Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je javno napovedala ustanovitev širše delovne skupine, ki bo oblikovala predloge za nov model sodobne svetovalne službe ter potrdila podaljšanje obravnav nekaterih novosti v kmetijski zakonodaji. V Sloveniji so uradno potrdili bolezen modrikastega jezika. Na letošnjih Tumpejevih dnevih so se osredotočili na bolezni parkljev in vimena pri govedu. Predstavljamo naj hlev družinske kmetije Černivec. Poročamo s simpozija Novi izzivi v slovenski agronomiji, ki ga vsako drugo leto pripravi Slovensko društvo agronomov.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je javno napovedala ustanovitev širše delovne skupine, ki bo oblikovala predloge za nov model sodobne svetovalne službe ter potrdila podaljšanje obravnav nekaterih novosti v kmetijski zakonodaji. V Sloveniji so uradno potrdili bolezen modrikastega jezika. Na letošnjih Tumpejevih dnevih so se osredotočili na bolezni parkljev in vimena pri govedu. Predstavljamo naj hlev družinske kmetije Černivec. Poročamo s simpozija Novi izzivi v slovenski agronomiji, ki ga vsako drugo leto pripravi Slovensko društvo agronomov.
V preteklem tednu so v Sloveniji uradno potrdili bolezen modrikastega jezika. Ob rednem vzorčenju so nedavno odkrili pozitivne rezultate laboratorijskih preiskav pri nekaterih živalih na območju Celja in Slovenj Gradca, ki sicer niso kazale kliničnih znakov bolezni. Vzorce so uradno potrdili tudi v evropskem referenčnem laboratoriju.
V preteklem tednu so v Sloveniji uradno potrdili bolezen modrikastega jezika. Ob rednem vzorčenju so nedavno odkrili pozitivne rezultate laboratorijskih preiskav pri nekaterih živalih na območju Celja in Slovenj Gradca, ki sicer niso kazale kliničnih znakov bolezni. Vzorce so uradno potrdili tudi v evropskem referenčnem laboratoriju.
Ministrica Mateja Čalušič se je sredi preteklega tedna sestala s predsednikom KGZS, dr. Jožetom Podgorškom. Po sestanku sta oba podala izjavi za javnost. Najbolj odmevno je bilo gotovo sporočilo ministrice, da napovedane reorganizacije Javne službe kmetijskega svetovanja ne bo.
Ministrica Mateja Čalušič se je sredi preteklega tedna sestala s predsednikom KGZS, dr. Jožetom Podgorškom. Po sestanku sta oba podala izjavi za javnost. Najbolj odmevno je bilo gotovo sporočilo ministrice, da napovedane reorganizacije Javne službe kmetijskega svetovanja ne bo.
Nadaljujemo na kmetiji Černivec v Zgornjih Jaršah. V lanskem letu so sodelovali na natečaju Ljubljanskih mlekarn ter prejeli naziv Naj hlev za sodobno, živalim prijazno rejo goveda in prirejo mleka.
Nadaljujemo na kmetiji Černivec v Zgornjih Jaršah. V lanskem letu so sodelovali na natečaju Ljubljanskih mlekarn ter prejeli naziv Naj hlev za sodobno, živalim prijazno rejo goveda in prirejo mleka.
Člani Slovenskega agronomskega društva so na nedavnem simpoziju, s tradicionalnim naslovom Novi izzivi v slovenski agronomiji, predstavili najnovejše znanstvene dosežke in strokovna dognanja na tem področju naravoslovne znanosti. V dveh dneh so razpravljavci predstavili skoraj 80 strokovnih tem.
Člani Slovenskega agronomskega društva so na nedavnem simpoziju, s tradicionalnim naslovom Novi izzivi v slovenski agronomiji, predstavili najnovejše znanstvene dosežke in strokovna dognanja na tem področju naravoslovne znanosti. V dveh dneh so razpravljavci predstavili skoraj 80 strokovnih tem.
V organizaciji kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je v začetku februarja potekal tretji mednarodni strokovni posvet s področja govedoreje. Poimenovali so ga Tumpejevi dnevi, po kmetijskemu strokovnjaku Vladimirju Tumpeju, ki je pustil velik pečat pri razvoju govedorejskih kmetij v Podravju in širše. Na posvetu so letos več časa posvetili temam o zdravju nog in vimena v čredi govedi.
V organizaciji kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je v začetku februarja potekal tretji mednarodni strokovni posvet s področja govedoreje. Poimenovali so ga Tumpejevi dnevi, po kmetijskemu strokovnjaku Vladimirju Tumpeju, ki je pustil velik pečat pri razvoju govedorejskih kmetij v Podravju in širše. Na posvetu so letos več časa posvetili temam o zdravju nog in vimena v čredi govedi.
Ljubezen do kamna in druženja je v več kot 20 letih med člani skupine kamnosekov Manče izklesala trdno mrežo prijateljstva. Člani prihajajo iz celotne Primorske in tudi iz osrednje Slovenije. Kamnoseška skupina Manče deluje v okviru društva MOST - Univerze za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina.
Ljubezen do kamna in druženja je v več kot 20 letih med člani skupine kamnosekov Manče izklesala trdno mrežo prijateljstva. Člani prihajajo iz celotne Primorske in tudi iz osrednje Slovenije. Kamnoseška skupina Manče deluje v okviru društva MOST - Univerze za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina.
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je prvi izdelek iz Slovenije, ki je v EU leta 2007 dobil status zaščitene označbe porekla. Zdaj si v društvu oljkarjev Slovenske Istre prizadevajo, da bi z različnimi aktivnostmi to živilo približali najširšemu krogu potrošnikov.
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre je prvi izdelek iz Slovenije, ki je v EU leta 2007 dobil status zaščitene označbe porekla. Zdaj si v društvu oljkarjev Slovenske Istre prizadevajo, da bi z različnimi aktivnostmi to živilo približali najširšemu krogu potrošnikov.
Štiri občine na matičnem Krasu: Miren-Kostanjevica, Komen, Divača in Sežana ter nekatera strokovna združenja, so dale pobudo za strokovno izdelavo krajinske zasnove Krasa. Naročilo jo je Ministrstvo za naravne vire in prostor, izdelal pa arhitekturni biro iz Maribora. V študiji so zajeli vse pomembnejše segmente pokrajine.
Štiri občine na matičnem Krasu: Miren-Kostanjevica, Komen, Divača in Sežana ter nekatera strokovna združenja, so dale pobudo za strokovno izdelavo krajinske zasnove Krasa. Naročilo jo je Ministrstvo za naravne vire in prostor, izdelal pa arhitekturni biro iz Maribora. V študiji so zajeli vse pomembnejše segmente pokrajine.
Največji požar v zgodovini Slovenije julija 2022 je znova izpostavil problem zaraščanja in s tem požarne ogroženosti kraške planote. Zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz programa za razvoj podeželja v zadnjem letu, objavilo štiri razpise za izgradnjo in vzdrževanje protipožarnih prometnic. Na razpise so lastniki, občine, agrarne skupnosti in družba Slovenski gozdovi oddali, 137 vlog v skupni višini dobrih 2 milijonov 270 tisoč evrov.
Največji požar v zgodovini Slovenije julija 2022 je znova izpostavil problem zaraščanja in s tem požarne ogroženosti kraške planote. Zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz programa za razvoj podeželja v zadnjem letu, objavilo štiri razpise za izgradnjo in vzdrževanje protipožarnih prometnic. Na razpise so lastniki, občine, agrarne skupnosti in družba Slovenski gozdovi oddali, 137 vlog v skupni višini dobrih 2 milijonov 270 tisoč evrov.
Slovenski program Televizije Koper je skupaj s koprsko PINO, oblikoval evropski projekt z naslovom: Kohezija za vse. V sklopu tega pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer se bomo dotaknili raznolikih tem. V ospredju so zgodbe lokalnih skupnosti, kjer izboljšujejo svoje življenjske pogoje, urejajo zeleno infrastrukturo, vzpostavljlajo nove prakse. Tokrat smo se odpravili na Kras, kjer se je poleti 2022 razplamtel požar izjemnih razsežnosti. Občina Sežana je z različnimi partnerji oblikovala projekt, z njim želijo izpeljati niz preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja požarov v naravi
Slovenski program Televizije Koper je skupaj s koprsko PINO, oblikoval evropski projekt z naslovom: Kohezija za vse. V sklopu tega pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer se bomo dotaknili raznolikih tem. V ospredju so zgodbe lokalnih skupnosti, kjer izboljšujejo svoje življenjske pogoje, urejajo zeleno infrastrukturo, vzpostavljlajo nove prakse. Tokrat smo se odpravili na Kras, kjer se je poleti 2022 razplamtel požar izjemnih razsežnosti. Občina Sežana je z različnimi partnerji oblikovala projekt, z njim želijo izpeljati niz preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja požarov v naravi
Ob kulturnem prazniku smo obiskali dva kulturna delavca, pisatelja in pesnika v zamejstvu, ki sta obenem tudi oljkarja. Zanimalo nas je, koliko navdiha jim dajejo drevesa, ki jih negujeta in narava, ki ju obdaja.
Ob kulturnem prazniku smo obiskali dva kulturna delavca, pisatelja in pesnika v zamejstvu, ki sta obenem tudi oljkarja. Zanimalo nas je, koliko navdiha jim dajejo drevesa, ki jih negujeta in narava, ki ju obdaja.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Na Krasu je bilo nekoč veliko smernikov, ki so kazali pot, kje so določeni kraji in podobno. V originalni obliki se je ohranil le eden v Sežani. Sedaj so se na občini odločili, da postavijo nove. V občini Sežana so začeli z uresničevanjem Interreg projekta Geokarst, ki bo prinesel enotno označitev poti po celem geoparku Planota Kras. Gre za postavitev smernikov, kot in kjer so stali nekoč, in ki bodo sedaj na sodoben način še bolje usmerjali obiskovalce Krasa in Brkinov. Za prvega so se posebej potrudili. Pripeljali so ga kot nekoč, z volovsko vprego družine Žiberna ali po domače Žvabovih iz Merč.
Na Krasu je bilo nekoč veliko smernikov, ki so kazali pot, kje so določeni kraji in podobno. V originalni obliki se je ohranil le eden v Sežani. Sedaj so se na občini odločili, da postavijo nove. V občini Sežana so začeli z uresničevanjem Interreg projekta Geokarst, ki bo prinesel enotno označitev poti po celem geoparku Planota Kras. Gre za postavitev smernikov, kot in kjer so stali nekoč, in ki bodo sedaj na sodoben način še bolje usmerjali obiskovalce Krasa in Brkinov. Za prvega so se posebej potrudili. Pripeljali so ga kot nekoč, z volovsko vprego družine Žiberna ali po domače Žvabovih iz Merč.
Do pomladi in prvih slastno-grenkih divjih špargljev, je še kar nekaj tednov. V vrtnariji Golob-Klančič na Goriškem, so po letih poskusov in preverjanj, našli metodo za vzgojo te rastlinske divje poslastice. Nadgradili so jo skupaj z novogoriškim Kmetijskim zavodom.
Do pomladi in prvih slastno-grenkih divjih špargljev, je še kar nekaj tednov. V vrtnariji Golob-Klančič na Goriškem, so po letih poskusov in preverjanj, našli metodo za vzgojo te rastlinske divje poslastice. Nadgradili so jo skupaj z novogoriškim Kmetijskim zavodom.
V Poljubinju so obeležili pomembno obletnico. Pred več kot 150 leti se je enajst poljubinjskih kmetov združilo in ustanovilo prvo mlekarsko zadrugo. Poljubinci so visok jubilej praznovali skozi različne prireditve. Na vhodu v vas so postavili še tablo, kjer so orisali zgodovino in razvoj sirarstva na tem območju. Slednjega so predstavili tudi v obnovljeni mlekarni v Ravnem Lazu, ki jo je občina Bovec pred kratkim obnovila.
V Poljubinju so obeležili pomembno obletnico. Pred več kot 150 leti se je enajst poljubinjskih kmetov združilo in ustanovilo prvo mlekarsko zadrugo. Poljubinci so visok jubilej praznovali skozi različne prireditve. Na vhodu v vas so postavili še tablo, kjer so orisali zgodovino in razvoj sirarstva na tem območju. Slednjega so predstavili tudi v obnovljeni mlekarni v Ravnem Lazu, ki jo je občina Bovec pred kratkim obnovila.
23. novembra lani je začel veljati nov zakon o uporabi Fitofarmacevtskih sredstev. Gre predvsem za uresničevanje zelene politike Evropske unije, da bi se čim manj pesticidov uporabljalo v kmetijstvu. Kako bo to vplivalo na manjše pridelovalce zelenjave, oljčnega olja, vina? Njihova potrdila o pridobljenem znanju iz fitomedicine namreč prav kmalu ne bodo veljala več.
23. novembra lani je začel veljati nov zakon o uporabi Fitofarmacevtskih sredstev. Gre predvsem za uresničevanje zelene politike Evropske unije, da bi se čim manj pesticidov uporabljalo v kmetijstvu. Kako bo to vplivalo na manjše pridelovalce zelenjave, oljčnega olja, vina? Njihova potrdila o pridobljenem znanju iz fitomedicine namreč prav kmalu ne bodo veljala več.
V reportaži se dotikamo aktualne teme: kaj pridelovalcem hrane in pijače prinaša nova omrežnina? Da bi kaj več izvedeli o tem, smo prepotovali vso Primorsko. Najprej pa smo se ustavili na Krasu, v vasi Ravnje na kmetiji Sanabor, kjer so znani po svojih peninah. Nato smo šli do rejca krav na tolminsko in do Pivke v podjetje Pivka Delamaris.
V reportaži se dotikamo aktualne teme: kaj pridelovalcem hrane in pijače prinaša nova omrežnina? Da bi kaj več izvedeli o tem, smo prepotovali vso Primorsko. Najprej pa smo se ustavili na Krasu, v vasi Ravnje na kmetiji Sanabor, kjer so znani po svojih peninah. Nato smo šli do rejca krav na tolminsko in do Pivke v podjetje Pivka Delamaris.
Prireja mleka je po prihodkih in obsegu ena naših najpomembnejših kmetijskih dejavnosti. O razmerah na trgu mleka se pogovarjamo z Majo Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn. Na kmetiji Napotnik si ogledamo sodoben hlev, ki je prejel nagrado Naj hlev. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je izvedel delavnico, na kateri so iskali rešitve za učinkovito izvajanje nitratne direktive v praksi. Ker gnojenje ostaja okoljski izziv, je na tržišču zelo veliko različnih pripravkov za pospeševanje razkroja organskih ostankov. Med načini za hitrejše razkrajanje gnojevke je tudi uporaba mikroorganizmov. Govorimo še o varnosti pri delu na kmetijah in v gozdovih v preteklem letu.
Prireja mleka je po prihodkih in obsegu ena naših najpomembnejših kmetijskih dejavnosti. O razmerah na trgu mleka se pogovarjamo z Majo Kalan Pongrac iz Ljubljanskih mlekarn. Na kmetiji Napotnik si ogledamo sodoben hlev, ki je prejel nagrado Naj hlev. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je izvedel delavnico, na kateri so iskali rešitve za učinkovito izvajanje nitratne direktive v praksi. Ker gnojenje ostaja okoljski izziv, je na tržišču zelo veliko različnih pripravkov za pospeševanje razkroja organskih ostankov. Med načini za hitrejše razkrajanje gnojevke je tudi uporaba mikroorganizmov. Govorimo še o varnosti pri delu na kmetijah in v gozdovih v preteklem letu.
Gost mag. Marjan Dolinšek, KGZS, KGZ Ljubljana in GIZ. Voditeljica Tatjana Kren.
Gost mag. Marjan Dolinšek, KGZS, KGZ Ljubljana in GIZ. Voditeljica Tatjana Kren.
V Sloveniji že vrsto let izvajajo gnojenje v skladu z zahtevami Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, bolj poznane kot nitratne direktive. Da bi s kmetovanjem v največji možni meri prispevali k varovanju vodnih virov, so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuju izvedli delavnico na kateri so kmetje in kmetijska stroka skupaj iskali rešitve za še boljše izvajanje nitratne uredbe v praksi.
V Sloveniji že vrsto let izvajajo gnojenje v skladu z zahtevami Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, bolj poznane kot nitratne direktive. Da bi s kmetovanjem v največji možni meri prispevali k varovanju vodnih virov, so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuju izvedli delavnico na kateri so kmetje in kmetijska stroka skupaj iskali rešitve za še boljše izvajanje nitratne uredbe v praksi.
Gostja Maja Kalan Pongrac, Ljubljanske mlekarne, Lactalis. Voditeljica Tatjana Kren.
Gostja Maja Kalan Pongrac, Ljubljanske mlekarne, Lactalis. Voditeljica Tatjana Kren.
Danes si bomo najprej ogledali Naj hlev kmetije Napotnik iz Topolšice, ostale nagrajence bomo predstavili v prihodnjih oddajah.
Danes si bomo najprej ogledali Naj hlev kmetije Napotnik iz Topolšice, ostale nagrajence bomo predstavili v prihodnjih oddajah.
Gnojenje predstavlja okoljski izziv in na tržišču obstaja zelo veliko različnih pripravkov za pospeševanje razkroj organskih ostankov. Med načini za izboljšanje oz hitrejšo razgradnjo gnojevke je tudi uporaba mikroorganizmov. V projektu Evropskega inovativnega partnerstva, ki so ga predstavili na posestvu Žipo v Lenartu, so dve leti preučevali učinkovitost takšne razgradnje in prednosti uporabe v kmetijstvu.
Gnojenje predstavlja okoljski izziv in na tržišču obstaja zelo veliko različnih pripravkov za pospeševanje razkroj organskih ostankov. Med načini za izboljšanje oz hitrejšo razgradnjo gnojevke je tudi uporaba mikroorganizmov. V projektu Evropskega inovativnega partnerstva, ki so ga predstavili na posestvu Žipo v Lenartu, so dve leti preučevali učinkovitost takšne razgradnje in prednosti uporabe v kmetijstvu.
Na kmetiji Napotnik vzrejajo prvega slovenskega telička iz epruvete. Pojasnimo, zakaj se v govedoreji poslužujejo tega postopka oplojevanja in kako poteka. Vinogradniki novo pridelovalno sezono pričenjajo z rezjo vinske trte. Rez vinske trte smo spremljali v vinogradih kmetije Herga v Slovenskih goricah. Predstavimo agronoma in agrarnega ekonomista Janka Stojkoviča, ki je lansko leto zaključil svojo profesionalno kariero. Oddajo zaokrožimo s prispevkom iz Čurkijade, ki so jo tudi letos pripravili na Kogu.
Na kmetiji Napotnik vzrejajo prvega slovenskega telička iz epruvete. Pojasnimo, zakaj se v govedoreji poslužujejo tega postopka oplojevanja in kako poteka. Vinogradniki novo pridelovalno sezono pričenjajo z rezjo vinske trte. Rez vinske trte smo spremljali v vinogradih kmetije Herga v Slovenskih goricah. Predstavimo agronoma in agrarnega ekonomista Janka Stojkoviča, ki je lansko leto zaključil svojo profesionalno kariero. Oddajo zaokrožimo s prispevkom iz Čurkijade, ki so jo tudi letos pripravili na Kogu.
Na kmetiji Napotnik v Topolšici raste prvi teliček, ki je bil oplojen v epruveti. Več o tem, kako takšni postopki potekajo in zakaj jih uvajajo tudi v živinoreji, v naslednjih minutah.
Na kmetiji Napotnik v Topolšici raste prvi teliček, ki je bil oplojen v epruveti. Več o tem, kako takšni postopki potekajo in zakaj jih uvajajo tudi v živinoreji, v naslednjih minutah.
Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradih in je najpomembnejše opravilo v vinogradu, za vinogradnika tudi strokovno najbolj zahtevno opravilo. Tradicionalno sicer velja, da se rez začne 22. januarja na god svetega Vincenca, zavetnika vinogradnikov in vinogradov. Vendar so se mnogi vinogradniki zaradi toplega vremena lotili rezi že veliko prej.
Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradih in je najpomembnejše opravilo v vinogradu, za vinogradnika tudi strokovno najbolj zahtevno opravilo. Tradicionalno sicer velja, da se rez začne 22. januarja na god svetega Vincenca, zavetnika vinogradnikov in vinogradov. Vendar so se mnogi vinogradniki zaradi toplega vremena lotili rezi že veliko prej.
V vasici Kog na vinorodnih gričih Jeruzalemsko - Ormoškega so že 15-to leto zapored pred praznikom domačega cerkvenega zavetnika Sv. Antona Puščavnika ocenili kašnate klobase in krvavice. Na Kogu imajo celo tri vrste teh klobas, vse pa poznajo pod izrazom čurke. Na Antonovo pripravijo pravo kulinarično prireditev - Čurkarijado. Tako uspešno ohranjajo in hkrati poudarjajo pomen tradicionalnih kolin ter domače prašičereje.
V vasici Kog na vinorodnih gričih Jeruzalemsko - Ormoškega so že 15-to leto zapored pred praznikom domačega cerkvenega zavetnika Sv. Antona Puščavnika ocenili kašnate klobase in krvavice. Na Kogu imajo celo tri vrste teh klobas, vse pa poznajo pod izrazom čurke. Na Antonovo pripravijo pravo kulinarično prireditev - Čurkarijado. Tako uspešno ohranjajo in hkrati poudarjajo pomen tradicionalnih kolin ter domače prašičereje.
KZ Selnica ob Dravi letos obeležuje 80 letnico obstoja. Dolgoletni direktor te zadruge je bil do upokojitve Janko Stojkovič. Z delovnimi izkušnjami iz Semenarne je zadrugo usmeril v neposredno prodajo pridelkov in živil in jo povezal z lokalnim okoljem. Janko Stojkovič pa je zasebno tudi navdušen športnik in predan ljubiteljski kulturi.
KZ Selnica ob Dravi letos obeležuje 80 letnico obstoja. Dolgoletni direktor te zadruge je bil do upokojitve Janko Stojkovič. Z delovnimi izkušnjami iz Semenarne je zadrugo usmeril v neposredno prodajo pridelkov in živil in jo povezal z lokalnim okoljem. Janko Stojkovič pa je zasebno tudi navdušen športnik in predan ljubiteljski kulturi.
Prva letošnja oddaja Ljudje in zemlja, ki jo pripravljamo v koprskem studiu bo zelo pestra, saj smo pripravili kar dve aktualni temi, dotaknili se bomo zadružništva, obrti in tradicije.
Prva letošnja oddaja Ljudje in zemlja, ki jo pripravljamo v koprskem studiu bo zelo pestra, saj smo pripravili kar dve aktualni temi, dotaknili se bomo zadružništva, obrti in tradicije.
Drugo januarsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo z načrti, ki jih imajo območni kmetijsko-gozdarski zavodi in Zadružna zveza Slovenije v letu 2025. Nadaljujemo s sadjarskimi temami: zimsko rezjo sadnega drevja na klik - za našo oddajo jo je prikazal svetovalec za sadjarstvo iz Nizozemske in predstavitvijo raziskovalnega dela Sadjarskega centra Maribor. Ta izvaja introdukcijo pečkastega sadja in preizkuša nove tehnologije pridelave jabolk in češenj že 35 let. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prašičereji pa je cilj še enega projekta evropskega inovativnega partnerstva, rešitve so rejci in strokovnjaki predstavili na kmetiji Galunder v Veržeju.
Drugo januarsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo z načrti, ki jih imajo območni kmetijsko-gozdarski zavodi in Zadružna zveza Slovenije v letu 2025. Nadaljujemo s sadjarskimi temami: zimsko rezjo sadnega drevja na klik - za našo oddajo jo je prikazal svetovalec za sadjarstvo iz Nizozemske in predstavitvijo raziskovalnega dela Sadjarskega centra Maribor. Ta izvaja introdukcijo pečkastega sadja in preizkuša nove tehnologije pridelave jabolk in češenj že 35 let. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prašičereji pa je cilj še enega projekta evropskega inovativnega partnerstva, rešitve so rejci in strokovnjaki predstavili na kmetiji Galunder v Veržeju.
35 let v Gačniku pri Pesnici deluje Sadjarski center Maribor. Gre za enega izmed treh poskusnih sadovnjakov v državi, druga dva sta v Lukovici in Bilju pri Novi Gorici. V vseh proučujejo različne vrste sadja v lokalnih pridelovalnih razmerah. V Gačniku izvajajo introdukcijo pečkastega sadja in preizkušajo nove tehnologije pridelave jabolk in češenj.
35 let v Gačniku pri Pesnici deluje Sadjarski center Maribor. Gre za enega izmed treh poskusnih sadovnjakov v državi, druga dva sta v Lukovici in Bilju pri Novi Gorici. V vseh proučujejo različne vrste sadja v lokalnih pridelovalnih razmerah. V Gačniku izvajajo introdukcijo pečkastega sadja in preizkušajo nove tehnologije pridelave jabolk in češenj.
Prašičereja ima v severovzhodnem delu Slovenije bogato tradicijo. Na tem območju je tudi največ rejcev. Nekateri izmed njih so vključeni v projekt evropskega inovativnega partnerstva, kjer osredotočajo na zmanjševanje toplogrednih plinov v prašičereji. Poudarek je na selekciji.
Prašičereja ima v severovzhodnem delu Slovenije bogato tradicijo. Na tem območju je tudi največ rejcev. Nekateri izmed njih so vključeni v projekt evropskega inovativnega partnerstva, kjer osredotočajo na zmanjševanje toplogrednih plinov v prašičereji. Poudarek je na selekciji.
Specialisti za sadjarstvo mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda so konec leta na tradicionalne Lombergarjeve dneve povabili nizozemskega strokovnjaka za zimsko rez. Prikazal je na Nizozemskem in v nekaterih drugih evropskih državah že dolgo uveljavljeno zimsko rez sadnega drevja na klik.
Specialisti za sadjarstvo mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda so konec leta na tradicionalne Lombergarjeve dneve povabili nizozemskega strokovnjaka za zimsko rez. Prikazal je na Nizozemskem in v nekaterih drugih evropskih državah že dolgo uveljavljeno zimsko rez sadnega drevja na klik.
V naslednjih minutah se bomo skupaj z nekaterimi udeleženci lanskega posveta JSKS na Bledu ozrli v leto 2025. Govorili bomo o ključnih izzivih s katerimi se bodo soočali na posameznih območjih slovenskih kmetijsko gozdarskih zavodov in Zadružne zveze Slovenije.
V naslednjih minutah se bomo skupaj z nekaterimi udeleženci lanskega posveta JSKS na Bledu ozrli v leto 2025. Govorili bomo o ključnih izzivih s katerimi se bodo soočali na posameznih območjih slovenskih kmetijsko gozdarskih zavodov in Zadružne zveze Slovenije.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Podjetje Vinakoper je v Portorožu pripravilo že jubilejno 25-to dražbo vin v barik sodčkih. Poleg jubilejne je bila to tudi rekordna dražba, saj so, morda tudi zaradi častnega gosta, predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, cene letele v nebo. Lani so z dražbo zaslužili za izolsko pediatrijo dobrih 74 tisoč evrov. Letos skorajda enkrat več, kar 113.600 evrov. Gostje v prepolni dvorani hotela Kempinski, so na dražbi najprej okušali 12 vzorcev vin. Izklicne cene so bile 16 ali 18 evrov za liter. Vse, kar so dražili čez, je šlo za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. In če je bila doslej rekordna cena za liter vina v barik sodu 73 evrov, se je letos za kabernet souvginon začelo zares pri 100 evrih za liter, ki jih je postavila Barbara Čeferin.
Podjetje Vinakoper je v Portorožu pripravilo že jubilejno 25-to dražbo vin v barik sodčkih. Poleg jubilejne je bila to tudi rekordna dražba, saj so, morda tudi zaradi častnega gosta, predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, cene letele v nebo. Lani so z dražbo zaslužili za izolsko pediatrijo dobrih 74 tisoč evrov. Letos skorajda enkrat več, kar 113.600 evrov. Gostje v prepolni dvorani hotela Kempinski, so na dražbi najprej okušali 12 vzorcev vin. Izklicne cene so bile 16 ali 18 evrov za liter. Vse, kar so dražili čez, je šlo za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. In če je bila doslej rekordna cena za liter vina v barik sodu 73 evrov, se je letos za kabernet souvginon začelo zares pri 100 evrih za liter, ki jih je postavila Barbara Čeferin.
V Krkavčah so nam na utristični kmetiji Robivera, pripravili tradicionalno istrsko jed, ob tem pa pokazali tudi svoje boškarine, istrsko govedo, ki jih redijo v promocijske namene.
V Krkavčah so nam na utristični kmetiji Robivera, pripravili tradicionalno istrsko jed, ob tem pa pokazali tudi svoje boškarine, istrsko govedo, ki jih redijo v promocijske namene.
Obiskali smo Kmetijo odprtih vrat Levar v Dolenjem Jezeru pri Cerknici. Na kmetiji je, čeprav so prazniki, vsak dan veliko dela. Za živali je potrebno poskrbeti in teh pri Levarjevih ne manjka. V delo so vpeti vsi člani družine. Ob večerih pa tudi zapojejo skupaj s skupino Ljudski pevci Jezerci.
Obiskali smo Kmetijo odprtih vrat Levar v Dolenjem Jezeru pri Cerknici. Na kmetiji je, čeprav so prazniki, vsak dan veliko dela. Za živali je potrebno poskrbeti in teh pri Levarjevih ne manjka. V delo so vpeti vsi člani družine. Ob večerih pa tudi zapojejo skupaj s skupino Ljudski pevci Jezerci.
Na praznik Svetega Štefana, je bilo že tradicionalno, 30-to žegnanje konj v majhni vasici Zanigrad blizu Hrastovelj. Vasica je sicer zapuščena in oživi le na ta dan, ko je v cerkvici Svetega Štefana tudi maša in takoj za njo blagoslov konj. Tudi letos je bilo tako, a mi smo zgodbo začeli na začetku. Skupino konjenikov smo spremljali od njihove priprave, odhoda, ježe, do prihoda v Zanigrad.
Na praznik Svetega Štefana, je bilo že tradicionalno, 30-to žegnanje konj v majhni vasici Zanigrad blizu Hrastovelj. Vasica je sicer zapuščena in oživi le na ta dan, ko je v cerkvici Svetega Štefana tudi maša in takoj za njo blagoslov konj. Tudi letos je bilo tako, a mi smo zgodbo začeli na začetku. Skupino konjenikov smo spremljali od njihove priprave, odhoda, ježe, do prihoda v Zanigrad.
Oddajo bomo zaželi z blagoslovom konj v Zanigradu nad Hrastovljami, kjer se je v lepem vremenu zbralo veliko število obioskovalcev, konjenikov in konj. Nadaaljevali bomo na kmetiji Levar v Dolenjem jezeru pri Cerknici, kjer radi kmetujejo in pojejo. Prisluhnili bomo napovedim dogajanja na kmetijskem podropčju v letu, ki prihaja. V Kopru je potekalo prvo evropsko ocenjevanje medov, ki je nastalo na pobudo naše države. V Portorožu so izvedli že 25-to licitacijo barikov z rekordnim izkupičkom za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. V Krkavčah pa nam bodo na turistični kmetiji Robivera pokazali, kako se naredi tradicionalna istrska jed.
Oddajo bomo zaželi z blagoslovom konj v Zanigradu nad Hrastovljami, kjer se je v lepem vremenu zbralo veliko število obioskovalcev, konjenikov in konj. Nadaaljevali bomo na kmetiji Levar v Dolenjem jezeru pri Cerknici, kjer radi kmetujejo in pojejo. Prisluhnili bomo napovedim dogajanja na kmetijskem podropčju v letu, ki prihaja. V Kopru je potekalo prvo evropsko ocenjevanje medov, ki je nastalo na pobudo naše države. V Portorožu so izvedli že 25-to licitacijo barikov z rekordnim izkupičkom za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. V Krkavčah pa nam bodo na turistični kmetiji Robivera pokazali, kako se naredi tradicionalna istrska jed.
Z nami je Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu, ki je prejela častni naziv Kmetica leta 2024. Predstavimo tržnico Blagajevih dobrot in Culo dobrot Blagajeve dežele. V Bistrici ob Sotlii smo obiskali turistično kmetijo Marof, kjer združujejo tradicijo vinogradništva in sodoben pristop k turizmu na podeželju. Dodajamo še idejo za nekoliko drugačno praznično jed, ki jo je pripravil kuharski mojster Bine Volčič.
Z nami je Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu, ki je prejela častni naziv Kmetica leta 2024. Predstavimo tržnico Blagajevih dobrot in Culo dobrot Blagajeve dežele. V Bistrici ob Sotlii smo obiskali turistično kmetijo Marof, kjer združujejo tradicijo vinogradništva in sodoben pristop k turizmu na podeželju. Dodajamo še idejo za nekoliko drugačno praznično jed, ki jo je pripravil kuharski mojster Bine Volčič.
Na ljubljanskem Viču že vrsto let deluje kmečka tržnica Blagajevih dobrot. Pobudo zanjo je dala občina Dobrova Polhov Gradec. Lokalnim ponudnikom doma pridelane zelenjave in različnih živil tako omogočajo prodajo in nekoliko boljši zaslužek, kot če bi bili odvisni od posrednikov. Na pobudo Javnega zavoda Polhograjska graščina so oblikovali samostojno blagovno znamko: Cula dobrot Blagajeve dežele. S tem želijo poenoteno tržiti živila lokalnega izvora tudi obiskovalcem te slikovite občine.
Na ljubljanskem Viču že vrsto let deluje kmečka tržnica Blagajevih dobrot. Pobudo zanjo je dala občina Dobrova Polhov Gradec. Lokalnim ponudnikom doma pridelane zelenjave in različnih živil tako omogočajo prodajo in nekoliko boljši zaslužek, kot če bi bili odvisni od posrednikov. Na pobudo Javnega zavoda Polhograjska graščina so oblikovali samostojno blagovno znamko: Cula dobrot Blagajeve dežele. S tem želijo poenoteno tržiti živila lokalnega izvora tudi obiskovalcem te slikovite občine.
Zveza kmetic Slovenije je tudi letos podelila nagrado za življenjsko delo. Dobila jo je Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Laskavi naziv – kmetica leta – je že petič v zadnjih dveh desetletjih, odkar podeljujejo to nagrado, prejela Korošica.
Zveza kmetic Slovenije je tudi letos podelila nagrado za življenjsko delo. Dobila jo je Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Laskavi naziv – kmetica leta – je že petič v zadnjih dveh desetletjih, odkar podeljujejo to nagrado, prejela Korošica.
Predlog napovedi: Pred prazniki smo se odpravili na kulinarično razvajanje na Goričko. V svoji kuhinji na posestvu Monstera nam je malo drugačno praznično jed, s katero lahko v prihodnjih dneh razvajate svoje bližnje, pripravil kuharski mojster Bine Volčič.
Predlog napovedi: Pred prazniki smo se odpravili na kulinarično razvajanje na Goričko. V svoji kuhinji na posestvu Monstera nam je malo drugačno praznično jed, s katero lahko v prihodnjih dneh razvajate svoje bližnje, pripravil kuharski mojster Bine Volčič.
V osrčju neokrnjene narave Kozjanskega, tik ob hrvaški meji leži vasica Bistrica ob Sotli, kjer se nahaja Turistično-vinogradniška kmetija Marof. Predstavljamo kmetijo na kateri združujejo ljubezen do narave, tradicijo vinogradništva in sodoben pristop k turizmu na podeželju.
V osrčju neokrnjene narave Kozjanskega, tik ob hrvaški meji leži vasica Bistrica ob Sotli, kjer se nahaja Turistično-vinogradniška kmetija Marof. Predstavljamo kmetijo na kateri združujejo ljubezen do narave, tradicijo vinogradništva in sodoben pristop k turizmu na podeželju.
V začetku decembra smo na tradicionalnih Lombergarjevih dnevih obiskali posvet zelenjadarjev. Ob varstvu rastlin, so se posvetili tudi novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. Kmetijski inštitut Slovenije sodeluje v projektu Life for seeds. Sodelujoči partnerji proučujejo travniške rastlinske vrste in ohranjajo njihova semena. Na FKBV v Mariboru se ukvarjajo tudi s pripravo alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki naj bi vsebovale manj nitritov in nitratov. Z uradnim veterinarjem se pogovarjamo o Aviarni influenci in Afriški prašičji kugi. Oddajo zaokrožamo na kmetiji Žuraj v osrčju Kozjanskega parka.
V začetku decembra smo na tradicionalnih Lombergarjevih dnevih obiskali posvet zelenjadarjev. Ob varstvu rastlin, so se posvetili tudi novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. Kmetijski inštitut Slovenije sodeluje v projektu Life for seeds. Sodelujoči partnerji proučujejo travniške rastlinske vrste in ohranjajo njihova semena. Na FKBV v Mariboru se ukvarjajo tudi s pripravo alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki naj bi vsebovale manj nitritov in nitratov. Z uradnim veterinarjem se pogovarjamo o Aviarni influenci in Afriški prašičji kugi. Oddajo zaokrožamo na kmetiji Žuraj v osrčju Kozjanskega parka.
Gost Igor Horvat, dr. vet. med. UVHVVR, OE PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Igor Horvat, dr. vet. med. UVHVVR, OE PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Na Kmetijske inštitutu Slovenije zbirajo semena za potrebe žlahtnjenja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Z namenom ohranjanja travniških rastlinskih vrst so se skupaj s tremi parki pridružili projektu LIFE FOR SEEDS, katerega vodilni partner je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Osredotočajo so se na tri habitatne tipe, nameravajo pa zbrati okrog 12 tisoč vzorcev semen.
Na Kmetijske inštitutu Slovenije zbirajo semena za potrebe žlahtnjenja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Z namenom ohranjanja travniških rastlinskih vrst so se skupaj s tremi parki pridružili projektu LIFE FOR SEEDS, katerega vodilni partner je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Osredotočajo so se na tri habitatne tipe, nameravajo pa zbrati okrog 12 tisoč vzorcev semen.
Decembra sodelavci KGZ Maribor vabijo na tradicionalne Lombergarjeve dneve. večdnevni posvet, namenjen novostim na področju sadjarstva, vinogradništva in zelenjadarstva. Prvi dan posveta so namenili varstvu rastlin in novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. predstavili so tudi rezultate projektov na tem področju. ki so jih pripravili sodelavci KGZ Maribor v sodelovanju z drugimi ustanovami in podjetji.
Decembra sodelavci KGZ Maribor vabijo na tradicionalne Lombergarjeve dneve. večdnevni posvet, namenjen novostim na področju sadjarstva, vinogradništva in zelenjadarstva. Prvi dan posveta so namenili varstvu rastlin in novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. predstavili so tudi rezultate projektov na tem področju. ki so jih pripravili sodelavci KGZ Maribor v sodelovanju z drugimi ustanovami in podjetji.