Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Portorož je gostil že 27. festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana, na katerem je 60 vinogradnikov iz slovenske in hrvaške Istre, Brd, Krasa, Vipavske doline in Italije ponujalo več kot 150 malvazij. V sklopu festivala je potekala zanimiva okrogla miza o izzivih vinogradnikov pri oblikovanju vinske turistične destinacije. Na Primorskem glede promocije svojega vinskega okolja prednjačijo Brda.
Portorož je gostil že 27. festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana, na katerem je 60 vinogradnikov iz slovenske in hrvaške Istre, Brd, Krasa, Vipavske doline in Italije ponujalo več kot 150 malvazij. V sklopu festivala je potekala zanimiva okrogla miza o izzivih vinogradnikov pri oblikovanju vinske turistične destinacije. Na Primorskem glede promocije svojega vinskega okolja prednjačijo Brda.
O izzivih v kmetijstvu so govorili v Portorožu na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije z naslovom »Dežela potrebuje podeželje«. Dogodek je bil umeščen v trenutek, ko se sprejemajo ključne odločitve za prihodnost evropskega in slovenskega kmetijstva.
O izzivih v kmetijstvu so govorili v Portorožu na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije z naslovom »Dežela potrebuje podeželje«. Dogodek je bil umeščen v trenutek, ko se sprejemajo ključne odločitve za prihodnost evropskega in slovenskega kmetijstva.
Vreme se je otoplilo in kmetje ter vrtičkarji že hitijo s sajenjem prve zelenjave. V zemlji so že prve solate, peteršilji, sadike zelene in vse kapusnice. V rastlinjake pa predvsem večji kmetje prav te dni sadijo paradižnik. Mi smo bili na kmetiji Bolčič v Luciji, kjer sta gospodar in njegov oče v dveh dneh posadila 3.500 sadik.
Vreme se je otoplilo in kmetje ter vrtičkarji že hitijo s sajenjem prve zelenjave. V zemlji so že prve solate, peteršilji, sadike zelene in vse kapusnice. V rastlinjake pa predvsem večji kmetje prav te dni sadijo paradižnik. Mi smo bili na kmetiji Bolčič v Luciji, kjer sta gospodar in njegov oče v dveh dneh posadila 3.500 sadik.
V reportaži vam prinašamo zgodbo z družinske kmetije Štefetovi, ki je v vasi Petelinje pri Pivki ena najstarejših. Sprva so se ukvarjali z vzrejo krav molznic, nato pa so dejavnost razširili na predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Pridružil se jima je tudi sin Uroš, ki bo kmetijo kmalu prevzel.
V reportaži vam prinašamo zgodbo z družinske kmetije Štefetovi, ki je v vasi Petelinje pri Pivki ena najstarejših. Sprva so se ukvarjali z vzrejo krav molznic, nato pa so dejavnost razširili na predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Pridružil se jima je tudi sin Uroš, ki bo kmetijo kmalu prevzel.
Posneli smo začetek sajenja paradižnika. Ob tem smo se pogovorili tudi o izzivih, ki jih imajo predvsem pridelovalci zelenjave. Veliko je vprašanja kdo in kako bo v prihodnje še obdeloval našo zemljo in prideloval hrano. Tudi o tem so govorili na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije. Osrednji gost je bil Wolfgang Burtscher iz sosednje Avstrije, Generalni direktor DG AGRI Evropske komisije, ki je predstavil glavne poudarke nove vizije za kmetijstvo in prehrano, ki jo je Evropska komisija sprejela 19. februarja letos. Bili smo v Petelinjah pri Pivki, kjer je ena najstarejših kmetij družinska kmetija Štefetovi. Tudi o šakalih bomo govorili. Izjemno so se razmnožili in povzročajo ogromno škode. Ministrstvo za kmetijstvo želi to škodo zdaj naprtiti lovskih družinam, kar bi, pravijo lovci, pomenilo konec Lovske zveze Slovenije. V Portorožu smo bili na festivalu Malvazija, žlahtni okus mediterana, v Repnu pa pri Tavčarjevih, kjer z veliko skrbjo sušijo mesnine.
Posneli smo začetek sajenja paradižnika. Ob tem smo se pogovorili tudi o izzivih, ki jih imajo predvsem pridelovalci zelenjave. Veliko je vprašanja kdo in kako bo v prihodnje še obdeloval našo zemljo in prideloval hrano. Tudi o tem so govorili na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije. Osrednji gost je bil Wolfgang Burtscher iz sosednje Avstrije, Generalni direktor DG AGRI Evropske komisije, ki je predstavil glavne poudarke nove vizije za kmetijstvo in prehrano, ki jo je Evropska komisija sprejela 19. februarja letos. Bili smo v Petelinjah pri Pivki, kjer je ena najstarejših kmetij družinska kmetija Štefetovi. Tudi o šakalih bomo govorili. Izjemno so se razmnožili in povzročajo ogromno škode. Ministrstvo za kmetijstvo želi to škodo zdaj naprtiti lovskih družinam, kar bi, pravijo lovci, pomenilo konec Lovske zveze Slovenije. V Portorožu smo bili na festivalu Malvazija, žlahtni okus mediterana, v Repnu pa pri Tavčarjevih, kjer z veliko skrbjo sušijo mesnine.
V Krajinskem parku Kozjansko že 20 let izvajajo delavnice, na katerih specialisti za sadjarstvo prikažejo rez visokodebelnih sadnih dreves. Na Ptuju se pripravljajo na 36. Festival Dobrote slovenskih kmetij. Obiskali smo kmetiji v Podravju, ki svoje izdelke že leta izboljšujeta na podlagi senzoričnih ocenjevanj na festivalu. Na Dobrotah slovenskih kmetij je večkrat sodelovala tudi Sirarna Čuš. Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob letošnji 30-letnici delovanja izdale kuharsko knjigo. Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi.
V Krajinskem parku Kozjansko že 20 let izvajajo delavnice, na katerih specialisti za sadjarstvo prikažejo rez visokodebelnih sadnih dreves. Na Ptuju se pripravljajo na 36. Festival Dobrote slovenskih kmetij. Obiskali smo kmetiji v Podravju, ki svoje izdelke že leta izboljšujeta na podlagi senzoričnih ocenjevanj na festivalu. Na Dobrotah slovenskih kmetij je večkrat sodelovala tudi Sirarna Čuš. Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob letošnji 30-letnici delovanja izdale kuharsko knjigo. Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi.
Priprave na 36. Festival Dobrote slovenskih kmetij so v polnem teku. Ocenili so že več kot polovico izdelkov. Letos nova skupina izdelkov mlinci. Obiskali smo dve kmetiji v Podravju, ki svoje izdelke že leta izboljšujeta na podlagi senzoričnih ocenjevanj izdelkov v okviru dobrot.
Priprave na 36. Festival Dobrote slovenskih kmetij so v polnem teku. Ocenili so že več kot polovico izdelkov. Letos nova skupina izdelkov mlinci. Obiskali smo dve kmetiji v Podravju, ki svoje izdelke že leta izboljšujeta na podlagi senzoričnih ocenjevanj izdelkov v okviru dobrot.
Sirarna Čuš je ena izmed prvih zasebnih sirarn, razvile se je iz kmetije s prirejo mleka na Dravskem polju. Njihovo delo smo v več kot treh desetletjih razvoja spremljali na naši televiziji v oddaji Ljudje in zemlja. Prve posnetke s kmetije so naši predhodniki objavili že sredi 70-tih let prejšnjega stoletja. Uspešna družinska zgodba ima bogato preteklost in obetavno prihodnost.
Sirarna Čuš je ena izmed prvih zasebnih sirarn, razvile se je iz kmetije s prirejo mleka na Dravskem polju. Njihovo delo smo v več kot treh desetletjih razvoja spremljali na naši televiziji v oddaji Ljudje in zemlja. Prve posnetke s kmetije so naši predhodniki objavili že sredi 70-tih let prejšnjega stoletja. Uspešna družinska zgodba ima bogato preteklost in obetavno prihodnost.
Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob letošnji 30 letnici delovanja društva izdale kuharsko knjigo z naslovom Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi. V njej so zbrale preko 120 receptov jedi, katerih recepti se v njihovih družinah prenašajo iz roda v rod. Javnosti jo bodo prvič predstavile 29. marca v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici.
Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob letošnji 30 letnici delovanja društva izdale kuharsko knjigo z naslovom Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi. V njej so zbrale preko 120 receptov jedi, katerih recepti se v njihovih družinah prenašajo iz roda v rod. Javnosti jo bodo prvič predstavile 29. marca v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici.
V Krajinskem parku Kozjansko že 20 let izvajajo delavnice, na katerih specialisti za sadjarstvo prikažejo rez visokodebelnih sadnih dreves. Obiskali smo domačijo Ilek v Veračah, kjer so poleg vinograda ohranili tudi številna stara sadna drevesa.
V Krajinskem parku Kozjansko že 20 let izvajajo delavnice, na katerih specialisti za sadjarstvo prikažejo rez visokodebelnih sadnih dreves. Obiskali smo domačijo Ilek v Veračah, kjer so poleg vinograda ohranili tudi številna stara sadna drevesa.
V majhni vasici Puče v istrskem zaledju, se je odvila že 15-ta klobasijada Puče, kjer je potekalo ocenjevanje najboljših domačih klobas. Prijavilo se je 44 pridelovalcev te primorske specialitete, ki naj bi kmalu dobila tudi evropsko zaščito.
V majhni vasici Puče v istrskem zaledju, se je odvila že 15-ta klobasijada Puče, kjer je potekalo ocenjevanje najboljših domačih klobas. Prijavilo se je 44 pridelovalcev te primorske specialitete, ki naj bi kmalu dobila tudi evropsko zaščito.
Po obsežnih požarih na Krasu, se je država naposled odločila, da bo (za najbolj požarno ogrožena območja v državi), za izgradnjo protipožarnih presek, izdatneje odprla denarnico, kot je to veljalo doslej. Do letošnjega poletja bo tako na območju južne Primorske v ta namen v gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana.
Po obsežnih požarih na Krasu, se je država naposled odločila, da bo (za najbolj požarno ogrožena območja v državi), za izgradnjo protipožarnih presek, izdatneje odprla denarnico, kot je to veljalo doslej. Do letošnjega poletja bo tako na območju južne Primorske v ta namen v gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana.
Bili smo v slikoviti vasici Goče na zgornjem Vipavskem - kjer so pripravili izvirno delavnico priprave sladkih štraub, flancatov in seveda - pustnih krofov.
Bili smo v slikoviti vasici Goče na zgornjem Vipavskem - kjer so pripravili izvirno delavnico priprave sladkih štraub, flancatov in seveda - pustnih krofov.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Devetošolci in srednješolci so te dni pred pomembno življenjsko odločitvijo, kako izbrati šolo, ki jim bo dala temeljna strokovna znanja za izbrano poklicno pot. Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana, kjer izvajajo kar devetih srednješolskih in dva višješolska izobraževalna programa s področja veterine, živilstva in prehrane, biotehnologije, naravovarstva ter gostinstva in turizma.
Devetošolci in srednješolci so te dni pred pomembno življenjsko odločitvijo, kako izbrati šolo, ki jim bo dala temeljna strokovna znanja za izbrano poklicno pot. Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana, kjer izvajajo kar devetih srednješolskih in dva višješolska izobraževalna programa s področja veterine, živilstva in prehrane, biotehnologije, naravovarstva ter gostinstva in turizma.
Družbeno medicinski inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je začel izvajati projekt POČUTJE NA KMETIJI: KREPITEV VIROV IN ZNANJ. Projekt je usmerjen v izboljšanje obveščenosti o težavah v duševnem zdravju in nudenju (samo)pomoči, prilagojen pa je specifičnim okoliščinam dela in življenja kmečkega prebivalstva.
Družbeno medicinski inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je začel izvajati projekt POČUTJE NA KMETIJI: KREPITEV VIROV IN ZNANJ. Projekt je usmerjen v izboljšanje obveščenosti o težavah v duševnem zdravju in nudenju (samo)pomoči, prilagojen pa je specifičnim okoliščinam dela in življenja kmečkega prebivalstva.
Bioinsekticidno delovanje nekaterih vrst bakterij je znano že dobrih 100 let, na trgu so na voljo številni takšni pripravki za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Manj znani so bioinsekticidni učinki proteinov določenih vrst gob. Z znanstveno raziskavo, ki je plod interdisciplinarnega povezovanja strokovnjakov BF, NIB in KIS, so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča, ki v predstavlja enega največjih rastlinskih škodljivcev v svetovnem merilu.
Bioinsekticidno delovanje nekaterih vrst bakterij je znano že dobrih 100 let, na trgu so na voljo številni takšni pripravki za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Manj znani so bioinsekticidni učinki proteinov določenih vrst gob. Z znanstveno raziskavo, ki je plod interdisciplinarnega povezovanja strokovnjakov BF, NIB in KIS, so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča, ki v predstavlja enega največjih rastlinskih škodljivcev v svetovnem merilu.
Na natečaju za Naj hlev, ki so ga v lanskem letu izvedle Ljubljanske mlekarne s partnerji, je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Rabičevi so se s prirejo mleka začeli ukvarjati pred desetletjem in pol v najetem hlevu z vezano rejo. Pred desetimi leti pa so na lokaciji kmetije daljnih sorodnikov porušili star, neuporaben hlev ter zgradili sodobnega, ki omogoča prosto rejo molznic.
Na natečaju za Naj hlev, ki so ga v lanskem letu izvedle Ljubljanske mlekarne s partnerji, je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Rabičevi so se s prirejo mleka začeli ukvarjati pred desetletjem in pol v najetem hlevu z vezano rejo. Pred desetimi leti pa so na lokaciji kmetije daljnih sorodnikov porušili star, neuporaben hlev ter zgradili sodobnega, ki omogoča prosto rejo molznic.
Pretekli teden je v Šempetru v Savinjski dolini Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico in Ministrstvom za kmetijstvo pripravila 9. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Srečanje je namenjeno povezovanju mladih, ki začenjajo poklicno pot v kmetijstvu.
Pretekli teden je v Šempetru v Savinjski dolini Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico in Ministrstvom za kmetijstvo pripravila 9. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Srečanje je namenjeno povezovanju mladih, ki začenjajo poklicno pot v kmetijstvu.
Bili smo v Gočah, kjer so poleg krofov pripravljali tudi druge pustne dobrote. V Marezigah je potekal posvet o oljki in drugih mediteranskih kulturah. Govora je bilo predvsem o minuli letini in o škodljivcih, ki najbolj ogrožajo primorske pridelke. Država bo izdatno podprla izgradnjo protipožarnih presek. Do letošnjega poletja bo tako na območju južne Primorske v ta namen v gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana. V Benečiji si prizadevajo za večje gojenje kostanja, kar bi prispevalo k manjši zaraščenosti in lepši pokrajini. Bili smo na kmetiji Podobnik nad Idrijo, kjer so znani po svojih suhomesnatih proizvodih, pa tudi po tem, da so še edina primestna kmetija na tistem koncu, ki ima še nekaj repov v svojem hlevu. V Pučah so izbrali najboljšo istrsko klobaso, ki bo kmalu tudi zaščitena.
Bili smo v Gočah, kjer so poleg krofov pripravljali tudi druge pustne dobrote. V Marezigah je potekal posvet o oljki in drugih mediteranskih kulturah. Govora je bilo predvsem o minuli letini in o škodljivcih, ki najbolj ogrožajo primorske pridelke. Država bo izdatno podprla izgradnjo protipožarnih presek. Do letošnjega poletja bo tako na območju južne Primorske v ta namen v gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana. V Benečiji si prizadevajo za večje gojenje kostanja, kar bi prispevalo k manjši zaraščenosti in lepši pokrajini. Bili smo na kmetiji Podobnik nad Idrijo, kjer so znani po svojih suhomesnatih proizvodih, pa tudi po tem, da so še edina primestna kmetija na tistem koncu, ki ima še nekaj repov v svojem hlevu. V Pučah so izbrali najboljšo istrsko klobaso, ki bo kmalu tudi zaščitena.
Na Ptuju smo se udeležili javne predstavitve nove kmetijske zakonodaje. Državni zbor RS je sredi lanskega leta potrdil spremembe in dopolnitve Zakona o obveznem zavarovanju v prometu, ki se nanašajo tudi na kmetijska in gozdarska vozila. Obiskali smo avstrijsko rejo kokoši nesnic in preverili, kdaj bomo v Sloveniji ukinili baterijsko rejo. Na kmetiji Miklavžina preverjamo vzroke za plodnostne motneje ter predstavimo mlade slovenske raziskovalce, ki posodabljajo pametne ovratnice za krave. Obiskali smo tudi tradicionalne Sadjarske dneve Posavja.
Na Ptuju smo se udeležili javne predstavitve nove kmetijske zakonodaje. Državni zbor RS je sredi lanskega leta potrdil spremembe in dopolnitve Zakona o obveznem zavarovanju v prometu, ki se nanašajo tudi na kmetijska in gozdarska vozila. Obiskali smo avstrijsko rejo kokoši nesnic in preverili, kdaj bomo v Sloveniji ukinili baterijsko rejo. Na kmetiji Miklavžina preverjamo vzroke za plodnostne motneje ter predstavimo mlade slovenske raziskovalce, ki posodabljajo pametne ovratnice za krave. Obiskali smo tudi tradicionalne Sadjarske dneve Posavja.
Pred leti je pri vzvratni vožnji voznik traktorja z lestve zbil sodelavca. Oškodovancu zavarovalnica lastnika traktorja, kjer je imel sklenjeno obvezno zavarovanje, ni želela pokriti škode, zato se je odločil za sodno pot. Gre za škodni primer iz Slovenije, ki je pripomogel k prenovi evropske direktive o obveznih zavarovanjih v prometu in k spremembi zakonodaje v vseh državah članicah EU.
Pred leti je pri vzvratni vožnji voznik traktorja z lestve zbil sodelavca. Oškodovancu zavarovalnica lastnika traktorja, kjer je imel sklenjeno obvezno zavarovanje, ni želela pokriti škode, zato se je odločil za sodno pot. Gre za škodni primer iz Slovenije, ki je pripomogel k prenovi evropske direktive o obveznih zavarovanjih v prometu in k spremembi zakonodaje v vseh državah članicah EU.
Pred leti je pri vzvratni vožnji voznik traktorja z lestve zbil sodelavca. Oškodovancu zavarovalnica lastnika traktorja, kjer je imel sklenjeno obvezno zavarovanje, ni želela pokriti škode, zato se je odločil za sodno pot. Gre za škodni primer iz Slovenije, ki je pripomogel k prenovi evropske direktive o obveznih zavarovanjih v prometu in k spremembi zakonodaje v vseh državah članicah EU.
Pred leti je pri vzvratni vožnji voznik traktorja z lestve zbil sodelavca. Oškodovancu zavarovalnica lastnika traktorja, kjer je imel sklenjeno obvezno zavarovanje, ni želela pokriti škode, zato se je odločil za sodno pot. Gre za škodni primer iz Slovenije, ki je pripomogel k prenovi evropske direktive o obveznih zavarovanjih v prometu in k spremembi zakonodaje v vseh državah članicah EU.
Sadjarsko društvo Artiče je skupaj s Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije, zavodom Novo mesto izvedlo jubilejne, 30. Sadjarske dni Posavja. Gre za tradicionalno srečanje sadjarjev in strokovnjakov ter vez med stroko in neposredno prakso.
Sadjarsko društvo Artiče je skupaj s Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije, zavodom Novo mesto izvedlo jubilejne, 30. Sadjarske dni Posavja. Gre za tradicionalno srečanje sadjarjev in strokovnjakov ter vez med stroko in neposredno prakso.
Eden izmed najpogostejših razlogov za izločanje krav iz črede so reprodukcijske težave. Vzroki za pojav motenj plodnosti so lahko različni, med najpogostejše pa poznavalci uvrščajo napake rejcev pri spremljanju in vodenju reprodukcijskih dogajanj v čredi. V nadaljevanju nekaj več pozornosti namenjamo določanju primernega časa za osemenitev krav in prepoznavanju znakov pojatev.
Eden izmed najpogostejših razlogov za izločanje krav iz črede so reprodukcijske težave. Vzroki za pojav motenj plodnosti so lahko različni, med najpogostejše pa poznavalci uvrščajo napake rejcev pri spremljanju in vodenju reprodukcijskih dogajanj v čredi. V nadaljevanju nekaj več pozornosti namenjamo določanju primernega časa za osemenitev krav in prepoznavanju znakov pojatev.
Razkritje nevzdržnih razmer v baterijski reji kokoši na kmetiji Kavčič iz Prlekije je sprožila močan odpor javnosti do take reje. In čeprav evropska zakonodaja ne prepoveduje reje v t.i. obogatenih kletkah, so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano napovedali ukinitev baterijske reje po letu 2028. Preverili smo, koliko je takšnih kmetij pri nas in kako je z rejo kokoši nesnic v sosednji Avstriji, kjer so baterijsko rejo ukinili že pred leti.
Razkritje nevzdržnih razmer v baterijski reji kokoši na kmetiji Kavčič iz Prlekije je sprožila močan odpor javnosti do take reje. In čeprav evropska zakonodaja ne prepoveduje reje v t.i. obogatenih kletkah, so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano napovedali ukinitev baterijske reje po letu 2028. Preverili smo, koliko je takšnih kmetij pri nas in kako je z rejo kokoši nesnic v sosednji Avstriji, kjer so baterijsko rejo ukinili že pred leti.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je javno napovedala ustanovitev širše delovne skupine, ki bo oblikovala predloge za nov model sodobne svetovalne službe ter potrdila podaljšanje obravnav nekaterih novosti v kmetijski zakonodaji. V Sloveniji so uradno potrdili bolezen modrikastega jezika. Na letošnjih Tumpejevih dnevih so se osredotočili na bolezni parkljev in vimena pri govedu. Predstavljamo naj hlev družinske kmetije Černivec. Poročamo s simpozija Novi izzivi v slovenski agronomiji, ki ga vsako drugo leto pripravi Slovensko društvo agronomov.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je javno napovedala ustanovitev širše delovne skupine, ki bo oblikovala predloge za nov model sodobne svetovalne službe ter potrdila podaljšanje obravnav nekaterih novosti v kmetijski zakonodaji. V Sloveniji so uradno potrdili bolezen modrikastega jezika. Na letošnjih Tumpejevih dnevih so se osredotočili na bolezni parkljev in vimena pri govedu. Predstavljamo naj hlev družinske kmetije Černivec. Poročamo s simpozija Novi izzivi v slovenski agronomiji, ki ga vsako drugo leto pripravi Slovensko društvo agronomov.
Nadaljujemo na kmetiji Černivec v Zgornjih Jaršah. V lanskem letu so sodelovali na natečaju Ljubljanskih mlekarn ter prejeli naziv Naj hlev za sodobno, živalim prijazno rejo goveda in prirejo mleka.
Nadaljujemo na kmetiji Černivec v Zgornjih Jaršah. V lanskem letu so sodelovali na natečaju Ljubljanskih mlekarn ter prejeli naziv Naj hlev za sodobno, živalim prijazno rejo goveda in prirejo mleka.
V organizaciji kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je v začetku februarja potekal tretji mednarodni strokovni posvet s področja govedoreje. Poimenovali so ga Tumpejevi dnevi, po kmetijskemu strokovnjaku Vladimirju Tumpeju, ki je pustil velik pečat pri razvoju govedorejskih kmetij v Podravju in širše. Na posvetu so letos več časa posvetili temam o zdravju nog in vimena v čredi govedi.
V organizaciji kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je v začetku februarja potekal tretji mednarodni strokovni posvet s področja govedoreje. Poimenovali so ga Tumpejevi dnevi, po kmetijskemu strokovnjaku Vladimirju Tumpeju, ki je pustil velik pečat pri razvoju govedorejskih kmetij v Podravju in širše. Na posvetu so letos več časa posvetili temam o zdravju nog in vimena v čredi govedi.
V preteklem tednu so v Sloveniji uradno potrdili bolezen modrikastega jezika. Ob rednem vzorčenju so nedavno odkrili pozitivne rezultate laboratorijskih preiskav pri nekaterih živalih na območju Celja in Slovenj Gradca, ki sicer niso kazale kliničnih znakov bolezni. Vzorce so uradno potrdili tudi v evropskem referenčnem laboratoriju.
V preteklem tednu so v Sloveniji uradno potrdili bolezen modrikastega jezika. Ob rednem vzorčenju so nedavno odkrili pozitivne rezultate laboratorijskih preiskav pri nekaterih živalih na območju Celja in Slovenj Gradca, ki sicer niso kazale kliničnih znakov bolezni. Vzorce so uradno potrdili tudi v evropskem referenčnem laboratoriju.
Člani Slovenskega agronomskega društva so na nedavnem simpoziju, s tradicionalnim naslovom Novi izzivi v slovenski agronomiji, predstavili najnovejše znanstvene dosežke in strokovna dognanja na tem področju naravoslovne znanosti. V dveh dneh so razpravljavci predstavili skoraj 80 strokovnih tem.
Člani Slovenskega agronomskega društva so na nedavnem simpoziju, s tradicionalnim naslovom Novi izzivi v slovenski agronomiji, predstavili najnovejše znanstvene dosežke in strokovna dognanja na tem področju naravoslovne znanosti. V dveh dneh so razpravljavci predstavili skoraj 80 strokovnih tem.
Ministrica Mateja Čalušič se je sredi preteklega tedna sestala s predsednikom KGZS, dr. Jožetom Podgorškom. Po sestanku sta oba podala izjavi za javnost. Najbolj odmevno je bilo gotovo sporočilo ministrice, da napovedane reorganizacije Javne službe kmetijskega svetovanja ne bo.
Ministrica Mateja Čalušič se je sredi preteklega tedna sestala s predsednikom KGZS, dr. Jožetom Podgorškom. Po sestanku sta oba podala izjavi za javnost. Najbolj odmevno je bilo gotovo sporočilo ministrice, da napovedane reorganizacije Javne službe kmetijskega svetovanja ne bo.
Ljubezen do kamna in druženja je v več kot 20 letih med člani skupine kamnosekov Manče izklesala trdno mrežo prijateljstva. Člani prihajajo iz celotne Primorske in tudi iz osrednje Slovenije. Kamnoseška skupina Manče deluje v okviru društva MOST - Univerze za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina.
Ljubezen do kamna in druženja je v več kot 20 letih med člani skupine kamnosekov Manče izklesala trdno mrežo prijateljstva. Člani prihajajo iz celotne Primorske in tudi iz osrednje Slovenije. Kamnoseška skupina Manče deluje v okviru društva MOST - Univerze za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina.
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je prvi izdelek iz Slovenije, ki je v EU leta 2007 dobil status zaščitene označbe porekla. Zdaj si v društvu oljkarjev Slovenske Istre prizadevajo, da bi z različnimi aktivnostmi to živilo približali najširšemu krogu potrošnikov.
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je prvi izdelek iz Slovenije, ki je v EU leta 2007 dobil status zaščitene označbe porekla. Zdaj si v društvu oljkarjev Slovenske Istre prizadevajo, da bi z različnimi aktivnostmi to živilo približali najširšemu krogu potrošnikov.
Štiri občine na matičnem Krasu: Miren-Kostanjevica, Komen, Divača in Sežana ter nekatera strokovna združenja, so dale pobudo za strokovno izdelavo krajinske zasnove Krasa. Naročilo jo je Ministrstvo za naravne vire in prostor, izdelal pa arhitekturni biro iz Maribora. V študiji so zajeli vse pomembnejše segmente pokrajine.
Štiri občine na matičnem Krasu: Miren-Kostanjevica, Komen, Divača in Sežana ter nekatera strokovna združenja, so dale pobudo za strokovno izdelavo krajinske zasnove Krasa. Naročilo jo je Ministrstvo za naravne vire in prostor, izdelal pa arhitekturni biro iz Maribora. V študiji so zajeli vse pomembnejše segmente pokrajine.
Največji požar v zgodovini Slovenije julija 2022 je znova izpostavil problem zaraščanja in s tem požarne ogroženosti kraške planote. Zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz programa za razvoj podeželja v zadnjem letu, objavilo štiri razpise za izgradnjo in vzdrževanje protipožarnih prometnic. Na razpise so lastniki, občine, agrarne skupnosti in družba Slovenski gozdovi oddali, 137 vlog v skupni višini dobrih 2 milijonov 270 tisoč evrov.
Največji požar v zgodovini Slovenije julija 2022 je znova izpostavil problem zaraščanja in s tem požarne ogroženosti kraške planote. Zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz programa za razvoj podeželja v zadnjem letu, objavilo štiri razpise za izgradnjo in vzdrževanje protipožarnih prometnic. Na razpise so lastniki, občine, agrarne skupnosti in družba Slovenski gozdovi oddali, 137 vlog v skupni višini dobrih 2 milijonov 270 tisoč evrov.
Slovenski program Televizije Koper je skupaj s koprsko PINO, oblikoval evropski projekt z naslovom: Kohezija za vse. V sklopu tega pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer se bomo dotaknili raznolikih tem. V ospredju so zgodbe lokalnih skupnosti, kjer izboljšujejo svoje življenjske pogoje, urejajo zeleno infrastrukturo, vzpostavljlajo nove prakse. Tokrat smo se odpravili na Kras, kjer se je poleti 2022 razplamtel požar izjemnih razsežnosti. Občina Sežana je z različnimi partnerji oblikovala projekt, z njim želijo izpeljati niz preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja požarov v naravi
Slovenski program Televizije Koper je skupaj s koprsko PINO, oblikoval evropski projekt z naslovom: Kohezija za vse. V sklopu tega pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer se bomo dotaknili raznolikih tem. V ospredju so zgodbe lokalnih skupnosti, kjer izboljšujejo svoje življenjske pogoje, urejajo zeleno infrastrukturo, vzpostavljlajo nove prakse. Tokrat smo se odpravili na Kras, kjer se je poleti 2022 razplamtel požar izjemnih razsežnosti. Občina Sežana je z različnimi partnerji oblikovala projekt, z njim želijo izpeljati niz preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja požarov v naravi
Ob kulturnem prazniku smo obiskali dva kulturna delavca, pisatelja in pesnika v zamejstvu, ki sta obenem tudi oljkarja. Zanimalo nas je, koliko navdiha jim dajejo drevesa, ki jih negujeta in narava, ki ju obdaja.
Ob kulturnem prazniku smo obiskali dva kulturna delavca, pisatelja in pesnika v zamejstvu, ki sta obenem tudi oljkarja. Zanimalo nas je, koliko navdiha jim dajejo drevesa, ki jih negujeta in narava, ki ju obdaja.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Na Krasu je bilo nekoč veliko smernikov, ki so kazali pot, kje so določeni kraji in podobno. V originalni obliki se je ohranil le eden v Sežani. Sedaj so se na občini odločili, da postavijo nove. V občini Sežana so začeli z uresničevanjem Interreg projekta Geokarst, ki bo prinesel enotno označitev poti po celem geoparku Planota Kras. Gre za postavitev smernikov, kot in kjer so stali nekoč, in ki bodo sedaj na sodoben način še bolje usmerjali obiskovalce Krasa in Brkinov. Za prvega so se posebej potrudili. Pripeljali so ga kot nekoč, z volovsko vprego družine Žiberna ali po domače Žvabovih iz Merč.
Na Krasu je bilo nekoč veliko smernikov, ki so kazali pot, kje so določeni kraji in podobno. V originalni obliki se je ohranil le eden v Sežani. Sedaj so se na občini odločili, da postavijo nove. V občini Sežana so začeli z uresničevanjem Interreg projekta Geokarst, ki bo prinesel enotno označitev poti po celem geoparku Planota Kras. Gre za postavitev smernikov, kot in kjer so stali nekoč, in ki bodo sedaj na sodoben način še bolje usmerjali obiskovalce Krasa in Brkinov. Za prvega so se posebej potrudili. Pripeljali so ga kot nekoč, z volovsko vprego družine Žiberna ali po domače Žvabovih iz Merč.
Do pomladi in prvih slastno-grenkih divjih špargljev, je še kar nekaj tednov. V vrtnariji Golob-Klančič na Goriškem, so po letih poskusov in preverjanj, našli metodo za vzgojo te rastlinske divje poslastice. Nadgradili so jo skupaj z novogoriškim Kmetijskim zavodom.
Do pomladi in prvih slastno-grenkih divjih špargljev, je še kar nekaj tednov. V vrtnariji Golob-Klančič na Goriškem, so po letih poskusov in preverjanj, našli metodo za vzgojo te rastlinske divje poslastice. Nadgradili so jo skupaj z novogoriškim Kmetijskim zavodom.
V Poljubinju so obeležili pomembno obletnico. Pred več kot 150 leti se je enajst poljubinjskih kmetov združilo in ustanovilo prvo mlekarsko zadrugo. Poljubinci so visok jubilej praznovali skozi različne prireditve. Na vhodu v vas so postavili še tablo, kjer so orisali zgodovino in razvoj sirarstva na tem območju. Slednjega so predstavili tudi v obnovljeni mlekarni v Ravnem Lazu, ki jo je občina Bovec pred kratkim obnovila.
V Poljubinju so obeležili pomembno obletnico. Pred več kot 150 leti se je enajst poljubinjskih kmetov združilo in ustanovilo prvo mlekarsko zadrugo. Poljubinci so visok jubilej praznovali skozi različne prireditve. Na vhodu v vas so postavili še tablo, kjer so orisali zgodovino in razvoj sirarstva na tem območju. Slednjega so predstavili tudi v obnovljeni mlekarni v Ravnem Lazu, ki jo je občina Bovec pred kratkim obnovila.
23. novembra lani je začel veljati nov zakon o uporabi Fitofarmacevtskih sredstev. Gre predvsem za uresničevanje zelene politike Evropske unije, da bi se čim manj pesticidov uporabljalo v kmetijstvu. Kako bo to vplivalo na manjše pridelovalce zelenjave, oljčnega olja, vina? Njihova potrdila o pridobljenem znanju iz fitomedicine namreč prav kmalu ne bodo veljala več.
23. novembra lani je začel veljati nov zakon o uporabi Fitofarmacevtskih sredstev. Gre predvsem za uresničevanje zelene politike Evropske unije, da bi se čim manj pesticidov uporabljalo v kmetijstvu. Kako bo to vplivalo na manjše pridelovalce zelenjave, oljčnega olja, vina? Njihova potrdila o pridobljenem znanju iz fitomedicine namreč prav kmalu ne bodo veljala več.
V reportaži se dotikamo aktualne teme: kaj pridelovalcem hrane in pijače prinaša nova omrežnina? Da bi kaj več izvedeli o tem, smo prepotovali vso Primorsko. Najprej pa smo se ustavili na Krasu, v vasi Ravnje na kmetiji Sanabor, kjer so znani po svojih peninah. Nato smo šli do rejca krav na tolminsko in do Pivke v podjetje Pivka Delamaris.
V reportaži se dotikamo aktualne teme: kaj pridelovalcem hrane in pijače prinaša nova omrežnina? Da bi kaj več izvedeli o tem, smo prepotovali vso Primorsko. Najprej pa smo se ustavili na Krasu, v vasi Ravnje na kmetiji Sanabor, kjer so znani po svojih peninah. Nato smo šli do rejca krav na tolminsko in do Pivke v podjetje Pivka Delamaris.
Prireja mleka je po prihodkih in obsegu ena naših najpomembnejših kmetijskih dejavnosti. O razmerah na trgu mleka se pogovarjamo z Majo Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn. Na kmetiji Napotnik si ogledamo sodoben hlev, ki je prejel nagrado Naj hlev. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je izvedel delavnico, na kateri so iskali rešitve za učinkovito izvajanje nitratne direktive v praksi. Ker gnojenje ostaja okoljski izziv, je na tržišču zelo veliko različnih pripravkov za pospeševanje razkroja organskih ostankov. Med načini za hitrejše razkrajanje gnojevke je tudi uporaba mikroorganizmov. Govorimo še o varnosti pri delu na kmetijah in v gozdovih v preteklem letu.
Prireja mleka je po prihodkih in obsegu ena naših najpomembnejših kmetijskih dejavnosti. O razmerah na trgu mleka se pogovarjamo z Majo Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn. Na kmetiji Napotnik si ogledamo sodoben hlev, ki je prejel nagrado Naj hlev. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je izvedel delavnico, na kateri so iskali rešitve za učinkovito izvajanje nitratne direktive v praksi. Ker gnojenje ostaja okoljski izziv, je na tržišču zelo veliko različnih pripravkov za pospeševanje razkroja organskih ostankov. Med načini za hitrejše razkrajanje gnojevke je tudi uporaba mikroorganizmov. Govorimo še o varnosti pri delu na kmetijah in v gozdovih v preteklem letu.
V Sloveniji že vrsto let izvajajo gnojenje v skladu z zahtevami Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, bolj poznane kot nitratne direktive. Da bi s kmetovanjem v največji možni meri prispevali k varovanju vodnih virov, so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuju izvedli delavnico na kateri so kmetje in kmetijska stroka skupaj iskali rešitve za še boljše izvajanje nitratne uredbe v praksi.
V Sloveniji že vrsto let izvajajo gnojenje v skladu z zahtevami Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, bolj poznane kot nitratne direktive. Da bi s kmetovanjem v največji možni meri prispevali k varovanju vodnih virov, so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuju izvedli delavnico na kateri so kmetje in kmetijska stroka skupaj iskali rešitve za še boljše izvajanje nitratne uredbe v praksi.
Gostja Maja Kalan Pongrac, Ljubljanske mlekarne, Lactalis. Voditeljica Tatjana Kren.
Gostja Maja Kalan Pongrac, Ljubljanske mlekarne, Lactalis. Voditeljica Tatjana Kren.
Gnojenje predstavlja okoljski izziv in na tržišču obstaja zelo veliko različnih pripravkov za pospeševanje razkroj organskih ostankov. Med načini za izboljšanje oz hitrejšo razgradnjo gnojevke je tudi uporaba mikroorganizmov. V projektu Evropskega inovativnega partnerstva, ki so ga predstavili na posestvu Žipo v Lenartu, so dve leti preučevali učinkovitost takšne razgradnje in prednosti uporabe v kmetijstvu.
Gnojenje predstavlja okoljski izziv in na tržišču obstaja zelo veliko različnih pripravkov za pospeševanje razkroj organskih ostankov. Med načini za izboljšanje oz hitrejšo razgradnjo gnojevke je tudi uporaba mikroorganizmov. V projektu Evropskega inovativnega partnerstva, ki so ga predstavili na posestvu Žipo v Lenartu, so dve leti preučevali učinkovitost takšne razgradnje in prednosti uporabe v kmetijstvu.
Gost mag. Marjan Dolinšek, KGZS, KGZ Ljubljana in GIZ. Voditeljica Tatjana Kren.
Gost mag. Marjan Dolinšek, KGZS, KGZ Ljubljana in GIZ. Voditeljica Tatjana Kren.
Danes si bomo najprej ogledali Naj hlev kmetije Napotnik iz Topolšice, ostale nagrajence bomo predstavili v prihodnjih oddajah.
Danes si bomo najprej ogledali Naj hlev kmetije Napotnik iz Topolšice, ostale nagrajence bomo predstavili v prihodnjih oddajah.