Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija desetih intervjujev Izven okvirja predstavlja zgodbe izjemnih Slovencev, ki s svojim znanstvenoraziskovalnim ali dokumentarnim delom pomembno prispevajo k predstavljanju in varovanju lepot našega skupnega doma, planeta Zemlje. Z gosti se bo pogovarjal priznani televizijski in radijski voditelj Boštjan Romih. Izbor sogovornikov je opravil uredniški odbor revije National Geographic Slovenija. Intervjuji pa so bili posneti v impresivnem prenovljenem Sodnem stolpu v Mariboru.
Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.
Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.
Tokratni gost bo vrhunski podvodni fotograf Borut Furlan, za katerim je več kot 5500 potopov na najrazličnejših koncih sveta, je prejemnik številnih priznanj ter nagrad doma in v tujini. Svoja dela objavlja v številnih domačih in tujih publikacijah. Leta 2014 ga je uredništvo revije v Washingtonu nagradilo s priznanjem za najboljšo naravoslovno reportažo med vsemi lokalnimi izdajami revije.
Tokratni gost bo vrhunski podvodni fotograf Borut Furlan, za katerim je več kot 5500 potopov na najrazličnejših koncih sveta, je prejemnik številnih priznanj ter nagrad doma in v tujini. Svoja dela objavlja v številnih domačih in tujih publikacijah. Leta 2014 ga je uredništvo revije v Washingtonu nagradilo s priznanjem za najboljšo naravoslovno reportažo med vsemi lokalnimi izdajami revije.
Tokrat gremo tako daleč, da tja v resnici sploh ne moremo. Do najbolj oddaljenih galaksij. Lahko pa tja pogledamo s pomočjo najsodobnejše tehnologije, ki jo je pomagala razvijati tudi gostja dr. Maruša Bradač – slovenska astrofizičarka, profesorica na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki med drugim preučuje vesolje v njegovih najzgodnejših obdobjih, rojstva zvezd in najstarejših galaksij ter skrivnostno temno snov, za katero vemo le to, da obstaja in vpliva na pojave v vesolju.
Tokrat gremo tako daleč, da tja v resnici sploh ne moremo. Do najbolj oddaljenih galaksij. Lahko pa tja pogledamo s pomočjo najsodobnejše tehnologije, ki jo je pomagala razvijati tudi gostja dr. Maruša Bradač – slovenska astrofizičarka, profesorica na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki med drugim preučuje vesolje v njegovih najzgodnejših obdobjih, rojstva zvezd in najstarejših galaksij ter skrivnostno temno snov, za katero vemo le to, da obstaja in vpliva na pojave v vesolju.
Tokrat se z poznavalcem posvetimo zverem, ki z ostrimi zobmi marsikdaj v človeku zbujajo strahove, a jih imamo prepogosto neupravičeno v zobeh. Dr. Miha Krofel največ svojega znanstvenega dela posveča ekologiji zveri - volkovom, risom, medvedom, šakalom, predvsem pa mačkam - od evrazijskega risa in divje mačke v Sloveniji do geparda in leoparda v Afriki ter azijskega snežnega leoparda. Naš gost je predani raziskovalec živalskega sveta, človek terena, ki mu je divjina preprosto - dom.
Tokrat se z poznavalcem posvetimo zverem, ki z ostrimi zobmi marsikdaj v človeku zbujajo strahove, a jih imamo prepogosto neupravičeno v zobeh. Dr. Miha Krofel največ svojega znanstvenega dela posveča ekologiji zveri - volkovom, risom, medvedom, šakalom, predvsem pa mačkam - od evrazijskega risa in divje mačke v Sloveniji do geparda in leoparda v Afriki ter azijskega snežnega leoparda. Naš gost je predani raziskovalec živalskega sveta, človek terena, ki mu je divjina preprosto - dom.
Matej Vranič, poklicni fotograf in filmar, že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata in kamere. V zadnjih dvajsetih letih je pripravil vrsto samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa. Med njegove filmske podvige sodi dokumentarni film Divja Slovenija, v katerem je nanizal vrsto osupljivih prizorov iz sveta narave v Sloveniji.
Matej Vranič, poklicni fotograf in filmar, že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata in kamere. V zadnjih dvajsetih letih je pripravil vrsto samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa. Med njegove filmske podvige sodi dokumentarni film Divja Slovenija, v katerem je nanizal vrsto osupljivih prizorov iz sveta narave v Sloveniji.
Višje, kot gremo s tokratnim sogovornikom, se ne da. Z Boštjanom Romihom se bo pogovarjal Slovenec z največ osemtisočaki. Viki Grošelj je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik, po poklicu športni pedagog, član uredniškega odbora slovenske edicije National Geographic. Kot član ali vodja se je udeležil triintridesetih odprav v Himalajo in druga gorstva izven Evrope. Stal je na vrhu desetih od štirinajstih himalajskih.
Višje, kot gremo s tokratnim sogovornikom, se ne da. Z Boštjanom Romihom se bo pogovarjal Slovenec z največ osemtisočaki. Viki Grošelj je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik, po poklicu športni pedagog, član uredniškega odbora slovenske edicije National Geographic. Kot član ali vodja se je udeležil triintridesetih odprav v Himalajo in druga gorstva izven Evrope. Stal je na vrhu desetih od štirinajstih himalajskih.
V prvi oddaji bo sogovornik Arne Hodalič, ki je po izobrazbi biolog, sicer pa velikokrat nagrajeni vrhunski fotograf, potapljač, jamar, svetovni popotnik, ki se že vrsto let podaja v svet v iskanju zanimivih zgodb. Vselej se vrača s številnimi odličnimi fotografijami ter najrazličnejšimi utrinki in prigodami s poti, o katerih vedno rad pripoveduje. Od leta 2006 je urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija.
V prvi oddaji bo sogovornik Arne Hodalič, ki je po izobrazbi biolog, sicer pa velikokrat nagrajeni vrhunski fotograf, potapljač, jamar, svetovni popotnik, ki se že vrsto let podaja v svet v iskanju zanimivih zgodb. Vselej se vrača s številnimi odličnimi fotografijami ter najrazličnejšimi utrinki in prigodami s poti, o katerih vedno rad pripoveduje. Od leta 2006 je urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija.