Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Najprej smo preverili, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk. V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij. Šli smo do vzrejališča bikov v Kromberku, ki letost praznuje 50-letnico svojega delovanja. Govorili bomo o Prašičji kugi, ki je prisotna po celi Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v Italiji, ki je med najbolj ogroženimi in kako se varujemo prihoda tega virusa k nam. Slišali boste, kakšno je stanje v kmetijstvu v Ukrajini, kjer še divja vojna. Za konec pa vam bomo predstavili dokumentarni film o žbrinci. Če ne veste, kaj to je, počakajte do konca oddaje.
Najprej smo preverili, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk. V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij. Šli smo do vzrejališča bikov v Kromberku, ki letost praznuje 50-letnico svojega delovanja. Govorili bomo o Prašičji kugi, ki je prisotna po celi Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v Italiji, ki je med najbolj ogroženimi in kako se varujemo prihoda tega virusa k nam. Slišali boste, kakšno je stanje v kmetijstvu v Ukrajini, kjer še divja vojna. Za konec pa vam bomo predstavili dokumentarni film o žbrinci. Če ne veste, kaj to je, počakajte do konca oddaje.
Ustavljamo se na kmetiji Žnideršič v Brežicah, ki se ukvarja s prirejajo ekološkega mleka. Nacionalni inštitut za biologijo in partnerji nam predstavijo namen projekta o divjih opraševalcih v intenzivni kmetijski krajini. Tradicionalno je Martinovo čas veselja, druženja in praznovanja ob dobri hrani in pijači. Ob predstavitvi mladega vinarja Nika Goropevška, letošnjo pridelovalno sezono komentira mag. Janez Valdhuber. Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje praznuje 25 letnico delovanja. Ob jubileju so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk.
Ustavljamo se na kmetiji Žnideršič v Brežicah, ki se ukvarja s prirejajo ekološkega mleka. Nacionalni inštitut za biologijo in partnerji nam predstavijo namen projekta o divjih opraševalcih v intenzivni kmetijski krajini. Tradicionalno je Martinovo čas veselja, druženja in praznovanja ob dobri hrani in pijači. Ob predstavitvi mladega vinarja Nika Goropevška, letošnjo pridelovalno sezono komentira mag. Janez Valdhuber. Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje praznuje 25 letnico delovanja. Ob jubileju so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk.
Nacionalni inštitut za biologijo s partnerji nadaljuje projektno delo raziskovanja divjih opraševalcev v naravi. Trenutno so sredi projekta Evropskega inovativnega partnerstva v katerem proučujejo pomoč divjim opraševalcem v intenzivni kmetijski krajini za podporo biodiverzitete.
Nacionalni inštitut za biologijo s partnerji nadaljuje projektno delo raziskovanja divjih opraševalcev v naravi. Trenutno so sredi projekta Evropskega inovativnega partnerstva v katerem proučujejo pomoč divjim opraševalcem v intenzivni kmetijski krajini za podporo biodiverzitete.
Gost mag. Janez Valdhuber, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost mag. Janez Valdhuber, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Družinska zgodba letošnjega štajerskega Pubeca. Pubec je ime projekta salona mladih vin, s katerim štajerski vinarji zadnjih 9 let skupaj na isti dan v letu po vzoru avstrijskih in francoskih vinarjev predstavijo svoja mlada vina. Pubec ima vsako leto tudi nov obraz, letos ga predstavlja Nik Goropevšek, predstavnik najmlajše generacije družinskega vinogradništva in vinarstva Horvat v Mariboru.
Družinska zgodba letošnjega štajerskega Pubeca. Pubec je ime projekta salona mladih vin, s katerim štajerski vinarji zadnjih 9 let skupaj na isti dan v letu po vzoru avstrijskih in francoskih vinarjev predstavijo svoja mlada vina. Pubec ima vsako leto tudi nov obraz, letos ga predstavlja Nik Goropevšek, predstavnik najmlajše generacije družinskega vinogradništva in vinarstva Horvat v Mariboru.
Govedorejska kmetija Žnideršič iz Brežic se ukvarja z ekološko prirejo mleka. Inovativne rešitve pri kmetovanju iščejo v sodelovanju s strokovnimi službami. Predstavljamo tudi rezultate projekta Optimalna raba energije na kmetijah z govedom rjave pasme.
Govedorejska kmetija Žnideršič iz Brežic se ukvarja z ekološko prirejo mleka. Inovativne rešitve pri kmetovanju iščejo v sodelovanju s strokovnimi službami. Predstavljamo tudi rezultate projekta Optimalna raba energije na kmetijah z govedom rjave pasme.
Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje ima sedež v Lukovici. Med seboj povezuje ekološke kmete tudi iz območja Zasavja in Ljubljane, ne le z Domžalsko-Kamniškega konca. Ob 25 letnici so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 100 starih sort jabolk in hrušk in se seznanili z različnimi sortami manj znanega sadja, kot sta nešplja ali skorš.
Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje ima sedež v Lukovici. Med seboj povezuje ekološke kmete tudi iz območja Zasavja in Ljubljane, ne le z Domžalsko-Kamniškega konca. Ob 25 letnici so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 100 starih sort jabolk in hrušk in se seznanili z različnimi sortami manj znanega sadja, kot sta nešplja ali skorš.
Primorska je vinorodna dežela. Številni vinarji gredo v korak s časom in okusi in sadijo tudi nove sorte trt. A čez stare, avtohtone sorte jih ni, pravijo ne le starejši, tudi mlajši vinogradniki. Predvsem na slednjih, je odgovornost, da te stare sorte ne bodo izumrle.
Primorska je vinorodna dežela. Številni vinarji gredo v korak s časom in okusi in sadijo tudi nove sorte trt. A čez stare, avtohtone sorte jih ni, pravijo ne le starejši, tudi mlajši vinogradniki. Predvsem na slednjih, je odgovornost, da te stare sorte ne bodo izumrle.
V Tolminu se je odvila tradicionalna licitacija govedi rjave pasme. Gre za dogodek, ki ima v Sloveniji najdaljši staž. Na tolminskem poteka neprekinjeno, kar 70 let. Število živali iz leto v leto upada, razlogov je več, najpomembnejši pa je opuščanje kmetijske dejavnosti mlekarstva.
V Tolminu se je odvila tradicionalna licitacija govedi rjave pasme. Gre za dogodek, ki ima v Sloveniji najdaljši staž. Na tolminskem poteka neprekinjeno, kar 70 let. Število živali iz leto v leto upada, razlogov je več, najpomembnejši pa je opuščanje kmetijske dejavnosti mlekarstva.
Povabimo vas v Umbrijo. 40 novinarjev iz vse Evrope, nas je tri dni spoznavalo kmetijstvo in lepe vasi te srednje italijanske dežele. Šli smo do rejcev zelo cenjene govedi, do vinogradnikov, pridelovalcev žafrana, gojitelja tartufov, oljkarja in oljarja, rejca ovac ter spoznali zelo razvijajoč se kmečki turizem.
Povabimo vas v Umbrijo. 40 novinarjev iz vse Evrope, nas je tri dni spoznavalo kmetijstvo in lepe vasi te srednje italijanske dežele. Šli smo do rejcev zelo cenjene govedi, do vinogradnikov, pridelovalcev žafrana, gojitelja tartufov, oljkarja in oljarja, rejca ovac ter spoznali zelo razvijajoč se kmečki turizem.
Priložnost za predstavitev na 54. sejmu Narava - zdravje so tudi letos dobile kmetije, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem. V nadaljevanju oddaje se posvečamo 150 letnici prvega tekmovanja kasačev v Ljutomeru, 100 letnici Čebelarskega društva Slovenska Bistrica in 25 letnici Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo prenovljenega agrometeorološkega portala Kmetijskega inštituta Slovenije.
Priložnost za predstavitev na 54. sejmu Narava - zdravje so tudi letos dobile kmetije, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem. V nadaljevanju oddaje se posvečamo 150 letnici prvega tekmovanja kasačev v Ljutomeru, 100 letnici Čebelarskega društva Slovenska Bistrica in 25 letnici Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo prenovljenega agrometeorološkega portala Kmetijskega inštituta Slovenije.
Gost Jože Ledinek, predsednik ZEPP Deteljica. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj. 25 let EKO Združenja Deteljica.
Gost Jože Ledinek, predsednik ZEPP Deteljica. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj. 25 let EKO Združenja Deteljica.
Agrometeorološki portal sooblikujejo tudi strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije. Portal že več kot deset let omogoča javni dostop uporabnikom do podatkov s kar 70 različnih agrometeoroloških postaj, ki so nameščene predvsem na območjih s kmetijsko pridelavo. Ob zadnji posodobitvi so portal predstavili tudi v Infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije, na Jabljah.
Agrometeorološki portal sooblikujejo tudi strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije. Portal že več kot deset let omogoča javni dostop uporabnikom do podatkov s kar 70 različnih agrometeoroloških postaj, ki so nameščene predvsem na območjih s kmetijsko pridelavo. Ob zadnji posodobitvi so portal predstavili tudi v Infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije, na Jabljah.
Kasaški klub Ljutomer letos slavi 150-letnico tekmovanja kasačev na tem območju. Kot drugi kasaški klub v Evropi je bil ustanovljen leta 1874, ko so izvedli že prve dirke. Ob 150-letnici prvih kasaških dirk v Sloveniji je ljutomerska občina letošnje leto razglasila za leto ljutomerskega kasača. Njegova bogata zgodovina pa je zbrana v muzeju Ljutomerski kasač.
Kasaški klub Ljutomer letos slavi 150-letnico tekmovanja kasačev na tem območju. Kot drugi kasaški klub v Evropi je bil ustanovljen leta 1874, ko so izvedli že prve dirke. Ob 150-letnici prvih kasaških dirk v Sloveniji je ljutomerska občina letošnje leto razglasila za leto ljutomerskega kasača. Njegova bogata zgodovina pa je zbrana v muzeju Ljutomerski kasač.
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica letos praznuje 100-letnico delovanja. Sredi septembra so pripravili slovesnost ob visokem jubileju v svojem Čebelarskem centru v Zgornji Bistrici. Tam imajo poleg društvenih prostorov, ki so jih pridobili pred več kot desetletjem, nov apiterapevtski čebelnjak in učno pot medovitih rastlin.
Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica letos praznuje 100-letnico delovanja. Sredi septembra so pripravili slovesnost ob visokem jubileju v svojem Čebelarskem centru v Zgornji Bistrici. Tam imajo poleg društvenih prostorov, ki so jih pridobili pred več kot desetletjem, nov apiterapevtski čebelnjak in učno pot medovitih rastlin.
Pred dnevi se je v Ljubljani iztekel že 54. sejem Narava-zdravje, namenjen predstavljanju zdravega življenjskega sloga. Priložnost za predstavitev so tudi letos dobile kmetije, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem.
Pred dnevi se je v Ljubljani iztekel že 54. sejem Narava-zdravje, namenjen predstavljanju zdravega življenjskega sloga. Priložnost za predstavitev so tudi letos dobile kmetije, ki se ukvarjajo z neposrednim trženjem.
V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili po italijanski deželi Umbrija, nato pa še po naši lepi Primorski. V deželo sredi italijasnkega škornja so nas povabili italijanski kolegi iz Evropskega združenja agrarnih novinarjev, da bi spoznali njihovo kmetijstvo in izzive, s katerimi se soočajo. Primorsko pa smo obredli od Tolmina prek Slovenske Istre, goriške, do Benečije. Na tolminskem smo bili na sejmu živine, spoznali boste številne stare avtohtone primorske vinske sorte, čebelarskemu društvu Nova Gorica bomo voščili ob njihovi 110-ti obletnici. V Benečijo pa smo šli nabirat kostanj.
V tokratni oddaji se bomo najprej sprehodili po italijanski deželi Umbrija, nato pa še po naši lepi Primorski. V deželo sredi italijasnkega škornja so nas povabili italijanski kolegi iz Evropskega združenja agrarnih novinarjev, da bi spoznali njihovo kmetijstvo in izzive, s katerimi se soočajo. Primorsko pa smo obredli od Tolmina prek Slovenske Istre, goriške, do Benečije. Na tolminskem smo bili na sejmu živine, spoznali boste številne stare avtohtone primorske vinske sorte, čebelarskemu društvu Nova Gorica bomo voščili ob njihovi 110-ti obletnici. V Benečijo pa smo šli nabirat kostanj.
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Obiskali smo tradicionalni Festival slovenskih sirov. KGZ Ptuj obeležuje 120 letnico izvajanja kontrole mlečne proizvodnje. Predstavniki KGZ Ljubljana so na Barju pripravili delavnico za poljedelce. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavlja uporabnost spletne aplikacije Sopotnik. Ob svetovnem dnevu kmetic govorimo o aktualni problematiki žensk, ki živijo in delajo na kmetijah. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je pripravilo že drugi mednarodni festival žganih pijač.
Obiskali smo tradicionalni Festival slovenskih sirov. KGZ Ptuj obeležuje 120 letnico izvajanja kontrole mlečne proizvodnje. Predstavniki KGZ Ljubljana so na Barju pripravili delavnico za poljedelce. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja predstavlja uporabnost spletne aplikacije Sopotnik. Ob svetovnem dnevu kmetic govorimo o aktualni problematiki žensk, ki živijo in delajo na kmetijah. Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je pripravilo že drugi mednarodni festival žganih pijač.
Gost Andrej Rebrnišek, direktor KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Andrej Rebrnišek, direktor KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Od avgusta dalje lahko vlagatelji zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike preko aplikacije Sopotnik preverjajo satelitske podatke spremljanja površin za lastno kmetijsko gospodarstvo. Aplikacija naj bi omogočila učinkovitejšo dvosmerno komunikacijo med Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter nosilci kmetijskih gospodarstev.
Od avgusta dalje lahko vlagatelji zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike preko aplikacije Sopotnik preverjajo satelitske podatke spremljanja površin za lastno kmetijsko gospodarstvo. Aplikacija naj bi omogočila učinkovitejšo dvosmerno komunikacijo med Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter nosilci kmetijskih gospodarstev.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je zaznamovalo 25. letnico delovanja z zdaj že tradicionalnim Festivalom slovenskega sira. Gre za eno najhitreje rastočih dejavnosti na našem podeželju prostoru, z njo se ukvarjajo predvsem mladi prevzemniki kmetij. Bogato in raznoliko ponudbo sirov so predstavili na Brdu pri Kranju.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je zaznamovalo 25. letnico delovanja z zdaj že tradicionalnim Festivalom slovenskega sira. Gre za eno najhitreje rastočih dejavnosti na našem podeželju prostoru, z njo se ukvarjajo predvsem mladi prevzemniki kmetij. Bogato in raznoliko ponudbo sirov so predstavili na Brdu pri Kranju.
Pod okriljem Kmetijske svetovalne službe z območja Ljubljane so na Ljubljanskem Barju- v bližini Notranjih Goric, pripravili delavnico s področja obdelave tal in pridelave krme na njivah in travnikih. Vemo, da primerna obdelava tal pomembno prispeva k zmanjšanim izpustom CO2 v ozračje. Specialisti za poljedelstvo in naravovarstvo pa so opozorili tudi na pomen kakovostnih rodovitnih tal.
Pod okriljem Kmetijske svetovalne službe z območja Ljubljane so na Ljubljanskem Barju- v bližini Notranjih Goric, pripravili delavnico s področja obdelave tal in pridelave krme na njivah in travnikih. Vemo, da primerna obdelava tal pomembno prispeva k zmanjšanim izpustom CO2 v ozračje. Specialisti za poljedelstvo in naravovarstvo pa so opozorili tudi na pomen kakovostnih rodovitnih tal.
Skupina za ljubiteljsko žganjekuho na spletu je pred nekaj leti ustanovila Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe. Na Tavčarjevem posestvu na Visokem v Poljanski dolini so pripravili že drugi mednarodni festival žganjekuhe. Še pred podelitvijo priznanj za najboljšo kakovost, pa so potekale delavnice in strokovna predavanja, saj je za dobro pridelano žganje potrebnega tudi veliko znanja.
Skupina za ljubiteljsko žganjekuho na spletu je pred nekaj leti ustanovila Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe. Na Tavčarjevem posestvu na Visokem v Poljanski dolini so pripravili že drugi mednarodni festival žganjekuhe. Še pred podelitvijo priznanj za najboljšo kakovost, pa so potekale delavnice in strokovna predavanja, saj je za dobro pridelano žganje potrebnega tudi veliko znanja.
S številnimi izzivi se soočajo tudi kmetje, ki imajo v zakupu zemljo od Sklada kmetijiskih zemljišč. Na naše uredništvo sta se obrnila dva kmeta s podobnima težavama z različnih koncev Primorske.
S številnimi izzivi se soočajo tudi kmetje, ki imajo v zakupu zemljo od Sklada kmetijiskih zemljišč. Na naše uredništvo sta se obrnila dva kmeta s podobnima težavama z različnih koncev Primorske.
Na Primorskem je 121 agrarnih skupnosti, ki štejejo več kot 5300 članov in posedujejo okoli 43 tisoč hektarov površin. Med najmlajšimi med njimi je Agrarna skupnost Porezen. Pot do njene ustanovitve pa ni bila najlažja.
Na Primorskem je 121 agrarnih skupnosti, ki štejejo več kot 5300 članov in posedujejo okoli 43 tisoč hektarov površin. Med najmlajšimi med njimi je Agrarna skupnost Porezen. Pot do njene ustanovitve pa ni bila najlažja.
Na Belvederju nad Izolo se je s prireditvijo Oljka županov - oljka povezovanja, tudi uradno začela sezona obiranja olljk. Govorili so o pričakovani letini in o drugih temah s tega področja.
Na Belvederju nad Izolo se je s prireditvijo Oljka županov - oljka povezovanja, tudi uradno začela sezona obiranja olljk. Govorili so o pričakovani letini in o drugih temah s tega področja.
Letošnja letina je bila tudi za Kraševce neizprosna. Davek so zaradi vremena plačale vse sorte trt. Bolje kot tuje pa so res ekstremne vremenske pogoje prenesle lokalne sorte.
Letošnja letina je bila tudi za Kraševce neizprosna. Davek so zaradi vremena plačale vse sorte trt. Bolje kot tuje pa so res ekstremne vremenske pogoje prenesle lokalne sorte.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Nega živali, sprehod v naravi, doživljanje podeželja skozi terapijo, ki blagodejno vpliva na zdravje in splošno počutje. Poslej bo moč vse to doživeti, saj so štiri kmetije na Bistriškem in Postojnskem, skozi projekt Kmetije kot terapevtski prostor, razvile pester nabor aktivnosti. S ciljem izboljšati duševno zdravje prebivalstva.
Nega živali, sprehod v naravi, doživljanje podeželja skozi terapijo, ki blagodejno vpliva na zdravje in splošno počutje. Poslej bo moč vse to doživeti, saj so štiri kmetije na Bistriškem in Postojnskem, skozi projekt Kmetije kot terapevtski prostor, razvile pester nabor aktivnosti. S ciljem izboljšati duševno zdravje prebivalstva.
V začetku septembra so se predstavniki primorskih živilskih družb in zadrug - Po primorsko - že tretjič zbrali na Pomniku miru Cerje, kjer so na novinarski konferenci izpostavili nujnost ohranjanja primorskih živilskih podjetij in zadrug. Primorska živilska podjetja in zadruge v slovenski lasti, izpostavljajo nujnost ohranjanja domačega lastništva podjetij in zavezanost lokalnemu okolju. Prišli so tudi številni primorski župani, ki so se strinjali, da sta za ohranjanje in razvoj podeželja, ključna sodelovanje ter podpora lokalnim izdelkom.
V začetku septembra so se predstavniki primorskih živilskih družb in zadrug - Po primorsko - že tretjič zbrali na Pomniku miru Cerje, kjer so na novinarski konferenci izpostavili nujnost ohranjanja primorskih živilskih podjetij in zadrug. Primorska živilska podjetja in zadruge v slovenski lasti, izpostavljajo nujnost ohranjanja domačega lastništva podjetij in zavezanost lokalnemu okolju. Prišli so tudi številni primorski župani, ki so se strinjali, da sta za ohranjanje in razvoj podeželja, ključna sodelovanje ter podpora lokalnim izdelkom.
V register zaščitenih označb porekla, je od letos vpisan tudi med, ki se bo pridelal na območju slovenske in hrvaške istre. Vlogo za zaščito so skupaj pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper in hrvaški čebelarji iz Istre.
V register zaščitenih označb porekla, je od letos vpisan tudi med, ki se bo pridelal na območju slovenske in hrvaške istre. Vlogo za zaščito so skupaj pripravili slovenski čebelarji iz Obalnega čebelarskega društva Koper in hrvaški čebelarji iz Istre.
Trgatev v Slovenski Istri se je začela 20. avgusta, ko je največja klet,Vinakoper, začela z obiranjem osnov za penine. Sledile so ostale sorte. Letos bo vina manj, kot povprečna leta, bo pa kakovost odlična. Obiskali smo tudi zasebnega vinogradnika v Kortah, kjer so prav tako zadovoljni z letošnjo sezono.
Trgatev v Slovenski Istri se je začela 20. avgusta, ko je največja klet,Vinakoper, začela z obiranjem osnov za penine. Sledile so ostale sorte. Letos bo vina manj, kot povprečna leta, bo pa kakovost odlična. Obiskali smo tudi zasebnega vinogradnika v Kortah, kjer so prav tako zadovoljni z letošnjo sezono.
Prihodnji teden bo KGZS izvedla sedme volitve v organe te nevladne organizacije. Letino sadja smo preverjali na kmetiji Leskovar ter s strokovnjaki za sadjarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru je nedavno pripravila Dan krškopoljskega prašiča. Obiskali smo Zdenka Pivca v Prelesjah nad Mirensko dolino, ki z družino živi in dela na gozdarski kmetiji.
Prihodnji teden bo KGZS izvedla sedme volitve v organe te nevladne organizacije. Letino sadja smo preverjali na kmetiji Leskovar ter s strokovnjaki za sadjarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru je nedavno pripravila Dan krškopoljskega prašiča. Obiskali smo Zdenka Pivca v Prelesjah nad Mirensko dolino, ki z družino živi in dela na gozdarski kmetiji.
KGZS bo prihodnji teden izvedla sedme volitve v Svet zbornice in volitve v trinajst Svetov območnih enot KGZS. Pravne osebe bodo lahko glasovale v sredo - 2. oktobra, fizične osebe pa v nedeljo 6. oktobra. Za več pojasnil o izvedbi volitev je z nami vodja sektorja za pravne zadeve pri KGZS, Polona Sladič. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
KGZS bo prihodnji teden izvedla sedme volitve v Svet zbornice in volitve v trinajst Svetov območnih enot KGZS. Pravne osebe bodo lahko glasovale v sredo - 2. oktobra, fizične osebe pa v nedeljo 6. oktobra. Za več pojasnil o izvedbi volitev je z nami vodja sektorja za pravne zadeve pri KGZS, Polona Sladič. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Pridelava sadja v zadnjih desetih letih upada. Predvsem zaradi zmanjševanja pridelave jabolk, ki so v slovenskih sadovnjakih še vedno najbolj razširjena sadna vrsta. Kakšna je letošnja letina in kako se sadjarji spopadajo z ekstremnimi vremenskimi dogodki, smo preverili na družinski kmetiji Leskovar in s strokovnjaki ljubljanske Biotehniške fakultete, kjer trenutno izvajajo projekt tehnološke rešitve pred vplivi pozebe v sadovnjakih.
Pridelava sadja v zadnjih desetih letih upada. Predvsem zaradi zmanjševanja pridelave jabolk, ki so v slovenskih sadovnjakih še vedno najbolj razširjena sadna vrsta. Kakšna je letošnja letina in kako se sadjarji spopadajo z ekstremnimi vremenskimi dogodki, smo preverili na družinski kmetiji Leskovar in s strokovnjaki ljubljanske Biotehniške fakultete, kjer trenutno izvajajo projekt tehnološke rešitve pred vplivi pozebe v sadovnjakih.
V teh dneh se poslavljamo od našega dolgoletnega sodelavca – montažerja in realizatorja oddaje Ljudje in zemlja, Bojana Stajnka, ki se odpravlja v zasluženi pokoj. Ob utrinkih iz arhiva dodajamo še nekaj trenutkov slovesa, po zadnjem skupnem snemanju studijskega dela oddaje Ljudje in zemlja.
V teh dneh se poslavljamo od našega dolgoletnega sodelavca – montažerja in realizatorja oddaje Ljudje in zemlja, Bojana Stajnka, ki se odpravlja v zasluženi pokoj. Ob utrinkih iz arhiva dodajamo še nekaj trenutkov slovesa, po zadnjem skupnem snemanju studijskega dela oddaje Ljudje in zemlja.
Zavod za gozdove Slovenije je že 25.tič podelil priznanja najskrbnejšim gospodarjem gozda. Izberejo jih v vseh 14 območnih enotah zavoda po vsej Sloveniji. Obiskali smo oglarsko deželo, kjer živi na gozdarsko-živinorejski kmetiji v Prelesjah nad Mirensko dolino Zdenko Pivec s svojo družino.
Zavod za gozdove Slovenije je že 25.tič podelil priznanja najskrbnejšim gospodarjem gozda. Izberejo jih v vseh 14 območnih enotah zavoda po vsej Sloveniji. Obiskali smo oglarsko deželo, kjer živi na gozdarsko-živinorejski kmetiji v Prelesjah nad Mirensko dolino Zdenko Pivec s svojo družino.
Krškopoljski prašič je edina slovenska ohranjena avtohtona pasma prašičev. Populacija krškopoljskega prašiča se zadnja leta počasi povečuje. V Sloveniji je trenutno v kontroli nekje 100 rejcev plemenskih svinj. Med večjimi rejci je kmetija Koroša, kjer se tudi trudijo za večjo prepoznavnost te pasme. V septembru so v ta namen pripravili Dan krškopoljskega prašiča.
Krškopoljski prašič je edina slovenska ohranjena avtohtona pasma prašičev. Populacija krškopoljskega prašiča se zadnja leta počasi povečuje. V Sloveniji je trenutno v kontroli nekje 100 rejcev plemenskih svinj. Med večjimi rejci je kmetija Koroša, kjer se tudi trudijo za večjo prepoznavnost te pasme. V septembru so v ta namen pripravili Dan krškopoljskega prašiča.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Enološki laboratorij KGZ Maribor je pooblaščen tudi za spremljanje dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Podravje oz. v njenih šestih vinorodnih podokoliih. Zaradi nenavadno visokih poletnih temperatur in suše so s spremljanjem dozorevanja grozdja pričeli nekoliko prej kot običajno.
Enološki laboratorij KGZ Maribor je pooblaščen tudi za spremljanje dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Podravje oz. v njenih šestih vinorodnih podokoliih. Zaradi nenavadno visokih poletnih temperatur in suše so s spremljanjem dozorevanja grozdja pričeli nekoliko prej kot običajno.
Zanimanje mladih za prevzem kmetij v Sloveniji upada. Razlogov je več, ena glavnih ovir so zahtevne tržne razmere zlasti za male in srednje velike kmetije. Odgovore na ključno vprašanje, kako omogočiti dostojno življenje in delo mlademu kmetu ter njegovi družini so iskali mladi na okrogli mizi o finančni stabilnosti kmetij.
Zanimanje mladih za prevzem kmetij v Sloveniji upada. Razlogov je več, ena glavnih ovir so zahtevne tržne razmere zlasti za male in srednje velike kmetije. Odgovore na ključno vprašanje, kako omogočiti dostojno življenje in delo mlademu kmetu ter njegovi družini so iskali mladi na okrogli mizi o finančni stabilnosti kmetij.
Letošnja trgatev na Štajerskem je sredi septembra v večini opravljena. Vinogradniki so glavnino pridelka pospravili še pred obilnimi padavinami v minulem tednu. Kakovost grozdja je odlična, količinsko pa bo letnik 2024 eden najmanjših v zadnjih desetletjih.
Letošnja trgatev na Štajerskem je sredi septembra v večini opravljena. Vinogradniki so glavnino pridelka pospravili še pred obilnimi padavinami v minulem tednu. Kakovost grozdja je odlična, količinsko pa bo letnik 2024 eden najmanjših v zadnjih desetletjih.
Zaradi zgodnje setve in vremenskih razmer so v letošnjem letu s prvimi žetvami koruze, predvsem na lažjih prodnatih tleh, začeli že v začetku septembra. O količi in kakovosti pridelka koruze so spregovorili tudi na Dnevu koruze, ki ga tradicionalno organizirajo KGZ Murska Sobota, Biotehniška šola Rakičan in skupina Panvita. Izpeljali so ga na zadnji sončni dan pred večdnevnim deževjem.
Zaradi zgodnje setve in vremenskih razmer so v letošnjem letu s prvimi žetvami koruze, predvsem na lažjih prodnatih tleh, začeli že v začetku septembra. O količi in kakovosti pridelka koruze so spregovorili tudi na Dnevu koruze, ki ga tradicionalno organizirajo KGZ Murska Sobota, Biotehniška šola Rakičan in skupina Panvita. Izpeljali so ga na zadnji sončni dan pred večdnevnim deževjem.
Šli bomo v Vrhpolje, kjer so pripravili zanimivo razstavo grozdaj, ki raste na Primorskem. Kar 180 sort je bilo na mizah. Zmejsci, zbrani v društvo Prosekar si prizadevajo, da bi to vino z zaščiteno označbo porekla še bolj zaščitili. Od letos pa je s to oznako zaščiten tudi istrski med, za kar so si prizadevali čebelarji z obeh strani meje. Na Cerju so se zbrali predstavniki 11-h Prirmoskih zadrug in živilskih podjetij in opozorili na številne izzive, ki so pred njimi, pa tudi pred lokalno skupnostjo in kupci domače pridelane hrane. Na Bistriškem in Postonjskem so štiri kmetije postale terapevtske. Na koncu pa bomo pogledali še v zamejske Sovodnje, kjer so se odločili tudi za pridelavo lubenic in melon.
Šli bomo v Vrhpolje, kjer so pripravili zanimivo razstavo grozdaj, ki raste na Primorskem. Kar 180 sort je bilo na mizah. Zmejsci, zbrani v društvo Prosekar si prizadevajo, da bi to vino z zaščiteno označbo porekla še bolj zaščitili. Od letos pa je s to oznako zaščiten tudi istrski med, za kar so si prizadevali čebelarji z obeh strani meje. Na Cerju so se zbrali predstavniki 11-h Prirmoskih zadrug in živilskih podjetij in opozorili na številne izzive, ki so pred njimi, pa tudi pred lokalno skupnostjo in kupci domače pridelane hrane. Na Bistriškem in Postonjskem so štiri kmetije postale terapevtske. Na koncu pa bomo pogledali še v zamejske Sovodnje, kjer so se odločili tudi za pridelavo lubenic in melon.
Kmetijski ministri jugovzhodne Evrope so konec poletja razpravljali o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji ter podpisali memorandum o sodelovanju na tem področju. V Sloveniji si želimo predvsem povečati obseg kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in količino ekoloških živil na trgu. O pomenu in izzivih Javne službe kmetijskega svetovanja v prihodnosti so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lani.
Kmetijski ministri jugovzhodne Evrope so konec poletja razpravljali o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji ter podpisali memorandum o sodelovanju na tem področju. V Sloveniji si želimo predvsem povečati obseg kmetijskih zemljišč vključenih v ekološko kontrolo in količino ekoloških živil na trgu. O pomenu in izzivih Javne službe kmetijskega svetovanja v prihodnosti so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lani.
Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lansko leto. To velja tudi za najbolj vzhodnega pridelovalca hmelja pri nas - kmetijsko gospodarstvo Sat - Jeruzalem Ormož.
Na hmeljiščih v Sloveniji te dni obirajo pridelek. Prve ocene letine kažejo, da bo hmelja manj kot lansko leto. To velja tudi za najbolj vzhodnega pridelovalca hmelja pri nas - kmetijsko gospodarstvo Sat - Jeruzalem Ormož.
Javno službo kmetijskega svetovanja izvajajo v vseh osmih KGZ po Sloveniji, vendar je vloga kmetijskih svetovalcev prilagojena kmetijskim panogam in zahtevam na območju zavodov. Svetovalno službo v kmetijstvu opravlja okoli 320 ljudi. O pomenu te službe in izzivih v prihodnosti, pa so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni.
Javno službo kmetijskega svetovanja izvajajo v vseh osmih KGZ po Sloveniji, vendar je vloga kmetijskih svetovalcev prilagojena kmetijskim panogam in zahtevam na območju zavodov. Svetovalno službo v kmetijstvu opravlja okoli 320 ljudi. O pomenu te službe in izzivih v prihodnosti, pa so razpravljali tudi na strokovnem srečanju na sejmu Agra v Gornji Radgoni.
V Mariboru so se pred dnevi sestali kmetijski ministri jugovzhodne Evrope na posvetu o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji. Po podpisu memoranduma o sodelovanju na tem področju so si ogledali tudi praktičen primer kmetovanja po trajnostnih smernicah - zeliščno kmetijo Štajerska Sivka v zaledju Maribora, kjer so jim predstavili tudi lokalno ponudbo štajerskih ekoloških kmetij.
V Mariboru so se pred dnevi sestali kmetijski ministri jugovzhodne Evrope na posvetu o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji. Po podpisu memoranduma o sodelovanju na tem področju so si ogledali tudi praktičen primer kmetovanja po trajnostnih smernicah - zeliščno kmetijo Štajerska Sivka v zaledju Maribora, kjer so jim predstavili tudi lokalno ponudbo štajerskih ekoloških kmetij.