Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarna serija, kjer imajo osrednjo vlogo bolniki in njihove zgodbe, ki so povezane s premagovanjem različnih bolezni, značilnih za današnji čas.
Režiser: Ita Obersnu
Scenarij: Katja Stamboldžioski
Multipla skleroza (MS) je neozdravljiva bolezen, ki pride neopaženo, po tihem. Lahko se za nekaj časa potuhne, tako da človek pravzaprav pozabi nanjo, in potem nekega dne spet izbruhne. MS je ena od najpogostejših bolezni osrednjega živčevja pri mlajših odraslih. Že izraz multipla pove, da je to bolezen, ki ima več obrazov. Vsak bolnik ima svojo zgodbo, kako se je začelo, kako se je razvijalo in kakšno je trenutno stanje. Na svetu ima MS že približno 2,5 milijona ljudi, med njimi je več žensk kot moških. Diagnozo običajno postavijo med 20. in 40. letom starosti. Bolezen ni enakomerno razširjena po vsem svetu, po ocenah strokovnjakov pa se število bolnikov z MS veča z oddaljenostjo od ekvatorja. Scenaristka Anja Čuček, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Multipla skleroza (MS) je neozdravljiva bolezen, ki pride neopaženo, po tihem. Lahko se za nekaj časa potuhne, tako da človek pravzaprav pozabi nanjo, in potem nekega dne spet izbruhne. MS je ena od najpogostejših bolezni osrednjega živčevja pri mlajših odraslih. Že izraz multipla pove, da je to bolezen, ki ima več obrazov. Vsak bolnik ima svojo zgodbo, kako se je začelo, kako se je razvijalo in kakšno je trenutno stanje. Na svetu ima MS že približno 2,5 milijona ljudi, med njimi je več žensk kot moških. Diagnozo običajno postavijo med 20. in 40. letom starosti. Bolezen ni enakomerno razširjena po vsem svetu, po ocenah strokovnjakov pa se število bolnikov z MS veča z oddaljenostjo od ekvatorja. Scenaristka Anja Čuček, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Možganska kap je urgentno stanje v nevrologiji. Danes jo lahko preprečimo in ozdravimo. Pri tem pa je zelo pomemben čas. Prav zato je začel delovati tudi Republiški center TeleKap, ki ponuja bolnikom pregled preko videokonferenčne povezave z 11 regionalnimi slovenskimi bolnišnicami. Na ta način so specialisti vaskularni nevrologi na razpolago vsakemu bolniku, ne glede na to, kje se tak bolnik nahaja. Vsak bolnik doživlja možgansko kap na svoj način, kot nam bo povedal Jan Šilec, ki je doživel možgansko kap zelo mlad. Kljub bolezni in s podporo domačih je našel motivacijo za nove izzive v življenju, ki se danes vrti okoli glasbe.
Možganska kap je urgentno stanje v nevrologiji. Danes jo lahko preprečimo in ozdravimo. Pri tem pa je zelo pomemben čas. Prav zato je začel delovati tudi Republiški center TeleKap, ki ponuja bolnikom pregled preko videokonferenčne povezave z 11 regionalnimi slovenskimi bolnišnicami. Na ta način so specialisti vaskularni nevrologi na razpolago vsakemu bolniku, ne glede na to, kje se tak bolnik nahaja. Vsak bolnik doživlja možgansko kap na svoj način, kot nam bo povedal Jan Šilec, ki je doživel možgansko kap zelo mlad. Kljub bolezni in s podporo domačih je našel motivacijo za nove izzive v življenju, ki se danes vrti okoli glasbe.
Dokumentarna oddaja Očesne bolezni nas seznanja z nekaterimi najpogostejšimi tovrstnimi stanji. O preprečevanju očesnih obolenj, načinih njihovega zdravljenja ter o novem znanju in pridobljenih izkušnjah bodo spregovorili štirje pacienti in njihovi zdravniki. Osrednja pozornost bo namenjena sivi mreni, starostni degeneraciji rumene pege, zapori solznih izvodil in možnostim trajne odstranitve dioptrije. Pogledali boste lahko v notranjost operacijskih dvoran in obenem spoznali zgodbe tistih, ki so jim specialisti oftalmologi z uspešnimi strokovni posegi povrnili neovirano vidno zaznavanje sveta, z njim pa tudi kakovost vsakdanjega življenja. Urednica serije: Katja Stamboldžioski Scenaristka: Kaja Kokot Žanič Režiserka: Ita Obersnu
Dokumentarna oddaja Očesne bolezni nas seznanja z nekaterimi najpogostejšimi tovrstnimi stanji. O preprečevanju očesnih obolenj, načinih njihovega zdravljenja ter o novem znanju in pridobljenih izkušnjah bodo spregovorili štirje pacienti in njihovi zdravniki. Osrednja pozornost bo namenjena sivi mreni, starostni degeneraciji rumene pege, zapori solznih izvodil in možnostim trajne odstranitve dioptrije. Pogledali boste lahko v notranjost operacijskih dvoran in obenem spoznali zgodbe tistih, ki so jim specialisti oftalmologi z uspešnimi strokovni posegi povrnili neovirano vidno zaznavanje sveta, z njim pa tudi kakovost vsakdanjega življenja. Urednica serije: Katja Stamboldžioski Scenaristka: Kaja Kokot Žanič Režiserka: Ita Obersnu
V medici se v zadnjih letih govori o novem pristopu k zdravljenju bolnikov, saj je že dlje časa znano, da ljudje različno presnavljamo zdravila. Odziv na zdravilo je lahko premajhen, lahko pa se pojavijo tudi hudi neželeni učinki, ki terjajo hospitalizacijo ali celo smrt. Odziv na zdravilo je povezan s številnimi dejavniki, med drugim tudi od genetske osnove bolnika. Zato v svetu in tudi v Sloveniji potekajo številne raziskave s področja farmakogenetike, ki raziskuje uspešnost zdravljenja in neželene učinke glede na genotip bolnika.
V medici se v zadnjih letih govori o novem pristopu k zdravljenju bolnikov, saj je že dlje časa znano, da ljudje različno presnavljamo zdravila. Odziv na zdravilo je lahko premajhen, lahko pa se pojavijo tudi hudi neželeni učinki, ki terjajo hospitalizacijo ali celo smrt. Odziv na zdravilo je povezan s številnimi dejavniki, med drugim tudi od genetske osnove bolnika. Zato v svetu in tudi v Sloveniji potekajo številne raziskave s področja farmakogenetike, ki raziskuje uspešnost zdravljenja in neželene učinke glede na genotip bolnika.
Tematika ženskih spolnih motenj je zagotovo zelo aktualna, saj podatki raziskave kažejo, da ima neorganske spolne motnje kar 36,5 % Slovenk. V oddaji bomo raziskali, ali se o spolnosti pogovarjamo, kakšen je odnos do te teme in ali ženske sploh poiščejo pomoč. Hkrati bomo skušali podati tudi širši sociološki pogled na spolnost in spremembe, ki jih je prinesla seksualna revolucija. Raziskali bomo, kam se ženske obrnejo po pomoč in kako pri specialistu psihiatrije poteka terapija para, ki ima motnje spolnosti. Sodelovali bodo priznani strokovnjaki s področja psihiatrije, sociologije, medicine, ginekologije. Oddajo bo z odkritimi odgovori in pogledi na spolnost popestrila tudi skupina petih žensk. Scenaristka Katja Stamboldžioski, režiser Primož Meško, urednica Katja Stamboldžioski.
Tematika ženskih spolnih motenj je zagotovo zelo aktualna, saj podatki raziskave kažejo, da ima neorganske spolne motnje kar 36,5 % Slovenk. V oddaji bomo raziskali, ali se o spolnosti pogovarjamo, kakšen je odnos do te teme in ali ženske sploh poiščejo pomoč. Hkrati bomo skušali podati tudi širši sociološki pogled na spolnost in spremembe, ki jih je prinesla seksualna revolucija. Raziskali bomo, kam se ženske obrnejo po pomoč in kako pri specialistu psihiatrije poteka terapija para, ki ima motnje spolnosti. Sodelovali bodo priznani strokovnjaki s področja psihiatrije, sociologije, medicine, ginekologije. Oddajo bo z odkritimi odgovori in pogledi na spolnost popestrila tudi skupina petih žensk. Scenaristka Katja Stamboldžioski, režiser Primož Meško, urednica Katja Stamboldžioski.
Aditivi so snovi, ki jih običajno ne uživamo kot živilo. K živilom jih dodajajo v proizvodnji, med predelavo, pripravo, obdelavo, ob pakiranju, transportu in hrambi z namenom, da bi jim podaljšali obstojnost, izboljšali teksturo, okrepili okus, barvo, vonj, naredili izdelek privlačnejši in okusnejši. Vsi aditivi niso nevarni, med njimi so tudi povsem neškodljivi in naravni. Vendar bi se večini aditivov lahko izognili. Zaradi nekritičnega povpraševanja in zasvojenosti z močnimi okusi in lepimi barvami smo potrošniki soodgovorni, da se uporaba aditivov povečuje. Temo spoznavamo skozi oči strokovnjakov in potrošnikov ter vabimo h kritičnemu razmišljanju. Scenaristka Metka Jakšič, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Aditivi so snovi, ki jih običajno ne uživamo kot živilo. K živilom jih dodajajo v proizvodnji, med predelavo, pripravo, obdelavo, ob pakiranju, transportu in hrambi z namenom, da bi jim podaljšali obstojnost, izboljšali teksturo, okrepili okus, barvo, vonj, naredili izdelek privlačnejši in okusnejši. Vsi aditivi niso nevarni, med njimi so tudi povsem neškodljivi in naravni. Vendar bi se večini aditivov lahko izognili. Zaradi nekritičnega povpraševanja in zasvojenosti z močnimi okusi in lepimi barvami smo potrošniki soodgovorni, da se uporaba aditivov povečuje. Temo spoznavamo skozi oči strokovnjakov in potrošnikov ter vabimo h kritičnemu razmišljanju. Scenaristka Metka Jakšič, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Motnje erekcije so po podatkih aktualen zdravstveni problem moških, saj naj bi se s to težavo soočal vsak deseti moški med 18. in 40. letom in vsak drugi moški med 40. in 70. letom starosti. Po podatkih ima v Sloveniji težave z erekcijo približno 130.000 moških med 18. in 70. letom starosti, torej vsak peti moški. V oddaji smo spregovorili o organskih vzrokih in zdravljenju, prav tako pa tudi o psihogenih vzrokih in psihoterapiji. Oddajo so popestrila mnenja nekaterih moških, ki so razmišljali o spolnosti, glavni lik filma pa je igralec Goro Osojnik v vlogi pacienta, ki se sooča s to težavo. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiserka: Ita Obersnu
Motnje erekcije so po podatkih aktualen zdravstveni problem moških, saj naj bi se s to težavo soočal vsak deseti moški med 18. in 40. letom in vsak drugi moški med 40. in 70. letom starosti. Po podatkih ima v Sloveniji težave z erekcijo približno 130.000 moških med 18. in 70. letom starosti, torej vsak peti moški. V oddaji smo spregovorili o organskih vzrokih in zdravljenju, prav tako pa tudi o psihogenih vzrokih in psihoterapiji. Oddajo so popestrila mnenja nekaterih moških, ki so razmišljali o spolnosti, glavni lik filma pa je igralec Goro Osojnik v vlogi pacienta, ki se sooča s to težavo. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiserka: Ita Obersnu
Rak prostate ni več bolezen starejših moških, kot je veljalo pred časom. Obolevajo vedno mlajši moški, prav tako pa narašča tudi število bolnikov. Večina bolnikov s prostato pred postavitvijo diagnoze raka nima nikakršnih težav. Pri rutinskem pregledu PSA vrednosti v krvi pa se pokaže potreba, da prostato še dodatno pregledajo in odvzamejo vzorce za biopsijo. Diagnozo raka je težko sprejeti in se spoprijemati tudi s posledicami, ki so prisotne v prehodnem obdobju po odstranitvi prostate. Svoji zgodbi sta nam zaupala tudi dva bolnika.
Rak prostate ni več bolezen starejših moških, kot je veljalo pred časom. Obolevajo vedno mlajši moški, prav tako pa narašča tudi število bolnikov. Večina bolnikov s prostato pred postavitvijo diagnoze raka nima nikakršnih težav. Pri rutinskem pregledu PSA vrednosti v krvi pa se pokaže potreba, da prostato še dodatno pregledajo in odvzamejo vzorce za biopsijo. Diagnozo raka je težko sprejeti in se spoprijemati tudi s posledicami, ki so prisotne v prehodnem obdobju po odstranitvi prostate. Svoji zgodbi sta nam zaupala tudi dva bolnika.
Alkohol v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in širši družbeni problem. Alkohol je zelo dostopen, hkrati pa so problematične tudi pivske navade Slovencev. Po podatkih NIJZ vsak deseti Slovenec, star 25 let ali več, čezmerno pije alkohol, vsak drugi te starosti se vsaj enkrat letno opije. Vsak dan pri nas zaradi razlogov, izključno in stoodstotno povezanih z alkoholom, v povprečju umreta dve osebi, še dodatnih 75 oseb pa umre zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani. Vsak dan je pri nas zaradi bolezni in stanj, izključno povezanih z alkoholom, deset hospitalizacij. V oddaji se pogovarjamo s strokovnjakinjo s področja zdravljenja odvisnosti od alkohola doc. dr. Majo Rus Makovec o dognanjih, ki jih prinaša sodobna nevroznanost v zdravljenje alkoholizma, o razvoju odvisnosti, o pomenu družine kot varovalnem momentu pri mladostnikih, ki so še posebej ranljivi za alkohol in seveda o zdravljenju. Svoji zgodbi pa sta nam zaupala dva bivša alkoholika, ki sta pogumno stopila na novo pot.
Alkohol v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in širši družbeni problem. Alkohol je zelo dostopen, hkrati pa so problematične tudi pivske navade Slovencev. Po podatkih NIJZ vsak deseti Slovenec, star 25 let ali več, čezmerno pije alkohol, vsak drugi te starosti se vsaj enkrat letno opije. Vsak dan pri nas zaradi razlogov, izključno in stoodstotno povezanih z alkoholom, v povprečju umreta dve osebi, še dodatnih 75 oseb pa umre zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani. Vsak dan je pri nas zaradi bolezni in stanj, izključno povezanih z alkoholom, deset hospitalizacij. V oddaji se pogovarjamo s strokovnjakinjo s področja zdravljenja odvisnosti od alkohola doc. dr. Majo Rus Makovec o dognanjih, ki jih prinaša sodobna nevroznanost v zdravljenje alkoholizma, o razvoju odvisnosti, o pomenu družine kot varovalnem momentu pri mladostnikih, ki so še posebej ranljivi za alkohol in seveda o zdravljenju. Svoji zgodbi pa sta nam zaupala dva bivša alkoholika, ki sta pogumno stopila na novo pot.
V oddaji o čezmejnem zdravstvenem varstvu smo vzeli pod drobnogled pravice zavarovancev do zdravljenja v tujini. Veljavna zakonodaja namreč dovoljuje tovrstno zdravljenje v treh primerih in sicer v primeru, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, ko je v Sloveniji za določeno zdravstveno storitev presežena najdaljša dopustna čakalna doba oziroma razumen čas in v primeru, ko se odločijo za zdravljenje v drugi državi članici Evropske Unije. Leta 2013 je bila namreč v slovensko zakonodajo prenešena evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bolnikom na podlagi predhodno izdane napotnice zdravnika v Republiki Sloveniji dovoljuje zdravljenje v tujini. Za nekatere storitve sicer veljajo določene omejitve, tako na primer za bolnišnično zdravljenje in za določene preiskave, ki zahtevajo uporabo drage medicinske opreme, za katero je ministrstvo za zdravje izdalo odredbo (npr. magnetna resonanca, hiperbarična komora in še nekatere druge). Bolniki dobijo povrnjene stroške pregleda, vendar velja ob tem opozoriti, da bo znesek v tujini lahko tudi višji od povrnjenega. Večina bolnikov se za pregled v tujini odloča zaradi predolgih čakalnih dob in se najraje odpravi v sosednje države. Najpogosteje so naši bolniki v tujini opravili elektromiografijo, preglede pri okulistu in ortopedu. Če pa so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja, nas naše klinike pošljejo na zdravljenje v tujino. V oddaji predstavljamo kirurško zdravljenje epilepsije v Nemčiji, spregovorili pa bomo tudi z bolnico po transplantaciji pljuč na Dunaju.
V oddaji o čezmejnem zdravstvenem varstvu smo vzeli pod drobnogled pravice zavarovancev do zdravljenja v tujini. Veljavna zakonodaja namreč dovoljuje tovrstno zdravljenje v treh primerih in sicer v primeru, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, ko je v Sloveniji za določeno zdravstveno storitev presežena najdaljša dopustna čakalna doba oziroma razumen čas in v primeru, ko se odločijo za zdravljenje v drugi državi članici Evropske Unije. Leta 2013 je bila namreč v slovensko zakonodajo prenešena evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bolnikom na podlagi predhodno izdane napotnice zdravnika v Republiki Sloveniji dovoljuje zdravljenje v tujini. Za nekatere storitve sicer veljajo določene omejitve, tako na primer za bolnišnično zdravljenje in za določene preiskave, ki zahtevajo uporabo drage medicinske opreme, za katero je ministrstvo za zdravje izdalo odredbo (npr. magnetna resonanca, hiperbarična komora in še nekatere druge). Bolniki dobijo povrnjene stroške pregleda, vendar velja ob tem opozoriti, da bo znesek v tujini lahko tudi višji od povrnjenega. Večina bolnikov se za pregled v tujini odloča zaradi predolgih čakalnih dob in se najraje odpravi v sosednje države. Najpogosteje so naši bolniki v tujini opravili elektromiografijo, preglede pri okulistu in ortopedu. Če pa so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja, nas naše klinike pošljejo na zdravljenje v tujino. V oddaji predstavljamo kirurško zdravljenje epilepsije v Nemčiji, spregovorili pa bomo tudi z bolnico po transplantaciji pljuč na Dunaju.
V oddaji se bomo spopadli z bolečino v ledveni hrbtenici, ki predstavlja drugo najbolj pogosto bolezensko stanje takoj za respiratornimi obolenji. V ambulanti družinskega zdravnika prestavlja peti najbolj pogost vzrok za obisk, v ortopedskih ambulantah pa je teh bolnikov kar od 50 do 60% . Hkrati je bolečina v ledveni hrbtenici najbolj pogosti vzrok za bolniški stalež. V oddaji bomo o vzrokih, zdravljenju in skrbi za zdravo hrbtenico spregovorili s specialistom ortopedije. Pomembno je razumeti, da je bolečina v ledveni hrbtenici povezana z degenerativnim procesom hrbtenice. Ta nastopi zelo zgodaj v človekovem življenju in sicer že po 20-tem letu. Zato strokovnjaki svetujejo vsakdanjo skrb za zdravo hrbtenico, kar pa pomeni dovolj vadbe in gibanja. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje, kot se je to zgodilo našemu nastopajočemu g. Roškerju, ki je za bolečinami trpel že med študijem. Naš radijski kolega Jure Longyka pa se je odpravil na gibalno terapevtski pregled in posvet, da bi se z individualizirano in njemu prilagojeno vadbo spoprijel z bolečinami. V zaključku oddaje spregovorimo tudi o manj znani kronični bolečini, ki lahko kljub zdravljenju ostaja naša spremljevalka. Vendar lahko tudi kronično bolečino obvladujemo, kar nam bo povedala specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.
V oddaji se bomo spopadli z bolečino v ledveni hrbtenici, ki predstavlja drugo najbolj pogosto bolezensko stanje takoj za respiratornimi obolenji. V ambulanti družinskega zdravnika prestavlja peti najbolj pogost vzrok za obisk, v ortopedskih ambulantah pa je teh bolnikov kar od 50 do 60% . Hkrati je bolečina v ledveni hrbtenici najbolj pogosti vzrok za bolniški stalež. V oddaji bomo o vzrokih, zdravljenju in skrbi za zdravo hrbtenico spregovorili s specialistom ortopedije. Pomembno je razumeti, da je bolečina v ledveni hrbtenici povezana z degenerativnim procesom hrbtenice. Ta nastopi zelo zgodaj v človekovem življenju in sicer že po 20-tem letu. Zato strokovnjaki svetujejo vsakdanjo skrb za zdravo hrbtenico, kar pa pomeni dovolj vadbe in gibanja. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje, kot se je to zgodilo našemu nastopajočemu g. Roškerju, ki je za bolečinami trpel že med študijem. Naš radijski kolega Jure Longyka pa se je odpravil na gibalno terapevtski pregled in posvet, da bi se z individualizirano in njemu prilagojeno vadbo spoprijel z bolečinami. V zaključku oddaje spregovorimo tudi o manj znani kronični bolečini, ki lahko kljub zdravljenju ostaja naša spremljevalka. Vendar lahko tudi kronično bolečino obvladujemo, kar nam bo povedala specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Dokumentarna serija, kjer imajo osrednjo vlogo bolniki in njihove zgodbe, ki so povezane s premagovanjem različnih bolezni, značilnih za današnji čas.
Dokumentarna serija, kjer imajo osrednjo vlogo bolniki in njihove zgodbe, ki so povezane s premagovanjem različnih bolezni, značilnih za današnji čas.
Dokumentarna serija, kjer imajo osrednjo vlogo bolniki in njihove zgodbe, ki so povezane s premagovanjem različnih bolezni, značilnih za današnji čas.
Dokumentarna serija, kjer imajo osrednjo vlogo bolniki in njihove zgodbe, ki so povezane s premagovanjem različnih bolezni, značilnih za današnji čas.
Gospodarska kriza nedvomno močno vpliva tudi na zdravje ljudi. Posledice krize in izgube službe ne občutijo samo tisti, ki so delo izgubili, ampak tudi tisti, ki so na delu ostali. Strokovnjaki ob tem opažajo, da se povečuje število anksioznih, depresivnih motenj in da raste število samomorov. Osebno stisko spremljajo v svojih ambulantah že zdravniki splošne medicine, ki opažajo, da je med pacienti približno 5% nezavarovanih oseb in da jih 16 odstotkov odloži obisk zaradi težav z zavarovanjem. V oddaji smo o vplivu recesije na zdravje spregovorili s številnimi strokovnjaki, svoje zgodbe pa so nam zaupali tudi bolniki.
Gospodarska kriza nedvomno močno vpliva tudi na zdravje ljudi. Posledice krize in izgube službe ne občutijo samo tisti, ki so delo izgubili, ampak tudi tisti, ki so na delu ostali. Strokovnjaki ob tem opažajo, da se povečuje število anksioznih, depresivnih motenj in da raste število samomorov. Osebno stisko spremljajo v svojih ambulantah že zdravniki splošne medicine, ki opažajo, da je med pacienti približno 5% nezavarovanih oseb in da jih 16 odstotkov odloži obisk zaradi težav z zavarovanjem. V oddaji smo o vplivu recesije na zdravje spregovorili s številnimi strokovnjaki, svoje zgodbe pa so nam zaupali tudi bolniki.
V drugi oddaji bomo spoznali akutni oddelek za paliativno oskrbo Onkološkega inštituta, kjer obravnavajo težje bolnike. Obravnava je multidisciplinarna, vedno pa se upošteva želja bolnika, ki navadno želi biti tudi v tem obdobju doma. Spregovorili bomo o življenjskih zgodbah bolnikov in svojcev in o njihovi izkušnji ob umirajočem svojcu, saj paliativna oskrba pomeni podporo ne le bolniku, temveč tudi njegovim svojcem in bližnjim.
V drugi oddaji bomo spoznali akutni oddelek za paliativno oskrbo Onkološkega inštituta, kjer obravnavajo težje bolnike. Obravnava je multidisciplinarna, vedno pa se upošteva želja bolnika, ki navadno želi biti tudi v tem obdobju doma. Spregovorili bomo o življenjskih zgodbah bolnikov in svojcev in o njihovi izkušnji ob umirajočem svojcu, saj paliativna oskrba pomeni podporo ne le bolniku, temveč tudi njegovim svojcem in bližnjim.
Obe oddaji Izobraževalnega programa bosta spregovorili o temi, o kateri neradi govorimo. O neozdravljivih boleznih, o smrti, o sprejemanju in predvsem o tem, kaj nam medicina s svojimi novimi znanji lahko ponudi v tem življenjskem obdobju. Takrat se za bolnika mnogo spremeni, prav paliativna oskrba pa naj bi z multidisciplinarno obravnavo lajšala številne telesne, psihične, socialne in duhovne težave, ki jih doživlja bolnik na svoji poti. V Sloveniji letno umre približno 19.000 ljudi. Samo 7 % predstavlja nenadne smrti, ostali pa se poslavljajo po daljši kronični bolezni. Ti bolniki potrebujejo paliativno oskrbo. Vendar pa paliativna oskrba ne pomeni le ozkega časovnega obdobja tik pred smrtjo, temveč naj bi bolniku lajšala težave že takoj ob postavljeni diagnozi in med samim zdravljenjem z namenom višanja kvalitete življenja posameznika.
Obe oddaji Izobraževalnega programa bosta spregovorili o temi, o kateri neradi govorimo. O neozdravljivih boleznih, o smrti, o sprejemanju in predvsem o tem, kaj nam medicina s svojimi novimi znanji lahko ponudi v tem življenjskem obdobju. Takrat se za bolnika mnogo spremeni, prav paliativna oskrba pa naj bi z multidisciplinarno obravnavo lajšala številne telesne, psihične, socialne in duhovne težave, ki jih doživlja bolnik na svoji poti. V Sloveniji letno umre približno 19.000 ljudi. Samo 7 % predstavlja nenadne smrti, ostali pa se poslavljajo po daljši kronični bolezni. Ti bolniki potrebujejo paliativno oskrbo. Vendar pa paliativna oskrba ne pomeni le ozkega časovnega obdobja tik pred smrtjo, temveč naj bi bolniku lajšala težave že takoj ob postavljeni diagnozi in med samim zdravljenjem z namenom višanja kvalitete življenja posameznika.
