Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Umetnost igre je živa, aktualna in sodobna oddaja o uprizoritvenih umetnostih, od dramskega, postdramskega do plesnega gledališča. Gre za refleksijo relevantnih scenskih dogodkov in fenomenov tako na slovenski kot širši evropski gledališko-plesni sceni. Forma oddaje se spreminja glede na tematiko, od pogovorov, poglobljenih esejev do živih reportaž z uglednih evropskih festivalov.
Avtorica: Marjana Ravnjak
Režiserka: Špela Kuclar
Aktualna uprizoritev Brecht-Weillove Opere za tri groše je edinstvena v dveh pogledih: režiserka Mateja Koležnik se z režijo – po 10 letih uspešnega delovanja v gledališčih nemškega govornega območja – vrača domov in prvič sodeluje z mednarodno uveljavljenim dirigentom Markom Letonjo. Gre za prvo koprodukcijo igralskih in pevskih ansamblov ljubljanske Drame ter Opere in baleta. O aktualnosti tega odrskega dela in zahtevnosti njegovega prenosa na oder so spregovorili ustvarjalci: Mateja Koležnik, Marko Letonja, Jurij Zrnec, Janez Škof, Barbara Cerar, Silva Čušin, Mojca Kranjc, Matej Velikonja, Inez Osina Rues, Igor Vasilijev in prof. dr. Aldo Milohnić, gledališki teoretik in poznavalec Bertolta Brechta. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Aktualna uprizoritev Brecht-Weillove Opere za tri groše je edinstvena v dveh pogledih: režiserka Mateja Koležnik se z režijo – po 10 letih uspešnega delovanja v gledališčih nemškega govornega območja – vrača domov in prvič sodeluje z mednarodno uveljavljenim dirigentom Markom Letonjo. Gre za prvo koprodukcijo igralskih in pevskih ansamblov ljubljanske Drame ter Opere in baleta. O aktualnosti tega odrskega dela in zahtevnosti njegovega prenosa na oder so spregovorili ustvarjalci: Mateja Koležnik, Marko Letonja, Jurij Zrnec, Janez Škof, Barbara Cerar, Silva Čušin, Mojca Kranjc, Matej Velikonja, Inez Osina Rues, Igor Vasilijev in prof. dr. Aldo Milohnić, gledališki teoretik in poznavalec Bertolta Brechta. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Štirje znani gledališki režiserji, Jernej Lorenci, Tomi Janežič, Bojan Jablanovec in Žiga Divjak, so spregovorili o nedramskih oblikah gledališča, kot so epsko, psihodramsko, performativno in dokumentarno gledališče. V sodobni uprizoritveni praksi pogosto ni več klasične dramske oblike. Dramsko in postdramsko soobstajata vse od 60. let prejšnjega stoletja. Gledališki teoretik Tomaž Toporišič je predstavil pojav »nedramskega« v gledališki zgodovini in analiziral avtopoetiko omenjenih režiserjev. Umetnost igre, 23. 1. 2025 na prvem programu TV Slovenija. Urednica Marjana Ravnjak.
Štirje znani gledališki režiserji, Jernej Lorenci, Tomi Janežič, Bojan Jablanovec in Žiga Divjak, so spregovorili o nedramskih oblikah gledališča, kot so epsko, psihodramsko, performativno in dokumentarno gledališče. V sodobni uprizoritveni praksi pogosto ni več klasične dramske oblike. Dramsko in postdramsko soobstajata vse od 60. let prejšnjega stoletja. Gledališki teoretik Tomaž Toporišič je predstavil pojav »nedramskega« v gledališki zgodovini in analiziral avtopoetiko omenjenih režiserjev. Umetnost igre, 23. 1. 2025 na prvem programu TV Slovenija. Urednica Marjana Ravnjak.
Dve hibridni umetniški formi: glasbeno-gledališki, melanholični kabaret oz. monodramo Proces(i) dueta Silence, in plesno-gledališko uprizoritev Nezaželeni priznanega koreografa in režiserja Matjaža Fariča povezujemo v tokratni oddaji. Ob 100. obletnici smrti romanopisca Franza Kafke je duet Silence v njegovem znamenitem romanu Proces iskal navdih za svojo poetično avtobiografsko izpoved. Nezaželeni, ki so rekonstrukcija resničnega dogodka, so domiseln razmislek o tem, kaj imata skupnega dve skupini na obrobju, sodobni plesalci in brezdomci. Umetnost igre, avtorica Marjana Ravnjak
Dve hibridni umetniški formi: glasbeno-gledališki, melanholični kabaret oz. monodramo Proces(i) dueta Silence, in plesno-gledališko uprizoritev Nezaželeni priznanega koreografa in režiserja Matjaža Fariča povezujemo v tokratni oddaji. Ob 100. obletnici smrti romanopisca Franza Kafke je duet Silence v njegovem znamenitem romanu Proces iskal navdih za svojo poetično avtobiografsko izpoved. Nezaželeni, ki so rekonstrukcija resničnega dogodka, so domiseln razmislek o tem, kaj imata skupnega dve skupini na obrobju, sodobni plesalci in brezdomci. Umetnost igre, avtorica Marjana Ravnjak
Mednarodni bienalni festival Lutke 24 je bil povod za razmislek o sodobni lutkovni umetnosti in njenih oblikah – od klasičnih, kot je japonski bunraku, do sodobnih, pri katerih je lutka razgrajena, njeno vlogo pa prevzamejo podoba, svetloba, glina ali kar telo samo. Francosko in češko sodobno lutkarstvo prednjačita po razvoju. Pogovarjali smo se z vrhunskimi umetniki, kot so Alice Laloy (Pinocchio), Olivier de Sagazan (Oslovska maša), Ingvid Aspeli (Hiša za lutke) in drugimi. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Mednarodni bienalni festival Lutke 24 je bil povod za razmislek o sodobni lutkovni umetnosti in njenih oblikah – od klasičnih, kot je japonski bunraku, do sodobnih, pri katerih je lutka razgrajena, njeno vlogo pa prevzamejo podoba, svetloba, glina ali kar telo samo. Francosko in češko sodobno lutkarstvo prednjačita po razvoju. Pogovarjali smo se z vrhunskimi umetniki, kot so Alice Laloy (Pinocchio), Olivier de Sagazan (Oslovska maša), Ingvid Aspeli (Hiša za lutke) in drugimi. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Drama SNG Ljubljana začenja novo sezono v nadomestnih prostorih, L56, kjer hkrati z intenzivnim študijem predstav potekajo še zadnja gradbena dela. Otvoritveni predstavi Otroci sonca in Hrup za odrom nastajata v režiji Paola Magellija in Ivane Djilas, s katerima smo se pogovarjali na eni od vaj. V Prešernovem gledališču v Kranju pa so za uvod v novo sezono na oder postavili dramo bosanske dramatičarke Tanje Šljivar, ki obravnava še vedno tabuizirano temo otroške seksualnosti in najstniške nosečnosti. Umetnost igre.
Drama SNG Ljubljana začenja novo sezono v nadomestnih prostorih, L56, kjer hkrati z intenzivnim študijem predstav potekajo še zadnja gradbena dela. Otvoritveni predstavi Otroci sonca in Hrup za odrom nastajata v režiji Paola Magellija in Ivane Djilas, s katerima smo se pogovarjali na eni od vaj. V Prešernovem gledališču v Kranju pa so za uvod v novo sezono na oder postavili dramo bosanske dramatičarke Tanje Šljivar, ki obravnava še vedno tabuizirano temo otroške seksualnosti in najstniške nosečnosti. Umetnost igre.
Mateji Koležnik je v zadnjih desetih letih uspelo prodreti v najbolj prestižna gledališča v nemškem govornem prostoru: münchenski Residenztheater, Berliner Ensamble, dunajski Josefstadt in druga. Kot je povedala v pogovoru, se obdobje postdramskega končuje in ravno zato, ker nikoli ni veljala za postdramsko režiserko, je – poleg svoje specifične estetike – dobila toliko priložnosti v evropskem gledališču. Po duši filmska režiserka v gledališču režira filmsko. Izkušnja z nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi igralci pa je ni prepričala, ne bi še vedno verjela, da so slovenski igralci na izjemno visoki kakovostni ravni. Ko se vrne domov, jo najbolj žalosti to, kako je slovensko gledališče, ki je vrhunsko, postalo nepomembno in da nanj nismo zares ponosni. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Mateji Koležnik je v zadnjih desetih letih uspelo prodreti v najbolj prestižna gledališča v nemškem govornem prostoru: münchenski Residenztheater, Berliner Ensamble, dunajski Josefstadt in druga. Kot je povedala v pogovoru, se obdobje postdramskega končuje in ravno zato, ker nikoli ni veljala za postdramsko režiserko, je – poleg svoje specifične estetike – dobila toliko priložnosti v evropskem gledališču. Po duši filmska režiserka v gledališču režira filmsko. Izkušnja z nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi igralci pa je ni prepričala, ne bi še vedno verjela, da so slovenski igralci na izjemno visoki kakovostni ravni. Ko se vrne domov, jo najbolj žalosti to, kako je slovensko gledališče, ki je vrhunsko, postalo nepomembno in da nanj nismo zares ponosni. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Dobitnik letošnjega Borštnikovega prstana Branko Šturbej je spregovoril o svoji izjemno bogati igralski poti, ki jo je začel v mariborski Drami v prvi polovici 90. let, v obdobju umetniškega vodenja režiserja Tomaža Pandurja, čigar umetniško vizijo gledališča je uresničeval kot njegov prvi igralec. V tem magičnem gledališču sanj so nastale Šturbejeve prve velike vloge, Mefisto, Hamlet, Dante Alighieri, Vojček, Karl Rossman in druge. Šturbej, ki je bil s svojim igralskim šarmom in magnetičnostjo vedno velik ljubljenec mariborskega občinstva, je vrhunske stvaritve nadaljeval tudi v drugem obdobju svojega ustvarjanja. V ljubljanski Drami je še naprej, ob številnih drugih režiserjih, sodeloval z Januszem Kico, ki ga je kot igralca, poleg Pandurja, tudi najbolj zaznamoval. Umetnost igre: urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Dobitnik letošnjega Borštnikovega prstana Branko Šturbej je spregovoril o svoji izjemno bogati igralski poti, ki jo je začel v mariborski Drami v prvi polovici 90. let, v obdobju umetniškega vodenja režiserja Tomaža Pandurja, čigar umetniško vizijo gledališča je uresničeval kot njegov prvi igralec. V tem magičnem gledališču sanj so nastale Šturbejeve prve velike vloge, Mefisto, Hamlet, Dante Alighieri, Vojček, Karl Rossman in druge. Šturbej, ki je bil s svojim igralskim šarmom in magnetičnostjo vedno velik ljubljenec mariborskega občinstva, je vrhunske stvaritve nadaljeval tudi v drugem obdobju svojega ustvarjanja. V ljubljanski Drami je še naprej, ob številnih drugih režiserjih, sodeloval z Januszem Kico, ki ga je kot igralca, poleg Pandurja, tudi najbolj zaznamoval. Umetnost igre: urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Drama SNG Ljubljana končuje zadnjo, zgodovinsko sezono in se pred začetkom obnove seli v nove prostore na Litostrojski. Mala drama se poslavlja simbolno – s krstno uprizoritvijo katastrofične črne komedije Te igre bo konec dramatika in režiserja Matjaža Zupančiča. Ob slovesu so o tem intimnem prostoru nostalgično razmišljali njeni ustvarjalci in igralci Barbara Cerar, Branko Šturbej, Saša Tabaković in Marjana Brecelj. V širokopotezni evropski koprodukciji, v kateri sodeluje tudi SMG, so na odru narodnega gledališča Emilia Romagna – v Areni del Sole v Bologni v režiji slovensko-italijanskega tandema ErosAntEros uprizorili Brechtovo Sveto Ivano Klavniško, v kateri nastopa tudi skupina Laibach. Tik pred premiero smo obiskali Bologno in se pogovarjali z ustvarjalci. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Drama SNG Ljubljana končuje zadnjo, zgodovinsko sezono in se pred začetkom obnove seli v nove prostore na Litostrojski. Mala drama se poslavlja simbolno – s krstno uprizoritvijo katastrofične črne komedije Te igre bo konec dramatika in režiserja Matjaža Zupančiča. Ob slovesu so o tem intimnem prostoru nostalgično razmišljali njeni ustvarjalci in igralci Barbara Cerar, Branko Šturbej, Saša Tabaković in Marjana Brecelj. V širokopotezni evropski koprodukciji, v kateri sodeluje tudi SMG, so na odru narodnega gledališča Emilia Romagna – v Areni del Sole v Bologni v režiji slovensko-italijanskega tandema ErosAntEros uprizorili Brechtovo Sveto Ivano Klavniško, v kateri nastopa tudi skupina Laibach. Tik pred premiero smo obiskali Bologno in se pogovarjali z ustvarjalci. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
V dveh slovenskih narodnih gledališčih, ljubljanski in mariborski Drami, trenutno igrajo kar dve Moliѐrovi komediji, Skopuha v klasični režiji Slobodana Unkovskega in Tartuffa v avtorski režiji Diega de Bree. Kakšna je vloga ženske v Moliѐrovem opusu? Glavni junaki so običajno obsedeni moški, vendar ob njih - sicer redko - stojijo tudi močne ženske, kot je denimo Elmira v Tartuffu. Pogovarjali smo se tudi z 12 igralkami, ki so pod režijskim vodstvom Sebastijana Horvata sredi nastajanja provokativne uprizoritve Nebesje britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. Avtorica se ukvarja z odnosom sodnega sistema do ženske v 18. st., ki je ženske obravnaval drugače kot moške za iste prestopke. In še, kdo je sodobna urbana ženska, kot jo v gledališki priredbi avtofikcijskega romana Eve Mahkovic interpretirata igralki dveh generacij Nataša Matjašec Rošker in Liza Marijina?
V dveh slovenskih narodnih gledališčih, ljubljanski in mariborski Drami, trenutno igrajo kar dve Moliѐrovi komediji, Skopuha v klasični režiji Slobodana Unkovskega in Tartuffa v avtorski režiji Diega de Bree. Kakšna je vloga ženske v Moliѐrovem opusu? Glavni junaki so običajno obsedeni moški, vendar ob njih - sicer redko - stojijo tudi močne ženske, kot je denimo Elmira v Tartuffu. Pogovarjali smo se tudi z 12 igralkami, ki so pod režijskim vodstvom Sebastijana Horvata sredi nastajanja provokativne uprizoritve Nebesje britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. Avtorica se ukvarja z odnosom sodnega sistema do ženske v 18. st., ki je ženske obravnaval drugače kot moške za iste prestopke. In še, kdo je sodobna urbana ženska, kot jo v gledališki priredbi avtofikcijskega romana Eve Mahkovic interpretirata igralki dveh generacij Nataša Matjašec Rošker in Liza Marijina?
Paradiž v režiji italijanskega režiserja Mattea Spiazzija je edinstvena, neverbalna predstava, kakršne imamo priložnost videti zelo redko. Gre za poetično grenko komedijo o življenju v domu za ostarele. Člani igralskega ansambla celjskega gledališča uporabljajo igro z masko v slogu commedie dell'arte. Požrtvovalno in zahtevno delo za igralce, ki sta jim odvzeti dve bistveni izrazni sredstvi, kot sta beseda in obrazna mimika. V drugem delu oddaje pa bodo spregovorili ustvarjalci predstave Tango Slawomirja Mrožka, pod vodstvom režiserja Luka Marcena, ki to grotesko postavlja v kontekstu današnjih mladih izgubljenih generacij. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Paradiž v režiji italijanskega režiserja Mattea Spiazzija je edinstvena, neverbalna predstava, kakršne imamo priložnost videti zelo redko. Gre za poetično grenko komedijo o življenju v domu za ostarele. Člani igralskega ansambla celjskega gledališča uporabljajo igro z masko v slogu commedie dell'arte. Požrtvovalno in zahtevno delo za igralce, ki sta jim odvzeti dve bistveni izrazni sredstvi, kot sta beseda in obrazna mimika. V drugem delu oddaje pa bodo spregovorili ustvarjalci predstave Tango Slawomirja Mrožka, pod vodstvom režiserja Luka Marcena, ki to grotesko postavlja v kontekstu današnjih mladih izgubljenih generacij. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Monolog za živeče v času izumrtja, ameriške dramatičarke Mirande Rosse Hall na odru mariborske Drame in v režiji Tina Grabnarja je edinstven primer ekološkega gledališča. Eksperiment, ki je del širšega evropskega projekta Stages, ne razmišlja le o ekoloških možnostih bivanja, ampak z režijsko strategijo – kot sta jo zasnovala režiserka Katie Mitchell in koreograf Jerome Bell – pokaže, kako pripraviti ogljično nevtralno in energetsko samozadostno uprizoritev. V oddaji bodo spregovorili tudi ustvarjalci predstave Bodočnost, prav tako okoljsko ozaveščenega režiserja Žige Divjaka, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Beograjskega dramskega gledališča. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Monolog za živeče v času izumrtja, ameriške dramatičarke Mirande Rosse Hall na odru mariborske Drame in v režiji Tina Grabnarja je edinstven primer ekološkega gledališča. Eksperiment, ki je del širšega evropskega projekta Stages, ne razmišlja le o ekoloških možnostih bivanja, ampak z režijsko strategijo – kot sta jo zasnovala režiserka Katie Mitchell in koreograf Jerome Bell – pokaže, kako pripraviti ogljično nevtralno in energetsko samozadostno uprizoritev. V oddaji bodo spregovorili tudi ustvarjalci predstave Bodočnost, prav tako okoljsko ozaveščenega režiserja Žige Divjaka, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Beograjskega dramskega gledališča. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame. Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho. Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu. Urednica: Marjana Ravnjak
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame. Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho. Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu. Urednica: Marjana Ravnjak
Tokratna oddaja je delno posvečena italijanskemu gledališču. Na letošnjem Borštnikovem srečanju sta gostovala dva vrhunska italijanska režiserja: Alessandro Serra s Shakespearjevim Viharjem in Pippo Delbono s predstavo Amore. Poleg njiju smo se pogovarjali še z Valentino Medda, režiserko in vizualno umetnico, ki skozi vizualno-zvočni performans Poslednje objokovanje raziskuje starodavne sardinske obrede žalovanja za umrlimi. O razkošni monografiji ob 40-letnici bogatega režijskega opusa pa bo spregovoril Vinko Möderndorfer.
Tokratna oddaja je delno posvečena italijanskemu gledališču. Na letošnjem Borštnikovem srečanju sta gostovala dva vrhunska italijanska režiserja: Alessandro Serra s Shakespearjevim Viharjem in Pippo Delbono s predstavo Amore. Poleg njiju smo se pogovarjali še z Valentino Medda, režiserko in vizualno umetnico, ki skozi vizualno-zvočni performans Poslednje objokovanje raziskuje starodavne sardinske obrede žalovanja za umrlimi. O razkošni monografiji ob 40-letnici bogatega režijskega opusa pa bo spregovoril Vinko Möderndorfer.
UMETNOST IGRE je oddaja o gledališki umetnosti na Slovenskem, tudi o uspešnih gostovanjih naših gledališč na tujem. Živo vpeta v aktualno dogajanje in tematsko opredeljena do posameznih pojavov v gledališki praksi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
UMETNOST IGRE je oddaja o gledališki umetnosti na Slovenskem, tudi o uspešnih gostovanjih naših gledališč na tujem. Živo vpeta v aktualno dogajanje in tematsko opredeljena do posameznih pojavov v gledališki praksi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Prvakinja mariborske Drame, Nataša Matjašec Rošker je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Z njo smo se pogovarjali o dveh ustvarjalnih obdobjih, od neodvisne scene in sodelovanja z režiserjema Markom Peljhanom in Sebastijanom Horvatom do ustalitve v instituciji, kjer je kot avantgardna igralka iz 90-tih, preigrala najvidnejše ženske vloge iz širokega repertoarja klasične in sodobne, tuje in domače dramatike. Močna igralska prezenca, karizma, talent, samodisciplina in pogum je nekaj značilnosti igralke, ki ji igra pomeni način življenja.
Prvakinja mariborske Drame, Nataša Matjašec Rošker je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Z njo smo se pogovarjali o dveh ustvarjalnih obdobjih, od neodvisne scene in sodelovanja z režiserjema Markom Peljhanom in Sebastijanom Horvatom do ustalitve v instituciji, kjer je kot avantgardna igralka iz 90-tih, preigrala najvidnejše ženske vloge iz širokega repertoarja klasične in sodobne, tuje in domače dramatike. Močna igralska prezenca, karizma, talent, samodisciplina in pogum je nekaj značilnosti igralke, ki ji igra pomeni način življenja.
Skupina Silence, Mitja Vrhovnik Smrekar in Drago Ivanuša so glasbeni ustvarjalci, ki so v zadnjih letih postali eni najprodornejših skladateljev scenske glasbe pri nas. V prepoznavnih tandemih z režiserji: Tomažem Pandurjem, Ivico Buljanom in Sebastijanom Horvatom so ustvarili nepozabne odrske mojstrovine. Scenska glasba je vedno v funkciji režijskega koncepta, njena glavna naloga pa je, da ustvarja čustveno atmosfero.
Skupina Silence, Mitja Vrhovnik Smrekar in Drago Ivanuša so glasbeni ustvarjalci, ki so v zadnjih letih postali eni najprodornejših skladateljev scenske glasbe pri nas. V prepoznavnih tandemih z režiserji: Tomažem Pandurjem, Ivico Buljanom in Sebastijanom Horvatom so ustvarili nepozabne odrske mojstrovine. Scenska glasba je vedno v funkciji režijskega koncepta, njena glavna naloga pa je, da ustvarja čustveno atmosfero.
Strindbergov Mrtvaški ples, avtorski projekt Shakespeare in gledališka variacija Praznovanja, tri uprizoritve, ki govorijo o zlu ali temni strani človeka. Igralka Nataša Barbara Gračner in režiser Eduard Miler o dekstruktivnem odnosu dveh zakoncev, ki jima namesto ljubezni vlada sovraštvo. Igralec Sebastian Cavazza skozi Shakespearjeve zlobneže raziskuje izvor človekovega zla. Režiser Janusz Kica pa o odrski priredbi znanega filma Praznovanje, ki tematizira spolno zlorabo, ki po odkritju pedofilskih škandalov v resničnem življenju, niti na odru ne more več zares šokirati.
Strindbergov Mrtvaški ples, avtorski projekt Shakespeare in gledališka variacija Praznovanja, tri uprizoritve, ki govorijo o zlu ali temni strani človeka. Igralka Nataša Barbara Gračner in režiser Eduard Miler o dekstruktivnem odnosu dveh zakoncev, ki jima namesto ljubezni vlada sovraštvo. Igralec Sebastian Cavazza skozi Shakespearjeve zlobneže raziskuje izvor človekovega zla. Režiser Janusz Kica pa o odrski priredbi znanega filma Praznovanje, ki tematizira spolno zlorabo, ki po odkritju pedofilskih škandalov v resničnem življenju, niti na odru ne more več zares šokirati.
Prva gledališka priredba znane knjižne uspešnice Nevidna ženska, mednarodno uspešne hrvaške publicistke, esejistke in pisateljice Slavenke Drakulić je bila povod za razmislek o staranju, ki je še vedno tabu tema. O tem spregovorita tudi dve predstavi na odru ljubljanske Drame: Ne pozabite na rože in Otroci. Še posebej boleče pa je lahko staranje v igralskem poklicu. O tem smo se pogovorjali z avtorico Slavenko Drakulić, igralkama Polono Vetrih in Sašo Pavček ter režiserkama Nino Šorak in Ivano Djilas, ki je režirala Nevidno žensko na odru APT v Novem mestu. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Prva gledališka priredba znane knjižne uspešnice Nevidna ženska, mednarodno uspešne hrvaške publicistke, esejistke in pisateljice Slavenke Drakulić je bila povod za razmislek o staranju, ki je še vedno tabu tema. O tem spregovorita tudi dve predstavi na odru ljubljanske Drame: Ne pozabite na rože in Otroci. Še posebej boleče pa je lahko staranje v igralskem poklicu. O tem smo se pogovorjali z avtorico Slavenko Drakulić, igralkama Polono Vetrih in Sašo Pavček ter režiserkama Nino Šorak in Ivano Djilas, ki je režirala Nevidno žensko na odru APT v Novem mestu. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
V zadnjem času je v slovenskem gledališču opazen pravi val mladih gledaliških režiserk. Med njimi sta tudi Maša Pelko in Mateja Kokol, s katerima smo se pogovarjali o priložnostih za delo, problemih s katerimi se srečujeta v procesu režije in odnosu do klasičnega oz. sodobnega gledališča. Hrvaški koreograf, plesalec in performer, Matija Ferlin, ki je že 20 let prisoten na sceni sodobnega performativnega ustvarjanja, pa je spregovoril o serialnosti svojih solov in kompleksnosti ustvarjanja še posebej pri najzahtevnejšem in tudi najuspešnejšem solu doslej Sad Sam Matthäus. Umetnost igre. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
V zadnjem času je v slovenskem gledališču opazen pravi val mladih gledaliških režiserk. Med njimi sta tudi Maša Pelko in Mateja Kokol, s katerima smo se pogovarjali o priložnostih za delo, problemih s katerimi se srečujeta v procesu režije in odnosu do klasičnega oz. sodobnega gledališča. Hrvaški koreograf, plesalec in performer, Matija Ferlin, ki je že 20 let prisoten na sceni sodobnega performativnega ustvarjanja, pa je spregovoril o serialnosti svojih solov in kompleksnosti ustvarjanja še posebej pri najzahtevnejšem in tudi najuspešnejšem solu doslej Sad Sam Matthäus. Umetnost igre. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Radko Polič Rac je bil legenda slovenskega igralstva, ki se bo s svojimi vrhunskim kreacijami zapisal v gledališko zgodovino. S teatrologom Blažem Lukanom smo poskušali ovrednotiti njegovo delo, spomnili pa so se ga tudi njegovi kolegi: Rade Šerbedžija, Marko Mandić, Nataša Matjašec Rošker, Sebastijan Horvat. Pred premierno krstne uprizoritve Pasji sin v ljubljanski Drami smo se pogovarjali z ustvarjalci in znanim madžarskim režiserjem Árpádom Schillingom. Britanski koreograf in plesalec indijskega rodu, Akram Khan pa je spregovoril o sodobno plesni predstavi Prelisičiti hudiča, ki se ukvarja s starim sumerskim epom o Gilgamešu. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Radko Polič Rac je bil legenda slovenskega igralstva, ki se bo s svojimi vrhunskim kreacijami zapisal v gledališko zgodovino. S teatrologom Blažem Lukanom smo poskušali ovrednotiti njegovo delo, spomnili pa so se ga tudi njegovi kolegi: Rade Šerbedžija, Marko Mandić, Nataša Matjašec Rošker, Sebastijan Horvat. Pred premierno krstne uprizoritve Pasji sin v ljubljanski Drami smo se pogovarjali z ustvarjalci in znanim madžarskim režiserjem Árpádom Schillingom. Britanski koreograf in plesalec indijskega rodu, Akram Khan pa je spregovoril o sodobno plesni predstavi Prelisičiti hudiča, ki se ukvarja s starim sumerskim epom o Gilgamešu. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
"Od papeža do smrti " dve vlogi, ki razmejujeta širok igralski diapazon vlog na skorajda 50-letni igralski poti dramskega in filmskega igralca, ki je bil eden najbolj prepoznalnih članov igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Ivo Barišič je "gledališki bog preobrazb” je dejal Diego de Brea, vedno ekstremen, prefinjen in predvsem iskalec najbolj oddaljenih resnic.Vloge iz dramatike absurda, predvsem Plešasta pevka v režiji Vita Tauferja, pa so bile njegova posebnost in ekskluzivnost. O nagrajencu bodo spregovorili tudi njegovi kolegi, igralci in režiserji. Umetnost igre
"Od papeža do smrti " dve vlogi, ki razmejujeta širok igralski diapazon vlog na skorajda 50-letni igralski poti dramskega in filmskega igralca, ki je bil eden najbolj prepoznalnih članov igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Ivo Barišič je "gledališki bog preobrazb” je dejal Diego de Brea, vedno ekstremen, prefinjen in predvsem iskalec najbolj oddaljenih resnic.Vloge iz dramatike absurda, predvsem Plešasta pevka v režiji Vita Tauferja, pa so bile njegova posebnost in ekskluzivnost. O nagrajencu bodo spregovorili tudi njegovi kolegi, igralci in režiserji. Umetnost igre
Spregovorili bomo z ustvarjalci treh estetsko popolnoma različnih uprizoritev. Režiser Kabaret Kasparja Marjan Nečak in igralci Pia Zemljič in Klemen Janežič, pogovarjali pa smo se tudi z znano hrvaško dramatičarko Teno Štivičić, ki je po uprizoritvah dram Fragile in Tri zime že dobro znana avtorica v slovenskem gledališču. Režiser TV mreže Matjaž Pograjc in igralca Katrina Stegnar in Matija Vastl so bili kritični do mediatizirane družbe, ki jo živimo... Neutrudljivi igralec- performer Marko Mandić pa o nikoli dokončani zgodbi igralskega preizpraševanja v MandićCirkusu. Umetnost igre.
Spregovorili bomo z ustvarjalci treh estetsko popolnoma različnih uprizoritev. Režiser Kabaret Kasparja Marjan Nečak in igralci Pia Zemljič in Klemen Janežič, pogovarjali pa smo se tudi z znano hrvaško dramatičarko Teno Štivičić, ki je po uprizoritvah dram Fragile in Tri zime že dobro znana avtorica v slovenskem gledališču. Režiser TV mreže Matjaž Pograjc in igralca Katrina Stegnar in Matija Vastl so bili kritični do mediatizirane družbe, ki jo živimo... Neutrudljivi igralec- performer Marko Mandić pa o nikoli dokončani zgodbi igralskega preizpraševanja v MandićCirkusu. Umetnost igre.
Režiser odrske priredbe slovitega filma Veliki diktator, Diego de Brea je spregovoril o svoji fascinaciji nad žanrom burleske in obdobjem nemega filma. Prvi Chaplinov zvočni film, ki obravnava tri velike teme: vojno, vero in ljubezen, je v odrski uprizoritvi predvsem parodija totalitarnih režimov. O soočanju z burlesko in njenimi posebnostmi so spregovorili tudi igralci: Jurij Zrnec, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak in Boris Mihalj. Drugi del oddaje pa je namenjen prenosu Orwellove literature v gledališče. O Farmi Orwell, kot refleksiji časa,v katerem živimo, bodo razmišljali Luka Marcen, Tatjana Doma, Vladimir Vlaškalič, Liza Marijina in Mateja Pucko. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Režiser odrske priredbe slovitega filma Veliki diktator, Diego de Brea je spregovoril o svoji fascinaciji nad žanrom burleske in obdobjem nemega filma. Prvi Chaplinov zvočni film, ki obravnava tri velike teme: vojno, vero in ljubezen, je v odrski uprizoritvi predvsem parodija totalitarnih režimov. O soočanju z burlesko in njenimi posebnostmi so spregovorili tudi igralci: Jurij Zrnec, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak in Boris Mihalj. Drugi del oddaje pa je namenjen prenosu Orwellove literature v gledališče. O Farmi Orwell, kot refleksiji časa,v katerem živimo, bodo razmišljali Luka Marcen, Tatjana Doma, Vladimir Vlaškalič, Liza Marijina in Mateja Pucko. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Tokratno oddajo posvečamo slovenski dramatiki. Tekmovalni del programa 52. Tedna slovenske drame nakazuje razmah ženskih dramskih pisav, avtorskih projektov in režiserk. Pogovarjali smo se s selektorjem Rokom Andresom, članom žirije za podelitev Grumove nagrade, Tomažem Toporišičem, nominiranci za Grumovo nagrado in dramatičarkama Simono Semenič in Simono Hamer. Plesalec in koreograf Matjaž Farič, ki je režiral po naročilu napisano dramsko noviteto Vse OK, pa nam je razkril, kako se kot režiser počuti v dramskem gledališču.
Tokratno oddajo posvečamo slovenski dramatiki. Tekmovalni del programa 52. Tedna slovenske drame nakazuje razmah ženskih dramskih pisav, avtorskih projektov in režiserk. Pogovarjali smo se s selektorjem Rokom Andresom, članom žirije za podelitev Grumove nagrade, Tomažem Toporišičem, nominiranci za Grumovo nagrado in dramatičarkama Simono Semenič in Simono Hamer. Plesalec in koreograf Matjaž Farič, ki je režiral po naročilu napisano dramsko noviteto Vse OK, pa nam je razkril, kako se kot režiser počuti v dramskem gledališču.
Film The Party, britanske scenaristke in režiserke Sally Potter v režiji Ivice Buljana na odru ljubljanske Drame dobiva svojo gledališko različico. O prenosu v gledališče in njegovih posebnostih so poleg režiserja spregovorili še igralci: Polona Juh, Timon Šturbej in Saša Pavlin Stošić. Izvemo, kako se na zabavi intelektuano politične elite razrijejo marsikatere človeške skrivnosti. Igralec Matic Lukšič, razmišlja o širšem pomenu tragične zgodbe psičke Lajke, ki je kot prvo živo bitje poletela v vesolje. T.i. kozmomuzikal v MGL je splet dramskih, lutkovnih in glasbenih prvin povezanih v celoto. Režiser Jernej Lorenci nadaljuje s pripovedovalskim teatrom, tokrat v MG Ptuj. Življenjska in duhovna pot svetnika Frančišeka Asiškega sta ga navdahnili, da se je skupaj z igralcema Janezom Škofom in Tamaro Avguštin podal na pot raziskovanja in iskanja resnice.
Film The Party, britanske scenaristke in režiserke Sally Potter v režiji Ivice Buljana na odru ljubljanske Drame dobiva svojo gledališko različico. O prenosu v gledališče in njegovih posebnostih so poleg režiserja spregovorili še igralci: Polona Juh, Timon Šturbej in Saša Pavlin Stošić. Izvemo, kako se na zabavi intelektuano politične elite razrijejo marsikatere človeške skrivnosti. Igralec Matic Lukšič, razmišlja o širšem pomenu tragične zgodbe psičke Lajke, ki je kot prvo živo bitje poletela v vesolje. T.i. kozmomuzikal v MGL je splet dramskih, lutkovnih in glasbenih prvin povezanih v celoto. Režiser Jernej Lorenci nadaljuje s pripovedovalskim teatrom, tokrat v MG Ptuj. Življenjska in duhovna pot svetnika Frančišeka Asiškega sta ga navdahnili, da se je skupaj z igralcema Janezom Škofom in Tamaro Avguštin podal na pot raziskovanja in iskanja resnice.
Režiser Sebastijan Horvat je spregovoril o motivih za postavitev in treh različnih interpretacijah trilogije Cementa, kontroverznega nemškega dramatika Heinerja Mullerja, ki je nastala v treh gledališčih: ZKM-u, Drami SNG Ljubljana in BDP. Dramaturg in avtor priredb Milan Ramšak Marković je izpostavil, da je beograjska variacija edina, ki se ukvarja z upanjem in vero v prihodnost, "slavi življenje in to v trenutku, ko naša zahodna civilizacija morda umira.” Pogovorjali smo se tudi z scenografom Igorjem Vasiljevim, glasbenikom Dragom Ivanušo in igralci Markom Madićem, Natašo Kopeć in Miodragom Mikijem Krstovićem. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Režiser Sebastijan Horvat je spregovoril o motivih za postavitev in treh različnih interpretacijah trilogije Cementa, kontroverznega nemškega dramatika Heinerja Mullerja, ki je nastala v treh gledališčih: ZKM-u, Drami SNG Ljubljana in BDP. Dramaturg in avtor priredb Milan Ramšak Marković je izpostavil, da je beograjska variacija edina, ki se ukvarja z upanjem in vero v prihodnost, "slavi življenje in to v trenutku, ko naša zahodna civilizacija morda umira.” Pogovorjali smo se tudi z scenografom Igorjem Vasiljevim, glasbenikom Dragom Ivanušo in igralci Markom Madićem, Natašo Kopeć in Miodragom Mikijem Krstovićem. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Pogovarjali smo se s slovitim belgijsko-maroškim plesalcem in koreografom Sidijem Larbijem Cherkaouijem, ki je s predstavo Nomad v izvedbi Eastman Group, gostoval na letošnjem Borštnikovem srečanju. Dvakratni dobitnik nagrade Laurencea Olivierja je spregovoril o svojem edinstvem plesnem slogu, o kontemplaciji kot esenci njegovega ustvarjanja in o predstavi Nomad, kjer se ukvarja s pripadnostjo, nesprejemanjem drugačnosti in apokaliptičnostjo, ki jo živimo danes, Sidi Larbi pa jo je intuitivno zaznal že pred petimi leti. Drugi del oddaje pa je posvečen Igralki s svinčnikom, Alji Tkačev. Po 30 letih od njene smrti odkrivamo njeno dnevniško prozo. O izvrstni igralki, ki je ustvarila nepozabne vloge na odru Mladinskega gledališča, Koredrame, Eksperimentalenga gledališča Glej in drugje so spregovorili: Vinko Moderndorfer, Nina Skrbinšek, Robert Walt, Lučka Počkaj, Silvij Božič Primož Jesenko. Umetnost igre: avtorica Marjana Ravnjak
Pogovarjali smo se s slovitim belgijsko-maroškim plesalcem in koreografom Sidijem Larbijem Cherkaouijem, ki je s predstavo Nomad v izvedbi Eastman Group, gostoval na letošnjem Borštnikovem srečanju. Dvakratni dobitnik nagrade Laurencea Olivierja je spregovoril o svojem edinstvem plesnem slogu, o kontemplaciji kot esenci njegovega ustvarjanja in o predstavi Nomad, kjer se ukvarja s pripadnostjo, nesprejemanjem drugačnosti in apokaliptičnostjo, ki jo živimo danes, Sidi Larbi pa jo je intuitivno zaznal že pred petimi leti. Drugi del oddaje pa je posvečen Igralki s svinčnikom, Alji Tkačev. Po 30 letih od njene smrti odkrivamo njeno dnevniško prozo. O izvrstni igralki, ki je ustvarila nepozabne vloge na odru Mladinskega gledališča, Koredrame, Eksperimentalenga gledališča Glej in drugje so spregovorili: Vinko Moderndorfer, Nina Skrbinšek, Robert Walt, Lučka Počkaj, Silvij Božič Primož Jesenko. Umetnost igre: avtorica Marjana Ravnjak
Priljubljeni roman To noč sem jo videl, pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja je doživel tudi gledališko upodobitev na odru mariborske Drame. Režiser Janez Pipan je opravil -romanu zvesto- odrsko montažo. Štiriurno, večjezično uprizoritev je poimenoval scenska balada v treh delih, v kateri je v slogu poetičnega realizma ohranil baladnost in občutenje tragičnosti iz romana. Težko pričakovana uprizoritev je nastala v koprodukciji z dunajskim Burgtheatrom, Jugoslovanskim dramskim gledališčem v Beogradu in Cankarjevim domom. O romanu in nastajanju uprizoritev so spregovorili: Drago Jančar, Janez Pipan, Nataša Matjašec Rošker, Vladimir Vlaškalić, Daniel Jesch, Milan Marić, Milena Zupančič, Martin Kušej in drugi. Avtorica: Marjana Ravnjak
Priljubljeni roman To noč sem jo videl, pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja je doživel tudi gledališko upodobitev na odru mariborske Drame. Režiser Janez Pipan je opravil -romanu zvesto- odrsko montažo. Štiriurno, večjezično uprizoritev je poimenoval scenska balada v treh delih, v kateri je v slogu poetičnega realizma ohranil baladnost in občutenje tragičnosti iz romana. Težko pričakovana uprizoritev je nastala v koprodukciji z dunajskim Burgtheatrom, Jugoslovanskim dramskim gledališčem v Beogradu in Cankarjevim domom. O romanu in nastajanju uprizoritev so spregovorili: Drago Jančar, Janez Pipan, Nataša Matjašec Rošker, Vladimir Vlaškalić, Daniel Jesch, Milan Marić, Milena Zupančič, Martin Kušej in drugi. Avtorica: Marjana Ravnjak
Prvič v zgodovini podeljevanja Borštnikovega prstana se je zgodilo, da je to prestižno nagrado za življenjsko delo prejela dramska igralka, ki izvorno prihaja iz tujega kulturnega okolja. Danka, Jette Vejrup Ostana je glavnino svojih vlog odigrala na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, na njen igralski razvoj pa so odločilno vplivali trije režiserji: Barbara Hieng Samobor, Janez Pipan in Jernej Lorenci. Med drugim se izpopolnjevala na Mednarodni igralski šoli mima Jacuesa Lecoqa, kar je še razširilo njen igralski razpon. Igralka s stališčem tako na odru kot izven njega. Avtorica: Marjana Ravnjak
Prvič v zgodovini podeljevanja Borštnikovega prstana se je zgodilo, da je to prestižno nagrado za življenjsko delo prejela dramska igralka, ki izvorno prihaja iz tujega kulturnega okolja. Danka, Jette Vejrup Ostana je glavnino svojih vlog odigrala na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, na njen igralski razvoj pa so odločilno vplivali trije režiserji: Barbara Hieng Samobor, Janez Pipan in Jernej Lorenci. Med drugim se izpopolnjevala na Mednarodni igralski šoli mima Jacuesa Lecoqa, kar je še razširilo njen igralski razpon. Igralka s stališčem tako na odru kot izven njega. Avtorica: Marjana Ravnjak
Zmagoslavno ponovno odprtje gledališč, živa hrana za dušo, ki smo jo tako težko pričakovali! Virtuozen solo nastop Marka Mandiča v Nočnem piscu, ki je nastal na osnovi Fabrovih dnevniških zapisov in nekaterih odlomkov iz njegovih dramskih del. V ekskluzivnem intervjuju s slovitim belgijskim vizualnim umetnikom, performerjem in režiserjem Janom Fabrom o premikanju mej sodobnega gledališča, rušenju tabujev in lepoti. Modna ikona Coco Chanel kot dramska junakinja, izpod peresa Maje Gal Štromar nagovarja ženske k osvoboditvi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Zmagoslavno ponovno odprtje gledališč, živa hrana za dušo, ki smo jo tako težko pričakovali! Virtuozen solo nastop Marka Mandiča v Nočnem piscu, ki je nastal na osnovi Fabrovih dnevniških zapisov in nekaterih odlomkov iz njegovih dramskih del. V ekskluzivnem intervjuju s slovitim belgijskim vizualnim umetnikom, performerjem in režiserjem Janom Fabrom o premikanju mej sodobnega gledališča, rušenju tabujev in lepoti. Modna ikona Coco Chanel kot dramska junakinja, izpod peresa Maje Gal Štromar nagovarja ženske k osvoboditvi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Ena najbolj nenavadnih gledaliških sezon se počasi zaključuje, gledališča pa so vse od oktobra lani še vedno zaprta. Gledališka dejavnost je v času epidemije ena najbolj prizadetih in spregledanih. Edina preživetvena strategija je še vedno spletno predvajanje gledaliških uprizoritev, kar velja tudi za Monologe s kavca Luke Marcena in Preblizu Jaše Kocelija. Pogovarjali smo se tudi z letošnjo Grumovo nagrajenko za najbojlšo izvirno dramo, dramaturginjo in raziskovalko Majo Šorli. In še 100 pisem mojemu igralcu. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Ena najbolj nenavadnih gledaliških sezon se počasi zaključuje, gledališča pa so vse od oktobra lani še vedno zaprta. Gledališka dejavnost je v času epidemije ena najbolj prizadetih in spregledanih. Edina preživetvena strategija je še vedno spletno predvajanje gledaliških uprizoritev, kar velja tudi za Monologe s kavca Luke Marcena in Preblizu Jaše Kocelija. Pogovarjali smo se tudi z letošnjo Grumovo nagrajenko za najbojlšo izvirno dramo, dramaturginjo in raziskovalko Majo Šorli. In še 100 pisem mojemu igralcu. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Tokratna oddaja bo po posvečena igralki, Ljerki Belak. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Tokratna oddaja bo po posvečena igralki, Ljerki Belak. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Gledališča se vsebinsko in izvedbeno odzivajo na koronakrizo. Depresija, odtujenost, nezmožnost občutenja bližine, praznina in izjemna utrujenost ter izpraznjenost je le nekaj vsebinskih poudarkov, ki jih izpostavljajo tri uprizoritve: L. Prebble: Učinek v SNG Drama Lj, Tišina med nami v MGL, dramski omnibus, ki so ga napisale tri dramatičarke: Barbara Zemljič, Tjaša Miselj in Iza Strehar. Slaba družba je avtorski solo, ki obravnava umetniško ustvarjanje v času karantene, izvedel pa ga je igralec Vito Weis v prostorih Nove pošte Slovenskega mladinskega gledališča. Vse tri uprizoritve so bile izvedene preko spleta, ki je še vedno edina možnost ogleda gledaliških predstav, hkrati pa strategija preživetja gledališč. Pred kamerami so spregovorili: Polona Juh, Rok Vihar, Klemen Janežič, Eva Jesenovac, Nina Eva Lampič, Vito Weis, Barbara Zemljič, Tjaša Miselj, Izza Strehar, Primož Pirnat, Judita Zidar, Mojca Funkl, Nina Šorok in nemški psiholog iz Berlina Fabian Loewenbrueck. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Gledališča se vsebinsko in izvedbeno odzivajo na koronakrizo. Depresija, odtujenost, nezmožnost občutenja bližine, praznina in izjemna utrujenost ter izpraznjenost je le nekaj vsebinskih poudarkov, ki jih izpostavljajo tri uprizoritve: L. Prebble: Učinek v SNG Drama Lj, Tišina med nami v MGL, dramski omnibus, ki so ga napisale tri dramatičarke: Barbara Zemljič, Tjaša Miselj in Iza Strehar. Slaba družba je avtorski solo, ki obravnava umetniško ustvarjanje v času karantene, izvedel pa ga je igralec Vito Weis v prostorih Nove pošte Slovenskega mladinskega gledališča. Vse tri uprizoritve so bile izvedene preko spleta, ki je še vedno edina možnost ogleda gledaliških predstav, hkrati pa strategija preživetja gledališč. Pred kamerami so spregovorili: Polona Juh, Rok Vihar, Klemen Janežič, Eva Jesenovac, Nina Eva Lampič, Vito Weis, Barbara Zemljič, Tjaša Miselj, Izza Strehar, Primož Pirnat, Judita Zidar, Mojca Funkl, Nina Šorok in nemški psiholog iz Berlina Fabian Loewenbrueck. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Nanine pesmi, ki so sodijo med manj znano Ježkovo zapušičino, so doživele gledališko upodobitev na odru SNG Maribor. Projekt, ki je združil vse tri umetniške korpuse, Dramo, Opero in Balet, je režirala in koreografirala Valentina Turcu. Kot pripovedovalka in pevka pa je nastopila Nana Milčinski, za katero so bile pesmi tudi napisane. Pogovarjali smo se z ustvarjalci uprizoritve. Drugi del oddaje pa je poklon dramatiku, režiserju in esejistu Dušanu Jovanoviću. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Nanine pesmi, ki so sodijo med manj znano Ježkovo zapušičino, so doživele gledališko upodobitev na odru SNG Maribor. Projekt, ki je združil vse tri umetniške korpuse, Dramo, Opero in Balet, je režirala in koreografirala Valentina Turcu. Kot pripovedovalka in pevka pa je nastopila Nana Milčinski, za katero so bile pesmi tudi napisane. Pogovarjali smo se z ustvarjalci uprizoritve. Drugi del oddaje pa je poklon dramatiku, režiserju in esejistu Dušanu Jovanoviću. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
»Kuga pomaga gledališču, da ga razgali in, da se človek ugleda v novi luči.«/ A. Artaud/ Korona leto 2020 je bilo leto boja za preživetje. Usodno je zarezalo v delovanje gledališč, ki so bila prisiljena kar dvakrat zapreti svoja vrata. Gledališki ustvarjalci: Igor Samobor, Danilo Rošker, Barbara Hieng Samobor, Janusz Kica, Diego de Brea, Sebastijan Horvat, Ivica Buljan, Aleksandar Popovski, Aleš Novak, Lea Jurišič in Inge Remeta so razmišljali o posledicah korona krize na področju uprizoritvenih umetnosti. Gromozanska finančna kriza in izjemen padec občinstva vodita v radikalne organizacijske in vsebinske prilagoditve. Gledališki teoretik in praktik Blaž Lukan je kritično spregovoril o selitvi gledališke ponudbe na splet, in o tem, da bodo gledališča v prihodnosti prisiljena postati še bolj inventivna v izvedbah in odkrivanju novih, hibridnih žanrov. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
»Kuga pomaga gledališču, da ga razgali in, da se človek ugleda v novi luči.«/ A. Artaud/ Korona leto 2020 je bilo leto boja za preživetje. Usodno je zarezalo v delovanje gledališč, ki so bila prisiljena kar dvakrat zapreti svoja vrata. Gledališki ustvarjalci: Igor Samobor, Danilo Rošker, Barbara Hieng Samobor, Janusz Kica, Diego de Brea, Sebastijan Horvat, Ivica Buljan, Aleksandar Popovski, Aleš Novak, Lea Jurišič in Inge Remeta so razmišljali o posledicah korona krize na področju uprizoritvenih umetnosti. Gromozanska finančna kriza in izjemen padec občinstva vodita v radikalne organizacijske in vsebinske prilagoditve. Gledališki teoretik in praktik Blaž Lukan je kritično spregovoril o selitvi gledališke ponudbe na splet, in o tem, da bodo gledališča v prihodnosti prisiljena postati še bolj inventivna v izvedbah in odkrivanju novih, hibridnih žanrov. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Žiga Divjak in Jan Krmelj sta gledališka režiserja najmljaše generacije, ki z izjemno zrelostjo in občutljivostjo reflektirata kruto realnostjo, ki jo živimo. Njune najnovejše odrske kreacije / Gejm in Proslava/ s sočutjem odpirajo dileme šibkejših, še posebej, ko gre za migrante. Divjakova predstava Gejm razkriva nasilno ravnanje policije do migrantov, Krmeljava Proslava pa vključuje resnično zgodbo političnega migranta Navida iz Irana. V oddaji bodo spregovorili tudi trije migranti, ki so gledališču posodili svoje zgodbe in glasove. Umetnost igre. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Žiga Divjak in Jan Krmelj sta gledališka režiserja najmljaše generacije, ki z izjemno zrelostjo in občutljivostjo reflektirata kruto realnostjo, ki jo živimo. Njune najnovejše odrske kreacije / Gejm in Proslava/ s sočutjem odpirajo dileme šibkejših, še posebej, ko gre za migrante. Divjakova predstava Gejm razkriva nasilno ravnanje policije do migrantov, Krmeljava Proslava pa vključuje resnično zgodbo političnega migranta Navida iz Irana. V oddaji bodo spregovorili tudi trije migranti, ki so gledališču posodili svoje zgodbe in glasove. Umetnost igre. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Klasičen dramski igralec s psihološko-realističnim pristopom v duhu Stanislavskega. Na izjemno bogati igralski poti, širokega razpona od klasičnega do sodobnega repertoarja, je odigral preko 100 raznovrstnih vlog. Najprej na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in nato v mariborski Drami. Izjemno študiozen, poglobljen, skromen in požrtvovalen igralski iskalec, ki se je vedno boril za Resnico. Velja za brezkompromisnega in angažiranega umetnika- upornika, ki mu je bil vedno proti populizmu. Vzporedno z igranjem je razvijal tudi pedagoški čut in v svojem Studiu Gledališče, režiral in dramatiziral dela, ki so mu bila posebej blizu. Shakespeare in Cankar imata v njegovem igralskem opusu posebno mesto. Hamlet, Rihard III. In Shylock v Beneškem trgovcu so morda tri vloge, ki so ga najbolj zaznamovale. Peter Boštjančič ima bogate izkušnje tudi s koreodramskim gledališčem in filmom.
Klasičen dramski igralec s psihološko-realističnim pristopom v duhu Stanislavskega. Na izjemno bogati igralski poti, širokega razpona od klasičnega do sodobnega repertoarja, je odigral preko 100 raznovrstnih vlog. Najprej na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in nato v mariborski Drami. Izjemno študiozen, poglobljen, skromen in požrtvovalen igralski iskalec, ki se je vedno boril za Resnico. Velja za brezkompromisnega in angažiranega umetnika- upornika, ki mu je bil vedno proti populizmu. Vzporedno z igranjem je razvijal tudi pedagoški čut in v svojem Studiu Gledališče, režiral in dramatiziral dela, ki so mu bila posebej blizu. Shakespeare in Cankar imata v njegovem igralskem opusu posebno mesto. Hamlet, Rihard III. In Shylock v Beneškem trgovcu so morda tri vloge, ki so ga najbolj zaznamovale. Peter Boštjančič ima bogate izkušnje tudi s koreodramskim gledališčem in filmom.
»Gledališča, ki so največja žrtev korona krize, začenjajo novo sezono s pokarantenskim optimizmom na eni in strahom pred ponovnim zaprtjem na drugi strani. Omejitve z varnostnimi ukrepi vodijo v vse manjšo dostopnost gledaliških stvaritev. Živimo v času, ko so maske, ki so sicer simbol gledališča, postale del resničnega življenja. O razmerah v teatru in novih treh uprizoritvah / Požigi, Alkestida, Škofjeloški pasjon/ z gledališkimi ustvarjalci: Jernejem Lorencijem, Nino Rajić Kranjac, Livijo Pandur, Markom Mandičem, Katarino Stegnar, Tiborjem Hrsom Pandurjem, Marinko Poštrak in drugimi.
»Gledališča, ki so največja žrtev korona krize, začenjajo novo sezono s pokarantenskim optimizmom na eni in strahom pred ponovnim zaprtjem na drugi strani. Omejitve z varnostnimi ukrepi vodijo v vse manjšo dostopnost gledaliških stvaritev. Živimo v času, ko so maske, ki so sicer simbol gledališča, postale del resničnega življenja. O razmerah v teatru in novih treh uprizoritvah / Požigi, Alkestida, Škofjeloški pasjon/ z gledališkimi ustvarjalci: Jernejem Lorencijem, Nino Rajić Kranjac, Livijo Pandur, Markom Mandičem, Katarino Stegnar, Tiborjem Hrsom Pandurjem, Marinko Poštrak in drugimi.
Gledališča ponovno odpirajo vrata. Ob upoštevanju posebnih pogojev, predvsem zahtevane varne razdalje med nastopajočimi, nastaja t. i. koronagledališče: brez dotikov, objemov, poljubov, predvidljivo in brez tveganj, in kot takšno izgublja bližino, živost in smisel. V izrednih, umetnosti nenaklonjenih okoliščinah, se gledališki umetniki vse pogosteje sprašujejo o svobodi umetniškega ustvarjanja. Direktorji gledališč Barbara Hieng Samobor, Goran Injac in Uroš Korenčan razmišljajo o finančni krizi in manjšem občinstvu, kar oboje grozi gledališčem, režiserji in igralci pa polni entuziazma spet vstopajo v ustvarjalne procese: Nina Rajić Kranjac, Jan Krmelj, Ivana Djilas, Nataša Barbara Gračner, Bojan Emeršič, Žiga Divjak in drugi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Špela Kuclar
Gledališča ponovno odpirajo vrata. Ob upoštevanju posebnih pogojev, predvsem zahtevane varne razdalje med nastopajočimi, nastaja t. i. koronagledališče: brez dotikov, objemov, poljubov, predvidljivo in brez tveganj, in kot takšno izgublja bližino, živost in smisel. V izrednih, umetnosti nenaklonjenih okoliščinah, se gledališki umetniki vse pogosteje sprašujejo o svobodi umetniškega ustvarjanja. Direktorji gledališč Barbara Hieng Samobor, Goran Injac in Uroš Korenčan razmišljajo o finančni krizi in manjšem občinstvu, kar oboje grozi gledališčem, režiserji in igralci pa polni entuziazma spet vstopajo v ustvarjalne procese: Nina Rajić Kranjac, Jan Krmelj, Ivana Djilas, Nataša Barbara Gračner, Bojan Emeršič, Žiga Divjak in drugi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Špela Kuclar
Epidemija koronavirusa je zaprla vrata gledališč po vsem svetu. Odpovedane so bile vse premiere in ustavljene vaje. Gledališka sezona je predhodno zaključena. Vsi se sprašujemo, kdaj se bo v gledališča spet lahko vrnilo življenje in kako pridobiti nazaj publliko in ji pomagati, da se osvobodi strahu, ki se je zažrl v vse pore našega življenja. O tem, v kakšno novo realnost se bomo prebudili, so razmišljali: Igor Samobor, Danilo Rošker, Marinka Poštrak, Edward Clug, Marko Mandič, Nataša Keser, Nejc Cijan Garlatti, Pia Zemljič, Liza Marijina, Saša Tabaković, Matjaž Zupančič in Tomi Janežič. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Epidemija koronavirusa je zaprla vrata gledališč po vsem svetu. Odpovedane so bile vse premiere in ustavljene vaje. Gledališka sezona je predhodno zaključena. Vsi se sprašujemo, kdaj se bo v gledališča spet lahko vrnilo življenje in kako pridobiti nazaj publliko in ji pomagati, da se osvobodi strahu, ki se je zažrl v vse pore našega življenja. O tem, v kakšno novo realnost se bomo prebudili, so razmišljali: Igor Samobor, Danilo Rošker, Marinka Poštrak, Edward Clug, Marko Mandič, Nataša Keser, Nejc Cijan Garlatti, Pia Zemljič, Liza Marijina, Saša Tabaković, Matjaž Zupančič in Tomi Janežič. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
50 let Gledališča Glej, najstarejšega neinstitucionalnega gledališča, ki je bilo kot eksperimentalno ustanovljeno v začetku 70-tih. Vzponi in padci, večna borba za prostor in strah pred ukinitviijo so bile Gleje stalnice. Od svobodnega eksperimenta, odkrivanja marginalnih tem do produkcijskega centra- s pogumom in uprizoritveno drznostjo- na dolgi poti iskanja in raziskovanja svoje lastne podobe, ki se je nenehno spreminjala. Umetnost igre.
50 let Gledališča Glej, najstarejšega neinstitucionalnega gledališča, ki je bilo kot eksperimentalno ustanovljeno v začetku 70-tih. Vzponi in padci, večna borba za prostor in strah pred ukinitviijo so bile Gleje stalnice. Od svobodnega eksperimenta, odkrivanja marginalnih tem do produkcijskega centra- s pogumom in uprizoritveno drznostjo- na dolgi poti iskanja in raziskovanja svoje lastne podobe, ki se je nenehno spreminjala. Umetnost igre.
Režiser Ivica Buljan in igralci iz ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega bodo spregovorili o skupnem avtorskem delu po motivih treh poljudno -znanstvenih knjig Y. N. Hararija: Homo Sapiens, Homo Deus, 21. nasvetov za 21. stoletja. Pod formo znanstvenega kabareta se skrivajo različne oblike od fizičnega gledališča, Stand upa, performanca do popevke in sodobnega plesa. Medijski raziskovalec, Lenart Kučič je spregovoril o širšem kontekstu Hararija kot zgodovinarja in o njegovih napovedih za prihodnost človeštva. Bo Homo Sapiens prešel v Homo Deusa? Prepričan je, da je za njegovo interpretacije potrebno mnogo več kot zgolj proste, subjektivne interpretacije igralcev. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Režiser Ivica Buljan in igralci iz ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega bodo spregovorili o skupnem avtorskem delu po motivih treh poljudno -znanstvenih knjig Y. N. Hararija: Homo Sapiens, Homo Deus, 21. nasvetov za 21. stoletja. Pod formo znanstvenega kabareta se skrivajo različne oblike od fizičnega gledališča, Stand upa, performanca do popevke in sodobnega plesa. Medijski raziskovalec, Lenart Kučič je spregovoril o širšem kontekstu Hararija kot zgodovinarja in o njegovih napovedih za prihodnost človeštva. Bo Homo Sapiens prešel v Homo Deusa? Prepričan je, da je za njegovo interpretacije potrebno mnogo več kot zgolj proste, subjektivne interpretacije igralcev. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Režiser Tomi Janežič se spet podaja na pot dolgega gledališkega potovanja. Tokrat v mediju lutkovnega gledališča po motivih Maeterlinckove poetične in alegorične Modre ptice. Sedem vprašanj o sreči ne daje odgovorov, kako najti srečo, ampak predvsem preizprašuje gledališke konvencije in odnos do igre ter nas sooča s temeljnimi bivanjskimi vprašanji, kot je npr. smisel. Dramaturginja Livija Pandur se je v minulem letu zelo intenzivno podala na režijsko pot. V najstarejšem španskem gledališču, Teatru Espanol v Madridu je režirala dramo Echoes sodobnega britanskega dramatika Henryja Naylora, na odru dubrovniškega gledališča Marin Držić pa Evripidovo Alkestido. V obeh uprizoritvah se postavlja na stran zatiranih žensk. Biokozmizem. Izreka je del 50-letnega obreda poslavljanja Dragana Živadinova. Gre za predstavo o minevanju, ki je posvečena kantavtorju Marku Breclju in igralcu Marku Mlačniku, ki je vedno bil nosilec retrogardističnega in postgravitacijskega gledališča Dragana Živadinova. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Režiser Tomi Janežič se spet podaja na pot dolgega gledališkega potovanja. Tokrat v mediju lutkovnega gledališča po motivih Maeterlinckove poetične in alegorične Modre ptice. Sedem vprašanj o sreči ne daje odgovorov, kako najti srečo, ampak predvsem preizprašuje gledališke konvencije in odnos do igre ter nas sooča s temeljnimi bivanjskimi vprašanji, kot je npr. smisel. Dramaturginja Livija Pandur se je v minulem letu zelo intenzivno podala na režijsko pot. V najstarejšem španskem gledališču, Teatru Espanol v Madridu je režirala dramo Echoes sodobnega britanskega dramatika Henryja Naylora, na odru dubrovniškega gledališča Marin Držić pa Evripidovo Alkestido. V obeh uprizoritvah se postavlja na stran zatiranih žensk. Biokozmizem. Izreka je del 50-letnega obreda poslavljanja Dragana Živadinova. Gre za predstavo o minevanju, ki je posvečena kantavtorju Marku Breclju in igralcu Marku Mlačniku, ki je vedno bil nosilec retrogardističnega in postgravitacijskega gledališča Dragana Živadinova. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
SNG Maribor je s tremi samostojnimi umetniškimi enotami - Dramo, Opero in Baletom največja kulturno-umetniška institucija pri nas, tako po številu zaposlenih kot po obsegu umetniške produkcije. V stoletni zgodovini se je mariborsko gledališče moralo kar naprej boriti za svoj obstanek. Gradnja nove velike dvorane ter obnova stare gledališke zgradbe sta trajali skorajda 30 let, zvrstili so se številni umetniški direktorji, vzponi in padci, krize, pa tudi mednarodni preboji in svetovni uspehi tako Drame, Opere kot Baleta. O burni in vznemirljivi zgodovini SNG Maribor bodo spregovorili gledališki ustvarjalci in zunanji opazovalci: Vili Ravnjak, Danilo Rošker, Peter Trnovšek, Vlado Novak, Nataša Matjašec Rošker, Valentina Turcu, Simon Krečič, Blaž Lukan, Manica Špendal in Benjamin Virc. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
SNG Maribor je s tremi samostojnimi umetniškimi enotami - Dramo, Opero in Baletom največja kulturno-umetniška institucija pri nas, tako po številu zaposlenih kot po obsegu umetniške produkcije. V stoletni zgodovini se je mariborsko gledališče moralo kar naprej boriti za svoj obstanek. Gradnja nove velike dvorane ter obnova stare gledališke zgradbe sta trajali skorajda 30 let, zvrstili so se številni umetniški direktorji, vzponi in padci, krize, pa tudi mednarodni preboji in svetovni uspehi tako Drame, Opere kot Baleta. O burni in vznemirljivi zgodovini SNG Maribor bodo spregovorili gledališki ustvarjalci in zunanji opazovalci: Vili Ravnjak, Danilo Rošker, Peter Trnovšek, Vlado Novak, Nataša Matjašec Rošker, Valentina Turcu, Simon Krečič, Blaž Lukan, Manica Špendal in Benjamin Virc. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Oktobrska Umetnost igre bo posvečena letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, gledališki, filmski in televizijski igralki Marinki Štern. V pogovoru nam je razkrila, da se njena igralska pot deli na dva dela: pred in po kreaciji Arkadine, ki jo je ustvarila v predstavi Utva A. P. Čehova in v režiji Tomija Janežiča. Izjemno bogata igralska pot malih in velikih vlog, ki jih je ta vrhunska igralka širokega razpona ustvarila večinoma na odru Slovenskega mladinskega gledališča, kjer je začela v sredini 70. let. Sodelovala je z režiserji od Ljubiše Rističa, Dušana Jovanoviča, Paola Magellija, Tomaža Pandurja, Vita Tauferja … do Nine Šorak in se srečala z raznovrstnimi poetikami od fizičnega, političnega do intimnega gledališča. Šternova očaranost nad gledališčem povezuje s spomini iz otroštva na Jezerskem, kjer nas je ljubeznivo sprejela skupaj s partnerjem Matjažem Faričem. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Oktobrska Umetnost igre bo posvečena letošnji dobitnici Borštnikovega prstana, gledališki, filmski in televizijski igralki Marinki Štern. V pogovoru nam je razkrila, da se njena igralska pot deli na dva dela: pred in po kreaciji Arkadine, ki jo je ustvarila v predstavi Utva A. P. Čehova in v režiji Tomija Janežiča. Izjemno bogata igralska pot malih in velikih vlog, ki jih je ta vrhunska igralka širokega razpona ustvarila večinoma na odru Slovenskega mladinskega gledališča, kjer je začela v sredini 70. let. Sodelovala je z režiserji od Ljubiše Rističa, Dušana Jovanoviča, Paola Magellija, Tomaža Pandurja, Vita Tauferja … do Nine Šorak in se srečala z raznovrstnimi poetikami od fizičnega, političnega do intimnega gledališča. Šternova očaranost nad gledališčem povezuje s spomini iz otroštva na Jezerskem, kjer nas je ljubeznivo sprejela skupaj s partnerjem Matjažem Faričem. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Zlatega leva na letošnjem Gledališkem bienalu v Benetkah je prejel nemški dramaturg in umetniški vodja Maxim Gorki Teatra v Berlinu, Jens Hillje, srebrnega leva pa nizozemski režiser Jetse Batelaan za inventiven pristop do otroškega gledališča. Na Bienalu je s predstavo Mauser Heinerja Müllerja v izvedbi münchenskega Rezidenzteatra gostoval tudi hrvaški režiser Oliver Frljić, ki je eden najbolj zasedenih in cenzuriranih evropskih režiserjev. Na Mittelfestu v Čedadu, ki je bil pod vodstvom Harisa Pašovića, posvečen vodenju, smo se med drugim pogovarjali z znanima italijanskima igralcema Maddaleno in Giovannijem Crippo, ob festivalski premieri L'infinito tra parentezi v režiji Piera Maccarinellija. Za konec pa še razmislek o sodobnem gledališčem slovitega ameriškega avatgardista Roberta Wilsona. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Zlatega leva na letošnjem Gledališkem bienalu v Benetkah je prejel nemški dramaturg in umetniški vodja Maxim Gorki Teatra v Berlinu, Jens Hillje, srebrnega leva pa nizozemski režiser Jetse Batelaan za inventiven pristop do otroškega gledališča. Na Bienalu je s predstavo Mauser Heinerja Müllerja v izvedbi münchenskega Rezidenzteatra gostoval tudi hrvaški režiser Oliver Frljić, ki je eden najbolj zasedenih in cenzuriranih evropskih režiserjev. Na Mittelfestu v Čedadu, ki je bil pod vodstvom Harisa Pašovića, posvečen vodenju, smo se med drugim pogovarjali z znanima italijanskima igralcema Maddaleno in Giovannijem Crippo, ob festivalski premieri L'infinito tra parentezi v režiji Piera Maccarinellija. Za konec pa še razmislek o sodobnem gledališčem slovitega ameriškega avatgardista Roberta Wilsona. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Oddaja Umetnost igre bo posvečena 20-letnici delovanja Mini teatra, gledališču, ki ga vodita vsestranska umetnika, igralec Robert Waltl in hrvaški režiser Ivica Buljan. Gledališče, ki je začelo svojo pot na ljubljanskem gradu, je namenjeno otroškemu in postdramskemu gledališču. Poleg ustanoviteljev bodo spregovorili tudi nekateri tuji umetniki in režiserji, ki so delovali v Mini teatru in filozofinja in kritičarka Svetlana Slapšak. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Oddaja Umetnost igre bo posvečena 20-letnici delovanja Mini teatra, gledališču, ki ga vodita vsestranska umetnika, igralec Robert Waltl in hrvaški režiser Ivica Buljan. Gledališče, ki je začelo svojo pot na ljubljanskem gradu, je namenjeno otroškemu in postdramskemu gledališču. Poleg ustanoviteljev bodo spregovorili tudi nekateri tuji umetniki in režiserji, ki so delovali v Mini teatru in filozofinja in kritičarka Svetlana Slapšak. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Vsi drugi se imenujejo Ali, Fassbinderjeva filmska klasika iz 70-ih let zdaj tudi v gledališki priredbi pod naslovom Ali: Strah ti poje dušo. Pod njo se podpisuje provokativen gledališki režiser Sebastijan Horvat, z vrhunsko igralko Natašo Barbaro Gračner v glavni vlogi Emmi v tandemu z Iztokom Drabikom Jugom, ki igra tujca Salema, Maročana. Ustvarjalci, ki so za to priložnost odkrili novo odrsko prizorišče v prostorih Železniškega muzeja, so se ukvarjali z vprašanjem, ali je Fassbinderjeva melodramatična zgodba na odru še melodramatična? Priredbe Fassbinderjevih filmov, ki lucidno obračunavajo z družbenimi stereotipi (ksenofobijo, rasizmom, homofobijo, diskriminacijo žensk …) sicer niso redkost, tudi pri nas ne! Spomnimo se samo uprizoritev Grenke solze Petre von Kant ali Grešnega kozla. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Vsi drugi se imenujejo Ali, Fassbinderjeva filmska klasika iz 70-ih let zdaj tudi v gledališki priredbi pod naslovom Ali: Strah ti poje dušo. Pod njo se podpisuje provokativen gledališki režiser Sebastijan Horvat, z vrhunsko igralko Natašo Barbaro Gračner v glavni vlogi Emmi v tandemu z Iztokom Drabikom Jugom, ki igra tujca Salema, Maročana. Ustvarjalci, ki so za to priložnost odkrili novo odrsko prizorišče v prostorih Železniškega muzeja, so se ukvarjali z vprašanjem, ali je Fassbinderjeva melodramatična zgodba na odru še melodramatična? Priredbe Fassbinderjevih filmov, ki lucidno obračunavajo z družbenimi stereotipi (ksenofobijo, rasizmom, homofobijo, diskriminacijo žensk …) sicer niso redkost, tudi pri nas ne! Spomnimo se samo uprizoritev Grenke solze Petre von Kant ali Grešnega kozla. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Junijska Umetnost igre bo posvečena Dunajskim slavnostnim tednom/ Wiener Festwochen/. Festival postaja vse bolj interdisciplinaren, brišejo se meje med žanri, umetnost pa postaja oblika upora zoper globalni kapitalizem, ki človeku jemlje svobodo in odtujuje, o čemer govori najnovejša predstava italjanskega režiserja Romea Castelluccija, La Vita Nuova. Poleg novega umetniškega direktorja festivala Christopha Slagmuylderja bodo spregovorili tudi nekateri izjemni umetniki evropskega, ameriškega in azijskega gledališča: Robert Wilson, Mariano Pensotti, Toshiki Okada, Franqois Chaignaud, Marie Pierre Brebant in drugi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Junijska Umetnost igre bo posvečena Dunajskim slavnostnim tednom/ Wiener Festwochen/. Festival postaja vse bolj interdisciplinaren, brišejo se meje med žanri, umetnost pa postaja oblika upora zoper globalni kapitalizem, ki človeku jemlje svobodo in odtujuje, o čemer govori najnovejša predstava italjanskega režiserja Romea Castelluccija, La Vita Nuova. Poleg novega umetniškega direktorja festivala Christopha Slagmuylderja bodo spregovorili tudi nekateri izjemni umetniki evropskega, ameriškega in azijskega gledališča: Robert Wilson, Mariano Pensotti, Toshiki Okada, Franqois Chaignaud, Marie Pierre Brebant in drugi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Kreativni, koreografski dvojec Emio Greco in Pieter C. Scholten se je po dveh letih spet vrnil v Ljubljano. Povod za intervju s svetovno znanima plesnima umetnikoma je bila njuna najbolj sveža stvaritev, diptih Pojavitev / Izginotje, ki je nastala v koprodukciji Nacionalnega baleta iz Marseilla, ICK Amsterdam in Cankarjevega doma ter v sodelovanju z mladinskim zborom Glasbene matice Ljubljana. Oba dela, katerih osrednja tema je minevanje, sta bila prvič skupaj odigrana v Ljubljani. Prvi se osredotoča na mladost, drugi na izginevanje, smrt. Diptih nas sooči s tem, da je večna samo sprememba in da vse spreminja obliko. Emio Greco in Pieter C. Scholten sta v zadnjih desetletjih pomembno zaznamovala sodobno evropsko plesno sceno. Za Umetnost igre sta odkrito spregovorila o svoji siloviti plesni in koreografski poti. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Kreativni, koreografski dvojec Emio Greco in Pieter C. Scholten se je po dveh letih spet vrnil v Ljubljano. Povod za intervju s svetovno znanima plesnima umetnikoma je bila njuna najbolj sveža stvaritev, diptih Pojavitev / Izginotje, ki je nastala v koprodukciji Nacionalnega baleta iz Marseilla, ICK Amsterdam in Cankarjevega doma ter v sodelovanju z mladinskim zborom Glasbene matice Ljubljana. Oba dela, katerih osrednja tema je minevanje, sta bila prvič skupaj odigrana v Ljubljani. Prvi se osredotoča na mladost, drugi na izginevanje, smrt. Diptih nas sooči s tem, da je večna samo sprememba in da vse spreminja obliko. Emio Greco in Pieter C. Scholten sta v zadnjih desetletjih pomembno zaznamovala sodobno evropsko plesno sceno. Za Umetnost igre sta odkrito spregovorila o svoji siloviti plesni in koreografski poti. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik