Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Sli bomo v Prešnico, kjer so znani po živinoreji in sadjarstvu. Govorili bomo o izzivih kmetov in lovcev zaradi izjemnega povečanja števila šakalov, predvsem na bistriškem. Šli boomo med kraške suhozide. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov. Obiskali bomo Vipavsko doloino, ki se ponaša z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s pratnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Odpravili pa se bomo tudi v zamejski Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter v Oslavje, kjer je znani vinogradnik predstavil zanimivo novost.
Sli bomo v Prešnico, kjer so znani po živinoreji in sadjarstvu. Govorili bomo o izzivih kmetov in lovcev zaradi izjemnega povečanja števila šakalov, predvsem na bistriškem. Šli boomo med kraške suhozide. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov. Obiskali bomo Vipavsko doloino, ki se ponaša z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani s pratnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Odpravili pa se bomo tudi v zamejski Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov ter v Oslavje, kjer je znani vinogradnik predstavil zanimivo novost.
O izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja se pogovarjamo z mladim prevzemnikom kmetije Podlesnik in vodjo področja za mlade kmete pri ZSPM. Partnerji projekta Precizno kmetijstvo in digitalizacija so raziskovali vpliv preciznega kmetijstva na trajnostno pridelavo. Predstavljamo laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike, ki deluje na Biotehniški fakulteti. Obiskali smo Ireno Ule, dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije. Dodajamo še rezultate projekta EIP, ki pojasnjujejo vpliv energetskih pogač na ohranjanje čebeljih družin v času pomanjkanja paše.
O izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja se pogovarjamo z mladim prevzemnikom kmetije Podlesnik in vodjo področja za mlade kmete pri ZSPM. Partnerji projekta Precizno kmetijstvo in digitalizacija so raziskovali vpliv preciznega kmetijstva na trajnostno pridelavo. Predstavljamo laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike, ki deluje na Biotehniški fakulteti. Obiskali smo Ireno Ule, dolgoletno predsednico Zveze kmetic Slovenije. Dodajamo še rezultate projekta EIP, ki pojasnjujejo vpliv energetskih pogač na ohranjanje čebeljih družin v času pomanjkanja paše.
Irena Ule je dolgoletna predsednica Zveze kmetic Slovenije. Tudi sama kmetuje in z možem počasi predajata posestvo otrokoma, sinu in hčerki, ki sta si že ustvarila družini. Prav Irena Ule je predlagala izbor kmetice leta, kjer že tradicionalno vsako leto razglasijo kmetico z izjemnimi lastnostmi. Irena Ule je tudi sama ženska z izrazito delovno etiko in organizacijskimi sposobnostmi. Obiskali smo jo na njenem domu v zaselku Podlipovica v bližini Izlak.
Irena Ule je dolgoletna predsednica Zveze kmetic Slovenije. Tudi sama kmetuje in z možem počasi predajata posestvo otrokoma, sinu in hčerki, ki sta si že ustvarila družini. Prav Irena Ule je predlagala izbor kmetice leta, kjer že tradicionalno vsako leto razglasijo kmetico z izjemnimi lastnostmi. Irena Ule je tudi sama ženska z izrazito delovno etiko in organizacijskimi sposobnostmi. Obiskali smo jo na njenem domu v zaselku Podlipovica v bližini Izlak.
Kako pritegniti mlade za življenje in delo na podeželju je ključno vprašanje evropskega kmetijstva. Zanimanje mladih za kmetovanje tudi pri nas znatno upada. Slovenske kmetije trenutno vodi le 3 odstotke in pol mlajših od 35 let, povprečna starost slovenskega kmeta je 63 let. O izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja v pogovoru z mladimi.
Kako pritegniti mlade za življenje in delo na podeželju je ključno vprašanje evropskega kmetijstva. Zanimanje mladih za kmetovanje tudi pri nas znatno upada. Slovenske kmetije trenutno vodi le 3 odstotke in pol mlajših od 35 let, povprečna starost slovenskega kmeta je 63 let. O izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja v pogovoru z mladimi.
Partnerji v projektu EIP, ki so ga poimenovali Precizno kmetijstvo in digitalizacija, v mesecu maju zaključujejo dvoletno raziskovalno delo. Proučevali so vpliv preciznega kmetijstva na trajnostno pridelavo poljščin in zelenjave. Glavne poudarke projekta so nam predstavili na kmetiji Meolic v Malih Bakovcih.
Partnerji v projektu EIP, ki so ga poimenovali Precizno kmetijstvo in digitalizacija, v mesecu maju zaključujejo dvoletno raziskovalno delo. Proučevali so vpliv preciznega kmetijstva na trajnostno pridelavo poljščin in zelenjave. Glavne poudarke projekta so nam predstavili na kmetiji Meolic v Malih Bakovcih.
Z vprašanjem, kako čebelam priskrbeti primerno hrano, ki je zaradi klimatskih sprememb lahko primanjkuje, so iskali sodelujoči partnerji v projektu EIP, poimenovanem Beljakovinsko energetske pogače za čebele. Dvoletni projekt, ki ga bodo v kratkem zaključili, predstavljamo v naslednjih minutah.
Z vprašanjem, kako čebelam priskrbeti primerno hrano, ki je zaradi klimatskih sprememb lahko primanjkuje, so iskali sodelujoči partnerji v projektu EIP, poimenovanem Beljakovinsko energetske pogače za čebele. Dvoletni projekt, ki ga bodo v kratkem zaključili, predstavljamo v naslednjih minutah.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na Rodici pri Domžalah, že vrsto let deluje laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike. Gre za osrednjo slovensko ustanovo za raziskovalno, pedagoško in strokovno dejavnost na področju mlekarstva in probiotikov.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na Rodici pri Domžalah, že vrsto let deluje laboratorij Inštituta za mlekarstvo in probiotike. Gre za osrednjo slovensko ustanovo za raziskovalno, pedagoško in strokovno dejavnost na področju mlekarstva in probiotikov.
Kako pritegniti mlade za življenje in delo na podeželju je ključno vprašanje evropskega kmetijstva. V tem tednu je kmetijsko ministrstvo objavilo Javni razpis za dodelitev zagonske pomoči mladim kmetom v skupni vrednosti 13 milijonov evrov. Več o izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja z mladim prevzemnikom družinske kmetije Podlesnik in vodjo področja za mlade kmete pri Zvezi slovenske podeželske mladine.
Kako pritegniti mlade za življenje in delo na podeželju je ključno vprašanje evropskega kmetijstva. V tem tednu je kmetijsko ministrstvo objavilo Javni razpis za dodelitev zagonske pomoči mladim kmetom v skupni vrednosti 13 milijonov evrov. Več o izzivih in priložnostih sodobnega kmetovanja z mladim prevzemnikom družinske kmetije Podlesnik in vodjo področja za mlade kmete pri Zvezi slovenske podeželske mladine.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Še teden dni je do velike noči. Na praznik se je potrebno skrbno pripraviti, očistiti hišo, speči kruh in pecivo, pobarvati pirhe. Kako se velikonočni običaji ohranjajo na Krasu, so nam pokazali člani in članice Kulturnega društva Šopek skozi pesem, ples, govorico in značilno kraško praznično nošo.
Še teden dni je do velike noči. Na praznik se je potrebno skrbno pripraviti, očistiti hišo, speči kruh in pecivo, pobarvati pirhe. Kako se velikonočni običaji ohranjajo na Krasu, so nam pokazali člani in članice Kulturnega društva Šopek skozi pesem, ples, govorico in značilno kraško praznično nošo.
V Šempasu so pripravili že 19-ti Festival oljčnega olja in vin. Tokrat je šlo prvič za uradno mednarodno tekmovanje oljčnih olj, a o tem malce kasneje. Kot vselej, je bil tudi tokrat kulturni dom skorajda pretesen za številne oljkarje in vinogradnike ter obiskovalce.
V Šempasu so pripravili že 19-ti Festival oljčnega olja in vin. Tokrat je šlo prvič za uradno mednarodno tekmovanje oljčnih olj, a o tem malce kasneje. Kot vselej, je bil tudi tokrat kulturni dom skorajda pretesen za številne oljkarje in vinogradnike ter obiskovalce.
Kmetijska zadruga Tolmin združuje več kot 200 kmetov. Njeni začetki segajo v leto 1992. In če so sprva le odkupovali mleko in živino, je dejavnost hitro prerasla v trgovino. V zadrugo so danes vključeni kmetje iz štirih posoških občin. Pogovarjali smo se s kmetom, ki navkljub težavam, ki pestijo kmetijstvo, namerava svojo čredo krav še povečati.
Kmetijska zadruga Tolmin združuje več kot 200 kmetov. Njeni začetki segajo v leto 1992. In če so sprva le odkupovali mleko in živino, je dejavnost hitro prerasla v trgovino. V zadrugo so danes vključeni kmetje iz štirih posoških občin. Pogovarjali smo se s kmetom, ki navkljub težavam, ki pestijo kmetijstvo, namerava svojo čredo krav še povečati.
V naslednjih minutah pa o izzivih, s katerimi se soočajo kmetje, ki bi radi imeli ponovno njivo ali pašnik tam, kjer je nekoč bil, a ga je zarasla robida in drevje. Govorimo torej o krčenju gozdov za potrebe kmetijstva. Oljkar Iztok Obad iz Dekanov, ki ima svoj dva hektarja velik nasad pod Škofijami, je še pravočasno uspel skrčiti gozd in posaditi oljke. Če bi čakal še leto ali dve, mu to ne bi uspelo.
V naslednjih minutah pa o izzivih, s katerimi se soočajo kmetje, ki bi radi imeli ponovno njivo ali pašnik tam, kjer je nekoč bil, a ga je zarasla robida in drevje. Govorimo torej o krčenju gozdov za potrebe kmetijstva. Oljkar Iztok Obad iz Dekanov, ki ima svoj dva hektarja velik nasad pod Škofijami, je še pravočasno uspel skrčiti gozd in posaditi oljke. Če bi čakal še leto ali dve, mu to ne bi uspelo.
Na kmetijskem sejmu v Kopru, so prvič svečano podelili tudi priznanja mladim degustatorjem oljčnih olj. Društvo oljkarjev Slovenske Istre, je pripravilo prvo delavnico za mlade degustatorje. Več tednov so se mladi od 8 do 15 let srečevali na Belvederju nad Izolo, okušali različna olja in se poglabljali v njihove lastnosti in okuse. Graditi je treba na mladih, pravi stroka.
Na kmetijskem sejmu v Kopru, so prvič svečano podelili tudi priznanja mladim degustatorjem oljčnih olj. Društvo oljkarjev Slovenske Istre, je pripravilo prvo delavnico za mlade degustatorje. Več tednov so se mladi od 8 do 15 let srečevali na Belvederju nad Izolo, okušali različna olja in se poglabljali v njihove lastnosti in okuse. Graditi je treba na mladih, pravi stroka.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Prejšnji teden je veliko pozornosti vzbudila tiskovna konferenca nevladnih kmetijskih organizacij, ki so zavrnile pogovore o predlaganem zakonodajnem svežnju. Povzemamo glavne poudarke s tiskovne konference in odziv resorne ministrice. Na terenu smo preverili razvojno fazo ozimnih žit. Mrežo zbiranja knjigovodskih podatkov Evropska unija dopolnjuje z zbiranjem podatkov o socialnem stanju kmetij in njihovi trajnostni naravnanosti. Obiskali smo Oddelek za agronomijo na Biotehniški fakulteti, kjer mlade izobražujejo za poklice prihodnosti, povezane s pridelavo hrane.
Prejšnji teden je veliko pozornosti vzbudila tiskovna konferenca nevladnih kmetijskih organizacij, ki so zavrnile pogovore o predlaganem zakonodajnem svežnju. Povzemamo glavne poudarke s tiskovne konference in odziv resorne ministrice. Na terenu smo preverili razvojno fazo ozimnih žit. Mrežo zbiranja knjigovodskih podatkov Evropska unija dopolnjuje z zbiranjem podatkov o socialnem stanju kmetij in njihovi trajnostni naravnanosti. Obiskali smo Oddelek za agronomijo na Biotehniški fakulteti, kjer mlade izobražujejo za poklice prihodnosti, povezane s pridelavo hrane.
Gostja Biserka Donik Purgaj, Sadjarski center Maribor. Voditeljica Tatjana Kren.
Gostja Biserka Donik Purgaj, Sadjarski center Maribor. Voditeljica Tatjana Kren.
Minuli teden je precej pozornosti vzbudila tiskovna konferenca stanovskih kmečkih organizacij, na njej so združeno zavrnili dosedanje pogovore o zakonodajnem svežnju - gre za kar sedem zakonov s področja kmetijstva. Ministrstvo za kmetijstvo se je takoj zatem odzvalo z izjavo za javnost, v kateri so zavrnili očitke kot neprimerne. Poglejmo glavne poudarke s tiskovne konference in odziv ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mateje Čalušić.
Minuli teden je precej pozornosti vzbudila tiskovna konferenca stanovskih kmečkih organizacij, na njej so združeno zavrnili dosedanje pogovore o zakonodajnem svežnju - gre za kar sedem zakonov s področja kmetijstva. Ministrstvo za kmetijstvo se je takoj zatem odzvalo z izjavo za javnost, v kateri so zavrnili očitke kot neprimerne. Poglejmo glavne poudarke s tiskovne konference in odziv ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mateje Čalušić.
Evropska unija si v državah članicah prizadeva nadgraditi mrežo zbiranja knjigovodskih podatkov FADN, z vzpostavitvijo mreže FSDN. Slediti želijo namreč tudi podatkom o socialnem stanju kmetij in njihovi trajnostni naravnanosti. Poglejmo, zakaj bodo vse te podatke uporabljali in kako bodo v mrežo FSDN vključene slovenske kmetije.
Evropska unija si v državah članicah prizadeva nadgraditi mrežo zbiranja knjigovodskih podatkov FADN, z vzpostavitvijo mreže FSDN. Slediti želijo namreč tudi podatkom o socialnem stanju kmetij in njihovi trajnostni naravnanosti. Poglejmo, zakaj bodo vse te podatke uporabljali in kako bodo v mrežo FSDN vključene slovenske kmetije.
Domača oskrba s hrano je zelo pomembna za našo prehransko varnost, te pa ni brez kmetijstva. V Sloveniji zanimanje mladih za kmetovanje in za poklice v kmetijstvu iz leta v leto upada, v svetu pa poudarjajo, da so prav tovrstni poklici, poklici prihodnosti. Obiskali smo oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Domača oskrba s hrano je zelo pomembna za našo prehransko varnost, te pa ni brez kmetijstva. V Sloveniji zanimanje mladih za kmetovanje in za poklice v kmetijstvu iz leta v leto upada, v svetu pa poudarjajo, da so prav tovrstni poklici, poklici prihodnosti. Obiskali smo oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Gost Timotej Horvat, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Voditeljica Tatjana Kren.
Gost Timotej Horvat, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Voditeljica Tatjana Kren.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je organiziralo posvet Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov. Naziv Naj hlev je v lanskem letu prejela tudi ekološka kmetija Žnideršič iz Brežic. V Centru biotehnike in turizma Grm smo obiskali razstavo govedi rjave pasme. V drugi polovici marca je stekla letošnja kampanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Prepelice so v naravi ptice roparice, ki jih lahko vzrejajo tudi za pridelavo jajc ali mesa.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je organiziralo posvet Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov. Naziv Naj hlev je v lanskem letu prejela tudi ekološka kmetija Žnideršič iz Brežic. V Centru biotehnike in turizma Grm smo obiskali razstavo govedi rjave pasme. V drugi polovici marca je stekla letošnja kampanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Prepelice so v naravi ptice roparice, ki jih lahko vzrejajo tudi za pridelavo jajc ali mesa.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je organiziralo posvet Prihodnost kmetijstva v luči novih izzivov. Na njem je direktor direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji predstavil Vizijo EU za kmetijstvo in hrano, ki bo imela pomemben vpliv na načrtovanje nacionalnih ukrepov kmetijske politike za programsko obdobje 2028-2034. Na posvetu so združili kmetijske organizacije, pridelovalce, stroko in širšo družbo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je organiziralo posvet Prihodnost kmetijstva v luči novih izzivov. Na njem je direktor direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji predstavil Vizijo EU za kmetijstvo in hrano, ki bo imela pomemben vpliv na načrtovanje nacionalnih ukrepov kmetijske politike za programsko obdobje 2028-2034. Na posvetu so združili kmetijske organizacije, pridelovalce, stroko in širšo družbo.
Gost Žan Voglar, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Voditeljica Tatjana Kren.
Gost Žan Voglar, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Voditeljica Tatjana Kren.
Prepelice so ptice roparice, ki spadajo v družino fazanov in poddružino jerebic. V naravi jih najdemo v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in na Novi Zelandiji. V Sloveniji v naravi živi poljska prepelica, za vzrejo pa so primerne japonske prepelice. Vzrejajo se za lahko za jajca ali meso. Potem ko so na Ministrstvu za kmetijstvo napovedali ukinitev obogatenih kletk oz. baterijsko rejo kokoši nesnic po letu 2029, ne smemo prezreti dejstva, da je baterijska reja prepelic še veliko manj prijazna živalim.
Prepelice so ptice roparice, ki spadajo v družino fazanov in poddružino jerebic. V naravi jih najdemo v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in na Novi Zelandiji. V Sloveniji v naravi živi poljska prepelica, za vzrejo pa so primerne japonske prepelice. Vzrejajo se za lahko za jajca ali meso. Potem ko so na Ministrstvu za kmetijstvo napovedali ukinitev obogatenih kletk oz. baterijsko rejo kokoši nesnic po letu 2029, ne smemo prezreti dejstva, da je baterijska reja prepelic še veliko manj prijazna živalim.
V Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto so izvedli razstavo govedi rjave pasme. Potekala je v okviru EIP projekta Optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme, s katerim želijo prispevati k ohranitvi reje govedi te pasme, izboljšanju ekonomike reje in povečanju prehranske varnosti.
V Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto so izvedli razstavo govedi rjave pasme. Potekala je v okviru EIP projekta Optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme, s katerim želijo prispevati k ohranitvi reje govedi te pasme, izboljšanju ekonomike reje in povečanju prehranske varnosti.
Naziv Naj hlev je v lanskem letu prejela tudi ekološka kmetija Žnideršič iz Brežic. Leta 2009 so zgradili enostaven, lesen hlev z malo hlevske opreme, ki omogoča živalim zdravo bivanje in dobro počutje.
Naziv Naj hlev je v lanskem letu prejela tudi ekološka kmetija Žnideršič iz Brežic. Leta 2009 so zgradili enostaven, lesen hlev z malo hlevske opreme, ki omogoča živalim zdravo bivanje in dobro počutje.
Portorož je gostil že 27. festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana, na katerem je 60 vinogradnikov iz slovenske in hrvaške Istre, Brd, Krasa, Vipavske doline in Italije ponujalo več kot 150 malvazij. V sklopu festivala je potekala zanimiva okrogla miza o izzivih vinogradnikov pri oblikovanju vinske turistične destinacije. Na Primorskem glede promocije svojega vinskega okolja prednjačijo Brda.
Portorož je gostil že 27. festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana, na katerem je 60 vinogradnikov iz slovenske in hrvaške Istre, Brd, Krasa, Vipavske doline in Italije ponujalo več kot 150 malvazij. V sklopu festivala je potekala zanimiva okrogla miza o izzivih vinogradnikov pri oblikovanju vinske turistične destinacije. Na Primorskem glede promocije svojega vinskega okolja prednjačijo Brda.
O izzivih v kmetijstvu so govorili v Portorožu na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije z naslovom »Dežela potrebuje podeželje«. Dogodek je bil umeščen v trenutek, ko se sprejemajo ključne odločitve za prihodnost evropskega in slovenskega kmetijstva.
O izzivih v kmetijstvu so govorili v Portorožu na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije z naslovom »Dežela potrebuje podeželje«. Dogodek je bil umeščen v trenutek, ko se sprejemajo ključne odločitve za prihodnost evropskega in slovenskega kmetijstva.
Vreme se je otoplilo in kmetje ter vrtičkarji že hitijo s sajenjem prve zelenjave. V zemlji so že prve solate, peteršilji, sadike zelene in vse kapusnice. V rastlinjake pa predvsem večji kmetje prav te dni sadijo paradižnik. Mi smo bili na kmetiji Bolčič v Luciji, kjer sta gospodar in njegov oče v dveh dneh posadila 3.500 sadik.
Vreme se je otoplilo in kmetje ter vrtičkarji že hitijo s sajenjem prve zelenjave. V zemlji so že prve solate, peteršilji, sadike zelene in vse kapusnice. V rastlinjake pa predvsem večji kmetje prav te dni sadijo paradižnik. Mi smo bili na kmetiji Bolčič v Luciji, kjer sta gospodar in njegov oče v dveh dneh posadila 3.500 sadik.
V reportaži vam prinašamo zgodbo z družinske kmetije Štefetovi, ki je v vasi Petelinje pri Pivki ena najstarejših. Sprva so se ukvarjali z vzrejo krav molznic, nato pa so dejavnost razširili na predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Pridružil se jima je tudi sin Uroš, ki bo kmetijo kmalu prevzel.
V reportaži vam prinašamo zgodbo z družinske kmetije Štefetovi, ki je v vasi Petelinje pri Pivki ena najstarejših. Sprva so se ukvarjali z vzrejo krav molznic, nato pa so dejavnost razširili na predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Pridružil se jima je tudi sin Uroš, ki bo kmetijo kmalu prevzel.
Posneli smo začetek sajenja paradižnika. Ob tem smo se pogovorili tudi o izzivih, ki jih imajo predvsem pridelovalci zelenjave. Veliko je vprašanja kdo in kako bo v prihodnje še obdeloval našo zemljo in prideloval hrano. Tudi o tem so govorili na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije. Osrednji gost je bil Wolfgang Burtscher iz sosednje Avstrije, Generalni direktor DG AGRI Evropske komisije, ki je predstavil glavne poudarke nove vizije za kmetijstvo in prehrano, ki jo je Evropska komisija sprejela 19. februarja letos. Bili smo v Petelinjah pri Pivki, kjer je ena najstarejših kmetij družinska kmetija Štefetovi. Tudi o šakalih bomo govorili. Izjemno so se razmnožili in povzročajo ogromno škode. Ministrstvo za kmetijstvo želi to škodo zdaj naprtiti lovskih družinam, kar bi, pravijo lovci, pomenilo konec Lovske zveze Slovenije. V Portorožu smo bili na festivalu Malvazija, žlahtni okus mediterana, v Repnu pa pri Tavčarjevih, kjer z veliko skrbjo sušijo mesnine.
Posneli smo začetek sajenja paradižnika. Ob tem smo se pogovorili tudi o izzivih, ki jih imajo predvsem pridelovalci zelenjave. Veliko je vprašanja kdo in kako bo v prihodnje še obdeloval našo zemljo in prideloval hrano. Tudi o tem so govorili na rednem letnem kongresu Zadružne zveze Slovenije. Osrednji gost je bil Wolfgang Burtscher iz sosednje Avstrije, Generalni direktor DG AGRI Evropske komisije, ki je predstavil glavne poudarke nove vizije za kmetijstvo in prehrano, ki jo je Evropska komisija sprejela 19. februarja letos. Bili smo v Petelinjah pri Pivki, kjer je ena najstarejših kmetij družinska kmetija Štefetovi. Tudi o šakalih bomo govorili. Izjemno so se razmnožili in povzročajo ogromno škode. Ministrstvo za kmetijstvo želi to škodo zdaj naprtiti lovskih družinam, kar bi, pravijo lovci, pomenilo konec Lovske zveze Slovenije. V Portorožu smo bili na festivalu Malvazija, žlahtni okus mediterana, v Repnu pa pri Tavčarjevih, kjer z veliko skrbjo sušijo mesnine.
V Krajinskem parku Kozjansko že 20 let izvajajo delavnice, na katerih specialisti za sadjarstvo prikažejo rez visokodebelnih sadnih dreves. Na Ptuju se pripravljajo na 36. Festival Dobrote slovenskih kmetij. Obiskali smo kmetiji v Podravju, ki svoje izdelke že leta izboljšujeta na podlagi senzoričnih ocenjevanj na festivalu. Na Dobrotah slovenskih kmetij je večkrat sodelovala tudi Sirarna Čuš. Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob letošnji 30-letnici delovanja izdale kuharsko knjigo. Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi.
V Krajinskem parku Kozjansko že 20 let izvajajo delavnice, na katerih specialisti za sadjarstvo prikažejo rez visokodebelnih sadnih dreves. Na Ptuju se pripravljajo na 36. Festival Dobrote slovenskih kmetij. Obiskali smo kmetiji v Podravju, ki svoje izdelke že leta izboljšujeta na podlagi senzoričnih ocenjevanj na festivalu. Na Dobrotah slovenskih kmetij je večkrat sodelovala tudi Sirarna Čuš. Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob letošnji 30-letnici delovanja izdale kuharsko knjigo. Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi.
Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob letošnji 30 letnici delovanja društva izdale kuharsko knjigo z naslovom Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi. V njej so zbrale preko 120 receptov jedi, katerih recepti se v njihovih družinah prenašajo iz roda v rod. Javnosti jo bodo prvič predstavile 29. marca v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici.
Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob letošnji 30 letnici delovanja društva izdale kuharsko knjigo z naslovom Po domu zadiši, ko kuhaš naše jedi. V njej so zbrale preko 120 receptov jedi, katerih recepti se v njihovih družinah prenašajo iz roda v rod. Javnosti jo bodo prvič predstavile 29. marca v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici.
Priprave na 36. Festival Dobrote slovenskih kmetij so v polnem teku. Ocenili so že več kot polovico izdelkov. Letos nova skupina izdelkov mlinci. Obiskali smo dve kmetiji v Podravju, ki svoje izdelke že leta izboljšujeta na podlagi senzoričnih ocenjevanj izdelkov v okviru dobrot.
Priprave na 36. Festival Dobrote slovenskih kmetij so v polnem teku. Ocenili so že več kot polovico izdelkov. Letos nova skupina izdelkov mlinci. Obiskali smo dve kmetiji v Podravju, ki svoje izdelke že leta izboljšujeta na podlagi senzoričnih ocenjevanj izdelkov v okviru dobrot.
Sirarna Čuš je ena izmed prvih zasebnih sirarn, razvile se je iz kmetije s prirejo mleka na Dravskem polju. Njihovo delo smo v več kot treh desetletjih razvoja spremljali na naši televiziji v oddaji Ljudje in zemlja. Prve posnetke s kmetije so naši predhodniki objavili že sredi 70-tih let prejšnjega stoletja. Uspešna družinska zgodba ima bogato preteklost in obetavno prihodnost.
Sirarna Čuš je ena izmed prvih zasebnih sirarn, razvile se je iz kmetije s prirejo mleka na Dravskem polju. Njihovo delo smo v več kot treh desetletjih razvoja spremljali na naši televiziji v oddaji Ljudje in zemlja. Prve posnetke s kmetije so naši predhodniki objavili že sredi 70-tih let prejšnjega stoletja. Uspešna družinska zgodba ima bogato preteklost in obetavno prihodnost.
V Krajinskem parku Kozjansko že 20 let izvajajo delavnice, na katerih specialisti za sadjarstvo prikažejo rez visokodebelnih sadnih dreves. Obiskali smo domačijo Ilek v Veračah, kjer so poleg vinograda ohranili tudi številna stara sadna drevesa.
V Krajinskem parku Kozjansko že 20 let izvajajo delavnice, na katerih specialisti za sadjarstvo prikažejo rez visokodebelnih sadnih dreves. Obiskali smo domačijo Ilek v Veračah, kjer so poleg vinograda ohranili tudi številna stara sadna drevesa.
V majhni vasici Puče v istrskem zaledju, se je odvila že 15-ta klobasijada Puče, kjer je potekalo ocenjevanje najboljših domačih klobas. Prijavilo se je 44 pridelovalcev te primorske specialitete, ki naj bi kmalu dobila tudi evropsko zaščito.
V majhni vasici Puče v istrskem zaledju, se je odvila že 15-ta klobasijada Puče, kjer je potekalo ocenjevanje najboljših domačih klobas. Prijavilo se je 44 pridelovalcev te primorske specialitete, ki naj bi kmalu dobila tudi evropsko zaščito.
Po obsežnih požarih na Krasu, se je država naposled odločila, da bo (za najbolj požarno ogrožena območja v državi), za izgradnjo protipožarnih presek, izdatneje odprla denarnico, kot je to veljalo doslej. Do letošnjega poletja bo tako na območju južne Primorske v ta namen v gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana.
Po obsežnih požarih na Krasu, se je država naposled odločila, da bo (za najbolj požarno ogrožena območja v državi), za izgradnjo protipožarnih presek, izdatneje odprla denarnico, kot je to veljalo doslej. Do letošnjega poletja bo tako na območju južne Primorske v ta namen v gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana.
Bili smo v slikoviti vasici Goče na zgornjem Vipavskem - kjer so pripravili izvirno delavnico priprave sladkih štraub, flancatov in seveda - pustnih krofov.
Bili smo v slikoviti vasici Goče na zgornjem Vipavskem - kjer so pripravili izvirno delavnico priprave sladkih štraub, flancatov in seveda - pustnih krofov.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Devetošolci in srednješolci so te dni pred pomembno življenjsko odločitvijo, kako izbrati šolo, ki jim bo dala temeljna strokovna znanja za izbrano poklicno pot. Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana, kjer izvajajo kar devetih srednješolskih in dva višješolska izobraževalna programa s področja veterine, živilstva in prehrane, biotehnologije, naravovarstva ter gostinstva in turizma.
Devetošolci in srednješolci so te dni pred pomembno življenjsko odločitvijo, kako izbrati šolo, ki jim bo dala temeljna strokovna znanja za izbrano poklicno pot. Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana, kjer izvajajo kar devetih srednješolskih in dva višješolska izobraževalna programa s področja veterine, živilstva in prehrane, biotehnologije, naravovarstva ter gostinstva in turizma.
Na natečaju za Naj hlev, ki so ga v lanskem letu izvedle Ljubljanske mlekarne s partnerji, je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Rabičevi so se s prirejo mleka začeli ukvarjati pred desetletjem in pol v najetem hlevu z vezano rejo. Pred desetimi leti pa so na lokaciji kmetije daljnih sorodnikov porušili star, neuporaben hlev ter zgradili sodobnega, ki omogoča prosto rejo molznic.
Na natečaju za Naj hlev, ki so ga v lanskem letu izvedle Ljubljanske mlekarne s partnerji, je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Rabičevi so se s prirejo mleka začeli ukvarjati pred desetletjem in pol v najetem hlevu z vezano rejo. Pred desetimi leti pa so na lokaciji kmetije daljnih sorodnikov porušili star, neuporaben hlev ter zgradili sodobnega, ki omogoča prosto rejo molznic.
Pretekli teden je v Šempetru v Savinjski dolini Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico in Ministrstvom za kmetijstvo pripravila 9. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Srečanje je namenjeno povezovanju mladih, ki začenjajo poklicno pot v kmetijstvu.
Pretekli teden je v Šempetru v Savinjski dolini Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico in Ministrstvom za kmetijstvo pripravila 9. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Srečanje je namenjeno povezovanju mladih, ki začenjajo poklicno pot v kmetijstvu.
Družbeno medicinski inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je začel izvajati projekt POČUTJE NA KMETIJI: KREPITEV VIROV IN ZNANJ. Projekt je usmerjen v izboljšanje obveščenosti o težavah v duševnem zdravju in nudenju (samo)pomoči, prilagojen pa je specifičnim okoliščinam dela in življenja kmečkega prebivalstva.
Družbeno medicinski inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je začel izvajati projekt POČUTJE NA KMETIJI: KREPITEV VIROV IN ZNANJ. Projekt je usmerjen v izboljšanje obveščenosti o težavah v duševnem zdravju in nudenju (samo)pomoči, prilagojen pa je specifičnim okoliščinam dela in življenja kmečkega prebivalstva.
Bioinsekticidno delovanje nekaterih vrst bakterij je znano že dobrih 100 let, na trgu so na voljo številni takšni pripravki za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Manj znani so bioinsekticidni učinki proteinov določenih vrst gob. Z znanstveno raziskavo, ki je plod interdisciplinarnega povezovanja strokovnjakov BF, NIB in KIS, so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča, ki v predstavlja enega največjih rastlinskih škodljivcev v svetovnem merilu.
Bioinsekticidno delovanje nekaterih vrst bakterij je znano že dobrih 100 let, na trgu so na voljo številni takšni pripravki za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Manj znani so bioinsekticidni učinki proteinov določenih vrst gob. Z znanstveno raziskavo, ki je plod interdisciplinarnega povezovanja strokovnjakov BF, NIB in KIS, so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča, ki v predstavlja enega največjih rastlinskih škodljivcev v svetovnem merilu.
Bili smo v Gočah, kjer so poleg krofov pripravljali tudi druge pustne dobrote. V Marezigah je potekal posvet o oljki in drugih mediteranskih kulturah. Govora je bilo predvsem o minuli letini in o škodljivcih, ki najbolj ogrožajo primorske pridelke. Država bo izdatno podprla izgradnjo protipožarnih presek. Do letošnjega poletja bo tako na območju južne Primorske v ta namen v gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana. V Benečiji si prizadevajo za večje gojenje kostanja, kar bi prispevalo k manjši zaraščenosti in lepši pokrajini. Bili smo na kmetiji Podobnik nad Idrijo, kjer so znani po svojih suhomesnatih proizvodih, pa tudi po tem, da so še edina primestna kmetija na tistem koncu, ki ima še nekaj repov v svojem hlevu. V Pučah so izbrali najboljšo istrsko klobaso, ki bo kmalu tudi zaščitena.
Bili smo v Gočah, kjer so poleg krofov pripravljali tudi druge pustne dobrote. V Marezigah je potekal posvet o oljki in drugih mediteranskih kulturah. Govora je bilo predvsem o minuli letini in o škodljivcih, ki najbolj ogrožajo primorske pridelke. Država bo izdatno podprla izgradnjo protipožarnih presek. Do letošnjega poletja bo tako na območju južne Primorske v ta namen v gozdovih izvedenih okoli 200 posegov. Eden večjih se obeta na območju Tinjana. V Benečiji si prizadevajo za večje gojenje kostanja, kar bi prispevalo k manjši zaraščenosti in lepši pokrajini. Bili smo na kmetiji Podobnik nad Idrijo, kjer so znani po svojih suhomesnatih proizvodih, pa tudi po tem, da so še edina primestna kmetija na tistem koncu, ki ima še nekaj repov v svojem hlevu. V Pučah so izbrali najboljšo istrsko klobaso, ki bo kmalu tudi zaščitena.
Na Ptuju smo se udeležili javne predstavitve nove kmetijske zakonodaje. Državni zbor RS je sredi lanskega leta potrdil spremembe in dopolnitve Zakona o obveznem zavarovanju v prometu, ki se nanašajo tudi na kmetijska in gozdarska vozila. Obiskali smo avstrijsko rejo kokoši nesnic in preverili, kdaj bomo v Sloveniji ukinili baterijsko rejo. Na kmetiji Miklavžina preverjamo vzroke za plodnostne motneje ter predstavimo mlade slovenske raziskovalce, ki posodabljajo pametne ovratnice za krave. Obiskali smo tudi tradicionalne Sadjarske dneve Posavja.
Na Ptuju smo se udeležili javne predstavitve nove kmetijske zakonodaje. Državni zbor RS je sredi lanskega leta potrdil spremembe in dopolnitve Zakona o obveznem zavarovanju v prometu, ki se nanašajo tudi na kmetijska in gozdarska vozila. Obiskali smo avstrijsko rejo kokoši nesnic in preverili, kdaj bomo v Sloveniji ukinili baterijsko rejo. Na kmetiji Miklavžina preverjamo vzroke za plodnostne motneje ter predstavimo mlade slovenske raziskovalce, ki posodabljajo pametne ovratnice za krave. Obiskali smo tudi tradicionalne Sadjarske dneve Posavja.
Pred leti je pri vzvratni vožnji voznik traktorja z lestve zbil sodelavca. Oškodovancu zavarovalnica lastnika traktorja, kjer je imel sklenjeno obvezno zavarovanje, ni želela pokriti škode, zato se je odločil za sodno pot. Gre za škodni primer iz Slovenije, ki je pripomogel k prenovi evropske direktive o obveznih zavarovanjih v prometu in k spremembi zakonodaje v vseh državah članicah EU.
Pred leti je pri vzvratni vožnji voznik traktorja z lestve zbil sodelavca. Oškodovancu zavarovalnica lastnika traktorja, kjer je imel sklenjeno obvezno zavarovanje, ni želela pokriti škode, zato se je odločil za sodno pot. Gre za škodni primer iz Slovenije, ki je pripomogel k prenovi evropske direktive o obveznih zavarovanjih v prometu in k spremembi zakonodaje v vseh državah članicah EU.
Sadjarsko društvo Artiče je skupaj s Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije, zavodom Novo mesto izvedlo jubilejne, 30. Sadjarske dni Posavja. Gre za tradicionalno srečanje sadjarjev in strokovnjakov ter vez med stroko in neposredno prakso.
Sadjarsko društvo Artiče je skupaj s Kmetijsko gospodarsko zbornico Slovenije, zavodom Novo mesto izvedlo jubilejne, 30. Sadjarske dni Posavja. Gre za tradicionalno srečanje sadjarjev in strokovnjakov ter vez med stroko in neposredno prakso.