Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Ljudje in zemlja

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.

Zadnje dodano

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

25. 2. 2024

Proteste kmetov, ki izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu, je ekipa oddaje Ljudje in zemlja spremljala na Ptuju. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije je v studiu komentiral stanje na terenu in pogajanja s predstavniki vlade. Obiskali smo kmetijo Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so pred nekaj leti prešli z vezane na prosto rejo goveda. V Šempetru sta v preteklem tednu Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine pripravili 8. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Med oddelke Biotehniške fakultete v Ljubljani spada tudi Oddelek za zootehniko, obiskali smo ga na informativni dan.

44 min

Proteste kmetov, ki izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu, je ekipa oddaje Ljudje in zemlja spremljala na Ptuju. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije je v studiu komentiral stanje na terenu in pogajanja s predstavniki vlade. Obiskali smo kmetijo Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so pred nekaj leti prešli z vezane na prosto rejo goveda. V Šempetru sta v preteklem tednu Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine pripravili 8. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Med oddelke Biotehniške fakultete v Ljubljani spada tudi Oddelek za zootehniko, obiskali smo ga na informativni dan.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

18. 2. 2024

V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.

46 min

V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

11. 2. 2024

Strokovne službe opozarjajo, da bodo vlagatelji zbirnih vlog za okoljske ukrepe letos morali opraviti analizo tal in pripraviti gnojilni načrt. Obiskali smo Karmen Čarman, ki je v lanskem letu prejela naziv Mlada kmetica leta. Inštitut za nutricistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024. Naši predniki so v obdobju pustovanja z obredi preganjali zimo in se veselili pomladi. Običaje povezane s pustom še danes ohranjajo v Markovcih. Od 17. do 19. maja bo na Ptuju potekal že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij.

45 min

Strokovne službe opozarjajo, da bodo vlagatelji zbirnih vlog za okoljske ukrepe letos morali opraviti analizo tal in pripraviti gnojilni načrt. Obiskali smo Karmen Čarman, ki je v lanskem letu prejela naziv Mlada kmetica leta. Inštitut za nutricistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024. Naši predniki so v obdobju pustovanja z obredi preganjali zimo in se veselili pomladi. Običaje povezane s pustom še danes ohranjajo v Markovcih. Od 17. do 19. maja bo na Ptuju potekal že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij.

Ljudje in zemlja

Inovativna živila

11. 2. 2024

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024. Ker je bil izbor letos 10-ti po vrsti, so se na Inštitutu odločili, da tokrat podelijo tudi posebne jubilejne nagrade. Te so prejela živila, ki so v zadnjem desetletju v svoji kategoriji posebej izstopala in so še vedno na trgovskih policah.

7 min

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024. Ker je bil izbor letos 10-ti po vrsti, so se na Inštitutu odločili, da tokrat podelijo tudi posebne jubilejne nagrade. Te so prejela živila, ki so v zadnjem desetletju v svoji kategoriji posebej izstopala in so še vedno na trgovskih policah.

Ljudje in zemlja

Mlada kmetica leta 2023 - Karmen Čarman

11. 2. 2024

Naziv mlade kmetice leta 2023 je pripadel Karmen Čarman, Dolenjski, ki z možem in tremi otroki živi v zaselku Spodnje Radulje blizu Bučke v občini Škocjan. Karmen je profesorica matematike, po končanem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani se je zaposlila na novomeški gimnaziji. V prostem času pa zelo rada slika, in ta svoj talent uporablja tudi pri okraševanju in izdelovanju uporabnih predmetov- te na domači kmetiji ponujajo obiskovalcem.

8 min

Naziv mlade kmetice leta 2023 je pripadel Karmen Čarman, Dolenjski, ki z možem in tremi otroki živi v zaselku Spodnje Radulje blizu Bučke v občini Škocjan. Karmen je profesorica matematike, po končanem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani se je zaposlila na novomeški gimnaziji. V prostem času pa zelo rada slika, in ta svoj talent uporablja tudi pri okraševanju in izdelovanju uporabnih predmetov- te na domači kmetiji ponujajo obiskovalcem.

Ljudje in zemlja

Pogovor Peter Pribožič, vodja odd. za kmet. Svetovanje KGZS, KGZ PTUJ

11. 2. 2024

Gost Peter Pribožič, vodja odd. za kmet. Svetovanje KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

6 min

Gost Peter Pribožič, vodja odd. za kmet. Svetovanje KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

Ljudje in zemlja

Pustne dobrote in običaji

11. 2. 2024

Pustni običaji v Spodnjem Podravju izhajajo iz podeželja, definitivno so se nato razširili v mesto.

10 min

Pustni običaji v Spodnjem Podravju izhajajo iz podeželja, definitivno so se nato razširili v mesto.

Ljudje in zemlja

Analiza zemlje in gnojilni načrt

11. 2. 2024

Novo programsko obdobje skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 je prineslo kar nekaj novosti in sprememb za vlagatelje subvencijskih vlog. Nekatere med njimi stopajo v veljavo v letošnjem letu. Strokovne službe zato že sedaj opozarjajo, da za določene intervencije zbirne vloge letos ne bo mogoče oddati brez analize tal in gnojilnega načrta.

9 min

Novo programsko obdobje skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 je prineslo kar nekaj novosti in sprememb za vlagatelje subvencijskih vlog. Nekatere med njimi stopajo v veljavo v letošnjem letu. Strokovne službe zato že sedaj opozarjajo, da za določene intervencije zbirne vloge letos ne bo mogoče oddati brez analize tal in gnojilnega načrta.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

4. 2. 2024

Preverili smo, kako se slovenski prašičerejci spopadajo z nekaterimi od aktualnih izzivov v tej živinorejski panogi. O negativnih vplivih prašičereje na okolje in večfaznem krmljenju se pogovarjamo z dr. Janezom Salobirjem, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V naših oddajah kar nekaj pozornosti namenjamo gozdarskim temam. Gozdarji nam pri pripravi teh vsebin zmeraj pomagajo. Med njimi je tudi univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva Heda Jenčič, ki se letos odpravlja v pokoj. V tradicionalnih slovenskih jedeh odsevajo tudi značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih je bujta repa, ki nam jo je pripravila Simona Cizar, članica Kulturno-umetniškega društva Beltinci.

46 min

Preverili smo, kako se slovenski prašičerejci spopadajo z nekaterimi od aktualnih izzivov v tej živinorejski panogi. O negativnih vplivih prašičereje na okolje in večfaznem krmljenju se pogovarjamo z dr. Janezom Salobirjem, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V naših oddajah kar nekaj pozornosti namenjamo gozdarskim temam. Gozdarji nam pri pripravi teh vsebin zmeraj pomagajo. Med njimi je tudi univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva Heda Jenčič, ki se letos odpravlja v pokoj. V tradicionalnih slovenskih jedeh odsevajo tudi značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih je bujta repa, ki nam jo je pripravila Simona Cizar, članica Kulturno-umetniškega društva Beltinci.

Ljudje in zemlja

Pogovor dr. Janez Salobir, Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

4. 2. 2024

Gost dr. Janez Salobir, Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

7 min

Gost dr. Janez Salobir, Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

Ljudje in zemlja

Portret gozdarke Hede Jenčič

4. 2. 2024

V naši oddaji kar nekaj pozornosti namenjamo tudi gozdarskim temam. Žal so zadnja leta v ospredju predvsem posledice velikih naravnih nesreč oz. podnebnih sprememb, ki uničujoče vlivajo tudi na podobo slovenskih gozdov. Gozdarji nam v pripravi teh vsebin zmeraj radi priskočijo na pomoč. Med tistimi, ki so obveščanju javnosti o gozdarski stroki posvetili tudi znaten del svoje poklicne poti, je gotovo univerzitetna diplomirana gozdarka Heda Jenčič iz mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Svojo poklicno pot je začela v 80. letih in se večinoma posvečala gozdnemu načrtovanju. Ima pa v Mariboru tudi največ zaslug za popularizacijo gozdarske stroke v širši javnosti.

12 min

V naši oddaji kar nekaj pozornosti namenjamo tudi gozdarskim temam. Žal so zadnja leta v ospredju predvsem posledice velikih naravnih nesreč oz. podnebnih sprememb, ki uničujoče vlivajo tudi na podobo slovenskih gozdov. Gozdarji nam v pripravi teh vsebin zmeraj radi priskočijo na pomoč. Med tistimi, ki so obveščanju javnosti o gozdarski stroki posvetili tudi znaten del svoje poklicne poti, je gotovo univerzitetna diplomirana gozdarka Heda Jenčič iz mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Svojo poklicno pot je začela v 80. letih in se večinoma posvečala gozdnemu načrtovanju. Ima pa v Mariboru tudi največ zaslug za popularizacijo gozdarske stroke v širši javnosti.

Ljudje in zemlja

Prašičerejci o rezultatih reje

4. 2. 2024

Po podatkih Eurostata se v Evropski uniji s prašičerejo ukvarja 29% živinorejskih kmetij, ki v povprečju redijo 121 prašičev na kmetijsko gospodarstvo. Slovenija se po številu rejenih prašičev na kmetijsko gospodarstvo uvršča na rep evropske lestvice, saj redimo kar 6 krat manj prašičev na kmetijo, kot je evropsko povprečje. Danes se bomo osredotočili na nekatere od aktualnih izzivov s katerimi se sooča slovenska prašičereja.

13 min

Po podatkih Eurostata se v Evropski uniji s prašičerejo ukvarja 29% živinorejskih kmetij, ki v povprečju redijo 121 prašičev na kmetijsko gospodarstvo. Slovenija se po številu rejenih prašičev na kmetijsko gospodarstvo uvršča na rep evropske lestvice, saj redimo kar 6 krat manj prašičev na kmetijo, kot je evropsko povprečje. Danes se bomo osredotočili na nekatere od aktualnih izzivov s katerimi se sooča slovenska prašičereja.

Ljudje in zemlja

Prekmursko - bujta repa

4. 2. 2024

Tradicionalne slovenske jedi zrcalijo pokrajino in značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih, značilna predvsem za zimski čas, je bujta repa. To je ena najbolj prepoznavnih prekmurskih tradicionalnih jedi. V idiličnem okolju Goričkega jo je po receptu svoje mame pripravila Simona Cizar, članica Kulturno – umetniškega društva Beltinci.

9 min

Tradicionalne slovenske jedi zrcalijo pokrajino in značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih, značilna predvsem za zimski čas, je bujta repa. To je ena najbolj prepoznavnih prekmurskih tradicionalnih jedi. V idiličnem okolju Goričkega jo je po receptu svoje mame pripravila Simona Cizar, članica Kulturno – umetniškega društva Beltinci.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

28. 1. 2024

Na začetku oddaje bomo spregovorili o težavah, ki jih imajo nekateri kmetje s sosedi. Obiskali smo Prešnico, Gojače in Merče. Na njihovem domu v Boškarjih pri Svetem Antonu in v Planini nad Ajdovščino smo obiskali dve pomembni dami. Prva je Nova Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, druga pa Vinska kraljica Slovenije 2024. Zavod za gozdove bo začel pogozdovati tudi s pomočjo brezpilotnih letalnikov ali dronov. Bili smo v italijanskih Dolomitih, kjer je na prvem mestu les. V Oslavju v Goriških Brdih smo s kmeti obrezovali trte, na bistriškem pa z ribiči vlagali nove mladice.

46 min

Na začetku oddaje bomo spregovorili o težavah, ki jih imajo nekateri kmetje s sosedi. Obiskali smo Prešnico, Gojače in Merče. Na njihovem domu v Boškarjih pri Svetem Antonu in v Planini nad Ajdovščino smo obiskali dve pomembni dami. Prva je Nova Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, druga pa Vinska kraljica Slovenije 2024. Zavod za gozdove bo začel pogozdovati tudi s pomočjo brezpilotnih letalnikov ali dronov. Bili smo v italijanskih Dolomitih, kjer je na prvem mestu les. V Oslavju v Goriških Brdih smo s kmeti obrezovali trte, na bistriškem pa z ribiči vlagali nove mladice.

Ljudje in zemlja

Predstavitev nove ministrice

26. 1. 2024

Vlada je imenovala novo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je postala Mateja Čalušić iz zaselka Boškarji blizu Svetega Antona pri Kopru. Z našo ekipo smo jo obiskali na domu, da bi predstavila sebe, svoje okolje in svoje cilje.

6 min

Vlada je imenovala novo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je postala Mateja Čalušić iz zaselka Boškarji blizu Svetega Antona pri Kopru. Z našo ekipo smo jo obiskali na domu, da bi predstavila sebe, svoje okolje in svoje cilje.

Ljudje in zemlja

Poribljavanje reke Reke

26. 1. 2024

V ribiški družini Bistrica iz Ilirske Bistrice v zimskem času v reko Reko in akumulaciji Mola ter Klivnik, vlagajo ribje mladice in tako skrbijo za ribji stalež v ribolovnih revirjih. V reko Reko so tokrat vložili soško postrv, v jezero Mola pa več kot dve toni krapa. V sodelovanju s Parkom Škocjanske jame bodo v kratkem izvedli tudi čiščenje reke Reke, kjer se še vedno sporadično pojavljajo onesnaženja.

6 min

V ribiški družini Bistrica iz Ilirske Bistrice v zimskem času v reko Reko in akumulaciji Mola ter Klivnik, vlagajo ribje mladice in tako skrbijo za ribji stalež v ribolovnih revirjih. V reko Reko so tokrat vložili soško postrv, v jezero Mola pa več kot dve toni krapa. V sodelovanju s Parkom Škocjanske jame bodo v kratkem izvedli tudi čiščenje reke Reke, kjer se še vedno sporadično pojavljajo onesnaženja.

Ljudje in zemlja

Naši kmetje in sosedi

26. 1. 2024

V Franciji so nedavno sprejeli t. i. Petelinji zakon. Ta bo omejil medsosedske spore in tožbe proti kmetom. »Zakon o zvokih in vonjavah na podeželju« bo namreč zagotovil večjo zaščito kmetij pred na novo prispelimi prebivalci v ruralno okolje. Pri nas kljub deklarativni zaščiti kmetov, se zelo pogosto dogaja, da imajo številne težave zaradi sosedov ali vikendašev, ki si želijo v idiliki vasi preživeti miren konec tedna, hkrati pozabljajo, da idilika na vasi ni samo narava in oddaljenost od mestnega hrupa, temveč tudi kmetijska dejavnost in vse, kar sodi zraven.

12 min

V Franciji so nedavno sprejeli t. i. Petelinji zakon. Ta bo omejil medsosedske spore in tožbe proti kmetom. »Zakon o zvokih in vonjavah na podeželju« bo namreč zagotovil večjo zaščito kmetij pred na novo prispelimi prebivalci v ruralno okolje. Pri nas kljub deklarativni zaščiti kmetov, se zelo pogosto dogaja, da imajo številne težave zaradi sosedov ali vikendašev, ki si želijo v idiliki vasi preživeti miren konec tedna, hkrati pozabljajo, da idilika na vasi ni samo narava in oddaljenost od mestnega hrupa, temveč tudi kmetijska dejavnost in vse, kar sodi zraven.

Ljudje in zemlja

Vinska kraljica Slovenije 2024

26. 1. 2024

Še eno damo imamo Primorci po novem na pomembnem položaju. Celo na prestolu. To je nova Vinska kraljica Slovenije 2024 Sanja Ferjančič s Planine nad Ajdovščino. Po izobrazbi je diplomirana fizioterapevtka in nadaljuje študij na magistrskem programu fizioterapija. Odrasla je na vinogradniškem posestvu, veliko je med trtami, še najraje pa kot someljerka 1. stopnje predstavlja vina domačim in tujim obiskovalcem.

3 min

Še eno damo imamo Primorci po novem na pomembnem položaju. Celo na prestolu. To je nova Vinska kraljica Slovenije 2024 Sanja Ferjančič s Planine nad Ajdovščino. Po izobrazbi je diplomirana fizioterapevtka in nadaljuje študij na magistrskem programu fizioterapija. Odrasla je na vinogradniškem posestvu, veliko je med trtami, še najraje pa kot someljerka 1. stopnje predstavlja vina domačim in tujim obiskovalcem.

Ljudje in zemlja

Sajenje z droni

26. 1. 2024

V vasi Sela na Krasu so prvič v Sloveniji predstavili postopek sajenja s pomočjo brezpilotnih letalnikov oziroma dronov. V projektu sodeluje Hrvaško podjetje, ki se že poltretje leto ukvarja s to dejavnostjo, podjetje Telemach kot donator in Zavod za gozdove, ki je določil semena in vodi projekt.

3 min

V vasi Sela na Krasu so prvič v Sloveniji predstavili postopek sajenja s pomočjo brezpilotnih letalnikov oziroma dronov. V projektu sodeluje Hrvaško podjetje, ki se že poltretje leto ukvarja s to dejavnostjo, podjetje Telemach kot donator in Zavod za gozdove, ki je določil semena in vodi projekt.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

21. 1. 2024

Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali na tradicionalnem slovenskem sadjarskem kongresu v Krškem. O vplivu gospodarskih in klimatskih razmer na pridelavo, oblikovanje cen in dohodek v kmetijstvu, se pogovarjamo z dr. Črtomirjem Rozmanom. Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Na gorski kmetiji Spodnji Virnik nam predstavijo vezano rejo goveda. Pomurske kmetije ob tradicionalnih dopolnilnih dejavnostih uvajajo tudi sodobnejše pristope, ki spodbujajo inovativnost in bogatijo življenje ljudi v regiji.

46 min

Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali na tradicionalnem slovenskem sadjarskem kongresu v Krškem. O vplivu gospodarskih in klimatskih razmer na pridelavo, oblikovanje cen in dohodek v kmetijstvu, se pogovarjamo z dr. Črtomirjem Rozmanom. Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Na gorski kmetiji Spodnji Virnik nam predstavijo vezano rejo goveda. Pomurske kmetije ob tradicionalnih dopolnilnih dejavnostih uvajajo tudi sodobnejše pristope, ki spodbujajo inovativnost in bogatijo življenje ljudi v regiji.

Ljudje in zemlja

Izzivi v sadjarstvu

21. 1. 2024

Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali v Krškem na tradicionalnem 5. slovenskem sadjarskem kongresu. Sadjarstvo je v zadnjem desetletju postalo ena najbolj ranljivih kmetijskih dejavnosti. Podnebne spremembe in tržne razmere iz leta v leto predstavljajo večji izziv.

9 min

Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali v Krškem na tradicionalnem 5. slovenskem sadjarskem kongresu. Sadjarstvo je v zadnjem desetletju postalo ena najbolj ranljivih kmetijskih dejavnosti. Podnebne spremembe in tržne razmere iz leta v leto predstavljajo večji izziv.

Ljudje in zemlja

Kozjereja Mandl's v Spodnji Avstriji

21. 1. 2024

Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Mladi gospodar je nekdaj mešano živinorejsko kmetijo spremenil v sodobno družinsko podjetje, ki se ukvarja z rejo koz, predelavo kozjega mleka in proizvodnjo električne energije.

5 min

Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Mladi gospodar je nekdaj mešano živinorejsko kmetijo spremenil v sodobno družinsko podjetje, ki se ukvarja z rejo koz, predelavo kozjega mleka in proizvodnjo električne energije.

Ljudje in zemlja

Dopolnilne dejavnosti v Pomurju

21. 1. 2024

Na območju Pomurja je med 5728 kmetijami, ki so lani oddale subvencijsko vlogo, okoli 400 kmetij, ki se ukvarjajo z eno ali več dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo dve kmetiji, ki ju vodijo mladi prevzemniki. Ob tradicionalnih iščejo tudi sodobne pristope, s katerimi spodbujajo inovativnost in bogatijo življenje ljudi v tej slovenski regiji.

10 min

Na območju Pomurja je med 5728 kmetijami, ki so lani oddale subvencijsko vlogo, okoli 400 kmetij, ki se ukvarjajo z eno ali več dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo dve kmetiji, ki ju vodijo mladi prevzemniki. Ob tradicionalnih iščejo tudi sodobne pristope, s katerimi spodbujajo inovativnost in bogatijo življenje ljudi v tej slovenski regiji.

Ljudje in zemlja

Pogovor dr. Črtomir Rozman, agrarni ekonomist, FKBV, Univerza v Mariboru

21. 1. 2024

Gost dr. Črtomir Rozman, agrarni ekonomist, FKBV, Univerza v Mariboru. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

7 min

Gost dr. Črtomir Rozman, agrarni ekonomist, FKBV, Univerza v Mariboru. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

Ljudje in zemlja

Vezana reja goveda

21. 1. 2024

Čeprav so v pripravah na novo programsko obdobje skupne evropske kmetijske politike razpravljali tudi o tem, da bi opustili vezano rejo, se napoved o prepovedi take reje po letu 2028 ne bo uresničila. Taka prepoved bi imela za slovensko govedorejo uničujoče posledice, saj je prevladujoča. odločili smo se, da na treh konkretnih primerih oz. kmetijah prikažemo karakteristike obeh tipov rej in na kaj morajo biti govedorejci pozorni, če želijo imeti rejske uspehe in upoštevati dobrobit živali.

10 min

Čeprav so v pripravah na novo programsko obdobje skupne evropske kmetijske politike razpravljali tudi o tem, da bi opustili vezano rejo, se napoved o prepovedi take reje po letu 2028 ne bo uresničila. Taka prepoved bi imela za slovensko govedorejo uničujoče posledice, saj je prevladujoča. odločili smo se, da na treh konkretnih primerih oz. kmetijah prikažemo karakteristike obeh tipov rej in na kaj morajo biti govedorejci pozorni, če želijo imeti rejske uspehe in upoštevati dobrobit živali.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

14. 1. 2024

Ob koncu lanskega leta smo se udeležili vinogradniškega posveta na Lombergarjevih dnevih. Osrednjo pozornost so namenili težavam, ki vplivajo na krčenje vinogradov. Govorimo tudi o zakonih in ukrepih za pridobitev finančnih podpor po naravnih nesrečah. Predstavljamo obnovljen hlev na kmetiji Revinšek. Opozorimo na preventivno oskrbo parkljev. Oddajo zaokrožimo s predstavitvijo usmeritev za slovensko kmetijstvo v letu 2024.

46 min

Ob koncu lanskega leta smo se udeležili vinogradniškega posveta na Lombergarjevih dnevih. Osrednjo pozornost so namenili težavam, ki vplivajo na krčenje vinogradov. Govorimo tudi o zakonih in ukrepih za pridobitev finančnih podpor po naravnih nesrečah. Predstavljamo obnovljen hlev na kmetiji Revinšek. Opozorimo na preventivno oskrbo parkljev. Oddajo zaokrožimo s predstavitvijo usmeritev za slovensko kmetijstvo v letu 2024.

Ljudje in zemlja

Pogovor mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno pol. in razvoj pod., MKGP

14. 1. 2024

Gostja mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno pol. in razvoj pod., MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

8 min

Gostja mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno pol. in razvoj pod., MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

Ljudje in zemlja

Pogovor dr. Blaž Germšek, državni sekretar MKGP

14. 1. 2024

Gost dr. Blaž Germšek, državni sekretar MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

7 min

Gost dr. Blaž Germšek, državni sekretar MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.

Ljudje in zemlja

Izzivi vinogradništva

14. 1. 2024

Število vinogradov v Sloveniji v zadnjih letih strmo pada. Razlogov za opuščanje vinogradništva je vedno več. Neekonomičnost pridelave grozdja, visoka povprečna starost vinogradnikov, zlata trsna rumenica in ekstremno vreme vinogradništvo spreminjajo v visoko tvegano in izredno zahtevno kmetijsko dejavnost. V naslednjem prispevku predstavljamo rešitve za te izzive, ki jih predlagajo strokovnjaki in raziskovalci.

10 min

Število vinogradov v Sloveniji v zadnjih letih strmo pada. Razlogov za opuščanje vinogradništva je vedno več. Neekonomičnost pridelave grozdja, visoka povprečna starost vinogradnikov, zlata trsna rumenica in ekstremno vreme vinogradništvo spreminjajo v visoko tvegano in izredno zahtevno kmetijsko dejavnost. V naslednjem prispevku predstavljamo rešitve za te izzive, ki jih predlagajo strokovnjaki in raziskovalci.

Ljudje in zemlja

Rekonstrukcija hleva molznic

14. 1. 2024

V teh negotovih časih se vse več rejcev odloča za adaptacije in rekonstrukcije obstoječih hlevov namesto, da bi izpeljali naložbo v gradnjo povsem novega hleva. Med njimi je tudi kmetija Revinšek iz Kompolja pri Boštanju. Mladi gospodar se je ob prevzemu kmetije pred desetimi leti odločil za adaptacijo že obstoječega hleva krav molznic. Postopno je dograjeval še druge gospodarske objekte in posodabljal opremo.

11 min

V teh negotovih časih se vse več rejcev odloča za adaptacije in rekonstrukcije obstoječih hlevov namesto, da bi izpeljali naložbo v gradnjo povsem novega hleva. Med njimi je tudi kmetija Revinšek iz Kompolja pri Boštanju. Mladi gospodar se je ob prevzemu kmetije pred desetimi leti odločil za adaptacijo že obstoječega hleva krav molznic. Postopno je dograjeval še druge gospodarske objekte in posodabljal opremo.

Ljudje in zemlja

Nega parkljev pri govedu

14. 1. 2024

Strukturne spremembe, ki so se v zadnjih desetletjih dogajale v kmetijstvu so prinesle tudi nekatere spremembe na področju zdravstvenega varstva živali in pri delu terenskih veterinarjev. Na območju Slovenskih goric so manjše kmetije propadale, večje govedorejske, ki se ukvarjajo s prirejo mleka pa veliko več pozornosti namenjajo tudi preventivi. Danes bomo govorili o preventivni oskrbi parkljev.

5 min

Strukturne spremembe, ki so se v zadnjih desetletjih dogajale v kmetijstvu so prinesle tudi nekatere spremembe na področju zdravstvenega varstva živali in pri delu terenskih veterinarjev. Na območju Slovenskih goric so manjše kmetije propadale, večje govedorejske, ki se ukvarjajo s prirejo mleka pa veliko več pozornosti namenjajo tudi preventivi. Danes bomo govorili o preventivni oskrbi parkljev.

Ljudje in zemlja

Žegnanje konj v Zanigradu

5. 1. 2024

Štefanovo je dan, namenjen žegnanju konj. Zadnjih 24 let ga tradicionalno prirejajo tudi v Zanigradu, ko se srečajo konjeniki Slovenske Istre. Dogodek pritegne veliko ljudi, s konji ali brez. Predvsem pa v vas, ki jo je čas skoraj pozabil, vrne življenje. Pa čeprav le za dan.

3 min

Štefanovo je dan, namenjen žegnanju konj. Zadnjih 24 let ga tradicionalno prirejajo tudi v Zanigradu, ko se srečajo konjeniki Slovenske Istre. Dogodek pritegne veliko ljudi, s konji ali brez. Predvsem pa v vas, ki jo je čas skoraj pozabil, vrne življenje. Pa čeprav le za dan.

Ljudje in zemlja

Največji AŽ panj na svetu v Ilirski Bistrici

5. 1. 2024

Čebelarji na bistriškem pišejo dolgo zgodovino. Tu je rojen Anton Žnideršič. Čebelar, izumitelj t.i. AŽ panja, ki ga danes učinkovito uporabljajo čebalarji tako doma kot po svetu. V želji, da bi postavili Ilirsko Bistrico na zemljevid apituristične destinacije je vzniknila zamisel, da bi v prihodnje tu postavili največji AŽ panj na svetu.

5 min

Čebelarji na bistriškem pišejo dolgo zgodovino. Tu je rojen Anton Žnideršič. Čebelar, izumitelj t.i. AŽ panja, ki ga danes učinkovito uporabljajo čebalarji tako doma kot po svetu. V želji, da bi postavili Ilirsko Bistrico na zemljevid apituristične destinacije je vzniknila zamisel, da bi v prihodnje tu postavili največji AŽ panj na svetu.

Ljudje in zemlja

Umetna inteligenca in potvorbe vina

5. 1. 2024

Ko naročite prestižno vino, francoski šampanjec ali kaj podobnega, ste res prepričani, da pijete original? Potvorb je namreč pri vinih skoraj toliko, kot pri oljčnem olju. Švicarski znanstveniki z univerze v Ženevi so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Umetna inteligenca je lahko tudi zelo koristno orodje za preprečevanje pogostih in težko dokazljivih prevar v vinski industriji, so ugotovili raziskovalci z ženevske univerze. Razvili so namreč umetno inteligenco, ki lahko na podlagi majhnega vzorca vina izjemno natančno ugotovi, od kod vino izvira. Ne določi zgolj ožjega geografskega območja, ampak točen vinograd oz. vinsko klet.

5 min

Ko naročite prestižno vino, francoski šampanjec ali kaj podobnega, ste res prepričani, da pijete original? Potvorb je namreč pri vinih skoraj toliko, kot pri oljčnem olju. Švicarski znanstveniki z univerze v Ženevi so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Umetna inteligenca je lahko tudi zelo koristno orodje za preprečevanje pogostih in težko dokazljivih prevar v vinski industriji, so ugotovili raziskovalci z ženevske univerze. Razvili so namreč umetno inteligenco, ki lahko na podlagi majhnega vzorca vina izjemno natančno ugotovi, od kod vino izvira. Ne določi zgolj ožjega geografskega območja, ampak točen vinograd oz. vinsko klet.

Ljudje in zemlja

Kmetija Jurčetovi v Skadanščini

5. 1. 2024

Zima je čas, ko se delo na kmetiji nekoliko umiri. Tudi pri Jurčetovih v Skadanščini ni nič drugače. Nekaj goveda je sicer še ostalo zunaj, druge živali pri hiši pa so pod streho. Imajo pravi mali živalski vrt. Kako preživljajo letošnjo zimo, ko je trava že vedno kar zelena, smo pogledali tudi z našo kamero.

6 min

Zima je čas, ko se delo na kmetiji nekoliko umiri. Tudi pri Jurčetovih v Skadanščini ni nič drugače. Nekaj goveda je sicer še ostalo zunaj, druge živali pri hiši pa so pod streho. Imajo pravi mali živalski vrt. Kako preživljajo letošnjo zimo, ko je trava že vedno kar zelena, smo pogledali tudi z našo kamero.

Ljudje in zemlja

Sirarja s Sinjega vrha

5. 1. 2024

Na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino dva prijatelja, Kristijan Vidmar in David Ličen, pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Šele pred nekaj leti sta začela s sirarstvom, zdaj pa že prodajata svoje unikatne sire najbolj zahtevnim strankam. Med njimi so tudi zveneča imena kuharjev z Michelinovomi zvezdicami.

10 min

Na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino dva prijatelja, Kristijan Vidmar in David Ličen, pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Šele pred nekaj leti sta začela s sirarstvom, zdaj pa že prodajata svoje unikatne sire najbolj zahtevnim strankam. Med njimi so tudi zveneča imena kuharjev z Michelinovomi zvezdicami.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

7. 1. 2024

Najprej bomo šli na Sinji vrh nad Ajdovščino, kjer dva prijatelja pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Obiskali smo kmetijeo Jurčetovih v Skadanščini, kjer imajo pravi mali živalski vrt. Tudi pozimi je pri njih zelo zenimivo. Na bistriškem, kjer imajo dolgo zgodovino čebelarjenja in od koder prihaja tudi Anton Žnideršič, želijo postaviti največji AŽ panj na svetu. Mestna občina Koper se je pridružila kulturnim potem oljčnega drevesa oziroma mreži sredozemskih oljčnih mest RECOMED. S tem želijo združiti oljkarsko dejavnost s turizmom. Bil ismo na jubilejnem 10-tem Festivalu penin v Portorožu, kamor so prijavili rekordno število vzorcev. Pa še o eni temi v zvezi s prestižnimi vini bo govora. Švicarski znanstveniki so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Za konec pa vas boomo popeljali še v Zanigrad, od časa pozabljeno vasico v zaledju Istre, ki oživi en dan v letu, na Štefanovo.

45 min

Najprej bomo šli na Sinji vrh nad Ajdovščino, kjer dva prijatelja pišeta uspešno sirarsko zgodbo. Obiskali smo kmetijeo Jurčetovih v Skadanščini, kjer imajo pravi mali živalski vrt. Tudi pozimi je pri njih zelo zenimivo. Na bistriškem, kjer imajo dolgo zgodovino čebelarjenja in od koder prihaja tudi Anton Žnideršič, želijo postaviti največji AŽ panj na svetu. Mestna občina Koper se je pridružila kulturnim potem oljčnega drevesa oziroma mreži sredozemskih oljčnih mest RECOMED. S tem želijo združiti oljkarsko dejavnost s turizmom. Bil ismo na jubilejnem 10-tem Festivalu penin v Portorožu, kamor so prijavili rekordno število vzorcev. Pa še o eni temi v zvezi s prestižnimi vini bo govora. Švicarski znanstveniki so razvili umetno inteligenco, ki bo, so prepričani, poenostavila boj proti vinskim ponaredkom na evropskem trgu, obenem pa pomagala pri pridelavi še boljšega vina. Za konec pa vas boomo popeljali še v Zanigrad, od časa pozabljeno vasico v zaledju Istre, ki oživi en dan v letu, na Štefanovo.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

31. 12. 2023

Obiskali smo vinogradniško kmetijo Leber Vračko, kjer so se pripravljali na slovo od starega leta. Po štiridesetih letih aktivnega dela v kmetijstvu se je upokojil Jože Benec, ki nam predstavi svojo zanimivo življenjsko zgodbo. Zanimiva je tudi življenjska zgodba Marije Rožman, letošnje nosilke naziva Kmetica leta 2023. 30 let organiziranega delovanja so praznovali tudi mladi s slovenskega podeželja, povezani v Zvezo slovenske podeželske mladine. Jubilejno je letošnje leto tudi za oddajo Ljudje in zemlja. 28.12.2023 bomo obeležili 65 rojstni dan.

41 min

Obiskali smo vinogradniško kmetijo Leber Vračko, kjer so se pripravljali na slovo od starega leta. Po štiridesetih letih aktivnega dela v kmetijstvu se je upokojil Jože Benec, ki nam predstavi svojo zanimivo življenjsko zgodbo. Zanimiva je tudi življenjska zgodba Marije Rožman, letošnje nosilke naziva Kmetica leta 2023. 30 let organiziranega delovanja so praznovali tudi mladi s slovenskega podeželja, povezani v Zvezo slovenske podeželske mladine. Jubilejno je letošnje leto tudi za oddajo Ljudje in zemlja. 28.12.2023 bomo obeležili 65 rojstni dan.

Ljudje in zemlja

65 let oddaje Ljudje in zemlja

31. 12. 2023

65 let oddaje Ljudje in zemlja

5 min

65 let oddaje Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

Marija Rožman – kmetica leta 2023

31. 12. 2023

Ženske na podeželju so v teh dneh veliko časa namenile pripravi prazničnih jedi. V Terbegovcih smo obiskali Marijo Rožman, letošnjo kmetico leta po izboru Zveze kmetic Slovenije. Njen dom je v tem času poln dobrot.

8 min

Ženske na podeželju so v teh dneh veliko časa namenile pripravi prazničnih jedi. V Terbegovcih smo obiskali Marijo Rožman, letošnjo kmetico leta po izboru Zveze kmetic Slovenije. Njen dom je v tem času poln dobrot.

Ljudje in zemlja

30 let Zveze slovenske podeželske mladine

31. 12. 2023

Iztekajoče se leto je bilo za številne organizacije in posameznike v kmetijstvu tudi jubilejno. S 30-imi izzivi skozi vse leto in slovesno prireditvijo v Avsenikovi gostilni v Begunjah na Gorenjskem so tri desetletja svoje organizacije praznovali mladi povezani v Zvezo slovenske podeželske mladine. Ta ima danes okoli 3000 članov in je od 3. aprila 1993 največja mladinska organizacija na podeželju pri nas. Njena prva predsednica je bila Cvetka Mavrič.

8 min

Iztekajoče se leto je bilo za številne organizacije in posameznike v kmetijstvu tudi jubilejno. S 30-imi izzivi skozi vse leto in slovesno prireditvijo v Avsenikovi gostilni v Begunjah na Gorenjskem so tri desetletja svoje organizacije praznovali mladi povezani v Zvezo slovenske podeželske mladine. Ta ima danes okoli 3000 članov in je od 3. aprila 1993 največja mladinska organizacija na podeželju pri nas. Njena prva predsednica je bila Cvetka Mavrič.

Ljudje in zemlja

Portret Jožeta Benca

31. 12. 2023

V naslednjih minutah vam predstavljamo Jožeta Benca, ki se po 40 letih aktivnega dela v kmetijskem sektorju poslavlja ob odhodu v zaslužen pokoj. Vsi, ki smo ga imeli v življenju priložnost spoznati se strinjamo, da je izjemen človek.

11 min

V naslednjih minutah vam predstavljamo Jožeta Benca, ki se po 40 letih aktivnega dela v kmetijskem sektorju poslavlja ob odhodu v zaslužen pokoj. Vsi, ki smo ga imeli v življenju priložnost spoznati se strinjamo, da je izjemen človek.

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

24. 12. 2023

Predali se bomo pristni tradiciji božičnega časa, predstavljeni v zanimivih zgodbah, ki smo jih v preteklosti posneli po vsej Sloveniji. Na gorenjski kmetiji Smolej otrokom predstavljajo življenje in delo s konji. Poiskali smo izdelovalce medenega peciva, ki je bilo v preteklosti pomemben del slovenske praznične kulinarike. Na koroški kmetiji Krebs, ki je znana po reji alpak, se članice Društva kmetic Mežiške doline spominjajo, kako so zimske večere in praznike preživljali na koroških kmetijah.

45 min

Predali se bomo pristni tradiciji božičnega časa, predstavljeni v zanimivih zgodbah, ki smo jih v preteklosti posneli po vsej Sloveniji. Na gorenjski kmetiji Smolej otrokom predstavljajo življenje in delo s konji. Poiskali smo izdelovalce medenega peciva, ki je bilo v preteklosti pomemben del slovenske praznične kulinarike. Na koroški kmetiji Krebs, ki je znana po reji alpak, se članice Društva kmetic Mežiške doline spominjajo, kako so zimske večere in praznike preživljali na koroških kmetijah.

Ljudje in zemlja

Alpake in božič na Koroškem

24. 12. 2023

Na kmetiji Krebs v Strojni nad Ravnami na Koroškem, so turistično ponudbo zelo domiselno popestrili z alpakami. Pridružile so se nam tudi članice Društva kmetic Mežiške doline, ki so se spominjale, kako so zimske večere in praznike na koroških kmetijah preživljali v preteklosti.

15 min

Na kmetiji Krebs v Strojni nad Ravnami na Koroškem, so turistično ponudbo zelo domiselno popestrili z alpakami. Pridružile so se nam tudi članice Društva kmetic Mežiške doline, ki so se spominjale, kako so zimske večere in praznike na koroških kmetijah preživljali v preteklosti.

Ljudje in zemlja

Medeno pecivo in lect

24. 12. 2023

V nekaterih predelih Slovenije praznično tradicijo predstavlja tudi izdelovanje medenega peciva. Najbolj znani so gotovo dražgoški kruhki. Med pa je ena izmed osnovnih surovin tudi v izdelkih iz lecta. Poglejmo, kje in kako še danes izdelujejo različno medena peciva in ohranjajo tovrstne obrti.

16 min

V nekaterih predelih Slovenije praznično tradicijo predstavlja tudi izdelovanje medenega peciva. Najbolj znani so gotovo dražgoški kruhki. Med pa je ena izmed osnovnih surovin tudi v izdelkih iz lecta. Poglejmo, kje in kako še danes izdelujejo različno medena peciva in ohranjajo tovrstne obrti.

Ljudje in zemlja

Otroci na kmetiji Smolej

24. 12. 2023

26. december je godovni dan sv. Štefana, ko ob katoliških cerkvah tradicionalno blagoslovijo konje. Te plemenite živali so pomemben človekov spremljevalec. Na kmetiji Smolej življenje in delo s konji spoznajo tudi otroci.

11 min

26. december je godovni dan sv. Štefana, ko ob katoliških cerkvah tradicionalno blagoslovijo konje. Te plemenite živali so pomemben človekov spremljevalec. Na kmetiji Smolej življenje in delo s konji spoznajo tudi otroci.

Ljudje in zemlja

Cerkljanske pajtičke

15. 12. 2023

Praznični čas prinaša tudi vonj po domači peki in dobrotah, ki spremljajo slavja. Odpravili smo se na Idrijsko- Cerkljanski konec in preverili gastronomsko kuturno dediščino tega območja. V zadnjem času je v ospredju cerkljanska pajtička, ki je med obiskovalci vedno bolj priljubljena. Ne čudi, da so ji posvetili dogodek - Pajtička fest.

7 min

Praznični čas prinaša tudi vonj po domači peki in dobrotah, ki spremljajo slavja. Odpravili smo se na Idrijsko- Cerkljanski konec in preverili gastronomsko kuturno dediščino tega območja. V zadnjem času je v ospredju cerkljanska pajtička, ki je med obiskovalci vedno bolj priljubljena. Ne čudi, da so ji posvetili dogodek - Pajtička fest.

Ljudje in zemlja

Zgodovina zadrug

15. 12. 2023

Ob 150- letnici zadružništva pri nas je Zadružna zveza Slovenije izdala knjigo Zgodovina zadružništva na Slovenskem od leta 1856 do leta 1992. Prvič v vsej zgodovini je na podlagi arhivskega gradiva zgodovina zadružništva strnjena v znanstveno publikacijo. Monografija je plod dveletnega sistematičnega pregledovanja, zbiranja in analiziranja zgodovinskega gradiva o zadružništvu, ki so ga opravili strokovnjaki Inštituta za novejšo zgodovino.

8 min

Ob 150- letnici zadružništva pri nas je Zadružna zveza Slovenije izdala knjigo Zgodovina zadružništva na Slovenskem od leta 1856 do leta 1992. Prvič v vsej zgodovini je na podlagi arhivskega gradiva zgodovina zadružništva strnjena v znanstveno publikacijo. Monografija je plod dveletnega sistematičnega pregledovanja, zbiranja in analiziranja zgodovinskega gradiva o zadružništvu, ki so ga opravili strokovnjaki Inštituta za novejšo zgodovino.

Ljudje in zemlja

Izročilo Brkinov in Krasa in Mreža vodnih poti v Kamniško -Savinjskih Alpah

15. 12. 2023

Zaključila sta se projekta Izročilo Brkinov in Krasa (nosilec Zavod Dobra pot), ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalne dediščinske obrti in običaje Brkinov in Krasa, in projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah (nosilec LAS Srce Slovenije), ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo. Oba sta LEADER projekta, kar pomeni, da sta nastala kot iniciativa družbe po principu »od spodaj navzgor«.

12 min

Zaključila sta se projekta Izročilo Brkinov in Krasa (nosilec Zavod Dobra pot), ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalne dediščinske obrti in običaje Brkinov in Krasa, in projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah (nosilec LAS Srce Slovenije), ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo. Oba sta LEADER projekta, kar pomeni, da sta nastala kot iniciativa družbe po principu »od spodaj navzgor«.

Ljudje in zemlja

(Ne) pogozdovanje Krasa

15. 12. 2023

Ali je pogozdovanje v požaru uničenih gozdnih površin res neustrezno, glede na to, da se Kras vedno bolj zarašča. V Parku Škocjanske jame menijo, da je čas za vračanje suhih kraških travnikov, ki omogočajo obstoj vrste zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V sežanski enoti Zavoda za gozdove odgovarjajo, pogozdovanje je rešilo Kras, ki je bil tisočletja gol. Vrnila se je prst, vrnilo se je rastje, vrnila se je narava. Kdo ima prav?

6 min

Ali je pogozdovanje v požaru uničenih gozdnih površin res neustrezno, glede na to, da se Kras vedno bolj zarašča. V Parku Škocjanske jame menijo, da je čas za vračanje suhih kraških travnikov, ki omogočajo obstoj vrste zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V sežanski enoti Zavoda za gozdove odgovarjajo, pogozdovanje je rešilo Kras, ki je bil tisočletja gol. Vrnila se je prst, vrnilo se je rastje, vrnila se je narava. Kdo ima prav?

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play