Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk bonita. Jabolka bonita so proučevali tudi v projektu Evropskega inovativnega partnerstva. Anton Koršič nam v studiu predstavi razmere v sadjarstvu. Oddajo nadaljujemo tik ob slovensko-avstrijski meji v zaselku Špičnik, kjer leži srce med vinogradi. Obiskali smo vinogradniško kmetijo Dreisibner, od koder se srce najlepše vidi. Obronki Slovenskih goric so že od nekdaj znani po izjemnih vinogradniških legah. Na tem območju leži vinogradniška kmetija Leber. Ob pridelavi kakovostnih vin se ukvarjajo še s turistično dejavnostjo. Razmere v vinogradništvu komentira Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk bonita. Jabolka bonita so proučevali tudi v projektu Evropskega inovativnega partnerstva. Anton Koršič nam v studiu predstavi razmere v sadjarstvu. Oddajo nadaljujemo tik ob slovensko-avstrijski meji v zaselku Špičnik, kjer leži srce med vinogradi. Obiskali smo vinogradniško kmetijo Dreisibner, od koder se srce najlepše vidi. Obronki Slovenskih goric so že od nekdaj znani po izjemnih vinogradniških legah. Na tem območju leži vinogradniška kmetija Leber. Ob pridelavi kakovostnih vin se ukvarjajo še s turistično dejavnostjo. Razmere v vinogradništvu komentira Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor.
Ob dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, opozarjamo na pomen trajnostne samooskrbe. Obiskali smo živinorejsko kmetijo v Noršincih pri Murski Soboti. Z gospodarjem in predstavnikoma Javne službe kmetijskega svetovanja smo se pogovarjali o posledicah letošnje suše. Rejci imajo namreč velike težave z zagotavljanjem zadostnih količin kakovostne krme za živali. Predstavljamo letošnje Zadravčeve-Erjavčeve dneve. Gre za mednarodni strokovni posvet o prehrani domačih živali. Cika je naša edina avtohtona pasma goveda. Obiskali smo kmetijo, ki redi cike v Otiškem Vrhu na Koroškem. Na Ptuju že 23 let nagrajujejo dosežke in ohranjeno kulturno dediščino na dveh izbranih kmetijah, ki prejmeta naziv kmetija leta.
Ob dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, opozarjamo na pomen trajnostne samooskrbe. Obiskali smo živinorejsko kmetijo v Noršincih pri Murski Soboti. Z gospodarjem in predstavnikoma Javne službe kmetijskega svetovanja smo se pogovarjali o posledicah letošnje suše. Rejci imajo namreč velike težave z zagotavljanjem zadostnih količin kakovostne krme za živali. Predstavljamo letošnje Zadravčeve-Erjavčeve dneve. Gre za mednarodni strokovni posvet o prehrani domačih živali. Cika je naša edina avtohtona pasma goveda. Obiskali smo kmetijo, ki redi cike v Otiškem Vrhu na Koroškem. Na Ptuju že 23 let nagrajujejo dosežke in ohranjeno kulturno dediščino na dveh izbranih kmetijah, ki prejmeta naziv kmetija leta.
V prvem delu oddaje bomo ob Martinovanju govorili o letošnji letini grozdja in vina na Primorskem. Govorili bom o količini in kakovosti vina ter o izzivih, ki so pred vinogradniki in vinarji. Šli bomo tudi v zamejstvo, k mlademu vinogradniku iz Saleža. Bili smo na obiranju največjega nasada industrijske konoplje na Primorskem. Izvedeli boste vse ali skoraj vse o tej kulturni rastlini. Pa še o eni bomo govorili, o krompirju. Predvsem o iskanju novih sort, odpornih na vremenske spremembe, ki smo jim priča v zadnjiih letih. Krompir pa bomo tudi pripravili, tako, kot to počno na Pivškem in Bistriškem v zimskem času.
V prvem delu oddaje bomo ob Martinovanju govorili o letošnji letini grozdja in vina na Primorskem. Govorili bom o količini in kakovosti vina ter o izzivih, ki so pred vinogradniki in vinarji. Šli bomo tudi v zamejstvo, k mlademu vinogradniku iz Saleža. Bili smo na obiranju največjega nasada industrijske konoplje na Primorskem. Izvedeli boste vse ali skoraj vse o tej kulturni rastlini. Pa še o eni bomo govorili, o krompirju. Predvsem o iskanju novih sort, odpornih na vremenske spremembe, ki smo jim priča v zadnjiih letih. Krompir pa bomo tudi pripravili, tako, kot to počno na Pivškem in Bistriškem v zimskem času.
Tokrat zaključujemo tematski sklop, ki smo ga skozi vse leto pripravljali ob 150 letnici zadružništva v Sloveniji in 50 letnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Najprej predstavimo Kamniško zasavsko regijo v kateri že več kot 70 let deluje Kmetijsko gozdarska zadruga Litija. Gost v oddaji je predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Prvi del pogovora smo namenili zgodovini zadružništva in slabim razmeram v gospodarstvu, ki so narekovale ustanavljanje zadrug. Nadaljujemo v Medvodah, kjer že več kot 75 let deluje kmetijska zadruga, ki si je v času obstoja zagotovila trdno mesto med srednje velikimi slovenskimi zadrugami. Oddajo sklenemo s pogovorom o vlogi zadrug v današnjem času ter izzivih zadružništva v prihodnosti.
Tokrat zaključujemo tematski sklop, ki smo ga skozi vse leto pripravljali ob 150 letnici zadružništva v Sloveniji in 50 letnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Najprej predstavimo Kamniško zasavsko regijo v kateri že več kot 70 let deluje Kmetijsko gozdarska zadruga Litija. Gost v oddaji je predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Prvi del pogovora smo namenili zgodovini zadružništva in slabim razmeram v gospodarstvu, ki so narekovale ustanavljanje zadrug. Nadaljujemo v Medvodah, kjer že več kot 75 let deluje kmetijska zadruga, ki si je v času obstoja zagotovila trdno mesto med srednje velikimi slovenskimi zadrugami. Oddajo sklenemo s pogovorom o vlogi zadrug v današnjem času ter izzivih zadružništva v prihodnosti.
Najprej se ustavimo na govedorejski kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, na kateri živijo in delajo tri generacije družine Bohinc. Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na KGZ Ptuj, nam pojasni pomen lisaste pasme v slovenski govedoreji. Povezovanju gorskih kmetij in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo je bila namenjena konferenca, ki so jo nedavno pripravili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zbrali smo nekaj odzivov na predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva 50-odstotno obdavčitev subvencij za kmetije na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Univerza v Mariboru s sodelujočimi partnerji zaključuje dvoletni projekt pod naslovom Visoko storilna trajnostna pridelava jabolk. Preverili smo, v kolikšni meri so cilji projekta doseženi.
Najprej se ustavimo na govedorejski kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, na kateri živijo in delajo tri generacije družine Bohinc. Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na KGZ Ptuj, nam pojasni pomen lisaste pasme v slovenski govedoreji. Povezovanju gorskih kmetij in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo je bila namenjena konferenca, ki so jo nedavno pripravili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zbrali smo nekaj odzivov na predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva 50-odstotno obdavčitev subvencij za kmetije na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Univerza v Mariboru s sodelujočimi partnerji zaključuje dvoletni projekt pod naslovom Visoko storilna trajnostna pridelava jabolk. Preverili smo, v kolikšni meri so cilji projekta doseženi.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
OZN je 15. oktober razglasil za svetovni dan kmetic. Tako širšo javnost opozarjajo na vlogo kmečkih žensk v družini in družbi. Na kmetiji Majster Roj mati in hči spregovorita o delu in življenju kmetice. Gostimo predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Obiskali smo turistično kmetijo Pomona in se v studiu pogovarjali z Renato Kosi, specialistko za turizem na kmetiji s KGZ Celje. Oddajo zaokrožamo pri Andražu nad Polzelo, kjer so ob koncu preteklega meseca pripravili razstavo starih sort jabolk in hrušk.
OZN je 15. oktober razglasil za svetovni dan kmetic. Tako širšo javnost opozarjajo na vlogo kmečkih žensk v družini in družbi. Na kmetiji Majster Roj mati in hči spregovorita o delu in življenju kmetice. Gostimo predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Obiskali smo turistično kmetijo Pomona in se v studiu pogovarjali z Renato Kosi, specialistko za turizem na kmetiji s KGZ Celje. Oddajo zaokrožamo pri Andražu nad Polzelo, kjer so ob koncu preteklega meseca pripravili razstavo starih sort jabolk in hrušk.
Na Lentu v Mariboru so prejšnjo nedeljo slovesno obrali najstarejšo trto na svetu. O sezonskih poljedelskih opravilih se pogovarjamo s specialistom za poljedelstvo KGZ Ptuj Ivanom Brodnjakom. Na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah predstavljamo sodelovanje v mednarodnem projektu inovativnih sonaravnih praks za male kmetije. Govorimo o težavah, s katerimi so se letos srečevali pridelovalci hmelja. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se že nekaj let ukvarjajo s proučevanjem ekonomike in tehnologije reje športnih konj. Športne konje spremljajo na kmetijah, na katerih je konjereja pomemben vir dohodka.
Na Lentu v Mariboru so prejšnjo nedeljo slovesno obrali najstarejšo trto na svetu. O sezonskih poljedelskih opravilih se pogovarjamo s specialistom za poljedelstvo KGZ Ptuj Ivanom Brodnjakom. Na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah predstavljamo sodelovanje v mednarodnem projektu inovativnih sonaravnih praks za male kmetije. Govorimo o težavah, s katerimi so se letos srečevali pridelovalci hmelja. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se že nekaj let ukvarjajo s proučevanjem ekonomike in tehnologije reje športnih konj. Športne konje spremljajo na kmetijah, na katerih je konjereja pomemben vir dohodka.
V aktualni temi bomo govorili o izzivih, pred katerimi so primorska živilska podjetja. Z dolgoletno direktorico enega od teh smo posneli daljši intervju. Obiskali smo Oljkarstvo Ronki v Prvačini, izvedeli boste, kaj bo raslo na deponiji gradbenega materiala pod Črnim Kalom. Skočili smo v zamejstvo, kjer obirajo jabolka. Najprej pa bo na vrsti zgodba, ki druži Slovence tako v zamejstvu, kot na Primorskem. To so osmice. In le zakaj potem kažemo posnetke češkega glavnega mesta? Zato, ker se je zgodba osmic začela širiti po Evropi, bi lahko rekli ob dogajanju, ki se je odvilo v enem najlepših glavnih mest v Evropi.
V aktualni temi bomo govorili o izzivih, pred katerimi so primorska živilska podjetja. Z dolgoletno direktorico enega od teh smo posneli daljši intervju. Obiskali smo Oljkarstvo Ronki v Prvačini, izvedeli boste, kaj bo raslo na deponiji gradbenega materiala pod Črnim Kalom. Skočili smo v zamejstvo, kjer obirajo jabolka. Najprej pa bo na vrsti zgodba, ki druži Slovence tako v zamejstvu, kot na Primorskem. To so osmice. In le zakaj potem kažemo posnetke češkega glavnega mesta? Zato, ker se je zgodba osmic začela širiti po Evropi, bi lahko rekli ob dogajanju, ki se je odvilo v enem najlepših glavnih mest v Evropi.
Sadjarji so se v letošnjem letu morali soočiti z dolgotrajno sušo. Obiskali smo kmetijo Škof v Beli Krajini, kjer je suša vsaj nekaterim legam prizanesla. Oceno sadjarske sezone nam bo podala mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo s KGZ Maribor. Na trgatvi pri Zverovih na Murskem vrhu so tudi letos grozdje obrali ob veselem druženju s prijatelji in znanci. O spravilu in kakovost grozdja v Vinorodni deželi Podravje se pogovarjamo s Simono Hauptman, vodjo JSKS na KGZ Maribor. Na terenu smo obiskali dva vinograda v katerih še danes uspevajo stare sorte vinske trte.
Sadjarji so se v letošnjem letu morali soočiti z dolgotrajno sušo. Obiskali smo kmetijo Škof v Beli Krajini, kjer je suša vsaj nekaterim legam prizanesla. Oceno sadjarske sezone nam bo podala mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo s KGZ Maribor. Na trgatvi pri Zverovih na Murskem vrhu so tudi letos grozdje obrali ob veselem druženju s prijatelji in znanci. O spravilu in kakovost grozdja v Vinorodni deželi Podravje se pogovarjamo s Simono Hauptman, vodjo JSKS na KGZ Maribor. Na terenu smo obiskali dva vinograda v katerih še danes uspevajo stare sorte vinske trte.
V začetku septembra je potekalo 65. državno tekmovanje oračev Slovenije in 27. državno tekmovanje v oranju dijakov in študentov biotehniških šol. V nadaljevanju se ustavljamo na govedorejskem posestvu Bled, kjer strokovnjaki Oddelka za zootehniko BF izvajajo dva EIP projekta. S tradicionalno prireditvijo Ogenj v Alpah organizatorji opozarjajo na nekatere naravovarstvene vidike, ki vplivajo na krhko ravnovesje na gorskih območjih. Na turistični kmetiji Markovo obiskovalci lahko jezdijo konje, peljejo ovce na pašo in živali tudi krmijo.
V začetku septembra je potekalo 65. državno tekmovanje oračev Slovenije in 27. državno tekmovanje v oranju dijakov in študentov biotehniških šol. V nadaljevanju se ustavljamo na govedorejskem posestvu Bled, kjer strokovnjaki Oddelka za zootehniko BF izvajajo dva EIP projekta. S tradicionalno prireditvijo Ogenj v Alpah organizatorji opozarjajo na nekatere naravovarstvene vidike, ki vplivajo na krhko ravnovesje na gorskih območjih. Na turistični kmetiji Markovo obiskovalci lahko jezdijo konje, peljejo ovce na pašo in živali tudi krmijo.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja, ki jo prirpavljamo v koprskem studiu, se bomo najprej posvetili izzivom, ki čakajo nacionalni laboratorij za oljčno olje, saj se bodo morali kmalu izseliti iz najetih prostorov. Šli smo tudi do zmagovalcev letošnje Zlate oljčne vejice, bratov Glavina na Seči. Pravita, da bo letina boljša, kot je sprva kazalo. Bili smo na trgatvah v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini, na Krasu. Spregovorili bomo o nevarni vinski bolezni - zlati trsni rumenici. Obirali bomo tudi fige in jih sušili, na koncu pa boste izvedeli, kako bo zaživela nova uredba o registraciji vseh kokoši.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja, ki jo prirpavljamo v koprskem studiu, se bomo najprej posvetili izzivom, ki čakajo nacionalni laboratorij za oljčno olje, saj se bodo morali kmalu izseliti iz najetih prostorov. Šli smo tudi do zmagovalcev letošnje Zlate oljčne vejice, bratov Glavina na Seči. Pravita, da bo letina boljša, kot je sprva kazalo. Bili smo na trgatvah v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini, na Krasu. Spregovorili bomo o nevarni vinski bolezni - zlati trsni rumenici. Obirali bomo tudi fige in jih sušili, na koncu pa boste izvedeli, kako bo zaživela nova uredba o registraciji vseh kokoši.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Lepo pozdravljeni v oddaji Ljudje in zemlja, ki jo bomo danes večinoma namenili ženskam v kmetijstvu, a najprej gremo na Kras, ki ga je prizadel katastrofalen požar in pustil posledice tudi v kmetijski panogi. Pogovarjali smo se s predsednico Zveze kmetic Slovenije, obiskali kmetico na Notranjskem in oljkarko v Slovenski Istri. Pod Matajurjem v Sužidu živi mojstrica čebelarka, v Tomaju pa so se žganjekuhe lotile tudi ženske, bili smo v Brkinih na Kmetiji pri Franovih, kjer tri vogale hiše drži ženska in za konec obiskali še šolski vrt v Podgradu, kjer učenke med poletnimi počitnicami sejejo repo, pulijo plevel in nabirajo znanje o pridelavi hrane.
Lepo pozdravljeni v oddaji Ljudje in zemlja, ki jo bomo danes večinoma namenili ženskam v kmetijstvu, a najprej gremo na Kras, ki ga je prizadel katastrofalen požar in pustil posledice tudi v kmetijski panogi. Pogovarjali smo se s predsednico Zveze kmetic Slovenije, obiskali kmetico na Notranjskem in oljkarko v Slovenski Istri. Pod Matajurjem v Sužidu živi mojstrica čebelarka, v Tomaju pa so se žganjekuhe lotile tudi ženske, bili smo v Brkinih na Kmetiji pri Franovih, kjer tri vogale hiše drži ženska in za konec obiskali še šolski vrt v Podgradu, kjer učenke med poletnimi počitnicami sejejo repo, pulijo plevel in nabirajo znanje o pridelavi hrane.
V oddaji Ljudje in zemlja tokrat nadaljujemo s predstavitvami delovanja kmetijskih zadrug. Obiskali smo več uspešnih kmetijskih zadrug na gorenjskem in dolenjskem. V studio smo povabili urednico študentske strokovne revije Agriacta in opozorili na skorajšnje odprtje največjega kmetijskega sejma v državi - sejma Agra. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Ljudje in zemlja tokrat nadaljujemo s predstavitvami delovanja kmetijskih zadrug. Obiskali smo več uspešnih kmetijskih zadrug na gorenjskem in dolenjskem. V studio smo povabili urednico študentske strokovne revije Agriacta in opozorili na skorajšnje odprtje največjega kmetijskega sejma v državi - sejma Agra. Vabljeni k ogledu.
Prvo avgustovsko nedeljo smo v oddaji veliko pozornosti namenili izrednim razmeram v kmetijstvu zaradi katere kmetje pozivajo k razglasitvi naravne nesreče. Po prvih ocenah znaša škoda kar okoli 70 milijonov evrov. Na Dolenjskem s posebnim evropskim projektom še izboljšujejo kakovost cvička - projekt gre letos h koncu. Pogledali smo, kako je mogoče uspešno pridelati zelenjavo v Poljanski dolini. Pripravili smo tudi reportažo s poletnega Krvavca. Vabljeni k ogledu.
Prvo avgustovsko nedeljo smo v oddaji veliko pozornosti namenili izrednim razmeram v kmetijstvu zaradi katere kmetje pozivajo k razglasitvi naravne nesreče. Po prvih ocenah znaša škoda kar okoli 70 milijonov evrov. Na Dolenjskem s posebnim evropskim projektom še izboljšujejo kakovost cvička - projekt gre letos h koncu. Pogledali smo, kako je mogoče uspešno pridelati zelenjavo v Poljanski dolini. Pripravili smo tudi reportažo s poletnega Krvavca. Vabljeni k ogledu.
Najprej o suši, dež ni kaj dosti pomagal kmetom. Šli smo tudi v Kanalski Lom, kamor gasilci že od marca dovažajo vodo s cisternami. Spremljali smo dogajanje na Krasu, kjer je divjal uničujoči požar. Škodo bodo ocenili v prihodnjih dneh. Obiskali smo Goriško knjižnico in njeno Knjižnico semen. Ob 150. letnici zadružništva na Slovenskem smo obiskali še dve primorski zadrugi, Idrijsko in Pivško. Bili smo na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, kjer pilotno izdelujejo 4 lesene objekte iz manjvrednega lesa. Na Colu nad Vipavsko dolino pa ohranjajo spomin na košnjo po starem.
Najprej o suši, dež ni kaj dosti pomagal kmetom. Šli smo tudi v Kanalski Lom, kamor gasilci že od marca dovažajo vodo s cisternami. Spremljali smo dogajanje na Krasu, kjer je divjal uničujoči požar. Škodo bodo ocenili v prihodnjih dneh. Obiskali smo Goriško knjižnico in njeno Knjižnico semen. Ob 150. letnici zadružništva na Slovenskem smo obiskali še dve primorski zadrugi, Idrijsko in Pivško. Bili smo na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, kjer pilotno izdelujejo 4 lesene objekte iz manjvrednega lesa. Na Colu nad Vipavsko dolino pa ohranjajo spomin na košnjo po starem.
Minuli teden so zaznamovale visoke temperature in suša, zato smo v studio oddaje Ljudje in zemlja povabili specialista za poljedelstvo z mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, Timoteja Horvata. Prašičereja na slovenskem vztrajno usiha. Obiskali smo rejce v Slovenskih goricah. Ob visokih stroških prireje in nizkih odkupnih cenah za prašičje meso rejci zmanjšujejo črede. V nadaljevanju oddaje predstavljamo posestvo pr' Maršet v Vodicah, kjer so poleg prireje mleka obudili setev žit, ki jih sproti meljejo v domačem mlinu na kamen in pridelavo oljnic za različna hladno stiskana olja. Za konec oddaje pa smo se odpravili na Dolenjsko, kjer na litijskem koncu ohranjajo izročilo oglarjenja. Oddajo si lahko ogledate v nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Vabljeni k ogledu!
Minuli teden so zaznamovale visoke temperature in suša, zato smo v studio oddaje Ljudje in zemlja povabili specialista za poljedelstvo z mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, Timoteja Horvata. Prašičereja na slovenskem vztrajno usiha. Obiskali smo rejce v Slovenskih goricah. Ob visokih stroških prireje in nizkih odkupnih cenah za prašičje meso rejci zmanjšujejo črede. V nadaljevanju oddaje predstavljamo posestvo pr' Maršet v Vodicah, kjer so poleg prireje mleka obudili setev žit, ki jih sproti meljejo v domačem mlinu na kamen in pridelavo oljnic za različna hladno stiskana olja. Za konec oddaje pa smo se odpravili na Dolenjsko, kjer na litijskem koncu ohranjajo izročilo oglarjenja. Oddajo si lahko ogledate v nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Vabljeni k ogledu!
Letošnji pridelek žit je po prvih ocenah pridelovalcev povprečen. Preverjamo, kako potekata žetev in odkup v SV Sloveniji. Opozarjamo, da lahko vloge za pridobitev izjemne izravnalne pomoči mlekarji oddajo še do 25. julija. Ustavljamo se na Kastelčevi kmetiji v vasi Bičje. Osnovna panoga na kmetiji je prireja mleka. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo tradicionalnih koroških jedi.
Letošnji pridelek žit je po prvih ocenah pridelovalcev povprečen. Preverjamo, kako potekata žetev in odkup v SV Sloveniji. Opozarjamo, da lahko vloge za pridobitev izjemne izravnalne pomoči mlekarji oddajo še do 25. julija. Ustavljamo se na Kastelčevi kmetiji v vasi Bičje. Osnovna panoga na kmetiji je prireja mleka. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo tradicionalnih koroških jedi.
Sprehodili se bomo po suhih pašnikih od Tolmina čez goriško, Kras, vse do Slovenske Istre, pogledali pa bomo tudi k zamejskim kmetom. V nadaljevanju bomo govorili o preji ovčje volne in pasjih dlak, iz katerih nekateri rokodelci izdelujejo unikatna oblačila. Bili smo v drevesnici Bilje, na dnevu odprtih vrat, kjer smo spregovorili o sadikah češenj, primernih za naše območje, pa tudi o drugem sadnem drevju. Za konec pa smo obiskali še osnovno šolo Komen, kjer se lahko pohvalijo z zanimivo učilnico na prostem, kjer si lahko otroci lahko končno brez slabe vesti umažejo roke in hlače.
Sprehodili se bomo po suhih pašnikih od Tolmina čez goriško, Kras, vse do Slovenske Istre, pogledali pa bomo tudi k zamejskim kmetom. V nadaljevanju bomo govorili o preji ovčje volne in pasjih dlak, iz katerih nekateri rokodelci izdelujejo unikatna oblačila. Bili smo v drevesnici Bilje, na dnevu odprtih vrat, kjer smo spregovorili o sadikah češenj, primernih za naše območje, pa tudi o drugem sadnem drevju. Za konec pa smo obiskali še osnovno šolo Komen, kjer se lahko pohvalijo z zanimivo učilnico na prostem, kjer si lahko otroci lahko končno brez slabe vesti umažejo roke in hlače.
Kakšna je letošnja letina žit ter kako poteka žetev nam v studiu pojasni specialist za poljedelstvo s KGZ Ptuj, Ivan Brodnjak. Na Dnevu tehnike v Krškem so največ pozornosti namenili varnemu delu na višini. Obiskali smo čebelarja, ki je prejel priznanje ČZS za inovativnost. Predstavljamo ekološko kmetijo Prodnik, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in turistično dejavnostjo. V letošnjem letu zaključujejo mednarodni projekt LIFE Biothop. V njem so preizkušali uporabnost biorazgradljive vrvice.
Kakšna je letošnja letina žit ter kako poteka žetev nam v studiu pojasni specialist za poljedelstvo s KGZ Ptuj, Ivan Brodnjak. Na Dnevu tehnike v Krškem so največ pozornosti namenili varnemu delu na višini. Obiskali smo čebelarja, ki je prejel priznanje ČZS za inovativnost. Predstavljamo ekološko kmetijo Prodnik, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in turistično dejavnostjo. V letošnjem letu zaključujejo mednarodni projekt LIFE Biothop. V njem so preizkušali uporabnost biorazgradljive vrvice.
V slovenskih zadrugah praznujejo 150 let od začetkov organiziranega delovanja. Visoki jubilej so počastili s slavnostno akademijo, na kateri so se spomnili najpomembnejših mejnikov slovenskega zadružništva. Zveza slovenske podeželske mladine je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos po vsej Sloveniji izvedla deset dvodnevnih izobraževanj pod naslovom Previdno v gozdu. Dodajamo opozorilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o zatiranju ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico. V Sloveniji imamo okoli 60 % kmetijskih zemljišč pokritih s travinjem. Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo košnji in spravilu krme.
V slovenskih zadrugah praznujejo 150 let od začetkov organiziranega delovanja. Visoki jubilej so počastili s slavnostno akademijo, na kateri so se spomnili najpomembnejših mejnikov slovenskega zadružništva. Zveza slovenske podeželske mladine je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos po vsej Sloveniji izvedla deset dvodnevnih izobraževanj pod naslovom Previdno v gozdu. Dodajamo opozorilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o zatiranju ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico. V Sloveniji imamo okoli 60 % kmetijskih zemljišč pokritih s travinjem. Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo košnji in spravilu krme.
Obiskali smo srbski Knjaževac in Aleksinac, kjer sta slovenski in srbski Karitas pomagala kmeticam, da lahko svoje izdelke pravilno predelajo, pakirajo in prodajo. Preverili smo, kakšna je sezona sadja na vipavskem in goriškem. V občinah Ajdovščina in Vipava zbirajo podpise za namestitev namakalnega sistema v zgornji vipavski dolini. Namakanje je namreč danes pogoj za uspešno kmetovanje. Turistično podobo Doline Soče so snovalci in ponudniki nadgradili s Kolektivno blagovno znamko Iz Doline Soče. Šmarčani pa so vzeli v roke krampe in lopate in obnovili kar nekaj zaraščenih poljskih poti. Strokovnjaki so prikazali sredstva za spremljanje in varstvo plodov pred oljčno muho, bili pa smo tudi na Festivali namiznih oljk.
Obiskali smo srbski Knjaževac in Aleksinac, kjer sta slovenski in srbski Karitas pomagala kmeticam, da lahko svoje izdelke pravilno predelajo, pakirajo in prodajo. Preverili smo, kakšna je sezona sadja na vipavskem in goriškem. V občinah Ajdovščina in Vipava zbirajo podpise za namestitev namakalnega sistema v zgornji vipavski dolini. Namakanje je namreč danes pogoj za uspešno kmetovanje. Turistično podobo Doline Soče so snovalci in ponudniki nadgradili s Kolektivno blagovno znamko Iz Doline Soče. Šmarčani pa so vzeli v roke krampe in lopate in obnovili kar nekaj zaraščenih poljskih poti. Strokovnjaki so prikazali sredstva za spremljanje in varstvo plodov pred oljčno muho, bili pa smo tudi na Festivali namiznih oljk.
Dan žit v Jabljah je že tradicionalna prireditev KIS in KGZ Ljubljana. Kot običajno so zbranim prikazali potek sortnih poskusov. Na območju Bistriško-Kamniškega polja smo obiskali mladega prevzemnika kmetije Kos. Ob visokih jubilejih je Zadružna zveza Slovenije pripravila razstavo o pomenu in vplivu zadružništva na slovensko kmetijstvo in gospodarstvo. Napovemo mednarodno ocenjevanje univerzitetnih vin. Tudi na KGZ Maribor so nedavno ocenjevali vina iz vinorodne dežele Podravje. Na posestvu Biotehniške šole so pripravili Dan sadjarsko vinogradniške tehnike s poudarkom na obdelavi tal.
Dan žit v Jabljah je že tradicionalna prireditev KIS in KGZ Ljubljana. Kot običajno so zbranim prikazali potek sortnih poskusov. Na območju Bistriško-Kamniškega polja smo obiskali mladega prevzemnika kmetije Kos. Ob visokih jubilejih je Zadružna zveza Slovenije pripravila razstavo o pomenu in vplivu zadružništva na slovensko kmetijstvo in gospodarstvo. Napovemo mednarodno ocenjevanje univerzitetnih vin. Tudi na KGZ Maribor so nedavno ocenjevali vina iz vinorodne dežele Podravje. Na posestvu Biotehniške šole so pripravili Dan sadjarsko vinogradniške tehnike s poudarkom na obdelavi tal.
Pretekli konec tedna so predvsem na severu Slovenije divjala huda neurja s točo, ki so povzročila veliko škode na kmetijskih površinah. Novosti na področju vinogradniške mehanizacije so si obiskovalci lahko ogledali na nedavni predstavitvi v Kostanjevici na Krki. Številne lastnike gozdov so neprijetno presenetili visoki zneski pristojbin za gozdne ceste. Takoj so se odzvali na KGZS in Zveza lastnikov gozdov. Obiskali smo zelenjadarsko kmetijo Medla na Otočcu. Predstavljamo tudi pomen in delovanje Javne službe za zdravstveno varstvo rastlin.
Pretekli konec tedna so predvsem na severu Slovenije divjala huda neurja s točo, ki so povzročila veliko škode na kmetijskih površinah. Novosti na področju vinogradniške mehanizacije so si obiskovalci lahko ogledali na nedavni predstavitvi v Kostanjevici na Krki. Številne lastnike gozdov so neprijetno presenetili visoki zneski pristojbin za gozdne ceste. Takoj so se odzvali na KGZS in Zveza lastnikov gozdov. Obiskali smo zelenjadarsko kmetijo Medla na Otočcu. Predstavljamo tudi pomen in delovanje Javne službe za zdravstveno varstvo rastlin.
V oddaji vam bomo predstavili največji oljčnik v Sloveniji, kjer so posadili 4600 oljk. Znova izpostavljamo preprodajalce sadja in zelenjave ob cesti, gre za blago katerega izvor običajno ni znan. Obeležujemo 150 let zadružništva, zato smo obiskali kmetijske zadruge od Tolmina do Kopra. V Hrpeljah so za občane uredili površine, kjer lahko pridelujejo svojo zelenjavo. Prostor so poimenovali ''njivice na vasi. Predstavljamo pa še monografijo s področja oljkarstva, kjer so zbrali dognanja zadnjih deset let.
V oddaji vam bomo predstavili največji oljčnik v Sloveniji, kjer so posadili 4600 oljk. Znova izpostavljamo preprodajalce sadja in zelenjave ob cesti, gre za blago katerega izvor običajno ni znan. Obeležujemo 150 let zadružništva, zato smo obiskali kmetijske zadruge od Tolmina do Kopra. V Hrpeljah so za občane uredili površine, kjer lahko pridelujejo svojo zelenjavo. Prostor so poimenovali ''njivice na vasi. Predstavljamo pa še monografijo s področja oljkarstva, kjer so zbrali dognanja zadnjih deset let.
Predstavljamo tri kmetijske zadruge na območju Podravja, ki se trudijo, da bi zadružno poslanstvo opravljale tudi v trenutnih težkih ekonomskih razmerah. Vinis, zveza vinogradnikov in vinarjev Slovenije je v Grajeni pri Ptuju organizirala 5. državno ocenjevanje vin. Bonita je nova sorta jabolk za katero se zanima tudi vse več slovenskih sadjarjev. Le nekaj dni pred svetovnim dnevom čebel so v Mariboru izvedli 44. Državno tekmovanje mladih čebelarjev. Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske je v studiu spregovoril o pomenu svetovnega dneva čebel in o letošnji čebelarski sezoni.
Predstavljamo tri kmetijske zadruge na območju Podravja, ki se trudijo, da bi zadružno poslanstvo opravljale tudi v trenutnih težkih ekonomskih razmerah. Vinis, zveza vinogradnikov in vinarjev Slovenije je v Grajeni pri Ptuju organizirala 5. državno ocenjevanje vin. Bonita je nova sorta jabolk za katero se zanima tudi vse več slovenskih sadjarjev. Le nekaj dni pred svetovnim dnevom čebel so v Mariboru izvedli 44. Državno tekmovanje mladih čebelarjev. Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske je v studiu spregovoril o pomenu svetovnega dneva čebel in o letošnji čebelarski sezoni.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Na kmetiji Rantaša so skozi desetletja ob primerni skrbi za živali veliko pozornosti namenjali tudi selekciji. Poslanstvo slovenske vinske kraljice bo v letu 2022 opravljala Ana Protner, ki prihaja iz Vinorodne dežele Podravje. V studiu gostimo strokovnega tajnika Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki deluje že 23 let. Nadaljujemo na Koroškem pri Ledinekovih, ki so se med prvimi na tem območju odločili, da bodo kmetovali po ekoloških smernicah. O ekološki in biodinamični pridelavi ter trženju smo se pogovarjali s Primožem Kelencem, ki z družino gospodari na biodinamični kmetiji v Stojncih.
Na kmetiji Rantaša so skozi desetletja ob primerni skrbi za živali veliko pozornosti namenjali tudi selekciji. Poslanstvo slovenske vinske kraljice bo v letu 2022 opravljala Ana Protner, ki prihaja iz Vinorodne dežele Podravje. V studiu gostimo strokovnega tajnika Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki deluje že 23 let. Nadaljujemo na Koroškem pri Ledinekovih, ki so se med prvimi na tem območju odločili, da bodo kmetovali po ekoloških smernicah. O ekološki in biodinamični pridelavi ter trženju smo se pogovarjali s Primožem Kelencem, ki z družino gospodari na biodinamični kmetiji v Stojncih.
Po dveh letih premora so v Komendi ponovno izpeljali jubilejni, 25. Kmetijsko - obrtni sejem. Neobhoden tehnološki ukrep v tržni pridelavi jabolk je kemično redčenje cvetov in plodičev. Kako in kdaj ga opravimo nam predstavijo strokovnjaki Javne službe v sadjarstvu. Tina Lešnik, članica upravnega odbora novega Društva podeželske mladine Maribor nam v studiu predstavi cilje društva. V Sloveniji se s hmeljarstvom ukvarja okoli 120 kmetij. Predvsem zaradi covida je v zadnjih dveh letih prodaja precej upadla. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji delovalo okoli 6000 vodnih mlinov. Redki so v današnjem času še ohranjeni in delujoči. Obiskali smo Kukovičičev mlin na Kozjanskem.
Po dveh letih premora so v Komendi ponovno izpeljali jubilejni, 25. Kmetijsko - obrtni sejem. Neobhoden tehnološki ukrep v tržni pridelavi jabolk je kemično redčenje cvetov in plodičev. Kako in kdaj ga opravimo nam predstavijo strokovnjaki Javne službe v sadjarstvu. Tina Lešnik, članica upravnega odbora novega Društva podeželske mladine Maribor nam v studiu predstavi cilje društva. V Sloveniji se s hmeljarstvom ukvarja okoli 120 kmetij. Predvsem zaradi covida je v zadnjih dveh letih prodaja precej upadla. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji delovalo okoli 6000 vodnih mlinov. Redki so v današnjem času še ohranjeni in delujoči. Obiskali smo Kukovičičev mlin na Kozjanskem.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bomo govorili o vroči temi – potvorbah oljčnih olj. Urad za varno hrano je kar pri 18-h oljih z naših prodajnih polic ugotovil senzorična neskladja. Temo o oljkah in olju bomo nadaljevali na Hlajevih dnevih, strokovnem posvetu naših oljkarjev, ki je potekal v Marezigah pri Kopru. Koprska kmetijska zadruga je v okviru projekta Okoliške dobrote povabila k boljšemu sodelovanju gostince in kmete. Izvedeli boste, kako si v parku Škocjanske jame prizadevajo za ohranitev kraških suhih travnikov. V tolminski območni enoti Zavoda za gozdove ugotavljajo, da so nekatera podjetja, izvajalci sečnje v gozdovih v preteklih letih posekali veliko več lesa, kot je bilo dovoljeno. Ponekod so nastali pravi goloseki, ki jih morajo zdaj pogozdovati lastniki gozdov na svoje stroške. Preverili smo tudi razmere v proizvodnji mleka, kjer se vse draži. Na akumulacijskem jezeru Klivnik pa smo bili z ribiči, ki so otvorili ribiško sezono na postrvi.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bomo govorili o vroči temi – potvorbah oljčnih olj. Urad za varno hrano je kar pri 18-h oljih z naših prodajnih polic ugotovil senzorična neskladja. Temo o oljkah in olju bomo nadaljevali na Hlajevih dnevih, strokovnem posvetu naših oljkarjev, ki je potekal v Marezigah pri Kopru. Koprska kmetijska zadruga je v okviru projekta Okoliške dobrote povabila k boljšemu sodelovanju gostince in kmete. Izvedeli boste, kako si v parku Škocjanske jame prizadevajo za ohranitev kraških suhih travnikov. V tolminski območni enoti Zavoda za gozdove ugotavljajo, da so nekatera podjetja, izvajalci sečnje v gozdovih v preteklih letih posekali veliko več lesa, kot je bilo dovoljeno. Ponekod so nastali pravi goloseki, ki jih morajo zdaj pogozdovati lastniki gozdov na svoje stroške. Preverili smo tudi razmere v proizvodnji mleka, kjer se vse draži. Na akumulacijskem jezeru Klivnik pa smo bili z ribiči, ki so otvorili ribiško sezono na postrvi.
S terena so vse pogostejša opozorila o volkovih, ki rejcem povzročajo škodo. Tudi živinorejci iz Zgornjesavske doline imajo z volkovi težave že 11 let. Od ustanovitve najstarejše kmetijske šole v Sloveniji in tretje najstarejše kmetijske šole v srednji Evropi je preteklo 150 let. Njena naslednica je Biotehniška šola Maribor. V studio smo povabili Antona Krajnca, ravnatelja te šole. Stoletje in pol dolgo tradicijo ima tudi reja ljutomerskih kasačev. Število teh konj se v današnjem času zmanjšuje. Sredi marca so se v Združenje vinorodna Štajerska povezali vinogradniki, vinarji in s panogo povezane strokovne ustanove iz severovzhodne Slovenije.
S terena so vse pogostejša opozorila o volkovih, ki rejcem povzročajo škodo. Tudi živinorejci iz Zgornjesavske doline imajo z volkovi težave že 11 let. Od ustanovitve najstarejše kmetijske šole v Sloveniji in tretje najstarejše kmetijske šole v srednji Evropi je preteklo 150 let. Njena naslednica je Biotehniška šola Maribor. V studio smo povabili Antona Krajnca, ravnatelja te šole. Stoletje in pol dolgo tradicijo ima tudi reja ljutomerskih kasačev. Število teh konj se v današnjem času zmanjšuje. Sredi marca so se v Združenje vinorodna Štajerska povezali vinogradniki, vinarji in s panogo povezane strokovne ustanove iz severovzhodne Slovenije.
Obiskali smo turistično kmetijo Šeruga v okolici Otočca. Kakšno je stanje na slovenskih turističnih kmetijah in kako nadgrajujejo specializacije, nam je pojasnila Renata Kosi s KGZ Celje. Pojasnimo nekatere spremembe pri obdavčitvah kmetijske dejavnosti, ki so stopile v veljavo v letošnjem letu. Po zelo dolgem obdobju smo ob koncu tedna dočakali prve padavine. Žal ne bodo mogle popraviti škode, ki jo je povzročila letošnja suša. Dr. Stanko Kapun s KGZ v Murski Soboti svetuje, kako najbolj učinkovito padavine izkoristiti. Ob visokih jubilejih zadružništva na slovenskem smo se tokrat odpravili v Koroško, Šaleško in Celjsko regijo.
Obiskali smo turistično kmetijo Šeruga v okolici Otočca. Kakšno je stanje na slovenskih turističnih kmetijah in kako nadgrajujejo specializacije, nam je pojasnila Renata Kosi s KGZ Celje. Pojasnimo nekatere spremembe pri obdavčitvah kmetijske dejavnosti, ki so stopile v veljavo v letošnjem letu. Po zelo dolgem obdobju smo ob koncu tedna dočakali prve padavine. Žal ne bodo mogle popraviti škode, ki jo je povzročila letošnja suša. Dr. Stanko Kapun s KGZ v Murski Soboti svetuje, kako najbolj učinkovito padavine izkoristiti. Ob visokih jubilejih zadružništva na slovenskem smo se tokrat odpravili v Koroško, Šaleško in Celjsko regijo.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Po dveh letih premora je na Celjskem sejmišču znova potekal sejem Agritech. 115 razstavljavcev sodobne kmetijske opreme in strojev je predstavilo več kot 350 blagovnih znamk. V prispevku o varnem delu v gozdu se osredotočimo na pripravo in zavarovanje prostora pred sečnjo. Dodajamo napotke o tem, kako ustrezno načrtovati gnojenje poljščin in travinja. Z gostom se pogovarjamo o suši in alternativah za vzdrževanje prehranske varnosti. Oddajo zaokrožamo s čebelarji inovatorji, ki so se predstavili na sejmu v Celju.
Po dveh letih premora je na Celjskem sejmišču znova potekal sejem Agritech. 115 razstavljavcev sodobne kmetijske opreme in strojev je predstavilo več kot 350 blagovnih znamk. V prispevku o varnem delu v gozdu se osredotočimo na pripravo in zavarovanje prostora pred sečnjo. Dodajamo napotke o tem, kako ustrezno načrtovati gnojenje poljščin in travinja. Z gostom se pogovarjamo o suši in alternativah za vzdrževanje prehranske varnosti. Oddajo zaokrožamo s čebelarji inovatorji, ki so se predstavili na sejmu v Celju.
Na terenu smo preverili, kako poteka letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za ukrepe SKP, ki se je pričela 24. februarja. O finančnem delu kampanje govorimo z direktorjem AKTRP. Predstavljamo zakonodajne spremembe, ki naj bi neposredno olajšale življenje kmetov. Vplive covid epidemije in naraščajoče gospodarske krize pojasnjuje agrarni ekonomist FKBV v Mariboru. V Halozah smo obiskali nekaj rejcev drobnice. Dodajamo še predstavitev informacijskih orodij za lastnike gozdov, ki jih razvijajo na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Na terenu smo preverili, kako poteka letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za ukrepe SKP, ki se je pričela 24. februarja. O finančnem delu kampanje govorimo z direktorjem AKTRP. Predstavljamo zakonodajne spremembe, ki naj bi neposredno olajšale življenje kmetov. Vplive covid epidemije in naraščajoče gospodarske krize pojasnjuje agrarni ekonomist FKBV v Mariboru. V Halozah smo obiskali nekaj rejcev drobnice. Dodajamo še predstavitev informacijskih orodij za lastnike gozdov, ki jih razvijajo na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Na začetku bomo prisluhnili dvema kmetoma iz Vipavske doline, ki pravita, da sta, če bo šlo tako naprej in pride letos do še ene pozebe, najbrž zadnja generacija trmastih pridelovalcev sadja in zelenjave na tistem koncu. Nato se bomo posvetili še eni tegobi, ki tare kmete, pa ne samo njih. To je divjad, še posebej divji prašiči, o čemer sicer v naši oddaji sproti in obširno poročamo. Šli smo v nasad kakija, ki ga je lani prizadela pozeba in preverili ,kakšne so posledice. Narava se namreč prebuja, kar zaznavajo tudi v drevesnici in sadjarskem centru v Biljah pri Nvoi Gorici, kjer imajo v teh dneh polne roke dela.Na Cerkljanskem smo obiskali zbiratelja starih delovnih strojev. Pokazali vom bomo alojo v njenem polnem cvetenju. Na koncu pa bomo iz Kopra pospremili zabojnik vin na črno celino, v Gano.
Na začetku bomo prisluhnili dvema kmetoma iz Vipavske doline, ki pravita, da sta, če bo šlo tako naprej in pride letos do še ene pozebe, najbrž zadnja generacija trmastih pridelovalcev sadja in zelenjave na tistem koncu. Nato se bomo posvetili še eni tegobi, ki tare kmete, pa ne samo njih. To je divjad, še posebej divji prašiči, o čemer sicer v naši oddaji sproti in obširno poročamo. Šli smo v nasad kakija, ki ga je lani prizadela pozeba in preverili ,kakšne so posledice. Narava se namreč prebuja, kar zaznavajo tudi v drevesnici in sadjarskem centru v Biljah pri Nvoi Gorici, kjer imajo v teh dneh polne roke dela.Na Cerkljanskem smo obiskali zbiratelja starih delovnih strojev. Pokazali vom bomo alojo v njenem polnem cvetenju. Na koncu pa bomo iz Kopra pospremili zabojnik vin na črno celino, v Gano.
Prašičereja je živinorejska panoga, ki se že dalj časa prebija skozi zelo težke ekonomske razmere. Ekipa oddaje Ljudje in zemlja se je odpravila na teren in zbrala nekaj odzivov med rejci in strokovnjaki. V studiu gostimo Roberta Otorepca, izvršnega direktorja Celjskega sejma. Tudi letos bodo pripravili sejem AGRITECH ter na njem predstavili najnovejše dosežke kmetijske in gozdarske mehanizacije. Ob visokih jubilejih zadružništva na Slovenskem smo se odpravili v SV Slovenijo, kjer so pred 150 leti ustanovili prve hranilnice in zadruge. Oddajo zaokrožamo v Pomurju na domačiji Pomelaj, kjer ohranjajo kulturno dediščino slovenskega podeželja.
Prašičereja je živinorejska panoga, ki se že dalj časa prebija skozi zelo težke ekonomske razmere. Ekipa oddaje Ljudje in zemlja se je odpravila na teren in zbrala nekaj odzivov med rejci in strokovnjaki. V studiu gostimo Roberta Otorepca, izvršnega direktorja Celjskega sejma. Tudi letos bodo pripravili sejem AGRITECH ter na njem predstavili najnovejše dosežke kmetijske in gozdarske mehanizacije. Ob visokih jubilejih zadružništva na Slovenskem smo se odpravili v SV Slovenijo, kjer so pred 150 leti ustanovili prve hranilnice in zadruge. Oddajo zaokrožamo v Pomurju na domačiji Pomelaj, kjer ohranjajo kulturno dediščino slovenskega podeželja.
Mladi prevzemnik kmetije Simon Čretnik iz Pernovega pri Žalcu se je odločil, da bo nadaljeval družinsko tradicijo in se ukvarjal s prirejo mleka. Zgradil je nov hlev, edinstven na svetu. Preteklo leto je bilo za rejce goveda, predvsem za tiste, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka, izredno težko. O tem, kakšno je trenutno stanje in kako naprej, se pogovarjamo z nekaterimi predstavniki rejskih organizacij in stroke. V studiu gostimo direktorja Mlekarske zadruge Ptuj. Pojasnil je, kako krizne razmere vplivajo na odkup in prodajo mleka. V drugem delu oddaje predstavljamo mladega rejca iz Savinjske doline, ki redi govedo mesne pasme chavrolet. Rejci, ki želijo sami predelati mleko v mlečne izdelke, v učni mlekarni na Ptuju pridobivajo praktična znanja.
Mladi prevzemnik kmetije Simon Čretnik iz Pernovega pri Žalcu se je odločil, da bo nadaljeval družinsko tradicijo in se ukvarjal s prirejo mleka. Zgradil je nov hlev, edinstven na svetu. Preteklo leto je bilo za rejce goveda, predvsem za tiste, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka, izredno težko. O tem, kakšno je trenutno stanje in kako naprej, se pogovarjamo z nekaterimi predstavniki rejskih organizacij in stroke. V studiu gostimo direktorja Mlekarske zadruge Ptuj. Pojasnil je, kako krizne razmere vplivajo na odkup in prodajo mleka. V drugem delu oddaje predstavljamo mladega rejca iz Savinjske doline, ki redi govedo mesne pasme chavrolet. Rejci, ki želijo sami predelati mleko v mlečne izdelke, v učni mlekarni na Ptuju pridobivajo praktična znanja.
Najprej bomo obiskali Benjamina Purgeraj, ki si je po napadu medvedke 23. januarja že dobro opomogel in nam iz prve roke povedal, kako je napad doživel in ga na srečo tudi preživel. Šli bomo na Vremščico, kjer je v hlevu trenutno 500 ovc avtohtone pasme Istrska pramenka. Vsak dan je bliže pomlad, ko se bo sadilo, sejalo, rezalo in podobno. V Biljah pori Novi Gorici smo izvedeli za marsikateri koristen nasvet. V Vanganelu pri Kopru smo posadili tono česna. Nekoliko višje, v Pučah, pa smo obiskali kmetijo Tonin, ki je prejela priznanje Zlata sončnica. Šli smo na lov na tartufe, ki jih je bilo letos zelo malo, zato je njihova cena krepko poskočila. Spoznali boste prvega in edinega slovenskega viteza žganih pijač, pa tudi našega dolgoletnega sodelavca, ki je že v zasluženi penziji.
Najprej bomo obiskali Benjamina Purgeraj, ki si je po napadu medvedke 23. januarja že dobro opomogel in nam iz prve roke povedal, kako je napad doživel in ga na srečo tudi preživel. Šli bomo na Vremščico, kjer je v hlevu trenutno 500 ovc avtohtone pasme Istrska pramenka. Vsak dan je bliže pomlad, ko se bo sadilo, sejalo, rezalo in podobno. V Biljah pori Novi Gorici smo izvedeli za marsikateri koristen nasvet. V Vanganelu pri Kopru smo posadili tono česna. Nekoliko višje, v Pučah, pa smo obiskali kmetijo Tonin, ki je prejela priznanje Zlata sončnica. Šli smo na lov na tartufe, ki jih je bilo letos zelo malo, zato je njihova cena krepko poskočila. Spoznali boste prvega in edinega slovenskega viteza žganih pijač, pa tudi našega dolgoletnega sodelavca, ki je že v zasluženi penziji.
Na območjih, kjer je bila lani močna pozeba je letos zimsko rez potrebno prilagoditi. Naša ekipa je stanje preverila na Dolenjskem. Mineva 200 let od prihoda nadvojvode Janeza na Meranovo. Postavil je temelje sodobnega vinogradništva in kmetijskega šolstva pri nas. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Brečko, kjer so zimsko rez že zaključili. Prireja senenega mleka in mesa se uveljavlja predvsem na območjih z omejenimi dejavniki. Rejcem omogoča ohranjanje kakovostne črede, preživetje in nadaljnji razvoj kmetij.
Na območjih, kjer je bila lani močna pozeba je letos zimsko rez potrebno prilagoditi. Naša ekipa je stanje preverila na Dolenjskem. Mineva 200 let od prihoda nadvojvode Janeza na Meranovo. Postavil je temelje sodobnega vinogradništva in kmetijskega šolstva pri nas. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Brečko, kjer so zimsko rez že zaključili. Prireja senenega mleka in mesa se uveljavlja predvsem na območjih z omejenimi dejavniki. Rejcem omogoča ohranjanje kakovostne črede, preživetje in nadaljnji razvoj kmetij.
Predstavljamo mladega prevzemnika kmetije z Goričkega, Metoda Gutmana. Obiskali smo Biotehniško šolo Rakičan, ki je osrednja kmetijska izobraževalna ustanova v Pomurju. V studiu gostimo prodekanjo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, dr. Karmen Pažek. Na terenu smo preverjali, katere so prednosti mikro zelenjave. Opozarjamo, da je od 1.1.2022 zahtevke za vračilo trošarine, mogoče oddajati le še elektronsko.
Predstavljamo mladega prevzemnika kmetije z Goričkega, Metoda Gutmana. Obiskali smo Biotehniško šolo Rakičan, ki je osrednja kmetijska izobraževalna ustanova v Pomurju. V studiu gostimo prodekanjo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, dr. Karmen Pažek. Na terenu smo preverjali, katere so prednosti mikro zelenjave. Opozarjamo, da je od 1.1.2022 zahtevke za vračilo trošarine, mogoče oddajati le še elektronsko.
»V tokratni koprski nedeljski oddaji Ljudje in zemlja bomo najprej šli v Brkine, na Brezovo Brdo, kjer so divji prašiči razrili in uničili več hektarjev travnikov in pašnikov. Izvedeli boste tudi, kako se s težavami zaradi velikega števila divjih prašičev soočajo naši zamejski kmetje ter meščani, saj prihajajo tropi teh kosmatincev v mestne parke, na vrtove hiš. Podali se bomo na bistriško, kjer je od nekoč devetih prevoznikov in odkupovalcev mleka ostal le še eden, pa še ta odhaja v pokoj. Družba slovenski državni gozdovi je v decembru organizirala svojo prvo dražbo vrednejših hlodov iz državnih gozdov in nanjo povabili tudi zasebne lastnike. Napovedujejo pa, da se sodelovanje z zasebniki, ki imajo pri nas v lasti kar 78 odstotkov vseh gozdov v Sloveniji, ne bo končalo samo pri dražbah. Obiskali smo Tolminski muzej, kjer so pripravili zanimivo razstavo o senikih, o njihovem nekoč velikem pomenu, o različnih načinih gradnje in ostalem. V Opatjem selu smo se srečali s članicami Društva Žbrinca in Društva žena Miren Orehovlje. Pripravile so okusne jedi, ki so jih nekoč jedli na tem koncu v predpustnem času. Recepte skrbno hranijo in prenašajo naprej, da tradicija ne zamre. Vabljeni k ogledu to nedeljo, 23. januarja opoldan na prvem in ob 18h na koprskem tv programu.«
»V tokratni koprski nedeljski oddaji Ljudje in zemlja bomo najprej šli v Brkine, na Brezovo Brdo, kjer so divji prašiči razrili in uničili več hektarjev travnikov in pašnikov. Izvedeli boste tudi, kako se s težavami zaradi velikega števila divjih prašičev soočajo naši zamejski kmetje ter meščani, saj prihajajo tropi teh kosmatincev v mestne parke, na vrtove hiš. Podali se bomo na bistriško, kjer je od nekoč devetih prevoznikov in odkupovalcev mleka ostal le še eden, pa še ta odhaja v pokoj. Družba slovenski državni gozdovi je v decembru organizirala svojo prvo dražbo vrednejših hlodov iz državnih gozdov in nanjo povabili tudi zasebne lastnike. Napovedujejo pa, da se sodelovanje z zasebniki, ki imajo pri nas v lasti kar 78 odstotkov vseh gozdov v Sloveniji, ne bo končalo samo pri dražbah. Obiskali smo Tolminski muzej, kjer so pripravili zanimivo razstavo o senikih, o njihovem nekoč velikem pomenu, o različnih načinih gradnje in ostalem. V Opatjem selu smo se srečali s članicami Društva Žbrinca in Društva žena Miren Orehovlje. Pripravile so okusne jedi, ki so jih nekoč jedli na tem koncu v predpustnem času. Recepte skrbno hranijo in prenašajo naprej, da tradicija ne zamre. Vabljeni k ogledu to nedeljo, 23. januarja opoldan na prvem in ob 18h na koprskem tv programu.«
Ptičja gripa je virusna bolezen, ki med perutnino povzroča ogromno gospodarsko škodo, zato je pomembno, da upoštevamo preventivne ukrepe in poskušamo preprečiti, da bi se razširila v gospodarske reje. Že od 70. let prejšnjega stoletja upravljanje gozdov poteka po gozdnogospodarskih načrtih, ki jih obnavljajo vsakih 10 let. Ob sprejemanju zadnjega tovrstnega strateškega dokumenta so gozdarji, vsaj kolikor je mogoče, upoštevali pripombe interesnih skupin in lastnikov gozdov. Na kmetiji Polajžer pod Bočem so lani zgradili nov hlev za govedo. Naložbo so v celoti načrtovali in izvedli sami. Na območju KGZ Maribor smo obiskali kmetiji, ki sta osnovno dejavnost nadgradili s predelavo mesa in zelenjave.
Ptičja gripa je virusna bolezen, ki med perutnino povzroča ogromno gospodarsko škodo, zato je pomembno, da upoštevamo preventivne ukrepe in poskušamo preprečiti, da bi se razširila v gospodarske reje. Že od 70. let prejšnjega stoletja upravljanje gozdov poteka po gozdnogospodarskih načrtih, ki jih obnavljajo vsakih 10 let. Ob sprejemanju zadnjega tovrstnega strateškega dokumenta so gozdarji, vsaj kolikor je mogoče, upoštevali pripombe interesnih skupin in lastnikov gozdov. Na kmetiji Polajžer pod Bočem so lani zgradili nov hlev za govedo. Naložbo so v celoti načrtovali in izvedli sami. Na območju KGZ Maribor smo obiskali kmetiji, ki sta osnovno dejavnost nadgradili s predelavo mesa in zelenjave.
Pogajanja o slovenskem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki so potekala do konca lanskega novembra med vlado in kmetijskimi organizacijami, so pogajalci zaključili z dogovorom. Po obravnavi in potrditvi na vladi so slovenski Strateški načrt SKP še pred koncem preteklega leta poslali v Bruselj. Mnenje o ključnih točkah pogajanj podajajo predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij. Najpomembnejše odločitve, zajete v načrtu, pojasnjuje dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Pogajanja o slovenskem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki so potekala do konca lanskega novembra med vlado in kmetijskimi organizacijami, so pogajalci zaključili z dogovorom. Po obravnavi in potrditvi na vladi so slovenski Strateški načrt SKP še pred koncem preteklega leta poslali v Bruselj. Mnenje o ključnih točkah pogajanj podajajo predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij. Najpomembnejše odločitve, zajete v načrtu, pojasnjuje dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
V prvi letošnji oddaji, ki smo jo tokrat pripravili na primorskem koncu vas bomo popeljali na različne kmetije, ki pišejo uspešne zgodbe. V Knežaku smo obiskali Gregorja Slavca, ki je ne le najboljši mladi kmet v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji. Na tolminskemr je hlevska skupnost Volarje prodala nekoč skupni hlev kmetovalcu Marjanu Lipuščku iz bližnjega Zatolmina. Ta je hlev obnovil in že začel z delom. Predstavili vam bomo prvo monografijo o agrarnih skupnostih pri nas. Na blagoslov konjev smo se odpravili v Harije, Lipico in Vipavo.Potrkali smo na vrata domačije Jazbec v Svetem pri Komnu, kjer pridne roke pridelujejo oljčno olje,teran pa tudi črne penine. V Portorožu se je odvila tradicionalna dobrodelna dražba vin kleti Vinakoper. Se sprašujete kako obnoviti kamnito škarpo oz. suhozid ? Za konec pa še utrinek s snemanj, kjer nam ne gre zmeraj gladko in po maslu
V prvi letošnji oddaji, ki smo jo tokrat pripravili na primorskem koncu vas bomo popeljali na različne kmetije, ki pišejo uspešne zgodbe. V Knežaku smo obiskali Gregorja Slavca, ki je ne le najboljši mladi kmet v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji. Na tolminskemr je hlevska skupnost Volarje prodala nekoč skupni hlev kmetovalcu Marjanu Lipuščku iz bližnjega Zatolmina. Ta je hlev obnovil in že začel z delom. Predstavili vam bomo prvo monografijo o agrarnih skupnostih pri nas. Na blagoslov konjev smo se odpravili v Harije, Lipico in Vipavo.Potrkali smo na vrata domačije Jazbec v Svetem pri Komnu, kjer pridne roke pridelujejo oljčno olje,teran pa tudi črne penine. V Portorožu se je odvila tradicionalna dobrodelna dražba vin kleti Vinakoper. Se sprašujete kako obnoviti kamnito škarpo oz. suhozid ? Za konec pa še utrinek s snemanj, kjer nam ne gre zmeraj gladko in po maslu
Na zasneženi kmetiji Smolej pod Golico se konji in otroci učijo sobivanja in razumevanje narave. Predstavlja se nam gorenjski izdelovalcev božičnih jaslic. Na kmetiji Krebs v Strojni nad Ravnami na Koroškem, so turistično ponudbo zelo domiselno popestrili z alpakami. Članice Društva kmetic Mežiške doline se spominjajo, kako so zimske večere in praznike na tukajšnjih kmetijah preživljali v preteklosti.
Na zasneženi kmetiji Smolej pod Golico se konji in otroci učijo sobivanja in razumevanje narave. Predstavlja se nam gorenjski izdelovalcev božičnih jaslic. Na kmetiji Krebs v Strojni nad Ravnami na Koroškem, so turistično ponudbo zelo domiselno popestrili z alpakami. Članice Društva kmetic Mežiške doline se spominjajo, kako so zimske večere in praznike na tukajšnjih kmetijah preživljali v preteklosti.
Slovenske kmetijske in gozdarske zadruge se povezujejo. Okrepiti želijo položaj in moč na trgu s kmetijskimi pridelki.Med najskrbnejšimi lastniki gozdov je letos tudi Bernard Štiglic. Obiskali smo ga na gorski kmetiji v zaselku Ter v Zgornji Savinjski dolini. V naših oddajah smo pripravljali tudi prispevke o varnemu delu v gozdu. Velikokrat nam jih je pomagal pripraviti Jurij Beguš, strokovnjak z Zavoda za gozdove Slovenije, ki prihodnje leto zaključuje svojo profesionalno pot.
Slovenske kmetijske in gozdarske zadruge se povezujejo. Okrepiti želijo položaj in moč na trgu s kmetijskimi pridelki.Med najskrbnejšimi lastniki gozdov je letos tudi Bernard Štiglic. Obiskali smo ga na gorski kmetiji v zaselku Ter v Zgornji Savinjski dolini. V naših oddajah smo pripravljali tudi prispevke o varnemu delu v gozdu. Velikokrat nam jih je pomagal pripraviti Jurij Beguš, strokovnjak z Zavoda za gozdove Slovenije, ki prihodnje leto zaključuje svojo profesionalno pot.
Oddajo Ljudje in zemlja, ki bo na 1. programu TV Slovenija v nedeljo, 12.12.2021 točno opoldne, pripravlja primorska ekipa. Mojca Dumančič je s kolegicami in kolegi obiskala številne kmetije po vsej Sloveniji - opozorili bodo na perečo problematiko podnebnih sprememb, ki usodno vplivajo na naše kmetijstvo. Posebna previdnost bo potrebna zaradi ptičje gripe, ki razsaja že vse okoli nas. Barbara Renčof bo predstavila eko kmetije na Kočevskem, kjer se vse več mladih odloča za delo na zemlji. Tu je zimski čas, zato se je Ksenija Černuta odpravila na zeliščarsko kmetijo Rogelja v Vojščici na Krasu po nasvete, kakšne čaje piti za odpornost. Poznate rek, da je nekaj »drago kot žafran«? Miloš Batistuta je na Tolminskem odkril, zakaj je žafranov cvet tako dragocen. Zadnji del oddaje pa bo predpraznično obarvan. Sabina Francek Ivovič bo predstavila božične šege in navade v Istri, na spodnjem Vipavskem bodo kmečke gospodinje skuhale značilne božične jedi. Zato le svinčnik in papir v roke, ko boste gledali nedeljsko oddajo – zagotovo vam bo prav prišel kakšen božični recept.
Oddajo Ljudje in zemlja, ki bo na 1. programu TV Slovenija v nedeljo, 12.12.2021 točno opoldne, pripravlja primorska ekipa. Mojca Dumančič je s kolegicami in kolegi obiskala številne kmetije po vsej Sloveniji - opozorili bodo na perečo problematiko podnebnih sprememb, ki usodno vplivajo na naše kmetijstvo. Posebna previdnost bo potrebna zaradi ptičje gripe, ki razsaja že vse okoli nas. Barbara Renčof bo predstavila eko kmetije na Kočevskem, kjer se vse več mladih odloča za delo na zemlji. Tu je zimski čas, zato se je Ksenija Černuta odpravila na zeliščarsko kmetijo Rogelja v Vojščici na Krasu po nasvete, kakšne čaje piti za odpornost. Poznate rek, da je nekaj »drago kot žafran«? Miloš Batistuta je na Tolminskem odkril, zakaj je žafranov cvet tako dragocen. Zadnji del oddaje pa bo predpraznično obarvan. Sabina Francek Ivovič bo predstavila božične šege in navade v Istri, na spodnjem Vipavskem bodo kmečke gospodinje skuhale značilne božične jedi. Zato le svinčnik in papir v roke, ko boste gledali nedeljsko oddajo – zagotovo vam bo prav prišel kakšen božični recept.
V začetku novembra so v Višnji Gori odprli Hišo kranjske čebele. V njej je najbolj celovito predstavljena avtohtona slovenska čebela – kranjska sivka, druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu. V zadnjem desetletju digitalizacija in sodobne tehnologije intenzivno prodirajo tudi v slovensko kmetijstvo. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se trudijo, da bi študente čim bolj pripravili na sodobne izzive. V zadnjih šestih letih smo v Sloveniji dobili okoli 20 vzrediteljev sviloprejk. Naša ekipa je obiskala enega izmed njih na Goričkem. Turizem v zidanicah je izviren slovenski turistični produkt. Na Dolenjskem ponudniki, povezani v Konzorcij turizma v zidanicah, uspešno gradijo turistično ponudbo v objektih, ki so bili pred tem kot zidanice namenjeni predvsem gospodarski in ne toliko bivanjski rabi.
V začetku novembra so v Višnji Gori odprli Hišo kranjske čebele. V njej je najbolj celovito predstavljena avtohtona slovenska čebela – kranjska sivka, druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu. V zadnjem desetletju digitalizacija in sodobne tehnologije intenzivno prodirajo tudi v slovensko kmetijstvo. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se trudijo, da bi študente čim bolj pripravili na sodobne izzive. V zadnjih šestih letih smo v Sloveniji dobili okoli 20 vzrediteljev sviloprejk. Naša ekipa je obiskala enega izmed njih na Goričkem. Turizem v zidanicah je izviren slovenski turistični produkt. Na Dolenjskem ponudniki, povezani v Konzorcij turizma v zidanicah, uspešno gradijo turistično ponudbo v objektih, ki so bili pred tem kot zidanice namenjeni predvsem gospodarski in ne toliko bivanjski rabi.
V Laškem je potekal tradicionalni dvodnevni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Povezali so ga s predstavitvijo Evropskega inovativnega partnerstva in prenosom znanja, pridobljenega v projektih EIP, na kmetije. Kmetije, ki ležijo v vaseh na širokem pasu rodovitne nižine ob Savi, prestolnico tudi v današnjem času oskrbujejo s kakovostnimi pridelki, predvsem z zelenjavo. Obiskali smo dr. Staneta Klemenčiča, ki je letos odšel v pokoj. Njegova osebna in poklicna pot je bila prepletena s podeželjem, kjer ves čas živi in deluje kot kmetijski strokovnjak.
V Laškem je potekal tradicionalni dvodnevni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Povezali so ga s predstavitvijo Evropskega inovativnega partnerstva in prenosom znanja, pridobljenega v projektih EIP, na kmetije. Kmetije, ki ležijo v vaseh na širokem pasu rodovitne nižine ob Savi, prestolnico tudi v današnjem času oskrbujejo s kakovostnimi pridelki, predvsem z zelenjavo. Obiskali smo dr. Staneta Klemenčiča, ki je letos odšel v pokoj. Njegova osebna in poklicna pot je bila prepletena s podeželjem, kjer ves čas živi in deluje kot kmetijski strokovnjak.
Tokratno oddajo bomo začeli z analizo letošnje oljkarske sezone. Izvedeli boste, kako poteka senzorično ocenjevanje oljčnega olja in katera je ena izmed redkih kmetij, ki svoje pridelke zares prodaja na svojem dvorišču. Šli bomo tudi k oljkarjem v zamejstvo. Pa še marsikaj drugega zanimivega bo v tokratni oddaji.
Tokratno oddajo bomo začeli z analizo letošnje oljkarske sezone. Izvedeli boste, kako poteka senzorično ocenjevanje oljčnega olja in katera je ena izmed redkih kmetij, ki svoje pridelke zares prodaja na svojem dvorišču. Šli bomo tudi k oljkarjem v zamejstvo. Pa še marsikaj drugega zanimivega bo v tokratni oddaji.
Pred 40 leti so na pobudo enologa dr. Julija Nemaniča, ki se je vrnil z izobraževanja v Franciji, v Vinski kleti Metlika pridelali prvo vino rose v Sloveniji. Rok za pridobitev sredstev za razvoj malih kmetij se izteče 16. decembra, zato imajo interesenti še čas za oddajo vlog. Na terenu smo preverili, kako so pridelovalci zadovoljni z letošnjo letino koruze in kako poteka setev ozimnih žit. Predstavljamo nove objekte Nacionalnega veterinarskega inštituta v Mariboru. Tam opravljajo vrhunske laboratorijske preiskave, katerih namen je varovanje zdravja živali in ljudi. Ob koncu se ustavljamo še na tradicionalni Eko tržnici v Slovenj Gradcu.
Pred 40 leti so na pobudo enologa dr. Julija Nemaniča, ki se je vrnil z izobraževanja v Franciji, v Vinski kleti Metlika pridelali prvo vino rose v Sloveniji. Rok za pridobitev sredstev za razvoj malih kmetij se izteče 16. decembra, zato imajo interesenti še čas za oddajo vlog. Na terenu smo preverili, kako so pridelovalci zadovoljni z letošnjo letino koruze in kako poteka setev ozimnih žit. Predstavljamo nove objekte Nacionalnega veterinarskega inštituta v Mariboru. Tam opravljajo vrhunske laboratorijske preiskave, katerih namen je varovanje zdravja živali in ljudi. Ob koncu se ustavljamo še na tradicionalni Eko tržnici v Slovenj Gradcu.
Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto v letošnjem letu obeležuje dvajseto obletnico delovanja. Ob tej priloložnosti predstavljamo nekaj zanimivih kmetij in projektov s tega območja. Obiskali smo tudi letošnjo Kmetico leta, ki prihaja iz Bele krajine.
Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto v letošnjem letu obeležuje dvajseto obletnico delovanja. Ob tej priloložnosti predstavljamo nekaj zanimivih kmetij in projektov s tega območja. Obiskali smo tudi letošnjo Kmetico leta, ki prihaja iz Bele krajine.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bo pred mikrofon najprej stopil kmetijski minister, ki bo med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako naj vaščani sobivajo z zvermi. Sprehodili se bomo po veronskem vinskem sejmu, ki so ga organizirali kljub ali pa prav zaradi pandemije. »Forešt« iz Novega Mesta si je dovolil oženiti se na Kras, zagnati prodajo rib in celo saditi oljke – škandalozno! Šli smo tudi čez mejo na Krasu, kjer in posneli posledice škode, ki jo zamejskim kmetom povzročajo divji prašiči. Vabljeni k ogledu to nedeljo opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bo pred mikrofon najprej stopil kmetijski minister, ki bo med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako naj vaščani sobivajo z zvermi. Sprehodili se bomo po veronskem vinskem sejmu, ki so ga organizirali kljub ali pa prav zaradi pandemije. »Forešt« iz Novega Mesta si je dovolil oženiti se na Kras, zagnati prodajo rib in celo saditi oljke – škandalozno! Šli smo tudi čez mejo na Krasu, kjer in posneli posledice škode, ki jo zamejskim kmetom povzročajo divji prašiči. Vabljeni k ogledu to nedeljo opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
Konec tedna je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači podelil naziv inovativni mladi kmet 2021. Naziv je prejel Gregor Slavec iz Knežaka, ki izdeluje sladoled iz kozjega ekološkega mleka. Več kot 70 % slovenskih obdelovalnih površin spada med območja s težjimi obdelovalnimi razmerami. Na teh kmetijah si v novem programskem obdobju želijo učinkovitejšo finančno pomoč. V okviru EIP poteka projekt, pri katerem partnerji proučujejo vpliv pitanja na prirejo govedine vrhunske kakovosti. V Mariboru je septembra odprla vrata Hiša kmetij.
Konec tedna je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači podelil naziv inovativni mladi kmet 2021. Naziv je prejel Gregor Slavec iz Knežaka, ki izdeluje sladoled iz kozjega ekološkega mleka. Več kot 70 % slovenskih obdelovalnih površin spada med območja s težjimi obdelovalnimi razmerami. Na teh kmetijah si v novem programskem obdobju želijo učinkovitejšo finančno pomoč. V okviru EIP poteka projekt, pri katerem partnerji proučujejo vpliv pitanja na prirejo govedine vrhunske kakovosti. V Mariboru je septembra odprla vrata Hiša kmetij.
Ob svetovnem dnevu kmetic predstavljamo članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta v Slovenskih goricah. Sadjarji ne pomnijo tako slabe letine kot je letošnja. Obiskali smo sadjarsko izletniško kmetijo Pr' Matijovc v Podbrezju. Tla na katerih poteka kmetijska proizvodnja ob pravilni oskrbi vežejo ogljik. Tovrstno tematiko v projektu Evropskega inovativnega partnerstva raziskujejo tudi slovenski strokovnjaki.
Ob svetovnem dnevu kmetic predstavljamo članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta v Slovenskih goricah. Sadjarji ne pomnijo tako slabe letine kot je letošnja. Obiskali smo sadjarsko izletniško kmetijo Pr' Matijovc v Podbrezju. Tla na katerih poteka kmetijska proizvodnja ob pravilni oskrbi vežejo ogljik. Tovrstno tematiko v projektu Evropskega inovativnega partnerstva raziskujejo tudi slovenski strokovnjaki.
Tokrat začnemo z novostjo v koprski oddaji. Pridružili smo se mariborskim kolegom in sodelovali v izboru Inovativni mladi kmet. Izvedeli boste, kakšna bo letošnja oljkarska sezona. Primorskim oljkarjem jo je močno zagodlo vreme z zmrzaljo, sušo, vročinskimi udari, na koncu pa je oljke napadla še oljčna muha. Pridelek bo skop. Obiskali smo družino Kosovelj iz Zagrajca na Krasu. Znani gorski tekači so tudi odlični pridelovalci terana in živinorejci. Ob koncu pa bomo šli še v nanoške gozdove, kjer deluje premična gozdarska žičnica, s katero postojnska gozdarska in lesarska šola dokazuje, da je lahko spravilo lesa okolju prijazno opravilo.
Tokrat začnemo z novostjo v koprski oddaji. Pridružili smo se mariborskim kolegom in sodelovali v izboru Inovativni mladi kmet. Izvedeli boste, kakšna bo letošnja oljkarska sezona. Primorskim oljkarjem jo je močno zagodlo vreme z zmrzaljo, sušo, vročinskimi udari, na koncu pa je oljke napadla še oljčna muha. Pridelek bo skop. Obiskali smo družino Kosovelj iz Zagrajca na Krasu. Znani gorski tekači so tudi odlični pridelovalci terana in živinorejci. Ob koncu pa bomo šli še v nanoške gozdove, kjer deluje premična gozdarska žičnica, s katero postojnska gozdarska in lesarska šola dokazuje, da je lahko spravilo lesa okolju prijazno opravilo.
V oddaji Ljudje in zemlja predstavljamo 8 kandidatov, ki se v letošnjem letu potegujejo za inovativnega mladega kmeta. Izbor organizirata Zveza slovenske podeželske mladine in KGZS. Glasovanje bo potekalo od 10. do 17. oktobra 2021, potem ko bodo objavljeni še trije kandidati s Primorske.
V oddaji Ljudje in zemlja predstavljamo 8 kandidatov, ki se v letošnjem letu potegujejo za inovativnega mladega kmeta. Izbor organizirata Zveza slovenske podeželske mladine in KGZS. Glasovanje bo potekalo od 10. do 17. oktobra 2021, potem ko bodo objavljeni še trije kandidati s Primorske.
Letošnje trgatve so v polnem teku. Po prvih ocenah obiramo grozdje, ki bo dalo zelo kakovosten vinski letnik. Hmeljarji s pridelkom niso tako zadovoljni. Dve tretjini hmeljišč je v poletnem času poškodovala toča. V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta so nedavno predstavili nekaj sodobnih novosti, ki jih bomo v prihodnosti videvali tudi v naših sadovnjakih. Zakonca Gregorič sta na Tinjski gori združila znanje in naravne danosti sončne strani Pohorja. Gostom ponujata vina in regionalno kulinariko.
Letošnje trgatve so v polnem teku. Po prvih ocenah obiramo grozdje, ki bo dalo zelo kakovosten vinski letnik. Hmeljarji s pridelkom niso tako zadovoljni. Dve tretjini hmeljišč je v poletnem času poškodovala toča. V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta so nedavno predstavili nekaj sodobnih novosti, ki jih bomo v prihodnosti videvali tudi v naših sadovnjakih. Zakonca Gregorič sta na Tinjski gori združila znanje in naravne danosti sončne strani Pohorja. Gostom ponujata vina in regionalno kulinariko.
V tokratni oddaji bomo najprej govorili o pobudi za vzpostavitev namalalnih sistemov v Vanganelu in na Serminu. Bili smo na tratvah v vinogradih Vinakoper in pri zasebnikih. Tudi v zamejskih brajdah. Ob.koncu oddaje pa bomo šli na planino Bošca na Kobariškem Stolu, kjer zaključujejo pašno sezono.
V tokratni oddaji bomo najprej govorili o pobudi za vzpostavitev namalalnih sistemov v Vanganelu in na Serminu. Bili smo na tratvah v vinogradih Vinakoper in pri zasebnikih. Tudi v zamejskih brajdah. Ob.koncu oddaje pa bomo šli na planino Bošca na Kobariškem Stolu, kjer zaključujejo pašno sezono.
Pred ministrsko konferenco na Brdu pri Kranju so evropski kmetijski ministri spoznali del Dolenjske, tam jih je spremljala naša ekipa. Obiskali smo nekaj kmetijskih gospodarstev, ki že nekaj časa uporabljajo alternativne pristope ohranitvenega kmetovanja, s katerim želijo ohraniti zdrava, živa tla. Preverjamo, kako napreduje projekt Nemoč podeželja, ki so se ga lotili predstavniki Zveze podeželske mladine in strokovnjaki z različnih področij. Zadnje minute oddaje nam bodo popestrile predstavnice Društva kmečkih žena Metlika, ki ima največ zaslug za zaščito belokranjske pogače.
Pred ministrsko konferenco na Brdu pri Kranju so evropski kmetijski ministri spoznali del Dolenjske, tam jih je spremljala naša ekipa. Obiskali smo nekaj kmetijskih gospodarstev, ki že nekaj časa uporabljajo alternativne pristope ohranitvenega kmetovanja, s katerim želijo ohraniti zdrava, živa tla. Preverjamo, kako napreduje projekt Nemoč podeželja, ki so se ga lotili predstavniki Zveze podeželske mladine in strokovnjaki z različnih področij. Zadnje minute oddaje nam bodo popestrile predstavnice Društva kmečkih žena Metlika, ki ima največ zaslug za zaščito belokranjske pogače.
Evropska komisija želi v novem programskem obdobju vzpostaviti poenostavljen, posodobljen in prožnejši sistem delovanja SKP. Države članice prvič pripravljajo strateške načrte v katerih sledijo skupnim ciljem evropske kmetijske politike, na temeljih specifičnih potreb lastnih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Na terenu smo zbrali mnenja o Osnutku slovenskega strateškega načrta za programsko obdobje 2023-2027.
Evropska komisija želi v novem programskem obdobju vzpostaviti poenostavljen, posodobljen in prožnejši sistem delovanja SKP. Države članice prvič pripravljajo strateške načrte v katerih sledijo skupnim ciljem evropske kmetijske politike, na temeljih specifičnih potreb lastnih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe. Na terenu smo zbrali mnenja o Osnutku slovenskega strateškega načrta za programsko obdobje 2023-2027.
v oddaji Ljudje in zemlja, ki smo jo tokrat pripravili v koprskem studiu izpostavljamo katastrofalno čebelarsko sezono. Predstavili vam bomo novo aplikacijo za satelitsko spremljanje kmetijskih površin- Sopotnik. Bili smo v Sečovljah, kjer gre solinarska sezona počasi h koncu. V Kačičah smo obiskali domačijo Belajevi, ki bo v letošnjem akademskem letu učna kmetija v študijskem programu fitoterapija. Za konec pa še v Sabonje, kjer so domačini obudili star kmečki običaj- košnjo s koso.
v oddaji Ljudje in zemlja, ki smo jo tokrat pripravili v koprskem studiu izpostavljamo katastrofalno čebelarsko sezono. Predstavili vam bomo novo aplikacijo za satelitsko spremljanje kmetijskih površin- Sopotnik. Bili smo v Sečovljah, kjer gre solinarska sezona počasi h koncu. V Kačičah smo obiskali domačijo Belajevi, ki bo v letošnjem akademskem letu učna kmetija v študijskem programu fitoterapija. Za konec pa še v Sabonje, kjer so domačini obudili star kmečki običaj- košnjo s koso.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Slovenija je v tem letu Evropska gastronomska regija. Iz zakladnice slastnih morda tudi manj znanih in izvirnih slovenskih jedi zajemajo tudi na mnogih slovenskih kmetijah. V prvem prispevku smo obiskali kmetijo Baron na Pohorju, ki so v sodelovanju z zgodovinarji in arheologi poustvarili starodobne in antične jedi iz tega območja, vinarska kmetija Gaube iz Svečine pa že dalj časa razvija tudi samostojno gastronomsko pot. V Jakobskem Dolu, slikoviti vasi v Slovenskih goricah, so priredili že 11 dan odprtih vrat vinogradniških kmetij. V drugem delu oddaje pa predstavljamo Agrarno skupnost Podkoren, ki vzdržuje tudi okoli 50 hektarjev pašnikov. Te površine pa so zadnja leta vse bolj na udaru adrenalinskih športnikov in pohodnikov, ki ne upoštevajo omejitev.
Slovenija je v tem letu Evropska gastronomska regija. Iz zakladnice slastnih morda tudi manj znanih in izvirnih slovenskih jedi zajemajo tudi na mnogih slovenskih kmetijah. V prvem prispevku smo obiskali kmetijo Baron na Pohorju, ki so v sodelovanju z zgodovinarji in arheologi poustvarili starodobne in antične jedi iz tega območja, vinarska kmetija Gaube iz Svečine pa že dalj časa razvija tudi samostojno gastronomsko pot. V Jakobskem Dolu, slikoviti vasi v Slovenskih goricah, so priredili že 11 dan odprtih vrat vinogradniških kmetij. V drugem delu oddaje pa predstavljamo Agrarno skupnost Podkoren, ki vzdržuje tudi okoli 50 hektarjev pašnikov. Te površine pa so zadnja leta vse bolj na udaru adrenalinskih športnikov in pohodnikov, ki ne upoštevajo omejitev.
V oddaji bomo prikazali nekaj zanimivejših reportaž iz naših letošnjih oddaj. Najprej bomo skočili v januar in šli na pivški konec med pse čuvaje, ki pazijo na drobnico. Marca smo obiskali zanimivega mladega vinogradnika v Šepuljah na Krasu, kjer smo spoznali tudi Korejca Soonseok Park-a. Joško, kot mu rečejo, je po naši oddaji postal prava medijska zvezda. Aprila in maja smo govorili o mladih iz Prešnice, ki prevzemajo sadjarsko kmetijo. Naredili pa smo tudi zanimivo zgodbo o strunjanskih jagodah, ki so se ohranile po čudežu in jih zdaj nameravajo tržiti pod lokalno blagovno znamko. Na koncu pa smo se ponovno sprehodili po Trnovskem gozdu, ki ga načrtno upravljajo že celih 250 let.
V oddaji bomo prikazali nekaj zanimivejših reportaž iz naših letošnjih oddaj. Najprej bomo skočili v januar in šli na pivški konec med pse čuvaje, ki pazijo na drobnico. Marca smo obiskali zanimivega mladega vinogradnika v Šepuljah na Krasu, kjer smo spoznali tudi Korejca Soonseok Park-a. Joško, kot mu rečejo, je po naši oddaji postal prava medijska zvezda. Aprila in maja smo govorili o mladih iz Prešnice, ki prevzemajo sadjarsko kmetijo. Naredili pa smo tudi zanimivo zgodbo o strunjanskih jagodah, ki so se ohranile po čudežu in jih zdaj nameravajo tržiti pod lokalno blagovno znamko. Na koncu pa smo se ponovno sprehodili po Trnovskem gozdu, ki ga načrtno upravljajo že celih 250 let.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Vremenske razmere so še v začetku julija nakazovale, da bodo poljedelci z žetvijo lahko pričeli tri tedne prej, kot so sprva načrtovali. Po spravilu ječmenov in zgodnjih sort pšenic so jim začele nagajati padavine, ki so spravilo žit precej zaustavile. Sredi julija smo se odpravili po SV Sloveniji in preverjali kakšno je stanje na terenu. Kočevski med je prvi evropski med z zaščiteno označbo porekla. Kljub težavam, ki so doletele letošnjo pomlad čebelarje po vsej Sloveniji, si v Kočevju obetajo dobro letino.
Vremenske razmere so še v začetku julija nakazovale, da bodo poljedelci z žetvijo lahko pričeli tri tedne prej, kot so sprva načrtovali. Po spravilu ječmenov in zgodnjih sort pšenic so jim začele nagajati padavine, ki so spravilo žit precej zaustavile. Sredi julija smo se odpravili po SV Sloveniji in preverjali kakšno je stanje na terenu. Kočevski med je prvi evropski med z zaščiteno označbo porekla. Kljub težavam, ki so doletele letošnjo pomlad čebelarje po vsej Sloveniji, si v Kočevju obetajo dobro letino.
Med drugim bomo šli na ježo okoli Padrič in si ogledali nasad industrijske konoplje blizu Gorice. Najprej pa gremo v Vipavsko dolino, kjer je stanje v kmetijstvu katastrofalno. Sadja zaradi pomladanske pozebe ni, kot kaže pa ne bo niti povrtnin, saj je zadrževalnik Vogršček brez vode.
Med drugim bomo šli na ježo okoli Padrič in si ogledali nasad industrijske konoplje blizu Gorice. Najprej pa gremo v Vipavsko dolino, kjer je stanje v kmetijstvu katastrofalno. Sadja zaradi pomladanske pozebe ni, kot kaže pa ne bo niti povrtnin, saj je zadrževalnik Vogršček brez vode.
Na Dolenjskem so v začetku meseca pripravili tradicionalni dan tehnike. Obiskovalcem so predstavili stroje, namenjene okolju prijazni pridelavi grozdja. Kako sredi poletja poteka delo v hidroponskih rastlinjakih, v katerih pridelujejo solato, smo preverili v Ljutomeru. Obiskali smo učno kmetijo Divji vrt na Dolenjskem, kjer mladim predstavljajo rastline, ki so primerne za fitoterapijo. Mariborski gozdarji so obiskovalce Piramide seznanili z gozdnogojitvenimi načrti in pomenom teh načrtov za ohranjanje gospodarsko pomembnega gozda.
Na Dolenjskem so v začetku meseca pripravili tradicionalni dan tehnike. Obiskovalcem so predstavili stroje, namenjene okolju prijazni pridelavi grozdja. Kako sredi poletja poteka delo v hidroponskih rastlinjakih, v katerih pridelujejo solato, smo preverili v Ljutomeru. Obiskali smo učno kmetijo Divji vrt na Dolenjskem, kjer mladim predstavljajo rastline, ki so primerne za fitoterapijo. Mariborski gozdarji so obiskovalce Piramide seznanili z gozdnogojitvenimi načrti in pomenom teh načrtov za ohranjanje gospodarsko pomembnega gozda.
Sredi preteklega tedna je v Rakičanu potekal tradicionalni dan pšenice. Razpoloženje med poljedelci ni bilo najboljše, saj jim neugodno vreme že od setve manjša letošnji pridelek. V Savinjski dolini so uspešno končali prvo fazo posodobitve namakalnih sistemov, ki omogočajo namakanje skoraj tisoč hektarjev hmelja in drugih poljščin. Erozija kmetijske zemlje povzroča mehansko degradacijo in izgubo rodovitnih tal. O vzrokih in ukrepih za preprečevanje so nedavno razpravljali udeleženci izobraževalne delavnice na Goričkem. Preverili smo, kako nastaja zeliščni vrt medovitih rastlin na posestvu Friškičevih v Krogu pri Murski Soboti.
Sredi preteklega tedna je v Rakičanu potekal tradicionalni dan pšenice. Razpoloženje med poljedelci ni bilo najboljše, saj jim neugodno vreme že od setve manjša letošnji pridelek. V Savinjski dolini so uspešno končali prvo fazo posodobitve namakalnih sistemov, ki omogočajo namakanje skoraj tisoč hektarjev hmelja in drugih poljščin. Erozija kmetijske zemlje povzroča mehansko degradacijo in izgubo rodovitnih tal. O vzrokih in ukrepih za preprečevanje so nedavno razpravljali udeleženci izobraževalne delavnice na Goričkem. Preverili smo, kako nastaja zeliščni vrt medovitih rastlin na posestvu Friškičevih v Krogu pri Murski Soboti.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Zadružna zveza Slovenije je na kongresu, ki je potekal na Brdu pri Kranju, opozorila na nujo digitalne transformacije slovenskih zadrug. Manj kot 5% slovenskih kmetij ima gospodarje mlajše od 35 let. Kako mlade navdušiti za kmetovanje je glavni izziv slovenske in evropske kmetijske politike. Strokovnjake in rejce prašičev je strah, da bi Afriško prašičjo kugo prenesli tudi v Slovenijo. V Pomurju že nekaj let prirejajo ocenjevanje pijače iz samorodnic, ker je povpraševanje med kupci vse večje.
Zadružna zveza Slovenije je na kongresu, ki je potekal na Brdu pri Kranju, opozorila na nujo digitalne transformacije slovenskih zadrug. Manj kot 5% slovenskih kmetij ima gospodarje mlajše od 35 let. Kako mlade navdušiti za kmetovanje je glavni izziv slovenske in evropske kmetijske politike. Strokovnjake in rejce prašičev je strah, da bi Afriško prašičjo kugo prenesli tudi v Slovenijo. V Pomurju že nekaj let prirejajo ocenjevanje pijače iz samorodnic, ker je povpraševanje med kupci vse večje.
Na kongresu Zadružne zveze Slovenije, ki je potekal sredi tedna, so največ pozornosti namenili digitalni preobrazbi slovenskih kmetijskih in gozdarskih zadrug. Vse več sodobnih evropskih kmetij prideluje hrano in druge kmetijske surovine ob pomoči robotov. V Sloveniji jih uvajamo postopno in na različnih področjih. Predstavljamo dva sodobno opremljena govedorejska hleva v Galiciji. V gozdnem rezervatu Poljšak je smrekov gozd močno napadel lubadar. Škoda je vse večja tudi v okoliških gozdovih.
Na kongresu Zadružne zveze Slovenije, ki je potekal sredi tedna, so največ pozornosti namenili digitalni preobrazbi slovenskih kmetijskih in gozdarskih zadrug. Vse več sodobnih evropskih kmetij prideluje hrano in druge kmetijske surovine ob pomoči robotov. V Sloveniji jih uvajamo postopno in na različnih področjih. Predstavljamo dva sodobno opremljena govedorejska hleva v Galiciji. V gozdnem rezervatu Poljšak je smrekov gozd močno napadel lubadar. Škoda je vse večja tudi v okoliških gozdovih.
Geslo Tedna gozdov 2021 je bilo "Načrtno z gozdom!«. Zato smo se sprehodili po Trnovskem gozdu, s akaterim se načrtno upravlja že 250 let. S postonjskimi dijaki pa smo preiskušali formulo ena med gozdnimi žičnicami. V istrskem zaledju nastaja največji oljčnik pri nas, ki se bo raztezal na kar 14-h hektarjih. Hlev Volarje, ki je bil nekoč v lasti hlevske skupnosti Tolmin, je kupil kmet iz Zatolmina. Na Šmarjah nad Koprom je skorajda zaključen projekt izgradnje Naravovarstvenega izobraževalnega centra, edinstvenega središča lovcev in ostalih ljubiteljev narave in živali. V zgodbi o zaščiti terana je po prekinjeni sodni poti v sporu s Hrvaško spet aktualna izjema tudi za uporabo imena na italijanski strani. Čaka nas torej pot po gozdovih, med ojkami, po pašnikih in vinogradih.
Geslo Tedna gozdov 2021 je bilo "Načrtno z gozdom!«. Zato smo se sprehodili po Trnovskem gozdu, s akaterim se načrtno upravlja že 250 let. S postonjskimi dijaki pa smo preiskušali formulo ena med gozdnimi žičnicami. V istrskem zaledju nastaja največji oljčnik pri nas, ki se bo raztezal na kar 14-h hektarjih. Hlev Volarje, ki je bil nekoč v lasti hlevske skupnosti Tolmin, je kupil kmet iz Zatolmina. Na Šmarjah nad Koprom je skorajda zaključen projekt izgradnje Naravovarstvenega izobraževalnega centra, edinstvenega središča lovcev in ostalih ljubiteljev narave in živali. V zgodbi o zaščiti terana je po prekinjeni sodni poti v sporu s Hrvaško spet aktualna izjema tudi za uporabo imena na italijanski strani. Čaka nas torej pot po gozdovih, med ojkami, po pašnikih in vinogradih.
Na govedorejskih kmetijah se rejci in strokovnjaki že dalj časa trudijo, da bi čim hitreje vzredili čim več vrhunskih živali. Ena izmed uspešnih metod za dosego tega cilja je presajanje zarodkov ali t. i. embrio tranfer. Pred mesecem dni smo na pobudo Avstrije v Evropi prvič praznovali dan travniških sadovnjakov. Strokovnjaki z Odd. za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se že dolgo ukvarjajo z raziskavami o staranju in zaščiti lesa. S predstavitvijo rezultatov spodbujajo pozitiven trend rasti lesnih gradenj. Na Jamnici na Koroškem tik ob slovensko-avstrijski meji leži Gradišnikova kmetija. Lani je v akciji S kmetije za vas prejela nagrado za turistično odličnost na podeželju.
Na govedorejskih kmetijah se rejci in strokovnjaki že dalj časa trudijo, da bi čim hitreje vzredili čim več vrhunskih živali. Ena izmed uspešnih metod za dosego tega cilja je presajanje zarodkov ali t. i. embrio tranfer. Pred mesecem dni smo na pobudo Avstrije v Evropi prvič praznovali dan travniških sadovnjakov. Strokovnjaki z Odd. za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se že dolgo ukvarjajo z raziskavami o staranju in zaščiti lesa. S predstavitvijo rezultatov spodbujajo pozitiven trend rasti lesnih gradenj. Na Jamnici na Koroškem tik ob slovensko-avstrijski meji leži Gradišnikova kmetija. Lani je v akciji S kmetije za vas prejela nagrado za turistično odličnost na podeželju.
Dež in mraz sta zaznamovala tudi pomladni del letošnje zelenjadarske sezone. Posledice se kažejo v obliki številnih bolezni in škodljivcev. Na mešani živinorejsko-poljedelski kmetiji v Latkovi vasi Ribičevi pridelujejo ekološke beluše. Beluši ali šparglji vsebujejo snovi, zaradi katerih spadajo med najučinkovitejše naravne diuretike. Kljub nizkim temperaturam je ekološka kmetija Weber prvi pridelek jagod prodajala že aprila. Štajerski vinogradniki so preživeli dolge mesece omejitev in imeli veliko težav pri trženju vin. Ob ukrepih državne pomoči iščejo tudi nove tržne poti.
Dež in mraz sta zaznamovala tudi pomladni del letošnje zelenjadarske sezone. Posledice se kažejo v obliki številnih bolezni in škodljivcev. Na mešani živinorejsko-poljedelski kmetiji v Latkovi vasi Ribičevi pridelujejo ekološke beluše. Beluši ali šparglji vsebujejo snovi, zaradi katerih spadajo med najučinkovitejše naravne diuretike. Kljub nizkim temperaturam je ekološka kmetija Weber prvi pridelek jagod prodajala že aprila. Štajerski vinogradniki so preživeli dolge mesece omejitev in imeli veliko težav pri trženju vin. Ob ukrepih državne pomoči iščejo tudi nove tržne poti.
V oddaji bomo najprej spregovorili o strunjanskih jagodah.Gre za izjemno staro sorto, ki se je ohranila le po naključju. Obsikali smo Agrario Koper, ki ima novega direktorja. Najbolj gledana oljka v Sloveniji, tista v našem dvorišču, je bila potrebna krepke sanacije. Šli smo v Lipico do mladih žrebet. Pa v Parmo, kjer proizvajajo znani pršut z zaščiteno označbo porekla. Na koncu pa boste v izjemoma nekoliko daljši reportaži izvedeli vse o največjem naravnem bogastu pri nas - lesu.
V oddaji bomo najprej spregovorili o strunjanskih jagodah.Gre za izjemno staro sorto, ki se je ohranila le po naključju. Obsikali smo Agrario Koper, ki ima novega direktorja. Najbolj gledana oljka v Sloveniji, tista v našem dvorišču, je bila potrebna krepke sanacije. Šli smo v Lipico do mladih žrebet. Pa v Parmo, kjer proizvajajo znani pršut z zaščiteno označbo porekla. Na koncu pa boste v izjemoma nekoliko daljši reportaži izvedeli vse o največjem naravnem bogastu pri nas - lesu.
Obiskali smo dve sadjarski kmetiji v Slovenskih goricah in preverili, kako tam ocenjujejo stanje po pozebi. Eden izmed osnovnih ciljev slovenskih sadjarjev v prihodnje je investicijski vložek v zaščito pred zmrzaljo. V okviru mednarodnega projekta Evropsko partnerstvo za inovacije sodelujoči preverjajo kakovost beljakovinske krme pred prvo košnjo. Predstavljamo stiskalnico za semena oljnic na kmetiji Kokol v Ciglencah. V Spodnji Avstriji smo obiskali vinorodni okoliš Wagram in vinarja Josefa Bauerja, ki vina prodaja tudi v ZDA.
Obiskali smo dve sadjarski kmetiji v Slovenskih goricah in preverili, kako tam ocenjujejo stanje po pozebi. Eden izmed osnovnih ciljev slovenskih sadjarjev v prihodnje je investicijski vložek v zaščito pred zmrzaljo. V okviru mednarodnega projekta Evropsko partnerstvo za inovacije sodelujoči preverjajo kakovost beljakovinske krme pred prvo košnjo. Predstavljamo stiskalnico za semena oljnic na kmetiji Kokol v Ciglencah. V Spodnji Avstriji smo obiskali vinorodni okoliš Wagram in vinarja Josefa Bauerja, ki vina prodaja tudi v ZDA.
V projektu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije že tri leta testirajo biorazgradljivo vrvico. Uspešnost opraševanja pomembno vpliva na pridelavo hrane in biotsko pestrost. Ob medonosni čebeli, so zelo učinkoviti tudi divji opraševalci, predvsem čmrlji in čebele samotarke. Propolis, dragocen naravni antibiotik, sodi med primarne čebelje pridelke. Predstavljamo še avstrijskega kmeta, ki išče sodobne rešitve pri trajnostni pridelavi kakovostne hrane.
V projektu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije že tri leta testirajo biorazgradljivo vrvico. Uspešnost opraševanja pomembno vpliva na pridelavo hrane in biotsko pestrost. Ob medonosni čebeli, so zelo učinkoviti tudi divji opraševalci, predvsem čmrlji in čebele samotarke. Propolis, dragocen naravni antibiotik, sodi med primarne čebelje pridelke. Predstavljamo še avstrijskega kmeta, ki išče sodobne rešitve pri trajnostni pridelavi kakovostne hrane.
Oddajo začenjamo s posledicami zmrzali, ki je močno prizadela predvsem sadjarje. Pa tudi čebelice, zato smo obiskali čebelarje v Istri. V Agrarii Koper je prišlo do (za mnoge) presenetljive odločitve Upravnega odbora, da direktoju Robertu Fakinu ne podaljšajo mandata. 9 večjih vinskih kleti je ustanovilo Združenje vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Obiskali smo Vilo Fabiani, posestvo Malgaj v Kobdilju, ki je bila nekoč evropska zibelka gosposkega vina Pikolit. In Pikolit je od februarja letos ponovno priznana sorta na celotnem Krasu. Spregovorili bomo o murvah in svilogojstvu, ki je bilo zelo razvito v Avstro ogrski monarhiji, za kar gredo zasluge predvsem Slovencu Ivanu Bolletu, s koreninami na Proseku na Tržaškem. Za konec pa bomo spoznali alpake izpod Slavnika. Začenjamo pa, kot rečeno z aktualno temo o posledicah zmrali.
Oddajo začenjamo s posledicami zmrzali, ki je močno prizadela predvsem sadjarje. Pa tudi čebelice, zato smo obiskali čebelarje v Istri. V Agrarii Koper je prišlo do (za mnoge) presenetljive odločitve Upravnega odbora, da direktoju Robertu Fakinu ne podaljšajo mandata. 9 večjih vinskih kleti je ustanovilo Združenje vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Obiskali smo Vilo Fabiani, posestvo Malgaj v Kobdilju, ki je bila nekoč evropska zibelka gosposkega vina Pikolit. In Pikolit je od februarja letos ponovno priznana sorta na celotnem Krasu. Spregovorili bomo o murvah in svilogojstvu, ki je bilo zelo razvito v Avstro ogrski monarhiji, za kar gredo zasluge predvsem Slovencu Ivanu Bolletu, s koreninami na Proseku na Tržaškem. Za konec pa bomo spoznali alpake izpod Slavnika. Začenjamo pa, kot rečeno z aktualno temo o posledicah zmrali.
Približuje se čas prve košnje. V prvih minutah oddaje opozarjamo, kakšno škodo lahko povzročijo pločevinke, odvržene v travo, ki jo kosijo in spravljajo govedorejci. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je pred časom organizirala Mesno konferenco. Udeleženci so razpravljali o razmerah in izzivih na tem področju. Preverili smo, kako so slovenske kmetije opremljene s traktorji. Sadjar in sirar z Dolenjskega sta letošnja dobitnika nagrade za najbolj inovativno živilo. Od Inštituta za nutricionistiko sta jo prejela za ekološki sadni jogurt. V Ratečah spoštujejo in ohranjajo tudi kulinarično dediščino, posebnost so rateški krapi.
Približuje se čas prve košnje. V prvih minutah oddaje opozarjamo, kakšno škodo lahko povzročijo pločevinke, odvržene v travo, ki jo kosijo in spravljajo govedorejci. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je pred časom organizirala Mesno konferenco. Udeleženci so razpravljali o razmerah in izzivih na tem področju. Preverili smo, kako so slovenske kmetije opremljene s traktorji. Sadjar in sirar z Dolenjskega sta letošnja dobitnika nagrade za najbolj inovativno živilo. Od Inštituta za nutricionistiko sta jo prejela za ekološki sadni jogurt. V Ratečah spoštujejo in ohranjajo tudi kulinarično dediščino, posebnost so rateški krapi.
Pozeba, ki je v preteklem tednu pustošila po vsej Sloveniji, je največ škode povzročila sadjarjem. Na kratko nam predstavljajo težave, s katerimi se ponovno ubadajo. Podjetja s področja gostinstva in turizma ter proizvajalci živil se družno zavzemajo za vzpostavitev učinkovitih in kratkih živilskih verig. Izobraževanje za poklice v živilstvu že nekaj časa ne pritegne toliko mladih, kot bi želeli. V Izobraževalnem centru Piramida v Mariboru se trudijo, da bi obstoječe stanje popravili. Predstavljamo še potico, ki jo pripravljajo v Podbrezju, slikoviti gorenjski vasici.
Pozeba, ki je v preteklem tednu pustošila po vsej Sloveniji, je največ škode povzročila sadjarjem. Na kratko nam predstavljajo težave, s katerimi se ponovno ubadajo. Podjetja s področja gostinstva in turizma ter proizvajalci živil se družno zavzemajo za vzpostavitev učinkovitih in kratkih živilskih verig. Izobraževanje za poklice v živilstvu že nekaj časa ne pritegne toliko mladih, kot bi želeli. V Izobraževalnem centru Piramida v Mariboru se trudijo, da bi obstoječe stanje popravili. Predstavljamo še potico, ki jo pripravljajo v Podbrezju, slikoviti gorenjski vasici.
Odpravili smo se na pobočje ob vasi Beka nad dolino Glinščice, kjer Pečarjevi iz Prešnice sadijo nov nasad jablan in kutin. Na nekaterih območjih po celotni Prirmorski je marčevska pozeba pobrala ves pridelek marelic, pa tudi breskev, kakija, aktinidije. V treh vinskih zgodbah bomo spoznali nizozemskega avtorja zanimive monografije, izvedeli, kako uspešni so v Vinakopru na azijskih trgih in kako se na novo sezono pripravljajo zamejski vinogradniki. Obiskali smo skupino rokodelk, ki obujajo stara znanja in uporabljajo ovčjo volno pri tkanju, pletenju in filcanju. Za konec pa si bomo - dnevu primerno - privoščili potico v kozarcu.
Odpravili smo se na pobočje ob vasi Beka nad dolino Glinščice, kjer Pečarjevi iz Prešnice sadijo nov nasad jablan in kutin. Na nekaterih območjih po celotni Prirmorski je marčevska pozeba pobrala ves pridelek marelic, pa tudi breskev, kakija, aktinidije. V treh vinskih zgodbah bomo spoznali nizozemskega avtorja zanimive monografije, izvedeli, kako uspešni so v Vinakopru na azijskih trgih in kako se na novo sezono pripravljajo zamejski vinogradniki. Obiskali smo skupino rokodelk, ki obujajo stara znanja in uporabljajo ovčjo volno pri tkanju, pletenju in filcanju. Za konec pa si bomo - dnevu primerno - privoščili potico v kozarcu.
Prašičerejci opozarjajo, da so razmere zaradi epidemije in s tem povezana nihanja odkupnih cen ter zastoji pri odkupu živali, velikokrat le izgovor zaslužkarjev v mesno-predelovalni industriji. V projektu evropskega inovativnega partnerstva visoko storilna trajnostna pridelava jabolk sodelujejo tudi sadjarji v Posavju. V trikotniku sadjar, kmetijski svetovalec in raziskovalec skupaj uspešno proučujejo novosti v načinu pridelave. Obstaja veliko različnih pohodnih poti, ki so namenjene obiskovalcem. Kmetijsko učno pot pa najbrž imajo le v občini Benedikt v Slovenskih goricah. Kmetijska učna pot je del širšega projekta, ki so ga v Benediktu poimenovali Eko muzej na prostem.
Prašičerejci opozarjajo, da so razmere zaradi epidemije in s tem povezana nihanja odkupnih cen ter zastoji pri odkupu živali, velikokrat le izgovor zaslužkarjev v mesno-predelovalni industriji. V projektu evropskega inovativnega partnerstva visoko storilna trajnostna pridelava jabolk sodelujejo tudi sadjarji v Posavju. V trikotniku sadjar, kmetijski svetovalec in raziskovalec skupaj uspešno proučujejo novosti v načinu pridelave. Obstaja veliko različnih pohodnih poti, ki so namenjene obiskovalcem. Kmetijsko učno pot pa najbrž imajo le v občini Benedikt v Slovenskih goricah. Kmetijska učna pot je del širšega projekta, ki so ga v Benediktu poimenovali Eko muzej na prostem.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Najprej se bomo malce pohvalili, zakaj ne. Istrski oljkar je eden najboljših na svetu, na severni polobli prav gotovo. Izvedeli bomo nekaj o rezi oljk in kakijev in se pogovorili z dolgoletno kmetijsko svetovalko, ki je odšla v pokoj. Obiskali smo ekološkega vinogradnika iz Šepulj in tam spoznali še zanimivega Korejca. Preiskusili smo se lahko v pletenju košev, stari obrti, ki morda ne bo izumrla. Čreda boškarinov v naši Istri se je povečala za plemenskega bika Bakina, o govedu bo govora tudi v zamejstvu, v posočju pa smo obiskali enega žal redkih proizvajalcev sira z zaščiteno označbo porekla.
Najprej se bomo malce pohvalili, zakaj ne. Istrski oljkar je eden najboljših na svetu, na severni polobli prav gotovo. Izvedeli bomo nekaj o rezi oljk in kakijev in se pogovorili z dolgoletno kmetijsko svetovalko, ki je odšla v pokoj. Obiskali smo ekološkega vinogradnika iz Šepulj in tam spoznali še zanimivega Korejca. Preiskusili smo se lahko v pletenju košev, stari obrti, ki morda ne bo izumrla. Čreda boškarinov v naši Istri se je povečala za plemenskega bika Bakina, o govedu bo govora tudi v zamejstvu, v posočju pa smo obiskali enega žal redkih proizvajalcev sira z zaščiteno označbo porekla.
Kmetje že dalj časa opozarjajo na nevzdržne razmere in na višanje cen surovin in energije za kmetijsko pridelavo. Oddajo zato začenjamo z zavezništvom, ki so ga sklenile kmetijske organizacije za boljšo povezanost med kmeti, predvsem pa za pravičnejšo razdelitev prihodka iz te gospodarske dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo razpis, namenjen mladim kmetom. Običajno mladi investirajo v tehnološko posodobitev ali nadgradnjo kmetijske dejavnosti. Oglasili smo se pri nezadovoljnih vaščanih Dražencev, zaselka na Ptujskem polju, ki niso zadovoljni z izidom komasacije. Le dan pred tradicionalnim praznikom žensk, pa smo opozorili na kmečke ženske in predstavili Bernardo Štrajhar, ki je življenje kljub težkim preizkušnjam ni zlomilo.
Kmetje že dalj časa opozarjajo na nevzdržne razmere in na višanje cen surovin in energije za kmetijsko pridelavo. Oddajo zato začenjamo z zavezništvom, ki so ga sklenile kmetijske organizacije za boljšo povezanost med kmeti, predvsem pa za pravičnejšo razdelitev prihodka iz te gospodarske dejavnosti. V nadaljevanju predstavljamo razpis, namenjen mladim kmetom. Običajno mladi investirajo v tehnološko posodobitev ali nadgradnjo kmetijske dejavnosti. Oglasili smo se pri nezadovoljnih vaščanih Dražencev, zaselka na Ptujskem polju, ki niso zadovoljni z izidom komasacije. Le dan pred tradicionalnim praznikom žensk, pa smo opozorili na kmečke ženske in predstavili Bernardo Štrajhar, ki je življenje kljub težkim preizkušnjam ni zlomilo.
Ob koncu februarja se je začela kampanja za oddajo zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. To je tudi čas, ko se mladi odločajo za nadaljevanje izobraževanja na srednjih šolah in fakultetah. Bili smo na srednji in višji kmetijski šoli v Šentjurju. Naša ekipa se je udeležila letošnje licitacije vrednejšega lesa na Koroškem. Predstavljamo tudi nekaj vsebinskih poudarkov 14. simpozija Slovenskega agronomskega društva.
Ob koncu februarja se je začela kampanja za oddajo zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. To je tudi čas, ko se mladi odločajo za nadaljevanje izobraževanja na srednjih šolah in fakultetah. Bili smo na srednji in višji kmetijski šoli v Šentjurju. Naša ekipa se je udeležila letošnje licitacije vrednejšega lesa na Koroškem. Predstavljamo tudi nekaj vsebinskih poudarkov 14. simpozija Slovenskega agronomskega društva.
V oddaji bomo spregovorili o obnovi Biljenskih gričev, največjega slovenskega vinograda. V Biljah smo obiskali tudi drevesnico. Pozanimali smo se, kako delajo najboljši Primorski gozdarji. Izvedeli boste, kako je zgradil nov hlev kmet v vasi Jasen na Bistriškem in zakaj na tisočmetrskem Sinjem vrhu na Gori nad Vipavsko dolino redijo dolgodlako govedo. Skočili bomo tudi v zamejstvo, kjer kar tisoč hektarjev kraške gmajne od Redipulje do Doberdobskega jezera skupno upravlja pet kmetij, med njimi tudi kmetija Kovač iz Doberdoba. Izvedeli pa boste tudi, zakaj je 80-letnik iz Jasena baje najbogatejši daleč naokrog.
V oddaji bomo spregovorili o obnovi Biljenskih gričev, največjega slovenskega vinograda. V Biljah smo obiskali tudi drevesnico. Pozanimali smo se, kako delajo najboljši Primorski gozdarji. Izvedeli boste, kako je zgradil nov hlev kmet v vasi Jasen na Bistriškem in zakaj na tisočmetrskem Sinjem vrhu na Gori nad Vipavsko dolino redijo dolgodlako govedo. Skočili bomo tudi v zamejstvo, kjer kar tisoč hektarjev kraške gmajne od Redipulje do Doberdobskega jezera skupno upravlja pet kmetij, med njimi tudi kmetija Kovač iz Doberdoba. Izvedeli pa boste tudi, zakaj je 80-letnik iz Jasena baje najbogatejši daleč naokrog.
Kmetija Perk je najvišje ležeča kmetija v Logarski dolini. Letos je že dobra dva meseca prekrita z več kot meter debelo snežno odejo. Preverili smo, kako poteka življenje na visokogorski kmetiji v zimskem času.Jakobski dol je značilna vasica Slovenskih goric. Tu so odlične vinogradniške lege. Mlladi gospodar Boštjan Bračko, je po končanem študiju na FKBV, domačijo preusmeril v sodobno vinogradniško- vinarsko posestvo. V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenija že od pozne jeseni izvajajo rez sadnega drevja.Pri tem opravilu si zadnja leta pomagajo s strojem. Na pustno nedeljo vam predstavljamo še Slavico Vincek, ki peče krofe že več kot 40 let. Zanje je prejela številna priznanja in odličja.
Kmetija Perk je najvišje ležeča kmetija v Logarski dolini. Letos je že dobra dva meseca prekrita z več kot meter debelo snežno odejo. Preverili smo, kako poteka življenje na visokogorski kmetiji v zimskem času.Jakobski dol je značilna vasica Slovenskih goric. Tu so odlične vinogradniške lege. Mlladi gospodar Boštjan Bračko, je po končanem študiju na FKBV, domačijo preusmeril v sodobno vinogradniško- vinarsko posestvo. V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenija že od pozne jeseni izvajajo rez sadnega drevja.Pri tem opravilu si zadnja leta pomagajo s strojem. Na pustno nedeljo vam predstavljamo še Slavico Vincek, ki peče krofe že več kot 40 let. Zanje je prejela številna priznanja in odličja.
Predstavljamo prvo, večjo slovensko proizvodnjo paradižnika, ki poteka tudi v zimskem obdobju. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je prejel pomembno nagrado Evropske komisije, ki ga je uvrstila na sam vrh evropskih izobraževalnih ustanov s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja. Kljub temu, da so v krizni situaciji večino svojih dejavnosti preselili na splet, ostajajo zvesti krepitvi sodelovanja med šolstvom in gospodarstvom. Pri Jamnikovih v Zg. Kungoti, ki obdelujejo okoli 7 ha vinogradov, so letos po dolgem času opravili ledeno trgatev.
Predstavljamo prvo, večjo slovensko proizvodnjo paradižnika, ki poteka tudi v zimskem obdobju. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je prejel pomembno nagrado Evropske komisije, ki ga je uvrstila na sam vrh evropskih izobraževalnih ustanov s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja. Kljub temu, da so v krizni situaciji večino svojih dejavnosti preselili na splet, ostajajo zvesti krepitvi sodelovanja med šolstvom in gospodarstvom. Pri Jamnikovih v Zg. Kungoti, ki obdelujejo okoli 7 ha vinogradov, so letos po dolgem času opravili ledeno trgatev.
Šli smo v Istro, na Kras, Notranjsko, idrijsko- cerkljanski konec, v zamejstvo. Začeli pa z aktualno temo, v kateri bomo opozorili na težave, s katerimi se sooča laboratorij Inšituta za oljkarstvo, ki bo moral, kot kaže, celo zapreti svoja vrata.Kolegica Barbara Renčof je obiskala idrijsko - cerkljansko območje, kjer je zaradi težkih pridelovalnih razmer vse manj kmetij. Sabina Francek Ivović je šla do manjših mlinarjev, ki zaradi koronakrize nimajo veliko prometa in se morajo znajti kot vedo in znajo. V Ilirski Bistrici in Postojni bodo z evropskim denarjem obnovili ribnike in poskrbeli za biotsko raznovrstnost ob njih. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je izdal zanimivo knjižico o ekoloških kmetijah v Istri. V zamejski vasi Lipa pri Špetru je mlada govedorejka in sirarka obnovila družinsko kmetijo in našla svojo tržno nišo.
Šli smo v Istro, na Kras, Notranjsko, idrijsko- cerkljanski konec, v zamejstvo. Začeli pa z aktualno temo, v kateri bomo opozorili na težave, s katerimi se sooča laboratorij Inšituta za oljkarstvo, ki bo moral, kot kaže, celo zapreti svoja vrata.Kolegica Barbara Renčof je obiskala idrijsko - cerkljansko območje, kjer je zaradi težkih pridelovalnih razmer vse manj kmetij. Sabina Francek Ivović je šla do manjših mlinarjev, ki zaradi koronakrize nimajo veliko prometa in se morajo znajti kot vedo in znajo. V Ilirski Bistrici in Postojni bodo z evropskim denarjem obnovili ribnike in poskrbeli za biotsko raznovrstnost ob njih. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je izdal zanimivo knjižico o ekoloških kmetijah v Istri. V zamejski vasi Lipa pri Špetru je mlada govedorejka in sirarka obnovila družinsko kmetijo in našla svojo tržno nišo.
V današnjem času je hrana iz lokalnega okolja, za katero vemo, kdo jo je pridelal in predelal, med potrošniki vse bolj iskana. V Šalovcih smo obiskali kmetijo Karolyi, kjer pridelujejo kakovostno bučno olje. S tradicionalno pridelavo sadnih žganj se pri nas ukvarja vse manj kmetij. Kako dosegati kakovost žganj sta nam zaupala Mitja Firbas iz Cenkove in Martin Ficko z Goričkega. S trženjem kruha in peciva ter izdelkov iz lesa se ukvarjajo Stergarjevi s Pohorja. Lani so vrata kmetije odprli še turistom. Uspešno poslovno zgodbo nam predstavljajo tudi Ozvaldičevi, ki že 30 let uspešno gojijo in tržijo gobe.
V današnjem času je hrana iz lokalnega okolja, za katero vemo, kdo jo je pridelal in predelal, med potrošniki vse bolj iskana. V Šalovcih smo obiskali kmetijo Karolyi, kjer pridelujejo kakovostno bučno olje. S tradicionalno pridelavo sadnih žganj se pri nas ukvarja vse manj kmetij. Kako dosegati kakovost žganj sta nam zaupala Mitja Firbas iz Cenkove in Martin Ficko z Goričkega. S trženjem kruha in peciva ter izdelkov iz lesa se ukvarjajo Stergarjevi s Pohorja. Lani so vrata kmetije odprli še turistom. Uspešno poslovno zgodbo nam predstavljajo tudi Ozvaldičevi, ki že 30 let uspešno gojijo in tržijo gobe.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Oddajo začenjamo v Kačičah v občini Divača, kjer se nahaja največja ledenica v Sloveniji in druga največja v Evropi, ki je, za nameček, celo naprodaj.V Brkinih smo prisluhnili sadjarjem. Številni pridelovalci jabolk ne vedo, kam s pridelkom. Prodaje na domu praktično ni, tista v trgovinah se je zmanjšala. Pomoči države, vsaj takšne, kot so je bili deležni vinogradniki, pa še ni na vidiku. V Triglavskem narodnem parku želijo spodbuditi razvoj živinoreje in turizma. Pogovarjali smo se tudi o ovčarskih psih, o koristih za kmete in drobnico, ter o nevarnostih za sprehajalce, pohodnike, kolesarje. Zamejski kolega NIko Štokelj nam bo predstavil govedorejsko in sirarsko kmetijo Vidali v Bazovici pri Trstu. Zaključujemo pa z zelo odmevno predstavitvijo slovenskih belih maceriranih vin na Kitajskem.
Oddajo začenjamo v Kačičah v občini Divača, kjer se nahaja največja ledenica v Sloveniji in druga največja v Evropi, ki je, za nameček, celo naprodaj.V Brkinih smo prisluhnili sadjarjem. Številni pridelovalci jabolk ne vedo, kam s pridelkom. Prodaje na domu praktično ni, tista v trgovinah se je zmanjšala. Pomoči države, vsaj takšne, kot so je bili deležni vinogradniki, pa še ni na vidiku. V Triglavskem narodnem parku želijo spodbuditi razvoj živinoreje in turizma. Pogovarjali smo se tudi o ovčarskih psih, o koristih za kmete in drobnico, ter o nevarnostih za sprehajalce, pohodnike, kolesarje. Zamejski kolega NIko Štokelj nam bo predstavil govedorejsko in sirarsko kmetijo Vidali v Bazovici pri Trstu. Zaključujemo pa z zelo odmevno predstavitvijo slovenskih belih maceriranih vin na Kitajskem.
Na turistični kmetiji Žurej smo se mudili v začetku preteklega leta, ko še nihče ni slutil, kaj bo prinesla bližnja prihodnost. Visokogorska kmetijia na Koroškem je vrata odprla študentom, prostovoljcem, ki jih je naša kamera ujela pri čiščenju pašnika. Gostili so nas tudi na Bohinjskih planinah, kjer poleti pasejo živino iz doline in sirarijo. Ob koncu se ustavljamo pri zakoncih Zupanič Metz, ki sta se pred 20 leti priselila iz Amerike in začela ekološko kmetovati na družinski kmetiji.
Na turistični kmetiji Žurej smo se mudili v začetku preteklega leta, ko še nihče ni slutil, kaj bo prinesla bližnja prihodnost. Visokogorska kmetijia na Koroškem je vrata odprla študentom, prostovoljcem, ki jih je naša kamera ujela pri čiščenju pašnika. Gostili so nas tudi na Bohinjskih planinah, kjer poleti pasejo živino iz doline in sirarijo. Ob koncu se ustavljamo pri zakoncih Zupanič Metz, ki sta se pred 20 leti priselila iz Amerike in začela ekološko kmetovati na družinski kmetiji.
Branko Majerič, znan pridelovalec poljščin po principu ohranitvenega kmetijstva, nas je odpeljal na ogled njive v skoraj apokaliptičnem jutru. Na drugem koncu Slovenije, pri Apatovih nad Šoštanjem so nam predstavili prirejo senenga mleka. Večji del ga prodajo v Mlekarno Celeia, kjer ga predelajo v seneni sir. S člani sadjarskih društev Dravograd in Mežiška dolina smo spregovorili o tem, kako pridelati kakovosten mošt. Pred koncem oddaje pa vas vabimo na ogled dveh rokodelskih obrti - pletarstva in lončarstva, ki sta bili nekoč značilni za slovensko podeželje.
Branko Majerič, znan pridelovalec poljščin po principu ohranitvenega kmetijstva, nas je odpeljal na ogled njive v skoraj apokaliptičnem jutru. Na drugem koncu Slovenije, pri Apatovih nad Šoštanjem so nam predstavili prirejo senenga mleka. Večji del ga prodajo v Mlekarno Celeia, kjer ga predelajo v seneni sir. S člani sadjarskih društev Dravograd in Mežiška dolina smo spregovorili o tem, kako pridelati kakovosten mošt. Pred koncem oddaje pa vas vabimo na ogled dveh rokodelskih obrti - pletarstva in lončarstva, ki sta bili nekoč značilni za slovensko podeželje.
V zadnji letošnji oddaji Ljudje in zemlja, ki jo pripravljamo v koprskem uredništvu bomo govorili o istrskem boškarinu. Slovenija in Hrvaška bosta prav kmalu zaščitili meso boškarina na evropski ravni, kar naj bi predvsem v Sloveniji spodbudilo večjo rejo teh živali. Pokazali vam bomo domač recept za kruh, ki se ga je ob božiču. Med prazniki pa ne gre niti brez penin, zato se bomo odpravili v svet mehurčkov. V drugem delu oddaje smo vam pripravili mozaik najbolj zanimivih odlomkov iz naših letošnjih reportaž. No, brez posnetkov, ki praviloma ne vidijo objav, pa tudi ta konec leta ne bo šlo.
V zadnji letošnji oddaji Ljudje in zemlja, ki jo pripravljamo v koprskem uredništvu bomo govorili o istrskem boškarinu. Slovenija in Hrvaška bosta prav kmalu zaščitili meso boškarina na evropski ravni, kar naj bi predvsem v Sloveniji spodbudilo večjo rejo teh živali. Pokazali vam bomo domač recept za kruh, ki se ga je ob božiču. Med prazniki pa ne gre niti brez penin, zato se bomo odpravili v svet mehurčkov. V drugem delu oddaje smo vam pripravili mozaik najbolj zanimivih odlomkov iz naših letošnjih reportaž. No, brez posnetkov, ki praviloma ne vidijo objav, pa tudi ta konec leta ne bo šlo.
Zveza slovenske podeželske mladine želi skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije vzpostaviti sistem dolgoročne psiho-socialne pomoči kmetom. Kot poklicna skupina so namreč izpostavljeni visoki stopnji tveganja za duševno zdravje. Obiskali smo eno izmed treh gozdnih drevesnic pri nas - Omoriko na Muti in se z gozdarji odpravili na površine, pogozdene v letošnjem letu. V sklopu Evropskega inovativnega partnerstva, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru s partnerji, izvaja projekt - Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja. Pomemben del vsebine v projektu namenjajo tudi vodi.
Zveza slovenske podeželske mladine želi skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije vzpostaviti sistem dolgoročne psiho-socialne pomoči kmetom. Kot poklicna skupina so namreč izpostavljeni visoki stopnji tveganja za duševno zdravje. Obiskali smo eno izmed treh gozdnih drevesnic pri nas - Omoriko na Muti in se z gozdarji odpravili na površine, pogozdene v letošnjem letu. V sklopu Evropskega inovativnega partnerstva, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru s partnerji, izvaja projekt - Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja. Pomemben del vsebine v projektu namenjajo tudi vodi.
Pogin labodov je med slovenske perutninarje znova vnesel preplah, saj se zavedajo pogubnih posledic morebitnega izbruha ptičje gripe. Soržev mlin v Polžah pri Novi Cerkvi je eden redkih ohranjenih slovenskih vodnih mlinov. V njem lastnik še vedno melje doma pridelana ekološka žita. Zaradi industrializacije so mlini skozi desetletja propadali. Redki mlinarji so obrt uspeli ohraniti, predvsem pa posodobiti. To je uspelo Koroščevim v Zabovcih, ki danes gospodarijo v enem izmed najsodobnejših slovenskih mlinov. Obiskali smo ribogojnico Špegelj v Malih Braslovčah. Nedavno so zaključili posodobitev in si zagotovili uspešno nadaljevanje proizvodnje.
Pogin labodov je med slovenske perutninarje znova vnesel preplah, saj se zavedajo pogubnih posledic morebitnega izbruha ptičje gripe. Soržev mlin v Polžah pri Novi Cerkvi je eden redkih ohranjenih slovenskih vodnih mlinov. V njem lastnik še vedno melje doma pridelana ekološka žita. Zaradi industrializacije so mlini skozi desetletja propadali. Redki mlinarji so obrt uspeli ohraniti, predvsem pa posodobiti. To je uspelo Koroščevim v Zabovcih, ki danes gospodarijo v enem izmed najsodobnejših slovenskih mlinov. Obiskali smo ribogojnico Špegelj v Malih Braslovčah. Nedavno so zaključili posodobitev in si zagotovili uspešno nadaljevanje proizvodnje.
Oddajo začenjamo z zanimivim projektom, v katerega sta se vključili tudi dve primorski kmetiji. S pomočjo stroke naj bi kmetje, ki pridelujejo hrano na območjih z omejenim gnojenjem in zatiranjem plevelov pridelali čim več ekološke hrane. O naravi prijaznem kmetovanju govori tudi reportaža iz Babičev pri Kopru, kjer prideluje hrano tim. regenerativni kmetovalec. Ker se bliža praznični čas, smo spregovorili o mesninah in obiskali rejca na Vipavskem in pršutarno na Krasu. Govorili bomo o zamejskih oljkarjih in čebelarjih ter svetovali, kaj in kako se sadi v tem času.
Oddajo začenjamo z zanimivim projektom, v katerega sta se vključili tudi dve primorski kmetiji. S pomočjo stroke naj bi kmetje, ki pridelujejo hrano na območjih z omejenim gnojenjem in zatiranjem plevelov pridelali čim več ekološke hrane. O naravi prijaznem kmetovanju govori tudi reportaža iz Babičev pri Kopru, kjer prideluje hrano tim. regenerativni kmetovalec. Ker se bliža praznični čas, smo spregovorili o mesninah in obiskali rejca na Vipavskem in pršutarno na Krasu. Govorili bomo o zamejskih oljkarjih in čebelarjih ter svetovali, kaj in kako se sadi v tem času.
Poljedelci so letos izredno zadovoljni s kakovostjo in pridelanimi količinami žit ter letino koruze. Preverjamo, kako so opravili jesensko setev. Prijateljevi iz Velikih Lašč, na živinorejski kmetiji obdelujejo 15 ha kmetijskih površin. V ponos jim je tudi 20 ha zelo dobro negovanega gozda. Tretji petek v novembru je dan slovenske hrane. Ob tej priložnosti nas Marjana Firbas spominja, kako preprosto in dobro kuhajo na podeželju. Gozdarji lastnike gozdov opozarjajo na javorov rak, ki smo ga prinesli iz Severne Amerike.
Poljedelci so letos izredno zadovoljni s kakovostjo in pridelanimi količinami žit ter letino koruze. Preverjamo, kako so opravili jesensko setev. Prijateljevi iz Velikih Lašč, na živinorejski kmetiji obdelujejo 15 ha kmetijskih površin. V ponos jim je tudi 20 ha zelo dobro negovanega gozda. Tretji petek v novembru je dan slovenske hrane. Ob tej priložnosti nas Marjana Firbas spominja, kako preprosto in dobro kuhajo na podeželju. Gozdarji lastnike gozdov opozarjajo na javorov rak, ki smo ga prinesli iz Severne Amerike.
Slovenski vinogradniki in vinarji so letošnji krst mošta v mlado vino, dočakali manj slovesno in veselo, kot pretekla leta. Kljub dobri letini, bodo krizo, ki je usodno posegla v njihov eksistenčni položaj, težko prebrodili. Živinorejcem nekaj upanja prinašata nova razpisa za naložbe v kmetijska gospodarstva, opremo in tehnološke posodobitve na kmetijah, za katere je na voljo 9 milijonov evrov. Posodobitve bodo gotovo pripomogle, da bodo lažje sledili izzivom SKP, ki jih čakajo po letu 2020. Vinogradniki Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša so sodelovali v zanimivem čezmejnem projektu s tremi vinskimi cestami na Hrvaškem. Preverili smo, kaj so v projektu pridobili naši vinarji in lokalna skupnost.
Slovenski vinogradniki in vinarji so letošnji krst mošta v mlado vino, dočakali manj slovesno in veselo, kot pretekla leta. Kljub dobri letini, bodo krizo, ki je usodno posegla v njihov eksistenčni položaj, težko prebrodili. Živinorejcem nekaj upanja prinašata nova razpisa za naložbe v kmetijska gospodarstva, opremo in tehnološke posodobitve na kmetijah, za katere je na voljo 9 milijonov evrov. Posodobitve bodo gotovo pripomogle, da bodo lažje sledili izzivom SKP, ki jih čakajo po letu 2020. Vinogradniki Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša so sodelovali v zanimivem čezmejnem projektu s tremi vinskimi cestami na Hrvaškem. Preverili smo, kaj so v projektu pridobili naši vinarji in lokalna skupnost.
Najprej se bomo posvetili analizi letošnje oljčne sezone, poročali pa bomo tudi o drugih zanimivih temah. Šli bomo na jezeri Mola in Klivnik, kjer želi bistriška občina razvijati ribolovni turizem, a kot kaže, brez težav ne gre. Ovčerejci v Drežnici so prignali ovce s proste paše na Krasjem vrhu in zgroženo ugotovili, da manjka kar 160 glav ovac in jagnjet. Plenil je volk. O gojenju buč in še o marsičem smo poizvedovali pri mladem paru, ki širi kmetijo na Colu pod Tabrom na tržaškem Krasu. Spoznali boste tudi pitajo ali zmajev sadež, ki, čeprav gre za tropsko rastlino, prav dobro uspeva tudi pri nas.
Najprej se bomo posvetili analizi letošnje oljčne sezone, poročali pa bomo tudi o drugih zanimivih temah. Šli bomo na jezeri Mola in Klivnik, kjer želi bistriška občina razvijati ribolovni turizem, a kot kaže, brez težav ne gre. Ovčerejci v Drežnici so prignali ovce s proste paše na Krasjem vrhu in zgroženo ugotovili, da manjka kar 160 glav ovac in jagnjet. Plenil je volk. O gojenju buč in še o marsičem smo poizvedovali pri mladem paru, ki širi kmetijo na Colu pod Tabrom na tržaškem Krasu. Spoznali boste tudi pitajo ali zmajev sadež, ki, čeprav gre za tropsko rastlino, prav dobro uspeva tudi pri nas.
KGZS je v tem tednu dobila novega predsednika, Romana Žvegliča, ki je na kratko orisal prve korake na čelu stanovske organizacije. Po težavni sezoni sadjarji zaključujejo obiranje letošnjega pridelka.Bolj zadovoljni s pridelkom so letos pridelovalci sladkorne pese. Preverili smo tudi kakšna je kakovost krme za govedo, od katere so odvisne proizvodne lastnosti živali in v veliki meri tudi njihovo zdravje. Nove kmetijske prakse naj bi bile do okolja bolj prijazne, kljub višjim donosom kmetijskih rastlin. Raziskujejo jih na Nacionalnem inštitutu za biologijo Biotehniške fakultete.
KGZS je v tem tednu dobila novega predsednika, Romana Žvegliča, ki je na kratko orisal prve korake na čelu stanovske organizacije. Po težavni sezoni sadjarji zaključujejo obiranje letošnjega pridelka.Bolj zadovoljni s pridelkom so letos pridelovalci sladkorne pese. Preverili smo tudi kakšna je kakovost krme za govedo, od katere so odvisne proizvodne lastnosti živali in v veliki meri tudi njihovo zdravje. Nove kmetijske prakse naj bi bile do okolja bolj prijazne, kljub višjim donosom kmetijskih rastlin. Raziskujejo jih na Nacionalnem inštitutu za biologijo Biotehniške fakultete.
Kmečke ženske redko spregovorijo o lastnih življenjskih razmerah in vrednotah, kot jih vidijo in doživljajo same. Tudi v dananšnjem času ostaja njihovo delo v družini in na kmetiji pogosto nevidno. Na njihov položaj opozarjamo ob letošnjem svetovnem dnevu kmetic.Obiskali smo ekološko kmetijo Zupanič-Metz, kjer se ukvarjajo predvsem s prirejo kozjega mleka in sira. V zibelki slovenskega čebelarstva deluje Čebelarski center Lesce. Poslanstvo centra je širjenje znanja o čebelah.
Kmečke ženske redko spregovorijo o lastnih življenjskih razmerah in vrednotah, kot jih vidijo in doživljajo same. Tudi v dananšnjem času ostaja njihovo delo v družini in na kmetiji pogosto nevidno. Na njihov položaj opozarjamo ob letošnjem svetovnem dnevu kmetic.Obiskali smo ekološko kmetijo Zupanič-Metz, kjer se ukvarjajo predvsem s prirejo kozjega mleka in sira. V zibelki slovenskega čebelarstva deluje Čebelarski center Lesce. Poslanstvo centra je širjenje znanja o čebelah.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Slovenska govedorejska združenja in Sindikat kmetov že dalj časa opozarjajo na težave te kmetijske panoge. Predvsem jih skrbi drastično zniževanje plačil govedorejcem, ki se ukvarjajo s pitanjem živali. Predstavljamo tudi ekosisteme, ki nam ohranjajo živo in zdravo naravo ter njihovo povezanost s kmetijstvom. Minulo nedeljo smo se v Slovenj Gradcu pridružili udeležencem praznika ekoloških kmetij, ki so ga popestrili s strokovnimi predavanji in spremljevalnimi dogodki. Kako fige uspevajo v Slovenskih goricah nam bodo pojasnili Čučkovi, ki imajo nasad z 80 drevesi.
Slovenska govedorejska združenja in Sindikat kmetov že dalj časa opozarjajo na težave te kmetijske panoge. Predvsem jih skrbi drastično zniževanje plačil govedorejcem, ki se ukvarjajo s pitanjem živali. Predstavljamo tudi ekosisteme, ki nam ohranjajo živo in zdravo naravo ter njihovo povezanost s kmetijstvom. Minulo nedeljo smo se v Slovenj Gradcu pridružili udeležencem praznika ekoloških kmetij, ki so ga popestrili s strokovnimi predavanji in spremljevalnimi dogodki. Kako fige uspevajo v Slovenskih goricah nam bodo pojasnili Čučkovi, ki imajo nasad z 80 drevesi.
Na svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane letno. Ob prvem svetovnem dnevu, s katerim OZN opozarja na velike izgube hrane, razmišljamo, kako te izgube zmanjšati. Trgatev smo spremljali na Dolenjskem, kjer so vinogradniki zaradi pozebe in toče izgubili polovico pridelka. Na kmetiji v Orlici na Pohorju živi poseben mladenič, Ivan Praznik. Na prvi pogled skromen fant se ponaša s številnimi priznanji na šolskem in humanitarnem področju. V Halozah s pomočjo evropskih finančnih spodbud izvajajo več podeželskih projektov, eden zadnjih je obnovljena domačija, v kateri je nastala prva tematska restavracija iz zlatega obdobja Haloz - 19. stoletja.
Na svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane letno. Ob prvem svetovnem dnevu, s katerim OZN opozarja na velike izgube hrane, razmišljamo, kako te izgube zmanjšati. Trgatev smo spremljali na Dolenjskem, kjer so vinogradniki zaradi pozebe in toče izgubili polovico pridelka. Na kmetiji v Orlici na Pohorju živi poseben mladenič, Ivan Praznik. Na prvi pogled skromen fant se ponaša s številnimi priznanji na šolskem in humanitarnem področju. V Halozah s pomočjo evropskih finančnih spodbud izvajajo več podeželskih projektov, eden zadnjih je obnovljena domačija, v kateri je nastala prva tematska restavracija iz zlatega obdobja Haloz - 19. stoletja.
S Popeter in Gračišča smo šli do Trušk, kjer so pri Rodici predobirali Kabernet Souvignon. Obiskali smo tudi zamejske vinogradnike na Dolgi Kroni v občini Dolina. Po dolgih letih in številnih obljubah so se odgovorni le lotili čiščenja struge reke Rižane, da se ne bi ponovilo leto 2010.V Drežnici smo si ogledali nov obrat za predelavo mesa drobnice. Oddajo končujemo na Velem Polju v Julijskih Alpah, kamor so se šolarji iz Podgrada odpravili po svojo kokoš in petelina. V reportaži Sabine Francek Ivović bomo še videli, kako je lisica ravno uplenila svizca, pozdravila pa nas bo tudi krava Nežka.
S Popeter in Gračišča smo šli do Trušk, kjer so pri Rodici predobirali Kabernet Souvignon. Obiskali smo tudi zamejske vinogradnike na Dolgi Kroni v občini Dolina. Po dolgih letih in številnih obljubah so se odgovorni le lotili čiščenja struge reke Rižane, da se ne bi ponovilo leto 2010.V Drežnici smo si ogledali nov obrat za predelavo mesa drobnice. Oddajo končujemo na Velem Polju v Julijskih Alpah, kamor so se šolarji iz Podgrada odpravili po svojo kokoš in petelina. V reportaži Sabine Francek Ivović bomo še videli, kako je lisica ravno uplenila svizca, pozdravila pa nas bo tudi krava Nežka.
KZ Šmarje pri Jelšah, ki jo predstavljamo v oddaji Ljudje in zemlja, spada med večje slovenske zadruge. Na Kozjanskem in območju ob Sotli odkupujejo mleko, meso in grozdje. Zadnja leta uspešno širijo tudi lastno prodajno mrežo. V Prlekiji smo obiskali družino Slana, ki se ponaša z najuspešnejšim slovenskim kasačem. KGZ Novo mesto je pripravil več delavnic, na katerih so prikazali predelavo jabolčnega soka. Delavnice se je udeležila tudi naša ekipa.
KZ Šmarje pri Jelšah, ki jo predstavljamo v oddaji Ljudje in zemlja, spada med večje slovenske zadruge. Na Kozjanskem in območju ob Sotli odkupujejo mleko, meso in grozdje. Zadnja leta uspešno širijo tudi lastno prodajno mrežo. V Prlekiji smo obiskali družino Slana, ki se ponaša z najuspešnejšim slovenskim kasačem. KGZ Novo mesto je pripravil več delavnic, na katerih so prikazali predelavo jabolčnega soka. Delavnice se je udeležila tudi naša ekipa.
Le nekaj tednov pred trgatvijo sta viharni veter in toča pustošila po SV Sloveniji.Zbrali smo nekaj prvih odzivov prizadetih. Kontrola dozorevanja grozdja opravljena v laboratoriju, vinogradnikom omogoča določanje najbolj primernega časa trgatve. Kako poteka, smo preverili v enološkem laboratoriju KGZ Maribor.Predstavili so nam tudi projekt, v katerem proučujejo zmanjševanje pridelka in dviganje kakovosti grozdja. Koruza je tam, kjer je niso prizadela neurja, letos zelo dobro obrodila. Pred siliranjem strokovnjaki priporočajo preverjanje zrelosti. Hmeljarji letos dosegajo izredno visoko kakovost pridelka. Ob neurjih, zadnja leta pridelek ogroža tudi nova virusna bolezen. Na FKBV v Mariboru proučujejo pristope pridelave sadja, ki omogočajo zmanjšane obremenitve okolja.
Le nekaj tednov pred trgatvijo sta viharni veter in toča pustošila po SV Sloveniji.Zbrali smo nekaj prvih odzivov prizadetih. Kontrola dozorevanja grozdja opravljena v laboratoriju, vinogradnikom omogoča določanje najbolj primernega časa trgatve. Kako poteka, smo preverili v enološkem laboratoriju KGZ Maribor.Predstavili so nam tudi projekt, v katerem proučujejo zmanjševanje pridelka in dviganje kakovosti grozdja. Koruza je tam, kjer je niso prizadela neurja, letos zelo dobro obrodila. Pred siliranjem strokovnjaki priporočajo preverjanje zrelosti. Hmeljarji letos dosegajo izredno visoko kakovost pridelka. Ob neurjih, zadnja leta pridelek ogroža tudi nova virusna bolezen. Na FKBV v Mariboru proučujejo pristope pridelave sadja, ki omogočajo zmanjšane obremenitve okolja.
Koprsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo s slabimi vestmi, končali pa jo bomo z dobrimi. Obiskali smo Kras, kjer je toča prejšnji konec tedna na nekaterih območjih naredila pravo katastrofo. Vreme je ponagajalo tudi v Brdih, a tam kljub temu pričakujejo dobro letino. V Istri vremenskih težav vsaj do zdaj ni bilo, trgatev tu poteka s polno paro. V tem času se obira tudi mandlje. Gre za znimivo tržno nišo, saj cena jedrc dosega tudi 30 evrov in več za kilogram. bili smo na prevzemu zelenjave v Agrariji Koper in se pogovarjali z bivšo predsednico in novim predsednikom upravnega odbora zadruge. Vrtnin pa nekateri ne kupujejo, temveč jih raje nezakonito poberejo kmetom s polj. Tega je vse več. Kot rečeno, pa bomo zaključili z optimizmom. Zamejskemu prosekarju se namreč obeta geografska zaščita, kar bo pozitivno vplivalo na slovensko vinogradništvo na Tržaškem.
Koprsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo s slabimi vestmi, končali pa jo bomo z dobrimi. Obiskali smo Kras, kjer je toča prejšnji konec tedna na nekaterih območjih naredila pravo katastrofo. Vreme je ponagajalo tudi v Brdih, a tam kljub temu pričakujejo dobro letino. V Istri vremenskih težav vsaj do zdaj ni bilo, trgatev tu poteka s polno paro. V tem času se obira tudi mandlje. Gre za znimivo tržno nišo, saj cena jedrc dosega tudi 30 evrov in več za kilogram. bili smo na prevzemu zelenjave v Agrariji Koper in se pogovarjali z bivšo predsednico in novim predsednikom upravnega odbora zadruge. Vrtnin pa nekateri ne kupujejo, temveč jih raje nezakonito poberejo kmetom s polj. Tega je vse več. Kot rečeno, pa bomo zaključili z optimizmom. Zamejskemu prosekarju se namreč obeta geografska zaščita, kar bo pozitivno vplivalo na slovensko vinogradništvo na Tržaškem.
Ustavili smo se med pridelovalci krompirja v okolici Kranja, kjer pridelajo slabo tretjino slovenskega pridelka. Mladi z gorenjskega podeželja so letos nagovorili ljudi na socialnih omrežjih. V času karantene so jih spodbujali naj ostajajo doma in se oskrbujejo s kakovostno lokalno hrano. Naša ekipa je obiskala tudi tri bohinjske planine, kjer je ljudi, ki obvladajo delo na planšarijah, vse manj.
Ustavili smo se med pridelovalci krompirja v okolici Kranja, kjer pridelajo slabo tretjino slovenskega pridelka. Mladi z gorenjskega podeželja so letos nagovorili ljudi na socialnih omrežjih. V času karantene so jih spodbujali naj ostajajo doma in se oskrbujejo s kakovostno lokalno hrano. Naša ekipa je obiskala tudi tri bohinjske planine, kjer je ljudi, ki obvladajo delo na planšarijah, vse manj.
V vinogradniškem centru na Goričkem so člani Društva vinogradnikov Goričko tudi letos ocenili »prekmurske špricerje«. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije, Univerza v Mariboru s 14 pridruženimi partnerji izvaja projekt »Visoko storilna, trajnostna pridelava jabolk«. Vzpostaviti želijo trdnejše sodelovanje v trikotniku raziskovalec-svetovalec-pridelovalec ter okrepiti prenos novih tehnologij v prakso. Obiskali smo tudi naj lastnika gozda na Gaju nad Mariborom. Na kmetiji se ukvarjajo tudi s turizmom na kmetiji, znani so po tem, da gostom ponujajo samo doma pridelano hrano.
V vinogradniškem centru na Goričkem so člani Društva vinogradnikov Goričko tudi letos ocenili »prekmurske špricerje«. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije, Univerza v Mariboru s 14 pridruženimi partnerji izvaja projekt »Visoko storilna, trajnostna pridelava jabolk«. Vzpostaviti želijo trdnejše sodelovanje v trikotniku raziskovalec-svetovalec-pridelovalec ter okrepiti prenos novih tehnologij v prakso. Obiskali smo tudi naj lastnika gozda na Gaju nad Mariborom. Na kmetiji se ukvarjajo tudi s turizmom na kmetiji, znani so po tem, da gostom ponujajo samo doma pridelano hrano.
V oddaji, ki nas še najbolj povezuje z zemljo, tokrat predvsem primorsko smo za vas pripravili zanimiv izbor vsebin; - najprej o sajenju zimske zelenjave - zdaj je še zadnji čas za to - obiskali smo hribovsko ekološko kmetijo na Malem polju pri Colu - družili se bomo z brkinskimi sadjarji in njihovimi češpami - se prepričali, da so pastirski psi res pravi in srčni čuvaji živine - skupaj s pastriji bomo na tolminski planini Medrje - pa še eni paši se bomo pridružili - čebelji paši sredi bistriških gozdov, kjer med diši tudi medvedom - poželi smo še zadnjo dišečo sivko v tem poletju - s čudovito sliko in glasbo smo pospremili kosce ob prvi jutranji rosi
V oddaji, ki nas še najbolj povezuje z zemljo, tokrat predvsem primorsko smo za vas pripravili zanimiv izbor vsebin; - najprej o sajenju zimske zelenjave - zdaj je še zadnji čas za to - obiskali smo hribovsko ekološko kmetijo na Malem polju pri Colu - družili se bomo z brkinskimi sadjarji in njihovimi češpami - se prepričali, da so pastirski psi res pravi in srčni čuvaji živine - skupaj s pastriji bomo na tolminski planini Medrje - pa še eni paši se bomo pridružili - čebelji paši sredi bistriških gozdov, kjer med diši tudi medvedom - poželi smo še zadnjo dišečo sivko v tem poletju - s čudovito sliko in glasbo smo pospremili kosce ob prvi jutranji rosi
Oddajo začenjamo s predstavitvijo dela in načrtov čebelarske akademije, v njenem osrednjem delu smo namenili več pozornosti kakovosti zelenjave in varstvu zelenjadnic pred škodljivci, predstavili smo delovanje Zveze gozdarskih društev Slovenije in pojasnili, s čim se ukvarja gozdna pedagogika, opozorili smo tudi na priznanje iz Bruslja, ki sta ga na evropskem natečaju uspešnega krožnega gospodarstva prejeli dve slovenski kmetiji: Hiša vin Kokol iz Ciglenc blizu Maribora in ekološka kmetija Černelič iz Brežic.
Oddajo začenjamo s predstavitvijo dela in načrtov čebelarske akademije, v njenem osrednjem delu smo namenili več pozornosti kakovosti zelenjave in varstvu zelenjadnic pred škodljivci, predstavili smo delovanje Zveze gozdarskih društev Slovenije in pojasnili, s čim se ukvarja gozdna pedagogika, opozorili smo tudi na priznanje iz Bruslja, ki sta ga na evropskem natečaju uspešnega krožnega gospodarstva prejeli dve slovenski kmetiji: Hiša vin Kokol iz Ciglenc blizu Maribora in ekološka kmetija Černelič iz Brežic.
V oddaji spregovorimo o pomenu strniščnih setev, ki pripomorejo k bogatenju tal, predstavljamo novo predsednico Zveze podeželske mladine, osrednja tema tokratne oddaje pa je posvečena ekološkemu kmetijstvu v osrednji Sloveniji, kjer je ekološko kmetijstvo nad slovenskim povprečjem.
V oddaji spregovorimo o pomenu strniščnih setev, ki pripomorejo k bogatenju tal, predstavljamo novo predsednico Zveze podeželske mladine, osrednja tema tokratne oddaje pa je posvečena ekološkemu kmetijstvu v osrednji Sloveniji, kjer je ekološko kmetijstvo nad slovenskim povprečjem.
S kamero smo obiskali kmete, ki kmetujejo v krajinskih parkih in se pogovarjali o prednostih in slabostih, ki jih ta okolja prinašajo kmetijstvu. V Postojni smo zabeležili zgodbo rejca slovenskih hladnokrvnih konj, bili na posestvu Bogata v Bovcu, kjer Mlekarna Planika pridobiva ekološko mleko. Obiskali smo tudi mladega rejca polžev iz Pevme pri Gorici ter se podali na polja sončnic v Vipavski dolini. Za konec pa smo v Brkinih pulili plevel na njivah, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo.
S kamero smo obiskali kmete, ki kmetujejo v krajinskih parkih in se pogovarjali o prednostih in slabostih, ki jih ta okolja prinašajo kmetijstvu. V Postojni smo zabeležili zgodbo rejca slovenskih hladnokrvnih konj, bili na posestvu Bogata v Bovcu, kjer Mlekarna Planika pridobiva ekološko mleko. Obiskali smo tudi mladega rejca polžev iz Pevme pri Gorici ter se podali na polja sončnic v Vipavski dolini. Za konec pa smo v Brkinih pulili plevel na njivah, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo.
Letošnjo žetev bo ob povprečni letini ponovno zaznamovala nizka odkupna cena žit, ki je zelo razburila pridelovalce. Vzpostavljanje žitne verige, v kateri naj bi se vsi udeleženi dogovorili o pravični delitvi dohodka, je ponovno padlo v vodo. Obiskali smo čebelarje Društva paraplegikov Pomurja, ki edini na svetu posedujejo čebelnjak, prilagojen invalidom. Pridružili smo se študentom prostovoljcem, ki so pomagali čistiti zaraščeno zemljišče nad Radljami ob Dravi.
Letošnjo žetev bo ob povprečni letini ponovno zaznamovala nizka odkupna cena žit, ki je zelo razburila pridelovalce. Vzpostavljanje žitne verige, v kateri naj bi se vsi udeleženi dogovorili o pravični delitvi dohodka, je ponovno padlo v vodo. Obiskali smo čebelarje Društva paraplegikov Pomurja, ki edini na svetu posedujejo čebelnjak, prilagojen invalidom. Pridružili smo se študentom prostovoljcem, ki so pomagali čistiti zaraščeno zemljišče nad Radljami ob Dravi.
Slovenski rejci drobnice so na teren povabili predstavnike resornega ministrstva in jim predstavili aktualne težave v tej živinorejski panogi. Rezultate vrhunskega selekcijskega dela v govedoreji predstavljamo na kmetiji Šmid v Ločah in kmetiji Hohler na Pohorju. V Juršincih smo obiskali Toplakove, ki se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi na kmetiji, trenutno so najpomembnejše vinogradništvo, trsničarstvo in turizem.
Slovenski rejci drobnice so na teren povabili predstavnike resornega ministrstva in jim predstavili aktualne težave v tej živinorejski panogi. Rezultate vrhunskega selekcijskega dela v govedoreji predstavljamo na kmetiji Šmid v Ločah in kmetiji Hohler na Pohorju. V Juršincih smo obiskali Toplakove, ki se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi na kmetiji, trenutno so najpomembnejše vinogradništvo, trsničarstvo in turizem.
S Sabino Francek Ivovič smo pokukali v gensko banko na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer hranijo več kot 3.300 genskih virov kmetijskih rastlin zbranih po vsej Sloveniji. Tudi karnjevko. Češnjo, ki rodi med zadnjimi in jo bo podrobneje predstavila naša novogoriška sodelavka Mojca Dumančič. Zamejski kolega Niko Štokelj je obiskal zidaričevo kmetijo v Praproti, kjer so postavili novo bioplinarno. Z Milošem Batistuto pa bomo šli Na Skalo, v najvišje ležeči zaselek v Posočju, kjer še vedno kraljujejo ovce. V Coljavi je mlad gospodar vinogradniške kmetije skoraj iz nič naredil novo in okolju prijazno škropilnico, veliko večji stroj pa je kopal po sečoveljski dolini.
S Sabino Francek Ivovič smo pokukali v gensko banko na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer hranijo več kot 3.300 genskih virov kmetijskih rastlin zbranih po vsej Sloveniji. Tudi karnjevko. Češnjo, ki rodi med zadnjimi in jo bo podrobneje predstavila naša novogoriška sodelavka Mojca Dumančič. Zamejski kolega Niko Štokelj je obiskal zidaričevo kmetijo v Praproti, kjer so postavili novo bioplinarno. Z Milošem Batistuto pa bomo šli Na Skalo, v najvišje ležeči zaselek v Posočju, kjer še vedno kraljujejo ovce. V Coljavi je mlad gospodar vinogradniške kmetije skoraj iz nič naredil novo in okolju prijazno škropilnico, veliko večji stroj pa je kopal po sečoveljski dolini.
Svet za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je posvetovalno telo ministrstva za kmetijstvo. Člani, ki prihajajo iz strokovnih ustanov in stanovskih organizacij, so se tokrat sestali na terenu. Evropska komisija želi z evropskim zelenim dogovorom doseči, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Preverili smo, kako se bo novih izzivov lotila Slovenija. V Savinjski dolini posodabljajo enega največjih namakalnih sistemov pri nas. Med uporabniki je največ hmeljarjev. Obiskali smo tudi ekološko kmetijo Topolovec iz Veržeja, kjer so predstavili rezultate preizkušanja različnih načinov odstranjevanja plevela na njivi ekološke soje.
Svet za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je posvetovalno telo ministrstva za kmetijstvo. Člani, ki prihajajo iz strokovnih ustanov in stanovskih organizacij, so se tokrat sestali na terenu. Evropska komisija želi z evropskim zelenim dogovorom doseči, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Preverili smo, kako se bo novih izzivov lotila Slovenija. V Savinjski dolini posodabljajo enega največjih namakalnih sistemov pri nas. Med uporabniki je največ hmeljarjev. Obiskali smo tudi ekološko kmetijo Topolovec iz Veržeja, kjer so predstavili rezultate preizkušanja različnih načinov odstranjevanja plevela na njivi ekološke soje.
Ob ustavljeni prodaji vina, vinske kleti že napovedujejo zmanjšan odkup grozdja. Na terenu smo preverili, kako se s težavami soočajo vinogradniki, ki prodajajo grozdje ter kako tisti, ki tržijo lastna vina. Udeležili smo se vodenega ogleda žit na poskusnih poljih pri Mengšu, ki jih je organiziral Kmetijski inštitut Slovenije. Predstavljamo ukrep iz tretjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije, ki omogoča brezplačen zakup zaraščenih kmetijskih zemljišč in razkrivamo, kje bo zrasel največji oljčnik v naši državi.
Ob ustavljeni prodaji vina, vinske kleti že napovedujejo zmanjšan odkup grozdja. Na terenu smo preverili, kako se s težavami soočajo vinogradniki, ki prodajajo grozdje ter kako tisti, ki tržijo lastna vina. Udeležili smo se vodenega ogleda žit na poskusnih poljih pri Mengšu, ki jih je organiziral Kmetijski inštitut Slovenije. Predstavljamo ukrep iz tretjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije, ki omogoča brezplačen zakup zaraščenih kmetijskih zemljišč in razkrivamo, kje bo zrasel največji oljčnik v naši državi.
Popeljali vas bomo po celotni Primorski, šli do Maribora, Ljubljane in v zamejstvo. Najprej bomo spoznali lastnika gozda, ki je našel zanimiv in predvsem poceni način za čiščenje svojih zaraščenih hektarjev. Govorili bomo tudi o obnovi gozdov, spoznali novega predsednika Zadružne zveze Slovenije, šli na cerkljansko - idrijsko območje, podrobneje spoznali avtohtono sorto slovenskega fižola sivčka, obiskali dve zamejski kmetiji, pa istrske ekološke pridelovalce češenj in se obregnili ob istrsko divjo prodajno sceno, videli novo sušilno napravo za seno in na koncu lovili pobeglega zajca....
Popeljali vas bomo po celotni Primorski, šli do Maribora, Ljubljane in v zamejstvo. Najprej bomo spoznali lastnika gozda, ki je našel zanimiv in predvsem poceni način za čiščenje svojih zaraščenih hektarjev. Govorili bomo tudi o obnovi gozdov, spoznali novega predsednika Zadružne zveze Slovenije, šli na cerkljansko - idrijsko območje, podrobneje spoznali avtohtono sorto slovenskega fižola sivčka, obiskali dve zamejski kmetiji, pa istrske ekološke pridelovalce češenj in se obregnili ob istrsko divjo prodajno sceno, videli novo sušilno napravo za seno in na koncu lovili pobeglega zajca....
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS že 20 let izvaja ukrepe kmetijske politike in zagotavlja, da je izplačevanje sredstev zanje pravočasno in zakonito. Ob okrogli obletnici se pogovarjamo z mag. Miranom Miheličem, generalnim direktorjem AKTRP. Epidemija s korona virusom je grobo posegla v delovno in poslovno življenje slovenskih turističnih kmetij. Predstavljamo turistično kmetijo »Pri Kovačniku« in njihov pogled na aktualne težave. Ob mednarodnem letu zdravja rastlin smo v goste povabili dr. Maria Lešnika, ki predstavlja nekaj ključnih problemov s tega področja. Obiskali smo tudi gozdove na Pokljuki in Jelovici, ki jih zelo ogroža lubadar.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS že 20 let izvaja ukrepe kmetijske politike in zagotavlja, da je izplačevanje sredstev zanje pravočasno in zakonito. Ob okrogli obletnici se pogovarjamo z mag. Miranom Miheličem, generalnim direktorjem AKTRP. Epidemija s korona virusom je grobo posegla v delovno in poslovno življenje slovenskih turističnih kmetij. Predstavljamo turistično kmetijo »Pri Kovačniku« in njihov pogled na aktualne težave. Ob mednarodnem letu zdravja rastlin smo v goste povabili dr. Maria Lešnika, ki predstavlja nekaj ključnih problemov s tega področja. Obiskali smo tudi gozdove na Pokljuki in Jelovici, ki jih zelo ogroža lubadar.
Pomurski pridelovalci zelenjave se soočajo s težavami po epidemiji s corona virusom, saj je prodaja zelenjave drastično padla. Oljkarji uvajajo nov protokol namakanja, ki bo v teh sušnih časih še kako dobrodošel. V zadnjih treh mesecih se vse evropske mlekarne soočajo s presežki mleka. Slovenski mlekarji in trgovci so se v tem mesecu povezali in organizirali promocijsko akcijo, ki so jo poimenovali Slovensko mleko nas povezuje. Letošnji Teden gozdov nas je ponovno opomnil na pomen gozda in posameznih dreves, gozdarji so opozorili tudi na nevarnost širjenja podlubnikov.
Pomurski pridelovalci zelenjave se soočajo s težavami po epidemiji s corona virusom, saj je prodaja zelenjave drastično padla. Oljkarji uvajajo nov protokol namakanja, ki bo v teh sušnih časih še kako dobrodošel. V zadnjih treh mesecih se vse evropske mlekarne soočajo s presežki mleka. Slovenski mlekarji in trgovci so se v tem mesecu povezali in organizirali promocijsko akcijo, ki so jo poimenovali Slovensko mleko nas povezuje. Letošnji Teden gozdov nas je ponovno opomnil na pomen gozda in posameznih dreves, gozdarji so opozorili tudi na nevarnost širjenja podlubnikov.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
12. maja je minilo 20 let, od ustanovne seje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki že dve desetletji zastopa interese kmetijstva. Ob jubileju so pregledali opravljeno delo in zastavili cilje za prihodnje. Lucerna je v naši kmetijski pridelavi sicer znana poljščina, vendar je način pridelave povezan z nekaterimi izzivi, ki jih v skupnem projektu preverja FKBV s sodelujočimi partnerji. Generalna skupščina Združenih narodov je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta način so želeli okrepiti zavedanje ljudi o pomenu čebel za preživetje človeka. Čebele nam dajejo tudi koristne čebelje pridelke. Tokrat pozornost namenjamo medu in cvetnemu prahu.
12. maja je minilo 20 let, od ustanovne seje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki že dve desetletji zastopa interese kmetijstva. Ob jubileju so pregledali opravljeno delo in zastavili cilje za prihodnje. Lucerna je v naši kmetijski pridelavi sicer znana poljščina, vendar je način pridelave povezan z nekaterimi izzivi, ki jih v skupnem projektu preverja FKBV s sodelujočimi partnerji. Generalna skupščina Združenih narodov je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta način so želeli okrepiti zavedanje ljudi o pomenu čebel za preživetje človeka. Čebele nam dajejo tudi koristne čebelje pridelke. Tokrat pozornost namenjamo medu in cvetnemu prahu.
Najpomembnejše spomladansko opravilo poljedelcev je dognojevanje žit z dušikom. Kako ga izvedemo in zakaj je tako pomembno, pojasnimo v prvem prispevku. Nadaljujemo na območjih z omejenimi dejavniki, kjer kmetijam podpore krčijo, obremenila pa jih je tudi kriza zaradi korona virusa. Slovenski hmeljarji imajo letos veliko težav z zagotovitvijo delovne sile, ob tem škodo v nasadih povzroča še suša.
Najpomembnejše spomladansko opravilo poljedelcev je dognojevanje žit z dušikom. Kako ga izvedemo in zakaj je tako pomembno, pojasnimo v prvem prispevku. Nadaljujemo na območjih z omejenimi dejavniki, kjer kmetijam podpore krčijo, obremenila pa jih je tudi kriza zaradi korona virusa. Slovenski hmeljarji imajo letos veliko težav z zagotovitvijo delovne sile, ob tem škodo v nasadih povzroča še suša.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Pred slovenskimi sadjarji je še eno zahtevno in težko leto, saj jim je v zadnjih 4 letih, pridelek že tretjič oklestila pozeba. Ob tem pa so na ozimnih žitih, zelenjadnicah in travinju, že vidne tudi prve posledice suše, ki traja od lanskega novembra. V Smolniku na Pohorju imajo kmetije že desetletja velike težave z divjadjo. Že pred izbruhom epidemije s corona virusom je naša ekipa obiskala Turistično kmetijo Žurej na Kozjanskem.
Pred slovenskimi sadjarji je še eno zahtevno in težko leto, saj jim je v zadnjih 4 letih, pridelek že tretjič oklestila pozeba. Ob tem pa so na ozimnih žitih, zelenjadnicah in travinju, že vidne tudi prve posledice suše, ki traja od lanskega novembra. V Smolniku na Pohorju imajo kmetije že desetletja velike težave z divjadjo. Že pred izbruhom epidemije s corona virusom je naša ekipa obiskala Turistično kmetijo Žurej na Kozjanskem.
Posledice ukrepov za zajezitev širjenja korona virusa se vse bolj odražajo na gospodarskem področju, kamor spada tudi kmetijstvo. Zmanjšan ali ustavljen odkup, padec cen, zaprta vrata na turističnih kmetijah, strah pred negotovo prihodnostjo, ob tem pa še negativni vremenski vplivi na rastlinsko pridelavo, so stalnice, ki v teh dneh spremljajo tudi slovenske kmete. V oddaji Ljudje in zemlja smo zbrali nekaj odzivov s terena.
Posledice ukrepov za zajezitev širjenja korona virusa se vse bolj odražajo na gospodarskem področju, kamor spada tudi kmetijstvo. Zmanjšan ali ustavljen odkup, padec cen, zaprta vrata na turističnih kmetijah, strah pred negotovo prihodnostjo, ob tem pa še negativni vremenski vplivi na rastlinsko pridelavo, so stalnice, ki v teh dneh spremljajo tudi slovenske kmete. V oddaji Ljudje in zemlja smo zbrali nekaj odzivov s terena.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Korona virus je zarezal tudi v kmetijski sektor, najprej je napadel mleko. Prve posledice občutijo prav pridelovalci mleka, na kmetijskem ministrstvu iščejo najboljše možne rešitve kako prav mlekarskemu sektorju priskočiti na pomoč. V oddaji pa se bomo posvetili tudi drugim temam. Istrski in Goriški oljkarji so se udeležili tekmovanja Maslina v Splitu in domov prišli z najvišjimi odličji. Z Brkinskimi sadjarji smo se pogovarajali o katastrskem dohodku in kako jih bo nova odmera udarila po žepu. Mariborski kolegi prinašajo zgodbo iz čebeljega panja, za konec pa še nasveti o pomladi rezi sadnega drevja.
Korona virus je zarezal tudi v kmetijski sektor, najprej je napadel mleko. Prve posledice občutijo prav pridelovalci mleka, na kmetijskem ministrstvu iščejo najboljše možne rešitve kako prav mlekarskemu sektorju priskočiti na pomoč. V oddaji pa se bomo posvetili tudi drugim temam. Istrski in Goriški oljkarji so se udeležili tekmovanja Maslina v Splitu in domov prišli z najvišjimi odličji. Z Brkinskimi sadjarji smo se pogovarajali o katastrskem dohodku in kako jih bo nova odmera udarila po žepu. Mariborski kolegi prinašajo zgodbo iz čebeljega panja, za konec pa še nasveti o pomladi rezi sadnega drevja.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Do 6. maja poteka letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Predstavljamo bistvene novosti letošnje kampanje. Na 8. konferenci Društva agrarnih ekonomistov Slovenije so osrednjo pozornost namenili razvojnim vidikom prenosa znanja iz teorije v prakso. S predstavniki ZGS smo se odpravili v gozd, kjer so nam predstavili vlogo varovalnega gozda. Smolčke poimenujemo ljudi, ki so rojeni 29. februarja in praznujejo rojstni dan vsaka 4 leta. Stayerjevi so tudi letos, na rojstni dan hčerke Vaneje, priredili smolčkovo trgatev.
Do 6. maja poteka letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Predstavljamo bistvene novosti letošnje kampanje. Na 8. konferenci Društva agrarnih ekonomistov Slovenije so osrednjo pozornost namenili razvojnim vidikom prenosa znanja iz teorije v prakso. S predstavniki ZGS smo se odpravili v gozd, kjer so nam predstavili vlogo varovalnega gozda. Smolčke poimenujemo ljudi, ki so rojeni 29. februarja in praznujejo rojstni dan vsaka 4 leta. Stayerjevi so tudi letos, na rojstni dan hčerke Vaneje, priredili smolčkovo trgatev.
V oddaji vam bomo pokazali koreninski sistem oljke, ki so ga odkopali na prav poseben način. Izvedeli boste, kaj pomeni ne-delovanje vlade s polnimi pooblastili za kmetijski sektor. Spregovorili bomo o zvereh, katerih prisotnost je na tolminskem postala stalnica. Kmetje s severovzhoda države so se seznanili z novimi modeli vrednotenja nepremičnin. Na Primoskem pa postaja pravi hit pridelovanje gina. Predstavili vam bomo edini laboratorij za analize ovčjega in kozjega mleka v Sloveniji, v zamejstvu smo posneli pripravo trsov na pomlad, v Brkinih pa obiskali vas Ratečevo Brdo.
V oddaji vam bomo pokazali koreninski sistem oljke, ki so ga odkopali na prav poseben način. Izvedeli boste, kaj pomeni ne-delovanje vlade s polnimi pooblastili za kmetijski sektor. Spregovorili bomo o zvereh, katerih prisotnost je na tolminskem postala stalnica. Kmetje s severovzhoda države so se seznanili z novimi modeli vrednotenja nepremičnin. Na Primoskem pa postaja pravi hit pridelovanje gina. Predstavili vam bomo edini laboratorij za analize ovčjega in kozjega mleka v Sloveniji, v zamejstvu smo posneli pripravo trsov na pomlad, v Brkinih pa obiskali vas Ratečevo Brdo.
V Slovenj Gradcu enkrat letno poteka licitacija vrednega lesa. Zanj so kupci pripravljeni odšteti več denarja, ker izdelki iz takšnega lesa dosegajo na trgu zelo visoke cene. Evropska unija je v vseh državah članicah uvedla knjigovodsko metodologijo FADN, ki je prilagojena kmetijski dejavnosti. Preverili smo kako beleženje in analiziranje podatkov poteka v Sloveniji. Pridružili smo se mladim iz 21 evropskih držav, ki so si ogledali primere dobrih praks na kmetijah pri slovenskih vrstnikih. Na pustno nedeljo pa ne gre brez krofov. Slavica Vincek jih peče že 40 let, zanje pa je prejela številna odličja.
V Slovenj Gradcu enkrat letno poteka licitacija vrednega lesa. Zanj so kupci pripravljeni odšteti več denarja, ker izdelki iz takšnega lesa dosegajo na trgu zelo visoke cene. Evropska unija je v vseh državah članicah uvedla knjigovodsko metodologijo FADN, ki je prilagojena kmetijski dejavnosti. Preverili smo kako beleženje in analiziranje podatkov poteka v Sloveniji. Pridružili smo se mladim iz 21 evropskih držav, ki so si ogledali primere dobrih praks na kmetijah pri slovenskih vrstnikih. Na pustno nedeljo pa ne gre brez krofov. Slavica Vincek jih peče že 40 let, zanje pa je prejela številna odličja.
Inštitut za nutricistiko, že šest let nagrajuje najbolj inovativna slovenska živila. Letos si je nagrado priborilo 11 živil. S predsednikom KGZS, Cvetkom Zupančičem, se pogovarjamo o dogajanjih na kmetijskem področju, ki so najbolj zaznamovala lansko leto, aktualna pa bodo tudi v prihodnje. Zadružna izobraževalna akademija na celjskem območju je potekala v znamenju tekočega dogajanja v kmetijstvu. Zanima nas, zakaj pojemo kar za tretjino manj jabolk kot pred 20 leti. Bili smo tudi med mladimi vinogradniki, ki v zimskem času pridobivajo nova znanja.
Inštitut za nutricistiko, že šest let nagrajuje najbolj inovativna slovenska živila. Letos si je nagrado priborilo 11 živil. S predsednikom KGZS, Cvetkom Zupančičem, se pogovarjamo o dogajanjih na kmetijskem področju, ki so najbolj zaznamovala lansko leto, aktualna pa bodo tudi v prihodnje. Zadružna izobraževalna akademija na celjskem območju je potekala v znamenju tekočega dogajanja v kmetijstvu. Zanima nas, zakaj pojemo kar za tretjino manj jabolk kot pred 20 leti. Bili smo tudi med mladimi vinogradniki, ki v zimskem času pridobivajo nova znanja.
Trije tedni so naokoli in poglejmo, kaj smo vam pripravili v tokratni oddaji Ljudje in zemlja, ki bo na sporedu v nedeljo, 9. februarja. V Istri se obeta posaditev največjega oljčnika pri nas, ki naj bi se raztezal na kar 18-h hektarjih. Agrarne skupnosti so ogorčene nad namerami družbe Državni gozdovi, ki naj bi kupovala zemljo njihovih članov. Mladi inovativni kmetje so začeli tudi z izmenjavo znanj, eden od mlajših kmetov v Istri pa je zasadil velik nasad mandljevcev. Nabirali smo goriški radič, goriško rožo ali regut in z njim pripravili okusne jedi. Šli pa smo tudi na Finsko, kjer imajo še posebej spoštljiv odnos do narave. To nedeljo opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
Trije tedni so naokoli in poglejmo, kaj smo vam pripravili v tokratni oddaji Ljudje in zemlja, ki bo na sporedu v nedeljo, 9. februarja. V Istri se obeta posaditev največjega oljčnika pri nas, ki naj bi se raztezal na kar 18-h hektarjih. Agrarne skupnosti so ogorčene nad namerami družbe Državni gozdovi, ki naj bi kupovala zemljo njihovih članov. Mladi inovativni kmetje so začeli tudi z izmenjavo znanj, eden od mlajših kmetov v Istri pa je zasadil velik nasad mandljevcev. Nabirali smo goriški radič, goriško rožo ali regut in z njim pripravili okusne jedi. Šli pa smo tudi na Finsko, kjer imajo še posebej spoštljiv odnos do narave. To nedeljo opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
Naša ekipa se je mudila na Sejmu kmetijske in gozdarske tehnike Agritech. Slovenski pridelovalci zelenjave so na Zelenjadarskih uricah prisluhnili najnovejšim dognanjem o pridelavi česna. Predstavljamo še najskrbnejšega gospodarja gozda s Koroške. Z lovci smo se odpravili na Pohorje, kjer v zimskem času skrbijo za divjad, opozarjajo pa tudi na neprimerno vedenje obiskovalcev gozdov.
Naša ekipa se je mudila na Sejmu kmetijske in gozdarske tehnike Agritech. Slovenski pridelovalci zelenjave so na Zelenjadarskih uricah prisluhnili najnovejšim dognanjem o pridelavi česna. Predstavljamo še najskrbnejšega gospodarja gozda s Koroške. Z lovci smo se odpravili na Pohorje, kjer v zimskem času skrbijo za divjad, opozarjajo pa tudi na neprimerno vedenje obiskovalcev gozdov.
Na letošnjem tradicionalnem posvetu KGZ Ptuj so razpravljali o odnosu družbe do kmetijstva, ki je ponekod še vedno odklonilen. Znova opozarjamo na Afriško prašičjo kugo, ki vse bolj ogroža populacijo domačih in divjih prašičev. Naša ekipa se je pridružila tolminskim ribogojcem, ki so smukali plemenske soške postrvi. Predstavljamo projekt Slovenija-gastronomska regija Evrope, ki naj bi povezal živilski sektor z gostinci in hotelirji. Ob koncu oddaje dodajamo nekaj aktualnih tehnoloških napotkov za vinogradnike in poljedelce.
Na letošnjem tradicionalnem posvetu KGZ Ptuj so razpravljali o odnosu družbe do kmetijstva, ki je ponekod še vedno odklonilen. Znova opozarjamo na Afriško prašičjo kugo, ki vse bolj ogroža populacijo domačih in divjih prašičev. Naša ekipa se je pridružila tolminskim ribogojcem, ki so smukali plemenske soške postrvi. Predstavljamo projekt Slovenija-gastronomska regija Evrope, ki naj bi povezal živilski sektor z gostinci in hotelirji. Ob koncu oddaje dodajamo nekaj aktualnih tehnoloških napotkov za vinogradnike in poljedelce.
V prvi letošnji prenovljeni koprski oddaji Ljudje in zemlja bomo govorili predvsem o lovstvu, divjadi in zvereh. Z lovci RD Rižana smo se udeležili pogona na divje prašiče pod Kraškim robom. Spoznali boste šakala. Slišali njegovo oglašanje in izvedeli številne podatke o tej zveri, ki se številčno in prostorsko izredno širi. Govorili bomo rudi o risih. Pri nas naj bi naselili nove živali. V drugem delu oddaje pa vam bomo predstavili podrobnosti glede podpisa pogodbe o sanaciji vodnega zajetja Vogršček. Izvedeli boste tudi ,kako je z namakalnimi sistemi v Podravju. Za konec pa bomo šli še v zamejstvo, govorili bomo o regutu ali rdečem radiču.
V prvi letošnji prenovljeni koprski oddaji Ljudje in zemlja bomo govorili predvsem o lovstvu, divjadi in zvereh. Z lovci RD Rižana smo se udeležili pogona na divje prašiče pod Kraškim robom. Spoznali boste šakala. Slišali njegovo oglašanje in izvedeli številne podatke o tej zveri, ki se številčno in prostorsko izredno širi. Govorili bomo rudi o risih. Pri nas naj bi naselili nove živali. V drugem delu oddaje pa vam bomo predstavili podrobnosti glede podpisa pogodbe o sanaciji vodnega zajetja Vogršček. Izvedeli boste tudi ,kako je z namakalnimi sistemi v Podravju. Za konec pa bomo šli še v zamejstvo, govorili bomo o regutu ali rdečem radiču.
V oddaji predstavljamo uspešen pristop kmetijske zbornice na avstrijskem Koroškem pri reševanju nesoglasij med generacijami na kmetijah, kjer nudijo pomoč kmetom v stiski tudi psihologi. Prikažemo primer uvajanja sodobnih tehnologij v kmetijstvo iz Pomurja. Obiskali smo BC Naklo, kjer uspešno razvijajo nove učne programe. Sadjarji prav v tem obdobju izvajajo pomemben tehnološki ukrep – zimsko rez. Tokratno oddajo Ljudje in zemlja pa smo sklenili s portretom doyena slovenske enologije Stanka Čurina, ki so mu v Ormožu ob 90 letnici rojstva odkrili spomenik.
V oddaji predstavljamo uspešen pristop kmetijske zbornice na avstrijskem Koroškem pri reševanju nesoglasij med generacijami na kmetijah, kjer nudijo pomoč kmetom v stiski tudi psihologi. Prikažemo primer uvajanja sodobnih tehnologij v kmetijstvo iz Pomurja. Obiskali smo BC Naklo, kjer uspešno razvijajo nove učne programe. Sadjarji prav v tem obdobju izvajajo pomemben tehnološki ukrep – zimsko rez. Tokratno oddajo Ljudje in zemlja pa smo sklenili s portretom doyena slovenske enologije Stanka Čurina, ki so mu v Ormožu ob 90 letnici rojstva odkrili spomenik.
Leto, v katero smo vstopili, bo za slovensko kmetijstvo zelo pomembno, saj smo tako kot druge evropske države članice pred tretjo, obsežno reformo kmetijske politike. S sogovorniki smo razpravljali o tem, kaj pričakujejo od evropske kmetijske prihodnosti. Svoje poglede na SKP nam je predstavil tudi K.F Lambertz, predsednik Odbora regij v Evropski uniji, pričakovanja v prihodnjem letu pa še kmetje s Primorskega. Ker je zima čas intenzivne sečnje, dodajamo nekaj opozoril za tovrstna opravila v gozdu.
Leto, v katero smo vstopili, bo za slovensko kmetijstvo zelo pomembno, saj smo tako kot druge evropske države članice pred tretjo, obsežno reformo kmetijske politike. S sogovorniki smo razpravljali o tem, kaj pričakujejo od evropske kmetijske prihodnosti. Svoje poglede na SKP nam je predstavil tudi K.F Lambertz, predsednik Odbora regij v Evropski uniji, pričakovanja v prihodnjem letu pa še kmetje s Primorskega. Ker je zima čas intenzivne sečnje, dodajamo nekaj opozoril za tovrstna opravila v gozdu.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
V zadnjih letih smo nekaj bogate kulinarične dediščine, ki jo ohranjajo predvsem na slovenskem podeželju, predstavili tudi v reportažah oddaje Ljudje in zemlja. Najzanimivejše smo zbrali v letošnji predpraznični oddaji.
V zadnjih letih smo nekaj bogate kulinarične dediščine, ki jo ohranjajo predvsem na slovenskem podeželju, predstavili tudi v reportažah oddaje Ljudje in zemlja. Najzanimivejše smo zbrali v letošnji predpraznični oddaji.
V Mariboru so ob koncu preteklega tedna potekali Lombergarjevi dnevi, tradicionalni strokovni posveti, namenjeni zelenjadarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu. Obiskali smo še Laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike, Oddelka za zootehniko, Biotehniške fakultete. Udeležili pa smo se tudi tradicionalnega srečanja mladih prevzemnikov kmetij.
V Mariboru so ob koncu preteklega tedna potekali Lombergarjevi dnevi, tradicionalni strokovni posveti, namenjeni zelenjadarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu. Obiskali smo še Laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike, Oddelka za zootehniko, Biotehniške fakultete. Udeležili pa smo se tudi tradicionalnega srečanja mladih prevzemnikov kmetij.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
V tokratni oddaji bomo z rejci in strokovnjaki spregovorili o reji drobnice. Bili smo tudi na tradicionalnem posvetu Kmetijske svetovalne službe. Prireja ekološkega mleka postaja vse bolj zanimiva tržna niša. Ob koncu pa predstavljamo še pridelovalko studorskega česna.
V tokratni oddaji bomo z rejci in strokovnjaki spregovorili o reji drobnice. Bili smo tudi na tradicionalnem posvetu Kmetijske svetovalne službe. Prireja ekološkega mleka postaja vse bolj zanimiva tržna niša. Ob koncu pa predstavljamo še pridelovalko studorskega česna.
Tokrat najprej govorimo o Afriški prašičji kugi, nalezljivi virusni bolezni prašičev, ki se nevarno približuje Sloveniji. Predstavljamo rejske uspehe Govedorejskega društva Šaleška dolina. Obiskali smo kmetico leta 2019 ter se ustavili na ekološki kmetiji Pri omi Neži in turistični kmetiji Vimpolšek v Brežicah.
Tokrat najprej govorimo o Afriški prašičji kugi, nalezljivi virusni bolezni prašičev, ki se nevarno približuje Sloveniji. Predstavljamo rejske uspehe Govedorejskega društva Šaleška dolina. Obiskali smo kmetico leta 2019 ter se ustavili na ekološki kmetiji Pri omi Neži in turistični kmetiji Vimpolšek v Brežicah.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Pubec- štajersko narečno poimenovanje za mladeniča je pred petimi leti v Vinorodni deželi Štajerska postal sinonim za mlado vino. Tako so poimenovali tudi salon štajerskih mladih vin, na katerem se je letos predstavilo 25 vinarjev. Obiskali smo družino Šekoranja na Bizeljskem, ki prideluje kakovostna predikatna vina. Bili so tudi prvi, ki so skopali sodobno repnico v kateri sedaj zorijo njihova vina. Na Univerzitetnem vinogradniško-vinarskem centru Meranovo, ki deluje v okviru FKBV v Mariboru, veliko pozornosti v zadnjih desetletjih posvečajo predvsem raziskovalnemu delu. Oddajo zaokrožamo v Osemenjevalnemu centru Preska, kjer vsako leto pripravijo dan odprtih vrat in obiskovalcem predstavijo rezultate svojega dela.
Pubec- štajersko narečno poimenovanje za mladeniča je pred petimi leti v Vinorodni deželi Štajerska postal sinonim za mlado vino. Tako so poimenovali tudi salon štajerskih mladih vin, na katerem se je letos predstavilo 25 vinarjev. Obiskali smo družino Šekoranja na Bizeljskem, ki prideluje kakovostna predikatna vina. Bili so tudi prvi, ki so skopali sodobno repnico v kateri sedaj zorijo njihova vina. Na Univerzitetnem vinogradniško-vinarskem centru Meranovo, ki deluje v okviru FKBV v Mariboru, veliko pozornosti v zadnjih desetletjih posvečajo predvsem raziskovalnemu delu. Oddajo zaokrožamo v Osemenjevalnemu centru Preska, kjer vsako leto pripravijo dan odprtih vrat in obiskovalcem predstavijo rezultate svojega dela.
Na izboru Inovativni mladi kmet, ki ga organizira Zveza slovenske podeželske mladine s KGZS, vsako leto izberejo inovativnega mladega kmeta po izboru strokovne komisije in po izboru gledalcev. Predstavljamo oba dobitnika naslova za leto 2019.Bili smo tudi med profesorji in študenti Katedre za sadjarstvo in predelavo sadja FKBV v Mariboru. Ob 120 letnici obstoja smo obiskali Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka. Preverili pa smo tudi kakšna je letošnja letina sladkorne pese in čebule z 200 letno tradicijo, ki jo pridelujejo na območju Ptuja.
Na izboru Inovativni mladi kmet, ki ga organizira Zveza slovenske podeželske mladine s KGZS, vsako leto izberejo inovativnega mladega kmeta po izboru strokovne komisije in po izboru gledalcev. Predstavljamo oba dobitnika naslova za leto 2019.Bili smo tudi med profesorji in študenti Katedre za sadjarstvo in predelavo sadja FKBV v Mariboru. Ob 120 letnici obstoja smo obiskali Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka. Preverili pa smo tudi kakšna je letošnja letina sladkorne pese in čebule z 200 letno tradicijo, ki jo pridelujejo na območju Ptuja.
V koprski oddaji Ljudje in zemlja boste videli, kako je potekal drugi Festival sirov na Brdu pri Kranju. Sprehodili se bomo po koprskem kmetijskem sejmu, kjer so imele letos glavno besedo oljke in oljkarstvo. Izvedeli boste, kakšna bo sezona oljk v Istri in v Brdih. Šli bomo tudi v Južno Italijo, kkjer imajo velike težave z vremenskimi spremembami, z bakterijo, ki napadda predvsem oljke, razvoj kmetijstva pa vidijo predvsem v povezavi s turizmom.Predstavili vam bomo projekt mediteranski vrtovi, kjer lahko obiskovalci spoznavajo naša zelišča in njihovo uporabo. Oddajo tokrat za spremembo torej začenjamo na Gorenjskem.
V koprski oddaji Ljudje in zemlja boste videli, kako je potekal drugi Festival sirov na Brdu pri Kranju. Sprehodili se bomo po koprskem kmetijskem sejmu, kjer so imele letos glavno besedo oljke in oljkarstvo. Izvedeli boste, kakšna bo sezona oljk v Istri in v Brdih. Šli bomo tudi v Južno Italijo, kkjer imajo velike težave z vremenskimi spremembami, z bakterijo, ki napadda predvsem oljke, razvoj kmetijstva pa vidijo predvsem v povezavi s turizmom.Predstavili vam bomo projekt mediteranski vrtovi, kjer lahko obiskovalci spoznavajo naša zelišča in njihovo uporabo. Oddajo tokrat za spremembo torej začenjamo na Gorenjskem.
Prejšnji teden so v Halozah gostili 5. slovenski podeželski parlament. Glavna tema razprav je bila Skupna evropska kmetijska politika v naslednjem desetletju. Potem, ko je Društvo lastnikov gozdov Pohorje Kozjak javno opozorilo na številne težave, ki jih imajo ob sanaciji poškodovanih gozdov, si je stanje ogledala tudi resorna ministrica s skupino strokovnjakov. Skupina slovenskih sadjarjev je ustanovila Zadrugo za razvoj sadjarstva. Svoje prve aktivnosti so usmerili v novo razvojno priložnost, sajenje sorte jabolk - bonita. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo druge izdaje Zbirke ampelografskih upodobitev vinske trte V. in C. Kreuzerja, pobudnik ponatisa je bil KGZ zavod Maribor, ki je tudi lastnik originalov, shranjenih v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Prejšnji teden so v Halozah gostili 5. slovenski podeželski parlament. Glavna tema razprav je bila Skupna evropska kmetijska politika v naslednjem desetletju. Potem, ko je Društvo lastnikov gozdov Pohorje Kozjak javno opozorilo na številne težave, ki jih imajo ob sanaciji poškodovanih gozdov, si je stanje ogledala tudi resorna ministrica s skupino strokovnjakov. Skupina slovenskih sadjarjev je ustanovila Zadrugo za razvoj sadjarstva. Svoje prve aktivnosti so usmerili v novo razvojno priložnost, sajenje sorte jabolk - bonita. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo druge izdaje Zbirke ampelografskih upodobitev vinske trte V. in C. Kreuzerja, pobudnik ponatisa je bil KGZ zavod Maribor, ki je tudi lastnik originalov, shranjenih v Pokrajinskem muzeju Maribor.
Pred zaključkom letošnje trgatve smo preverili, kakšna je letina in kako so bili zadovoljni s pridelovalnim letom v Vinorodnih deželah Podravje in Posavje. Ob Svetovnem dnevu kmetic smo obiskali dve kmetiji v dolini reke Ščavnice in se z družinskimi člani pogovarjali o položaju kmečkih žensk v družini in družbi nekoč in danes. Bili smo tudi na prazniku jabolk v Selnici ob Dravi, kjer izberejo kraljico jabolk.
Pred zaključkom letošnje trgatve smo preverili, kakšna je letina in kako so bili zadovoljni s pridelovalnim letom v Vinorodnih deželah Podravje in Posavje. Ob Svetovnem dnevu kmetic smo obiskali dve kmetiji v dolini reke Ščavnice in se z družinskimi člani pogovarjali o položaju kmečkih žensk v družini in družbi nekoč in danes. Bili smo tudi na prazniku jabolk v Selnici ob Dravi, kjer izberejo kraljico jabolk.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bomo najprej spregovorili o letošnji trgatvi na Krasu, v Brdih ter v zamejstvu. V Števerjanu so namreč ponovno obudili stari običaj vaške trgatve. Od veselih pa k žalostnim dogodkom. Volkovi, ki jih v Posočju doslej ni bilo, so Na Kobariškem Stolu naredili pravi pokol drobnice. Kmetje so razočarani in jezni. Poročamo o začetku sanacije gozda okoli Cerja na goriškem Krasu. Bili smo tudi na državnem tekmovanju v gozdarskih spretnostih v Postojni. Za konec pa vam bomo pokazali, kako se je nekoč v Istri oralo z istrskim govedom ali boškarinom. Vabljeni k ogledu.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bomo najprej spregovorili o letošnji trgatvi na Krasu, v Brdih ter v zamejstvu. V Števerjanu so namreč ponovno obudili stari običaj vaške trgatve. Od veselih pa k žalostnim dogodkom. Volkovi, ki jih v Posočju doslej ni bilo, so Na Kobariškem Stolu naredili pravi pokol drobnice. Kmetje so razočarani in jezni. Poročamo o začetku sanacije gozda okoli Cerja na goriškem Krasu. Bili smo tudi na državnem tekmovanju v gozdarskih spretnostih v Postojni. Za konec pa vam bomo pokazali, kako se je nekoč v Istri oralo z istrskim govedom ali boškarinom. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Ljudje in zemlja zadnjo septembrsko nedeljo predstavljamo 8 kandidatov za inovativnega mladega kmeta Slovenije. Gre za projekt Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije. Izbor tokrat poteka dvanajstič, zmagovalca izbere strokovna komisija, Zveza slovenske podeželske mladine pa na svojih spletnih straneh (www.zspm.si) izvede glasovanje in podeli posebno nagrado zmagovalcu po izboru javnosti. Glasovanje se bo začelo takoj po nedeljski oddaji in bo trajalo do nedelje 20. oktobra 2019. Kandidati za inovativnega mladega kmeta so: Marko Cesar, Bojan Firbas, Blaž Lečnik, Miloš Majcen, Matija Mohorič, Igor Paldauf, Tilen Soklič in Katja Temnik. Kdo bo dobitnik 12. naziva inovativni mladi kmet, bo znano 25. oktobra 2019 na slovesni razglasitvi v predsedniški palači v Ljubljani.
V oddaji Ljudje in zemlja zadnjo septembrsko nedeljo predstavljamo 8 kandidatov za inovativnega mladega kmeta Slovenije. Gre za projekt Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije. Izbor tokrat poteka dvanajstič, zmagovalca izbere strokovna komisija, Zveza slovenske podeželske mladine pa na svojih spletnih straneh (www.zspm.si) izvede glasovanje in podeli posebno nagrado zmagovalcu po izboru javnosti. Glasovanje se bo začelo takoj po nedeljski oddaji in bo trajalo do nedelje 20. oktobra 2019. Kandidati za inovativnega mladega kmeta so: Marko Cesar, Bojan Firbas, Blaž Lečnik, Miloš Majcen, Matija Mohorič, Igor Paldauf, Tilen Soklič in Katja Temnik. Kdo bo dobitnik 12. naziva inovativni mladi kmet, bo znano 25. oktobra 2019 na slovesni razglasitvi v predsedniški palači v Ljubljani.
Pretekli konec tedna smo bili v Bohinjski Bistrici, kjer je potekal šesti praznik sira in vina ter v Tešanovcih v Prekmurju, kjer so se na 63.Državnem tekmovanju v oranju pomerili najboljši slovenski orači. Predstavili bomo dobro vpeljano prašičerejsko kmetijo Domej na avstrijskem Koroškem. Na območju Ptuja smo preverili v kakšnem stanju so po julijskih neurjih s točo poljščine. Obiskali pa smo tudi pohorske lastnike gozdov, ki jim veliko težav povzročajo lubadarji iz državnih gozdov.
Pretekli konec tedna smo bili v Bohinjski Bistrici, kjer je potekal šesti praznik sira in vina ter v Tešanovcih v Prekmurju, kjer so se na 63.Državnem tekmovanju v oranju pomerili najboljši slovenski orači. Predstavili bomo dobro vpeljano prašičerejsko kmetijo Domej na avstrijskem Koroškem. Na območju Ptuja smo preverili v kakšnem stanju so po julijskih neurjih s točo poljščine. Obiskali pa smo tudi pohorske lastnike gozdov, ki jim veliko težav povzročajo lubadarji iz državnih gozdov.
Oddajo bomo začeli v Primorskih vinogradih, kjer je trgatev v polnem teku. Šli bomo na Bistriško, kjer je v vasi Knežak zanimiva ekološka kmetija Slavec, ki ima vselej odprta vrata za obiskovalce. Blizu Pivke bomo v vasi Parje obirali še zadnje jagode, nedaleč stran pa opazovali žalosten prizor, ko je medved polomil več kot 40 češp. V Kamnolomu Lipica bomo videli, kako so se na zanimiv način združili kamnoseki in kuharji, in odkrili tamkajšnje podzemlje. Na koncu pa se bomo sprehodili še po starem delu Ilirske Bistrice, kjer je vselej igrala glavno besedo voda. To nedeljo opoldan na prvem.
Oddajo bomo začeli v Primorskih vinogradih, kjer je trgatev v polnem teku. Šli bomo na Bistriško, kjer je v vasi Knežak zanimiva ekološka kmetija Slavec, ki ima vselej odprta vrata za obiskovalce. Blizu Pivke bomo v vasi Parje obirali še zadnje jagode, nedaleč stran pa opazovali žalosten prizor, ko je medved polomil več kot 40 češp. V Kamnolomu Lipica bomo videli, kako so se na zanimiv način združili kamnoseki in kuharji, in odkrili tamkajšnje podzemlje. Na koncu pa se bomo sprehodili še po starem delu Ilirske Bistrice, kjer je vselej igrala glavno besedo voda. To nedeljo opoldan na prvem.
Tokrat se bomo najprej posvetili ohranitvenemu kmetijstvu. Na terenu smo preverili, kakšna je letošnja letina na poskusnih poljih in pri nekaterih kmetovalcih v severovzhodni Sloveniji, ki kmetujejo na tak način. Pridelovalce bomo opozorili na to, kako primerna škropilnica vpliva na varovanje okolja in ekonomiko kmetovanja. Oddajo zaokrožamo s prispevkom o sadjarstvu v osrednji Sloveniji.
Tokrat se bomo najprej posvetili ohranitvenemu kmetijstvu. Na terenu smo preverili, kakšna je letošnja letina na poskusnih poljih in pri nekaterih kmetovalcih v severovzhodni Sloveniji, ki kmetujejo na tak način. Pridelovalce bomo opozorili na to, kako primerna škropilnica vpliva na varovanje okolja in ekonomiko kmetovanja. Oddajo zaokrožamo s prispevkom o sadjarstvu v osrednji Sloveniji.
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Osrednja tema tokratne oddaje Ljudje in zemlja je hmeljarstvo. Druga avgustovska nedelja je namreč v Savinjski dolini tradicionalno - hmeljarski praznik. Po skoraj treh desetletjih pa so slovenski hmeljarji letos gostili tudi svetovni kongres mednarodne hmeljarske organizacije. 160 hmeljarjev, trgovcev s hmeljem in strokovnjakov iz 12 držav sveta je v Žalcu in okolici ter Ljubljani spoznavalo naše hmeljarstvo in pivovarstvo ter izmenjalo najnovejše informacije o pridelavi in prodaji hmelja. V Podravju pa so praznovali orači. V Račah so pripravili jubilejno - 60. regijsko tekmovanje oračev Podravja. Za konec pa poletna reportaža o izmenjavi mladih na kmetijah., nov progam Zveze slovenske podeželske mladine.
Osrednja tema tokratne oddaje Ljudje in zemlja je hmeljarstvo. Druga avgustovska nedelja je namreč v Savinjski dolini tradicionalno - hmeljarski praznik. Po skoraj treh desetletjih pa so slovenski hmeljarji letos gostili tudi svetovni kongres mednarodne hmeljarske organizacije. 160 hmeljarjev, trgovcev s hmeljem in strokovnjakov iz 12 držav sveta je v Žalcu in okolici ter Ljubljani spoznavalo naše hmeljarstvo in pivovarstvo ter izmenjalo najnovejše informacije o pridelavi in prodaji hmelja. V Podravju pa so praznovali orači. V Račah so pripravili jubilejno - 60. regijsko tekmovanje oračev Podravja. Za konec pa poletna reportaža o izmenjavi mladih na kmetijah., nov progam Zveze slovenske podeželske mladine.
Pripravili smo vam zanimivo oddajo z vseh koncev Primorske in zamejstva. Najprej bomo govorili o katastrofalni suši, ki je prizadela Vipavsko dolino. Pa o volku, ki pleni na pašnikih Kobariškega Stola. S temi in drugimi izzivi se morajo ukvarjati tudi kmetijski svetovalci, zato bomo v Aktualni temi govorili o njihovem delu danes in jutri. Bili smo na Frlanovi kmetiji pri Vogrskem, kjer so pravi pionirji pri gojenju namiznega grozdja. Pred kamero smo povabili mlade čebelarje, ki so dosegli odlične uspehe na evropskem prvenstvu mladih čebelarjev na Češkem. Pokazali vam bomo nov evropski patent primorskega inovatorja, ki bo še kako prišel prav po obiranju oljk. Za konec pa se bomo sprehodili še med kamnitimi hiškami okoli Bazovice.
Pripravili smo vam zanimivo oddajo z vseh koncev Primorske in zamejstva. Najprej bomo govorili o katastrofalni suši, ki je prizadela Vipavsko dolino. Pa o volku, ki pleni na pašnikih Kobariškega Stola. S temi in drugimi izzivi se morajo ukvarjati tudi kmetijski svetovalci, zato bomo v Aktualni temi govorili o njihovem delu danes in jutri. Bili smo na Frlanovi kmetiji pri Vogrskem, kjer so pravi pionirji pri gojenju namiznega grozdja. Pred kamero smo povabili mlade čebelarje, ki so dosegli odlične uspehe na evropskem prvenstvu mladih čebelarjev na Češkem. Pokazali vam bomo nov evropski patent primorskega inovatorja, ki bo še kako prišel prav po obiranju oljk. Za konec pa se bomo sprehodili še med kamnitimi hiškami okoli Bazovice.
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
V preteklih tednih so neurja na območju Podravja povzročila veliko škode na kmetijskih pridelkih. Preverili smo kakšno je stanje na terenu. Slabo vreme s padavinami je otežilo letošnjo žetev in negativno vplivalo na kakovost pridelka pšenice. Govorili bomo še o pridelavi ekološkega mleka v Savinjski dolini, bili pa smo tudi med vinogradniki v Posavju.
V preteklih tednih so neurja na območju Podravja povzročila veliko škode na kmetijskih pridelkih. Preverili smo kakšno je stanje na terenu. Slabo vreme s padavinami je otežilo letošnjo žetev in negativno vplivalo na kakovost pridelka pšenice. Govorili bomo še o pridelavi ekološkega mleka v Savinjski dolini, bili pa smo tudi med vinogradniki v Posavju.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Letošnji Dan tehnike Dolenjske so organizatorji pripravili na kmetiji Škrjanec v Čužnji vasi. Ob predstavitvi mehanizacije primerne za obdelavo strmih travnikov so govorili tudi o dobrobiti živali. Embriotransfer je sodobna metoda s katero na kmetiji Napotnik v Topolšici, skrbijo za hitrejši genetski napredek . Govorili bomo tudi o usposabljanju uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev in zatiranju orehove muhe.
Letošnji Dan tehnike Dolenjske so organizatorji pripravili na kmetiji Škrjanec v Čužnji vasi. Ob predstavitvi mehanizacije primerne za obdelavo strmih travnikov so govorili tudi o dobrobiti živali. Embriotransfer je sodobna metoda s katero na kmetiji Napotnik v Topolšici, skrbijo za hitrejši genetski napredek . Govorili bomo tudi o usposabljanju uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev in zatiranju orehove muhe.
Obiskali smo tradicionalno sadjarsko-vinogradniško delavnico v Mariboru, kjer si obiskovalci lahko ogledajo novosti na področju strojne mehanizacije, priporočajo pa jim tudi aktualne tehnološke ukrepe. V studiu bomo gostili predsednika Združanja hmeljarjev Slovenije in aktualni hmeljarski pa. Predstavili bodo program 57. Svetovnega hmeljarskega kongresa, ki ga pripravljajo konec julija v Sloveniji. Oddajo zaokrožamo s prispevkom o škodi, ki jo je sredi julija v hmeljiščih povzročila toča.
Obiskali smo tradicionalno sadjarsko-vinogradniško delavnico v Mariboru, kjer si obiskovalci lahko ogledajo novosti na področju strojne mehanizacije, priporočajo pa jim tudi aktualne tehnološke ukrepe. V studiu bomo gostili predsednika Združanja hmeljarjev Slovenije in aktualni hmeljarski pa. Predstavili bodo program 57. Svetovnega hmeljarskega kongresa, ki ga pripravljajo konec julija v Sloveniji. Oddajo zaokrožamo s prispevkom o škodi, ki jo je sredi julija v hmeljiščih povzročila toča.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Vinogradništvo in vinarstvo imata na območju Metlike že zelo dolgo tradicijo. Odlične vinogradniške lege, mila klima in primerna zemlja omogočajo vzgojo belih in rdečih sort grozdja iz katerih pridelujejo vrhunska vina. Obiskali smo vinsko klet Metlika in kmetijo, kjer vzgajajo trsne cepljenke. V zadnjem desetletju so v energetsko oskrbo vlagale tudi nekatere slovenske kmetije. S pomočjo različnih evropskih finančnih spodbud, predvsem programa razvoja podeželja, je bilo v zadnjih 15 letih izplačanih več kot 20 milijonov evrov za naložbe v obnovljive vire in proizvodnjo energije. V oddaji predstavimo nekaj primerov dobre prakse energetske oskrbe na kmetiji. Zakonca Mak na majhni gričevnati kmetiji v okolici Maribora obiskovalcem ponujata posebna doživetja. Nekatera med njimi je preizkusila tudi naša ekipa.
Vinogradništvo in vinarstvo imata na območju Metlike že zelo dolgo tradicijo. Odlične vinogradniške lege, mila klima in primerna zemlja omogočajo vzgojo belih in rdečih sort grozdja iz katerih pridelujejo vrhunska vina. Obiskali smo vinsko klet Metlika in kmetijo, kjer vzgajajo trsne cepljenke. V zadnjem desetletju so v energetsko oskrbo vlagale tudi nekatere slovenske kmetije. S pomočjo različnih evropskih finančnih spodbud, predvsem programa razvoja podeželja, je bilo v zadnjih 15 letih izplačanih več kot 20 milijonov evrov za naložbe v obnovljive vire in proizvodnjo energije. V oddaji predstavimo nekaj primerov dobre prakse energetske oskrbe na kmetiji. Zakonca Mak na majhni gričevnati kmetiji v okolici Maribora obiskovalcem ponujata posebna doživetja. Nekatera med njimi je preizkusila tudi naša ekipa.
Predlagane spremembe zakonodaje, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, povzročajo napetosti v domači kmetijsko-živilski industriji. Slovenski prašičerejci ostajajo brez Sheme izbrana kakovost Slovenije, na katero so se skupaj z mesno predelovalno industrijo pripravljali zadnje mesece.Bili smo tudi na prvih praktičnih prikazih varne vožnje s traktorji na Vranskem. V povprečju v traktorskih nesrečah pri nas izgubi življenje 45 oseb na leto. Mudili smo se tudi med gorenjskimi govedorejci, ki v prihodnje programsko obdobje SKP ne zrejo z optimizmom.
Predlagane spremembe zakonodaje, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, povzročajo napetosti v domači kmetijsko-živilski industriji. Slovenski prašičerejci ostajajo brez Sheme izbrana kakovost Slovenije, na katero so se skupaj z mesno predelovalno industrijo pripravljali zadnje mesece.Bili smo tudi na prvih praktičnih prikazih varne vožnje s traktorji na Vranskem. V povprečju v traktorskih nesrečah pri nas izgubi življenje 45 oseb na leto. Mudili smo se tudi med gorenjskimi govedorejci, ki v prihodnje programsko obdobje SKP ne zrejo z optimizmom.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bomo šli najprej na gorsko kmetijo Na Ravan nad Cerknim, Kjer pridelujejo mleko in mlečne izdelke. Govorili bomo o problematiki divjih zveri, se posvetili težavam kmetov zaradi mrzlega in deževnega obdobja. Bili smo na ekoprazniku v Tolminu in na otvoritvi nove vinske kleti Guerila v Planini nad Ajdovščino. Vabljeni v našo družbo.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bomo šli najprej na gorsko kmetijo Na Ravan nad Cerknim, Kjer pridelujejo mleko in mlečne izdelke. Govorili bomo o problematiki divjih zveri, se posvetili težavam kmetov zaradi mrzlega in deževnega obdobja. Bili smo na ekoprazniku v Tolminu in na otvoritvi nove vinske kleti Guerila v Planini nad Ajdovščino. Vabljeni v našo družbo.
Osrednjo temo tokrat namenjamo pridelavi zelišč. Zaradi strukture kmetij in višjih stroškov delovne sile so slovenski pridelovalci na tem področju težko cenovno konkurenčni evropskim. Organizacija Združenih narodov je napovedala, da naj bi se število ljudi na zemlji do leta 2050 povečalo na 9 milijard. O tem, kako pomembna bo v takšnih razmerah lokalno pridelana hrana, se bomo pogovarjali z dr. Stanetom Klemenčičem, s KGZ MB. Predstavili bomo reportažo s Severne Makedonije, kjer je pretekli teden eden največjih slovenskih vinarjev odprl butično vinsko klet. Ustavili se bomo še pri Sokličevih v Selu pri Bledu, ki se že več desetletij profesionalno ukvarjajo s turizmom na kmetiji.
Osrednjo temo tokrat namenjamo pridelavi zelišč. Zaradi strukture kmetij in višjih stroškov delovne sile so slovenski pridelovalci na tem področju težko cenovno konkurenčni evropskim. Organizacija Združenih narodov je napovedala, da naj bi se število ljudi na zemlji do leta 2050 povečalo na 9 milijard. O tem, kako pomembna bo v takšnih razmerah lokalno pridelana hrana, se bomo pogovarjali z dr. Stanetom Klemenčičem, s KGZ MB. Predstavili bomo reportažo s Severne Makedonije, kjer je pretekli teden eden največjih slovenskih vinarjev odprl butično vinsko klet. Ustavili se bomo še pri Sokličevih v Selu pri Bledu, ki se že več desetletij profesionalno ukvarjajo s turizmom na kmetiji.
Organizacija Združenih narodov je na pobudo Slovenije, ki jo je pripravila Čebelarska zveza Slovenije, postopke pa vodilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razglasila 20. maj, za svetovni dan čebel. Pred letošnjim svetovnim dnevom čebel so mariborski čebelarji na sedežu tukajšnje Zveze društev na Betnavi odprli center za apiterapijo. Kmetijstvo in gozdarstvo spadata med delovno najintenzivnejši panogi pri katerih je tveganje še vedno izredno visoko. Tokrat se bomo omejili na varnost pri delu v gozdu. Obiskali smo tudi zelenjadarsko kmetijo Janžekovič iv Stojncih – po domače Pri Mihcu.
Organizacija Združenih narodov je na pobudo Slovenije, ki jo je pripravila Čebelarska zveza Slovenije, postopke pa vodilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razglasila 20. maj, za svetovni dan čebel. Pred letošnjim svetovnim dnevom čebel so mariborski čebelarji na sedežu tukajšnje Zveze društev na Betnavi odprli center za apiterapijo. Kmetijstvo in gozdarstvo spadata med delovno najintenzivnejši panogi pri katerih je tveganje še vedno izredno visoko. Tokrat se bomo omejili na varnost pri delu v gozdu. Obiskali smo tudi zelenjadarsko kmetijo Janžekovič iv Stojncih – po domače Pri Mihcu.
V tokratni oddaji gremo najprej v Brda, kjer si prizadevajo za zaščito rebule. Obiskali bomo najstarejši vinograd refoška v Evropi, ki se je ohranil v Marezigah. Bili smo tudi na že 25. lesarskem tekmovanju srednjih lesarskih in gozdarskih šol v Postojni. Izvedeli obste, kakšne bolezni grozijo oljkam, na koncu pa se bomo spomnili, kako smo pred letom dni ponosno obeležili prvi svetovni dan čebel. 20. maja bo svet že drugič počastil te marljive delavke in to po zaslugi naše države. Vabljeni k ogledu!
V tokratni oddaji gremo najprej v Brda, kjer si prizadevajo za zaščito rebule. Obiskali bomo najstarejši vinograd refoška v Evropi, ki se je ohranil v Marezigah. Bili smo tudi na že 25. lesarskem tekmovanju srednjih lesarskih in gozdarskih šol v Postojni. Izvedeli obste, kakšne bolezni grozijo oljkam, na koncu pa se bomo spomnili, kako smo pred letom dni ponosno obeležili prvi svetovni dan čebel. 20. maja bo svet že drugič počastil te marljive delavke in to po zaslugi naše države. Vabljeni k ogledu!
Pred 30. leti so na Ptuju pripravili prvo razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Kakovost razstavljenih prehranskih izdelkov so skozi tri desetletja zelo izboljšali. Povečali so tudi število razstavljenih izdelkov, saj jih strokovne komisije ocenjujejo že v 14 skupinah. V zadnjem obdobju sodelujejo predvsem tržno usmerjene kmetije, ki ob potrjevanju kakovosti dobijo tudi strokovno utemeljene smernice za izboljšave. Obiskali smo nekaj kmetij, ki so skozi desetletja prejele največ priznanj in ob tem uspešno razvijale svoje dopolnilne dejavnosti.
Pred 30. leti so na Ptuju pripravili prvo razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Kakovost razstavljenih prehranskih izdelkov so skozi tri desetletja zelo izboljšali. Povečali so tudi število razstavljenih izdelkov, saj jih strokovne komisije ocenjujejo že v 14 skupinah. V zadnjem obdobju sodelujejo predvsem tržno usmerjene kmetije, ki ob potrjevanju kakovosti dobijo tudi strokovno utemeljene smernice za izboljšave. Obiskali smo nekaj kmetij, ki so skozi desetletja prejele največ priznanj in ob tem uspešno razvijale svoje dopolnilne dejavnosti.
Poljedelci so v teh dneh že pričeli s setvijo koruze. Najbolj razširjeno slovensko poljščino bodo tudi letos zasejali na okoli 65 tisoč hektarjih. V Pomurju so preteklo leto na okoli 100 ha poljedelskih površin posejali pivovarski ječmen. V središču Raven na Koroškem so Dan zemlje obeležili s prireditvijo na kateri so predstavili pomen ekološkega kmetijstva v prihodnosti. Kmetijski inštitut Slovenije je javni raziskovalni zavod, ki je v lanskem letu obeležil 120 letnico delovanja. V Boštanju ob Savi so na pobudo tamkajšnjega turističnega društva že večkrat pripravili ocenjevanje različnih vrst sadnega vina in sokov.
Poljedelci so v teh dneh že pričeli s setvijo koruze. Najbolj razširjeno slovensko poljščino bodo tudi letos zasejali na okoli 65 tisoč hektarjih. V Pomurju so preteklo leto na okoli 100 ha poljedelskih površin posejali pivovarski ječmen. V središču Raven na Koroškem so Dan zemlje obeležili s prireditvijo na kateri so predstavili pomen ekološkega kmetijstva v prihodnosti. Kmetijski inštitut Slovenije je javni raziskovalni zavod, ki je v lanskem letu obeležil 120 letnico delovanja. V Boštanju ob Savi so na pobudo tamkajšnjega turističnega društva že večkrat pripravili ocenjevanje različnih vrst sadnega vina in sokov.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja smo pripravili daljšo reportažo o prvih »Hlajevih dnevih«, strokovnem posvetu o oljkah in oljčnem olju, ki je potekalo v pobegih pri Kopru. V Posočju bomo spoznavali jedi iz lokalnih proizvodov priznanih slovenskih kuharjev. V Marezigah smo se udeležili letnega srečanja Združenja turističnih kmetij. Eno smo tudi obiskali in sicer v Kubedu. Jakominovi smo nam predstavili tradicionalno istrsko velikonočno jed.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja smo pripravili daljšo reportažo o prvih »Hlajevih dnevih«, strokovnem posvetu o oljkah in oljčnem olju, ki je potekalo v pobegih pri Kopru. V Posočju bomo spoznavali jedi iz lokalnih proizvodov priznanih slovenskih kuharjev. V Marezigah smo se udeležili letnega srečanja Združenja turističnih kmetij. Eno smo tudi obiskali in sicer v Kubedu. Jakominovi smo nam predstavili tradicionalno istrsko velikonočno jed.
Naša ekipa se bo tokrat najprej ustavila med pridelovalci vrtnin in jagod na območju Krškega. V Savinjski dolini se že pripravljajo na svetovni hmeljarski kongres, ki bo potekal v Ljubljani in Žalcu ob koncu julija. Prireja jajc se v Sloveniji zadnja leta povečuje. Preverili smo kako način reje vpliva na kakovost jajc. Ob koncu oddaje bomo govorili še o uporabi sodobnih tehnologij pri daljinskem zajemanju podatkov v gozdarstvu, ki je hitrejše, cenovno bolj sprejemljivo in bolj varno.
Naša ekipa se bo tokrat najprej ustavila med pridelovalci vrtnin in jagod na območju Krškega. V Savinjski dolini se že pripravljajo na svetovni hmeljarski kongres, ki bo potekal v Ljubljani in Žalcu ob koncu julija. Prireja jajc se v Sloveniji zadnja leta povečuje. Preverili smo kako način reje vpliva na kakovost jajc. Ob koncu oddaje bomo govorili še o uporabi sodobnih tehnologij pri daljinskem zajemanju podatkov v gozdarstvu, ki je hitrejše, cenovno bolj sprejemljivo in bolj varno.
Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto pripravilo mednarodno konferenco.V času, ko potekajo intenzivne priprave na novo programsko obdobje skupnega evropskega kmetijstva, so o prihodnosti slovenskega kmetijstva spregovorili tudi na okrogli mizi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Govorci so postavili v ospredje pomen povezovanja, izobraževanja in digitalizacije.Predstavili bomo tudi Modro frankinjo, katere izvor so raziskovali in potrdili nemški strokovnjaki.
Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto pripravilo mednarodno konferenco.V času, ko potekajo intenzivne priprave na novo programsko obdobje skupnega evropskega kmetijstva, so o prihodnosti slovenskega kmetijstva spregovorili tudi na okrogli mizi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Govorci so postavili v ospredje pomen povezovanja, izobraževanja in digitalizacije.Predstavili bomo tudi Modro frankinjo, katere izvor so raziskovali in potrdili nemški strokovnjaki.
V nedeljski oddaji Ljudje in zemlja bomo najprej predstavili 46. letni posvet zadružnikov v Portorožu, na katerem je imel zanimiv govor tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Obiskali smo istrskega zelenjadarja Luko Parovela, ki je sadil paradižnik in se z njim pogovorili o pogojih kmetovanja za mlade kmete. Pokazali vam bomo, kako se je po skoraj 20-h letih vendarle sistematično pristopilo k čiščenju vodotokov na Primorskem. Šli bomo na Kras, kjer slovenski in zamejski vinogradniki obnavljajo vinograde, a žal še vedno premalo. V Tolminu pa smo bili na ocenjevanju krav, ali – kot se je izrazil naš tamkajšnji dopisnik - štirinožnih lepotic. Vabljeni k ogledu to nedeljo opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
V nedeljski oddaji Ljudje in zemlja bomo najprej predstavili 46. letni posvet zadružnikov v Portorožu, na katerem je imel zanimiv govor tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Obiskali smo istrskega zelenjadarja Luko Parovela, ki je sadil paradižnik in se z njim pogovorili o pogojih kmetovanja za mlade kmete. Pokazali vam bomo, kako se je po skoraj 20-h letih vendarle sistematično pristopilo k čiščenju vodotokov na Primorskem. Šli bomo na Kras, kjer slovenski in zamejski vinogradniki obnavljajo vinograde, a žal še vedno premalo. V Tolminu pa smo bili na ocenjevanju krav, ali – kot se je izrazil naš tamkajšnji dopisnik - štirinožnih lepotic. Vabljeni k ogledu to nedeljo opoldan na prvem in ob 18h na koprskem programu.
Naša ekipa je v Koprivni na Koroškem in Jelovici na Gorenjskem preverila kako poteka sanancija gozdov po lanskem vetrolomu.Govorili bomo tudi o težavah malih vinogradnikov z Vinorodne dežele Podravje, ki imajo velike težave s prodajo grozdja.Na laboratorijske polju Biotehniške fakultete smo preverili, kako so prezimili njihovi pašniki in travniki. ljudjeinzemlja@rtvslo.si
Naša ekipa je v Koprivni na Koroškem in Jelovici na Gorenjskem preverila kako poteka sanancija gozdov po lanskem vetrolomu.Govorili bomo tudi o težavah malih vinogradnikov z Vinorodne dežele Podravje, ki imajo velike težave s prodajo grozdja.Na laboratorijske polju Biotehniške fakultete smo preverili, kako so prezimili njihovi pašniki in travniki. ljudjeinzemlja@rtvslo.si
Naša ekipa se je mudila na 14. slovenskem posvetu za varstvo rastlin.V dveh dneh so izvedli več kot 60 predavanj in 40 predstavitev s področja varstva rastlin. Z mag. Miranom Miheličem z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja se bomo pogovarjali o letošnji kampanji za oddajo zbirnih vlog za neposredna plačila in ukrepe iz PRP. Bili pa smo tudi med pomurskimi govedorejci in njihovimi strokovnimi službami, ki s sodobnimi laboratorijskimi metodami pomagajo dvigovati kakovost in proizvodnjo mleka. ljudjeinzemlja@rtvslo.si
Naša ekipa se je mudila na 14. slovenskem posvetu za varstvo rastlin.V dveh dneh so izvedli več kot 60 predavanj in 40 predstavitev s področja varstva rastlin. Z mag. Miranom Miheličem z Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja se bomo pogovarjali o letošnji kampanji za oddajo zbirnih vlog za neposredna plačila in ukrepe iz PRP. Bili pa smo tudi med pomurskimi govedorejci in njihovimi strokovnimi službami, ki s sodobnimi laboratorijskimi metodami pomagajo dvigovati kakovost in proizvodnjo mleka. ljudjeinzemlja@rtvslo.si
V oddaji Ljudje in zemlja, ki bo na sporedu v nedeljo, 10. marca, si boste lahko ogledali reportažo o pripravah na zelenjadarsko sezono. Spoznali boste najmlajšega pridelovalca zelenjave na Obali, 18-letnega Miha Baruco. Predstavili vam bomo računalniško podporo pri pravočasnem škropljenju trt proti boleznim, v aktualni temi bo govora o možnostih uporabe oljčnih tropin. Ob osmem marcu pa bomo šli v podjetje, ki ga obvladujejo predvsem ženske – Planiko Kobarid. S praznikom je povezan tudi festival bonsajev na Goriškem, pa tudi v konjeniškem športu (podali smo se na ježo s konjeniškim klubom) imajo vse večjo besedo ženske. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Ljudje in zemlja, ki bo na sporedu v nedeljo, 10. marca, si boste lahko ogledali reportažo o pripravah na zelenjadarsko sezono. Spoznali boste najmlajšega pridelovalca zelenjave na Obali, 18-letnega Miha Baruco. Predstavili vam bomo računalniško podporo pri pravočasnem škropljenju trt proti boleznim, v aktualni temi bo govora o možnostih uporabe oljčnih tropin. Ob osmem marcu pa bomo šli v podjetje, ki ga obvladujejo predvsem ženske – Planiko Kobarid. S praznikom je povezan tudi festival bonsajev na Goriškem, pa tudi v konjeniškem športu (podali smo se na ježo s konjeniškim klubom) imajo vse večjo besedo ženske. Vabljeni k ogledu.
Osrednjo temo tokrat namenjamo sadjarstvu – kmetijski panogi, ki se je po dveh letih brez pridelka in obilni letini z izredno nizkimi cenami, znašla v kaotičnih razmerah. S strokovnjakom za poljedelstvo se pogovarjamo, kako izredno visoke temperature vplivajo na letošnje posevke ozimnih žit. V Medvodah smo se na rednem letnem izobraževanju pridružili zadružnikom. Z ravnateljem Biotehniške šole Ptuje se pogovarjamo o težavah kmetijskega šolstva v Sloveniji. Predstavljamo mednarodni projekt v katerem sodeluje tudi sedem slovenskih mladih rejcev senenega mleka in mesa, nosilec projekta je KGZS. ljudjeinzemlja@rtvslo.si
Osrednjo temo tokrat namenjamo sadjarstvu – kmetijski panogi, ki se je po dveh letih brez pridelka in obilni letini z izredno nizkimi cenami, znašla v kaotičnih razmerah. S strokovnjakom za poljedelstvo se pogovarjamo, kako izredno visoke temperature vplivajo na letošnje posevke ozimnih žit. V Medvodah smo se na rednem letnem izobraževanju pridružili zadružnikom. Z ravnateljem Biotehniške šole Ptuje se pogovarjamo o težavah kmetijskega šolstva v Sloveniji. Predstavljamo mednarodni projekt v katerem sodeluje tudi sedem slovenskih mladih rejcev senenega mleka in mesa, nosilec projekta je KGZS. ljudjeinzemlja@rtvslo.si
V oddaji gostimo dr. Janeza Posedija, generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Naša ekipa je obiskala dve kmetiji, ki se ukvarjata z rejo puranov. Bili smo tudi na letošnji licitaciji lesa. V studiu gostimo direktorja Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Velislava Žviplja. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo štajerskih vinogradnikov, ki imajo skupno mobilno polnilno linijo za vino.
V oddaji gostimo dr. Janeza Posedija, generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Naša ekipa je obiskala dve kmetiji, ki se ukvarjata z rejo puranov. Bili smo tudi na letošnji licitaciji lesa. V studiu gostimo direktorja Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Velislava Žviplja. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo štajerskih vinogradnikov, ki imajo skupno mobilno polnilno linijo za vino.
Tokrat bomo spregovorili o obisku ministrice za kmetijstvo na Goriškem, o težavah kraških vinogradnikov, predstavili bomo skupino vinogradniških zanesenjakov iz Solkana, ki so ustanovili Konzorcij opuščenih vinogradov. Pogledali bomo, kaj ponujajo za pomladno sajenje v Sadjarskem centru Bilje, šli bomo v Vinarski muzej Vipava in končali v Dutovljah, na že četrtih dnevih »krodeginov«. Vabljeni k ogledu!
Tokrat bomo spregovorili o obisku ministrice za kmetijstvo na Goriškem, o težavah kraških vinogradnikov, predstavili bomo skupino vinogradniških zanesenjakov iz Solkana, ki so ustanovili Konzorcij opuščenih vinogradov. Pogledali bomo, kaj ponujajo za pomladno sajenje v Sadjarskem centru Bilje, šli bomo v Vinarski muzej Vipava in končali v Dutovljah, na že četrtih dnevih »krodeginov«. Vabljeni k ogledu!
Na Krvavcu ima turistična ponudba na kmetijah dolgo tradicijo – seže namreč že v 20 leta prejšnjega stoletja. Pred več kot 60 leti pa so na smučišču zagnali tudi vlečnico in prav ta je omogočila še večji razmah organiziranega zimskega turizma tudi na kmetijah. Rez sadnega drevja je naj pomembnejši tehnološki ukrep s katerim vplivamo na rast in obliko sadnega drevja ter količino pridelka.Ob koncu minulega tedna so v Celju pripravili Agritech - sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije. Obiskovalci so si lahko ogledali ponudbo več kot 200 različnih blagovnih znamk 66 razstavljavcev.
Na Krvavcu ima turistična ponudba na kmetijah dolgo tradicijo – seže namreč že v 20 leta prejšnjega stoletja. Pred več kot 60 leti pa so na smučišču zagnali tudi vlečnico in prav ta je omogočila še večji razmah organiziranega zimskega turizma tudi na kmetijah. Rez sadnega drevja je naj pomembnejši tehnološki ukrep s katerim vplivamo na rast in obliko sadnega drevja ter količino pridelka.Ob koncu minulega tedna so v Celju pripravili Agritech - sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije. Obiskovalci so si lahko ogledali ponudbo več kot 200 različnih blagovnih znamk 66 razstavljavcev.
Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo prašičereji. Ta živinorejska panoga je bila v zadnjih desetletjih izpostavljena številnim ekonomskim nihanjem, kar je posledično vplivalo na padec staleža pitovnih, predvsem pa plemenskih živali.Odraža se tudi v samooskrbi s svinjskim mesom, ki je le še 30%. Bili smo tudi na tradicionalni, že deseti strokovni konferenci namenjeni ekološkemu kmetijstvu, na kateri so govorili o izzivih, ki ekološke kmete čakajo v tem letu.
Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo prašičereji. Ta živinorejska panoga je bila v zadnjih desetletjih izpostavljena številnim ekonomskim nihanjem, kar je posledično vplivalo na padec staleža pitovnih, predvsem pa plemenskih živali.Odraža se tudi v samooskrbi s svinjskim mesom, ki je le še 30%. Bili smo tudi na tradicionalni, že deseti strokovni konferenci namenjeni ekološkemu kmetijstvu, na kateri so govorili o izzivih, ki ekološke kmete čakajo v tem letu.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Najprej se bomo ustavili med ekološkimi pridelovalci, ki so v preteklem letu obeležili 20 letnico organiziranega ekološkega kmetovanja v Sloveniji.Bili smo tudi na okrogli mizi na kateri so predstavili posledice spreminjajočega podnebja, ki vpliva na kmetijstvo. Na koncu oddaje pa bomo spregovorili še o zatiranju skladiščnih škodljivcev, ki povzročajo ogromno škode na skladiščenih pridelkih. irma.guzelj@rtvslo.si
Najprej se bomo ustavili med ekološkimi pridelovalci, ki so v preteklem letu obeležili 20 letnico organiziranega ekološkega kmetovanja v Sloveniji.Bili smo tudi na okrogli mizi na kateri so predstavili posledice spreminjajočega podnebja, ki vpliva na kmetijstvo. Na koncu oddaje pa bomo spregovorili še o zatiranju skladiščnih škodljivcev, ki povzročajo ogromno škode na skladiščenih pridelkih. irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
28. decembra je minilo 60 let od predvajanja prve kmetijske oddaje na takratni ljubljanski televiziji, ki so si jo lahko ogledali gledalci celotne bivše Jugoslavije. Ob visokem jubileju smo pripravili Retrospektivo nekaterih slovenskih kmetijskih mejnikov in televizije v tem obdobju. Televizija je zelo hitro postala izobraževalno orodje in vzpodbuda za kopiranje dobrih praks. To so s pridob uporabili tudi na področju kmetijstva, kjer so za razvoj in povečevanje pridelave potrebovali nova znanja.Kmetijske oddaje na TV SLO so vedno bile izobraževalne, svetovalne in informativne, vsebino pa so ustvarjalci prilagajali tudi razmeram v kmetijstvu.
28. decembra je minilo 60 let od predvajanja prve kmetijske oddaje na takratni ljubljanski televiziji, ki so si jo lahko ogledali gledalci celotne bivše Jugoslavije. Ob visokem jubileju smo pripravili Retrospektivo nekaterih slovenskih kmetijskih mejnikov in televizije v tem obdobju. Televizija je zelo hitro postala izobraževalno orodje in vzpodbuda za kopiranje dobrih praks. To so s pridob uporabili tudi na področju kmetijstva, kjer so za razvoj in povečevanje pridelave potrebovali nova znanja.Kmetijske oddaje na TV SLO so vedno bile izobraževalne, svetovalne in informativne, vsebino pa so ustvarjalci prilagajali tudi razmeram v kmetijstvu.
V tokratni oddaji vam bomo predstavili štiri zanimive ljudi, ki jih povezujeta kmetijstvo in umetnost. Prvi je dr. Karel Geržan, duhovnik, univerzitetni profesor, publicist in kot sam večkrat poudari – kmet. Mlada prevzemnica kmetije je tudi pisateljica Nataša Kramberger iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah, prejemnica nagrade EU za književnost. Predstavljamo še pripovedovalkoi Cilko Štucin, kmetico iz Žirovskega vrha Svetega Urbana. V vasi Slepšek pri Mokronogu pa na kmetiji živi in dela akademski slikar Mitja Berce.
V tokratni oddaji vam bomo predstavili štiri zanimive ljudi, ki jih povezujeta kmetijstvo in umetnost. Prvi je dr. Karel Geržan, duhovnik, univerzitetni profesor, publicist in kot sam večkrat poudari – kmet. Mlada prevzemnica kmetije je tudi pisateljica Nataša Kramberger iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah, prejemnica nagrade EU za književnost. Predstavljamo še pripovedovalkoi Cilko Štucin, kmetico iz Žirovskega vrha Svetega Urbana. V vasi Slepšek pri Mokronogu pa na kmetiji živi in dela akademski slikar Mitja Berce.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije je sredi prejšnjega meseca v Oplotnici pripravila zanimivo predavanje avstrijskega profesorja Karla Buchgraberja o vplivu gnojenja na oskrbo tal s hranili in izpiranju nitratov v podtalnico. Zveza kmetic Slovenije je tudi letos izbrala kmetico leta. Ta naziv podelijo izjemnim Letos ga je prejela Marija Jakše iz Malega Podljubna pri Novem Mestu. Ob dnevu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so podelili priznanja profesorjem, sodelavcem in študentom, ki so se v preteklem letu še posebej izkazali. Ob koncu tega meseca bomo v uredništvu oddaje LIZ obeležili visok jubilej. Preteklo bo namreč 60 let od predvajanja prve kmetijske oddaje na slovenski televiziji, ki so si jo lahko ogledali gledalci celotne bivše Jugoslavije. Ob jubileju smo pobrskali po naših bogatih arhivih. Že danes vam predstavljamo nekaj zanimivih utrinkov za obujanje spominov.
Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije je sredi prejšnjega meseca v Oplotnici pripravila zanimivo predavanje avstrijskega profesorja Karla Buchgraberja o vplivu gnojenja na oskrbo tal s hranili in izpiranju nitratov v podtalnico. Zveza kmetic Slovenije je tudi letos izbrala kmetico leta. Ta naziv podelijo izjemnim Letos ga je prejela Marija Jakše iz Malega Podljubna pri Novem Mestu. Ob dnevu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so podelili priznanja profesorjem, sodelavcem in študentom, ki so se v preteklem letu še posebej izkazali. Ob koncu tega meseca bomo v uredništvu oddaje LIZ obeležili visok jubilej. Preteklo bo namreč 60 let od predvajanja prve kmetijske oddaje na slovenski televiziji, ki so si jo lahko ogledali gledalci celotne bivše Jugoslavije. Ob jubileju smo pobrskali po naših bogatih arhivih. Že danes vam predstavljamo nekaj zanimivih utrinkov za obujanje spominov.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Vinska pot v rovih pod Kranjem je gotovo ena izmed izvirnejših vinskih zgodb pri nas. Letos so vabili obiskovalce na pokušino vin že enajstič doslej, pridružila se jim je tudi naša ekipa.Reja drobnice je bila v Sloveniji dolgo odrinjena na rob.V zadnjih desetletjih se to spreminja predvsem na območjih, ki jih težje obdelujemo. Med takšna območja spadajo tudi Haloze. Na oddelku za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru že trideset let izvajajo progenio test bikov, na eni izmed vaj s študenti smo se jim pridružili tudi mi. Predstavljamo še primer pravične, kratke pridelovalno - predelovalne verige, ekološko pridelanega žita. Oddajo zaokrožamo z obiskom dveh starostnikov na kmetiji in govorimo o socialni varnosti oseb, ki imajo priznano pokojninsko dobo iz kmetijske dejavnosti.
Vinska pot v rovih pod Kranjem je gotovo ena izmed izvirnejših vinskih zgodb pri nas. Letos so vabili obiskovalce na pokušino vin že enajstič doslej, pridružila se jim je tudi naša ekipa.Reja drobnice je bila v Sloveniji dolgo odrinjena na rob.V zadnjih desetletjih se to spreminja predvsem na območjih, ki jih težje obdelujemo. Med takšna območja spadajo tudi Haloze. Na oddelku za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru že trideset let izvajajo progenio test bikov, na eni izmed vaj s študenti smo se jim pridružili tudi mi. Predstavljamo še primer pravične, kratke pridelovalno - predelovalne verige, ekološko pridelanega žita. Oddajo zaokrožamo z obiskom dveh starostnikov na kmetiji in govorimo o socialni varnosti oseb, ki imajo priznano pokojninsko dobo iz kmetijske dejavnosti.
Na Martinovo nedeljo oddajo žal začenjamo s poročilom s Koprivne na Koroškem, kjer je nedavno veter ponovno pustošil po gozdovih in prizadetim kmetijam, ki živijo samo od gozda povzročil ogromno škodo. Obiskali smo tudi Vinsko kraljico Slovenije, ki prihaja iz Haloz. Redno sodeluje pri pripravi Martinove pojedine, ki jo je letos pospremil mlado vino zelo dobre kakovosti.Ta konec tedna poteka v znamenju Martinovanj.Največje poteka prav na god Sv. Martina v Mariboru.V štajerski prestolnici pa zadnja leta še pred tem pripravijo dve prireditvi namenjeni dvigu vinske kulture in vinskemu turizmu.Predstavljamo še projekt od Setve do žetve in KZ Litija.
Na Martinovo nedeljo oddajo žal začenjamo s poročilom s Koprivne na Koroškem, kjer je nedavno veter ponovno pustošil po gozdovih in prizadetim kmetijam, ki živijo samo od gozda povzročil ogromno škodo. Obiskali smo tudi Vinsko kraljico Slovenije, ki prihaja iz Haloz. Redno sodeluje pri pripravi Martinove pojedine, ki jo je letos pospremil mlado vino zelo dobre kakovosti.Ta konec tedna poteka v znamenju Martinovanj.Največje poteka prav na god Sv. Martina v Mariboru.V štajerski prestolnici pa zadnja leta še pred tem pripravijo dve prireditvi namenjeni dvigu vinske kulture in vinskemu turizmu.Predstavljamo še projekt od Setve do žetve in KZ Litija.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Nedavno so mladi evropski kmetje na kongresu v Bruslju izbrali evropskega mladega inovativnega kmeta. Med kandidati za ta prestižni naziv je Slovenijo zastopal Matic Vizjak.Vse bolj inovativne pa morajo biti tudi kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo sadja. Tokrat predstavljamo primer dobre prakse takšne kmetije, kmetijo Vodnjov.Obiskali smo dve, dobro utečeni živinorejski kmetiji iz Zg. Savinjske doline, ki presežke mleka predelata v sir.Letošnje vremenske razmere so bile ugodne za spravilo sladkorne pese, ki so jo slovenski kmetje povezani v Zadrugi Kristal intenzivno spravljali s polj.Letos so pridelek povečali za tri krat v primerjavi z lansko sezono.
Nedavno so mladi evropski kmetje na kongresu v Bruslju izbrali evropskega mladega inovativnega kmeta. Med kandidati za ta prestižni naziv je Slovenijo zastopal Matic Vizjak.Vse bolj inovativne pa morajo biti tudi kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo sadja. Tokrat predstavljamo primer dobre prakse takšne kmetije, kmetijo Vodnjov.Obiskali smo dve, dobro utečeni živinorejski kmetiji iz Zg. Savinjske doline, ki presežke mleka predelata v sir.Letošnje vremenske razmere so bile ugodne za spravilo sladkorne pese, ki so jo slovenski kmetje povezani v Zadrugi Kristal intenzivno spravljali s polj.Letos so pridelek povečali za tri krat v primerjavi z lansko sezono.
V tokratni oddaji bomo prve minute namenili slovenskim čebelarjem, ki nadaljujejo z aktivnostmi s katerimi želijo izboljšati življenjske razmere za čebele. Tudi letos so pripravili tradicionalen znanstveni posvet, Pokljukarjevi dnevi.V nadaljevanju vam predstavljamo dve kmetiji iz Loške doline, kjer ljudje še danes sobivajo z divjimi zvermi.Letos poleti je Nizozemska gostila svetovni kongres kmetijskih novinarjev, ki sta se ga udeležila tudi naša novinarka Tatjana Kren in snemalec Borut Krois. Novinarjem iz 40 držav sveta so predstavili kmetijstvo v eni izmed vodilnih proizvajalk hrane na svetu.
V tokratni oddaji bomo prve minute namenili slovenskim čebelarjem, ki nadaljujejo z aktivnostmi s katerimi želijo izboljšati življenjske razmere za čebele. Tudi letos so pripravili tradicionalen znanstveni posvet, Pokljukarjevi dnevi.V nadaljevanju vam predstavljamo dve kmetiji iz Loške doline, kjer ljudje še danes sobivajo z divjimi zvermi.Letos poleti je Nizozemska gostila svetovni kongres kmetijskih novinarjev, ki sta se ga udeležila tudi naša novinarka Tatjana Kren in snemalec Borut Krois. Novinarjem iz 40 držav sveta so predstavili kmetijstvo v eni izmed vodilnih proizvajalk hrane na svetu.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Sirarji s slovenskih kmetij so ob 20 letnici združenja, na Brdu pri Kranju, pripravili prvi festival sirov. Obiskali smo Suhadolnikovo kmetijo v Krnici nad Lučami, kjer so gozdarstvo preusmerili v podjetniško dejavnost, ob tem pa kmetijo ohranili. Na Pedagoško raziskovalnem centru BF v Logatcu poteka mednarodni projekt Free walk. V okvirru tega projekta strokovnjaki proučujejo inovativne sisteme hlevov za govedo. Kljub možnostim pridelave in prodaje hrušk je ta sadna vrsta na Slovenskem še naprej v upadanju. Strokovnjaki opozarjajo, da klimatske spremembe odpirajo možnosti za večjo pridelavo hrušk na naših tleh.
Sirarji s slovenskih kmetij so ob 20 letnici združenja, na Brdu pri Kranju, pripravili prvi festival sirov. Obiskali smo Suhadolnikovo kmetijo v Krnici nad Lučami, kjer so gozdarstvo preusmerili v podjetniško dejavnost, ob tem pa kmetijo ohranili. Na Pedagoško raziskovalnem centru BF v Logatcu poteka mednarodni projekt Free walk. V okvirru tega projekta strokovnjaki proučujejo inovativne sisteme hlevov za govedo. Kljub možnostim pridelave in prodaje hrušk je ta sadna vrsta na Slovenskem še naprej v upadanju. Strokovnjaki opozarjajo, da klimatske spremembe odpirajo možnosti za večjo pridelavo hrušk na naših tleh.
Letošnja letina grozdja je bila po dveh slabih letinah znova kakovostno in količinsko zelo dobra. Tudi slovenski sadjarji so končno dočakali obilno letino, ki pa je prinesla zaradi velike ponudbe tudi izredno nizke odkupne cene jabolk. Bili smo na tradicionalnem dnevu koruze v Rakičanu in si ogledali izbor hibridov. V Bohinju pa smo obiskali že 61. kravji bal, ki je prerastel v največjo etnografsko prireditev pri nas. V Slovenski Bistrici so pripravili 6. živinorejsko razstavo na kateri so rejci predstavili svoje rejske dosežke.
Letošnja letina grozdja je bila po dveh slabih letinah znova kakovostno in količinsko zelo dobra. Tudi slovenski sadjarji so končno dočakali obilno letino, ki pa je prinesla zaradi velike ponudbe tudi izredno nizke odkupne cene jabolk. Bili smo na tradicionalnem dnevu koruze v Rakičanu in si ogledali izbor hibridov. V Bohinju pa smo obiskali že 61. kravji bal, ki je prerastel v največjo etnografsko prireditev pri nas. V Slovenski Bistrici so pripravili 6. živinorejsko razstavo na kateri so rejci predstavili svoje rejske dosežke.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Pretekli konec tedna se je naša terenska ekipa pridružila najboljšim slovenskim oračem na 62. državnem tekmovanju v oranju, ki so ga po 44 letih pripravili v Mariboru.Na Koroškem smo preverili kakšna je letošnja letina hmelja. Obiskali smo Hameršakove v Bukovcih pri Ptuju, ki so zgradili nov, sodoben hlev za prašiče.Ob koncu oddaje opozarjamo še na nevarnost afriške prašičje kuge, ki za ljudi sicer ni nevarna, za živali pa so posledice pogubne.
Pretekli konec tedna se je naša terenska ekipa pridružila najboljšim slovenskim oračem na 62. državnem tekmovanju v oranju, ki so ga po 44 letih pripravili v Mariboru.Na Koroškem smo preverili kakšna je letošnja letina hmelja. Obiskali smo Hameršakove v Bukovcih pri Ptuju, ki so zgradili nov, sodoben hlev za prašiče.Ob koncu oddaje opozarjamo še na nevarnost afriške prašičje kuge, ki za ljudi sicer ni nevarna, za živali pa so posledice pogubne.
Letošnji kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni , ki so ga tokrat poimenovali Sejem nove generacije, je potekal v znamenju mladih. Tako mladi, kot vladne in nevladne organizacije s področja kmetijstva so pripravili številne dogodke na katerih so opozarjali na pomen menjave generacij na evropskih kmetijah. Na sejmu v Gornji Radgoni se tradicionalno zberejo tudi slovenski zadružnik.Predstavljamo Jožeta Tomažiča, prejemnika priznanja Zadružne zveze Slovenije in dolgoletnega predsednika strojnega krožka Gornja Radgona. Slovenski vinogradniki in vinarji so zaskrbljeni, ker še vedno nimamo strategije, ki bi usmerjala razvoj panoge. Na letošnji Agri so predstavili pozitivne prakse iz nekaterih sosednjih država, kjer so se z ustrezno zakonodajo uspeli hitro prilagoditi spremembam, ki jih prinašajo tržne razmere, sodobne tehnologije in klimatske sprembe. Na njivah Ptujskega polja smo si ogledali kako uspevajo letošnji strniščni posevki ajde.
Letošnji kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni , ki so ga tokrat poimenovali Sejem nove generacije, je potekal v znamenju mladih. Tako mladi, kot vladne in nevladne organizacije s področja kmetijstva so pripravili številne dogodke na katerih so opozarjali na pomen menjave generacij na evropskih kmetijah. Na sejmu v Gornji Radgoni se tradicionalno zberejo tudi slovenski zadružnik.Predstavljamo Jožeta Tomažiča, prejemnika priznanja Zadružne zveze Slovenije in dolgoletnega predsednika strojnega krožka Gornja Radgona. Slovenski vinogradniki in vinarji so zaskrbljeni, ker še vedno nimamo strategije, ki bi usmerjala razvoj panoge. Na letošnji Agri so predstavili pozitivne prakse iz nekaterih sosednjih država, kjer so se z ustrezno zakonodajo uspeli hitro prilagoditi spremembam, ki jih prinašajo tržne razmere, sodobne tehnologije in klimatske sprembe. Na njivah Ptujskega polja smo si ogledali kako uspevajo letošnji strniščni posevki ajde.
Tokratna oddaja Ljudje in zemlja bo malce bolj primorsko obarvana, vendar so teme, ki jih obravnava in reportaže, ki so jih pripravili, aktualne in zanimive prav za vse. Avtorji so se sprehodili med vinogradi na Vipavskem in v Goriških Brdih. Trgači oziroma b'ndimači so navdušeni nad letošnjim letnikom... Na Krasu pa so vinogradniki vse bolj zaskrbljeni zaradi bolezni - gre za kap, ki je letos množično prizadela kraške trte. Spoznali boste Hubijanijevo sirarsko kmetijo v Batah visoko na Banjški planoti. Pokazali vam bodo čisto pravo Oslarijo - kmetijo s številnimi osli v Gabrovici pri Komnu, v Levpi so čakali na "Mušje dirke". Na Colu so se družili z zeliščarkami – precej bo koristnih nasvetov za boljše zdravje. Na Vrsnem na Kobariškem pa so bili priča, kako so seno iz strmih hribovskih senožeti v vas spravljali po - jeklenicah! In za konec še s pevci z Gore o košnji po starem ter o drugih ljudskih običajih, šegah in navadah... Pestro bo – od Julijcev prek Vipavske doline in Gore – gorskega venca, ki se pne nad njo, pa še vse do Brd in Krasa…
Tokratna oddaja Ljudje in zemlja bo malce bolj primorsko obarvana, vendar so teme, ki jih obravnava in reportaže, ki so jih pripravili, aktualne in zanimive prav za vse. Avtorji so se sprehodili med vinogradi na Vipavskem in v Goriških Brdih. Trgači oziroma b'ndimači so navdušeni nad letošnjim letnikom... Na Krasu pa so vinogradniki vse bolj zaskrbljeni zaradi bolezni - gre za kap, ki je letos množično prizadela kraške trte. Spoznali boste Hubijanijevo sirarsko kmetijo v Batah visoko na Banjški planoti. Pokazali vam bodo čisto pravo Oslarijo - kmetijo s številnimi osli v Gabrovici pri Komnu, v Levpi so čakali na "Mušje dirke". Na Colu so se družili z zeliščarkami – precej bo koristnih nasvetov za boljše zdravje. Na Vrsnem na Kobariškem pa so bili priča, kako so seno iz strmih hribovskih senožeti v vas spravljali po - jeklenicah! In za konec še s pevci z Gore o košnji po starem ter o drugih ljudskih običajih, šegah in navadah... Pestro bo – od Julijcev prek Vipavske doline in Gore – gorskega venca, ki se pne nad njo, pa še vse do Brd in Krasa…
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Sredi preteklega meseca je KGZ Novo Mesto, ob pomoči podpornikov in lokalnih pridelovalcev, organiziral Dan tehnike 2018. Tokrat so se osredotočili na obdelavo tal ter namakanje v vrtnarstvu in poljedelstvu.Poletna vročina ima neugodne posledice tudi za govedo. Strokovnjake smo povprašali kako vročinski stres vpliva na počutje in produkcijske sposobnosti goveda.Prihodnji teden bo v Gornji Radgoni odprl vrata 56. kmetijsko živilski sejem AGRA, ki bo letos posvečen mladim.Njim bodo prilagodili sejemsko ponudbo tako organizatorji, kot razstavljalci sejma.
Sredi preteklega meseca je KGZ Novo Mesto, ob pomoči podpornikov in lokalnih pridelovalcev, organiziral Dan tehnike 2018. Tokrat so se osredotočili na obdelavo tal ter namakanje v vrtnarstvu in poljedelstvu.Poletna vročina ima neugodne posledice tudi za govedo. Strokovnjake smo povprašali kako vročinski stres vpliva na počutje in produkcijske sposobnosti goveda.Prihodnji teden bo v Gornji Radgoni odprl vrata 56. kmetijsko živilski sejem AGRA, ki bo letos posvečen mladim.Njim bodo prilagodili sejemsko ponudbo tako organizatorji, kot razstavljalci sejma.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja smo se najprej odpravili na Veliko planino v Kamniških Alpah. Za več kot 450 živali skrbi 18 pastirjev, planina ohranja starodavno tradicijo sirarstva in značilno obliko sira – trniče. Obiskali smo kmetijo Firbas, v Slovenskih goricah, ki ohranja videz tradicionalne kmetije in s tem svojim gostom omogočajo pristna doživetja na kmetiji. Naravne danosti skušajo izkoristiti tudi na domačiji tete Lene v Ribnici na Pohorju. Vas je priljubljena predvsem pri obiskovalcih, ki si želijo aktivnih počitnic v neokrnjeni naravi in miru. Kastelčevi iz Žabje vasi blizu Novega mesta, pa dokazujejo, da je bližina mesta lahko tržni izziv tudi za tradicionalno mešano živinorejsko kmetijo. Smo v obdobju, ko je na kmetij največ dela s kmetijskimi stroji, zato ponovno opozarjamo na nevarnosti, ki prežijo na otroke pri delu s traktorji. Vabljeni k ogledu! dragica.vujanovic@rtvslo.si
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja smo se najprej odpravili na Veliko planino v Kamniških Alpah. Za več kot 450 živali skrbi 18 pastirjev, planina ohranja starodavno tradicijo sirarstva in značilno obliko sira – trniče. Obiskali smo kmetijo Firbas, v Slovenskih goricah, ki ohranja videz tradicionalne kmetije in s tem svojim gostom omogočajo pristna doživetja na kmetiji. Naravne danosti skušajo izkoristiti tudi na domačiji tete Lene v Ribnici na Pohorju. Vas je priljubljena predvsem pri obiskovalcih, ki si želijo aktivnih počitnic v neokrnjeni naravi in miru. Kastelčevi iz Žabje vasi blizu Novega mesta, pa dokazujejo, da je bližina mesta lahko tržni izziv tudi za tradicionalno mešano živinorejsko kmetijo. Smo v obdobju, ko je na kmetij največ dela s kmetijskimi stroji, zato ponovno opozarjamo na nevarnosti, ki prežijo na otroke pri delu s traktorji. Vabljeni k ogledu! dragica.vujanovic@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Kljun temu, da je pretekli konec tedna prevladovalo deževno vreme je Semenarna Ljubljana na poskusnem polju na Ptuju pripravila dvodnevni prikaz novih in starih sort zelenjadnic, zelišč in cvetlic. Izpostavili so nekatere domače sorte soje, česna in fižola.Na Ptuju obeležujejo tudi 65 let od ustanovitve Okrajne veterinarske postaje iz katere se je do danes razvil sedanji KGZ Ptuj. V šestih desetletjih in pol je pomembno doprinesel k razvoju kmetijstva na območju, ki ga pokriva s svojimi strokovnimi službami.
Kljun temu, da je pretekli konec tedna prevladovalo deževno vreme je Semenarna Ljubljana na poskusnem polju na Ptuju pripravila dvodnevni prikaz novih in starih sort zelenjadnic, zelišč in cvetlic. Izpostavili so nekatere domače sorte soje, česna in fižola.Na Ptuju obeležujejo tudi 65 let od ustanovitve Okrajne veterinarske postaje iz katere se je do danes razvil sedanji KGZ Ptuj. V šestih desetletjih in pol je pomembno doprinesel k razvoju kmetijstva na območju, ki ga pokriva s svojimi strokovnimi službami.
Zaradi neprimernih vremenskih razmer imajo pridelovalci letos precejšnje težave s spravilom žit, kakšno je stanje na terenu smo preverili v tem tednu. Bili smo tudi v Litiji, kjer so po 20 letih pripravili govedorejsko razstavo mlečnih pasem. Z dr. Stanetom Klemenčičem smo se pogovarjali o vtisih pri sooblikovanju kmetijskih oddaj, spregovorili pa smo tudi o letošnjem spravilu krme za govedo.Naša ekipa je bila junija na Hrvaškem. Na širšem območju Zagreba in Moslavine si je skupaj z novinarji iz različnih evropskih držav ogledala pojledelsko-sadjarsko podjetje in znano semenarsko hišo.
Zaradi neprimernih vremenskih razmer imajo pridelovalci letos precejšnje težave s spravilom žit, kakšno je stanje na terenu smo preverili v tem tednu. Bili smo tudi v Litiji, kjer so po 20 letih pripravili govedorejsko razstavo mlečnih pasem. Z dr. Stanetom Klemenčičem smo se pogovarjali o vtisih pri sooblikovanju kmetijskih oddaj, spregovorili pa smo tudi o letošnjem spravilu krme za govedo.Naša ekipa je bila junija na Hrvaškem. Na širšem območju Zagreba in Moslavine si je skupaj z novinarji iz različnih evropskih držav ogledala pojledelsko-sadjarsko podjetje in znano semenarsko hišo.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Mudili smo se na kmetijskem posestvu Biotehniške šole v Mariboru, kjer so se tudi letos zbrali sadjarji in vinogradniki z območja, ki ga pokrivajo strokovne službe KGZ Maribor. Obiskali smo kmetijo Gašparič v Podgorcih, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in poljedelstvom. Govorimo o novih priložnostih na področju kmetijstva, ki jih prinaša evropski okoljski program Life. Predstavljamo pa tudi vinogradnike, ki so postali letošnji evropski prvaki v nogometu.
Mudili smo se na kmetijskem posestvu Biotehniške šole v Mariboru, kjer so se tudi letos zbrali sadjarji in vinogradniki z območja, ki ga pokrivajo strokovne službe KGZ Maribor. Obiskali smo kmetijo Gašparič v Podgorcih, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in poljedelstvom. Govorimo o novih priložnostih na področju kmetijstva, ki jih prinaša evropski okoljski program Life. Predstavljamo pa tudi vinogradnike, ki so postali letošnji evropski prvaki v nogometu.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je pred kratkim razpisalo 9 milijonov evrov za naložbe v robogojstvo. Obiskali smo ribogojnico družine Špegelj v Malih Braslovčah in ribogojnico družine Peruš v bližini Mute ter z njimi pokramljali o razmerah v tej kmetijski panogi.Predstavljamo tudi letošnje prejemnike rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani.Odkrili so popolnoma nov pristop za zaščito kulturnih rastlin. Bili smo tudi v Botaničnem vrtu v Mariboru in na delavnici za tekoče učenje v naravi na Rogli.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je pred kratkim razpisalo 9 milijonov evrov za naložbe v robogojstvo. Obiskali smo ribogojnico družine Špegelj v Malih Braslovčah in ribogojnico družine Peruš v bližini Mute ter z njimi pokramljali o razmerah v tej kmetijski panogi.Predstavljamo tudi letošnje prejemnike rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani.Odkrili so popolnoma nov pristop za zaščito kulturnih rastlin. Bili smo tudi v Botaničnem vrtu v Mariboru in na delavnici za tekoče učenje v naravi na Rogli.
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja je tokrat v celoti namenjena čebelarstvu.Med drugim boste spoznali ozadja izjemnega uspeha slovenskih čebelarjev in politike, pokazali vam bomo dva divja panja, polna kranjskih čebel, slišali veliko zanimivega o njej, o posledicah temperaturnih sprememb na čebele, privoščili si bomo apiterapijo, obiskali čebelarje v Istri, na Krasu, v zamejstvu, v Brdih in na bovškem. In videli boste, kako se kranjska čebela rodi oziroma prileze iz svoje celice v satju. Vabljeni k ogledu!
Oddaja je tokrat v celoti namenjena čebelarstvu.Med drugim boste spoznali ozadja izjemnega uspeha slovenskih čebelarjev in politike, pokazali vam bomo dva divja panja, polna kranjskih čebel, slišali veliko zanimivega o njej, o posledicah temperaturnih sprememb na čebele, privoščili si bomo apiterapijo, obiskali čebelarje v Istri, na Krasu, v zamejstvu, v Brdih in na bovškem. In videli boste, kako se kranjska čebela rodi oziroma prileze iz svoje celice v satju. Vabljeni k ogledu!
V pričakovanju prvega svetovnega dne čebel, 20. maja 2018, tokrat celotno oddajo namenjamo čebelarstvu. Najprej se bomo posvetili zgodovini slovenskega čebelarstva, ki je predstavljena v Čebelarskem muzeju v Radovljici. V Podčetrtku, bodo letos obeležili 110 letnico ustanovitve prve čebelarske podružnice. Obsežni kočevski gozdovi z redko poseljenostjo zagotavljajo izvrstno manino pašo, zato imajo tamkajšnji čebelarji že zelo dolgo tradicijo. Tudi pomurski čebelarji pridobljena čebelarska znanja uspešno prenašajo iz roda v rod. Ustavili smo se v Čebeljem gradiču na Goričkem in v muzeju Krapje pri Veržeju. V oddaji bo nastopila tudi skupina Šani Šeni, s pesmijo Leti moja čebelca. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
V pričakovanju prvega svetovnega dne čebel, 20. maja 2018, tokrat celotno oddajo namenjamo čebelarstvu. Najprej se bomo posvetili zgodovini slovenskega čebelarstva, ki je predstavljena v Čebelarskem muzeju v Radovljici. V Podčetrtku, bodo letos obeležili 110 letnico ustanovitve prve čebelarske podružnice. Obsežni kočevski gozdovi z redko poseljenostjo zagotavljajo izvrstno manino pašo, zato imajo tamkajšnji čebelarji že zelo dolgo tradicijo. Tudi pomurski čebelarji pridobljena čebelarska znanja uspešno prenašajo iz roda v rod. Ustavili smo se v Čebeljem gradiču na Goričkem in v muzeju Krapje pri Veržeju. V oddaji bo nastopila tudi skupina Šani Šeni, s pesmijo Leti moja čebelca. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Na Ptuju so od 18.-20-maja pripravili že 29. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. V začetku oddaje govorimo o tem, kako so tovrstne razstave in ocenjevanja prehranskih izdelkov vplivala na promocijo in kakovost slovenske hrane. V drugem delu oddaje smo se posvetili obnovam vinogradov pri nas. Mudili pa smo se tudi na mednarodnem ocenjevanju vin – Vino Ljubljana, ki letos obeležuje 60. letnico delovanja. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Na Ptuju so od 18.-20-maja pripravili že 29. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. V začetku oddaje govorimo o tem, kako so tovrstne razstave in ocenjevanja prehranskih izdelkov vplivala na promocijo in kakovost slovenske hrane. V drugem delu oddaje smo se posvetili obnovam vinogradov pri nas. Mudili pa smo se tudi na mednarodnem ocenjevanju vin – Vino Ljubljana, ki letos obeležuje 60. letnico delovanja. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
V tokratni oddaji govorimo o tem kakšno škodo je lanska pozeba povzročila v slovenskih sadovnjakih, vinogradih in na poljih ter kako te najbolj izpostavljene kmetijske panoge prilagoditi podnebnim spremembam in kje pridobiti sredstva za prilagoditve. Obiskali smo gozdarje v SV Sloveniji, ki hitijo s spravilom iglavcev poškodovanih v lanskoletnem vetrolomu. V Beli krajini smo se udeležili ocenjevanja sadnih sokov in obiskali kmetijo Totter v Gribljah. Oddajo zaokrožamo s prispevkom, ki ga je naša ekipa pripravila na 4. tekmovanju Biotehniških šol Slovenije.
V tokratni oddaji govorimo o tem kakšno škodo je lanska pozeba povzročila v slovenskih sadovnjakih, vinogradih in na poljih ter kako te najbolj izpostavljene kmetijske panoge prilagoditi podnebnim spremembam in kje pridobiti sredstva za prilagoditve. Obiskali smo gozdarje v SV Sloveniji, ki hitijo s spravilom iglavcev poškodovanih v lanskoletnem vetrolomu. V Beli krajini smo se udeležili ocenjevanja sadnih sokov in obiskali kmetijo Totter v Gribljah. Oddajo zaokrožamo s prispevkom, ki ga je naša ekipa pripravila na 4. tekmovanju Biotehniških šol Slovenije.
Naša ekipa je bila na predstavitvi dveh novih hlevov v Podravju, ki jo je organiziral KGZ Maribor. V studiu sta se nam pridružila dr. Stanko Kapun in Zita Flisar Novak, strokovnjaka s KGZ MS, ki že več kot četrt stoletja sodelujeta z nami pri pripravi prispevkov s področja poljedelstva. Bili smo tudi med poljedelci s Podravja, ki menijo, da imamo v Sloveniji pri usklajevanju interesov kmetijstva in varstva vodnih virov še vedno težave. Oddajo zaokrožamo s prispevkom o ultrazvočni diagnostiki pri govedu.
Naša ekipa je bila na predstavitvi dveh novih hlevov v Podravju, ki jo je organiziral KGZ Maribor. V studiu sta se nam pridružila dr. Stanko Kapun in Zita Flisar Novak, strokovnjaka s KGZ MS, ki že več kot četrt stoletja sodelujeta z nami pri pripravi prispevkov s področja poljedelstva. Bili smo tudi med poljedelci s Podravja, ki menijo, da imamo v Sloveniji pri usklajevanju interesov kmetijstva in varstva vodnih virov še vedno težave. Oddajo zaokrožamo s prispevkom o ultrazvočni diagnostiki pri govedu.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Obiskali smo jubilejni 30. Jožefov sejem v Petrovčah, na katerem so največ pozornosti tokrat namenili hmeljarstvu in pivovarstvu.Prireditev Apislovenija je namenjena čebelam in slovenskim čebelarjem. Letos je potekalai v znamenju svetovnega dneva čebel. Ob koncu letošnjega leta bomo obeležili 60 let od predvajanja prve kmetijske oddaje na TV SLO. Visok jubilej bomo zaznamovali tudi z zgodbami s slovenskih kmetij, institucij in s posamezniki povezanimi s kmetijstvom, ki jih je kamera naše televizije spremljala skozi desetletja. Tak primer je tudi družinska kmetija Klemenčič. Ekološka kmetija Visočnik leži na 1100 m nadmorske višine v bližini smučišča Golte in spada med najviše ležeče kmetije v Sloveniji. Zaradi bližine smučišča jo gostje obiskujejo tudi pozimi.
Obiskali smo jubilejni 30. Jožefov sejem v Petrovčah, na katerem so največ pozornosti tokrat namenili hmeljarstvu in pivovarstvu.Prireditev Apislovenija je namenjena čebelam in slovenskim čebelarjem. Letos je potekalai v znamenju svetovnega dneva čebel. Ob koncu letošnjega leta bomo obeležili 60 let od predvajanja prve kmetijske oddaje na TV SLO. Visok jubilej bomo zaznamovali tudi z zgodbami s slovenskih kmetij, institucij in s posamezniki povezanimi s kmetijstvom, ki jih je kamera naše televizije spremljala skozi desetletja. Tak primer je tudi družinska kmetija Klemenčič. Ekološka kmetija Visočnik leži na 1100 m nadmorske višine v bližini smučišča Golte in spada med najviše ležeče kmetije v Sloveniji. Zaradi bližine smučišča jo gostje obiskujejo tudi pozimi.
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše in najbolj gledane oddaje TV Slovenija. Traja 50 minut, ogledate pa si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v ponedeljek ob 20. uri na TV Maribor. Oddaja je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. V oddaji predstavljamo številne kmetije po vsej Sloveniji, ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Vabljeni k ogledu! irma.guzelj@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Leta 2015 je Evropska unija ukinila sistem mlečnih kvot, ki je več kot 30 let omejeval proizvodnjo mleka na območju držav članic. Posledično so rejci zelo povečali količine prirejenega mleka, temu je sledilo padanje odkupnih cen in ekonomska kriza v sektorju, ki je rejci ne pomnijo. Govorili bomo o tem, kako so se s krizo spopadali slovenski rejci, ali se razmere na trgu mleka že kaj izboljšujejo ter kakšna je perspektive prireje mleka v novem programskem obdobju Programa razvoja podeželja po letu 2020. Ustavili smo se tudi v laboratoriju KGZ Maribor, kjer so nam predstavili, kakšne raziskave in strokovne naloge opravljajo ter kaj pomeni, če je laboratorij akreditiran.
Leta 2015 je Evropska unija ukinila sistem mlečnih kvot, ki je več kot 30 let omejeval proizvodnjo mleka na območju držav članic. Posledično so rejci zelo povečali količine prirejenega mleka, temu je sledilo padanje odkupnih cen in ekonomska kriza v sektorju, ki je rejci ne pomnijo. Govorili bomo o tem, kako so se s krizo spopadali slovenski rejci, ali se razmere na trgu mleka že kaj izboljšujejo ter kakšna je perspektive prireje mleka v novem programskem obdobju Programa razvoja podeželja po letu 2020. Ustavili smo se tudi v laboratoriju KGZ Maribor, kjer so nam predstavili, kakšne raziskave in strokovne naloge opravljajo ter kaj pomeni, če je laboratorij akreditiran.
Preverili smo kako so vremenske temperature vplivale na stanje v naših sadovnjakih in vinogradih.Opozarjamo na začetek letošnje kampanje za oddajo zbirnih vlog za neposredna plačila in sredstva programa razvoja podeželja za leto 2018.Naša ekipa se je mudila med zadružniki v SV Sloveniji na rednem regijskem posvetu Zadružne zveze Slovenije. Spregovrili bomo o zdravilnih učinkovinah v jagodičevju, obiskali pa smo tudi sejem Natour Alpe Adria, na katerem so se predstavile turistične kmetije.
Preverili smo kako so vremenske temperature vplivale na stanje v naših sadovnjakih in vinogradih.Opozarjamo na začetek letošnje kampanje za oddajo zbirnih vlog za neposredna plačila in sredstva programa razvoja podeželja za leto 2018.Naša ekipa se je mudila med zadružniki v SV Sloveniji na rednem regijskem posvetu Zadružne zveze Slovenije. Spregovrili bomo o zdravilnih učinkovinah v jagodičevju, obiskali pa smo tudi sejem Natour Alpe Adria, na katerem so se predstavile turistične kmetije.
V oddaji bomo v Aktualni temi govorili o škodi, ki jo povzročajo zveri. Šli bomo na Tolminsko, kjer je potekalo območno srečanje zadružnikov. Preverili bomo, kako poteka odprava škode v gozdovih po vetrolomu. Posvetili se bomo tudi zeliščem, kisanju zelja in repe ter gojenju prepelic in prodaji njihovih jajc.
V oddaji bomo v Aktualni temi govorili o škodi, ki jo povzročajo zveri. Šli bomo na Tolminsko, kjer je potekalo območno srečanje zadružnikov. Preverili bomo, kako poteka odprava škode v gozdovih po vetrolomu. Posvetili se bomo tudi zeliščem, kisanju zelja in repe ter gojenju prepelic in prodaji njihovih jajc.
Tokrat se bomo mudili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. V tem tednu so skupaj z MKGP, KGZS in Zvezo slovenske podeželske mladine organizirali srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Februarju pa je FKBV v Mariboru tako, kot vsako leto, odprla vrata tudi dijakom, ki bi se bodo v naslednjem študijskem letu pri njih lahko vpisali na 12 različnih študijskih programov na prvi stopnji ter na univerzitetne in visokošolske strokovne programe.
Tokrat se bomo mudili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. V tem tednu so skupaj z MKGP, KGZS in Zvezo slovenske podeželske mladine organizirali srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Februarju pa je FKBV v Mariboru tako, kot vsako leto, odprla vrata tudi dijakom, ki bi se bodo v naslednjem študijskem letu pri njih lahko vpisali na 12 različnih študijskih programov na prvi stopnji ter na univerzitetne in visokošolske strokovne programe.
Prejšnji mesec je v prostorih predstavništva Evropske komisije v Ljubljani potekala prva predstavitev predloga finančnega okvirja Skupne evropske kmetijske politike po letu 2020. Obiskali smo Veterinarsko kliniko v Pesnici, kjer so ob koncu preteklega leta obeležili 20 letnico samostojne poti. Od marca dalje aktivni kmečki zavarovanci ne bodo več prejemali položnic za plačilo obračunanih prispevkov za socialno varnost. V največjem kmetijskem izobraževalnem centru na Dolenjskem so letos podelili prve diplome študentom, ki so zaključili Visoko strokovno šolo za upravljanje podeželja. Ustavili se bomo še na Katedri za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin, Oddelka za agronomijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Prejšnji mesec je v prostorih predstavništva Evropske komisije v Ljubljani potekala prva predstavitev predloga finančnega okvirja Skupne evropske kmetijske politike po letu 2020. Obiskali smo Veterinarsko kliniko v Pesnici, kjer so ob koncu preteklega leta obeležili 20 letnico samostojne poti. Od marca dalje aktivni kmečki zavarovanci ne bodo več prejemali položnic za plačilo obračunanih prispevkov za socialno varnost. V največjem kmetijskem izobraževalnem centru na Dolenjskem so letos podelili prve diplome študentom, ki so zaključili Visoko strokovno šolo za upravljanje podeželja. Ustavili se bomo še na Katedri za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin, Oddelka za agronomijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
