Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
V začetku decembra smo na tradicionalnih Lombergarjevih dnevih obiskali posvet zelenjadarjev. Ob varstvu rastlin, so se posvetili tudi novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. Kmetijski inštitut Slovenije sodeluje v projektu Life for seeds. Sodelujoči partnerji proučujejo travniške rastlinske vrste in ohranjajo njihova semena. Na FKBV v Mariboru se ukvarjajo tudi s pripravo alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki naj bi vsebovale manj nitritov in nitratov. Z uradnim veterinarjem se pogovarjamo o Aviarni influenci in Afriški prašičji kugi. Oddajo zaokrožamo na kmetiji Žuraj v osrčju Kozjanskega parka.
V začetku decembra smo na tradicionalnih Lombergarjevih dnevih obiskali posvet zelenjadarjev. Ob varstvu rastlin, so se posvetili tudi novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. Kmetijski inštitut Slovenije sodeluje v projektu Life for seeds. Sodelujoči partnerji proučujejo travniške rastlinske vrste in ohranjajo njihova semena. Na FKBV v Mariboru se ukvarjajo tudi s pripravo alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki naj bi vsebovale manj nitritov in nitratov. Z uradnim veterinarjem se pogovarjamo o Aviarni influenci in Afriški prašičji kugi. Oddajo zaokrožamo na kmetiji Žuraj v osrčju Kozjanskega parka.
Na Kmetijske inštitutu Slovenije zbirajo semena za potrebe žlahtnjenja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Z namenom ohranjanja travniških rastlinskih vrst so se skupaj s tremi parki pridružili projektu LIFE FOR SEEDS, katerega vodilni partner je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Osredotočajo so se na tri habitatne tipe, nameravajo pa zbrati okrog 12 tisoč vzorcev semen.
Na Kmetijske inštitutu Slovenije zbirajo semena za potrebe žlahtnjenja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Z namenom ohranjanja travniških rastlinskih vrst so se skupaj s tremi parki pridružili projektu LIFE FOR SEEDS, katerega vodilni partner je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Osredotočajo so se na tri habitatne tipe, nameravajo pa zbrati okrog 12 tisoč vzorcev semen.
Gost Igor Horvat, dr. vet. med. UVHVVR, OE PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Igor Horvat, dr. vet. med. UVHVVR, OE PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Decembra sodelavci KGZ Maribor vabijo na tradicionalne Lombergarjeve dneve. večdnevni posvet, namenjen novostim na področju sadjarstva, vinogradništva in zelenjadarstva. Prvi dan posveta so namenili varstvu rastlin in novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. predstavili so tudi rezultate projektov na tem področju. ki so jih pripravili sodelavci KGZ Maribor v sodelovanju z drugimi ustanovami in podjetji.
Decembra sodelavci KGZ Maribor vabijo na tradicionalne Lombergarjeve dneve. večdnevni posvet, namenjen novostim na področju sadjarstva, vinogradništva in zelenjadarstva. Prvi dan posveta so namenili varstvu rastlin in novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. predstavili so tudi rezultate projektov na tem področju. ki so jih pripravili sodelavci KGZ Maribor v sodelovanju z drugimi ustanovami in podjetji.
Na mariborski kmetijski fakulteti so letos vodili projekt razvoja izboljšanih proizvodov v predelavi mesnin - suhih salam z nižjo vsebnostjo nitritov. Cilj projekta, ki so ga izvedli skupaj s sedmimi partnerji, je priprava alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki bodo kljub nižji vsebnosti nitritov in nitratov zagotavljali enako stopnjo varnosti, kakovosti, svežine in obstojnost suhomesnatih izdelkov.
Na mariborski kmetijski fakulteti so letos vodili projekt razvoja izboljšanih proizvodov v predelavi mesnin - suhih salam z nižjo vsebnostjo nitritov. Cilj projekta, ki so ga izvedli skupaj s sedmimi partnerji, je priprava alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki bodo kljub nižji vsebnosti nitritov in nitratov zagotavljali enako stopnjo varnosti, kakovosti, svežine in obstojnost suhomesnatih izdelkov.
Kmetija Žuraj na Križan Vrhu v osrčju Kozjanskega parka bi lahko veljala za značilno kmetijo s tega območja, saj živinorejo dopolnjujejo z gozdarstvom in vinogradništvom. Vendar je njihova posest nad povprečjem slovenskih kmetij. Gospodar Peter Žuraj je z 18 hektarji gozda tudi največji lastnik gozda v revirju Kozje. Za gozd vzorno skrbi, pri tem mu pomagajo vsi družinski člani. Zato ne preseneča, da so mu v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v Celju podelili priznanje najskrbnejšega lastnika gozda.
Kmetija Žuraj na Križan Vrhu v osrčju Kozjanskega parka bi lahko veljala za značilno kmetijo s tega območja, saj živinorejo dopolnjujejo z gozdarstvom in vinogradništvom. Vendar je njihova posest nad povprečjem slovenskih kmetij. Gospodar Peter Žuraj je z 18 hektarji gozda tudi največji lastnik gozda v revirju Kozje. Za gozd vzorno skrbi, pri tem mu pomagajo vsi družinski člani. Zato ne preseneča, da so mu v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v Celju podelili priznanje najskrbnejšega lastnika gozda.
Jesen je čas sušenja kakijev. Obiskali smo kmeta iz Boninov pri Kopru, ki jih suši na prav poseben način, cele sadeže.
Jesen je čas sušenja kakijev. Obiskali smo kmeta iz Boninov pri Kopru, ki jih suši na prav poseben način, cele sadeže.
V trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo živahno, v proizvodnji pripravljajo trsne cepljenke za prodajo. Na dan našega obiska so klasirali malvazijo, dan prej pa modri pinot.
V trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo živahno, v proizvodnji pripravljajo trsne cepljenke za prodajo. Na dan našega obiska so klasirali malvazijo, dan prej pa modri pinot.
Obiskali smo vas Čadrg in kmetijo Pri Kumru, kjer je dejavnost živinoreje in pridelave mlečnih izdelkov, prešla na mlajšo generacijo. Dela je na kmetiji vedno v izobilju, zato so vanj vpeti prav vsi.
Obiskali smo vas Čadrg in kmetijo Pri Kumru, kjer je dejavnost živinoreje in pridelave mlečnih izdelkov, prešla na mlajšo generacijo. Dela je na kmetiji vedno v izobilju, zato so vanj vpeti prav vsi.
Brici so doma in po svetu znani kot odlični vinarji: da to velja tako na slovenski kot na italijanski strani meje je pred kratkim ponovno potrdil mladi vinogradnik iz Oslavja. Čeprav se je na samostojno pot podal šele pred petimi leti, ga je italijanska spletna revija, ki se posveča vinski kulturi, že nagradila z nazivom najboljše vinske kleti severne Italije.
Brici so doma in po svetu znani kot odlični vinarji: da to velja tako na slovenski kot na italijanski strani meje je pred kratkim ponovno potrdil mladi vinogradnik iz Oslavja. Čeprav se je na samostojno pot podal šele pred petimi leti, ga je italijanska spletna revija, ki se posveča vinski kulturi, že nagradila z nazivom najboljše vinske kleti severne Italije.
Posneli smo star običaj, kako so nekoč z vozom in voli peljali čebele v panjih s paše na postonjskem nazaj domov na Kras, na domač pašnik. Sodelovala je družina Žiberna, po domače Žvabovi iz Merč, s svojim vozom in dvema voloma ter čebelarska Irma Petelin iz Pliskovice.
Posneli smo star običaj, kako so nekoč z vozom in voli peljali čebele v panjih s paše na postonjskem nazaj domov na Kras, na domač pašnik. Sodelovala je družina Žiberna, po domače Žvabovi iz Merč, s svojim vozom in dvema voloma ter čebelarska Irma Petelin iz Pliskovice.
Najprej vam bomo pokazali, kako so nekoč na Krasu z volovsko vprego vozili čebele s paše nazaj na domač travnik. V zamejskih Cerovljah bomo obiskali kmetijo Antonič, kjer so pred zimo strigli ovce. Šli bomo tudi v Oslavje, kjer je mlad slovenski vinogradnik in vinar prejel prestižno nagrado za svojo klet. V Čadrgu se bomo ustavili na kmetiji Pri Kumru, kjer je v delo vpeta vsa družina. Živahno je tudi v trsnici Vrhpolje na Vipavskem, kjer pripravljajo trsne cepljenke za prodajo. Izvedeli boste, kateri so zdravi učinki kisanega zelja in repe ter kako se suši cele kakije. Pa še na Plavje pri Kopru bomo šli, kjer bo iz nekdanje zapuščene karavle jugoslovanske armade nastal nov in sodoben center odličnosti oljčnega olja in vinogradništva na Primorskem.
Najprej vam bomo pokazali, kako so nekoč na Krasu z volovsko vprego vozili čebele s paše nazaj na domač travnik. V zamejskih Cerovljah bomo obiskali kmetijo Antonič, kjer so pred zimo strigli ovce. Šli bomo tudi v Oslavje, kjer je mlad slovenski vinogradnik in vinar prejel prestižno nagrado za svojo klet. V Čadrgu se bomo ustavili na kmetiji Pri Kumru, kjer je v delo vpeta vsa družina. Živahno je tudi v trsnici Vrhpolje na Vipavskem, kjer pripravljajo trsne cepljenke za prodajo. Izvedeli boste, kateri so zdravi učinki kisanega zelja in repe ter kako se suši cele kakije. Pa še na Plavje pri Kopru bomo šli, kjer bo iz nekdanje zapuščene karavle jugoslovanske armade nastal nov in sodoben center odličnosti oljčnega olja in vinogradništva na Primorskem.
Predstavniki KGZS in Javne službe kmetijskega svetovanja so se nedavno sestali na tradicionalnem letnem posvetu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal. Na Bledu smo se pogovarjali tudi z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom KGZS ter Hanzijem Miklom, direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Odgovore na vprašanja, kako ob zmanjšani uporabi repromaterialov ohranjati pridelke in varovati okolje, so iskali partnerji projekta Evropskega inovativnega partnerstva.
Predstavniki KGZS in Javne službe kmetijskega svetovanja so se nedavno sestali na tradicionalnem letnem posvetu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal. Na Bledu smo se pogovarjali tudi z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom KGZS ter Hanzijem Miklom, direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Odgovore na vprašanja, kako ob zmanjšani uporabi repromaterialov ohranjati pridelke in varovati okolje, so iskali partnerji projekta Evropskega inovativnega partnerstva.
Na Bledu smo se pogovarjali tudi z novim predsednikom KGZS, dr. Jožetom Podgorškom. V prihodnje načrtuje učinkovit pristop k reševanju ključnih izzivov slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Predstavil je tudi svoj pogled na organiziranost in pomen KGZ ter javne službe kmetijskega svetovanja.
Na Bledu smo se pogovarjali tudi z novim predsednikom KGZS, dr. Jožetom Podgorškom. V prihodnje načrtuje učinkovit pristop k reševanju ključnih izzivov slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Predstavil je tudi svoj pogled na organiziranost in pomen KGZ ter javne službe kmetijskega svetovanja.
Javna služba kmetijskega svetovanja se je na dvodnevnem strokovnem posvetu sestala tudi v tem letu. Posvet pod - že 39. ti doslej je potekal na Bledu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal.
Javna služba kmetijskega svetovanja se je na dvodnevnem strokovnem posvetu sestala tudi v tem letu. Posvet pod - že 39. ti doslej je potekal na Bledu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal.
Na posvetu JSKS na Bledu je redno prisoten tudi Hanzi Mikl, dolgoletni direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Glede na to, da ima njihova zbornica daljšo tradicijo, kot slovenska, nas je zanimalo, kako deluje ter kako vidijo vlogo zbornice in njeno organiziranost avstrijski kmetje.
Na posvetu JSKS na Bledu je redno prisoten tudi Hanzi Mikl, dolgoletni direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Glede na to, da ima njihova zbornica daljšo tradicijo, kot slovenska, nas je zanimalo, kako deluje ter kako vidijo vlogo zbornice in njeno organiziranost avstrijski kmetje.
Cene energentov in repromaterialov so zadnja leta poletele v nebo. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo uporabo, ob tem pa ohranjati pridelke in varovati okolje, so se ukvarjali v projektu Evropskega inovativnega partnerstva, v katerem sodelujejo FKBV v Mariboru, Kmetijski inštitut Slovenije, KGZS in osem kmetijskih gospodarstev.
Cene energentov in repromaterialov so zadnja leta poletele v nebo. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo uporabo, ob tem pa ohranjati pridelke in varovati okolje, so se ukvarjali v projektu Evropskega inovativnega partnerstva, v katerem sodelujejo FKBV v Mariboru, Kmetijski inštitut Slovenije, KGZS in osem kmetijskih gospodarstev.
Tradicionalni koš za nabiranje stelje žbrinca, je bil nekoč nepogrešljiv del življenja na Krasu. Na Krasu je še nekaj domačinov, ki znajo splesti to posebno košaro, njeno zgodbo pa so v Zavodu Dobra pot oživili v dokumentarnem filmu.
Tradicionalni koš za nabiranje stelje žbrinca, je bil nekoč nepogrešljiv del življenja na Krasu. Na Krasu je še nekaj domačinov, ki znajo splesti to posebno košaro, njeno zgodbo pa so v Zavodu Dobra pot oživili v dokumentarnem filmu.
Afriška prašičja kuga je virusna bolezen, ki dela velike težave evropskim rejcem. Že leta je prisotna po vsej Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Se nam bo tudi v prihodnje, uspelo ubraniti tej nevarnosti? O nevarni virusni bolezni prašičev, smo se pogovarjali z odgovornimi za boj proti njej v Italiji in pri nas.
Afriška prašičja kuga je virusna bolezen, ki dela velike težave evropskim rejcem. Že leta je prisotna po vsej Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Se nam bo tudi v prihodnje, uspelo ubraniti tej nevarnosti? O nevarni virusni bolezni prašičev, smo se pogovarjali z odgovornimi za boj proti njej v Italiji in pri nas.
Verjeli ali ne, v Slovenski Istri je človek, ki skrbi za največje območje istrske kulturne krajine. Za kar 500 hektarjev veliko območje poraslo s trtami. Govorimo seveda o vinogradih Vinakopra, za katere je do nedavna vso svojo službeno pot skrbel Jadran Sever. Šel je v pokoj, a da ne bi pozabil na nas, smo ga povabili pred mikrofon.
Verjeli ali ne, v Slovenski Istri je človek, ki skrbi za največje območje istrske kulturne krajine. Za kar 500 hektarjev veliko območje poraslo s trtami. Govorimo seveda o vinogradih Vinakopra, za katere je do nedavna vso svojo službeno pot skrbel Jadran Sever. Šel je v pokoj, a da ne bi pozabil na nas, smo ga povabili pred mikrofon.
V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij.
V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij.
Preverili smo, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk?
Preverili smo, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk?
V Radencih so pretekli teden potekali 32. Zadravčevi-Erjavčevi dnevi. Gre za strokovni posvet o prehrani domačih živali. O trajnostnih praksah v govedoreji se pogovarjamo s prof. dr. Marijo Klopčič, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je eden izmed partnerjev v evropskem projektu inovativnega partnerstva o učinkoviti prireji mleka ter zdravstvenem stanju in dolgoživosti krav molznic. Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je nedavno izvedlo prikaz setve pšenice po metodi no till.
V Radencih so pretekli teden potekali 32. Zadravčevi-Erjavčevi dnevi. Gre za strokovni posvet o prehrani domačih živali. O trajnostnih praksah v govedoreji se pogovarjamo s prof. dr. Marijo Klopčič, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je eden izmed partnerjev v evropskem projektu inovativnega partnerstva o učinkoviti prireji mleka ter zdravstvenem stanju in dolgoživosti krav molznic. Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je nedavno izvedlo prikaz setve pšenice po metodi no till.
Gostja dr. Marija Klopčič, Odd. za zootehniko, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja dr. Marija Klopčič, Odd. za zootehniko, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Radencih so pretekli teden pripravili že 32. Zadravčeve Erjavčeve dneve. Gre za tradicionalni mednarodni strokovni posvet, ki združuje strokovnjake, raziskovalce in predstavnike institucij, ki si prizadevajo za izboljšanje praks v živinoreji, tako z vidika prehrane domačih živali, kot tudi z vidika prilagajanja trajnostnim usmeritvam v živinoreji.
V Radencih so pretekli teden pripravili že 32. Zadravčeve Erjavčeve dneve. Gre za tradicionalni mednarodni strokovni posvet, ki združuje strokovnjake, raziskovalce in predstavnike institucij, ki si prizadevajo za izboljšanje praks v živinoreji, tako z vidika prehrane domačih živali, kot tudi z vidika prilagajanja trajnostnim usmeritvam v živinoreji.
Kmetijsko – gozdarski zavod Ptuj je skupaj s petimi kmetijami, ljubljansko Veterinarsko fakulteto, Zvezo rejcev govedi in Šolskim centrom končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva - Učinkovita prireja mleka z doseganjem boljšega zdravstvenega stanja in dolgoživosti krav molznic. Pridobljeni podatki in analize imajo pomembno uporabno vrednost za številne slovenske kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka.
Kmetijsko – gozdarski zavod Ptuj je skupaj s petimi kmetijami, ljubljansko Veterinarsko fakulteto, Zvezo rejcev govedi in Šolskim centrom končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva - Učinkovita prireja mleka z doseganjem boljšega zdravstvenega stanja in dolgoživosti krav molznic. Pridobljeni podatki in analize imajo pomembno uporabno vrednost za številne slovenske kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka.
Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je konec oktobra (28.10) izvedlo prikaz sejanja po metodi ohranitvenega - t.i. no-till kmetijstva. Ohranitveno kmetijstvo ima tudi v Sloveniji vse več privržencev, vendar poznavalci ob prehodu na tak tip obdelave tal opozarjajo na previdnost, saj mora biti skrbno načrtovan in postopen. Predstavili so tudi izsledke mednarodnega raziskovalnega projekta Waste4Soil.
Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je konec oktobra (28.10) izvedlo prikaz sejanja po metodi ohranitvenega - t.i. no-till kmetijstva. Ohranitveno kmetijstvo ima tudi v Sloveniji vse več privržencev, vendar poznavalci ob prehodu na tak tip obdelave tal opozarjajo na previdnost, saj mora biti skrbno načrtovan in postopen. Predstavili so tudi izsledke mednarodnega raziskovalnega projekta Waste4Soil.
Najprej smo preverili, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk. V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij. Šli smo do vzrejališča bikov v Kromberku, ki letost praznuje 50-letnico svojega delovanja. Govorili bomo o Prašičji kugi, ki je prisotna po celi Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v Italiji, ki je med najbolj ogroženimi in kako se varujemo prihoda tega virusa k nam. Slišali boste, kakšno je stanje v kmetijstvu v Ukrajini, kjer še divja vojna. Za konec pa vam bomo predstavili dokumentarni film o žbrinci. Če ne veste, kaj to je, počakajte do konca oddaje.
Najprej smo preverili, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk. V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij. Šli smo do vzrejališča bikov v Kromberku, ki letost praznuje 50-letnico svojega delovanja. Govorili bomo o Prašičji kugi, ki je prisotna po celi Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v Italiji, ki je med najbolj ogroženimi in kako se varujemo prihoda tega virusa k nam. Slišali boste, kakšno je stanje v kmetijstvu v Ukrajini, kjer še divja vojna. Za konec pa vam bomo predstavili dokumentarni film o žbrinci. Če ne veste, kaj to je, počakajte do konca oddaje.
Ustavljamo se na kmetiji Žnideršič v Brežicah, ki se ukvarja s prirejajo ekološkega mleka. Nacionalni inštitut za biologijo in partnerji nam predstavijo namen projekta o divjih opraševalcih v intenzivni kmetijski krajini. Tradicionalno je Martinovo čas veselja, druženja in praznovanja ob dobri hrani in pijači. Ob predstavitvi mladega vinarja Nika Goropevška, letošnjo pridelovalno sezono komentira mag. Janez Valdhuber. Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje praznuje 25 letnico delovanja. Ob jubileju so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk.
Ustavljamo se na kmetiji Žnideršič v Brežicah, ki se ukvarja s prirejajo ekološkega mleka. Nacionalni inštitut za biologijo in partnerji nam predstavijo namen projekta o divjih opraševalcih v intenzivni kmetijski krajini. Tradicionalno je Martinovo čas veselja, druženja in praznovanja ob dobri hrani in pijači. Ob predstavitvi mladega vinarja Nika Goropevška, letošnjo pridelovalno sezono komentira mag. Janez Valdhuber. Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje praznuje 25 letnico delovanja. Ob jubileju so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk.
Gost mag. Janez Valdhuber, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost mag. Janez Valdhuber, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Družinska zgodba letošnjega štajerskega Pubeca. Pubec je ime projekta salona mladih vin, s katerim štajerski vinarji zadnjih 9 let skupaj na isti dan v letu po vzoru avstrijskih in francoskih vinarjev predstavijo svoja mlada vina. Pubec ima vsako leto tudi nov obraz, letos ga predstavlja Nik Goropevšek, predstavnik najmlajše generacije družinskega vinogradništva in vinarstva Horvat v Mariboru.
Družinska zgodba letošnjega štajerskega Pubeca. Pubec je ime projekta salona mladih vin, s katerim štajerski vinarji zadnjih 9 let skupaj na isti dan v letu po vzoru avstrijskih in francoskih vinarjev predstavijo svoja mlada vina. Pubec ima vsako leto tudi nov obraz, letos ga predstavlja Nik Goropevšek, predstavnik najmlajše generacije družinskega vinogradništva in vinarstva Horvat v Mariboru.
Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje ima sedež v Lukovici. Med seboj povezuje ekološke kmete tudi iz območja Zasavja in Ljubljane, ne le z Domžalsko-Kamniškega konca. Ob 25 letnici so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 100 starih sort jabolk in hrušk in se seznanili z različnimi sortami manj znanega sadja, kot sta nešplja ali skorš.
Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje ima sedež v Lukovici. Med seboj povezuje ekološke kmete tudi iz območja Zasavja in Ljubljane, ne le z Domžalsko-Kamniškega konca. Ob 25 letnici so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 100 starih sort jabolk in hrušk in se seznanili z različnimi sortami manj znanega sadja, kot sta nešplja ali skorš.
Govedorejska kmetija Žnideršič iz Brežic se ukvarja z ekološko prirejo mleka. Inovativne rešitve pri kmetovanju iščejo v sodelovanju s strokovnimi službami. Predstavljamo tudi rezultate projekta Optimalna raba energije na kmetijah z govedom rjave pasme.
Govedorejska kmetija Žnideršič iz Brežic se ukvarja z ekološko prirejo mleka. Inovativne rešitve pri kmetovanju iščejo v sodelovanju s strokovnimi službami. Predstavljamo tudi rezultate projekta Optimalna raba energije na kmetijah z govedom rjave pasme.
Nacionalni inštitut za biologijo s partnerji nadaljuje projektno delo raziskovanja divjih opraševalcev v naravi. Trenutno so sredi projekta Evropskega inovativnega partnerstva v katerem proučujejo pomoč divjim opraševalcem v intenzivni kmetijski krajini za podporo biodiverzitete.
Nacionalni inštitut za biologijo s partnerji nadaljuje projektno delo raziskovanja divjih opraševalcev v naravi. Trenutno so sredi projekta Evropskega inovativnega partnerstva v katerem proučujejo pomoč divjim opraševalcem v intenzivni kmetijski krajini za podporo biodiverzitete.
Primorska je vinorodna dežela. Številni vinarji gredo v korak s časom in okusi in sadijo tudi nove sorte trt. A čez stare, avtohtone sorte jih ni, pravijo ne le starejši, tudi mlajši vinogradniki. Predvsem na slednjih, je odgovornost, da te stare sorte ne bodo izumrle.
Primorska je vinorodna dežela. Številni vinarji gredo v korak s časom in okusi in sadijo tudi nove sorte trt. A čez stare, avtohtone sorte jih ni, pravijo ne le starejši, tudi mlajši vinogradniki. Predvsem na slednjih, je odgovornost, da te stare sorte ne bodo izumrle.
V Tolminu se je odvila tradicionalna licitacija govedi rjave pasme. Gre za dogodek, ki ima v Sloveniji najdaljši staž. Na tolminskem poteka neprekinjeno, kar 70 let. Število živali iz leto v leto upada, razlogov je več, najpomembnejši pa je opuščanje kmetijske dejavnosti mlekarstva.
V Tolminu se je odvila tradicionalna licitacija govedi rjave pasme. Gre za dogodek, ki ima v Sloveniji najdaljši staž. Na tolminskem poteka neprekinjeno, kar 70 let. Število živali iz leto v leto upada, razlogov je več, najpomembnejši pa je opuščanje kmetijske dejavnosti mlekarstva.
Povabimo vas v Umbrijo. 40 novinarjev iz vse Evrope, nas je tri dni spoznavalo kmetijstvo in lepe vasi te srednje italijanske dežele. Šli smo do rejcev zelo cenjene govedi, do vinogradnikov, pridelovalcev žafrana, gojitelja tartufov, oljkarja in oljarja, rejca ovac ter spoznali zelo razvijajoč se kmečki turizem.
Povabimo vas v Umbrijo. 40 novinarjev iz vse Evrope, nas je tri dni spoznavalo kmetijstvo in lepe vasi te srednje italijanske dežele. Šli smo do rejcev zelo cenjene govedi, do vinogradnikov, pridelovalcev žafrana, gojitelja tartufov, oljkarja in oljarja, rejca ovac ter spoznali zelo razvijajoč se kmečki turizem.
Priložnost za predstavitev na 54. sejmu Narava - zdravje so tudi letos dobile kmetije, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem. V nadaljevanju oddaje se posvečamo 150 letnici prvega tekmovanja kasačev v Ljutomeru, 100 letnici Čebelarskega društva Slovenska Bistrica in 25 letnici Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo prenovljenega agrometeorološkega portala Kmetijskega inštituta Slovenije.
Priložnost za predstavitev na 54. sejmu Narava - zdravje so tudi letos dobile kmetije, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem. V nadaljevanju oddaje se posvečamo 150 letnici prvega tekmovanja kasačev v Ljutomeru, 100 letnici Čebelarskega društva Slovenska Bistrica in 25 letnici Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo prenovljenega agrometeorološkega portala Kmetijskega inštituta Slovenije.
Agrometeorološki portal sooblikujejo tudi strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije. Portal že več kot deset let omogoča javni dostop uporabnikom do podatkov s kar 70 različnih agrometeoroloških postaj, ki so nameščene predvsem na območjih s kmetijsko pridelavo. Ob zadnji posodobitvi so portal predstavili tudi v Infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije, na Jabljah.
Agrometeorološki portal sooblikujejo tudi strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije. Portal že več kot deset let omogoča javni dostop uporabnikom do podatkov s kar 70 različnih agrometeoroloških postaj, ki so nameščene predvsem na območjih s kmetijsko pridelavo. Ob zadnji posodobitvi so portal predstavili tudi v Infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije, na Jabljah.
Kasaški klub Ljutomer letos slavi 150-letnico tekmovanja kasačev na tem območju. Kot drugi kasaški klub v Evropi je bil ustanovljen leta 1874, ko so izvedli že prve dirke. Ob 150-letnici prvih kasaških dirk v Sloveniji je ljutomerska občina letošnje leto razglasila za leto ljutomerskega kasača. Njegova bogata zgodovina pa je zbrana v muzeju Ljutomerski kasač.
Kasaški klub Ljutomer letos slavi 150-letnico tekmovanja kasačev na tem območju. Kot drugi kasaški klub v Evropi je bil ustanovljen leta 1874, ko so izvedli že prve dirke. Ob 150-letnici prvih kasaških dirk v Sloveniji je ljutomerska občina letošnje leto razglasila za leto ljutomerskega kasača. Njegova bogata zgodovina pa je zbrana v muzeju Ljutomerski kasač.
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica letos praznuje 100-letnico delovanja. Sredi septembra so pripravili slovesnost ob visokem jubileju v svojem Čebelarskem centru v Zgornji Bistrici. Tam imajo poleg društvenih prostorov, ki so jih pridobili pred več kot desetletjem, nov apiterapevtski čebelnjak in učno pot medovitih rastlin.
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica letos praznuje 100-letnico delovanja. Sredi septembra so pripravili slovesnost ob visokem jubileju v svojem Čebelarskem centru v Zgornji Bistrici. Tam imajo poleg društvenih prostorov, ki so jih pridobili pred več kot desetletjem, nov apiterapevtski čebelnjak in učno pot medovitih rastlin.
Pred dnevi se je v Ljubljani iztekel že 54. sejem Narava-zdravje, namenjen predstavljanju zdravega življenjskega sloga. Priložnost za predstavitev so tudi letos dobile kmetije, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem.
Pred dnevi se je v Ljubljani iztekel že 54. sejem Narava-zdravje, namenjen predstavljanju zdravega življenjskega sloga. Priložnost za predstavitev so tudi letos dobile kmetije, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem.
Gost Jože Ledinek, predsednik ZEPP Deteljica. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj. 25 let EKO Združenja Deteljica.
Gost Jože Ledinek, predsednik ZEPP Deteljica. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj. 25 let EKO Združenja Deteljica.
V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili po italijanski deželi Umbrija, nato pa še po naši lepi Primorski. V deželo sredi italijasnkega škornja so nas povabili italijanski kolegi iz Evropskega združenja agrarnih novinarjev, da bi spoznali njihovo kmetijstvo in izzive, s katerimi se soočajo. Primorsko pa smo obredli od Tolmina prek Slovenske Istre, goriške, do Benečije. Na tolminskem smo bili na sejmu živine, spoznali boste številne stare avtohtone primorske vinske sorte, čebelarskemu društvu Nova Gorica bomo voščili ob njihovi 110-ti obletnici. V Benečijo pa smo šli nabirat kostanj.
V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili po italijanski deželi Umbrija, nato pa še po naši lepi Primorski. V deželo sredi italijasnkega škornja so nas povabili italijanski kolegi iz Evropskega združenja agrarnih novinarjev, da bi spoznali njihovo kmetijstvo in izzive, s katerimi se soočajo. Primorsko pa smo obredli od Tolmina prek Slovenske Istre, goriške, do Benečije. Na tolminskem smo bili na sejmu živine, spoznali boste številne stare avtohtone primorske vinske sorte, čebelarskemu društvu Nova Gorica bomo voščili ob njihovi 110-ti obletnici. V Benečijo pa smo šli nabirat kostanj.
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Obiskali smo tradicionalni Festival slovenskih sirov. KGZ Ptuj obeležuje 120 letnico izvajanja kontrole mlečne proizvodnje. Predstavniki KGZ Ljubljana so na Barju pripravili delavnico za poljedelce. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavlja uporabnost spletne aplikacije Sopotnik. Ob svetovnem dnevu kmetic govorimo o aktualni problematiki žensk, ki živijo in delajo na kmetijah. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je pripravilo že drugi mednarodni festival žganih pijač.
Obiskali smo tradicionalni Festival slovenskih sirov. KGZ Ptuj obeležuje 120 letnico izvajanja kontrole mlečne proizvodnje. Predstavniki KGZ Ljubljana so na Barju pripravili delavnico za poljedelce. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavlja uporabnost spletne aplikacije Sopotnik. Ob svetovnem dnevu kmetic govorimo o aktualni problematiki žensk, ki živijo in delajo na kmetijah. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je pripravilo že drugi mednarodni festival žganih pijač.
Pod okriljem Kmetijske svetovalne službe z območja Ljubljane so na Ljubljanskem Barju- v bližini Notranjih Goric, pripravili delavnico s področja obdelave tal in pridelave krme na njivah in travnikih. Vemo, da primerna obdelava tal pomembno prispeva k zmanjšanim izpustom CO2 v ozračje. Specialisti za poljedelstvo in naravovarstvo pa so opozorili tudi na pomen kakovostnih rodovitnih tal.
Pod okriljem Kmetijske svetovalne službe z območja Ljubljane so na Ljubljanskem Barju- v bližini Notranjih Goric, pripravili delavnico s področja obdelave tal in pridelave krme na njivah in travnikih. Vemo, da primerna obdelava tal pomembno prispeva k zmanjšanim izpustom CO2 v ozračje. Specialisti za poljedelstvo in naravovarstvo pa so opozorili tudi na pomen kakovostnih rodovitnih tal.
Gostja Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je zaznamovalo 25. letnico delovanja z zdaj že tradicionalnim Festivalom slovenskega sira. Gre za eno najhitreje rastočih dejavnosti na našem podeželju prostoru, z njo se ukvarjajo predvsem mladi prevzemniki kmetij. Bogato in raznoliko ponudbo sirov so predstavili na Brdu pri Kranju.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je zaznamovalo 25. letnico delovanja z zdaj že tradicionalnim Festivalom slovenskega sira. Gre za eno najhitreje rastočih dejavnosti na našem podeželju prostoru, z njo se ukvarjajo predvsem mladi prevzemniki kmetij. Bogato in raznoliko ponudbo sirov so predstavili na Brdu pri Kranju.
Skupina za ljubiteljsko žganjekuho na spletu je pred nekaj leti ustanovila Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe. Na Tavčarjevem posestvu na Visokem v Poljanski dolini so pripravili že drugi mednarodni festival žganjekuhe. Še pred podelitvijo priznanj za najboljšo kakovost, pa so potekale delavnice in strokovna predavanja, saj je za dobro pridelano žganje potrebnega tudi veliko znanja.
Skupina za ljubiteljsko žganjekuho na spletu je pred nekaj leti ustanovila Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe. Na Tavčarjevem posestvu na Visokem v Poljanski dolini so pripravili že drugi mednarodni festival žganjekuhe. Še pred podelitvijo priznanj za najboljšo kakovost, pa so potekale delavnice in strokovna predavanja, saj je za dobro pridelano žganje potrebnega tudi veliko znanja.