Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je vse bolj razširjena tudi v Sloveniji. Stanje smo preverili v Jeruzalemu pri Ormožu. Na ekološki kmetiji Galun v Halozah je suša zelo prizadela travinje. S pridelovanjem zelenjave se v Poljanski dolini ukvarjajo le redki. Med njimi so Budlovi z Žirovskega Vrha, ki imajo to dopolnilno dejavnostjo že deset let. Ekipa rubrike Ekološko + lokalno = idealno se je tokrat odpravila med ekološke vinogradnike na Primorskem.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je vse bolj razširjena tudi v Sloveniji. Stanje smo preverili v Jeruzalemu pri Ormožu. Na ekološki kmetiji Galun v Halozah je suša zelo prizadela travinje. S pridelovanjem zelenjave se v Poljanski dolini ukvarjajo le redki. Med njimi so Budlovi z Žirovskega Vrha, ki imajo to dopolnilno dejavnostjo že deset let. Ekipa rubrike Ekološko + lokalno = idealno se je tokrat odpravila med ekološke vinogradnike na Primorskem.
V Poljanski dolini prevladuje živinoreja. S pridelovanjem in predelavo zelenjave se ukvarjajo le na nekaj kmetijah. Tudi pri Budlovih na Žirovskem Vrhu Svetega Urbana je to dopolnilna dejavnost šele dobrih deset let. Na posestvu, ki se razteza v bližini t.i. Rupnikove linije, živijo tri generacije družine Kavčič.
V Poljanski dolini prevladuje živinoreja. S pridelovanjem in predelavo zelenjave se ukvarjajo le na nekaj kmetijah. Tudi pri Budlovih na Žirovskem Vrhu Svetega Urbana je to dopolnilna dejavnost šele dobrih deset let. Na posestvu, ki se razteza v bližini t.i. Rupnikove linije, živijo tri generacije družine Kavčič.
V Vipavski dolini smo bili, pri dveh ekoloških vinogradnikih, Mlečnik je tradicionalna ekološka kmetija s 7 ha vinogradov, ki jo obdelujeta oče in sin, tržita pa največ v Evropi, nekaj pa tudi na Daljni vzhod, vse do Japonske. Guerila je 19 hektarska biodinamična vinogradniška kmetija, organizirana kot podjetje s 7 zaposlenimi, izvaža v 30 držav.
V Vipavski dolini smo bili, pri dveh ekoloških vinogradnikih, Mlečnik je tradicionalna ekološka kmetija s 7 ha vinogradov, ki jo obdelujeta oče in sin, tržita pa največ v Evropi, nekaj pa tudi na Daljni vzhod, vse do Japonske. Guerila je 19 hektarska biodinamična vinogradniška kmetija, organizirana kot podjetje s 7 zaposlenimi, izvaža v 30 držav.
Pogovor Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.
Pogovor Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.
Pomanjkanje padavin ter občasna vročinska obdobja skozi vso pridelovalno sezono so do začetka julija privedla do največjega primanjkljaja vode v površinskem sloju tal, v zadnjih petih letih. Na kmetijskih površinah, ki niso namakane, so takšne razmere zelo negativno vplivale na pridelke. Na kmetiji Galun v Halozah je zaradi suše na izpostavljenih legah zelo prizadeto travinje.
Pomanjkanje padavin ter občasna vročinska obdobja skozi vso pridelovalno sezono so do začetka julija privedla do največjega primanjkljaja vode v površinskem sloju tal, v zadnjih petih letih. Na kmetijskih površinah, ki niso namakane, so takšne razmere zelo negativno vplivale na pridelke. Na kmetiji Galun v Halozah je zaradi suše na izpostavljenih legah zelo prizadeto travinje.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte, ki jo države članice EU poskušajo obvladovati z ukrepi, določenimi v uredbi Evropske komisije. V Sloveniji letos beležimo večji izbruh te bolezni, kot v lanskem letu. Z ekipo smo se odpravili na Ormoško-Ljutomersko območje in preverili, kakšno je stanje na terenu.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte, ki jo države članice EU poskušajo obvladovati z ukrepi, določenimi v uredbi Evropske komisije. V Sloveniji letos beležimo večji izbruh te bolezni, kot v lanskem letu. Z ekipo smo se odpravili na Ormoško-Ljutomersko območje in preverili, kakšno je stanje na terenu.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice.
Na Krasu smo premljali žetev in predelavo sivke. Obiskali smo kmetijo v Volčjem Gradu, ki se je s sivko začela ukvarjati pred petimi leti.
Na Krasu smo premljali žetev in predelavo sivke. Obiskali smo kmetijo v Volčjem Gradu, ki se je s sivko začela ukvarjati pred petimi leti.
Snežniška planota je prava zakladnica narave. V širšem območju so našteli več kot 50 vrhov, okrog 300 jam in brezen, izjemno pestra je sestava gozda. Rastejo bukev, jelka, gorski javor, jerebika, črni in rdeči bor, smreka. Med pticami izstopata planinski orel in beloglavi jastreb, pohodnike navdušujeta planinski močerad in rdeča murka. Kmalu bo vse to zaokroženo v Regijski park Snežnik.
Snežniška planota je prava zakladnica narave. V širšem območju so našteli več kot 50 vrhov, okrog 300 jam in brezen, izjemno pestra je sestava gozda. Rastejo bukev, jelka, gorski javor, jerebika, črni in rdeči bor, smreka. Med pticami izstopata planinski orel in beloglavi jastreb, pohodnike navdušujeta planinski močerad in rdeča murka. Kmalu bo vse to zaokroženo v Regijski park Snežnik.
V naslednji reportaži pa o pridelavi sadja v Goriških Brdih, kjer se sezona začne že sredi maja s češnjami in nadaljuje v pozno jesen, ko zorijo kakiji. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Marinič, kjer so v delo vpeti vsi člani družine. V času našega obiska so zorele fige, slive in breskve, zato je bilo v nasadih veliko dela.
V naslednji reportaži pa o pridelavi sadja v Goriških Brdih, kjer se sezona začne že sredi maja s češnjami in nadaljuje v pozno jesen, ko zorijo kakiji. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Marinič, kjer so v delo vpeti vsi člani družine. V času našega obiska so zorele fige, slive in breskve, zato je bilo v nasadih veliko dela.
Vipavska breskev, nekdaj najbolj prepoznaven sadež Vipavske doline, vse bolj izginja. Površine z intenzivnimi breskovimi nasadi so se zadnji dve desetletji v Sloveniji skrčile z 800 na dobrih 200 hektarjev, od tega jih je polovica na Primorskem. So pa v največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah na Goriškem, pripravili razstavo sort breskev in nektarin. V centru sicer že več kot 30 let pripravljajo sortni izbor breskev in v tem obdobju so jih preizkusili že več kot 120 sort.
Vipavska breskev, nekdaj najbolj prepoznaven sadež Vipavske doline, vse bolj izginja. Površine z intenzivnimi breskovimi nasadi so se zadnji dve desetletji v Sloveniji skrčile z 800 na dobrih 200 hektarjev, od tega jih je polovica na Primorskem. So pa v največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah na Goriškem, pripravili razstavo sort breskev in nektarin. V centru sicer že več kot 30 let pripravljajo sortni izbor breskev in v tem obdobju so jih preizkusili že več kot 120 sort.
Začeli bomo z aktualnostmi poletnih kmetijskih dni - tu so seveda že priprave na trgatev. Grenak priokus predvsem izvoznim vinskim kletem pa dajejo krepko višje carine za ameriški trg. Obetavnejše bodo naše minute druženja s sadjarji. V največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah, so pripravili razstavo breskev in nektarin. Obiskali pa smo tudi briško sadjarsko kmetijo Marinič v Biljani. Popeljali vas bomo na snežniško planoto, pravo zakladnico narave, kjer nastaja regijski park Snežnik. Zatem bi si skupaj z vami želeli, da bi lahko prek naših zaslonov - poleg slike - pričarali tudi vonj. Bili smo namreč na žetvi omamno dišeče sivke. Zavrteli bomo kolo časa kar precej nazaj. Na Colu, kjer že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo - so se spomnili tudi legenadrnih prvih kosilnic, bi- či - esk... Za konec pa vas bomo povabili, da se tudi zavrtite z nami oziroma z našimi mladimi Vaškimi godci.
Začeli bomo z aktualnostmi poletnih kmetijskih dni - tu so seveda že priprave na trgatev. Grenak priokus predvsem izvoznim vinskim kletem pa dajejo krepko višje carine za ameriški trg. Obetavnejše bodo naše minute druženja s sadjarji. V največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah, so pripravili razstavo breskev in nektarin. Obiskali pa smo tudi briško sadjarsko kmetijo Marinič v Biljani. Popeljali vas bomo na snežniško planoto, pravo zakladnico narave, kjer nastaja regijski park Snežnik. Zatem bi si skupaj z vami želeli, da bi lahko prek naših zaslonov - poleg slike - pričarali tudi vonj. Bili smo namreč na žetvi omamno dišeče sivke. Zavrteli bomo kolo časa kar precej nazaj. Na Colu, kjer že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo - so se spomnili tudi legenadrnih prvih kosilnic, bi- či - esk... Za konec pa vas bomo povabili, da se tudi zavrtite z nami oziroma z našimi mladimi Vaškimi godci.
Pridružili smo se članom agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske, ki so se letos sestali v Podkorenu. Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija gostila predstavnike evropske podeželske mladine. Poljedelski dan KGZ Maribor je bil letos namenjen sodobnim pristopom obdelave tal. Bili smo v laboratorijih Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, kjer se med drugim ukvarjajo s kakovostjo krme za živali. Na Gorenjskem smo obiskali ekološko kmetijo, se razprostira po 100 ha kmetijskih površin. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno =idealno.
Pridružili smo se članom agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske, ki so se letos sestali v Podkorenu. Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija gostila predstavnike evropske podeželske mladine. Poljedelski dan KGZ Maribor je bil letos namenjen sodobnim pristopom obdelave tal. Bili smo v laboratorijih Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, kjer se med drugim ukvarjajo s kakovostjo krme za živali. Na Gorenjskem smo obiskali ekološko kmetijo, se razprostira po 100 ha kmetijskih površin. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno =idealno.
Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija v Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto pripravila srečanje evropske podeželske mladine. Del enotedenskega izobraževalno - družabnega srečanja je bila tudi enodnevna ekskurzija na dolenjsko in štajersko podeželje. Naša ekipa se je mladim podeželanom pridružila v Halozah.
Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija v Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto pripravila srečanje evropske podeželske mladine. Del enotedenskega izobraževalno - družabnega srečanja je bila tudi enodnevna ekskurzija na dolenjsko in štajersko podeželje. Naša ekipa se je mladim podeželanom pridružila v Halozah.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor so v Račah pripravili Poljedelski dan, kjer so predstavili napredne pristope pri obdelavi tal in mehanskem zatiranju plevela v ekološki pridelavi. Ob tem pa so obeležili tudi 30-letnico delovanja Strojnega krožka Orač. Združenja, ki s sodelovanjem med kmeti ohranja tradicijo in skrbi za sodoben razvoj kmetijske mehanizacije.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor so v Račah pripravili Poljedelski dan, kjer so predstavili napredne pristope pri obdelavi tal in mehanskem zatiranju plevela v ekološki pridelavi. Ob tem pa so obeležili tudi 30-letnico delovanja Strojnega krožka Orač. Združenja, ki s sodelovanjem med kmeti ohranja tradicijo in skrbi za sodoben razvoj kmetijske mehanizacije.
Kako pomembna je hrana za zdravje in dobrobit živali, vedo strokovnjaki na Katedri za prehrano Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Danes bomo pogledali v njihove laboratorije, kjer potekajo raziskave o kakovosti krme, prebavljivosti hranil in vplivu prehrane na produktivnost živali.
Kako pomembna je hrana za zdravje in dobrobit živali, vedo strokovnjaki na Katedri za prehrano Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Danes bomo pogledali v njihove laboratorije, kjer potekajo raziskave o kakovosti krme, prebavljivosti hranil in vplivu prehrane na produktivnost živali.
Člani agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske so se letos sestali na območju AS Podkoren. Na srečanju so poudarili varovalno vlogo agrarnih in pašnih skupnosti pri ohranjanju ravnovesja v naravi, in opozorili na učinkovito zaščito živali na gorskih pašnikih pred napadi velikih zveri.
Člani agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske so se letos sestali na območju AS Podkoren. Na srečanju so poudarili varovalno vlogo agrarnih in pašnih skupnosti pri ohranjanju ravnovesja v naravi, in opozorili na učinkovito zaščito živali na gorskih pašnikih pred napadi velikih zveri.
V tokratni rubriki se posvečamo pridelavi oljnic in žitaric na ekološki način, kako kmetje uporabljajo žita za razširitev kolobarja in boljšo rodnost tal, pa tudi o zadružništvu boste izvedeli precej dobrih namigov.
V tokratni rubriki se posvečamo pridelavi oljnic in žitaric na ekološki način, kako kmetje uporabljajo žita za razširitev kolobarja in boljšo rodnost tal, pa tudi o zadružništvu boste izvedeli precej dobrih namigov.
Ekološka kmetija Pri Šuštarju se ponaša s pestrostjo panog, razteza se po 100 hektarjih površin. Inovativen in kreativen um Primoža Krišlja, ki ga že od otroštva vodi radovednost do spoznavanja različnih možnosti, uvaja vedno nove panoge. Podali smo se na Gorenjsko.
Ekološka kmetija Pri Šuštarju se ponaša s pestrostjo panog, razteza se po 100 hektarjih površin. Inovativen in kreativen um Primoža Krišlja, ki ga že od otroštva vodi radovednost do spoznavanja različnih možnosti, uvaja vedno nove panoge. Podali smo se na Gorenjsko.
V oddaji predstavljamo na primeru dveh sadjarskih kmetij dileme s katerimi se soočajo v tej sezoni. Obiskali smo tradicionalni shod traktoristov v Račevi v bližini Žiri, v rubriki »Spomnimo se« smo v retrospektivi prikazali delovanje Društva kmečkih žena Metlika pred 25. -leti in danes. Oddajo smo sklenili z rubriko Ekološko-lokalno-idealno in v njej obiskali koprsko KZ Agrario in njihova prizadevanja za povečevanje ekološke pridelave v slovenskem delu Istre.
V oddaji predstavljamo na primeru dveh sadjarskih kmetij dileme s katerimi se soočajo v tej sezoni. Obiskali smo tradicionalni shod traktoristov v Račevi v bližini Žiri, v rubriki »Spomnimo se« smo v retrospektivi prikazali delovanje Društva kmečkih žena Metlika pred 25. -leti in danes. Oddajo smo sklenili z rubriko Ekološko-lokalno-idealno in v njej obiskali koprsko KZ Agrario in njihova prizadevanja za povečevanje ekološke pridelave v slovenskem delu Istre.
Spomladanska pozeba, poletna vročina in pomanjkanje padavin kombinacija, ki je že drugo leto zapored močno prizadela slovenske sadjarje. Letos je vpliv še bolj občuten. Količina pridelka je manjša, plodovi pa so zaradi suše pogosto tudi manjši. V Podravju smo na terenu preverili, kako se sadjarji soočajo z razmerami.
Spomladanska pozeba, poletna vročina in pomanjkanje padavin kombinacija, ki je že drugo leto zapored močno prizadela slovenske sadjarje. Letos je vpliv še bolj občuten. Količina pridelka je manjša, plodovi pa so zaradi suše pogosto tudi manjši. V Podravju smo na terenu preverili, kako se sadjarji soočajo z razmerami.
V Sloveniji je registriranih več kot 120 000 traktorjev, v dejanski uporabi pa jih je še kakih 20 000 več. In čeprav je menda vsak 17 Slovenec lastnik tega vozila, je med njimi veliko takšnih, ki voznikom ne zagotavljajo primerne varnosti. V Račevi pri Žireh so gasilci pripravili že 5 shod in blagoslov traktorjev. Pripeljali so se s kar okoli 200 različnimi traktorji- od najsodobnejših do oldtimerjev.
V Sloveniji je registriranih več kot 120 000 traktorjev, v dejanski uporabi pa jih je še kakih 20 000 več. In čeprav je menda vsak 17 Slovenec lastnik tega vozila, je med njimi veliko takšnih, ki voznikom ne zagotavljajo primerne varnosti. V Račevi pri Žireh so gasilci pripravili že 5 shod in blagoslov traktorjev. Pripeljali so se s kar okoli 200 različnimi traktorji- od najsodobnejših do oldtimerjev.
Na ekološki kmetiji Štular v Dragonji, eni večjih v državi, kjer pridelujejo zelenjavo, stavijo na to, da so s pridelki prvi: ko drugod šele rdečijo jagode, pri njih jedo paradižnikovo solato.
Na ekološki kmetiji Štular v Dragonji, eni večjih v državi, kjer pridelujejo zelenjavo, stavijo na to, da so s pridelki prvi: ko drugod šele rdečijo jagode, pri njih jedo paradižnikovo solato.
V rubriki »Spomnimo se«, se bomo tokrat družili s članicami Društva kmečkih žena Metlika. Pred 20 leti smo z njimi obeležili 30 jubilej delovanja, ki je tokrat dve desetletji višji. V prispevku prepletamo vtise kmečkih žena o sodelovanju v društvu pred pred 20 leti in v današnjem času.
V rubriki »Spomnimo se«, se bomo tokrat družili s članicami Društva kmečkih žena Metlika. Pred 20 leti smo z njimi obeležili 30 jubilej delovanja, ki je tokrat dve desetletji višji. V prispevku prepletamo vtise kmečkih žena o sodelovanju v društvu pred pred 20 leti in v današnjem času.
Na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je še 14 planin, kjer kmetje od junija do pozne jeseni, pasejo živino in v sirarnah, ki so na planinah tudi naredijo sir in skuto. Gre za pomembno kmetijsko dejavnost, ki preprečuje, da bi se planine zaraščale, obenem pa ohranja tudi tradicijo sirarstva visoko v hribih. Obiskali smo planino Razor, kjer je v času našega obiska za sirarno skrbela družina Leban z Ekološke kmetije pri Kumru iz Čadrga.
Na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je še 14 planin, kjer kmetje od junija do pozne jeseni, pasejo živino in v sirarnah, ki so na planinah tudi naredijo sir in skuto. Gre za pomembno kmetijsko dejavnost, ki preprečuje, da bi se planine zaraščale, obenem pa ohranja tudi tradicijo sirarstva visoko v hribih. Obiskali smo planino Razor, kjer je v času našega obiska za sirarno skrbela družina Leban z Ekološke kmetije pri Kumru iz Čadrga.
V Senožečah so nedavno odprli muzej tovorništva in prevozništva. Senožeče so bile namreč ena glavnih postaj, kjer so se morali furmani ustaviti in plačati pristojbino. Iz zapuščene, zarasle in že nevarne stavbe, je zrasel objekt, ki je lahko v ponos kraju, Primorski in vsej Sloveniji.
V Senožečah so nedavno odprli muzej tovorništva in prevozništva. Senožeče so bile namreč ena glavnih postaj, kjer so se morali furmani ustaviti in plačati pristojbino. Iz zapuščene, zarasle in že nevarne stavbe, je zrasel objekt, ki je lahko v ponos kraju, Primorski in vsej Sloveniji.
Nekateri kmetje na ajdovskem imajo številne pripombe na postavitev protivetrnih mejic, ki naj bi v prihodnje varovala rodovitno prst. Moti jih, da niso bili vključeni v postopek postavitve in zasaditve mladih dreves. Lovci pa opozarjajo na nevarnost jeklenih žic, ki so napete med količki. Na občini na vse pripombe odgovarjajo s svojimi argumenti.
Nekateri kmetje na ajdovskem imajo številne pripombe na postavitev protivetrnih mejic, ki naj bi v prihodnje varovala rodovitno prst. Moti jih, da niso bili vključeni v postopek postavitve in zasaditve mladih dreves. Lovci pa opozarjajo na nevarnost jeklenih žic, ki so napete med količki. Na občini na vse pripombe odgovarjajo s svojimi argumenti.
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, so pred dnevi predstavili pilotni projekt Agrofotovoltaike. Ta povezuje dve strateški področji - kmetijstvo in energetiko. Na kmetijskem zemljišču omogoča sočasno pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike. Dogodek je bil medijsko izjemno odmeven. Nekdo se je pošalil, da je bilo več kamer, kot panelov. A je šlo vendarle za neke vrste prelomnico v razvoju našega kmetijstva in predvsem pridelave v trajnih nasadih. Tudi zato prisotnost ministra in ministrice ter predstavnikov partnerjev v projektu, ki je bil z 200.000 evri financiran iz drugega švicarskega prispevka, in bo podrobneje preučil možne sinergije obeh dejavnosti ter postavil smernice za razvoj področja v Sloveniji.
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, so pred dnevi predstavili pilotni projekt Agrofotovoltaike. Ta povezuje dve strateški področji - kmetijstvo in energetiko. Na kmetijskem zemljišču omogoča sočasno pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike. Dogodek je bil medijsko izjemno odmeven. Nekdo se je pošalil, da je bilo več kamer, kot panelov. A je šlo vendarle za neke vrste prelomnico v razvoju našega kmetijstva in predvsem pridelave v trajnih nasadih. Tudi zato prisotnost ministra in ministrice ter predstavnikov partnerjev v projektu, ki je bil z 200.000 evri financiran iz drugega švicarskega prispevka, in bo podrobneje preučil možne sinergije obeh dejavnosti ter postavil smernice za razvoj področja v Sloveniji.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Edvard Ceglar je skupaj s svojim bratom Ivanom in ostalimi pripravil dan odprtih vrat Štajbarjeve domačije in bilo je kaj videti. Prišel je tudi avtobus otrok z osnovne šole Podgora iz Kuteževega. Ogledali so si lahko delo mizarja, čebelarja, gozdarja, najprej pa jih je pričakal kovač.
Edvard Ceglar je skupaj s svojim bratom Ivanom in ostalimi pripravil dan odprtih vrat Štajbarjeve domačije in bilo je kaj videti. Prišel je tudi avtobus otrok z osnovne šole Podgora iz Kuteževega. Ogledali so si lahko delo mizarja, čebelarja, gozdarja, najprej pa jih je pričakal kovač.
Obiskali smo Eko kmetjo Penko, kjer dobrih deset let gojijo jagode. S tem se je začel ukvarjati mlad kmet Tadej Penko, ko je prevzel od očeta družinsko kmetijo. Počasi je dejavnost širil in danes pridelano sadje predelajo tudi v domač sladoled. Ob kmetiji je tudi ličen objekt, ki ga je postavil s pomočjo evropskih sredstev.
Obiskali smo Eko kmetjo Penko, kjer dobrih deset let gojijo jagode. S tem se je začel ukvarjati mlad kmet Tadej Penko, ko je prevzel od očeta družinsko kmetijo. Počasi je dejavnost širil in danes pridelano sadje predelajo tudi v domač sladoled. Ob kmetiji je tudi ličen objekt, ki ga je postavil s pomočjo evropskih sredstev.
Tako Primorsko kot večji del države, je prizadela suša. Gre za enega najhujših vodnobilančnih primanjkljajev po letu 1991. Ogrožena je sa pridelava. Obiskali smo Istro, Kras, Vipavsko dolino in Postonjski konec.
Tako Primorsko kot večji del države, je prizadela suša. Gre za enega najhujših vodnobilančnih primanjkljajev po letu 1991. Ogrožena je sa pridelava. Obiskali smo Istro, Kras, Vipavsko dolino in Postonjski konec.
Obsežna pobočja Boča prekriva gozd, ki ga ponekod uporabljajo v gospodarske namene, nekatera območja pa so uvrščena tudi v t.i. eko celice, kjer lastniki vanj ne posegajo. V genskem laboratoriju in genski banki Biotehniške fakultete skrbijo za analizo in ohranjanje genetske pestrosti domačih živali. Bili smo na tradicionalnem srečanju kmetic in žensk s podeželja Savinjsko -Šaleške in Koroške regije. Na kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici se ukvarjajo z govedorejo, kar pomeni, da so bile dolgo časa počitnice zanje le neuresničena želja. Zadnja leta jim prijatelji za nekaj dni priskočijo na pomoč, da lahko lastniki odidejo na morje. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Obsežna pobočja Boča prekriva gozd, ki ga ponekod uporabljajo v gospodarske namene, nekatera območja pa so uvrščena tudi v t.i. eko celice, kjer lastniki vanj ne posegajo. V genskem laboratoriju in genski banki Biotehniške fakultete skrbijo za analizo in ohranjanje genetske pestrosti domačih živali. Bili smo na tradicionalnem srečanju kmetic in žensk s podeželja Savinjsko -Šaleške in Koroške regije. Na kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici se ukvarjajo z govedorejo, kar pomeni, da so bile dolgo časa počitnice zanje le neuresničena želja. Zadnja leta jim prijatelji za nekaj dni priskočijo na pomoč, da lahko lastniki odidejo na morje. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Biodinamična pridelava jagodičja blizu Ljubljane, kmetija Hočevar - tam si lahko sami naberete dosti sladkih dobrot, od haskap jagod, šmarne hrušice do ribeza.
Biodinamična pridelava jagodičja blizu Ljubljane, kmetija Hočevar - tam si lahko sami naberete dosti sladkih dobrot, od haskap jagod, šmarne hrušice do ribeza.
Boču do 1000 metrov nadmorske višine manjka le nekaj metrov (978), vendar si je zaradi svoje izrazite silhuete prislužil vzdevek "štajerski Triglav". Geografsko je ta gora del Karavank. Na obsežnih pobočjih so večinoma gozdovi, v njih se preleta več vlog; od gospodarskega gozda pa vse do območij t.i. eko celic, kjer lastniki vanj ne posegajo.
Boču do 1000 metrov nadmorske višine manjka le nekaj metrov (978), vendar si je zaradi svoje izrazite silhuete prislužil vzdevek "štajerski Triglav". Geografsko je ta gora del Karavank. Na obsežnih pobočjih so večinoma gozdovi, v njih se preleta več vlog; od gospodarskega gozda pa vse do območij t.i. eko celic, kjer lastniki vanj ne posegajo.
Na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani delujeta genski laboratorij in genska banka, kjer skrbijo za analizo in ohranjanje genetske pestrosti domačih živali. Gre za pomembno delo za prihodnost slovenske živinoreje. Naša ekipa je skupaj s tamkajšnjimi strokovnjaki pogledala v svet znanosti in tradicije.
Na biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani delujeta genski laboratorij in genska banka, kjer skrbijo za analizo in ohranjanje genetske pestrosti domačih živali. Gre za pomembno delo za prihodnost slovenske živinoreje. Naša ekipa je skupaj s tamkajšnjimi strokovnjaki pogledala v svet znanosti in tradicije.
Tradicionalno srečanje kmetic in žensk z podeželja Savinjsko-Šaleške in Koroške regije je tokrat potekalo v Mislinji. Zbralo se je več kot 350 članic iz 17 društev. Namen takšnih srečanj je seveda predvsem sproščeno druženje, kjer pa lahko ženske med seboj izmenjajo tudi svoje izkušnje, saj imajo društva - vsako zase - svoje posebnosti in se srečujejo z različnimi težavami.
Tradicionalno srečanje kmetic in žensk z podeželja Savinjsko-Šaleške in Koroške regije je tokrat potekalo v Mislinji. Zbralo se je več kot 350 članic iz 17 društev. Namen takšnih srečanj je seveda predvsem sproščeno druženje, kjer pa lahko ženske med seboj izmenjajo tudi svoje izkušnje, saj imajo društva - vsako zase - svoje posebnosti in se srečujejo z različnimi težavami.
Predstavljajte si, da imate kmetijo, 180 glav goveda, polno dela in vsakodnevnih obveznosti in si zaželite nekaj dni oddiha. Na kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici se ukvarjajo z govedorejo, kar pomeni, da so bile zanje počitnice le neuresničena želja. A zadnja leta je drugače. Pet prijateljev Denis, Aljaž, Kristjan, Matevž in Filip je namreč stopilo skupaj in vsako leto za nekaj dni poskrbijo za veliko kmetijo, tako da lahko lastniki odidejo na morje.
Predstavljajte si, da imate kmetijo, 180 glav goveda, polno dela in vsakodnevnih obveznosti in si zaželite nekaj dni oddiha. Na kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici se ukvarjajo z govedorejo, kar pomeni, da so bile zanje počitnice le neuresničena želja. A zadnja leta je drugače. Pet prijateljev Denis, Aljaž, Kristjan, Matevž in Filip je namreč stopilo skupaj in vsako leto za nekaj dni poskrbijo za veliko kmetijo, tako da lahko lastniki odidejo na morje.
Visoke temperature, dolgotrajno pomanjkanje padavin in ekstremni vročinski udari so močno prizadeli pridelke na kmetijskih površinah po vsej državi. Odpravili smo se po SV Sloveniji in preverili kakšno škodo je na te območju povzročila suša. V začetku tedna so letošnjo žetev prekinile padavine. Strokovnjaki, pridelovalci in mlinarji so nam predstavili pridelovalno sezono s katero so delno zadovoljni.
Visoke temperature, dolgotrajno pomanjkanje padavin in ekstremni vročinski udari so močno prizadeli pridelke na kmetijskih površinah po vsej državi. Odpravili smo se po SV Sloveniji in preverili kakšno škodo je na te območju povzročila suša. V začetku tedna so letošnjo žetev prekinile padavine. Strokovnjaki, pridelovalci in mlinarji so nam predstavili pridelovalno sezono s katero so delno zadovoljni.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah na 80 he pridelajo vso krmo za govedo sami. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti, veterinarje potrebujejo le skoraj izključno za osemenjevanje. Skrbijo za zdrave, uravnotežene obroke, ki povečujejo mlečnost.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah na 80 he pridelajo vso krmo za govedo sami. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti, veterinarje potrebujejo le skoraj izključno za osemenjevanje. Skrbijo za zdrave, uravnotežene obroke, ki povečujejo mlečnost.
Z Dravskega polja smo se odpravili na gričevnat predel osrednjih Slovenskih goric, kjer so zaradi vremenskih razmer v veliki stiski tudi živinorejci. Zelo težko bodo namreč letos zagotovili zadostne količine krme.
Z Dravskega polja smo se odpravili na gričevnat predel osrednjih Slovenskih goric, kjer so zaradi vremenskih razmer v veliki stiski tudi živinorejci. Zelo težko bodo namreč letos zagotovili zadostne količine krme.
Slovenija se tudi letos sooča z eno največjih poletnih naravnih preizkušenj – sušo. Visoke temperature, dolgotrajno pomanjkanje padavin in ekstremni vročinski udari do konca preteklega tedna so močno prizadeli pridelke na kmetijskih površinah po vsej državi. Stanje na terenu smo preverili na nekaterih območjih SV Slovenije.
Slovenija se tudi letos sooča z eno največjih poletnih naravnih preizkušenj – sušo. Visoke temperature, dolgotrajno pomanjkanje padavin in ekstremni vročinski udari do konca preteklega tedna so močno prizadeli pridelke na kmetijskih površinah po vsej državi. Stanje na terenu smo preverili na nekaterih območjih SV Slovenije.
V začetku tedna smo po dolgem času končno dočakali padavine in ohladitve. Naša ekipa se je na deževen ponedeljek odpravila s ptujskega območja še v Prekmurje in preverila stanje tudi na tamkajšnjem terenu.
V začetku tedna smo po dolgem času končno dočakali padavine in ohladitve. Naša ekipa se je na deževen ponedeljek odpravila s ptujskega območja še v Prekmurje in preverila stanje tudi na tamkajšnjem terenu.
Oddajo bomo začeli s sušo. Bili smo v Istri, na Vipavskem, na Krasu in na postojnskem koncu. Poleg tega pa bomo v oddaji obiskali še 4 kmetije. Najprej Valičeva v Plačah na vipavskem, kjer se dejavnost prenaša na mlajši rod. Pa do Koronovih v Brjah, prav tako na vipavskem, kjer na sicer vinogradniški kmetiji mladi razvijajo zelenjadarsko dejavnost. Na pivškem smo obiskali eko kmetijo Penko v Parjah, kjer svoje sadje predelajo v domač sladoled. Na Štajbarjevi domačiji v Zabičah pri Ilirski Bistrici pa so nas popeljeli v stare čase, ko se je na kmetih delalo predvsem z rokami. Začenjamo pa, kot rečeno, s pravo katastrofo, ki jo povzročajo tokratne visoke temperature in suša.
Oddajo bomo začeli s sušo. Bili smo v Istri, na Vipavskem, na Krasu in na postojnskem koncu. Poleg tega pa bomo v oddaji obiskali še 4 kmetije. Najprej Valičeva v Plačah na vipavskem, kjer se dejavnost prenaša na mlajši rod. Pa do Koronovih v Brjah, prav tako na vipavskem, kjer na sicer vinogradniški kmetiji mladi razvijajo zelenjadarsko dejavnost. Na pivškem smo obiskali eko kmetijo Penko v Parjah, kjer svoje sadje predelajo v domač sladoled. Na Štajbarjevi domačiji v Zabičah pri Ilirski Bistrici pa so nas popeljeli v stare čase, ko se je na kmetih delalo predvsem z rokami. Začenjamo pa, kot rečeno, s pravo katastrofo, ki jo povzročajo tokratne visoke temperature in suša.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah smo preverili, kako skrbijo za zemljo in kako na 80 he pridelajo vso krmo za govedo na lastni zemlji. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah smo preverili, kako skrbijo za zemljo in kako na 80 he pridelajo vso krmo za govedo na lastni zemlji. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti.
Visoke temperature, ki so ob koncu pridelovalne sezone zelo pospešile dozorevanje žit, so žal še dodatno negativno vplivale tudi na kakovost in količino pridelka. Poglejmo, kakšne so bile razmere na terenu, tik pred začetkom žetve.
Visoke temperature, ki so ob koncu pridelovalne sezone zelo pospešile dozorevanje žit, so žal še dodatno negativno vplivale tudi na kakovost in količino pridelka. Poglejmo, kakšne so bile razmere na terenu, tik pred začetkom žetve.
V trgovinah pogosto beremo oznake, kot so "brez pesticidov", "lokalno pridelano" ali "sledljivo od polja do krožnika". A kako vemo, da te trditve držijo? Eden od odgovorov je certificiranje sistem, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Naša ekipa je obiskala rastlinjak z jagodami skupine Panvita in preverila, kaj v resnici pomeni imeti certifikat.
V trgovinah pogosto beremo oznake, kot so "brez pesticidov", "lokalno pridelano" ali "sledljivo od polja do krožnika". A kako vemo, da te trditve držijo? Eden od odgovorov je certificiranje sistem, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Naša ekipa je obiskala rastlinjak z jagodami skupine Panvita in preverila, kaj v resnici pomeni imeti certifikat.
Kljub velikemu povpraševanju na trgu, ekološko pridelana zelenjava predstavlja trenutno manjši delež med slovenskimi ekološkimi pridelki. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer se že nekaj časa pridelujejo zelenjavo po ekoloških smernicah. Svoje izkušnje so na dan našega obiska delili s strokovnjaki za zelenjadarstvo KGZ Celje ter nekaterimi pridelovalci ekološke zelenjave.
Kljub velikemu povpraševanju na trgu, ekološko pridelana zelenjava predstavlja trenutno manjši delež med slovenskimi ekološkimi pridelki. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer se že nekaj časa pridelujejo zelenjavo po ekoloških smernicah. Svoje izkušnje so na dan našega obiska delili s strokovnjaki za zelenjadarstvo KGZ Celje ter nekaterimi pridelovalci ekološke zelenjave.