Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Politično s Tanjo Gobec

Ali smo blizu politične krize?

4. 2. 2024

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.

12 min

Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.

Lahko noč, otroci!

Črnuška

22. 2. 2024

Muco Črnuško prevzame pesmica. Pripoveduje: Petra Govc. Napisala: Mira Voglar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

9 min

Muco Črnuško prevzame pesmica. Pripoveduje: Petra Govc. Napisala: Mira Voglar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2003.

Vroči mikrofon

Kdo je odgovoren, da se pri delu dobro počutimo?

6. 2. 2024

V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.

22 min

V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.

Aktualna tema

Za Euro 2024 vlada izjemno zanimanje

12. 2. 2024

Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.

10 min

Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.

Ultrazvok

Osebna izkušnja: Imam tri hude diagnoze, vendar te nimajo mene!

15. 2. 2024

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate

10 min

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate

Politično s Tanjo Gobec

O usodi SD-ja in koalicije

11. 2. 2024

Petkov sestanek premierja in finančnega ministra z vodstvom Socialnih demokratov naj bi po besedah predsednice stranke Tanje Fajon pomiril strasti med premierjem in drugo koalicijsko partnerico. A SD jutri čaka pomemben sestanek konference, najpomembnejše srečanje stranke med dvema kongresoma. So v večini tisti, ki želijo odhod iz vlade, odhod vodstva? Gosta, Matevž Frangež, predsednik Konference Socialnih demokratov, in Klemen Boštjančič, podpredsednik vlade, Gibanje Svoboda.

13 min

Petkov sestanek premierja in finančnega ministra z vodstvom Socialnih demokratov naj bi po besedah predsednice stranke Tanje Fajon pomiril strasti med premierjem in drugo koalicijsko partnerico. A SD jutri čaka pomemben sestanek konference, najpomembnejše srečanje stranke med dvema kongresoma. So v večini tisti, ki želijo odhod iz vlade, odhod vodstva? Gosta, Matevž Frangež, predsednik Konference Socialnih demokratov, in Klemen Boštjančič, podpredsednik vlade, Gibanje Svoboda.

Ultrazvok

Strupeni bisfenol A zaužijemo s hrano in pijačo, prehaja tudi preko kože

21. 2. 2024

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi

11 min

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi

Primorski kraji in ljudje

David Krepek: V stereotipih o poštarjih je verjetno tudi kaj resnice!

25. 2. 2024

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

13 min

Prijaznost ni nekaj samo po sebi umevnega. Dogaja se, da nas bolj preseneti, ko naletimo na ljubeznivo, dobrohotno in odprto osebo kot pa na zlovoljno in osorno. David Krepek zagotovo ni tak. Koprčani ga poznajo kot 'pojočega poštarja'. Še pred nekaj leti je raznašal pošto v centru Kopra, zdaj pa s svojo pojavo in odnosom razveseljuje prebivalce Žusterne. Med delom si prepeva in požvižgava, običajno dovolj na glas, da opozori nase, še preden pritisne na zvonec. Z njim in pa s prebivalci se je pogovarjala Jasna Preskar.

Aktualno Radia Koper

Ukrajinske sirote morajo iz varne Slovenije nazaj v vojno

15. 2. 2024

Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.

14 min

Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.

Tuji dokumentarci

Avtomobili, ki smo jih vozili v socializmu

3. 2. 2024

Lada, wartburg, moskvič, trabant, škoda, zaz so avtomobili, ki so utemeljili avtomobilsko kulturo socializma in odločno zaznamovali tudi takratne družbe v državah vzhodnega bloka. Dokumentarna oddaja z edinstvenimi arhivskimi posnetki obuja nenavadne anekdote in prijazne spomine in prinaša vpogled v »življenje« avtomobilov socializma danes. THE CARS OF SOCIALISM / Danska, Francija, Nemčija, Bolgarija, Hrvaška, Češka / 2020 / Režija: Boris Missirkov in Georgi Bogdanov

52 min

Lada, wartburg, moskvič, trabant, škoda, zaz so avtomobili, ki so utemeljili avtomobilsko kulturo socializma in odločno zaznamovali tudi takratne družbe v državah vzhodnega bloka. Dokumentarna oddaja z edinstvenimi arhivskimi posnetki obuja nenavadne anekdote in prijazne spomine in prinaša vpogled v »življenje« avtomobilov socializma danes. THE CARS OF SOCIALISM / Danska, Francija, Nemčija, Bolgarija, Hrvaška, Češka / 2020 / Režija: Boris Missirkov in Georgi Bogdanov

Prvaki tedna

Ciril Horjak - dr. Horowitz: Nagrada Prešernovega sklada; majhen korak za Horjaka, velik za slovenski strip

5. 2. 2024

Če brez skrivnostnega ovinkarjenja, udarim žebljico na glavico, potem vam povem, da z menoj v studiu sedi ilustrator, stripar in likovni pedagog Ciril Horjak. Je popularizator stripa, med drugim avtor prvega slovenskega učbenika za strip. Je tisti človek, ki je stripe iz trafike prestavil v fabrike. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljena pod okriljem revije Stripburger. Njegove karikature so objavljali tudi tuji časniki, denimo britanski Guardian, ali pa pariški Le Monde. Za Večerovo sobotno prilogo je ustvaril več kot tisoč podob. Prihaja iz mesta miru, iz Slovenj Gradca, njegovi izstopajoči lastnosti sta iskrivost in vztrajnost. V njegovem življenju so pomembno vlogo imele tete, tete z ozadjem, in ne tete iz ozadja. In na predvečer letošnjega slovenskega kulturnega praznika bo prejel nagrado Prešernovega sklada. Gost 60. epizode Prvakov tedna je Ciril Horjak, z umetniškim imenom dr. Horowitz.

44 min

Če brez skrivnostnega ovinkarjenja, udarim žebljico na glavico, potem vam povem, da z menoj v studiu sedi ilustrator, stripar in likovni pedagog Ciril Horjak. Je popularizator stripa, med drugim avtor prvega slovenskega učbenika za strip. Je tisti človek, ki je stripe iz trafike prestavil v fabrike. V mednarodnem prostoru so bila njegova dela predstavljena pod okriljem revije Stripburger. Njegove karikature so objavljali tudi tuji časniki, denimo britanski Guardian, ali pa pariški Le Monde. Za Večerovo sobotno prilogo je ustvaril več kot tisoč podob. Prihaja iz mesta miru, iz Slovenj Gradca, njegovi izstopajoči lastnosti sta iskrivost in vztrajnost. V njegovem življenju so pomembno vlogo imele tete, tete z ozadjem, in ne tete iz ozadja. In na predvečer letošnjega slovenskega kulturnega praznika bo prejel nagrado Prešernovega sklada. Gost 60. epizode Prvakov tedna je Ciril Horjak, z umetniškim imenom dr. Horowitz.

Nori zabaviščni park

Noč čarovnic, 6/10

3. 2. 2024

Destinee je že pred nekaj leti ugotovila, da za noč čarovnic lahko brez posledic odide iz zabaviščnega parka. To zdaj pove še drugim in vsi se odpravijo na praznovanje. Remus Tiggra na skrivaj potegne na stran in mu naroči, naj odnese pismo Babi Vangi.

27 min

Destinee je že pred nekaj leti ugotovila, da za noč čarovnic lahko brez posledic odide iz zabaviščnega parka. To zdaj pove še drugim in vsi se odpravijo na praznovanje. Remus Tiggra na skrivaj potegne na stran in mu naroči, naj odnese pismo Babi Vangi.

Botrstvo

Če že nimata mame, da bi vsaj imela spodoben dom

7. 2. 2024

V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.

12 min

V več kot desetletju srečevanja z otroki in mladostniki iz programa Botrstvo smo le redko naleteli na tako nepopisno slabe bivanjske razmere, kot so v hiši, v kateri z očetom živita najstnika Lovro in Anže. Če bi temu sploh lahko rekli hiša. Med lesenimi deskami zunanjih sten skoraj stoletje stare, pretežno lesene stavbe, so ponekod špranje tako široke, da je videti zunanjo svetlobo. Tudi skozi podnice in strop pronica ledeno mrzel zrak. Fanta, ki jima je pred desetletjem umrla mama, odraščata v skrajno bednih razmerah, zato si - skupaj z očetom - silno želijo prenove. Večino del skušajo postoriti sami, a čeprav oče dela v tovarni v štirih izmenah in občasno opravi še kakšno honorarno delo, priznava, da je dohodkov premalo za nakup vsaj najosnovnejšega materiala.

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

7. 2. 2024

Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.

102 min

Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.

Zapisi iz močvirja

Čez dolgih sedem let, se bova vidla spet!

20. 2. 2024

Mi smo nekako skozi, a naši otroci, da ne govorimo o vnukih, se bodo pa težko izmazali. Govorimo o obveznem služenju vojaškega roka. Oni dan smo ministra Šarca poslali v Bruselj, da se je čohal po glavi z ostalimi obrambnimi ministri. Čohali pa so se po glavi, ker je najverjetnejši novi ameriški predsednik dal Rusom bianco menico, da lahko bombardirajo vse tiste Natove države, ki ne dajejo dovolj BDP-ja v obrambne proračune. Ker Slovenci nismo niti blizu trumpovskih dveh odstotkov, se je Šarec čohal še posebej intenzivno. In iz vsega tega praskanja se je rodila – verjetno na novinarsko vprašanje – izjava, da je v Sloveniji o ponovni uvedbi obveznega vojaškega služenja še prezgodaj govoriti. To je bilo prejšnji teden. Verjamemo, da je v enem tednu preteklo dovolj vode, da danes o njem že lahko govorimo. Na naš način seveda.

7 min

Mi smo nekako skozi, a naši otroci, da ne govorimo o vnukih, se bodo pa težko izmazali. Govorimo o obveznem služenju vojaškega roka. Oni dan smo ministra Šarca poslali v Bruselj, da se je čohal po glavi z ostalimi obrambnimi ministri. Čohali pa so se po glavi, ker je najverjetnejši novi ameriški predsednik dal Rusom bianco menico, da lahko bombardirajo vse tiste Natove države, ki ne dajejo dovolj BDP-ja v obrambne proračune. Ker Slovenci nismo niti blizu trumpovskih dveh odstotkov, se je Šarec čohal še posebej intenzivno. In iz vsega tega praskanja se je rodila – verjetno na novinarsko vprašanje – izjava, da je v Sloveniji o ponovni uvedbi obveznega vojaškega služenja še prezgodaj govoriti. To je bilo prejšnji teden. Verjamemo, da je v enem tednu preteklo dovolj vode, da danes o njem že lahko govorimo. Na naš način seveda.

Ime tedna

Mankica Kranjec: Prav je, da damo besedo ljudem, ki našo družbo držijo pokonci

5. 2. 2024

Prvo februarsko Ime tedna je postala Mankica Kranjec, fotografinja, ki je serijo portretov žensk z naslovom Spregledane postavila na ogled v Evropskem parlamentu. Na fotografski razstavi je z edinstveno umetniško-dokumentaristično interpretacijo v ospredje postavila gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge nevidne akterke iz zakulisja naše družbe, ki pogosto ostajajo zapostavljene in prezrte.

13 min

Prvo februarsko Ime tedna je postala Mankica Kranjec, fotografinja, ki je serijo portretov žensk z naslovom Spregledane postavila na ogled v Evropskem parlamentu. Na fotografski razstavi je z edinstveno umetniško-dokumentaristično interpretacijo v ospredje postavila gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge nevidne akterke iz zakulisja naše družbe, ki pogosto ostajajo zapostavljene in prezrte.

Ime tedna

Andrija Halužan: Pacientu se želim posvetiti in ga pogledati v oči

12. 2. 2024

Ime tedna je postal Andrija Halužan, zdravnik splošne medicine v Vuzenici, ki v svoji ordinaciji paciente sprejema že 53 let. Pri 80. letih ostaja predan svojemu delu in vztraja, ker ni mlajših kolegov, ki bi ga nadomestili. Kritik sodobne, egoistične družbe trdno verjame, da pacienti niso krivi za stanje slovenskega zdravstva in je zato eden od tistih, ki se stavki zdravnikov niso pridružili.

17 min

Ime tedna je postal Andrija Halužan, zdravnik splošne medicine v Vuzenici, ki v svoji ordinaciji paciente sprejema že 53 let. Pri 80. letih ostaja predan svojemu delu in vztraja, ker ni mlajših kolegov, ki bi ga nadomestili. Kritik sodobne, egoistične družbe trdno verjame, da pacienti niso krivi za stanje slovenskega zdravstva in je zato eden od tistih, ki se stavki zdravnikov niso pridružili.

Vroči mikrofon

Grčija od ukora do zgledne bruseljske učenke

20. 2. 2024

Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?

27 min

Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?

Frekvenca X

Človeška napaka

14. 2. 2024

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?

24 min

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?

Ugriznimo znanost

Zaščita lesa

15. 2. 2024

Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.

24 min

Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.

Žoga je okrogla

Sramota

19. 2. 2024

Nedeljski incident na prvoligaški tekmi med Muro in Mariborom tvori rdečo nit debate. Šest članov Mure je bilo poškodovanih, potem ko je glasna petarda oz. tako imenovani topovski udar odjeknil v njihovi bližini sredi drugega polčasa. Tekma je bila sprva prekinjena, potem odpovedana.

48 min

Nedeljski incident na prvoligaški tekmi med Muro in Mariborom tvori rdečo nit debate. Šest članov Mure je bilo poškodovanih, potem ko je glasna petarda oz. tako imenovani topovski udar odjeknil v njihovi bližini sredi drugega polčasa. Tekma je bila sprva prekinjena, potem odpovedana.

Politično s Tanjo Gobec

Se medstrankarska trenja selijo v Državni zbor?

18. 2. 2024

Po odstopu pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan parlament ne bo razpravljal o interpelaciji zoper njo, čaka pa jih interpelacija proti ministrici Emiliji Stojmenovi Duh ter – na zahtevo SDS-a – izredna celodnevna seja o korupciji. Poleg pestrega dogajanja v SD-ju so trenja tudi v Levici. V stranki so Mihi Kordišu odrekli vodenje odborov, v SDS-u pa trije poslanci niso podpisali izjave o tem, da bodo do konca mandata ostali v tej poslanski skupini. Gostja: Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora.

13 min

Po odstopu pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan parlament ne bo razpravljal o interpelaciji zoper njo, čaka pa jih interpelacija proti ministrici Emiliji Stojmenovi Duh ter – na zahtevo SDS-a – izredna celodnevna seja o korupciji. Poleg pestrega dogajanja v SD-ju so trenja tudi v Levici. V stranki so Mihi Kordišu odrekli vodenje odborov, v SDS-u pa trije poslanci niso podpisali izjave o tem, da bodo do konca mandata ostali v tej poslanski skupini. Gostja: Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora.

Aktualno 202

Na obisku: Nacionalni inštitut za biologijo zasijal v novih prostorih

2. 2. 2024

Na Večni poti le streljaj stran od ljubljanskega živalskega vrta je v zadnjih dveh letih in pol zrasel eden od najsodobnejših raziskovalnih kompleksov pri nas. Potem ko so bili dolga leta strpani v pomožnih prostorih, garažah in celo ladijskih kontejnerjih, je zdaj Nacionalni inštitut za biologijo tik pred odprtjem. 36 milijonov evrov vredna naložba na več kot 6500 kvadratnih metrih novih prostorov prinaša tudi novo vrhunsko raziskovalno opremo. Od čebelnjaka in karantenskega rastlinjaka na strehi, do najsodobnejših laboratorijev in rastlinskih karantenskih komor. Na inštitutu s pridobitvijo novih prostorov napovedujejo krepitev znanstvene odličnosti in možnosti za gostovanje uveljavljenih strokovnjakov v tujini.

19 min

Na Večni poti le streljaj stran od ljubljanskega živalskega vrta je v zadnjih dveh letih in pol zrasel eden od najsodobnejših raziskovalnih kompleksov pri nas. Potem ko so bili dolga leta strpani v pomožnih prostorih, garažah in celo ladijskih kontejnerjih, je zdaj Nacionalni inštitut za biologijo tik pred odprtjem. 36 milijonov evrov vredna naložba na več kot 6500 kvadratnih metrih novih prostorov prinaša tudi novo vrhunsko raziskovalno opremo. Od čebelnjaka in karantenskega rastlinjaka na strehi, do najsodobnejših laboratorijev in rastlinskih karantenskih komor. Na inštitutu s pridobitvijo novih prostorov napovedujejo krepitev znanstvene odličnosti in možnosti za gostovanje uveljavljenih strokovnjakov v tujini.

Po Mekongu s Sue Perkins

Po Mekongu s Sue Perkins, 3/4

8. 2. 2024

Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo

51 min

Sue v tretjem delu obišče Laos, najrevnejšo in najmanj razvito državo ob Mekongu, ki sta jo izoblikovala tako budizem kot komunizem. Osupljiva narava in spokojni menihi v oranžnih kutah privabljajo veliko turistov, ki iščejo nedotaknjeno in poduhovljeno Azijo, vlada pa v želji po napredku z odprtimi rokami sprejema tuje vlagatelje, ki gradijo hidroelektrarne, igralnice in podobno. Laos neizogibno čakajo velike spremembe, ki pa jih vsega hudega vajeni domačini sprejemajo z vdanostjo in spokojnostjo. The Mekong River with Sue Perkins / Režija: Lucy Swingler/ BBC 2014 / Združeno kraljestvo

Nori zabaviščni park

Ime mi je ..., 8/10

17. 2. 2024

Mapplethorpe obžaluje izgubo prijateljstva, a ker je glede tega nemočen, se odloči, da bo Z-ju pomagal ugotoviti, kako ga je zaneslo v zabaviščni park. Z se namreč ne spomni ničesar o svojem življenju. Chester je obupan, vse mu gre narobe in zdaj ga sumijo še tega, da je za noč čarovnic podtaknil požar pri Henleyju.

25 min

Mapplethorpe obžaluje izgubo prijateljstva, a ker je glede tega nemočen, se odloči, da bo Z-ju pomagal ugotoviti, kako ga je zaneslo v zabaviščni park. Z se namreč ne spomni ničesar o svojem življenju. Chester je obupan, vse mu gre narobe in zdaj ga sumijo še tega, da je za noč čarovnic podtaknil požar pri Henleyju.

Umetnost možnega

Izredno stanje – konec ali začetek? – Anže Božič (POP TV) in Matej Grošelj (Večer)

14. 2. 2024

Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?

50 min

Še vedno ne vemo, kako se bo razpletla afera »sodna palača«. Bo ministrica končno odstopila? Bodo Socialni demokrati preživeli prosti pad? Kaj lahko sanirajo na aprilskem volilnem kongresu? Gneče za mesto predsednika stranke ni. Bo odstopila samo Tajna Fajon ali tudi drugi člani predsedstva? Kaj pomeni imenovanje Matevža Frangeža za začasnega glavnega tajnika? Gosta tokratne epizode – Anže Božič, POP TV in Matej Grošelj, Večer – menita, da so možni vsi scenariji, a nobeden med njimi ni dober. Niti za SD niti vlado. Tudi če težave Socialnih demokratov trenutno koristijo Gibanju Svoboda, bo na dolgi rok ceno afere plačala celotna vlada in politična leva sredina. Medtem na desnici vznemirja odločitev SDS, da naj poslanci podpišejo neke vrste »izjavo pripadnosti« poslanski skupini in stranki SDS do konca mandata. Anže Logar in Eva Irgl izjave nista podpisala. Zakaj pa izjave ni podpiral Dejan Kaloh?

Nori zabaviščni park

Ostani, 9/10

24. 2. 2024

Chester se lomi pod težo krivde. Spozna namreč, da je za svoj neuspeh krivil vse druge, tudi Mapplethorpa, ni pa si zmogel priznati, da se počuti krivega za prijateljevo smrt. Zato sprejme težko odločitev, ki je voda na Remusov mlin.

28 min

Chester se lomi pod težo krivde. Spozna namreč, da je za svoj neuspeh krivil vse druge, tudi Mapplethorpa, ni pa si zmogel priznati, da se počuti krivega za prijateljevo smrt. Zato sprejme težko odločitev, ki je voda na Remusov mlin.

Tuji dokumentarci

Čarobni trenutki glasbe, Mozart v izvedbi Menuhina in Karajana

14. 2. 2024

Leta 1966 sta se združila dva ikonična glasbena umetnika, Herbert von Karajan in Yehudi Menuhin. Sodelovala sta pri izvedbi Mozartovega violinskega koncerta št. 5 z Dunajskimi simfoniki. Koncert je posnel in režiral priznani režiser Henri-Georges Clouzot in ustvaril vizualno glasbeno poslastico. O tem edinstvenem sodelovanju v dokumentarnem filmu pripovedujejo zvezde glasbenega sveta, med drugim Anne-Sophie Mutter, Daniel Hope in Hilary Hahn, pa tudi pomembne osebnosti iz kinematografskega sveta, kot so Sunnyi Melles, August Zirner in Bruno Monsaingeon. MAGIC MOMENTS OF MUSIC, MENUHIN AND KARAJAN PLAY MOZART /Nemčija/2022, režija Grette Liffers

52 min

Leta 1966 sta se združila dva ikonična glasbena umetnika, Herbert von Karajan in Yehudi Menuhin. Sodelovala sta pri izvedbi Mozartovega violinskega koncerta št. 5 z Dunajskimi simfoniki. Koncert je posnel in režiral priznani režiser Henri-Georges Clouzot in ustvaril vizualno glasbeno poslastico. O tem edinstvenem sodelovanju v dokumentarnem filmu pripovedujejo zvezde glasbenega sveta, med drugim Anne-Sophie Mutter, Daniel Hope in Hilary Hahn, pa tudi pomembne osebnosti iz kinematografskega sveta, kot so Sunnyi Melles, August Zirner in Bruno Monsaingeon. MAGIC MOMENTS OF MUSIC, MENUHIN AND KARAJAN PLAY MOZART /Nemčija/2022, režija Grette Liffers

Nori zabaviščni park

Prijatelji in njihova čustva, 7/10

10. 2. 2024

Mapplethorpe po naključju sliši Chesterja in Violetto, ki se pogovarjata o tem, da gre Chester na pogovor na oblikovno šolo v Melbourne. Jezen, ker mu je prijatelj to zamolčal, mu skrije risbe, ki jih je nameraval tam pokazati. Nimrod prosi Violetto, naj v zabaviščni park pripelje njegovo teto, ki ga je vzgajala od malega, zdaj pa živi v domu za starejše občane. V zameno ji bo povedal, kaj je videl za noč čarovnic.

27 min

Mapplethorpe po naključju sliši Chesterja in Violetto, ki se pogovarjata o tem, da gre Chester na pogovor na oblikovno šolo v Melbourne. Jezen, ker mu je prijatelj to zamolčal, mu skrije risbe, ki jih je nameraval tam pokazati. Nimrod prosi Violetto, naj v zabaviščni park pripelje njegovo teto, ki ga je vzgajala od malega, zdaj pa živi v domu za starejše občane. V zameno ji bo povedal, kaj je videl za noč čarovnic.

Nedeljski gost

Miha Lampreht: Časi so težki, razmišljati moramo, kaj puščamo otrokom naših otrok

25. 2. 2024

“Ljudje, ki jim je mar za mir, po koncu hladne vojne ne spimo dobro,” je pred dvema letoma na dan, ko so ruski tanki krenili proti Kijevu, dejal novinar Miha Lampreht. Velja za enega naših največjih strokovnjakov zapletenih odnosov Vzhodne Evrope. Leta 1989 se je kot skupni dopisnik RTV Slovenija in Dela iz Jugoslavije napotil v Sovjetsko zvezo. Leta 1996 se je vrnil iz Ruske federacije v Slovenijo. Od začetka njegove dolgoletne novinarske kariere se je spremenilo vse. Novinarstvo, tehnologija in svet. Ves čas je ostal zvest Radiu Slovenija − kot novinar, komentator, urednik ali kot direktor. Kljub radijski upokojitvi še vedno ostaja v miselnem ciklu analiziranja sveta okoli sebe, še bolj pa v telesnem gibanju. V tem se v resnici nikoli ni ustavil, saj je želja po odkrivanju drobnih stvari, ki jih ne moreš kupiti, preprosto prevelika. Od plezanja in alpinizma do kolesarjenja. V pogovoru tudi o tem, zakaj se vse bolj kaže, da je mir samo odsotnost vojne, česa se je naučil od Ane Politkovske, zakaj so ruske kriminalke drugačne in kako poteka učenje kitare. Z Miho Lamprehtom se pogovarja Gašper Andrinek.

39 min

“Ljudje, ki jim je mar za mir, po koncu hladne vojne ne spimo dobro,” je pred dvema letoma na dan, ko so ruski tanki krenili proti Kijevu, dejal novinar Miha Lampreht. Velja za enega naših največjih strokovnjakov zapletenih odnosov Vzhodne Evrope. Leta 1989 se je kot skupni dopisnik RTV Slovenija in Dela iz Jugoslavije napotil v Sovjetsko zvezo. Leta 1996 se je vrnil iz Ruske federacije v Slovenijo. Od začetka njegove dolgoletne novinarske kariere se je spremenilo vse. Novinarstvo, tehnologija in svet. Ves čas je ostal zvest Radiu Slovenija − kot novinar, komentator, urednik ali kot direktor. Kljub radijski upokojitvi še vedno ostaja v miselnem ciklu analiziranja sveta okoli sebe, še bolj pa v telesnem gibanju. V tem se v resnici nikoli ni ustavil, saj je želja po odkrivanju drobnih stvari, ki jih ne moreš kupiti, preprosto prevelika. Od plezanja in alpinizma do kolesarjenja. V pogovoru tudi o tem, zakaj se vse bolj kaže, da je mir samo odsotnost vojne, česa se je naučil od Ane Politkovske, zakaj so ruske kriminalke drugačne in kako poteka učenje kitare. Z Miho Lamprehtom se pogovarja Gašper Andrinek.

Zapisi iz močvirja

Babji ravs

6. 2. 2024

Danes pa se vrnimo k samim začetkom. K prastarim časom, na katere nam je ostal le oddaljen spomin. Takole je bilo rečeno: "Zemlja je bila pusta in prazna, mizoginija se je razprostirala nad globinami in moški šovinizem je vel nad vodami."

6 min

Danes pa se vrnimo k samim začetkom. K prastarim časom, na katere nam je ostal le oddaljen spomin. Takole je bilo rečeno: "Zemlja je bila pusta in prazna, mizoginija se je razprostirala nad globinami in moški šovinizem je vel nad vodami."

Ime tedna

Juš Kšela: Heroji so predvsem bolniki, ki se izpostavijo takšnemu posegu

19. 2. 2024

Ime tedna je Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg v ljubljanskem UKC in gonilna sila izvajanja novega posega pri bolnikih z redko pljučno boleznijo. Sprva so operacije, pri katerih odstranijo strdke iz najglobljih plasti pljučnih žil, medtem ko pacientu iz telesa odstranijo vso kri in ga globoko podhladijo, izvajali ob pomoči tujih strokovnjakov, zdaj so poseg prvič v celoti izvedli samostojno.

14 min

Ime tedna je Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg v ljubljanskem UKC in gonilna sila izvajanja novega posega pri bolnikih z redko pljučno boleznijo. Sprva so operacije, pri katerih odstranijo strdke iz najglobljih plasti pljučnih žil, medtem ko pacientu iz telesa odstranijo vso kri in ga globoko podhladijo, izvajali ob pomoči tujih strokovnjakov, zdaj so poseg prvič v celoti izvedli samostojno.

Intervju - Radio

Doc. dr. Tanja Bagar: "O konoplji vedo pacienti več kot zdravniki."

21. 2. 2024

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv

47 min

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv

Jajca

da (,) moraš

21. 2. 2024

V teoriji drame je zaviralni moment oziroma moment zadnje napetosti trenutek v razvoju dramske igre, kjer vsa stvar, ki z že kar lepim pospeškom drči po bregu navzdol, zastane in se za hip zdi, da bo še vse v redu; publika prične verjeti, da je to dejansko možno.

4 min

V teoriji drame je zaviralni moment oziroma moment zadnje napetosti trenutek v razvoju dramske igre, kjer vsa stvar, ki z že kar lepim pospeškom drči po bregu navzdol, zastane in se za hip zdi, da bo še vse v redu; publika prične verjeti, da je to dejansko možno.

Ob osmih

Miha Lampreht: Mrtev Navalni je lahko politično celo močnejši

21. 2. 2024

Na smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so se odzvali voditelji držav in institucij po vsem svetu. Moskovske oblasti pa so svarile pred protesti, ki so tam prepovedani. Sledil je največji val aretacij po političnih dogodkih v Rusiji od septembra 2022, ko so aretirali protestnike, ki so nasprotovali delni mobilizaciji rezervistov za Ukrajino. Kakšna bo Rusija po smrti Navalnega in kako bo to vplivalo na svet, v oddaji Ob osmih v pogovoru z Miho Lamprehtom.

19 min

Na smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so se odzvali voditelji držav in institucij po vsem svetu. Moskovske oblasti pa so svarile pred protesti, ki so tam prepovedani. Sledil je največji val aretacij po političnih dogodkih v Rusiji od septembra 2022, ko so aretirali protestnike, ki so nasprotovali delni mobilizaciji rezervistov za Ukrajino. Kakšna bo Rusija po smrti Navalnega in kako bo to vplivalo na svet, v oddaji Ob osmih v pogovoru z Miho Lamprehtom.

Radio GA - GA

Golob na olje, osel v vesolje - Odiseja 2024

1. 3. 2024

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

52 min

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Seje komisije za nadzor javnih financ

27. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos

7. 2. 2024

Dnevni red seje: 1. Sporno poslovanje predsednika Vlade dr. Roberta Goloba prek podjetja Star Solar z državno energetsko družbo Borzen 2. Domnevno sporna poraba javnih sredstev za nakup sodne stavbe

221 min

Dnevni red seje: 1. Sporno poslovanje predsednika Vlade dr. Roberta Goloba prek podjetja Star Solar z državno energetsko družbo Borzen 2. Domnevno sporna poraba javnih sredstev za nakup sodne stavbe

Petek brez pravila

Prihaja Radio Ga Ga - nova generacija!

9. 2. 2024

Danes se v eter Prvega programa vrača Radio Ga Ga z novim malenkost spremenjenim naslovom in drugačnim formatom. Ostaja improvizacijsko nastavljanje ogledala družbi in politiki utečene Ga Ga ekipe, pridružuje pa se scenarist Igor Bračič. Kakšna bo njegova vloga?

11 min

Danes se v eter Prvega programa vrača Radio Ga Ga z novim malenkost spremenjenim naslovom in drugačnim formatom. Ostaja improvizacijsko nastavljanje ogledala družbi in politiki utečene Ga Ga ekipe, pridružuje pa se scenarist Igor Bračič. Kakšna bo njegova vloga?

Lahko noč, otroci!

Pujčopav ali Pavopujč

9. 2. 2024

Vsak je najlepši s tistim, kar že ima. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

10 min

Vsak je najlepši s tistim, kar že ima. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisala: Nina Klun. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Lahko noč, otroci!

V koga naj se maskiram?

11. 2. 2024

Iztok in Vesna za pusta zamenjata vlogi … Pripoveduje: Marko Okorn. Napisal: Ivan Sivec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.

7 min

Iztok in Vesna za pusta zamenjata vlogi … Pripoveduje: Marko Okorn. Napisal: Ivan Sivec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.

Lahko noč, otroci!

O dedku in medvedku

27. 2. 2024

Dedek gre v gozd po medvedka za Katarinco. Pripovedujeta: Radko Polič Rac, Ivan Rupnik in otroci. Napisal: Leopold Suhodolčan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

11 min

Dedek gre v gozd po medvedka za Katarinco. Pripovedujeta: Radko Polič Rac, Ivan Rupnik in otroci. Napisal: Leopold Suhodolčan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Petkova centrifuga

Politični kanibalizem in žajfnica

9. 2. 2024

Slovenska, še posebej politična, kultura raste v višave. Tako visoko, da so na obzorju vršaci mehiških telenovel.

12 min

Slovenska, še posebej politična, kultura raste v višave. Tako visoko, da so na obzorju vršaci mehiških telenovel.

Tarča

Ne odstopam!

1. 2. 2024

Ministrica za pravosodje napoveduje vojno proti korupciji, tudi v lastni stranki. Zavrača pozive k odstopu in pravi, da je zdaj za SD zgodovinska priložnost, da se očisti spornih praks in pokaže, da so te nesprejemljive. Kdo vse naj bi prikrival stvari in zavajal pri nakupu stavbe na Litijski cesti v Ljubljani? Kakšne bodo politične posledice in prihodnja razmerja v koaliciji?

56 min

Ministrica za pravosodje napoveduje vojno proti korupciji, tudi v lastni stranki. Zavrača pozive k odstopu in pravi, da je zdaj za SD zgodovinska priložnost, da se očisti spornih praks in pokaže, da so te nesprejemljive. Kdo vse naj bi prikrival stvari in zavajal pri nakupu stavbe na Litijski cesti v Ljubljani? Kakšne bodo politične posledice in prihodnja razmerja v koaliciji?

Dokumentarci – kulturno-umetniški

Aleksandrinke, dokumentarni film

1. 11. 2020

Zgodba o Aleksandrinkah je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder pa se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta največkrat odplačan prav z njihovim denarjem. Dojilja, varuška, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogateša tujka v Egiptu: vse so bile slovenske Aleksandrinke. Velike, včasih tragične zgodbe, v katerih se usodno soočita ženska in svet, ko še nihče ni slišal za feminizem. zanimivosti o filmu Dokumentarni film o Aleksandrinkah je nastajal dve leti, več kot 40 ur dokumentarnega gradiva s pričevanji aleksandrink ter njihovih gojencev in potomcev je bilo posnetih na lokacijah v Sloveniji, Italiji, Egiptu, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Za potrebe filma so bile odkupljene pravice za uporabo starih arhivskih filmov o Egiptu (British Pathe, Global Image). Uporabljeni so tudi odlomki iz filma Žerjavi letijo na jug avtorice Dorice Makuc. Film je uspel zabeležiti le tri zadnje in prave Aleksandrinke, ki so odšle na delo v Egipt, zato se je bolj usmeril na generacijo njihovih otrok, ki danes živijo v Vipavski dolini, in varovancev, ki so se razkropili povsod po svetu. Varovanci imajo v spominu materinsko pozorne in požrtvovalne ženske s posebno slovansko toplino. Otroci Aleksandrink se spominjajo predvsem hrepenenja po mami in odtujenosti. Zgodovinski kontekst Aleksandrije v filmu pojasnjuje Michael Haag, avtor več knjig o Egiptu in še posebej o Aleksandriji.

94 min

Zgodba o Aleksandrinkah je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder pa se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta največkrat odplačan prav z njihovim denarjem. Dojilja, varuška, sobarica, pa tudi prva spremljevalka egiptovske kraljice Faride, najbogateša tujka v Egiptu: vse so bile slovenske Aleksandrinke. Velike, včasih tragične zgodbe, v katerih se usodno soočita ženska in svet, ko še nihče ni slišal za feminizem. zanimivosti o filmu Dokumentarni film o Aleksandrinkah je nastajal dve leti, več kot 40 ur dokumentarnega gradiva s pričevanji aleksandrink ter njihovih gojencev in potomcev je bilo posnetih na lokacijah v Sloveniji, Italiji, Egiptu, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Za potrebe filma so bile odkupljene pravice za uporabo starih arhivskih filmov o Egiptu (British Pathe, Global Image). Uporabljeni so tudi odlomki iz filma Žerjavi letijo na jug avtorice Dorice Makuc. Film je uspel zabeležiti le tri zadnje in prave Aleksandrinke, ki so odšle na delo v Egipt, zato se je bolj usmeril na generacijo njihovih otrok, ki danes živijo v Vipavski dolini, in varovancev, ki so se razkropili povsod po svetu. Varovanci imajo v spominu materinsko pozorne in požrtvovalne ženske s posebno slovansko toplino. Otroci Aleksandrink se spominjajo predvsem hrepenenja po mami in odtujenosti. Zgodovinski kontekst Aleksandrije v filmu pojasnjuje Michael Haag, avtor več knjig o Egiptu in še posebej o Aleksandriji.

Življenja Tomaža Kajzerja

Angel varuh, 2/6

2. 1. 2024

»Ime mi je Tomaž Kajzer... Sem finančni svetovalec, s posebnimi nalogami...Kdor si denar sposodi, ga mora vrniti... Kdor tega ne razume, mu svetujem...” Tak je začetek drugega dela nove slovenske nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja. Novo življenje, nove težave, nova vprašanja. Spremljamo življenje Tomaža, bivšega specialca, ki živi na videz odmaknjeno in nezanimivo, samotarsko življenje ločenca. Izgubil je stik z bivšo ženo in hčerko, ki se na njegovo veliko žalost vedno bolj izgublja iz njegovega življenja. Tomaž vestno opravlja svoje delo, preganja prevarante in svoje osebno življenje živi samo v sanjah. In kaj se zgodi, če je prevarant nekdo, ki mu je blizu? Ali bo šel do konca? Je Tomaž neizprosen in surov ali dosleden in občutljiv? Je z ljudmi in njihovimi vrednotami okrog njega nekaj narobe? Ali je nekaj narobe z njim? Kaj ga vodi pri izbiri med dobrim in slabim? Kako spraviti svet nazaj v red, ob vsej količini nereda vsenaokrog? Nekje je treba začeti: najbolje kar pri sebi.

43 min

»Ime mi je Tomaž Kajzer... Sem finančni svetovalec, s posebnimi nalogami...Kdor si denar sposodi, ga mora vrniti... Kdor tega ne razume, mu svetujem...” Tak je začetek drugega dela nove slovenske nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja. Novo življenje, nove težave, nova vprašanja. Spremljamo življenje Tomaža, bivšega specialca, ki živi na videz odmaknjeno in nezanimivo, samotarsko življenje ločenca. Izgubil je stik z bivšo ženo in hčerko, ki se na njegovo veliko žalost vedno bolj izgublja iz njegovega življenja. Tomaž vestno opravlja svoje delo, preganja prevarante in svoje osebno življenje živi samo v sanjah. In kaj se zgodi, če je prevarant nekdo, ki mu je blizu? Ali bo šel do konca? Je Tomaž neizprosen in surov ali dosleden in občutljiv? Je z ljudmi in njihovimi vrednotami okrog njega nekaj narobe? Ali je nekaj narobe z njim? Kaj ga vodi pri izbiri med dobrim in slabim? Kako spraviti svet nazaj v red, ob vsej količini nereda vsenaokrog? Nekje je treba začeti: najbolje kar pri sebi.

Možgani na dlani

Ko umetnost govori o možganih - Od Michelangela do Kafke s prof. Zvezdanom Pirtoškom

8. 2. 2024

Bi znali v umetniških delih najti možgane ali zgodbe o njih? Na kulturni praznik bomo v Možganih na dlani pokukali v svet ustvarjanja - likovnega, kiparskega in literarnega. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je izbral šest del, ki po njegovem mnenju zgovorno pričajo ne le o umetnikovi izraznosti, pač pa se v njih skrivajo tudi možgani, bodisi čisto anatomsko ali pa v konceptih, ki so se v določenem ustvarjalnem obdobju izoblikovali. Pripravlja Mojca Delač. MICHELANGELO: Stvarjenje Adama (Sikstinska kapela) https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Michelangelo,_Creation_of_Adam_04.jpg DALI: Vztrajnost spomina https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:The_Persistence_of_Memory.jpg RODIN: Mislec https://en.wikipedia.org/wiki/The_Thinker#/media/File:Mus%C3%A9e_Rodin_1.jpg BERNINI: Zamaknjenje svete Terezije https://sl.wikipedia.org/wiki/Zamaknjenje_svete_Terezije#/media/Slika:Ecstasy_of_Saint_Teresa_September_2015-2a.jpg KAFKA: Preobrazba BAUBY: Skafander in metulj

17 min

Bi znali v umetniških delih najti možgane ali zgodbe o njih? Na kulturni praznik bomo v Možganih na dlani pokukali v svet ustvarjanja - likovnega, kiparskega in literarnega. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je izbral šest del, ki po njegovem mnenju zgovorno pričajo ne le o umetnikovi izraznosti, pač pa se v njih skrivajo tudi možgani, bodisi čisto anatomsko ali pa v konceptih, ki so se v določenem ustvarjalnem obdobju izoblikovali. Pripravlja Mojca Delač. MICHELANGELO: Stvarjenje Adama (Sikstinska kapela) https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:Michelangelo,_Creation_of_Adam_04.jpg DALI: Vztrajnost spomina https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slika:The_Persistence_of_Memory.jpg RODIN: Mislec https://en.wikipedia.org/wiki/The_Thinker#/media/File:Mus%C3%A9e_Rodin_1.jpg BERNINI: Zamaknjenje svete Terezije https://sl.wikipedia.org/wiki/Zamaknjenje_svete_Terezije#/media/Slika:Ecstasy_of_Saint_Teresa_September_2015-2a.jpg KAFKA: Preobrazba BAUBY: Skafander in metulj

Prvaki tedna

Grega Repovž: Za politike in direktorje, ki govorijo o sodelovanju, je najbolj moteča leva misel

12. 2. 2024

Večina biografij ljudi, ki jim je uspela izvrstna kariera, se začne s podatkom, da so si že kot otrok želeli postati igralec, slikar, kovač, rezbar, ekološki kmetovalec, balerima. Zdravnik. Nasprotno je bil gost, ki sedi za studijsko mizo nasproti mene, kot otrok trdno odločen, da naredi vse, da ne postane novinar. Usoda ga ni uslišala. Že kot 15 letnik je povzročil vihar, ki je v predčasni pokoj poslal gimnazijskega ravnatelja. Za nagrado je prišlo vabilo iz uredništva Mladine, na katero se je nato vrnil še dvakrat. Zdaj pri omenjenem tedniku že dolga leta opravlja naloge odgovornega urednika. Pisal je tudi za Sobotno prilogo Dela. Postal je najmlajši predsednik Društva slovenskih novinarjev in še vedno poseduje neformalni rekord najdaljšega staža na čelu osrednje novinarske, stanovske zveze na Slovenskem. Pravijo, da je z njim fino razpravljati, ker je dober poslušalec in upošteva tehtne argumente. Je dober poznavalec in analitik dogajanja na slovenski politični sceni, tistega, ki je na očeh javnosti in tistega za kulisami, ko ugasnejo žarometi. Svojo uteho ali sprostitev najde v teku in občasnem sukanju elektronske glasbe. Gost nove epizode Prvakov tedna je odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.

43 min

Večina biografij ljudi, ki jim je uspela izvrstna kariera, se začne s podatkom, da so si že kot otrok želeli postati igralec, slikar, kovač, rezbar, ekološki kmetovalec, balerima. Zdravnik. Nasprotno je bil gost, ki sedi za studijsko mizo nasproti mene, kot otrok trdno odločen, da naredi vse, da ne postane novinar. Usoda ga ni uslišala. Že kot 15 letnik je povzročil vihar, ki je v predčasni pokoj poslal gimnazijskega ravnatelja. Za nagrado je prišlo vabilo iz uredništva Mladine, na katero se je nato vrnil še dvakrat. Zdaj pri omenjenem tedniku že dolga leta opravlja naloge odgovornega urednika. Pisal je tudi za Sobotno prilogo Dela. Postal je najmlajši predsednik Društva slovenskih novinarjev in še vedno poseduje neformalni rekord najdaljšega staža na čelu osrednje novinarske, stanovske zveze na Slovenskem. Pravijo, da je z njim fino razpravljati, ker je dober poslušalec in upošteva tehtne argumente. Je dober poznavalec in analitik dogajanja na slovenski politični sceni, tistega, ki je na očeh javnosti in tistega za kulisami, ko ugasnejo žarometi. Svojo uteho ali sprostitev najde v teku in občasnem sukanju elektronske glasbe. Gost nove epizode Prvakov tedna je odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.

Kukluksklan: ameriška zgodba

Kukluksklan: ameriška zgodba, 2/2

2. 2. 2024

Dvodelna dokumentarna serija pojasni nastanek in razvoj ameriške teroristične organizacije kukluksklan ter razišče več kot stoletje trajajočo skrajno brutalno rasno segregacijo in rasizem. Od ukinitve suženjstva v 19. stoletju in boja za državljanske pravice v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja do nedavnih nemirov v Charlottesvillu ter umora Georga Floyda; tudi to je zgodovina Združenih držav Amerike. Kako dobro poznamo tajno združbo kukluksklan? Kako se ji je uspelo ohraniti do danes in kako so se ji uprle civilna družba in demokratične institucije? V seriji o najtemnejših trenutkih Združenih držav Amerike pričajo zgodovinarji in ljudje, ki so bili nekoč člani klana ali so njegovo nasilje tudi sami izkusili. Kukluksklan: ameriška zgodba – 2. del Drugi del serije obravnava razvoj klana po 2. svetovni vojni, ko se je v ZDA vrnilo veliko temnopoltih vojakov. Ti so v Evropi videli drugačen svet in začeli vse ostreje zahtevati državljanske pravice, zaradi česar je na rasno segregiranem jugu ZDA zavrelo. Kukluksklan se je dvignil iz pepela in se na zahteve po enakopravnosti odzval z nasiljem, toda storilci so jo zaradi rasističnega sodstva in policije pogosto odnesli brez kazni. V 60. letih se je javno mnenje zaradi družbenih sprememb in klanovskega nasilja obrnilo proti klanu, obsodil ga je tudi predsednik, FBI pa je začel preiskovati stara kazniva dejanja ter preganjati storilce. Klan je bankrotiral in izgubil veliko članov, vendar ni nikdar povsem izginil. Pozneje se je povezal z neonacisti in drugimi desničarskimi skrajneži, s katerimi še naprej širi sporočilo sovraštva. KU KLUX KLAN, AN AMERICAN STORY / Francija / 2020 / Režija: David Korn-Brzoza

57 min

Dvodelna dokumentarna serija pojasni nastanek in razvoj ameriške teroristične organizacije kukluksklan ter razišče več kot stoletje trajajočo skrajno brutalno rasno segregacijo in rasizem. Od ukinitve suženjstva v 19. stoletju in boja za državljanske pravice v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja do nedavnih nemirov v Charlottesvillu ter umora Georga Floyda; tudi to je zgodovina Združenih držav Amerike. Kako dobro poznamo tajno združbo kukluksklan? Kako se ji je uspelo ohraniti do danes in kako so se ji uprle civilna družba in demokratične institucije? V seriji o najtemnejših trenutkih Združenih držav Amerike pričajo zgodovinarji in ljudje, ki so bili nekoč člani klana ali so njegovo nasilje tudi sami izkusili. Kukluksklan: ameriška zgodba – 2. del Drugi del serije obravnava razvoj klana po 2. svetovni vojni, ko se je v ZDA vrnilo veliko temnopoltih vojakov. Ti so v Evropi videli drugačen svet in začeli vse ostreje zahtevati državljanske pravice, zaradi česar je na rasno segregiranem jugu ZDA zavrelo. Kukluksklan se je dvignil iz pepela in se na zahteve po enakopravnosti odzval z nasiljem, toda storilci so jo zaradi rasističnega sodstva in policije pogosto odnesli brez kazni. V 60. letih se je javno mnenje zaradi družbenih sprememb in klanovskega nasilja obrnilo proti klanu, obsodil ga je tudi predsednik, FBI pa je začel preiskovati stara kazniva dejanja ter preganjati storilce. Klan je bankrotiral in izgubil veliko članov, vendar ni nikdar povsem izginil. Pozneje se je povezal z neonacisti in drugimi desničarskimi skrajneži, s katerimi še naprej širi sporočilo sovraštva. KU KLUX KLAN, AN AMERICAN STORY / Francija / 2020 / Režija: David Korn-Brzoza

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play