Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil.
Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
Igor Seme je pianist in dolgoletni učitelj klavirja, ki ga je pred 13 leti ljubezen popeljala v Švico. Živi in dela v Zürichu blizu jezera, ki mu – čeprav morda nikoli ne bo zaslužil dovolj, da bi kupil kakšno hišico neposredno ob njem – vsakodnevno daje občutek, da v času službe na neki način dopustuje. V pogovoru pripoveduje o tem, kako vidi Švico in tamkajšnjo kulturo v primerjavi s slovenskim okoljem; med drugim o tem, kako učitelji tam uživajo višji družbeni status, bonton pa že osnovnošolcem narekuje bistveno bolj spoštljivo, a kot zatrjuje, hkrati tudi pristnejšo komunikacijo z učiteljem, kot smo je vajeni pri nas.
Osamljena zvezdica išče prijateljice na Zemlji. Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Igor Palčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Osamljena zvezdica išče prijateljice na Zemlji. Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: Igor Palčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.
Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.
V Kliniki na Golniku so lani poleti ponovno vzpostavili program rehabilitacije kroničnih pljučnih bolnikov. Osrednji del programa je telesna vadba, pravi pulmolog asist. Tomaž Hafner: »Bolnice in bolnike telesno okrepimo, naučimo jih, kako naj vaje pravilno izvajajo – vse z namenom, da se jim izboljša telesna zmogljivost, kondicija.« Po vzoru hospitalnih programov iz tujine in podobno kot pri rehabilitacijskih programih za druga obolenja, ki jih izvajajo v nekaterih slovenskih toplicah, bolniki tudi na Golniku med rehabilitacijo bivajo v bolnišnici. Več v Ultrazvoku. Z doktorjem Hafnerjem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Tea Močnik, Klinika Golnik
V Kliniki na Golniku so lani poleti ponovno vzpostavili program rehabilitacije kroničnih pljučnih bolnikov. Osrednji del programa je telesna vadba, pravi pulmolog asist. Tomaž Hafner: »Bolnice in bolnike telesno okrepimo, naučimo jih, kako naj vaje pravilno izvajajo – vse z namenom, da se jim izboljša telesna zmogljivost, kondicija.« Po vzoru hospitalnih programov iz tujine in podobno kot pri rehabilitacijskih programih za druga obolenja, ki jih izvajajo v nekaterih slovenskih toplicah, bolniki tudi na Golniku med rehabilitacijo bivajo v bolnišnici. Več v Ultrazvoku. Z doktorjem Hafnerjem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Tea Močnik, Klinika Golnik
Satirična drama. Vasil je bolgarski emigrant, ki se je znašel v Španiji. Je duhovit, inteligenten, karizmatičen in tako brez težav najde prijatelje. Pri tem mu pomaga tudi izjemno poznavanje iger, kot sta bridž in šah. Celo tako zelo, da kljub temu, da je brezdomec, postane član prestižnega in ekskluzivnega kluba v mestu. S svojo španščino z izrazitim naglasom si ustvari prepoznavnost in pridobi spoštovanje. Vasil v klubu spozna Maureen, irsko odvetnico na področju socialnih pravic, ki mu pomaga poiskati dom. Najde ga pri Alfredu, svojem starem prijatelju, ki, presenetljivo, Vasila brez težav sprejme za sostanovalca … A nekaj, kar naj bi trajalo teden ali dva, se sprevrže v mesece sobivanja, vznemirljivega in nenavadnega, saj Vasil dodobra prevetri ustaljeno življenje Alfreda in njegove družine. VASIL/ŠPANIJA, BOLGARIJA/2022 Režija: Avelina Prat/Scenarij: Avelina Prat/Igrajo: Ivan Barnev, Karra Elejalde, Alexandra Jiménez, Sue Flack, Susi Sánchez, Lorena López, Pepo Blasco, Pepa Juan, Amparo Fernández, César Tormo, Juan Carlos Garés, Inés Díaz, Lola López, Empar Brisa …
Satirična drama. Vasil je bolgarski emigrant, ki se je znašel v Španiji. Je duhovit, inteligenten, karizmatičen in tako brez težav najde prijatelje. Pri tem mu pomaga tudi izjemno poznavanje iger, kot sta bridž in šah. Celo tako zelo, da kljub temu, da je brezdomec, postane član prestižnega in ekskluzivnega kluba v mestu. S svojo španščino z izrazitim naglasom si ustvari prepoznavnost in pridobi spoštovanje. Vasil v klubu spozna Maureen, irsko odvetnico na področju socialnih pravic, ki mu pomaga poiskati dom. Najde ga pri Alfredu, svojem starem prijatelju, ki, presenetljivo, Vasila brez težav sprejme za sostanovalca … A nekaj, kar naj bi trajalo teden ali dva, se sprevrže v mesece sobivanja, vznemirljivega in nenavadnega, saj Vasil dodobra prevetri ustaljeno življenje Alfreda in njegove družine. VASIL/ŠPANIJA, BOLGARIJA/2022 Režija: Avelina Prat/Scenarij: Avelina Prat/Igrajo: Ivan Barnev, Karra Elejalde, Alexandra Jiménez, Sue Flack, Susi Sánchez, Lorena López, Pepo Blasco, Pepa Juan, Amparo Fernández, César Tormo, Juan Carlos Garés, Inés Díaz, Lola López, Empar Brisa …
18. sezono naših naPOTkov bomo sklenili z obiskom turistične kmetije Široko. Ta leži na 755-ih metrih nadmorske višine, v vasici Tolminski Lom, ki sodi v občino Tolmin. Že razgled s posestva Široko razkriva, da gre za posebno območje, kjer se stikajo primorski, kraški in alpski svet. Kdo vse se ustavi na turistični kmetiji, s čim gostom postrežejo in s čim jih najbolj navdušijo, kaj predstavljata dva lesena laboda na vzpetini nad kmetijo in kaj je to Širokolandija?
18. sezono naših naPOTkov bomo sklenili z obiskom turistične kmetije Široko. Ta leži na 755-ih metrih nadmorske višine, v vasici Tolminski Lom, ki sodi v občino Tolmin. Že razgled s posestva Široko razkriva, da gre za posebno območje, kjer se stikajo primorski, kraški in alpski svet. Kdo vse se ustavi na turistični kmetiji, s čim gostom postrežejo in s čim jih najbolj navdušijo, kaj predstavljata dva lesena laboda na vzpetini nad kmetijo in kaj je to Širokolandija?
Javnost je zadnje dni razburila novica, da je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik poslal predsednici republike Nataši Pirc Musar pismo, v katerem je predlagal, da naj država najde parcelo, podjetniki pa bodo predsednici in njenim zanamcem zgradili rezidenco. Politične stranke so šle v zrak – ker v tem predbožičnem času ni prav veliko drugih tem za iti v zrak – ter podjetnikom očitale, da naj presežke denarja raje nakažejo v humanitarne namene, rezidenco pa pustijo pri miru. Torej se spoprimimo z graditvijo protokolarnih objektov še v naši oddaji. Nimamo denarja, da bi ga prispevali za vse tiste opeke, imamo pa dobre, ali pa vsaj alternativne ideje. Poglejmo. Dejstvo je, da institucija predsednika republike potrebuje rezidenco. Sicer stavbi, oziroma pisarni na Štefanovi nič ne manjka; ima zgodovino, je lepa, celo prestižna, a težava je z lokacijo. Središče mesta pač za takšen protokolarni objekt ni primerno. Recimo, da hoče vojaški vrh ali pa kdo iz skrajne desnice oziroma skrajne levice izvesti državni udar. Kam bi parkirali tanke? Vsi poznamo ikonične prizore, ko so tanki parkirani pred predsedniškimi palačami po vsem svetu, predsedniki pa bežijo pri zadnjih vratih. V Sloveniji kaj takega ni mogoče, ker je središče mesta že tako ali tako zaparkirano, Prešernova, Gregorčičeva in Erjavčeva pa so ene najbolj prometnih ulic v mestnem središču sploh. Pa ne le državni udar … Če pride na obisk malo bolj pomembna delegacija, je rdeča preproga dolga komaj kakšnih deset metrov, zatem pa se visoki gostje že tiščijo proti pločniku, po katerem gospodinje nosijo tatarce iz Maximarketa. Hočemo povedati – za predsedniško palačo potrebuješ prostor. Potrebujemo novo lokacijo. Najbolje bi bilo kje na barju, saj bi predsedniška funkcija tako simbolno nadaljevala tradicijo koliščarjev, pa še Ig je blizu. A s tem naj se ubadajo predsedniški urbanisti, mi se dajmo posvetiti finančni konstrukciji podjetnih podjetnikov. Ker je v Ljubljani kvadratni meter novogradnje, pa čeprav je to blatna koliba, okoli 5–7 tisoč evrov, rajtamo, da se prestižne objekte, kot je rezidenca predsednika republike, gradi po 10 jurjev kvadratni meter. In ker predsednika ne moremo vtakniti v garsonjero, mora imeti tak objekt prek palca 500 kvadratnih metrov bivalne površine. Ker vedeti moramo, da rezidenca pomeni stavbo, v kateri je predsednik tako doma in tam tudi uraduje. Kar zdaj ni primer in za razliko od recimo Angležev ali Američanov pri predsednici Musarjevi prvi mož v predpasniku z jelenčki ne more gostom postreči čaja, medtem ko njegova žena rešuje svet; ali vsaj njegovo bližnjo okolico. Kakorkoli. Pečečnika in prijatelje bi graditev objekta s petsto kvadrati po deset tisoč evrov za kvadrat stala 5 milijonov, ob tem, da bi parcelo na Igu zagotovila država. Ker neuničljivi Joc razglaša, da je za akcijo našel petdeset podjetnikov, bi graditev po glavi prišla cca sto jurjev. Za navadnega smrtnika je to ogromno denarja, ampak če v spletnem in javno dostopnem katalogu preverimo premoženje samo enega izmed udeležencev gradbene iniciative, je ta lani po obdavčitvah prikazal 28 milijonov dobička; se pravi, da bi v Natašo investiral 0,4 odstotka od svojega letnega profita. To pa so odstotki, ki jih navadni smrtniki pri dohodnini namenjamo gasilcem, kulturnim društvom in dobrodelnim organizacijam. Skratka drobiž. Se pravi, da bi podjetniki lahko zgradili rezidenco, ne da bi mignili. In resnici na ljubo je razumnemu praktično vseeno, v kateri bajti se sončijo slovenski vladarji. Skrbi pa nas, ali pa vsaj zanimivo pa je nekaj drugega. Namreč lik in delo slovenskega podjetnika kot mešanice med "Supemanom" in "Superhikom" iz Alana Forda. Kajti gradnjo rezidence moramo povezati še z eno pobudo podjetniškega kluba, ki je šla mimo manj zapažena, je pa toliko bolj zgovorna. Podjetniki so spomladi, ko smo imeli veliko veselja z graditvijo JEK2, predlagali, da bi pri graditvi sodelovali z 10-odstotnim deležem. Za reaktor bi nominalno sicer namenili nekaj več denarja kot za Natašino dnevno sobo, ampak po nekakšnem finskem modelu predlagajo, da bi jim delno financiranje projekta nato omogočalo dostop do cenovno ugodnega in stabilnega vira energije. Če je graditev predsedniške palače burka, so jedrske težnje slovenskih podjetnikov mnogo bolj resna zadeva. Z vsaj takšno resnostjo, kot demokracija regulira ločitev različnih cerkva od države, bi se morala lotiti tudi ločitve zasebnih pobud bogatih posameznikov v sfere, ki so izključno v domeni države. Kam pripelje najprej vzpodbujanje in potem popuščanje plutokraciji, vidimo na globalnem odru in v najmočnejših državah sveta vsak dan … Na srečo do zdaj kot miš obubožani Slovenci z nekaj posameznimi tajkuni, ki so bolj skrbeli za lastne užitke kot za javni prostor, nismo imeli težav. A organizacija, kot je klub slovenskih podjetnikov, ki bahaško maha s kupi evrov, je lahko zametek ne samo lobistične, temveč tudi plutokratske elite. Čeprav je podjetniška pobuda o graditvi predsedniške rezidence burkaška, se ji z Elonom Muskom opozorjeni ne bi smeli smejati.
Javnost je zadnje dni razburila novica, da je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik poslal predsednici republike Nataši Pirc Musar pismo, v katerem je predlagal, da naj država najde parcelo, podjetniki pa bodo predsednici in njenim zanamcem zgradili rezidenco. Politične stranke so šle v zrak – ker v tem predbožičnem času ni prav veliko drugih tem za iti v zrak – ter podjetnikom očitale, da naj presežke denarja raje nakažejo v humanitarne namene, rezidenco pa pustijo pri miru. Torej se spoprimimo z graditvijo protokolarnih objektov še v naši oddaji. Nimamo denarja, da bi ga prispevali za vse tiste opeke, imamo pa dobre, ali pa vsaj alternativne ideje. Poglejmo. Dejstvo je, da institucija predsednika republike potrebuje rezidenco. Sicer stavbi, oziroma pisarni na Štefanovi nič ne manjka; ima zgodovino, je lepa, celo prestižna, a težava je z lokacijo. Središče mesta pač za takšen protokolarni objekt ni primerno. Recimo, da hoče vojaški vrh ali pa kdo iz skrajne desnice oziroma skrajne levice izvesti državni udar. Kam bi parkirali tanke? Vsi poznamo ikonične prizore, ko so tanki parkirani pred predsedniškimi palačami po vsem svetu, predsedniki pa bežijo pri zadnjih vratih. V Sloveniji kaj takega ni mogoče, ker je središče mesta že tako ali tako zaparkirano, Prešernova, Gregorčičeva in Erjavčeva pa so ene najbolj prometnih ulic v mestnem središču sploh. Pa ne le državni udar … Če pride na obisk malo bolj pomembna delegacija, je rdeča preproga dolga komaj kakšnih deset metrov, zatem pa se visoki gostje že tiščijo proti pločniku, po katerem gospodinje nosijo tatarce iz Maximarketa. Hočemo povedati – za predsedniško palačo potrebuješ prostor. Potrebujemo novo lokacijo. Najbolje bi bilo kje na barju, saj bi predsedniška funkcija tako simbolno nadaljevala tradicijo koliščarjev, pa še Ig je blizu. A s tem naj se ubadajo predsedniški urbanisti, mi se dajmo posvetiti finančni konstrukciji podjetnih podjetnikov. Ker je v Ljubljani kvadratni meter novogradnje, pa čeprav je to blatna koliba, okoli 5–7 tisoč evrov, rajtamo, da se prestižne objekte, kot je rezidenca predsednika republike, gradi po 10 jurjev kvadratni meter. In ker predsednika ne moremo vtakniti v garsonjero, mora imeti tak objekt prek palca 500 kvadratnih metrov bivalne površine. Ker vedeti moramo, da rezidenca pomeni stavbo, v kateri je predsednik tako doma in tam tudi uraduje. Kar zdaj ni primer in za razliko od recimo Angležev ali Američanov pri predsednici Musarjevi prvi mož v predpasniku z jelenčki ne more gostom postreči čaja, medtem ko njegova žena rešuje svet; ali vsaj njegovo bližnjo okolico. Kakorkoli. Pečečnika in prijatelje bi graditev objekta s petsto kvadrati po deset tisoč evrov za kvadrat stala 5 milijonov, ob tem, da bi parcelo na Igu zagotovila država. Ker neuničljivi Joc razglaša, da je za akcijo našel petdeset podjetnikov, bi graditev po glavi prišla cca sto jurjev. Za navadnega smrtnika je to ogromno denarja, ampak če v spletnem in javno dostopnem katalogu preverimo premoženje samo enega izmed udeležencev gradbene iniciative, je ta lani po obdavčitvah prikazal 28 milijonov dobička; se pravi, da bi v Natašo investiral 0,4 odstotka od svojega letnega profita. To pa so odstotki, ki jih navadni smrtniki pri dohodnini namenjamo gasilcem, kulturnim društvom in dobrodelnim organizacijam. Skratka drobiž. Se pravi, da bi podjetniki lahko zgradili rezidenco, ne da bi mignili. In resnici na ljubo je razumnemu praktično vseeno, v kateri bajti se sončijo slovenski vladarji. Skrbi pa nas, ali pa vsaj zanimivo pa je nekaj drugega. Namreč lik in delo slovenskega podjetnika kot mešanice med "Supemanom" in "Superhikom" iz Alana Forda. Kajti gradnjo rezidence moramo povezati še z eno pobudo podjetniškega kluba, ki je šla mimo manj zapažena, je pa toliko bolj zgovorna. Podjetniki so spomladi, ko smo imeli veliko veselja z graditvijo JEK2, predlagali, da bi pri graditvi sodelovali z 10-odstotnim deležem. Za reaktor bi nominalno sicer namenili nekaj več denarja kot za Natašino dnevno sobo, ampak po nekakšnem finskem modelu predlagajo, da bi jim delno financiranje projekta nato omogočalo dostop do cenovno ugodnega in stabilnega vira energije. Če je graditev predsedniške palače burka, so jedrske težnje slovenskih podjetnikov mnogo bolj resna zadeva. Z vsaj takšno resnostjo, kot demokracija regulira ločitev različnih cerkva od države, bi se morala lotiti tudi ločitve zasebnih pobud bogatih posameznikov v sfere, ki so izključno v domeni države. Kam pripelje najprej vzpodbujanje in potem popuščanje plutokraciji, vidimo na globalnem odru in v najmočnejših državah sveta vsak dan … Na srečo do zdaj kot miš obubožani Slovenci z nekaj posameznimi tajkuni, ki so bolj skrbeli za lastne užitke kot za javni prostor, nismo imeli težav. A organizacija, kot je klub slovenskih podjetnikov, ki bahaško maha s kupi evrov, je lahko zametek ne samo lobistične, temveč tudi plutokratske elite. Čeprav je podjetniška pobuda o graditvi predsedniške rezidence burkaška, se ji z Elonom Muskom opozorjeni ne bi smeli smejati.
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti.
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti.
Osrednjo silvestrsko oddajo TV Slovenija Silvestrski pozdrav že sedmič zapored gosti Dvorana Tabor v Mariboru, ki bo v treh urah programa ponudila več kot 150 izvajalcev zabavne-pop glasbe ter narodnozabavnih ritmov. Gostitelji večera so Lorella Flego in Mario Galunič ter Bernarda Žarn in Jože Robežnik. Nastopajo: Nuša Derenda, Veseli svatje, Žan Serčič, Gadi, Gregor Ravnik, Vzrock, Vikend, Uroš in Tjaša, Čuki in Stil, Vesele Štajerke, Bepop, Game Over, Sebastian, Power Dancers, S.O.S. Kvintet, Dejan Dogaja, Spev, Nemir, Kvatropirci, Manca Špik, Kingston, Alfi Nipič, Helena Blagne, Tanja Žagar, Nina Pušlar, Dejan Vunjak, Miran Rudan, Jan Plestenjak, Firbci, Modrijani, Fehtarji, Perpetuum Jazzile, Štirje kovači, Polkaholiki in BQL Rok, Luka Basi in Nastja Gabor, Alya, Rudi Šantl, Nika Zorjan, Vili Resnik z Erosi ter skupina Flirrt. Za humor skrbi Radio Ga-Ga s Prvega programa Radia Slovenija. Urednik oddaje: Andrej Hofer, režiser: Marjan Kučej.
Osrednjo silvestrsko oddajo TV Slovenija Silvestrski pozdrav že sedmič zapored gosti Dvorana Tabor v Mariboru, ki bo v treh urah programa ponudila več kot 150 izvajalcev zabavne-pop glasbe ter narodnozabavnih ritmov. Gostitelji večera so Lorella Flego in Mario Galunič ter Bernarda Žarn in Jože Robežnik. Nastopajo: Nuša Derenda, Veseli svatje, Žan Serčič, Gadi, Gregor Ravnik, Vzrock, Vikend, Uroš in Tjaša, Čuki in Stil, Vesele Štajerke, Bepop, Game Over, Sebastian, Power Dancers, S.O.S. Kvintet, Dejan Dogaja, Spev, Nemir, Kvatropirci, Manca Špik, Kingston, Alfi Nipič, Helena Blagne, Tanja Žagar, Nina Pušlar, Dejan Vunjak, Miran Rudan, Jan Plestenjak, Firbci, Modrijani, Fehtarji, Perpetuum Jazzile, Štirje kovači, Polkaholiki in BQL Rok, Luka Basi in Nastja Gabor, Alya, Rudi Šantl, Nika Zorjan, Vili Resnik z Erosi ter skupina Flirrt. Za humor skrbi Radio Ga-Ga s Prvega programa Radia Slovenija. Urednik oddaje: Andrej Hofer, režiser: Marjan Kučej.
Karl Marx je dolgo veljal za misleca, ki se zavzema za popolno človekovo gospostvo nad naravo in verjame v možnost neomejenega gospodarskega razvoja. Zdaj pa japonski filozof Kōhei Saitō prepričljivo dokazuje, da je v temelje Marxove teorije vgrajena tudi zelena, ekološka dimenzija.
Karl Marx je dolgo veljal za misleca, ki se zavzema za popolno človekovo gospostvo nad naravo in verjame v možnost neomejenega gospodarskega razvoja. Zdaj pa japonski filozof Kōhei Saitō prepričljivo dokazuje, da je v temelje Marxove teorije vgrajena tudi zelena, ekološka dimenzija.
Z gosti iz Spominskega centra Sarajevo se pogovarjamo o njihovem delu na področju kulture spomina s poudarkom na muzejskem kompleksu sarajevskega Predora rešitve, ki je Sarajevčanom med vojno nudil varno pot v in iz obleganega mesta. Kako je bil predor zgrajen, kaj je za Sarajevo pomenil in kako danes ohranjati z vojno povezane osebne zgodbe – o tem v oddaji spregovorimo z dr. Ahmedom Kulanićem, direktorjem Spominskega centra Sarajevo, Belmo Ćuzović, kustosinjo v muzejskem kompleksu Predora rešitve, ter Edisom Kolarjem in Midhatom Karićem, prav tako kustosoma v tem muzeju. Pogovor je potekal konec novembra v Muzeju zgodovine Celje v okviru projekta Predor rešitve Radia Slovenija. Fotografija: Spominski center Sarajevo
Z gosti iz Spominskega centra Sarajevo se pogovarjamo o njihovem delu na področju kulture spomina s poudarkom na muzejskem kompleksu sarajevskega Predora rešitve, ki je Sarajevčanom med vojno nudil varno pot v in iz obleganega mesta. Kako je bil predor zgrajen, kaj je za Sarajevo pomenil in kako danes ohranjati z vojno povezane osebne zgodbe – o tem v oddaji spregovorimo z dr. Ahmedom Kulanićem, direktorjem Spominskega centra Sarajevo, Belmo Ćuzović, kustosinjo v muzejskem kompleksu Predora rešitve, ter Edisom Kolarjem in Midhatom Karićem, prav tako kustosoma v tem muzeju. Pogovor je potekal konec novembra v Muzeju zgodovine Celje v okviru projekta Predor rešitve Radia Slovenija. Fotografija: Spominski center Sarajevo
Anže je imel v srednji šoli kot triatlonec status vrhunskega športnika, ko je bil redno zaposlen, je tudi finančno pomagal družini v stiski iz programa Botrstvo, danes živi na ulici. Prvič je za zabavo poskusil heroin, droga pa ga je po njegovih besedah kmalu spremenila v hlapca. Ni več videl barv, ni začutil vonjav, zanimali so ga samo še tablete, praški in igle. Heroin je potreboval, da je lahko vstal iz postelje. Danes zlorablja uspavalne tablete, da lažje zaspi, ko je zunaj mrzlo. Noč pred najinim pogovorom je preživel na klopci v središču mesta, na Miklošičevi ulici. To je Anže, surovo iskren o tem, kakšen odnos imajo do njega mimoidoči, kako obžaluje vse zamujene trenutke s hčerko in kaj so bili zanj lepi trenutki ulice.
Anže je imel v srednji šoli kot triatlonec status vrhunskega športnika, ko je bil redno zaposlen, je tudi finančno pomagal družini v stiski iz programa Botrstvo, danes živi na ulici. Prvič je za zabavo poskusil heroin, droga pa ga je po njegovih besedah kmalu spremenila v hlapca. Ni več videl barv, ni začutil vonjav, zanimali so ga samo še tablete, praški in igle. Heroin je potreboval, da je lahko vstal iz postelje. Danes zlorablja uspavalne tablete, da lažje zaspi, ko je zunaj mrzlo. Noč pred najinim pogovorom je preživel na klopci v središču mesta, na Miklošičevi ulici. To je Anže, surovo iskren o tem, kakšen odnos imajo do njega mimoidoči, kako obžaluje vse zamujene trenutke s hčerko in kaj so bili zanj lepi trenutki ulice.
O sloviti francoski modni oblikovalki Coco Chanel obstaja na desetine knjig, toda vseh podrobnosti svojega življenja ni nikoli izdala niti najtesnejšim prijateljem. Morda zato, ker so se ji v pariških modnih krogih posmehovali zaradi njenega skromnega družinskega ozadja: rodila se je revni perici in postopaču ter po materini smrti preživela mladost v sirotišnici, kjer se je izučila za šiviljo. Pot do bogastva in svetovnega modnega vrha jo je vodila skozi številna burna razmerja z moškimi, med drugim z westminstrskim vojvodo in ruskim skladateljem Igorjem Stravinskim. V 20. letih prejšnjega stoletja so po njeni zaslugi prišle v modo udobne ženske obleke, pod katerimi ni bilo treba nositi steznika. Bila je med prvimi ženskami, ki so nosile hlače; iz tvida, ki je bil prej namenjen le moškim suknjičem, je začela izdelovati kostime in z njimi v 50. letih dosegla svetovno slavo. V dokumentarnem filmu o zapleteni in pogosto muhasti osebnosti Coco Chanel pripovedujejo modni strokovnjaki, življenjepisci in nekdanje manekenke, ki so delale z njo v njenem slovitem pariškem salonu. COCO CHANEL: UNBUTTONED / Velika Britanija / 2023 / Režija: Hannah Berryman
O sloviti francoski modni oblikovalki Coco Chanel obstaja na desetine knjig, toda vseh podrobnosti svojega življenja ni nikoli izdala niti najtesnejšim prijateljem. Morda zato, ker so se ji v pariških modnih krogih posmehovali zaradi njenega skromnega družinskega ozadja: rodila se je revni perici in postopaču ter po materini smrti preživela mladost v sirotišnici, kjer se je izučila za šiviljo. Pot do bogastva in svetovnega modnega vrha jo je vodila skozi številna burna razmerja z moškimi, med drugim z westminstrskim vojvodo in ruskim skladateljem Igorjem Stravinskim. V 20. letih prejšnjega stoletja so po njeni zaslugi prišle v modo udobne ženske obleke, pod katerimi ni bilo treba nositi steznika. Bila je med prvimi ženskami, ki so nosile hlače; iz tvida, ki je bil prej namenjen le moškim suknjičem, je začela izdelovati kostime in z njimi v 50. letih dosegla svetovno slavo. V dokumentarnem filmu o zapleteni in pogosto muhasti osebnosti Coco Chanel pripovedujejo modni strokovnjaki, življenjepisci in nekdanje manekenke, ki so delale z njo v njenem slovitem pariškem salonu. COCO CHANEL: UNBUTTONED / Velika Britanija / 2023 / Režija: Hannah Berryman
Papež Frančišek je na svojih potovanjih obiskal številne države ter s spori, vojnami in nasiljem zaznamovana območja. Pred verniki, zaporniki, politiki, verskimi voditelji in številnimi drugimi je spregovoril o temah, ki so zanj zelo pomembne, zlasti o migrantski krizi, revščini in vojni. Obiskal je tudi kraje, ki jim je prisilno pokristjanjevanje prineslo nepojmljive posledice, ter se opravičil za dejanja kristjanov. IN VIAGGIO / Italija / 2022 / Režija: Gianfranco Rosi
Papež Frančišek je na svojih potovanjih obiskal številne države ter s spori, vojnami in nasiljem zaznamovana območja. Pred verniki, zaporniki, politiki, verskimi voditelji in številnimi drugimi je spregovoril o temah, ki so zanj zelo pomembne, zlasti o migrantski krizi, revščini in vojni. Obiskal je tudi kraje, ki jim je prisilno pokristjanjevanje prineslo nepojmljive posledice, ter se opravičil za dejanja kristjanov. IN VIAGGIO / Italija / 2022 / Režija: Gianfranco Rosi
Družinska romanca. Pariz deset dni pred božičem. Trinajstletnica Line se na spletu izdaja za svojega očeta Harolda, romantičnega in otožnega samca, ki išče sorodno dušo. Line v očetovem imenu spozna idealno kandidatko, ki se imenuje Chloe. Ne ve pa, da se pravzaprav pogovarja z Julesom, prav tako trinajstletnikom, ki je prevzel profil svoje mame Chloe, obupane nad ljubeznijo. Otroka tudi ne vesta, da sta Harold in Chloe sodelavca v poslu s čokolado in si nista najbolj simpatična. Kaj bo vmešavanje otrok prineslo odraslim, si velja pogledati … Film je božična ljubezenska zmenkarija med otroki in njihovimi starši. CHRISTMESS: LOVE'S ALWAYS COMPLICATED/NOEL... ET PLUS SI AFFINITES / FRANCIJA/2023 Režija: Gilles Paquet-Brenner/Scenarij: Hakim Benbouchta, Gilles Paquet-Brenner/Igrajo: Lannick Gautry, Hélène de Fougerolles, Lior Chabbat …
Družinska romanca. Pariz deset dni pred božičem. Trinajstletnica Line se na spletu izdaja za svojega očeta Harolda, romantičnega in otožnega samca, ki išče sorodno dušo. Line v očetovem imenu spozna idealno kandidatko, ki se imenuje Chloe. Ne ve pa, da se pravzaprav pogovarja z Julesom, prav tako trinajstletnikom, ki je prevzel profil svoje mame Chloe, obupane nad ljubeznijo. Otroka tudi ne vesta, da sta Harold in Chloe sodelavca v poslu s čokolado in si nista najbolj simpatična. Kaj bo vmešavanje otrok prineslo odraslim, si velja pogledati … Film je božična ljubezenska zmenkarija med otroki in njihovimi starši. CHRISTMESS: LOVE'S ALWAYS COMPLICATED/NOEL... ET PLUS SI AFFINITES / FRANCIJA/2023 Režija: Gilles Paquet-Brenner/Scenarij: Hakim Benbouchta, Gilles Paquet-Brenner/Igrajo: Lannick Gautry, Hélène de Fougerolles, Lior Chabbat …
Razigrana romantična komedija Woodyja Allena, postavljena v New York, Pariz in Benetke Mlada D. J. prihaja iz velike, premožne in liberalne družine z Manhattna. Njeni starši, odvetnik Bob in Steffi, so že dolgo poročeni in imajo več otrok. Iz prejšnjega Bobovega zakona je sin Scott, ki je postal republikanec in s tem škandalozen član družine. Njeni sestri Lane in Laura se prepirata, ker jima je všeč isti fant. Tretja sestra Skylar je zaljubljena v Holdena, ki ni preveč zanimiv tip. Bob pa ni D. J.-jin pravi oče. To je pisatelj Joe, Steffijin nekdanji mož in družinski prijatelj, ki živi v Parizu. Joe po še enem propadlem ljubezenskem razmerju ostane sam, zato pobegne v Benetke, kjer zapelje privlačno mladenko Von in jo prepriča, da je njen sanjski moški. Nadaljnjih zapletov ne manjka, saj ljubezen v komedijah Woodyja Allena nikoli ne počiva. Izvirni naslov: EVERYONE SAYS I LOVE YOU / Ameriški film, 1996 / Režija in scenarij: Woody Allen / Igrajo: Edward Norton, Goldie Hawn, Natalie Portman, Julia Roberts, Drew Barrymore, Alan Alda, Woody Allen, Natasha Lyonne, Tim Roth
Razigrana romantična komedija Woodyja Allena, postavljena v New York, Pariz in Benetke Mlada D. J. prihaja iz velike, premožne in liberalne družine z Manhattna. Njeni starši, odvetnik Bob in Steffi, so že dolgo poročeni in imajo več otrok. Iz prejšnjega Bobovega zakona je sin Scott, ki je postal republikanec in s tem škandalozen član družine. Njeni sestri Lane in Laura se prepirata, ker jima je všeč isti fant. Tretja sestra Skylar je zaljubljena v Holdena, ki ni preveč zanimiv tip. Bob pa ni D. J.-jin pravi oče. To je pisatelj Joe, Steffijin nekdanji mož in družinski prijatelj, ki živi v Parizu. Joe po še enem propadlem ljubezenskem razmerju ostane sam, zato pobegne v Benetke, kjer zapelje privlačno mladenko Von in jo prepriča, da je njen sanjski moški. Nadaljnjih zapletov ne manjka, saj ljubezen v komedijah Woodyja Allena nikoli ne počiva. Izvirni naslov: EVERYONE SAYS I LOVE YOU / Ameriški film, 1996 / Režija in scenarij: Woody Allen / Igrajo: Edward Norton, Goldie Hawn, Natalie Portman, Julia Roberts, Drew Barrymore, Alan Alda, Woody Allen, Natasha Lyonne, Tim Roth
Spodbudna in prisrčna zgodba prikazuje vez med človekom in psom. Skozi pasje oči spoznavamo dragocene življenjske lekcije in se spominjamo preprostih radosti in globoke ljubezni, ki bogatijo naša življenja. Psi so nam brezpogojno zvesti, ob njih se lahko naučimo številnih življenjskih modrosti. Nujen ogled za vse večje in manjše ljubitelje psov. Film bogatijo osupljivi posnetki in očarljiva zgodba, polna smeha in tudi solz. Film Gump dvojka je nadaljevanje prvega dela z naslovom Gump – pes, ki je ljudi naučil živeti in ki smo ga predvajali tudi na naši televiziji. Občinstvo bo znova videlo Bédo Kozíja Bobka, ki ga igra legendarni češki igralec Bolek Polívka. Pasja zgodba nam bo znova pokazala, kakšne težave lahko premaga pasja ljubezen. Poleg pasjih in človeških junakov bodo v drugem delu nastopile tudi druge živali, kot na primer prašič Princ, ki je terapevtski prašiček v otroški bolnišnici. Tudi sicer je tokratna pasja zgodba bolj vesela in nima tistih žalostnih stranpoti, kot jih je imela prva … Film je prijetna zgodba za vse starosti! GUMP – JSME DVOJKA/ČEŠKA REPUBLIKA/2024 Režija: F. A. Brabec/Scenarij: Filip Rozek/Igrajo: Bolek Polívka, Richard Krajco, Vica Kerekes, Eva Holubová, Stepán Kozub, Martina Pártlová, Karel Roden, Anna Sulcová …
Spodbudna in prisrčna zgodba prikazuje vez med človekom in psom. Skozi pasje oči spoznavamo dragocene življenjske lekcije in se spominjamo preprostih radosti in globoke ljubezni, ki bogatijo naša življenja. Psi so nam brezpogojno zvesti, ob njih se lahko naučimo številnih življenjskih modrosti. Nujen ogled za vse večje in manjše ljubitelje psov. Film bogatijo osupljivi posnetki in očarljiva zgodba, polna smeha in tudi solz. Film Gump dvojka je nadaljevanje prvega dela z naslovom Gump – pes, ki je ljudi naučil živeti in ki smo ga predvajali tudi na naši televiziji. Občinstvo bo znova videlo Bédo Kozíja Bobka, ki ga igra legendarni češki igralec Bolek Polívka. Pasja zgodba nam bo znova pokazala, kakšne težave lahko premaga pasja ljubezen. Poleg pasjih in človeških junakov bodo v drugem delu nastopile tudi druge živali, kot na primer prašič Princ, ki je terapevtski prašiček v otroški bolnišnici. Tudi sicer je tokratna pasja zgodba bolj vesela in nima tistih žalostnih stranpoti, kot jih je imela prva … Film je prijetna zgodba za vse starosti! GUMP – JSME DVOJKA/ČEŠKA REPUBLIKA/2024 Režija: F. A. Brabec/Scenarij: Filip Rozek/Igrajo: Bolek Polívka, Richard Krajco, Vica Kerekes, Eva Holubová, Stepán Kozub, Martina Pártlová, Karel Roden, Anna Sulcová …
Ljubezenska in erotična drama. Hana ugotovi, da je njeno razmerje s Petrom na mrtvi točki. Odnos se ne razvija več, vse bolj zapadata v rutino. Hana se zato odloči, da bo vzela stvari v svoje roke in vse skupaj nekako poživila. S Petrom začne deliti svoje erotične fantazije in skrite želje. Toda od besed do dejanj je lahko le majhen korak … Ne mine dolgo, ko začneta raziskovati intimnosti v svojem odnosu, nato želita svoje izkušnje deliti še z drugimi pari in preizkušati meje ljubezni in spolnosti. Seveda lahko takšen eksperiment ljubezenske svobode zlahka uide izpod nadzora. MEJE LJUBEZNI/HRANICE LASKY/ČEŠKA REPUBLIKA/2022 Režija: Tomasz Winski/Scenarij: Katerina Jandáckova, Tomasz Winski, Hana Vagnerova, Petra Hulova/Igrajo: Hana Vagnerova, Matyás Reznícek, Iliška Krenkova, Martin Hofmann, Lenka Krobotova, Hynek Cermák, Antonie Formanova, Cyril Dobrý, Johana Matouskova, Jirí Rendl, Marie Poulova, Václav Vasák, Beata Kanokova, Ondrej Bauer, Elizaveta Maximova in drugi …
Ljubezenska in erotična drama. Hana ugotovi, da je njeno razmerje s Petrom na mrtvi točki. Odnos se ne razvija več, vse bolj zapadata v rutino. Hana se zato odloči, da bo vzela stvari v svoje roke in vse skupaj nekako poživila. S Petrom začne deliti svoje erotične fantazije in skrite želje. Toda od besed do dejanj je lahko le majhen korak … Ne mine dolgo, ko začneta raziskovati intimnosti v svojem odnosu, nato želita svoje izkušnje deliti še z drugimi pari in preizkušati meje ljubezni in spolnosti. Seveda lahko takšen eksperiment ljubezenske svobode zlahka uide izpod nadzora. MEJE LJUBEZNI/HRANICE LASKY/ČEŠKA REPUBLIKA/2022 Režija: Tomasz Winski/Scenarij: Katerina Jandáckova, Tomasz Winski, Hana Vagnerova, Petra Hulova/Igrajo: Hana Vagnerova, Matyás Reznícek, Iliška Krenkova, Martin Hofmann, Lenka Krobotova, Hynek Cermák, Antonie Formanova, Cyril Dobrý, Johana Matouskova, Jirí Rendl, Marie Poulova, Václav Vasák, Beata Kanokova, Ondrej Bauer, Elizaveta Maximova in drugi …
Pustolovski film, mešanica dokumentarnega in igranega filma, bo navdušil vse ljubitelje domačih živali. Ru je živahen in radoveden maček, ki odkriva življenje na strehah Pariza. Njegova usoda se spremeni, ko ga posvoji desetletna Clémence, ki ga odpelje v kočo v osrčju gora. Tako se začne izjemna pustolovščina Clémence in Ruja, ki skupaj rasteta, srečata skrivnostno Madeleine in doživita čudovito zgodbo, ki ju bo za vedno spremenila. Priporočena starost: 7+ Originalni naslov: Mon chat et moi - La grande aventure de Rroû Leto produkcije: 2023 Država: Francija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Guillaume Maidatchevsky Scenarij: Guillaume Maidatchevsky in Michaël Souhaité po knjižni predlogi Mauricea Genevoixa Igrajo: Capucine Sainson-Fabresse, Corinne Masiero, Lucie Laurent, Nicolas Umbdenstock
Pustolovski film, mešanica dokumentarnega in igranega filma, bo navdušil vse ljubitelje domačih živali. Ru je živahen in radoveden maček, ki odkriva življenje na strehah Pariza. Njegova usoda se spremeni, ko ga posvoji desetletna Clémence, ki ga odpelje v kočo v osrčju gora. Tako se začne izjemna pustolovščina Clémence in Ruja, ki skupaj rasteta, srečata skrivnostno Madeleine in doživita čudovito zgodbo, ki ju bo za vedno spremenila. Priporočena starost: 7+ Originalni naslov: Mon chat et moi - La grande aventure de Rroû Leto produkcije: 2023 Država: Francija Žanr: otroški avanturistični film Režija: Guillaume Maidatchevsky Scenarij: Guillaume Maidatchevsky in Michaël Souhaité po knjižni predlogi Mauricea Genevoixa Igrajo: Capucine Sainson-Fabresse, Corinne Masiero, Lucie Laurent, Nicolas Umbdenstock
Spodbuda za nastanek dveh oddaj, ki predstavljata Gorico in Novo Gorico, je bila razglasitev Evropske prestolnice kulture za leto 2025. Dve mesti z enakim imenom ločuje državna meja ter ju zaznamuje različen zgodovinski razvoj in karakter. Gorica je danes del italijanske države, nekdaj pa je bila upravno, politično, gospodarsko in kulturno središče severne Primorske z bogato zgodovino in dediščino, ki se je stoletja oblikovala pod habsburško nadoblastjo. Televizijska ekipa je obiskala ključne spomenike, kot so grad, stolnica in trg Travnik, zlasti pa je iskala slovenske spomine, ki so se odtisnili v mestu in okolici. Te sta pomagala odkrivati poznavalec goriške kulturne zgodovine Aldo Rupel ter novinarka in publicistka Erika Jazbar. Scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj.
Spodbuda za nastanek dveh oddaj, ki predstavljata Gorico in Novo Gorico, je bila razglasitev Evropske prestolnice kulture za leto 2025. Dve mesti z enakim imenom ločuje državna meja ter ju zaznamuje različen zgodovinski razvoj in karakter. Gorica je danes del italijanske države, nekdaj pa je bila upravno, politično, gospodarsko in kulturno središče severne Primorske z bogato zgodovino in dediščino, ki se je stoletja oblikovala pod habsburško nadoblastjo. Televizijska ekipa je obiskala ključne spomenike, kot so grad, stolnica in trg Travnik, zlasti pa je iskala slovenske spomine, ki so se odtisnili v mestu in okolici. Te sta pomagala odkrivati poznavalec goriške kulturne zgodovine Aldo Rupel ter novinarka in publicistka Erika Jazbar. Scenarist in voditelj Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj.
Audrey in Helen se vrneta z zabojčki jagod, da bi skuhali marmelado. James se v ambulanti vede zelo nenavadno. Med pregledom Trickija pa postane vročičen in se mu začne blesti. Tristan poležava, medtem ko imajo drugi čez glavo dela. Končno le privoli, da gre pomagat Siegfriedu pri obiskih. Ko ju avto pusti na cedilu, sta se prisiljena pogovarjati in se tako spet zbližata. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (V.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Debbie O’Malley, Maxine Alderton, Matt Evans, Robin French, Jamie Crichton Režija: Brian Percival, Stewart Svaasand, Andy Hay V glavnih vlogah: Samuel West, Anna Madeley, Nicholas Ralph, Rachel Shenton, Tristan Farnon, James Anthony-Rose, Patricia Hodge
Audrey in Helen se vrneta z zabojčki jagod, da bi skuhali marmelado. James se v ambulanti vede zelo nenavadno. Med pregledom Trickija pa postane vročičen in se mu začne blesti. Tristan poležava, medtem ko imajo drugi čez glavo dela. Končno le privoli, da gre pomagat Siegfriedu pri obiskih. Ko ju avto pusti na cedilu, sta se prisiljena pogovarjati in se tako spet zbližata. ALL CREATURES GREAT AND SMALL (V.) / Velika Britanija / 2024 Scenarij: Debbie O’Malley, Maxine Alderton, Matt Evans, Robin French, Jamie Crichton Režija: Brian Percival, Stewart Svaasand, Andy Hay V glavnih vlogah: Samuel West, Anna Madeley, Nicholas Ralph, Rachel Shenton, Tristan Farnon, James Anthony-Rose, Patricia Hodge
"Vedno se mi je zdelo, da če se mi življenju kaj zalomi, lahko oprtam nahrbtnik in grem. Kajti če odpreš vrata in greš, se vedno nekaj zgodi, zato se lahko kaj tudi spremeni. A kako za vraga naj nosim nahrbtnik, če me moti celo ogrlica okoli vratu," je zapisala pisateljica Irena Cerar, ki je jeseni na knjižne police poslala knjigo z naslovom Svetišča narave, delo pa je prepričalo tudi široko paleto bralcev, ki so ga izbrali za knjigo leta na letošnjem Knjižnem sejmu v Ljubljani.
"Vedno se mi je zdelo, da če se mi življenju kaj zalomi, lahko oprtam nahrbtnik in grem. Kajti če odpreš vrata in greš, se vedno nekaj zgodi, zato se lahko kaj tudi spremeni. A kako za vraga naj nosim nahrbtnik, če me moti celo ogrlica okoli vratu," je zapisala pisateljica Irena Cerar, ki je jeseni na knjižne police poslala knjigo z naslovom Svetišča narave, delo pa je prepričalo tudi široko paleto bralcev, ki so ga izbrali za knjigo leta na letošnjem Knjižnem sejmu v Ljubljani.
Božični večer je. Zbrana je vsa družina. Brina se na vse pretege trudi biti pridna, saj Božiček ne obdaruje porednih otrok. Igrajo se igro »Božiček z balkona«, in ko Brinina neprijaznost vznemiri malo Sami, se mora Brina potruditi in se naučiti prijaznosti.
Božični večer je. Zbrana je vsa družina. Brina se na vse pretege trudi biti pridna, saj Božiček ne obdaruje porednih otrok. Igrajo se igro »Božiček z balkona«, in ko Brinina neprijaznost vznemiri malo Sami, se mora Brina potruditi in se naučiti prijaznosti.
Tinder, Grindr ali Bumble? Internetno zmenkarjenje nagovarja vse večje število ljudi, ki v hitrem življenskem slogu nimajo časa za prvi zmenek, veliko hitreje lahko osnoven teren preverijo preko aplikacij za iskanje partnerjev. V povprečju mora uporabnik ali uporabnica pregledati 3960 morebitnih kandidatov, a zgolj 2 % ujemajočih gre na zmenek v živo. Kako smo boljše polovice iskali včasih? Kdaj v življenju si naložimo aplikacijo za zmenkarjenje in kakšen je recept za uspeh?
Tinder, Grindr ali Bumble? Internetno zmenkarjenje nagovarja vse večje število ljudi, ki v hitrem življenskem slogu nimajo časa za prvi zmenek, veliko hitreje lahko osnoven teren preverijo preko aplikacij za iskanje partnerjev. V povprečju mora uporabnik ali uporabnica pregledati 3960 morebitnih kandidatov, a zgolj 2 % ujemajočih gre na zmenek v živo. Kako smo boljše polovice iskali včasih? Kdaj v življenju si naložimo aplikacijo za zmenkarjenje in kakšen je recept za uspeh?
Nadaljevanka je posneta po resničnih dogodkih in prikaže največjo sodno zmoto v britanski pravni zgodovini, v katero so bili po krivici vpleteni številni najemniki poštnih poslovalnic. Med letoma 1999 in 2015 je Pošta okrivila 3500 najemnikov, 700 jih je bilo spoznanih za krive, 236 jih je moralo v zapor, 4 so naredili samomor. Številnim najemnikom poštnih poslovalnic je dnevni obračun prometa, ki so ga naredili s pomočjo Fujitsovega računalniškega sistema Horizon, prikazal manko. V resnici je bila težava prav v računalniškem sistemu, za kar so odgovorni vedeli, a so to skušali prikriti. Alan Bates je moral svojo poslovalnico zapreti, vendar se je odločil, da bo zadevo raziskal. Bil je pobudnik in vodja kampanje, ki je povezala ljudi z enako usodo. Ti so se za svojo pravico borili tudi na sodišču. Sodba je bila izrečena šele aprila 2021. Za Alana Batesa boj s tem ni bil končan, saj se je še naprej zavzemal za primerno izplačilo odškodnin. ep. 1 Alan Bates je najemnik poštne poslovalnice, ki ima težave z novim računalniškim sistemom, ki ves čas prikazuje poslovno izgubo. Ker Alan ne prizna napake in krivi novi sistem Horizon, ostane brez službe in z ženo se preselita na deželo. Toda Alan je odločen, da se bo boril in dokazal, da je nedolžen. MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Gwyneth Hughes Režija: James Strong V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol
Nadaljevanka je posneta po resničnih dogodkih in prikaže največjo sodno zmoto v britanski pravni zgodovini, v katero so bili po krivici vpleteni številni najemniki poštnih poslovalnic. Med letoma 1999 in 2015 je Pošta okrivila 3500 najemnikov, 700 jih je bilo spoznanih za krive, 236 jih je moralo v zapor, 4 so naredili samomor. Številnim najemnikom poštnih poslovalnic je dnevni obračun prometa, ki so ga naredili s pomočjo Fujitsovega računalniškega sistema Horizon, prikazal manko. V resnici je bila težava prav v računalniškem sistemu, za kar so odgovorni vedeli, a so to skušali prikriti. Alan Bates je moral svojo poslovalnico zapreti, vendar se je odločil, da bo zadevo raziskal. Bil je pobudnik in vodja kampanje, ki je povezala ljudi z enako usodo. Ti so se za svojo pravico borili tudi na sodišču. Sodba je bila izrečena šele aprila 2021. Za Alana Batesa boj s tem ni bil končan, saj se je še naprej zavzemal za primerno izplačilo odškodnin. ep. 1 Alan Bates je najemnik poštne poslovalnice, ki ima težave z novim računalniškim sistemom, ki ves čas prikazuje poslovno izgubo. Ker Alan ne prizna napake in krivi novi sistem Horizon, ostane brez službe in z ženo se preselita na deželo. Toda Alan je odločen, da se bo boril in dokazal, da je nedolžen. MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Gwyneth Hughes Režija: James Strong V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.
V oddaji Športnih 366 bomo obujali spomine na 366 dni prejšnjega leta. Leta, ki je pustilo zlate sledi in orosilo marsikatero oko. Leta, ki je prineslo 3 olimpijske medalje, nadaljevanje kolesarske pravljice, nogometno evforijo, nočno spremljanje finala košarkarske lige NBA, številne medalje z evropskih in svetovnih prvenstev v različnih športnih panogah. Voditeljica Sara Benkovič bo v studiu gostila zlati olimpijki Janjo Garnbret in Andrejo Leški in srebrnega Tonija Vodiška ter tvorca slovenskih nogometnih uspehov, selektorja Matjaža Keka. Pred naš mikrofon je stopil tudi prvi kolesar sveta, Tadej Pogačar.
V oddaji Športnih 366 bomo obujali spomine na 366 dni prejšnjega leta. Leta, ki je pustilo zlate sledi in orosilo marsikatero oko. Leta, ki je prineslo 3 olimpijske medalje, nadaljevanje kolesarske pravljice, nogometno evforijo, nočno spremljanje finala košarkarske lige NBA, številne medalje z evropskih in svetovnih prvenstev v različnih športnih panogah. Voditeljica Sara Benkovič bo v studiu gostila zlati olimpijki Janjo Garnbret in Andrejo Leški in srebrnega Tonija Vodiška ter tvorca slovenskih nogometnih uspehov, selektorja Matjaža Keka. Pred naš mikrofon je stopil tudi prvi kolesar sveta, Tadej Pogačar.
V dokumentarnem filmu Miran Rudan povezuje svoje 40-letno glasbeno življenje v zgodbo, medtem ko čez celoten film podajajo svoj pogled na ustvarjanje in življenje njegovi glasbeni prijatelji in tisti, ki so bili in še vedno so vpeti v njegovo življenje od začetkov, ko je bil pri skupini Nuclear 003, Moulin Rouge, Rendez Vous, Pop Design, do aktualne skupine Miran Rudan inDESIGN. Nanizani so uspehi in neuspehi, vzponi in padci, sreča in žalost, ki so ga utrdili in izoblikovali v osebo, kakšna je sedaj.
V dokumentarnem filmu Miran Rudan povezuje svoje 40-letno glasbeno življenje v zgodbo, medtem ko čez celoten film podajajo svoj pogled na ustvarjanje in življenje njegovi glasbeni prijatelji in tisti, ki so bili in še vedno so vpeti v njegovo življenje od začetkov, ko je bil pri skupini Nuclear 003, Moulin Rouge, Rendez Vous, Pop Design, do aktualne skupine Miran Rudan inDESIGN. Nanizani so uspehi in neuspehi, vzponi in padci, sreča in žalost, ki so ga utrdili in izoblikovali v osebo, kakšna je sedaj.
Leta 1999 je edinstven film pretresel celotno generacijo in do vrha napolnil kinematografske blagajne po vsem svetu. Rodila se je saga Matrica, ki je hitro postala popkulturni fenomen, in svetu razkrila dvojico filmskih ustvarjalcev: Wachowski. Njeni preroški vidiki so srčika tega dokumentarnega filma brez primere. S tem ko je gledalce popeljala v 21. stoletje, je saga Matrica predvidela številna družbena in politična vprašanja današnjega časa: uporabo tehnologij, hekanje, vprašanje spola in identitete, lažne novice, teorije zarote. Filmi režiserk Wachowski si utirajo pot naprej, vodijo globalni boj za emancipacijo in navdihujejo generacije pri iskanju resnice, izbire in svobode. THE MATRIX GENERATION / Francija / 2023 / Režija: Benjamin Clavel
Leta 1999 je edinstven film pretresel celotno generacijo in do vrha napolnil kinematografske blagajne po vsem svetu. Rodila se je saga Matrica, ki je hitro postala popkulturni fenomen, in svetu razkrila dvojico filmskih ustvarjalcev: Wachowski. Njeni preroški vidiki so srčika tega dokumentarnega filma brez primere. S tem ko je gledalce popeljala v 21. stoletje, je saga Matrica predvidela številna družbena in politična vprašanja današnjega časa: uporabo tehnologij, hekanje, vprašanje spola in identitete, lažne novice, teorije zarote. Filmi režiserk Wachowski si utirajo pot naprej, vodijo globalni boj za emancipacijo in navdihujejo generacije pri iskanju resnice, izbire in svobode. THE MATRIX GENERATION / Francija / 2023 / Režija: Benjamin Clavel
Izvrsten in zabaven film, deloma komedija, deloma film o samospoznanju, ki ga odlikuje paleta odlično izrisanih likov. Martin je popolnoma običajen danski moški, ki ga pesti izjemno težavna kriza srednjih let. V iskanju samega sebe se oborožen samo z lokom in oblečen v živalske kože odpravi živet v norveško divjino. Tam sreča begunca Muso, ta pa ga potegne v nevaren, a tudi izjemno humoren vrtiljak dogodkov, ki mu ritem narekuje beg pred policijo, nevarnimi preprodajalci mamil in zaskrbljeno ženo. Originalni naslov: VILDMÆND Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: kriminalna črna komedija Režija: Thomas Daneskov Scenarij: Thomas Daneskov in Morten Pape Igrajo: Rasmus Bjerg, Marco Ilso, Sofie Grabol, Bjorn Sundquist, Zaki Youssef
Izvrsten in zabaven film, deloma komedija, deloma film o samospoznanju, ki ga odlikuje paleta odlično izrisanih likov. Martin je popolnoma običajen danski moški, ki ga pesti izjemno težavna kriza srednjih let. V iskanju samega sebe se oborožen samo z lokom in oblečen v živalske kože odpravi živet v norveško divjino. Tam sreča begunca Muso, ta pa ga potegne v nevaren, a tudi izjemno humoren vrtiljak dogodkov, ki mu ritem narekuje beg pred policijo, nevarnimi preprodajalci mamil in zaskrbljeno ženo. Originalni naslov: VILDMÆND Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: kriminalna črna komedija Režija: Thomas Daneskov Scenarij: Thomas Daneskov in Morten Pape Igrajo: Rasmus Bjerg, Marco Ilso, Sofie Grabol, Bjorn Sundquist, Zaki Youssef
Španska komična drama o potovanju skozi čas Španija v 80. letih. 13-letni Óscar in 10-letni Teo živita pri babici, saj je njuna mama, vrhunska znanstvenica, ki se je ukvarjala s črvinami in možnostjo potovanja v času in prostoru, izginila. Óscar, prav tako nadarjeni mladi fizik, od materinega izginotja obsedeno nadaljuje njeno delo, saj je prepričan, da je padla v prostorsko-časovni tunel. Ko Teo enega takšnih tunelov odkrije v bližini doma in skoči vanj, pristane v letu 2022. Poišče Óscarja, ki je zdaj star 46 let, da bi mlajšemu bratu pomagal pri vrnitvi v 80. leta. A ko začneta brata potovati v času, se njuni življenji čedalje bolj zapletata … Izvirni naslov: ¡SALTA! / Španski film, 2023 / Režija: Olga Osorio / Scenarij: Olga Osorio, Araceli Gonda / Igrajo: Tamar Novas, Marta Nieto, Mario Santos
Španska komična drama o potovanju skozi čas Španija v 80. letih. 13-letni Óscar in 10-letni Teo živita pri babici, saj je njuna mama, vrhunska znanstvenica, ki se je ukvarjala s črvinami in možnostjo potovanja v času in prostoru, izginila. Óscar, prav tako nadarjeni mladi fizik, od materinega izginotja obsedeno nadaljuje njeno delo, saj je prepričan, da je padla v prostorsko-časovni tunel. Ko Teo enega takšnih tunelov odkrije v bližini doma in skoči vanj, pristane v letu 2022. Poišče Óscarja, ki je zdaj star 46 let, da bi mlajšemu bratu pomagal pri vrnitvi v 80. leta. A ko začneta brata potovati v času, se njuni življenji čedalje bolj zapletata … Izvirni naslov: ¡SALTA! / Španski film, 2023 / Režija: Olga Osorio / Scenarij: Olga Osorio, Araceli Gonda / Igrajo: Tamar Novas, Marta Nieto, Mario Santos
Naša najbolj predvajana glasbena ustvarjalka zadnjih let je decembra 2023 v dvorani Stožice izvedla enega od vrhuncev slovenske koncertne scene. V Nina Pušlar Showu se je ob njej na odru (in nad njim) zvrstilo še več kot 50 glasbenikov, pevcev, plesalcev in akrobatov, ki so navdušili razprodano areno z izvedbo hitov, kot so To mi je všeč, Svet je tvoj, Lepa si, Poljub na klopci, Svet na dlani, Tople oči, Nina Nina Nina, Malo, malo ... Z Nino bodo nastopili tudi gostje presenečenja: Matjaž Robavs, Aljaž Farasin, Gregor Ravnik, Martin Štibernik in Bor Zuljan. Posnetek koncerta je odlična priložnost za podoživetje nepozabnega večera, obujanje spominov na Ninine pretekle koncerte in ogrevanje za prihajajoči stadionski spektakel, s katerim bo junija 2025 praznovala 20-letnico svoje kariere. Režiser koncerta: Anže Škrube.
Naša najbolj predvajana glasbena ustvarjalka zadnjih let je decembra 2023 v dvorani Stožice izvedla enega od vrhuncev slovenske koncertne scene. V Nina Pušlar Showu se je ob njej na odru (in nad njim) zvrstilo še več kot 50 glasbenikov, pevcev, plesalcev in akrobatov, ki so navdušili razprodano areno z izvedbo hitov, kot so To mi je všeč, Svet je tvoj, Lepa si, Poljub na klopci, Svet na dlani, Tople oči, Nina Nina Nina, Malo, malo ... Z Nino bodo nastopili tudi gostje presenečenja: Matjaž Robavs, Aljaž Farasin, Gregor Ravnik, Martin Štibernik in Bor Zuljan. Posnetek koncerta je odlična priložnost za podoživetje nepozabnega večera, obujanje spominov na Ninine pretekle koncerte in ogrevanje za prihajajoči stadionski spektakel, s katerim bo junija 2025 praznovala 20-letnico svoje kariere. Režiser koncerta: Anže Škrube.
Ingver in kurkuma sta dve začimbni rastlini, ki ju poznamo tisočletja, a sta vsaj v našem delu sveta postali zvezdi tako kulinarike kot prehranskih dodatkov šele v 21. Stoletju. Rastlini, ki izhajata iz subtropske Azije sta botanično gledano močno sorodstveno povezani, zadnja leta pa gomolje in ene in druge vzgajajo tudi v Sloveniji. Tokrat smo obiskali Urško in Klemna Mumelj, ki pod Pohorjem gojita mlad ingver in kurkumo.
Ingver in kurkuma sta dve začimbni rastlini, ki ju poznamo tisočletja, a sta vsaj v našem delu sveta postali zvezdi tako kulinarike kot prehranskih dodatkov šele v 21. Stoletju. Rastlini, ki izhajata iz subtropske Azije sta botanično gledano močno sorodstveno povezani, zadnja leta pa gomolje in ene in druge vzgajajo tudi v Sloveniji. Tokrat smo obiskali Urško in Klemna Mumelj, ki pod Pohorjem gojita mlad ingver in kurkumo.
Gostja oddaje je Ana Breznik, ena redkih Slovenk, ki je končala dodiplomski študij na sloviti univerzi Harvard v Bostonu. Spregovorila bo o svojih ameriških sanjah, o pasteh in priložnostih študentskega življenja v Bostonu.
Gostja oddaje je Ana Breznik, ena redkih Slovenk, ki je končala dodiplomski študij na sloviti univerzi Harvard v Bostonu. Spregovorila bo o svojih ameriških sanjah, o pasteh in priložnostih študentskega življenja v Bostonu.
S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.
S sateliti bolje razumemo probleme Zemlje. Preučujemo podnebne spremembe, izboljšujemo kmetijstvo in skrbimo za varnost. Pri tem nastajajo ogromne količine podatkov, ki jih učinkovito krotijo slovenska podjetja.
ep. 2 Pojavi se vedno več najemnikov poštnih poslovalnic, ki imajo težave, Pošta pa jih obtožuje kraje denarja in celo sproža sodne postopke proti njim. Takšna usoda doleti tudi najemnico poštne poslovalnice Jo Hamilton, ki mora Pošti vrniti ogromno vsoto denarja. Jo se za pomoč obrne na poslanca v parlamentu. MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Gwyneth Hughes Režija: James Strong V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol
ep. 2 Pojavi se vedno več najemnikov poštnih poslovalnic, ki imajo težave, Pošta pa jih obtožuje kraje denarja in celo sproža sodne postopke proti njim. Takšna usoda doleti tudi najemnico poštne poslovalnice Jo Hamilton, ki mora Pošti vrniti ogromno vsoto denarja. Jo se za pomoč obrne na poslanca v parlamentu. MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Gwyneth Hughes Režija: James Strong V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol
Korenine fantazijske književnosti
Fantazijska književnost neutrudno raziskuje prostrane pokrajine čarobnih svetov, ki jih poseljujejo skrivnostna pravljična bitja. Ilustrator John Howe, ki je likovno zasnoval fantazijske svetove v filmih Gospodar prstanov in Hobit ter v seriji Prstani moči, se v tej štiridelni dokumentarni seriji odpravi na popotovanje po sledeh piscev, ki so že pred mnogimi leti začrtali smernice fantazijskega žanra, kot ga poznamo danes. 2. del: William Morris V drugem delu dokumentarne serije ilustrator John Howe najprej odpotuje v Veliko Britanijo, kjer si ogleda rojstno hišo enega od »očetov« fantazijske književnosti, vsestranskega umetnika Williama Morrisa. Nato v ZDA obišče priznano avtorico fantazijskih romanov Robin Hobbs, ki mu zaupa, kako doživlja Morrisova dela in kakšen je po njenem mnenju širši družbeni pomen fantazijske književnosti. THE ROOTS OF FANTASY / Francija, Nemčija / 2022 / Režija: Stéphan Roelants
Fantazijska književnost neutrudno raziskuje prostrane pokrajine čarobnih svetov, ki jih poseljujejo skrivnostna pravljična bitja. Ilustrator John Howe, ki je likovno zasnoval fantazijske svetove v filmih Gospodar prstanov in Hobit ter v seriji Prstani moči, se v tej štiridelni dokumentarni seriji odpravi na popotovanje po sledeh piscev, ki so že pred mnogimi leti začrtali smernice fantazijskega žanra, kot ga poznamo danes. 2. del: William Morris V drugem delu dokumentarne serije ilustrator John Howe najprej odpotuje v Veliko Britanijo, kjer si ogleda rojstno hišo enega od »očetov« fantazijske književnosti, vsestranskega umetnika Williama Morrisa. Nato v ZDA obišče priznano avtorico fantazijskih romanov Robin Hobbs, ki mu zaupa, kako doživlja Morrisova dela in kakšen je po njenem mnenju širši družbeni pomen fantazijske književnosti. THE ROOTS OF FANTASY / Francija, Nemčija / 2022 / Režija: Stéphan Roelants
Svetle in temne plati sreče. Katere osebnostne lastnosti so najboljša kombinacija za srečo v življenju? Zakaj zahodne potrošniške družbe od ljudi zahtevajo, da so srečni? Kaj sreča sploh je?
Svetle in temne plati sreče. Katere osebnostne lastnosti so najboljša kombinacija za srečo v življenju? Zakaj zahodne potrošniške družbe od ljudi zahtevajo, da so srečni? Kaj sreča sploh je?
Kvantni računalniki bodo kos nalogam, ki jim niti najzmogljivejši superračunalniki niso. Med drugim bi kaj zlahka strli enkripcijo, ki danes ščiti naše digitalne podatke. Prav zato se zdaj zelo intenzivno, tudi pri nas, razvija kvantne komunikacije, ki bi bile varne pred tovrstnimi vdori.
Kvantni računalniki bodo kos nalogam, ki jim niti najzmogljivejši superračunalniki niso. Med drugim bi kaj zlahka strli enkripcijo, ki danes ščiti naše digitalne podatke. Prav zato se zdaj zelo intenzivno, tudi pri nas, razvija kvantne komunikacije, ki bi bile varne pred tovrstnimi vdori.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
V predzadnji oddaji letošnjega leta se bosta v studiu Radia Ga Ga – Nova generacija srečala nekdanji in večni župan dveh največjih slovenskih mest in enkrat za vselej odgovorila na vprašanje, kdo je boljši, ali Zoki ali Franc. Seveda se jima bodo pridružili številni prijatelji, ki bodo ob spremljavi posebnega gosta harmonikarja Marka Hatlaka tudi zapeli. Angelca Likovič o rodnosti, Jan Plestenjak o snegu in Urška Klakočar Zupančič o mladih fantih, o svojih željah in tegobah pa bosta zapela tudi oba župana. Uroš Slak se bo tokrat ukvarjal z interpelacijami, Vesna Milek bo gostila Sebastijana Cavazzo, dobili bomo recept za torto "Petarda", na terenu bomo obiskali 15-minutno rezidenco, ki jo za predsednico države gradi Ivo Boscarol, in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.
V predzadnji oddaji letošnjega leta se bosta v studiu Radia Ga Ga – Nova generacija srečala nekdanji in večni župan dveh največjih slovenskih mest in enkrat za vselej odgovorila na vprašanje, kdo je boljši, ali Zoki ali Franc. Seveda se jima bodo pridružili številni prijatelji, ki bodo ob spremljavi posebnega gosta harmonikarja Marka Hatlaka tudi zapeli. Angelca Likovič o rodnosti, Jan Plestenjak o snegu in Urška Klakočar Zupančič o mladih fantih, o svojih željah in tegobah pa bosta zapela tudi oba župana. Uroš Slak se bo tokrat ukvarjal z interpelacijami, Vesna Milek bo gostila Sebastijana Cavazzo, dobili bomo recept za torto "Petarda", na terenu bomo obiskali 15-minutno rezidenco, ki jo za predsednico države gradi Ivo Boscarol, in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.
Zadnjo oddajo letošnjega Radia Ga Ga – Nova generacija bosta prevzeli dve voditeljski legendi, Štefančič in Slak, ki ju bomo tokrat prvič slišali skupaj. V studiu bosta gostila "prave" slovenske dobre može, od Boscarola do Pečečnika, Hana, Jožeta Potrebuješa in Kanglerja, ki bo zbrane tudi nagovoril. Spremljali bomo športni prenos božične zakuske s komentatorskimi legendami Ivom Milovanovičem, Andrejem Staretom, Jelkom Grosom in Miranom Ališičem. Ob teh pa bodo tu še Angelca Likovič in Martelanc, ki bosta razpravljala o božičnih tradicijah, Robert Golob s pravili za slikanje z Božičkom, mala šola pirotehnike s Strojani in seveda odštevanje do novega leta z Zoranom Jankovićem. Vse to in vsaj še dvoje v petek dopoldne na Prvem.
Zadnjo oddajo letošnjega Radia Ga Ga – Nova generacija bosta prevzeli dve voditeljski legendi, Štefančič in Slak, ki ju bomo tokrat prvič slišali skupaj. V studiu bosta gostila "prave" slovenske dobre može, od Boscarola do Pečečnika, Hana, Jožeta Potrebuješa in Kanglerja, ki bo zbrane tudi nagovoril. Spremljali bomo športni prenos božične zakuske s komentatorskimi legendami Ivom Milovanovičem, Andrejem Staretom, Jelkom Grosom in Miranom Ališičem. Ob teh pa bodo tu še Angelca Likovič in Martelanc, ki bosta razpravljala o božičnih tradicijah, Robert Golob s pravili za slikanje z Božičkom, mala šola pirotehnike s Strojani in seveda odštevanje do novega leta z Zoranom Jankovićem. Vse to in vsaj še dvoje v petek dopoldne na Prvem.
Zadnjo oddajo letošnjega Radia Ga Ga – Nova generacija bosta prevzeli dve voditeljski legendi, Štefančič in Slak, ki ju bomo tokrat prvič slišali skupaj. V studiu bosta gostila "prave" slovenske dobre može, od Boscarola do Pečečnika, Hana, Jožeta Potrebuješa in Kanglerja, ki bo zbrane tudi nagovoril. Spremljali bomo športni prenos božične zakuske s komentatorskimi legendami Ivom Milovanovičem, Andrejem Staretom, Jelkom Grosom in Miranom Ališičem. Ob teh pa bodo tu še Angelca Likovič in Martelanc, ki bosta razpravljala o božičnih tradicijah, Robert Golob s pravili za slikanje z Božičkom, mala šola pirotehnike s Strojani in seveda odštevanje do novega leta z Zoranom Jankovićem. Vse to in vsaj še dvoje v petek dopoldne na Prvem.
Zadnjo oddajo letošnjega Radia Ga Ga – Nova generacija bosta prevzeli dve voditeljski legendi, Štefančič in Slak, ki ju bomo tokrat prvič slišali skupaj. V studiu bosta gostila "prave" slovenske dobre može, od Boscarola do Pečečnika, Hana, Jožeta Potrebuješa in Kanglerja, ki bo zbrane tudi nagovoril. Spremljali bomo športni prenos božične zakuske s komentatorskimi legendami Ivom Milovanovičem, Andrejem Staretom, Jelkom Grosom in Miranom Ališičem. Ob teh pa bodo tu še Angelca Likovič in Martelanc, ki bosta razpravljala o božičnih tradicijah, Robert Golob s pravili za slikanje z Božičkom, mala šola pirotehnike s Strojani in seveda odštevanje do novega leta z Zoranom Jankovićem. Vse to in vsaj še dvoje v petek dopoldne na Prvem.
Novo leto je tukaj in z njim tudi nova sezona Radia Ga Ga − Nova generacija. Kako in za koliko prodati Slovenijo se bodo spraševali člani vlade Robert, Urška, Marjan in Matjaž, ki so dobili nalogo, da pripravijo ponudbo za novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa, za nakup pa se zanimajo tudi drugi svetovni voditelji, od Orbana do Putina. Uroš Slak bo preverjal, kdo plača koliko omrežnine in ali je cena elektrike res povezana s političnim pedigrejem. Kako na novi davek na pse gledajo v živalski skupnosti, ali ima Slavoj Žižek res svoj Only Fans profil, kaj ob pravoslavnem novem letu pripravljata Serpentinšek in Martelanc, premierna predstavitev novega sodelavca Boruta Pahorja, kaj Slovenija počne v vesolju in verjetno še kaj v novi epizodi oddaje Radio Ga Ga − Nova generacija v petek dopoldan na Prvem.
Novo leto je tukaj in z njim tudi nova sezona Radia Ga Ga − Nova generacija. Kako in za koliko prodati Slovenijo se bodo spraševali člani vlade Robert, Urška, Marjan in Matjaž, ki so dobili nalogo, da pripravijo ponudbo za novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa, za nakup pa se zanimajo tudi drugi svetovni voditelji, od Orbana do Putina. Uroš Slak bo preverjal, kdo plača koliko omrežnine in ali je cena elektrike res povezana s političnim pedigrejem. Kako na novi davek na pse gledajo v živalski skupnosti, ali ima Slavoj Žižek res svoj Only Fans profil, kaj ob pravoslavnem novem letu pripravljata Serpentinšek in Martelanc, premierna predstavitev novega sodelavca Boruta Pahorja, kaj Slovenija počne v vesolju in verjetno še kaj v novi epizodi oddaje Radio Ga Ga − Nova generacija v petek dopoldan na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
O tem, kako je neuvrščena Jugoslavija prav v najrevnejših državah sveta skušala dokazati, da lahko mednarodno ekonomsko sodelovanje poteka tudi drugače, kot ga izvajajo zahodna multinacionalna podjetja
O tem, kako je neuvrščena Jugoslavija prav v najrevnejših državah sveta skušala dokazati, da lahko mednarodno ekonomsko sodelovanje poteka tudi drugače, kot ga izvajajo zahodna multinacionalna podjetja
V Nedeljski reportaži se odpravljamo v Južne bohinjske gore. Tam na Planini za Liscem in pod Črno prstjo na 1346 metrih nadmorske višine stoji Orožnova koča. Koča ima za slovensko planinsko zgodovino poseben pomen, saj je bila to prva slovenska koča. Ob odprtju so leta 1894 v Bohinjski Bistrici izobesili napis, na katerem so zapisali: »Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska«. Danes na mestu prve koče sicer stoji njena kopija. Pred novim letom je oskrbnik Orožnove koče na Planini za Liscem Franci Beguš tam sprejel avtorja Nedeljske reportaže Aleša Ogrina.
V Nedeljski reportaži se odpravljamo v Južne bohinjske gore. Tam na Planini za Liscem in pod Črno prstjo na 1346 metrih nadmorske višine stoji Orožnova koča. Koča ima za slovensko planinsko zgodovino poseben pomen, saj je bila to prva slovenska koča. Ob odprtju so leta 1894 v Bohinjski Bistrici izobesili napis, na katerem so zapisali: »Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska«. Danes na mestu prve koče sicer stoji njena kopija. Pred novim letom je oskrbnik Orožnove koče na Planini za Liscem Franci Beguš tam sprejel avtorja Nedeljske reportaže Aleša Ogrina.
"Ko sem šla s starši v mesto in nihče od nas ni znal prebrati napisov na trgovinah, uradih, na trgovskih policah ali avtobusih, sem se trdno odločila, da se bom jaz čim prej naučila brati." Vstop v šolo, kamor so jo vpisali leto prej, ker da bo najbrž prvi razred ponavljala, je bil zanjo prelomen trenutek, a je poleg znanja tam dobila tudi občutek manjvrednosti, zasmehovanje in nesprejetost.
"Ko sem šla s starši v mesto in nihče od nas ni znal prebrati napisov na trgovinah, uradih, na trgovskih policah ali avtobusih, sem se trdno odločila, da se bom jaz čim prej naučila brati." Vstop v šolo, kamor so jo vpisali leto prej, ker da bo najbrž prvi razred ponavljala, je bil zanjo prelomen trenutek, a je poleg znanja tam dobila tudi občutek manjvrednosti, zasmehovanje in nesprejetost.
V prostem času teče in hodi po več desetkilometrskih poteh, pozimi turno smuča, poleti vesla in pleza. Avantura se zanjo začne ob odhodu od doma. Doživetij ji ni več treba iskati daleč stran, četudi je strastna popotnica, pred leti pa je pretekla tudi ekstremno ultramaratonsko preizkušnjo v Andori.
V prostem času teče in hodi po več desetkilometrskih poteh, pozimi turno smuča, poleti vesla in pleza. Avantura se zanjo začne ob odhodu od doma. Doživetij ji ni več treba iskati daleč stran, četudi je strastna popotnica, pred leti pa je pretekla tudi ekstremno ultramaratonsko preizkušnjo v Andori.