Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Prva letošnja oddaja Ljudje in zemlja, ki jo pripravljamo v koprskem studiu bo zelo pestra, saj smo pripravili kar dve aktualni temi, dotaknili se bomo zadružništva, obrti in tradicije.
Prva letošnja oddaja Ljudje in zemlja, ki jo pripravljamo v koprskem studiu bo zelo pestra, saj smo pripravili kar dve aktualni temi, dotaknili se bomo zadružništva, obrti in tradicije.
Drugo januarsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo z načrti, ki jih imajo območni kmetijsko-gozdarski zavodi in Zadružna zveza Slovenije v letu 2025. Nadaljujemo s sadjarskimi temami: zimsko rezjo sadnega drevja na klik - za našo oddajo jo je prikazal svetovalec za sadjarstvo iz Nizozemske in predstavitvijo raziskovalnega dela Sadjarskega centra Maribor. Ta izvaja introdukcijo pečkastega sadja in preizkuša nove tehnologije pridelave jabolk in češenj že 35 let. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prašičereji pa je cilj še enega projekta evropskega inovativnega partnerstva, rešitve so rejci in strokovnjaki predstavili na kmetiji Galunder v Veržeju.
Drugo januarsko oddajo Ljudje in zemlja začenjamo z načrti, ki jih imajo območni kmetijsko-gozdarski zavodi in Zadružna zveza Slovenije v letu 2025. Nadaljujemo s sadjarskimi temami: zimsko rezjo sadnega drevja na klik - za našo oddajo jo je prikazal svetovalec za sadjarstvo iz Nizozemske in predstavitvijo raziskovalnega dela Sadjarskega centra Maribor. Ta izvaja introdukcijo pečkastega sadja in preizkuša nove tehnologije pridelave jabolk in češenj že 35 let. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prašičereji pa je cilj še enega projekta evropskega inovativnega partnerstva, rešitve so rejci in strokovnjaki predstavili na kmetiji Galunder v Veržeju.
35 let v Gačniku pri Pesnici deluje Sadjarski center Maribor. Gre za enega izmed treh poskusnih sadovnjakov v državi, druga dva sta v Lukovici in Bilju pri Novi Gorici. V vseh proučujejo različne vrste sadja v lokalnih pridelovalnih razmerah. V Gačniku izvajajo introdukcijo pečkastega sadja in preizkušajo nove tehnologije pridelave jabolk in češenj.
35 let v Gačniku pri Pesnici deluje Sadjarski center Maribor. Gre za enega izmed treh poskusnih sadovnjakov v državi, druga dva sta v Lukovici in Bilju pri Novi Gorici. V vseh proučujejo različne vrste sadja v lokalnih pridelovalnih razmerah. V Gačniku izvajajo introdukcijo pečkastega sadja in preizkušajo nove tehnologije pridelave jabolk in češenj.
V naslednjih minutah se bomo skupaj z nekaterimi udeleženci lanskega posveta JSKS na Bledu ozrli v leto 2025. Govorili bomo o ključnih izzivih s katerimi se bodo soočali na posameznih območjih slovenskih kmetijsko gozdarskih zavodov in Zadružne zveze Slovenije.
V naslednjih minutah se bomo skupaj z nekaterimi udeleženci lanskega posveta JSKS na Bledu ozrli v leto 2025. Govorili bomo o ključnih izzivih s katerimi se bodo soočali na posameznih območjih slovenskih kmetijsko gozdarskih zavodov in Zadružne zveze Slovenije.
Prašičereja ima v severovzhodnem delu Slovenije bogato tradicijo. Na tem območju je tudi največ rejcev. Nekateri izmed njih so vključeni v projekt evropskega inovativnega partnerstva, kjer osredotočajo na zmanjševanje toplogrednih plinov v prašičereji. Poudarek je na selekciji.
Prašičereja ima v severovzhodnem delu Slovenije bogato tradicijo. Na tem območju je tudi največ rejcev. Nekateri izmed njih so vključeni v projekt evropskega inovativnega partnerstva, kjer osredotočajo na zmanjševanje toplogrednih plinov v prašičereji. Poudarek je na selekciji.
Specialisti za sadjarstvo mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda so konec leta na tradicionalne Lombergarjeve dneve povabili nizozemskega strokovnjaka za zimsko rez. Prikazal je na Nizozemskem in v nekaterih drugih evropskih državah že dolgo uveljavljeno zimsko rez sadnega drevja na klik.
Specialisti za sadjarstvo mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda so konec leta na tradicionalne Lombergarjeve dneve povabili nizozemskega strokovnjaka za zimsko rez. Prikazal je na Nizozemskem in v nekaterih drugih evropskih državah že dolgo uveljavljeno zimsko rez sadnega drevja na klik.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Podjetje Vinakoper je v Portorožu pripravilo že jubilejno 25-to dražbo vin v barik sodčkih. Poleg jubilejne je bila to tudi rekordna dražba, saj so, morda tudi zaradi častnega gosta, predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, cene letele v nebo. Lani so z dražbo zaslužili za izolsko pediatrijo dobrih 74 tisoč evrov. Letos skorajda enkrat več, kar 113.600 evrov. Gostje v prepolni dvorani hotela Kempinski, so na dražbi najprej okušali 12 vzorcev vin. Izklicne cene so bile 16 ali 18 evrov za liter. Vse, kar so dražili čez, je šlo za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. In če je bila doslej rekordna cena za liter vina v barik sodu 73 evrov, se je letos za kabernet souvginon začelo zares pri 100 evrih za liter, ki jih je postavila Barbara Čeferin.
Podjetje Vinakoper je v Portorožu pripravilo že jubilejno 25-to dražbo vin v barik sodčkih. Poleg jubilejne je bila to tudi rekordna dražba, saj so, morda tudi zaradi častnega gosta, predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, cene letele v nebo. Lani so z dražbo zaslužili za izolsko pediatrijo dobrih 74 tisoč evrov. Letos skorajda enkrat več, kar 113.600 evrov. Gostje v prepolni dvorani hotela Kempinski, so na dražbi najprej okušali 12 vzorcev vin. Izklicne cene so bile 16 ali 18 evrov za liter. Vse, kar so dražili čez, je šlo za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. In če je bila doslej rekordna cena za liter vina v barik sodu 73 evrov, se je letos za kabernet souvginon začelo zares pri 100 evrih za liter, ki jih je postavila Barbara Čeferin.
V Krkavčah so nam na utristični kmetiji Robivera, pripravili tradicionalno istrsko jed, ob tem pa pokazali tudi svoje boškarine, istrsko govedo, ki jih redijo v promocijske namene.
V Krkavčah so nam na utristični kmetiji Robivera, pripravili tradicionalno istrsko jed, ob tem pa pokazali tudi svoje boškarine, istrsko govedo, ki jih redijo v promocijske namene.
Obiskali smo Kmetijo odprtih vrat Levar v Dolenjem Jezeru pri Cerknici. Na kmetiji je, čeprav so prazniki, vsak dan veliko dela. Za živali je potrebno poskrbeti in teh pri Levarjevih ne manjka. V delo so vpeti vsi člani družine. Ob večerih pa tudi zapojejo skupaj s skupino Ljudski pevci Jezerci.
Obiskali smo Kmetijo odprtih vrat Levar v Dolenjem Jezeru pri Cerknici. Na kmetiji je, čeprav so prazniki, vsak dan veliko dela. Za živali je potrebno poskrbeti in teh pri Levarjevih ne manjka. V delo so vpeti vsi člani družine. Ob večerih pa tudi zapojejo skupaj s skupino Ljudski pevci Jezerci.
Na praznik Svetega Štefana, je bilo že tradicionalno, 30-to žegnanje konj v majhni vasici Zanigrad blizu Hrastovelj. Vasica je sicer zapuščena in oživi le na ta dan, ko je v cerkvici Svetega Štefana tudi maša in takoj za njo blagoslov konj. Tudi letos je bilo tako, a mi smo zgodbo začeli na začetku. Skupino konjenikov smo spremljali od njihove priprave, odhoda, ježe, do prihoda v Zanigrad.
Na praznik Svetega Štefana, je bilo že tradicionalno, 30-to žegnanje konj v majhni vasici Zanigrad blizu Hrastovelj. Vasica je sicer zapuščena in oživi le na ta dan, ko je v cerkvici Svetega Štefana tudi maša in takoj za njo blagoslov konj. Tudi letos je bilo tako, a mi smo zgodbo začeli na začetku. Skupino konjenikov smo spremljali od njihove priprave, odhoda, ježe, do prihoda v Zanigrad.
Oddajo bomo zaželi z blagoslovom konj v Zanigradu nad Hrastovljami, kjer se je v lepem vremenu zbralo veliko število obioskovalcev, konjenikov in konj. Nadaaljevali bomo na kmetiji Levar v Dolenjem jezeru pri Cerknici, kjer radi kmetujejo in pojejo. Prisluhnili bomo napovedim dogajanja na kmetijskem podropčju v letu, ki prihaja. V Kopru je potekalo prvo evropsko ocenjevanje medov, ki je nastalo na pobudo naše države. V Portorožu so izvedli že 25-to licitacijo barikov z rekordnim izkupičkom za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. V Krkavčah pa nam bodo na turistični kmetiji Robivera pokazali, kako se naredi tradicionalna istrska jed.
Oddajo bomo zaželi z blagoslovom konj v Zanigradu nad Hrastovljami, kjer se je v lepem vremenu zbralo veliko število obioskovalcev, konjenikov in konj. Nadaaljevali bomo na kmetiji Levar v Dolenjem jezeru pri Cerknici, kjer radi kmetujejo in pojejo. Prisluhnili bomo napovedim dogajanja na kmetijskem podropčju v letu, ki prihaja. V Kopru je potekalo prvo evropsko ocenjevanje medov, ki je nastalo na pobudo naše države. V Portorožu so izvedli že 25-to licitacijo barikov z rekordnim izkupičkom za pediatrični oddelek izolske bolnišnice. V Krkavčah pa nam bodo na turistični kmetiji Robivera pokazali, kako se naredi tradicionalna istrska jed.
Z nami je Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu, ki je prejela častni naziv Kmetica leta 2024. Predstavimo tržnico Blagajevih dobrot in Culo dobrot Blagajeve dežele. V Bistrici ob Sotlii smo obiskali turistično kmetijo Marof, kjer združujejo tradicijo vinogradništva in sodoben pristop k turizmu na podeželju. Dodajamo še idejo za nekoliko drugačno praznično jed, ki jo je pripravil kuharski mojster Bine Volčič.
Z nami je Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu, ki je prejela častni naziv Kmetica leta 2024. Predstavimo tržnico Blagajevih dobrot in Culo dobrot Blagajeve dežele. V Bistrici ob Sotlii smo obiskali turistično kmetijo Marof, kjer združujejo tradicijo vinogradništva in sodoben pristop k turizmu na podeželju. Dodajamo še idejo za nekoliko drugačno praznično jed, ki jo je pripravil kuharski mojster Bine Volčič.
Na ljubljanskem Viču že vrsto let deluje kmečka tržnica Blagajevih dobrot. Pobudo zanjo je dala občina Dobrova Polhov Gradec. Lokalnim ponudnikom doma pridelane zelenjave in različnih živil tako omogočajo prodajo in nekoliko boljši zaslužek, kot če bi bili odvisni od posrednikov. Na pobudo Javnega zavoda Polhograjska graščina so oblikovali samostojno blagovno znamko: Cula dobrot Blagajeve dežele. S tem želijo poenoteno tržiti živila lokalnega izvora tudi obiskovalcem te slikovite občine.
Na ljubljanskem Viču že vrsto let deluje kmečka tržnica Blagajevih dobrot. Pobudo zanjo je dala občina Dobrova Polhov Gradec. Lokalnim ponudnikom doma pridelane zelenjave in različnih živil tako omogočajo prodajo in nekoliko boljši zaslužek, kot če bi bili odvisni od posrednikov. Na pobudo Javnega zavoda Polhograjska graščina so oblikovali samostojno blagovno znamko: Cula dobrot Blagajeve dežele. S tem želijo poenoteno tržiti živila lokalnega izvora tudi obiskovalcem te slikovite občine.
Zveza kmetic Slovenije je tudi letos podelila nagrado za življenjsko delo. Dobila jo je Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Laskavi naziv – kmetica leta – je že petič v zadnjih dveh desetletjih, odkar podeljujejo to nagrado, prejela Korošica.
Zveza kmetic Slovenije je tudi letos podelila nagrado za življenjsko delo. Dobila jo je Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Laskavi naziv – kmetica leta – je že petič v zadnjih dveh desetletjih, odkar podeljujejo to nagrado, prejela Korošica.
Predlog napovedi: Pred prazniki smo se odpravili na kulinarično razvajanje na Goričko. V svoji kuhinji na posestvu Monstera nam je malo drugačno praznično jed, s katero lahko v prihodnjih dneh razvajate svoje bližnje, pripravil kuharski mojster Bine Volčič.
Predlog napovedi: Pred prazniki smo se odpravili na kulinarično razvajanje na Goričko. V svoji kuhinji na posestvu Monstera nam je malo drugačno praznično jed, s katero lahko v prihodnjih dneh razvajate svoje bližnje, pripravil kuharski mojster Bine Volčič.
V osrčju neokrnjene narave Kozjanskega, tik ob hrvaški meji leži vasica Bistrica ob Sotli, kjer se nahaja Turistično-vinogradniška kmetija Marof. Predstavljamo kmetijo na kateri združujejo ljubezen do narave, tradicijo vinogradništva in sodoben pristop k turizmu na podeželju.
V osrčju neokrnjene narave Kozjanskega, tik ob hrvaški meji leži vasica Bistrica ob Sotli, kjer se nahaja Turistično-vinogradniška kmetija Marof. Predstavljamo kmetijo na kateri združujejo ljubezen do narave, tradicijo vinogradništva in sodoben pristop k turizmu na podeželju.
V začetku decembra smo na tradicionalnih Lombergarjevih dnevih obiskali posvet zelenjadarjev. Ob varstvu rastlin, so se posvetili tudi novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. Kmetijski inštitut Slovenije sodeluje v projektu Life for seeds. Sodelujoči partnerji proučujejo travniške rastlinske vrste in ohranjajo njihova semena. Na FKBV v Mariboru se ukvarjajo tudi s pripravo alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki naj bi vsebovale manj nitritov in nitratov. Z uradnim veterinarjem se pogovarjamo o Aviarni influenci in Afriški prašičji kugi. Oddajo zaokrožamo na kmetiji Žuraj v osrčju Kozjanskega parka.
V začetku decembra smo na tradicionalnih Lombergarjevih dnevih obiskali posvet zelenjadarjev. Ob varstvu rastlin, so se posvetili tudi novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. Kmetijski inštitut Slovenije sodeluje v projektu Life for seeds. Sodelujoči partnerji proučujejo travniške rastlinske vrste in ohranjajo njihova semena. Na FKBV v Mariboru se ukvarjajo tudi s pripravo alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki naj bi vsebovale manj nitritov in nitratov. Z uradnim veterinarjem se pogovarjamo o Aviarni influenci in Afriški prašičji kugi. Oddajo zaokrožamo na kmetiji Žuraj v osrčju Kozjanskega parka.
Na Kmetijske inštitutu Slovenije zbirajo semena za potrebe žlahtnjenja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Z namenom ohranjanja travniških rastlinskih vrst so se skupaj s tremi parki pridružili projektu LIFE FOR SEEDS, katerega vodilni partner je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Osredotočajo so se na tri habitatne tipe, nameravajo pa zbrati okrog 12 tisoč vzorcev semen.
Na Kmetijske inštitutu Slovenije zbirajo semena za potrebe žlahtnjenja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Z namenom ohranjanja travniških rastlinskih vrst so se skupaj s tremi parki pridružili projektu LIFE FOR SEEDS, katerega vodilni partner je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Osredotočajo so se na tri habitatne tipe, nameravajo pa zbrati okrog 12 tisoč vzorcev semen.
Decembra sodelavci KGZ Maribor vabijo na tradicionalne Lombergarjeve dneve. večdnevni posvet, namenjen novostim na področju sadjarstva, vinogradništva in zelenjadarstva. Prvi dan posveta so namenili varstvu rastlin in novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. predstavili so tudi rezultate projektov na tem področju. ki so jih pripravili sodelavci KGZ Maribor v sodelovanju z drugimi ustanovami in podjetji.
Decembra sodelavci KGZ Maribor vabijo na tradicionalne Lombergarjeve dneve. večdnevni posvet, namenjen novostim na področju sadjarstva, vinogradništva in zelenjadarstva. Prvi dan posveta so namenili varstvu rastlin in novim tehnologijam v pridelavi zelenjave. predstavili so tudi rezultate projektov na tem področju. ki so jih pripravili sodelavci KGZ Maribor v sodelovanju z drugimi ustanovami in podjetji.
Gost Igor Horvat, dr. vet. med. UVHVVR, OE PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Gost Igor Horvat, dr. vet. med. UVHVVR, OE PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc Guzelj.
Na mariborski kmetijski fakulteti so letos vodili projekt razvoja izboljšanih proizvodov v predelavi mesnin - suhih salam z nižjo vsebnostjo nitritov. Cilj projekta, ki so ga izvedli skupaj s sedmimi partnerji, je priprava alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki bodo kljub nižji vsebnosti nitritov in nitratov zagotavljali enako stopnjo varnosti, kakovosti, svežine in obstojnost suhomesnatih izdelkov.
Na mariborski kmetijski fakulteti so letos vodili projekt razvoja izboljšanih proizvodov v predelavi mesnin - suhih salam z nižjo vsebnostjo nitritov. Cilj projekta, ki so ga izvedli skupaj s sedmimi partnerji, je priprava alternativnih protokolov za proizvodnjo in shranjevanje suhih mesnin, ki bodo kljub nižji vsebnosti nitritov in nitratov zagotavljali enako stopnjo varnosti, kakovosti, svežine in obstojnost suhomesnatih izdelkov.
Kmetija Žuraj na Križan Vrhu v osrčju Kozjanskega parka bi lahko veljala za značilno kmetijo s tega območja, saj živinorejo dopolnjujejo z gozdarstvom in vinogradništvom. Vendar je njihova posest nad povprečjem slovenskih kmetij. Gospodar Peter Žuraj je z 18 hektarji gozda tudi največji lastnik gozda v revirju Kozje. Za gozd vzorno skrbi, pri tem mu pomagajo vsi družinski člani. Zato ne preseneča, da so mu v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v Celju podelili priznanje najskrbnejšega lastnika gozda.
Kmetija Žuraj na Križan Vrhu v osrčju Kozjanskega parka bi lahko veljala za značilno kmetijo s tega območja, saj živinorejo dopolnjujejo z gozdarstvom in vinogradništvom. Vendar je njihova posest nad povprečjem slovenskih kmetij. Gospodar Peter Žuraj je z 18 hektarji gozda tudi največji lastnik gozda v revirju Kozje. Za gozd vzorno skrbi, pri tem mu pomagajo vsi družinski člani. Zato ne preseneča, da so mu v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v Celju podelili priznanje najskrbnejšega lastnika gozda.
Jesen je čas sušenja kakijev. Obiskali smo kmeta iz Boninov pri Kopru, ki jih suši na prav poseben način, cele sadeže.
Jesen je čas sušenja kakijev. Obiskali smo kmeta iz Boninov pri Kopru, ki jih suši na prav poseben način, cele sadeže.
V trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo živahno, v proizvodnji pripravljajo trsne cepljenke za prodajo. Na dan našega obiska so klasirali malvazijo, dan prej pa modri pinot.
V trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo živahno, v proizvodnji pripravljajo trsne cepljenke za prodajo. Na dan našega obiska so klasirali malvazijo, dan prej pa modri pinot.
Obiskali smo vas Čadrg in kmetijo Pri Kumru, kjer je dejavnost živinoreje in pridelave mlečnih izdelkov, prešla na mlajšo generacijo. Dela je na kmetiji vedno v izobilju, zato so vanj vpeti prav vsi.
Obiskali smo vas Čadrg in kmetijo Pri Kumru, kjer je dejavnost živinoreje in pridelave mlečnih izdelkov, prešla na mlajšo generacijo. Dela je na kmetiji vedno v izobilju, zato so vanj vpeti prav vsi.
Brici so doma in po svetu znani kot odlični vinarji: da to velja tako na slovenski kot na italijanski strani meje je pred kratkim ponovno potrdil mladi vinogradnik iz Oslavja. Čeprav se je na samostojno pot podal šele pred petimi leti, ga je italijanska spletna revija, ki se posveča vinski kulturi, že nagradila z nazivom najboljše vinske kleti severne Italije.
Brici so doma in po svetu znani kot odlični vinarji: da to velja tako na slovenski kot na italijanski strani meje je pred kratkim ponovno potrdil mladi vinogradnik iz Oslavja. Čeprav se je na samostojno pot podal šele pred petimi leti, ga je italijanska spletna revija, ki se posveča vinski kulturi, že nagradila z nazivom najboljše vinske kleti severne Italije.
Posneli smo star običaj, kako so nekoč z vozom in voli peljali čebele v panjih s paše na postonjskem nazaj domov na Kras, na domač pašnik. Sodelovala je družina Žiberna, po domače Žvabovi iz Merč, s svojim vozom in dvema voloma ter čebelarska Irma Petelin iz Pliskovice.
Posneli smo star običaj, kako so nekoč z vozom in voli peljali čebele v panjih s paše na postonjskem nazaj domov na Kras, na domač pašnik. Sodelovala je družina Žiberna, po domače Žvabovi iz Merč, s svojim vozom in dvema voloma ter čebelarska Irma Petelin iz Pliskovice.
Najprej vam bomo pokazali, kako so nekoč na Krasu z volovsko vprego vozili čebele s paše nazaj na domač travnik. V zamejskih Cerovljah bomo obiskali kmetijo Antonič, kjer so pred zimo strigli ovce. Šli bomo tudi v Oslavje, kjer je mlad slovenski vinogradnik in vinar prejel prestižno nagrado za svojo klet. V Čadrgu se bomo ustavili na kmetiji Pri Kumru, kjer je v delo vpeta vsa družina. Živahno je tudi v trsnici Vrhpolje na Vipavskem, kjer pripravljajo trsne cepljenke za prodajo. Izvedeli boste, kateri so zdravi učinki kisanega zelja in repe ter kako se suši cele kakije. Pa še na Plavje pri Kopru bomo šli, kjer bo iz nekdanje zapuščene karavle jugoslovanske armade nastal nov in sodoben center odličnosti oljčnega olja in vinogradništva na Primorskem.
Najprej vam bomo pokazali, kako so nekoč na Krasu z volovsko vprego vozili čebele s paše nazaj na domač travnik. V zamejskih Cerovljah bomo obiskali kmetijo Antonič, kjer so pred zimo strigli ovce. Šli bomo tudi v Oslavje, kjer je mlad slovenski vinogradnik in vinar prejel prestižno nagrado za svojo klet. V Čadrgu se bomo ustavili na kmetiji Pri Kumru, kjer je v delo vpeta vsa družina. Živahno je tudi v trsnici Vrhpolje na Vipavskem, kjer pripravljajo trsne cepljenke za prodajo. Izvedeli boste, kateri so zdravi učinki kisanega zelja in repe ter kako se suši cele kakije. Pa še na Plavje pri Kopru bomo šli, kjer bo iz nekdanje zapuščene karavle jugoslovanske armade nastal nov in sodoben center odličnosti oljčnega olja in vinogradništva na Primorskem.
Predstavniki KGZS in Javne službe kmetijskega svetovanja so se nedavno sestali na tradicionalnem letnem posvetu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal. Na Bledu smo se pogovarjali tudi z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom KGZS ter Hanzijem Miklom, direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Odgovore na vprašanja, kako ob zmanjšani uporabi repromaterialov ohranjati pridelke in varovati okolje, so iskali partnerji projekta Evropskega inovativnega partnerstva.
Predstavniki KGZS in Javne službe kmetijskega svetovanja so se nedavno sestali na tradicionalnem letnem posvetu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal. Na Bledu smo se pogovarjali tudi z dr. Jožetom Podgorškom, predsednikom KGZS ter Hanzijem Miklom, direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Odgovore na vprašanja, kako ob zmanjšani uporabi repromaterialov ohranjati pridelke in varovati okolje, so iskali partnerji projekta Evropskega inovativnega partnerstva.
Na Bledu smo se pogovarjali tudi z novim predsednikom KGZS, dr. Jožetom Podgorškom. V prihodnje načrtuje učinkovit pristop k reševanju ključnih izzivov slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Predstavil je tudi svoj pogled na organiziranost in pomen KGZ ter javne službe kmetijskega svetovanja.
Na Bledu smo se pogovarjali tudi z novim predsednikom KGZS, dr. Jožetom Podgorškom. V prihodnje načrtuje učinkovit pristop k reševanju ključnih izzivov slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Predstavil je tudi svoj pogled na organiziranost in pomen KGZ ter javne službe kmetijskega svetovanja.
Javna služba kmetijskega svetovanja se je na dvodnevnem strokovnem posvetu sestala tudi v tem letu. Posvet pod - že 39. ti doslej je potekal na Bledu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal.
Javna služba kmetijskega svetovanja se je na dvodnevnem strokovnem posvetu sestala tudi v tem letu. Posvet pod - že 39. ti doslej je potekal na Bledu. Izbor strokovnih tem so namenili različnim vidikom varovanja in ohranjanja kmetijskih tal.
Na posvetu JSKS na Bledu je redno prisoten tudi Hanzi Mikl, dolgoletni direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Glede na to, da ima njihova zbornica daljšo tradicijo, kot slovenska, nas je zanimalo, kako deluje ter kako vidijo vlogo zbornice in njeno organiziranost avstrijski kmetje.
Na posvetu JSKS na Bledu je redno prisoten tudi Hanzi Mikl, dolgoletni direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške. Glede na to, da ima njihova zbornica daljšo tradicijo, kot slovenska, nas je zanimalo, kako deluje ter kako vidijo vlogo zbornice in njeno organiziranost avstrijski kmetje.
Cene energentov in repromaterialov so zadnja leta poletele v nebo. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo uporabo, ob tem pa ohranjati pridelke in varovati okolje, so se ukvarjali v projektu Evropskega inovativnega partnerstva, v katerem sodelujejo FKBV v Mariboru, Kmetijski inštitut Slovenije, KGZS in osem kmetijskih gospodarstev.
Cene energentov in repromaterialov so zadnja leta poletele v nebo. Z vprašanjem, kako zmanjšati njihovo uporabo, ob tem pa ohranjati pridelke in varovati okolje, so se ukvarjali v projektu Evropskega inovativnega partnerstva, v katerem sodelujejo FKBV v Mariboru, Kmetijski inštitut Slovenije, KGZS in osem kmetijskih gospodarstev.
Tradicionalni koš za nabiranje stelje žbrinca, je bil nekoč nepogrešljiv del življenja na Krasu. Na Krasu je še nekaj domačinov, ki znajo splesti to posebno košaro, njeno zgodbo pa so v Zavodu Dobra pot oživili v dokumentarnem filmu.
Tradicionalni koš za nabiranje stelje žbrinca, je bil nekoč nepogrešljiv del življenja na Krasu. Na Krasu je še nekaj domačinov, ki znajo splesti to posebno košaro, njeno zgodbo pa so v Zavodu Dobra pot oživili v dokumentarnem filmu.
Afriška prašičja kuga je virusna bolezen, ki dela velike težave evropskim rejcem. Že leta je prisotna po vsej Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Se nam bo tudi v prihodnje, uspelo ubraniti tej nevarnosti? O nevarni virusni bolezni prašičev, smo se pogovarjali z odgovornimi za boj proti njej v Italiji in pri nas.
Afriška prašičja kuga je virusna bolezen, ki dela velike težave evropskim rejcem. Že leta je prisotna po vsej Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Se nam bo tudi v prihodnje, uspelo ubraniti tej nevarnosti? O nevarni virusni bolezni prašičev, smo se pogovarjali z odgovornimi za boj proti njej v Italiji in pri nas.
Verjeli ali ne, v Slovenski Istri je človek, ki skrbi za največje območje istrske kulturne krajine. Za kar 500 hektarjev veliko območje poraslo s trtami. Govorimo seveda o vinogradih Vinakopra, za katere je do nedavna vso svojo službeno pot skrbel Jadran Sever. Šel je v pokoj, a da ne bi pozabil na nas, smo ga povabili pred mikrofon.
Verjeli ali ne, v Slovenski Istri je človek, ki skrbi za največje območje istrske kulturne krajine. Za kar 500 hektarjev veliko območje poraslo s trtami. Govorimo seveda o vinogradih Vinakopra, za katere je do nedavna vso svojo službeno pot skrbel Jadran Sever. Šel je v pokoj, a da ne bi pozabil na nas, smo ga povabili pred mikrofon.
V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij.
V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij.
Preverili smo, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk?
Preverili smo, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk?
V Radencih so pretekli teden potekali 32. Zadravčevi-Erjavčevi dnevi. Gre za strokovni posvet o prehrani domačih živali. O trajnostnih praksah v govedoreji se pogovarjamo s prof. dr. Marijo Klopčič, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je eden izmed partnerjev v evropskem projektu inovativnega partnerstva o učinkoviti prireji mleka ter zdravstvenem stanju in dolgoživosti krav molznic. Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je nedavno izvedlo prikaz setve pšenice po metodi no till.
V Radencih so pretekli teden potekali 32. Zadravčevi-Erjavčevi dnevi. Gre za strokovni posvet o prehrani domačih živali. O trajnostnih praksah v govedoreji se pogovarjamo s prof. dr. Marijo Klopčič, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je eden izmed partnerjev v evropskem projektu inovativnega partnerstva o učinkoviti prireji mleka ter zdravstvenem stanju in dolgoživosti krav molznic. Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je nedavno izvedlo prikaz setve pšenice po metodi no till.
Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je konec oktobra (28.10) izvedlo prikaz sejanja po metodi ohranitvenega - t.i. no-till kmetijstva. Ohranitveno kmetijstvo ima tudi v Sloveniji vse več privržencev, vendar poznavalci ob prehodu na tak tip obdelave tal opozarjajo na previdnost, saj mora biti skrbno načrtovan in postopen. Predstavili so tudi izsledke mednarodnega raziskovalnega projekta Waste4Soil.
Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo je konec oktobra (28.10) izvedlo prikaz sejanja po metodi ohranitvenega - t.i. no-till kmetijstva. Ohranitveno kmetijstvo ima tudi v Sloveniji vse več privržencev, vendar poznavalci ob prehodu na tak tip obdelave tal opozarjajo na previdnost, saj mora biti skrbno načrtovan in postopen. Predstavili so tudi izsledke mednarodnega raziskovalnega projekta Waste4Soil.
Gostja dr. Marija Klopčič, Odd. za zootehniko, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja dr. Marija Klopčič, Odd. za zootehniko, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Radencih so pretekli teden pripravili že 32. Zadravčeve Erjavčeve dneve. Gre za tradicionalni mednarodni strokovni posvet, ki združuje strokovnjake, raziskovalce in predstavnike institucij, ki si prizadevajo za izboljšanje praks v živinoreji, tako z vidika prehrane domačih živali, kot tudi z vidika prilagajanja trajnostnim usmeritvam v živinoreji.
V Radencih so pretekli teden pripravili že 32. Zadravčeve Erjavčeve dneve. Gre za tradicionalni mednarodni strokovni posvet, ki združuje strokovnjake, raziskovalce in predstavnike institucij, ki si prizadevajo za izboljšanje praks v živinoreji, tako z vidika prehrane domačih živali, kot tudi z vidika prilagajanja trajnostnim usmeritvam v živinoreji.
Kmetijsko – gozdarski zavod Ptuj je skupaj s petimi kmetijami, ljubljansko Veterinarsko fakulteto, Zvezo rejcev govedi in Šolskim centrom končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva - Učinkovita prireja mleka z doseganjem boljšega zdravstvenega stanja in dolgoživosti krav molznic. Pridobljeni podatki in analize imajo pomembno uporabno vrednost za številne slovenske kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka.
Kmetijsko – gozdarski zavod Ptuj je skupaj s petimi kmetijami, ljubljansko Veterinarsko fakulteto, Zvezo rejcev govedi in Šolskim centrom končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva - Učinkovita prireja mleka z doseganjem boljšega zdravstvenega stanja in dolgoživosti krav molznic. Pridobljeni podatki in analize imajo pomembno uporabno vrednost za številne slovenske kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka.
Najprej smo preverili, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk. V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij. Šli smo do vzrejališča bikov v Kromberku, ki letost praznuje 50-letnico svojega delovanja. Govorili bomo o Prašičji kugi, ki je prisotna po celi Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v Italiji, ki je med najbolj ogroženimi in kako se varujemo prihoda tega virusa k nam. Slišali boste, kakšno je stanje v kmetijstvu v Ukrajini, kjer še divja vojna. Za konec pa vam bomo predstavili dokumentarni film o žbrinci. Če ne veste, kaj to je, počakajte do konca oddaje.
Najprej smo preverili, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk. V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij. Šli smo do vzrejališča bikov v Kromberku, ki letost praznuje 50-letnico svojega delovanja. Govorili bomo o Prašičji kugi, ki je prisotna po celi Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v Italiji, ki je med najbolj ogroženimi in kako se varujemo prihoda tega virusa k nam. Slišali boste, kakšno je stanje v kmetijstvu v Ukrajini, kjer še divja vojna. Za konec pa vam bomo predstavili dokumentarni film o žbrinci. Če ne veste, kaj to je, počakajte do konca oddaje.
Ustavljamo se na kmetiji Žnideršič v Brežicah, ki se ukvarja s prirejajo ekološkega mleka. Nacionalni inštitut za biologijo in partnerji nam predstavijo namen projekta o divjih opraševalcih v intenzivni kmetijski krajini. Tradicionalno je Martinovo čas veselja, druženja in praznovanja ob dobri hrani in pijači. Ob predstavitvi mladega vinarja Nika Goropevška, letošnjo pridelovalno sezono komentira mag. Janez Valdhuber. Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje praznuje 25 letnico delovanja. Ob jubileju so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk.
Ustavljamo se na kmetiji Žnideršič v Brežicah, ki se ukvarja s prirejajo ekološkega mleka. Nacionalni inštitut za biologijo in partnerji nam predstavijo namen projekta o divjih opraševalcih v intenzivni kmetijski krajini. Tradicionalno je Martinovo čas veselja, druženja in praznovanja ob dobri hrani in pijači. Ob predstavitvi mladega vinarja Nika Goropevška, letošnjo pridelovalno sezono komentira mag. Janez Valdhuber. Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje praznuje 25 letnico delovanja. Ob jubileju so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk.
Gost mag. Janez Valdhuber, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost mag. Janez Valdhuber, FKBV, Univerza Maribor. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Govedorejska kmetija Žnideršič iz Brežic se ukvarja z ekološko prirejo mleka. Inovativne rešitve pri kmetovanju iščejo v sodelovanju s strokovnimi službami. Predstavljamo tudi rezultate projekta Optimalna raba energije na kmetijah z govedom rjave pasme.
Govedorejska kmetija Žnideršič iz Brežic se ukvarja z ekološko prirejo mleka. Inovativne rešitve pri kmetovanju iščejo v sodelovanju s strokovnimi službami. Predstavljamo tudi rezultate projekta Optimalna raba energije na kmetijah z govedom rjave pasme.
Družinska zgodba letošnjega štajerskega Pubeca. Pubec je ime projekta salona mladih vin, s katerim štajerski vinarji zadnjih 9 let skupaj na isti dan v letu po vzoru avstrijskih in francoskih vinarjev predstavijo svoja mlada vina. Pubec ima vsako leto tudi nov obraz, letos ga predstavlja Nik Goropevšek, predstavnik najmlajše generacije družinskega vinogradništva in vinarstva Horvat v Mariboru.
Družinska zgodba letošnjega štajerskega Pubeca. Pubec je ime projekta salona mladih vin, s katerim štajerski vinarji zadnjih 9 let skupaj na isti dan v letu po vzoru avstrijskih in francoskih vinarjev predstavijo svoja mlada vina. Pubec ima vsako leto tudi nov obraz, letos ga predstavlja Nik Goropevšek, predstavnik najmlajše generacije družinskega vinogradništva in vinarstva Horvat v Mariboru.
Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje ima sedež v Lukovici. Med seboj povezuje ekološke kmete tudi iz območja Zasavja in Ljubljane, ne le z Domžalsko-Kamniškega konca. Ob 25 letnici so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 100 starih sort jabolk in hrušk in se seznanili z različnimi sortami manj znanega sadja, kot sta nešplja ali skorš.
Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje ima sedež v Lukovici. Med seboj povezuje ekološke kmete tudi iz območja Zasavja in Ljubljane, ne le z Domžalsko-Kamniškega konca. Ob 25 letnici so v Zagorju ob Savi pripravili razstavo sadja s poudarkom na starih sortah jabolk in hrušk. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 100 starih sort jabolk in hrušk in se seznanili z različnimi sortami manj znanega sadja, kot sta nešplja ali skorš.