Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Če bi morali opredeliti en kraj in en dogodek, ki vsako leto najbolj opredeljuje našo deželo, je to zagotovo Planica, pri čemer je letošnjo še posebej zaznamoval zmagovit konec skakalne in letalske kariere najuspešnejšega našega predstavnika v tem športu doslej Petra Prevca. Poplaniški teden je nato med drugimi dosežki prospremila še bleščeča zmaga slovenske nogometne reprezentance nad Portugalsko. Slovenija ni le zibelka letenja na smučeh, narodnozabavne in katerekoli glasbe ter trajnostnih prevoznih sredstev. Navsezadnje… Slovenija je dežela, ki da misliti, ne le Ronaldu.
Če bi morali opredeliti en kraj in en dogodek, ki vsako leto najbolj opredeljuje našo deželo, je to zagotovo Planica, pri čemer je letošnjo še posebej zaznamoval zmagovit konec skakalne in letalske kariere najuspešnejšega našega predstavnika v tem športu doslej Petra Prevca. Poplaniški teden je nato med drugimi dosežki prospremila še bleščeča zmaga slovenske nogometne reprezentance nad Portugalsko. Slovenija ni le zibelka letenja na smučeh, narodnozabavne in katerekoli glasbe ter trajnostnih prevoznih sredstev. Navsezadnje… Slovenija je dežela, ki da misliti, ne le Ronaldu.
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Po aferi sodna stavba so se Socialni demokrati odločili za izredni volilni kongres, na katerem bodo izbrali novo vodstvo. Kandidati za naslednico Tanje Fajon so trije, Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin. Naši gostje bodo govorili o tem, kakšna je prihodnost stranke in njen odnos z drugima strankama v koaliciji.
Po aferi sodna stavba so se Socialni demokrati odločili za izredni volilni kongres, na katerem bodo izbrali novo vodstvo. Kandidati za naslednico Tanje Fajon so trije, Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin. Naši gostje bodo govorili o tem, kakšna je prihodnost stranke in njen odnos z drugima strankama v koaliciji.
Danes pa nekaj o zapletenem, a čudovitem svetu verskih običajev in verovanj. O religiji, skratka …
Danes pa nekaj o zapletenem, a čudovitem svetu verskih običajev in verovanj. O religiji, skratka …
Nagrajena pisateljica, kolumnistka in eko-kmetovalka nalije čistega vina meščanom, ki nočejo razumeti kmetov, in kmetom, ki nočejo razumeti meščanov
Nagrajena pisateljica, kolumnistka in eko-kmetovalka nalije čistega vina meščanom, ki nočejo razumeti kmetov, in kmetom, ki nočejo razumeti meščanov
Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.” Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst? O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:
Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.” Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst? O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:
Ljubezenska komična drama in romanca. Sophia je štiridesetletna profesorica filozofije, ki z Xavierjem živi v trdni, a nekoliko predvidljivi zvezi. Desetletje njunega odnosa je minilo na odprtjih razstav in ob neskončnih večerjah s prijatelji iz podobnega okolja. Nekega dne se mora Sophia odpraviti na sestanek z obrtnikom, ki bo obnavljal njuno počitniško hišo na podeželju. Tako Sophia spozna rokodelca Sylvaina, ki ji v enem dnevu zmeša glavo. Sophia se zaljubi do ušes in prav tako tudi Sylvain. Med njima se razvije romanca, ki kar traja, in nikakor ne moreta eden brez drugega. Jasno je, da sta si zelo različna, in jasno je, da se nasprotja privlačijo. Toda ali tudi trajajo? Film je poglobljena, obenem pa smešna in duhovita študija ljubezenskega odnosa. THE NATURE OF LOVE / SIMPLE COMME SYLVAIN / KANADA, FRANCIJA / 2023 Režija: Monia Chokri / Scenarij: Monia Chokri / Igrajo: Magalie Lépine-Blondeau, Monia Chokri, Pierre-Yves Cardinal, Christine Beaulieu, Micheline Lanctôt, Karelle Tremblay, Steve Laplante, Francis-William …
Ljubezenska komična drama in romanca. Sophia je štiridesetletna profesorica filozofije, ki z Xavierjem živi v trdni, a nekoliko predvidljivi zvezi. Desetletje njunega odnosa je minilo na odprtjih razstav in ob neskončnih večerjah s prijatelji iz podobnega okolja. Nekega dne se mora Sophia odpraviti na sestanek z obrtnikom, ki bo obnavljal njuno počitniško hišo na podeželju. Tako Sophia spozna rokodelca Sylvaina, ki ji v enem dnevu zmeša glavo. Sophia se zaljubi do ušes in prav tako tudi Sylvain. Med njima se razvije romanca, ki kar traja, in nikakor ne moreta eden brez drugega. Jasno je, da sta si zelo različna, in jasno je, da se nasprotja privlačijo. Toda ali tudi trajajo? Film je poglobljena, obenem pa smešna in duhovita študija ljubezenskega odnosa. THE NATURE OF LOVE / SIMPLE COMME SYLVAIN / KANADA, FRANCIJA / 2023 Režija: Monia Chokri / Scenarij: Monia Chokri / Igrajo: Magalie Lépine-Blondeau, Monia Chokri, Pierre-Yves Cardinal, Christine Beaulieu, Micheline Lanctôt, Karelle Tremblay, Steve Laplante, Francis-William …
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"
Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.
Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.
Ni ovir za več sto milijonov evrov vredne obnove železniških postaj za nekaj sto potnikov na dan. Podražitev za sto milijonov nikogar ne gane; za vrednost ene železniške postaje bi na primer lahko zgradili 1000 neprofitnih stanovanj. Kako si domača gradbena hobotnica v ozadju deli posle, kdo pri tem sodeluje in kje je tukaj politika?
Ni ovir za več sto milijonov evrov vredne obnove železniških postaj za nekaj sto potnikov na dan. Podražitev za sto milijonov nikogar ne gane; za vrednost ene železniške postaje bi na primer lahko zgradili 1000 neprofitnih stanovanj. Kako si domača gradbena hobotnica v ozadju deli posle, kdo pri tem sodeluje in kje je tukaj politika?
Po vrnitvi iz Egipta Teodozija ugotovi, da je njena kamnita mačka oživela. In očeta je resnično nekaj uročilo. Henry izumi alarm za vlomilce, ki bo muzeju gotovo koristil. Vsa družina se pripravlja na imenitna gosta. Obiščeta jih namreč prava egipčanska princesa in njen stric. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Po vrnitvi iz Egipta Teodozija ugotovi, da je njena kamnita mačka oživela. In očeta je resnično nekaj uročilo. Henry izumi alarm za vlomilce, ki bo muzeju gotovo koristil. Vsa družina se pripravlja na imenitna gosta. Obiščeta jih namreč prava egipčanska princesa in njen stric. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Količina medicinskega znanja se je leta 2020 podvojila na vsakih 73 dni. Leta 1950 je bil ta čas ocenjen na 50 let. Kako bi lahko zdravniki obvladovali to količino informacij in znanje priklicali v spomin, ko bi ga potrebovali? Kako jim lahko pri tem pomaga umetna inteligenca? Umetna inteligenca zelo hitro analizira posnetke magnetne resonance ali računalniške tomografije in zazna vzorce, ki jih ljudje ne. Slovenski raziskovalci pa želijo z uporabo umetne inteligence napovedati, ali bodo nedonošenčki razvili kognitivne in motorične težave, raziskujejo, kako bi izboljšali zdravljenje najpogostejše oblike možganskih tumorjev, in poskušajo s slik računalniške tomografije napovedati, kako veliko je tveganje pri ljudeh, ki so preživeli raka dojke, da po zdravljenju razvijejo nekatere kronične nenalezljive bolezni, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja.
Količina medicinskega znanja se je leta 2020 podvojila na vsakih 73 dni. Leta 1950 je bil ta čas ocenjen na 50 let. Kako bi lahko zdravniki obvladovali to količino informacij in znanje priklicali v spomin, ko bi ga potrebovali? Kako jim lahko pri tem pomaga umetna inteligenca? Umetna inteligenca zelo hitro analizira posnetke magnetne resonance ali računalniške tomografije in zazna vzorce, ki jih ljudje ne. Slovenski raziskovalci pa želijo z uporabo umetne inteligence napovedati, ali bodo nedonošenčki razvili kognitivne in motorične težave, raziskujejo, kako bi izboljšali zdravljenje najpogostejše oblike možganskih tumorjev, in poskušajo s slik računalniške tomografije napovedati, kako veliko je tveganje pri ljudeh, ki so preživeli raka dojke, da po zdravljenju razvijejo nekatere kronične nenalezljive bolezni, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja.
Lexie odkrije ključne podatke o moževi smrti, Morris pa družino in sodelavce odpelje na otok Eris, ki ga je kupil, ter jim odkrije, kaj namerava z njim. Lexie inšp. Guthrie zagotovi, da bo z družino lahko vstopila v program zaščite prič, če jim bo pomagala zašiti Morrisa. Lexie dobi dokaze proti Morrisu. PAYBACK / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Debbie O'Malley Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton
Lexie odkrije ključne podatke o moževi smrti, Morris pa družino in sodelavce odpelje na otok Eris, ki ga je kupil, ter jim odkrije, kaj namerava z njim. Lexie inšp. Guthrie zagotovi, da bo z družino lahko vstopila v program zaščite prič, če jim bo pomagala zašiti Morrisa. Lexie dobi dokaze proti Morrisu. PAYBACK / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Debbie O'Malley Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton
Na letalu, s katerim Amy leti domov, pride do streljanja. Eden od potnikov umre, Amy pa še vedno ni nič bliže odgovorom, ki bi ji pomagali končati preiskavo. Možnosti zmanjkuje tudi Kirsten. Privoli v srečanje s Sutherlandom in se izpostavi še večji nevarnosti. Amy v preiskavi končno doseže napredek, odločiti pa se mora, ali je res pripravljena tvegati vse, da bi našla krivce. VIGIL (II.) / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Tom Edge Režija: Andy De Emmony, Joss Agnew V glavnih vlogah: Suranne Jones, Rose Leslie, Gary Lewis, Romola Garai, Dougray Scott, Oscar Salem, Amir El-Masry, David Elliot, Chris Jenks
Na letalu, s katerim Amy leti domov, pride do streljanja. Eden od potnikov umre, Amy pa še vedno ni nič bliže odgovorom, ki bi ji pomagali končati preiskavo. Možnosti zmanjkuje tudi Kirsten. Privoli v srečanje s Sutherlandom in se izpostavi še večji nevarnosti. Amy v preiskavi končno doseže napredek, odločiti pa se mora, ali je res pripravljena tvegati vse, da bi našla krivce. VIGIL (II.) / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Tom Edge Režija: Andy De Emmony, Joss Agnew V glavnih vlogah: Suranne Jones, Rose Leslie, Gary Lewis, Romola Garai, Dougray Scott, Oscar Salem, Amir El-Masry, David Elliot, Chris Jenks
Primarijka Josipina Ana Červek je vso svojo aktivno delovno dobo posvetila onkološkim bolnikom ter uvedla številne nove metode zdravljenja. Med drugim je uvajala medikamentozno hormonsko zdravljenje bolnic z rakom dojk, ustanovila pa je tudi oddelek za akutno paliativno oskrbo. V zadnjih letih svoje profesionalne kariere je uvajala zdravljenje s kanabinoidi. Njeno delo je pogosto odstopalo od standardnih principov.
Primarijka Josipina Ana Červek je vso svojo aktivno delovno dobo posvetila onkološkim bolnikom ter uvedla številne nove metode zdravljenja. Med drugim je uvajala medikamentozno hormonsko zdravljenje bolnic z rakom dojk, ustanovila pa je tudi oddelek za akutno paliativno oskrbo. V zadnjih letih svoje profesionalne kariere je uvajala zdravljenje s kanabinoidi. Njeno delo je pogosto odstopalo od standardnih principov.
Komična drama o odtujeni družini z izjemnim škotskim igralcem Brianom Coxom. Prileten Rory MacNeil, najbolj trmast človek na Škotskem, zaradi slabega zdravstvenega stanja nima druge izbire, kot da zapusti dom in se začasno preseli v stanovanje svojega odtujenega sina v San Franciscu. Tam ima možnost boljše zdravstvene oskrbe. Sin kot zagnan karierist že tako komajda izpolnjuje obveznosti, ki jih ima v družini z dojenčkom, v zakonu in karieri. Po vselitvi se med sinom in očetom razvnamejo stari prepiri zaradi različnih vrednot in načina vzgajanja otroka. Rory se v novem okolju počuti tuje in utesnjeno, a se naveže na vnuka in si tako zagotovi nekaj svobode pri uveljavljanju svojega načina vzgoje. S tem stopi na živce novopečenim staršem. Izvirni naslov: ETRUSCAN SMILE / Ameriški film, 2018 / Režija: Oded Binnun / Scenarij: Jose Luis Sampedro, Michael McGowan, Michal Lali Kagan / Igrajo: Brian Cox, JJ Feild, Thora Birch, Rosanna Arquette
Komična drama o odtujeni družini z izjemnim škotskim igralcem Brianom Coxom. Prileten Rory MacNeil, najbolj trmast človek na Škotskem, zaradi slabega zdravstvenega stanja nima druge izbire, kot da zapusti dom in se začasno preseli v stanovanje svojega odtujenega sina v San Franciscu. Tam ima možnost boljše zdravstvene oskrbe. Sin kot zagnan karierist že tako komajda izpolnjuje obveznosti, ki jih ima v družini z dojenčkom, v zakonu in karieri. Po vselitvi se med sinom in očetom razvnamejo stari prepiri zaradi različnih vrednot in načina vzgajanja otroka. Rory se v novem okolju počuti tuje in utesnjeno, a se naveže na vnuka in si tako zagotovi nekaj svobode pri uveljavljanju svojega načina vzgoje. S tem stopi na živce novopečenim staršem. Izvirni naslov: ETRUSCAN SMILE / Ameriški film, 2018 / Režija: Oded Binnun / Scenarij: Jose Luis Sampedro, Michael McGowan, Michal Lali Kagan / Igrajo: Brian Cox, JJ Feild, Thora Birch, Rosanna Arquette
Člani kraljeve družine so na oddihu v dvorcu v Fontainebleauju, kjer se pripravljajo na vsakoletno slavje, na katero povabijo okoliško prebivalstvo. Užaljena grofica du Barry z vsemi silami napade Marijo Antoaneto. Poskrbi, da sta mlada zakonca nastanjena vsak na svojem koncu dvorca, grofa Provansalskega, drugega v vrsti za prestol, prepriča, naj se čim prej poroči in zaplodi dediča, odloči pa se tudi, da kralja ne bo spustila v svojo spalnico, dokler ji Marija Antoaneta ne bo javno izkazala spoštovanja. MARIE ANTOINETTE / Francija / 2022 Scenarij: Deborah Davis Režija: Geoffrey Enthoven, Pete Travis V glavnih vlogah: Emilia Schüle, Louis Cunningham, James Purefoy, Jack Archer, Jasmine Blackborow, Gaia Weiss, Oscar Lesage, Crystal Shepherd – Cross, Caroline Piette, Nathan Willcocks, Roxane Duran, Laura Benson, Jonas Bloquet, Yoli Fuller, Liah O'Prey, Paul Bandey
Člani kraljeve družine so na oddihu v dvorcu v Fontainebleauju, kjer se pripravljajo na vsakoletno slavje, na katero povabijo okoliško prebivalstvo. Užaljena grofica du Barry z vsemi silami napade Marijo Antoaneto. Poskrbi, da sta mlada zakonca nastanjena vsak na svojem koncu dvorca, grofa Provansalskega, drugega v vrsti za prestol, prepriča, naj se čim prej poroči in zaplodi dediča, odloči pa se tudi, da kralja ne bo spustila v svojo spalnico, dokler ji Marija Antoaneta ne bo javno izkazala spoštovanja. MARIE ANTOINETTE / Francija / 2022 Scenarij: Deborah Davis Režija: Geoffrey Enthoven, Pete Travis V glavnih vlogah: Emilia Schüle, Louis Cunningham, James Purefoy, Jack Archer, Jasmine Blackborow, Gaia Weiss, Oscar Lesage, Crystal Shepherd – Cross, Caroline Piette, Nathan Willcocks, Roxane Duran, Laura Benson, Jonas Bloquet, Yoli Fuller, Liah O'Prey, Paul Bandey
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
Kibernetski prostor je vse bolj nevaren, saj hekerji izkoriščajo človeške napake in tehnične pomanjkljivosti za vdore v računalniške sisteme. Žrtve nato izsiljujejo za odkupnino in jim grozijo, da bodo ukradeni podatki sicer uničeni, prodani na temnem spletu ali javno objavljeni. V dokumentarnem filmu so prikazani zgodbe žrtev kibernetskih napadov, nasveti strokovnjakov za kibernetsko varnost in pogovor z nekdanjim hekerjem, ki se je odpovedal nezakonitemu početju in se danes ukvarja z osveščanjem javnosti o pomenu zaščite na spletu. HACKERS: IDENTITY THEFT / HACKERS, L'INTIMITÉ VIOLÉE / Švica / 2023 / Režija: Sabine Pirolt, Matteo Born
Kibernetski prostor je vse bolj nevaren, saj hekerji izkoriščajo človeške napake in tehnične pomanjkljivosti za vdore v računalniške sisteme. Žrtve nato izsiljujejo za odkupnino in jim grozijo, da bodo ukradeni podatki sicer uničeni, prodani na temnem spletu ali javno objavljeni. V dokumentarnem filmu so prikazani zgodbe žrtev kibernetskih napadov, nasveti strokovnjakov za kibernetsko varnost in pogovor z nekdanjim hekerjem, ki se je odpovedal nezakonitemu početju in se danes ukvarja z osveščanjem javnosti o pomenu zaščite na spletu. HACKERS: IDENTITY THEFT / HACKERS, L'INTIMITÉ VIOLÉE / Švica / 2023 / Režija: Sabine Pirolt, Matteo Born
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.
Naslednji teden počivamo, zato je najbolje, da si novo epizodo oddaje Kaj dogaja? ogledate kar dvakrat. Kdo upravlja vreme, kdo vlado in kdo slovenske srne? V rubriki Čiv čav izvemo, zakaj slovenske divje živali prihajajo v mesta in kaj ob začetku sezone maturantskih plesov srednješolcem svetuje Fešn Tony. Robi nam pokaže, kako dobiti čisto pravi "beach body", v telenoveli Palomar pa bomo videli, kaj ob zmagi SD-ja načrtuje Luka Mesec. Naša gostja bo strokovnjakinja za kibernetsko varnost Maja Marija Horvat, vaše težave pa tokrat rešuje svetovni popotnik Tomo K. Na Mali terasi bo legendarno Si SD? zapel eden in edini Han Plestenjak.
Naslednji teden počivamo, zato je najbolje, da si novo epizodo oddaje Kaj dogaja? ogledate kar dvakrat. Kdo upravlja vreme, kdo vlado in kdo slovenske srne? V rubriki Čiv čav izvemo, zakaj slovenske divje živali prihajajo v mesta in kaj ob začetku sezone maturantskih plesov srednješolcem svetuje Fešn Tony. Robi nam pokaže, kako dobiti čisto pravi "beach body", v telenoveli Palomar pa bomo videli, kaj ob zmagi SD-ja načrtuje Luka Mesec. Naša gostja bo strokovnjakinja za kibernetsko varnost Maja Marija Horvat, vaše težave pa tokrat rešuje svetovni popotnik Tomo K. Na Mali terasi bo legendarno Si SD? zapel eden in edini Han Plestenjak.
William Shakespeare je bil star štirideset let in v Londonu je živel že skoraj dve desetletji. Redko se je vračal v Stratford k ženi Anne in zdaj odraslima hčerama. Njegova zavetnica Kraljica Elizabeta I. je po štirih desetletjih vladanja umrla, njegova kariera se je počasi bližala koncu. Razmišljal je o svoji umrljivosti, o napakah, ki jih je storil v življenju. V tem času je napisal nekaj svojih največjih, najmračnejših in najbolj osebnih dram, Macbeth, Othello, Kralj Lear, in svoje slovo od gledališča, Vihar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
William Shakespeare je bil star štirideset let in v Londonu je živel že skoraj dve desetletji. Redko se je vračal v Stratford k ženi Anne in zdaj odraslima hčerama. Njegova zavetnica Kraljica Elizabeta I. je po štirih desetletjih vladanja umrla, njegova kariera se je počasi bližala koncu. Razmišljal je o svoji umrljivosti, o napakah, ki jih je storil v življenju. V tem času je napisal nekaj svojih največjih, najmračnejših in najbolj osebnih dram, Macbeth, Othello, Kralj Lear, in svoje slovo od gledališča, Vihar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
Koledar enodnevnih kolesarskih klasik na najvišji ravni je prej kot ne končan. Zaključek na preizkušnji Liege – Bastogne – Liege je po dveh letih znova dobil Tadej Pogačar, ki se bo na začetku maja prvič podal na dirko Po Italiji.
Koledar enodnevnih kolesarskih klasik na najvišji ravni je prej kot ne končan. Zaključek na preizkušnji Liege – Bastogne – Liege je po dveh letih znova dobil Tadej Pogačar, ki se bo na začetku maja prvič podal na dirko Po Italiji.
Zadnje dni nas je pretresla novica, da ima eden najvidnejših in najvišjih sodnikov v državi – SP! Predsednica parlamenta, tudi sama sodnica, a brez SP-ja, se je tako razhudila, da je zahtevala, da sodnik odstopi. O nezdružljivosti sodniške službe s čemerkoli drugim, je govorila. Ker menimo, da nasprotniki sodniških SP-jev nimajo prav, danes nekaj o teoriji in praksi te priljubljene zaposlitvene oblike.
Zadnje dni nas je pretresla novica, da ima eden najvidnejših in najvišjih sodnikov v državi – SP! Predsednica parlamenta, tudi sama sodnica, a brez SP-ja, se je tako razhudila, da je zahtevala, da sodnik odstopi. O nezdružljivosti sodniške službe s čemerkoli drugim, je govorila. Ker menimo, da nasprotniki sodniških SP-jev nimajo prav, danes nekaj o teoriji in praksi te priljubljene zaposlitvene oblike.
Komična drama. Carlos je Argentinec, ki živi v Španiji, in nekdanji plesalec tanga. Nekega dne prejme klic svojega mladostnega prijatelja Pichuquita, s katerim se poznata še iz časov, ko je Carlos živel v Argentini v Južni Ameriki. Tam sta bila Carlos in Margarita eden od bolj znanih plesnih parov. Pichuquito v telefonskem pogovoru razkrije Margaritino smrt in vabilo na pogreb. Carlos, mrk in predan spominom, odleti v Buenos Aires, se udeleži pogrebnih slovesnosti, a tam ga čaka veliko presenečenje: Margarita ni mrtva, to je bila samo Pichuquitova ukana, s katero je zvabil Carlosa v Argentino. Margarita je v resnici še kako živa in ima poseben načrt. Hoče, da se s Carlosom odpravita na podeželje, kjer živi njun sin, ki pa ne pozna svojih bioloških staršev … LET THE DANCE BEGIN / EMPIEZA EL BAILE / ARGENTINA, ŠPANIJA / 2023 Režija: Marina Seresesky / Scenarij: Marina Seresesky / Igrajo: Darío Grandinetti, Jorge Marrale, Mercedes Morán, Pastora Vega …
Komična drama. Carlos je Argentinec, ki živi v Španiji, in nekdanji plesalec tanga. Nekega dne prejme klic svojega mladostnega prijatelja Pichuquita, s katerim se poznata še iz časov, ko je Carlos živel v Argentini v Južni Ameriki. Tam sta bila Carlos in Margarita eden od bolj znanih plesnih parov. Pichuquito v telefonskem pogovoru razkrije Margaritino smrt in vabilo na pogreb. Carlos, mrk in predan spominom, odleti v Buenos Aires, se udeleži pogrebnih slovesnosti, a tam ga čaka veliko presenečenje: Margarita ni mrtva, to je bila samo Pichuquitova ukana, s katero je zvabil Carlosa v Argentino. Margarita je v resnici še kako živa in ima poseben načrt. Hoče, da se s Carlosom odpravita na podeželje, kjer živi njun sin, ki pa ne pozna svojih bioloških staršev … LET THE DANCE BEGIN / EMPIEZA EL BAILE / ARGENTINA, ŠPANIJA / 2023 Režija: Marina Seresesky / Scenarij: Marina Seresesky / Igrajo: Darío Grandinetti, Jorge Marrale, Mercedes Morán, Pastora Vega …
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Portret slovenskega komediografa, pisatelja, dramatika in politika Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana. Portret največjega slovenskega komediografa in pisatelja Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana, ki ga javnost pozna predvsem kot pisatelja, dramatika, humorista, gledališčnika in politika. Je pa tudi ljubiteljski ribič. Toneta Partljiča v dokumentarnem filmu spoznavamo ob spominih in anekdotah njegovih sorodnikov, prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev, med katerimi so popolnoma običajni ljudje, pa tudi znani slovenski kulturniki in politiki. Tone Partljič je namreč človek številnih talentov, znanj in poklicev: bil je učitelj, novinar, pisatelj, gledališki dramaturg, umetniški vodja gledališča, gledališki režiser, predsednik Bralne značke in Društva slovenskih pisateljev ter tudi dolgoletni poslanec v državnem zboru. Od začetka pa vse do danes je tudi član organizacijskega odbora Borštnikovega srečanja. Ob vsem tem mu je uspelo napisati okoli petdeset gledaliških iger, romanov, zgodb, mladinskih knjig in scenarijev za televizijo in film. Za svoja literarna dela je dobil vrsto nagrad: od Levstikove, Grumove, Glazerjeve do Prešernove nagrade. Kljub častitljivi starosti še vedno piše knjige, režira v amaterskem gledališču, javno nastopa ter na morju lovi ribe. Ribolov je zanj odmik od resničnosti, meditacija in inspiracija. Zato nekajkrat na leto obišče otok Ilovik na Hrvaškem. »Tam ozdravim dušo in telo … Voda me privlači. Ko sem zvečer na čolnu na oni strani otoka, kjer ni luči, in vidim samo Rimsko cesto, silhuete otoka, se zavem, da je bilo tu tako pred pet in več tisoč leti. In se mi zdi, da sem za tisto tisočinko časa, ki mi je dan v tej večnosti, del vsemirja, sveta, morja ... Če pri tem ujamem kakega ribona, kaj šele brancina, pa tudi ni slabo. In ko se v trdi temi vrnem, me Milka nadere, kje si bil toliko časa, me je bilo že strah. Ko pa zagleda ribo ali dve, reče priden.«
Portret slovenskega komediografa, pisatelja, dramatika in politika Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana. Portret največjega slovenskega komediografa in pisatelja Toneta Partljiča je zgodba o dolgem, zanimivem in razgibanem življenju znanega Mariborčana, ki ga javnost pozna predvsem kot pisatelja, dramatika, humorista, gledališčnika in politika. Je pa tudi ljubiteljski ribič. Toneta Partljiča v dokumentarnem filmu spoznavamo ob spominih in anekdotah njegovih sorodnikov, prijateljev, znancev in nekdanjih sodelavcev, med katerimi so popolnoma običajni ljudje, pa tudi znani slovenski kulturniki in politiki. Tone Partljič je namreč človek številnih talentov, znanj in poklicev: bil je učitelj, novinar, pisatelj, gledališki dramaturg, umetniški vodja gledališča, gledališki režiser, predsednik Bralne značke in Društva slovenskih pisateljev ter tudi dolgoletni poslanec v državnem zboru. Od začetka pa vse do danes je tudi član organizacijskega odbora Borštnikovega srečanja. Ob vsem tem mu je uspelo napisati okoli petdeset gledaliških iger, romanov, zgodb, mladinskih knjig in scenarijev za televizijo in film. Za svoja literarna dela je dobil vrsto nagrad: od Levstikove, Grumove, Glazerjeve do Prešernove nagrade. Kljub častitljivi starosti še vedno piše knjige, režira v amaterskem gledališču, javno nastopa ter na morju lovi ribe. Ribolov je zanj odmik od resničnosti, meditacija in inspiracija. Zato nekajkrat na leto obišče otok Ilovik na Hrvaškem. »Tam ozdravim dušo in telo … Voda me privlači. Ko sem zvečer na čolnu na oni strani otoka, kjer ni luči, in vidim samo Rimsko cesto, silhuete otoka, se zavem, da je bilo tu tako pred pet in več tisoč leti. In se mi zdi, da sem za tisto tisočinko časa, ki mi je dan v tej večnosti, del vsemirja, sveta, morja ... Če pri tem ujamem kakega ribona, kaj šele brancina, pa tudi ni slabo. In ko se v trdi temi vrnem, me Milka nadere, kje si bil toliko časa, me je bilo že strah. Ko pa zagleda ribo ali dve, reče priden.«
Tarča še naprej raziskuje dogovarjanje domačega gradbenega omrežja za posle pri milijardnih naložbah na železnicah in drugje. Namesto zamenjave diskete iz Zidarjeve ere se zdaj tik pred oddajo konkurenčne ponudbe domnevno sesuje informacijski sistem. Kaj imajo politika in visoki uradniki od zagotavljanja poslov vedno istim izbrancem? Kje končajo visoke provizije od sto in več milijonov evrov vrednih naložb?
Tarča še naprej raziskuje dogovarjanje domačega gradbenega omrežja za posle pri milijardnih naložbah na železnicah in drugje. Namesto zamenjave diskete iz Zidarjeve ere se zdaj tik pred oddajo konkurenčne ponudbe domnevno sesuje informacijski sistem. Kaj imajo politika in visoki uradniki od zagotavljanja poslov vedno istim izbrancem? Kje končajo visoke provizije od sto in več milijonov evrov vrednih naložb?
Bližajo se evropske volitve, zato je v novo epizodo oddaje Radia Ga Ga − nova generacija spet prišel naredit red premier Golob in s seboj pripeljal še Urško in Marjana. Kako se bodo odrezali na prihajajočih volitvah, bosta kandidatom v karte pogledala vedeževalec Blaž in Maruča. Župan Janković v mestu uvaja nov način vstopanja in izstopanja, na magistratu pa ga bo obiskala predstavnica NLP (Nutrij Ljubljanskega barja). Uroš Slak skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ugotavlja, ali je treba status SP zapisati v ustavo, Jonas pa nam razloži, zakaj se poslancev ne izplača testirati na droge. Promet s Francem in Rožmarinom, petje z Urško in Damjanom Murkom in verjetno še kaj ob desetih na Prvem programu Radia Slovenija.
Bližajo se evropske volitve, zato je v novo epizodo oddaje Radia Ga Ga − nova generacija spet prišel naredit red premier Golob in s seboj pripeljal še Urško in Marjana. Kako se bodo odrezali na prihajajočih volitvah, bosta kandidatom v karte pogledala vedeževalec Blaž in Maruča. Župan Janković v mestu uvaja nov način vstopanja in izstopanja, na magistratu pa ga bo obiskala predstavnica NLP (Nutrij Ljubljanskega barja). Uroš Slak skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ugotavlja, ali je treba status SP zapisati v ustavo, Jonas pa nam razloži, zakaj se poslancev ne izplača testirati na droge. Promet s Francem in Rožmarinom, petje z Urško in Damjanom Murkom in verjetno še kaj ob desetih na Prvem programu Radia Slovenija.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Na kolesarski dirki po Baskiji so tekmovalci začeli drugo, zahtevnejšo polovico dirke, ki bo dala končnega zmagovalca. Majico vodilnega še naprej brani Primož Roglič, kapetan vse bolj uigranega nemškega moštva Bora.
Na kolesarski dirki po Baskiji so tekmovalci začeli drugo, zahtevnejšo polovico dirke, ki bo dala končnega zmagovalca. Majico vodilnega še naprej brani Primož Roglič, kapetan vse bolj uigranega nemškega moštva Bora.
V "razvitem svetu" si domišljamo, da je demokracija temelj, na katerem počiva naša svoboda. Skozi demokratične procese naj bi ljudje svoje ideje o svetu presnavljali v družbene dogovore/zakone, po katerih živimo. V kolesje demokracije lahko posredujemo različne ideje, ki postanejo razvojni modeli, potem pa se odločimo za najbolj optimalnega. Ali zadeva dobro deluje? Ali sploh deluje? In zakaj ne, če ne? In nenazadnje: kaj pa sploh izbiramo, kadar se na "Zahodu" igramo demokracijo?
V "razvitem svetu" si domišljamo, da je demokracija temelj, na katerem počiva naša svoboda. Skozi demokratične procese naj bi ljudje svoje ideje o svetu presnavljali v družbene dogovore/zakone, po katerih živimo. V kolesje demokracije lahko posredujemo različne ideje, ki postanejo razvojni modeli, potem pa se odločimo za najbolj optimalnega. Ali zadeva dobro deluje? Ali sploh deluje? In zakaj ne, če ne? In nenazadnje: kaj pa sploh izbiramo, kadar se na "Zahodu" igramo demokracijo?
Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …
Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …
Ali v svetu, v katerem vlada zakon džungle, kot pravi sloviti pakistansko– britanski politični aktivist, pisatelj, novinar, zgodovinar in javni intelektualec Tariq Ali, sploh lahko govorimo o časti? Izraelci so ob prestrezanju iranskih projektilov istočasno brezsramno napadali Gazo.Ta teden so Združeni narodi izpostavili, da je vojna v Gazi tudi vojna proti ženskam. Združeni narodi, ki so, ob vseh aktualnih krizah, večino časti že davno izgubili. Vlada kriza vodenja oziroma vodenje kriz ob krizi pravih, častnih voditeljev – na koncu pa največjo ceno vedno plačajo nedolžni.
Ali v svetu, v katerem vlada zakon džungle, kot pravi sloviti pakistansko– britanski politični aktivist, pisatelj, novinar, zgodovinar in javni intelektualec Tariq Ali, sploh lahko govorimo o časti? Izraelci so ob prestrezanju iranskih projektilov istočasno brezsramno napadali Gazo.Ta teden so Združeni narodi izpostavili, da je vojna v Gazi tudi vojna proti ženskam. Združeni narodi, ki so, ob vseh aktualnih krizah, večino časti že davno izgubili. Vlada kriza vodenja oziroma vodenje kriz ob krizi pravih, častnih voditeljev – na koncu pa največjo ceno vedno plačajo nedolžni.
Pomemben del življenja Klemna Bobnarja so oglaševanje, joga in meditacija. Že pred korono je za nekaj tednov obiskal južno Indijo in Isha Yoga Center, po vrnitvi domov pa se je odločil, da si bo enkrat v prihodnosti v tem centru vzel daljšo pavzo. Pred kratkim mu je uspelo in svoje vtise o devetmesečni pavzi, ki to niti ni bila, pa o bivanju, meditiranju, delu v velikanskem ašramu v Indiji, iskalcih resnice z vsega sveta bo delil z nami v tokratni Pavzi.
Pomemben del življenja Klemna Bobnarja so oglaševanje, joga in meditacija. Že pred korono je za nekaj tednov obiskal južno Indijo in Isha Yoga Center, po vrnitvi domov pa se je odločil, da si bo enkrat v prihodnosti v tem centru vzel daljšo pavzo. Pred kratkim mu je uspelo in svoje vtise o devetmesečni pavzi, ki to niti ni bila, pa o bivanju, meditiranju, delu v velikanskem ašramu v Indiji, iskalcih resnice z vsega sveta bo delil z nami v tokratni Pavzi.
Nika Radjenovič se je s kolegico Andrejo Jagodic kot prva Slovenka s kolesom spustila s Kilimandžara. Njuna odprava ni imela le avanturistične note, ampak sta v ospredje postavili opolnomočenje žensk. V Tanzaniji sta spletli vezi z Eliakeney, lastnico turistične agencije, ki zaposluje predvsem vodnice in skrbi, da so za svoje delo dostojno plačane. Eliakeney je najmlajša od 14 otrok v družini in s svojim delom dosega pomembne premike. Nika in Andreja pa sta odpravo posvetili tudi tragično preminuli prijateljici.
Nika Radjenovič se je s kolegico Andrejo Jagodic kot prva Slovenka s kolesom spustila s Kilimandžara. Njuna odprava ni imela le avanturistične note, ampak sta v ospredje postavili opolnomočenje žensk. V Tanzaniji sta spletli vezi z Eliakeney, lastnico turistične agencije, ki zaposluje predvsem vodnice in skrbi, da so za svoje delo dostojno plačane. Eliakeney je najmlajša od 14 otrok v družini in s svojim delom dosega pomembne premike. Nika in Andreja pa sta odpravo posvetili tudi tragično preminuli prijateljici.
Kaj pa sploh je zavest? Koncept, ki ga je res težko opredeliti, se pa vsi strinjamo, da je dvig zavesti pot, s katero lahko nagovorimo ključne probleme človeštva. Živimo v intenzivnih časih. Postaja nam jasno, da obstoječa paradigma probleme ustvarja, namesto da bi jih reševala. Potrošniški materializem, atomizacija in desenzibilizacija posameznika, izčrpavanje resursov, uničevanje narave, geopolitika nasilja, večanje neenakosti, medijska industrija konfliktne polarizacije in laži, ugrabitev naše pozornosti ter neučinkovite (kvazi)demokracije kot regulatorni mehanizmi so nas potisnili skoraj do točke brez vrnitve. Kakšno vlogo pri tem igra naša zavest/nezavest? Kdo jo nadzira, če ne mi? In kaj bi ob vsem naštetem lahko pomenila ideja o dvigu zavesti?
Kaj pa sploh je zavest? Koncept, ki ga je res težko opredeliti, se pa vsi strinjamo, da je dvig zavesti pot, s katero lahko nagovorimo ključne probleme človeštva. Živimo v intenzivnih časih. Postaja nam jasno, da obstoječa paradigma probleme ustvarja, namesto da bi jih reševala. Potrošniški materializem, atomizacija in desenzibilizacija posameznika, izčrpavanje resursov, uničevanje narave, geopolitika nasilja, večanje neenakosti, medijska industrija konfliktne polarizacije in laži, ugrabitev naše pozornosti ter neučinkovite (kvazi)demokracije kot regulatorni mehanizmi so nas potisnili skoraj do točke brez vrnitve. Kakšno vlogo pri tem igra naša zavest/nezavest? Kdo jo nadzira, če ne mi? In kaj bi ob vsem naštetem lahko pomenila ideja o dvigu zavesti?
Declan se je rodil v Londonu. Njegov oče je Irec, ki sicer danes živi na Madžarskem, mati pa Slovenka. Kot najstnik se je predvsem na njeno željo, menda pa tudi njegov starejši brat ni bil proti, preselil v Velike Lašče, kjer je preživel večji del svoje mladosti. V intervjuju pripoveduje o prilagajanju na slovensko okolje. Pravi, da so ga vrstniki načeloma zelo lepo sprejeli, je imel pa kljub temu, da je mati z njim od nekdaj govorila slovensko, kar nekaj težav z jezikom: med drugim so jo enkrat iz šole klicali zaradi njegove predrznosti, češ da noče vikati svojih učiteljic, on pa pojma vikanje sploh še ni poznal. Pa tudi: "Če so me vprašali, kako se pišem, sem jim črkoval svoje ime: D-E-C-L-A-N." Danes ima Declan kar štiri državljanstva, zadnjih osem let pa živi in dela v Montrealu. V njegovem dolgoročnem načrtu je vrnitev v Slovenijo, saj pri sebi z vsakim pretečenim letom bivanja v Kanadi opaža, da mu negovanje vezi z domovino vse več pomeni. O pomembnosti občutka pripadnosti matični kulturi (to je, kot zatrjuje, zanj kljub številnim konkurentkam slovenska) se je menda veliko naučil tudi z opazovanjem socialne bede avtohtonih kanadskih ljudstev, ki po njegovem "propadajo" predvsem po zaslugi dejstva, da skozi dolgoletne boje s kolonialnimi hegemoni niso uspeli ohraniti svojih kultur.
Declan se je rodil v Londonu. Njegov oče je Irec, ki sicer danes živi na Madžarskem, mati pa Slovenka. Kot najstnik se je predvsem na njeno željo, menda pa tudi njegov starejši brat ni bil proti, preselil v Velike Lašče, kjer je preživel večji del svoje mladosti. V intervjuju pripoveduje o prilagajanju na slovensko okolje. Pravi, da so ga vrstniki načeloma zelo lepo sprejeli, je imel pa kljub temu, da je mati z njim od nekdaj govorila slovensko, kar nekaj težav z jezikom: med drugim so jo enkrat iz šole klicali zaradi njegove predrznosti, češ da noče vikati svojih učiteljic, on pa pojma vikanje sploh še ni poznal. Pa tudi: "Če so me vprašali, kako se pišem, sem jim črkoval svoje ime: D-E-C-L-A-N." Danes ima Declan kar štiri državljanstva, zadnjih osem let pa živi in dela v Montrealu. V njegovem dolgoročnem načrtu je vrnitev v Slovenijo, saj pri sebi z vsakim pretečenim letom bivanja v Kanadi opaža, da mu negovanje vezi z domovino vse več pomeni. O pomembnosti občutka pripadnosti matični kulturi (to je, kot zatrjuje, zanj kljub številnim konkurentkam slovenska) se je menda veliko naučil tudi z opazovanjem socialne bede avtohtonih kanadskih ljudstev, ki po njegovem "propadajo" predvsem po zaslugi dejstva, da skozi dolgoletne boje s kolonialnimi hegemoni niso uspeli ohraniti svojih kultur.
Po soncu, toči, gori in vetru starec najde človeka. Pripoveduje: Alenka Svetel. Napisal: Mikhail Aleksandrovič Bulatov (ruska narodna). Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Po soncu, toči, gori in vetru starec najde človeka. Pripoveduje: Alenka Svetel. Napisal: Mikhail Aleksandrovič Bulatov (ruska narodna). Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Tam, prav na vrh visokega stolpa, so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Tam, prav na vrh visokega stolpa, so v zlato zastraženi sobi skrite pravljice … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
V Gazi preštevajo smrtne žrtve, s pomočjo informacij, ki pricurljajo z vojnega območja, nastajajo slike, ki jih naš um verjetno težko dojame. Kot poudarjajo humanitarne organizacije, je ta vojna razblinila ves občutek skupne človečnosti. Oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat posnela na terenu, na Koroškem. Martina Lešnik z Mute se je namreč odpravila v Palestino in v tamkajšnjih bolnišnicah pomagala tri tedne. Zadnji dnevi begunskega taborišča so jo zlomili, vrnila se je domov, a hkrati že načrtuje novo pot v Palestino, v Gazo, čeprav ve, da obstaja možnost, da se ne vrne v domovino. Ob osmih odstira nekaj njenih pogledov in zgodb, s katerimi se je soočila kot prostovoljka. FOTO: Martina Lešnik v bolnišnici v Hebronu, v kateri biva 42 ljudi iz Gaze; Osebni arhiv
V Gazi preštevajo smrtne žrtve, s pomočjo informacij, ki pricurljajo z vojnega območja, nastajajo slike, ki jih naš um verjetno težko dojame. Kot poudarjajo humanitarne organizacije, je ta vojna razblinila ves občutek skupne človečnosti. Oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat posnela na terenu, na Koroškem. Martina Lešnik z Mute se je namreč odpravila v Palestino in v tamkajšnjih bolnišnicah pomagala tri tedne. Zadnji dnevi begunskega taborišča so jo zlomili, vrnila se je domov, a hkrati že načrtuje novo pot v Palestino, v Gazo, čeprav ve, da obstaja možnost, da se ne vrne v domovino. Ob osmih odstira nekaj njenih pogledov in zgodb, s katerimi se je soočila kot prostovoljka. FOTO: Martina Lešnik v bolnišnici v Hebronu, v kateri biva 42 ljudi iz Gaze; Osebni arhiv
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.
Hastings, Steve in Carmichaelova pridejo na kraj zločina, kjer najdejo Ryanovo truplo, Kate in Jo pa sta izginili. Jo poskuša dokazati Kate, da ni podkupljena in jo pelje k stari tiskarni zločinske združbe, kjer so dokazi. AC-12 ju ulovi in Kate se noče predati, toda Steve jo prepriča, da bo tako najbolje. Jo na zaslišanju prevzame odgovornost za Ryanov umor, da bi zaščitila Kate, drugih podatkov pa noče izdati. Prizna le, da je Faridi in Buckellsu podtaknila obremenile dokaze, noče pa povedati, kdo ji je dajal ukaze. Kate in Steve odkrivata sledi, ki vodijo do zločinov, povezanih z umorom Gail Vella. LINE OF DUTY (VI.) / Velika Britanija / 2020 Scenarij: Jed Mercurio Režija: Daniel Nettheim, Gareth Bryn, Jennie Damell V glavnih vlogah: Kelly Macdonald, Martin Compston, Vicky, Adrian Dunbar, Anna Maxwell Martin, Ace Bhatti, Owen Teale, Elizabeth Rider, Nigel Boyle, Christina Chong, Perry Fitzpatrick
Hastings, Steve in Carmichaelova pridejo na kraj zločina, kjer najdejo Ryanovo truplo, Kate in Jo pa sta izginili. Jo poskuša dokazati Kate, da ni podkupljena in jo pelje k stari tiskarni zločinske združbe, kjer so dokazi. AC-12 ju ulovi in Kate se noče predati, toda Steve jo prepriča, da bo tako najbolje. Jo na zaslišanju prevzame odgovornost za Ryanov umor, da bi zaščitila Kate, drugih podatkov pa noče izdati. Prizna le, da je Faridi in Buckellsu podtaknila obremenile dokaze, noče pa povedati, kdo ji je dajal ukaze. Kate in Steve odkrivata sledi, ki vodijo do zločinov, povezanih z umorom Gail Vella. LINE OF DUTY (VI.) / Velika Britanija / 2020 Scenarij: Jed Mercurio Režija: Daniel Nettheim, Gareth Bryn, Jennie Damell V glavnih vlogah: Kelly Macdonald, Martin Compston, Vicky, Adrian Dunbar, Anna Maxwell Martin, Ace Bhatti, Owen Teale, Elizabeth Rider, Nigel Boyle, Christina Chong, Perry Fitzpatrick
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Zgodnja drama o vrtincu revščine Mama Rim je življenja polna ženska, ki se preživlja s prostitucijo. Nekega dne se odloči, da bo sinu Ettoreju omogočila spodobno meščansko življenje in oba iztrgala iz revščine. Preselita se v Rim, kjer mati sinu priskrbi novo službo in ga odganja od slabe družbe nepridipravov v industrijskem okolju. S spletko se znebi tudi Brune, domnevne lahkoživke, v katero se je zaljubil Ettore. Kljub naporom, ki jih vlaga v izboljšanje življenjskih razmer, se Ettore vedno znova vrne k slabim navadam. Ko izve, da se mama spet prostituira, dokončno popusti in konča v zaporu. Izvirni naslov: MAMMA ROMA / Italijanski film, 1962 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Anna Magnani, Ettore Garofolo, Franco Citti
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Zgodnja drama o vrtincu revščine Mama Rim je življenja polna ženska, ki se preživlja s prostitucijo. Nekega dne se odloči, da bo sinu Ettoreju omogočila spodobno meščansko življenje in oba iztrgala iz revščine. Preselita se v Rim, kjer mati sinu priskrbi novo službo in ga odganja od slabe družbe nepridipravov v industrijskem okolju. S spletko se znebi tudi Brune, domnevne lahkoživke, v katero se je zaljubil Ettore. Kljub naporom, ki jih vlaga v izboljšanje življenjskih razmer, se Ettore vedno znova vrne k slabim navadam. Ko izve, da se mama spet prostituira, dokončno popusti in konča v zaporu. Izvirni naslov: MAMMA ROMA / Italijanski film, 1962 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Anna Magnani, Ettore Garofolo, Franco Citti