Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Mednarodna obzorja

Mednarodna obzorja so ena najstarejših oddaj Televizije Slovenija; 50-minutno feljtonsko-dokumentarno oddajo pripravljajo dopisniki RTV Slovenija na tujem in izkušeni novinarji zunanjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenija. Mednarodna obzorja so namenjena zahtevni publiki, ki od javne nacionalne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju. Izbor tem, s katerimi se ukvarjamo v teh oddajah, je premišljen in opozarja na ključne teme in konflikte svetovnega dogajanja, v jasnejši mednarodni okvir pa postavlja tudi Slovenijo.

Zadnje

Mednarodna obzorja

Panika vzhoda

13. 6. 2024

Dobri dve leti po začetku silovite ruske invazije v Ukrajini je vzhodni del Evropske unije zajela panika. Finci, Litovci in Poljaki zgodovine niso pozabili, do Rusije ostajajo sumničavi. Ekipa Televizije Slovenija je prepotovala vse tri države ter se seznanila s ključnimi ukrepi za ohranjanje obrambne drže omenjenih držav. Koliko jedrskih zaklonišč je na Finskem, čemu Poljaki namenjajo največ pozornosti, kaj je Litovce spodbudilo, da so znova uvedli obvezno služenje vojaškega roka? Avtorica oddaje: Petra Marc Snemalec: Žiga Gašperin Montažer: Matic Dolničar

45 min

Dobri dve leti po začetku silovite ruske invazije v Ukrajini je vzhodni del Evropske unije zajela panika. Finci, Litovci in Poljaki zgodovine niso pozabili, do Rusije ostajajo sumničavi. Ekipa Televizije Slovenija je prepotovala vse tri države ter se seznanila s ključnimi ukrepi za ohranjanje obrambne drže omenjenih držav. Koliko jedrskih zaklonišč je na Finskem, čemu Poljaki namenjajo največ pozornosti, kaj je Litovce spodbudilo, da so znova uvedli obvezno služenje vojaškega roka? Avtorica oddaje: Petra Marc Snemalec: Žiga Gašperin Montažer: Matic Dolničar

Mednarodna obzorja

Od meje do meje, v "obljubljeno" Evropo

29. 4. 2024

Reka beguncev in migrantov na poti v »obljubljeno« Evropo. Balkanska begunska pot, kjer so se vrata na sever najprej zapirala počasi in čez noč dokončno. A želja po – za ene varnosti, za druge boljšem življenju – jih žene naprej, na pogosto nevarno in drago pot proti Evropski uniji. Novinar Boštjan Anžin in snemalec Pantelija Petrović sta se odpravila po begunski poti: od turške obale, kjer cveti tihotapska industrija, prek egejskega otoka Hios, ki je za mnoge prvi stik z Evropsko unijo, Pireja, Aten do meje z Makedonijo in čez njo. Tudi danes se prebežniki podajajo na pot kljub dogovoru Evropske unije in Turčije, po katerem se morajo tisti, ki pridejo s pomočjo tihotapcev, vrniti v Turčijo. Preobremenjena in prenapolnjena Grčija, Makedonija, ki je zapirala meje za Evropo, ter simbol razdeljene stare celine, nezmožne hitrih odgovorov – begunsko taborišče Idomeni, kjer je na svojo usodo v blatu in smeteh čakalo tudi do 15 000 ljudi, ki se z zaprtjem mej niso hoteli sprijazniti.

49 min

Reka beguncev in migrantov na poti v »obljubljeno« Evropo. Balkanska begunska pot, kjer so se vrata na sever najprej zapirala počasi in čez noč dokončno. A želja po – za ene varnosti, za druge boljšem življenju – jih žene naprej, na pogosto nevarno in drago pot proti Evropski uniji. Novinar Boštjan Anžin in snemalec Pantelija Petrović sta se odpravila po begunski poti: od turške obale, kjer cveti tihotapska industrija, prek egejskega otoka Hios, ki je za mnoge prvi stik z Evropsko unijo, Pireja, Aten do meje z Makedonijo in čez njo. Tudi danes se prebežniki podajajo na pot kljub dogovoru Evropske unije in Turčije, po katerem se morajo tisti, ki pridejo s pomočjo tihotapcev, vrniti v Turčijo. Preobremenjena in prenapolnjena Grčija, Makedonija, ki je zapirala meje za Evropo, ter simbol razdeljene stare celine, nezmožne hitrih odgovorov – begunsko taborišče Idomeni, kjer je na svojo usodo v blatu in smeteh čakalo tudi do 15 000 ljudi, ki se z zaprtjem mej niso hoteli sprijazniti.

Mednarodna obzorja

Vojna v Evropi

19. 2. 2024

24. februarja 2022 se je z vdorom ruske vojske v Ukrajino začela nova vojna na evropskih tleh. Je bil ruski napad na Ukrajino res presenečenje ali pa se je ta vojna pravzaprav napovedovala že nekaj let, Zahod pa je zaradi energetskih poslov popuščal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu? Za oddajo Mednarodna obzorja smo se o tem, kaj je pripeljalo do vojne, in o evropskem odzivu nanjo pogovarjali s predstavniki več evropskih držav in ruske opozicije, del oddaje pa je ekipa Mednarodnih obzorij posnela tudi v Ukrajini. Oddaja bo na TVSLO 1 24. 1. ob 21.00. Avtorica Manica J. Ambrožič, snemalec Žiga Trnkoczy, montažer in realizator Bojan Gašperič.

49 min

24. februarja 2022 se je z vdorom ruske vojske v Ukrajino začela nova vojna na evropskih tleh. Je bil ruski napad na Ukrajino res presenečenje ali pa se je ta vojna pravzaprav napovedovala že nekaj let, Zahod pa je zaradi energetskih poslov popuščal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu? Za oddajo Mednarodna obzorja smo se o tem, kaj je pripeljalo do vojne, in o evropskem odzivu nanjo pogovarjali s predstavniki več evropskih držav in ruske opozicije, del oddaje pa je ekipa Mednarodnih obzorij posnela tudi v Ukrajini. Oddaja bo na TVSLO 1 24. 1. ob 21.00. Avtorica Manica J. Ambrožič, snemalec Žiga Trnkoczy, montažer in realizator Bojan Gašperič.

Mednarodna obzorja

Vzhodna fronta: Bitka za Bahmut

20. 6. 2023

16 mesecev mineva od začetka vojne v Ukrajini, ki je spremenila svet. Vojni dopisnik Valentin Areh predstavlja krvave spopade na vzhodni fronti, zlasti za mesto Bahmut. Objavljamo slike iz prve bojne črte in pričevanja vojakov. Vojna jih je zaznamovala za vse življenje. Ruska zimska ofenziva, ki se je začela februarja letos, ni uspela streti ukrajinske obrambe. Ruske sile so izgubile več deset tisoč vojakov. Dokumentarna oddaja Vzhodna fronta: Bitka za Bahmut bo na sporedu v torek ob 20.35.

49 min

16 mesecev mineva od začetka vojne v Ukrajini, ki je spremenila svet. Vojni dopisnik Valentin Areh predstavlja krvave spopade na vzhodni fronti, zlasti za mesto Bahmut. Objavljamo slike iz prve bojne črte in pričevanja vojakov. Vojna jih je zaznamovala za vse življenje. Ruska zimska ofenziva, ki se je začela februarja letos, ni uspela streti ukrajinske obrambe. Ruske sile so izgubile več deset tisoč vojakov. Dokumentarna oddaja Vzhodna fronta: Bitka za Bahmut bo na sporedu v torek ob 20.35.

Mednarodna obzorja

Preobrazba

16. 5. 2023

Združene države Amerike so odgovorne za največjo količino v ozračje izpuščenih toplogrednih plinov v zgodovini, a pospešujejo načrtovane korake do ogljične nevtralnosti leta 2050. V Washingtonu so pripravili največji sveženj ukrepov za energetsko preobrazbo doslej. Bo zadoščal za izpolnitev podnebnih ciljev? Kako spremembe sprejemajo območja, kjer so fosilna goriva glavni energetski in gospodarski vir? Kako na prihodnost gledajo mladi? Kaj prinaša tehnološki razvoj? Ekipa Televizije Slovenija je v različnih delih ZDA odkrivala ameriške poti do razogljičenja. V dokumentarnem filmu o preobrazbi govorijo številni Američani; od vladnih politikov in podnebnih aktivistov do nekdanjega rudarja ter znanstvenika, ki predstavi nedavni preboj na področju jedrske fuzije. Avtor: Adrijan Bakič Snemalec, montažer in realizator: Gregor Kos

50 min

Združene države Amerike so odgovorne za največjo količino v ozračje izpuščenih toplogrednih plinov v zgodovini, a pospešujejo načrtovane korake do ogljične nevtralnosti leta 2050. V Washingtonu so pripravili največji sveženj ukrepov za energetsko preobrazbo doslej. Bo zadoščal za izpolnitev podnebnih ciljev? Kako spremembe sprejemajo območja, kjer so fosilna goriva glavni energetski in gospodarski vir? Kako na prihodnost gledajo mladi? Kaj prinaša tehnološki razvoj? Ekipa Televizije Slovenija je v različnih delih ZDA odkrivala ameriške poti do razogljičenja. V dokumentarnem filmu o preobrazbi govorijo številni Američani; od vladnih politikov in podnebnih aktivistov do nekdanjega rudarja ter znanstvenika, ki predstavi nedavni preboj na področju jedrske fuzije. Avtor: Adrijan Bakič Snemalec, montažer in realizator: Gregor Kos

Mednarodna obzorja

Israel: Milk, Honey and Turmoil

28. 3. 2023

The Jewish state, stretched between the Mediterranean, the Dead Sea and the Red Sea, developed into a technological, economic and military power during the last 75 years. How did this Middle Eastern democracy survive in this geopolitically most challenging neighbourhood? Peace without peace? The documentary film Milk, honey and turmoil by the author Nejc Krevs sheds light on important historical, social and political milestones in the development of the modern state of Israel. From Zionist ideas, the Holocaust, the Jewish-Arab wars to the Israeli-Palestinian conflict, peace negotiations and diplomatic relations between Slovenia and Israel. Krevs' documentary debut offers an insight into the phenomenon of Israeli social and cultural contradictions, shaped by newcomers from more than 150 countries. The ethnically concentrated area of Israel, with its nine million inhabitants, fosters the spirit of liberal and secular thought on the one hand, and the outburst of religious fervour and noble conservatism on the other. Israel is a mirror of the world and the story of a dream that never stopped being dreamed.

52 min

The Jewish state, stretched between the Mediterranean, the Dead Sea and the Red Sea, developed into a technological, economic and military power during the last 75 years. How did this Middle Eastern democracy survive in this geopolitically most challenging neighbourhood? Peace without peace? The documentary film Milk, honey and turmoil by the author Nejc Krevs sheds light on important historical, social and political milestones in the development of the modern state of Israel. From Zionist ideas, the Holocaust, the Jewish-Arab wars to the Israeli-Palestinian conflict, peace negotiations and diplomatic relations between Slovenia and Israel. Krevs' documentary debut offers an insight into the phenomenon of Israeli social and cultural contradictions, shaped by newcomers from more than 150 countries. The ethnically concentrated area of Israel, with its nine million inhabitants, fosters the spirit of liberal and secular thought on the one hand, and the outburst of religious fervour and noble conservatism on the other. Israel is a mirror of the world and the story of a dream that never stopped being dreamed.

Mednarodna obzorja

Izrael: Med, mleko in nemir

28. 3. 2023

Judovska država, razpeta med Sredozemskim, Mrtvim in Rdečim morjem, se je v 75 letih razvila v tehnološko, gospodarsko in vojaško silo. Kako je ta bližnjevzhodna demokracija sploh preživela v najzahtevnejši geopolitični soseski na svetu? Mir brez miru? Dokumentarni film Med, mleko in nemir avtorja Nejca Krevsa osvetli pomembne zgodovinske, družbene in politične mejnike v razvoju sodobne izraelske države. Od sionističnih idej, holokavsta, judovsko-arabskih vojn do izraelsko-palestinskega konflikta, mirovnih pogajanj in diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom. Krevsov dokumentarni prvenec ponuja uvid v fenomen izraelskega družbenega in kulturnega protislovja, ki ga tvorijo prišleki iz več kot 150 držav. Zgoščen etnični prostor 9-milijonskega Izraela krepi duh liberalne in sekularne misli na eni strani ter preboj verske vneme in žlahtne konservativnosti na drugi. Izrael je zrcalo sveta in zgodba o sanjah, ki se jih nikoli ni nehalo sanjati.

52 min

Judovska država, razpeta med Sredozemskim, Mrtvim in Rdečim morjem, se je v 75 letih razvila v tehnološko, gospodarsko in vojaško silo. Kako je ta bližnjevzhodna demokracija sploh preživela v najzahtevnejši geopolitični soseski na svetu? Mir brez miru? Dokumentarni film Med, mleko in nemir avtorja Nejca Krevsa osvetli pomembne zgodovinske, družbene in politične mejnike v razvoju sodobne izraelske države. Od sionističnih idej, holokavsta, judovsko-arabskih vojn do izraelsko-palestinskega konflikta, mirovnih pogajanj in diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom. Krevsov dokumentarni prvenec ponuja uvid v fenomen izraelskega družbenega in kulturnega protislovja, ki ga tvorijo prišleki iz več kot 150 držav. Zgoščen etnični prostor 9-milijonskega Izraela krepi duh liberalne in sekularne misli na eni strani ter preboj verske vneme in žlahtne konservativnosti na drugi. Izrael je zrcalo sveta in zgodba o sanjah, ki se jih nikoli ni nehalo sanjati.

Mednarodna obzorja

Sarajevo, 1425 Days of Horror

14. 2. 2023

On the 30th anniversary of the outbreak of the siege of Sarajevo, regarded as the longest besiege of any city in modern history, we have captured the moving testimonies of the people who survived nearly four years of occupation. What was life like without electricity, without water, without food, with the constant threat of death looming over them from the surrounding hills with all manner of weapons? Parents whose children were killed by fragments of grenades and sniper bullets have spoken about their overwhelming pain and loss. Author Jelena Aščić, journalist and programme editor at RTV Slovenija

51 min

On the 30th anniversary of the outbreak of the siege of Sarajevo, regarded as the longest besiege of any city in modern history, we have captured the moving testimonies of the people who survived nearly four years of occupation. What was life like without electricity, without water, without food, with the constant threat of death looming over them from the surrounding hills with all manner of weapons? Parents whose children were killed by fragments of grenades and sniper bullets have spoken about their overwhelming pain and loss. Author Jelena Aščić, journalist and programme editor at RTV Slovenija

Mednarodna obzorja

Sarajevo, 1425 dni groze

14. 2. 2023

Ob 30-letnici začetka obleganja Sarajeva, ki velja za najdaljše obleganje kakega mesta v novejši zgodovini, smo posneli pretresljiva pričevanja ljudi, ki so pod okupacijo preživeli skoraj štiri leta. Kakšno je bilo življenje brez elektrike, vode, hrane, ob stalni grožnji smrti, ki je v obliki vsega mogočega orožja prežala z okoliških hribov? O neizmerni bolečini so spregovorili starši, ki so jim drobci granat in ostrostrelski naboji ubili otroke. Avtorica Jelena Aščić, snemalec Gregor Naglav, montažerka Sabina Černe.

51 min

Ob 30-letnici začetka obleganja Sarajeva, ki velja za najdaljše obleganje kakega mesta v novejši zgodovini, smo posneli pretresljiva pričevanja ljudi, ki so pod okupacijo preživeli skoraj štiri leta. Kakšno je bilo življenje brez elektrike, vode, hrane, ob stalni grožnji smrti, ki je v obliki vsega mogočega orožja prežala z okoliških hribov? O neizmerni bolečini so spregovorili starši, ki so jim drobci granat in ostrostrelski naboji ubili otroke. Avtorica Jelena Aščić, snemalec Gregor Naglav, montažerka Sabina Černe.

Mednarodna obzorja

Putinova apokalipsa v Ukrajini

9. 2. 2023

Eno leto po začetku vojne v Ukrajini Valentin Areh predstavlja pregled dogodkov in trpljenje ljudi, ki so ga povzročile grozote med rusko invazijo. Rusija je brez vojne napovedi napadla Ukrajino, 16 milijonov ljudi je moralo zapustiti domove, 10 milijonov jih je ostalo brez elektrike. Več kot 140.000 Ukrajincev je bilo ubitih ali ranjenih, bolečina pa se je zarezala v srca posameznikov in jih zaznamovala za vse življenje.

85 min

Eno leto po začetku vojne v Ukrajini Valentin Areh predstavlja pregled dogodkov in trpljenje ljudi, ki so ga povzročile grozote med rusko invazijo. Rusija je brez vojne napovedi napadla Ukrajino, 16 milijonov ljudi je moralo zapustiti domove, 10 milijonov jih je ostalo brez elektrike. Več kot 140.000 Ukrajincev je bilo ubitih ali ranjenih, bolečina pa se je zarezala v srca posameznikov in jih zaznamovala za vse življenje.

Mednarodna obzorja

Ukrajina na dveh bregovih

24. 3. 2022

Ukrajino so v zadnjih dveh letih pretresali najbolj dramatični dogodki po razglasitvi neodvisnosti države. Po odstavitvi nekdanjega predsednika Janukoviča si je Rusija priključila Krim, v samooklicanih proruskih republikah na vzhodu države se je začela vojna. Kaj je prinesla Revolucija dostojanstva, kot dogodke na kijevskem Trgu neodvisnosti imenujejo Ukrajinci in kako svojo prihodnost vidijo prebivalci nepriznanih republik v oddaji Mednarodna obzorja Ukrajina na dveh bregovih, ki jo je pripravila Vlasta Jeseničnik.

50 min

Ukrajino so v zadnjih dveh letih pretresali najbolj dramatični dogodki po razglasitvi neodvisnosti države. Po odstavitvi nekdanjega predsednika Janukoviča si je Rusija priključila Krim, v samooklicanih proruskih republikah na vzhodu države se je začela vojna. Kaj je prinesla Revolucija dostojanstva, kot dogodke na kijevskem Trgu neodvisnosti imenujejo Ukrajinci in kako svojo prihodnost vidijo prebivalci nepriznanih republik v oddaji Mednarodna obzorja Ukrajina na dveh bregovih, ki jo je pripravila Vlasta Jeseničnik.

Mednarodna obzorja

Poljska, spopad resnic

19. 12. 2020

Poljska je v zadnjih treh letih spremenila odnos do Evropske unije. V poljskih mestih že 3 leta potekajo množični protesti proti konservativni vladi, ki ima v parlamentu večino, po drugi strani se krepi njena podpora. Mnogi v spremembah vidijo povratek k neoavtoritarnemu režimu, spet drugi so zadovoljni, da ubira Poljska svojo pot. Kaj se dogaja v poljski družbi, kako ljudje različnih prepričanj te spremembe občutijo in zakaj je družba vse bolj tazdeljena pa v oddaji Mednarodna obzorja: Poljska, spopad resnic. Avtorica Polona Fijavž.

52 min

Poljska je v zadnjih treh letih spremenila odnos do Evropske unije. V poljskih mestih že 3 leta potekajo množični protesti proti konservativni vladi, ki ima v parlamentu večino, po drugi strani se krepi njena podpora. Mnogi v spremembah vidijo povratek k neoavtoritarnemu režimu, spet drugi so zadovoljni, da ubira Poljska svojo pot. Kaj se dogaja v poljski družbi, kako ljudje različnih prepričanj te spremembe občutijo in zakaj je družba vse bolj tazdeljena pa v oddaji Mednarodna obzorja: Poljska, spopad resnic. Avtorica Polona Fijavž.

Mednarodna obzorja

Veliki etiopski maraton

18. 4. 2020

Etiopija je pred dvema letoma stopila na pot tranzicije iz avtoritarnega sistema v demokratičnega. Država se je začela odpirati tujim vlagateljem, izpuščeni so bili politični zaporniki, med ljudmi je zavladal optimizem. Premier Abij Ahmed je za svoja mirovna prizadevanja v Afriškem rogu prejel nobelovo nagrado za mir. A Etiopija se sama spopada z velikimi razvojnimi potrebami in notranjimi konflikti, ki so posledica dolgoletne etnične diskriminacije in 27-letne vladavine ene stranke. Bo Abij Ahmed zmogel veliki maraton, ki ga je začel z obljubami o blaginji in enotnosti? Bo Etiopija ostala celovita ali bo ta druga najbolj poseljena afriška država doživela jugoslovanski scenarij in razpadla? Avtorica: Helena Milinković Direktor fotografije: Stojan Femec Asistent snemalca in snemalec zvoka: Vid Osredkar Montažer: Martin Kastelic

49 min

Etiopija je pred dvema letoma stopila na pot tranzicije iz avtoritarnega sistema v demokratičnega. Država se je začela odpirati tujim vlagateljem, izpuščeni so bili politični zaporniki, med ljudmi je zavladal optimizem. Premier Abij Ahmed je za svoja mirovna prizadevanja v Afriškem rogu prejel nobelovo nagrado za mir. A Etiopija se sama spopada z velikimi razvojnimi potrebami in notranjimi konflikti, ki so posledica dolgoletne etnične diskriminacije in 27-letne vladavine ene stranke. Bo Abij Ahmed zmogel veliki maraton, ki ga je začel z obljubami o blaginji in enotnosti? Bo Etiopija ostala celovita ali bo ta druga najbolj poseljena afriška država doživela jugoslovanski scenarij in razpadla? Avtorica: Helena Milinković Direktor fotografije: Stojan Femec Asistent snemalca in snemalec zvoka: Vid Osredkar Montažer: Martin Kastelic

Mednarodna obzorja

Razseljeni

2. 12. 2019

Etiopija je ena najrevnejših držav na svetu in gosti skoraj milijon beguncev večinoma iz sosednjih držav – Somalije, Južnega Sudana, Sudana, Eritreje. Ta 110-milijonska država se je z novo vlado pred dobrim letom začela odpirati za tuje investitorje in začela demokratične reforme. Etiopija je z milijardo evri na leto največja prejemnica evropske razvojne pomoči; država je postala tudi eksperiment za številne pilotne projekte za preprečevanje ekonomskih migracij in integracijo beguncev v etiopsko gospodarstvo. Ekipa Televizije Slovenije je v Adis Abebi preverila vzroke za migracije v Afriškem rogu. Kako deluje etiopska politika odprtih vrat za begunce in kako se ta država spopada z vprašanjem migracij? Si afriški migranti in begunci res želijo v Evropo? Kako vprašanje beguncev, migrantov in povratnikov migrantov rešuje Afriška unija? Avtorica: Helena Milinković Direktor fotografije: Stojan Femec Asistent snemalca, snemalec tona in druge kamere: Vid Osredkar

55 min

Etiopija je ena najrevnejših držav na svetu in gosti skoraj milijon beguncev večinoma iz sosednjih držav – Somalije, Južnega Sudana, Sudana, Eritreje. Ta 110-milijonska država se je z novo vlado pred dobrim letom začela odpirati za tuje investitorje in začela demokratične reforme. Etiopija je z milijardo evri na leto največja prejemnica evropske razvojne pomoči; država je postala tudi eksperiment za številne pilotne projekte za preprečevanje ekonomskih migracij in integracijo beguncev v etiopsko gospodarstvo. Ekipa Televizije Slovenije je v Adis Abebi preverila vzroke za migracije v Afriškem rogu. Kako deluje etiopska politika odprtih vrat za begunce in kako se ta država spopada z vprašanjem migracij? Si afriški migranti in begunci res želijo v Evropo? Kako vprašanje beguncev, migrantov in povratnikov migrantov rešuje Afriška unija? Avtorica: Helena Milinković Direktor fotografije: Stojan Femec Asistent snemalca, snemalec tona in druge kamere: Vid Osredkar

Mednarodna obzorja

Kitajske sanje, 2. del

19. 11. 2019

Štiri desetletja izjemnega razvoja so kitajsko družbo temeljito spremenila. Kitajska ima najhitreje rastoči srednji razred na svetu. Njena družba je vse bolj digitalna, a je tudi družba nadzora. Želi Kitajska svoj model razvoja razširiti tudi drugod? In predvsem kako bi kitajski vzpon lahko spremenil svet in naše vrednote? Avtor: Aleš Malerič Snemalec: Silvo Plavec Montažer: Martin Kastelic

53 min

Štiri desetletja izjemnega razvoja so kitajsko družbo temeljito spremenila. Kitajska ima najhitreje rastoči srednji razred na svetu. Njena družba je vse bolj digitalna, a je tudi družba nadzora. Želi Kitajska svoj model razvoja razširiti tudi drugod? In predvsem kako bi kitajski vzpon lahko spremenil svet in naše vrednote? Avtor: Aleš Malerič Snemalec: Silvo Plavec Montažer: Martin Kastelic

Mednarodna obzorja

Mednarodna obzorja: Kitajske sanje, 1. del

12. 11. 2019

V štirih desetletjih se je Kitajska iz zaostale in revne države preobrazila v drugo gospodarsko in politično silo sveta. Pod voditeljem Ši Džinpingom Kitajska vstopa v novo fazo razvoja. Toda kakšni so njeni cilji? Kaj želi z ambicioznimi infrastrukturnimi projekti in visokotehnološkim razvojem doseči? Je ameriški primat ogrožen? Avtor: Aleš Malerič Snemalec: Silvo Plavec Montažer: Martin Kastelic

50 min

V štirih desetletjih se je Kitajska iz zaostale in revne države preobrazila v drugo gospodarsko in politično silo sveta. Pod voditeljem Ši Džinpingom Kitajska vstopa v novo fazo razvoja. Toda kakšni so njeni cilji? Kaj želi z ambicioznimi infrastrukturnimi projekti in visokotehnološkim razvojem doseči? Je ameriški primat ogrožen? Avtor: Aleš Malerič Snemalec: Silvo Plavec Montažer: Martin Kastelic

Mednarodna obzorja

Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo

30. 10. 2019

Po odločitvi britanskih volivcev leta 2016, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo, so se začela dolgotrajna izstopna pogajanja. Le redki so si predstavljali, kako naporna bodo in v kakšno negotovost bodo potisnila državo. Brexit je sprožil pravi politični in družbeni kaos na Otoku. Ekipa Televizije Slovenija je pogledala, kako ključne politične odločitve spremljajo ljudje v različnih delih države. Zakaj ribiči podpirajo brexit? Kaj izstop pomeni za britanske izvoznike? Kako na politično preigravanje glede meje na irskem otoku gledajo prebivalci tamkajšnjih obmejnih krajev? Avtor: ADRIJAN BAKIČ Režiserka: TINA NOVAK Snemalec: GREGA KOS Montažer: MARTIN KASTELIC

53 min

Po odločitvi britanskih volivcev leta 2016, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo, so se začela dolgotrajna izstopna pogajanja. Le redki so si predstavljali, kako naporna bodo in v kakšno negotovost bodo potisnila državo. Brexit je sprožil pravi politični in družbeni kaos na Otoku. Ekipa Televizije Slovenija je pogledala, kako ključne politične odločitve spremljajo ljudje v različnih delih države. Zakaj ribiči podpirajo brexit? Kaj izstop pomeni za britanske izvoznike? Kako na politično preigravanje glede meje na irskem otoku gledajo prebivalci tamkajšnjih obmejnih krajev? Avtor: ADRIJAN BAKIČ Režiserka: TINA NOVAK Snemalec: GREGA KOS Montažer: MARTIN KASTELIC

Mednarodna obzorja

Hrvaška, razdvojena dežela

8. 8. 2019

V oddaji predstavljamo gospodarsko in družbeno sliko sosednje države. Hrvaška ni edina, kjer je na delu revizionizem, so pa sile, ki v ospredje potiskajo prepovedane simbole in jih skušajo legalizirati, vse močnejše. Konservativci in skrajneži imajo tudi številne nasprotnike, a preko raznih združenj uspešno, tudi ob tihi podpori Cerkve, z referendumskimi pobudami spreminjajo podobo države. Več - tudi o čevljih znamke Borovo, okoljskih pomislekih, manjšinah… -, v Mednarodnih obzorjih avtorice Marte Razboršek, snemalcev Stojana Femca in Aleša Živca, montažerja Bojana Gašperšiča in režiserja Primoža Meška.

52 min

V oddaji predstavljamo gospodarsko in družbeno sliko sosednje države. Hrvaška ni edina, kjer je na delu revizionizem, so pa sile, ki v ospredje potiskajo prepovedane simbole in jih skušajo legalizirati, vse močnejše. Konservativci in skrajneži imajo tudi številne nasprotnike, a preko raznih združenj uspešno, tudi ob tihi podpori Cerkve, z referendumskimi pobudami spreminjajo podobo države. Več - tudi o čevljih znamke Borovo, okoljskih pomislekih, manjšinah… -, v Mednarodnih obzorjih avtorice Marte Razboršek, snemalcev Stojana Femca in Aleša Živca, montažerja Bojana Gašperšiča in režiserja Primoža Meška.

Mednarodna obzorja

Pogovor o Kitajski

4. 6. 2019

V noči s 3. na 4. junij je pred natanko 30 leti na pekinškem trgu Nebeškega miru in na ulicah kitajskih mest partijski vrh v imenu države obračunal z vseljudskim uporom. Na čelu upora so bili študentje, ki so si želeli več politične svobode in manj oblastne oblastnike, pridružili pa so se jim še delavci in številni drugi. Partija je najprej obračunala z uporniki, nato še z reformisti iz lastnih vrst in za desetletja zaznamovala podobo kitajske družbe in države. 30 let kasneje, ko je Kitajska druga gospodarska in politična sila sveta, trdno odločena, da že kmalu postane vodilna, se v Pekingu duhov s Trga nebeškega miru še vedno bojijo. Avtor Aleš Malerič.

42 min

V noči s 3. na 4. junij je pred natanko 30 leti na pekinškem trgu Nebeškega miru in na ulicah kitajskih mest partijski vrh v imenu države obračunal z vseljudskim uporom. Na čelu upora so bili študentje, ki so si želeli več politične svobode in manj oblastne oblastnike, pridružili pa so se jim še delavci in številni drugi. Partija je najprej obračunala z uporniki, nato še z reformisti iz lastnih vrst in za desetletja zaznamovala podobo kitajske družbe in države. 30 let kasneje, ko je Kitajska druga gospodarska in politična sila sveta, trdno odločena, da že kmalu postane vodilna, se v Pekingu duhov s Trga nebeškega miru še vedno bojijo. Avtor Aleš Malerič.

Mednarodna obzorja

Molk v Palermu

3. 3. 2018

Mednarodna obzorja so ena najstarejših oddaj Televizije Slovenija; 50-minutno feljtonsko-dokumentarno oddajo pripravljajo dopisniki RTV Slovenija na tujem in izkušeni novinarji zunanjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenija. Mednarodna obzorja so namenjena zahtevni publiki, ki od javne nacionalne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju. Izbor tem, s katerimi se ukvarjamo v teh oddajah, je premišljen in opozarja na ključne teme in konflikte svetovnega dogajanja, v jasnejši mednarodni okvir pa postavlja tudi Slovenijo.

50 min

Mednarodna obzorja so ena najstarejših oddaj Televizije Slovenija; 50-minutno feljtonsko-dokumentarno oddajo pripravljajo dopisniki RTV Slovenija na tujem in izkušeni novinarji zunanjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenija. Mednarodna obzorja so namenjena zahtevni publiki, ki od javne nacionalne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju. Izbor tem, s katerimi se ukvarjamo v teh oddajah, je premišljen in opozarja na ključne teme in konflikte svetovnega dogajanja, v jasnejši mednarodni okvir pa postavlja tudi Slovenijo.

Mednarodna obzorja

Velika pričakovanja

21. 3. 2017

Prisega 44-tega ameriškega predsednika Baracka Obame 20. januarja 2008, je bil dogodek, ki ga je z radostjo spremljal ves svet. Po osmih letih vladavine Georgea Busha, sta od mladega predsednika Amerika in svet pričakovala zelo veliko! V Washingtonu je vladalo prešerno vzdušje; iz vseh koncev države so dopotovali milioni ljudi, ki so hoteli prisostvovati zgodovini. Združene države Amerike so dobile prvega temnopoltega predsednika, nekaj kar se je samo leto dni nazaj zdelo komajda dojemljivo. Obama je ob odhodu iz bele hiše priznal, da je v osmih letih postal modrejši in da bi, če bi imel še eno priložnost, marsikaj storil drugače. V spominu Američanov bo ostal kot predsednik, katerega magnetizem je navduševal množice, racionalni dvom in človeška odgovornost, pa sta hromila njegovo učinkovitost. Po dosežkih verjetno ne bo spadal med največje predsednike, največji so praviloma postali zaradi izjemnih zgodovinskih preizkušenj, največkrat je seveda šlo za vojne. A morda bo za Obama ravno zato, ker se kot eden redkih ameriških predsednikov ni zapletel v novo vojno, sodba zgodovine o njem zelo kmalu milejša, kot se zdi ta čas. Z novim predsednikom Trumpom se že danes zdi Obamovih osem let, skozi katera nas bo popeljal avtor Edvard Žitnik, skorajda prijaznih!

51 min

Prisega 44-tega ameriškega predsednika Baracka Obame 20. januarja 2008, je bil dogodek, ki ga je z radostjo spremljal ves svet. Po osmih letih vladavine Georgea Busha, sta od mladega predsednika Amerika in svet pričakovala zelo veliko! V Washingtonu je vladalo prešerno vzdušje; iz vseh koncev države so dopotovali milioni ljudi, ki so hoteli prisostvovati zgodovini. Združene države Amerike so dobile prvega temnopoltega predsednika, nekaj kar se je samo leto dni nazaj zdelo komajda dojemljivo. Obama je ob odhodu iz bele hiše priznal, da je v osmih letih postal modrejši in da bi, če bi imel še eno priložnost, marsikaj storil drugače. V spominu Američanov bo ostal kot predsednik, katerega magnetizem je navduševal množice, racionalni dvom in človeška odgovornost, pa sta hromila njegovo učinkovitost. Po dosežkih verjetno ne bo spadal med največje predsednike, največji so praviloma postali zaradi izjemnih zgodovinskih preizkušenj, največkrat je seveda šlo za vojne. A morda bo za Obama ravno zato, ker se kot eden redkih ameriških predsednikov ni zapletel v novo vojno, sodba zgodovine o njem zelo kmalu milejša, kot se zdi ta čas. Z novim predsednikom Trumpom se že danes zdi Obamovih osem let, skozi katera nas bo popeljal avtor Edvard Žitnik, skorajda prijaznih!

Mednarodna obzorja

Balkansko šahiranje

31. 1. 2017

Mednarodna obzorja so ena najstarejših oddaj Televizije Slovenija; 50-minutno feljtonsko-dokumentarno oddajo pripravljajo dopisniki RTV Slovenija na tujem in izkušeni novinarji zunanjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenija. Mednarodna obzorja so namenjena zahtevni publiki, ki od javne nacionalne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju. Izbor tem, s katerimi se ukvarjamo v teh oddajah, je premišljen in opozarja na ključne teme in konflikte svetovnega dogajanja, v jasnejši mednarodni okvir pa postavlja tudi Slovenijo.

53 min

Mednarodna obzorja so ena najstarejših oddaj Televizije Slovenija; 50-minutno feljtonsko-dokumentarno oddajo pripravljajo dopisniki RTV Slovenija na tujem in izkušeni novinarji zunanjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenija. Mednarodna obzorja so namenjena zahtevni publiki, ki od javne nacionalne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju. Izbor tem, s katerimi se ukvarjamo v teh oddajah, je premišljen in opozarja na ključne teme in konflikte svetovnega dogajanja, v jasnejši mednarodni okvir pa postavlja tudi Slovenijo.

Mednarodna obzorja

Boj z(a) državo

19. 4. 2016

25 let po slovenski osamosvojitvi je ekipa TV Slovenija obiskala tiste evropske narode, ki danes bijejo boj za svojo državo. Je gospodarska kriza ključni razlog za porast odcepitvenih teženj ali pa resnični razlogi že dolgo tičijo v zgodovinskih in kulturnih razlikah med narodi, ki sobivajo v večkulturnih nacionalnih državah? Na poti med Barcelono, Bilbaom, Guernico, Glasgowom, Gentom, Brusljem in drugimi kraji so ljudje spregovorili o narodnem zatiranju, gospodarskem izkoriščanju, jezikovnem uničevanju in političnem preigravanju. Lahko sanje o samostojni državi, ki jih je uresničila Slovenija, doživijo tudi Katalonci, Baski, Škoti in Flamci? Novinar: Adrijan Bakič Režiser: Aleš Žemlja Snemalec: Saša Grmek

51 min

25 let po slovenski osamosvojitvi je ekipa TV Slovenija obiskala tiste evropske narode, ki danes bijejo boj za svojo državo. Je gospodarska kriza ključni razlog za porast odcepitvenih teženj ali pa resnični razlogi že dolgo tičijo v zgodovinskih in kulturnih razlikah med narodi, ki sobivajo v večkulturnih nacionalnih državah? Na poti med Barcelono, Bilbaom, Guernico, Glasgowom, Gentom, Brusljem in drugimi kraji so ljudje spregovorili o narodnem zatiranju, gospodarskem izkoriščanju, jezikovnem uničevanju in političnem preigravanju. Lahko sanje o samostojni državi, ki jih je uresničila Slovenija, doživijo tudi Katalonci, Baski, Škoti in Flamci? Novinar: Adrijan Bakič Režiser: Aleš Žemlja Snemalec: Saša Grmek

Mednarodna obzorja

Kruta smrt, 2. del

7. 7. 2015

Drugi del filma, ki prikazuje tragične in grozljive usode žrtev genocida v Srebrenici. Julija 1995 je vojska bosanskih Srbov pobila več kot 8000 ljudi. Film vsebuje avtentične posnetke, ki so nastali na mestu zločina in pričevanja tistih, ki so za las ušli smrti. Avtor Valentin Areh.

49 min

Drugi del filma, ki prikazuje tragične in grozljive usode žrtev genocida v Srebrenici. Julija 1995 je vojska bosanskih Srbov pobila več kot 8000 ljudi. Film vsebuje avtentične posnetke, ki so nastali na mestu zločina in pričevanja tistih, ki so za las ušli smrti. Avtor Valentin Areh.

Mednarodna obzorja

Mednarodna obzorja: Kruta smrt, 1. del

30. 6. 2015

Film, ki bo predvajan v dveh delih, prikazuje tragične in grozljive usode žrtev genocida v Srebrenici. Julija 1995 je vojska bosanskih Srbov pobila več kot 8000 ljudi. Film vsebuje avtentične posnetke, ki so nastali na mestu zločina in pričevanja tistih, ki so za las ušli smrti. Avtor Valentin Areh.

50 min

Film, ki bo predvajan v dveh delih, prikazuje tragične in grozljive usode žrtev genocida v Srebrenici. Julija 1995 je vojska bosanskih Srbov pobila več kot 8000 ljudi. Film vsebuje avtentične posnetke, ki so nastali na mestu zločina in pričevanja tistih, ki so za las ušli smrti. Avtor Valentin Areh.

Mednarodna obzorja

Območje strahu

12. 5. 2015

Tokratna Mednarodna obzorja bodo namenjena čedalje večjemu vplivu skrajnih desnih strank v Evropi. Oddaja je bila posneta v Grčiji, na Madžarskem in v Nemčiji. Skrajno desni stranki Zlata zora v Grčiji in Jobbik na Madžarskem sta pomembni parlamentarni stranki, njuni privrženci pa so vpleteni v umore priseljencev in Romov. Gibanje Pegida, ki je nastalo lani jeseni v Dresdnu, je povzročilo povečanje rasnih napadov v Nemčiji. Za oddajo so spregovorile žrtve rasističnih napadov, ozadja delovanja skrajno desnih strank in skupin pa osvetljujejo zanimivi sogovorniki: predstavniki manjšin, priseljencev in Romov, novinarji in politiki. Novinar: DEJAN ŠTAMFELJ

49 min

Tokratna Mednarodna obzorja bodo namenjena čedalje večjemu vplivu skrajnih desnih strank v Evropi. Oddaja je bila posneta v Grčiji, na Madžarskem in v Nemčiji. Skrajno desni stranki Zlata zora v Grčiji in Jobbik na Madžarskem sta pomembni parlamentarni stranki, njuni privrženci pa so vpleteni v umore priseljencev in Romov. Gibanje Pegida, ki je nastalo lani jeseni v Dresdnu, je povzročilo povečanje rasnih napadov v Nemčiji. Za oddajo so spregovorile žrtve rasističnih napadov, ozadja delovanja skrajno desnih strank in skupin pa osvetljujejo zanimivi sogovorniki: predstavniki manjšin, priseljencev in Romov, novinarji in politiki. Novinar: DEJAN ŠTAMFELJ

Mednarodna obzorja

Fronte Kurdistana

3. 3. 2015

Bližnji vzhod so zajele vojne in brezvladje. Težko je napovedati, kako se bodo vojne razvijale, toda nekaj je gotovo - reke krvi bodo spremenile obličje Bližnjega vzhoda, kot smo ga poznali do zdaj. Na njegovem pogorišču so se medtem ponovno prebudile starodavne težnje Kurdov po samostojnosti. Kurdov je med 30 in 40 milijonov. So največji narod brez svoje države, narod, ki živi v Turčiji, Iranu, Iraku in Siriji. Kurdi se trenutno bojujejo proti Islamski državi, ki poskuša osvojiti njihova ozemlja. Najbolj znana so kanton Kobane v Siriji, provinca Kirkuk ter gora Sindžar v Iraku. Novinar TV Slovenija Erik Valenčič je bil sam s kamero na teh območjih. Skupaj s kurdskimi borci in borkami je hodil po prvih bojnih črtah. Uspelo se mu je prebiti v ospredje bojev, kamor se ni uspelo nobenemu drugemu novinarju. Oddaja Fronte Kurdistana bo gledalce popeljala na prve bojne črte bojišč od Iraka do Sirije in skozi trenutne bitke predstavila dolgotrajen kurdski boj za lastno preživetje v tem najbolj nevarnem delu sveta.

55 min

Bližnji vzhod so zajele vojne in brezvladje. Težko je napovedati, kako se bodo vojne razvijale, toda nekaj je gotovo - reke krvi bodo spremenile obličje Bližnjega vzhoda, kot smo ga poznali do zdaj. Na njegovem pogorišču so se medtem ponovno prebudile starodavne težnje Kurdov po samostojnosti. Kurdov je med 30 in 40 milijonov. So največji narod brez svoje države, narod, ki živi v Turčiji, Iranu, Iraku in Siriji. Kurdi se trenutno bojujejo proti Islamski državi, ki poskuša osvojiti njihova ozemlja. Najbolj znana so kanton Kobane v Siriji, provinca Kirkuk ter gora Sindžar v Iraku. Novinar TV Slovenija Erik Valenčič je bil sam s kamero na teh območjih. Skupaj s kurdskimi borci in borkami je hodil po prvih bojnih črtah. Uspelo se mu je prebiti v ospredje bojev, kamor se ni uspelo nobenemu drugemu novinarju. Oddaja Fronte Kurdistana bo gledalce popeljala na prve bojne črte bojišč od Iraka do Sirije in skozi trenutne bitke predstavila dolgotrajen kurdski boj za lastno preživetje v tem najbolj nevarnem delu sveta.

Mednarodna obzorja

Tango v ritmu krize

9. 9. 2014

Argentina je dežela tanga, nogometa, sočnih govejih zrezkov in ponavljajočih se finančnih zlomov. 13 let zatem, ko je doživela gospodarsko in socialno dno, je južnoameriška država spet v tehničnem bankrotu. Ljudje so bolečih ukrepov, nestabilne domače valute in visoke inflacije sicer že vajeni. Še vedno pa se težko sprijaznijo z dražitvijo temeljnih življenjskih dobrin, s tem, da ne morejo načrtovati svoje prihodnosti in da so ujetniki svetovne finančne vojne. Oddaja je zgodba o argentinskem gospodarskem neuspehu, na katerega vse bolj spominjajo tudi razmere v Evropi. Zanimivosti: - Ena največjih argentinskih težav je korupcija. Med 177 državami je po podatkih Transparency International Argentina na 106. mestu (Slovenija je 43.). - O sistemu, ki vlada v svetu, in o izgubljanju človeškega dostojanstva je za oddajo spregovoril tudi latinskoameriški pisatelj Eduardo Galeano Avtor: ADRIJAN BAKIČ

50 min

Argentina je dežela tanga, nogometa, sočnih govejih zrezkov in ponavljajočih se finančnih zlomov. 13 let zatem, ko je doživela gospodarsko in socialno dno, je južnoameriška država spet v tehničnem bankrotu. Ljudje so bolečih ukrepov, nestabilne domače valute in visoke inflacije sicer že vajeni. Še vedno pa se težko sprijaznijo z dražitvijo temeljnih življenjskih dobrin, s tem, da ne morejo načrtovati svoje prihodnosti in da so ujetniki svetovne finančne vojne. Oddaja je zgodba o argentinskem gospodarskem neuspehu, na katerega vse bolj spominjajo tudi razmere v Evropi. Zanimivosti: - Ena največjih argentinskih težav je korupcija. Med 177 državami je po podatkih Transparency International Argentina na 106. mestu (Slovenija je 43.). - O sistemu, ki vlada v svetu, in o izgubljanju človeškega dostojanstva je za oddajo spregovoril tudi latinskoameriški pisatelj Eduardo Galeano Avtor: ADRIJAN BAKIČ

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play