Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V studiu gostimo predsednika Sindikata kmetov Slovenije. Predstavi nam zahteve, ki so jih na vlado naslovili na petkovem protestnem shodu. Nadaljujemo v Pomurju, kjer smo obiskali prašičerejsko kmetijo Mikola. Na Sejmu čebelarstva ApiSlovenija smo se z udeleženci pogovarjali o prehrani čebel, inovacijah in panjskih končnicah. Obiskali smo tudi letošnjo licitacijo vrednega lesa v Slovenj Gradcu. Ob koncu oddaje opozorimo še na potek letošnje kampanje oddaje zbirnih vlog za ukrepe SKP.
V studiu gostimo predsednika Sindikata kmetov Slovenije. Predstavi nam zahteve, ki so jih na vlado naslovili na petkovem protestnem shodu. Nadaljujemo v Pomurju, kjer smo obiskali prašičerejsko kmetijo Mikola. Na Sejmu čebelarstva ApiSlovenija smo se z udeleženci pogovarjali o prehrani čebel, inovacijah in panjskih končnicah. Obiskali smo tudi letošnjo licitacijo vrednega lesa v Slovenj Gradcu. Ob koncu oddaje opozorimo še na potek letošnje kampanje oddaje zbirnih vlog za ukrepe SKP.
Prašičereja je živinorejska panoga, ki je bila v zadnjih desetletjih izpostavljena številnim ekonomskim nihanjem. Ob obisku Pomurja nas je zanimalo, kako se tamkajšnji prašičerejci prebijajo skozi zadnjo gospodarsko krizo. Predstavljamo pa tudi kmetijo Mikola v Brezovcih pri Puconcih, kjer redijo rjave prašiče pasme Durok.
Prašičereja je živinorejska panoga, ki je bila v zadnjih desetletjih izpostavljena številnim ekonomskim nihanjem. Ob obisku Pomurja nas je zanimalo, kako se tamkajšnji prašičerejci prebijajo skozi zadnjo gospodarsko krizo. Predstavljamo pa tudi kmetijo Mikola v Brezovcih pri Puconcih, kjer redijo rjave prašiče pasme Durok.
Gost Anton Medved, Sindikat kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Anton Medved, Sindikat kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zavod za gozdove Slovenije so tudi letos izvedli licitacijo najkakovostnejšega lesa. Število udeležencev na dražbi in hlodov je bilo letos rekordno. Žal tega ni mogoče reči za cene, ki so jih dosegali najbolje ocenjeni hlodi. Najvišjo ceno je sicer kot običajno dosegel gorski javor- prodali so ga za 23.500 evrov.
Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zavod za gozdove Slovenije so tudi letos izvedli licitacijo najkakovostnejšega lesa. Število udeležencev na dražbi in hlodov je bilo letos rekordno. Žal tega ni mogoče reči za cene, ki so jih dosegali najbolje ocenjeni hlodi. Najvišjo ceno je sicer kot običajno dosegel gorski javor- prodali so ga za 23.500 evrov.
Gost mag. Miran Mihelič, direktor AKTRP RS. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost mag. Miran Mihelič, direktor AKTRP RS. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Celju smo minuli konec tedna obiskali Sejem čebelarstva ApiSlovenija, ki tradicionalno poteka že 46 let. Dogodek je namenjen druženju čebelarjev, pridobivanju strokovnega znanja na poučnih predavanjih ter nakupu čebelarske opreme, med katero je bilo kar nekaj inovacij. V dveh dneh je sejem obiskalo preko 5000 čebelarjev.
V Celju smo minuli konec tedna obiskali Sejem čebelarstva ApiSlovenija, ki tradicionalno poteka že 46 let. Dogodek je namenjen druženju čebelarjev, pridobivanju strokovnega znanja na poučnih predavanjih ter nakupu čebelarske opreme, med katero je bilo kar nekaj inovacij. V dveh dneh je sejem obiskalo preko 5000 čebelarjev.
V vasici Neblo v Goriških Brdih ima svoje trse mlada Danjela Šibav. Prevzela je vinogradniško kmetijo s 40 tisoč trtami in sadovnjaki. Je pa tudi prva ženska, ki je osvojila naslov Mlade vinarke leta.
V vasici Neblo v Goriških Brdih ima svoje trse mlada Danjela Šibav. Prevzela je vinogradniško kmetijo s 40 tisoč trtami in sadovnjaki. Je pa tudi prva ženska, ki je osvojila naslov Mlade vinarke leta.
V portoroškem hotelu Slovenija je potekal že jubilejni 25-ti festival "Malvazija - žlahtni okus Mediterana". Pridelovalci in ljubitelji malvazij so komaj čakali na ponovno festivalsko druženje. Prišlo je 72 ponudnikov iz celotnega istrskega polotoka s kar 200 različnimi malvazijami. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za bogato obfestivalsko dogajanje.
V portoroškem hotelu Slovenija je potekal že jubilejni 25-ti festival "Malvazija - žlahtni okus Mediterana". Pridelovalci in ljubitelji malvazij so komaj čakali na ponovno festivalsko druženje. Prišlo je 72 ponudnikov iz celotnega istrskega polotoka s kar 200 različnimi malvazijami. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za bogato obfestivalsko dogajanje.
V Kobaridu so predstavili pomen pobude za vpis drežniške koze v register nesnovne kulturne dediščine, gre za edino slovensko avtohtono pasmo koze, zato sta pomen reje in zaščita te koze toliko bolj pomembna.
V Kobaridu so predstavili pomen pobude za vpis drežniške koze v register nesnovne kulturne dediščine, gre za edino slovensko avtohtono pasmo koze, zato sta pomen reje in zaščita te koze toliko bolj pomembna.
V tokratni rubriki predstavljamo prvega ambasadorja Zelene kohezije, v prihodnjih oddajah jih bomo predstavili še štiri. Doktor Jure Voglar je sicer strojnik, dela pa na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer sodeluje v ekipi, ki vodi zanimiv trajnostno naravnan projekt. Gre za Transnacionalni projekt Trans4GreenC, ki ga izvaja konzorcij slovenskih, avstrijskih in italijanskih partnerjev. Projekt se osredotoča na izvedbene poti za trajnostno proizvodnjo zelenega ogljika v alpski regiji in spodbuja prehod v krožno gospodarstvo.
V tokratni rubriki predstavljamo prvega ambasadorja Zelene kohezije, v prihodnjih oddajah jih bomo predstavili še štiri. Doktor Jure Voglar je sicer strojnik, dela pa na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer sodeluje v ekipi, ki vodi zanimiv trajnostno naravnan projekt. Gre za Transnacionalni projekt Trans4GreenC, ki ga izvaja konzorcij slovenskih, avstrijskih in italijanskih partnerjev. Projekt se osredotoča na izvedbene poti za trajnostno proizvodnjo zelenega ogljika v alpski regiji in spodbuja prehod v krožno gospodarstvo.
Sredi zime čebelarji načeloma nimajo toliko dela v primerjavi s poletjem. V zimskem času zato potekajo številna izobraževanja pa čebelarski krožki, ki so v zadnjem času izredno priljubljena dejavnost na osnovnih šolah. Obiskali smo Osnovno šolo Toneta Šraja Aljoše v Novi vasi na Blokah, kjer tovrstni krožek teče že osmo šolsko leto.
Sredi zime čebelarji načeloma nimajo toliko dela v primerjavi s poletjem. V zimskem času zato potekajo številna izobraževanja pa čebelarski krožki, ki so v zadnjem času izredno priljubljena dejavnost na osnovnih šolah. Obiskali smo Osnovno šolo Toneta Šraja Aljoše v Novi vasi na Blokah, kjer tovrstni krožek teče že osmo šolsko leto.
Spoznali boste mlade čebelarje iz loške doline ter prvega abasadorja, ki dela na kemijskem inštitutu Slovenije. Šli bomo na tolminsko, kjer so predstavili pomen pobude za vpis drežniške koze v register nesnovne kulturne dediščine. Spregovorili bomo o podlubnikih, ki so se ponovno nevarno namnožili.V Državnem svetu je pred dnevi potekal posvet o vplivih populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino. Kmetje se pritožujejo, da je velikih zveri pri nas preveč in zahtevajo omejitev njihovega števila. V Portorožu je potekal jubilejni 25-ti festival malvazije, šli smo tudi do mlade vinarke v Neblem.
Spoznali boste mlade čebelarje iz loške doline ter prvega abasadorja, ki dela na kemijskem inštitutu Slovenije. Šli bomo na tolminsko, kjer so predstavili pomen pobude za vpis drežniške koze v register nesnovne kulturne dediščine. Spregovorili bomo o podlubnikih, ki so se ponovno nevarno namnožili.V Državnem svetu je pred dnevi potekal posvet o vplivih populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino. Kmetje se pritožujejo, da je velikih zveri pri nas preveč in zahtevajo omejitev njihovega števila. V Portorožu je potekal jubilejni 25-ti festival malvazije, šli smo tudi do mlade vinarke v Neblem.
Predstavljamo turistično kmetijo Gartner, kjer v manjši sirarni predelujejo domače mleko v sir, maslo in nekatere druge mlečne izdelke. Čez poletje se po stari planšarski tradiciji s kravami selijo na planino Laz. Zavod Seneno bo 25. marca v Biotehniškem centru Naklo pripravil prvi Seneni festival, namenjen pridelovalcem in privržencem senene prireje. Okoli 5000 slovenskih kmetijskih gospodarstev ima registrirano eno ali več dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Predstavljamo dopolnilne dejavnosti na kmetiji Miklavžina v Šaleški dolini. Ponovno opozarjamo, kdaj morajo vozniki širokih kmetijskih vozil upoštevati omejitve in kako pravilno opravimo izredni prevoz.
Predstavljamo turistično kmetijo Gartner, kjer v manjši sirarni predelujejo domače mleko v sir, maslo in nekatere druge mlečne izdelke. Čez poletje se po stari planšarski tradiciji s kravami selijo na planino Laz. Zavod Seneno bo 25. marca v Biotehniškem centru Naklo pripravil prvi Seneni festival, namenjen pridelovalcem in privržencem senene prireje. Okoli 5000 slovenskih kmetijskih gospodarstev ima registrirano eno ali več dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Predstavljamo dopolnilne dejavnosti na kmetiji Miklavžina v Šaleški dolini. Ponovno opozarjamo, kdaj morajo vozniki širokih kmetijskih vozil upoštevati omejitve in kako pravilno opravimo izredni prevoz.
Gost dr. Janez Benedičič, Zavod Seneno. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost dr. Janez Benedičič, Zavod Seneno. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Odpravili smo se na turistično kmetijo Gartner, kje v manjši sirarni predelujejo domače mleko v sir, mohant, maslo in nekatere druge mlečne izdelke. Čez poletje se po stari planšarski tradiciji s kravami selijo na pašo na planino Laz.
Odpravili smo se na turistično kmetijo Gartner, kje v manjši sirarni predelujejo domače mleko v sir, mohant, maslo in nekatere druge mlečne izdelke. Čez poletje se po stari planšarski tradiciji s kravami selijo na pašo na planino Laz.
Ko široka kmetijska vozila in stroje premikamo med delovišči, pri vožnji po cesti upoštevamo omejitve in pogoje, ki jih določajo predpisi. V nadaljevanju bomo ponovno opozorili, kdaj morajo vozniki širokih vozil upoštevati omejitve in kako pravilno izpeljemo izredni prevoz.
Ko široka kmetijska vozila in stroje premikamo med delovišči, pri vožnji po cesti upoštevamo omejitve in pogoje, ki jih določajo predpisi. V nadaljevanju bomo ponovno opozorili, kdaj morajo vozniki širokih vozil upoštevati omejitve in kako pravilno izpeljemo izredni prevoz.
V Sloveniji se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarjajo na okoli 5000 kmetijah. Po posebni analizi, ki so jo pred nekaj leti izvedli na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se na teh kmetijah povprečju odločajo za 4 dopolnilne dejavnosti.
V Sloveniji se z dopolnilnimi dejavnostmi ukvarjajo na okoli 5000 kmetijah. Po posebni analizi, ki so jo pred nekaj leti izvedli na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se na teh kmetijah povprečju odločajo za 4 dopolnilne dejavnosti.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je pred dnevi pripravil strokovni posvet o varstvu trajnih nasadov. Sirarji na kmetijah so povezani v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije. Obiskali smo štiri njihove člane, ki jih bomo predstavili v naših oddajah. Organizacija združenih narodov je leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa. Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je preteklo soboto v Ljubljani organiziralo četrte Pislakove dneve. Gostili so svetovno priznanega biologa in čebelarja iz Amerike. V Veržeju smo v gozd pospremili mladega prejemnika priznanja za skrbno gospodarjenje z gozdom.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je pred dnevi pripravil strokovni posvet o varstvu trajnih nasadov. Sirarji na kmetijah so povezani v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije. Obiskali smo štiri njihove člane, ki jih bomo predstavili v naših oddajah. Organizacija združenih narodov je leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa. Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je preteklo soboto v Ljubljani organiziralo četrte Pislakove dneve. Gostili so svetovno priznanega biologa in čebelarja iz Amerike. V Veržeju smo v gozd pospremili mladega prejemnika priznanja za skrbno gospodarjenje z gozdom.
Gost Pogovor dr. Blaž Germšek, Kmetijski inštitut Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Pogovor dr. Blaž Germšek, Kmetijski inštitut Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Slovenski sirarji na kmetijah so se začeli združevati že pred 25 leti. Danes so povezani v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki zastopa njihove interese. Na terenu smo obiskali štiri njihove člane, ki jih bomo predstavili v naših oddajah. Ob pestrem naboru predstavljenih izdelkov smo se z njimi pogovarjali o delovanju združenja, preko mejnem sodelovanju in promociji na Festivalu sirov.
Slovenski sirarji na kmetijah so se začeli združevati že pred 25 leti. Danes so povezani v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki zastopa njihove interese. Na terenu smo obiskali štiri njihove člane, ki jih bomo predstavili v naših oddajah. Ob pestrem naboru predstavljenih izdelkov smo se z njimi pogovarjali o delovanju združenja, preko mejnem sodelovanju in promociji na Festivalu sirov.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je pred dnevi pripravil dvodnevni strokovni posvet, namenjen sadjarjem in vinogradnikom, z namenom, da bi ih seznanil z novostmi pri naboru zaščitnih sredstev in pogojev njihove rabe. del posveta so namenili tudi razjasnitvi spremenjenih pogojev kmetovanja v novem programskem obdobju, ki pa kljub temu, da se nezadržno bliža subvencija kampanja, še niso dorečene.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je pred dnevi pripravil dvodnevni strokovni posvet, namenjen sadjarjem in vinogradnikom, z namenom, da bi ih seznanil z novostmi pri naboru zaščitnih sredstev in pogojev njihove rabe. del posveta so namenili tudi razjasnitvi spremenjenih pogojev kmetovanja v novem programskem obdobju, ki pa kljub temu, da se nezadržno bliža subvencija kampanja, še niso dorečene.
ZGS že dvajset let podeljuje priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov. Namen akcije je predvsem opozarjati na pomen vestnega gospodarjenja z gozdom. Prejemniki priznanj prihajajo z različnih koncev Slovenije. V oddaji jih bomo čez leto predstavljali in spremljali njihovo delo, začenjamo pa na SV Slovenije v Pomurju, kjer mladi Luka Gjerek gospodari s 15 hektarji gozda.
ZGS že dvajset let podeljuje priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov. Namen akcije je predvsem opozarjati na pomen vestnega gospodarjenja z gozdom. Prejemniki priznanj prihajajo z različnih koncev Slovenije. V oddaji jih bomo čez leto predstavljali in spremljali njihovo delo, začenjamo pa na SV Slovenije v Pomurju, kjer mladi Luka Gjerek gospodari s 15 hektarji gozda.
Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je izvedlo že četrti znanstveni simpozij. Poimenovali so ga po pokojnem slovenskem velečebelarju Janku Pislaku, ki je bil utemeljitelj profesionalnega čebelarstva v Sloveniji. Na simpoziju z izredno zanimivimi in aktualnimi temami je spregovoril tudi svetovno znani biolog s področja čebelarstva Oliver Randy.
Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je izvedlo že četrti znanstveni simpozij. Poimenovali so ga po pokojnem slovenskem velečebelarju Janku Pislaku, ki je bil utemeljitelj profesionalnega čebelarstva v Sloveniji. Na simpoziju z izredno zanimivimi in aktualnimi temami je spregovoril tudi svetovno znani biolog s področja čebelarstva Oliver Randy.
Januarja so kmetje iz Zatolmina, ki gospodarijo na visokogorskih planinah Sleme in Medrje po običaju pripravili letni obračun poslovanja. Tako slabega rezultata ne pomnejo najbolj stari mlekarji, saj je bilo zaradi suše pridelave mleka občutno manj, po drugi strani pa so bili dodatni stroški za vodo, ki so jo morali voziti od doma.
Januarja so kmetje iz Zatolmina, ki gospodarijo na visokogorskih planinah Sleme in Medrje po običaju pripravili letni obračun poslovanja. Tako slabega rezultata ne pomnejo najbolj stari mlekarji, saj je bilo zaradi suše pridelave mleka občutno manj, po drugi strani pa so bili dodatni stroški za vodo, ki so jo morali voziti od doma.
Na Primorskem imamo osem krajinskih parkov in enega regijskega. Gre za prostor, ki sta ga narava in človek oblikovala skozi stoletja. Krajinski parki so najmilejša oblika zavarovanja okolja. V parkih, kjer je v ospredju kmetovanje pa upravljalci težijo k temu, da se to usmerja v ekološko. Tako je tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, kjer kmetuje veliko mladih kmetov prevzemnikov. Obiskala jih je Sabina Francek Ivović.
Na Primorskem imamo osem krajinskih parkov in enega regijskega. Gre za prostor, ki sta ga narava in človek oblikovala skozi stoletja. Krajinski parki so najmilejša oblika zavarovanja okolja. V parkih, kjer je v ospredju kmetovanje pa upravljalci težijo k temu, da se to usmerja v ekološko. Tako je tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, kjer kmetuje veliko mladih kmetov prevzemnikov. Obiskala jih je Sabina Francek Ivović.
Občini Vipava in Ajdovščina nameravata zgraditi namakalni sistem za zgornjo vipavsko dolino. Pri tem pravzaprav ne gre za razvoj, temveč bolj za obstoj kmetijstva na tistem območju. Projekt je vreden 40 milijonov evrov, denar pa dasta država in Unija. A zbrati je potrebno dovolj pospisov kmetov, ki bi se radi priključili na namakalni sistem. A številni kmetje - presenetljivo, nočejo podpisati.
Občini Vipava in Ajdovščina nameravata zgraditi namakalni sistem za zgornjo vipavsko dolino. Pri tem pravzaprav ne gre za razvoj, temveč bolj za obstoj kmetijstva na tistem območju. Projekt je vreden 40 milijonov evrov, denar pa dasta država in Unija. A zbrati je potrebno dovolj pospisov kmetov, ki bi se radi priključili na namakalni sistem. A številni kmetje - presenetljivo, nočejo podpisati.
Kras se spreminja, a kamen ostaja. Tako bi lahko začeli naš sprehod po okolici vasi Lokev. Slika kraške pokrajine je polna belih črt, ki jih rišejo suhozidi. Znanje zlaganja kamenja na suho, brez uporabe veziva, je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri. Je posledica in rezultat boja za preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu vse od prazgodovine naprej, kjer je postala ključni element značilne kraške in istrske kulturne krajine.
Kras se spreminja, a kamen ostaja. Tako bi lahko začeli naš sprehod po okolici vasi Lokev. Slika kraške pokrajine je polna belih črt, ki jih rišejo suhozidi. Znanje zlaganja kamenja na suho, brez uporabe veziva, je osnovna in prvobitna tehnika gradnje predvsem na Krasu in v Istri. Je posledica in rezultat boja za preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu vse od prazgodovine naprej, kjer je postala ključni element značilne kraške in istrske kulturne krajine.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj v letošnjem letu praznuje 70 letnico delovanja. Nedavno so na Ptuju organizirali Tumpejeve dneve in obravnavali aktualne teme v govedoreji. S strokovnjakom v studiu predstavimo Bovino virusno diarejo in nove subvencije, ki jih lahko govedorejci pridobijo iz ukrepov SKP. Na vrtnarski kmetiji Mrak spoznavamo delo terenskih svetovalcev. Vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS predstavi pomen kmetijskega svetovanja v današnjem času. Ustavljamo se tudi na kmetiji Kekec v Slovenskih goricah, kjer predelujejo mleko krav, ovac in koz v ekološke mlečne izdelke.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj v letošnjem letu praznuje 70 letnico delovanja. Nedavno so na Ptuju organizirali Tumpejeve dneve in obravnavali aktualne teme v govedoreji. S strokovnjakom v studiu predstavimo Bovino virusno diarejo in nove subvencije, ki jih lahko govedorejci pridobijo iz ukrepov SKP. Na vrtnarski kmetiji Mrak spoznavamo delo terenskih svetovalcev. Vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS predstavi pomen kmetijskega svetovanja v današnjem času. Ustavljamo se tudi na kmetiji Kekec v Slovenskih goricah, kjer predelujejo mleko krav, ovac in koz v ekološke mlečne izdelke.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj letos praznuje 70 let delovanja. Njen razvoj je vse do danes tesno povezan z govedorejo. Zato so letos prvič izvedli dvodnevni mednarodni strokovni posvet o govedoreji, ki so ga poimenovali Tumpejevi dnevi. Namenjen je bil rejcem, veterinarjem, strokovnjakom na področju živinoreje in študentom. Izpostavili so nekaj pomembnih strokovnih tem na področju govedoreje. Med drugim so govorili tudi o reprodukciji, genetiki in zdravju goveda.
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj letos praznuje 70 let delovanja. Njen razvoj je vse do danes tesno povezan z govedorejo. Zato so letos prvič izvedli dvodnevni mednarodni strokovni posvet o govedoreji, ki so ga poimenovali Tumpejevi dnevi. Namenjen je bil rejcem, veterinarjem, strokovnjakom na področju živinoreje in študentom. Izpostavili so nekaj pomembnih strokovnih tem na področju govedoreje. Med drugim so govorili tudi o reprodukciji, genetiki in zdravju goveda.
Gost Anton Jagodic, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Anton Jagodic, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Na območju Slovenskih goric je živinoreja ena izmed najpomembnejših panog, ki prinaša dohodek kmetijam in omogoča njihov obstoj, posredno pa tudi ohranjanje kulturne krajine in poseljenost podeželja. Obiskali smo kmetijo Kekec v občini Sv.Trojica, kjer se že 35 let ukvarjajo s predelavo na domu.
Na območju Slovenskih goric je živinoreja ena izmed najpomembnejših panog, ki prinaša dohodek kmetijam in omogoča njihov obstoj, posredno pa tudi ohranjanje kulturne krajine in poseljenost podeželja. Obiskali smo kmetijo Kekec v občini Sv.Trojica, kjer se že 35 let ukvarjajo s predelavo na domu.
Po podatkih Statističnega urada RS se število tržnih pridelovalcev v vrtnarstvu povečuje. Ta del tržne pridelave poleg zelenjadnic zajema še, gojenje cvetja in okrasnih rastlin, jagodičevja, pa zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin. Vse površine, namenjene tej pridelavi znašajo nekaj čez 3500 hektarjev. od tega jih je največ, skoraj 1000 hektarjev v Pomurju. Sledi Podravje z dobrimi 600 hektarji in nato Posavje z 275 hektarji. Ugodne razmere za razvoj vrtnarskih kmetij so predvsem v bližini večjih mest. Takšna je tudi Vrtnarija Mrak, ki smo jo s snemalno ekipo obiskali.
Po podatkih Statističnega urada RS se število tržnih pridelovalcev v vrtnarstvu povečuje. Ta del tržne pridelave poleg zelenjadnic zajema še, gojenje cvetja in okrasnih rastlin, jagodičevja, pa zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin. Vse površine, namenjene tej pridelavi znašajo nekaj čez 3500 hektarjev. od tega jih je največ, skoraj 1000 hektarjev v Pomurju. Sledi Podravje z dobrimi 600 hektarji in nato Posavje z 275 hektarji. Ugodne razmere za razvoj vrtnarskih kmetij so predvsem v bližini večjih mest. Takšna je tudi Vrtnarija Mrak, ki smo jo s snemalno ekipo obiskali.
Gost dr. Ivan Toplak, Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost dr. Ivan Toplak, Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Naša ekipa se je odpravila v Center biotehnike in turizma Grm pri Novem mestu, kjer že 130 let izobražujejo mlade za poklice v kmetijstvu. V studiu gostimo dekana Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora. Slovensko agronomsko društvo že od leta 1996 organizira simpozije, ki jih poimenujejo Novi izzivi v agronomiji. Letos so se zbrali v Laškem. Preverili smo, kako je s prodajo kislega zelja, repe in druge sezonske zelenjave. Opozorimo na omejitve za široko kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ki jo uporabniki premikajo med delovišči in vozijo po cestah.
Naša ekipa se je odpravila v Center biotehnike in turizma Grm pri Novem mestu, kjer že 130 let izobražujejo mlade za poklice v kmetijstvu. V studiu gostimo dekana Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora. Slovensko agronomsko društvo že od leta 1996 organizira simpozije, ki jih poimenujejo Novi izzivi v agronomiji. Letos so se zbrali v Laškem. Preverili smo, kako je s prodajo kislega zelja, repe in druge sezonske zelenjave. Opozorimo na omejitve za široko kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ki jo uporabniki premikajo med delovišči in vozijo po cestah.
Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma je šola s 130-letno tradicijo. To ime je dobila leta 2007, ko se je Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji ter višji strokovni šoli priključila Srednja šola za gostinstvo in turizem. V okviru centra so še dijaški in študentski dom ter medpodjetniški izobraževalni center. Tega sestavljajo šolsko posestvo, razvojno raziskovalni inštitut in Hiša kulinarike.
Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma je šola s 130-letno tradicijo. To ime je dobila leta 2007, ko se je Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji ter višji strokovni šoli priključila Srednja šola za gostinstvo in turizem. V okviru centra so še dijaški in študentski dom ter medpodjetniški izobraževalni center. Tega sestavljajo šolsko posestvo, razvojno raziskovalni inštitut in Hiša kulinarike.
Gost mag. Marjan Dolinšek, spec. za kmet. meh., KGZS, KGZ Ljubljana, GIS. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost mag. Marjan Dolinšek, spec. za kmet. meh., KGZS, KGZ Ljubljana, GIS. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Zima je pravi čas za uživanje kislega zelja in repe. Kisanje zelenjave je starodavna metoda konzerviranja in z njo na naravni način podaljšamo obstojnost zelenjave. Uživanje kislega zelja in repe pa ima tudi številne blagodejne učinke za zdravje in dobro počutje. Predvsem kislo zelje vsebuje veliko vitamina C, pa tudi vitamin K, A, B1, B2,B6,B9 in B12, folno kislino, in številne minerale in mirkoelemente (železo, magnezij, natrij, kalij, cink, krom, fosfor in žveplo) in prehranske vlaknine, zato sodi med živila z visoko hranilno vrednostjo.
Zima je pravi čas za uživanje kislega zelja in repe. Kisanje zelenjave je starodavna metoda konzerviranja in z njo na naravni način podaljšamo obstojnost zelenjave. Uživanje kislega zelja in repe pa ima tudi številne blagodejne učinke za zdravje in dobro počutje. Predvsem kislo zelje vsebuje veliko vitamina C, pa tudi vitamin K, A, B1, B2,B6,B9 in B12, folno kislino, in številne minerale in mirkoelemente (železo, magnezij, natrij, kalij, cink, krom, fosfor in žveplo) in prehranske vlaknine, zato sodi med živila z visoko hranilno vrednostjo.
Novi izzivi v agronomiji je simpozij, ki od leta 1996 poteka vsako drugo leto. Novi izzivi v poljedelstvu. Namenjen je vsem, ki lahko s svojim raziskovalnim in strokovnim delom tvorno vplivajo na razvoj slovenskega poljedelstva in z njim povezanih dejavnosti. Društvo je bilo ustanovljeno decembra 1996, v društvu je okrog 130 članov.
Novi izzivi v agronomiji je simpozij, ki od leta 1996 poteka vsako drugo leto. Novi izzivi v poljedelstvu. Namenjen je vsem, ki lahko s svojim raziskovalnim in strokovnim delom tvorno vplivajo na razvoj slovenskega poljedelstva in z njim povezanih dejavnosti. Društvo je bilo ustanovljeno decembra 1996, v društvu je okrog 130 članov.
Gost prof. dr. Branko Kramberger, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost prof. dr. Branko Kramberger, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Portorožu je potekal sklepni znanstveno raziskovalni simpozij o razvoju te dejavnosti. Še posebej v povezavi z vinskim in gastronomskim turizmom. Turistične kmetije so raziskovalci spremljali, kar tri leta.V Sloveniji ima registrirano dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji okoli tisoč kmetij. Dopolnilne dejavnosti so še kako pomembne za kmetije za velike, še posebej pa za manjše in srednje kmetije. S tem povečujejo dodano vrednost, večajo ponudbo in predvsem neposredno tržijo svoje storitve in izdelke. V prihodnje čaka Turistične kmetije na slovenskem veliko izzivov.
V Portorožu je potekal sklepni znanstveno raziskovalni simpozij o razvoju te dejavnosti. Še posebej v povezavi z vinskim in gastronomskim turizmom. Turistične kmetije so raziskovalci spremljali, kar tri leta.V Sloveniji ima registrirano dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji okoli tisoč kmetij. Dopolnilne dejavnosti so še kako pomembne za kmetije za velike, še posebej pa za manjše in srednje kmetije. S tem povečujejo dodano vrednost, večajo ponudbo in predvsem neposredno tržijo svoje storitve in izdelke. V prihodnje čaka Turistične kmetije na slovenskem veliko izzivov.
Objavljamo reportažo o zimski zelenjavni delikatesi, ki je sloves Goriške ponesla daleč v svet. To je solkanski radič, ki je tudi geografsko zaščiten. Žal je to zimo letina te zelenjadnice slaba. Toda - še vedno je je dovolj, da bo lahko na vaši mizi. Mi smo s kamero prehodili celo njeno pot - od semena do njive in krožnika.
Objavljamo reportažo o zimski zelenjavni delikatesi, ki je sloves Goriške ponesla daleč v svet. To je solkanski radič, ki je tudi geografsko zaščiten. Žal je to zimo letina te zelenjadnice slaba. Toda - še vedno je je dovolj, da bo lahko na vaši mizi. Mi smo s kamero prehodili celo njeno pot - od semena do njive in krožnika.
Pred 55 leti so ustanovili Kmetijsko šolo Gorica, kjer danes znanje in izkušnje pridobiva več kot 350 dijakov. Je edina tovrstna šola na Primorskem, kjer učenci pridobivajo pomembna znanja s področja kmetijstva. Kako poteka učenje pa tudi praktični del pouka, so nam pokazali učenci, kar sami. Z njimi se je pogovarjala Sabina Francek Ivović.
Pred 55 leti so ustanovili Kmetijsko šolo Gorica, kjer danes znanje in izkušnje pridobiva več kot 350 dijakov. Je edina tovrstna šola na Primorskem, kjer učenci pridobivajo pomembna znanja s področja kmetijstva. Kako poteka učenje pa tudi praktični del pouka, so nam pokazali učenci, kar sami. Z njimi se je pogovarjala Sabina Francek Ivović.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Posledice lanske suše najbolj občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so že nižje, stalež živali pada. Tudi v slovenski prašičereji se število živali še vedno zmanjšuje. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve so v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegane. Obiskali smo predsednika Zveze prašičerejcev Slovenije, ki se je kljub temu odločil za izgradnjo novega hleva. V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil« so pretekli teden pripravila delavnico o senzorični oceni mlevskih izdelkov.
Posledice lanske suše najbolj občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so že nižje, stalež živali pada. Tudi v slovenski prašičereji se število živali še vedno zmanjšuje. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve so v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegane. Obiskali smo predsednika Zveze prašičerejcev Slovenije, ki se je kljub temu odločil za izgradnjo novega hleva. V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil« so pretekli teden pripravila delavnico o senzorični oceni mlevskih izdelkov.
V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil«, sta KGZ Ptuj in Izobraževalni center Piramida Maribor, pretekli teden pripravila delavnico, ki so jo poimenovali Senzorična ocena mlevskih izdelkov. Pridružila se jim je tudi naša ekipa.
V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil«, sta KGZ Ptuj in Izobraževalni center Piramida Maribor, pretekli teden pripravila delavnico, ki so jo poimenovali Senzorična ocena mlevskih izdelkov. Pridružila se jim je tudi naša ekipa.
V slovenski prašičereji se nadaljuje trend zmanjševanja števila živali. Stopnja samooskrbe znaša okoli 40 %, pa čeprav po statističnih podatkih Slovenci tradicionalno uživamo meso prašičev nad evropskim povprečjem in smo zato neto uvozniki prašičjega mesa. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve je v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegana, ampak resni rejci druge izbire pravzaprav nimajo. Za gradnjo novega hleva se je odločil tudi predsednik Zveze prašičerejcev Slovenije Alojz Varga.
V slovenski prašičereji se nadaljuje trend zmanjševanja števila živali. Stopnja samooskrbe znaša okoli 40 %, pa čeprav po statističnih podatkih Slovenci tradicionalno uživamo meso prašičev nad evropskim povprečjem in smo zato neto uvozniki prašičjega mesa. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve je v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegana, ampak resni rejci druge izbire pravzaprav nimajo. Za gradnjo novega hleva se je odločil tudi predsednik Zveze prašičerejcev Slovenije Alojz Varga.
Gost Peter Pribožič, vodja KSS, KGZS, KGZ Ptuj. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Peter Pribožič, vodja KSS, KGZS, KGZ Ptuj. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Zaradi močne suše je bilo lansko leto za pridelavo krme zelo neugodno. Ne samo, da je bilo krme manj, bila je tudi slabše kakovosti. Posledice najmočneje občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so ponekod že nižje, nekateri rejci razmišljajo tudi o zmanjšanju črede.
Zaradi močne suše je bilo lansko leto za pridelavo krme zelo neugodno. Ne samo, da je bilo krme manj, bila je tudi slabše kakovosti. Posledice najmočneje občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so ponekod že nižje, nekateri rejci razmišljajo tudi o zmanjšanju črede.
Prvi del oddaje namenjamo ekološkemu kmetijstvu. Obiskali smo ekološko kmetijo Zabukovec v Gabrijelah pri Sevnici, kjer se ukvarjajo z rejo pitovnega goveda. Zgradili so tudi zelo sodoben hlev. Z dr. Martino Bavec se pogovarjamo o ekološkem kmetijstvu v novem programskem obdobju SKP. V nadaljevanju opozorimo na uporabo varnostnega pasu v traktorjih. Predstavimo tudi pomen in delo Hmeljarskega inštituta v Žalcu, ki je v lanskem letu obeležil visok jubilej.
Prvi del oddaje namenjamo ekološkemu kmetijstvu. Obiskali smo ekološko kmetijo Zabukovec v Gabrijelah pri Sevnici, kjer se ukvarjajo z rejo pitovnega goveda. Zgradili so tudi zelo sodoben hlev. Z dr. Martino Bavec se pogovarjamo o ekološkem kmetijstvu v novem programskem obdobju SKP. V nadaljevanju opozorimo na uporabo varnostnega pasu v traktorjih. Predstavimo tudi pomen in delo Hmeljarskega inštituta v Žalcu, ki je v lanskem letu obeležil visok jubilej.
Gostja dr. Martina Bavec, FKBV, UM. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja dr. Martina Bavec, FKBV, UM. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Tako kot v avtomobilu, tudi v traktorju uporaba varnostnega pasu prepreči, da bi v primeru nesreče voznik padel iz kabine pod traktor, priključni stroj ali priklopnik. Velika večina voznikov traktorjev varnostnega pasu med vožnjo ali pri delu še vedno ne uporablja tudi, če je v traktorju nameščen.
Tako kot v avtomobilu, tudi v traktorju uporaba varnostnega pasu prepreči, da bi v primeru nesreče voznik padel iz kabine pod traktor, priključni stroj ali priklopnik. Velika večina voznikov traktorjev varnostnega pasu med vožnjo ali pri delu še vedno ne uporablja tudi, če je v traktorju nameščen.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu, je lani praznoval 70 let delovanja. Vsa leta skrbi za znanstveni in tehnološki razvoj slovenskega hmeljarstva in je vzorčen primer prenosa znanja in raziskav, ki so ciljno naravnane. Glavna naloga inštituta pa je žlahtnjenje sort hmelja.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedežem v Žalcu, je lani praznoval 70 let delovanja. Vsa leta skrbi za znanstveni in tehnološki razvoj slovenskega hmeljarstva in je vzorčen primer prenosa znanja in raziskav, ki so ciljno naravnane. Glavna naloga inštituta pa je žlahtnjenje sort hmelja.
Okoli 20 odstotkov obdelovalnih površin v Sloveniji je namenjenih ekološki pridelavi. Delež kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem pa je s 4 odstotki še zmeraj pod evropskim povprečjem. Med panogami je seveda največ živinorejskih kmetij. Naša ekipa je obiskala ekološko kmetijo Zabukovec iz Gabrijel pri Krmelju v občini Sevnica, ki ekološko kmetujejo že skoraj 20 let.
Okoli 20 odstotkov obdelovalnih površin v Sloveniji je namenjenih ekološki pridelavi. Delež kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem pa je s 4 odstotki še zmeraj pod evropskim povprečjem. Med panogami je seveda največ živinorejskih kmetij. Naša ekipa je obiskala ekološko kmetijo Zabukovec iz Gabrijel pri Krmelju v občini Sevnica, ki ekološko kmetujejo že skoraj 20 let.
V Portorožu se je minuli december vrnil na prizorišče tradicionalni festival penin. Med novosti je beležiti vse večje zanimanje tako lokalnih ponudnikov kot tujih, povečuje se tudi število in kakovost slovenskih blagovnih znamk. Razstavljalcev je bilo 39 in 5 držav - letos prvič iz Španije.
V Portorožu se je minuli december vrnil na prizorišče tradicionalni festival penin. Med novosti je beležiti vse večje zanimanje tako lokalnih ponudnikov kot tujih, povečuje se tudi število in kakovost slovenskih blagovnih znamk. Razstavljalcev je bilo 39 in 5 držav - letos prvič iz Španije.
V Sloveniji je agro - ekologija prisotna že nekaj časa. Na tem področju tečejo tudi številne raziskave, ki so pokazale, da po približno 2 mesecih njiva zasejana po žetvi žit na hektar, veže sončno energijo, ki je ekvivalentna toni in pol nafte. Gre za veliko energije, ki se pretaka v živi agro-eko sistem in skrbi za organizme v tleh. kar nekaj kmetov je že pristopilo k t.i. ohranitvenemu kmetijstvu, saj v tem vidijo prihodnost kmetovanja pri nas.
V Sloveniji je agro - ekologija prisotna že nekaj časa. Na tem področju tečejo tudi številne raziskave, ki so pokazale, da po približno 2 mesecih njiva zasejana po žetvi žit na hektar, veže sončno energijo, ki je ekvivalentna toni in pol nafte. Gre za veliko energije, ki se pretaka v živi agro-eko sistem in skrbi za organizme v tleh. kar nekaj kmetov je že pristopilo k t.i. ohranitvenemu kmetijstvu, saj v tem vidijo prihodnost kmetovanja pri nas.
Bovška ovca in bovški ovčji sir sta razpoznavna znaka Bovške pokrajine in tudi kulinarike. Vse niti pa povezujeta Društvo rejcev drobnice Bovške in Društvo od ovce do izdelka. Predstavljamo njihovo vlogo, certificiranje geografsko zaščitenega Bovškega sira, načrte in izdelke iz ovčje volne.
Bovška ovca in bovški ovčji sir sta razpoznavna znaka Bovške pokrajine in tudi kulinarike. Vse niti pa povezujeta Društvo rejcev drobnice Bovške in Društvo od ovce do izdelka. Predstavljamo njihovo vlogo, certificiranje geografsko zaščitenega Bovškega sira, načrte in izdelke iz ovčje volne.
V lanskem letu so na območju Slovenske Istre očistili vodotoke na kar 42-h lokacijah. To se pozna tako po videzu krajine kot pri pretočnosti voda. Sprehodili smo se ob reki Dragonji, Rižani, Badaševici in Drnici.
V lanskem letu so na območju Slovenske Istre očistili vodotoke na kar 42-h lokacijah. To se pozna tako po videzu krajine kot pri pretočnosti voda. Sprehodili smo se ob reki Dragonji, Rižani, Badaševici in Drnici.
V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili ob vodotokih v Slovenski Istri, ki so po dolgih letih večinoma lepo urejeni in predvsem pretočni. Obširno bomo spregovorili o Bovški ovci, siru, volni in še čem. Izvedeli boste, kja pomeni agro-ekologija ali tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Zagotovo zelo zanimiva tema. Šli smo na Vogršček, ki se počasi polni, a žal je namakalni razvod star in dotrajan, zato lahko v novi sezoni še vedno pride tudi do večjih težav z namakanjem. V Portorožu se je minuli december vrnil na prizorišče tradicionalni festival penin, k ije gostil 39 razstavljalcev iz 5-h držav. Presstavili pa vam bomo tudi novo direktorico Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Jano Čuk.
V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili ob vodotokih v Slovenski Istri, ki so po dolgih letih večinoma lepo urejeni in predvsem pretočni. Obširno bomo spregovorili o Bovški ovci, siru, volni in še čem. Izvedeli boste, kja pomeni agro-ekologija ali tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Zagotovo zelo zanimiva tema. Šli smo na Vogršček, ki se počasi polni, a žal je namakalni razvod star in dotrajan, zato lahko v novi sezoni še vedno pride tudi do večjih težav z namakanjem. V Portorožu se je minuli december vrnil na prizorišče tradicionalni festival penin, k ije gostil 39 razstavljalcev iz 5-h držav. Presstavili pa vam bomo tudi novo direktorico Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Jano Čuk.
V oddaji gostimo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ireno Šinko. Ob komentarjih, o dogajanju na področju kmetijstva v lanskem letu, smo se posvetimo tudi prihodnosti, ki temelji na skupni evropski kmetijski politiki.
V oddaji gostimo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ireno Šinko. Ob komentarjih, o dogajanju na področju kmetijstva v lanskem letu, smo se posvetimo tudi prihodnosti, ki temelji na skupni evropski kmetijski politiki.
Evropski red vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, je izdal priročnik za naslovom Mladi in vino. Namen je je temu, da bi mladi in manj mladi spoznali vino. Namreč, šele poučeni, osveščeni in razgledani uživalci te najbolj kultne in kulturne pijače se lahko poglabljajo v njene skrivnosti; ga okušajo na zdravju neškodljiv način in v zmernih količinah.
Evropski red vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, je izdal priročnik za naslovom Mladi in vino. Namen je je temu, da bi mladi in manj mladi spoznali vino. Namreč, šele poučeni, osveščeni in razgledani uživalci te najbolj kultne in kulturne pijače se lahko poglabljajo v njene skrivnosti; ga okušajo na zdravju neškodljiv način in v zmernih količinah.
Z našo ekipo smo obiskali kraške mlade vinogradnike. Šli smo v Dutovlje in Tomaj, kjer mladi uspešno nadaljujejo zgodbe svojih predhodnikov. Najprej do Urbana Škapina, ki ima svojo domačijo sredi Dutovelj. Mlad, komaj 25-letni fant je imel še največji izziv, saj je še kot otrok ostal brez očeta.
Z našo ekipo smo obiskali kraške mlade vinogradnike. Šli smo v Dutovlje in Tomaj, kjer mladi uspešno nadaljujejo zgodbe svojih predhodnikov. Najprej do Urbana Škapina, ki ima svojo domačijo sredi Dutovelj. Mlad, komaj 25-letni fant je imel še največji izziv, saj je še kot otrok ostal brez očeta.
26. novembra je bil Svetovni dan oljk, ki ga je Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno raziskovalnem središču Koper obeležil z bogatim programom v petek, 25. novembra v Pokrajinskem muzeju Koper. Spremljajoče prireditve pa so se začele že prej. Najprej je bilo na vrsti tekmovanje »Mlado oljčno olje«, katerega protagonisti smo bili novinarji in gostinci. Zbrali smo se na Belvederju nad Izolo. Mlada olja smo ocenili in jih potem združevali z različnimi jedmi.
26. novembra je bil Svetovni dan oljk, ki ga je Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno raziskovalnem središču Koper obeležil z bogatim programom v petek, 25. novembra v Pokrajinskem muzeju Koper. Spremljajoče prireditve pa so se začele že prej. Najprej je bilo na vrsti tekmovanje »Mlado oljčno olje«, katerega protagonisti smo bili novinarji in gostinci. Zbrali smo se na Belvederju nad Izolo. Mlada olja smo ocenili in jih potem združevali z različnimi jedmi.
V portoroškem hotelu Kempinski se je tudi letos odvila dobrodelna licitacija barik sodčkov Vinakoper. Dražitelji so prišli z vseh koncev Slovenije in za pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Izola, izlicitirali dobrih 52 tisoč evrov.
V portoroškem hotelu Kempinski se je tudi letos odvila dobrodelna licitacija barik sodčkov Vinakoper. Dražitelji so prišli z vseh koncev Slovenije in za pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Izola, izlicitirali dobrih 52 tisoč evrov.
Z našo ekipo smo obiskali pridelovalce zelenjave, ki se ne glede na vreme podajo na njive tudi pozimi. V tem letnem času so obložene z zimsko zelenjavo. Slika bi lahko bila še boljša, a je suša terjala svoj davek. Piko na i so dodale cene energentov in repromateriala, ki so šle v nebo.
Z našo ekipo smo obiskali pridelovalce zelenjave, ki se ne glede na vreme podajo na njive tudi pozimi. V tem letnem času so obložene z zimsko zelenjavo. Slika bi lahko bila še boljša, a je suša terjala svoj davek. Piko na i so dodale cene energentov in repromateriala, ki so šle v nebo.
Dijaki drugega letnika Srednje šole iz Izole, so se lotili priprave starih in tudi pozabljenih predbožičnih jedi, ki so jih nekoč jedli v Slovenski Istri. Na predbožični mizi je zadišal koruzni zdrob z vrzotami in bakalajem, cikorja s fižolom. Posladkali pa so se s pepernjaki.
Dijaki drugega letnika Srednje šole iz Izole, so se lotili priprave starih in tudi pozabljenih predbožičnih jedi, ki so jih nekoč jedli v Slovenski Istri. Na predbožični mizi je zadišal koruzni zdrob z vrzotami in bakalajem, cikorja s fižolom. Posladkali pa so se s pepernjaki.
Na božično nedeljo smo obiskali gospoda, ki v teh dneh, malce za šalo, malce zares, še največ dela. To je duhovnik. Zanimalo nas je, kako preživi te praznične dni ina kaj dobrega mu skuhajo.
Na božično nedeljo smo obiskali gospoda, ki v teh dneh, malce za šalo, malce zares, še največ dela. To je duhovnik. Zanimalo nas je, kako preživi te praznične dni ina kaj dobrega mu skuhajo.
V Sloveniji se redi okoli 300.000 glav drobnice. Od tega je blizu 100.000 koz. Tudi na Primorskem jih je veliko. Mi smo obiskali kozjerejca in sirarja v naselju Mohorini pri Renčah na goriškem.
V Sloveniji se redi okoli 300.000 glav drobnice. Od tega je blizu 100.000 koz. Tudi na Primorskem jih je veliko. Mi smo obiskali kozjerejca in sirarja v naselju Mohorini pri Renčah na goriškem.
V Pokrajinskem muzeju Koper so ob svetovnem dnevu oljk, ki ga obeležujemo 26. novembra, pripravili okroglo mizo o Ukrepih za trajnostno oljkarstvo v Sloveniji. Marsikdo ni pričakoval tako zanimive in polemične razprave. Govorili so o pomanjkljviih evidencah, k iso osnova uza izvrševanju ukrepov, pa o izjemno visokih cenah kmetijskih zemljišč, ki naj bi bile rezultat špekulacij, ne trga, in o drugihi zanimivih temah.
V Pokrajinskem muzeju Koper so ob svetovnem dnevu oljk, ki ga obeležujemo 26. novembra, pripravili okroglo mizo o Ukrepih za trajnostno oljkarstvo v Sloveniji. Marsikdo ni pričakoval tako zanimive in polemične razprave. Govorili so o pomanjkljviih evidencah, k iso osnova uza izvrševanju ukrepov, pa o izjemno visokih cenah kmetijskih zemljišč, ki naj bi bile rezultat špekulacij, ne trga, in o drugihi zanimivih temah.
Ob koncu zadnje letošnje oddaje sta gledalce nagovorila urednik Branko Vrabec in novinarka Sabina Francek Ivović ter napovedala nekaj novosti v prihajajočem letu. Temu pa so ustvarjalci oddaje dodali še nekatere zdrse, napake, in druge simpatične trenutke, ki sicer ne pridejo v program in večinoma ostanejo izza kamere.
Ob koncu zadnje letošnje oddaje sta gledalce nagovorila urednik Branko Vrabec in novinarka Sabina Francek Ivović ter napovedala nekaj novosti v prihajajočem letu. Temu pa so ustvarjalci oddaje dodali še nekatere zdrse, napake, in druge simpatične trenutke, ki sicer ne pridejo v program in večinoma ostanejo izza kamere.
Tokrat smo obiskali kuhinjo v Šmarjah in v Izoli. Obiskali smo pridelovalce zelenjave, ki se tudi pozimi podajo na njive, ne glede an vreme. Zvesto spremljamo dobrodelne licitacije barik sodčkov Vinakoper, letos so iztržili dobrih 52.000 evrov za dobrodelne namene. Bili smo v Trstu, na predstavitvi vina, ki povezuje kopno z morjem in Furlanijo Julijsko krajino s sosednjim Venetom. In no ja, ker se vam ne smemo izneveriti, vam bomo tudi ob tem koncu leta pokazali nekaj posnetkov, ki jih sicer ne objavimo. Zato vam tokrat ne bomo zamerili, če oddaje ne boste gledali čisto do konca.
Tokrat smo obiskali kuhinjo v Šmarjah in v Izoli. Obiskali smo pridelovalce zelenjave, ki se tudi pozimi podajo na njive, ne glede an vreme. Zvesto spremljamo dobrodelne licitacije barik sodčkov Vinakoper, letos so iztržili dobrih 52.000 evrov za dobrodelne namene. Bili smo v Trstu, na predstavitvi vina, ki povezuje kopno z morjem in Furlanijo Julijsko krajino s sosednjim Venetom. In no ja, ker se vam ne smemo izneveriti, vam bomo tudi ob tem koncu leta pokazali nekaj posnetkov, ki jih sicer ne objavimo. Zato vam tokrat ne bomo zamerili, če oddaje ne boste gledali čisto do konca.
Na celjskem območju v letošnjem letu obeležujejo 80 letnico organiziranega odkupa mleka. Obiskali smo Mlekarno Celeia in eno izmed kmetij, ki jo oskrbujejo z mlekom. Pojasnjujemo, kako je s povračilom trošarin za porabljeno gorivo v kmetijstvo doslej in spremembami, ki bodo začele veljati od prvega januarja 2023. Partnerji v projektu »Gozdovi za prihodnost« predstavljajo namen in dosežene cilje dvoletnega projekta. V Mislinji na Koroškem smo obiskali Majdo Sinreih, ki je postala kmetica leta 2022.
Na celjskem območju v letošnjem letu obeležujejo 80 letnico organiziranega odkupa mleka. Obiskali smo Mlekarno Celeia in eno izmed kmetij, ki jo oskrbujejo z mlekom. Pojasnjujemo, kako je s povračilom trošarin za porabljeno gorivo v kmetijstvo doslej in spremembami, ki bodo začele veljati od prvega januarja 2023. Partnerji v projektu »Gozdovi za prihodnost« predstavljajo namen in dosežene cilje dvoletnega projekta. V Mislinji na Koroškem smo obiskali Majdo Sinreih, ki je postala kmetica leta 2022.
Gozdovi za prihodnost je projekt, ki je gozdarske strokovnjake z Zavoda za gozdove Slovenije in z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti povezal v skupnih prizadevanjih za iskanje prilagojenih načinov gospodarjenja s slovenskimi gozdovi. Po dveh projektnih letih se bo projekt v začetku prihodnjega leta zaključil. Kakšna spoznanja prinaša ta projekt za gozdarsko stroko in navsezadnje za lastnike in uporabnike gozdov?
Gozdovi za prihodnost je projekt, ki je gozdarske strokovnjake z Zavoda za gozdove Slovenije in z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti povezal v skupnih prizadevanjih za iskanje prilagojenih načinov gospodarjenja s slovenskimi gozdovi. Po dveh projektnih letih se bo projekt v začetku prihodnjega leta zaključil. Kakšna spoznanja prinaša ta projekt za gozdarsko stroko in navsezadnje za lastnike in uporabnike gozdov?
Gost mag. Marjan Dolenšek, KGZS, KGZ Ljubljana. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gost mag. Marjan Dolenšek, KGZS, KGZ Ljubljana. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Kmetica leta 2022, častni naziv, ki ga vsako leto podeli Zveza kmetic Slovenije je tokrat prejela Majda Sinreih iz Mislinje na Koroškem. Ker je po težki življenjski preizkušnji ostala brez noge, so njene znanke preko RK Slovenj Gradec organizirale dobrodelno akcijo, s katero želijo zanjo zbrati sredstva za sodobno protezo. OZ RK Slovenj Gradec SI56 6100 0001 8539 472, sklic SI 00 12122022, namen: Humanitarna akcija za Majdo
Kmetica leta 2022, častni naziv, ki ga vsako leto podeli Zveza kmetic Slovenije je tokrat prejela Majda Sinreih iz Mislinje na Koroškem. Ker je po težki življenjski preizkušnji ostala brez noge, so njene znanke preko RK Slovenj Gradec organizirale dobrodelno akcijo, s katero želijo zanjo zbrati sredstva za sodobno protezo. OZ RK Slovenj Gradec SI56 6100 0001 8539 472, sklic SI 00 12122022, namen: Humanitarna akcija za Majdo
Na celjskem območju v letošnjem letu obeležujejo 80 letnico organiziranega odkupa mleka. Mlekarno Celeia, ki ji je skozi desetletja uspelo ohraniti domače lastništvo, v današnjem času z mlekom oskrbuje več kot 600 slovenskih kmetij in je prva slovenska proizvajalka s certifikatom Pridelano/proizvedeno brez GSO.
Na celjskem območju v letošnjem letu obeležujejo 80 letnico organiziranega odkupa mleka. Mlekarno Celeia, ki ji je skozi desetletja uspelo ohraniti domače lastništvo, v današnjem času z mlekom oskrbuje več kot 600 slovenskih kmetij in je prva slovenska proizvajalka s certifikatom Pridelano/proizvedeno brez GSO.
Na Bledu je prejšnji teden potekal letni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Osrednjo pozornost so namenili razmeram in možnemu napredku v kmetijstvu na območjih z omejenimi dejavniki. Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor je po dveh letih spet izvedel tradicionalne Lombergarjeve dneve. V prihodnjem petletnem programskem obdobju SKP naj bi trajna raba fitofarmacevtskih sredstev temeljila na novi uredbi. Predlog te uredbe je že po prvih predstavitvah v javnosti vzbudil številne pomisleke in strahove. Zveza lastnikov gozdov Slovenije in KGZS opozarjata na preobsežno populacijo nekaterih vrst divjadi, predvsem jelena. Preverili smo razmere na terenu.
Na Bledu je prejšnji teden potekal letni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Osrednjo pozornost so namenili razmeram in možnemu napredku v kmetijstvu na območjih z omejenimi dejavniki. Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor je po dveh letih spet izvedel tradicionalne Lombergarjeve dneve. V prihodnjem petletnem programskem obdobju SKP naj bi trajna raba fitofarmacevtskih sredstev temeljila na novi uredbi. Predlog te uredbe je že po prvih predstavitvah v javnosti vzbudil številne pomisleke in strahove. Zveza lastnikov gozdov Slovenije in KGZS opozarjata na preobsežno populacijo nekaterih vrst divjadi, predvsem jelena. Preverili smo razmere na terenu.
Na Bledu je minuli teden že 37. tič doslej potekal tradicionalni letni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Prireditelji so osrednjo pozornost namenili razmeram in možnemu napredku v kmetijstvu na območjih z omejenimi dejavniki. Kot je znano- uvajajo tudi novo metodologijo točkovanja za ta območja, po kateri bodo številne hribovske kmetije ob znatno finančno pomoč.
Na Bledu je minuli teden že 37. tič doslej potekal tradicionalni letni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Prireditelji so osrednjo pozornost namenili razmeram in možnemu napredku v kmetijstvu na območjih z omejenimi dejavniki. Kot je znano- uvajajo tudi novo metodologijo točkovanja za ta območja, po kateri bodo številne hribovske kmetije ob znatno finančno pomoč.
Zveza lastnikov gozdov Slovenije in KGZS, pred sprejetjem 10 letnih lovsko upravljavskih načrtov, opozarjata na preobsežno populacijo nekaterih vrst divjadi, predvsem jelena. Kakšne so razmere na terenu je preverila naša ekipa z Dragico Vujanovič.
Zveza lastnikov gozdov Slovenije in KGZS, pred sprejetjem 10 letnih lovsko upravljavskih načrtov, opozarjata na preobsežno populacijo nekaterih vrst divjadi, predvsem jelena. Kakšne so razmere na terenu je preverila naša ekipa z Dragico Vujanovič.
Mariborski kmetijsko gozdarski zavod je po dveh letih ponovno v živo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedel Lombergarjeve dneve. V treh dneh so združili znanstvenike, strokovne sodelavce in kmetovalce iz zelenjadarske, vinogradniške in sadjarske pridelave. Dogodek so izvedli v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Sami dnevi so za nas in kmetovalce zelo pomembni. Veseli me, da so letošnje aktualne teme zanimive in uporabne za vse kmetovalce.
Mariborski kmetijsko gozdarski zavod je po dveh letih ponovno v živo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedel Lombergarjeve dneve. V treh dneh so združili znanstvenike, strokovne sodelavce in kmetovalce iz zelenjadarske, vinogradniške in sadjarske pridelave. Dogodek so izvedli v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Sami dnevi so za nas in kmetovalce zelo pomembni. Veseli me, da so letošnje aktualne teme zanimive in uporabne za vse kmetovalce.
Gosta dr. Jernej Drofenik, UVHVVR, MKGP in dr. Mario Lešnik, FKBV, Univerza v Mariboru. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gosta dr. Jernej Drofenik, UVHVVR, MKGP in dr. Mario Lešnik, FKBV, Univerza v Mariboru. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
V tokratni oddaji bomo najprej govorili o boškarinih, pa tudi o drugih temah. Ob svetovnem dnevu oljk smo bili na ocenjevanju mladega oljčnega olja in na okrogli mizi o trajnostnem oljkarstvu v Sloveniji. Pogledali pa smo tudi v oljčnike v zamejstvu. Obiskali smo tri mlade Kraševce, ki so ostali doma in uspešno nadaljujejo zgodbe svojih predhodnikov. Šli smo do pašnih skupnosti v Posočju, ki so postavljene pred hud izziv - obnoviti morajo statute in se preoblikovati. Bili smo v Mohorinih pri Renčah na Goriškem kjer se Nevo Pregelj že desetletja ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in ima o tem bogate izkušnje. Na koncu pa vam bomo predstavili še priročnik Mladi in vino, ki je namenjen temu, da bi mladi in manj mladi čim bolje spoznali to kultno in kulturno pijačo ter jo okušali na zdravju neškodljiv način in v zmernih količinah. Prihodnja oddaja Ljudje in zemlja iz koprskega studia bo v nedeljo, 25. 12., na Božič, in zato izjemoma na drugem programu TVS ob 12.30.
V tokratni oddaji bomo najprej govorili o boškarinih, pa tudi o drugih temah. Ob svetovnem dnevu oljk smo bili na ocenjevanju mladega oljčnega olja in na okrogli mizi o trajnostnem oljkarstvu v Sloveniji. Pogledali pa smo tudi v oljčnike v zamejstvu. Obiskali smo tri mlade Kraševce, ki so ostali doma in uspešno nadaljujejo zgodbe svojih predhodnikov. Šli smo do pašnih skupnosti v Posočju, ki so postavljene pred hud izziv - obnoviti morajo statute in se preoblikovati. Bili smo v Mohorinih pri Renčah na Goriškem kjer se Nevo Pregelj že desetletja ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in ima o tem bogate izkušnje. Na koncu pa vam bomo predstavili še priročnik Mladi in vino, ki je namenjen temu, da bi mladi in manj mladi čim bolje spoznali to kultno in kulturno pijačo ter jo okušali na zdravju neškodljiv način in v zmernih količinah. Prihodnja oddaja Ljudje in zemlja iz koprskega studia bo v nedeljo, 25. 12., na Božič, in zato izjemoma na drugem programu TVS ob 12.30.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk bonita. Jabolka bonita so proučevali tudi v projektu Evropskega inovativnega partnerstva. Anton Koršič nam v studiu predstavi razmere v sadjarstvu. Oddajo nadaljujemo tik ob slovensko-avstrijski meji v zaselku Špičnik, kjer leži srce med vinogradi. Obiskali smo vinogradniško kmetijo Dreisibner, od koder se srce najlepše vidi. Obronki Slovenskih goric so že od nekdaj znani po izjemnih vinogradniških legah. Na tem območju leži vinogradniška kmetija Leber. Ob pridelavi kakovostnih vin se ukvarjajo še s turistično dejavnostjo. Razmere v vinogradništvu komentira Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk bonita. Jabolka bonita so proučevali tudi v projektu Evropskega inovativnega partnerstva. Anton Koršič nam v studiu predstavi razmere v sadjarstvu. Oddajo nadaljujemo tik ob slovensko-avstrijski meji v zaselku Špičnik, kjer leži srce med vinogradi. Obiskali smo vinogradniško kmetijo Dreisibner, od koder se srce najlepše vidi. Obronki Slovenskih goric so že od nekdaj znani po izjemnih vinogradniških legah. Na tem območju leži vinogradniška kmetija Leber. Ob pridelavi kakovostnih vin se ukvarjajo še s turistično dejavnostjo. Razmere v vinogradništvu komentira Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor.
Gostja Tadeja Vodovnik Plevnik, KGZS, KGZ Maribor. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gostja Tadeja Vodovnik Plevnik, KGZS, KGZ Maribor. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Kmetija Leber s Podigraca v Svečinskih goricah živi od vina in turizma. Letos so po letu in pol zaključili z veliko investicijo. Popolnoma so obnovili 400 let staro hišo in jo po letnici nastanka poimenovali Hiša 1624. V njej so uredili štiri sodobno opremljene sobe, gostom pa poleg nočitev z zajtrkom, nudijo še sprostitev in najem koles.
Kmetija Leber s Podigraca v Svečinskih goricah živi od vina in turizma. Letos so po letu in pol zaključili z veliko investicijo. Popolnoma so obnovili 400 let staro hišo in jo po letnici nastanka poimenovali Hiša 1624. V njej so uredili štiri sodobno opremljene sobe, gostom pa poleg nočitev z zajtrkom, nudijo še sprostitev in najem koles.
Na Špičniku - zaselku v občini Kungota, tik ob slovensko-avstrijski meji, je srce med vinogradi. Gotovo eden najpogostejših in najbolj priljubljenih fotografskih krajinskih motivov. Njegova popularnost narašča iz leta v leto. S snemalno ekipo smo obiskali kmetijo Dreisiebner, od koder se srce najbolje vidi. Dreisiebnerjevi zaključujejo večjo investicijo v prenovo vinske kleti in objekta za nastanitev gostov in so med večjimi vinogradniki v Svečinskih goricah.
Na Špičniku - zaselku v občini Kungota, tik ob slovensko-avstrijski meji, je srce med vinogradi. Gotovo eden najpogostejših in najbolj priljubljenih fotografskih krajinskih motivov. Njegova popularnost narašča iz leta v leto. S snemalno ekipo smo obiskali kmetijo Dreisiebner, od koder se srce najbolje vidi. Dreisiebnerjevi zaključujejo večjo investicijo v prenovo vinske kleti in objekta za nastanitev gostov in so med večjimi vinogradniki v Svečinskih goricah.
Gost Anton Koršič, sadjarska kmetija Koršič, Arnovo Selo. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gost Anton Koršič, sadjarska kmetija Koršič, Arnovo Selo. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk Bonita. Od takrat se je razširila na Pohorje in Slovenske gorice. Pridelovalci ugotavljajo, da je sicer tehnološko zahtevna sorta, a izjemno bogato rodi. Naša ekipa je obiskala Arnovo selo sredi projekta Evropskega inovativnega partnerstva v katerem so proučevali jabolka Bonita od pridelave do trženja.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk Bonita. Od takrat se je razširila na Pohorje in Slovenske gorice. Pridelovalci ugotavljajo, da je sicer tehnološko zahtevna sorta, a izjemno bogato rodi. Naša ekipa je obiskala Arnovo selo sredi projekta Evropskega inovativnega partnerstva v katerem so proučevali jabolka Bonita od pridelave do trženja.
Ob dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, opozarjamo na pomen trajnostne samooskrbe. Obiskali smo živinorejsko kmetijo v Noršincih pri Murski Soboti. Z gospodarjem in predstavnikoma Javne službe kmetijskega svetovanja smo se pogovarjali o posledicah letošnje suše. Rejci imajo namreč velike težave z zagotavljanjem zadostnih količin kakovostne krme za živali. Predstavljamo letošnje Zadravčeve-Erjavčeve dneve. Gre za mednarodni strokovni posvet o prehrani domačih živali. Cika je naša edina avtohtona pasma goveda. Obiskali smo kmetijo, ki redi cike v Otiškem Vrhu na Koroškem. Na Ptuju že 23 let nagrajujejo dosežke in ohranjeno kulturno dediščino na dveh izbranih kmetijah, ki prejmeta naziv kmetija leta.
Ob dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, opozarjamo na pomen trajnostne samooskrbe. Obiskali smo živinorejsko kmetijo v Noršincih pri Murski Soboti. Z gospodarjem in predstavnikoma Javne službe kmetijskega svetovanja smo se pogovarjali o posledicah letošnje suše. Rejci imajo namreč velike težave z zagotavljanjem zadostnih količin kakovostne krme za živali. Predstavljamo letošnje Zadravčeve-Erjavčeve dneve. Gre za mednarodni strokovni posvet o prehrani domačih živali. Cika je naša edina avtohtona pasma goveda. Obiskali smo kmetijo, ki redi cike v Otiškem Vrhu na Koroškem. Na Ptuju že 23 let nagrajujejo dosežke in ohranjeno kulturno dediščino na dveh izbranih kmetijah, ki prejmeta naziv kmetija leta.
Gostja mag. Tatjana Čeh, KGZS, KGZ Murska Sobota. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gostja mag. Tatjana Čeh, KGZS, KGZ Murska Sobota. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Cika je naša edina avtohtona pasma krav. Pred več kot dvajsetimi leti so se rejci pod strokovnim vodstvom povezali v Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda. Danes združenje šteje več kot 450 članov, cika, ki je izvorno iz Bohinja pa je navzoča po vseh hribovitih predelih Slovenije. Obiskali smo kmetijo Vravnek, ki to pasmo redi na Otiškem vrhu na Koroškem.
Cika je naša edina avtohtona pasma krav. Pred več kot dvajsetimi leti so se rejci pod strokovnim vodstvom povezali v Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda. Danes združenje šteje več kot 450 članov, cika, ki je izvorno iz Bohinja pa je navzoča po vseh hribovitih predelih Slovenije. Obiskali smo kmetijo Vravnek, ki to pasmo redi na Otiškem vrhu na Koroškem.
Predstavljamo vam zanimiv projekt Mestne občine Ptuj Kmetija leta, s katerim nagrajuje dosežke na kmetijah ter ohranjanje kulturne dediščine na vasi. Ta priznanja podeljujejo 23 leto zapored v dveh kategorijah. Za Naj kmetijo je bila izbrana kmetija Lenart, za ohranjanje arhitekture pa kmetija Fuks.
Predstavljamo vam zanimiv projekt Mestne občine Ptuj Kmetija leta, s katerim nagrajuje dosežke na kmetijah ter ohranjanje kulturne dediščine na vasi. Ta priznanja podeljujejo 23 leto zapored v dveh kategorijah. Za Naj kmetijo je bila izbrana kmetija Lenart, za ohranjanje arhitekture pa kmetija Fuks.
Zaradi ekstremne suše so imeli v letošnjem letu rejci velike težave z zagotavljanjem zadostnih količin kakovostne krme za živali. V nadaljevanju se ustavljamo na kmetiji Cigut v Noršincih pri Murski Soboti. Obiskali smo jih s predstavnikoma Javne službe kmetijskega svetovanja s KGZ v Murski Soboti, ki se ukvarjata s prehrano domačih živali.
Zaradi ekstremne suše so imeli v letošnjem letu rejci velike težave z zagotavljanjem zadostnih količin kakovostne krme za živali. V nadaljevanju se ustavljamo na kmetiji Cigut v Noršincih pri Murski Soboti. Obiskali smo jih s predstavnikoma Javne službe kmetijskega svetovanja s KGZ v Murski Soboti, ki se ukvarjata s prehrano domačih živali.
Kateri krompir je najboljši? Večina bi rekla - tisti iz katerega lahko naredimo najboljšo jed. Na Pivškem in Bistriškem prav v zimskem času prisegajo na krompir v zjevnci. Kako se pripravi in kakšnega okusa je, smo poizvedovali v Trnju pri Pivki.
Kateri krompir je najboljši? Večina bi rekla - tisti iz katerega lahko naredimo najboljšo jed. Na Pivškem in Bistriškem prav v zimskem času prisegajo na krompir v zjevnci. Kako se pripravi in kakšnega okusa je, smo poizvedovali v Trnju pri Pivki.
Z italijanske strani bomo tokrat preko primera dobre prakse spoznali, kakšne so možnosti za mlajše kmetijske podjetnike, da pridejo do sredstev iz programa za razvoj podeželja, to je do prispevkov iz evropskih skladov, ki jih deli Dežela Furlanija Julijska krajina.bli smo na kmetiji na tržaškem Krasu, v Saležu.
Z italijanske strani bomo tokrat preko primera dobre prakse spoznali, kakšne so možnosti za mlajše kmetijske podjetnike, da pridejo do sredstev iz programa za razvoj podeželja, to je do prispevkov iz evropskih skladov, ki jih deli Dežela Furlanija Julijska krajina.bli smo na kmetiji na tržaškem Krasu, v Saležu.
Ste vedeli, da je krompir med najbolj pomembnimi kulturnimi rastlinami glede količine pridelane hrane na svetu ? Za svojo rast potrebuje hladno podnebje, zato mu vedno bolj vroče podnebje - tudi v Sloveniji- ne prizanša. Znanstveniki Nacionalnega inštituta za biologijo, skupaj z evropskimi kolegi raziskujejo, kateri geni v krompirju vplivajo na to, da postane krompir bolj toleranten na ekstremne vremenske razmere, ki smo jim priča.
Ste vedeli, da je krompir med najbolj pomembnimi kulturnimi rastlinami glede količine pridelane hrane na svetu ? Za svojo rast potrebuje hladno podnebje, zato mu vedno bolj vroče podnebje - tudi v Sloveniji- ne prizanša. Znanstveniki Nacionalnega inštituta za biologijo, skupaj z evropskimi kolegi raziskujejo, kateri geni v krompirju vplivajo na to, da postane krompir bolj toleranten na ekstremne vremenske razmere, ki smo jim priča.
V naslednjih minutah boste izvedeli skorajda vse o industrijski konoplji. Zdaj je namreč čas, ko se jo obira ali žanje. Lani je bilo posajenih 230 hektarjev, letos 155 hektarjev industrijske konoplje. Največji nasad na Primorskem pa je v sečoveljski dolini, velik dva hektarja. Lastnika Jana Štihoviča smo obiskali ob obiranju rastlin. Področje pridelave in predelave industrijske konoplje, je še zelo neurejeno, vsaka država to ureja po svoje, čeprav bi morala biti v Uniji enotna pravila.
V naslednjih minutah boste izvedeli skorajda vse o industrijski konoplji. Zdaj je namreč čas, ko se jo obira ali žanje. Lani je bilo posajenih 230 hektarjev, letos 155 hektarjev industrijske konoplje. Največji nasad na Primorskem pa je v sečoveljski dolini, velik dva hektarja. Lastnika Jana Štihoviča smo obiskali ob obiranju rastlin. Področje pridelave in predelave industrijske konoplje, je še zelo neurejeno, vsaka država to ureja po svoje, čeprav bi morala biti v Uniji enotna pravila.
V prvem delu oddaje bomo ob Martinovanju govorili o letošnji letini grozdja in vina na Primorskem. Govorili bom o količini in kakovosti vina ter o izzivih, ki so pred vinogradniki in vinarji. Šli bomo tudi v zamejstvo, k mlademu vinogradniku iz Saleža. Bili smo na obiranju največjega nasada industrijske konoplje na Primorskem. Izvedeli boste vse ali skoraj vse o tej kulturni rastlini. Pa še o eni bomo govorili, o krompirju. Predvsem o iskanju novih sort, odpornih na vremenske spremembe, ki smo jim priča v zadnjiih letih. Krompir pa bomo tudi pripravili, tako, kot to počno na Pivškem in Bistriškem v zimskem času.
V prvem delu oddaje bomo ob Martinovanju govorili o letošnji letini grozdja in vina na Primorskem. Govorili bom o količini in kakovosti vina ter o izzivih, ki so pred vinogradniki in vinarji. Šli bomo tudi v zamejstvo, k mlademu vinogradniku iz Saleža. Bili smo na obiranju največjega nasada industrijske konoplje na Primorskem. Izvedeli boste vse ali skoraj vse o tej kulturni rastlini. Pa še o eni bomo govorili, o krompirju. Predvsem o iskanju novih sort, odpornih na vremenske spremembe, ki smo jim priča v zadnjiih letih. Krompir pa bomo tudi pripravili, tako, kot to počno na Pivškem in Bistriškem v zimskem času.
Tokrat zaključujemo tematski sklop, ki smo ga skozi vse leto pripravljali ob 150 letnici zadružništva v Sloveniji in 50 letnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Najprej predstavimo Kamniško zasavsko regijo v kateri že več kot 70 let deluje Kmetijsko gozdarska zadruga Litija. Gost v oddaji je predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Prvi del pogovora smo namenili zgodovini zadružništva in slabim razmeram v gospodarstvu, ki so narekovale ustanavljanje zadrug. Nadaljujemo v Medvodah, kjer že več kot 75 let deluje kmetijska zadruga, ki si je v času obstoja zagotovila trdno mesto med srednje velikimi slovenskimi zadrugami. Oddajo sklenemo s pogovorom o vlogi zadrug v današnjem času ter izzivih zadružništva v prihodnosti.
Tokrat zaključujemo tematski sklop, ki smo ga skozi vse leto pripravljali ob 150 letnici zadružništva v Sloveniji in 50 letnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Najprej predstavimo Kamniško zasavsko regijo v kateri že več kot 70 let deluje Kmetijsko gozdarska zadruga Litija. Gost v oddaji je predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Prvi del pogovora smo namenili zgodovini zadružništva in slabim razmeram v gospodarstvu, ki so narekovale ustanavljanje zadrug. Nadaljujemo v Medvodah, kjer že več kot 75 let deluje kmetijska zadruga, ki si je v času obstoja zagotovila trdno mesto med srednje velikimi slovenskimi zadrugami. Oddajo sklenemo s pogovorom o vlogi zadrug v današnjem času ter izzivih zadružništva v prihodnosti.
Gost Borut Florjančič, predsednik ZZS. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc. Slovensko zadružništvo danes in jutri.
Gost Borut Florjančič, predsednik ZZS. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc. Slovensko zadružništvo danes in jutri.
KZ Medvode si je v 75 letih obstoja zagotovila trdno mesto med srednje velikimi zadrugami. Poslovno sega čez meje domače občine še na območje Vodic in Ljubljane. Združuje čez 250 članov, ki so obenem tudi njeni lastniki. Neposredna bližina Ljubljane zadnja leta na kmetijah omogoča razvoj dopolnilnih dejavnosti, pa čeprav prevladujejo živinorejske kmetije. Poslovno dobro sodelujejo z gorenjskimi kmetijskimi zadrugami, regijsko pa se uvrščajo v kamniško-zasavsko območje.
KZ Medvode si je v 75 letih obstoja zagotovila trdno mesto med srednje velikimi zadrugami. Poslovno sega čez meje domače občine še na območje Vodic in Ljubljane. Združuje čez 250 članov, ki so obenem tudi njeni lastniki. Neposredna bližina Ljubljane zadnja leta na kmetijah omogoča razvoj dopolnilnih dejavnosti, pa čeprav prevladujejo živinorejske kmetije. Poslovno dobro sodelujejo z gorenjskimi kmetijskimi zadrugami, regijsko pa se uvrščajo v kamniško-zasavsko območje.
V Kamniško zasavski regiji že več kot 70 let deluje tudi KGZ Litija. Spada med srednje velike zadruge. Sestavlja jo šest zadružnih enot in enota zaposlenih. Njeni člani prihajajo predvsem iz Litije in Šmartnega pri Litiji, njen vpliv pa seveda seže tudi v sosednje občine. Posebnost te zadruge je tudi posestvo Grmače na katerem ohranjajo prirejo mleka.
V Kamniško zasavski regiji že več kot 70 let deluje tudi KGZ Litija. Spada med srednje velike zadruge. Sestavlja jo šest zadružnih enot in enota zaposlenih. Njeni člani prihajajo predvsem iz Litije in Šmartnega pri Litiji, njen vpliv pa seveda seže tudi v sosednje občine. Posebnost te zadruge je tudi posestvo Grmače na katerem ohranjajo prirejo mleka.
Gost dr. Borut Florjančič, predsednik ZZS. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc. 150 let zadružništva v Sloveniji.
Gost dr. Borut Florjančič, predsednik ZZS. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc. 150 let zadružništva v Sloveniji.
Najprej se ustavimo na govedorejski kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, na kateri živijo in delajo tri generacije družine Bohinc. Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na KGZ Ptuj, nam pojasni pomen lisaste pasme v slovenski govedoreji. Povezovanju gorskih kmetij in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo je bila namenjena konferenca, ki so jo nedavno pripravili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zbrali smo nekaj odzivov na predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva 50-odstotno obdavčitev subvencij za kmetije na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Univerza v Mariboru s sodelujočimi partnerji zaključuje dvoletni projekt pod naslovom Visoko storilna trajnostna pridelava jabolk. Preverili smo, v kolikšni meri so cilji projekta doseženi.
Najprej se ustavimo na govedorejski kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, na kateri živijo in delajo tri generacije družine Bohinc. Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na KGZ Ptuj, nam pojasni pomen lisaste pasme v slovenski govedoreji. Povezovanju gorskih kmetij in trženju produktov z višjo dodano vrednostjo je bila namenjena konferenca, ki so jo nedavno pripravili na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zbrali smo nekaj odzivov na predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva 50-odstotno obdavčitev subvencij za kmetije na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Univerza v Mariboru s sodelujočimi partnerji zaključuje dvoletni projekt pod naslovom Visoko storilna trajnostna pridelava jabolk. Preverili smo, v kolikšni meri so cilji projekta doseženi.
Ustavili smo se na govedorejski kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, kjer živijo in delajo tri generacije družine Bohinc. S predstavniki stroke smo si ogledali njihovo čredo lisaste pasme goveda, ki jo odlikuje velik selekcijski napredek.
Ustavili smo se na govedorejski kmetiji v Zalogu pri Cerkljah, kjer živijo in delajo tri generacije družine Bohinc. S predstavniki stroke smo si ogledali njihovo čredo lisaste pasme goveda, ki jo odlikuje velik selekcijski napredek.
Na sadjarski, vinogradniški in poljedelski kmetiji Novak v kraju Ivanovci se s sadjarstvom aktivno ukvarja že druga generacija. Jabolka pridelujejo na 7,5 hektarjih en sadovnjak je še v izgradnji.
Na sadjarski, vinogradniški in poljedelski kmetiji Novak v kraju Ivanovci se s sadjarstvom aktivno ukvarja že druga generacija. Jabolka pridelujejo na 7,5 hektarjih en sadovnjak je še v izgradnji.
V času, ko se obeta kar 50 odstotna obdavčitev subvencij za gorske kmetije je še pomembneje, da znajo kmetje s teh območij ustvariti produkte z višjo dodano vrednostjo. Vse bolj se zavedajo tudi pomena povezovanja. Prav povezovanju teh kmetij je bila namenjena konferenca, ki so jo pripravili na FKBV v Pivoli.
V času, ko se obeta kar 50 odstotna obdavčitev subvencij za gorske kmetije je še pomembneje, da znajo kmetje s teh območij ustvariti produkte z višjo dodano vrednostjo. Vse bolj se zavedajo tudi pomena povezovanja. Prav povezovanju teh kmetij je bila namenjena konferenca, ki so jo pripravili na FKBV v Pivoli.
KGZS se je ostro odzvala na napovedano davčno novost pri izplačilih za gorske kmetije. Po predlogu v noveli zakona o dohodnini bi izplačila za gorska območja, ki doslej niso bila obdavčena, po novem obdavčili 50 %. Novi obdavčitvi nasprotujejo tudi v Svetu za gorska območja, ki kot svetovalna skupina zastopa goske kmete na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
KGZS se je ostro odzvala na napovedano davčno novost pri izplačilih za gorske kmetije. Po predlogu v noveli zakona o dohodnini bi izplačila za gorska območja, ki doslej niso bila obdavčena, po novem obdavčili 50 %. Novi obdavčitvi nasprotujejo tudi v Svetu za gorska območja, ki kot svetovalna skupina zastopa goske kmete na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Slovenci smo narod čebelarjev in sodimo v sam vrh po številu čebelarjev na tisoč prebivalcev. Nekaj več kot 10 tisoč čebelarjev pri nas ima kar 11 milijard čebel. Pohvalimo se lahko tudi z drugo najbolj razširjeno čebeljo vrsto na svetu - kranjsko sivko. Žal pa kljub temu, da imamo toliko čebelarjev, ne pridelamo dovolj medu za lastne potrebe in ga moramo tudi uvažati. Čeprav je med čebelarji velika večina moških, pa imamo tudi predej odličnih čebelark. Nekaj smo jih obiskali na Cerkljanskem.
Slovenci smo narod čebelarjev in sodimo v sam vrh po številu čebelarjev na tisoč prebivalcev. Nekaj več kot 10 tisoč čebelarjev pri nas ima kar 11 milijard čebel. Pohvalimo se lahko tudi z drugo najbolj razširjeno čebeljo vrsto na svetu - kranjsko sivko. Žal pa kljub temu, da imamo toliko čebelarjev, ne pridelamo dovolj medu za lastne potrebe in ga moramo tudi uvažati. Čeprav je med čebelarji velika večina moških, pa imamo tudi predej odličnih čebelark. Nekaj smo jih obiskali na Cerkljanskem.
Na Primorskem je oljkarska sezona na vrhuncu. Stroka napoveduje kakovostno odlično letino, manj pa bo količin. Oljkarje pestijo visoke cene repromateriala, podražilo se je tudi stiskanje olja. Obiskali smo istrske in goriške oljkarje in oljarje.
Na Primorskem je oljkarska sezona na vrhuncu. Stroka napoveduje kakovostno odlično letino, manj pa bo količin. Oljkarje pestijo visoke cene repromateriala, podražilo se je tudi stiskanje olja. Obiskali smo istrske in goriške oljkarje in oljarje.
V Kopru so po dveh letih zatišja ponovno pripravili "Dneve kmetijstva Slovenske Istre". Sredi mesta se je predstavilo več kot 70 kmetij s Primorske in iz notranjosti Slovenije. V ločenem šotoru pa so biel na ogled tudi številne istrske avtohtone živali.
V Kopru so po dveh letih zatišja ponovno pripravili "Dneve kmetijstva Slovenske Istre". Sredi mesta se je predstavilo več kot 70 kmetij s Primorske in iz notranjosti Slovenije. V ločenem šotoru pa so biel na ogled tudi številne istrske avtohtone živali.
Brkinski sadjarji se zadnja leta borijo za obstoj sadjarske panoge na tem območju. Po pandemiji, ko je sadje ostalo v hladilnicah, jih je lani prizadela pozeba, letos - tako kot drugod po državi - je udarila suša, kar se pozna na manjših plodovih, ki jih je ob zadnjem dežvju poškodovala še toča.
Brkinski sadjarji se zadnja leta borijo za obstoj sadjarske panoge na tem območju. Po pandemiji, ko je sadje ostalo v hladilnicah, jih je lani prizadela pozeba, letos - tako kot drugod po državi - je udarila suša, kar se pozna na manjših plodovih, ki jih je ob zadnjem dežvju poškodovala še toča.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
OZN je 15. oktober razglasil za svetovni dan kmetic. Tako širšo javnost opozarjajo na vlogo kmečkih žensk v družini in družbi. Na kmetiji Majster Roj mati in hči spregovorita o delu in življenju kmetice. Gostimo predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Obiskali smo turistično kmetijo Pomona in se v studiu pogovarjali z Renato Kosi, specialistko za turizem na kmetiji s KGZ Celje. Oddajo zaokrožamo pri Andražu nad Polzelo, kjer so ob koncu preteklega meseca pripravili razstavo starih sort jabolk in hrušk.
OZN je 15. oktober razglasil za svetovni dan kmetic. Tako širšo javnost opozarjajo na vlogo kmečkih žensk v družini in družbi. Na kmetiji Majster Roj mati in hči spregovorita o delu in življenju kmetice. Gostimo predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule. Obiskali smo turistično kmetijo Pomona in se v studiu pogovarjali z Renato Kosi, specialistko za turizem na kmetiji s KGZ Celje. Oddajo zaokrožamo pri Andražu nad Polzelo, kjer so ob koncu preteklega meseca pripravili razstavo starih sort jabolk in hrušk.
Pri Andražu nad Polzelo so v visokodebelnih sadovnjakih od nekdaj pridelovali številne sorte jabolk in hrušk. S propadanjem starih dreves je marsikatera sorta tonila v pozabo. Da bi bilo takšnih pozabljenih sort čim manj se že desetletja trudi Konrad Brunšek, ki stare sorte jabolk in hrušk ohranja pri življenju in jih tudi predstavlja širši javnosti.
Pri Andražu nad Polzelo so v visokodebelnih sadovnjakih od nekdaj pridelovali številne sorte jabolk in hrušk. S propadanjem starih dreves je marsikatera sorta tonila v pozabo. Da bi bilo takšnih pozabljenih sort čim manj se že desetletja trudi Konrad Brunšek, ki stare sorte jabolk in hrušk ohranja pri življenju in jih tudi predstavlja širši javnosti.
Gostja Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gostja Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Zveza kmetic Slovenije povezuje okoli 4000 članic, ki se na različne načine družijo, izobražujejo, skratka vključujejo v družbeno dogajanje na področju kmetijstva. Svetovni dan kmetic so leta 1995 razglasili pri OZN da bi na ta način opozorili na pomen žensk v kmetijstvu. Obiskali smo Mojco Roj, ki z družino živi na mešani kmetiji v Selnici ob Dravi. Je predsednica lokalnega društva podeželskih žena in deklet in članica upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije.
Zveza kmetic Slovenije povezuje okoli 4000 članic, ki se na različne načine družijo, izobražujejo, skratka vključujejo v družbeno dogajanje na področju kmetijstva. Svetovni dan kmetic so leta 1995 razglasili pri OZN da bi na ta način opozorili na pomen žensk v kmetijstvu. Obiskali smo Mojco Roj, ki z družino živi na mešani kmetiji v Selnici ob Dravi. Je predsednica lokalnega društva podeželskih žena in deklet in članica upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije.
Slovenske turistične kmetije obiskovalcem ponujajo miren, zdrav oddih v naravi, kjer so deležni tudi domače lokalno pridelane hrane. Na tak način pomembno sooblikujejo usmeritev Slovenije v zeleni in trajnostni turizem. Z različnimi oblikami turistične dejavnosti se ukvarjajo številne slovenske kmetije. Obiskali smo turistično kmetijo Pomona, kjer so turistično dejavnost zasnovali na zgodbi rimske boginje sadja in sadovnjakov.
Slovenske turistične kmetije obiskovalcem ponujajo miren, zdrav oddih v naravi, kjer so deležni tudi domače lokalno pridelane hrane. Na tak način pomembno sooblikujejo usmeritev Slovenije v zeleni in trajnostni turizem. Z različnimi oblikami turistične dejavnosti se ukvarjajo številne slovenske kmetije. Obiskali smo turistično kmetijo Pomona, kjer so turistično dejavnost zasnovali na zgodbi rimske boginje sadja in sadovnjakov.
Gostja Renata Kosi, spec. za turizem na kmetijah KGZS, KGZ Celje. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gostja Renata Kosi, spec. za turizem na kmetijah KGZS, KGZ Celje. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Na Lentu v Mariboru so prejšnjo nedeljo slovesno obrali najstarejšo trto na svetu. O sezonskih poljedelskih opravilih se pogovarjamo s specialistom za poljedelstvo KGZ Ptuj Ivanom Brodnjakom. Na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah predstavljamo sodelovanje v mednarodnem projektu inovativnih sonaravnih praks za male kmetije. Govorimo o težavah, s katerimi so se letos srečevali pridelovalci hmelja. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se že nekaj let ukvarjajo s proučevanjem ekonomike in tehnologije reje športnih konj. Športne konje spremljajo na kmetijah, na katerih je konjereja pomemben vir dohodka.
Na Lentu v Mariboru so prejšnjo nedeljo slovesno obrali najstarejšo trto na svetu. O sezonskih poljedelskih opravilih se pogovarjamo s specialistom za poljedelstvo KGZ Ptuj Ivanom Brodnjakom. Na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah predstavljamo sodelovanje v mednarodnem projektu inovativnih sonaravnih praks za male kmetije. Govorimo o težavah, s katerimi so se letos srečevali pridelovalci hmelja. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se že nekaj let ukvarjajo s proučevanjem ekonomike in tehnologije reje športnih konj. Športne konje spremljajo na kmetijah, na katerih je konjereja pomemben vir dohodka.
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se že nekaj let ukvarjajo s proučevanjem ekonomike in tehnologijo vzreje športnih konj. To jim omogoča sodelovanje z okoliškimi kmetijami, ki so se odločile za tovrstno dejavnost. S snemalno ekipo smo obiskali dve kmetiji na katerih športna konjereja predstavlja pomemben vir dohodka.
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru se že nekaj let ukvarjajo s proučevanjem ekonomike in tehnologijo vzreje športnih konj. To jim omogoča sodelovanje z okoliškimi kmetijami, ki so se odločile za tovrstno dejavnost. S snemalno ekipo smo obiskali dve kmetiji na katerih športna konjereja predstavlja pomemben vir dohodka.
Letošnja letina hmelja je po vseh napovedih skromnejša, kot običajno. Močno sušno obdobje z visokimi temperaturami je pustilo posledice na pridelku. Obiskali smo hmeljarje v Savinjski dolini. Obiranje hmelja je končano, obrane količini pa so veliko manjše od pričakovanj.
Letošnja letina hmelja je po vseh napovedih skromnejša, kot običajno. Močno sušno obdobje z visokimi temperaturami je pustilo posledice na pridelku. Obiskali smo hmeljarje v Savinjski dolini. Obiranje hmelja je končano, obrane količini pa so veliko manjše od pričakovanj.
Gost Ivan Brodnjak, spec. za poljedelstvo KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gost Ivan Brodnjak, spec. za poljedelstvo KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Na mariborskem Lentu so danes dopoldan slovesno obrali pridelek Stare trte. Tradicionalna, že 36. prireditev je potekala v sklopu 22. Festivala stare trte, praznika vina, kulinarike in kulture, s katerim se vsako leto poklonijo najstarejši trti na svetu.
Na mariborskem Lentu so danes dopoldan slovesno obrali pridelek Stare trte. Tradicionalna, že 36. prireditev je potekala v sklopu 22. Festivala stare trte, praznika vina, kulinarike in kulture, s katerim se vsako leto poklonijo najstarejši trti na svetu.
Namen projektov evropskega inovativnega partnerstva je povezati strokovne inštitucije in izobraževalne ustanove pri raziskovanju in pridobivanju novih znanj, seveda z namenom, da se ta prenesejo v dejansko rabo in izboljšave na kmetijah. Alternativni pristopi v kmetijstvu so velikokrat nadgradnja stoletja starih sonaravnih praks. Ogledali smo si turistično kmetijo Pri Mlinarju iz Gotovelj, kjer so ponudbo nadgradili z rejo avtohtonih krškopoljcev, krmijo jih tudi s konopljo, uredili so priročen zeliščni vrt. To je seveda le eden izmed številnih primerov, kako je mogoče kmetijo približati samooskrbi.
Namen projektov evropskega inovativnega partnerstva je povezati strokovne inštitucije in izobraževalne ustanove pri raziskovanju in pridobivanju novih znanj, seveda z namenom, da se ta prenesejo v dejansko rabo in izboljšave na kmetijah. Alternativni pristopi v kmetijstvu so velikokrat nadgradnja stoletja starih sonaravnih praks. Ogledali smo si turistično kmetijo Pri Mlinarju iz Gotovelj, kjer so ponudbo nadgradili z rejo avtohtonih krškopoljcev, krmijo jih tudi s konopljo, uredili so priročen zeliščni vrt. To je seveda le eden izmed številnih primerov, kako je mogoče kmetijo približati samooskrbi.
Mlekarna Planika je v teh dneh prešla pod novo vodstvo. Dolgoletna direktorica Anka Miklavič Lipušček odhaja v pokoj, mlekarno bo poslej vodil Miran Božič, ki je bil doslej vodja komercialne službe. Mlekarna, ki je v svoji več kot polstoletni zgodovini doživela številne vzpone in padce, je v zadnjih letih - tako kot številni v agroživilski industriji - pred izzivi.
Mlekarna Planika je v teh dneh prešla pod novo vodstvo. Dolgoletna direktorica Anka Miklavič Lipušček odhaja v pokoj, mlekarno bo poslej vodil Miran Božič, ki je bil doslej vodja komercialne službe. Mlekarna, ki je v svoji več kot polstoletni zgodovini doživela številne vzpone in padce, je v zadnjih letih - tako kot številni v agroživilski industriji - pred izzivi.
Družba 2 TDK bo agrarni skupnosti Rožar postavila velik oljčnik. Gre za kompenzacijo zaradi uporabe zemljišč za odlaganje izkopanega materiala pri kopanju predorov. Oljčnik bo velik 2 hektarja.
Družba 2 TDK bo agrarni skupnosti Rožar postavila velik oljčnik. Gre za kompenzacijo zaradi uporabe zemljišč za odlaganje izkopanega materiala pri kopanju predorov. Oljčnik bo velik 2 hektarja.
Divji prašiči so kmetom v Brkinih znova povzročili veliko škodo. Čeprav je odvzem neomejen, se situcija še ni umirila. Uničene travnike bodo čez zimo pustili in jih sanirali šele spomladi. Letos je v silaži po prvem odkosu veliko zemlje, saj se travniki niso opomogli, zato ima ta škoda dolgoročne posledice.
Divji prašiči so kmetom v Brkinih znova povzročili veliko škodo. Čeprav je odvzem neomejen, se situcija še ni umirila. Uničene travnike bodo čez zimo pustili in jih sanirali šele spomladi. Letos je v silaži po prvem odkosu veliko zemlje, saj se travniki niso opomogli, zato ima ta škoda dolgoročne posledice.
V samem središču Prage so odprli primorsko osmico. Kot vemo, so osmice zaščitni znak Primorcev na tej in on strani italijanske meje. In prav dva prijatelja, eden iz Izole, drugi iz Trsta, sta poskusila s ponudbo primorskih dobrot v samem središču glavnega češkega mesta.
V samem središču Prage so odprli primorsko osmico. Kot vemo, so osmice zaščitni znak Primorcev na tej in on strani italijanske meje. In prav dva prijatelja, eden iz Izole, drugi iz Trsta, sta poskusila s ponudbo primorskih dobrot v samem središču glavnega češkega mesta.
V aktualni temi bomo govorili o izzivih, pred katerimi so primorska živilska podjetja. Z dolgoletno direktorico enega od teh smo posneli daljši intervju. Obiskali smo Oljkarstvo Ronki v Prvačini, izvedeli boste, kaj bo raslo na deponiji gradbenega materiala pod Črnim Kalom. Skočili smo v zamejstvo, kjer obirajo jabolka. Najprej pa bo na vrsti zgodba, ki druži Slovence tako v zamejstvu, kot na Primorskem. To so osmice. In le zakaj potem kažemo posnetke češkega glavnega mesta? Zato, ker se je zgodba osmic začela širiti po Evropi, bi lahko rekli ob dogajanju, ki se je odvilo v enem najlepših glavnih mest v Evropi.
V aktualni temi bomo govorili o izzivih, pred katerimi so primorska živilska podjetja. Z dolgoletno direktorico enega od teh smo posneli daljši intervju. Obiskali smo Oljkarstvo Ronki v Prvačini, izvedeli boste, kaj bo raslo na deponiji gradbenega materiala pod Črnim Kalom. Skočili smo v zamejstvo, kjer obirajo jabolka. Najprej pa bo na vrsti zgodba, ki druži Slovence tako v zamejstvu, kot na Primorskem. To so osmice. In le zakaj potem kažemo posnetke češkega glavnega mesta? Zato, ker se je zgodba osmic začela širiti po Evropi, bi lahko rekli ob dogajanju, ki se je odvilo v enem najlepših glavnih mest v Evropi.
Konec avgusta 2022 je v veljavo stopila nova evropska uredba o zdravstvenem varstvu živali. V zvezi s tem je veliko prahu dvignila novica, da bodo morali vsi, ki imajo doma kokoši za domačo rabo, prav vsako kuro registrirati. Preverili smo kaj od tega drži in ali je Slovenija to uredbo že vpeljala v nacionalno zakonodajo.
Konec avgusta 2022 je v veljavo stopila nova evropska uredba o zdravstvenem varstvu živali. V zvezi s tem je veliko prahu dvignila novica, da bodo morali vsi, ki imajo doma kokoši za domačo rabo, prav vsako kuro registrirati. Preverili smo kaj od tega drži in ali je Slovenija to uredbo že vpeljala v nacionalno zakonodajo.
V septembru je tudi sezona fig. Kmetija Kofol v Dekanih ima posajenih kar 200 dreves, ki so letos lepo obrodila. Obiskali pa smo tudi kmetijo v Trebešah, kjer imajo največjo sušilnico za sadje v Slovenski Istri.
V septembru je tudi sezona fig. Kmetija Kofol v Dekanih ima posajenih kar 200 dreves, ki so letos lepo obrodila. Obiskali pa smo tudi kmetijo v Trebešah, kjer imajo največjo sušilnico za sadje v Slovenski Istri.
Tako kot številne druge rastline tudi vinsko trto napadajo bolezni in škodljivci, ki iz leta v leto določajo količino in kakovost pridelka. Tokrat izpostavljamo zlato trsno rumenico s katero se ukvarjajo tudi raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo.
Tako kot številne druge rastline tudi vinsko trto napadajo bolezni in škodljivci, ki iz leta v leto določajo količino in kakovost pridelka. Tokrat izpostavljamo zlato trsno rumenico s katero se ukvarjajo tudi raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo.
Nacionalni laboratorij za analizo oljčnih olj bo dobil nove prostore. To bo stara karavla na Plavjah. Preuredili naj bi jo v dveh letihi. Pozanimali smo se tudi, kakšna bo letošnja oljkarska sezona.
Nacionalni laboratorij za analizo oljčnih olj bo dobil nove prostore. To bo stara karavla na Plavjah. Preuredili naj bi jo v dveh letihi. Pozanimali smo se tudi, kakšna bo letošnja oljkarska sezona.
Sadjarji so se v letošnjem letu morali soočiti z dolgotrajno sušo. Obiskali smo kmetijo Škof v Beli Krajini, kjer je suša vsaj nekaterim legam prizanesla. Oceno sadjarske sezone nam bo podala mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo s KGZ Maribor. Na trgatvi pri Zverovih na Murskem vrhu so tudi letos grozdje obrali ob veselem druženju s prijatelji in znanci. O spravilu in kakovost grozdja v Vinorodni deželi Podravje se pogovarjamo s Simono Hauptman, vodjo JSKS na KGZ Maribor. Na terenu smo obiskali dva vinograda v katerih še danes uspevajo stare sorte vinske trte.
Sadjarji so se v letošnjem letu morali soočiti z dolgotrajno sušo. Obiskali smo kmetijo Škof v Beli Krajini, kjer je suša vsaj nekaterim legam prizanesla. Oceno sadjarske sezone nam bo podala mag. Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo s KGZ Maribor. Na trgatvi pri Zverovih na Murskem vrhu so tudi letos grozdje obrali ob veselem druženju s prijatelji in znanci. O spravilu in kakovost grozdja v Vinorodni deželi Podravje se pogovarjamo s Simono Hauptman, vodjo JSKS na KGZ Maribor. Na terenu smo obiskali dva vinograda v katerih še danes uspevajo stare sorte vinske trte.
Gostja Simona Hauptman, vodja JSKS. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gostja Simona Hauptman, vodja JSKS. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Čas trgatev v slovenskih vinorodnih okoliših se počasi bliža koncu. Nekateri vinogradniki se trudijo tradicionalne običaje ob trgatvi ohranjati tudi danes. Obiskali smo trgatev na Murskem vrhu, ki so jo poimenovali 6. Haklovo trgatev.
Čas trgatev v slovenskih vinorodnih okoliših se počasi bliža koncu. Nekateri vinogradniki se trudijo tradicionalne običaje ob trgatvi ohranjati tudi danes. Obiskali smo trgatev na Murskem vrhu, ki so jo poimenovali 6. Haklovo trgatev.
Po sadjarsko zelo neugodnem lanskem letu, ko je pozeba skoraj izničila pridelek, so se sadjarji v tem letu spopadali s posledicami suše. V Beli krajini, kamor se odpravljamo tokrat, pa je vsaj v nekaterih legah prizanesla. Obiskali smo eno redkih sadjarskih kmetij - Škofove iz bližine Metlike, ki so z letošnjim pridelkom zadovoljni.
Po sadjarsko zelo neugodnem lanskem letu, ko je pozeba skoraj izničila pridelek, so se sadjarji v tem letu spopadali s posledicami suše. V Beli krajini, kamor se odpravljamo tokrat, pa je vsaj v nekaterih legah prizanesla. Obiskali smo eno redkih sadjarskih kmetij - Škofove iz bližine Metlike, ki so z letošnjim pridelkom zadovoljni.
Na Katedri za vinogradništvo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so že pred desetletjem začeli proučevati ohranjene stare sorte vinske trte. Zadnja tri leta skupaj s BF in KIS sodelujejo tudi v projektu genotipizacije vinske trte, ki ga sofinancira MKGP. Naša ekipa se jim je pridružila pri obisku dveh vinogradov na območju vinorodne dežele Podravje v katerih še danes uspevajo že skorajda pozabljene sorte vinske trte.
Na Katedri za vinogradništvo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so že pred desetletjem začeli proučevati ohranjene stare sorte vinske trte. Zadnja tri leta skupaj s BF in KIS sodelujejo tudi v projektu genotipizacije vinske trte, ki ga sofinancira MKGP. Naša ekipa se jim je pridružila pri obisku dveh vinogradov na območju vinorodne dežele Podravje v katerih še danes uspevajo že skorajda pozabljene sorte vinske trte.
Gostja mag. Zlatka Gutman Kobal, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ Maribor. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gostja mag. Zlatka Gutman Kobal, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ Maribor. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
V začetku septembra je potekalo 65. državno tekmovanje oračev Slovenije in 27. državno tekmovanje v oranju dijakov in študentov biotehniških šol. V nadaljevanju se ustavljamo na govedorejskem posestvu Bled, kjer strokovnjaki Oddelka za zootehniko BF izvajajo dva EIP projekta. S tradicionalno prireditvijo Ogenj v Alpah organizatorji opozarjajo na nekatere naravovarstvene vidike, ki vplivajo na krhko ravnovesje na gorskih območjih. Na turistični kmetiji Markovo obiskovalci lahko jezdijo konje, peljejo ovce na pašo in živali tudi krmijo.
V začetku septembra je potekalo 65. državno tekmovanje oračev Slovenije in 27. državno tekmovanje v oranju dijakov in študentov biotehniških šol. V nadaljevanju se ustavljamo na govedorejskem posestvu Bled, kjer strokovnjaki Oddelka za zootehniko BF izvajajo dva EIP projekta. S tradicionalno prireditvijo Ogenj v Alpah organizatorji opozarjajo na nekatere naravovarstvene vidike, ki vplivajo na krhko ravnovesje na gorskih območjih. Na turistični kmetiji Markovo obiskovalci lahko jezdijo konje, peljejo ovce na pašo in živali tudi krmijo.
V Jabljah pri Mengšu je v začetku septembra potekalo 65. državno tekmovanje oračev Slovenije in 27. državno tekmovanje dijakov in študentov biotehniških šol v oranju. Najboljši slovenski orači so se pomerili v oranju strnišča in ledine.
V Jabljah pri Mengšu je v začetku septembra potekalo 65. državno tekmovanje oračev Slovenije in 27. državno tekmovanje dijakov in študentov biotehniških šol v oranju. Najboljši slovenski orači so se pomerili v oranju strnišča in ledine.
Ustavili smo se na govedorejskem posestvu Bled, Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce. Zanimalo nas je kako sušne razmere vplivajo na njihovo rejo. Predstavili pa bomo tudi dva poskusa, iz projektov Evropskega inovativnega partnerstva. Na tem posestvu jih izvajajo strokovnjaki Oddelka za zootehniko, Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Ustavili smo se na govedorejskem posestvu Bled, Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce. Zanimalo nas je kako sušne razmere vplivajo na njihovo rejo. Predstavili pa bomo tudi dva poskusa, iz projektov Evropskega inovativnega partnerstva. Na tem posestvu jih izvajajo strokovnjaki Oddelka za zootehniko, Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Vse več je kmetij, kjer obiskovalcem ob domači hrani, nudijo pristni stik z domačimi živalmi in opravili in tudi aktivnostmi za otroke. Obiskali smo Kmetijo Markovo v Limbušu pri Mariboru, kjer otroci lahko živali hranijo in božajo, jezdijo konje ter peljejo ovce na pašnik.
Vse več je kmetij, kjer obiskovalcem ob domači hrani, nudijo pristni stik z domačimi živalmi in opravili in tudi aktivnostmi za otroke. Obiskali smo Kmetijo Markovo v Limbušu pri Mariboru, kjer otroci lahko živali hranijo in božajo, jezdijo konje ter peljejo ovce na pašnik.
Življenje v gorskem svetu je povezano s številnimi izzivi. Na nekatere naravovarstvene vidike, opozarjajo s prireditvijo Ogenj v Alpah. S to tradicionalno prireditvijo po številnih krajih v Alpskem svetu usmerjajo pozornost na krhko ravnovesje v gorskih območjih. Vodilo letošnjega leta so bile podnebne spremembe. Tudi na Koroškem so temu posvetili srečanje v Koprivni in ga popestrili še s sodelovanjem članic društev kmetic. Opozorili so na vlogo kmečkih žensk na gorskih kmetijah.
Življenje v gorskem svetu je povezano s številnimi izzivi. Na nekatere naravovarstvene vidike, opozarjajo s prireditvijo Ogenj v Alpah. S to tradicionalno prireditvijo po številnih krajih v Alpskem svetu usmerjajo pozornost na krhko ravnovesje v gorskih območjih. Vodilo letošnjega leta so bile podnebne spremembe. Tudi na Koroškem so temu posvetili srečanje v Koprivni in ga popestrili še s sodelovanjem članic društev kmetic. Opozorili so na vlogo kmečkih žensk na gorskih kmetijah.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja, ki jo prirpavljamo v koprskem studiu, se bomo najprej posvetili izzivom, ki čakajo nacionalni laboratorij za oljčno olje, saj se bodo morali kmalu izseliti iz najetih prostorov. Šli smo tudi do zmagovalcev letošnje Zlate oljčne vejice, bratov Glavina na Seči. Pravita, da bo letina boljša, kot je sprva kazalo. Bili smo na trgatvah v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini, na Krasu. Spregovorili bomo o nevarni vinski bolezni - zlati trsni rumenici. Obirali bomo tudi fige in jih sušili, na koncu pa boste izvedeli, kako bo zaživela nova uredba o registraciji vseh kokoši.
V tokratni oddaji Ljudje in zemlja, ki jo prirpavljamo v koprskem studiu, se bomo najprej posvetili izzivom, ki čakajo nacionalni laboratorij za oljčno olje, saj se bodo morali kmalu izseliti iz najetih prostorov. Šli smo tudi do zmagovalcev letošnje Zlate oljčne vejice, bratov Glavina na Seči. Pravita, da bo letina boljša, kot je sprva kazalo. Bili smo na trgatvah v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini, na Krasu. Spregovorili bomo o nevarni vinski bolezni - zlati trsni rumenici. Obirali bomo tudi fige in jih sušili, na koncu pa boste izvedeli, kako bo zaživela nova uredba o registraciji vseh kokoši.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Gostja Anja Mager, predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gostja Anja Mager, predsednica Zveze podeželske mladine Slovenije. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Ob 30-letnici delovanja smo v Logarovcih obiskali podjetje Cornus. Letno prodajo več kot 15 milijonov našemu podnebju prilagojenih sadik, ukvarjajo pa se tudi z raziskavami in svetovanjem v kmetijstvu. Letos so zmogljivosti še povečali, pospešeno pa iščejo načine, kako poceniti energente, ki jih potrebujejo pri proizvodnji.
Ob 30-letnici delovanja smo v Logarovcih obiskali podjetje Cornus. Letno prodajo več kot 15 milijonov našemu podnebju prilagojenih sadik, ukvarjajo pa se tudi z raziskavami in svetovanjem v kmetijstvu. Letos so zmogljivosti še povečali, pospešeno pa iščejo načine, kako poceniti energente, ki jih potrebujejo pri proizvodnji.
Na meritvah sušomera, s katerim na ARSo merijo količino padavin in višino vodotokov je suša v letošnjem letu najbolj izrazita v zahodnejšem delu države. Na Gorenjskem predvem na območju Krnjskega in sorškega polja, pridelka ne bo. Živinorejci imajo težave z zagotalvjanjem krme za svoje živali, zato so številni že zmanjševali svoje črede in jih še bodo.
Na meritvah sušomera, s katerim na ARSo merijo količino padavin in višino vodotokov je suša v letošnjem letu najbolj izrazita v zahodnejšem delu države. Na Gorenjskem predvem na območju Krnjskega in sorškega polja, pridelka ne bo. Živinorejci imajo težave z zagotalvjanjem krme za svoje živali, zato so številni že zmanjševali svoje črede in jih še bodo.
Gostja Irena Friškovec, spec. za hmeljarstvo, KGZ CELJE. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gostja Irena Friškovec, spec. za hmeljarstvo, KGZ CELJE. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Na letošnji Agri je MKGP pripravilo tudi posvet o Strateškem načrtu SKP za obdobje 2023-2027. Na njem so po javni razpravi, ki je trajala do 11. avgusta predstavili dopolnitve slovenskega strateškega načrta. Septembra ga bo obravnavala vlada, nato pa ga bodo posredovali Evropski komisiji.
Na letošnji Agri je MKGP pripravilo tudi posvet o Strateškem načrtu SKP za obdobje 2023-2027. Na njem so po javni razpravi, ki je trajala do 11. avgusta predstavili dopolnitve slovenskega strateškega načrta. Septembra ga bo obravnavala vlada, nato pa ga bodo posredovali Evropski komisiji.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Gost dr. Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota, KGZS. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Gost dr. Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota, KGZS. Voditeljica mag. Irma Guzelj-Ferlinc.
Največji kmetijski sejem v državi - sejem Agra so v jubilejnem - že 60. tem letu izvedli po več letih premora, ko so bile sejemske dejavnosti ovirane zaradi omejitev pri preprečevanju širjenja okužb s covidom. Letos je bilo na sejmu več kot 1750 razstavljavcev iz 31 držav. Država partnerica je letos Japonska. Obisk je bil tokrat izjemen.
Največji kmetijski sejem v državi - sejem Agra so v jubilejnem - že 60. tem letu izvedli po več letih premora, ko so bile sejemske dejavnosti ovirane zaradi omejitev pri preprečevanju širjenja okužb s covidom. Letos je bilo na sejmu več kot 1750 razstavljavcev iz 31 držav. Država partnerica je letos Japonska. Obisk je bil tokrat izjemen.
Pridelovalci in strokovna javnost pa se na letošnjem sejmu niso mogli izogniti razpravam o gospodarski krizi in naravnih nesrečah, ki so še dodatno vplivale na zmanjšano rastlinsko proizvodnjo na kmetijah.
Pridelovalci in strokovna javnost pa se na letošnjem sejmu niso mogli izogniti razpravam o gospodarski krizi in naravnih nesrečah, ki so še dodatno vplivale na zmanjšano rastlinsko proizvodnjo na kmetijah.
Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa od vsega začetka, torej že 60 let, pripravljajo tudi razstavo goveda, ki je skozi desetletja požela veliko zanimanja obiskovalcev. Letos so jih opozorili tudi na nekaj ključnih zgodovinskih prelomnic.
Na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa od vsega začetka, torej že 60 let, pripravljajo tudi razstavo goveda, ki je skozi desetletja požela veliko zanimanja obiskovalcev. Letos so jih opozorili tudi na nekaj ključnih zgodovinskih prelomnic.
Do začetka šolskega leta nas loči še nekaj dni, a tudi med počitnicami ponekod mladi ne počivajo. Denimo na Osnovni šoli Pograd, kjer skrbijo za šolski vrt, ki je nastal v okviru kmetijskega krožka. Učenke skupaj z mentorico poprimejo za grablje in motike in v delo vložijo veliko ljubezni, pa tudi znanja. V času našega obiska so sejale zimsko solato in repo.
Do začetka šolskega leta nas loči še nekaj dni, a tudi med počitnicami ponekod mladi ne počivajo. Denimo na Osnovni šoli Pograd, kjer skrbijo za šolski vrt, ki je nastal v okviru kmetijskega krožka. Učenke skupaj z mentorico poprimejo za grablje in motike in v delo vložijo veliko ljubezni, pa tudi znanja. V času našega obiska so sejale zimsko solato in repo.
Čebelarstvo je večinoma v domeni moških, a s čebelami se pri nas ukvarjajo tudi ženske in to ne le ljubiteljsko, pač pa na visoki profesionalni ravni. Res ji ni veliko, a te ki so, se lahko brez težav postavijo ob bok najboljšim. Naslednja zgodba govori o mojstrici čebelarki iz Sužida.
Čebelarstvo je večinoma v domeni moških, a s čebelami se pri nas ukvarjajo tudi ženske in to ne le ljubiteljsko, pač pa na visoki profesionalni ravni. Res ji ni veliko, a te ki so, se lahko brez težav postavijo ob bok najboljšim. Naslednja zgodba govori o mojstrici čebelarki iz Sužida.
Na kmetiji pri Franovih na Janeževem Brdu, se ukvarjajo predvsem z rejo drobnice. Dela na kmetiji je veliko tudi takšnega, ki se na prvi pogled ne vidi, a je pomembno, da stvari tečejo kot po maslu. Da je temu res tako nam je povedala Martina Boštjančič, ki je skupaj z možem kmetijo postavila na noge in jo je nato 2015 začel upravljati njun sin Klemen, kot mlad kmet prevzemnik.
Na kmetiji pri Franovih na Janeževem Brdu, se ukvarjajo predvsem z rejo drobnice. Dela na kmetiji je veliko tudi takšnega, ki se na prvi pogled ne vidi, a je pomembno, da stvari tečejo kot po maslu. Da je temu res tako nam je povedala Martina Boštjančič, ki je skupaj z možem kmetijo postavila na noge in jo je nato 2015 začel upravljati njun sin Klemen, kot mlad kmet prevzemnik.
Tako na Krasu kot v slovenski Istri še vedno kuhajo žganje iz grozdnih tropin. Prodaja žganja je bila včasih donosen posel. Z leti pa je pitje žganja začelo usihati. Na Kmetiji Petelin-Rogelja v Tomaju so se zato na pobudo Katarine Rogelja lotili priprave zeliščnih likerjev. Njeno delo pa obsega še veliko več, tako kot dela številnih žensk v kmetijstvu, ki skupaj z moškimi člani pomembno prispevajo k napredku dejavnosti.
Tako na Krasu kot v slovenski Istri še vedno kuhajo žganje iz grozdnih tropin. Prodaja žganja je bila včasih donosen posel. Z leti pa je pitje žganja začelo usihati. Na Kmetiji Petelin-Rogelja v Tomaju so se zato na pobudo Katarine Rogelja lotili priprave zeliščnih likerjev. Njeno delo pa obsega še veliko več, tako kot dela številnih žensk v kmetijstvu, ki skupaj z moškimi člani pomembno prispevajo k napredku dejavnosti.
Za enega večjih oljčnikov v slovenski Istri skrbi tudi ženska roka. Mlada kmetijska prevzemnica Nina Froggatt z družino, se je oljkarstva lotila pred okroglim desetletjem, ko je od staršev prevzela dobre tri hektarje oljčnikov.
Za enega večjih oljčnikov v slovenski Istri skrbi tudi ženska roka. Mlada kmetijska prevzemnica Nina Froggatt z družino, se je oljkarstva lotila pred okroglim desetletjem, ko je od staršev prevzela dobre tri hektarje oljčnikov.
Največji požar v zgodovini naše države je za seboj pustil pravo razdejanje, njegove posledice bomo čutili še desetletja, že danes pa se z njimi soočajo kmetje, ki živijo s tem prostorom.
Največji požar v zgodovini naše države je za seboj pustil pravo razdejanje, njegove posledice bomo čutili še desetletja, že danes pa se z njimi soočajo kmetje, ki živijo s tem prostorom.
V oddaji smo se pogovarjali s podeželskimi ženami, ki so s svojo zagnanostjo in trudom dosegle neverjetne uspehe. Ena izmed njih je tudi Janja Urbiha.
V oddaji smo se pogovarjali s podeželskimi ženami, ki so s svojo zagnanostjo in trudom dosegle neverjetne uspehe. Ena izmed njih je tudi Janja Urbiha.
Lepo pozdravljeni v oddaji Ljudje in zemlja, ki jo bomo danes večinoma namenili ženskam v kmetijstvu, a najprej gremo na Kras, ki ga je prizadel katastrofalen požar in pustil posledice tudi v kmetijski panogi. Pogovarjali smo se s predsednico Zveze kmetic Slovenije, obiskali kmetico na Notranjskem in oljkarko v Slovenski Istri. Pod Matajurjem v Sužidu živi mojstrica čebelarka, v Tomaju pa so se žganjekuhe lotile tudi ženske, bili smo v Brkinih na Kmetiji pri Franovih, kjer tri vogale hiše drži ženska in za konec obiskali še šolski vrt v Podgradu, kjer učenke med poletnimi počitnicami sejejo repo, pulijo plevel in nabirajo znanje o pridelavi hrane.
Lepo pozdravljeni v oddaji Ljudje in zemlja, ki jo bomo danes večinoma namenili ženskam v kmetijstvu, a najprej gremo na Kras, ki ga je prizadel katastrofalen požar in pustil posledice tudi v kmetijski panogi. Pogovarjali smo se s predsednico Zveze kmetic Slovenije, obiskali kmetico na Notranjskem in oljkarko v Slovenski Istri. Pod Matajurjem v Sužidu živi mojstrica čebelarka, v Tomaju pa so se žganjekuhe lotile tudi ženske, bili smo v Brkinih na Kmetiji pri Franovih, kjer tri vogale hiše drži ženska in za konec obiskali še šolski vrt v Podgradu, kjer učenke med poletnimi počitnicami sejejo repo, pulijo plevel in nabirajo znanje o pridelavi hrane.
Splošne knjižnice že dolgo časa niso le prostor izposoje knjig, saj se v njih odvijajo številni kulturni dogodki. So prostor, kjer se izmenjuje znanje in izkušnje, v zadnjem času tudi s področja vrtnarjenja. V Goriški knjižnici je zaživel projekt Knjižnica semen, kjer si uporabniki izposodijo, vzgojijo in delijo semena naprej. Zamisel, ki se počasi širi naprej, doslej je osvojila že 9 drugih knjižnic, kjer si uporabniki izmenjujejo dragocena semena
Splošne knjižnice že dolgo časa niso le prostor izposoje knjig, saj se v njih odvijajo številni kulturni dogodki. So prostor, kjer se izmenjuje znanje in izkušnje, v zadnjem času tudi s področja vrtnarjenja. V Goriški knjižnici je zaživel projekt Knjižnica semen, kjer si uporabniki izposodijo, vzgojijo in delijo semena naprej. Zamisel, ki se počasi širi naprej, doslej je osvojila že 9 drugih knjižnic, kjer si uporabniki izmenjujejo dragocena semena
Marsikje po Sloveniji ohranjajo spomin na stara kmečka opravila in s prikazi in z njimi povezanimi dogodki skrbijo da ne gredo v pozabo. Ena izmed dejavnosti na kmetijah, ki je bila nekoč del vsakdanjika, danes pa je le še spomin, je ročna košnja. Ponekod jo obujajo na tekmovanjih koscev, na Colu nad Vipavsko dolino pa zgolj kot prikaz te spretnosti in je že vrsto let osrednji poletni dogodek tamkajšnjega društva Trillek, ki skrbi za ohranjanje starih običajev.
Marsikje po Sloveniji ohranjajo spomin na stara kmečka opravila in s prikazi in z njimi povezanimi dogodki skrbijo da ne gredo v pozabo. Ena izmed dejavnosti na kmetijah, ki je bila nekoč del vsakdanjika, danes pa je le še spomin, je ročna košnja. Ponekod jo obujajo na tekmovanjih koscev, na Colu nad Vipavsko dolino pa zgolj kot prikaz te spretnosti in je že vrsto let osrednji poletni dogodek tamkajšnjega društva Trillek, ki skrbi za ohranjanje starih običajev.
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna pilotno izdeluje 4 lesene objekte iz manj vrednega lesa. Gre za evropski projekt, kjer na šoli izobražujejo o novih načinih uporabe lesa. Dijaki bodo skozi projekt osvojili nova znanja o tovrstni gradnji z lesom, njena posebnost je izdelava brez vijakov in žebljev.
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna pilotno izdeluje 4 lesene objekte iz manj vrednega lesa. Gre za evropski projekt, kjer na šoli izobražujejo o novih načinih uporabe lesa. Dijaki bodo skozi projekt osvojili nova znanja o tovrstni gradnji z lesom, njena posebnost je izdelava brez vijakov in žebljev.
Tako hude suše, kot letos, v Istri ne pomnijo. Deževalo ni že več mesecev. Posledice bodo dolgoročne, saj kmetje ne vedo, kdaj bodo lahko začeli s pripravami na jesensko-zimsko proizvodnjo.
Tako hude suše, kot letos, v Istri ne pomnijo. Deževalo ni že več mesecev. Posledice bodo dolgoročne, saj kmetje ne vedo, kdaj bodo lahko začeli s pripravami na jesensko-zimsko proizvodnjo.
V oddaji Ljudje in zemlja tokrat nadaljujemo s predstavitvami delovanja kmetijskih zadrug. Obiskali smo več uspešnih kmetijskih zadrug na gorenjskem in dolenjskem. V studio smo povabili urednico študentske strokovne revije Agriacta in opozorili na skorajšnje odprtje največjega kmetijskega sejma v državi - sejma Agra. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Ljudje in zemlja tokrat nadaljujemo s predstavitvami delovanja kmetijskih zadrug. Obiskali smo več uspešnih kmetijskih zadrug na gorenjskem in dolenjskem. V studio smo povabili urednico študentske strokovne revije Agriacta in opozorili na skorajšnje odprtje največjega kmetijskega sejma v državi - sejma Agra. Vabljeni k ogledu.
Gost Janez Erjavec, direktor sejma AGRA. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Gost Janez Erjavec, direktor sejma AGRA. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Na območju Dolenjsko-belokranjske regije in Posavske regije deluje 8 kmetijskih zadrug. S člani in ostalimi pogodbeniki sodelujejo predvsem na področju vinogradništva in živinoreje, pa tudi sadjarstva in poljedelstva. Na območju Kmetijske zadruge Trebnje-Krka v prispevku izpostavljamo živinorejo in proizvodnjo mleka, v Metliki in Krškem vinski kleti ter v Sevnici mesno predelovalno dejavnost.
Na območju Dolenjsko-belokranjske regije in Posavske regije deluje 8 kmetijskih zadrug. S člani in ostalimi pogodbeniki sodelujejo predvsem na področju vinogradništva in živinoreje, pa tudi sadjarstva in poljedelstva. Na območju Kmetijske zadruge Trebnje-Krka v prispevku izpostavljamo živinorejo in proizvodnjo mleka, v Metliki in Krškem vinski kleti ter v Sevnici mesno predelovalno dejavnost.
Med nalogami TNP je tudi ohranjanje tradicionalne rabe prostora in varstvo narave. To področje se vsaj delno prekriva s kmetijstvom v gorskem svetu. Zadnja leta lahko pod okriljem TNP omogočajo tudi dejansko finančno podporo okoljsko naravnanim projektom v kmetijstvu. Predstavljamo nekatere izmed projektov, ki so jih lahko izvedli, ali pa jih še bodo tudi s podporo TNP.
Med nalogami TNP je tudi ohranjanje tradicionalne rabe prostora in varstvo narave. To področje se vsaj delno prekriva s kmetijstvom v gorskem svetu. Zadnja leta lahko pod okriljem TNP omogočajo tudi dejansko finančno podporo okoljsko naravnanim projektom v kmetijstvu. Predstavljamo nekatere izmed projektov, ki so jih lahko izvedli, ali pa jih še bodo tudi s podporo TNP.
Kmetijske zadruge povezujejo okoli 13.500 slovenskih kmetij in prodajo več kot tri četrtine doma pridelane hrane. Omogočajo zaposlitev 2.600 ljudem in letno ustvarijo 660 milijonov evrov prihodkov. V letošnjem jubilejnem letu, ko Zadružna zveza Slovenije praznuje 150 letnico obstoja, nadaljujemo z regijskimi predstavitvami zadružnega delovanja.
Kmetijske zadruge povezujejo okoli 13.500 slovenskih kmetij in prodajo več kot tri četrtine doma pridelane hrane. Omogočajo zaposlitev 2.600 ljudem in letno ustvarijo 660 milijonov evrov prihodkov. V letošnjem jubilejnem letu, ko Zadružna zveza Slovenije praznuje 150 letnico obstoja, nadaljujemo z regijskimi predstavitvami zadružnega delovanja.
Gostja Tina Lešnik, urednica revije Agriacta. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Gostja Tina Lešnik, urednica revije Agriacta. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Prvo avgustovsko nedeljo smo v oddaji veliko pozornosti namenili izrednim razmeram v kmetijstvu zaradi katere kmetje pozivajo k razglasitvi naravne nesreče. Po prvih ocenah znaša škoda kar okoli 70 milijonov evrov. Na Dolenjskem s posebnim evropskim projektom še izboljšujejo kakovost cvička - projekt gre letos h koncu. Pogledali smo, kako je mogoče uspešno pridelati zelenjavo v Poljanski dolini. Pripravili smo tudi reportažo s poletnega Krvavca. Vabljeni k ogledu.
Prvo avgustovsko nedeljo smo v oddaji veliko pozornosti namenili izrednim razmeram v kmetijstvu zaradi katere kmetje pozivajo k razglasitvi naravne nesreče. Po prvih ocenah znaša škoda kar okoli 70 milijonov evrov. Na Dolenjskem s posebnim evropskim projektom še izboljšujejo kakovost cvička - projekt gre letos h koncu. Pogledali smo, kako je mogoče uspešno pridelati zelenjavo v Poljanski dolini. Pripravili smo tudi reportažo s poletnega Krvavca. Vabljeni k ogledu.
V okviru projektov Evropskega inovativnega partnerstva, strokovnjaki s KGZ Novo Mesto v Pilotnem projektu cviček PTP proučujejo tehnološke posodobitve pridelave grozdja in vina za cviček PTP. Po dveh letih delo počasi zaključujejo, ob našem obisku so nam predstavili namen projekta in doslej zbrane rezultate.
V okviru projektov Evropskega inovativnega partnerstva, strokovnjaki s KGZ Novo Mesto v Pilotnem projektu cviček PTP proučujejo tehnološke posodobitve pridelave grozdja in vina za cviček PTP. Po dveh letih delo počasi zaključujejo, ob našem obisku so nam predstavili namen projekta in doslej zbrane rezultate.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Voditeljica Dragica Vujanovič.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Voditeljica Dragica Vujanovič.
Gost Roman Žveglič, predsednik KGZS. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Gost Roman Žveglič, predsednik KGZS. Voditeljica Dragica Vujanovič.
Povprečna velikost slovenskih zelenjadarskih kmetij ne dosega niti dveh hektarjev. Po statističnih podatkih delež doma pridelane zelenjave predstavlja le 6 % kmetijske proizvodnje, v rastlinski pridelavi pa dosega 12 odstotkov. Pomanjkljivost domačega zelenjadarstva je velika odvisnost od vremena, kar 96 % zelenjave pridelujejo na prostem. Ob tradicionalno bolj zelenjadarskih območij, predvsem v ravninskem predelu ob večjih mestih pa se zadnje čase uveljavljajo tudi prodorni mladi pridelovalci. Takšna sta tudi Aleš in Lucija iz Poljanske doline.
Povprečna velikost slovenskih zelenjadarskih kmetij ne dosega niti dveh hektarjev. Po statističnih podatkih delež doma pridelane zelenjave predstavlja le 6 % kmetijske proizvodnje, v rastlinski pridelavi pa dosega 12 odstotkov. Pomanjkljivost domačega zelenjadarstva je velika odvisnost od vremena, kar 96 % zelenjave pridelujejo na prostem. Ob tradicionalno bolj zelenjadarskih območij, predvsem v ravninskem predelu ob večjih mestih pa se zadnje čase uveljavljajo tudi prodorni mladi pridelovalci. Takšna sta tudi Aleš in Lucija iz Poljanske doline.
Najprej o suši, dež ni kaj dosti pomagal kmetom. Šli smo tudi v Kanalski Lom, kamor gasilci že od marca dovažajo vodo s cisternami. Spremljali smo dogajanje na Krasu, kjer je divjal uničujoči požar. Škodo bodo ocenili v prihodnjih dneh. Obiskali smo Goriško knjižnico in njeno Knjižnico semen. Ob 150. letnici zadružništva na Slovenskem smo obiskali še dve primorski zadrugi, Idrijsko in Pivško. Bili smo na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, kjer pilotno izdelujejo 4 lesene objekte iz manjvrednega lesa. Na Colu nad Vipavsko dolino pa ohranjajo spomin na košnjo po starem.
Najprej o suši, dež ni kaj dosti pomagal kmetom. Šli smo tudi v Kanalski Lom, kamor gasilci že od marca dovažajo vodo s cisternami. Spremljali smo dogajanje na Krasu, kjer je divjal uničujoči požar. Škodo bodo ocenili v prihodnjih dneh. Obiskali smo Goriško knjižnico in njeno Knjižnico semen. Ob 150. letnici zadružništva na Slovenskem smo obiskali še dve primorski zadrugi, Idrijsko in Pivško. Bili smo na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, kjer pilotno izdelujejo 4 lesene objekte iz manjvrednega lesa. Na Colu nad Vipavsko dolino pa ohranjajo spomin na košnjo po starem.
Minuli teden so zaznamovale visoke temperature in suša, zato smo v studio oddaje Ljudje in zemlja povabili specialista za poljedelstvo z mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, Timoteja Horvata. Prašičereja na slovenskem vztrajno usiha. Obiskali smo rejce v Slovenskih goricah. Ob visokih stroških prireje in nizkih odkupnih cenah za prašičje meso rejci zmanjšujejo črede. V nadaljevanju oddaje predstavljamo posestvo pr' Maršet v Vodicah, kjer so poleg prireje mleka obudili setev žit, ki jih sproti meljejo v domačem mlinu na kamen in pridelavo oljnic za različna hladno stiskana olja. Za konec oddaje pa smo se odpravili na Dolenjsko, kjer na litijskem koncu ohranjajo izročilo oglarjenja. Oddajo si lahko ogledate v nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Vabljeni k ogledu!
Minuli teden so zaznamovale visoke temperature in suša, zato smo v studio oddaje Ljudje in zemlja povabili specialista za poljedelstvo z mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, Timoteja Horvata. Prašičereja na slovenskem vztrajno usiha. Obiskali smo rejce v Slovenskih goricah. Ob visokih stroških prireje in nizkih odkupnih cenah za prašičje meso rejci zmanjšujejo črede. V nadaljevanju oddaje predstavljamo posestvo pr' Maršet v Vodicah, kjer so poleg prireje mleka obudili setev žit, ki jih sproti meljejo v domačem mlinu na kamen in pridelavo oljnic za različna hladno stiskana olja. Za konec oddaje pa smo se odpravili na Dolenjsko, kjer na litijskem koncu ohranjajo izročilo oglarjenja. Oddajo si lahko ogledate v nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor. Vabljeni k ogledu!
Gost Timotej Horvat, mag. kmet., KGZ Maribor, KGZS. Voditeljica Mateja Tomašič.
Gost Timotej Horvat, mag. kmet., KGZ Maribor, KGZS. Voditeljica Mateja Tomašič.
Prašičereja je v Slovenskih goricah od nekdaj predstavljala eno od osnovnih in najbolj razširjenih kmetijskih panog. Neugodne tržne razmere v daljšem časovnem obdobju so tudi na tem območju povzročile občutno zmanjšanje rej in staleža prašičev. Preverili smo, kako prašičerejci v Slovenskih goricah premagujejo trenutno ekonomsko krizo.
Prašičereja je v Slovenskih goricah od nekdaj predstavljala eno od osnovnih in najbolj razširjenih kmetijskih panog. Neugodne tržne razmere v daljšem časovnem obdobju so tudi na tem območju povzročile občutno zmanjšanje rej in staleža prašičev. Preverili smo, kako prašičerejci v Slovenskih goricah premagujejo trenutno ekonomsko krizo.
Tradicionalno oglarjenje na Slovenskem je znano v krajih, kjer so ustrezni naravni pogoji za gospodarjenje z gozdovi. Ohranilo se je tudi kot del oglarske tradicije ob čiščenju in vzdrževanju gozdov. Obiskali smo Oglarsko deželo Dole pri Litiji, kjer smo med drugim izvedeli, kako se na tradicionalen način pripravi kopa in pridobiva oglje, pa tudi zakaj po tradiciji kopo prižge ženska.
Tradicionalno oglarjenje na Slovenskem je znano v krajih, kjer so ustrezni naravni pogoji za gospodarjenje z gozdovi. Ohranilo se je tudi kot del oglarske tradicije ob čiščenju in vzdrževanju gozdov. Obiskali smo Oglarsko deželo Dole pri Litiji, kjer smo med drugim izvedeli, kako se na tradicionalen način pripravi kopa in pridobiva oglje, pa tudi zakaj po tradiciji kopo prižge ženska.
Med kmetijami, ki so se bile zaradi utesnjenosti v vaškem središču že pred desetletji primorane preseliti na rob vasi. so tudi Koželjevi iz Vodic. že več kot sedem generacij se ukvarjajo z živinorejo, zdaj so pred novo odločitvijo. naložbo in najbrž ponovno selitvijo, saj se naselje s sodobnim načinom življenja nezadržno širi na kmetijske površine.
Med kmetijami, ki so se bile zaradi utesnjenosti v vaškem središču že pred desetletji primorane preseliti na rob vasi. so tudi Koželjevi iz Vodic. že več kot sedem generacij se ukvarjajo z živinorejo, zdaj so pred novo odločitvijo. naložbo in najbrž ponovno selitvijo, saj se naselje s sodobnim načinom življenja nezadržno širi na kmetijske površine.
Letošnji pridelek žit je po prvih ocenah pridelovalcev povprečen. Preverjamo, kako potekata žetev in odkup v SV Sloveniji. Opozarjamo, da lahko vloge za pridobitev izjemne izravnalne pomoči mlekarji oddajo še do 25. julija. Ustavljamo se na Kastelčevi kmetiji v vasi Bičje. Osnovna panoga na kmetiji je prireja mleka. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo tradicionalnih koroških jedi.
Letošnji pridelek žit je po prvih ocenah pridelovalcev povprečen. Preverjamo, kako potekata žetev in odkup v SV Sloveniji. Opozarjamo, da lahko vloge za pridobitev izjemne izravnalne pomoči mlekarji oddajo še do 25. julija. Ustavljamo se na Kastelčevi kmetiji v vasi Bičje. Osnovna panoga na kmetiji je prireja mleka. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo tradicionalnih koroških jedi.
Slovenski poljedelci počasi zaključujejo z letošnjim spravilom žit. Letina je povprečna, odkup pa poteka drugače, kot v preteklih letih.
Slovenski poljedelci počasi zaključujejo z letošnjim spravilom žit. Letina je povprečna, odkup pa poteka drugače, kot v preteklih letih.
Na Kastelčevi kmetiji v vasi Bičje pri Grosuplju se ukvarjajo z govedorejo. O doseganju rejskih ciljev in trenutni situaciji v kmetijstvu smo se pogovarjali z gospodarjem, Milanom Valentinčičem
Na Kastelčevi kmetiji v vasi Bičje pri Grosuplju se ukvarjajo z govedorejo. O doseganju rejskih ciljev in trenutni situaciji v kmetijstvu smo se pogovarjali z gospodarjem, Milanom Valentinčičem
Koroške tradicionalne jedi je pred leti pred pozabo rešil koroški gostinec Peter Lenče, po domače Škrubi. Predstavljal jih je tudi na prireditvi Odprta kuhna v Ljubljani in jih s tem približal tudi zahtevnejšemu kulinaričnemu okusu izven Koroške pokrajine. Mežerli, mavželni, kruhov hren in kvočevi nudlni so danes tudi ponudba na številnih koroških turističnih kmetijah. V občini Črna na Koroškem pa pripravljajo zbornik, v katerem bodo stare koroške jedi posebej predstavili.
Koroške tradicionalne jedi je pred leti pred pozabo rešil koroški gostinec Peter Lenče, po domače Škrubi. Predstavljal jih je tudi na prireditvi Odprta kuhna v Ljubljani in jih s tem približal tudi zahtevnejšemu kulinaričnemu okusu izven Koroške pokrajine. Mežerli, mavželni, kruhov hren in kvočevi nudlni so danes tudi ponudba na številnih koroških turističnih kmetijah. V občini Črna na Koroškem pa pripravljajo zbornik, v katerem bodo stare koroške jedi posebej predstavili.
Sprehodili se bomo po suhih pašnikih od Tolmina čez goriško, Kras, vse do Slovenske Istre, pogledali pa bomo tudi k zamejskim kmetom. V nadaljevanju bomo govorili o preji ovčje volne in pasjih dlak, iz katerih nekateri rokodelci izdelujejo unikatna oblačila. Bili smo v drevesnici Bilje, na dnevu odprtih vrat, kjer smo spregovorili o sadikah češenj, primernih za naše območje, pa tudi o drugem sadnem drevju. Za konec pa smo obiskali še osnovno šolo Komen, kjer se lahko pohvalijo z zanimivo učilnico na prostem, kjer si lahko otroci lahko končno brez slabe vesti umažejo roke in hlače.
Sprehodili se bomo po suhih pašnikih od Tolmina čez goriško, Kras, vse do Slovenske Istre, pogledali pa bomo tudi k zamejskim kmetom. V nadaljevanju bomo govorili o preji ovčje volne in pasjih dlak, iz katerih nekateri rokodelci izdelujejo unikatna oblačila. Bili smo v drevesnici Bilje, na dnevu odprtih vrat, kjer smo spregovorili o sadikah češenj, primernih za naše območje, pa tudi o drugem sadnem drevju. Za konec pa smo obiskali še osnovno šolo Komen, kjer se lahko pohvalijo z zanimivo učilnico na prostem, kjer si lahko otroci lahko končno brez slabe vesti umažejo roke in hlače.
V Slovenski Istri suša svoje zobe kaže tako rekoč že od lanske jeseni. V tem obdobju je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, padlo le 30 odstotkov pričakovanih padavin. Posledice so jasno vidne, takorekoč na vsakem koraku.
V Slovenski Istri suša svoje zobe kaže tako rekoč že od lanske jeseni. V tem obdobju je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, padlo le 30 odstotkov pričakovanih padavin. Posledice so jasno vidne, takorekoč na vsakem koraku.
Če so se pred leti volneni izdelki umikali sintetičnim materialom, se ovčja volna znova vrača v uporabo tudi za izdelavo oblačil. Rokodelci nova znanja pridobivajo skozi različne delavnice. In če kolovrat povezujemo le z ovčjo volno, je nanj možno presti tudi pasjo dlako, ki se jo lahko plete, kvačka ali tke.
Če so se pred leti volneni izdelki umikali sintetičnim materialom, se ovčja volna znova vrača v uporabo tudi za izdelavo oblačil. Rokodelci nova znanja pridobivajo skozi različne delavnice. In če kolovrat povezujemo le z ovčjo volno, je nanj možno presti tudi pasjo dlako, ki se jo lahko plete, kvačka ali tke.
Suša je prizadela celo Primorsko. Na Krasu imajo največ težav živinorejci, saj je že konec junija zmanjkalo paše. Po navadi so pasli do konca avgusta, zdaj pa morajo na travnike že nositi seno. Skrbi jih, če bo dovolj hrane za zimo. Marsikdo razmišlja o zmanjšanju črede.
Suša je prizadela celo Primorsko. Na Krasu imajo največ težav živinorejci, saj je že konec junija zmanjkalo paše. Po navadi so pasli do konca avgusta, zdaj pa morajo na travnike že nositi seno. Skrbi jih, če bo dovolj hrane za zimo. Marsikdo razmišlja o zmanjšanju črede.
Na osnovni šoli v Komnu si že vrsto let prizadevajo, da bi njihovi učenci kar najbolj spoznali svojo Kras, svojo zemljo, iz katere rastejo številne dobrote. Pred kratkim so odprli zanimivo naravoslovno učilnico, ki jo je zasnoval njihov nekdanji učenec in kjer si lahko otroci mirne duše umažejo roke in oblačila.
Na osnovni šoli v Komnu si že vrsto let prizadevajo, da bi njihovi učenci kar najbolj spoznali svojo Kras, svojo zemljo, iz katere rastejo številne dobrote. Pred kratkim so odprli zanimivo naravoslovno učilnico, ki jo je zasnoval njihov nekdanji učenec in kjer si lahko otroci mirne duše umažejo roke in oblačila.
Kakšna je letošnja letina žit ter kako poteka žetev nam v studiu pojasni specialist za poljedelstvo s KGZ Ptuj, Ivan Brodnjak. Na Dnevu tehnike v Krškem so največ pozornosti namenili varnemu delu na višini. Obiskali smo čebelarja, ki je prejel priznanje ČZS za inovativnost. Predstavljamo ekološko kmetijo Prodnik, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in turistično dejavnostjo. V letošnjem letu zaključujejo mednarodni projekt LIFE Biothop. V njem so preizkušali uporabnost biorazgradljive vrvice.
Kakšna je letošnja letina žit ter kako poteka žetev nam v studiu pojasni specialist za poljedelstvo s KGZ Ptuj, Ivan Brodnjak. Na Dnevu tehnike v Krškem so največ pozornosti namenili varnemu delu na višini. Obiskali smo čebelarja, ki je prejel priznanje ČZS za inovativnost. Predstavljamo ekološko kmetijo Prodnik, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in turistično dejavnostjo. V letošnjem letu zaključujejo mednarodni projekt LIFE Biothop. V njem so preizkušali uporabnost biorazgradljive vrvice.
Na KGZ Novo Mesto so tudi letos- že 12.-tič zapovrstjo organizirali Dan tehnike. Letos so se odločili, da bodo podrobneje predstavili kmetijsko mehanizacijo, ki jo pridelovalci uporabljajo v sadjarstvu. Predvsem pa so želeli opozoriti na varnost pri delu na višini.
Na KGZ Novo Mesto so tudi letos- že 12.-tič zapovrstjo organizirali Dan tehnike. Letos so se odločili, da bodo podrobneje predstavili kmetijsko mehanizacijo, ki jo pridelovalci uporabljajo v sadjarstvu. Predvsem pa so želeli opozoriti na varnost pri delu na višini.
Gost Ivan Brodnjak, KGZS, KGZ Ptuj. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Ivan Brodnjak, KGZS, KGZ Ptuj. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
V zadnjem času se vse bolj izpostavlja pomen samooskrbe. Kot primer dobre prakse smo v Ljubnem ob Savinji obiskali samooskrbno kmetijo Prodnik. Ukvarjajo se z gostinstvom in turizmom, večji del hrane pa pridelajo sami. Sami si pripravljajo tudi let za kurjavo.
V zadnjem času se vse bolj izpostavlja pomen samooskrbe. Kot primer dobre prakse smo v Ljubnem ob Savinji obiskali samooskrbno kmetijo Prodnik. Ukvarjajo se z gostinstvom in turizmom, večji del hrane pa pridelajo sami. Sami si pripravljajo tudi let za kurjavo.
V letošnjem letu se zaključuje mednarodni projekt LIFE Biothop s katerim so pod pokroviteljstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca preizkušali uporabnost biorazgradljive hmeljarske vrvice. Kot je znano je vrvico mogoče kompostirati, iz nje pa so s pomočjo partnerjev v projektu izdelali tudi uporabne izdelke.
V letošnjem letu se zaključuje mednarodni projekt LIFE Biothop s katerim so pod pokroviteljstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca preizkušali uporabnost biorazgradljive hmeljarske vrvice. Kot je znano je vrvico mogoče kompostirati, iz nje pa so s pomočjo partnerjev v projektu izdelali tudi uporabne izdelke.
Čebelarska zveza Slovenije že vrsto let spodbuja inovativnost čebelarjev. Za najzanimivejše tehnološke rešitve podelijo tudi posebna priznanja.
Čebelarska zveza Slovenije že vrsto let spodbuja inovativnost čebelarjev. Za najzanimivejše tehnološke rešitve podelijo tudi posebna priznanja.
V Šmarjah so se domačini odločili sami poskrbeti za svoje zaraščene poljske poti. Z denarjem, ki so ga dobili od Mestne občine Koper in Krajeve skupnosti, so nabavili material, sami pa so poprijeli za krampe in lopate.
V Šmarjah so se domačini odločili sami poskrbeti za svoje zaraščene poljske poti. Z denarjem, ki so ga dobili od Mestne občine Koper in Krajeve skupnosti, so nabavili material, sami pa so poprijeli za krampe in lopate.
Turistično podobo Doline Soče so snovalci in ponudniki sedaj nadgradili še s Kolektivno blagovno znamko Iz Doline Soče. Zaenkrat se je temu projektu pridružilo že osemintrideset različnih ponudnikov z več kot osemdesetimi izdelki.
Turistično podobo Doline Soče so snovalci in ponudniki sedaj nadgradili še s Kolektivno blagovno znamko Iz Doline Soče. Zaenkrat se je temu projektu pridružilo že osemintrideset različnih ponudnikov z več kot osemdesetimi izdelki.
Občini Ajdovščina in Vipava želita v zgornji vipavski dolini postaviti namakalni sistem, ki bi bil povezan z zbiralnikom Vogršček. Denar je že zagotovljen, večino naj bi ga dala Evropska unija. Še prej pa morata zbrati 67 odstotkov podpisov vseh lastnikov tamkajšnjih zemljišč.
Občini Ajdovščina in Vipava želita v zgornji vipavski dolini postaviti namakalni sistem, ki bi bil povezan z zbiralnikom Vogršček. Denar je že zagotovljen, večino naj bi ga dala Evropska unija. Še prej pa morata zbrati 67 odstotkov podpisov vseh lastnikov tamkajšnjih zemljišč.
Slovenski in Srbski Karitas sta financirala usposabljanje in tehnično opremo za kmetice iz občin Knjaževac in Aleksinac. Po triletnem projektu so zdaj nekdanje gospodinje uspešne pridelovalke kajamka, đemov, marmelad, ajvarja in ostalih specialitet.
Slovenski in Srbski Karitas sta financirala usposabljanje in tehnično opremo za kmetice iz občin Knjaževac in Aleksinac. Po triletnem projektu so zdaj nekdanje gospodinje uspešne pridelovalke kajamka, đemov, marmelad, ajvarja in ostalih specialitet.
V slovenskih zadrugah praznujejo 150 let od začetkov organiziranega delovanja. Visoki jubilej so počastili s slavnostno akademijo, na kateri so se spomnili najpomembnejših mejnikov slovenskega zadružništva. Zveza slovenske podeželske mladine je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos po vsej Sloveniji izvedla deset dvodnevnih izobraževanj pod naslovom Previdno v gozdu. Dodajamo opozorilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o zatiranju ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico. V Sloveniji imamo okoli 60 % kmetijskih zemljišč pokritih s travinjem. Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo košnji in spravilu krme.
V slovenskih zadrugah praznujejo 150 let od začetkov organiziranega delovanja. Visoki jubilej so počastili s slavnostno akademijo, na kateri so se spomnili najpomembnejših mejnikov slovenskega zadružništva. Zveza slovenske podeželske mladine je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos po vsej Sloveniji izvedla deset dvodnevnih izobraževanj pod naslovom Previdno v gozdu. Dodajamo opozorilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o zatiranju ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico. V Sloveniji imamo okoli 60 % kmetijskih zemljišč pokritih s travinjem. Tokrat nekoliko več pozornosti namenjamo košnji in spravilu krme.
V Sloveniji imamo okoli 60% kmetijskih zemljišč pokritih S travinjem. Na teh površinah pridelujemo krmo za domače živali ter z njo v veliki meri vplivamo na prirejo mleka in mesa. Kakovost krme dosegamo s primernimi tehnološkimi ukrepi. Danes bomo nekoliko več pozornosti namenili košnji, najprej pa poglejmo kakšne letine se lahko nadejamo v letošnji pridelovalni sezoni.
V Sloveniji imamo okoli 60% kmetijskih zemljišč pokritih S travinjem. Na teh površinah pridelujemo krmo za domače živali ter z njo v veliki meri vplivamo na prirejo mleka in mesa. Kakovost krme dosegamo s primernimi tehnološkimi ukrepi. Danes bomo nekoliko več pozornosti namenili košnji, najprej pa poglejmo kakšne letine se lahko nadejamo v letošnji pridelovalni sezoni.
Slovenske zadruge praznujejo 150 let od začetkov organiziranega delovanja. Obletnico so počastili s slavnostno akademijo ob Kongresu Zadružne zveze Slovenije in se na njej spomnili tudi vseh zgodovinskih mejnikov v razvoju slovenskega zadružništva. 150 let od ustanovitve prve kreditne zadruge in obenem 50 let od ustanovitve Zadružne zveze Slovenije je obenem tudi čas za temeljiti premislek o sodobni vlogi slovenskega zadružništva.
Slovenske zadruge praznujejo 150 let od začetkov organiziranega delovanja. Obletnico so počastili s slavnostno akademijo ob Kongresu Zadružne zveze Slovenije in se na njej spomnili tudi vseh zgodovinskih mejnikov v razvoju slovenskega zadružništva. 150 let od ustanovitve prve kreditne zadruge in obenem 50 let od ustanovitve Zadružne zveze Slovenije je obenem tudi čas za temeljiti premislek o sodobni vlogi slovenskega zadružništva.
Gost mag. Jože Miklavc, KGZS, KGZ Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost mag. Jože Miklavc, KGZS, KGZ Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Primerna usposobljenost je zelo pomembna za delo v gozdu, zato je Zveza slovenske podeželske mladine je letos skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po vsej Sloveniji izvedla 10 dvodnevnih izobraževanj z naslovom Previdno v gozdu.
Primerna usposobljenost je zelo pomembna za delo v gozdu, zato je Zveza slovenske podeželske mladine je letos skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po vsej Sloveniji izvedla 10 dvodnevnih izobraževanj z naslovom Previdno v gozdu.
Obiskali smo srbski Knjaževac in Aleksinac, kjer sta slovenski in srbski Karitas pomagala kmeticam, da lahko svoje izdelke pravilno predelajo, pakirajo in prodajo. Preverili smo, kakšna je sezona sadja na vipavskem in goriškem. V občinah Ajdovščina in Vipava zbirajo podpise za namestitev namakalnega sistema v zgornji vipavski dolini. Namakanje je namreč danes pogoj za uspešno kmetovanje. Turistično podobo Doline Soče so snovalci in ponudniki nadgradili s Kolektivno blagovno znamko Iz Doline Soče. Šmarčani pa so vzeli v roke krampe in lopate in obnovili kar nekaj zaraščenih poljskih poti. Strokovnjaki so prikazali sredstva za spremljanje in varstvo plodov pred oljčno muho, bili pa smo tudi na Festivali namiznih oljk.
Obiskali smo srbski Knjaževac in Aleksinac, kjer sta slovenski in srbski Karitas pomagala kmeticam, da lahko svoje izdelke pravilno predelajo, pakirajo in prodajo. Preverili smo, kakšna je sezona sadja na vipavskem in goriškem. V občinah Ajdovščina in Vipava zbirajo podpise za namestitev namakalnega sistema v zgornji vipavski dolini. Namakanje je namreč danes pogoj za uspešno kmetovanje. Turistično podobo Doline Soče so snovalci in ponudniki nadgradili s Kolektivno blagovno znamko Iz Doline Soče. Šmarčani pa so vzeli v roke krampe in lopate in obnovili kar nekaj zaraščenih poljskih poti. Strokovnjaki so prikazali sredstva za spremljanje in varstvo plodov pred oljčno muho, bili pa smo tudi na Festivali namiznih oljk.
Dan žit v Jabljah je že tradicionalna prireditev KIS in KGZ Ljubljana. Kot običajno so zbranim prikazali potek sortnih poskusov. Na območju Bistriško-Kamniškega polja smo obiskali mladega prevzemnika kmetije Kos. Ob visokih jubilejih je Zadružna zveza Slovenije pripravila razstavo o pomenu in vplivu zadružništva na slovensko kmetijstvo in gospodarstvo. Napovemo mednarodno ocenjevanje univerzitetnih vin. Tudi na KGZ Maribor so nedavno ocenjevali vina iz vinorodne dežele Podravje. Na posestvu Biotehniške šole so pripravili Dan sadjarsko vinogradniške tehnike s poudarkom na obdelavi tal.
Dan žit v Jabljah je že tradicionalna prireditev KIS in KGZ Ljubljana. Kot običajno so zbranim prikazali potek sortnih poskusov. Na območju Bistriško-Kamniškega polja smo obiskali mladega prevzemnika kmetije Kos. Ob visokih jubilejih je Zadružna zveza Slovenije pripravila razstavo o pomenu in vplivu zadružništva na slovensko kmetijstvo in gospodarstvo. Napovemo mednarodno ocenjevanje univerzitetnih vin. Tudi na KGZ Maribor so nedavno ocenjevali vina iz vinorodne dežele Podravje. Na posestvu Biotehniške šole so pripravili Dan sadjarsko vinogradniške tehnike s poudarkom na obdelavi tal.
Pretekli konec tedna so predvsem na severu Slovenije divjala huda neurja s točo, ki so povzročila veliko škode na kmetijskih površinah. Novosti na področju vinogradniške mehanizacije so si obiskovalci lahko ogledali na nedavni predstavitvi v Kostanjevici na Krki. Številne lastnike gozdov so neprijetno presenetili visoki zneski pristojbin za gozdne ceste. Takoj so se odzvali na KGZS in Zveza lastnikov gozdov. Obiskali smo zelenjadarsko kmetijo Medla na Otočcu. Predstavljamo tudi pomen in delovanje Javne službe za zdravstveno varstvo rastlin.
Pretekli konec tedna so predvsem na severu Slovenije divjala huda neurja s točo, ki so povzročila veliko škode na kmetijskih površinah. Novosti na področju vinogradniške mehanizacije so si obiskovalci lahko ogledali na nedavni predstavitvi v Kostanjevici na Krki. Številne lastnike gozdov so neprijetno presenetili visoki zneski pristojbin za gozdne ceste. Takoj so se odzvali na KGZS in Zveza lastnikov gozdov. Obiskali smo zelenjadarsko kmetijo Medla na Otočcu. Predstavljamo tudi pomen in delovanje Javne službe za zdravstveno varstvo rastlin.
Številne lastnike gozdov so neprijetno presenetili visoki zneski pristojbin za gozdne ceste. Na pritožbe lastnikov sta se takoj odzvali KGZS in Zveza lastnikov gozdov Slovenije in zahtevali od FURS-a pojasnilo, ki je medtem že priznal napako.
Številne lastnike gozdov so neprijetno presenetili visoki zneski pristojbin za gozdne ceste. Na pritožbe lastnikov sta se takoj odzvali KGZS in Zveza lastnikov gozdov Slovenije in zahtevali od FURS-a pojasnilo, ki je medtem že priznal napako.
Pretekli konec tedna so predvsem na severu in SV Slovenije divjala huda neurja s točo, ki so na prizadetih območjih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. V okolici Maribora je bilo najhuje na območju Pesnice in Jarenine.
Pretekli konec tedna so predvsem na severu in SV Slovenije divjala huda neurja s točo, ki so na prizadetih območjih povzročila ogromno škode tudi na kmetijskih površinah. V okolici Maribora je bilo najhuje na območju Pesnice in Jarenine.
Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo Mesto imajo 151 pridelovalcev zelenjave, ki jo pridelujejo na približno 250 ha površin. Od tega je približno 23 ha pokritih površin. Obiskali smo Kmetijo Medle. Že trideset let se ukvarjajo s pridelavo zelenjave, temu pa so dodali še vzgojo sadik zelenjave in rož.
Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo Mesto imajo 151 pridelovalcev zelenjave, ki jo pridelujejo na približno 250 ha površin. Od tega je približno 23 ha pokritih površin. Obiskali smo Kmetijo Medle. Že trideset let se ukvarjajo s pridelavo zelenjave, temu pa so dodali še vzgojo sadik zelenjave in rož.
Novosti na področju vinogradniške kmetijske mehanizacije so si na nedavni predstavitvi v Kostanjevici na Krki ogledali številni okoliški vinogradniki. Ob robotskih strojih so največ zanimanja obiskovalcev poželi sodobni škropilniki.
Novosti na področju vinogradniške kmetijske mehanizacije so si na nedavni predstavitvi v Kostanjevici na Krki ogledali številni okoliški vinogradniki. Ob robotskih strojih so največ zanimanja obiskovalcev poželi sodobni škropilniki.
Na priporočilo Združenih narodov smo letos prvič doslej obeležili 12. maj kot mednarodni dan zdravja rastlin. Zagotavljanje prehranske varnosti oz. kakovostne pridelave hrane je bistvenega pomena tudi za zdravje ljudi. Javno službo zdravstvenega varstva rastlin v Sloveniji opravljajo v sklopu več institucij – pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter na oddelkih za varstvo rastlin v KGZ Maribor, Novo mesto in v Nova Gorica.
Na priporočilo Združenih narodov smo letos prvič doslej obeležili 12. maj kot mednarodni dan zdravja rastlin. Zagotavljanje prehranske varnosti oz. kakovostne pridelave hrane je bistvenega pomena tudi za zdravje ljudi. Javno službo zdravstvenega varstva rastlin v Sloveniji opravljajo v sklopu več institucij – pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter na oddelkih za varstvo rastlin v KGZ Maribor, Novo mesto in v Nova Gorica.
Gostja Metka Barbarič, KGZS, KGZ Murska Sobota. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gostja Metka Barbarič, KGZS, KGZ Murska Sobota. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Le kdo si ne želi imeti domačega vrta, na katerem bi lahko pridelal svežo zelenjavo in poskrbel tudi za domačo, zdravo ozimnico. Samooskrba pri nas raste, spodbujajo pa jo tudi taki projekti, kot so si ga zamislili v občini Hrpelje-Kozina. Domačinom, ki nimajo svoje zemlje, so uredili ograjene vrtičke in jih poimenovali njivice na vasi.
Le kdo si ne želi imeti domačega vrta, na katerem bi lahko pridelal svežo zelenjavo in poskrbel tudi za domačo, zdravo ozimnico. Samooskrba pri nas raste, spodbujajo pa jo tudi taki projekti, kot so si ga zamislili v občini Hrpelje-Kozina. Domačinom, ki nimajo svoje zemlje, so uredili ograjene vrtičke in jih poimenovali njivice na vasi.
V Sloveniji obeležujemo 150 let zadružništva. Skupaj z našimi mariborskimi kolegi v oddajah Ljudje in zemlja ob tej priložnosti obiskujemo kmetijske zadruge po Sloveniji, da bi jih na kratko predstavili in izvedeli, kako se soočajo s sodobnimi izzivi.
V Sloveniji obeležujemo 150 let zadružništva. Skupaj z našimi mariborskimi kolegi v oddajah Ljudje in zemlja ob tej priložnosti obiskujemo kmetijske zadruge po Sloveniji, da bi jih na kratko predstavili in izvedeli, kako se soočajo s sodobnimi izzivi.
Ob glavnih prometnicah vsako pomlad in poletje vzniknejo stojnice s sumljiv izvorom sadja in zelenjave. V Slovenski Istri jih je bilo, v času našega snemanja osem, in ko smo se pripeljali do prve stojnice so prodajalci pobegnili pred kamero.
Ob glavnih prometnicah vsako pomlad in poletje vzniknejo stojnice s sumljiv izvorom sadja in zelenjave. V Slovenski Istri jih je bilo, v času našega snemanja osem, in ko smo se pripeljali do prve stojnice so prodajalci pobegnili pred kamero.
Bili smo v vasi Puče, kjer so posadili na 14 hektarih v kosu, dobrih 4600 oljk in tako ustvarili največji oljčnik v Sloveniji.
Bili smo v vasi Puče, kjer so posadili na 14 hektarih v kosu, dobrih 4600 oljk in tako ustvarili največji oljčnik v Sloveniji.
V oddaji vam bomo predstavili največji oljčnik v Sloveniji, kjer so posadili 4600 oljk. Znova izpostavljamo preprodajalce sadja in zelenjave ob cesti, gre za blago katerega izvor običajno ni znan. Obeležujemo 150 let zadružništva, zato smo obiskali kmetijske zadruge od Tolmina do Kopra. V Hrpeljah so za občane uredili površine, kjer lahko pridelujejo svojo zelenjavo. Prostor so poimenovali ''njivice na vasi. Predstavljamo pa še monografijo s področja oljkarstva, kjer so zbrali dognanja zadnjih deset let.
V oddaji vam bomo predstavili največji oljčnik v Sloveniji, kjer so posadili 4600 oljk. Znova izpostavljamo preprodajalce sadja in zelenjave ob cesti, gre za blago katerega izvor običajno ni znan. Obeležujemo 150 let zadružništva, zato smo obiskali kmetijske zadruge od Tolmina do Kopra. V Hrpeljah so za občane uredili površine, kjer lahko pridelujejo svojo zelenjavo. Prostor so poimenovali ''njivice na vasi. Predstavljamo pa še monografijo s področja oljkarstva, kjer so zbrali dognanja zadnjih deset let.
Predstavljamo tri kmetijske zadruge na območju Podravja, ki se trudijo, da bi zadružno poslanstvo opravljale tudi v trenutnih težkih ekonomskih razmerah. Vinis, zveza vinogradnikov in vinarjev Slovenije je v Grajeni pri Ptuju organizirala 5. državno ocenjevanje vin. Bonita je nova sorta jabolk za katero se zanima tudi vse več slovenskih sadjarjev. Le nekaj dni pred svetovnim dnevom čebel so v Mariboru izvedli 44. Državno tekmovanje mladih čebelarjev. Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske je v studiu spregovoril o pomenu svetovnega dneva čebel in o letošnji čebelarski sezoni.
Predstavljamo tri kmetijske zadruge na območju Podravja, ki se trudijo, da bi zadružno poslanstvo opravljale tudi v trenutnih težkih ekonomskih razmerah. Vinis, zveza vinogradnikov in vinarjev Slovenije je v Grajeni pri Ptuju organizirala 5. državno ocenjevanje vin. Bonita je nova sorta jabolk za katero se zanima tudi vse več slovenskih sadjarjev. Le nekaj dni pred svetovnim dnevom čebel so v Mariboru izvedli 44. Državno tekmovanje mladih čebelarjev. Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske je v studiu spregovoril o pomenu svetovnega dneva čebel in o letošnji čebelarski sezoni.
Na svetu obstaja okoli 20 000 različnih vrst čebel. Naša kranjska sivka je podvrsta iz družine t.i. pravih čebel, kamor poleg medonosnih čebel spadajo tudi čmrlji. Le nekaj dni pred svetovnim dnevom čebel so v Mariboru izvedli državno tekmovanje mladih čebelarjev. Letos je potekalo že 44-tič doslej.
Na svetu obstaja okoli 20 000 različnih vrst čebel. Naša kranjska sivka je podvrsta iz družine t.i. pravih čebel, kamor poleg medonosnih čebel spadajo tudi čmrlji. Le nekaj dni pred svetovnim dnevom čebel so v Mariboru izvedli državno tekmovanje mladih čebelarjev. Letos je potekalo že 44-tič doslej.
Gost Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
V okviru visokih zadružnih jubilejev smo tokrat obiskali tri kmetijske zadruge na območju Podravja. Trudijo se, da bi zadružno poslanstvo opravljale tudi v kriznih razmerah s katerimi se soočajo zadnja leta.
V okviru visokih zadružnih jubilejev smo tokrat obiskali tri kmetijske zadruge na območju Podravja. Trudijo se, da bi zadružno poslanstvo opravljale tudi v kriznih razmerah s katerimi se soočajo zadnja leta.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk Bonita. Od takrat se je razširila na Pohorje in Slovenske gorice. Pridelovalci ugotavljajo, da je sicer tehnološko zahtevna sorta, a izjemno bogato rodi.
Na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu so pred štirimi leti prvi v Sloveniji zasadili novo klubsko sorto jabolk Bonita. Od takrat se je razširila na Pohorje in Slovenske gorice. Pridelovalci ugotavljajo, da je sicer tehnološko zahtevna sorta, a izjemno bogato rodi.
Državno ocenjevanje vin Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Vinis je gostilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice in Haloze. Na njem je sodelovalo 35 društev, v ocenjevanje pa so prejeli 285 vzorcev iz vseh koncev Slovenije. Največ, kar 22 vzorcev, je prispevalo domače društvo iz območja slovenskih goric in Haloz. Gre za pomembni dogodek s strani preverjanja kakovosti vin, kot tudi promocije slovenskega vinogradništva.
Državno ocenjevanje vin Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Vinis je gostilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice in Haloze. Na njem je sodelovalo 35 društev, v ocenjevanje pa so prejeli 285 vzorcev iz vseh koncev Slovenije. Največ, kar 22 vzorcev, je prispevalo domače društvo iz območja slovenskih goric in Haloz. Gre za pomembni dogodek s strani preverjanja kakovosti vin, kot tudi promocije slovenskega vinogradništva.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
6. maja se je sklenila letošnja subvencijska kampanja. Zamudniki bodo vloge lahko sicer oddajali še do konca meseca, vendar z odbitki. Ukrepi in višina plačil so enaki kot v preteklem letu, saj se kot vemo - novo programsko obdobje začenja šele s prihodnjim letom. Pogledali smo, kako je sprejemanje vlog na zadnji uradni dan potekalo v Mariboru in preverili, kako se v kmetijstvu odzivajo na nenehne podražitve osnovnih surovin in energentov.
6. maja se je sklenila letošnja subvencijska kampanja. Zamudniki bodo vloge lahko sicer oddajali še do konca meseca, vendar z odbitki. Ukrepi in višina plačil so enaki kot v preteklem letu, saj se kot vemo - novo programsko obdobje začenja šele s prihodnjim letom. Pogledali smo, kako je sprejemanje vlog na zadnji uradni dan potekalo v Mariboru in preverili, kako se v kmetijstvu odzivajo na nenehne podražitve osnovnih surovin in energentov.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Na Ptuju bo med 20. in 22. majem Festival Dobrot slovenskih kmetij, ki ima že 33-letno tradicijo. Začel se bo s strokovnim posvetom o oljih, ki jim bo posvečena tudi celotna razstava. Projekt vsako leto izvede strokovna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ob sodelovanju vseh zavodov po Sloveniji in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.
Na Ptuju bo med 20. in 22. majem Festival Dobrot slovenskih kmetij, ki ima že 33-letno tradicijo. Začel se bo s strokovnim posvetom o oljih, ki jim bo posvečena tudi celotna razstava. Projekt vsako leto izvede strokovna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ob sodelovanju vseh zavodov po Sloveniji in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.
Jagode so gojili že v antičnem Rimu, kjer so jih priporočali tudi pri zdravljenju ledvic, revmatskih bolezni in pri nižanju krvnega pritiska. Danes vemo, da vsebujejo veliko vitamina C, vitaminov A in K ter precej železa, natrija, kalija, mangana in fosforja. Jagode spadajo med najbolj priljubljene sadeže na svetu in tudi letos so zgodnje sorte že dozorele. Med podravskimi pridelovalci jagod se je mudila Dragica Vujanovič z ekipo.
Jagode so gojili že v antičnem Rimu, kjer so jih priporočali tudi pri zdravljenju ledvic, revmatskih bolezni in pri nižanju krvnega pritiska. Danes vemo, da vsebujejo veliko vitamina C, vitaminov A in K ter precej železa, natrija, kalija, mangana in fosforja. Jagode spadajo med najbolj priljubljene sadeže na svetu in tudi letos so zgodnje sorte že dozorele. Med podravskimi pridelovalci jagod se je mudila Dragica Vujanovič z ekipo.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost dr. Črtomir Rozman, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost dr. Črtomir Rozman, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Mestna občina Koper je z novim prostorskim načrtom želela pozidati večji del kmetijskih zemljišč. A so se domačini uprli, proti je tudi stroka. Bertošani napovedujejo celo freferendum in če ne bo šlo drugače, celo odcepitev od MOK.
Mestna občina Koper je z novim prostorskim načrtom želela pozidati večji del kmetijskih zemljišč. A so se domačini uprli, proti je tudi stroka. Bertošani napovedujejo celo freferendum in če ne bo šlo drugače, celo odcepitev od MOK.
Pričakujemo novo vlado, zato smo se želeli pozanimati, kaj lahko od nje pričakujemo. Vsem parlamentarnim strankam smo poslali 5 zanimivih vprašanj. Razen Gibanja Svoboda, so odgovorile vse ostale štiri parlamentarne stranke; SDS, N.Si, SD in Levica.
Pričakujemo novo vlado, zato smo se želeli pozanimati, kaj lahko od nje pričakujemo. Vsem parlamentarnim strankam smo poslali 5 zanimivih vprašanj. Razen Gibanja Svoboda, so odgovorile vse ostale štiri parlamentarne stranke; SDS, N.Si, SD in Levica.
Za zanimiv korak se odločajo v Piranu. Za kmetijske namene bi radi namenili celo svoja stavbna zemljišča. Občinska svetnica Meira Hot iz Socialnih demokratov predlaga sprejem Odloka o oddaji stavbnih zemljišč v lasti občine Piran v najem za potrebe lokalne samooskrbe s kmetijskimi pridelki. Večina svetnikov odlok podpira in predvidoma bo sprejet na eni prihodnjih sej.
Za zanimiv korak se odločajo v Piranu. Za kmetijske namene bi radi namenili celo svoja stavbna zemljišča. Občinska svetnica Meira Hot iz Socialnih demokratov predlaga sprejem Odloka o oddaji stavbnih zemljišč v lasti občine Piran v najem za potrebe lokalne samooskrbe s kmetijskimi pridelki. Večina svetnikov odlok podpira in predvidoma bo sprejet na eni prihodnjih sej.
Slovenska Istra je dobila svojo jubilejno, 10. vinsko kraljico. To je postala Nika Glavina s posestva Santomas v Šmarjah pri Kopru. Nasledila je Teo Ivančič, ki je zaradi pandemije kraljevala kar dve leti in pol. Zanimivo je, da sta prvič pod isto streho kralj in kraljica. Njen dedek, Ludvik Nazarij Glavina je namreč kralj refoška.
Slovenska Istra je dobila svojo jubilejno, 10. vinsko kraljico. To je postala Nika Glavina s posestva Santomas v Šmarjah pri Kopru. Nasledila je Teo Ivančič, ki je zaradi pandemije kraljevala kar dve leti in pol. Zanimivo je, da sta prvič pod isto streho kralj in kraljica. Njen dedek, Ludvik Nazarij Glavina je namreč kralj refoška.
Gojenje tartufov je bolj redkost kot pravilo. Še vedno se jih nabira v gozdu, tartufarji jih iščejo s pomočjo psov, na dobro skritih lokacijah. Na Krasu je v zadnjih letih vzniknilo nekaj nasadov, kjer so se lotili vzgoje tartufov.
Gojenje tartufov je bolj redkost kot pravilo. Še vedno se jih nabira v gozdu, tartufarji jih iščejo s pomočjo psov, na dobro skritih lokacijah. Na Krasu je v zadnjih letih vzniknilo nekaj nasadov, kjer so se lotili vzgoje tartufov.
Na kmetiji Rantaša so skozi desetletja ob primerni skrbi za živali veliko pozornosti namenjali tudi selekciji. Poslanstvo slovenske vinske kraljice bo v letu 2022 opravljala Ana Protner, ki prihaja iz Vinorodne dežele Podravje. V studiu gostimo strokovnega tajnika Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki deluje že 23 let. Nadaljujemo na Koroškem pri Ledinekovih, ki so se med prvimi na tem območju odločili, da bodo kmetovali po ekoloških smernicah. O ekološki in biodinamični pridelavi ter trženju smo se pogovarjali s Primožem Kelencem, ki z družino gospodari na biodinamični kmetiji v Stojncih.
Na kmetiji Rantaša so skozi desetletja ob primerni skrbi za živali veliko pozornosti namenjali tudi selekciji. Poslanstvo slovenske vinske kraljice bo v letu 2022 opravljala Ana Protner, ki prihaja iz Vinorodne dežele Podravje. V studiu gostimo strokovnega tajnika Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki deluje že 23 let. Nadaljujemo na Koroškem pri Ledinekovih, ki so se med prvimi na tem območju odločili, da bodo kmetovali po ekoloških smernicah. O ekološki in biodinamični pridelavi ter trženju smo se pogovarjali s Primožem Kelencem, ki z družino gospodari na biodinamični kmetiji v Stojncih.
Gost Mitja Zupančič, KGZS, KGZ Celje. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Mitja Zupančič, KGZS, KGZ Celje. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
V Sloveniji je okoli 5 % ekoloških kmetij, kar je pod evropskim povprečjem Za ekološko kmetovanje se odločajo predvsem živinorejci v hribovskem in gorskem svetu, zadnja leta narašča tudi število ekoloških sadjarjev in zelenjadarjev. Med prvimi ekološkimi kmetijami na Koroškem so bili Ledinekovi, ki kmetujejo v Selovcu v občini Dravograd.
V Sloveniji je okoli 5 % ekoloških kmetij, kar je pod evropskim povprečjem Za ekološko kmetovanje se odločajo predvsem živinorejci v hribovskem in gorskem svetu, zadnja leta narašča tudi število ekoloških sadjarjev in zelenjadarjev. Med prvimi ekološkimi kmetijami na Koroškem so bili Ledinekovi, ki kmetujejo v Selovcu v občini Dravograd.
Letošnja Vinska kraljica Slovenije Ana Protner prihaja iz mariborskega vinorodnega okoliša. Obiskali smo jo na njenem domu v Malečniku in se seznanili z njihovo domačo vinsko kletjo pod imenom Hiša Joannes Protner.
Letošnja Vinska kraljica Slovenije Ana Protner prihaja iz mariborskega vinorodnega okoliša. Obiskali smo jo na njenem domu v Malečniku in se seznanili z njihovo domačo vinsko kletjo pod imenom Hiša Joannes Protner.
Gost Primož Kelenc, Stojnci, Markovci. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Primož Kelenc, Stojnci, Markovci. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Osnovna panoga na kmetiji Rantaša v Bolehnečicih je govedoreja. Skozi desetletja so ob primerni skrbi za živali veliko pozornosti namenjali tudi selekciji. Danes imajo v hlevu nekaj živali z izjemnimi konstitucijskimi in produkcijskimi lastnostmi, mladi prevzemnik pa nadaljuje z rejo kakovostne govedorejske črede.
Osnovna panoga na kmetiji Rantaša v Bolehnečicih je govedoreja. Skozi desetletja so ob primerni skrbi za živali veliko pozornosti namenjali tudi selekciji. Danes imajo v hlevu nekaj živali z izjemnimi konstitucijskimi in produkcijskimi lastnostmi, mladi prevzemnik pa nadaljuje z rejo kakovostne govedorejske črede.
Po dveh letih premora so v Komendi ponovno izpeljali jubilejni, 25. Kmetijsko - obrtni sejem. Neobhoden tehnološki ukrep v tržni pridelavi jabolk je kemično redčenje cvetov in plodičev. Kako in kdaj ga opravimo nam predstavijo strokovnjaki Javne službe v sadjarstvu. Tina Lešnik, članica upravnega odbora novega Društva podeželske mladine Maribor nam v studiu predstavi cilje društva. V Sloveniji se s hmeljarstvom ukvarja okoli 120 kmetij. Predvsem zaradi covida je v zadnjih dveh letih prodaja precej upadla. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji delovalo okoli 6000 vodnih mlinov. Redki so v današnjem času še ohranjeni in delujoči. Obiskali smo Kukovičičev mlin na Kozjanskem.
Po dveh letih premora so v Komendi ponovno izpeljali jubilejni, 25. Kmetijsko - obrtni sejem. Neobhoden tehnološki ukrep v tržni pridelavi jabolk je kemično redčenje cvetov in plodičev. Kako in kdaj ga opravimo nam predstavijo strokovnjaki Javne službe v sadjarstvu. Tina Lešnik, članica upravnega odbora novega Društva podeželske mladine Maribor nam v studiu predstavi cilje društva. V Sloveniji se s hmeljarstvom ukvarja okoli 120 kmetij. Predvsem zaradi covida je v zadnjih dveh letih prodaja precej upadla. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji delovalo okoli 6000 vodnih mlinov. Redki so v današnjem času še ohranjeni in delujoči. Obiskali smo Kukovičičev mlin na Kozjanskem.
Neobhoden tehnološki ukrep v tržni pridelavi jabolk, s katerim zmanjšamo rodni nastavek, je kemično redčenje plodičev. Takoj za rezjo predstavlja eno izmed najpomembnejših spomladanskih opravil v sadovnjakih.
Neobhoden tehnološki ukrep v tržni pridelavi jabolk, s katerim zmanjšamo rodni nastavek, je kemično redčenje plodičev. Takoj za rezjo predstavlja eno izmed najpomembnejših spomladanskih opravil v sadovnjakih.
