Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija desetih intervjujev Izven okvirja predstavlja zgodbe izjemnih Slovencev, ki s svojim znanstvenoraziskovalnim ali dokumentarnim delom pomembno prispevajo k predstavljanju in varovanju lepot našega skupnega doma, planeta Zemlje. Z gosti se bo pogovarjal priznani televizijski in radijski voditelj Boštjan Romih. Izbor sogovornikov je opravil uredniški odbor revije National Geographic Slovenija. Intervjuji pa so bili posneti v impresivnem prenovljenem Sodnem stolpu v Mariboru.
Jure Kravanja, ki se je šele v svojih štiridesetih letih začel zanimati za fotografijo. Hobi se je hitro razvil v strast in način življenja. Njegovo delo je osredotočeno predvsem na abstraktno, arhitekturno in krajinsko fotografijo. Pred desetimi leti je v praksi udejanjil idejo o fotografiji kot diagnostičnem, terapevtskem in izraznem sredstvu in jo izvajal kot kreativni terapevt v Kliničnem psihiatričnem centru Polje, Ljubljana.
Jure Kravanja, ki se je šele v svojih štiridesetih letih začel zanimati za fotografijo. Hobi se je hitro razvil v strast in način življenja. Njegovo delo je osredotočeno predvsem na abstraktno, arhitekturno in krajinsko fotografijo. Pred desetimi leti je v praksi udejanjil idejo o fotografiji kot diagnostičnem, terapevtskem in izraznem sredstvu in jo izvajal kot kreativni terapevt v Kliničnem psihiatričnem centru Polje, Ljubljana.
Dr. Matevž Dular je zaposlen na Katedri za energetsko strojništvo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Področje njegovega znanstvenega delovanja je inženirska dinamika tekočin, predvsem pa kavitacija. Več let je vodil projekta za Evropsko vesoljsko agencijo, nato pa na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) pridobil petletni projekt, ki raziskuje možnost uporabe kavitacije za uničevanje virusov in bakterij, ki so prisotni v vodah; lani je pridobil še projekt ERC PoC (Proof of Concept), v okviru katerega bodo razvili in komercializirali napravo za obdelavo aktivnega blata iz komunalnih čistilnih naprav.
Dr. Matevž Dular je zaposlen na Katedri za energetsko strojništvo Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Področje njegovega znanstvenega delovanja je inženirska dinamika tekočin, predvsem pa kavitacija. Več let je vodil projekta za Evropsko vesoljsko agencijo, nato pa na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) pridobil petletni projekt, ki raziskuje možnost uporabe kavitacije za uničevanje virusov in bakterij, ki so prisotni v vodah; lani je pridobil še projekt ERC PoC (Proof of Concept), v okviru katerega bodo razvili in komercializirali napravo za obdelavo aktivnega blata iz komunalnih čistilnih naprav.
Dr. Ivan Šprajc, slovenski arheolog, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za arheoastronomijo, ki je zaslužen za nekatera od najpomembnejših odkritij davnih majevskih mest na mehiškem polotoku Jukatan. Med letoma 1992 in 2000 je bil zaposlen kot raziskovalec na mehiškem Instituto Nacional de Antropología e Historia (INAH). Od leta 2000 dela na ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije, ter predava na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dr. Ivan Šprajc, slovenski arheolog, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za arheoastronomijo, ki je zaslužen za nekatera od najpomembnejših odkritij davnih majevskih mest na mehiškem polotoku Jukatan. Med letoma 1992 in 2000 je bil zaposlen kot raziskovalec na mehiškem Instituto Nacional de Antropología e Historia (INAH). Od leta 2000 dela na ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije, ter predava na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.
Dr. Robert Brus je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s področja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Je tudi prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij.
Tokratni gost bo vrhunski podvodni fotograf Borut Furlan, za katerim je več kot 5500 potopov na najrazličnejših koncih sveta, je prejemnik številnih priznanj ter nagrad doma in v tujini. Svoja dela objavlja v številnih domačih in tujih publikacijah. Leta 2014 ga je uredništvo revije v Washingtonu nagradilo s priznanjem za najboljšo naravoslovno reportažo med vsemi lokalnimi izdajami revije.
Tokratni gost bo vrhunski podvodni fotograf Borut Furlan, za katerim je več kot 5500 potopov na najrazličnejših koncih sveta, je prejemnik številnih priznanj ter nagrad doma in v tujini. Svoja dela objavlja v številnih domačih in tujih publikacijah. Leta 2014 ga je uredništvo revije v Washingtonu nagradilo s priznanjem za najboljšo naravoslovno reportažo med vsemi lokalnimi izdajami revije.
Tokrat gremo tako daleč, da tja v resnici sploh ne moremo. Do najbolj oddaljenih galaksij. Lahko pa tja pogledamo s pomočjo najsodobnejše tehnologije, ki jo je pomagala razvijati tudi gostja dr. Maruša Bradač – slovenska astrofizičarka, profesorica na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki med drugim preučuje vesolje v njegovih najzgodnejših obdobjih, rojstva zvezd in najstarejših galaksij ter skrivnostno temno snov, za katero vemo le to, da obstaja in vpliva na pojave v vesolju.
Tokrat gremo tako daleč, da tja v resnici sploh ne moremo. Do najbolj oddaljenih galaksij. Lahko pa tja pogledamo s pomočjo najsodobnejše tehnologije, ki jo je pomagala razvijati tudi gostja dr. Maruša Bradač – slovenska astrofizičarka, profesorica na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki med drugim preučuje vesolje v njegovih najzgodnejših obdobjih, rojstva zvezd in najstarejših galaksij ter skrivnostno temno snov, za katero vemo le to, da obstaja in vpliva na pojave v vesolju.
Tokrat se z poznavalcem posvetimo zverem, ki z ostrimi zobmi marsikdaj v človeku zbujajo strahove, a jih imamo prepogosto neupravičeno v zobeh. Dr. Miha Krofel največ svojega znanstvenega dela posveča ekologiji zveri - volkovom, risom, medvedom, šakalom, predvsem pa mačkam - od evrazijskega risa in divje mačke v Sloveniji do geparda in leoparda v Afriki ter azijskega snežnega leoparda. Naš gost je predani raziskovalec živalskega sveta, človek terena, ki mu je divjina preprosto - dom.
Tokrat se z poznavalcem posvetimo zverem, ki z ostrimi zobmi marsikdaj v človeku zbujajo strahove, a jih imamo prepogosto neupravičeno v zobeh. Dr. Miha Krofel največ svojega znanstvenega dela posveča ekologiji zveri - volkovom, risom, medvedom, šakalom, predvsem pa mačkam - od evrazijskega risa in divje mačke v Sloveniji do geparda in leoparda v Afriki ter azijskega snežnega leoparda. Naš gost je predani raziskovalec živalskega sveta, človek terena, ki mu je divjina preprosto - dom.
Matej Vranič, poklicni fotograf in filmar, že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata in kamere. V zadnjih dvajsetih letih je pripravil vrsto samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa. Med njegove filmske podvige sodi dokumentarni film Divja Slovenija, v katerem je nanizal vrsto osupljivih prizorov iz sveta narave v Sloveniji.
Matej Vranič, poklicni fotograf in filmar, že več kot tri desetletja raziskuje in odkriva živalski svet skozi objektiv fotoaparata in kamere. V zadnjih dvajsetih letih je pripravil vrsto samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic, leta 2017 so ga izbrali za najboljšega naravoslovnega fotografa. Med njegove filmske podvige sodi dokumentarni film Divja Slovenija, v katerem je nanizal vrsto osupljivih prizorov iz sveta narave v Sloveniji.
Višje, kot gremo s tokratnim sogovornikom, se ne da. Z Boštjanom Romihom se bo pogovarjal Slovenec z največ osemtisočaki. Viki Grošelj je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik, po poklicu športni pedagog, član uredniškega odbora slovenske edicije National Geographic. Kot član ali vodja se je udeležil triintridesetih odprav v Himalajo in druga gorstva izven Evrope. Stal je na vrhu desetih od štirinajstih himalajskih.
Višje, kot gremo s tokratnim sogovornikom, se ne da. Z Boštjanom Romihom se bo pogovarjal Slovenec z največ osemtisočaki. Viki Grošelj je vrhunski alpinist, himalajec, gorski reševalec in vodnik, po poklicu športni pedagog, član uredniškega odbora slovenske edicije National Geographic. Kot član ali vodja se je udeležil triintridesetih odprav v Himalajo in druga gorstva izven Evrope. Stal je na vrhu desetih od štirinajstih himalajskih.
V prvi oddaji bo sogovornik Arne Hodalič, ki je po izobrazbi biolog, sicer pa velikokrat nagrajeni vrhunski fotograf, potapljač, jamar, svetovni popotnik, ki se že vrsto let podaja v svet v iskanju zanimivih zgodb. Vselej se vrača s številnimi odličnimi fotografijami ter najrazličnejšimi utrinki in prigodami s poti, o katerih vedno rad pripoveduje. Od leta 2006 je urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija.
V prvi oddaji bo sogovornik Arne Hodalič, ki je po izobrazbi biolog, sicer pa velikokrat nagrajeni vrhunski fotograf, potapljač, jamar, svetovni popotnik, ki se že vrsto let podaja v svet v iskanju zanimivih zgodb. Vselej se vrača s številnimi odličnimi fotografijami ter najrazličnejšimi utrinki in prigodami s poti, o katerih vedno rad pripoveduje. Od leta 2006 je urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija.