Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Na Osnovni šoli Rudolfa Kukoviča v Podgradu otroci znanje pridobivajo tudi zunaj šolskih klopi. Skozi kmetijski krožek in skupno kuhanje se učijo samostojnosti, sodelovanja ter spoštljivega odnosa do hrane, živali in dela.
Na Osnovni šoli Rudolfa Kukoviča v Podgradu otroci znanje pridobivajo tudi zunaj šolskih klopi. Skozi kmetijski krožek in skupno kuhanje se učijo samostojnosti, sodelovanja ter spoštljivega odnosa do hrane, živali in dela.
Agrarna skupnost Podpeč - Praproče je dobila priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za preteklo leto; agrarna skupnost izstopa po površini gozdne posesti, kot tudi vlaganjih v protipožarno infrastrukturo in nego gozda; obiskali smo jih z našo kamero.
Agrarna skupnost Podpeč - Praproče je dobila priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za preteklo leto; agrarna skupnost izstopa po površini gozdne posesti, kot tudi vlaganjih v protipožarno infrastrukturo in nego gozda; obiskali smo jih z našo kamero.
Februar je čas za zimsko rez drevja. Zakaj je rez potrebna, kaj z njo dosežemo, kako je potrebno obrezovati? Bili smo v nasadu kakija v Strunjanu.
Februar je čas za zimsko rez drevja. Zakaj je rez potrebna, kaj z njo dosežemo, kako je potrebno obrezovati? Bili smo v nasadu kakija v Strunjanu.
V zadnjem času se je v Evropi drastično zmanjšala odkupna cena mleka, saj ga je preveč. Za zdaj se to v Sloveniji še ne kaže tako zelo. Mi ga proizvedemo 30 odstotkov več, kot ga potrebujemo in ta delež gre v izvoz. A prvi znaki krize se že kažejo tudi pri nas. Poleg tega se je v Evropi zelo podražilo goveje meso. V zadnjih dveh letih za okrog 30 %, od leta 2000 do danes pa po nekaterih ocenah za kar 80 %. Obiskali smo rejce na tolminskem koncu.
V zadnjem času se je v Evropi drastično zmanjšala odkupna cena mleka, saj ga je preveč. Za zdaj se to v Sloveniji še ne kaže tako zelo. Mi ga proizvedemo 30 odstotkov več, kot ga potrebujemo in ta delež gre v izvoz. A prvi znaki krize se že kažejo tudi pri nas. Poleg tega se je v Evropi zelo podražilo goveje meso. V zadnjih dveh letih za okrog 30 %, od leta 2000 do danes pa po nekaterih ocenah za kar 80 %. Obiskali smo rejce na tolminskem koncu.
V Cerknem pust ni le dan v koledarju, ampak del identitete. Kdo so ljudje za lesenimi maskami, kako nastajajo maske kot je npr. '' ta bršljanov '' in zakaj se obred nadaljuje tudi za domačo mizo? Obiskali smo varuhe cerkljanske pustne dediščine - laufarje, ki leto obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije.
V Cerknem pust ni le dan v koledarju, ampak del identitete. Kdo so ljudje za lesenimi maskami, kako nastajajo maske kot je npr. '' ta bršljanov '' in zakaj se obred nadaljuje tudi za domačo mizo? Obiskali smo varuhe cerkljanske pustne dediščine - laufarje, ki leto obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije.
V petek je na ljubljanskem Trgu republike potekal miren protest kmetov, ki si želijo zaščito domačega trga. KGZS medtem vabi na usposabljanja o intervencijah SKP 2026. V Celju se je odvil sejem Agritech. Rejce opominjamo na obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika do 24.aprila 2026. V rubriki Ekološko+lokalno=idealno predstavljamo zadrugo Dobrina.
V petek je na ljubljanskem Trgu republike potekal miren protest kmetov, ki si želijo zaščito domačega trga. KGZS medtem vabi na usposabljanja o intervencijah SKP 2026. V Celju se je odvil sejem Agritech. Rejce opominjamo na obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika do 24.aprila 2026. V rubriki Ekološko+lokalno=idealno predstavljamo zadrugo Dobrina.
V Celju so že petič zapored pripravili strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije - Agritech. Tokrat se je predstavilo rekordno število razstavljavcev, ki so napolnili vseh sedem sejemskih dvoran. Najnovejša tehnika je privabila 22 tisoč obiskovalcev,
V Celju so že petič zapored pripravili strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije - Agritech. Tokrat se je predstavilo rekordno število razstavljavcev, ki so napolnili vseh sedem sejemskih dvoran. Najnovejša tehnika je privabila 22 tisoč obiskovalcev,
Kar 215 kmetijskih svetovalcev je pod okriljem KGZS na terenu že začelo z informativnimi usposabljanji. Na njih kmete obveščajo o intervencijah Skupne kmetijske politike za letošnje leto. Tudi letos na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pričakujejo nekaj čez 53.000 vlog, skupaj naj bi razdelili več kot 130 milijonov evrov za neposredna plačila.
Kar 215 kmetijskih svetovalcev je pod okriljem KGZS na terenu že začelo z informativnimi usposabljanji. Na njih kmete obveščajo o intervencijah Skupne kmetijske politike za letošnje leto. Tudi letos na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pričakujejo nekaj čez 53.000 vlog, skupaj naj bi razdelili več kot 130 milijonov evrov za neposredna plačila.
Na Trgu republike so kmetijske organizacije v petek pripravile vseslovenski kmečki protest. Kmetje zahtevajo takojšnjo zaščito domačega trga in slovenskih pridelovalcev hrane. Ob tem so na odgovorne v vladi naslovili še 15 protestnih zahtev.
Na Trgu republike so kmetijske organizacije v petek pripravile vseslovenski kmečki protest. Kmetje zahtevajo takojšnjo zaščito domačega trga in slovenskih pridelovalcev hrane. Ob tem so na odgovorne v vladi naslovili še 15 protestnih zahtev.
V Zadrugi Dobrina že od leta 2011 skrbijo za razvoj trajnostne lokalne oskrbe od 2015 pa ima tudi status socialnega podjetja - pokažemo vam, kako dobro delujejo distribucujske verige eko produktov.
V Zadrugi Dobrina že od leta 2011 skrbijo za razvoj trajnostne lokalne oskrbe od 2015 pa ima tudi status socialnega podjetja - pokažemo vam, kako dobro delujejo distribucujske verige eko produktov.
Od 5.januarja je v Sloveniji cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika obvezno. Rejci morajo poskrbeti, da bodo živali cepljenje najkasneje do 24. aprila.
Od 5.januarja je v Sloveniji cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika obvezno. Rejci morajo poskrbeti, da bodo živali cepljenje najkasneje do 24. aprila.
V aktualni temi bomo govorili o posledicah zelo nizkih odkupnih cen mleka in na drugi strani dragega govejega mesa. Izvedeli boste, zakaj je pomembna zimska rez drevja in kako se jo izvaja na kakiju. predstavili vam bomo najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za minulo leto. Šli bomo na solkansko polje, kjer gojijo znameniti rdeč radič, obiskali smo cerkljanske šeme, letos obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije. Podgrajski osnovnošolci nam bodo skuhali zanimive jedi, na koncu pa boste izvedeli tudi, da se bodo v Slovenski Istri korenito lotili zmanjšanja populacije jelenov.
V aktualni temi bomo govorili o posledicah zelo nizkih odkupnih cen mleka in na drugi strani dragega govejega mesa. Izvedeli boste, zakaj je pomembna zimska rez drevja in kako se jo izvaja na kakiju. predstavili vam bomo najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za minulo leto. Šli bomo na solkansko polje, kjer gojijo znameniti rdeč radič, obiskali smo cerkljanske šeme, letos obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije. Podgrajski osnovnošolci nam bodo skuhali zanimive jedi, na koncu pa boste izvedeli tudi, da se bodo v Slovenski Istri korenito lotili zmanjšanja populacije jelenov.
Predstavljamo aktualno dogajanje glede partnerskega sporazumom med EU in združenjem Mercosur. Zbrali smo nekaj odzivov na nedavni razpis, namenjen naložbam v gorske kmetije. Obiskali smo kmetijo Korošec, ki je prejela nagradi Šampion ljudstva 2025 in Naj hlev – hranimo prihodnost. Na 17. Lombergarjevem posvetu so vinogradniki razpravljali o prihodnosti slovenske pridelave vin, ki jo vse bolj ogrožajo podnebne spremembe. S strokovnjaki in študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede govorimo o projektu zelenega prehoda v podnebno inovativne agroživilske sisteme, ki so ga uspešno zaključili lansko leto.
Predstavljamo aktualno dogajanje glede partnerskega sporazumom med EU in združenjem Mercosur. Zbrali smo nekaj odzivov na nedavni razpis, namenjen naložbam v gorske kmetije. Obiskali smo kmetijo Korošec, ki je prejela nagradi Šampion ljudstva 2025 in Naj hlev – hranimo prihodnost. Na 17. Lombergarjevem posvetu so vinogradniki razpravljali o prihodnosti slovenske pridelave vin, ki jo vse bolj ogrožajo podnebne spremembe. S strokovnjaki in študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede govorimo o projektu zelenega prehoda v podnebno inovativne agroživilske sisteme, ki so ga uspešno zaključili lansko leto.
Dogovori o izvajanju sporazuma Mercosur na nivoju EU še potekajo. V preteklem tednu so nekatere nevladne organizacije na Vlado RS in resorno ministrstvo naslovile protestni dopis s pobudo za nekatere nacionalne ukrepe. Za komentar smo povprašali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Dogovori o izvajanju sporazuma Mercosur na nivoju EU še potekajo. V preteklem tednu so nekatere nevladne organizacije na Vlado RS in resorno ministrstvo naslovile protestni dopis s pobudo za nekatere nacionalne ukrepe. Za komentar smo povprašali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
V Sloveniji je več kot 30 000 gorskih in hribovskih kmetij. Delajo v težkih razmerah, strojna oprema na teh območjih je dražja, zato ne preseneča dejstvo, da se je na nedavni razpis, namenjen gorskim kmetijam prijavilo veliko več upravičencev, kot je bilo na voljo sredstev. Ali bodo na ministrstvu za kmetijstvo ponovili razpis in upravičencem, ki so tokrat izpadli, vendarle razdelili sredstva? Kakšne so sploh možnosti za to? Več naslednjem prispevku.
V Sloveniji je več kot 30 000 gorskih in hribovskih kmetij. Delajo v težkih razmerah, strojna oprema na teh območjih je dražja, zato ne preseneča dejstvo, da se je na nedavni razpis, namenjen gorskim kmetijam prijavilo veliko več upravičencev, kot je bilo na voljo sredstev. Ali bodo na ministrstvu za kmetijstvo ponovili razpis in upravičencem, ki so tokrat izpadli, vendarle razdelili sredstva? Kakšne so sploh možnosti za to? Več naslednjem prispevku.
Na Gorenjskem preverjamo pridelavo slovenskega semenskega krompirja KIS Kokra, dobro odpornega na plesen.
Na Gorenjskem preverjamo pridelavo slovenskega semenskega krompirja KIS Kokra, dobro odpornega na plesen.
Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, ki je lani praznovala 65 let delovanja, so uspešno izvedli pilotni projekt zeleni prehod v podnebno inovativne agroživilske sisteme. Tako so pridobili izhodišča za vsebinsko prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja, ki prinaša pridobivanje novih znanj in veščin trajnosti oz. trajnostnega razvoja ter uporabo digitalnih tehnologij.
Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, ki je lani praznovala 65 let delovanja, so uspešno izvedli pilotni projekt zeleni prehod v podnebno inovativne agroživilske sisteme. Tako so pridobili izhodišča za vsebinsko prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja, ki prinaša pridobivanje novih znanj in veščin trajnosti oz. trajnostnega razvoja ter uporabo digitalnih tehnologij.
Podnebne spremembe vse bolj vplivajo tudi na vinogradništvo. Suša, bolezni trte in vremenski ekstremi vinogradnikom prinašajo nove izzive. Kako se jim prilagajajo v vinogradih in kleteh ter kaj o prihodnosti pridelave vina pravi stroka, so govorili na 17. vinogradniškem posvetu v okviru Lombergarjevih dnevov. Pri vinogradniku Nejcu Gorjupu na Belskem vrhu v Halozah pa so prikazali zimsko rez.
Podnebne spremembe vse bolj vplivajo tudi na vinogradništvo. Suša, bolezni trte in vremenski ekstremi vinogradnikom prinašajo nove izzive. Kako se jim prilagajajo v vinogradih in kleteh ter kaj o prihodnosti pridelave vina pravi stroka, so govorili na 17. vinogradniškem posvetu v okviru Lombergarjevih dnevov. Pri vinogradniku Nejcu Gorjupu na Belskem vrhu v Halozah pa so prikazali zimsko rez.
V naslednjih minutah se bomo odpravili na kmetijo Korošec, ki leži v okolici Poljčan. Na natečaju za Naj hlev so v preteklem letu prejeli dve nagradi - po glasovanju na spletu naziv Šampion ljudstva, ob tem pa tudi nagrado Naj hlev-Hranimo prihodnost, ki pripada rejcu z zelo dobrimi pogoji za rejo mladih živali.
V naslednjih minutah se bomo odpravili na kmetijo Korošec, ki leži v okolici Poljčan. Na natečaju za Naj hlev so v preteklem letu prejeli dve nagradi - po glasovanju na spletu naziv Šampion ljudstva, ob tem pa tudi nagrado Naj hlev-Hranimo prihodnost, ki pripada rejcu z zelo dobrimi pogoji za rejo mladih živali.
Na natečaju za Naj hlev 2025 je strokovna komisija največ glasov dodelila hlevu družine Žampa iz Levanjcev. V gozdovih na območju Železnikov preverjamo stanje gozdnih prometnic. Na Ptuju že potekajo prva ocenjevanja izdelkov za 37. festival Dobrote slovenskih kmetij. Oddajo zaokroža rubrika Ekološko + lokalno = idealno.
Na natečaju za Naj hlev 2025 je strokovna komisija največ glasov dodelila hlevu družine Žampa iz Levanjcev. V gozdovih na območju Železnikov preverjamo stanje gozdnih prometnic. Na Ptuju že potekajo prva ocenjevanja izdelkov za 37. festival Dobrote slovenskih kmetij. Oddajo zaokroža rubrika Ekološko + lokalno = idealno.
Na območju krajevne enote Železniki je več kot 80 % gozdov v zasebni lasti. Lastniki za gozd vzorno skrbijo - zaradi hribovitosti Selške doline sta načrtovanje gozdnih prometnic in njihova izvedba, zelo pomembni. Pogledali smo, kako poteka načrtovanje gozdne vlake v strminah pod Poreznom, visoko nad Selško dolino.
Na območju krajevne enote Železniki je več kot 80 % gozdov v zasebni lasti. Lastniki za gozd vzorno skrbijo - zaradi hribovitosti Selške doline sta načrtovanje gozdnih prometnic in njihova izvedba, zelo pomembni. Pogledali smo, kako poteka načrtovanje gozdne vlake v strminah pod Poreznom, visoko nad Selško dolino.
Na Ptuju smo si ogleali pridelavo semenskega česna, posebej izpostavljamo česen ptujski pomladanski, bili smo tudi na biodinamični kmetiji Kelenc v Stojncih
Na Ptuju smo si ogleali pridelavo semenskega česna, posebej izpostavljamo česen ptujski pomladanski, bili smo tudi na biodinamični kmetiji Kelenc v Stojncih
Tudi v lanskem letu so Ljubljanske mlekarne skupaj s časopisno, založniško družbo Kmečki glas in nekaterimi strokovnimi inštitucijami izvedle natečaj za Naj hlev leta 2025. Po izboru strokovne komisije je največ glasov dobil hlev družine Žampa iz Levanjcev.
Tudi v lanskem letu so Ljubljanske mlekarne skupaj s časopisno, založniško družbo Kmečki glas in nekaterimi strokovnimi inštitucijami izvedle natečaj za Naj hlev leta 2025. Po izboru strokovne komisije je največ glasov dobil hlev družine Žampa iz Levanjcev.
Na Ptuju bo letos že sedemintrideseti festival Dobrote slovenskih kmetij. Tokrat smo bili na prvem letošnjem senzoričnem ocenjevanju vložnin in kisanih dobrot ter v Dramljah obiskali mlada ustvarjalca, ki sta prav z dobrimi strokovnimi ocenami dobila zagon za nadaljnji razvoj dejavnosti.
Na Ptuju bo letos že sedemintrideseti festival Dobrote slovenskih kmetij. Tokrat smo bili na prvem letošnjem senzoričnem ocenjevanju vložnin in kisanih dobrot ter v Dramljah obiskali mlada ustvarjalca, ki sta prav z dobrimi strokovnimi ocenami dobila zagon za nadaljnji razvoj dejavnosti.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Na Dolenjskem smo obiskali nasad orehov in izvedeli več o Slovenskem strokovnem društvu Lupinarjev
Na Dolenjskem smo obiskali nasad orehov in izvedeli več o Slovenskem strokovnem društvu Lupinarjev
28.decembra 1958, pred natanko 67 leti je takratna Televizije Ljubljana pripravila prvo slovensko kmetijsko oddajo. Zgodbe, ki so jih ustvarjalci skupaj s sodelujočimi na terenu pripravljali skozi desetletja, so dragocen del naše kmetijske in podeželske dediščine. V tokratni oddaji predstavljamo štiri kmetije, s katerimi smo sodelovali v preteklosti. Letos smo jih ponovno obiskali in pripravili reportaže o njihovem napredku in razvoju dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
28.decembra 1958, pred natanko 67 leti je takratna Televizije Ljubljana pripravila prvo slovensko kmetijsko oddajo. Zgodbe, ki so jih ustvarjalci skupaj s sodelujočimi na terenu pripravljali skozi desetletja, so dragocen del naše kmetijske in podeželske dediščine. V tokratni oddaji predstavljamo štiri kmetije, s katerimi smo sodelovali v preteklosti. Letos smo jih ponovno obiskali in pripravili reportaže o njihovem napredku in razvoju dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
Pred tridesetimi leti je bila prašičereja v Podravju še v povojih, a z velikimi ambicijami po razvoju in povezovanju rejcev. Takrat smo obiskali kmetijo Janeza Dominka v Desencih, kjer zdaj gospodari njegova hči Marija z možem Milanom. Kmetija je v treh desetletjih doživela velik razvoj. Preverili pa smo tudi, kako danes živi slovenska prašičereja in s kakšnimi izzivi se panoga sooča.
Pred tridesetimi leti je bila prašičereja v Podravju še v povojih, a z velikimi ambicijami po razvoju in povezovanju rejcev. Takrat smo obiskali kmetijo Janeza Dominka v Desencih, kjer zdaj gospodari njegova hči Marija z možem Milanom. Kmetija je v treh desetletjih doživela velik razvoj. Preverili pa smo tudi, kako danes živi slovenska prašičereja in s kakšnimi izzivi se panoga sooča.
Žigartova domačija je značilna samotna pohorska kmetija, kjer največ prihodka ustvarijo iz gozdarske dejavnosti. Od prvega večjega naselja so oddaljeni 8 km, do mesta - Slovenske Bistrice - pa kar 18 km. Pred 28 leti, smo jih obiskali prvič in do danes se je veliko spremenilo na bolje. Kmetija ima zagnanega mladega naslednika, ki bo nadaljeval gozdarsko tradicijo.
Žigartova domačija je značilna samotna pohorska kmetija, kjer največ prihodka ustvarijo iz gozdarske dejavnosti. Od prvega večjega naselja so oddaljeni 8 km, do mesta - Slovenske Bistrice - pa kar 18 km. Pred 28 leti, smo jih obiskali prvič in do danes se je veliko spremenilo na bolje. Kmetija ima zagnanega mladega naslednika, ki bo nadaljeval gozdarsko tradicijo.
Ljudje in zemlja v prvem desetletju in krompir.
Ljudje in zemlja v prvem desetletju in krompir.
Na Gorenjskem smo na ekološki kmetiji PrČrnet na naravoslovnem dnevu OŠ Ljubljana Vič.
Na Gorenjskem smo na ekološki kmetiji PrČrnet na naravoslovnem dnevu OŠ Ljubljana Vič.
Zdaj pa na Kočevsko. Sredi tamkajšnjih gozdov je pred tremi desetletji začel kmetovati Štajerec Alojz Brdnik. Njegovo kmetijo smo prvič obiskali pred 21 leti.
Zdaj pa na Kočevsko. Sredi tamkajšnjih gozdov je pred tremi desetletji začel kmetovati Štajerec Alojz Brdnik. Njegovo kmetijo smo prvič obiskali pred 21 leti.
V naši oddaji se kdaj tudi zmotimo, pošalimo, naredimo takšen ali drugačen spodrsljaj. In to seveda ne pokažemo v oddajah, shranimo pa že. Novoletni čas je zato pravi trenutek, da se pošalimo na svoj račun.
V naši oddaji se kdaj tudi zmotimo, pošalimo, naredimo takšen ali drugačen spodrsljaj. In to seveda ne pokažemo v oddajah, shranimo pa že. Novoletni čas je zato pravi trenutek, da se pošalimo na svoj račun.
V Portoroškem hotelu Kempinski so minuli torek pripravili tradicionalno licitacijo barik sodčkov za dobrodelni namen. Kot vsako leto, tokrat že 26-tič - postavijo izklicno ceno, vse, kar se licitira nad njo, pa gre za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. Na voljo je bilo 12 vin v barik sodih, izklicna cena zanje pa je bila 17 evrov za liter.
V Portoroškem hotelu Kempinski so minuli torek pripravili tradicionalno licitacijo barik sodčkov za dobrodelni namen. Kot vsako leto, tokrat že 26-tič - postavijo izklicno ceno, vse, kar se licitira nad njo, pa gre za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. Na voljo je bilo 12 vin v barik sodih, izklicna cena zanje pa je bila 17 evrov za liter.
V novembru je na Brdu pri Kraju v organizaciji Turistične zveze Slovenije potekalo 16-o državno tekmovanje za Zlato kuhalnico. V kuhanju se je pomerilo 12 ekip, ki so pred tem zmagale na regijskih tekmovanjih. Naloga je bila enaka za vse, pripraviti značilni jesenski meni: gobovo enolončnico, ajdove žgance in osvežilni jabolčno-hruškov smoothi. Strogo ocenjevalno komisijo sta najbolj navdušila jed in estetsko dovršeni pogrinjek štirih devetošolk iz Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad. Zmagovalno ekipo smo z našo kamero obiskali tudi mi.
V novembru je na Brdu pri Kraju v organizaciji Turistične zveze Slovenije potekalo 16-o državno tekmovanje za Zlato kuhalnico. V kuhanju se je pomerilo 12 ekip, ki so pred tem zmagale na regijskih tekmovanjih. Naloga je bila enaka za vse, pripraviti značilni jesenski meni: gobovo enolončnico, ajdove žgance in osvežilni jabolčno-hruškov smoothi. Strogo ocenjevalno komisijo sta najbolj navdušila jed in estetsko dovršeni pogrinjek štirih devetošolk iz Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad. Zmagovalno ekipo smo z našo kamero obiskali tudi mi.
Zavod za gozdove Slovenije je letos v Tolminu podelil priznanja 14 izjemnim lastnikom gozdov, ki s svojim znanjem, odgovornim gospodarjenjem in spoštovanjem gozda prispevajo k ohranjanju slovenskih gozdov ter večnamenski vlogi, ki jo ti imajo za naravo in ljudi.
Zavod za gozdove Slovenije je letos v Tolminu podelil priznanja 14 izjemnim lastnikom gozdov, ki s svojim znanjem, odgovornim gospodarjenjem in spoštovanjem gozda prispevajo k ohranjanju slovenskih gozdov ter večnamenski vlogi, ki jo ti imajo za naravo in ljudi.
Z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije smo se pogovarjali o izzivih v letu 2026.
Z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije smo se pogovarjali o izzivih v letu 2026.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Zveza kmetic Slovenije je letos izbrala že petindvajseto Kmetico leta. Naziv je prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. Vinarji iz Ormoža so preverili, kakšen vpliv je na vino, ki so ga stekleničenega potopili v Dravo, imelo zorenje pod rečno gladino. Na letošnjih Lombergarjevih dnevih so strokovnjaki udeležencem predstavili aktualne novosti pri posamezni rastlinski pridelavi. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Zveza kmetic Slovenije je letos izbrala že petindvajseto Kmetico leta. Naziv je prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. Vinarji iz Ormoža so preverili, kakšen vpliv je na vino, ki so ga stekleničenega potopili v Dravo, imelo zorenje pod rečno gladino. Na letošnjih Lombergarjevih dnevih so strokovnjaki udeležencem predstavili aktualne novosti pri posamezni rastlinski pridelavi. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Od ustanovitve Zveze kmetic Slovenije je preteklo 30 let. Povezala je že aktivna društva kmetic iz vse Slovenije, ki so začutile potrebo po delovanju na državnem nivoju. Organizirane kmečke ženske so skozi desetletja na tak način pridobile veliko neformalne izobrazbe, opozarjale na potrebo sistemskih sprememb glede ženskih vprašanj, ohranjale dediščino, se prilagajale novim trendom in nesebično skrbele za kakovost življenja na podeželju. Vsako leto so nase opozorile tudi tako, da so eni izmed članic podelile častni naziv Kmetica leta. Letos je ta naziv prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. V nadaljevanju osvetljujemo ključne mejnike njenega dela in poslanstva.
Od ustanovitve Zveze kmetic Slovenije je preteklo 30 let. Povezala je že aktivna društva kmetic iz vse Slovenije, ki so začutile potrebo po delovanju na državnem nivoju. Organizirane kmečke ženske so skozi desetletja na tak način pridobile veliko neformalne izobrazbe, opozarjale na potrebo sistemskih sprememb glede ženskih vprašanj, ohranjale dediščino, se prilagajale novim trendom in nesebično skrbele za kakovost življenja na podeželju. Vsako leto so nase opozorile tudi tako, da so eni izmed članic podelile častni naziv Kmetica leta. Letos je ta naziv prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. V nadaljevanju osvetljujemo ključne mejnike njenega dela in poslanstva.
V okviru Lombergarjevih dnevov se vsako leto zberejo sadjarji, strokovnjaki in svetovalci, da ocenijo izzive pretekle sezone in začrtajo smer razvoja. Letos so bile v ospredju odpornejše sorte jabolk, pozeba ter prihodnost slovenskega sadjarstva.
V okviru Lombergarjevih dnevov se vsako leto zberejo sadjarji, strokovnjaki in svetovalci, da ocenijo izzive pretekle sezone in začrtajo smer razvoja. Letos so bile v ospredju odpornejše sorte jabolk, pozeba ter prihodnost slovenskega sadjarstva.
V Osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih je potekala delavnica za organizatorje prehrane in kuharsko osebje.
V Osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih je potekala delavnica za organizatorje prehrane in kuharsko osebje.
V Mariboru so tudi letos izvedli Lombergarjeve dneve- tridnevni strokovni posvet je namenjen najnovejšim dognanjem poljedelske, vinogradniške in sadjarske stroke. Poljedelstvu so namenili prvi dan posveta in največ pozornosti usmerili k trajnostnemu načinu kmetovanja.
V Mariboru so tudi letos izvedli Lombergarjeve dneve- tridnevni strokovni posvet je namenjen najnovejšim dognanjem poljedelske, vinogradniške in sadjarske stroke. Poljedelstvu so namenili prvi dan posveta in največ pozornosti usmerili k trajnostnemu načinu kmetovanja.
V Ormožu so vinarji in lokalna skupnost lani novembra izvedli prvi potop več sto steklenic vina v reko Dravo. Po enem letu so vino dvignili iz reke in preverili, kakšen vpliv je nanj imelo zorenje pod rečno gladino.
V Ormožu so vinarji in lokalna skupnost lani novembra izvedli prvi potop več sto steklenic vina v reko Dravo. Po enem letu so vino dvignili iz reke in preverili, kakšen vpliv je nanj imelo zorenje pod rečno gladino.