Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Leto, ki mineva, zaznamujejo številne prelomnice, ki bodo močno vplivale na prihodnje dogodke in naša življenja. Umetna inteligenca je postala del vsakdanjika, Evropska unija in Združeni narodi so k njeni regulaciji pristopili enako kot do nadzora jedrskega orožja. Jedrska grožnja je z vojno v Ukrajini postala realnost, napetosti stopnjuje tudi režim v Pjongjangu. Svet postaja vse bolj nestabilen in negotov. Vremenske kataklizme in izredne podnebne razmere niso prepričale odločevalcev v Dubaju, da je fosilna goriva nujno treba odpraviti. Prav tako je mednarodna skupnost ohromljena pri ustavitvi bombardiranja Gaze in genocida nad Palestinci, najhujšega zločina minulega leta. Mednarodni odnosi se spreminjajo z novimi odločevalci, nastajajo nova zavezništva in nove organizacije, krhajo se demokracije in svoboda izražanja, Združeni narodi postajajo nemočni in zaradi razdeljenosti velikih sil neučinkoviti. Med odločitvami vlad ter zahtevami prebivalcev in državljanov zeva prepad. Svet se spreminja silovito in hitro, negotovost je postala nova normalnost. O tem, kako je minulo leto spremenilo odnose v svetu, v oddaji Svet v letu 2023. Avtorica: Helena Milinković Montažer: Gregor Vidmar Realizator: Benjamin Friškovec
Leto, ki mineva, zaznamujejo številne prelomnice, ki bodo močno vplivale na prihodnje dogodke in naša življenja. Umetna inteligenca je postala del vsakdanjika, Evropska unija in Združeni narodi so k njeni regulaciji pristopili enako kot do nadzora jedrskega orožja. Jedrska grožnja je z vojno v Ukrajini postala realnost, napetosti stopnjuje tudi režim v Pjongjangu. Svet postaja vse bolj nestabilen in negotov. Vremenske kataklizme in izredne podnebne razmere niso prepričale odločevalcev v Dubaju, da je fosilna goriva nujno treba odpraviti. Prav tako je mednarodna skupnost ohromljena pri ustavitvi bombardiranja Gaze in genocida nad Palestinci, najhujšega zločina minulega leta. Mednarodni odnosi se spreminjajo z novimi odločevalci, nastajajo nova zavezništva in nove organizacije, krhajo se demokracije in svoboda izražanja, Združeni narodi postajajo nemočni in zaradi razdeljenosti velikih sil neučinkoviti. Med odločitvami vlad ter zahtevami prebivalcev in državljanov zeva prepad. Svet se spreminja silovito in hitro, negotovost je postala nova normalnost. O tem, kako je minulo leto spremenilo odnose v svetu, v oddaji Svet v letu 2023. Avtorica: Helena Milinković Montažer: Gregor Vidmar Realizator: Benjamin Friškovec
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Česa se bomo, brez pomoči Googla, čez deset let spomnili o letu, ki se izteka? O čem bomo nekoč kramljali s prijatelji in kolegi, kaj pripovedovali otrokom in vnukom? Najverjetnejši odgovor na ti vprašanji je seveda pandemija covida 19. Virus, ki je najprimitivnejša oblika življenja, je zahteval na milijone življenj pripadnikov civilizacije, ki išče življenje na Marsu. Po skoraj dveh letih nam statistične krivulje spet dajejo nekaj upanja: gospodarstvo, turizem in promet ustvarjajo vtis, da smo dno že dosegli in da je optimizem zdaj upravičen. A podobno je bilo pred enim letom. Tudi takrat se je zdelo, da je prihodnost lahko samo svetlejša. Pa smo se zmotili. Pojavila se je delta, zdaj omikron. Pa ne le zaradi pandemije, tudi sicer je bilo v letu 2021 razlogov za optimizem v svetu malo. Kljub potovanju v vesolje, umetni inteligenci in tehnološkemu napredku se človeštvo ni veliko naučilo … Ali pa bi bilo bolje reči, da se uči le iz napak – mlačen, prepočasen odgovor na podnebne spremembe je več kot poučen. Zdi se, kot da nas nedoumljive sile potiskajo v smer, ki ne napoveduje nič dobrega. »Tradicionalne« svetovne sile – Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Evropa – so vedno bolj oddaljene od nekdanjega, vsaj načelnega zaupanja po koncu hladne vojne. Videti je, kot da mehanizmi urejanja mednarodnih odnosov, vzpostavljeni po drugi svetovni vojni, ne dajejo več učinkovitih odgovorov na izzive časa. Tako kot za ljudi tudi za mednarodne institucije, vključno z našo Evropsko unijo, velja, da se njihova prava vrednost, moč in vitalnost potrjujejo v času »suhih krav«. In razen nekaj drobcev sreče, veselja in zadovoljstva, je bilo leto 2021 zagotovo »suho«. Oddajo je pripravil Edvard Žitnik.
Česa se bomo, brez pomoči Googla, čez deset let spomnili o letu, ki se izteka? O čem bomo nekoč kramljali s prijatelji in kolegi, kaj pripovedovali otrokom in vnukom? Najverjetnejši odgovor na ti vprašanji je seveda pandemija covida 19. Virus, ki je najprimitivnejša oblika življenja, je zahteval na milijone življenj pripadnikov civilizacije, ki išče življenje na Marsu. Po skoraj dveh letih nam statistične krivulje spet dajejo nekaj upanja: gospodarstvo, turizem in promet ustvarjajo vtis, da smo dno že dosegli in da je optimizem zdaj upravičen. A podobno je bilo pred enim letom. Tudi takrat se je zdelo, da je prihodnost lahko samo svetlejša. Pa smo se zmotili. Pojavila se je delta, zdaj omikron. Pa ne le zaradi pandemije, tudi sicer je bilo v letu 2021 razlogov za optimizem v svetu malo. Kljub potovanju v vesolje, umetni inteligenci in tehnološkemu napredku se človeštvo ni veliko naučilo … Ali pa bi bilo bolje reči, da se uči le iz napak – mlačen, prepočasen odgovor na podnebne spremembe je več kot poučen. Zdi se, kot da nas nedoumljive sile potiskajo v smer, ki ne napoveduje nič dobrega. »Tradicionalne« svetovne sile – Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Evropa – so vedno bolj oddaljene od nekdanjega, vsaj načelnega zaupanja po koncu hladne vojne. Videti je, kot da mehanizmi urejanja mednarodnih odnosov, vzpostavljeni po drugi svetovni vojni, ne dajejo več učinkovitih odgovorov na izzive časa. Tako kot za ljudi tudi za mednarodne institucije, vključno z našo Evropsko unijo, velja, da se njihova prava vrednost, moč in vitalnost potrjujejo v času »suhih krav«. In razen nekaj drobcev sreče, veselja in zadovoljstva, je bilo leto 2021 zagotovo »suho«. Oddajo je pripravil Edvard Žitnik.
Slovenija v letu 2021 ni bila ena, kot smo zaradi epidemije novega koronavirusa naivno pričakovali. Bili sta dve. Prva se je virusu odločno postavila v bran z nošenjem maske, cepljenjem, spoštovanjem pogoja PCT, druga je zanikala njegov obstoj, se ni cepila, nasprotovala izvajanju pogoja PCT ter na protestih javno izražala svoje nezadovoljstvo. Oster rez – brez dialoga – je vladal tudi v politiki. Opozicija je za rušenje vlade uporabila vsa sredstva – ustavno obtožbo, konstruktivno nezaupnico in 7 interpelacij. Vlada je leto začela z udobno podporo poslancev in končala kot manjšinska, saj je v dveh koalicijskih strankah prihajalo do notranjih razhajanj. Med epidemijo, ki je leto naredila takšno, kakršnega še ni bilo, in političnimi napetostmi, je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, s protikoronskimi ukrepi pomagala gospodarstvu in ljudem, dosegla rekordno nizko brezposelnost, zagnala velike infrastrukturne projekte in pohitela z digitalizacijo. Slovenija je tudi bedela pozno v noč za uspehe svojih športnikov, ki še nikoli niso dosegli toliko kot letos, in ob 30. rojstnem dnevu spoznala, da ima veliko prijateljev, ki jo vidijo lepše, kot se vidi sama. Oddajo je pripravila Rosvita Pesek.
Slovenija v letu 2021 ni bila ena, kot smo zaradi epidemije novega koronavirusa naivno pričakovali. Bili sta dve. Prva se je virusu odločno postavila v bran z nošenjem maske, cepljenjem, spoštovanjem pogoja PCT, druga je zanikala njegov obstoj, se ni cepila, nasprotovala izvajanju pogoja PCT ter na protestih javno izražala svoje nezadovoljstvo. Oster rez – brez dialoga – je vladal tudi v politiki. Opozicija je za rušenje vlade uporabila vsa sredstva – ustavno obtožbo, konstruktivno nezaupnico in 7 interpelacij. Vlada je leto začela z udobno podporo poslancev in končala kot manjšinska, saj je v dveh koalicijskih strankah prihajalo do notranjih razhajanj. Med epidemijo, ki je leto naredila takšno, kakršnega še ni bilo, in političnimi napetostmi, je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, s protikoronskimi ukrepi pomagala gospodarstvu in ljudem, dosegla rekordno nizko brezposelnost, zagnala velike infrastrukturne projekte in pohitela z digitalizacijo. Slovenija je tudi bedela pozno v noč za uspehe svojih športnikov, ki še nikoli niso dosegli toliko kot letos, in ob 30. rojstnem dnevu spoznala, da ima veliko prijateljev, ki jo vidijo lepše, kot se vidi sama. Oddajo je pripravila Rosvita Pesek.
Ves svet, ne le Slovenija, se je tako ali drugače ustavil zaradi izbruha covida 19. Pandemija ima že gospodarske in politične posledice. Število ljudi, ki bodo potrebovali človekoljubno pomoč, se bo domnevno početverilo. Lažne novice in obtoževanje pa se širijo po svetu celo hitreje kot virus. In čeprav je bil spomladi zaradi ustavitve življenja zrak ponekod občutno čistejši, se podnebne spremembe niso upočasnile. In tudi dogodke, kot so ameriške predsedniške volitve, ki bi jim bile sicer namenjene prve strani časopisov in prve minute oddaj v vseh svetovnih medijih, je pandemija dodobra zaznamovala in jih potisnila na drugo mesto. A prinesla je tudi kaj dobrega. Znanstveni svet še nikoli ni tako dobro sodeloval kot pri iskanju cepiva in zdravila za koronavirusno bolezen. In če bomo učinkovito cepivo res dobili z novim letom, bo leto 2020 morda le videti nekoliko bolj svetlo, kot se je zdelo.
Ves svet, ne le Slovenija, se je tako ali drugače ustavil zaradi izbruha covida 19. Pandemija ima že gospodarske in politične posledice. Število ljudi, ki bodo potrebovali človekoljubno pomoč, se bo domnevno početverilo. Lažne novice in obtoževanje pa se širijo po svetu celo hitreje kot virus. In čeprav je bil spomladi zaradi ustavitve življenja zrak ponekod občutno čistejši, se podnebne spremembe niso upočasnile. In tudi dogodke, kot so ameriške predsedniške volitve, ki bi jim bile sicer namenjene prve strani časopisov in prve minute oddaj v vseh svetovnih medijih, je pandemija dodobra zaznamovala in jih potisnila na drugo mesto. A prinesla je tudi kaj dobrega. Znanstveni svet še nikoli ni tako dobro sodeloval kot pri iskanju cepiva in zdravila za koronavirusno bolezen. In če bomo učinkovito cepivo res dobili z novim letom, bo leto 2020 morda le videti nekoliko bolj svetlo, kot se je zdelo.
Marca si nismo predstavljali, da se bo naše življenje tako močno spremenilo, jeseni pa smo spoznali, da si česa takega še zamisliti ne bi mogli. Epidemija koronavirusne bolezni 19 je ustavila naš vsakdan, razgalila je družbene in strukturne šibkosti naše države, a opozorila tudi na naše kreposti. Zdravstvo, skrb za starejše, šolstvo, gospodarstvo, kultura ... To je le nekaj družbenih podsistemov, ki so jih nove razmere najbolj prizadele. Kakšne bodo posledice? Bi se z drugačnimi ukrepi lahko z epidemijo drugače, bolje spopadli? Zdravstvena kriza se je pomešala s slo po zaslužku in oblasti. Bomo kdaj izvedeli resnico o večmilijonskih nabavah zaščitne opreme? Tok dogajanja v letu, ki se izteka, so preusmerile tudi politične spremembe, ki so ob vse bolj omejenem življenju in strahu pred razjedanjem demokratičnih standardov spodbudile družbeno kritiko. Skozi mračni čas leta na prelomu desetletja pa so se prebili tudi svetleči utrinki. So vas dosegli?
Marca si nismo predstavljali, da se bo naše življenje tako močno spremenilo, jeseni pa smo spoznali, da si česa takega še zamisliti ne bi mogli. Epidemija koronavirusne bolezni 19 je ustavila naš vsakdan, razgalila je družbene in strukturne šibkosti naše države, a opozorila tudi na naše kreposti. Zdravstvo, skrb za starejše, šolstvo, gospodarstvo, kultura ... To je le nekaj družbenih podsistemov, ki so jih nove razmere najbolj prizadele. Kakšne bodo posledice? Bi se z drugačnimi ukrepi lahko z epidemijo drugače, bolje spopadli? Zdravstvena kriza se je pomešala s slo po zaslužku in oblasti. Bomo kdaj izvedeli resnico o večmilijonskih nabavah zaščitne opreme? Tok dogajanja v letu, ki se izteka, so preusmerile tudi politične spremembe, ki so ob vse bolj omejenem življenju in strahu pred razjedanjem demokratičnih standardov spodbudile družbeno kritiko. Skozi mračni čas leta na prelomu desetletja pa so se prebili tudi svetleči utrinki. So vas dosegli?
Leto 2019 mnogim ljudem po svetu ni prineslo olajšanja. V podnebni krizi je prizadetih vse več ljudi, skrajni vremenski pojavi, kot so orkanski vetrovi, poplave in suše so vse hujši in pogostejši. Petki za prihodnost, protesti, na katerih so mladi po vsem svetu v minulem letu zahtevali hitre in odločne ukrepe politikov za upočasnitev podnebnih sprememb, so to temo nedvomno postavili v ospredje svetovnega dogajanja. A vodilni predstavniki držav članic Združenih narodov, ki so se zbrali na podnebni konferenci v Madriu, so kot kaže gluhi in slepi za opozorila znanstvenikov in zahteve milijonov ljudi po svetu. Brexit se bo po mučnih pogajanjih v Bruslju v minulem letu in po burnih razpravah v britanskem parlamentu očitno zgodil 31. januarja, potem ko je britanska konservativna stranka pod vodstvom kontroverznega Borisa Johnsona na splošnih volitvah dobila absolutno večino v parlamentu. Ustavna obtožba proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je še ena zapletena politična zgodba, ki pretresa Združene države Amerike, ameriška zunanja politika je postala pod vodstom Trumpa vse bolj nepredvidljiva in kaotična. Ob koncu desetletja se mnogi analitiki sprašujejo, ali sta verodostojno poročanje, verodostojna informacija postala nepomembno v današnjem svetu, kjer so za mnoge glavni vir informacij družabna omrežja. Avtorica: Nataša Prislan Culiberg
Leto 2019 mnogim ljudem po svetu ni prineslo olajšanja. V podnebni krizi je prizadetih vse več ljudi, skrajni vremenski pojavi, kot so orkanski vetrovi, poplave in suše so vse hujši in pogostejši. Petki za prihodnost, protesti, na katerih so mladi po vsem svetu v minulem letu zahtevali hitre in odločne ukrepe politikov za upočasnitev podnebnih sprememb, so to temo nedvomno postavili v ospredje svetovnega dogajanja. A vodilni predstavniki držav članic Združenih narodov, ki so se zbrali na podnebni konferenci v Madriu, so kot kaže gluhi in slepi za opozorila znanstvenikov in zahteve milijonov ljudi po svetu. Brexit se bo po mučnih pogajanjih v Bruslju v minulem letu in po burnih razpravah v britanskem parlamentu očitno zgodil 31. januarja, potem ko je britanska konservativna stranka pod vodstvom kontroverznega Borisa Johnsona na splošnih volitvah dobila absolutno večino v parlamentu. Ustavna obtožba proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je še ena zapletena politična zgodba, ki pretresa Združene države Amerike, ameriška zunanja politika je postala pod vodstom Trumpa vse bolj nepredvidljiva in kaotična. Ob koncu desetletja se mnogi analitiki sprašujejo, ali sta verodostojno poročanje, verodostojna informacija postala nepomembno v današnjem svetu, kjer so za mnoge glavni vir informacij družabna omrežja. Avtorica: Nataša Prislan Culiberg
Leto 2019 mnogim ljudem po svetu ni prineslo olajšanja. V podnebni krizi je prizadetih vse več ljudi, skrajni vremenski pojavi, kot so orkanski vetrovi, poplave in suše so vse hujši in pogostejši. Petki za prihodnost, protesti, na katerih so mladi po vsem svetu v minulem letu zahtevali hitre in odločne ukrepe politikov za upočasnitev podnebnih sprememb, so to temo nedvomno postavili v ospredje svetovnega dogajanja. A vodilni predstavniki držav članic Združenih narodov, ki so se zbrali na podnebni konferenci v Madriu, so kot kaže gluhi in slepi za opozorila znanstvenikov in zahteve milijonov ljudi po svetu. Brexit se bo po mučnih pogajanjih v Bruslju v minulem letu in po burnih razpravah v britanskem parlamentu očitno zgodil 31. januarja, potem ko je britanska konservativna stranka pod vodstvom kontroverznega Borisa Johnsona na splošnih volitvah dobila absolutno večino v parlamentu. Ustavna obtožba proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je še ena zapletena politična zgodba, ki pretresa Združene države Amerike, ameriška zunanja politika je postala pod vodstom Trumpa vse bolj nepredvidljiva in kaotična. Ob koncu desetletja se mnogi analitiki sprašujejo, ali sta verodostojno poročanje, verodostojna informacija postala nepomembno v današnjem svetu, kjer so za mnoge glavni vir informacij družabna omrežja. Avtorica: Nataša Prislan Culiberg
Leto 2019 mnogim ljudem po svetu ni prineslo olajšanja. V podnebni krizi je prizadetih vse več ljudi, skrajni vremenski pojavi, kot so orkanski vetrovi, poplave in suše so vse hujši in pogostejši. Petki za prihodnost, protesti, na katerih so mladi po vsem svetu v minulem letu zahtevali hitre in odločne ukrepe politikov za upočasnitev podnebnih sprememb, so to temo nedvomno postavili v ospredje svetovnega dogajanja. A vodilni predstavniki držav članic Združenih narodov, ki so se zbrali na podnebni konferenci v Madriu, so kot kaže gluhi in slepi za opozorila znanstvenikov in zahteve milijonov ljudi po svetu. Brexit se bo po mučnih pogajanjih v Bruslju v minulem letu in po burnih razpravah v britanskem parlamentu očitno zgodil 31. januarja, potem ko je britanska konservativna stranka pod vodstvom kontroverznega Borisa Johnsona na splošnih volitvah dobila absolutno večino v parlamentu. Ustavna obtožba proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je še ena zapletena politična zgodba, ki pretresa Združene države Amerike, ameriška zunanja politika je postala pod vodstom Trumpa vse bolj nepredvidljiva in kaotična. Ob koncu desetletja se mnogi analitiki sprašujejo, ali sta verodostojno poročanje, verodostojna informacija postala nepomembno v današnjem svetu, kjer so za mnoge glavni vir informacij družabna omrežja. Avtorica: Nataša Prislan Culiberg
Po čem si bomo zapomnili leto 2019? Po stečaju Adrie Airways, odstopih štirih ministrov in po tem, da je za dečka Krisa skupaj stopila vsa Slovenija. Bolj ali manj neuspešno smo reševali okoljske težave, pa težave v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Politiko so zaposlovali kadrovanje in nezakoniti prehodi meje. Šli smo na evropske volitve in slavili uspehe naših športnikov. Oddaja Slovenija v letu 2019. Avtorica Tadeja Anžlovar.
Po čem si bomo zapomnili leto 2019? Po stečaju Adrie Airways, odstopih štirih ministrov in po tem, da je za dečka Krisa skupaj stopila vsa Slovenija. Bolj ali manj neuspešno smo reševali okoljske težave, pa težave v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Politiko so zaposlovali kadrovanje in nezakoniti prehodi meje. Šli smo na evropske volitve in slavili uspehe naših športnikov. Oddaja Slovenija v letu 2019. Avtorica Tadeja Anžlovar.
Po čem si bomo zapomnili leto 2019? Po stečaju Adrie Airways, odstopih štirih ministrov in po tem, da je za dečka Krisa skupaj stopila vsa Slovenija. Bolj ali manj neuspešno smo reševali okoljske težave, pa težave v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Politiko so zaposlovali kadrovanje in nezakoniti prehodi meje. Šli smo na evropske volitve in slavili uspehe naših športnikov. Oddaja Slovenija v letu 2019. Avtorica Tadeja Anžlovar.
Po čem si bomo zapomnili leto 2019? Po stečaju Adrie Airways, odstopih štirih ministrov in po tem, da je za dečka Krisa skupaj stopila vsa Slovenija. Bolj ali manj neuspešno smo reševali okoljske težave, pa težave v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Politiko so zaposlovali kadrovanje in nezakoniti prehodi meje. Šli smo na evropske volitve in slavili uspehe naših športnikov. Oddaja Slovenija v letu 2019. Avtorica Tadeja Anžlovar.
Leto 2018 je bilo turbulentno na vseh celinah. Bilo je eno najtoplejših let doslej; naravne katastrofe in ekstremni vremenski pojavi so povzročali materialno škodo in terjali življenja. Podnebne spremembe so že realnost, a jo politika igrnorira. Mednarodna skupnost je razklana in o ključnih globalnih izzivih - podnebne spremembe in migracije - ne najde skupnega jezika. Združene države Amerike so s predsednikom Donaldom Trumpom opustile multilateralno sodelovanje in se namesto k diplomaciji, zatekle k političnemu izsiljevanju. Ameriške zaveznice so naenkrat postale tekmice. Evropska unija je razklana in drsi iz krize v krizo. Največja preizkušnja za povezavo je izstop Združenega kraljestva iz Unije. Konec nekega obdobja pomeni tudi odhod Angele Merkel. Evropa ta trenutek nima moralnega voditelja kakršna je bila Merklova, ki bi znal članice poenotiti. Razdor Unije povzročajo še neliberalne demokracije po vzoru Orbanove Madžarske, vzpon fašizma in skrajne desnice. Tudi drugod po svetu se utrjujejo avtoritarni voditelji in diktatorji. Minulo leto je bilo leto opozoril - svoboda in demokracija sta na udaru povsod po svetu. Avtorica Helena Milinkovič.
Leto 2018 je bilo turbulentno na vseh celinah. Bilo je eno najtoplejših let doslej; naravne katastrofe in ekstremni vremenski pojavi so povzročali materialno škodo in terjali življenja. Podnebne spremembe so že realnost, a jo politika igrnorira. Mednarodna skupnost je razklana in o ključnih globalnih izzivih - podnebne spremembe in migracije - ne najde skupnega jezika. Združene države Amerike so s predsednikom Donaldom Trumpom opustile multilateralno sodelovanje in se namesto k diplomaciji, zatekle k političnemu izsiljevanju. Ameriške zaveznice so naenkrat postale tekmice. Evropska unija je razklana in drsi iz krize v krizo. Največja preizkušnja za povezavo je izstop Združenega kraljestva iz Unije. Konec nekega obdobja pomeni tudi odhod Angele Merkel. Evropa ta trenutek nima moralnega voditelja kakršna je bila Merklova, ki bi znal članice poenotiti. Razdor Unije povzročajo še neliberalne demokracije po vzoru Orbanove Madžarske, vzpon fašizma in skrajne desnice. Tudi drugod po svetu se utrjujejo avtoritarni voditelji in diktatorji. Minulo leto je bilo leto opozoril - svoboda in demokracija sta na udaru povsod po svetu. Avtorica Helena Milinkovič.
V zadnji letošnji oddaji Tarča se bo zvrstilo več gostov, ki so s svojim nastopom sprožili odmevne odzive. Gospodarstvenike je razburila izjava o davčnih utajevalcih, završalo je zaradi imenovanja Damirja Črnčeca, odmeval je nastop enega izmed prič postroja Štajerske varde. Razkrili smo tudi zahtevo za podražitev drugega tira, osvetlili nerazumno dogajanje v vrtcih, poročali o dogajanju na meji med Bosno in Hercegovino in Hrvaško in o težavah ljudi v odročnih krajih.
V zadnji letošnji oddaji Tarča se bo zvrstilo več gostov, ki so s svojim nastopom sprožili odmevne odzive. Gospodarstvenike je razburila izjava o davčnih utajevalcih, završalo je zaradi imenovanja Damirja Črnčeca, odmeval je nastop enega izmed prič postroja Štajerske varde. Razkrili smo tudi zahtevo za podražitev drugega tira, osvetlili nerazumno dogajanje v vrtcih, poročali o dogajanju na meji med Bosno in Hercegovino in Hrvaško in o težavah ljudi v odročnih krajih.
Leto 2018 je bilo leto stoletnic: sto let Narodne galerije, sto let smrti Ivana Cankarja, sto let konca prve svetovne vojne. Poslavljajoče se leto, je bilo za Slovenijo leto odstopov,menjav,slovesov in leto dvojih volitev. Potem, ko je Vrhovno sodišče odločilo, da mora biti referendum o 2.tiru zaradi neuravnotežene vladne kampanje ponovljen, je sredi marca odstopil premier Miro Cerar. Na parlamentarnih volitvah je zmagala SDS, toda Janša ni uspel sestaviti koalicije. Koalicijo je potem sestavil drugo uvrščeni Marjan Šarec, dramski igralec in župan Kamnika, Slovenija pa je prvič v zgodovini dobila manjšinsko vlado. Lokalne volitve so se iztekle mešano. Med tem, ko je na čelu Ljubljane ostal Zoran Janković, so volilci v Kopru in Mariboru glasovali za spremembo. Slovensko zdravstvo je v razsulu. Novi direktor UKC Ljubljana se je spoprijel z urejanjem hudih problemov na oddelku otroške srčne kirurgije, medtem pa so se Slovenski zdravniki izkazali z izjemnimi svetovnimi dosežki - presaditvijo celotnih pljuč in presaditvijo nosu. Leto se je začelo z negativnimi ocenami pripravljenosti Slovenske vojske in kar dvema menjavama na čelu generalštaba. Konec leta je na čelo vojske stopila generalmajorka, tudi vodenje slovenske policije je prevzela ženska. Bilo pa je tudi leto gospodarske rasti, na kar so Cerarjevo vlado s stavkami opozarjali sindikati javnega sektorja, dogovor s sindikati pa je uspelo skleniti Šarčevi vladi. Avtorica Mojca Pašek Šetinc.
Leto 2018 je bilo leto stoletnic: sto let Narodne galerije, sto let smrti Ivana Cankarja, sto let konca prve svetovne vojne. Poslavljajoče se leto, je bilo za Slovenijo leto odstopov,menjav,slovesov in leto dvojih volitev. Potem, ko je Vrhovno sodišče odločilo, da mora biti referendum o 2.tiru zaradi neuravnotežene vladne kampanje ponovljen, je sredi marca odstopil premier Miro Cerar. Na parlamentarnih volitvah je zmagala SDS, toda Janša ni uspel sestaviti koalicije. Koalicijo je potem sestavil drugo uvrščeni Marjan Šarec, dramski igralec in župan Kamnika, Slovenija pa je prvič v zgodovini dobila manjšinsko vlado. Lokalne volitve so se iztekle mešano. Med tem, ko je na čelu Ljubljane ostal Zoran Janković, so volilci v Kopru in Mariboru glasovali za spremembo. Slovensko zdravstvo je v razsulu. Novi direktor UKC Ljubljana se je spoprijel z urejanjem hudih problemov na oddelku otroške srčne kirurgije, medtem pa so se Slovenski zdravniki izkazali z izjemnimi svetovnimi dosežki - presaditvijo celotnih pljuč in presaditvijo nosu. Leto se je začelo z negativnimi ocenami pripravljenosti Slovenske vojske in kar dvema menjavama na čelu generalštaba. Konec leta je na čelo vojske stopila generalmajorka, tudi vodenje slovenske policije je prevzela ženska. Bilo pa je tudi leto gospodarske rasti, na kar so Cerarjevo vlado s stavkami opozarjali sindikati javnega sektorja, dogovor s sindikati pa je uspelo skleniti Šarčevi vladi. Avtorica Mojca Pašek Šetinc.
Nova meja s Hrvaško, volitve - stari – novi predsednik, največja ekološka nesreča, izgube in preiskave v zdravstvu, vedno daljše čakalne dobe, parlamentarne preiskave bančništvu, pranje denarja, protesti javnega sektorja, afere, novi zaporniki, zlati košarkarji… Po čem si bomo najbolj zapomnili odhajajoče leto – Slovenija v letu 2017. Avtorica Jasna Krljić Vreg
Nova meja s Hrvaško, volitve - stari – novi predsednik, največja ekološka nesreča, izgube in preiskave v zdravstvu, vedno daljše čakalne dobe, parlamentarne preiskave bančništvu, pranje denarja, protesti javnega sektorja, afere, novi zaporniki, zlati košarkarji… Po čem si bomo najbolj zapomnili odhajajoče leto – Slovenija v letu 2017. Avtorica Jasna Krljić Vreg
Super evropsko volilno leto je prineslo vzpon skrajne desnice, a nikjer zmage. So se pa okrepila razmišljanja o tesnejšem povezovanju Unije. Za nami je tudi prvo leto ameriškega predsednika Trumpa, ki je s svojimi dejanji dodobra razburil zaveznike in sovražnike. Na Kitajskem je predsednik Ši Džinping še utrdil svojo moč. V Siriji in Iraku je bila dokončno vojaško poražena Islamska država. Avtor Igor Jurič.
Super evropsko volilno leto je prineslo vzpon skrajne desnice, a nikjer zmage. So se pa okrepila razmišljanja o tesnejšem povezovanju Unije. Za nami je tudi prvo leto ameriškega predsednika Trumpa, ki je s svojimi dejanji dodobra razburil zaveznike in sovražnike. Na Kitajskem je predsednik Ši Džinping še utrdil svojo moč. V Siriji in Iraku je bila dokončno vojaško poražena Islamska država. Avtor Igor Jurič.
V oddaji bomo z različnimi prispevki, ki jih bodo večinoma pripravili novinari zunanjepolitičnega uredništva TV Slovenija skušali povzeti najpomembnejše dogodke leta 2016, tako na političnem, varnostnem, znanstvenem, kulturnem in športnem področju. V živo jih bodo komentirali različni gostje, diplomat Iztok Mirošič, geopolitični analitik dr. Klemen Grošelj, znanstvenica Instituta Jožef Stefa dr. Saša Novak, direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac in novinar Dela Lenart J. Kučič. Del razpave bo namreč namenjen tudi izzivom za leto 2017, ki jih predstavljajo dogodki v tem letu. Pregled letošnjih svetovnih dogodkov z gosti v studiu in komentarji dopisnikov TV Slovenija po svetu pripravlja Igor E. Bergant.
V oddaji bomo z različnimi prispevki, ki jih bodo večinoma pripravili novinari zunanjepolitičnega uredništva TV Slovenija skušali povzeti najpomembnejše dogodke leta 2016, tako na političnem, varnostnem, znanstvenem, kulturnem in športnem področju. V živo jih bodo komentirali različni gostje, diplomat Iztok Mirošič, geopolitični analitik dr. Klemen Grošelj, znanstvenica Instituta Jožef Stefa dr. Saša Novak, direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac in novinar Dela Lenart J. Kučič. Del razpave bo namreč namenjen tudi izzivom za leto 2017, ki jih predstavljajo dogodki v tem letu. Pregled letošnjih svetovnih dogodkov z gosti v studiu in komentarji dopisnikov TV Slovenija po svetu pripravlja Igor E. Bergant.
Po čem si bomo pravzaprav zapomnili leto,v katerem je Slovenija proslavila četrt stoletja samostojnosti? Po fantastični sezoni slovenskih skakalcev in po rekordnem številu novih diplomantov? Po seriji interpelacij ali po številnih zapletih v zdravstvu? Po tem, da sleherni Slovence dolguje 28 tisoč evrov ali po tem, da je povprečna plača presegla 1000 evrov. Skrataka: Uspehi in porazi, dejstva in podatki, ki ste jih mogoče spregledali in ljudje, ki so leto 16 naredili nepozabno. Letošnji pregled najpomembnejših dogodkov v oddaji Slovenija v letu 2016 pripravlja Slavko Bobovnik. Oddaja ne bo klasičen pregled dogajanja, saj bo avtor v pregled leta vključil tudi novinarje s prispevki in številne zanimive goste, ki bodo dogodke analizirali v studiu. Manjkala ne bodo niti presenečenja.
Po čem si bomo pravzaprav zapomnili leto,v katerem je Slovenija proslavila četrt stoletja samostojnosti? Po fantastični sezoni slovenskih skakalcev in po rekordnem številu novih diplomantov? Po seriji interpelacij ali po številnih zapletih v zdravstvu? Po tem, da sleherni Slovence dolguje 28 tisoč evrov ali po tem, da je povprečna plača presegla 1000 evrov. Skrataka: Uspehi in porazi, dejstva in podatki, ki ste jih mogoče spregledali in ljudje, ki so leto 16 naredili nepozabno. Letošnji pregled najpomembnejših dogodkov v oddaji Slovenija v letu 2016 pripravlja Slavko Bobovnik. Oddaja ne bo klasičen pregled dogajanja, saj bo avtor v pregled leta vključil tudi novinarje s prispevki in številne zanimive goste, ki bodo dogodke analizirali v studiu. Manjkala ne bodo niti presenečenja.
Informativni program Televizije Slovenija tudi letos pripravlja pregled vseh najpomembnejših notranjepolitičnih dogodkov. V letu 2015 je Slovenija soočena z največjo humanitarno katastrofo po drugi svetovni vojni; čez njeno ozemlje si na varno in v boljši svet utira pot na tisoče ljudi. S kakšnim ravnanjem se bomo vpisali v zgodovino? V letu, ko smo znova neuspešno privatizirali, napake v skrhanem zdravstvu so prizadejale grde rane sistemu in bolnikom, lobistično rivalstvo za prevzem centrov moči pa je znova v ospredju, zaupanje v sodstvo pa z vsako neslavno propadlo sodbo le še kopni. Vse to je Slovenija v letu 2015. Avtorica oddaje, ki bo predvajana 4. januarja ob 21.00 na 1. sporedu Televizije Slovenija, je Lidija Pak Horvat.
Informativni program Televizije Slovenija tudi letos pripravlja pregled vseh najpomembnejših notranjepolitičnih dogodkov. V letu 2015 je Slovenija soočena z največjo humanitarno katastrofo po drugi svetovni vojni; čez njeno ozemlje si na varno in v boljši svet utira pot na tisoče ljudi. S kakšnim ravnanjem se bomo vpisali v zgodovino? V letu, ko smo znova neuspešno privatizirali, napake v skrhanem zdravstvu so prizadejale grde rane sistemu in bolnikom, lobistično rivalstvo za prevzem centrov moči pa je znova v ospredju, zaupanje v sodstvo pa z vsako neslavno propadlo sodbo le še kopni. Vse to je Slovenija v letu 2015. Avtorica oddaje, ki bo predvajana 4. januarja ob 21.00 na 1. sporedu Televizije Slovenija, je Lidija Pak Horvat.
Voditelja Športnih 365 Sanja Modrić in Saša Jerković bosta v studiu pozdravila Primoža Kozmusa, Mitjo Petkovška, Urško Žolnir, Tomaža Razingarja in Matejo Pintar, športnike, ki so se v letošnjem letu poslovili od tekmovanj. Ker bo 60-minutna oddaja predvajana v prazničnem času, ustvarjalci napovedujejo sproščeno vzdušje. Ogledali si bomo tudi krajše spote o glavnih športnih dogodkih v letu 2015.
Voditelja Športnih 365 Sanja Modrić in Saša Jerković bosta v studiu pozdravila Primoža Kozmusa, Mitjo Petkovška, Urško Žolnir, Tomaža Razingarja in Matejo Pintar, športnike, ki so se v letošnjem letu poslovili od tekmovanj. Ker bo 60-minutna oddaja predvajana v prazničnem času, ustvarjalci napovedujejo sproščeno vzdušje. Ogledali si bomo tudi krajše spote o glavnih športnih dogodkih v letu 2015.
Poslavlja se leto 2014. Super volilno leto, ko smo čakajoč spremembe in upajoč nanje trikrat volili: lokalno oblast, evropske ter slovenske poslance. A prave spremembe še čakamo. Bilo je leto, ko smo izbor slovenskega komisarja pripeljali do farse, najboljšega soseda prodali Hrvatom, bili 10 mesecev brez ministra za zdravje. Bilo je leto, ko smo po odstopu prejšnjega KPK-ja izbirali nov senat in ko je Janez Janša odšel v zapor in se vrnil v parlament. A 2014 je bilo tudi leto, ko so nas – zveni ironično – združevale naravne ujme, žled in poplave. Avtorica Tanja Gobec
Poslavlja se leto 2014. Super volilno leto, ko smo čakajoč spremembe in upajoč nanje trikrat volili: lokalno oblast, evropske ter slovenske poslance. A prave spremembe še čakamo. Bilo je leto, ko smo izbor slovenskega komisarja pripeljali do farse, najboljšega soseda prodali Hrvatom, bili 10 mesecev brez ministra za zdravje. Bilo je leto, ko smo po odstopu prejšnjega KPK-ja izbirali nov senat in ko je Janez Janša odšel v zapor in se vrnil v parlament. A 2014 je bilo tudi leto, ko so nas – zveni ironično – združevale naravne ujme, žled in poplave. Avtorica Tanja Gobec
V Pregled leta 2014 smo strnili najpomembnejše dogodke, ki so v družbi ali posamezniku na širšem območju Podravja pustili poseben pečat. Pol urni preplet najzanimivejšega dogajanja sta pripravila novinar Tomaž Karat in montažer Mišo Herga.
V Pregled leta 2014 smo strnili najpomembnejše dogodke, ki so v družbi ali posamezniku na širšem območju Podravja pustili poseben pečat. Pol urni preplet najzanimivejšega dogajanja sta pripravila novinar Tomaž Karat in montažer Mišo Herga.
Oddaja Obrazi 2014 bo gledalcem osvežila spomin na televizijske prizore, podobe in predvsem obraze, ki so odločilno zaznamovali iztekajoče se leto. V Sloveniji je bilo to leto trojnih volitev in tisočerih afer, pa tudi eksplozije solidarnosti, inovativnosti, kulturnih, znanstvenih in športnih presežkov. Gostitelja večera Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika bosta v studiu gostila obraze leta - izbrane posameznike, ki so letu 2014 vtisnili neizbrisen pečat. V prispevkih bomo videli tudi to, kako so ključne dogodke leta videli novinarji Informativnega programa TV Slovenija. Kako smo preživeli še eno leto krize in zategovanja pasov, političnih akrobacij in zasukov, neprizanesljivih naravnih ujm? Kje smo bili, ko je svet metalo iz tečajev - z novimi vojnami, epidemijami in divjaštvom skrajnežev, a tudi neslutenim napredkom in povezanostjo človeštva? Kaj nas je pretreslo, kaj izčrpavalo, kaj se je dogajalo v zakulisju, kaj smo premaknili in kje nam je zmanjkalo moči. A tudi: kaj je bilo dobrega in blagodejnega, iz česa lahko črpamo in se navdihujemo za prihodnje leto? Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija. Režiser oddaje je Peter Juratovec, urednica Ilinka Todorovski.
Oddaja Obrazi 2014 bo gledalcem osvežila spomin na televizijske prizore, podobe in predvsem obraze, ki so odločilno zaznamovali iztekajoče se leto. V Sloveniji je bilo to leto trojnih volitev in tisočerih afer, pa tudi eksplozije solidarnosti, inovativnosti, kulturnih, znanstvenih in športnih presežkov. Gostitelja večera Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika bosta v studiu gostila obraze leta - izbrane posameznike, ki so letu 2014 vtisnili neizbrisen pečat. V prispevkih bomo videli tudi to, kako so ključne dogodke leta videli novinarji Informativnega programa TV Slovenija. Kako smo preživeli še eno leto krize in zategovanja pasov, političnih akrobacij in zasukov, neprizanesljivih naravnih ujm? Kje smo bili, ko je svet metalo iz tečajev - z novimi vojnami, epidemijami in divjaštvom skrajnežev, a tudi neslutenim napredkom in povezanostjo človeštva? Kaj nas je pretreslo, kaj izčrpavalo, kaj se je dogajalo v zakulisju, kaj smo premaknili in kje nam je zmanjkalo moči. A tudi: kaj je bilo dobrega in blagodejnega, iz česa lahko črpamo in se navdihujemo za prihodnje leto? Oddaja bo na sporedu v ponedeljek, 29. decembra ob 20. uri na prvem sporedu TV Slovenija. Režiser oddaje je Peter Juratovec, urednica Ilinka Todorovski.
