Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Drugo sezono oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija začenjamo na terenu, nekje na Dolenjskem v naselju brez tekoče vode in iz studia brez gradbenega dovoljenja. Miloš in Emeralda bosta v posebni izdaji "Romski radio Ga Ga" brez cenzure spregovorila o romski problematiki in reševanju težav. Seveda ne bodo manjkali vsi redni sodelavci oddaje, Franc Kangler bo iz gumenjaka na avtocesti poročal o stanju v prometu, Uroš Slak bo v studiu gostil premierja Goloba, ki bo s seboj prinesel tudi pismo Uršule von der Leyen in Matjaža Hana. Helena Blagne bo predstavila svojo kandidaturo za komisarko, prisluhnili pa bomo tudi ustanovnemu srečanju društva "Dej ne TEŠ" in spoznali prvega digitalnega ministra za obrambo, ki ga bo predstavila Emilija Stojmenova Duh. Vse to in vsaj še ena stvar v petek dopoldne na Prvem.
Drugo sezono oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija začenjamo na terenu, nekje na Dolenjskem v naselju brez tekoče vode in iz studia brez gradbenega dovoljenja. Miloš in Emeralda bosta v posebni izdaji "Romski radio Ga Ga" brez cenzure spregovorila o romski problematiki in reševanju težav. Seveda ne bodo manjkali vsi redni sodelavci oddaje, Franc Kangler bo iz gumenjaka na avtocesti poročal o stanju v prometu, Uroš Slak bo v studiu gostil premierja Goloba, ki bo s seboj prinesel tudi pismo Uršule von der Leyen in Matjaža Hana. Helena Blagne bo predstavila svojo kandidaturo za komisarko, prisluhnili pa bomo tudi ustanovnemu srečanju društva "Dej ne TEŠ" in spoznali prvega digitalnega ministra za obrambo, ki ga bo predstavila Emilija Stojmenova Duh. Vse to in vsaj še ena stvar v petek dopoldne na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Kaj pomeni biti Rom? To je eno od vprašanj, s katerimi se je v življenju, ko je pri 13. letih izvedel, da je Rom, moral soočiti radijski in televizijski novinar in voditelj, avtor več knjig in predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat. Kako ga je življenje najprej moralo sesuti, da se je pobral, visoko izobrazil in postal predstavnik prve linije visoko izobraženih Romov, pa tudi o matriarhatu v njegovi vasi, medijskem poročanju in romskih vražah.
Kaj pomeni biti Rom? To je eno od vprašanj, s katerimi se je v življenju, ko je pri 13. letih izvedel, da je Rom, moral soočiti radijski in televizijski novinar in voditelj, avtor več knjig in predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat. Kako ga je življenje najprej moralo sesuti, da se je pobral, visoko izobrazil in postal predstavnik prve linije visoko izobraženih Romov, pa tudi o matriarhatu v njegovi vasi, medijskem poročanju in romskih vražah.
S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.
S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.
S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.
S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.
Primorci 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Letos bo slovesnost ob 77. obletnici dogodka v Vipavi. Zazvenele bodo misli in pesmi o domovini, o tem, kako smo ponosni na svojo preteklost in kako snujemo prihodnost pod sloganom Moja pesem je himna srca. Prireditev bodo oblikovali Vipavci, otroci, pevci in inštrumentalisti, ki ustvarjajo in delujejo v tem delu Vipavske doline. Prireditve se bosta udeležila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar ter predsednik vlade RS in tokratni slavnostni govornik dr. Robert Golob. Prireditev se bo odvila v Vipavi, v nedeljo, 15. septembra, ob 18. uri na Glavnem trgu. Prenos proslave boste lahko spremljali neposredno na 2. programu Televizije Slovenija.
Primorci 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Letos bo slovesnost ob 77. obletnici dogodka v Vipavi. Zazvenele bodo misli in pesmi o domovini, o tem, kako smo ponosni na svojo preteklost in kako snujemo prihodnost pod sloganom Moja pesem je himna srca. Prireditev bodo oblikovali Vipavci, otroci, pevci in inštrumentalisti, ki ustvarjajo in delujejo v tem delu Vipavske doline. Prireditve se bosta udeležila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar ter predsednik vlade RS in tokratni slavnostni govornik dr. Robert Golob. Prireditev se bo odvila v Vipavi, v nedeljo, 15. septembra, ob 18. uri na Glavnem trgu. Prenos proslave boste lahko spremljali neposredno na 2. programu Televizije Slovenija.
Slovenijo je obiskal eden najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Njegovo znanje je za človeštvo neprecenljivo; z zdravili, ki jim je odprl pot, se zdravi več deset milijonov bolnikov. Z Nobelovo nagrado nagrajeni molekularni biolog je včeraj popoldan svojo zgodbo o uspehu predstavil v polni predavalnici Fakultete za farmacijo. Po predavanju ga je pred radijski mikrofon ujel Iztok Konc in prof. Winter je odgovoril na nekaj vprašanj. Foto: Prvi
Slovenijo je obiskal eden najbolj uglednih in hkrati tudi finančno uspešnih znanstvenikov na svetu Nobelov nagrajenec Gregory Winter. Njegovo znanje je za človeštvo neprecenljivo; z zdravili, ki jim je odprl pot, se zdravi več deset milijonov bolnikov. Z Nobelovo nagrado nagrajeni molekularni biolog je včeraj popoldan svojo zgodbo o uspehu predstavil v polni predavalnici Fakultete za farmacijo. Po predavanju ga je pred radijski mikrofon ujel Iztok Konc in prof. Winter je odgovoril na nekaj vprašanj. Foto: Prvi
Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?
Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?
Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti.
Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti.
Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"
Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"
Milgramov eksperiment
Milgramov eksperiment
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence. Bolezen prizadene od pet do deset odstotkov starejših od 65 let, s starostjo pa se ta odstotek močno poveča. Alzheimerjeva bolezen vpliva na motnje spomina, sproža spremembe v razpoloženju in vedenju ter otežuje mišljenje in govor, kar postopoma vpliva na vse težjo komunikacijo. In prav to najbolj vpliva na kakovost življenja oseb z demenco. Obiskali smo Hišo dobre volje Nova Gorica in se pogovarjala z zakoncema Marjano in Štefanom Kozarjem. Gospod se je v Novo Gorico preselil iz Prekmurja ter vsa leta intenzivno delal v gostinstvu. Letos bo dopolnil 71 let, pred petimi leti pa so mu diagnosticirali demenco. Ves čas mu stoji ob strani žena, brez katere bi bilo Štefanu veliko težje. Njena prisotnost, potrpežljivost, skrb in ljubezen mu namreč omogočajo, da živi družabno življenje, ki je vsaj približek tistemu, ki bi ga živel brez te bolezni, ki je, kot radi rečemo, tudi bolezen svojcev. Prav zato je pri spopadanju z moževo demenco za Marjano ključna tudi njena razbremenitev, saj lahko le tako, da si vzame kako uro zase, ohranja svoje zdravje in moč, da vztraja z nasmehom. Tudi zato je Štefan reden gost Hiše dobre volje, kjer se druži tako s tistimi, ki imajo podobne težave, kot s tistimi brez njih. Na tak način se druži, pogovarja in gradi odnose, kar je v ohranjanju osebnostne biti, ki z demenco vse bolj bledi, odlično varovalo. Nastal je ta pogovor …
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence. Bolezen prizadene od pet do deset odstotkov starejših od 65 let, s starostjo pa se ta odstotek močno poveča. Alzheimerjeva bolezen vpliva na motnje spomina, sproža spremembe v razpoloženju in vedenju ter otežuje mišljenje in govor, kar postopoma vpliva na vse težjo komunikacijo. In prav to najbolj vpliva na kakovost življenja oseb z demenco. Obiskali smo Hišo dobre volje Nova Gorica in se pogovarjala z zakoncema Marjano in Štefanom Kozarjem. Gospod se je v Novo Gorico preselil iz Prekmurja ter vsa leta intenzivno delal v gostinstvu. Letos bo dopolnil 71 let, pred petimi leti pa so mu diagnosticirali demenco. Ves čas mu stoji ob strani žena, brez katere bi bilo Štefanu veliko težje. Njena prisotnost, potrpežljivost, skrb in ljubezen mu namreč omogočajo, da živi družabno življenje, ki je vsaj približek tistemu, ki bi ga živel brez te bolezni, ki je, kot radi rečemo, tudi bolezen svojcev. Prav zato je pri spopadanju z moževo demenco za Marjano ključna tudi njena razbremenitev, saj lahko le tako, da si vzame kako uro zase, ohranja svoje zdravje in moč, da vztraja z nasmehom. Tudi zato je Štefan reden gost Hiše dobre volje, kjer se druži tako s tistimi, ki imajo podobne težave, kot s tistimi brez njih. Na tak način se druži, pogovarja in gradi odnose, kar je v ohranjanju osebnostne biti, ki z demenco vse bolj bledi, odlično varovalo. Nastal je ta pogovor …
Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši. HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem
Ustvarjalci dokumentarne oddaje so se poglobili v turobno stvarnost dolgotrajne oskrbe v Evropi in razgalili zastareli in pomanjkljivi sistem, ki ga pestijo zlorabe in neusmiljena privatizacija. Ob ganljivih osebnih zgodbah svojcev in analizah strokovnjakov izvemo marsikaj o izvoru te krize, ki se je razmahnila po vsej Evropi. Številni posamezniki opozarjajo na finančno izkoriščanje uporabnikov storitev, pomanjkljivo zakonodajo in uničujoče posledice privatizacije, katerih žrtve so vselej starejši in njihovi svojci. Žarek upanja je mogoče uzreti le v danskem modelu, ki vsaj za zdaj vztraja pri trajnostnem in človeku prijaznem reševanju problematike oskrbe starejših, čeprav so tudi v tej državi pozivi k privatizaciji tovrstnih storitev iz leta v leto glasnejši. HOLD-UP SUR LES VIEUX / GOLDGRUBE ALTENHEIM / Francija / 2024 / Režija: Laurence Delleur, Nathalie Amsellem
Sredi Sredozemskega morja posadka reševalne ladje Ocean Viking rešuje ljudi, ki bežijo iz Libije. Prenatrpani čolni, ki niso primerni za plovbo, po več dni plujejo s tokom. Ko preživele rešijo in sprejmejo na krov, jim nudijo prvo pomoč, nato jih skušajo pospremiti do varnega pristanišča. Na tej ladji se še posebej trudijo pomagati ženskam in otrokom. Da bi oskrbeli ljudi v stiski v skladu z njihovimi pravicami in pomorskim pravom, v osrednjem Sredozemlju vsak dan potekajo prepiri med oblastmi in humanitarnimi delavci. MOTHERSHIP / EN PLEINE MER / Francija, Belgija / 2023 / Režija: Muriel Cravatte
Sredi Sredozemskega morja posadka reševalne ladje Ocean Viking rešuje ljudi, ki bežijo iz Libije. Prenatrpani čolni, ki niso primerni za plovbo, po več dni plujejo s tokom. Ko preživele rešijo in sprejmejo na krov, jim nudijo prvo pomoč, nato jih skušajo pospremiti do varnega pristanišča. Na tej ladji se še posebej trudijo pomagati ženskam in otrokom. Da bi oskrbeli ljudi v stiski v skladu z njihovimi pravicami in pomorskim pravom, v osrednjem Sredozemlju vsak dan potekajo prepiri med oblastmi in humanitarnimi delavci. MOTHERSHIP / EN PLEINE MER / Francija, Belgija / 2023 / Režija: Muriel Cravatte
Drama in romanca po resničnih dogodkih. Grace se po dolgih, razburljivih letih vrne nazaj na svoj južnjaški dom na jugu ZDA. Šestdeseta leta so dosegla tudi te, tradicionalno bolj zaspane kraje. Med ljudi se je zavlekla nova živahnost, še posebej Afroameričani postajajo vse bolj samozavestni in polni novih idej. Čuti se nova energija v družbi, ki prinaša občutek svobode in neodvisnosti. Toda kot da za Grace to ne drži … Ko pride domov, ugotovi, da je njena domača posest precej na psu in da so njene možnosti , sedaj ko vstopa v zrela leta, vse prej kot optimistične … Znajde se v okolju diskriminacije, tako rasne kot spolne. Ženska njenih let brez prave moške zaslombe, je ranljiva in družbeno prezrta. Grace se zato osredotoči na samskega kongresnika, ki je polno zaposlen z gibanjem za človekove pravice, leta 1964. Zapriseženega samca skuša pridobiti zase in med njunimi pogovori ter večernimi sprehodi, navdihne svojega kongresnika z idejami o človekovih pravicah tudi z ženskega zornega kota. Tako se je v ameriški pravni zgodovini, tedaj pojavila listina o človekovih pravicah, v kateri je bil položaj ženske prvič zaščiten tako, kot še nikoli dotlej… CHARMING THE HEARTS OF MEN / ZDA / 2021 Režija: S.E. DeRose / Scenarij: S.E. DeRose / Igrajo: Anna Friel, Kelsey Grammer, Starletta DuPois, Pauline Dyer, Aml Ameen, Henry G. Sanders, Curtis Hamilton, Tina Ivlev, Hendrix Yancey, Jared Simon, Sean Astin, Justice Leak, Tom Schanley, Rhoda Griffis, Jill Marie Jones, Vincent M. Ward, Jon Levine, Catherine Carlen …
Drama in romanca po resničnih dogodkih. Grace se po dolgih, razburljivih letih vrne nazaj na svoj južnjaški dom na jugu ZDA. Šestdeseta leta so dosegla tudi te, tradicionalno bolj zaspane kraje. Med ljudi se je zavlekla nova živahnost, še posebej Afroameričani postajajo vse bolj samozavestni in polni novih idej. Čuti se nova energija v družbi, ki prinaša občutek svobode in neodvisnosti. Toda kot da za Grace to ne drži … Ko pride domov, ugotovi, da je njena domača posest precej na psu in da so njene možnosti , sedaj ko vstopa v zrela leta, vse prej kot optimistične … Znajde se v okolju diskriminacije, tako rasne kot spolne. Ženska njenih let brez prave moške zaslombe, je ranljiva in družbeno prezrta. Grace se zato osredotoči na samskega kongresnika, ki je polno zaposlen z gibanjem za človekove pravice, leta 1964. Zapriseženega samca skuša pridobiti zase in med njunimi pogovori ter večernimi sprehodi, navdihne svojega kongresnika z idejami o človekovih pravicah tudi z ženskega zornega kota. Tako se je v ameriški pravni zgodovini, tedaj pojavila listina o človekovih pravicah, v kateri je bil položaj ženske prvič zaščiten tako, kot še nikoli dotlej… CHARMING THE HEARTS OF MEN / ZDA / 2021 Režija: S.E. DeRose / Scenarij: S.E. DeRose / Igrajo: Anna Friel, Kelsey Grammer, Starletta DuPois, Pauline Dyer, Aml Ameen, Henry G. Sanders, Curtis Hamilton, Tina Ivlev, Hendrix Yancey, Jared Simon, Sean Astin, Justice Leak, Tom Schanley, Rhoda Griffis, Jill Marie Jones, Vincent M. Ward, Jon Levine, Catherine Carlen …
Koalicija se je sestala na rednem septembrskem vrhu in pretresala uresničitev koalicijske pogodbe in reforme, o kadrovskih zadevah se udeleženci zasedanja niso pogovarjali. Med tem je zastalo potrjevanje komisarske kandidatke Marte Kos, ker opozicija zahteva pojasnila, zakaj je odstopil Tomaž Vesel. Zanima jo tudi, ali je na odstop kakor koli vplivala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Gosta: Uroš Esih iz Dela in Gregor Repovž iz Mladine.
Koalicija se je sestala na rednem septembrskem vrhu in pretresala uresničitev koalicijske pogodbe in reforme, o kadrovskih zadevah se udeleženci zasedanja niso pogovarjali. Med tem je zastalo potrjevanje komisarske kandidatke Marte Kos, ker opozicija zahteva pojasnila, zakaj je odstopil Tomaž Vesel. Zanima jo tudi, ali je na odstop kakor koli vplivala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Gosta: Uroš Esih iz Dela in Gregor Repovž iz Mladine.
Pisalo se je leto 1944, ko je v Mariboru na svet prijokal Alfonz Alfi Nipič. Torej pred natanko 80 leti. Velikanu slovenske glasbe smo danes namenili praktično celotno jutro. Točno ob 9.00 pa so mu v Jarenini, kjer stoji tudi njegov muzej, pripravili posebno presenečanje. Tam se je zbralo ogromno glasbenikov, ki so ga pričakali - seveda z glasbo. Tam smo bili tudi mi.
Pisalo se je leto 1944, ko je v Mariboru na svet prijokal Alfonz Alfi Nipič. Torej pred natanko 80 leti. Velikanu slovenske glasbe smo danes namenili praktično celotno jutro. Točno ob 9.00 pa so mu v Jarenini, kjer stoji tudi njegov muzej, pripravili posebno presenečanje. Tam se je zbralo ogromno glasbenikov, ki so ga pričakali - seveda z glasbo. Tam smo bili tudi mi.
Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.
Gost 29. epizode Srce bije za posel, je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, Boštjan Bandelj. Skupaj z ekipo, se je povzpel v svetovni vrh trgovanja z emisijskimi kuponi. Je strokovnjak s področja energetike, zagovarja postopen zeleni prehod in vozi električen avto. Kakšno je njegovo mnenje o aktualnih razmerah v slovenski in svetovni energetiki, o prihodnjih investicijah ter kaj mu pomeni denar – o vsem tem v tokratni epizodi.
Sisi in Rudolfa življenje ob morju prerodi. Sisi napeto čaka, da bo mož popustil, in znova začuti željo po življenju, opazi pa tudi, da Almo pesti bolezen. Na Dunaju se nad Franca zgrinjajo temno oblaki. Zdi se, da kani ruski car skleniti zavezništvo z Bismarckom, kar lahko prepreči le nadvojvodinja Zofija, s katero pa je Franc že več let sprt. Na dvornem plesu se Walli prelevi v skrivnostno grofico. Opazi jo Franc in njej in Gustavu premeša načrte. Potem ko vojska krvavo obračuna z gradbenimi delavci, pred Franca stopi skrivnostnež, ki trdi, da ve, kje je cesarica. SISI (III.) / koprodukcija / 2023 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Andreas Gutzeit Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Murathan Muslu, Tanja Schleiff, Marcus Grüsser
Sisi in Rudolfa življenje ob morju prerodi. Sisi napeto čaka, da bo mož popustil, in znova začuti željo po življenju, opazi pa tudi, da Almo pesti bolezen. Na Dunaju se nad Franca zgrinjajo temno oblaki. Zdi se, da kani ruski car skleniti zavezništvo z Bismarckom, kar lahko prepreči le nadvojvodinja Zofija, s katero pa je Franc že več let sprt. Na dvornem plesu se Walli prelevi v skrivnostno grofico. Opazi jo Franc in njej in Gustavu premeša načrte. Potem ko vojska krvavo obračuna z gradbenimi delavci, pred Franca stopi skrivnostnež, ki trdi, da ve, kje je cesarica. SISI (III.) / koprodukcija / 2023 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Andreas Gutzeit Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Murathan Muslu, Tanja Schleiff, Marcus Grüsser
V letu volitev bodo najpomembnejše čez manj kot dva meseca, to so ameriške predsedniške volitve. To funkcijo poskušata zasesti nekdanji predsednik Donald Trump na predlog republikanske stranke in aktualna podpredsednica Kamala Harris na predlog Demokratov. Eden najpomembnejših, morda celo odločilnih dejavnikov pri izbiri volilcev naj bi bila – poleg oglasov in obiskov v okviru kampanje - predsedniška soočenja. Kandidata sta se prvič in morda tudi edinkrat iz oči v oči soočila ponoči v Philadelphiji. Kaj sta povedala in kako vroča je bila debata ter kako bi videno lahko vplivalo na rezultat volitev smo analizirali v novi epizodi oddaje Ob osmih.
V letu volitev bodo najpomembnejše čez manj kot dva meseca, to so ameriške predsedniške volitve. To funkcijo poskušata zasesti nekdanji predsednik Donald Trump na predlog republikanske stranke in aktualna podpredsednica Kamala Harris na predlog Demokratov. Eden najpomembnejših, morda celo odločilnih dejavnikov pri izbiri volilcev naj bi bila – poleg oglasov in obiskov v okviru kampanje - predsedniška soočenja. Kandidata sta se prvič in morda tudi edinkrat iz oči v oči soočila ponoči v Philadelphiji. Kaj sta povedala in kako vroča je bila debata ter kako bi videno lahko vplivalo na rezultat volitev smo analizirali v novi epizodi oddaje Ob osmih.
Po divjih Karibih z Liz Bonnin
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 1. del: V prvem delu bo Liz raziskala Hispaniolo, drugi največji otok. Opazovala bo, kako krokodilje samice ležejo jajca, pomagala reševati plamence iz letovišč in iskala haitskega ploskorila, izmuzljivega malega sesalca, ki izvira še iz dobe dinozavrov. V narodnem parku Los Haitises živi skoraj 200 vrst ptic, samo ena pa je osvojila srca domačinov. Tu najdemo kanjo vrste Buteo ridgwayi, po kateri so poimenovali otroško bejzbolsko ekipo. V igri se preizkusi tudi Liz. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov. 1. del: V prvem delu bo Liz raziskala Hispaniolo, drugi največji otok. Opazovala bo, kako krokodilje samice ležejo jajca, pomagala reševati plamence iz letovišč in iskala haitskega ploskorila, izmuzljivega malega sesalca, ki izvira še iz dobe dinozavrov. V narodnem parku Los Haitises živi skoraj 200 vrst ptic, samo ena pa je osvojila srca domačinov. Tu najdemo kanjo vrste Buteo ridgwayi, po kateri so poimenovali otroško bejzbolsko ekipo. V igri se preizkusi tudi Liz. WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Tudi zajčki so postali prvošolci. Pripoveduje: Lara Jankovič. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Tudi zajčki so postali prvošolci. Pripoveduje: Lara Jankovič. Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
V oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice, s katerimi ob četrtkovih septembrskih večerih poslušamo radijske pravljice, ki otroke zazibajo v svet sanj. Tretja v ciklu petih je pravljica Cvetke Sokolov: Igrajmo se gledališče v interpretaciji dramske igralke Jožice Avbelj. Medtem ko Anže spi, nove rojstnodnevne igrače načrtujejo gledališko predstavo za naslednji dan. Pripovedovalka: Jožica Avbelj. Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2024.
V oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice, s katerimi ob četrtkovih septembrskih večerih poslušamo radijske pravljice, ki otroke zazibajo v svet sanj. Tretja v ciklu petih je pravljica Cvetke Sokolov: Igrajmo se gledališče v interpretaciji dramske igralke Jožice Avbelj. Medtem ko Anže spi, nove rojstnodnevne igrače načrtujejo gledališko predstavo za naslednji dan. Pripovedovalka: Jožica Avbelj. Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2024.
Še dobro, da je zapihal veter, zamajal cvetlice, in ena od njih je kokoško dregnila ravno pod kljun! Pripoveduje: Pia Zemljič. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Še dobro, da je zapihal veter, zamajal cvetlice, in ena od njih je kokoško dregnila ravno pod kljun! Pripoveduje: Pia Zemljič. Napisala: Anja Štefan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Ena od številnih dogodivščin najmočnejše deklice na svetu! Pripoveduje: Neda Bric. Napisala: Astrid Lindgren. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Ena od številnih dogodivščin najmočnejše deklice na svetu! Pripoveduje: Neda Bric. Napisala: Astrid Lindgren. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Slonova slika v časopisu … Nastopata: Boris Cavazza v vlogi dedija in Vesna Pernarčič v vlogi otroka. Napisal: Eugen Oker. Prevedla: Ema Kurent. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.
Slonova slika v časopisu … Nastopata: Boris Cavazza v vlogi dedija in Vesna Pernarčič v vlogi otroka. Napisal: Eugen Oker. Prevedla: Ema Kurent. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.
Kako tretji sin dobi grofično za ženo … Pripoveduje: Mira Danilova. Slovenska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Kako tretji sin dobi grofično za ženo … Pripoveduje: Mira Danilova. Slovenska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Jaka rima rime … Pripoveduje: Gregor Geč. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Jaka rima rime … Pripoveduje: Gregor Geč. Napisala: Matea Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Veliki rjavi medved je predsednik Združenega gozdovja … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Franc Belčič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Veliki rjavi medved je predsednik Združenega gozdovja … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Franc Belčič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Evropskega komisarskega kandidata Tomaža Vesela bo treba zamenjati na vrat na nos, in to s kandidatko. Tudi tisti, ki jim za politiko ni prav nič mar, so zaznali občutek sramu. Dva dni prej je umrl nekdaj tako očrnjeni Bora Čorba in njegova inkriminirana pesem o dunajskih hlapcih se je pokazala kot povsem upravičena, celo preroška. Le nekdanji prestolni Dunaj je treba zamenjati z Brusljem, vse ostalo drži.
Evropskega komisarskega kandidata Tomaža Vesela bo treba zamenjati na vrat na nos, in to s kandidatko. Tudi tisti, ki jim za politiko ni prav nič mar, so zaznali občutek sramu. Dva dni prej je umrl nekdaj tako očrnjeni Bora Čorba in njegova inkriminirana pesem o dunajskih hlapcih se je pokazala kot povsem upravičena, celo preroška. Le nekdanji prestolni Dunaj je treba zamenjati z Brusljem, vse ostalo drži.
Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!
Podkast o politiki Umetnost možnega je nazaj, zaganjamo peto sezono! Po dolgem vročem poletju, še pred prvim jesenskim deževjem, se je slovenska politika znašla v središču evropske komisarske zgodbe. Z gostoma, novinarjema Barbaro Eržen (Delo) in Luko Mlakarjem (N1) gremo po vrsti: od obiska Ursule Von der Lyen na Bledu, do njenega pisma vladi, ki ga menda ni bilo, od odstopa Tomaža Vesela, do odločitve Marte Kos, da so zamere z Golobom pozabljene. Barbara in Luka spremljata politične dogajanje na terenu in poznata tudi zakulisje političnih zgodb. Povesta, v kakšnih okoliščinah je Tanja Fajon spregledala ali »spregledala« elektronsko pošto premiera s predlogom soglasja za njeno kandidaturo za komisarko. Govorimo tudi o vlogi SDS v komisarski zgodbi. Zakaj niso ostro nasprotovali kandidaturi Vesela? In zakaj sedaj zavirajo kandidacijski postopek za Marto Kos? Pa tudi o tem, zakaj velikih kadrovskih premikov v vladi, ki je še brez obrambnega ministra in ministrica Stojmenova duh pa je pred interpelacijo, za zdaj še ni pričakovati. Na poslušanje!
Če smo po prvem tednu uvodnih tritedenskih dirk sezone dobili veliko odgovorov, pa na Vuelti tudi po deveti etapi ostaja ogromno odprtih vprašanj. Kako močan je Ben O'Connor, ki ima skoraj štiri minute prednosti pred Primožem Rogličem? Ima Roglič dovolj dobro podporo ekipe? Ali se lahko še kdo od odpisanih vrne, tako kot Adam Yates in Richard Carapaz, ki sta pridobila več minut v deveti etapi in se v skupnem seštevku prebila med deseterico? O tem razpravljajo prvi Slovenec, ki je tekmoval na grand touru, Primož Čerin, osrednji kolesarski reporter Vala 202 Igor Tominec in voditelj kolesarskega podkasta Luka Petrič. Debatirajo tudi o tem, zakaj je dirka tako odprta, zakaj je Rogličeva ekipa O'Connorju prepustila takšno prednost v šesti etapi in tudi o tistih rivalih, ki bodo največji Rogličevi konkurenti v njegovem lovu na četrto Vuelto.
Če smo po prvem tednu uvodnih tritedenskih dirk sezone dobili veliko odgovorov, pa na Vuelti tudi po deveti etapi ostaja ogromno odprtih vprašanj. Kako močan je Ben O'Connor, ki ima skoraj štiri minute prednosti pred Primožem Rogličem? Ima Roglič dovolj dobro podporo ekipe? Ali se lahko še kdo od odpisanih vrne, tako kot Adam Yates in Richard Carapaz, ki sta pridobila več minut v deveti etapi in se v skupnem seštevku prebila med deseterico? O tem razpravljajo prvi Slovenec, ki je tekmoval na grand touru, Primož Čerin, osrednji kolesarski reporter Vala 202 Igor Tominec in voditelj kolesarskega podkasta Luka Petrič. Debatirajo tudi o tem, zakaj je dirka tako odprta, zakaj je Rogličeva ekipa O'Connorju prepustila takšno prednost v šesti etapi in tudi o tistih rivalih, ki bodo največji Rogličevi konkurenti v njegovem lovu na četrto Vuelto.
Začetek oljarske sezone se je z leti premaknil - z novembra na oktober, za oljkarje, ki stavijo na kakovost, pa tudi že na september. Za nekaj mladih oljkarjev iz slovenske Istre, ki so se povezali v zadrugo Terra centuria, pa je izziv pridelati ekstra deviško oljčno olje z visoko vsebnostjo polifenolov. Zato so prve oljke že pobrali in predelali v olje. Tjaša Škamperle je v majhni torklji obiskala Danijela Stojkoviča, ki je v rokah že držal stekleničko letošnjega pridelka.
Začetek oljarske sezone se je z leti premaknil - z novembra na oktober, za oljkarje, ki stavijo na kakovost, pa tudi že na september. Za nekaj mladih oljkarjev iz slovenske Istre, ki so se povezali v zadrugo Terra centuria, pa je izziv pridelati ekstra deviško oljčno olje z visoko vsebnostjo polifenolov. Zato so prve oljke že pobrali in predelali v olje. Tjaša Škamperle je v majhni torklji obiskala Danijela Stojkoviča, ki je v rokah že držal stekleničko letošnjega pridelka.
Plezalna stena v Kopru je pred dvema letoma postala uradni pripravljalni center za slovensko reprezentanco. Gre za pomembno, ne le slovensko, temveč evropsko plezalno središče. Najboljši športni plezalci na svetu, vključno z dvakratno olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret ter Mio Krampl in Luko Potočarjem, bodo začeli tekmovati že v petek zvečer, ko bodo na sporedu kvalifikacijski dvoboji, v soboto pa bo »grand finale«. Tudi zaradi tega smo v začetku tedna v Divači obiskal fizioterapevta in kondicijskega trenerja Mateja Bombača, s katerim smo se pogovarjali o njegovi vlogi v Janjinem štabu, tudi takrat, ko nam je zastal dih ob njeni poškodbi v steni v Parizu.
Plezalna stena v Kopru je pred dvema letoma postala uradni pripravljalni center za slovensko reprezentanco. Gre za pomembno, ne le slovensko, temveč evropsko plezalno središče. Najboljši športni plezalci na svetu, vključno z dvakratno olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret ter Mio Krampl in Luko Potočarjem, bodo začeli tekmovati že v petek zvečer, ko bodo na sporedu kvalifikacijski dvoboji, v soboto pa bo »grand finale«. Tudi zaradi tega smo v začetku tedna v Divači obiskal fizioterapevta in kondicijskega trenerja Mateja Bombača, s katerim smo se pogovarjali o njegovi vlogi v Janjinem štabu, tudi takrat, ko nam je zastal dih ob njeni poškodbi v steni v Parizu.
Primož Roglič je dobil 20 sekund pribitka po koncu 15. etape Vuelte, a to pretirano ne zmanjšuje optimizma slovenske kolesarske srenje pred zadnjim tednom dirke. Roglič je v drugem tednu svoj zaostanek za vodilnim zmanjšal za tri četrtine in je na dobri poti, da prevzame rdečo majico v prihodnjih etapah. Nekdanji profesionalni kolesar, zdaj trener Jure Zrimšek pravi, da ni dileme, da je najboljši kolesar na letošnji dirki, a tudi, da si ekipa ne bi smela dovoliti spodrsljaja v prvem tednu, ko je Benu O'Connorju prepustila pet minut prednosti. Zrimšek pravi, da je bila kazen, ki so jo sodniki dodelili Rogliču v 15. etapi, upravičena. Roglič je v cilj te etape znova prišel skupaj z Enricom Masom, osrednji valovski kolesarski reporter Igor Tominec pa je njuno zavezništvo primerjal s politično koalicijo, ko stranke nekaj časa sodelujejo, potem pa se lahko kmalu znajdejo na različnih bregovih. Voditelj podkasta Tour 202 je Luka Petrič.
Primož Roglič je dobil 20 sekund pribitka po koncu 15. etape Vuelte, a to pretirano ne zmanjšuje optimizma slovenske kolesarske srenje pred zadnjim tednom dirke. Roglič je v drugem tednu svoj zaostanek za vodilnim zmanjšal za tri četrtine in je na dobri poti, da prevzame rdečo majico v prihodnjih etapah. Nekdanji profesionalni kolesar, zdaj trener Jure Zrimšek pravi, da ni dileme, da je najboljši kolesar na letošnji dirki, a tudi, da si ekipa ne bi smela dovoliti spodrsljaja v prvem tednu, ko je Benu O'Connorju prepustila pet minut prednosti. Zrimšek pravi, da je bila kazen, ki so jo sodniki dodelili Rogliču v 15. etapi, upravičena. Roglič je v cilj te etape znova prišel skupaj z Enricom Masom, osrednji valovski kolesarski reporter Igor Tominec pa je njuno zavezništvo primerjal s politično koalicijo, ko stranke nekaj časa sodelujejo, potem pa se lahko kmalu znajdejo na različnih bregovih. Voditelj podkasta Tour 202 je Luka Petrič.
Pred spektakularno prireditvijo Noč zmaga, poslovilni tekmi košarkarja Gorana Dragića, bomo v studijskem programu pripravili zanimive vsebine, pogovore z zvezdniki, ki bodo igrali na tekmi, utrinke Dragićeve kariere in še kaj. Studijski program bo v Stožicah povezoval Anže Bašelj.
Pred spektakularno prireditvijo Noč zmaga, poslovilni tekmi košarkarja Gorana Dragića, bomo v studijskem programu pripravili zanimive vsebine, pogovore z zvezdniki, ki bodo igrali na tekmi, utrinke Dragićeve kariere in še kaj. Studijski program bo v Stožicah povezoval Anže Bašelj.
V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho? Gostje: dr. Damir Josipovič, geograf; dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar; Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus; Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.
V Srbiji smo priča protivladnim protestom zaradi napovedi pridobivanja litija, lahke kovine, ki bi lahko pripomogla k pravi revoluciji pri shranjevanju električne energije, predvsem za električne avtomobile. Srbija bi s tem postala bogata država, Evropa pa bi se s srbskim litijem otresla odvisnosti od Kitajske. Po drugi strani si lahko ljudje na spletnih straneh ogledajo degradirana okolja, neprimerna za življenje, ki so jih po izkopavanju zapustile transnacionalne družbe. To je velik izziv za predsednika Srbije Aleksandra Vučiča, še posebej, ker mu zdaj nasprotujejo tudi donedavni podporniki. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 tudi o gospodarskih priložnostih, ki jih ponuja rudarstvo, pa o bogatsvu, ki se tisočletja skriva pod Rodopskim gorovjem. Ali imamo tudi v Slovenjii skrite dragocene rudnine in smo o njih raje tiho? Gostje: dr. Damir Josipovič, geograf; dr. Tomaž Gerden, strokovnjak s področja naravovarstva in novinar; Elena Lunder, predstavnica nevladne organizacije Focus; Boštjan Anžin, dopisnik RTV z Balkanskega polotoka.
Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.
Posamezni incidenti, v katere so se med poletjem s policijo in tamkajšnjim prebivalstvom zapletli pripadniki romskih skupnosti na jugovzhodu države, so pretresli slovensko javnost in sprožili pozive k celovitejši ureditvi romske problematike v Sloveniji. Ob vsem tem pa nimamo odgovora, kdo je kriv, da so zadeve ušle izpod nadzora. Policija, sodstvo, tožilstvo in inšpekcijske službe prelagajo odgovornost drug na drugega. Na drugi strani je to zelo občutljivo področje, ki se lahko kaj hitro sprevrže v pravo razpihovanje nestrpnosti in diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti. Gostje: dr. Katarina Bergant, generalna državna tožilka; Tomaž Bromše, podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani; Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve; Andreja Katič, ministrica za pravosodje; Samo Pogorelc, župan občine Ribnica.
Se zavedamo, kako zelo pomembna je državna statistika? Se tega zavedajo predvsem tisti, katerih odločitve bi morale temeljiti tudi na statističnih podatkih in rezultatih raziskovanj? Aprila letos je Apolonija Oblak Flander postala generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Že 25 let je zaposlena na Sursu in ima za seboj lepo kariero. Zase pravi, da je vključujoča, zahtevna, večopravilna, empatična in hkrati zelo stroga. Osemdeseta obletnica statističnega urada je bila povod, razlogov za pogovor z Apolonijo Oblak Flander pa je še veliko več.
Se zavedamo, kako zelo pomembna je državna statistika? Se tega zavedajo predvsem tisti, katerih odločitve bi morale temeljiti tudi na statističnih podatkih in rezultatih raziskovanj? Aprila letos je Apolonija Oblak Flander postala generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Že 25 let je zaposlena na Sursu in ima za seboj lepo kariero. Zase pravi, da je vključujoča, zahtevna, večopravilna, empatična in hkrati zelo stroga. Osemdeseta obletnica statističnega urada je bila povod, razlogov za pogovor z Apolonijo Oblak Flander pa je še veliko več.
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?
Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?
To je moja muska se je preselila v Maribor na dogodek Red Bull Flugtag. Ta je gostil neustrašne pilote, ki so izpolnili svoje sanje o letenju in pristali v Dravi. Med sodniki je bila tudi dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret, ki je z nami delila svoj glasbeni okus in nam zaupala, katera skladba ji je na letošnjih olimpijskih igrah pomagala do vrha.
To je moja muska se je preselila v Maribor na dogodek Red Bull Flugtag. Ta je gostil neustrašne pilote, ki so izpolnili svoje sanje o letenju in pristali v Dravi. Med sodniki je bila tudi dvakratna olimpijska prvakinja Janja Garnbret, ki je z nami delila svoj glasbeni okus in nam zaupala, katera skladba ji je na letošnjih olimpijskih igrah pomagala do vrha.
Se bo izjemno slovensko nogometno poletje konec avgusta končalo ali nadaljevalo? Dva slovenska kluba v isti sezoni še nista igrala v skupinskem delu evropskih tekmovanj, letos pa lahko to uspem trem.
Se bo izjemno slovensko nogometno poletje konec avgusta končalo ali nadaljevalo? Dva slovenska kluba v isti sezoni še nista igrala v skupinskem delu evropskih tekmovanj, letos pa lahko to uspem trem.
Kaj pa zdaj? To je verjetno najtežje vprašanje od vseh vprašanj, ki si jih človek lahko zastavi. Ko si na dnu, vsaj veš, da moraš gor. Kaj pa, ko si na vrhu? Znana alpinistična modrost je, da je težje sestopati z vrha, kot se povzpeti nanj. V košarki pa redko slišimo, da je tudi zmagovati težko, ne le izgubljati. Po porazu se moraš pobrati in iti naprej. Od poraza do poraza do končne zmage. Kaj pa po končni zmagi? Ko ostaneš sam s seboj.
Kaj pa zdaj? To je verjetno najtežje vprašanje od vseh vprašanj, ki si jih človek lahko zastavi. Ko si na dnu, vsaj veš, da moraš gor. Kaj pa, ko si na vrhu? Znana alpinistična modrost je, da je težje sestopati z vrha, kot se povzpeti nanj. V košarki pa redko slišimo, da je tudi zmagovati težko, ne le izgubljati. Po porazu se moraš pobrati in iti naprej. Od poraza do poraza do končne zmage. Kaj pa po končni zmagi? Ko ostaneš sam s seboj.
Je 2024 tisto leto, ko bodo slovenski kolesarji zmagali na vseh treh tritedenskih dirkah? Tadeju Pogačarju je uspel dvojček Giro-Tour, Primož Roglič pa je favorit Vuelte. Skušal jo bo še četrtič osvojiti. Gost podkasta Jani Brajkovič verjame, da mu bo uspelo, pravi, da se ne bi prijavil na dirko, če ne bi verjeli v skupno zmago. Roglič bo znova skuša na dirki po Španiji ozaljšati svojo sezono, pogosto je na iberskem polotoku našel uteho za razočaranja prej. Brajkovič verjame, da mu bo to vnovič uspelo, meni pa, da je dolgoročno nevzdržno črpati toliko energije iz porazov in jih pretvoriti v motivacijo za nove vzpone. Belokranjec razlaga, da je imel tudi sam obilo težav s padci v svoji karieri, več v jeseni kariere kot na koncu, ko je zaradi dodatne odgovornosti, ki jo je nosil s seboj, dirkal bolj trdo in bil zato bolj dovzeten za padce.
Je 2024 tisto leto, ko bodo slovenski kolesarji zmagali na vseh treh tritedenskih dirkah? Tadeju Pogačarju je uspel dvojček Giro-Tour, Primož Roglič pa je favorit Vuelte. Skušal jo bo še četrtič osvojiti. Gost podkasta Jani Brajkovič verjame, da mu bo uspelo, pravi, da se ne bi prijavil na dirko, če ne bi verjeli v skupno zmago. Roglič bo znova skuša na dirki po Španiji ozaljšati svojo sezono, pogosto je na iberskem polotoku našel uteho za razočaranja prej. Brajkovič verjame, da mu bo to vnovič uspelo, meni pa, da je dolgoročno nevzdržno črpati toliko energije iz porazov in jih pretvoriti v motivacijo za nove vzpone. Belokranjec razlaga, da je imel tudi sam obilo težav s padci v svoji karieri, več v jeseni kariere kot na koncu, ko je zaradi dodatne odgovornosti, ki jo je nosil s seboj, dirkal bolj trdo in bil zato bolj dovzeten za padce.
Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.
Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.
Ali šola otroke tudi vzgaja ali jih le zasipa s podatki? Koliko učitelji sploh lahko še vzgajajo, ne da bi jim pod prste gledali starši in inšpektorji? Koliko besede še ima ministrstvo oziroma koliko si je sploh želi? Ali otroke učimo samostojnosti ali jim z nenehnim nadzorom jemljemo pomembne življenjske izkušnje? Dosje je pripravila Erika Pečnik Ladika.
Ali šola otroke tudi vzgaja ali jih le zasipa s podatki? Koliko učitelji sploh lahko še vzgajajo, ne da bi jim pod prste gledali starši in inšpektorji? Koliko besede še ima ministrstvo oziroma koliko si je sploh želi? Ali otroke učimo samostojnosti ali jim z nenehnim nadzorom jemljemo pomembne življenjske izkušnje? Dosje je pripravila Erika Pečnik Ladika.
Dezinformacije so postale stalne spremljevalke dogajanja v svetu; srečamo jih pri volilnih kampanjah, pri informacijah o dogajanju na vojnih območjih ter pri vrsti drugih dogodkov, od velikih do zelo lokalnih. Poleg tega bo vsaka ciljna skupina deležna svoje, po meri ukrojene pošiljke dezinformacijskih vsebin. A ta vseprisotnost med seboj pogosto tudi nasprotujočih si dezinformacij prav nič ne zmanjšuje njihovega učinka. Ne glede na to, kako očitne ali celo absurdne so, se zdi, da jim nekako kar ne zmoremo stopiti na prste. Zakaj?
Dezinformacije so postale stalne spremljevalke dogajanja v svetu; srečamo jih pri volilnih kampanjah, pri informacijah o dogajanju na vojnih območjih ter pri vrsti drugih dogodkov, od velikih do zelo lokalnih. Poleg tega bo vsaka ciljna skupina deležna svoje, po meri ukrojene pošiljke dezinformacijskih vsebin. A ta vseprisotnost med seboj pogosto tudi nasprotujočih si dezinformacij prav nič ne zmanjšuje njihovega učinka. Ne glede na to, kako očitne ali celo absurdne so, se zdi, da jim nekako kar ne zmoremo stopiti na prste. Zakaj?
Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?
Ali lahko človek, ki sedi za mizo v Ovalni pisarni, res premika gore v ameriški notranji in zunanji politiki ali pa je, nasprotno, zgolj klavrna lutka v rokah različnih lobijev ter zakulisnih interesnih skupin?