Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Na sejmu AGRA so razpravljali tudi o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040. Tradicionalni dan sadjarjev je letos minil v znamenju letošnje letine in izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Na srečanju članov združenja Vinorodna Štajerska so tokrat največ pozornosti namenili Šiponu. Obiskali smo kmetijo Kalan, kjer že tri desetletja gojijo zelišča. Ob koncu oddaje dodajamo rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Na sejmu AGRA so razpravljali tudi o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040. Tradicionalni dan sadjarjev je letos minil v znamenju letošnje letine in izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Na srečanju članov združenja Vinorodna Štajerska so tokrat največ pozornosti namenili Šiponu. Obiskali smo kmetijo Kalan, kjer že tri desetletja gojijo zelišča. Ob koncu oddaje dodajamo rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Trgatev na Štajerskem je dosegla vrhunec. Letos je vinska trta pridelovalce nagradila z obilnim in visoko kakovostnim pridelkom grozdja. Odlična osnova za najboljša vina Vinorodne Štajerske.
Trgatev na Štajerskem je dosegla vrhunec. Letos je vinska trta pridelovalce nagradila z obilnim in visoko kakovostnim pridelkom grozdja. Odlična osnova za najboljša vina Vinorodne Štajerske.
Slovenski sadjarji so se na posvetu v Gornji Radgoni pogovarjali o letošnji letini in izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Čeprav bo pridelek letos manjši, sadjarji napovedujejo kakovostna jabolka, potrošniki pa bodo kljub vsemu lahko uživali v domačem sadju. O tem so govorili na 15. sadjarskem posvetu v Gornji Radgoni, kjer so se strokovnjaki in pridelovalci srečali ob prvih napovedih letošnje sadjarske letine.
Slovenski sadjarji so se na posvetu v Gornji Radgoni pogovarjali o letošnji letini in izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Čeprav bo pridelek letos manjši, sadjarji napovedujejo kakovostna jabolka, potrošniki pa bodo kljub vsemu lahko uživali v domačem sadju. O tem so govorili na 15. sadjarskem posvetu v Gornji Radgoni, kjer so se strokovnjaki in pridelovalci srečali ob prvih napovedih letošnje sadjarske letine.
Med številnimi strokovnimi predavanji in prireditvami na kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so razpravljali tudi o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040, s poudarkom na pridelavi hrane. Vizija je rezultat sodelovanja kmetijskih strokovnjakov pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Med številnimi strokovnimi predavanji in prireditvami na kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so razpravljali tudi o viziji slovenskega kmetijstva do leta 2040, s poudarkom na pridelavi hrane. Vizija je rezultat sodelovanja kmetijskih strokovnjakov pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na ekološki kmetiji Beci pod Lisco po se ukvarjajo z rejo kokoši nesnic, preko 6000 jih imajo, vas zanima kam gredo odslužene kokoši? Bili pa smo tudi v kmetijskem podjetju Meja Šentjur, kjer jajca pakirajo in tržijo.
Na ekološki kmetiji Beci pod Lisco po se ukvarjajo z rejo kokoši nesnic, preko 6000 jih imajo, vas zanima kam gredo odslužene kokoši? Bili pa smo tudi v kmetijskem podjetju Meja Šentjur, kjer jajca pakirajo in tržijo.
S pridelavo zelišč in zdravilnih rastlin se v Sloveniji ukvarja okoli 100 zeliščarjev. Obiskali smo Zeliščno kmetijo Kalan. Gre za eno prvih zeliščarskih kmetij v naši državi, ki prav letos praznuje 30 let delovanja. Istočasno pa vodenje kmetije prevzema mlada generacija.
S pridelavo zelišč in zdravilnih rastlin se v Sloveniji ukvarja okoli 100 zeliščarjev. Obiskali smo Zeliščno kmetijo Kalan. Gre za eno prvih zeliščarskih kmetij v naši državi, ki prav letos praznuje 30 let delovanja. Istočasno pa vodenje kmetije prevzema mlada generacija.
Z vodjo Sektorja za zdravje in dobrobit živali Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se pogovarjamo o širitvi bolezni modrikastega jezika v Sloveniji. Na prekmurskih poljih smo preverili, kakšne so posledice letošnje suše. Sejem Agra je tudi letos gostil slovenske zadružnike. Predstavljamo družino z avstrijske Kroške, ki vzreja konje pasme halfinger.
Z vodjo Sektorja za zdravje in dobrobit živali Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se pogovarjamo o širitvi bolezni modrikastega jezika v Sloveniji. Na prekmurskih poljih smo preverili, kakšne so posledice letošnje suše. Sejem Agra je tudi letos gostil slovenske zadružnike. Predstavljamo družino z avstrijske Kroške, ki vzreja konje pasme halfinger.
Haflinger je že desetletja eden najbolj prepoznavnih alpskih konj. Naša ekipa je obiskala kmetijo Obér v Podkraju pri Libučah, kjer družina Kókovica z veliko predanostjo vzreja te konje in z njimi dosegajo uspehe doma in v tujini.
Haflinger je že desetletja eden najbolj prepoznavnih alpskih konj. Naša ekipa je obiskala kmetijo Obér v Podkraju pri Libučah, kjer družina Kókovica z veliko predanostjo vzreja te konje in z njimi dosegajo uspehe doma in v tujini.
Tradicionalno se na sejmu v GR predstavlja tudi Zadružna zveza Slovenije. Ob letošnjem svetovnem dnevu zadrug so izpostavili vlogo slovenskih zadrug pri razvoju podeželja in zagotavljanju naše prehranske varnosti.
Tradicionalno se na sejmu v GR predstavlja tudi Zadružna zveza Slovenije. Ob letošnjem svetovnem dnevu zadrug so izpostavili vlogo slovenskih zadrug pri razvoju podeželja in zagotavljanju naše prehranske varnosti.
Gostja Damjana Grobelšek, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Gostja Damjana Grobelšek, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Čeprav poljedelci pozorno spremljajo in izvajajo priporočila stroke in tehnološka navodila, bodo posledice letošnje dolgotrajne suše močno zmanjšale pridelke. Suša je zdesetkala tudi koruzo, ki je najpomembnejša poljščina v kolobarju. Obiskali smo Pomurje, kjer bo letošnji pridelek koruze še posebej slab, v ravninskem delu Pomurja so zaznali tudi do 90 % izpada prihodka.
Čeprav poljedelci pozorno spremljajo in izvajajo priporočila stroke in tehnološka navodila, bodo posledice letošnje dolgotrajne suše močno zmanjšale pridelke. Suša je zdesetkala tudi koruzo, ki je najpomembnejša poljščina v kolobarju. Obiskali smo Pomurje, kjer bo letošnji pridelek koruze še posebej slab, v ravninskem delu Pomurja so zaznali tudi do 90 % izpada prihodka.
Na ekološki Slavec v Knežaku je pestrost dejavnosti odlika, ne samo turisti iz domovine, tudi iz tujine se lahko družijo z živalmi in okušajo njihove dobrote, posebej testenine in kozji sladoled.
Na ekološki Slavec v Knežaku je pestrost dejavnosti odlika, ne samo turisti iz domovine, tudi iz tujine se lahko družijo z živalmi in okušajo njihove dobrote, posebej testenine in kozji sladoled.
Istrske vinogradnike smo obiskali na Lazaretu in v Manžanu. Bili pa smo tudi v Goriških Brdih. Tam so se mudili tudi ameriški distributerji slovenskih vin in zanimalo nas je, kako oni doživljo vpeljavo carin na ameriški trg. V Praprotu smo šl iv podzemlje, v klet, vklesano v kamen. Na Vipavskem pa smo odkrivali stare in nove sorte vinske trte. Selekcijsko trsničarsko središče iz Vrhpolja jih ima posejenih kar 200 sort. Govorili bomo o Istrskem medu, ki je dobil Zaščiteno označbo porekla, tako na slovenski, kot na hrvaški strani Istre. Izvedeli pa boste tudi, zakaj je kmetijski sejem v Gornji Radgoni še akko pomemben za zamejske kmete.
Istrske vinogradnike smo obiskali na Lazaretu in v Manžanu. Bili pa smo tudi v Goriških Brdih. Tam so se mudili tudi ameriški distributerji slovenskih vin in zanimalo nas je, kako oni doživljo vpeljavo carin na ameriški trg. V Praprotu smo šl iv podzemlje, v klet, vklesano v kamen. Na Vipavskem pa smo odkrivali stare in nove sorte vinske trte. Selekcijsko trsničarsko središče iz Vrhpolja jih ima posejenih kar 200 sort. Govorili bomo o Istrskem medu, ki je dobil Zaščiteno označbo porekla, tako na slovenski, kot na hrvaški strani Istre. Izvedeli pa boste tudi, zakaj je kmetijski sejem v Gornji Radgoni še akko pomemben za zamejske kmete.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Zavod za gozdove Slovenije je na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravil že 25. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Sodelovalo je 14 ekip iz vse Slovenije. S tovrstnimi tekmovanji opozarjajo na pomen upoštevanja nevarnosti pri delu v gozdu in predstavljajo gozdarski poklic.
Zavod za gozdove Slovenije je na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravil že 25. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Sodelovalo je 14 ekip iz vse Slovenije. S tovrstnimi tekmovanji opozarjajo na pomen upoštevanja nevarnosti pri delu v gozdu in predstavljajo gozdarski poklic.
Slovenija je dežela treh vinorodnih pokrajin, kjer je vino del naše identitete, tradicije in kulturne krajine. Na letošnjem sejmu Agra v Gornji Radgoni so ob Dnevu vinogradnikov in vinarjev izvedli okroglo mizo z naslovom Vinski turizem v Sloveniji, ki sta jo organizirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska turistična organizacija.
Slovenija je dežela treh vinorodnih pokrajin, kjer je vino del naše identitete, tradicije in kulturne krajine. Na letošnjem sejmu Agra v Gornji Radgoni so ob Dnevu vinogradnikov in vinarjev izvedli okroglo mizo z naslovom Vinski turizem v Sloveniji, ki sta jo organizirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenska turistična organizacija.
Na kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je ob pestri sejemski predstavitvi, ki jo je pripravilo več kot 1700 razstavljavcev iz 35 držav, potekal tudi bogat strokovni program. Prisluhnimo najprej komentarjem najbolj aktualni razmer v kmetijstvu.
Na kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je ob pestri sejemski predstavitvi, ki jo je pripravilo več kot 1700 razstavljavcev iz 35 držav, potekal tudi bogat strokovni program. Prisluhnimo najprej komentarjem najbolj aktualni razmer v kmetijstvu.
Na ekološki govedorejski kmetiji Lorber v Stopercah smo spoznali, kako v hribovitem delu naše države čredo oplemenjuje bik lisaste pasme.
Na ekološki govedorejski kmetiji Lorber v Stopercah smo spoznali, kako v hribovitem delu naše države čredo oplemenjuje bik lisaste pasme.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je vse bolj razširjena tudi v Sloveniji. Stanje smo preverili v Jeruzalemu pri Ormožu. Na ekološki kmetiji Galun v Halozah je suša zelo prizadela travinje. S pridelovanjem zelenjave se v Poljanski dolini ukvarjajo le redki. Med njimi so Budlovi z Žirovskega Vrha, ki imajo to dopolnilno dejavnostjo že deset let. Ekipa rubrike Ekološko + lokalno = idealno se je tokrat odpravila med ekološke vinogradnike na Primorskem.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen vinske trte, ki je vse bolj razširjena tudi v Sloveniji. Stanje smo preverili v Jeruzalemu pri Ormožu. Na ekološki kmetiji Galun v Halozah je suša zelo prizadela travinje. S pridelovanjem zelenjave se v Poljanski dolini ukvarjajo le redki. Med njimi so Budlovi z Žirovskega Vrha, ki imajo to dopolnilno dejavnostjo že deset let. Ekipa rubrike Ekološko + lokalno = idealno se je tokrat odpravila med ekološke vinogradnike na Primorskem.
V Poljanski dolini prevladuje živinoreja. S pridelovanjem in predelavo zelenjave se ukvarjajo le na nekaj kmetijah. Tudi pri Budlovih na Žirovskem Vrhu Svetega Urbana je to dopolnilna dejavnost šele dobrih deset let. Na posestvu, ki se razteza v bližini t.i. Rupnikove linije, živijo tri generacije družine Kavčič.
V Poljanski dolini prevladuje živinoreja. S pridelovanjem in predelavo zelenjave se ukvarjajo le na nekaj kmetijah. Tudi pri Budlovih na Žirovskem Vrhu Svetega Urbana je to dopolnilna dejavnost šele dobrih deset let. Na posestvu, ki se razteza v bližini t.i. Rupnikove linije, živijo tri generacije družine Kavčič.
V Vipavski dolini smo bili, pri dveh ekoloških vinogradnikih, Mlečnik je tradicionalna ekološka kmetija s 7 ha vinogradov, ki jo obdelujeta oče in sin, tržita pa največ v Evropi, nekaj pa tudi na Daljni vzhod, vse do Japonske. Guerila je 19 hektarska biodinamična vinogradniška kmetija, organizirana kot podjetje s 7 zaposlenimi, izvaža v 30 držav.
V Vipavski dolini smo bili, pri dveh ekoloških vinogradnikih, Mlečnik je tradicionalna ekološka kmetija s 7 ha vinogradov, ki jo obdelujeta oče in sin, tržita pa največ v Evropi, nekaj pa tudi na Daljni vzhod, vse do Japonske. Guerila je 19 hektarska biodinamična vinogradniška kmetija, organizirana kot podjetje s 7 zaposlenimi, izvaža v 30 držav.
Pogovor Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.
Pogovor Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.
Pomanjkanje padavin ter občasna vročinska obdobja skozi vso pridelovalno sezono so do začetka julija privedla do največjega primanjkljaja vode v površinskem sloju tal, v zadnjih petih letih. Na kmetijskih površinah, ki niso namakane, so takšne razmere zelo negativno vplivale na pridelke. Na kmetiji Galun v Halozah je zaradi suše na izpostavljenih legah zelo prizadeto travinje.
Pomanjkanje padavin ter občasna vročinska obdobja skozi vso pridelovalno sezono so do začetka julija privedla do največjega primanjkljaja vode v površinskem sloju tal, v zadnjih petih letih. Na kmetijskih površinah, ki niso namakane, so takšne razmere zelo negativno vplivale na pridelke. Na kmetiji Galun v Halozah je zaradi suše na izpostavljenih legah zelo prizadeto travinje.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte, ki jo države članice EU poskušajo obvladovati z ukrepi, določenimi v uredbi Evropske komisije. V Sloveniji letos beležimo večji izbruh te bolezni, kot v lanskem letu. Z ekipo smo se odpravili na Ormoško-Ljutomersko območje in preverili, kakšno je stanje na terenu.
Zlata trsna rumenica je neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte, ki jo države članice EU poskušajo obvladovati z ukrepi, določenimi v uredbi Evropske komisije. V Sloveniji letos beležimo večji izbruh te bolezni, kot v lanskem letu. Z ekipo smo se odpravili na Ormoško-Ljutomersko območje in preverili, kakšno je stanje na terenu.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice.
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice.
Na Krasu smo premljali žetev in predelavo sivke. Obiskali smo kmetijo v Volčjem Gradu, ki se je s sivko začela ukvarjati pred petimi leti.
Na Krasu smo premljali žetev in predelavo sivke. Obiskali smo kmetijo v Volčjem Gradu, ki se je s sivko začela ukvarjati pred petimi leti.
Snežniška planota je prava zakladnica narave. V širšem območju so našteli več kot 50 vrhov, okrog 300 jam in brezen, izjemno pestra je sestava gozda. Rastejo bukev, jelka, gorski javor, jerebika, črni in rdeči bor, smreka. Med pticami izstopata planinski orel in beloglavi jastreb, pohodnike navdušujeta planinski močerad in rdeča murka. Kmalu bo vse to zaokroženo v Regijski park Snežnik.
Snežniška planota je prava zakladnica narave. V širšem območju so našteli več kot 50 vrhov, okrog 300 jam in brezen, izjemno pestra je sestava gozda. Rastejo bukev, jelka, gorski javor, jerebika, črni in rdeči bor, smreka. Med pticami izstopata planinski orel in beloglavi jastreb, pohodnike navdušujeta planinski močerad in rdeča murka. Kmalu bo vse to zaokroženo v Regijski park Snežnik.
V naslednji reportaži pa o pridelavi sadja v Goriških Brdih, kjer se sezona začne že sredi maja s češnjami in nadaljuje v pozno jesen, ko zorijo kakiji. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Marinič, kjer so v delo vpeti vsi člani družine. V času našega obiska so zorele fige, slive in breskve, zato je bilo v nasadih veliko dela.
V naslednji reportaži pa o pridelavi sadja v Goriških Brdih, kjer se sezona začne že sredi maja s češnjami in nadaljuje v pozno jesen, ko zorijo kakiji. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Marinič, kjer so v delo vpeti vsi člani družine. V času našega obiska so zorele fige, slive in breskve, zato je bilo v nasadih veliko dela.
Vipavska breskev, nekdaj najbolj prepoznaven sadež Vipavske doline, vse bolj izginja. Površine z intenzivnimi breskovimi nasadi so se zadnji dve desetletji v Sloveniji skrčile z 800 na dobrih 200 hektarjev, od tega jih je polovica na Primorskem. So pa v največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah na Goriškem, pripravili razstavo sort breskev in nektarin. V centru sicer že več kot 30 let pripravljajo sortni izbor breskev in v tem obdobju so jih preizkusili že več kot 120 sort.
Vipavska breskev, nekdaj najbolj prepoznaven sadež Vipavske doline, vse bolj izginja. Površine z intenzivnimi breskovimi nasadi so se zadnji dve desetletji v Sloveniji skrčile z 800 na dobrih 200 hektarjev, od tega jih je polovica na Primorskem. So pa v največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah na Goriškem, pripravili razstavo sort breskev in nektarin. V centru sicer že več kot 30 let pripravljajo sortni izbor breskev in v tem obdobju so jih preizkusili že več kot 120 sort.
Začeli bomo z aktualnostmi poletnih kmetijskih dni - tu so seveda že priprave na trgatev. Grenak priokus predvsem izvoznim vinskim kletem pa dajejo krepko višje carine za ameriški trg. Obetavnejše bodo naše minute druženja s sadjarji. V največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah, so pripravili razstavo breskev in nektarin. Obiskali pa smo tudi briško sadjarsko kmetijo Marinič v Biljani. Popeljali vas bomo na snežniško planoto, pravo zakladnico narave, kjer nastaja regijski park Snežnik. Zatem bi si skupaj z vami želeli, da bi lahko prek naših zaslonov - poleg slike - pričarali tudi vonj. Bili smo namreč na žetvi omamno dišeče sivke. Zavrteli bomo kolo časa kar precej nazaj. Na Colu, kjer že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo - so se spomnili tudi legenadrnih prvih kosilnic, bi- či - esk... Za konec pa vas bomo povabili, da se tudi zavrtite z nami oziroma z našimi mladimi Vaškimi godci.
Začeli bomo z aktualnostmi poletnih kmetijskih dni - tu so seveda že priprave na trgatev. Grenak priokus predvsem izvoznim vinskim kletem pa dajejo krepko višje carine za ameriški trg. Obetavnejše bodo naše minute druženja s sadjarji. V največjem sadjarskem centru v državi, v Biljah, so pripravili razstavo breskev in nektarin. Obiskali pa smo tudi briško sadjarsko kmetijo Marinič v Biljani. Popeljali vas bomo na snežniško planoto, pravo zakladnico narave, kjer nastaja regijski park Snežnik. Zatem bi si skupaj z vami želeli, da bi lahko prek naših zaslonov - poleg slike - pričarali tudi vonj. Bili smo namreč na žetvi omamno dišeče sivke. Zavrteli bomo kolo časa kar precej nazaj. Na Colu, kjer že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo - so se spomnili tudi legenadrnih prvih kosilnic, bi- či - esk... Za konec pa vas bomo povabili, da se tudi zavrtite z nami oziroma z našimi mladimi Vaškimi godci.
Pridružili smo se članom agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske, ki so se letos sestali v Podkorenu. Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija gostila predstavnike evropske podeželske mladine. Poljedelski dan KGZ Maribor je bil letos namenjen sodobnim pristopom obdelave tal. Bili smo v laboratorijih Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, kjer se med drugim ukvarjajo s kakovostjo krme za živali. Na Gorenjskem smo obiskali ekološko kmetijo, se razprostira po 100 ha kmetijskih površin. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno =idealno.
Pridružili smo se članom agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske, ki so se letos sestali v Podkorenu. Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija gostila predstavnike evropske podeželske mladine. Poljedelski dan KGZ Maribor je bil letos namenjen sodobnim pristopom obdelave tal. Bili smo v laboratorijih Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, kjer se med drugim ukvarjajo s kakovostjo krme za živali. Na Gorenjskem smo obiskali ekološko kmetijo, se razprostira po 100 ha kmetijskih površin. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno =idealno.
Člani agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske so se letos sestali na območju AS Podkoren. Na srečanju so poudarili varovalno vlogo agrarnih in pašnih skupnosti pri ohranjanju ravnovesja v naravi, in opozorili na učinkovito zaščito živali na gorskih pašnikih pred napadi velikih zveri.
Člani agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske so se letos sestali na območju AS Podkoren. Na srečanju so poudarili varovalno vlogo agrarnih in pašnih skupnosti pri ohranjanju ravnovesja v naravi, in opozorili na učinkovito zaščito živali na gorskih pašnikih pred napadi velikih zveri.
Ekološka kmetija Pri Šuštarju se ponaša s pestrostjo panog, razteza se po 100 hektarjih površin. Inovativen in kreativen um Primoža Krišlja, ki ga že od otroštva vodi radovednost do spoznavanja različnih možnosti, uvaja vedno nove panoge. Podali smo se na Gorenjsko.
Ekološka kmetija Pri Šuštarju se ponaša s pestrostjo panog, razteza se po 100 hektarjih površin. Inovativen in kreativen um Primoža Krišlja, ki ga že od otroštva vodi radovednost do spoznavanja različnih možnosti, uvaja vedno nove panoge. Podali smo se na Gorenjsko.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor so v Račah pripravili Poljedelski dan, kjer so predstavili napredne pristope pri obdelavi tal in mehanskem zatiranju plevela v ekološki pridelavi. Ob tem pa so obeležili tudi 30-letnico delovanja Strojnega krožka Orač. Združenja, ki s sodelovanjem med kmeti ohranja tradicijo in skrbi za sodoben razvoj kmetijske mehanizacije.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor so v Račah pripravili Poljedelski dan, kjer so predstavili napredne pristope pri obdelavi tal in mehanskem zatiranju plevela v ekološki pridelavi. Ob tem pa so obeležili tudi 30-letnico delovanja Strojnega krožka Orač. Združenja, ki s sodelovanjem med kmeti ohranja tradicijo in skrbi za sodoben razvoj kmetijske mehanizacije.
Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija v Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto pripravila srečanje evropske podeželske mladine. Del enotedenskega izobraževalno - družabnega srečanja je bila tudi enodnevna ekskurzija na dolenjsko in štajersko podeželje. Naša ekipa se je mladim podeželanom pridružila v Halozah.
Zveza slovenske podeželske mladine je konec julija v Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto pripravila srečanje evropske podeželske mladine. Del enotedenskega izobraževalno - družabnega srečanja je bila tudi enodnevna ekskurzija na dolenjsko in štajersko podeželje. Naša ekipa se je mladim podeželanom pridružila v Halozah.
Kako pomembna je hrana za zdravje in dobrobit živali, vedo strokovnjaki na Katedri za prehrano Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Danes bomo pogledali v njihove laboratorije, kjer potekajo raziskave o kakovosti krme, prebavljivosti hranil in vplivu prehrane na produktivnost živali.
Kako pomembna je hrana za zdravje in dobrobit živali, vedo strokovnjaki na Katedri za prehrano Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Danes bomo pogledali v njihove laboratorije, kjer potekajo raziskave o kakovosti krme, prebavljivosti hranil in vplivu prehrane na produktivnost živali.
V tokratni rubriki se posvečamo pridelavi oljnic in žitaric na ekološki način, kako kmetje uporabljajo žita za razširitev kolobarja in boljšo rodnost tal, pa tudi o zadružništvu boste izvedeli precej dobrih namigov.
V tokratni rubriki se posvečamo pridelavi oljnic in žitaric na ekološki način, kako kmetje uporabljajo žita za razširitev kolobarja in boljšo rodnost tal, pa tudi o zadružništvu boste izvedeli precej dobrih namigov.
V oddaji predstavljamo na primeru dveh sadjarskih kmetij dileme s katerimi se soočajo v tej sezoni. Obiskali smo tradicionalni shod traktoristov v Račevi v bližini Žiri, v rubriki »Spomnimo se« smo v retrospektivi prikazali delovanje Društva kmečkih žena Metlika pred 25. -leti in danes. Oddajo smo sklenili z rubriko Ekološko-lokalno-idealno in v njej obiskali koprsko KZ Agrario in njihova prizadevanja za povečevanje ekološke pridelave v slovenskem delu Istre.
V oddaji predstavljamo na primeru dveh sadjarskih kmetij dileme s katerimi se soočajo v tej sezoni. Obiskali smo tradicionalni shod traktoristov v Račevi v bližini Žiri, v rubriki »Spomnimo se« smo v retrospektivi prikazali delovanje Društva kmečkih žena Metlika pred 25. -leti in danes. Oddajo smo sklenili z rubriko Ekološko-lokalno-idealno in v njej obiskali koprsko KZ Agrario in njihova prizadevanja za povečevanje ekološke pridelave v slovenskem delu Istre.
V rubriki »Spomnimo se«, se bomo tokrat družili s članicami Društva kmečkih žena Metlika. Pred 20 leti smo z njimi obeležili 30 jubilej delovanja, ki je tokrat dve desetletji višji. V prispevku prepletamo vtise kmečkih žena o sodelovanju v društvu pred pred 20 leti in v današnjem času.
V rubriki »Spomnimo se«, se bomo tokrat družili s članicami Društva kmečkih žena Metlika. Pred 20 leti smo z njimi obeležili 30 jubilej delovanja, ki je tokrat dve desetletji višji. V prispevku prepletamo vtise kmečkih žena o sodelovanju v društvu pred pred 20 leti in v današnjem času.
V Sloveniji je registriranih več kot 120 000 traktorjev, v dejanski uporabi pa jih je še kakih 20 000 več. In čeprav je menda vsak 17 Slovenec lastnik tega vozila, je med njimi veliko takšnih, ki voznikom ne zagotavljajo primerne varnosti. V Račevi pri Žireh so gasilci pripravili že 5 shod in blagoslov traktorjev. Pripeljali so se s kar okoli 200 različnimi traktorji- od najsodobnejših do oldtimerjev.
V Sloveniji je registriranih več kot 120 000 traktorjev, v dejanski uporabi pa jih je še kakih 20 000 več. In čeprav je menda vsak 17 Slovenec lastnik tega vozila, je med njimi veliko takšnih, ki voznikom ne zagotavljajo primerne varnosti. V Račevi pri Žireh so gasilci pripravili že 5 shod in blagoslov traktorjev. Pripeljali so se s kar okoli 200 različnimi traktorji- od najsodobnejših do oldtimerjev.
Na ekološki kmetiji Štular v Dragonji, eni večjih v državi, kjer pridelujejo zelenjavo, stavijo na to, da so s pridelki prvi: ko drugod šele rdečijo jagode, pri njih jedo paradižnikovo solato.
Na ekološki kmetiji Štular v Dragonji, eni večjih v državi, kjer pridelujejo zelenjavo, stavijo na to, da so s pridelki prvi: ko drugod šele rdečijo jagode, pri njih jedo paradižnikovo solato.
Spomladanska pozeba, poletna vročina in pomanjkanje padavin kombinacija, ki je že drugo leto zapored močno prizadela slovenske sadjarje. Letos je vpliv še bolj občuten. Količina pridelka je manjša, plodovi pa so zaradi suše pogosto tudi manjši. V Podravju smo na terenu preverili, kako se sadjarji soočajo z razmerami.
Spomladanska pozeba, poletna vročina in pomanjkanje padavin kombinacija, ki je že drugo leto zapored močno prizadela slovenske sadjarje. Letos je vpliv še bolj občuten. Količina pridelka je manjša, plodovi pa so zaradi suše pogosto tudi manjši. V Podravju smo na terenu preverili, kako se sadjarji soočajo z razmerami.
Na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je še 14 planin, kjer kmetje od junija do pozne jeseni, pasejo živino in v sirarnah, ki so na planinah tudi naredijo sir in skuto. Gre za pomembno kmetijsko dejavnost, ki preprečuje, da bi se planine zaraščale, obenem pa ohranja tudi tradicijo sirarstva visoko v hribih. Obiskali smo planino Razor, kjer je v času našega obiska za sirarno skrbela družina Leban z Ekološke kmetije pri Kumru iz Čadrga.
Na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je še 14 planin, kjer kmetje od junija do pozne jeseni, pasejo živino in v sirarnah, ki so na planinah tudi naredijo sir in skuto. Gre za pomembno kmetijsko dejavnost, ki preprečuje, da bi se planine zaraščale, obenem pa ohranja tudi tradicijo sirarstva visoko v hribih. Obiskali smo planino Razor, kjer je v času našega obiska za sirarno skrbela družina Leban z Ekološke kmetije pri Kumru iz Čadrga.
V Senožečah so nedavno odprli muzej tovorništva in prevozništva. Senožeče so bile namreč ena glavnih postaj, kjer so se morali furmani ustaviti in plačati pristojbino. Iz zapuščene, zarasle in že nevarne stavbe, je zrasel objekt, ki je lahko v ponos kraju, Primorski in vsej Sloveniji.
V Senožečah so nedavno odprli muzej tovorništva in prevozništva. Senožeče so bile namreč ena glavnih postaj, kjer so se morali furmani ustaviti in plačati pristojbino. Iz zapuščene, zarasle in že nevarne stavbe, je zrasel objekt, ki je lahko v ponos kraju, Primorski in vsej Sloveniji.
Nekateri kmetje na ajdovskem imajo številne pripombe na postavitev protivetrnih mejic, ki naj bi v prihodnje varovala rodovitno prst. Moti jih, da niso bili vključeni v postopek postavitve in zasaditve mladih dreves. Lovci pa opozarjajo na nevarnost jeklenih žic, ki so napete med količki. Na občini na vse pripombe odgovarjajo s svojimi argumenti.
Nekateri kmetje na ajdovskem imajo številne pripombe na postavitev protivetrnih mejic, ki naj bi v prihodnje varovala rodovitno prst. Moti jih, da niso bili vključeni v postopek postavitve in zasaditve mladih dreves. Lovci pa opozarjajo na nevarnost jeklenih žic, ki so napete med količki. Na občini na vse pripombe odgovarjajo s svojimi argumenti.
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, so pred dnevi predstavili pilotni projekt Agrofotovoltaike. Ta povezuje dve strateški področji - kmetijstvo in energetiko. Na kmetijskem zemljišču omogoča sočasno pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike. Dogodek je bil medijsko izjemno odmeven. Nekdo se je pošalil, da je bilo več kamer, kot panelov. A je šlo vendarle za neke vrste prelomnico v razvoju našega kmetijstva in predvsem pridelave v trajnih nasadih. Tudi zato prisotnost ministra in ministrice ter predstavnikov partnerjev v projektu, ki je bil z 200.000 evri financiran iz drugega švicarskega prispevka, in bo podrobneje preučil možne sinergije obeh dejavnosti ter postavil smernice za razvoj področja v Sloveniji.
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, so pred dnevi predstavili pilotni projekt Agrofotovoltaike. Ta povezuje dve strateški področji - kmetijstvo in energetiko. Na kmetijskem zemljišču omogoča sočasno pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike. Dogodek je bil medijsko izjemno odmeven. Nekdo se je pošalil, da je bilo več kamer, kot panelov. A je šlo vendarle za neke vrste prelomnico v razvoju našega kmetijstva in predvsem pridelave v trajnih nasadih. Tudi zato prisotnost ministra in ministrice ter predstavnikov partnerjev v projektu, ki je bil z 200.000 evri financiran iz drugega švicarskega prispevka, in bo podrobneje preučil možne sinergije obeh dejavnosti ter postavil smernice za razvoj področja v Sloveniji.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Edvard Ceglar je skupaj s svojim bratom Ivanom in ostalimi pripravil dan odprtih vrat Štajbarjeve domačije in bilo je kaj videti. Prišel je tudi avtobus otrok z osnovne šole Podgora iz Kuteževega. Ogledali so si lahko delo mizarja, čebelarja, gozdarja, najprej pa jih je pričakal kovač.
Edvard Ceglar je skupaj s svojim bratom Ivanom in ostalimi pripravil dan odprtih vrat Štajbarjeve domačije in bilo je kaj videti. Prišel je tudi avtobus otrok z osnovne šole Podgora iz Kuteževega. Ogledali so si lahko delo mizarja, čebelarja, gozdarja, najprej pa jih je pričakal kovač.
Obiskali smo Eko kmetjo Penko, kjer dobrih deset let gojijo jagode. S tem se je začel ukvarjati mlad kmet Tadej Penko, ko je prevzel od očeta družinsko kmetijo. Počasi je dejavnost širil in danes pridelano sadje predelajo tudi v domač sladoled. Ob kmetiji je tudi ličen objekt, ki ga je postavil s pomočjo evropskih sredstev.
Obiskali smo Eko kmetjo Penko, kjer dobrih deset let gojijo jagode. S tem se je začel ukvarjati mlad kmet Tadej Penko, ko je prevzel od očeta družinsko kmetijo. Počasi je dejavnost širil in danes pridelano sadje predelajo tudi v domač sladoled. Ob kmetiji je tudi ličen objekt, ki ga je postavil s pomočjo evropskih sredstev.
Tako Primorsko kot večji del države, je prizadela suša. Gre za enega najhujših vodnobilančnih primanjkljajev po letu 1991. Ogrožena je sa pridelava. Obiskali smo Istro, Kras, Vipavsko dolino in Postonjski konec.
Tako Primorsko kot večji del države, je prizadela suša. Gre za enega najhujših vodnobilančnih primanjkljajev po letu 1991. Ogrožena je sa pridelava. Obiskali smo Istro, Kras, Vipavsko dolino in Postonjski konec.