Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Žensko gibanje v preteklosti je bilo zaslužno za pridobitev političnih pravic žensk in odpravljanje diskriminacije na delovnem področju. Kakšna pa je podoba feminizma danes in zakaj še vedno primanjkuje feministov? V oddaji bo objavljen tudi krajši pogovor s Slavenko Drakulić. Gostje: dr. Svetlana Slapšak, dr. Manca G. Renko, Ana Čigon in Ana Schnabl Urednica oddaje: Nina Jerman
Žensko gibanje v preteklosti je bilo zaslužno za pridobitev političnih pravic žensk in odpravljanje diskriminacije na delovnem področju. Kakšna pa je podoba feminizma danes in zakaj še vedno primanjkuje feministov? V oddaji bo objavljen tudi krajši pogovor s Slavenko Drakulić. Gostje: dr. Svetlana Slapšak, dr. Manca G. Renko, Ana Čigon in Ana Schnabl Urednica oddaje: Nina Jerman
Ob obtožbah zaradi spolnih zlorab je dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, patra Marka Rupnika pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado, saj za odvzem najvišjega državnega odlikovanja na področju umetnosti ni pravne podlage. Rupnik je bil nagrajen leta 2000, kot tudi pesnica Svetlana Makarovič, ki je takrat nagrado zavrnila, saj je po njenem mnenju »Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade«. Trenutno veljavni Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ali bi ga bilo treba spremeniti? Ali je mogoče ločiti umetniški opus od življenja in dejanj umetnika? Objavljen bo tudi intervju z dr. Jožefom Muhovičem, predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada. Gostje: Ema Kugler, Ira Ratej, dr. Janez Bogataj, Edi Berk. Urednica oddaje: Nina Jerman
Ob obtožbah zaradi spolnih zlorab je dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, patra Marka Rupnika pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado, saj za odvzem najvišjega državnega odlikovanja na področju umetnosti ni pravne podlage. Rupnik je bil nagrajen leta 2000, kot tudi pesnica Svetlana Makarovič, ki je takrat nagrado zavrnila, saj je po njenem mnenju »Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade«. Trenutno veljavni Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ali bi ga bilo treba spremeniti? Ali je mogoče ločiti umetniški opus od življenja in dejanj umetnika? Objavljen bo tudi intervju z dr. Jožefom Muhovičem, predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada. Gostje: Ema Kugler, Ira Ratej, dr. Janez Bogataj, Edi Berk. Urednica oddaje: Nina Jerman
Gradbena dela za novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice 2 naj bi se začela konec prihodnjega leta ali na začetku leta 2024 in bodo predvidoma trajala do leta 2026. Celotna investicija, ki vključuje tudi vso opremo, je vredna okoli 102 milijona evrov. Ali se zapletena in štiri desetletja dolga zgodba gradnje novega NUK-a vendarle razpleta? Urednica oddaje: Nina Jerman
Gradbena dela za novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice 2 naj bi se začela konec prihodnjega leta ali na začetku leta 2024 in bodo predvidoma trajala do leta 2026. Celotna investicija, ki vključuje tudi vso opremo, je vredna okoli 102 milijona evrov. Ali se zapletena in štiri desetletja dolga zgodba gradnje novega NUK-a vendarle razpleta? Urednica oddaje: Nina Jerman
V času, ko dokumentarni film o zlu Sarajevo safari razburja občinstvo, nas zanima, kakšna je komunikacijska in umetniška moč sodobnega dokumentarnega filma in v kakšni kondiciji je slovenski dokumentarni film? Gostje: Miran Zupanič, Rok Biček, Maja Weiss in Petra Seliškar Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V času, ko dokumentarni film o zlu Sarajevo safari razburja občinstvo, nas zanima, kakšna je komunikacijska in umetniška moč sodobnega dokumentarnega filma in v kakšni kondiciji je slovenski dokumentarni film? Gostje: Miran Zupanič, Rok Biček, Maja Weiss in Petra Seliškar Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V zadnjih letih knjižni strokovnjaki opozarjajo na premik k trivializaciji knjižnih vsebin – posledica je usihanje kupcev in bralcev resnejše literature. V središče oddaje postavljamo dobre knjige in avtorje, ki so tudi uspešni. Z nami bodo poznavalci knjižne krajine pri nas in v tujini: Lila Prap, dr. Miha Kovač, Mitja Čander in Tadej Golob. Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V zadnjih letih knjižni strokovnjaki opozarjajo na premik k trivializaciji knjižnih vsebin – posledica je usihanje kupcev in bralcev resnejše literature. V središče oddaje postavljamo dobre knjige in avtorje, ki so tudi uspešni. Z nami bodo poznavalci knjižne krajine pri nas in v tujini: Lila Prap, dr. Miha Kovač, Mitja Čander in Tadej Golob. Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Na indijsko-britanskega pisatelja Salmana Rushdieja, avtorja romana Satanski stihi, je bila leta 1989 zaradi kritike islama razpisana fatva. Knjiga je najprej razburila britanske muslimane, za njimi pa tudi muslimane po svetu. Po več desetletjih od izreka smrtne obsodbe je napadalec Rushdieja avgusta letos večkrat zabodel. Kaj pomeni svoboda govora in kaj svoboda umetniške besede? Kje, če sploh, so meje? Gostje: dr. Primož Šterbenc, Tanja Tuma, dr. Mirt Komel in dr. Blaž Zabel Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Na indijsko-britanskega pisatelja Salmana Rushdieja, avtorja romana Satanski stihi, je bila leta 1989 zaradi kritike islama razpisana fatva. Knjiga je najprej razburila britanske muslimane, za njimi pa tudi muslimane po svetu. Po več desetletjih od izreka smrtne obsodbe je napadalec Rushdieja avgusta letos večkrat zabodel. Kaj pomeni svoboda govora in kaj svoboda umetniške besede? Kje, če sploh, so meje? Gostje: dr. Primož Šterbenc, Tanja Tuma, dr. Mirt Komel in dr. Blaž Zabel Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Imena lokalov, podjetij, registriranih v Sloveniji, ki sestavljajo jezikovno krajino naših mest, so kljub zakonu včasih angleška. Ob vzponu spletnih platform za pretakanje avdiovizualnih vsebin pa se med branilci slovenščine porajajo skrbi, saj nekatere vodilne pretočne platforme, kot sta Netflix in Disney+, slovenskemu občinstvu ne zagotavljajo podnapisov v maternem jeziku. Za kako pereč problem gre? Gostje: dr. Vesna Mikolič, dr. Kozma Ahačič, Lenart J. Kučić in Boštjan Gorenc – Pižama Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Imena lokalov, podjetij, registriranih v Sloveniji, ki sestavljajo jezikovno krajino naših mest, so kljub zakonu včasih angleška. Ob vzponu spletnih platform za pretakanje avdiovizualnih vsebin pa se med branilci slovenščine porajajo skrbi, saj nekatere vodilne pretočne platforme, kot sta Netflix in Disney+, slovenskemu občinstvu ne zagotavljajo podnapisov v maternem jeziku. Za kako pereč problem gre? Gostje: dr. Vesna Mikolič, dr. Kozma Ahačič, Lenart J. Kučić in Boštjan Gorenc – Pižama Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V času menjave vlade bomo govorili o izzivih na področju kulture, ki čakajo dr. Asto Vrečko, kandidatko za ministrico za kulturo. Izpostavili bomo probleme samozaposlenih, investicije v ljubljansko Dramo, problematiko javnih zavodov, likovnih ustvarjalcev in ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti ter slovenski film, za katerega koalicijska pogodba predvideva ustrezno raven in trajno stabilnost financiranja. Gostje: Nataša Bučar (Slovenski filmski center), Vesna Jurca Tadel (Drama SNG Ljubljana), Inga Remeta (Društvo Asociacija) in Zoran Poznič (ZDSLU). Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V času menjave vlade bomo govorili o izzivih na področju kulture, ki čakajo dr. Asto Vrečko, kandidatko za ministrico za kulturo. Izpostavili bomo probleme samozaposlenih, investicije v ljubljansko Dramo, problematiko javnih zavodov, likovnih ustvarjalcev in ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti ter slovenski film, za katerega koalicijska pogodba predvideva ustrezno raven in trajno stabilnost financiranja. Gostje: Nataša Bučar (Slovenski filmski center), Vesna Jurca Tadel (Drama SNG Ljubljana), Inga Remeta (Društvo Asociacija) in Zoran Poznič (ZDSLU). Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Slovenska kultura in umetnost se vse bolj odpirata v Evropo. In Slovenija je pri evropskem financiranju uspešna. Slovenske kulturne organizacije so, vpete v evropske projekte, ustvarile partnerske povezave s številnimi državami. Kaj ponujajo evropski programi, med njimi Ustvarjalna Evropa, edini program Evropske unije, namenjen izključno podpori kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem? Predstavili bomo tudi uspešne projekte Radia Slovenija. Gostje: Mateja Lazar, Barbara Rovere, Uroš Veber in Tanja Hladnik Voditeljica: Nina Jerman
Slovenska kultura in umetnost se vse bolj odpirata v Evropo. In Slovenija je pri evropskem financiranju uspešna. Slovenske kulturne organizacije so, vpete v evropske projekte, ustvarile partnerske povezave s številnimi državami. Kaj ponujajo evropski programi, med njimi Ustvarjalna Evropa, edini program Evropske unije, namenjen izključno podpori kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem? Predstavili bomo tudi uspešne projekte Radia Slovenija. Gostje: Mateja Lazar, Barbara Rovere, Uroš Veber in Tanja Hladnik Voditeljica: Nina Jerman
V času, ko obsojamo rusko agresijo v Ukrajini in ruske imperialne zahteve, bomo v središče oddaje postavili tako ukrajinsko kot tudi rusko umetnost. Medtem ko iz Ukrajine poročajo, da Rusija na zasedenih ozemljih iz knjižnic odnaša nezaželeno ukrajinsko literaturo, ruski predsednik Vladimir Putin Zahod obtožuje, da diskriminira rusko umetnost in kulturo. Govorili bomo o avtonomiji in kritiki umetnosti, tudi s Hanno Veselovsko iz Sindikata gledaliških delavcev Ukrajine. Gostje: dr. Kristina Pranjić, dr. Janja Vollmaier Lubej, dr. Lev Kreft in dr. Gregor Moder. Voditeljica: Nina Jerman
V času, ko obsojamo rusko agresijo v Ukrajini in ruske imperialne zahteve, bomo v središče oddaje postavili tako ukrajinsko kot tudi rusko umetnost. Medtem ko iz Ukrajine poročajo, da Rusija na zasedenih ozemljih iz knjižnic odnaša nezaželeno ukrajinsko literaturo, ruski predsednik Vladimir Putin Zahod obtožuje, da diskriminira rusko umetnost in kulturo. Govorili bomo o avtonomiji in kritiki umetnosti, tudi s Hanno Veselovsko iz Sindikata gledaliških delavcev Ukrajine. Gostje: dr. Kristina Pranjić, dr. Janja Vollmaier Lubej, dr. Lev Kreft in dr. Gregor Moder. Voditeljica: Nina Jerman
Pred mednarodnim praznikom žensk bomo izpostavili žensko gibanje, ki skozi zgodovino premešča polja boja. Dotaknili se bomo tako prvega slovenskega ženskega časopisa kot tudi dejstva, da je zgodovina žensk do konca devetdesetih let 20. stoletja ostajala na margini interesov slovenskega zgodovinopisja. Zanimalo nas bo, zakaj je bil prag med javnim in zasebnim pri nas vse do 19. stoletja za ženske neprehoden in kakšna je podoba feminizma danes. In tudi, kako pomembno je bilo leto 1919, ko je ženskam vrata odprla ljubljanska univerza in zakaj se poklicem, ki se feminizirajo, nižata socialni status v družbi in nagrada za opravljeno delo. Gostje: dr. Marta Verginella, dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Ana Cergol Paradiž Voditeljica: Nina Jerman
Pred mednarodnim praznikom žensk bomo izpostavili žensko gibanje, ki skozi zgodovino premešča polja boja. Dotaknili se bomo tako prvega slovenskega ženskega časopisa kot tudi dejstva, da je zgodovina žensk do konca devetdesetih let 20. stoletja ostajala na margini interesov slovenskega zgodovinopisja. Zanimalo nas bo, zakaj je bil prag med javnim in zasebnim pri nas vse do 19. stoletja za ženske neprehoden in kakšna je podoba feminizma danes. In tudi, kako pomembno je bilo leto 1919, ko je ženskam vrata odprla ljubljanska univerza in zakaj se poklicem, ki se feminizirajo, nižata socialni status v družbi in nagrada za opravljeno delo. Gostje: dr. Marta Verginella, dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Ana Cergol Paradiž Voditeljica: Nina Jerman
Govorili bomo o pomenu neodvisnih ustvarjalcev in producentov za razvoj uprizoritvenih umetnosti. V ospredje bomo postavili tako pomen prostorov za uprizoritvene umetnosti kot uspehe v preteklosti in prihodnje načrte, evropske projekte, koprodukcije ter težave, s katerimi se srečujejo, in tudi nujnost prilagajanja repertoarjev in krčenja mreže sodelavcev glede na finančne zmožnosti. Gostje: Alma R. Selimović, Inga Remeta, Alja Lobnik in Robert Waltl. Posneli smo tudi intervju z gledališkim režiserjem Matjažem Pograjcem, ki je v preteklosti na neodvisni sceni dosegal uspehe s skupino Betontanc.
Govorili bomo o pomenu neodvisnih ustvarjalcev in producentov za razvoj uprizoritvenih umetnosti. V ospredje bomo postavili tako pomen prostorov za uprizoritvene umetnosti kot uspehe v preteklosti in prihodnje načrte, evropske projekte, koprodukcije ter težave, s katerimi se srečujejo, in tudi nujnost prilagajanja repertoarjev in krčenja mreže sodelavcev glede na finančne zmožnosti. Gostje: Alma R. Selimović, Inga Remeta, Alja Lobnik in Robert Waltl. Posneli smo tudi intervju z gledališkim režiserjem Matjažem Pograjcem, ki je v preteklosti na neodvisni sceni dosegal uspehe s skupino Betontanc.
Znanstveniki so konec novembra v Južni Afriki odkrili novo različico novega koronavirusa, omikron. Nekatere države po svetu beležijo rekordno število novih okužb, največ od začetka pandemije. Tudi v Sloveniji se krivulja potrjenih okužb dviga. Kako deluje družba v času pandemske izčrpanosti in kako deluje cepivo? Katere države izkazujejo visoko in katere nizko stopnjo zaupanja v znanost? Gostje: dr. Alenka Trop Skaza, dr. Roman Jerala, dr. Mitja Hafner-Fink, dr. Samo Uhan in dr. Peter Klepec. Voditeljica: Nina Jerman
Znanstveniki so konec novembra v Južni Afriki odkrili novo različico novega koronavirusa, omikron. Nekatere države po svetu beležijo rekordno število novih okužb, največ od začetka pandemije. Tudi v Sloveniji se krivulja potrjenih okužb dviga. Kako deluje družba v času pandemske izčrpanosti in kako deluje cepivo? Katere države izkazujejo visoko in katere nizko stopnjo zaupanja v znanost? Gostje: dr. Alenka Trop Skaza, dr. Roman Jerala, dr. Mitja Hafner-Fink, dr. Samo Uhan in dr. Peter Klepec. Voditeljica: Nina Jerman
Naš knjižni trg še vedno uspe ustreči raznolikosti specializiranega povpraševanja. Kakšen je položaj slovenske knjige? Kako poteka mednarodno trženje in pridobivanje licenc za prevode v tuje jezike? Kako potekajo priprave na častno gostovanje Slovenije v Frankfutu in kakšna je spletna podoba letošnjega Slovenskega knjižnega sejma? Gostje: dr. Dimitrij Rupel, dr. Miha Kovač, Senja Požar in Petra Kavčič.
Naš knjižni trg še vedno uspe ustreči raznolikosti specializiranega povpraševanja. Kakšen je položaj slovenske knjige? Kako poteka mednarodno trženje in pridobivanje licenc za prevode v tuje jezike? Kako potekajo priprave na častno gostovanje Slovenije v Frankfutu in kakšna je spletna podoba letošnjega Slovenskega knjižnega sejma? Gostje: dr. Dimitrij Rupel, dr. Miha Kovač, Senja Požar in Petra Kavčič.
Reformacija je pomenila velik korak v evropski zgodovini. V devetinštiridesetih letih, kolikor je trajala reformacija na Slovenskem, je izšlo 56 knjig, kar je ogromen dosežek. V fokus oddaje smo postavili Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej. Nastajal je več kot štirideset let (kar je za slovaropisje zelo kratko obdobje) in prvi zvezek je pravkar izšel. Gostje: dr. Majda Merše, dr. Andreja Legan Ravnikar, dr. Jonatan Vinkler in dr. Kozma Ahačič. Voditeljica: Nina Jerman
Reformacija je pomenila velik korak v evropski zgodovini. V devetinštiridesetih letih, kolikor je trajala reformacija na Slovenskem, je izšlo 56 knjig, kar je ogromen dosežek. V fokus oddaje smo postavili Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej. Nastajal je več kot štirideset let (kar je za slovaropisje zelo kratko obdobje) in prvi zvezek je pravkar izšel. Gostje: dr. Majda Merše, dr. Andreja Legan Ravnikar, dr. Jonatan Vinkler in dr. Kozma Ahačič. Voditeljica: Nina Jerman
Ali drži, da intelektualni užitek – kot je trdil nemški dramatik Bertolt Brecht - pride z miselno nalogo, ki jo kriminalni roman postavi detektivu in bralcu? Govorili bomo o kriminalnem žanru v literaturi in serijah, igranih in dokumentarnih. Gostje: pisatelja Tadej Golob in Irena Svetek, filmski in televizijski režiser Matevž Luzar ter dr. Boštjan Brezovnik, pravnik in scenarist. Voditeljica: Nina Jerman
Ali drži, da intelektualni užitek – kot je trdil nemški dramatik Bertolt Brecht - pride z miselno nalogo, ki jo kriminalni roman postavi detektivu in bralcu? Govorili bomo o kriminalnem žanru v literaturi in serijah, igranih in dokumentarnih. Gostje: pisatelja Tadej Golob in Irena Svetek, filmski in televizijski režiser Matevž Luzar ter dr. Boštjan Brezovnik, pravnik in scenarist. Voditeljica: Nina Jerman
Kako Mladi levi, Dnevi poezije in vina, Fronta sodobnega plesa in festival stare glasbe Seviqc Brežice ohranjajo vrhunsko formo in kako svoj program vpenjajo v mednarodne mreže? Kako pomembno je stopati po neuhojenih poteh in kako so se festivali prilagodili na pandemično realnost, ko je virus močno zavrl kulturno dejavnost? Gostje: Mojca Jug, Aleš Šteger, Matjaž Farič in Klemen Ramovš. Voditeljica: Nina Jerman
Kako Mladi levi, Dnevi poezije in vina, Fronta sodobnega plesa in festival stare glasbe Seviqc Brežice ohranjajo vrhunsko formo in kako svoj program vpenjajo v mednarodne mreže? Kako pomembno je stopati po neuhojenih poteh in kako so se festivali prilagodili na pandemično realnost, ko je virus močno zavrl kulturno dejavnost? Gostje: Mojca Jug, Aleš Šteger, Matjaž Farič in Klemen Ramovš. Voditeljica: Nina Jerman
Znanstveno - raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sestavljen iz 18- ih avtonomnih inštitutov in je nepogrešljivi del slovenske raziskovalne in univerzitetne pokrajine. Ustanovljen je bil leta 1981. Ob 40- letnici se bomo ozrli v njegovo prihodnost in preteklost. Gostje: Dr. Oto Luthar, dr. Rado Riha, dr. Tanja Petrović in dr. Lilijana Šprah. Voditeljica: Nina Jerman
Znanstveno - raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sestavljen iz 18- ih avtonomnih inštitutov in je nepogrešljivi del slovenske raziskovalne in univerzitetne pokrajine. Ustanovljen je bil leta 1981. Ob 40- letnici se bomo ozrli v njegovo prihodnost in preteklost. Gostje: Dr. Oto Luthar, dr. Rado Riha, dr. Tanja Petrović in dr. Lilijana Šprah. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšna je časovnica ponovnega odpiranja gledališč in kinodvoran? Koliko gledalcev si lahko obetajo v prihodnosti? Kako močno občinstvo pogreša koncerte? Kako prizadeti so glasbeniki in ustvarjalci uprizoritvenih umetnosti? O izzivih v kulturi v času izrednih razmer, načrtih v prihodnje ter hitrosti vračanja kulture v javno življenje, pri nas in v tujini, bodo spregovorili Tinkara Kovač, predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Metka Dariš, direktorica Kinodvora, in Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšna je časovnica ponovnega odpiranja gledališč in kinodvoran? Koliko gledalcev si lahko obetajo v prihodnosti? Kako močno občinstvo pogreša koncerte? Kako prizadeti so glasbeniki in ustvarjalci uprizoritvenih umetnosti? O izzivih v kulturi v času izrednih razmer, načrtih v prihodnje ter hitrosti vračanja kulture v javno življenje, pri nas in v tujini, bodo spregovorili Tinkara Kovač, predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Metka Dariš, direktorica Kinodvora, in Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč. Voditeljica: Nina Jerman
Družba se ob soočanju z epidemijo organizira na novo. To se je v preteklosti zgodilo tudi ob pojavu kuge, kolere in španske gripe. Kako je novi koronavirus spremenil odnose med ljudmi in kakšna je nova definicija pojma dotika? Govorili bomo o epidemijah in njihovih posledicah, o posameznikih in družbi med koronsko krizo. Voditeljica: Nina Jerman
Družba se ob soočanju z epidemijo organizira na novo. To se je v preteklosti zgodilo tudi ob pojavu kuge, kolere in španske gripe. Kako je novi koronavirus spremenil odnose med ljudmi in kakšna je nova definicija pojma dotika? Govorili bomo o epidemijah in njihovih posledicah, o posameznikih in družbi med koronsko krizo. Voditeljica: Nina Jerman
Čeprav je gledališki dogodek na spletu zgolj približek odrske izkušnje, je gledališka umetnost med epidemijo novega koronavirusa zaživela v novih okoljih. Kakšna je epidemična forma uprizoritvenih umetnosti? Kako se z izzivom prenosa predstav na splet soočajo gledališča? Kaj prinaša pobuda »izZOOMstrenega gledališča« in kaj projekt »Oder360«? Gostje: Iztok Kovač, direktor Zavoda EN-KNAP in umetniški vodja Centra kulture Španski borci, Kim Komljanec, predstavnica Enote dramskih pisateljev Združenja dramskih umetnikov Slovenije, Igor Samobor, ravnatelj ljubljanske Drame in Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra. Voditeljica: Nina Jerman
Čeprav je gledališki dogodek na spletu zgolj približek odrske izkušnje, je gledališka umetnost med epidemijo novega koronavirusa zaživela v novih okoljih. Kakšna je epidemična forma uprizoritvenih umetnosti? Kako se z izzivom prenosa predstav na splet soočajo gledališča? Kaj prinaša pobuda »izZOOMstrenega gledališča« in kaj projekt »Oder360«? Gostje: Iztok Kovač, direktor Zavoda EN-KNAP in umetniški vodja Centra kulture Španski borci, Kim Komljanec, predstavnica Enote dramskih pisateljev Združenja dramskih umetnikov Slovenije, Igor Samobor, ravnatelj ljubljanske Drame in Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra. Voditeljica: Nina Jerman
Slovenski veleposlanik v Rimu, Tomaž Kunstelj, je odrekel promocijo razstavi Večje od mene: junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije o umetnosti zadnjega obdobja nekdanje Jugoslavije, ki jo slovenska kustosinja Zdenka Badovinac pripravlja v uglednem rimskem muzeju MAXXI. V oddaji bomo objavili intervju z veleposlanikom in spregovorili o pojmu nacionalnega v sodobni umetnosti. Gostje: dr. Beti Žerovc, Zdenka Badovinac, dr. Kaja Kraner in Miran Mohar. Voditeljica: Nina Jerman
Slovenski veleposlanik v Rimu, Tomaž Kunstelj, je odrekel promocijo razstavi Večje od mene: junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije o umetnosti zadnjega obdobja nekdanje Jugoslavije, ki jo slovenska kustosinja Zdenka Badovinac pripravlja v uglednem rimskem muzeju MAXXI. V oddaji bomo objavili intervju z veleposlanikom in spregovorili o pojmu nacionalnega v sodobni umetnosti. Gostje: dr. Beti Žerovc, Zdenka Badovinac, dr. Kaja Kraner in Miran Mohar. Voditeljica: Nina Jerman
Leto 2021 je leto Josipa Jurčiča. Umrl je leta 1881, pri rosnih sedemintridesetih. Kako danes, 140 let po Jurčičevi smrti, sprejemamo njegovo izročilo? Kakšna je usoda prevodov njegovih del? Pisatelj in časnikar, avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Po študiju na Dunaju se je vrnil v domovino in kot urednik dnevnika Slovenski narod predstavljal nov prototip intelektualca, ki si služi kruh izključno s peresom. Gostje: dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Urška Perenič in Barbara Rigler. Voditeljica: Nina Jerman
Leto 2021 je leto Josipa Jurčiča. Umrl je leta 1881, pri rosnih sedemintridesetih. Kako danes, 140 let po Jurčičevi smrti, sprejemamo njegovo izročilo? Kakšna je usoda prevodov njegovih del? Pisatelj in časnikar, avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Po študiju na Dunaju se je vrnil v domovino in kot urednik dnevnika Slovenski narod predstavljal nov prototip intelektualca, ki si služi kruh izključno s peresom. Gostje: dr. Janko Kos, dr. Tone Smolej, dr. Urška Perenič in Barbara Rigler. Voditeljica: Nina Jerman
Veljavna ureditev klasifikacije stavb v Sloveniji posebej ne opredeljuje delovnih prostorov umetnikov, a Ministrstvo za okolje in prostor naj bi imelo v načrtu spremembo klasifikacije stavb v smeri njihove posebne obravnave. Kaj bi to pomenilo za ustvarjalce? Predstavili bomo problem najetih in lastniških prostorov ustvarjalcev na področju kulture in izpostavili problem neobstoja trga umetnin pri nas. Gostje: filmska režiserka, videastka in performerka Ema Kugler, vizualni umetnik Žiga Kariž, slikar in predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak ter Janoš Kern, predsednik Kulturniške zbornice Slovenije. Voditeljica: Nina Jerman
Veljavna ureditev klasifikacije stavb v Sloveniji posebej ne opredeljuje delovnih prostorov umetnikov, a Ministrstvo za okolje in prostor naj bi imelo v načrtu spremembo klasifikacije stavb v smeri njihove posebne obravnave. Kaj bi to pomenilo za ustvarjalce? Predstavili bomo problem najetih in lastniških prostorov ustvarjalcev na področju kulture in izpostavili problem neobstoja trga umetnin pri nas. Gostje: filmska režiserka, videastka in performerka Ema Kugler, vizualni umetnik Žiga Kariž, slikar in predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak ter Janoš Kern, predsednik Kulturniške zbornice Slovenije. Voditeljica: Nina Jerman
Kako je epidemija prizadela vizualno umetnost in kako muzeje in galerije? Kako ti skrbijo za digitalizacijo in kako za razvoj interaktivnih vsebin, ki jih lahko ponudijo obiskovalcem na daljavo ter kako oteženi so mednarodni projekti? Gostje oddaje bodo Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti, Zdenka Badovinac, v.d. direktorja Moderne galerije in Jan Malec, kustos Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Po skypu se bosta oglasila interdisciplinarni umetnik Marko Peljhan in galerist Gregor Podnar. Voditeljica: Nina Jerman
Kako je epidemija prizadela vizualno umetnost in kako muzeje in galerije? Kako ti skrbijo za digitalizacijo in kako za razvoj interaktivnih vsebin, ki jih lahko ponudijo obiskovalcem na daljavo ter kako oteženi so mednarodni projekti? Gostje oddaje bodo Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti, Zdenka Badovinac, v.d. direktorja Moderne galerije in Jan Malec, kustos Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Po skypu se bosta oglasila interdisciplinarni umetnik Marko Peljhan in galerist Gregor Podnar. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšna je koronska gledališka realnost in kakšno je trenutno življenje na filmskem polju? Zaradi epidemije se je zgodila najhujša kriza filmske industrije in – zdi se – da tudi uprizoritvenih umetnosti. V tokratni oddaji bomo izpostavili reprezentativne in eksemplarične probleme obeh zvrsti umetnosti v času, ko se v Sloveniji približujemo zenitu drugega epidemijskega vala. Gostje: direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak, filmski producent Danijel Hočevar in filmski režiser Matevž Luzar. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšna je koronska gledališka realnost in kakšno je trenutno življenje na filmskem polju? Zaradi epidemije se je zgodila najhujša kriza filmske industrije in – zdi se – da tudi uprizoritvenih umetnosti. V tokratni oddaji bomo izpostavili reprezentativne in eksemplarične probleme obeh zvrsti umetnosti v času, ko se v Sloveniji približujemo zenitu drugega epidemijskega vala. Gostje: direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak, filmski producent Danijel Hočevar in filmski režiser Matevž Luzar. Voditeljica: Nina Jerman
Glasbena industrija se je zaradi krize, ki jo je povzročil novi koronavirus, znašla pred popolnim propadom. Kakšni so ukrepi za pomoč glasbenikom, organizatorjem koncertov in zaposlenim v podpornih dejavnostih, kako jih je epidemija prizadela in kaj pričakujejo v prihajajočih mesecih? Gostje oddaje bodo: glasbenika Nikola Sekulović in Tadej Košir, organizator koncertov Mitja Prezelj ter Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu. Voditeljica: Nina Jerman
Glasbena industrija se je zaradi krize, ki jo je povzročil novi koronavirus, znašla pred popolnim propadom. Kakšni so ukrepi za pomoč glasbenikom, organizatorjem koncertov in zaposlenim v podpornih dejavnostih, kako jih je epidemija prizadela in kaj pričakujejo v prihajajočih mesecih? Gostje oddaje bodo: glasbenika Nikola Sekulović in Tadej Košir, organizator koncertov Mitja Prezelj ter Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta v Cankarjevem domu. Voditeljica: Nina Jerman
Govorili bomo o prekariatu v kulturi, njegovi preteklosti in prihodnosti. Kako nestabilnost, negotova delovna razmerja, neustaljen delovnik, majhna socialna varnost in prožnost trga dela vplivajo na ustvarjalnost? Kakšne so strukturne spremembe na področju dela in implikacije za sodobno družbo? Gostje oddaje bodo: pisateljica Suzana Tratnik, glasbenik Bojan Cvetrežnik, filozof Zdravko Kobe in filmska režiserka Urša Menart. Voditeljica: Nina Jerman
Govorili bomo o prekariatu v kulturi, njegovi preteklosti in prihodnosti. Kako nestabilnost, negotova delovna razmerja, neustaljen delovnik, majhna socialna varnost in prožnost trga dela vplivajo na ustvarjalnost? Kakšne so strukturne spremembe na področju dela in implikacije za sodobno družbo? Gostje oddaje bodo: pisateljica Suzana Tratnik, glasbenik Bojan Cvetrežnik, filozof Zdravko Kobe in filmska režiserka Urša Menart. Voditeljica: Nina Jerman
V oddaji Panoptikum bomo govorili o vplivu epidemije novega koronavirusa na slovensko kulturo in o strategijah izhoda iz krize. Predstavili bomo delovanje na različnih kulturno-umetniških področjih v času epidemije, osvetlili težave, s katerimi se spoprijemajo umetniki in predstavili načrte Ministrstva za kulturo. Gostje oddaje bodo dr. Ignacija Fridl-Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Danilo Rošker, direktor SNG Maribor in Jure Novak, strokovni sodelavec društva Asociacija. Voditeljica: Nina Jerman
V oddaji Panoptikum bomo govorili o vplivu epidemije novega koronavirusa na slovensko kulturo in o strategijah izhoda iz krize. Predstavili bomo delovanje na različnih kulturno-umetniških področjih v času epidemije, osvetlili težave, s katerimi se spoprijemajo umetniki in predstavili načrte Ministrstva za kulturo. Gostje oddaje bodo dr. Ignacija Fridl-Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Danilo Rošker, direktor SNG Maribor in Jure Novak, strokovni sodelavec društva Asociacija. Voditeljica: Nina Jerman
Literatura je od nekdaj na piedestalu slovenske kulture. Ob uspešnih filmskih adaptacijah in ekranizacijah zadnjih let - tudi Jezera, nadaljevanki, ki je lansirala žanr »alpski-noir« in ki v teh dneh navdušuje televizijske gledalce, nas zanima, ali Slovenci še mislimo zaprto v besedi, ne pa filmsko in odprto, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja poudarjal esejist in pisatelj Marjan Rožanc. Gostje v Panoptikumu so tokrat: režiser Marko Naberšnik, režiserka Barbara Zemljič in dr. Matevž Rudolf, sociolog kulture. Voditeljica: Nina Jerman
Literatura je od nekdaj na piedestalu slovenske kulture. Ob uspešnih filmskih adaptacijah in ekranizacijah zadnjih let - tudi Jezera, nadaljevanki, ki je lansirala žanr »alpski-noir« in ki v teh dneh navdušuje televizijske gledalce, nas zanima, ali Slovenci še mislimo zaprto v besedi, ne pa filmsko in odprto, kot je v šestdesetih letih 20. stoletja poudarjal esejist in pisatelj Marjan Rožanc. Gostje v Panoptikumu so tokrat: režiser Marko Naberšnik, režiserka Barbara Zemljič in dr. Matevž Rudolf, sociolog kulture. Voditeljica: Nina Jerman
Naslov evropske prestolnice kulture po mestih stare celine kroži od leta 1985. Na pobudo Evropske unije se vsako leto podeli dvema mestoma v državah članicah. Slovenija je doslej sodelovala enkrat: evropska prestolnica kulture je bil Maribor s partnerskimi mesti. Svojega kandidata bomo lahko spet predlagali za leto 2025. V oddaji bomo gostili predstavnike mest, ki se bodo uvrstila v ožji izbor za kandidaturo in predstavnika Reke, hrvaškega mesta, ki ta naslov nosi letos.
Naslov evropske prestolnice kulture po mestih stare celine kroži od leta 1985. Na pobudo Evropske unije se vsako leto podeli dvema mestoma v državah članicah. Slovenija je doslej sodelovala enkrat: evropska prestolnica kulture je bil Maribor s partnerskimi mesti. Svojega kandidata bomo lahko spet predlagali za leto 2025. V oddaji bomo gostili predstavnike mest, ki se bodo uvrstila v ožji izbor za kandidaturo in predstavnika Reke, hrvaškega mesta, ki ta naslov nosi letos.
Zanimala nas bodo evropska kohezijska sredstva za investicije v kulturo in slovenske kulturne organizacije, ki so - vpete v evropske projekte - ustvarile 190 partnerskih povezav z osemindvajsetimi državami. In tudi, kako deluje Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem v Evropi? Gostje oddaje: mag. Petra Culetto, državna sekretarka Ministrstva za kulturo, dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Alma R. Selimović, vodja razvojnih projektov zavoda Bunker in direktorica zavoda Motovila Mateja Lazar. Voditeljica: Nina Jerman
Zanimala nas bodo evropska kohezijska sredstva za investicije v kulturo in slovenske kulturne organizacije, ki so - vpete v evropske projekte - ustvarile 190 partnerskih povezav z osemindvajsetimi državami. In tudi, kako deluje Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnim in ustvarjalnim ter filmskim in avdiovizualnim sektorjem v Evropi? Gostje oddaje: mag. Petra Culetto, državna sekretarka Ministrstva za kulturo, dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Alma R. Selimović, vodja razvojnih projektov zavoda Bunker in direktorica zavoda Motovila Mateja Lazar. Voditeljica: Nina Jerman
Strokovnjaki od leta 1979 izvajajo raziskave bralnih navad med Slovenci. Nova, ki je pravkar izšla, kaže skrb zbujajočo podobo bralne kulture. Ne le da se je število nebralcev povečalo, upadlo je tudi število tistih, ki intenzivno berejo knjige. Letno večina Slovencev (58 %) prebere zgolj eno knjigo. Zanimalo nas bo, zakaj se uvrščamo pod evropsko povprečje in kako krivuljo obrniti. Podatki Evropske komisije kažejo, da 68 % Evropejcev prebere vsaj eno knjigo. Najbolj bralni narod so Švedi, sledijo pa Nizozemci. Najmanj berejo v Grčiji. Voditeljica: Nina Jerman
Strokovnjaki od leta 1979 izvajajo raziskave bralnih navad med Slovenci. Nova, ki je pravkar izšla, kaže skrb zbujajočo podobo bralne kulture. Ne le da se je število nebralcev povečalo, upadlo je tudi število tistih, ki intenzivno berejo knjige. Letno večina Slovencev (58 %) prebere zgolj eno knjigo. Zanimalo nas bo, zakaj se uvrščamo pod evropsko povprečje in kako krivuljo obrniti. Podatki Evropske komisije kažejo, da 68 % Evropejcev prebere vsaj eno knjigo. Najbolj bralni narod so Švedi, sledijo pa Nizozemci. Najmanj berejo v Grčiji. Voditeljica: Nina Jerman
V oddaji Panoptikum bomo govorili o spregi oziroma ločenosti umetnosti in ideologije. V ospredju bo vprašanje, ali je mogoče umetniško delo ločiti od njegovega avtorja-angažiranega intelektualca. In nenazadnje, ali je umetnost vselej neizogibno vpeta v ideologijo, iz katere izhaja. Za izhodišče bomo vzeli aktualnega nobelovca Petra Handkeja in izpostavili zanimive primere iz zgodovine in sodobne umetnosti. Gostje bodo: filozof dr. Lev Kreft, pisatelj in literarni urednik Mitja Čander in kustos Moderne galerije Igor Španjol. Voditeljica: Nina Jerman
V oddaji Panoptikum bomo govorili o spregi oziroma ločenosti umetnosti in ideologije. V ospredju bo vprašanje, ali je mogoče umetniško delo ločiti od njegovega avtorja-angažiranega intelektualca. In nenazadnje, ali je umetnost vselej neizogibno vpeta v ideologijo, iz katere izhaja. Za izhodišče bomo vzeli aktualnega nobelovca Petra Handkeja in izpostavili zanimive primere iz zgodovine in sodobne umetnosti. Gostje bodo: filozof dr. Lev Kreft, pisatelj in literarni urednik Mitja Čander in kustos Moderne galerije Igor Španjol. Voditeljica: Nina Jerman
Petindvajset let Mesta Žensk. Petindvajset let festivala, ki v slovenski kulturno-umetniški prostor prinaša njeno zgodbo, in ki naš čas zgodovini ter upoveduje skozi prizmo njenega pogleda. Kateri so razlogi, zaradi katerih je pred četrt stoletja nastal, in kateri so tisti, zaradi katerih ga potrebujemo še danes? So vmes kateri izginili in ali so se pojavili novi? Kako festival Mesto žensk pripoveduje zgodbo sodobnih žensk? Kakšno je njegovo poslanstvo v času, v katerem se govori o repatriarhalizaciji družbe? O njeni zgodbi in njeni zgodovini v tokratnem Panoptikumu s pesnico Nino Dragičević, filozofinjo in režiserko dr. Baro Kolenc, sociologinjo dr.Vesno Leskošek in umetniško vodjo festivala Tejo Reba. Voditelj: Boštjan Narat
Petindvajset let Mesta Žensk. Petindvajset let festivala, ki v slovenski kulturno-umetniški prostor prinaša njeno zgodbo, in ki naš čas zgodovini ter upoveduje skozi prizmo njenega pogleda. Kateri so razlogi, zaradi katerih je pred četrt stoletja nastal, in kateri so tisti, zaradi katerih ga potrebujemo še danes? So vmes kateri izginili in ali so se pojavili novi? Kako festival Mesto žensk pripoveduje zgodbo sodobnih žensk? Kakšno je njegovo poslanstvo v času, v katerem se govori o repatriarhalizaciji družbe? O njeni zgodbi in njeni zgodovini v tokratnem Panoptikumu s pesnico Nino Dragičević, filozofinjo in režiserko dr. Baro Kolenc, sociologinjo dr.Vesno Leskošek in umetniško vodjo festivala Tejo Reba. Voditelj: Boštjan Narat
Raba tujih jezikov kot učnih jezikov v visokem šolstvu je pri nas očitno eksplozivno vprašanje. Vsakič, ko pride na dnevni red poltike in ko poskuša oblast to področje zakonsko urediti, smo priče javnim polemikam. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport trenutno pripravlja Novelo zakona o visokem šolstvu, ki naj bi smiselno uredila tudi to problematiko, delo poteka, delovna skupina se sestaja od aprila .Medtem pa se v javnosti že krešejo mnenja. Različne poglede bomo soočili v tokratnem Panoptikumu. Voditelj: Boštjan Narat
Raba tujih jezikov kot učnih jezikov v visokem šolstvu je pri nas očitno eksplozivno vprašanje. Vsakič, ko pride na dnevni red poltike in ko poskuša oblast to področje zakonsko urediti, smo priče javnim polemikam. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport trenutno pripravlja Novelo zakona o visokem šolstvu, ki naj bi smiselno uredila tudi to problematiko, delo poteka, delovna skupina se sestaja od aprila .Medtem pa se v javnosti že krešejo mnenja. Različne poglede bomo soočili v tokratnem Panoptikumu. Voditelj: Boštjan Narat
Avgusta bomo praznovali stoto obletnico Prekmurja. Kakšen je kulturni pomen tega jubileja za samo Prekmurje in kaj za širši slovenski prostor? Kako ga razumeti v kontekstu zgodovine, politike, kulture oziroma literature in umetnosti ? Kakšne so kulturne in zgodovinske posebnosti Prekmurja? Zakaj še vedno prevladuje idealizirana predstava Prekmurja s slamnatimi hišami, kjer živijo dobri ljudje? O vsem tem v tokratnem Panoptikumu z direktorico Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Metko Fujs, zgodovinarko Darjo Kerec, umetnostnim zgodovinarjem Janezom Balažicem in literarnim zgodovinarjem Francijem Justom. Voditelj: Boštjan Narat
Avgusta bomo praznovali stoto obletnico Prekmurja. Kakšen je kulturni pomen tega jubileja za samo Prekmurje in kaj za širši slovenski prostor? Kako ga razumeti v kontekstu zgodovine, politike, kulture oziroma literature in umetnosti ? Kakšne so kulturne in zgodovinske posebnosti Prekmurja? Zakaj še vedno prevladuje idealizirana predstava Prekmurja s slamnatimi hišami, kjer živijo dobri ljudje? O vsem tem v tokratnem Panoptikumu z direktorico Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Metko Fujs, zgodovinarko Darjo Kerec, umetnostnim zgodovinarjem Janezom Balažicem in literarnim zgodovinarjem Francijem Justom. Voditelj: Boštjan Narat
V zadnjem desetletju se je obseg slovenskega založništva prepolovil, avtorski honorarji pa padli na četrtino. Subvencije so padle za tretjino, odkupi del v knjižnicah za polovico. Kako detektirati sedanjost in kakšna je prihodnost knjige na Slovenskem? Gostje: Renata Zamida, Slavko Pregl, Mitja Čander in Mitja Ličen. Voditeljica: Nina Jerman
V zadnjem desetletju se je obseg slovenskega založništva prepolovil, avtorski honorarji pa padli na četrtino. Subvencije so padle za tretjino, odkupi del v knjižnicah za polovico. Kako detektirati sedanjost in kakšna je prihodnost knjige na Slovenskem? Gostje: Renata Zamida, Slavko Pregl, Mitja Čander in Mitja Ličen. Voditeljica: Nina Jerman
9. maja 1969 je začel oddajati Radio Študent, unikatna radijska postaja v slovenskem, jugoslovanskem, evropskem, morda celo svetovnem merilu. In petdeset let kasneje je Radio Študent še vedno tu, v marsičem spremenjen in na novo izumljen, a hkrati ves čas zvest samemu sebi. Kako ga misliti v kontekstu njegove zgodovine, kako artikulirati njegovo sedanjost in kaj od radia po imenu Študent pričakovati v prihodnje: o vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Panoptikumu. Gostje: Polona Torkar, Ičo Vidmar, Igor Vidmar, Tomaž Zaniuk. Voditelj: Boštjan Narat
9. maja 1969 je začel oddajati Radio Študent, unikatna radijska postaja v slovenskem, jugoslovanskem, evropskem, morda celo svetovnem merilu. In petdeset let kasneje je Radio Študent še vedno tu, v marsičem spremenjen in na novo izumljen, a hkrati ves čas zvest samemu sebi. Kako ga misliti v kontekstu njegove zgodovine, kako artikulirati njegovo sedanjost in kaj od radia po imenu Študent pričakovati v prihodnje: o vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Panoptikumu. Gostje: Polona Torkar, Ičo Vidmar, Igor Vidmar, Tomaž Zaniuk. Voditelj: Boštjan Narat
Ob krčenju prostora, ki je namenjen odzivni kritiški misli v medijih, bomo govorili o avtonomiji recenzentov, mizernih pogojih njihovega delovanja in krizi umetnostne kritike ter nedavni ideji ustanovitve nacionalnega portala za umetnostno kritiko. Gostje: Tjaša Pogačar, Matej Bogataj, Igor Bašin, dr. Tomislav Vignjević. Voditeljica: Nina Jerman
Ob krčenju prostora, ki je namenjen odzivni kritiški misli v medijih, bomo govorili o avtonomiji recenzentov, mizernih pogojih njihovega delovanja in krizi umetnostne kritike ter nedavni ideji ustanovitve nacionalnega portala za umetnostno kritiko. Gostje: Tjaša Pogačar, Matej Bogataj, Igor Bašin, dr. Tomislav Vignjević. Voditeljica: Nina Jerman
Zadnji tedni so bili na področju kulture burni. Kultura in umetnost sta polnili naslovne strani medijev, a ne zaradi dosežkov ustvarjalcev in ustvarjalk, pač pa zaradi škandalov, tragedij, odnosov na ministrstvu in političnih menjav na njegovem vrhu. Dva dni pred kulturnim praznikom bomo v luči teh dogodkov razpravljali o trenutnem stanju in predvsem prihodnosti slovenske kulturne krajine. Panoptikum bo gostil nekatere najpomembnejše akterke in akterje tega praviloma na stranski tir odrinjenega področja našega skupnega življenja. Voditelj: Boštjan Narat
Zadnji tedni so bili na področju kulture burni. Kultura in umetnost sta polnili naslovne strani medijev, a ne zaradi dosežkov ustvarjalcev in ustvarjalk, pač pa zaradi škandalov, tragedij, odnosov na ministrstvu in političnih menjav na njegovem vrhu. Dva dni pred kulturnim praznikom bomo v luči teh dogodkov razpravljali o trenutnem stanju in predvsem prihodnosti slovenske kulturne krajine. Panoptikum bo gostil nekatere najpomembnejše akterke in akterje tega praviloma na stranski tir odrinjenega področja našega skupnega življenja. Voditelj: Boštjan Narat
Družba je danes soočena s podžiganjem konfliktov, rušenjem mednarodnih norm, napadi na človekove pravice, vzponom nacionalizma in neofašizma, pa tudi s podnebnimi spremembami. Prav zato bo oddaja Panoptikum ob začetku leta ubrana na temo družbe in njene prihodnosti, tudi digitalne, vseprisotnega pesimizma in nezadovoljstva. Gostje: dr. Renata Salecl, sociologinja in filozofinja, digitalni umetnik in strateg Vuk Ćosić in pisateljica Ana Schnabl. Voditeljica: Nina Jerman
Družba je danes soočena s podžiganjem konfliktov, rušenjem mednarodnih norm, napadi na človekove pravice, vzponom nacionalizma in neofašizma, pa tudi s podnebnimi spremembami. Prav zato bo oddaja Panoptikum ob začetku leta ubrana na temo družbe in njene prihodnosti, tudi digitalne, vseprisotnega pesimizma in nezadovoljstva. Gostje: dr. Renata Salecl, sociologinja in filozofinja, digitalni umetnik in strateg Vuk Ćosić in pisateljica Ana Schnabl. Voditeljica: Nina Jerman
Ivan Cankar, veliko ime slovenske moderne, je klasik literature in zapisan v njen kanon. Svoje dni je bil preziran, kasneje pa čaščen, čeprav včasih s figo v žepu. Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti bomo o njegovem pomenu v evropskem kontekstu govorili z udeleženci mednarodnega simpozija, ki ga prirejata Oddelek za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete in Cankarjev dom. Voditeljica: Nina Jerman
Ivan Cankar, veliko ime slovenske moderne, je klasik literature in zapisan v njen kanon. Svoje dni je bil preziran, kasneje pa čaščen, čeprav včasih s figo v žepu. Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti bomo o njegovem pomenu v evropskem kontekstu govorili z udeleženci mednarodnega simpozija, ki ga prirejata Oddelek za primerjalno književnost ljubljanske Filozofske fakultete in Cankarjev dom. Voditeljica: Nina Jerman
Kakšen je položaj založb, ki izdajajo humanistiko in družboslovje danes, ko ne velja več, da je treba za uspešno delovanje v javnem prostoru zagotoviti teoretsko podlago. Kakšna bo prihodnost založb, ki na sicer razpršenem slovenskem založniškem podiju spadajo med tiste zelo redke, ki so uspeli obdržati vrhunski nivo prevodne teorije? Katerih idej ni mogoče podrediti trgu? Voditeljica: Nina Jerman
Kakšen je položaj založb, ki izdajajo humanistiko in družboslovje danes, ko ne velja več, da je treba za uspešno delovanje v javnem prostoru zagotoviti teoretsko podlago. Kakšna bo prihodnost založb, ki na sicer razpršenem slovenskem založniškem podiju spadajo med tiste zelo redke, ki so uspeli obdržati vrhunski nivo prevodne teorije? Katerih idej ni mogoče podrediti trgu? Voditeljica: Nina Jerman
Sredi novembra mineva 210-letnica rojstva slovenskega politika, publicista, zdravnika, živinozdravnika, intelektualca, urednika ter novinarja Kmečkih in rokodelskih novic. Zaradi njegove vodilne vloge v slovenskem narodno prebudnem gibanju se ga je oprijelo tudi ime "oče slovenskega naroda". Tokratni Panoptikum posvečamo Dr. Bleiweisu, njegovi osebnosti in pogovoru o večplastnosti njegove zapuščine. Voditeljica: Ksenija Horvat
Sredi novembra mineva 210-letnica rojstva slovenskega politika, publicista, zdravnika, živinozdravnika, intelektualca, urednika ter novinarja Kmečkih in rokodelskih novic. Zaradi njegove vodilne vloge v slovenskem narodno prebudnem gibanju se ga je oprijelo tudi ime "oče slovenskega naroda". Tokratni Panoptikum posvečamo Dr. Bleiweisu, njegovi osebnosti in pogovoru o večplastnosti njegove zapuščine. Voditeljica: Ksenija Horvat
Imamo književnost. In imamo otroško ter mladinsko književnost. Že na ravni poimenovanja je jasno, da je literatura, namenjena otrokom in mladim, nekaj drugačnega; da v svetu literature zaseda posebno mesto. V čem sta njena posebnost in drugačnost? Kako misliti njeno moč in pomen? Kdo jo ustvarja in komu je namenjena? Kakšni sta njena preteklost, sedanjost in prihodnost? Katerih tem se lotevajo sodobni mladinski avtorji in kako se nanašajo na družbeni kontekst v katerem nastajajo? Tem in podobnim vprašanjem posvečamo nocojšnji Panoptikum. Voditelj: Boštjan Narat
Imamo književnost. In imamo otroško ter mladinsko književnost. Že na ravni poimenovanja je jasno, da je literatura, namenjena otrokom in mladim, nekaj drugačnega; da v svetu literature zaseda posebno mesto. V čem sta njena posebnost in drugačnost? Kako misliti njeno moč in pomen? Kdo jo ustvarja in komu je namenjena? Kakšni sta njena preteklost, sedanjost in prihodnost? Katerih tem se lotevajo sodobni mladinski avtorji in kako se nanašajo na družbeni kontekst v katerem nastajajo? Tem in podobnim vprašanjem posvečamo nocojšnji Panoptikum. Voditelj: Boštjan Narat
Pred slavnostnim odprtjem 53. Borštnikovega srečanja, katerega poslanstvo je predstavitev dosežkov gledališke sezone, smo povabili tiste, ki krojijo podobo odra, umetniške vodje gledaliških hiš. Kako gledališče danes in jutri mislijo in reflektirajo nekateri izmed njegovih protagonistov? Kako se z repertoarji odzivajo na sodoben čas in katere teme prevladujejo? Gostje v studiu bodo: umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski, Igor Samobor, ravnatelj Drame SNG Ljubljana, Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica in Marinka Poštrak, vodja umetniškega oddelka PG Kranj. Voditeljica: Nina Jerman
Pred slavnostnim odprtjem 53. Borštnikovega srečanja, katerega poslanstvo je predstavitev dosežkov gledališke sezone, smo povabili tiste, ki krojijo podobo odra, umetniške vodje gledaliških hiš. Kako gledališče danes in jutri mislijo in reflektirajo nekateri izmed njegovih protagonistov? Kako se z repertoarji odzivajo na sodoben čas in katere teme prevladujejo? Gostje v studiu bodo: umetniški direktor Drame SNG Maribor Aleksandar Popovski, Igor Samobor, ravnatelj Drame SNG Ljubljana, Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica in Marinka Poštrak, vodja umetniškega oddelka PG Kranj. Voditeljica: Nina Jerman
Metelkova letos praznuje 25 let obstoja: vojašnica, namenjena rušenju, v kateri je zrasel avtonomni kulturni center, danes ena ključnih referenčnih točk slovenske prestolnice. Kakšna je njena preteklost, kakšna sedanjost, kaj jo čaka v prihodnosti? Kako jo vidijo in mislijo nekateri izmed njenih protagonistov? Kaj Metelkova pomeni v političnem, umetniškem, družbenem in družabnem smislu? O vsem tem v tokratnem Panoptikumu. Za omizjem bodo sedeli Jasna Babić, Miha Zadnikar, Janko Rožič in Uroš Weinberger. Voditelj: Boštjan Narat
Metelkova letos praznuje 25 let obstoja: vojašnica, namenjena rušenju, v kateri je zrasel avtonomni kulturni center, danes ena ključnih referenčnih točk slovenske prestolnice. Kakšna je njena preteklost, kakšna sedanjost, kaj jo čaka v prihodnosti? Kako jo vidijo in mislijo nekateri izmed njenih protagonistov? Kaj Metelkova pomeni v političnem, umetniškem, družbenem in družabnem smislu? O vsem tem v tokratnem Panoptikumu. Za omizjem bodo sedeli Jasna Babić, Miha Zadnikar, Janko Rožič in Uroš Weinberger. Voditelj: Boštjan Narat
Smo pred novim mandatom kulturnega ministra, Dejan Prešiček je že 15. ime v samostojni Sloveniji. Je saksofonist, direktor konservatorija za glasbo in balet in ni eden tistih, ki bi se v preteklosti javno odzival, opredeljeval glede težav, izzivov kulturne politike. Je to dobro ali slabo? Glede na predvolilno kampanjo kulturnikov z naslovom Čas je za kulturo in umetnost so bila pričakovanja povsem druga. Gostje v oddaji: Jadranka Plut, Igor Samobor, Jedrt Jež Furlan in dr. Vesna Čopič. Voditeljica: Špela Kožar
Smo pred novim mandatom kulturnega ministra, Dejan Prešiček je že 15. ime v samostojni Sloveniji. Je saksofonist, direktor konservatorija za glasbo in balet in ni eden tistih, ki bi se v preteklosti javno odzival, opredeljeval glede težav, izzivov kulturne politike. Je to dobro ali slabo? Glede na predvolilno kampanjo kulturnikov z naslovom Čas je za kulturo in umetnost so bila pričakovanja povsem druga. Gostje v oddaji: Jadranka Plut, Igor Samobor, Jedrt Jež Furlan in dr. Vesna Čopič. Voditeljica: Špela Kožar
Spomeniki in obeležja, plastike na trgih in v parkih, inštalacije sredi krožišč, arhitektura ... Vse to in še marsikaj drugega napolnjuje naš javni prostor ter mu podeljuje takšne ali drugačne pomene in simbolne vrednosti. Ta preplet zgodovine in sedanjosti, politike in ideologije, arhitekture in umetnosti, ekonomije in turizma je izjemno kompleksen, kot tak pa sproža kopico vprašanj, ki mnogokrat presežejo mejo strokovnih debat in postanejo stvar javne polemike. Razumljivo, saj gre za naš, skupni prostor in za objekte, ki jih gledamo vsak dan. Premislek teh zapletenih vprašanj je naloga, ki si jo zastavlja tokratni Panoptikum. Voditelj: Boštjan Narat
Spomeniki in obeležja, plastike na trgih in v parkih, inštalacije sredi krožišč, arhitektura ... Vse to in še marsikaj drugega napolnjuje naš javni prostor ter mu podeljuje takšne ali drugačne pomene in simbolne vrednosti. Ta preplet zgodovine in sedanjosti, politike in ideologije, arhitekture in umetnosti, ekonomije in turizma je izjemno kompleksen, kot tak pa sproža kopico vprašanj, ki mnogokrat presežejo mejo strokovnih debat in postanejo stvar javne polemike. Razumljivo, saj gre za naš, skupni prostor in za objekte, ki jih gledamo vsak dan. Premislek teh zapletenih vprašanj je naloga, ki si jo zastavlja tokratni Panoptikum. Voditelj: Boštjan Narat
Prvič po prvi Janševi vladi, ko je bil kulturni minister Vasko Simoniti, je vlada Mira Cerarja kot druga zaključila polni mandat - skoraj in z razliko, da sta kulturnemu sektorju ministrovala dva, najprej Julijana Bizjak Mlakar, nato njen državni sekretar Tone Peršak. Kako oceniti ta mandat, tudi v primerjavi s prejšnjimi in kako dojeti kulturo tudi kot razvojno priložnost, morda že nove vlade? Voditeljica: Špela Kožar
Prvič po prvi Janševi vladi, ko je bil kulturni minister Vasko Simoniti, je vlada Mira Cerarja kot druga zaključila polni mandat - skoraj in z razliko, da sta kulturnemu sektorju ministrovala dva, najprej Julijana Bizjak Mlakar, nato njen državni sekretar Tone Peršak. Kako oceniti ta mandat, tudi v primerjavi s prejšnjimi in kako dojeti kulturo tudi kot razvojno priložnost, morda že nove vlade? Voditeljica: Špela Kožar
Tema tokratnega Panoptikuma je razvoj kreativnega sektorja: pred letom dni smo namreč v tej oddaji napovedali Center za kreativnost. In danes imamo projektni pisarni v Ljubljani in Mariboru, vzpostavljeno platformo, javna naročila že potekajo, še vedno pa niso pripravljeni javni razpisi, še vedno torej ne vemo, kdo sploh bo dobil subvencijo in za kateri projekt? Tudi zato smo v studio povabili kulturno ministrstvo, a so zapisali, da je oddaja na navedeno temo preuranjena. Z nami bodo: Matevž Čelik, Luka Piškorič, Zmago Novak in Miha Klinar. Voditeljica: Špela Kožar
Tema tokratnega Panoptikuma je razvoj kreativnega sektorja: pred letom dni smo namreč v tej oddaji napovedali Center za kreativnost. In danes imamo projektni pisarni v Ljubljani in Mariboru, vzpostavljeno platformo, javna naročila že potekajo, še vedno pa niso pripravljeni javni razpisi, še vedno torej ne vemo, kdo sploh bo dobil subvencijo in za kateri projekt? Tudi zato smo v studio povabili kulturno ministrstvo, a so zapisali, da je oddaja na navedeno temo preuranjena. Z nami bodo: Matevž Čelik, Luka Piškorič, Zmago Novak in Miha Klinar. Voditeljica: Špela Kožar
Tokratni Panoptikum nosi naslov Dediščina in evropsko leto. 2018 je namreč Evropsko leto kulturne dediščine, njegov slogan: Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. A kaj pomeni dediščina za prihodnost, kako se je že morala prilagoditi duhu časa, kakšno je stanje stvari? Nosilec, kulturno ministrstvo skupaj s pristojnim Zavodom, ni začrtalo nekih večjih projektov, dogodkov, vlada ni namenila občutne finančne injekcije; kako kljub temu čim bolj izkoristiti trenutek evropskega slavljenja? Morda bo zaradi naših gostov tudi bolj jasno, zakaj je skrb za dediščino zapisana celo v ustavo. Z nami bodo: Andrej Gaspari, Igor Saksida, Nadja Šičarov in Rok Žnidaršič. Voditeljica: Špela Kožar
Tokratni Panoptikum nosi naslov Dediščina in evropsko leto. 2018 je namreč Evropsko leto kulturne dediščine, njegov slogan: Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. A kaj pomeni dediščina za prihodnost, kako se je že morala prilagoditi duhu časa, kakšno je stanje stvari? Nosilec, kulturno ministrstvo skupaj s pristojnim Zavodom, ni začrtalo nekih večjih projektov, dogodkov, vlada ni namenila občutne finančne injekcije; kako kljub temu čim bolj izkoristiti trenutek evropskega slavljenja? Morda bo zaradi naših gostov tudi bolj jasno, zakaj je skrb za dediščino zapisana celo v ustavo. Z nami bodo: Andrej Gaspari, Igor Saksida, Nadja Šičarov in Rok Žnidaršič. Voditeljica: Špela Kožar
Pred nekaj meseci je prišlo v predvajanju Televizije Slovenija do na videz majhne spremembe: termina kulturnih in športnih novic po Odmevih sta se zamenjala. Čeprav gre dejansko za manj kot 10 minut razlike, je ta premik povzročil burne odzive kulturne javnosti; ker, kot poudarja večina kritičnih glasov, ne gre za tistih nekaj minut, gre za simbolno gesto javne televizije. Gre za še eno v nizu odločitev zadnjih let, celo desetletij, ki kulturno-umetniške vsebine odrivajo na obrobje programa ter s tem na rob javne pozornosti. Smo res priče getoizaciji kulture in umetnosti na javni televiziji? Na to temo sta se na skupni razpravi sestala tudi Nacionalni svet za kulturo in Svet RTV. Skupnih sklepov ni bilo, na potezi sta vodstvo RTVS in Programski svet. Voditelj: Boštjan Narat
Pred nekaj meseci je prišlo v predvajanju Televizije Slovenija do na videz majhne spremembe: termina kulturnih in športnih novic po Odmevih sta se zamenjala. Čeprav gre dejansko za manj kot 10 minut razlike, je ta premik povzročil burne odzive kulturne javnosti; ker, kot poudarja večina kritičnih glasov, ne gre za tistih nekaj minut, gre za simbolno gesto javne televizije. Gre za še eno v nizu odločitev zadnjih let, celo desetletij, ki kulturno-umetniške vsebine odrivajo na obrobje programa ter s tem na rob javne pozornosti. Smo res priče getoizaciji kulture in umetnosti na javni televiziji? Na to temo sta se na skupni razpravi sestala tudi Nacionalni svet za kulturo in Svet RTV. Skupnih sklepov ni bilo, na potezi sta vodstvo RTVS in Programski svet. Voditelj: Boštjan Narat
20. marca se je v Cankarjevem domu zgodil posvet z naslovom »Ženske v filmskem sektorju: vprašanje spola«, ki se je v prvi vrsti osredotočal na vprašanje mesta in možnosti režiserk v slovenskem in evropskem filmskem prostoru. Posvet je pospremila študija, ki skozi številke in statistiko zelo jasno riše sliko te do danes mnogokrat spregledane problematike. Da bi ta vprašanja predstavili tudi širši javnosti, jih načenjamo v Panoptikumu. Tokratna zasedba: direktorica Slovenskega filmskega sklada Nataša Bučar, režiserka Maja Weiss, režiser in scenarist Metod Pevec in doc. dr. Polona Petek, predavateljica na Filozofski fakulteti in AGRFT. Voditelj: Boštjan Narat
20. marca se je v Cankarjevem domu zgodil posvet z naslovom »Ženske v filmskem sektorju: vprašanje spola«, ki se je v prvi vrsti osredotočal na vprašanje mesta in možnosti režiserk v slovenskem in evropskem filmskem prostoru. Posvet je pospremila študija, ki skozi številke in statistiko zelo jasno riše sliko te do danes mnogokrat spregledane problematike. Da bi ta vprašanja predstavili tudi širši javnosti, jih načenjamo v Panoptikumu. Tokratna zasedba: direktorica Slovenskega filmskega sklada Nataša Bučar, režiserka Maja Weiss, režiser in scenarist Metod Pevec in doc. dr. Polona Petek, predavateljica na Filozofski fakulteti in AGRFT. Voditelj: Boštjan Narat
IBM-ov Deep Blue je leta 1997 v šahu premagal Garyja Kasparova, IBM-ov Watson je leta 2011 zmagal v igri Jeopardy, Googlov AlphaGo je meseca maja premagal svetovnega prvaka v strateški igri Go. Kako daleč je razvoj umetne inteligence in kako vpliva, bo vplivala na nadaljnji razvoj človeške civilizacije? Pa tudi, kako spreminja interakcijo med nami ter do okolja, v katerem živimo. O tem več z naslednjimi gosti: dr. Ivanom Bratkom, dr. Kristijanom Muskom, dr. Primožem Krašovcem in dr. Aidanom Cerarjem. Avtorica oddaje: Špela Kožar Režiser: Božo Grlj
IBM-ov Deep Blue je leta 1997 v šahu premagal Garyja Kasparova, IBM-ov Watson je leta 2011 zmagal v igri Jeopardy, Googlov AlphaGo je meseca maja premagal svetovnega prvaka v strateški igri Go. Kako daleč je razvoj umetne inteligence in kako vpliva, bo vplivala na nadaljnji razvoj človeške civilizacije? Pa tudi, kako spreminja interakcijo med nami ter do okolja, v katerem živimo. O tem več z naslednjimi gosti: dr. Ivanom Bratkom, dr. Kristijanom Muskom, dr. Primožem Krašovcem in dr. Aidanom Cerarjem. Avtorica oddaje: Špela Kožar Režiser: Božo Grlj
Panoptikum je pogovorna oddaja, v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddajo vodi Špela Kožar.
Panoptikum je pogovorna oddaja, v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddajo vodi Špela Kožar.
Mesec februar, ko slavimo kulturni praznik, so zaznamovali napadi na nekatere Prešernove nagrajence in se nadaljevali celo kot napadi na umetniško sfero. Kdaj, predvsem pa, zakaj novi izrazi v umetnosti vedno znova razburkajo? Zakaj je prav, da je umetnost tudi provokativna? Kaj nas učijo o tem primeri iz zgodovine umetnosti? O čistunstvu v umetnosti z umetnostnim zgodovinarjem Tomažem Brejcem, umetnico Samiro Kentrić, publicistom Bernardom Nežmahom in antropologinjo Svetlano Slapšak. Voditeljica: Špela Kožar
Mesec februar, ko slavimo kulturni praznik, so zaznamovali napadi na nekatere Prešernove nagrajence in se nadaljevali celo kot napadi na umetniško sfero. Kdaj, predvsem pa, zakaj novi izrazi v umetnosti vedno znova razburkajo? Zakaj je prav, da je umetnost tudi provokativna? Kaj nas učijo o tem primeri iz zgodovine umetnosti? O čistunstvu v umetnosti z umetnostnim zgodovinarjem Tomažem Brejcem, umetnico Samiro Kentrić, publicistom Bernardom Nežmahom in antropologinjo Svetlano Slapšak. Voditeljica: Špela Kožar
Programski razpis za prihodnja štiri leta še vedno razburja kulturno javnost. Ta razpis je ključen za kontinuirano delovanje nevladnih organizacij; zato so bili razpisi pred več kot desetletjem tudi uvedeni. A zgodilo se je kot že na predhodnem razpisu - eni so izpadli, drugi so prvič ali ponovno v igri. S tem se spet vnaša razdor med prijavitelji in spet se je še dodatno oslabilo nevladno sceno. Je res lahko izgovor - pač ni denarja ali gre za premišljeno politično odločitev? Pogovarjali smo se z gosti: Robertom Waltlom, Tadejem Pogačarjem, Jurijem Krpanom in Primožem Kristanom. Voditeljica: Špela kožar
Programski razpis za prihodnja štiri leta še vedno razburja kulturno javnost. Ta razpis je ključen za kontinuirano delovanje nevladnih organizacij; zato so bili razpisi pred več kot desetletjem tudi uvedeni. A zgodilo se je kot že na predhodnem razpisu - eni so izpadli, drugi so prvič ali ponovno v igri. S tem se spet vnaša razdor med prijavitelji in spet se je še dodatno oslabilo nevladno sceno. Je res lahko izgovor - pač ni denarja ali gre za premišljeno politično odločitev? Pogovarjali smo se z gosti: Robertom Waltlom, Tadejem Pogačarjem, Jurijem Krpanom in Primožem Kristanom. Voditeljica: Špela kožar
V Panoptikumu izpostavljamo evropsko kinematografijo. Začela se je namreč sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, pred vrati je prvi od festivalov A-kategorije, Berlinale. Kakšna je moč evropskega filma, razpetega med nacionalne interese in globalni uspeh? Z enim najbolj vidnih in z evropsko filmsko nagrado nagrajenih producentov Čedomirjem Kolarjem, članom evropskega filmskega združenja Klemnom Dvornikom, predstavnico v osrednjem filmskem skladu Eurimages Jelko Stergel ter filmskim kritikom, ki si kot direktor Liffa verjetno ogleda največ evropskih filmov, Simonom Popkom. Voditeljica: Špela Kožar
V Panoptikumu izpostavljamo evropsko kinematografijo. Začela se je namreč sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, pred vrati je prvi od festivalov A-kategorije, Berlinale. Kakšna je moč evropskega filma, razpetega med nacionalne interese in globalni uspeh? Z enim najbolj vidnih in z evropsko filmsko nagrado nagrajenih producentov Čedomirjem Kolarjem, članom evropskega filmskega združenja Klemnom Dvornikom, predstavnico v osrednjem filmskem skladu Eurimages Jelko Stergel ter filmskim kritikom, ki si kot direktor Liffa verjetno ogleda največ evropskih filmov, Simonom Popkom. Voditeljica: Špela Kožar
Prihajajoče leto bo Cankarjevo leto; minilo bo okroglo stoletje od smrti človeka, ki je vse kaj več kot pisatelj, dramatik, pesnik in esejist. Ivan Cankar je ena ključnih referenčnih točk tega, kar imenujemo slovenstvo, zato je misliti njegovo zapuščino kompleksna in zapletena naloga. Pri osebnostih, kot je Ivan Cankar, pač nikoli ne vemo, kje se končuje človek in kje začenja mit, kje je meja med delom in njegovim odmevom v kolektivnem nezavednem. Kaj pa o Cankarju v resnici vemo? Kako se ga na novo uprizarja? Kaj je reflektiral Cankar kot pisatelj in kaj je zagovarjal kot politik? Zadnji Panoptikum leta je najava razprav in premislekov, ki jih bo v letu 2018 še veliko. Voditelj: Boštjan Narat
Prihajajoče leto bo Cankarjevo leto; minilo bo okroglo stoletje od smrti človeka, ki je vse kaj več kot pisatelj, dramatik, pesnik in esejist. Ivan Cankar je ena ključnih referenčnih točk tega, kar imenujemo slovenstvo, zato je misliti njegovo zapuščino kompleksna in zapletena naloga. Pri osebnostih, kot je Ivan Cankar, pač nikoli ne vemo, kje se končuje človek in kje začenja mit, kje je meja med delom in njegovim odmevom v kolektivnem nezavednem. Kaj pa o Cankarju v resnici vemo? Kako se ga na novo uprizarja? Kaj je reflektiral Cankar kot pisatelj in kaj je zagovarjal kot politik? Zadnji Panoptikum leta je najava razprav in premislekov, ki jih bo v letu 2018 še veliko. Voditelj: Boštjan Narat
Decembra lani smo v oddaji Panoptikum govorili o osnutku medijske strategije – leto je naokoli, te pa še vedno nimamo. Strategija bo podlaga za novi Zakon o RTV. Vse pogosteje se pojavlja ne-vedenje o tem, kaj sploh je poslanstvo naše hiše, še manj je vedenja o tem, zakaj so bili javni servisi sploh ustanovljeni. Tokratni Panoptikum posvečamo RTV-ju in iskanju odgovorov na vprašanje – kakšen mora biti RTV jutri. Z generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem, s predsednikom Odbora za kulturo Draganom Matićem, s profesorjem na katedri za novinarstvo Markom Milosavljevićem in programsko svetnico Brankico Petković. Voditeljica bo Špela Kožar.
Decembra lani smo v oddaji Panoptikum govorili o osnutku medijske strategije – leto je naokoli, te pa še vedno nimamo. Strategija bo podlaga za novi Zakon o RTV. Vse pogosteje se pojavlja ne-vedenje o tem, kaj sploh je poslanstvo naše hiše, še manj je vedenja o tem, zakaj so bili javni servisi sploh ustanovljeni. Tokratni Panoptikum posvečamo RTV-ju in iskanju odgovorov na vprašanje – kakšen mora biti RTV jutri. Z generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem, s predsednikom Odbora za kulturo Draganom Matićem, s profesorjem na katedri za novinarstvo Markom Milosavljevićem in programsko svetnico Brankico Petković. Voditeljica bo Špela Kožar.
Leta 1927 je nastala organizacija TIGR, krik mladih ljudi proti ideologiji, ki je postala in ostala sinonim razčlovečenja in uničevalnosti ter svoj vrh dosegla v grozotah druge svetovne vojne. Zgodba organizacije in usode njenih članov so še danes spomenik časom, ki jih nočemo živeti nikoli več. Zato pa je treba ohranjati spomin. In zato tokratni Panoptikum posvečamo tem štirim črkam, ki so bile pred devetdesetimi leti združene v kratico s specifičnim pomenom; v kratico, ki je ne smemo pozabiti. Za okroglo mizo bodo tokrat sedeli Marta Verginella, Savin Jogan, Branko Marušič in Bojan Godeša.
Leta 1927 je nastala organizacija TIGR, krik mladih ljudi proti ideologiji, ki je postala in ostala sinonim razčlovečenja in uničevalnosti ter svoj vrh dosegla v grozotah druge svetovne vojne. Zgodba organizacije in usode njenih članov so še danes spomenik časom, ki jih nočemo živeti nikoli več. Zato pa je treba ohranjati spomin. In zato tokratni Panoptikum posvečamo tem štirim črkam, ki so bile pred devetdesetimi leti združene v kratico s specifičnim pomenom; v kratico, ki je ne smemo pozabiti. Za okroglo mizo bodo tokrat sedeli Marta Verginella, Savin Jogan, Branko Marušič in Bojan Godeša.
Letošnji knjižni sejem zaznamuje podoba Martina Krpana – 100 let je od izida prve slovenske slikanice. Kako avtorji preživijo danes, ko se honorarji nenehno nižajo, ko je odnos do avtorskega dela čedalje bolj podcenjujoč? Namesto dostojnega plačila so postale ključni finančni vir štipendije, subvencije in nagrade. Je lahko še slabše? Gostje: Slavko Pregl, Iztok Ilc, Gabriela Babnik, Primož Suhodolčan Avtorica: Špela Kožar
Letošnji knjižni sejem zaznamuje podoba Martina Krpana – 100 let je od izida prve slovenske slikanice. Kako avtorji preživijo danes, ko se honorarji nenehno nižajo, ko je odnos do avtorskega dela čedalje bolj podcenjujoč? Namesto dostojnega plačila so postale ključni finančni vir štipendije, subvencije in nagrade. Je lahko še slabše? Gostje: Slavko Pregl, Iztok Ilc, Gabriela Babnik, Primož Suhodolčan Avtorica: Špela Kožar
Književnost in jezik sta vedno segala onkraj meja države. Zgodovinski, kulturni in politični konteksti, v katerih se je slovenski jezik literarno uresničeval in razvijal, so bili in so različni, nemalokrat izražanju v slovenščini vse prej kot naklonjeni. Tako kot tudi odnos Slovenije do tistih, ki za njenimi mejami pišejo v svojem maternem jeziku, ni vselej vzor skrbnosti. A ne glede na vse prilike in neprilike slovenska zamejska književnost obstaja in ostaja. Štirinajst dni pred začetkom knjižnega sejma jo postavljamo v središče našega Panoptikuma.
Književnost in jezik sta vedno segala onkraj meja države. Zgodovinski, kulturni in politični konteksti, v katerih se je slovenski jezik literarno uresničeval in razvijal, so bili in so različni, nemalokrat izražanju v slovenščini vse prej kot naklonjeni. Tako kot tudi odnos Slovenije do tistih, ki za njenimi mejami pišejo v svojem maternem jeziku, ni vselej vzor skrbnosti. A ne glede na vse prilike in neprilike slovenska zamejska književnost obstaja in ostaja. Štirinajst dni pred začetkom knjižnega sejma jo postavljamo v središče našega Panoptikuma.
Pretekli mesec smo dobili zmagovalca novega natečaja za obnovo ljubljanske Drame. Kdaj se bo obnova dejansko začela, zakaj še vedno potrebujemo Narodno in univerzitetno knjižnico II? Zakon o kulturnem evru, nekdaj tolarju, namenjen izboljšanju kulturne infrastrukture, bo že četrtič na poslanskih mizah. Kdo bo na prednostni listi, koliko sredstev bo na voljo? Predlog prejšnje ministrice Bizjak Mlakarjeve je bil 168 milijonov evrov, zdajšnji predlog je za polovico nižji. Težava ni le v ohranjanju kulturne dediščine, ampak tudi pri investicijskem vzdrževanju javnih zavodov. Voditeljica: Špela Kožar
Pretekli mesec smo dobili zmagovalca novega natečaja za obnovo ljubljanske Drame. Kdaj se bo obnova dejansko začela, zakaj še vedno potrebujemo Narodno in univerzitetno knjižnico II? Zakon o kulturnem evru, nekdaj tolarju, namenjen izboljšanju kulturne infrastrukture, bo že četrtič na poslanskih mizah. Kdo bo na prednostni listi, koliko sredstev bo na voljo? Predlog prejšnje ministrice Bizjak Mlakarjeve je bil 168 milijonov evrov, zdajšnji predlog je za polovico nižji. Težava ni le v ohranjanju kulturne dediščine, ampak tudi pri investicijskem vzdrževanju javnih zavodov. Voditeljica: Špela Kožar
Predlog Nacionalnega programa za kulturo 2018 – 2025 vsebuje precej novosti, med katerimi izrazito izstopa ideja o ustanovitvi Agencije za umetnost, ki naj bi v prihodnosti skrbela za razdeljevanje sredstev med ustvarjalci; na podoben način, kot to za področje knjige in filma že počneta Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski center. Je takšna ureditev smiselna? Je primerna za slovenski prostor? Bo rešila vsaj nekatere težave kulturne scene in s tem pripomogla k njenemu preživetju, morda celo razvoju? Ali pa se nam, obratno, obeta nastanek še ene birokratske entitete v že tako ali tako birokratsko preobloženi državi? Gostje v studiu bodo: Jadranka Plut, Nataša Bučar in Alma R. Selimović. Voditelj: Boštjan Narat
Predlog Nacionalnega programa za kulturo 2018 – 2025 vsebuje precej novosti, med katerimi izrazito izstopa ideja o ustanovitvi Agencije za umetnost, ki naj bi v prihodnosti skrbela za razdeljevanje sredstev med ustvarjalci; na podoben način, kot to za področje knjige in filma že počneta Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski center. Je takšna ureditev smiselna? Je primerna za slovenski prostor? Bo rešila vsaj nekatere težave kulturne scene in s tem pripomogla k njenemu preživetju, morda celo razvoju? Ali pa se nam, obratno, obeta nastanek še ene birokratske entitete v že tako ali tako birokratsko preobloženi državi? Gostje v studiu bodo: Jadranka Plut, Nataša Bučar in Alma R. Selimović. Voditelj: Boštjan Narat
Ministrstvo za kulturo je objavilo osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo, dokumenta, ki bo vplival na vso prihodnjo zakonodajo ter izvajanje kulturne politike. Prvič bo veljal kar osem let. Strokovna javnost je kritična. Zakaj naj bi besedilo bilo preobsežno? Kakšna je njegova vizija kulture in kaj novega prinaša? Voditelj: Boštjan Narat
Ministrstvo za kulturo je objavilo osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo, dokumenta, ki bo vplival na vso prihodnjo zakonodajo ter izvajanje kulturne politike. Prvič bo veljal kar osem let. Strokovna javnost je kritična. Zakaj naj bi besedilo bilo preobsežno? Kakšna je njegova vizija kulture in kaj novega prinaša? Voditelj: Boštjan Narat
Ob letošnjem 20. Festivalu slovenskega filma je spet čas za vpogled v drobovje slovenskega filma – s štirimi režiserji, že nagrajenimi na festivalu, filmi vseh štirih so bili tudi kandidati za slovenskega oskarja, filmi treh pa so letos v tekmovalnem programu FSF-ja: Ivan Janeza Burgerja, Družina Roka Bička, Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Marka Naberšnika. Zgodovina ljubezni pa bo drugi celovečerni film Sonje Prosenc, katerega snemanje se je zaključilo poleti. Kako ustvarjajo v še vedno neurejenem filmskem okolju, kje vidijo rešitve – bi bilo dovolj le več denarja? Smo namreč na repu evropskih držav glede javnega financiranja. Voditeljica: Špela Kožar
Ob letošnjem 20. Festivalu slovenskega filma je spet čas za vpogled v drobovje slovenskega filma – s štirimi režiserji, že nagrajenimi na festivalu, filmi vseh štirih so bili tudi kandidati za slovenskega oskarja, filmi treh pa so letos v tekmovalnem programu FSF-ja: Ivan Janeza Burgerja, Družina Roka Bička, Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Marka Naberšnika. Zgodovina ljubezni pa bo drugi celovečerni film Sonje Prosenc, katerega snemanje se je zaključilo poleti. Kako ustvarjajo v še vedno neurejenem filmskem okolju, kje vidijo rešitve – bi bilo dovolj le več denarja? Smo namreč na repu evropskih držav glede javnega financiranja. Voditeljica: Špela Kožar
Pretekli teden je Društvo Slovenskih Pisateljev organiziralo diskusijo o prihodnosti slovenske kulture, povabilo pa nekdanje kulturne ministre. Diskusija, ki je potekala pod naslovom »Anagram svobode« je izhodišče za tokratni Panoptikum. Z gosti se bomo pogovarjali o državotvorni vlogi kulture, ki vedno bolj izgublja na pomenu – in kako to preprečiti. Gostje: Ivo Svetina, Robert Waltl, Maruša Majer, Tevž Logar Voditeljica: Špela Kožar
Pretekli teden je Društvo Slovenskih Pisateljev organiziralo diskusijo o prihodnosti slovenske kulture, povabilo pa nekdanje kulturne ministre. Diskusija, ki je potekala pod naslovom »Anagram svobode« je izhodišče za tokratni Panoptikum. Z gosti se bomo pogovarjali o državotvorni vlogi kulture, ki vedno bolj izgublja na pomenu – in kako to preprečiti. Gostje: Ivo Svetina, Robert Waltl, Maruša Majer, Tevž Logar Voditeljica: Špela Kožar
Nadaljevanke in serije so že od nekdaj pomemben element televizijskega repertoarja. Morda se je pred časom zdelo, da je njihova zlata doba minila, a zgodilo se je ravno nasprotno. Nadaljevanke že več kot desetletje doživljajo pravo renesanso, z vrhunskimi scenariji, odlično režijo in zvezdniškimi igralskimi zasedbami pa postajajo pomemben del tistega polja ustvarjalnosti, ki spretno krmari med umetnostjo in zabavo. Kaj je tisto, kar dela serije tako privlačne? Zakaj se jim ne moremo upreti? Kakšno je danes njihovo mesto v rodoslovnem deblu umetnosti? In kakšno je stanje na tem področju pri nas?
Nadaljevanke in serije so že od nekdaj pomemben element televizijskega repertoarja. Morda se je pred časom zdelo, da je njihova zlata doba minila, a zgodilo se je ravno nasprotno. Nadaljevanke že več kot desetletje doživljajo pravo renesanso, z vrhunskimi scenariji, odlično režijo in zvezdniškimi igralskimi zasedbami pa postajajo pomemben del tistega polja ustvarjalnosti, ki spretno krmari med umetnostjo in zabavo. Kaj je tisto, kar dela serije tako privlačne? Zakaj se jim ne moremo upreti? Kakšno je danes njihovo mesto v rodoslovnem deblu umetnosti? In kakšno je stanje na tem področju pri nas?
Zdi se, da odnos do oblikovanja, natančneje do kreativnih industrij, doživlja preporod – dobili smo prvi osnutek nacionalne strategije na tem področju, v nekaj mesecih se bo vzpostavil Center za kreativnost, ki bo vezni člen med oblikovalci in podjetniki. Bo naše gospodarstvo na tem področju spet konkurenčno, bomo spet vzpostavili blagovne znamke, kot smo znali v prejšnji državi? Panoptikum o oblikovanju tudi zaradi bližajočega se Bienala industrijskega oblikovanja, z gosti: Anjo Zorko, Boštjanom Botasom Kendo, Rokom Kuharjem in Matejem Fegušem.
Zdi se, da odnos do oblikovanja, natančneje do kreativnih industrij, doživlja preporod – dobili smo prvi osnutek nacionalne strategije na tem področju, v nekaj mesecih se bo vzpostavil Center za kreativnost, ki bo vezni člen med oblikovalci in podjetniki. Bo naše gospodarstvo na tem področju spet konkurenčno, bomo spet vzpostavili blagovne znamke, kot smo znali v prejšnji državi? Panoptikum o oblikovanju tudi zaradi bližajočega se Bienala industrijskega oblikovanja, z gosti: Anjo Zorko, Boštjanom Botasom Kendo, Rokom Kuharjem in Matejem Fegušem.
Zgodila se je znanost. Prebudila se je in šla na ulico. In glede na to, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki so predani raziskovalni dejavnosti in ki svoj čas le redko zapravljajo za stvari, kot je na primer aktualna politika, je to znak, da je nekaj hudo narobe. Osemindvajset ustanov se je 19. aprila udeležilo Shoda za znanost, ki se je zgodil v sozvočju z globalnim dogodkom March for science: za avtonomijo raziskovalnega dela; za njegovo tranparentno in stabilno financiranje; za povečanje deleža financiranja znanosti na 1% BDP-ja; proti antiintelektualizmu in za spoštovanje; za stvari, ki bi jih znanost v državi, ki ima samo sebe za razvito, morala že zdavnaj imeti. Pa jih nima. Zato je tokratna oddaja oddaja za znanost.
Zgodila se je znanost. Prebudila se je in šla na ulico. In glede na to, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki so predani raziskovalni dejavnosti in ki svoj čas le redko zapravljajo za stvari, kot je na primer aktualna politika, je to znak, da je nekaj hudo narobe. Osemindvajset ustanov se je 19. aprila udeležilo Shoda za znanost, ki se je zgodil v sozvočju z globalnim dogodkom March for science: za avtonomijo raziskovalnega dela; za njegovo tranparentno in stabilno financiranje; za povečanje deleža financiranja znanosti na 1% BDP-ja; proti antiintelektualizmu in za spoštovanje; za stvari, ki bi jih znanost v državi, ki ima samo sebe za razvito, morala že zdavnaj imeti. Pa jih nima. Zato je tokratna oddaja oddaja za znanost.
Kdaj nam bo počil film? Dobesedno in v prenesenem pomenu - o tem se bomo pogovarjali nocoj, debato pa je spodbudil simpozij o digitaliziranju in restavriranju, torej o ohranjanju naše filmske dediščine. S tem, ko zanjo ne poskrbimo, kot je treba, slovenski celovečerni filmi ždijo v škatlah, namesto da jih prikazujemo na platnih doma in po svetu.
Kdaj nam bo počil film? Dobesedno in v prenesenem pomenu - o tem se bomo pogovarjali nocoj, debato pa je spodbudil simpozij o digitaliziranju in restavriranju, torej o ohranjanju naše filmske dediščine. S tem, ko zanjo ne poskrbimo, kot je treba, slovenski celovečerni filmi ždijo v škatlah, namesto da jih prikazujemo na platnih doma in po svetu.
Pred vrati je 47. Teden slovenske drame in skupaj z njim podelitev Grumove nagrade, priznanja za najboljše slovensko dramsko besedilo, ki se podeljuje od leta 1979; nagrade, ki jo lahko razumemo kot dokaz, da ostaja tekst kljub vsem metamorfozam gledališke umetnosti eden njenih bistvenih elementov, in da je izvirna dramatika pomemben del slovenske kulture. Kakšno mesto zaseda slovensko sodobno izvirno dramsko pisanje v našem gledališkem prostoru danes? Kako pogoste in kako odmevne so uprizoritve izvirnih besedil? Kako pogosto se dela naših avtorjev in avtoric znajdejo na repertoarjih tujih gledališč? In pa: kako živa, živahna in kvalitetna je slovenska dramatika?
Pred vrati je 47. Teden slovenske drame in skupaj z njim podelitev Grumove nagrade, priznanja za najboljše slovensko dramsko besedilo, ki se podeljuje od leta 1979; nagrade, ki jo lahko razumemo kot dokaz, da ostaja tekst kljub vsem metamorfozam gledališke umetnosti eden njenih bistvenih elementov, in da je izvirna dramatika pomemben del slovenske kulture. Kakšno mesto zaseda slovensko sodobno izvirno dramsko pisanje v našem gledališkem prostoru danes? Kako pogoste in kako odmevne so uprizoritve izvirnih besedil? Kako pogosto se dela naših avtorjev in avtoric znajdejo na repertoarjih tujih gledališč? In pa: kako živa, živahna in kvalitetna je slovenska dramatika?
Posnetki nasilja, ki ih posamezniki delijo na spletu, sprožajo pravna, filozofska in kulturološka vprašanja. Kako se lahko to zgodi, kaj nam to pove o stanju duha v družbi, kdo bi moral najprej odreagirati, kaj pomeni, ko nasilni akt želimo deliti z drugimi, zakaj je prišlo do popularizacije tega, na kakšen način zajeziti skrajna dejanja na družbenih omrežjih? Z Lenartom Kučićem, Matejem Praprotnikom, Renato Šribar in Igorjem Pribcem.
Posnetki nasilja, ki ih posamezniki delijo na spletu, sprožajo pravna, filozofska in kulturološka vprašanja. Kako se lahko to zgodi, kaj nam to pove o stanju duha v družbi, kdo bi moral najprej odreagirati, kaj pomeni, ko nasilni akt želimo deliti z drugimi, zakaj je prišlo do popularizacije tega, na kakšen način zajeziti skrajna dejanja na družbenih omrežjih? Z Lenartom Kučićem, Matejem Praprotnikom, Renato Šribar in Igorjem Pribcem.
Populizem ni nič novega. A kljub temu se jasni definiciji in razumevanju vztrajno izmika. Vemo, da obstaja, odkar obstaja politika, pa se vendarle zdi, da se vsakič znova pojavi na nov in nepričakovan način. Kakšna je zgodovinska in kakšna aktualna podoba populizma? Kakšna sta njegov jezik in govorica? Kakšno njegovo razmerje do resnice? Kje je njegov začetek in kje konec? Kako se odraža v umetnosti in kako nanj gledajo ustvarjalci? Ali pa mu – kot pravijo nekateri – ne pripada samo sedanjost, ampak tudi prihodnost? Voditelj: Boštjan Narat
Populizem ni nič novega. A kljub temu se jasni definiciji in razumevanju vztrajno izmika. Vemo, da obstaja, odkar obstaja politika, pa se vendarle zdi, da se vsakič znova pojavi na nov in nepričakovan način. Kakšna je zgodovinska in kakšna aktualna podoba populizma? Kakšna sta njegov jezik in govorica? Kakšno njegovo razmerje do resnice? Kje je njegov začetek in kje konec? Kako se odraža v umetnosti in kako nanj gledajo ustvarjalci? Ali pa mu – kot pravijo nekateri – ne pripada samo sedanjost, ampak tudi prihodnost? Voditelj: Boštjan Narat
Pred 170 leti so bile izdane Prešernove Poezije, prelomne ne le za slovensko umetnost, temveč tudi za slovensko identiteto. Kako je Prešeren ujel revolucionarni duh tistega časa in kako se ta odraža v sodobni slovenski družbi? Ali ga je potrebno ponovno brati oziroma, kako? Voditeljica: Špela Kožar Gosti: Svetlana Slapšak, Igor Grdina, Primož Čučnik, Boštjan Gorenc - Pižama
Pred 170 leti so bile izdane Prešernove Poezije, prelomne ne le za slovensko umetnost, temveč tudi za slovensko identiteto. Kako je Prešeren ujel revolucionarni duh tistega časa in kako se ta odraža v sodobni slovenski družbi? Ali ga je potrebno ponovno brati oziroma, kako? Voditeljica: Špela Kožar Gosti: Svetlana Slapšak, Igor Grdina, Primož Čučnik, Boštjan Gorenc - Pižama
Uredba o samozaposlenih v kulturi podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi. Konec decembra je vlada sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o samozaposlenih v kulturi. Predlog sprememb uredbe, ki med drugim pravico do plačila prispevkov z dosedanjih treh podaljšuje na pet let, je sicer pred sprejetjem naletel na neodobravanje samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. Odbor DZ-ja za kulturo je ministrstvo pozval, naj v čim krajšem času oblikuje delovno skupino, sestavljeno iz samozaposlenih in strokovne javnosti, ki bo pripravila ustreznejše rešitve za to področje. Od ministrstva pričakujejo, da jih bo o tem seznanilo najpozneje do 1. marca. Več kot tretjina samozaposlenih živi pod pragom revščine. Kaj storiti, da bi se položaj te relativno majhne, a samosvoje in zato dragocene skupine izboljšal? Ali pa je dela na področju kulture preprosto premalo in je treba zato zmanjšati tudi število samozaposlenih?
Uredba o samozaposlenih v kulturi podrobneje ureja vpis posameznikov v razvid samozaposlenih v kulturi. Konec decembra je vlada sprejela spremembe in dopolnitve uredbe o samozaposlenih v kulturi. Predlog sprememb uredbe, ki med drugim pravico do plačila prispevkov z dosedanjih treh podaljšuje na pet let, je sicer pred sprejetjem naletel na neodobravanje samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. Odbor DZ-ja za kulturo je ministrstvo pozval, naj v čim krajšem času oblikuje delovno skupino, sestavljeno iz samozaposlenih in strokovne javnosti, ki bo pripravila ustreznejše rešitve za to področje. Od ministrstva pričakujejo, da jih bo o tem seznanilo najpozneje do 1. marca. Več kot tretjina samozaposlenih živi pod pragom revščine. Kaj storiti, da bi se položaj te relativno majhne, a samosvoje in zato dragocene skupine izboljšal? Ali pa je dela na področju kulture preprosto premalo in je treba zato zmanjšati tudi število samozaposlenih?
Panoptikum je pogovorna oddaja v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddaja ima dva voditelja (Boštjan Narat in Dražen Dragojević), avtorja, ki se izmenjujeta.
Panoptikum je pogovorna oddaja v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddaja ima dva voditelja (Boštjan Narat in Dražen Dragojević), avtorja, ki se izmenjujeta.
Novela Zakona o medijih, ki je prinesla nove kvote in definicije slovenske glasbe ter s tem dvignila nemalo prahu, je v veljavi že nekaj mesecev in ob koncu leta si bomo vzeli čas za evalvacijo. Kako po novem v praksi zveni slovenska glasbena krajina? So se kritike izkazale za upravičene ali pa so kvote dobra novica za slovensko glasbo in radijsko občinstvo? Kako na vse skupaj gledajo radijski uredniki in kakšen je sploh še dejanski domet njihovega ustvarjalnega dela, ki ga poleg zakonodaje vse bolj omejujejo tudi neusmiljeni tržni parametri? Morda se kvote res zdijo interni problem glasbenih kruhoborcev in radijskih postaj, ampak vprašanje, kakšna glasba se predvaja po radijskih valovih ter kdo ali kaj jo določa, se v resnici tiče vseh. Voditelj: Boštjan Narat.
Novela Zakona o medijih, ki je prinesla nove kvote in definicije slovenske glasbe ter s tem dvignila nemalo prahu, je v veljavi že nekaj mesecev in ob koncu leta si bomo vzeli čas za evalvacijo. Kako po novem v praksi zveni slovenska glasbena krajina? So se kritike izkazale za upravičene ali pa so kvote dobra novica za slovensko glasbo in radijsko občinstvo? Kako na vse skupaj gledajo radijski uredniki in kakšen je sploh še dejanski domet njihovega ustvarjalnega dela, ki ga poleg zakonodaje vse bolj omejujejo tudi neusmiljeni tržni parametri? Morda se kvote res zdijo interni problem glasbenih kruhoborcev in radijskih postaj, ampak vprašanje, kakšna glasba se predvaja po radijskih valovih ter kdo ali kaj jo določa, se v resnici tiče vseh. Voditelj: Boštjan Narat.
Zakaj ravno Bob Dylan? Kakšna je vrednost njegove poezije? Kaj pomeni, ko pop kultura vstopi v akademsko sfero? In kako ga lahko primerjamo z ostalimi nobelovci? Letošnja Nobelova nagrada za literaturo je veliko presenečenje. Prvič v zgodovini jo je namreč prejel popularni glasbenik. Z gosti Svetlano Makarovič , Marcelom Štefančičem, Borisom A. Novakom in Petrom Stankovićem se bomo pogovarjali o tej temi. Osvetlili bomo tudi druge dobitnike najprestižnejše književne nagrade, predvsem tiste, ki so bili prav tako presenečenje ali pa so presenetili sami, recimo z zavrnitvijo nagrade. Voditeljica: Špela Kožar.
Zakaj ravno Bob Dylan? Kakšna je vrednost njegove poezije? Kaj pomeni, ko pop kultura vstopi v akademsko sfero? In kako ga lahko primerjamo z ostalimi nobelovci? Letošnja Nobelova nagrada za literaturo je veliko presenečenje. Prvič v zgodovini jo je namreč prejel popularni glasbenik. Z gosti Svetlano Makarovič , Marcelom Štefančičem, Borisom A. Novakom in Petrom Stankovićem se bomo pogovarjali o tej temi. Osvetlili bomo tudi druge dobitnike najprestižnejše književne nagrade, predvsem tiste, ki so bili prav tako presenečenje ali pa so presenetili sami, recimo z zavrnitvijo nagrade. Voditeljica: Špela Kožar.
Pred dnevi je ministrstvo za kulturo predstavilo novo, že drugo medijsko strategijo v tem letu. Je krajša od prve različice, saj naj bi šlo za manjše in zato toliko bolj strateške cilje, a nekateri že opozarjajo na pomanjkanje določenih vsebin, pa tudi na to, da ne bo ustavila propadanja medijske krajine. Medijsko strategijo sicer predvideva Nacionalni program za kulturo in je tudi zaveza vladne koalicije. A kaj lahko dejansko spremeni oziroma kako bo vplivala na nastajajoči medijski zakon, ki ga kulturni minister obljublja avgusta prihodnje leto? Voditeljica: Špela Kožar
Pred dnevi je ministrstvo za kulturo predstavilo novo, že drugo medijsko strategijo v tem letu. Je krajša od prve različice, saj naj bi šlo za manjše in zato toliko bolj strateške cilje, a nekateri že opozarjajo na pomanjkanje določenih vsebin, pa tudi na to, da ne bo ustavila propadanja medijske krajine. Medijsko strategijo sicer predvideva Nacionalni program za kulturo in je tudi zaveza vladne koalicije. A kaj lahko dejansko spremeni oziroma kako bo vplivala na nastajajoči medijski zakon, ki ga kulturni minister obljublja avgusta prihodnje leto? Voditeljica: Špela Kožar
Bliža se najpomembnejši knjižni dogodek, 32. Slovenski knjižni sejem. A časa za slavje (še vedno) ni – financiranje knjige se je namreč v času varčevanja občutno zmanjšalo in tudi glede na proračun za leto 2017 se ne bo izboljšalo. Kaj se je torej od ustanovitve Javne agencije za knjigo in od prestižnega Unescovega naziva Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 izboljšalo? Kaj so rezultati Zakona o enotni ceni knjige? Kako se deli denar pri financiranju posamezih založb in kako se vrednoti avtorsko delo? Kako deluje JAK? O teh vprašanjih med drugim tudi z ministrom za kulturo. Voditeljica: Špela Kožar
Bliža se najpomembnejši knjižni dogodek, 32. Slovenski knjižni sejem. A časa za slavje (še vedno) ni – financiranje knjige se je namreč v času varčevanja občutno zmanjšalo in tudi glede na proračun za leto 2017 se ne bo izboljšalo. Kaj se je torej od ustanovitve Javne agencije za knjigo in od prestižnega Unescovega naziva Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 izboljšalo? Kaj so rezultati Zakona o enotni ceni knjige? Kako se deli denar pri financiranju posamezih založb in kako se vrednoti avtorsko delo? Kako deluje JAK? O teh vprašanjih med drugim tudi z ministrom za kulturo. Voditeljica: Špela Kožar
Aktualne spremembe in dopolnitve Zakona o visokem šolstvu prinašajo marsikaj, ampak tista točka, na kateri se v zadnjih mesecih najbolj lomijo kopja strokovne in laične javnosti, je vprašanje jezika. Ali gre res zgolj za zakonsko ureditev zatečenega stanja, v katerem je izvajanje študijskih programov tudi v tujih jezikih realnost, mimo katere ne moremo, ali pa je v imenu konkurenčnosti naših univerz in internacionalizacije znanosti slovenščina dejansko ogrožena? So pravila glede tega, kdaj in v kakšnih okoliščinah naj predavanja potekajo v tujem jeziku dovolj jasna? Ali je skrb za jezik res zgolj stvar tistih, ki se z njim ukvarjajo na znanstveni ravni, ali pa bi morala univerza kot celota prevzeti soodgovornost za pismenost in jezikovno sposobnost tistih, ki z diplomami in magisteriji zapuščajo njene hrame? Vprašanj je veliko. Nekatera bomo poskušali osvetliti v tokratni izvedbi Panoptikuma.
Aktualne spremembe in dopolnitve Zakona o visokem šolstvu prinašajo marsikaj, ampak tista točka, na kateri se v zadnjih mesecih najbolj lomijo kopja strokovne in laične javnosti, je vprašanje jezika. Ali gre res zgolj za zakonsko ureditev zatečenega stanja, v katerem je izvajanje študijskih programov tudi v tujih jezikih realnost, mimo katere ne moremo, ali pa je v imenu konkurenčnosti naših univerz in internacionalizacije znanosti slovenščina dejansko ogrožena? So pravila glede tega, kdaj in v kakšnih okoliščinah naj predavanja potekajo v tujem jeziku dovolj jasna? Ali je skrb za jezik res zgolj stvar tistih, ki se z njim ukvarjajo na znanstveni ravni, ali pa bi morala univerza kot celota prevzeti soodgovornost za pismenost in jezikovno sposobnost tistih, ki z diplomami in magisteriji zapuščajo njene hrame? Vprašanj je veliko. Nekatera bomo poskušali osvetliti v tokratni izvedbi Panoptikuma.
Gledališča, ki delujejo v javnem interesu, se v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem denarja, vzrok je varčevanje. Režiserji tako prilagajajo svoje koncepte možnemu, diplomirani igralci, režiserji ali dramaturgi vse redkeje vstopajo vanje, direktorji manko denarja nadomeščajo tudi z bolj komercializiranimi vsebinami. Stroka si želi novega zakona, ministrstvo ga obljublja - a kaj naj ta vključuje? Voditeljica: Špela Kožar
Gledališča, ki delujejo v javnem interesu, se v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem denarja, vzrok je varčevanje. Režiserji tako prilagajajo svoje koncepte možnemu, diplomirani igralci, režiserji ali dramaturgi vse redkeje vstopajo vanje, direktorji manko denarja nadomeščajo tudi z bolj komercializiranimi vsebinami. Stroka si želi novega zakona, ministrstvo ga obljublja - a kaj naj ta vključuje? Voditeljica: Špela Kožar
Problemi obstajajo in ostajajo nerešeni tudi takrat, ko ne polnijo naslovnic časopisov. To velja tudi za ljubljanski ROG, ki po odmevnih junijskih dogodkih na začetku jeseni v senci drugih dogodkov čaka na svojo usodo. Kaj se z ROGom dogaja trenutno in kam se bo zgodba razvila v prihodnje? Kakšna so stališča in načrti rogovcev na eni ter Mestne občine Ljubljana na drugi strani? Predvsem pa kako misliti ROG kot kulturni in politični fenomen, ki prebivalce glavnega mesta in celotne države postavlja pred načelna vprašanja ustvarjalnosti, gentrifikacije, družbene organiziranosti in institucionalizacije? ROG je odklon; ali je kot takšen cokla v razvoju skupnosti ali – nasprotno – priložnost za premislek in izboljšavo? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Panoptikumu.
Problemi obstajajo in ostajajo nerešeni tudi takrat, ko ne polnijo naslovnic časopisov. To velja tudi za ljubljanski ROG, ki po odmevnih junijskih dogodkih na začetku jeseni v senci drugih dogodkov čaka na svojo usodo. Kaj se z ROGom dogaja trenutno in kam se bo zgodba razvila v prihodnje? Kakšna so stališča in načrti rogovcev na eni ter Mestne občine Ljubljana na drugi strani? Predvsem pa kako misliti ROG kot kulturni in politični fenomen, ki prebivalce glavnega mesta in celotne države postavlja pred načelna vprašanja ustvarjalnosti, gentrifikacije, družbene organiziranosti in institucionalizacije? ROG je odklon; ali je kot takšen cokla v razvoju skupnosti ali – nasprotno – priložnost za premislek in izboljšavo? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Panoptikumu.
Panoptikum tokrat o stanju slovenske kinematografije, ki v letošnjem letu žanje izjemne mednarodne uspehe, o novem vodstvu slovenskega filmskega centra ter viziji in prihodnosti slovenskega filma. Panoptikum tokrat iz Portoroža – v času 19. Festivala slovenskega filma.
Panoptikum tokrat o stanju slovenske kinematografije, ki v letošnjem letu žanje izjemne mednarodne uspehe, o novem vodstvu slovenskega filmskega centra ter viziji in prihodnosti slovenskega filma. Panoptikum tokrat iz Portoroža – v času 19. Festivala slovenskega filma.
Državotvorne alternative Pred petindvajsetimi leti se je začela zgodba Republike Slovenije. Nastanek države je bil na formalni ravni resda političen projekt, vsebinsko pa ga je ključno oblikovalo in dopolnjevalo še marsikaj drugega. Slovenija je bila v osemdesetih letih prostor refleksije in akcije, skupnost polna ustvarjalnega vrenja, ki je iskala in mislila meje lastne svobode. Civilna družba, umetniška iskanja, alternativna gibanja, novinarski pogum: država brez vsega tega ne bi mogla nastati. Pa je nastala in zdaj jo imamo. Kako smo jo sanjali takrat in kako jo živimo danes? Tokratni Panoptikum posvečamo četrtstoletnici slovenske suverenosti in njenemu odmevu v polju umetnosti in kulture.
Državotvorne alternative Pred petindvajsetimi leti se je začela zgodba Republike Slovenije. Nastanek države je bil na formalni ravni resda političen projekt, vsebinsko pa ga je ključno oblikovalo in dopolnjevalo še marsikaj drugega. Slovenija je bila v osemdesetih letih prostor refleksije in akcije, skupnost polna ustvarjalnega vrenja, ki je iskala in mislila meje lastne svobode. Civilna družba, umetniška iskanja, alternativna gibanja, novinarski pogum: država brez vsega tega ne bi mogla nastati. Pa je nastala in zdaj jo imamo. Kako smo jo sanjali takrat in kako jo živimo danes? Tokratni Panoptikum posvečamo četrtstoletnici slovenske suverenosti in njenemu odmevu v polju umetnosti in kulture.
Vstaja strojev-o robotizaciji družbe Voditelj: Dražen Dragojević
Vstaja strojev-o robotizaciji družbe Voditelj: Dražen Dragojević
Plečnikov Stadion: med ruševino in prenovo Na severnem koncu Ljubljane, med Dunajsko, Samovo in Vodovodno cesto leži Centralni stadion. Objekt, ki je v zadnjih letih bolj kot zaradi svoje zgodovine in arhitekturne vrednosti znamenit zaradi dejstva, da propada. Naš odnos do kulturne in arhitekturne dediščine je že tako ali tako daleč od popolnosti. Sedem let je minilo od izbora projekta prenove na razpisu. Od tedaj se ni zgodilo nič. Mar postaja Plečnikov stadion spomenik naši malomarnosti in pozabi? Voditelj: Boštjan Narat
Plečnikov Stadion: med ruševino in prenovo Na severnem koncu Ljubljane, med Dunajsko, Samovo in Vodovodno cesto leži Centralni stadion. Objekt, ki je v zadnjih letih bolj kot zaradi svoje zgodovine in arhitekturne vrednosti znamenit zaradi dejstva, da propada. Naš odnos do kulturne in arhitekturne dediščine je že tako ali tako daleč od popolnosti. Sedem let je minilo od izbora projekta prenove na razpisu. Od tedaj se ni zgodilo nič. Mar postaja Plečnikov stadion spomenik naši malomarnosti in pozabi? Voditelj: Boštjan Narat
Repatriarhalizacija družbe Ali se družba repatriarhalizira? Kako repatriarhalizacija spodkopava zgodovinsko izborjene pravice žensk? Kako posega v telo in družbene vloge žensk? Kako se to kaže v politikah različnih držav? Kako v popularni kulturi? Kako je patriarhat institucionaliziran? In kaj bi na vse to tri desetletja po smrti porekla Simone de Beauvoir, ključno ime, iz katerega izhajajo in v katerem se razhajajo feminizmi 20. stoletja? Voditelj: Dražen Dragojević
Repatriarhalizacija družbe Ali se družba repatriarhalizira? Kako repatriarhalizacija spodkopava zgodovinsko izborjene pravice žensk? Kako posega v telo in družbene vloge žensk? Kako se to kaže v politikah različnih držav? Kako v popularni kulturi? Kako je patriarhat institucionaliziran? In kaj bi na vse to tri desetletja po smrti porekla Simone de Beauvoir, ključno ime, iz katerega izhajajo in v katerem se razhajajo feminizmi 20. stoletja? Voditelj: Dražen Dragojević
Kaj se dogaja s knjigarnami pri nas? Glede na vse, ki se borijo za preživetje, krpajo luknje s prodajo papirniškega materiala ali pa se preprosto zapirajo, se zdi stanje vse prej kot rožnato. Če temu dodamo še dejstvo, da v nekaterih slovenskih regijah knjigarn praktično ni, bi bilo verjetno smiselno uporabiti še kak močnejši izraz. Kaj se zgodi , ko odpovedujejo primarni dejavniki knjižnega trga? Kaj to pomeni za bralno kulturo nasploh? Kakšen je odnos med knjigarnami na eni ter založbami in knjižnicami na drugi strani? Kaj storiti, da bi Slovenija imela kvalitetno in dobro delujočo knjigarniško mrežo? Kmalu bo Noč knjige. Smo priča somraku knjigarn? Voditelj: Boštjan Narat
Kaj se dogaja s knjigarnami pri nas? Glede na vse, ki se borijo za preživetje, krpajo luknje s prodajo papirniškega materiala ali pa se preprosto zapirajo, se zdi stanje vse prej kot rožnato. Če temu dodamo še dejstvo, da v nekaterih slovenskih regijah knjigarn praktično ni, bi bilo verjetno smiselno uporabiti še kak močnejši izraz. Kaj se zgodi , ko odpovedujejo primarni dejavniki knjižnega trga? Kaj to pomeni za bralno kulturo nasploh? Kakšen je odnos med knjigarnami na eni ter založbami in knjižnicami na drugi strani? Kaj storiti, da bi Slovenija imela kvalitetno in dobro delujočo knjigarniško mrežo? Kmalu bo Noč knjige. Smo priča somraku knjigarn? Voditelj: Boštjan Narat
Ali je medkulturni dialog kot evropska vrednota in strategija propadel? Zakaj odpoveduje? Zakaj je nujen? Kako prek kulturnih razlik? Zakaj je to tudi politično in ekonomsko vprašanje? Kako z dialogom proti ksenofobiji in nasilju? Voditelj: Dražen Dragojević
Ali je medkulturni dialog kot evropska vrednota in strategija propadel? Zakaj odpoveduje? Zakaj je nujen? Kako prek kulturnih razlik? Zakaj je to tudi politično in ekonomsko vprašanje? Kako z dialogom proti ksenofobiji in nasilju? Voditelj: Dražen Dragojević
V kakšnem položaju so se znašli mediji pri nas? Kakšna je njihova vloga? Kdo so lastniki in kakšni so njihovi interesi? Kako sta povezana prekarni položaj novinarjev in prihodnost medijev? Kakšna naj bo prihodnja medijska politika ? Ministrstvo za kulturo pripravlja nacionalno medijsko strategijo – kakšna naj bo? Društvo novinarjev opozarja na zastarelo medijsko zakonodajo, ki je potrebna korenite prenove. Konkretnih predlogov je bilo v zadnjih letih že veliko, kdaj se bodo uresničili? Voditelj: Boštjan Narat Gostje: Dejan Steinbuch, novinar in odgovorni urednik Portal Plus, Dr. Marko Milosavljević, profesor na FDV, Dr. Sandra Bašić, predstavnica komisije za pripravo medijske strategije pri MK, Petra Lesjak Tušek, predsednica DNS.
V kakšnem položaju so se znašli mediji pri nas? Kakšna je njihova vloga? Kdo so lastniki in kakšni so njihovi interesi? Kako sta povezana prekarni položaj novinarjev in prihodnost medijev? Kakšna naj bo prihodnja medijska politika ? Ministrstvo za kulturo pripravlja nacionalno medijsko strategijo – kakšna naj bo? Društvo novinarjev opozarja na zastarelo medijsko zakonodajo, ki je potrebna korenite prenove. Konkretnih predlogov je bilo v zadnjih letih že veliko, kdaj se bodo uresničili? Voditelj: Boštjan Narat Gostje: Dejan Steinbuch, novinar in odgovorni urednik Portal Plus, Dr. Marko Milosavljević, profesor na FDV, Dr. Sandra Bašić, predstavnica komisije za pripravo medijske strategije pri MK, Petra Lesjak Tušek, predsednica DNS.
Podobe krize: o kulturnem aktivizmu Voditelj: Dražen Dragojević
Podobe krize: o kulturnem aktivizmu Voditelj: Dražen Dragojević
Nedavna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je razburkala javnost kot že dolgo tega nobena. Je bila proslava kot avtorsko delo cenzurirana ali zgolj prilagojena zahtevam naročnika? Kje so meje umetniške svobode, ko je ta podvržena protokolu in politiki? Ali je v tem kontekstu sploh smiselno govoriti o kreativni avtonomiji ali pa gre v resnici zgolj za obrtniško postavljanje protokolarnega dogodka na oder in televizijske ekrane? Kako misliti nedavne dogodke v luči splošnega stanja umetniške svobode ter odnosa med kulturo in politiko pri nas? Vse to so vprašanja, ki zahtevajo resen premislek. Zato jim posvečamo tokratni Panoptikum. Voditelj: Boštjan Narat
Nedavna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je razburkala javnost kot že dolgo tega nobena. Je bila proslava kot avtorsko delo cenzurirana ali zgolj prilagojena zahtevam naročnika? Kje so meje umetniške svobode, ko je ta podvržena protokolu in politiki? Ali je v tem kontekstu sploh smiselno govoriti o kreativni avtonomiji ali pa gre v resnici zgolj za obrtniško postavljanje protokolarnega dogodka na oder in televizijske ekrane? Kako misliti nedavne dogodke v luči splošnega stanja umetniške svobode ter odnosa med kulturo in politiko pri nas? Vse to so vprašanja, ki zahtevajo resen premislek. Zato jim posvečamo tokratni Panoptikum. Voditelj: Boštjan Narat
Oddaja bo tokrat v precep vzela industrijo ljubezni v digitalnem času. Od portalov do aplikacij. Od kombinatorike izbire do binarne tesnobe. Od pornografizacije sebe in v dvoje do sublimacije v dvoje in sebe. Uprizarjanje všečnega objekta poželenja v času všečkanja. Od zvestobe enemu do zaveze večim. Pa tudi o industriji strokovnjakov za 'kaj gre kam' v ljubezni. Voditelj: Dražen Dragojević
Oddaja bo tokrat v precep vzela industrijo ljubezni v digitalnem času. Od portalov do aplikacij. Od kombinatorike izbire do binarne tesnobe. Od pornografizacije sebe in v dvoje do sublimacije v dvoje in sebe. Uprizarjanje všečnega objekta poželenja v času všečkanja. Od zvestobe enemu do zaveze večim. Pa tudi o industriji strokovnjakov za 'kaj gre kam' v ljubezni. Voditelj: Dražen Dragojević
Akademske vrednote danes Aktualna univerzitetno-politična afera z dodatki za stalno pripravljenost ni prva in verjetno tudi ne zadnja zgodba, ki pretresa slovensko akademsko sfero. Odmevnost tovrstnih razkritij je v zadnjih letih dodobra pokvarila ugled visokega šolstva pri nas. Po drugi strani pa je treba vse te zgodbe brati kot simptom. In simptom česa v resnici so? Kako se imenuje bolezen, za katero boleha univerzitetni sistem? Kaj so številne reforme prinesle in odnesle ter kaj pomenijo za kvaliteto dela in študija? Kdo v akademski sferi prosperira: delavci, ustvarjalci in raziskovalci ali birokrati in aparatčiki? Kakšne so možnosti mladih za delo in napredovanje na slovenskih univerzah? Je morda čas za nov marš skozi inštitucije? In pa: kakšen je etični in vrednostni obraz univerze pri nas? Voditelj: Boštjan Narat
Akademske vrednote danes Aktualna univerzitetno-politična afera z dodatki za stalno pripravljenost ni prva in verjetno tudi ne zadnja zgodba, ki pretresa slovensko akademsko sfero. Odmevnost tovrstnih razkritij je v zadnjih letih dodobra pokvarila ugled visokega šolstva pri nas. Po drugi strani pa je treba vse te zgodbe brati kot simptom. In simptom česa v resnici so? Kako se imenuje bolezen, za katero boleha univerzitetni sistem? Kaj so številne reforme prinesle in odnesle ter kaj pomenijo za kvaliteto dela in študija? Kdo v akademski sferi prosperira: delavci, ustvarjalci in raziskovalci ali birokrati in aparatčiki? Kakšne so možnosti mladih za delo in napredovanje na slovenskih univerzah? Je morda čas za nov marš skozi inštitucije? In pa: kakšen je etični in vrednostni obraz univerze pri nas? Voditelj: Boštjan Narat
Shakespeare stroj Voditelj: Dražen Dragojević
Shakespeare stroj Voditelj: Dražen Dragojević
Panoptikum je pogovorna oddaja v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddaja ima dva voditelja (Boštjan Narat in Dražen Dragojevič), avtorja, ki se izmenjujeta.
Panoptikum je pogovorna oddaja v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddaja ima dva voditelja (Boštjan Narat in Dražen Dragojevič), avtorja, ki se izmenjujeta.
Animirani svet: o animiranem filmu in njegovih junakih Animirani film je eno tistih področij kreativnosti, kjer prihaja magija umetnosti najbolj neposredno do izraza in kjer domišljije ustvarjalca ali ustvarjalke ne ovira praktično nič. Je polje preigravanj najbolj abstraktnih estetskih konceptov in hkrati področje, ki se skozi pop kulturo vedno znova vpisuje v kolektivno zavest. In je umetnost, ki ima pri nas festival z dolgoletno tradicijo: Animateko. Kako bo Animateka mislila animirano umetnost letos? Kaj se nasploh dogaja z animiranim filmom pri nas in v tujini? V katere pričakovane in nepričakovane smeri ga nosi? Kaj pomeni na primer dokumentarni film v kontekstu animacije? Kateri in kakšni so animirani junaki novega časa in v čem se razlikujejo od tistih, ki se jih spomnimo od nekdaj? Voditelj: Boštjan Narat
Animirani svet: o animiranem filmu in njegovih junakih Animirani film je eno tistih področij kreativnosti, kjer prihaja magija umetnosti najbolj neposredno do izraza in kjer domišljije ustvarjalca ali ustvarjalke ne ovira praktično nič. Je polje preigravanj najbolj abstraktnih estetskih konceptov in hkrati področje, ki se skozi pop kulturo vedno znova vpisuje v kolektivno zavest. In je umetnost, ki ima pri nas festival z dolgoletno tradicijo: Animateko. Kako bo Animateka mislila animirano umetnost letos? Kaj se nasploh dogaja z animiranim filmom pri nas in v tujini? V katere pričakovane in nepričakovane smeri ga nosi? Kaj pomeni na primer dokumentarni film v kontekstu animacije? Kateri in kakšni so animirani junaki novega časa in v čem se razlikujejo od tistih, ki se jih spomnimo od nekdaj? Voditelj: Boštjan Narat
Da je slovensko založništvo v krizi, je dovolj dobro znano dejstvo. Globalne spremembe na področju knjigotrštva naše države niso zaobšle, majhnost trga in hkratna – včasih že kar preveč poudarjana – zgodovinska navezanost na knjigo kot temelj kulture pa delata situacijo v Sloveniji še bolj specifično. In kako se na tem že tako ali tako majhnem trgu znajdejo manjše založbe? Kako skrbijo za svoje preživetje in razvoj? Kakšna je nasploh trenutna situacija na knjižnem trgu naše države? Predvečer 31. slovenskega knjižnega sejma je kot naročen za ta vprašanja. Voditelj: Boštjan Narat
Da je slovensko založništvo v krizi, je dovolj dobro znano dejstvo. Globalne spremembe na področju knjigotrštva naše države niso zaobšle, majhnost trga in hkratna – včasih že kar preveč poudarjana – zgodovinska navezanost na knjigo kot temelj kulture pa delata situacijo v Sloveniji še bolj specifično. In kako se na tem že tako ali tako majhnem trgu znajdejo manjše založbe? Kako skrbijo za svoje preživetje in razvoj? Kakšna je nasploh trenutna situacija na knjižnem trgu naše države? Predvečer 31. slovenskega knjižnega sejma je kot naročen za ta vprašanja. Voditelj: Boštjan Narat
Panoptikum je pogovorna oddaja v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddaja ima dva voditelja (Boštjan Narat in Dražen Dragojevič), avtorja, ki se izmenjujeta.
Panoptikum je pogovorna oddaja v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva. Oddaja ima dva voditelja (Boštjan Narat in Dražen Dragojevič), avtorja, ki se izmenjujeta.
Modernizacija kulture Ob alarmantnem stanju na področju Kulture – najnižji proračun v času Samostojne Slovenije, gladovna stavka umetnika - se sprašujemo, kakšne pozitivne spremembe bo prinesel nov krovni zakon za kulturo in kako se bo stroka lotila modernizacije kulturnega sektorja. Voditeljica: Špela Kožar
Modernizacija kulture Ob alarmantnem stanju na področju Kulture – najnižji proračun v času Samostojne Slovenije, gladovna stavka umetnika - se sprašujemo, kakšne pozitivne spremembe bo prinesel nov krovni zakon za kulturo in kako se bo stroka lotila modernizacije kulturnega sektorja. Voditeljica: Špela Kožar
Rasizem v klepetalnici Migracije v zadnjih mesecih – najobsežnejše po drugi svetovni vojni – so iz Evrope izvabile rasizem v obsegu, za katerega smo še nedavno bili prepričani, da se ne bo več nikoli ponovil. Ta ni več omejen na vse bolj glasno skrajno desnico, udomačil se je v govorici vse manj tihe večine 'zglednih' državljanov. Kako se je demokratiziral, izkazujejo klepetalnice, v katerih se strahovi in sovražnosti do migrantov in drugih 'drugih' spontano množijo. Kako klepetalnice izkazujejo rasizem? Zakaj ni prepoznan? Kakšna je njegova argumentacija? Zakaj se množi? Kaj naj se mu zoperstavi – cenzura, logika, morala? Voditelj: Dražen Dragojević
Rasizem v klepetalnici Migracije v zadnjih mesecih – najobsežnejše po drugi svetovni vojni – so iz Evrope izvabile rasizem v obsegu, za katerega smo še nedavno bili prepričani, da se ne bo več nikoli ponovil. Ta ni več omejen na vse bolj glasno skrajno desnico, udomačil se je v govorici vse manj tihe večine 'zglednih' državljanov. Kako se je demokratiziral, izkazujejo klepetalnice, v katerih se strahovi in sovražnosti do migrantov in drugih 'drugih' spontano množijo. Kako klepetalnice izkazujejo rasizem? Zakaj ni prepoznan? Kakšna je njegova argumentacija? Zakaj se množi? Kaj naj se mu zoperstavi – cenzura, logika, morala? Voditelj: Dražen Dragojević
Utrip slovenskega filma September je tradicionalno čas vsakoletne evalvacije slovenskega filma. In Portorož je kraj, kjer to počnemo. Festival slovenskega filma je prostor ključne refleksije domače filmske ustvarjalnosti in priložnost za premislek njene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kaj nam prinaša tokratni septembrski Portorož? Kaj se nam obeta po lanskem »zmagoslavju« kratkometražnih in dokumentarnih filmov ter »porazu« igranih celovečercev? Se slovenska kinematografija ukvarja z istimi problemi kot ponavadi ali so na vidiku novi? Kašno je finančno stanje ter kako radikalni so rezi? Kaj je z denarjem, ki je na voljo, sploh mogoče posneti? In predvsem: kateri so letošnji presežki slovenskega filma in kakšna je prihodnost, ki jo obetajo? Opravičilo: "V predstavitev gostov se nam je prikradla neljuba napaka. Ženjo Leiler smo podpisali kot urednico kulture na Delu, kar je funkcija, ki jo zaseda Tanja Jaklič. Ženja Leiler je to vlogo opravljala v preteklosti, zdaj pa na Delu in tudi sicer dela kot novinarka in publicistka, predvsem pa je odlična poznavalka slovenske kulturne scene. Vsem vpletenim, pa tudi gledalkam in gledalcem se za morebitne nevšečnosti zaradi naše napake iskreno opravičujemo."
Utrip slovenskega filma September je tradicionalno čas vsakoletne evalvacije slovenskega filma. In Portorož je kraj, kjer to počnemo. Festival slovenskega filma je prostor ključne refleksije domače filmske ustvarjalnosti in priložnost za premislek njene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kaj nam prinaša tokratni septembrski Portorož? Kaj se nam obeta po lanskem »zmagoslavju« kratkometražnih in dokumentarnih filmov ter »porazu« igranih celovečercev? Se slovenska kinematografija ukvarja z istimi problemi kot ponavadi ali so na vidiku novi? Kašno je finančno stanje ter kako radikalni so rezi? Kaj je z denarjem, ki je na voljo, sploh mogoče posneti? In predvsem: kateri so letošnji presežki slovenskega filma in kakšna je prihodnost, ki jo obetajo? Opravičilo: "V predstavitev gostov se nam je prikradla neljuba napaka. Ženjo Leiler smo podpisali kot urednico kulture na Delu, kar je funkcija, ki jo zaseda Tanja Jaklič. Ženja Leiler je to vlogo opravljala v preteklosti, zdaj pa na Delu in tudi sicer dela kot novinarka in publicistka, predvsem pa je odlična poznavalka slovenske kulturne scene. Vsem vpletenim, pa tudi gledalkam in gledalcem se za morebitne nevšečnosti zaradi naše napake iskreno opravičujemo."
Panoptikum z Draženom Dragojevićem - Trdnjava Evropa in migracije
Panoptikum z Draženom Dragojevićem - Trdnjava Evropa in migracije
Tokratno oddajo Panoptikum bomo posvetili aktualnemu vprašanju o tem, kaj definira slovensko glasbo.
Tokratno oddajo Panoptikum bomo posvetili aktualnemu vprašanju o tem, kaj definira slovensko glasbo.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Glasbeni festivali – med koncertom in veselico Prihaja dolgo in vroče poletje in skupaj z njim kopica glasbenih festivalov, kar je seveda dobra novica. Množica festivalov pomeni pestro glasbeno izbiro in mnoštvo možnosti za kvalitetno preživljanje najbolj vročega obdobja leta. Po drugi strani pa niso vsi festivali zgodbe o uspehu, vsaj ne na dolgi rok, in ni jih malo, ki so se v preteklosti že zdeli stalnica, danes pa zgolj še životarijo ali pa so se celo pogreznili v kolektivni spomin. Kakšni so razlogi za uspeh enih in propad drugih? Kakšna je slovenska festivalska publika in kako številčna v resnici je? In kaj sploh predstavljajo poletni glasbeni festivali: poceni zabavo ali ključni doprinos h glasbeni ponudbi našega prostora?
Glasbeni festivali – med koncertom in veselico Prihaja dolgo in vroče poletje in skupaj z njim kopica glasbenih festivalov, kar je seveda dobra novica. Množica festivalov pomeni pestro glasbeno izbiro in mnoštvo možnosti za kvalitetno preživljanje najbolj vročega obdobja leta. Po drugi strani pa niso vsi festivali zgodbe o uspehu, vsaj ne na dolgi rok, in ni jih malo, ki so se v preteklosti že zdeli stalnica, danes pa zgolj še životarijo ali pa so se celo pogreznili v kolektivni spomin. Kakšni so razlogi za uspeh enih in propad drugih? Kakšna je slovenska festivalska publika in kako številčna v resnici je? In kaj sploh predstavljajo poletni glasbeni festivali: poceni zabavo ali ključni doprinos h glasbeni ponudbi našega prostora?
Neue Slowenische Kunst – o retro metodi Neue Slowenische Kunst je s svojimi odvodi proizvedla »dogodek« – točko brez vrnitve, prelom z obstoječim – ideološko in umetniško. A čeprav je bila v tistih prelomnih osemdesetih enako kritična do prihajajočega globalnega kapitalizma in do odhajajočega lokalnega socializma, se zdi, da je nekdanji sistem ni in ni mogel preboleti, medtem ko je jo sedanji posrkal vase. Kaj se je zgodilo? Koliko je ostalo od »dogodka« oziroma kaj od njega še vztraja v kritiki? »Retro metoda« je tisto, kar naj bi bilo v umetniški strategiji NSK presežno. Kakšni so danes njeni učinki sredi splošne retro manije v kulturi? NSK je kritiko družbenega sistema dopolnila s kritiko umetniške institucije. Kako je sama prerasla v institucijo in pristala sredi umetniškega sistema in njegove ekonomije? NSK je ustanovila državo v času, onkraj teritorialne ali ekonomske logike. Kakšni so njeni realni učinki – je družbena ali »zgolj« umetniška alternativa obstoječemu?
Neue Slowenische Kunst – o retro metodi Neue Slowenische Kunst je s svojimi odvodi proizvedla »dogodek« – točko brez vrnitve, prelom z obstoječim – ideološko in umetniško. A čeprav je bila v tistih prelomnih osemdesetih enako kritična do prihajajočega globalnega kapitalizma in do odhajajočega lokalnega socializma, se zdi, da je nekdanji sistem ni in ni mogel preboleti, medtem ko je jo sedanji posrkal vase. Kaj se je zgodilo? Koliko je ostalo od »dogodka« oziroma kaj od njega še vztraja v kritiki? »Retro metoda« je tisto, kar naj bi bilo v umetniški strategiji NSK presežno. Kakšni so danes njeni učinki sredi splošne retro manije v kulturi? NSK je kritiko družbenega sistema dopolnila s kritiko umetniške institucije. Kako je sama prerasla v institucijo in pristala sredi umetniškega sistema in njegove ekonomije? NSK je ustanovila državo v času, onkraj teritorialne ali ekonomske logike. Kakšni so njeni realni učinki – je družbena ali »zgolj« umetniška alternativa obstoječemu?
Samozaposleni v kulturi so raznolika druščina, ki jo družita ustvarjalnost in pripravljenost na delo v okoliščinah, ki se radikalno razlikujejo od klasičnih, rednih oblik zaposlitve. Svoboda te oblike zaposlenosti pa - tako kot vsaka svoboda - prinaša prednosti in slabosti. Katere so v danem trenutku največje težave, na katere naletavajo samozaposleni v kulturi? Kakšen je njihov socialni položaj? Kako ta vpliva na njihovo kreativnost? Kako jih obravnavata država in javnost? Zakaj je ta status oziroma ljudje, ki v njem vztrajajo, za kulturno-umetniško sceno sploh pomemben? Kakšna so razmerja znotraj skupnosti samozaposlenih? In ali ima beseda "skupnost" v tem kontekstu sploh smisel, ali pa gre zgolj za razpršeno mnoštvo posameznikov, ki se vsak po svoje borijo za prostor pod kulturnim soncem?
Samozaposleni v kulturi so raznolika druščina, ki jo družita ustvarjalnost in pripravljenost na delo v okoliščinah, ki se radikalno razlikujejo od klasičnih, rednih oblik zaposlitve. Svoboda te oblike zaposlenosti pa - tako kot vsaka svoboda - prinaša prednosti in slabosti. Katere so v danem trenutku največje težave, na katere naletavajo samozaposleni v kulturi? Kakšen je njihov socialni položaj? Kako ta vpliva na njihovo kreativnost? Kako jih obravnavata država in javnost? Zakaj je ta status oziroma ljudje, ki v njem vztrajajo, za kulturno-umetniško sceno sploh pomemben? Kakšna so razmerja znotraj skupnosti samozaposlenih? In ali ima beseda "skupnost" v tem kontekstu sploh smisel, ali pa gre zgolj za razpršeno mnoštvo posameznikov, ki se vsak po svoje borijo za prostor pod kulturnim soncem?
Razredni boj je še pred nekaj leti zvenel kot anahronizem. Postindustrijska družba znanja naj bi bila brezrazredna in ključni teorem, ki je dobro stoletje poganjal državljanski angažma, naj bi končal v zgodovinski ropotarnici. A kdor ni sledil kritični družbeni teoriji, je najpozneje ob privatizaciji javnih storitev in prekarizaciji delovne sile v osebnem pojmovniku izsledil izraza, ki razgaljata bistvo obeh procesov – razlaščanje in izkoriščanje. Zveni znano? Razredni boj ponovno vstopa skozi glavna vrata zgodovine. A kaj se je zgodilo z državljanskim angažmajem? Kako močna je razredna zavest? Kako se razredne razlike prevajajo v kulturne? Kako kulturne razlike brišejo razredne? Morda le obstaja en razred, nekakšen 'nadrazred' – potrošniški? Morda dolžniški? Kdo se še prepozna v delavcu in kdo zna odgovoriti na poziv 'Delavci vseh dežel ... '?
Razredni boj je še pred nekaj leti zvenel kot anahronizem. Postindustrijska družba znanja naj bi bila brezrazredna in ključni teorem, ki je dobro stoletje poganjal državljanski angažma, naj bi končal v zgodovinski ropotarnici. A kdor ni sledil kritični družbeni teoriji, je najpozneje ob privatizaciji javnih storitev in prekarizaciji delovne sile v osebnem pojmovniku izsledil izraza, ki razgaljata bistvo obeh procesov – razlaščanje in izkoriščanje. Zveni znano? Razredni boj ponovno vstopa skozi glavna vrata zgodovine. A kaj se je zgodilo z državljanskim angažmajem? Kako močna je razredna zavest? Kako se razredne razlike prevajajo v kulturne? Kako kulturne razlike brišejo razredne? Morda le obstaja en razred, nekakšen 'nadrazred' – potrošniški? Morda dolžniški? Kdo se še prepozna v delavcu in kdo zna odgovoriti na poziv 'Delavci vseh dežel ... '?
Kino že dolgo časa ni več skrivnostni, zatemnjeni prostor, črna škatla v kateri se na belem platnu dogaja nekaj magičnega. Tudi načini spremljanja, gledanja in poslušanja sedme umetnosti so raznoliki in nikakor niso več vezani zgolj na obiskovanje kinodvoran. So pa vsem spremembam navkljub kinematografi za film in njegov obstoj ter razvoj še vedno ključni prostor srečevanja, tako s samim filmom kot z drugimi ljudmi, prostor posebne izkušnje in doživetja. Kaj se s kinematografi dogaja pri nas? Zakaj obisk upada? Kakšno je glede tega razmerje med komercialno in t. i. art produkcijo in distribucijo? Kakšno je realno ekonomsko stanje slovenskih kinematografov? Kako naj kino bije bitko z DVDji, z medmrežjem in serijami? Koliko občinstva še uspejo privabiti slovenske kinodvorane in koliko ga bodo uspele pritegniti v prihodnosti?
Kino že dolgo časa ni več skrivnostni, zatemnjeni prostor, črna škatla v kateri se na belem platnu dogaja nekaj magičnega. Tudi načini spremljanja, gledanja in poslušanja sedme umetnosti so raznoliki in nikakor niso več vezani zgolj na obiskovanje kinodvoran. So pa vsem spremembam navkljub kinematografi za film in njegov obstoj ter razvoj še vedno ključni prostor srečevanja, tako s samim filmom kot z drugimi ljudmi, prostor posebne izkušnje in doživetja. Kaj se s kinematografi dogaja pri nas? Zakaj obisk upada? Kakšno je glede tega razmerje med komercialno in t. i. art produkcijo in distribucijo? Kakšno je realno ekonomsko stanje slovenskih kinematografov? Kako naj kino bije bitko z DVDji, z medmrežjem in serijami? Koliko občinstva še uspejo privabiti slovenske kinodvorane in koliko ga bodo uspele pritegniti v prihodnosti?
Razpustitev Centra sodobnih plesnih umetnosti leta 2012 – podpisuje jo takratni 'superminister' – je spodnesla redno in dosledno institucionalno arhiviranje in zgodovinjenje plesa. Ob razpustitvi je plesni teoretik in zgodovinar Rok Vevar svoje stanovanje preoblikoval v 'Začasni slovenski plesni arhiv'. Iz njega izhaja globlja refleksija o premikih v sodobnem plesu – estetskih, produkcijskih, dokumentarnih, političnih – ki tvorijo nekakšno koreografijo razvoja in razkroja. Kaj uči zgodovina plesne produkcije? Kako se je ples institucionaliziral brez Institucije? Kakšno je razmerje med plesno politiko in politiko plesa? Kakšno je delo v plesu in delo za ples? Kaj uči prihodnost plesne kritike? A najprej – zakaj sploh ples? Kako sodobni ples misli sodobnost, njena družbena razmerja in njihove antagonizme?
Razpustitev Centra sodobnih plesnih umetnosti leta 2012 – podpisuje jo takratni 'superminister' – je spodnesla redno in dosledno institucionalno arhiviranje in zgodovinjenje plesa. Ob razpustitvi je plesni teoretik in zgodovinar Rok Vevar svoje stanovanje preoblikoval v 'Začasni slovenski plesni arhiv'. Iz njega izhaja globlja refleksija o premikih v sodobnem plesu – estetskih, produkcijskih, dokumentarnih, političnih – ki tvorijo nekakšno koreografijo razvoja in razkroja. Kaj uči zgodovina plesne produkcije? Kako se je ples institucionaliziral brez Institucije? Kakšno je razmerje med plesno politiko in politiko plesa? Kakšno je delo v plesu in delo za ples? Kaj uči prihodnost plesne kritike? A najprej – zakaj sploh ples? Kako sodobni ples misli sodobnost, njena družbena razmerja in njihove antagonizme?
Koliko nagrad za delovanje na področju umetnosti in kulture se podeljuje v naši državi? Jih je premalo ali preveč? Gre zgolj za slavo in nesmrtno čast ali imajo nagrade za tiste, ki jih prejmejo, tudi realne pozitivne posledice? So področja ustvarjanja glede nagrajevanja usklajena? Kako zagotavljati neodvisnost tistih, ki nagrajence in nagrajenke izbirajo? Koliko je v teh izborih kompromisarstva, prilagajanj, lobiranja in kupčkanja; ali pa temeljno vodilo kljub vsemu ostajata izjemnost ter vrhunskost ustvarjalcev in ustvarjalk? Pa še to: koliko resnice je v reku, da so kulturne nagrade pri nas še najbolj podobne zlati žili? Bojda jo vsak slej ko prej faše.
Koliko nagrad za delovanje na področju umetnosti in kulture se podeljuje v naši državi? Jih je premalo ali preveč? Gre zgolj za slavo in nesmrtno čast ali imajo nagrade za tiste, ki jih prejmejo, tudi realne pozitivne posledice? So področja ustvarjanja glede nagrajevanja usklajena? Kako zagotavljati neodvisnost tistih, ki nagrajence in nagrajenke izbirajo? Koliko je v teh izborih kompromisarstva, prilagajanj, lobiranja in kupčkanja; ali pa temeljno vodilo kljub vsemu ostajata izjemnost ter vrhunskost ustvarjalcev in ustvarjalk? Pa še to: koliko resnice je v reku, da so kulturne nagrade pri nas še najbolj podobne zlati žili? Bojda jo vsak slej ko prej faše.
Zadnja raziskava v seriji 'Knjiga in bralci' – naročila sta jo Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo – je zgovorna. Število nebralcev se giblje okrog 42 odstotkov. Med njimi je 59 odstotkov moških in 41 odstotkov žensk. Največ nebralcev je v starostni skupini med 25 in 34 let – 33 odstotkov – ter nad 50 let – 36 odstotkov. Pri skupini z višjo ali visoko izobrazbo se je delež nebralcev zvišal za na okrog 30 odstotkov. Kakšni so razlogi za (ne)branje – in kakšni za (ne)kupovanje knjig? Kaj pove razmerje med kvantiteto in kvaliteto? Kako razmere v založništvu pogojujejo (ne)branje in (ne)kupovanje? Kakšno vlogo imajo knjižnice? Kakšen učinek imajo subvencije? Kako naj krepimo komunikacijski krog in kompetence o knjigi – laične in strokovne, da ne bi izgubljali bralcev?
Zadnja raziskava v seriji 'Knjiga in bralci' – naročila sta jo Ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo – je zgovorna. Število nebralcev se giblje okrog 42 odstotkov. Med njimi je 59 odstotkov moških in 41 odstotkov žensk. Največ nebralcev je v starostni skupini med 25 in 34 let – 33 odstotkov – ter nad 50 let – 36 odstotkov. Pri skupini z višjo ali visoko izobrazbo se je delež nebralcev zvišal za na okrog 30 odstotkov. Kakšni so razlogi za (ne)branje – in kakšni za (ne)kupovanje knjig? Kaj pove razmerje med kvantiteto in kvaliteto? Kako razmere v založništvu pogojujejo (ne)branje in (ne)kupovanje? Kakšno vlogo imajo knjižnice? Kakšen učinek imajo subvencije? Kako naj krepimo komunikacijski krog in kompetence o knjigi – laične in strokovne, da ne bi izgubljali bralcev?
Stavbna dediščina je eden ključnih elementov, ki povezuje preteklost prostora, skupnosti, ki prostor naseljuje, ter njene kulture s sedanjostjo. Zadnji dogodki , kot sta porušenje Rakuševega mlina ter propadanje Hotela Kanin, sta nas spodbudili k razmisleku. Seveda pa preteklost niso samo gradovi, ampak tudi stavbe, stare nekaj desetletij, ki s svojo arhitekturno podobo in vsebino bistveno sooblikujejo naš prostor bivanja. Kako stroka in politika obravnavata prve in kako druge? Kako ju ohranjata in revitalizirata? In kakšen je odnos nas, prebivalcev, do stavbne dediščine v njenih mnogoterih podobah?
Stavbna dediščina je eden ključnih elementov, ki povezuje preteklost prostora, skupnosti, ki prostor naseljuje, ter njene kulture s sedanjostjo. Zadnji dogodki , kot sta porušenje Rakuševega mlina ter propadanje Hotela Kanin, sta nas spodbudili k razmisleku. Seveda pa preteklost niso samo gradovi, ampak tudi stavbe, stare nekaj desetletij, ki s svojo arhitekturno podobo in vsebino bistveno sooblikujejo naš prostor bivanja. Kako stroka in politika obravnavata prve in kako druge? Kako ju ohranjata in revitalizirata? In kakšen je odnos nas, prebivalcev, do stavbne dediščine v njenih mnogoterih podobah?
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Kako sploh razumeti besedno zvezo kulturna politika? Kako jo razumemo v naši državi? Kako v kontekstu kulturne politike razumeti javni interes? Kakšno je razmerje med institucionalno in neinstitucionalno kulturo oziroma umetnostjo pri nas? Kako tam nekje vmes živijo ali životarijo samozaposleni v kulturi? Ali potrebujemo spremembe zakonodaje in če jih, kakšne? Mnogo vprašanj, pa jih strnimo v eno samo: kakšno je stanje slovenske kulturne politike na predvečer leta 2015?
Kako sploh razumeti besedno zvezo kulturna politika? Kako jo razumemo v naši državi? Kako v kontekstu kulturne politike razumeti javni interes? Kakšno je razmerje med institucionalno in neinstitucionalno kulturo oziroma umetnostjo pri nas? Kako tam nekje vmes živijo ali životarijo samozaposleni v kulturi? Ali potrebujemo spremembe zakonodaje in če jih, kakšne? Mnogo vprašanj, pa jih strnimo v eno samo: kakšno je stanje slovenske kulturne politike na predvečer leta 2015?
Dober del 20. stoletja je bilo izboljševanje življenjskega standarda deprivilegiranih skupnosti v žarišču urbanega razvoja. A je ideološko zmagoslavje neoliberalizma v zadnjih treh desetletjih povzročilo prerazporeditev prostorskih, finančnih in političnih virov v prid dobičku – na račun blagostanja. Pospešene gospodarske premene so dale zagon civilnim gibanjem, ki se upirajo socialnemu razkroju urbanih skupnosti. Novo 'urbano vprašanje' kliče po kritičnem premisleku ne samo lastnine in materialnega blagostanja, temveč raznolikosti, participacije in trajnosti. Kaj se skriva za fasado gentrifikacije – razvoj ali razkroj? Kdo 'riskira' in kdo 'profitira'? Kako urbane premene vplivajo na družbene premike v populaciji? Kakšno vlogo ima v tem procesu kreativni razred? Kakšno naj bo urbano načrtovanje, da bo mesto ne samo prijazno, temveč pravično? Studio bodo zasedla imena iz polja arhitekture, sociologije in urbanizma. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Dober del 20. stoletja je bilo izboljševanje življenjskega standarda deprivilegiranih skupnosti v žarišču urbanega razvoja. A je ideološko zmagoslavje neoliberalizma v zadnjih treh desetletjih povzročilo prerazporeditev prostorskih, finančnih in političnih virov v prid dobičku – na račun blagostanja. Pospešene gospodarske premene so dale zagon civilnim gibanjem, ki se upirajo socialnemu razkroju urbanih skupnosti. Novo 'urbano vprašanje' kliče po kritičnem premisleku ne samo lastnine in materialnega blagostanja, temveč raznolikosti, participacije in trajnosti. Kaj se skriva za fasado gentrifikacije – razvoj ali razkroj? Kdo 'riskira' in kdo 'profitira'? Kako urbane premene vplivajo na družbene premike v populaciji? Kakšno vlogo ima v tem procesu kreativni razred? Kakšno naj bo urbano načrtovanje, da bo mesto ne samo prijazno, temveč pravično? Studio bodo zasedla imena iz polja arhitekture, sociologije in urbanizma. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Vsaka država in nacija imata poleg drugih značilnosti, ki ju opredeljujejo, tudi svoj zven, zvok, tako kot ima vsak pokrajinski pejsaž svojo stereotipno glasbeno podlago. Glasbena spremljava podobe slovenske pokrajine je – pa če nam je to všeč ali ne – zaigrana na harmoniko, ta najbolj ljubljeni in osovraženi inštrument, ki pa je ne glede na svojo občo prisotnost s stališča znanosti in teoretske refleksije še vedno deležen premalo pozornosti. V čem je vir radikalne ambivalentnosti v odnosu do povsem »nedolžnega« inštrumenta? Kako skozi harmoniko misliti razcep med urbanim in ruralnim, generacijsko dinamiko in – morda celo – slovenski kulturni boj? Stereotipi so po svoje dolgočasni, sploh ko govorijo o nas samih, ampak če se hočemo razumeti, jih preprosto moramo misliti.
Vsaka država in nacija imata poleg drugih značilnosti, ki ju opredeljujejo, tudi svoj zven, zvok, tako kot ima vsak pokrajinski pejsaž svojo stereotipno glasbeno podlago. Glasbena spremljava podobe slovenske pokrajine je – pa če nam je to všeč ali ne – zaigrana na harmoniko, ta najbolj ljubljeni in osovraženi inštrument, ki pa je ne glede na svojo občo prisotnost s stališča znanosti in teoretske refleksije še vedno deležen premalo pozornosti. V čem je vir radikalne ambivalentnosti v odnosu do povsem »nedolžnega« inštrumenta? Kako skozi harmoniko misliti razcep med urbanim in ruralnim, generacijsko dinamiko in – morda celo – slovenski kulturni boj? Stereotipi so po svoje dolgočasni, sploh ko govorijo o nas samih, ampak če se hočemo razumeti, jih preprosto moramo misliti.
Izobraževalni sistem je v zadnjem desetletju deležen neprestanih reform in tudi univerza je svoji tisočletni tradiciji navkljub očitno zrela za radikalne posege v svoje bistvo. Pa so vse te spremembe dejansko nujne in – predvsem – ali v resnici situacijo izboljšujejo? Številčnost študentskega in dijaškega življa je posledica demokratizacije, odprtosti in dostopnosti univerzitetnega sveta, kar so kakopak pozitivni pojavi, hkrati pa s tem, ko se ukinja elitistični predznak, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje nasploh gotovo tudi nekaj izgublja. Kriza avtoritete, birokratizacija, devalvacija nazivov in obsedenost z izbirnostjo ter konstantno evalvacijo so zgolj simptomi tistega nekaj. Kaj pa to nekaj v resnici je? Kje je izobraževanje danes in kaj je njegova izguba?
Izobraževalni sistem je v zadnjem desetletju deležen neprestanih reform in tudi univerza je svoji tisočletni tradiciji navkljub očitno zrela za radikalne posege v svoje bistvo. Pa so vse te spremembe dejansko nujne in – predvsem – ali v resnici situacijo izboljšujejo? Številčnost študentskega in dijaškega življa je posledica demokratizacije, odprtosti in dostopnosti univerzitetnega sveta, kar so kakopak pozitivni pojavi, hkrati pa s tem, ko se ukinja elitistični predznak, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje nasploh gotovo tudi nekaj izgublja. Kriza avtoritete, birokratizacija, devalvacija nazivov in obsedenost z izbirnostjo ter konstantno evalvacijo so zgolj simptomi tistega nekaj. Kaj pa to nekaj v resnici je? Kje je izobraževanje danes in kaj je njegova izguba?
Noben slovar ne more zaobjeti jezika kot celote, tako kot nobena slovarska definicija ne more ujeti besede v vseh njenih rabah in pomenskih odtenkih, kljub temu pa so slovarji – podobno kot pravopisi in slovnice – temelj obstoja vsakega jezika ter priča njegove kanoniziranosti in živosti obenem. Poleg tega je leksikografija po eni strani kot znanost in stroka izrazito specializirana in po svoje hermetična, po drugi pa se tisto, kar ustvarja, tiče vseh, ki jezik uporabljajo, ga torej govorijo, v njem pišejo in se z njim izražajo. Z eno besedo, vseh. Kako misliti vse omenjene paradokse? In kakšne so preteklost, sedanjost ter prihodnost leksikografije?
Noben slovar ne more zaobjeti jezika kot celote, tako kot nobena slovarska definicija ne more ujeti besede v vseh njenih rabah in pomenskih odtenkih, kljub temu pa so slovarji – podobno kot pravopisi in slovnice – temelj obstoja vsakega jezika ter priča njegove kanoniziranosti in živosti obenem. Poleg tega je leksikografija po eni strani kot znanost in stroka izrazito specializirana in po svoje hermetična, po drugi pa se tisto, kar ustvarja, tiče vseh, ki jezik uporabljajo, ga torej govorijo, v njem pišejo in se z njim izražajo. Z eno besedo, vseh. Kako misliti vse omenjene paradokse? In kakšne so preteklost, sedanjost ter prihodnost leksikografije?
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Izobraževalni sistem je v zadnjem desetletju deležen neprestanih reform in tudi univerza je svoji tisočletni tradiciji navkljub očitno zrela za radikalne posege v svoje bistvo. Pa so vse te spremembe dejansko nujne in – predvsem – ali v resnici situacijo izboljšujejo? Številčnost študentskega in dijaškega življa je posledica demokratizacije, odprtosti in dostopnosti univerzitetnega sveta, kar so kakopak pozitivni pojavi, hkrati pa s tem, ko se ukinja elitistični predznak, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje nasploh gotovo tudi nekaj izgublja. Kriza avtoritete, birokratizacija, devalvacija nazivov in obsedenost z izbirnostjo ter konstantno evalvacijo so zgolj simptomi tistega nekaj. Kaj pa to nekaj v resnici je? Kje je izobraževanje danes in kaj je njegova izguba?
Izobraževalni sistem je v zadnjem desetletju deležen neprestanih reform in tudi univerza je svoji tisočletni tradiciji navkljub očitno zrela za radikalne posege v svoje bistvo. Pa so vse te spremembe dejansko nujne in – predvsem – ali v resnici situacijo izboljšujejo? Številčnost študentskega in dijaškega življa je posledica demokratizacije, odprtosti in dostopnosti univerzitetnega sveta, kar so kakopak pozitivni pojavi, hkrati pa s tem, ko se ukinja elitistični predznak, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje nasploh gotovo tudi nekaj izgublja. Kriza avtoritete, birokratizacija, devalvacija nazivov in obsedenost z izbirnostjo ter konstantno evalvacijo so zgolj simptomi tistega nekaj. Kaj pa to nekaj v resnici je? Kje je izobraževanje danes in kaj je njegova izguba?
Če se je oblikovanje v širši javnosti zataknilo nekje med statusnim okrasjem in uporabno vrednostjo, se v stroki vrača k izvornemu poslanstvu. Govori se o novi oblikovalski revoluciji. Zasnova in izvedba se obračata od izdelka k procesu. Zakaj? V kakšnih pogojih bi okoljsko in družbeno odgovorne rešitve postale množične? Kako bi se oprijele v proizvodnji in potrošnji? Kako je oblikovanje pristalo v inovativnem presečišču znanosti in umetnosti? Kako tehnologija – od genske do informacijske – demokratizira oblikovanje? Katere oblike bodo v prihodnosti narekovale standard življenja in kulturo bivanja? Studio bodo zasedla imena iz teorije in prakse oblikovanja. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Če se je oblikovanje v širši javnosti zataknilo nekje med statusnim okrasjem in uporabno vrednostjo, se v stroki vrača k izvornemu poslanstvu. Govori se o novi oblikovalski revoluciji. Zasnova in izvedba se obračata od izdelka k procesu. Zakaj? V kakšnih pogojih bi okoljsko in družbeno odgovorne rešitve postale množične? Kako bi se oprijele v proizvodnji in potrošnji? Kako je oblikovanje pristalo v inovativnem presečišču znanosti in umetnosti? Kako tehnologija – od genske do informacijske – demokratizira oblikovanje? Katere oblike bodo v prihodnosti narekovale standard življenja in kulturo bivanja? Studio bodo zasedla imena iz teorije in prakse oblikovanja. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Znanost je kot eno ključnih človeških orodij za iskanje resnice in razumevanje sveta zavezana ideji svobodnega mišljenja in kot taka podvržena strogim etičnim imperativom, zato od nje in od tistih, ki se z njo ukvarjajo, upravičeno pričakujemo držo, ki sega onkraj predsodkov in stereotipov ter s kritično refleksijo le-teh ustvarja možnosti za njihovo preseganje. Tako je vsaj na načelni ravni. Kakšno pa je dejansko stanje? Če smo konkretni: so znanstvene in univerzitetne institucije res prostor enakih možnosti? In če smo še konkretnejši: kakšno je mesto žensk v znanosti in univerzitetnem izobraževanju?
Znanost je kot eno ključnih človeških orodij za iskanje resnice in razumevanje sveta zavezana ideji svobodnega mišljenja in kot taka podvržena strogim etičnim imperativom, zato od nje in od tistih, ki se z njo ukvarjajo, upravičeno pričakujemo držo, ki sega onkraj predsodkov in stereotipov ter s kritično refleksijo le-teh ustvarja možnosti za njihovo preseganje. Tako je vsaj na načelni ravni. Kakšno pa je dejansko stanje? Če smo konkretni: so znanstvene in univerzitetne institucije res prostor enakih možnosti? In če smo še konkretnejši: kakšno je mesto žensk v znanosti in univerzitetnem izobraževanju?
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Kaj je mesto razen materialnega dejstva in onkraj konglomerata stavb in ulic? Kaj ključno oblikuje njegovo vsebino? Kako pomembna ali nepomembna sta za obstoj in življenje mesta kulturna ponudba ter nočno življenje? Kaj storiti, ko se nočno življenje kot pomemben element urbanega zaplete v konfrontacijo s povsem življenjsko potrebo prebivalcev po počitku? In pa seveda, ker smo mesto v končni fazi predvsem ljudje: smo Slovenci urbano pleme?
Kaj je mesto razen materialnega dejstva in onkraj konglomerata stavb in ulic? Kaj ključno oblikuje njegovo vsebino? Kako pomembna ali nepomembna sta za obstoj in življenje mesta kulturna ponudba ter nočno življenje? Kaj storiti, ko se nočno življenje kot pomemben element urbanega zaplete v konfrontacijo s povsem življenjsko potrebo prebivalcev po počitku? In pa seveda, ker smo mesto v končni fazi predvsem ljudje: smo Slovenci urbano pleme?
Širjenje in poglabljanje polja bioloških in medicinskih raziskav in spoznanj širi in poglablja polje spornih, neredko tesnobnih etičnih vprašanj, ki vznikajo na presečišču tehnologije, prava in politike, znanosti in umetnosti. Pomislimo samo na kloniranje, gensko izpopolnjevanje, poskuse z matičnimi celicami in živalmi, daljšanje in krajšanje življenja in smrti, oploditve, abortus, evtanazijo ... Kakšna je mera, izmera človeka? Kakšna je cena življenja? Kdo naj se igra boga v času genskega hekerstva ter evolucijskega hazarda? Studio bodo zasedla imena iz polja etike ter filozofije znanosti in umetnosti. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Širjenje in poglabljanje polja bioloških in medicinskih raziskav in spoznanj širi in poglablja polje spornih, neredko tesnobnih etičnih vprašanj, ki vznikajo na presečišču tehnologije, prava in politike, znanosti in umetnosti. Pomislimo samo na kloniranje, gensko izpopolnjevanje, poskuse z matičnimi celicami in živalmi, daljšanje in krajšanje življenja in smrti, oploditve, abortus, evtanazijo ... Kakšna je mera, izmera človeka? Kakšna je cena življenja? Kdo naj se igra boga v času genskega hekerstva ter evolucijskega hazarda? Studio bodo zasedla imena iz polja etike ter filozofije znanosti in umetnosti. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Lastništvo je eden temeljnih konceptov, na katerem temelji družbeni red, in dokler je lastnina materialna, pa naj bo premična ali nepremična, so zadeve vsaj na načelni ravni dovolj jasne in predvsem oprijemljive. Precej manj konkretne in tudi težje opredeljive pa postanejo, ko jih iz sfere materialnega prenesemo na področje idejnega. In čeprav je vsakomur jasno, da si je moral stvar, zato da obstaja, nekdo izmisliti, se zdi kršenje intelektualne lastnine še vedno početje, ob katerem zvonovi morale donijo precej tišje in bolj prizanesljivo kot ob ogrožanju materialnega lastništva. Po drugi strani pa je prostor mišljenja prostor svobode in ideje se najbolj plemenitijo in plodijo, ko svobodno krožijo. Kam torej postaviti mejo zaščite intelektualne lastnine? In kam smo jo postavili? Ter seveda: kako strogi in rigorozni smo ali bi morali biti pri njenem upoštevanju?
Lastništvo je eden temeljnih konceptov, na katerem temelji družbeni red, in dokler je lastnina materialna, pa naj bo premična ali nepremična, so zadeve vsaj na načelni ravni dovolj jasne in predvsem oprijemljive. Precej manj konkretne in tudi težje opredeljive pa postanejo, ko jih iz sfere materialnega prenesemo na področje idejnega. In čeprav je vsakomur jasno, da si je moral stvar, zato da obstaja, nekdo izmisliti, se zdi kršenje intelektualne lastnine še vedno početje, ob katerem zvonovi morale donijo precej tišje in bolj prizanesljivo kot ob ogrožanju materialnega lastništva. Po drugi strani pa je prostor mišljenja prostor svobode in ideje se najbolj plemenitijo in plodijo, ko svobodno krožijo. Kam torej postaviti mejo zaščite intelektualne lastnine? In kam smo jo postavili? Ter seveda: kako strogi in rigorozni smo ali bi morali biti pri njenem upoštevanju?
Revolucija gotovo sodi med zgodovinsko bolj obremenjene pojme. Njen cilj je »radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov, ki jo izvedejo napredne družbene sile«. Plemenit cilj. A zakaj se zdi, da so sredstva za dosego cilja še prepogosto preradikalna, zakaj se zdi, da napredek še prepogosto terja krvni davek? Kako misliti revolucijo brez nasilja? Kaj nas učijo nekateri najbolj eklatantni primeri – francoska, oktobrska, kulturna, islamska, oranžna revolucija? Ali naj opustimo vsak up ali naj opravimo radikalni rez s preteklimi revolucijami in razglasimo naslednjo za tisto pravo in pravično? In če že – kako naj jo sploh izvedemo? Kako naj poskrbimo, da nam ne spodleti oziroma če nam že spodleti, da nam spodleti bolje? Studio bodo zasedla imena iz polja filozofije politike in sociologije kulture. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Revolucija gotovo sodi med zgodovinsko bolj obremenjene pojme. Njen cilj je »radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov, ki jo izvedejo napredne družbene sile«. Plemenit cilj. A zakaj se zdi, da so sredstva za dosego cilja še prepogosto preradikalna, zakaj se zdi, da napredek še prepogosto terja krvni davek? Kako misliti revolucijo brez nasilja? Kaj nas učijo nekateri najbolj eklatantni primeri – francoska, oktobrska, kulturna, islamska, oranžna revolucija? Ali naj opustimo vsak up ali naj opravimo radikalni rez s preteklimi revolucijami in razglasimo naslednjo za tisto pravo in pravično? In če že – kako naj jo sploh izvedemo? Kako naj poskrbimo, da nam ne spodleti oziroma če nam že spodleti, da nam spodleti bolje? Studio bodo zasedla imena iz polja filozofije politike in sociologije kulture. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Če bi govorili samo svoj jezik, bi se razumeli z zelo majhnim koščkom človeštva. In če ne bi obstajali literarni prevodi, bi poznali zelo malo literature. Bog je kaznoval človeško prevzetnost, ki je gradila stolp do neba, in pomešal govorice ter naredil govor drugega za nerazumljivega. Ampak človek je prebrisana žival in zna navezati stik tudi s tistim, ki govori in piše v drugem jeziku. Zato je prevajanje tako ključno, saj enoti nekaj, kar je razdruženo, ter približuje tisto, kar se zdi daleč stran v prostoru in času. In zato prav prevajanju posvečamo tokratni Panoptikum. Gostje: Irena Duša, Tina Mahkota, Dean Komel, Štefan Vevar Oddajo vodi Boštjan Narat
Če bi govorili samo svoj jezik, bi se razumeli z zelo majhnim koščkom človeštva. In če ne bi obstajali literarni prevodi, bi poznali zelo malo literature. Bog je kaznoval človeško prevzetnost, ki je gradila stolp do neba, in pomešal govorice ter naredil govor drugega za nerazumljivega. Ampak človek je prebrisana žival in zna navezati stik tudi s tistim, ki govori in piše v drugem jeziku. Zato je prevajanje tako ključno, saj enoti nekaj, kar je razdruženo, ter približuje tisto, kar se zdi daleč stran v prostoru in času. In zato prav prevajanju posvečamo tokratni Panoptikum. Gostje: Irena Duša, Tina Mahkota, Dean Komel, Štefan Vevar Oddajo vodi Boštjan Narat
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
V podobi človeka, ki ob spremljavi inštrumenta poje svoje zgodbe ter pripoveduje svoje pesmi, je nekaj starodavnega. Kantavtorstvo ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo, zanimivo zgodovino in plodno sedanjost, kljub temu pa je, ko govorimo o medijski odmevnosti in splošni prepoznavnosti, mnogokrat potisnjeno na rob. Tudi zaradi lastne zaveze tišini ter samosvojosti. Kantavtorstvo ni del niti popularne niti visoke kulture, ampak je nekje drugje. In ta drugje bomo nekaj dni po tem, ko nas je zapustil Tomaž Pengov, raziskovali in mislili v februarski izvedbi Panoptikuma.
V podobi človeka, ki ob spremljavi inštrumenta poje svoje zgodbe ter pripoveduje svoje pesmi, je nekaj starodavnega. Kantavtorstvo ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo, zanimivo zgodovino in plodno sedanjost, kljub temu pa je, ko govorimo o medijski odmevnosti in splošni prepoznavnosti, mnogokrat potisnjeno na rob. Tudi zaradi lastne zaveze tišini ter samosvojosti. Kantavtorstvo ni del niti popularne niti visoke kulture, ampak je nekje drugje. In ta drugje bomo nekaj dni po tem, ko nas je zapustil Tomaž Pengov, raziskovali in mislili v februarski izvedbi Panoptikuma.
Da smo prešli iz družbe kaznovanja v družbo nadzora, ni nobena novost. A vendar je curljanje in žvižganje nadzorovanih zaupnosti, pomislimo na Juliana Assanga in Edwarda Snowdna, zasukalo, če že ne preobrnilo pozicije v igri opazovanja opazovalcev. Kakšni so filozofski, sociološki, medijski in tehnološki zastavki curljanja in žvižganja? Studio bodo zasedla imena iz tehnološkega, medijskega, sociološkega in filozofskega polja. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Da smo prešli iz družbe kaznovanja v družbo nadzora, ni nobena novost. A vendar je curljanje in žvižganje nadzorovanih zaupnosti, pomislimo na Juliana Assanga in Edwarda Snowdna, zasukalo, če že ne preobrnilo pozicije v igri opazovanja opazovalcev. Kakšni so filozofski, sociološki, medijski in tehnološki zastavki curljanja in žvižganja? Studio bodo zasedla imena iz tehnološkega, medijskega, sociološkega in filozofskega polja. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Spomin je na osebni ravni ključna vez posameznika z njegovo ali njeno lastno preteklostjo in s tem temelj osebne celovitosti, tako kot je na ravni kolektiva osnova integritete skupnosti. Osebni in javni arhivi so priče naše lastne zgodovine in zgodovine takšnih in drugačnih družbenih in družabnih okolij, ki jim pripadamo. Digitalizacija spominov in arhivov zato seveda ni samo tehnično vprašanje, pač pa tema, ki se na bistveni ravni tiče naših življenj. Vprašanja selekcije in vsebine, dostopnosti in nadzora ter trajnosti in minljivosti so še kako aktualna tudi v digitalni resničnosti, katere del skupaj z našo preteklostjo in spomini nanjo hote ali nehote pač smo. Tokratni Panoptikum vodi Boštjan Narat
Spomin je na osebni ravni ključna vez posameznika z njegovo ali njeno lastno preteklostjo in s tem temelj osebne celovitosti, tako kot je na ravni kolektiva osnova integritete skupnosti. Osebni in javni arhivi so priče naše lastne zgodovine in zgodovine takšnih in drugačnih družbenih in družabnih okolij, ki jim pripadamo. Digitalizacija spominov in arhivov zato seveda ni samo tehnično vprašanje, pač pa tema, ki se na bistveni ravni tiče naših življenj. Vprašanja selekcije in vsebine, dostopnosti in nadzora ter trajnosti in minljivosti so še kako aktualna tudi v digitalni resničnosti, katere del skupaj z našo preteklostjo in spomini nanjo hote ali nehote pač smo. Tokratni Panoptikum vodi Boštjan Narat
Dvanajsti mesec je zanimiv mesec. Čas festivala in praznovanja, magičen čas konca, v katerem je veseljačenje tako rekoč zapovedano, v katerem si lahko ravno zaradi bližine obrata leta privoščimo pozabo in pobeg. Hkrati ravno ta mesec zaznamujejo dogodki in prazniki, ki predstavljajo temelj tistega, kar naša tradicija doživlja kot sveto. Paradoksalnost te dvojnosti dopolnjuje dejstvo, da si ideja obdarovanja in fenomen maničnega zapravljanja nista nikoli tako blizu kot ravno decembra. In ko se zdi, da je dvanajsti mesec postregel že z vsem, nas preseneti še z rojstvom Države. Koliko zmoremo praznovati in zakaj sploh to počnemo? Tokratno oddajo Panoptikum vodi Boštjan Narat.
Dvanajsti mesec je zanimiv mesec. Čas festivala in praznovanja, magičen čas konca, v katerem je veseljačenje tako rekoč zapovedano, v katerem si lahko ravno zaradi bližine obrata leta privoščimo pozabo in pobeg. Hkrati ravno ta mesec zaznamujejo dogodki in prazniki, ki predstavljajo temelj tistega, kar naša tradicija doživlja kot sveto. Paradoksalnost te dvojnosti dopolnjuje dejstvo, da si ideja obdarovanja in fenomen maničnega zapravljanja nista nikoli tako blizu kot ravno decembra. In ko se zdi, da je dvanajsti mesec postregel že z vsem, nas preseneti še z rojstvom Države. Koliko zmoremo praznovati in zakaj sploh to počnemo? Tokratno oddajo Panoptikum vodi Boštjan Narat.
Dvanajsti mesec je zanimiv mesec. Čas festivala in praznovanja, magičen čas konca, v katerem je veseljačenje tako rekoč zapovedano, v katerem si lahko ravno zaradi bližine obrata leta privoščimo pozabo in pobeg. Hkrati ravno ta mesec zaznamujejo dogodki in prazniki, ki predstavljajo temelj tistega, kar naša tradicija doživlja kot sveto. Paradoksalnost te dvojnosti dopolnjuje dejstvo, da si ideja obdarovanja in fenomen maničnega zapravljanja nista nikoli tako blizu kot ravno decembra. In ko se zdi, da je dvanajsti mesec postregel že z vsem, nas preseneti še z rojstvom Države. Koliko zmoremo praznovati in zakaj sploh to počnemo? Tokratno oddajo Panoptikum vodi Boštjan Narat.
Dvanajsti mesec je zanimiv mesec. Čas festivala in praznovanja, magičen čas konca, v katerem je veseljačenje tako rekoč zapovedano, v katerem si lahko ravno zaradi bližine obrata leta privoščimo pozabo in pobeg. Hkrati ravno ta mesec zaznamujejo dogodki in prazniki, ki predstavljajo temelj tistega, kar naša tradicija doživlja kot sveto. Paradoksalnost te dvojnosti dopolnjuje dejstvo, da si ideja obdarovanja in fenomen maničnega zapravljanja nista nikoli tako blizu kot ravno decembra. In ko se zdi, da je dvanajsti mesec postregel že z vsem, nas preseneti še z rojstvom Države. Koliko zmoremo praznovati in zakaj sploh to počnemo? Tokratno oddajo Panoptikum vodi Boštjan Narat.
Poskusi razumevanja vesolja so skozi zgodovino proizvedli različne znanosti, njihove odvode in preseke. Skupaj z razumevanjem vesolja se je skozi stoletja razvijal družbeno-tehnološki ustroj, ki je širil in poglabljal opazovanje njegovih globin. Z razvojem paradigem in praks opazovanja se je povratno razvijal tudi opazovalec. A kljub nenehnemu premisleku o družbeno-tehnoloških procesih, v katere je vpet, ostaja človek za opazovalcem neredko spregledan. Kako znova premisliti položaj človeka v vesolju? Kako premisliti »problem vožnje po vesolju« kot kulturni problem? Kako videti vesolje, da bi človek uvidel sebe? Studio bodo zasedla imena iz presečišča znanosti in umetnosti. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Poskusi razumevanja vesolja so skozi zgodovino proizvedli različne znanosti, njihove odvode in preseke. Skupaj z razumevanjem vesolja se je skozi stoletja razvijal družbeno-tehnološki ustroj, ki je širil in poglabljal opazovanje njegovih globin. Z razvojem paradigem in praks opazovanja se je povratno razvijal tudi opazovalec. A kljub nenehnemu premisleku o družbeno-tehnoloških procesih, v katere je vpet, ostaja človek za opazovalcem neredko spregledan. Kako znova premisliti položaj človeka v vesolju? Kako premisliti »problem vožnje po vesolju« kot kulturni problem? Kako videti vesolje, da bi človek uvidel sebe? Studio bodo zasedla imena iz presečišča znanosti in umetnosti. Pogovor bo krmaril Dražen Dragojević.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Oddajo Panoptikum vodi Dražen Dragojevič
Oddajo Panoptikum vodi Dražen Dragojevič
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
Panoptikum je pogovorna oddaja s štirimi gosti, o aktualnih kulturno-političnih, humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih.
