnogi so se soočili s izgubami čebeljih družin, saj so bile čebele v slabi kondiciji. V kraškem Križu so obnovili ploščad sredi vasi na Placu pri Štjernah, in prostoru vdahnili prav posebno vsebino. 17 dosedanjih kraljic terana je skupaj z domačini posadilo trte za nov Latnik kraljic terana. V kontovelskem bregu na Tržaškem izvajajo pomembna infrastrukturna dela, ki bodo lastnikom na tej odlični legi omogočili dostop do svojih vinogradov in oljčnikov s primerno mehanizacijo in torej lažje obdelovanje. Oddelek za prehrano, okolje in živali, videmske Univerze je pred nekaj dnevi objavil povabilo kmetovalcem in vrtičkarjem, da bi sodelovali pri projektu, ki je usmerjen v obnovo semenskega in genetskega fonda ajde. Za konec pa boste videli, da znamo novinarji poleg mikrofonov v rokah držati tudi kuhalnice, nože, posodo in še kaj.
V kleti Vinakoper obnavljajo vinograde - letos so jih obnovili kar 15 hektarjev - in tehnološki park. Edini pri nas imajo troredno škropilnico, ki jo postavijo na obiralni stroj. V Marezigah so predstavili pilotni nasad lokalnih genskih virov oljk, obenem pa je tam potekala tudi posvet o lokalnih sortah oljk. Govorili bomo o izzivih, ki jih imajo čebelarji zaradi neugodnih razmer minulo zimo. Mnogi so se soočili s izgubami čebeljih družin, saj so bile čebele v slabi kondiciji. V kraškem Križu so obnovili ploščad sredi vasi na Placu pri Štjernah, in prostoru vdahnili prav posebno vsebino. 17 dosedanjih kraljic terana je skupaj z domačini posadilo trte za nov Latnik kraljic terana. V kontovelskem bregu na Tržaškem izvajajo pomembna infrastrukturna dela, ki bodo lastnikom na tej odlični legi omogočili dostop do svojih vinogradov in oljčnikov s primerno mehanizacijo in torej lažje obdelovanje. Oddelek za prehrano, okolje in živali, videmske Univerze je pred nekaj dnevi objavil povabilo kmetovalcem in vrtičkarjem, da bi sodelovali pri projektu, ki je usmerjen v obnovo semenskega in genetskega fonda ajde. Za konec pa boste videli, da znamo novinarji poleg mikrofonov v rokah držati tudi kuhalnice, nože, posodo in še kaj.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Na obisku smo na ekološki kmetiji Ob potoku, kjer lastnik ni samo kmet, temveč tudi ekološki svetovalec.
Na obisku smo na ekološki kmetiji Ob potoku, kjer lastnik ni samo kmet, temveč tudi ekološki svetovalec.
Rjava pasma je tradicionalno najbolj zastopana na Severnoprimorskem, Dolenjskem in Štajerskem. Značilna je predvsem za hribovit svet, v mlečni reji pa je cenjena predvsem tam, kjer mleko tudi doma predelujejo v mlečne izdelke. Značilnost goveda rjave pasme je njena dolgoživost i n prilagodljivost, kljub temu se je število govedi te pasme na Slovenskem v zadnjih 15 letih skoraj prepolovilo in znaša le še okoli 22 000 živali.
Rjava pasma je tradicionalno najbolj zastopana na Severnoprimorskem, Dolenjskem in Štajerskem. Značilna je predvsem za hribovit svet, v mlečni reji pa je cenjena predvsem tam, kjer mleko tudi doma predelujejo v mlečne izdelke. Značilnost goveda rjave pasme je njena dolgoživost i n prilagodljivost, kljub temu se je število govedi te pasme na Slovenskem v zadnjih 15 letih skoraj prepolovilo in znaša le še okoli 22 000 živali.
V letošnjem letu si na MKGP prizadevajo širšo javnost podrobneje seznaniti o pomenu Mreže računovodskih podatkov s kmetij - FADN, ki jo želijo v prihodnje nadgraditi še z Mrežo za podatke o trajnosti kmetij-FSDN. Na terenu smo poiskali dve kmetiji, kjer so nam pojasnili, zakaj so zanje podatki uporabni in kaj jih pri zbiranju moti.
V letošnjem letu si na MKGP prizadevajo širšo javnost podrobneje seznaniti o pomenu Mreže računovodskih podatkov s kmetij - FADN, ki jo želijo v prihodnje nadgraditi še z Mrežo za podatke o trajnosti kmetij-FSDN. Na terenu smo poiskali dve kmetiji, kjer so nam pojasnili, zakaj so zanje podatki uporabni in kaj jih pri zbiranju moti.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je 12. maja s slavnostno prireditvijo obeležila 25-letnico delovanja. V četrt stoletja je zbornica opravila pomembno delo pri prenosu znanja v prakso, pri izvedbi ukrepov skupne kmetijske politike ter zastopanju interesov kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoja podeželja.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je 12. maja s slavnostno prireditvijo obeležila 25-letnico delovanja. V četrt stoletja je zbornica opravila pomembno delo pri prenosu znanja v prakso, pri izvedbi ukrepov skupne kmetijske politike ter zastopanju interesov kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoja podeželja.
O družbenih vidikih kmetovanja, poklicnih tveganjih in položaju kmeta v slovenski družbi so v središču Ljubljane na izobraževalnem dogodku razpravljali raziskovalci s predstavniki mladih kmetov in drugimi. Predstavili so rezultate projektov, ki so jih izvedli in povabili kmetice ter kmete k sodelovanju v projektih, ki jih trenutno izvajajo.
O družbenih vidikih kmetovanja, poklicnih tveganjih in položaju kmeta v slovenski družbi so v središču Ljubljane na izobraževalnem dogodku razpravljali raziskovalci s predstavniki mladih kmetov in drugimi. Predstavili so rezultate projektov, ki so jih izvedli in povabili kmetice ter kmete k sodelovanju v projektih, ki jih trenutno izvajajo.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Ljubljanske mlekarne imajo enega izmed svojih obratov tudi v Mariboru. V njem se osredotočajo na proizvodnjo svežih sirov. Njihov glavni produkt je nepasirana skuta, ob tem pa izdelujejo še mocarelo in sir za žar.
Ljubljanske mlekarne imajo enega izmed svojih obratov tudi v Mariboru. V njem se osredotočajo na proizvodnjo svežih sirov. Njihov glavni produkt je nepasirana skuta, ob tem pa izdelujejo še mocarelo in sir za žar.
Vse več kmetij svojo dejavnost usmerja v turizem. V občini Trebnje smo obiskali domačijo Vesel, kjer nudijo nočitve in izvajajo programe za družine in zaključene družbe pa tudi vrtce in šole.
Vse več kmetij svojo dejavnost usmerja v turizem. V občini Trebnje smo obiskali domačijo Vesel, kjer nudijo nočitve in izvajajo programe za družine in zaključene družbe pa tudi vrtce in šole.
Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 36. Festival dobrote slovenskih kmetij. Preverili smo, koliko vzorcev prehranskih izdelkov so letos ocenile strokovne komisije ter kako bodo potekale zaključne prireditve. Obiskali smo tudi Petro Ješovnik v Cogetincih, ki izdeluje tradicionalne domače testenine in njihovo kakovost redno preverja na ocenjevanjih na Ptuju.
Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 36. Festival dobrote slovenskih kmetij. Preverili smo, koliko vzorcev prehranskih izdelkov so letos ocenile strokovne komisije ter kako bodo potekale zaključne prireditve. Obiskali smo tudi Petro Ješovnik v Cogetincih, ki izdeluje tradicionalne domače testenine in njihovo kakovost redno preverja na ocenjevanjih na Ptuju.
V Sloveniji smo v preteklem letu zavrgli skoraj 80 kg hrane na prebivalca. Kljub sprejeti nacionalni Strategiji za manj izgub hrane, ki pod delovnim naslovom "Spoštujmo hrano - spoštujmo planet" že nekaj let opredeljuje načine za zmanjšanje odpadne hrane, se količine zavržene hrane povečujejo.
V Sloveniji smo v preteklem letu zavrgli skoraj 80 kg hrane na prebivalca. Kljub sprejeti nacionalni Strategiji za manj izgub hrane, ki pod delovnim naslovom "Spoštujmo hrano - spoštujmo planet" že nekaj let opredeljuje načine za zmanjšanje odpadne hrane, se količine zavržene hrane povečujejo.
V sklopu programa Kohezija za vse pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer so v ospredju zgodbe lokalnih skupnosti. Tokrat smo obiskali Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer s partnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Na enem mestu tako združujejo pridelavo rib in rastlinskih vrst v neprekinjenem ciklu. Bili pa smo tudi v Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov.
V sklopu programa Kohezija za vse pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer so v ospredju zgodbe lokalnih skupnosti. Tokrat smo obiskali Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer s partnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Na enem mestu tako združujejo pridelavo rib in rastlinskih vrst v neprekinjenem ciklu. Bili pa smo tudi v Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov.
Mlinarstvo spada med najstaješe obrti, primitivne mline so poznali že v prazgodovini, njihov razvoj pa pripisujemo Rimljanom, ki so to obrt prinesli iz Male Azije. Z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva se ponaša tudi Vipavska dolina. Prvi pisni viri o tej dejavnosti segajo v 15. stoletje; izročilo pravi, da je bil tam, kjer je bil potok, zagotovo tudi mlin. Spomine in zgodbe o njih obujajo raziskovalci in ljubiteljski zbiratelji, s katerimi se je srečal Sandi Škvarč.
Mlinarstvo spada med najstaješe obrti, primitivne mline so poznali že v prazgodovini, njihov razvoj pa pripisujemo Rimljanom, ki so to obrt prinesli iz Male Azije. Z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva se ponaša tudi Vipavska dolina. Prvi pisni viri o tej dejavnosti segajo v 15. stoletje; izročilo pravi, da je bil tam, kjer je bil potok, zagotovo tudi mlin. Spomine in zgodbe o njih obujajo raziskovalci in ljubiteljski zbiratelji, s katerimi se je srečal Sandi Škvarč.
Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov.
Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov.
Sindikat kmetov Slovenije, je v vasi Brce na bistriškem sklical okroglo mizo o napadih šakalov in volkov na rejno živino. Predvsem šakali vse bolj redčijo črede drobnice in govedi. Letos so postali še posebej napadalni. Na bistriškem skorajda ne mine dan, da ne bi kmetje v čredi našli zaklano žival.
Sindikat kmetov Slovenije, je v vasi Brce na bistriškem sklical okroglo mizo o napadih šakalov in volkov na rejno živino. Predvsem šakali vse bolj redčijo črede drobnice in govedi. Letos so postali še posebej napadalni. Na bistriškem skorajda ne mine dan, da ne bi kmetje v čredi našli zaklano žival.
Obiskali smo Prešnico, kamor so nas povabili vaščani, da bi nam pokazali, s čim vse se ukvarjajo. Znani so namreč po živinoreji in sadjarstvu. Zelo dobro sodelujejo, na prvo mesto pa da postavljajo skupnost, ne posameznika. Pred slabim letom so ustanovili Agrarno skupnost, ki je ena največjih v državi. V Krajevni skupnosti živi okoli 250 ljudi.
Obiskali smo Prešnico, kamor so nas povabili vaščani, da bi nam pokazali, s čim vse se ukvarjajo. Znani so namreč po živinoreji in sadjarstvu. Zelo dobro sodelujejo, na prvo mesto pa da postavljajo skupnost, ne posameznika. Pred slabim letom so ustanovili Agrarno skupnost, ki je ena največjih v državi. V Krajevni skupnosti živi okoli 250 ljudi.
Sli bomo v Prešnico, kjer so znani po živinoreji in sadjarstvu. Govorili bomo o izzivih kmetov in lovcev zaradi izjemnega povečanja števila šakalov, predvsem na bistriškem. Šli boomo med kraške suhozide. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov. Obiskali bomo Vipavsko doloino, ki se ponaša z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s pratnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Odpravili pa se bomo tudi v zamejski Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter v Oslavje, kjer je znani vinogradnik predstavil zanimivo novost.
Sli bomo v Prešnico, kjer so znani po živinoreji in sadjarstvu. Govorili bomo o izzivih kmetov in lovcev zaradi izjemnega povečanja števila šakalov, predvsem na bistriškem. Šli boomo med kraške suhozide. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov. Obiskali bomo Vipavsko doloino, ki se ponaša z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s pratnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Odpravili pa se bomo tudi v zamejski Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter v Oslavje, kjer je znani vinogradnik predstavil zanimivo novost.
O izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja se pogovarjamo z mladim prevzemnikom kmetije Podlesnik in vodjo področja za mlade kmete pri ZSPM. Partnerji projekta Precizno kmetijstvo in digitalizacija so raziskovali vpliv preciznega kmetijstva na trajnostno pridelavo. Predstavljamo laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike, ki deluje na Biotehniški fakulteti. Obiskali smo Ireno Ule, dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije. Dodajamo še rezultate projekta EIP, ki pojasnjujejo vpliv energetskih pogač na ohranjanje čebeljih družin v času pomanjkanja paše.
O izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja se pogovarjamo z mladim prevzemnikom kmetije Podlesnik in vodjo področja za mlade kmete pri ZSPM. Partnerji projekta Precizno kmetijstvo in digitalizacija so raziskovali vpliv preciznega kmetijstva na trajnostno pridelavo. Predstavljamo laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike, ki deluje na Biotehniški fakulteti. Obiskali smo Ireno Ule, dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije. Dodajamo še rezultate projekta EIP, ki pojasnjujejo vpliv energetskih pogač na ohranjanje čebeljih družin v času pomanjkanja paše.