Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Največjim slovenskim telekomunikacijskim operaterjem grozi skupinska tožba zaradi enostranskega zviševanja cen. Kako na obtožbe odgovarjajo operaterji in kakšna so pravila glede spreminjanja cenikov? Črni petek je pred vrati. So ponudbe ob tem »nakupovalnem prazniku« res najbolj ugodne? Kaj ljudje takrat najraje kupujejo in katere pasti prežijo na kupce?
Največjim slovenskim telekomunikacijskim operaterjem grozi skupinska tožba zaradi enostranskega zviševanja cen. Kako na obtožbe odgovarjajo operaterji in kakšna so pravila glede spreminjanja cenikov? Črni petek je pred vrati. So ponudbe ob tem »nakupovalnem prazniku« res najbolj ugodne? Kaj ljudje takrat najraje kupujejo in katere pasti prežijo na kupce?
Glavno tržno inšpektorico bomo vprašali, zakaj Tržni inšpektorat Republike Slovenije ni vložil predloga za stečaj podjetja Secom in kako to, da je primer obravnavala inšpektorica, ki je poročena z zdaj že nekdanjim zaposlenim v podjetju. Pri Policiji se bomo pozanimali, kako poteka preiskava. V oddaji boste izvedeli tudi, zakaj se bo v Ljubljani za nekatere pocenilo ogrevanje, kje boste po novem letu še lahko zamenjali hrvaške kune in koliko tolarjev je še v obtoku.
Glavno tržno inšpektorico bomo vprašali, zakaj Tržni inšpektorat Republike Slovenije ni vložil predloga za stečaj podjetja Secom in kako to, da je primer obravnavala inšpektorica, ki je poročena z zdaj že nekdanjim zaposlenim v podjetju. Pri Policiji se bomo pozanimali, kako poteka preiskava. V oddaji boste izvedeli tudi, zakaj se bo v Ljubljani za nekatere pocenilo ogrevanje, kje boste po novem letu še lahko zamenjali hrvaške kune in koliko tolarjev je še v obtoku.
Konec marca so upravne enote začele izdajati nove, biometrične osebne izkaznice. A pri njihovi uporabi se zatika, številnih funkcij se ne da uporabljati. Kdaj bodo pripravljene? Mladi, ki si želijo stanovanja, bodo zdaj lažje prišli do posojila. Zavetišča za živali po vsem svetu poročajo o povečanem številu živali. Zaradi draginje jih lastniki ne morejo več vzdrževati. Kako je pri nas?
Konec marca so upravne enote začele izdajati nove, biometrične osebne izkaznice. A pri njihovi uporabi se zatika, številnih funkcij se ne da uporabljati. Kdaj bodo pripravljene? Mladi, ki si želijo stanovanja, bodo zdaj lažje prišli do posojila. Zavetišča za živali po vsem svetu poročajo o povečanem številu živali. Zaradi draginje jih lastniki ne morejo več vzdrževati. Kako je pri nas?
V Kodi spremljamo dogajanje, povezano s podjetjem Secom, ki prodaja okna in drugo stavbno pohištvo. Oglasilo se je še več opeharjenih strank, tudi zaposleni, ki niso dobili plač. Direktor podjetja pa je še vedno nedosegljiv. Strokovnjaka za potrošniško pravo bomo vprašali, kakšne možnosti imajo potrošniki in kdo vse lahko predlaga stečaj podjetja. V oddaji tudi o nadomestni oskrbi s plinom in o pametnem smetnjaku, ki namesto vas ločuje odpadke.
V Kodi spremljamo dogajanje, povezano s podjetjem Secom, ki prodaja okna in drugo stavbno pohištvo. Oglasilo se je še več opeharjenih strank, tudi zaposleni, ki niso dobili plač. Direktor podjetja pa je še vedno nedosegljiv. Strokovnjaka za potrošniško pravo bomo vprašali, kakšne možnosti imajo potrošniki in kdo vse lahko predlaga stečaj podjetja. V oddaji tudi o nadomestni oskrbi s plinom in o pametnem smetnjaku, ki namesto vas ločuje odpadke.
Številne stranke podjetja Secom iz Krškega so vnaprej plačale dobavo in vgradnjo oken, zdaj pa že mesece čakajo nanje. Telefonske številke podjetja ne obstajajo več, ukinjena je tudi spletna stran. Bodo kupci ostali praznih rok? Z rastjo inflacije in obrestnih mer se veča stiska posojilojemalcev v švicarskih frankih. Mnogi so klub odplačevanju danes dolžni enako kot pred leti, ko so posojilo najeli. Sodišča in poznavalce smo povprašali, kako se bo po sodbi Sodišča EU spremenila sodna praksa slovenskih sodišč.
Številne stranke podjetja Secom iz Krškega so vnaprej plačale dobavo in vgradnjo oken, zdaj pa že mesece čakajo nanje. Telefonske številke podjetja ne obstajajo več, ukinjena je tudi spletna stran. Bodo kupci ostali praznih rok? Z rastjo inflacije in obrestnih mer se veča stiska posojilojemalcev v švicarskih frankih. Mnogi so klub odplačevanju danes dolžni enako kot pred leti, ko so posojilo najeli. Sodišča in poznavalce smo povprašali, kako se bo po sodbi Sodišča EU spremenila sodna praksa slovenskih sodišč.
Kaj za posojilojemalce v švicarskih frankih pomeni sodba Sodišča EU v Luksemburgu? V času prehladov in viroz se poveča povpraševanje po prehranskih dopolnilih. Jih res potrebujemo? Katero olje je najboljše za kuhanje, cvrtje in peko? In še: kako zdravi so brezmesni nadomestki hamburgerjev?
Kaj za posojilojemalce v švicarskih frankih pomeni sodba Sodišča EU v Luksemburgu? V času prehladov in viroz se poveča povpraševanje po prehranskih dopolnilih. Jih res potrebujemo? Katero olje je najboljše za kuhanje, cvrtje in peko? In še: kako zdravi so brezmesni nadomestki hamburgerjev?
Pred dnevi smo dobili nov Zakon o varstvu potrošnikov. Med drugim prepoveduje dvojno kakovost izdelkov, spreminja garancijske postopke in uvaja novosti na področju digitalnih vsebin. Podrobneje v oddaji, v kateri izveste tudi, do kdaj je podaljšana veljavnost rožnatih vozniških dovoljenj in katere zimske pnevmatike so se najbolje izkazale na testu.
Pred dnevi smo dobili nov Zakon o varstvu potrošnikov. Med drugim prepoveduje dvojno kakovost izdelkov, spreminja garancijske postopke in uvaja novosti na področju digitalnih vsebin. Podrobneje v oddaji, v kateri izveste tudi, do kdaj je podaljšana veljavnost rožnatih vozniških dovoljenj in katere zimske pnevmatike so se najbolje izkazale na testu.
Več podjetij je v zadnjih tednih odjemalce obvestilo, da ukinjajo dobavo plina. Odjemalci zdaj tik pred začetkom kurilne sezone iščejo nove dobavitelje, a so ti precej neodzivni. Na hladnem sicer ne bodo ostali, v najslabšem primeru bodo preusmerjeni k dobavitelju nadomestne oskrbe, a to pomeni, da bodo plin plačevali po precej višji ceni. Preverili bomo, ali se bodo končno uresničile napovedi o poku nepremičninskega balona. Obiskali pa smo tudi izmenjavo ozimnice, ki je potekala na tržnici v Škofji Loki.
Več podjetij je v zadnjih tednih odjemalce obvestilo, da ukinjajo dobavo plina. Odjemalci zdaj tik pred začetkom kurilne sezone iščejo nove dobavitelje, a so ti precej neodzivni. Na hladnem sicer ne bodo ostali, v najslabšem primeru bodo preusmerjeni k dobavitelju nadomestne oskrbe, a to pomeni, da bodo plin plačevali po precej višji ceni. Preverili bomo, ali se bodo končno uresničile napovedi o poku nepremičninskega balona. Obiskali pa smo tudi izmenjavo ozimnice, ki je potekala na tržnici v Škofji Loki.
Zadnji meseci na finančnih trgih minevajo v znamenju rekordne inflacije, naraščanja obrestnih mer, padca cen vrednostnih papirjev in kriptovalut. Ob napovedi visokih cen in morebitnega pomanjkanja energentov sta pred nami negotova jesen in zima. Kaj svetujejo poznavalci? Je zdaj čas za najem posojila, večjo investicijo ali je bolje varčevati? V Kodi tudi o tem, kako izbrati primerno obutev za otroke in odrasle, posebno pozornost pa bomo namenili športnim copatam. Ne samo, da so v zadnjih letih daleč najbolj priljubljeno obuvalo, nekatere dosegajo tudi vrtoglave cene.
Zadnji meseci na finančnih trgih minevajo v znamenju rekordne inflacije, naraščanja obrestnih mer, padca cen vrednostnih papirjev in kriptovalut. Ob napovedi visokih cen in morebitnega pomanjkanja energentov sta pred nami negotova jesen in zima. Kaj svetujejo poznavalci? Je zdaj čas za najem posojila, večjo investicijo ali je bolje varčevati? V Kodi tudi o tem, kako izbrati primerno obutev za otroke in odrasle, posebno pozornost pa bomo namenili športnim copatam. Ne samo, da so v zadnjih letih daleč najbolj priljubljeno obuvalo, nekatere dosegajo tudi vrtoglave cene.
V torek ne zamudite zgodbe o vojni med etažnimi lastniki, gradbenim podjetjem in upravnico zaradi napak pri energetski sanaciji bloka v Luciji. Obravnavali pa bomo še druge najpogostejše težave, ki se pojavljajo med upravniki in etažnimi lastniki. Z gostoma bomo pokomentirali novelo novega stanovanjskega zakona in njene učinke ter tudi morebitno potrebo po samostojnem zakonu o upravljanju večstanovanjskih stavb.
V torek ne zamudite zgodbe o vojni med etažnimi lastniki, gradbenim podjetjem in upravnico zaradi napak pri energetski sanaciji bloka v Luciji. Obravnavali pa bomo še druge najpogostejše težave, ki se pojavljajo med upravniki in etažnimi lastniki. Z gostoma bomo pokomentirali novelo novega stanovanjskega zakona in njene učinke ter tudi morebitno potrebo po samostojnem zakonu o upravljanju večstanovanjskih stavb.
V Kodi o kraji identitete. Nepridiprav je namreč sklenil pogodbo s podatki našega gledalca, ta pa je prejel sklep o izvršbi za 1800 evrov. Predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije bo svetovala, kako lahko štiričlanska družina samo pri nakupu petih osnovnih živil na leto prihrani več kot 1400 evrov. Pregledali pa smo tudi izsledke preizkusa sušilnih strojev s tehnologijo toplotne črpalke.
V Kodi o kraji identitete. Nepridiprav je namreč sklenil pogodbo s podatki našega gledalca, ta pa je prejel sklep o izvršbi za 1800 evrov. Predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije bo svetovala, kako lahko štiričlanska družina samo pri nakupu petih osnovnih živil na leto prihrani več kot 1400 evrov. Pregledali pa smo tudi izsledke preizkusa sušilnih strojev s tehnologijo toplotne črpalke.
Kurilna sezona je pred vrati, zato smo preverili, kakšne so cene in dobavni roki za lesne pelete in drva, pa tudi, ali res obstaja nevarnost, da lesnega goriva zmanjka. Nas mora skrbeti, da nas bo pozimi zeblo? Število spletnih goljufij iz leta v leto narašča, vse višji pa so tudi zneski, ki jih ogoljufani posamezniki ali podjetja izgubijo. Lanski rekord je znašal več kot 123 tisoč evrov. Zveza potrošnikov vabi k novemu skupinskemu nakupu. Tokrat sušilnih strojev s toplotno črpalko. Na menijih nekaterih slovenskih restavracij se je pojavil nov simbol – Prava kakovost. Kaj simbol pomeni za potrošnike?
Kurilna sezona je pred vrati, zato smo preverili, kakšne so cene in dobavni roki za lesne pelete in drva, pa tudi, ali res obstaja nevarnost, da lesnega goriva zmanjka. Nas mora skrbeti, da nas bo pozimi zeblo? Število spletnih goljufij iz leta v leto narašča, vse višji pa so tudi zneski, ki jih ogoljufani posamezniki ali podjetja izgubijo. Lanski rekord je znašal več kot 123 tisoč evrov. Zveza potrošnikov vabi k novemu skupinskemu nakupu. Tokrat sušilnih strojev s toplotno črpalko. Na menijih nekaterih slovenskih restavracij se je pojavil nov simbol – Prava kakovost. Kaj simbol pomeni za potrošnike?
Javna najemniška služba, s katero je država nameravala obogatiti javni najemniški fond, se je do zdaj izkazala za popolno polomijo. Kaj bi morali spremeniti, da bi ljudje lažje državi oddali nepremičnino v najem? Letošnje poletje mineva v znamenju številnih odpovedi poletov. Kakšne so naše pravice, če nam letalska družba odpove polet ali ima ta večurno zamudo?
Javna najemniška služba, s katero je država nameravala obogatiti javni najemniški fond, se je do zdaj izkazala za popolno polomijo. Kaj bi morali spremeniti, da bi ljudje lažje državi oddali nepremičnino v najem? Letošnje poletje mineva v znamenju številnih odpovedi poletov. Kakšne so naše pravice, če nam letalska družba odpove polet ali ima ta večurno zamudo?
Trg rabljenih vozil v Sloveniji je velik, lastnika vsako leto zamenja več kot 200 000 vozil. A nakup takšnega avtomobila utegne biti prava loterija. Še posebej če ga kupujete v tujini in si ga pred plačilom ne morete natančno ogledati. To je na svoji koži izkusil tudi gledalec iz Primorske, ki je kupil vozilo iz Nemčije, to pa se je pokvarilo že prvi dan. Kaj lahko stori? Kako je z garancijo? Kaj bi moral preveriti, preden je avto plačal?
Trg rabljenih vozil v Sloveniji je velik, lastnika vsako leto zamenja več kot 200 000 vozil. A nakup takšnega avtomobila utegne biti prava loterija. Še posebej če ga kupujete v tujini in si ga pred plačilom ne morete natančno ogledati. To je na svoji koži izkusil tudi gledalec iz Primorske, ki je kupil vozilo iz Nemčije, to pa se je pokvarilo že prvi dan. Kaj lahko stori? Kako je z garancijo? Kaj bi moral preveriti, preden je avto plačal?
Prehrana starostnikov je pogosto pomanjkljiva. Zaužijejo premalo hrane, in še ta je pogosto neustrezna. Na njihovih krožnikih ni dovolj beljakovin, popijejo premalo vode. Razlogi za to so različni: ne čutijo potrebe po hrani, ne želijo jesti v osami ali pa si kakovostnih živil preprosto ne morejo privoščiti. Se pristojni zavedajo težav s prehransko oskrbo starejših? Jih rešujejo? Bi bila država pripravljena po vzoru subvencionirane prehrane za šolarje in študente enako pomagati tudi pri prehrani starejših?
Prehrana starostnikov je pogosto pomanjkljiva. Zaužijejo premalo hrane, in še ta je pogosto neustrezna. Na njihovih krožnikih ni dovolj beljakovin, popijejo premalo vode. Razlogi za to so različni: ne čutijo potrebe po hrani, ne želijo jesti v osami ali pa si kakovostnih živil preprosto ne morejo privoščiti. Se pristojni zavedajo težav s prehransko oskrbo starejših? Jih rešujejo? Bi bila država pripravljena po vzoru subvencionirane prehrane za šolarje in študente enako pomagati tudi pri prehrani starejših?
V Kodi: kako je nakup toplotne črpalke zagrenil življenje družini iz Dola pri Ljubljani. Podrobno bomo pregledali tudi, pri katerih obnovitvenih delih v hiši lahko prihranite s pomočjo Ekosklada in kaj morate storiti, da do nje pridete.
V Kodi: kako je nakup toplotne črpalke zagrenil življenje družini iz Dola pri Ljubljani. Podrobno bomo pregledali tudi, pri katerih obnovitvenih delih v hiši lahko prihranite s pomočjo Ekosklada in kaj morate storiti, da do nje pridete.
Preverili smo, kaj se ob vrtoglavih cenah nepremičnin, inflaciji, pa tudi ob negotovih razmerah v svetu, dogaja s stanovanjskimi posojili. Kakšne so trenutne obrestne mere? Kaj se nam obeta v prihodnjih mesecih? Zakaj bi morali biti bolj kot na rast obrestnih mer pozorni na t. i. skrite stroške pri posojilih? Zakaj je zaradi višje minimalne plače kreditna sposobnost marsikoga zdaj slabša? In kdo si ob zaostrenih pogojih pri zadolževanju sploh še lahko privošči stanovanjsko posojilo?
Preverili smo, kaj se ob vrtoglavih cenah nepremičnin, inflaciji, pa tudi ob negotovih razmerah v svetu, dogaja s stanovanjskimi posojili. Kakšne so trenutne obrestne mere? Kaj se nam obeta v prihodnjih mesecih? Zakaj bi morali biti bolj kot na rast obrestnih mer pozorni na t. i. skrite stroške pri posojilih? Zakaj je zaradi višje minimalne plače kreditna sposobnost marsikoga zdaj slabša? In kdo si ob zaostrenih pogojih pri zadolževanju sploh še lahko privošči stanovanjsko posojilo?
V torkovi Kodi o cenah hrane. Od januarja so se rastlinska olja podražila za dobrih 20 odstotkov, meso pa za 10. Poznavalci napovedujejo, da nas jeseni čaka nov val podražitev. Bi morala v cene osnovnih živil poseči država? In kako lahko prihranimo sami? V oddaji pa tudi o težavah komitentov nemške spletne banke N26. Banka je čez noč zaprla račune na stotine potrošnikom. Nekateri, tudi Slovenci, še po mesecu in pol ne morejo do svojega denarja.
V torkovi Kodi o cenah hrane. Od januarja so se rastlinska olja podražila za dobrih 20 odstotkov, meso pa za 10. Poznavalci napovedujejo, da nas jeseni čaka nov val podražitev. Bi morala v cene osnovnih živil poseči država? In kako lahko prihranimo sami? V oddaji pa tudi o težavah komitentov nemške spletne banke N26. Banka je čez noč zaprla račune na stotine potrošnikom. Nekateri, tudi Slovenci, še po mesecu in pol ne morejo do svojega denarja.
Če želite v času covida 19 obiskati upravno enoto, se morate predhodno naročiti. To lahko storite po telefonu, elektronski pošti ali klasični pošti. Pred kratkim je ministrstvo za javno upravo vzpostavilo tudi sistem samonaročanja po spletu, a aplikacija ne deluje. Kako torej do termina, koliko časa je treba čakati nanj in zakaj se najbolj zatika na oddelku za tujce?
Če želite v času covida 19 obiskati upravno enoto, se morate predhodno naročiti. To lahko storite po telefonu, elektronski pošti ali klasični pošti. Pred kratkim je ministrstvo za javno upravo vzpostavilo tudi sistem samonaročanja po spletu, a aplikacija ne deluje. Kako torej do termina, koliko časa je treba čakati nanj in zakaj se najbolj zatika na oddelku za tujce?
Čedalje višje cene energentov in zaradi tega občutno dražje položnice za ogrevanje so razkrile nepravilnosti, za katere do zdaj nismo vedeli. Ena od teh je, da stanovalci večstanovanjskih objektov niso gospodinjski, temveč poslovni odjemalci. Zaradi tega so njihovi računi za ogrevanje še višji. Zakaj so upravniki večstanovanjskih stavb z dobavitelji za etažne lastnike podpisovali pogodbe o poslovnem odjemu, čeprav so vedeli, da gre za gospodinjske odjemalce? Kdo je odgovoren za oškodovanje teh stanovalcev?
Čedalje višje cene energentov in zaradi tega občutno dražje položnice za ogrevanje so razkrile nepravilnosti, za katere do zdaj nismo vedeli. Ena od teh je, da stanovalci večstanovanjskih objektov niso gospodinjski, temveč poslovni odjemalci. Zaradi tega so njihovi računi za ogrevanje še višji. Zakaj so upravniki večstanovanjskih stavb z dobavitelji za etažne lastnike podpisovali pogodbe o poslovnem odjemu, čeprav so vedeli, da gre za gospodinjske odjemalce? Kdo je odgovoren za oškodovanje teh stanovalcev?
V Evropski uniji ni več dovoljena uporaba okoli 4000 zdravju škodljivih kemikalij, ki jih vsebujejo črnila za tetovažo in trajna ličila. Med njimi je tudi izopropanol, ki ga vsebuje večina črnil. Kaj pomeni prepoved nevarnih kemikalij v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje? Koliko nevarnih kemikalij je sicer v ličilih? Kakšen je nadzor nad kozmetičnimi izdelki?
V Evropski uniji ni več dovoljena uporaba okoli 4000 zdravju škodljivih kemikalij, ki jih vsebujejo črnila za tetovažo in trajna ličila. Med njimi je tudi izopropanol, ki ga vsebuje večina črnil. Kaj pomeni prepoved nevarnih kemikalij v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje? Koliko nevarnih kemikalij je sicer v ličilih? Kakšen je nadzor nad kozmetičnimi izdelki?
Pri Delavski hranilnici zapirajo račune tistih komitentov, ki prek njih ne poslujejo redno. Zavračajo tudi nove prošnje. Kdaj sme banka samovoljno zapreti račun ali zavrniti odprtje novega? Katere banke bodo še uvedle ležarine za depozite fizičnih oseb in kaj se bo dogajalo z bankami v letu 2022?
Pri Delavski hranilnici zapirajo račune tistih komitentov, ki prek njih ne poslujejo redno. Zavračajo tudi nove prošnje. Kdaj sme banka samovoljno zapreti račun ali zavrniti odprtje novega? Katere banke bodo še uvedle ležarine za depozite fizičnih oseb in kaj se bo dogajalo z bankami v letu 2022?
Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2021 zvišale za 4,9 odstotka. Po podatkih SURS-a se je krompir podražil za kar 25 odstotkov, navadno jedilno olje za okoli 20, kruh za dobrih 6 odstotkov, testenine in kuskus pa za 3 odstotke. Podražila sta se tudi sadje, za 7 odstotkov, in zelenjava, za 2 odstotka. A občutne podražitve hrane po napovedih proizvajalcev šele prihajajo.
Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2021 zvišale za 4,9 odstotka. Po podatkih SURS-a se je krompir podražil za kar 25 odstotkov, navadno jedilno olje za okoli 20, kruh za dobrih 6 odstotkov, testenine in kuskus pa za 3 odstotke. Podražila sta se tudi sadje, za 7 odstotkov, in zelenjava, za 2 odstotka. A občutne podražitve hrane po napovedih proizvajalcev šele prihajajo.
V oddaji Koda bomo potegnili črto pod iztekajoče se leto 2021, ki nam je prineslo veliko izzivov, in spomnili na nekatere odmevne teme, ki smo jih vzeli pod drobnogled letos. Poseben poudarek smo vse leto dajali pomanjkanju osebnih zdravnikov. V Sloveniji je namreč čedalje več ljudi brez osebnega zdravnika, pa čeprav je zgodnje odkrivanje večine bolezni odločilno za uspešnost zdravljenja. Med drugim smo preverili, kako potresno varna je Ljubljana, pa tudi, ali so žuželke hrana prihodnosti.
V oddaji Koda bomo potegnili črto pod iztekajoče se leto 2021, ki nam je prineslo veliko izzivov, in spomnili na nekatere odmevne teme, ki smo jih vzeli pod drobnogled letos. Poseben poudarek smo vse leto dajali pomanjkanju osebnih zdravnikov. V Sloveniji je namreč čedalje več ljudi brez osebnega zdravnika, pa čeprav je zgodnje odkrivanje večine bolezni odločilno za uspešnost zdravljenja. Med drugim smo preverili, kako potresno varna je Ljubljana, pa tudi, ali so žuželke hrana prihodnosti.
Zaradi pomanjkanja novih avtomobilov, je povpraševanje po rabljenih vse večje, s tem pa rastejo tudi cene. Proizvodnja novih avtomobilov je zaradi pomanjkanja polprevodnikov in elektronike v drugi polovici letošnjega leta upadla za kar 30 odstotkov. Razmere naj bi se normalizirale šele v drugi polovici prihodnjega leta.
Zaradi pomanjkanja novih avtomobilov, je povpraševanje po rabljenih vse večje, s tem pa rastejo tudi cene. Proizvodnja novih avtomobilov je zaradi pomanjkanja polprevodnikov in elektronike v drugi polovici letošnjega leta upadla za kar 30 odstotkov. Razmere naj bi se normalizirale šele v drugi polovici prihodnjega leta.
Cene električne energije na evropskih borzah od novembra dalje dosegajo rekorde, glede na april so se cene za terminske pogodbe – to so pogodbe za zakup elektrike v letu 2022 –, povišale za skoraj 350 odstotkov. Posledica so podražitve pri večini dobaviteljev v Sloveniji. Pregledali smo njihove cenike in primerjali cene najugodnejših ponudb za gospodinjstva. Razlika v ceni med najdražjim in najcenejšim ponudnikom je kar 65 odstotkov. Presenetil je tudi primer Telekoma Slovenije, ki bo z novim letom prenehal dobavljati električno energijo. Kaj čaka trinajst tisoč Telekomovih odjemalcev, če do konca leta ne sklenejo pogodbe z novim dobaviteljem?
Cene električne energije na evropskih borzah od novembra dalje dosegajo rekorde, glede na april so se cene za terminske pogodbe – to so pogodbe za zakup elektrike v letu 2022 –, povišale za skoraj 350 odstotkov. Posledica so podražitve pri večini dobaviteljev v Sloveniji. Pregledali smo njihove cenike in primerjali cene najugodnejših ponudb za gospodinjstva. Razlika v ceni med najdražjim in najcenejšim ponudnikom je kar 65 odstotkov. Presenetil je tudi primer Telekoma Slovenije, ki bo z novim letom prenehal dobavljati električno energijo. Kaj čaka trinajst tisoč Telekomovih odjemalcev, če do konca leta ne sklenejo pogodbe z novim dobaviteljem?
Vse več ljudi prisega na prečiščeno oziroma kuhano maslo ghee in kokosovo olje, čedalje bolj priljubljena je spet svinjska mast. Preverili smo, ali upravičeno. Kaj pa rastlinski nadomestki hranil živalskega izvora, predvsem nadomestki mesa in mlečnih izdelkov. Kaj vsebujejo in kako koristni so za naše zdravje?
Vse več ljudi prisega na prečiščeno oziroma kuhano maslo ghee in kokosovo olje, čedalje bolj priljubljena je spet svinjska mast. Preverili smo, ali upravičeno. Kaj pa rastlinski nadomestki hranil živalskega izvora, predvsem nadomestki mesa in mlečnih izdelkov. Kaj vsebujejo in kako koristni so za naše zdravje?
Do odškodnine bodo upravičene osebe, ki jim je ali bo po cepljenju ali zdravljenju nastala hujša škoda na zdravju, lahko tudi njihovi ožji družinski člani. Odškodninski zahtevek bo mogoče ob hujših zapletih vložiti tudi za nazaj. Kakšna bo višina odškodnine in kdo bo odločal o njeni upravičenosti?
Do odškodnine bodo upravičene osebe, ki jim je ali bo po cepljenju ali zdravljenju nastala hujša škoda na zdravju, lahko tudi njihovi ožji družinski člani. Odškodninski zahtevek bo mogoče ob hujših zapletih vložiti tudi za nazaj. Kakšna bo višina odškodnine in kdo bo odločal o njeni upravičenosti?
Dvig plač zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu bo v domovih za starejše vplival tudi na podražitev oskrbnin. Vladna večina v državnem zboru namreč ni podprla dopolnila k proračunu, s katerim bi bilo zagotovljenih manjkajočih 16 milijonov evrov letno za zvišanje plač zaposlenih v domovih. Ali bo izredna uskladitev cen oskrbe še letos ali pa bodo lahko počakali na marčevsko redno usklajevanje prihodnje leto, v domovih za zdaj ne vedo.
Dvig plač zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu bo v domovih za starejše vplival tudi na podražitev oskrbnin. Vladna večina v državnem zboru namreč ni podprla dopolnila k proračunu, s katerim bi bilo zagotovljenih manjkajočih 16 milijonov evrov letno za zvišanje plač zaposlenih v domovih. Ali bo izredna uskladitev cen oskrbe še letos ali pa bodo lahko počakali na marčevsko redno usklajevanje prihodnje leto, v domovih za zdaj ne vedo.
Več kot 80.000 ljudi živi v stavbah, ki niso potresno varne, njihovo življenje pa bi bilo ob močnejšem potresu ogroženo, je pokazala raziskava, ki jo je ministrstvo za okolje in prostor naročilo pri ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. V Ljubljani bi v potresu, primerljivem tistemu leta 1895, umrlo od 57 do 1200 ljudi. Za utrditev stavb bi potrebovali okoli 4 milijarde evrov. A 15 stolpnic v Ljubljani je v zelo slabem stanju, za polovico izmed njih ne pride v poštev nobena oblika utrditve.
Več kot 80.000 ljudi živi v stavbah, ki niso potresno varne, njihovo življenje pa bi bilo ob močnejšem potresu ogroženo, je pokazala raziskava, ki jo je ministrstvo za okolje in prostor naročilo pri ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. V Ljubljani bi v potresu, primerljivem tistemu leta 1895, umrlo od 57 do 1200 ljudi. Za utrditev stavb bi potrebovali okoli 4 milijarde evrov. A 15 stolpnic v Ljubljani je v zelo slabem stanju, za polovico izmed njih ne pride v poštev nobena oblika utrditve.
Prodajalci ponujajo vse mogoče storitve, tudi merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Prodajajo prehranska dopolnila, mazila, celo izdelke, ki naj bi pomagali pri koronavirusni bolezni, pa vse mogoče pripomočke za dom. Vse po pregrešno visokih cenah. Žrtve prodajalcev oziroma akviziterjev, ki skušajo po telefonu ali osebno vsiliti nepotreben in pogosto zelo drag nakup, so predvsem starejši. Zato pri združenju Srebrna nit in Zvezi potrošnikov Slovenije vsem starejšim sporočajo, da je zakon na njihovi strani, tudi če jih takšna ponudba premami: blago lahko vrnejo in denar dobijo povrnjen.
Prodajalci ponujajo vse mogoče storitve, tudi merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Prodajajo prehranska dopolnila, mazila, celo izdelke, ki naj bi pomagali pri koronavirusni bolezni, pa vse mogoče pripomočke za dom. Vse po pregrešno visokih cenah. Žrtve prodajalcev oziroma akviziterjev, ki skušajo po telefonu ali osebno vsiliti nepotreben in pogosto zelo drag nakup, so predvsem starejši. Zato pri združenju Srebrna nit in Zvezi potrošnikov Slovenije vsem starejšim sporočajo, da je zakon na njihovi strani, tudi če jih takšna ponudba premami: blago lahko vrnejo in denar dobijo povrnjen.
Do leta 2050 bo po ocenah Združenih narodov na Zemlji živelo že 10 milijard ljudi, zato bo eno od ključnih vprašanj, kako nahraniti človeštvo, obenem pa omiliti vpliv intenzivne pridelave hrane na naše okolje. Kakšen bo v prihodnosti sistem oskrbe s hrano in kakšen bo naš jedilnik? Bodo žuželke in meso iz laboratorija del vsakdanje prehrane?
Do leta 2050 bo po ocenah Združenih narodov na Zemlji živelo že 10 milijard ljudi, zato bo eno od ključnih vprašanj, kako nahraniti človeštvo, obenem pa omiliti vpliv intenzivne pridelave hrane na naše okolje. Kakšen bo v prihodnosti sistem oskrbe s hrano in kakšen bo naš jedilnik? Bodo žuželke in meso iz laboratorija del vsakdanje prehrane?
Ponudba nepremičnin v Sloveniji je še vedno manjša od povpraševanja, cene pa letijo v nebo. Na letni ravni so se najbolj zvišale cene rabljenih stanovanj, in sicer za dobrih 11 odstotkov, cene rabljenih družinskih hiš za 9,3 odstotka, novih stanovanj pa za 8 odstotkov. Primanjkuje tako stanovanj za nakup kot za najem. Bo ponudbo najemniških stanovanj na trgu spodbudila javna najemniška služba ali bi bil učinkovitejši davek na nepremičnine?
Ponudba nepremičnin v Sloveniji je še vedno manjša od povpraševanja, cene pa letijo v nebo. Na letni ravni so se najbolj zvišale cene rabljenih stanovanj, in sicer za dobrih 11 odstotkov, cene rabljenih družinskih hiš za 9,3 odstotka, novih stanovanj pa za 8 odstotkov. Primanjkuje tako stanovanj za nakup kot za najem. Bo ponudbo najemniških stanovanj na trgu spodbudila javna najemniška služba ali bi bil učinkovitejši davek na nepremičnine?
Poslanci bodo v petek obravnavali predlog novele Zakona o igrah na srečo, ki prinaša kar nekaj pomembnih sprememb: med drugim omogoča prihod novih prirediteljev iger na srečo na trg, odpravlja večino omejitev pri lastništvu igralnic ter ukinja licence za delo v igralnicah. Predlagane spremembe so naletele na buren odziv trenutnih koncesionarjev in igralničarjev, pa tudi invalidskih in športnih organizacij ter stroke. Kritiki so prepričani, da bi takšna ureditev povečala tveganje za goljufije in pranje denarja ter da bi se občutno zmanjšala količina sredstev, namenjena športu in humanitarnim organizacijam.
Poslanci bodo v petek obravnavali predlog novele Zakona o igrah na srečo, ki prinaša kar nekaj pomembnih sprememb: med drugim omogoča prihod novih prirediteljev iger na srečo na trg, odpravlja večino omejitev pri lastništvu igralnic ter ukinja licence za delo v igralnicah. Predlagane spremembe so naletele na buren odziv trenutnih koncesionarjev in igralničarjev, pa tudi invalidskih in športnih organizacij ter stroke. Kritiki so prepričani, da bi takšna ureditev povečala tveganje za goljufije in pranje denarja ter da bi se občutno zmanjšala količina sredstev, namenjena športu in humanitarnim organizacijam.
Začetek kurilne sezone je povezan z obiskom dimnikarja. Tega si od leta 2017 izbiramo sami, glede na podatke Inšpektorata za okolje in prostor pa se je več kot polovica uporabnikov lani odločila, da dimnikarja ne potrebuje. Število dimniških požarov se je sicer od leta 2018 postopno nižalo, a letos na Upravi za zaščito in reševanje že zaznavajo porast. Dimnikarji opozarjajo, da sistem ne deluje, medtem ko uporabniki tarnajo zaradi visokih cen storitev. Pred začetkom kurilne sezone, pa tudi med njo, lahko veliko postorimo sami. Na ta način poskrbimo tako za varnost kot tudi za nižji račun za ogrevanje, ki pa, glede na napovedane rekordne cene elektrike in zemeljskega plina, ne bo ravno nizek.
Začetek kurilne sezone je povezan z obiskom dimnikarja. Tega si od leta 2017 izbiramo sami, glede na podatke Inšpektorata za okolje in prostor pa se je več kot polovica uporabnikov lani odločila, da dimnikarja ne potrebuje. Število dimniških požarov se je sicer od leta 2018 postopno nižalo, a letos na Upravi za zaščito in reševanje že zaznavajo porast. Dimnikarji opozarjajo, da sistem ne deluje, medtem ko uporabniki tarnajo zaradi visokih cen storitev. Pred začetkom kurilne sezone, pa tudi med njo, lahko veliko postorimo sami. Na ta način poskrbimo tako za varnost kot tudi za nižji račun za ogrevanje, ki pa, glede na napovedane rekordne cene elektrike in zemeljskega plina, ne bo ravno nizek.
Proizvajalci pijač so se zavezali, da bodo do konca leta 2025 v brezalkoholnih pijačah znižali vsebnost sladkorja za pet odstotkov. Na Inštitutu za nutricionistiko sicer podpirajo vse dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju količine zaužitega sladkorja s pijačami in drugimi živili, si pa želijo, da bi bili cilji proizvajalcev pijač bolj ambiciozni. Brezalkoholne pijače so namreč glavni vir vnosa sladkorja med izdelki na trgu, predstavljajo 28 odstotkov prostih sladkorjev na trgu. Deležne so bile manjših izboljšav, vendar imajo še vedno veliko sladkorja. Je prava rešitev davek na sladke pijače ali pa določitev mejne vsebnosti sladkorja v glavnih kategorijah živil?
Proizvajalci pijač so se zavezali, da bodo do konca leta 2025 v brezalkoholnih pijačah znižali vsebnost sladkorja za pet odstotkov. Na Inštitutu za nutricionistiko sicer podpirajo vse dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju količine zaužitega sladkorja s pijačami in drugimi živili, si pa želijo, da bi bili cilji proizvajalcev pijač bolj ambiciozni. Brezalkoholne pijače so namreč glavni vir vnosa sladkorja med izdelki na trgu, predstavljajo 28 odstotkov prostih sladkorjev na trgu. Deležne so bile manjših izboljšav, vendar imajo še vedno veliko sladkorja. Je prava rešitev davek na sladke pijače ali pa določitev mejne vsebnosti sladkorja v glavnih kategorijah živil?
Covid je ustvaril novo podobo sveta, v katerem se je kot ključna potreba pokazala digitalizacija v širšem smislu. Slovenija je sicer po stopnji digitaliziranosti trenutno na 16. mestu med državami članicami EU, zato je digitalna preobrazba nujna. Vlada je pred kratkim sprejela 40 ukrepov, s katerimi naj bi v enem letu digitalizirala določene storitve. Vpeljali so že izračun prejemkov družinske politike, do konca leta naj bi dobili e-vinjeto in e-gradbeno dovoljenje. V prvi polovici naslednjega leta pa naj bi zaživeli e-osebna izkaznica, e-davčni trajnik, virtualno okence in e-zdravstvena izkaznica, ki bo del digitalne osebne izkaznice.
Covid je ustvaril novo podobo sveta, v katerem se je kot ključna potreba pokazala digitalizacija v širšem smislu. Slovenija je sicer po stopnji digitaliziranosti trenutno na 16. mestu med državami članicami EU, zato je digitalna preobrazba nujna. Vlada je pred kratkim sprejela 40 ukrepov, s katerimi naj bi v enem letu digitalizirala določene storitve. Vpeljali so že izračun prejemkov družinske politike, do konca leta naj bi dobili e-vinjeto in e-gradbeno dovoljenje. V prvi polovici naslednjega leta pa naj bi zaživeli e-osebna izkaznica, e-davčni trajnik, virtualno okence in e-zdravstvena izkaznica, ki bo del digitalne osebne izkaznice.
Zakaj zbolevajo tudi cepljeni proti covidu 19 in koliko časa so kužni? Bo prisotnost protiteles v telesu v prihodnje prav tako veljalo kot izpolnjen pogoj za dostop do ustanov in storitev? Zakaj osebam, ki so se cepile proti covidu 19 v tujini, naša država ne prizna, da izpolnjujejo pogoj PCT? Ali so starši osnovnošolca, ki mora v karanteno, upravičeni do denarnega nadomestila? Tokrat v oddaji Koda odgovarjamo na vprašanja gledalcev.
Zakaj zbolevajo tudi cepljeni proti covidu 19 in koliko časa so kužni? Bo prisotnost protiteles v telesu v prihodnje prav tako veljalo kot izpolnjen pogoj za dostop do ustanov in storitev? Zakaj osebam, ki so se cepile proti covidu 19 v tujini, naša država ne prizna, da izpolnjujejo pogoj PCT? Ali so starši osnovnošolca, ki mora v karanteno, upravičeni do denarnega nadomestila? Tokrat v oddaji Koda odgovarjamo na vprašanja gledalcev.
Cene zemeljskega plina in nafte so se dvignile za dobrih 200 odstotkov. Za okoli 100 odstotkov se je podražila tudi električna energija. Dviga končni uporabniki še ne čutimo. A samo vprašanje časa je, kdaj se bodo višje cene prelile na naše položnice. Kako velik bo dvig, je odvisno od strategij podjetij pri nakupu energentov, pa tudi od države, ki lahko po vzoru nekaterih drugih evropskih držav, s subvencijami in nižanjem davkov pomaga prebivalcem.
Cene zemeljskega plina in nafte so se dvignile za dobrih 200 odstotkov. Za okoli 100 odstotkov se je podražila tudi električna energija. Dviga končni uporabniki še ne čutimo. A samo vprašanje časa je, kdaj se bodo višje cene prelile na naše položnice. Kako velik bo dvig, je odvisno od strategij podjetij pri nakupu energentov, pa tudi od države, ki lahko po vzoru nekaterih drugih evropskih držav, s subvencijami in nižanjem davkov pomaga prebivalcem.
Začenja se nova sezona potrošniške oddaje Koda. V prvi oddaji bomo vzeli pod drobnogled varnost živil. Odpoklici živil iz prodaje zaradi vsebnosti prepovedanega etilenoksida se kar vrstijo. Kako se je ta rakotvorna spojina sploh znašla v živilih? Koliko časa smo uživali hrano s sledmi etilenoksida, pa tega sploh nismo vedeli? Je nadzor nad varnostjo živil dovolj dober? V studiu bosta na naša vprašanja odgovarjali inšpektorica za varno hrano Nadja Škrk in Urška Blaznik iz NIJZ-ja.
Začenja se nova sezona potrošniške oddaje Koda. V prvi oddaji bomo vzeli pod drobnogled varnost živil. Odpoklici živil iz prodaje zaradi vsebnosti prepovedanega etilenoksida se kar vrstijo. Kako se je ta rakotvorna spojina sploh znašla v živilih? Koliko časa smo uživali hrano s sledmi etilenoksida, pa tega sploh nismo vedeli? Je nadzor nad varnostjo živil dovolj dober? V studiu bosta na naša vprašanja odgovarjali inšpektorica za varno hrano Nadja Škrk in Urška Blaznik iz NIJZ-ja.
Duševne stiske med mladostniki so se v času epidemije novega koronavirusa močno povečale. Še posebej v stiski so otroci iz manj premožnih družin. Ti mladi so bolj ranljivi, imajo slabše pogoje za šolanje in manj zdrav življenjski slog, zato jim je treba po opozorilih NIJZ nameniti več pozornosti. Kako prepoznati stisko, kako otrokom pomagati, kako bi morala ukrepati država?
Duševne stiske med mladostniki so se v času epidemije novega koronavirusa močno povečale. Še posebej v stiski so otroci iz manj premožnih družin. Ti mladi so bolj ranljivi, imajo slabše pogoje za šolanje in manj zdrav življenjski slog, zato jim je treba po opozorilih NIJZ nameniti več pozornosti. Kako prepoznati stisko, kako otrokom pomagati, kako bi morala ukrepati država?
Napovedane spremembe zakonodaje na področju trga dela, sociale in družinske politike prinašajo številne novosti: od tega, da bi lahko otroški dodatek izplačevali tudi z nakupom oblačil, do tega, da bi lahko Zavod za zaposlovanje po šestih mesecih brezposelno osebo poslal na razgovor za delovno mesto, ki zahteva tudi do dve stopnji nižjo izobrazbo. Kritikom se zdijo nekatere rešitve nepremišljene, celo nevarne.
Napovedane spremembe zakonodaje na področju trga dela, sociale in družinske politike prinašajo številne novosti: od tega, da bi lahko otroški dodatek izplačevali tudi z nakupom oblačil, do tega, da bi lahko Zavod za zaposlovanje po šestih mesecih brezposelno osebo poslal na razgovor za delovno mesto, ki zahteva tudi do dve stopnji nižjo izobrazbo. Kritikom se zdijo nekatere rešitve nepremišljene, celo nevarne.
Pot do digitalnega potrdila je načeloma preprosta, vsaj pred epidemijo je bilo tako. V praksi pa se zaradi novega načina dela na upravnih enotah, predvsem pa velikega povpraševanja, precej zapleta. Zaradi preobremenjenosti upravnih enot bo po novem digitalno potrdilo možno pridobiti tudi na izpostavah FURS-a, Centrih za socialno delo, cepilnih mestih, vložišču Ministrstva za pravosodje in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za kadrovsko okrepitev bodo poskrbele občine, ki že usposabljajo 300 referentov iz 70-ih ustanov.
Pot do digitalnega potrdila je načeloma preprosta, vsaj pred epidemijo je bilo tako. V praksi pa se zaradi novega načina dela na upravnih enotah, predvsem pa velikega povpraševanja, precej zapleta. Zaradi preobremenjenosti upravnih enot bo po novem digitalno potrdilo možno pridobiti tudi na izpostavah FURS-a, Centrih za socialno delo, cepilnih mestih, vložišču Ministrstva za pravosodje in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za kadrovsko okrepitev bodo poskrbele občine, ki že usposabljajo 300 referentov iz 70-ih ustanov.
Novela stanovanjskega zakona, ki so jo poslanci potrdili prejšnji teden, med drugim uvaja višjo neprofitno najemnino, možnost večjega zadolževanja občinskih in republiškega sklada, posledično torej gradnjo več stanovanj, uvaja pa tudi javno najemniško službo, ki jo bodo za oddajanje svojih stanovanj lahko uporabili zasebniki. Po ocenah Ministrstva za okolje in prostor je trenutno praznih med 20 in 25 tisoč stanovanj, ki so primerna za takojšnjo uporabo.
Novela stanovanjskega zakona, ki so jo poslanci potrdili prejšnji teden, med drugim uvaja višjo neprofitno najemnino, možnost večjega zadolževanja občinskih in republiškega sklada, posledično torej gradnjo več stanovanj, uvaja pa tudi javno najemniško službo, ki jo bodo za oddajanje svojih stanovanj lahko uporabili zasebniki. Po ocenah Ministrstva za okolje in prostor je trenutno praznih med 20 in 25 tisoč stanovanj, ki so primerna za takojšnjo uporabo.
Čas za vračilo denarja za potovanja, ki so jih turistične agencije lani odpovedale zaradi epidemije covida 19, se izteka. Bodo vsi potrošniki dobili denar nazaj? Država je sicer turističnim agencijam omogočila najem ugodnih posojil za poplačilo dolgov, a to agencijam, ki so šle v zadnjem letu v stečaj, ne pomaga, še manj pa njihovim strankam. Mnenja bosta soočila predstavnika Zveze potrošnikov Slovenije in Združenja turističnih agencij Slovenije. V oddaji pa tudi o trenutno veljavnih pogojih za vstop v bolj ali manj oddaljene države in tem, koliko turističnih bonov moramo še izkoristiti Slovenci ter kolikokrat so ponudniki ali pa potrošniki skušali z boni goljufati.
Čas za vračilo denarja za potovanja, ki so jih turistične agencije lani odpovedale zaradi epidemije covida 19, se izteka. Bodo vsi potrošniki dobili denar nazaj? Država je sicer turističnim agencijam omogočila najem ugodnih posojil za poplačilo dolgov, a to agencijam, ki so šle v zadnjem letu v stečaj, ne pomaga, še manj pa njihovim strankam. Mnenja bosta soočila predstavnika Zveze potrošnikov Slovenije in Združenja turističnih agencij Slovenije. V oddaji pa tudi o trenutno veljavnih pogojih za vstop v bolj ali manj oddaljene države in tem, koliko turističnih bonov moramo še izkoristiti Slovenci ter kolikokrat so ponudniki ali pa potrošniki skušali z boni goljufati.
V času epidemije novega koronavirusa večina zdravstvenih storitev ni bila opravljena, številni pregledi in operacije so bili odpovedani, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa smo kljub temu plačevali. Zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali so na ta račun v tem času ustvarile presežke, zato se mnogi sprašujejo, kam bo šel ta denar. Zelo zgovoren je podatek, da je za covidne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici, ZZZS lani v skladu z zakonom za 7.090 zdravljenj bolnišnicam plačal 108 milijonov evrov in pol, dopolnilno zavarovanje ni prispevalo niti evra.
V času epidemije novega koronavirusa večina zdravstvenih storitev ni bila opravljena, številni pregledi in operacije so bili odpovedani, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa smo kljub temu plačevali. Zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali so na ta račun v tem času ustvarile presežke, zato se mnogi sprašujejo, kam bo šel ta denar. Zelo zgovoren je podatek, da je za covidne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici, ZZZS lani v skladu z zakonom za 7.090 zdravljenj bolnišnicam plačal 108 milijonov evrov in pol, dopolnilno zavarovanje ni prispevalo niti evra.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta na statističnem uradu beležijo povišanje cen hrane, in sicer v povprečju za 1,2 odstotka. Najbolj sta se podražila sadje, dobre 3 odstotke, in zelenjava, za 6 odstotkov. Najbolj izstopa krompir, ki se je podražil za 8,6 odstotka. Kaj pa mednarodne cene hrane? Te so se aprila zvišale 11. mesec zapored in dosegle najvišjo raven od maja 2014, ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. Na mesečni ravni se je najbolj podražil sladkor, po padcu v marcu se je znova podražilo tudi žito.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta na statističnem uradu beležijo povišanje cen hrane, in sicer v povprečju za 1,2 odstotka. Najbolj sta se podražila sadje, dobre 3 odstotke, in zelenjava, za 6 odstotkov. Najbolj izstopa krompir, ki se je podražil za 8,6 odstotka. Kaj pa mednarodne cene hrane? Te so se aprila zvišale 11. mesec zapored in dosegle najvišjo raven od maja 2014, ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. Na mesečni ravni se je najbolj podražil sladkor, po padcu v marcu se je znova podražilo tudi žito.
Konec lanskega leta je Evropska centralna banka (ECB) napovedala, da bo pospešila razvoj digitalnega evra, ki naj bi ga Evropejci dobili do leta 2025. Digitalni evro je zamišljen kot elektronski denar Evropske centralne banke, namenjen pa naj bi bil najširši javnosti, zlasti za manjša plačila, in predvidoma brez posredovanja bank ali ponudnikov kartičnih storitev. Dokončno odločitev o uvedbi digitalnega evra, s katero se odziva na velike tehnološke spremembe in izzive, ki jih prinašajo tako kriptovalute, kot tudi razmah storitev finančnih tehnoloških podjetij, bo ECB sprejela julija.
Konec lanskega leta je Evropska centralna banka (ECB) napovedala, da bo pospešila razvoj digitalnega evra, ki naj bi ga Evropejci dobili do leta 2025. Digitalni evro je zamišljen kot elektronski denar Evropske centralne banke, namenjen pa naj bi bil najširši javnosti, zlasti za manjša plačila, in predvidoma brez posredovanja bank ali ponudnikov kartičnih storitev. Dokončno odločitev o uvedbi digitalnega evra, s katero se odziva na velike tehnološke spremembe in izzive, ki jih prinašajo tako kriptovalute, kot tudi razmah storitev finančnih tehnoloških podjetij, bo ECB sprejela julija.
Raziskave Evropske potovalne komisije o namerah potovanj znotraj Evrope kažejo, da se delež Evropejcev, ki nameravajo potovati v naslednjih šestih mesecih, povečuje. Organizatorji potovanj in turistični agenti iz Avstrije, Nemčije in Švice so na nedavni virtualni turistični borzi v organizaciji Slovenske turistične organizacije izkazali veliko zanimanje za slovensko turistično ponudbo. Kje in kako pa bomo letos dopustovali Slovenci? In kako nam bo potovanje olajšalo "digitalno zeleno potrdilo"?
Raziskave Evropske potovalne komisije o namerah potovanj znotraj Evrope kažejo, da se delež Evropejcev, ki nameravajo potovati v naslednjih šestih mesecih, povečuje. Organizatorji potovanj in turistični agenti iz Avstrije, Nemčije in Švice so na nedavni virtualni turistični borzi v organizaciji Slovenske turistične organizacije izkazali veliko zanimanje za slovensko turistično ponudbo. Kje in kako pa bomo letos dopustovali Slovenci? In kako nam bo potovanje olajšalo "digitalno zeleno potrdilo"?
Najbolj iskana dobrina so cepiva proti covidu 19, a hkrati sprožajo tudi številna vprašanja in pomisleke. V zadnjih tednih je bilo teh zaradi domnevnih neželenih stranskih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZenece kar veliko. A Evropska agencija za zdravila je po ponovni preučitvi cepiva zatrdila: koristi cepljenja odtehtajo morebitne redke nezaželene stranske učinke, povezane s tem cepivom.
Najbolj iskana dobrina so cepiva proti covidu 19, a hkrati sprožajo tudi številna vprašanja in pomisleke. V zadnjih tednih je bilo teh zaradi domnevnih neželenih stranskih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZenece kar veliko. A Evropska agencija za zdravila je po ponovni preučitvi cepiva zatrdila: koristi cepljenja odtehtajo morebitne redke nezaželene stranske učinke, povezane s tem cepivom.
Kar 125.600 zavarovancev nima izbranega osebnega zdravnika. Trenutno jih primanjkuje 220, samo za nadomeščanje upokojitev v naslednjih štirih letih pa bi potrebovali 236 zdravnikov družinske medicine. Z ukrepi za kadrovsko okrepitev na področju družinske medicine se zadnje mesece ukvarja posebna delovna skupina ministrstva za zdravje. Eden večjih izzivov za delovno skupino pa bo zagotovo ta, kako zanimanje diplomantov obeh medicinskih fakultet, ki v zadnjih letih ne kažejo zanimanja za specializacijo iz družinske medicine, povečati.
Kar 125.600 zavarovancev nima izbranega osebnega zdravnika. Trenutno jih primanjkuje 220, samo za nadomeščanje upokojitev v naslednjih štirih letih pa bi potrebovali 236 zdravnikov družinske medicine. Z ukrepi za kadrovsko okrepitev na področju družinske medicine se zadnje mesece ukvarja posebna delovna skupina ministrstva za zdravje. Eden večjih izzivov za delovno skupino pa bo zagotovo ta, kako zanimanje diplomantov obeh medicinskih fakultet, ki v zadnjih letih ne kažejo zanimanja za specializacijo iz družinske medicine, povečati.
Denar že dolgo ni bil tako poceni, pravijo finančni strokovnjaki, zato je zdaj primeren čas za refinanciranje posojil. S tem si je mogoče občutno znižati obrok ali skrajšati čas odplačevanja posojila. V katerem primeru se vam izplača predlagati banki, da vam zniža obrestno mero, je odvisno od njene višine, pa tudi od tega, ali ste tik pred odplačilom kredita. Banka vam bo namreč aneks k pogodbi, s katerim bo znižala obrestno mero, zaračunala.
Denar že dolgo ni bil tako poceni, pravijo finančni strokovnjaki, zato je zdaj primeren čas za refinanciranje posojil. S tem si je mogoče občutno znižati obrok ali skrajšati čas odplačevanja posojila. V katerem primeru se vam izplača predlagati banki, da vam zniža obrestno mero, je odvisno od njene višine, pa tudi od tega, ali ste tik pred odplačilom kredita. Banka vam bo namreč aneks k pogodbi, s katerim bo znižala obrestno mero, zaračunala.
Kar dobrih 25 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca smo leta 2019 zavrgli v Sloveniji, je pokazala raziskava o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili, ki je izšla pod okriljem projekta Obleka naredi človeka. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca. Kot glavni razlog so anketiranci navedli neuporabnost oblačila.Organizacije, ki se že več let ukvarjajo z okolju in ljudem prijazno modo, opozarjajo na ključne probleme hitre mode – hiperprodukcijo, nizke cene in slabo kakovost oblačil.
Kar dobrih 25 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca smo leta 2019 zavrgli v Sloveniji, je pokazala raziskava o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili, ki je izšla pod okriljem projekta Obleka naredi človeka. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kg na prebivalca. Kot glavni razlog so anketiranci navedli neuporabnost oblačila.Organizacije, ki se že več let ukvarjajo z okolju in ljudem prijazno modo, opozarjajo na ključne probleme hitre mode – hiperprodukcijo, nizke cene in slabo kakovost oblačil.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje KODA, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje KODA prav to, da z opozarjanjem na nepravilnosti ozavešča gledalce in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje KODA, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje KODA prav to, da z opozarjanjem na nepravilnosti ozavešča gledalce in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Pričakovanja, da bo epidemija ustavila večletno rast cen nepremičnin, se niso izpolnila. Zgodilo se je ravno nasprotno – cene tako novogradenj, kot rabljenih stanovanj so dosegle rekordne vrednosti. Lani je bil m2 stanovanjskih površin najdražji v Ljubljani, najnižji pa v Mariboru. A se je prav tam cena m2 najbolj zvišala in sicer kar za deset odstotkov. Zlasti v Ljubljani so v gradnji luksuzna stanovanja, ki presegajo celo ceno 11 tisoč evrov na m2.
Pričakovanja, da bo epidemija ustavila večletno rast cen nepremičnin, se niso izpolnila. Zgodilo se je ravno nasprotno – cene tako novogradenj, kot rabljenih stanovanj so dosegle rekordne vrednosti. Lani je bil m2 stanovanjskih površin najdražji v Ljubljani, najnižji pa v Mariboru. A se je prav tam cena m2 najbolj zvišala in sicer kar za deset odstotkov. Zlasti v Ljubljani so v gradnji luksuzna stanovanja, ki presegajo celo ceno 11 tisoč evrov na m2.
Novi koronavirus je na plano privabil številne goljufe, ki so poskušali na hitro zaslužiti na račun zaskrbljenih potrošnikov. Čez noč so se pojavile številne spletne trgovine, ki so po plenilskih cenah ponujale zaščitno opremo, pa tudi izdelkov, ki naj bi preprečili ali pozdravili covid 19. Policija je obravnava več kot 400 spletnih goljufij, s katerimi so se storilci okoristili s skoraj petimi milijoni evrov. O zavajanju potrošnikov v času epidemije s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin.
Novi koronavirus je na plano privabil številne goljufe, ki so poskušali na hitro zaslužiti na račun zaskrbljenih potrošnikov. Čez noč so se pojavile številne spletne trgovine, ki so po plenilskih cenah ponujale zaščitno opremo, pa tudi izdelkov, ki naj bi preprečili ali pozdravili covid 19. Policija je obravnava več kot 400 spletnih goljufij, s katerimi so se storilci okoristili s skoraj petimi milijoni evrov. O zavajanju potrošnikov v času epidemije s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin.
Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov so vse nižje in so že dosegle nesprejemljivo nizko raven, pri kateri kmetje težko zaslužijo dovolj za preživetje, opozarjajo v Sindikatu kmetov Slovenije. Padanju odkupnih cen so slovenski kmetje priča že vrsto let, vendar tako slabih razmer, kot so na trgu trenutno, še ni bilo, še pravijo v kmetijskem sindikatu in ponazarjajo: v ceni štruce kruha ima večji delež davek na dodano vrednost kot kmetova cena pšenice. Na drugi strani se maloprodajne cene hrane v trgovini višajo, potrošniki torej plačujemo več, kmetje pa dobijo vedno manj.
Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov so vse nižje in so že dosegle nesprejemljivo nizko raven, pri kateri kmetje težko zaslužijo dovolj za preživetje, opozarjajo v Sindikatu kmetov Slovenije. Padanju odkupnih cen so slovenski kmetje priča že vrsto let, vendar tako slabih razmer, kot so na trgu trenutno, še ni bilo, še pravijo v kmetijskem sindikatu in ponazarjajo: v ceni štruce kruha ima večji delež davek na dodano vrednost kot kmetova cena pšenice. Na drugi strani se maloprodajne cene hrane v trgovini višajo, potrošniki torej plačujemo več, kmetje pa dobijo vedno manj.
Od 1. oktobra cene naftnih derivatov niso več regulirane. Vlada je namreč nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva izven avtocest, ugotovila, da ukrep ni več potreben. Med ključnimi argumenti za liberalizacijo cen naj bi bilo omogočanje večje konkurence na trgu, ki naj bi najprej povečala ponudbo bencinskih servisov diskontnih trgovcev, nato pa na trg privabila tudi nove ponudnike. Ravno zato naj ne bi prišlo do dodatnega dviga marž naftnih trgovcev in s tem bistvenega dviga cen naftnih derivatov.
Od 1. oktobra cene naftnih derivatov niso več regulirane. Vlada je namreč nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva izven avtocest, ugotovila, da ukrep ni več potreben. Med ključnimi argumenti za liberalizacijo cen naj bi bilo omogočanje večje konkurence na trgu, ki naj bi najprej povečala ponudbo bencinskih servisov diskontnih trgovcev, nato pa na trg privabila tudi nove ponudnike. Ravno zato naj ne bi prišlo do dodatnega dviga marž naftnih trgovcev in s tem bistvenega dviga cen naftnih derivatov.
Združenje bank Slovenije je pred kratkim na svoji spletni strani objavilo "Smernice za ureditev razmerij med bankami in kreditojemalci", ki naj bi pripomogle k reševanju težav posojilojemalcev v švicarskih frankih. A v Združenju Frank ocenjujejo, da je predlagana rešitev najslabša do zdaj, saj sploh ne rešuje neomejenega valutnega tveganja, ki je ključni problem v kreditnih pogodbah. Še več: banke nadaljujejo svoje nepoštene prakse, so prepričani v združenju kreditojemalcev, zato so deset bank in njihovo interesno združenje prijavili Tržnemu inšpektoratu in Banki Slovenije.
Združenje bank Slovenije je pred kratkim na svoji spletni strani objavilo "Smernice za ureditev razmerij med bankami in kreditojemalci", ki naj bi pripomogle k reševanju težav posojilojemalcev v švicarskih frankih. A v Združenju Frank ocenjujejo, da je predlagana rešitev najslabša do zdaj, saj sploh ne rešuje neomejenega valutnega tveganja, ki je ključni problem v kreditnih pogodbah. Še več: banke nadaljujejo svoje nepoštene prakse, so prepričani v združenju kreditojemalcev, zato so deset bank in njihovo interesno združenje prijavili Tržnemu inšpektoratu in Banki Slovenije.
Tekma za razvoj cepiva proti covidu-19 je v polnem teku. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije farmacevtska podjetja trenutno razvijajo in testirajo 146 cepiv, 36 jih je že v različnih kliničnih fazah testiranja. Kitajska napoveduje, da bi bila lahko cepiva, ki jih razvijajo, javnosti na voljo že novembra ali decembra, po oceni Svetovne zdravstvene organizacije pa splošno razširjenega cepiva ne bo pred sredino leta 2021. Razvoj cepiva običajno traja več let, cepivo proti novemu koronavirusu pa bi po nekaterih napovedih lahko dobili celo prej kot v letu dni.
Tekma za razvoj cepiva proti covidu-19 je v polnem teku. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije farmacevtska podjetja trenutno razvijajo in testirajo 146 cepiv, 36 jih je že v različnih kliničnih fazah testiranja. Kitajska napoveduje, da bi bila lahko cepiva, ki jih razvijajo, javnosti na voljo že novembra ali decembra, po oceni Svetovne zdravstvene organizacije pa splošno razširjenega cepiva ne bo pred sredino leta 2021. Razvoj cepiva običajno traja več let, cepivo proti novemu koronavirusu pa bi po nekaterih napovedih lahko dobili celo prej kot v letu dni.
Če je bilo že pred epidemijo nove koronavirusne bolezni težko priti do osebnega zdravnika, je to danes za marsikoga postalo misija nemogoče. Telefoni zvonijo v prazno, linije so prezasedene, brez dogovorjenega termina pa vstopa v Zdravstveni dom ni. Zaradi nove korona realnosti se je število osebnih obravnav zmanjšalo za približno tretjino, močno pa se je povečalo število stikov z zdravnikom z elektronsko komunikacijo. V lanskem letu je bilo od januarja do julija zabeleženih 820 e-posvetov, v enakem času letos jih je bilo več kot 18 tisoč.
Če je bilo že pred epidemijo nove koronavirusne bolezni težko priti do osebnega zdravnika, je to danes za marsikoga postalo misija nemogoče. Telefoni zvonijo v prazno, linije so prezasedene, brez dogovorjenega termina pa vstopa v Zdravstveni dom ni. Zaradi nove korona realnosti se je število osebnih obravnav zmanjšalo za približno tretjino, močno pa se je povečalo število stikov z zdravnikom z elektronsko komunikacijo. V lanskem letu je bilo od januarja do julija zabeleženih 820 e-posvetov, v enakem času letos jih je bilo več kot 18 tisoč.
V Sloveniji po uradnih podatkih primanjkuje 10 tisoč najemnih stanovanj, po neuradnih ocenah celo dvakrat do trikrat toliko. S spremembami stanovanjskega zakona, ki so bile v javni obravnavi do 20. avgusta letos, naj bi vlada "pogasila požar" na tem področju in omogočila lažji dostop do strehe nad glavo. Pa pri tem razmišlja dovolj široko in smelo? Z novelo stanovanjskega zakona smo še daleč od sistemske rešitve stanovanjske problematike, opozarja stroka.
V Sloveniji po uradnih podatkih primanjkuje 10 tisoč najemnih stanovanj, po neuradnih ocenah celo dvakrat do trikrat toliko. S spremembami stanovanjskega zakona, ki so bile v javni obravnavi do 20. avgusta letos, naj bi vlada "pogasila požar" na tem področju in omogočila lažji dostop do strehe nad glavo. Pa pri tem razmišlja dovolj široko in smelo? Z novelo stanovanjskega zakona smo še daleč od sistemske rešitve stanovanjske problematike, opozarja stroka.
Na Hrvaškem je letos dopustovalo več deset tisoč Slovencev, med njimi pa je bila le desetina agencijskih gostov, saj je večina počitnikovala v lastni režiji. Tisti, ki so dopustovanje načrtovali konec avgusta ali pa v septembru, se zdaj sprašujejo, ali lahko v primeru odpovedi apartmaja zaradi uvrstitve države na rdeči seznam, zahtevajo vračilo denarja? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v kateri bodo govorili tudi o kršitvah pravic potnikov na letalih, organiziranih potovanjih in še kje.
Na Hrvaškem je letos dopustovalo več deset tisoč Slovencev, med njimi pa je bila le desetina agencijskih gostov, saj je večina počitnikovala v lastni režiji. Tisti, ki so dopustovanje načrtovali konec avgusta ali pa v septembru, se zdaj sprašujejo, ali lahko v primeru odpovedi apartmaja zaradi uvrstitve države na rdeči seznam, zahtevajo vračilo denarja? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v kateri bodo govorili tudi o kršitvah pravic potnikov na letalih, organiziranih potovanjih in še kje.
Varstvo potrošnikov mora v Sloveniji ponovno dobiti mesto pri oblikovanju razvojnih politik, ob 30. obletnici opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije in dodajajo, da to ni čas za veselje, ampak za ukrepanje. Ob epidemiji covida-19 se je po njihovem mnenju namreč izkazalo, da potrošniki nimajo ustreznega zastopnika v vladi, niti stalnega posvetovalnega organa. ZPS je neodvisna neprofitna nevladna organizacija, ki od leta 1990 dalje varuje in zastopa interese potrošnikov.
Varstvo potrošnikov mora v Sloveniji ponovno dobiti mesto pri oblikovanju razvojnih politik, ob 30. obletnici opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije in dodajajo, da to ni čas za veselje, ampak za ukrepanje. Ob epidemiji covida-19 se je po njihovem mnenju namreč izkazalo, da potrošniki nimajo ustreznega zastopnika v vladi, niti stalnega posvetovalnega organa. ZPS je neodvisna neprofitna nevladna organizacija, ki od leta 1990 dalje varuje in zastopa interese potrošnikov.
Večina Evropejcev bo lahko že od tega tedna dopustovala v približno treh četrtinah držav EU. Slovenija odpravlja omejitve na meji z Italijo, uvedene zaradi novega koronavirusa, od 15. junija so odprti tudi vsi maloobmejni prehodi s Hrvaško, odpirajo pa se tudi številne meje drugod po Evropski uniji, med drugim francoske, češke in belgijske. Med redkimi državami, ki za vse tujce z redkimi izjemami ohranjajo obvezno karanteno ob vstopu v državo, ostajata Španija in Združeno kraljestvo. Slednje še ni napovedalo, kdaj namerava omejitve odpraviti. Španija pa bo to predvidoma storila 1. julija.
Večina Evropejcev bo lahko že od tega tedna dopustovala v približno treh četrtinah držav EU. Slovenija odpravlja omejitve na meji z Italijo, uvedene zaradi novega koronavirusa, od 15. junija so odprti tudi vsi maloobmejni prehodi s Hrvaško, odpirajo pa se tudi številne meje drugod po Evropski uniji, med drugim francoske, češke in belgijske. Med redkimi državami, ki za vse tujce z redkimi izjemami ohranjajo obvezno karanteno ob vstopu v državo, ostajata Španija in Združeno kraljestvo. Slednje še ni napovedalo, kdaj namerava omejitve odpraviti. Španija pa bo to predvidoma storila 1. julija.
Konec marca je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki omogoča odlog plačila kredita podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in tudi drugim fizičnim osebam. Po podatkih Banke Slovenije je v prvih dveh mesecih veljave zakona za odlog prosilo 22.500 kreditojemalcev, kar predstavlja 3,4 odstotka vseh kreditov. Medtem ko na nekaterih bankah aneksa, ki ga je treba skleniti za odlog plačevanja kredita, ne zaračunavajo, pa je treba ponekod za moratorij plačati tudi po več kot sto evrov.
Konec marca je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki omogoča odlog plačila kredita podjetjem, samostojnim podjetnikom, zadrugam, nosilcem kmetijskega gospodarstva in tudi drugim fizičnim osebam. Po podatkih Banke Slovenije je v prvih dveh mesecih veljave zakona za odlog prosilo 22.500 kreditojemalcev, kar predstavlja 3,4 odstotka vseh kreditov. Medtem ko na nekaterih bankah aneksa, ki ga je treba skleniti za odlog plačevanja kredita, ne zaračunavajo, pa je treba ponekod za moratorij plačati tudi po več kot sto evrov.
Za pomoč turizmu država uveljavlja vrednostne bone, ki jih bodo prejele vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. Bone bo mogoče koristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji, od hotelov do planinskih domov ali kampov, veljali bodo do konca leta. Kljub temu, da bonom še ne moremo uporabiti, pa se že nakazujejo možne zlorabe. Preverjal jih bo tržni inšpektorat, ki pa še čaka na navodila.
Za pomoč turizmu država uveljavlja vrednostne bone, ki jih bodo prejele vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. Bone bo mogoče koristiti za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji, od hotelov do planinskih domov ali kampov, veljali bodo do konca leta. Kljub temu, da bonom še ne moremo uporabiti, pa se že nakazujejo možne zlorabe. Preverjal jih bo tržni inšpektorat, ki pa še čaka na navodila.
Sredi maja so - ob upoštevanju strogih varnostnih protokolov - zobozdravstvene ambulante znova začele sprejemati paciente. Ordinacijski čas je še vedno 6 ur in pol v 8-urnem delavniku, a po novem zobozdravniki lahko sprejmejo pol manj pacientov, kot pred epidemijo. Za koliko se bodo zaradi dodatnih varnostnih ukrepov podaljšale čakalne vrste, imajo zobozdravniki dovolj zaščitne opreme in kdo jo bo plačal, bo košarica zdravstvenih storitev zaradi novih pravil dražja, nabor storitev pa manjši. Bodo na pomoč javnemu zobozdravstvu priskočili zasebniki?
Sredi maja so - ob upoštevanju strogih varnostnih protokolov - zobozdravstvene ambulante znova začele sprejemati paciente. Ordinacijski čas je še vedno 6 ur in pol v 8-urnem delavniku, a po novem zobozdravniki lahko sprejmejo pol manj pacientov, kot pred epidemijo. Za koliko se bodo zaradi dodatnih varnostnih ukrepov podaljšale čakalne vrste, imajo zobozdravniki dovolj zaščitne opreme in kdo jo bo plačal, bo košarica zdravstvenih storitev zaradi novih pravil dražja, nabor storitev pa manjši. Bodo na pomoč javnemu zobozdravstvu priskočili zasebniki?
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje KODA, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje KODA prav to, da z opozarjanjem na nepravilnosti ozavešča gledalce in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje KODA, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje KODA prav to, da z opozarjanjem na nepravilnosti ozavešča gledalce in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
V teh dneh stanovalci v večstanovanjskih stavbah prejemajo položnice za razkuževanje objekta, v katerem živijo. Zneski na položnicah se razlikujejo tudi do 200 odstotkov. Upravniki so se namreč razkuževanja lotili na različne načine, zato bo višina zneska odvisna predvsem od tega, kdo razkužuje: pogodbeni čistilni servis, zunanji izvajalec, ali etažni lastniki sami. Marsikdo pa se ob tem sprašuje, kako učinkovito je sploh razkuževanje, kdo bi moral kriti stroške zanj in ali bo država vendarle prisluhnila številnim pozivom o preklicu odloka.
V teh dneh stanovalci v večstanovanjskih stavbah prejemajo položnice za razkuževanje objekta, v katerem živijo. Zneski na položnicah se razlikujejo tudi do 200 odstotkov. Upravniki so se namreč razkuževanja lotili na različne načine, zato bo višina zneska odvisna predvsem od tega, kdo razkužuje: pogodbeni čistilni servis, zunanji izvajalec, ali etažni lastniki sami. Marsikdo pa se ob tem sprašuje, kako učinkovito je sploh razkuževanje, kdo bi moral kriti stroške zanj in ali bo država vendarle prisluhnila številnim pozivom o preklicu odloka.
Turizem je zaradi pandemije ena izmed najbolj prizadetih gospodarskih panog, škoda bo zelo visoka, mnoga podjetja ne bodo preživelo, mnogi bodo ostali brez dela. Pandemija je močno udarila tudi po potrošnikih, marsikdo je že vplačal počitnice, ki so bile odpovedane. Odziv potrošnikov na vrednotnice je večinoma dober, pravijo v agencijah. Tisti, ki se ne strinjajo s tako rešitvijo, pa lahko zahtevajo vračilo denarja.
Turizem je zaradi pandemije ena izmed najbolj prizadetih gospodarskih panog, škoda bo zelo visoka, mnoga podjetja ne bodo preživelo, mnogi bodo ostali brez dela. Pandemija je močno udarila tudi po potrošnikih, marsikdo je že vplačal počitnice, ki so bile odpovedane. Odziv potrošnikov na vrednotnice je večinoma dober, pravijo v agencijah. Tisti, ki se ne strinjajo s tako rešitvijo, pa lahko zahtevajo vračilo denarja.
Na javnih razpisih za neprofitna stanovanja v Ljubljani kandidira več tisoč ljudi, a velika večina kljub izpolnjenim razpisnim pogojem zaradi premajhnega števila zbranih točk ostane praznih rok. Praksa kaže, da družine, ki niso številne, pa tudi mlade ne, težko pridejo do neprofitnega stanovanja, v še slabšem položaju so samske osebe. Po drugi strani pa ob perečem pomanjkanju neprofitnih najemnih stanovanj, do katerih ne pridejo niti socialno najšibkejši, lahko stanovanje dobi prosilec z višjimi dohodki na listi B. Bi bilo treba razmisliti o spremembi predpisov?
Na javnih razpisih za neprofitna stanovanja v Ljubljani kandidira več tisoč ljudi, a velika večina kljub izpolnjenim razpisnim pogojem zaradi premajhnega števila zbranih točk ostane praznih rok. Praksa kaže, da družine, ki niso številne, pa tudi mlade ne, težko pridejo do neprofitnega stanovanja, v še slabšem položaju so samske osebe. Po drugi strani pa ob perečem pomanjkanju neprofitnih najemnih stanovanj, do katerih ne pridejo niti socialno najšibkejši, lahko stanovanje dobi prosilec z višjimi dohodki na listi B. Bi bilo treba razmisliti o spremembi predpisov?
Razstrupljanje telesa ali izguba kilogramov v nekaj dneh - proizvajalci prehranskih dopolnil v oglasih obljubljajo marsikaj. A stroka opozarja, da gre pogosto za zavajanje. Država ne vodi registra prehranskih dopolnil, z uveljavitvijo Pravilnika o prehranskih dopolnilih v letu 2013, je bil namreč ukinjen postopek prve prijave. Bazo prehranskih dopolnil že deseto leto sicer vodi družba Res Pons, kjer pravijo, da je na slovenskem trgu 6600 prehranskih dopolnil, a se številka spreminja.
Razstrupljanje telesa ali izguba kilogramov v nekaj dneh - proizvajalci prehranskih dopolnil v oglasih obljubljajo marsikaj. A stroka opozarja, da gre pogosto za zavajanje. Država ne vodi registra prehranskih dopolnil, z uveljavitvijo Pravilnika o prehranskih dopolnilih v letu 2013, je bil namreč ukinjen postopek prve prijave. Bazo prehranskih dopolnil že deseto leto sicer vodi družba Res Pons, kjer pravijo, da je na slovenskem trgu 6600 prehranskih dopolnil, a se številka spreminja.
Raziskava o protipotresni varnosti 15-ih najbolj potresno ogroženih stolpnic v Ljubljani je potrdila domneve stroke, da ne ustrezajo sodobnim protipotresnim standardom. Stroka meni, da bi bilo pet stolpnic najbolje porušiti in na novo zgraditi. Na MOL-u, ki je naročil raziskavo, pravijo, da rezultati samo nakazujejo možne rešitve in da je skrb za potresno varnost stavb predvsem v rokah lastnikov. Kljub temu se bo problematike morala lotiti tudi država, saj Slovenija leži na potresno zelo dejavnem območju, stavb z neprimerno potresno varnostjo pa je samo v Ljubljani več kot 2000.
Raziskava o protipotresni varnosti 15-ih najbolj potresno ogroženih stolpnic v Ljubljani je potrdila domneve stroke, da ne ustrezajo sodobnim protipotresnim standardom. Stroka meni, da bi bilo pet stolpnic najbolje porušiti in na novo zgraditi. Na MOL-u, ki je naročil raziskavo, pravijo, da rezultati samo nakazujejo možne rešitve in da je skrb za potresno varnost stavb predvsem v rokah lastnikov. Kljub temu se bo problematike morala lotiti tudi država, saj Slovenija leži na potresno zelo dejavnem območju, stavb z neprimerno potresno varnostjo pa je samo v Ljubljani več kot 2000.
Združenje Frank ocenjuje, da je na slovenskih sodiščih proti bankam trenutno vloženih okoli 450 tožb posojilojemalcev v švicarskih frankih. Tožniki so prepričani, da slovenska sodišča ne upoštevajo prava Evropske unije, zato so se odločili vložiti pritožbo zoper našo državo pri Evropski komisiji. Kako naprej, v kateri fazi so sodni postopki proti bankam, kdaj bo svoje mnenje povedalo ustavno sodišče, kakšne so možnosti za sprejetje sistemskega zakona?
Združenje Frank ocenjuje, da je na slovenskih sodiščih proti bankam trenutno vloženih okoli 450 tožb posojilojemalcev v švicarskih frankih. Tožniki so prepričani, da slovenska sodišča ne upoštevajo prava Evropske unije, zato so se odločili vložiti pritožbo zoper našo državo pri Evropski komisiji. Kako naprej, v kateri fazi so sodni postopki proti bankam, kdaj bo svoje mnenje povedalo ustavno sodišče, kakšne so možnosti za sprejetje sistemskega zakona?
11. februarja je dan varne rabe interneta, zato bomo tokrat vzeli pod drobnogled družbena omrežja. V Sloveniji jih uporablja že več kot milijon 250 tisoč ljudi, od tega jih ima skoraj milijon svoj profil na Facebooku. Strokovnjaki opozarjajo, da brezplačne aplikacije plačujemo s svojimi podatki, in svarijo pred informacijskim mehurčkom, v katerega se lahko ujamemo zaradi algoritmov, ki nam ponujajo, če ne kar vsiljujejo, različne vsebine.
11. februarja je dan varne rabe interneta, zato bomo tokrat vzeli pod drobnogled družbena omrežja. V Sloveniji jih uporablja že več kot milijon 250 tisoč ljudi, od tega jih ima skoraj milijon svoj profil na Facebooku. Strokovnjaki opozarjajo, da brezplačne aplikacije plačujemo s svojimi podatki, in svarijo pred informacijskim mehurčkom, v katerega se lahko ujamemo zaradi algoritmov, ki nam ponujajo, če ne kar vsiljujejo, različne vsebine.
Zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon in zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti so v uporabi dobro leto in pol. Največ pozornosti javnosti je bil deležen prav gradbeni zakon, ki ključno vpliva na vsakega graditelja, med drugim pa je prinesel tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Po podatkih upravnih enot je bilo od uveljavitve nove prostorsko - gradbene zakonodaje v Sloveniji legaliziranih 4171 objektov.
Zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon in zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti so v uporabi dobro leto in pol. Največ pozornosti javnosti je bil deležen prav gradbeni zakon, ki ključno vpliva na vsakega graditelja, med drugim pa je prinesel tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Po podatkih upravnih enot je bilo od uveljavitve nove prostorsko - gradbene zakonodaje v Sloveniji legaliziranih 4171 objektov.
Na nov stanovanjski zakon, ki bi uredil vse bolj pereče razmere na stanovanjskem področju, čakamo že dobrih 15 let. A kljub vzpodbudnim novicam, da bomo dokument, ki naj bi med drugim mladim in prekarnim delavcem olajšal pot do strehe nad glavo, končno dobili spomladi, se je reševanje te problematike z odstopom vlade spet odmaknilo v prihodnost. Stanovanj za družine z otroki je vse manj, študentje za posteljo plačujejo po več sto evrov, neprofitna stanovanja so za starejše od 35-ih let, ki sicer imajo zaposlitev, a si stanovanja ne morejo kupiti, praktično nedosegljiva.
Na nov stanovanjski zakon, ki bi uredil vse bolj pereče razmere na stanovanjskem področju, čakamo že dobrih 15 let. A kljub vzpodbudnim novicam, da bomo dokument, ki naj bi med drugim mladim in prekarnim delavcem olajšal pot do strehe nad glavo, končno dobili spomladi, se je reševanje te problematike z odstopom vlade spet odmaknilo v prihodnost. Stanovanj za družine z otroki je vse manj, študentje za posteljo plačujejo po več sto evrov, neprofitna stanovanja so za starejše od 35-ih let, ki sicer imajo zaposlitev, a si stanovanja ne morejo kupiti, praktično nedosegljiva.
Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica Evropske unije. Izstopu bo sledilo prehodno obdobje, ki bo trajalo do konca letošnjega leta in bo namenjeno oblikovanju novih pravil igre med Veliko Britanijo in Unijo. Od pogajanj je odvisno, kako korenito se bo življenje spremenilo za tujce, ki delajo na Otoku, tam študirajo in vse tiste, ki tja potujejo kot turisti ali z Britanijo poslujejo.
Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica Evropske unije. Izstopu bo sledilo prehodno obdobje, ki bo trajalo do konca letošnjega leta in bo namenjeno oblikovanju novih pravil igre med Veliko Britanijo in Unijo. Od pogajanj je odvisno, kako korenito se bo življenje spremenilo za tujce, ki delajo na Otoku, tam študirajo in vse tiste, ki tja potujejo kot turisti ali z Britanijo poslujejo.
Na varuha človekovih pravic se je obrnilo več delavcev, ki so se znašli v hudi stiski, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) predolgo odloča o podaljšanju njihove dolgotrajne bolniške odsotnosti. Odločbe o upravičenosti do bolniškega staleža pogosto izdaja za nazaj, delavec in delodajalec pa se zaradi zamude znajdeta v nedorečenem položaju. Če delavec nastopi službo, nato pa dobi odločbo o bolniškem staležu, je delodajalec v zagati, saj ne ve, kako naj mu obračuna plačo. Če pa delavec ne gre na delo, ZZZS pa predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrne, je neupravičeno odsoten z dela, kar je lahko tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Na varuha človekovih pravic se je obrnilo več delavcev, ki so se znašli v hudi stiski, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) predolgo odloča o podaljšanju njihove dolgotrajne bolniške odsotnosti. Odločbe o upravičenosti do bolniškega staleža pogosto izdaja za nazaj, delavec in delodajalec pa se zaradi zamude znajdeta v nedorečenem položaju. Če delavec nastopi službo, nato pa dobi odločbo o bolniškem staležu, je delodajalec v zagati, saj ne ve, kako naj mu obračuna plačo. Če pa delavec ne gre na delo, ZZZS pa predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrne, je neupravičeno odsoten z dela, kar je lahko tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Z januarjem so se v nekaterih domovih za starejše zvišale cene oskrbe, vzrok so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je decembra napovedala, da se bodo cene dvignile za 2 do 4 odstotke, vendar se na ministrsvu za delo z napovedjo niso strinjali. Domove so ob tem pozvali, naj cene zvišajo le, če prihodki storitve institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov, hkrati pa dvig cen zaradi spremenjenih stroškov dela pri posameznem izvajalcu naj ne preseže 1,5 odstotka zvišanja v primerjavi z veljavnimi cenami. V mnogih domovih po Sloveniji se sicer za januarski dvig cen niso odločili.
Z januarjem so se v nekaterih domovih za starejše zvišale cene oskrbe, vzrok so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je decembra napovedala, da se bodo cene dvignile za 2 do 4 odstotke, vendar se na ministrsvu za delo z napovedjo niso strinjali. Domove so ob tem pozvali, naj cene zvišajo le, če prihodki storitve institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov, hkrati pa dvig cen zaradi spremenjenih stroškov dela pri posameznem izvajalcu naj ne preseže 1,5 odstotka zvišanja v primerjavi z veljavnimi cenami. V mnogih domovih po Sloveniji se sicer za januarski dvig cen niso odločili.
Po podatkih statističnega urada si štiri odstotke gospodinjstev v Sloveniji ne more zagotoviti primerno toplega stanovanja. Zato še toliko bolj bode v oči dejstvo, da ima država že več let na voljo pet milijonov evrov kohezijskih sredstev, s katerimi bi lahko pomagala 500 družinam. A denar zaradi birokratskih ovir ostaja neporabljen.
Po podatkih statističnega urada si štiri odstotke gospodinjstev v Sloveniji ne more zagotoviti primerno toplega stanovanja. Zato še toliko bolj bode v oči dejstvo, da ima država že več let na voljo pet milijonov evrov kohezijskih sredstev, s katerimi bi lahko pomagala 500 družinam. A denar zaradi birokratskih ovir ostaja neporabljen.
Poslanci bodo na seji, ki se bo začela 16. decembra, predvidoma obravnavali tudi predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravni odbor ZZZS je sicer opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Kot ocenjujejo, naj bi v zdravstveni blagajni zmanjkalo kar 70 milijonov evrov letno. Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero naj bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Poslanci bodo na seji, ki se bo začela 16. decembra, predvidoma obravnavali tudi predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravni odbor ZZZS je sicer opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Kot ocenjujejo, naj bi v zdravstveni blagajni zmanjkalo kar 70 milijonov evrov letno. Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero naj bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Poslanci bodo na seji, ki se bo začela 16. decembra, predvidoma obravnavali tudi predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravni odbor ZZZS je sicer opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Kot ocenjujejo, naj bi v zdravstveni blagajni zmanjkalo kar 70 milijonov evrov letno. Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero naj bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Poslanci bodo na seji, ki se bo začela 16. decembra, predvidoma obravnavali tudi predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravni odbor ZZZS je sicer opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Kot ocenjujejo, naj bi v zdravstveni blagajni zmanjkalo kar 70 milijonov evrov letno. Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero naj bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
S pomočjo postopkov umetne oploditve se v Sloveniji rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni okoli pet odstotkov vseh otrok. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna – opravijo od 3000 do 4000 ciklov zunajtelesne oploditve na leto; uspešno zanosi in donosi približno tisoč žensk. Pa vendar nekaterim ženskam te možnosti niso na voljo. Slovenka, ki je zaradi starostne omejitve v Sloveniji postopek umetne oploditve opravila na Češkem, toži slovensko ZZZS, da bi ji ta povrnila stroške postopka. Primer je zdaj na Ustavnem sodišču.
S pomočjo postopkov umetne oploditve se v Sloveniji rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni okoli pet odstotkov vseh otrok. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna – opravijo od 3000 do 4000 ciklov zunajtelesne oploditve na leto; uspešno zanosi in donosi približno tisoč žensk. Pa vendar nekaterim ženskam te možnosti niso na voljo. Slovenka, ki je zaradi starostne omejitve v Sloveniji postopek umetne oploditve opravila na Češkem, toži slovensko ZZZS, da bi ji ta povrnila stroške postopka. Primer je zdaj na Ustavnem sodišču.
S pomočjo postopkov umetne oploditve se v Sloveniji rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni okoli pet odstotkov vseh otrok. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna – opravijo od 3000 do 4000 ciklov zunajtelesne oploditve na leto; uspešno zanosi in donosi približno tisoč žensk. Pa vendar nekaterim ženskam te možnosti niso na voljo. Slovenka, ki je zaradi starostne omejitve v Sloveniji postopek umetne oploditve opravila na Češkem, toži slovensko ZZZS, da bi ji ta povrnila stroške postopka. Primer je zdaj na Ustavnem sodišču.
S pomočjo postopkov umetne oploditve se v Sloveniji rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni okoli pet odstotkov vseh otrok. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna – opravijo od 3000 do 4000 ciklov zunajtelesne oploditve na leto; uspešno zanosi in donosi približno tisoč žensk. Pa vendar nekaterim ženskam te možnosti niso na voljo. Slovenka, ki je zaradi starostne omejitve v Sloveniji postopek umetne oploditve opravila na Češkem, toži slovensko ZZZS, da bi ji ta povrnila stroške postopka. Primer je zdaj na Ustavnem sodišču.
V novo desetletje tudi v Sloveniji vstopamo z uvedbo novega standarda mobilne telekomunikacije 5G, ki pa še pred vpeljavo dviguje veliko prahu in sproža številna vprašanja. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da bodo frekvence podeljene po sprejetju strategije upravljanja z radiofrekvenčnim sprektrom v RS, ki naj bi jo vlada potrdila predvidoma 5. decembra. V prihodnjem letu naj bi frekvence, ki so namenjen za 5G telefonijo, objavili v dveh javnih razpisih: eden bo za nacionalno pokrivanje, drugi pa za lokalno pokrivanje, podeljene pa naj bi bile do konca prihodnjega leta. V Gibanju za človeku prijazno tehnologijo medtem napovedujejo zakonodajni predlog, ki bo odložil uvajanje po njihovem mnenju sporne tehnologije, dokler se ne preučijo neodvisne znanstvene študije o dokazanih vplivih na zdravje ljudi, živali in okolje.
V novo desetletje tudi v Sloveniji vstopamo z uvedbo novega standarda mobilne telekomunikacije 5G, ki pa še pred vpeljavo dviguje veliko prahu in sproža številna vprašanja. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da bodo frekvence podeljene po sprejetju strategije upravljanja z radiofrekvenčnim sprektrom v RS, ki naj bi jo vlada potrdila predvidoma 5. decembra. V prihodnjem letu naj bi frekvence, ki so namenjen za 5G telefonijo, objavili v dveh javnih razpisih: eden bo za nacionalno pokrivanje, drugi pa za lokalno pokrivanje, podeljene pa naj bi bile do konca prihodnjega leta. V Gibanju za človeku prijazno tehnologijo medtem napovedujejo zakonodajni predlog, ki bo odložil uvajanje po njihovem mnenju sporne tehnologije, dokler se ne preučijo neodvisne znanstvene študije o dokazanih vplivih na zdravje ljudi, živali in okolje.
Slovenec zavrže približno 18 kilogramov oblačil letno. Stroka opozarja: ne samo plastika in segrevanje ozračja, skrbeti bi nas morala tudi pretirano kupovanje in raba oblačil. Evropska unija naj bi do leta 2025 uvedla obvezno ločeno zbiranje tekstila, v nekaterih državah so se problematike lotili že danes. Eden izmed primerov dobre prakse je Nemčija, ki je sprejela ukrep, da mora biti 50 odstotkov tekstilij v javnih naročilih iz trajnostnih virov. Prvi korak pa lahko naredimo že sami. Če želimo sebi, zanamcem in planetu dobro, je nujno zmanjšati brezglavo nakupovanje novih oblačil po tri ali štiri evre, ki jih oblečemo le enkrat ali pa sploh ne.
Slovenec zavrže približno 18 kilogramov oblačil letno. Stroka opozarja: ne samo plastika in segrevanje ozračja, skrbeti bi nas morala tudi pretirano kupovanje in raba oblačil. Evropska unija naj bi do leta 2025 uvedla obvezno ločeno zbiranje tekstila, v nekaterih državah so se problematike lotili že danes. Eden izmed primerov dobre prakse je Nemčija, ki je sprejela ukrep, da mora biti 50 odstotkov tekstilij v javnih naročilih iz trajnostnih virov. Prvi korak pa lahko naredimo že sami. Če želimo sebi, zanamcem in planetu dobro, je nujno zmanjšati brezglavo nakupovanje novih oblačil po tri ali štiri evre, ki jih oblečemo le enkrat ali pa sploh ne.
Slovenec zavrže približno 18 kilogramov oblačil letno. Stroka opozarja: ne samo plastika in segrevanje ozračja, skrbeti bi nas morala tudi pretirano kupovanje in raba oblačil. Evropska unija naj bi do leta 2025 uvedla obvezno ločeno zbiranje tekstila, v nekaterih državah so se problematike lotili že danes. Eden izmed primerov dobre prakse je Nemčija, ki je sprejela ukrep, da mora biti 50 odstotkov tekstilij v javnih naročilih iz trajnostnih virov. Prvi korak pa lahko naredimo že sami. Če želimo sebi, zanamcem in planetu dobro, je nujno zmanjšati brezglavo nakupovanje novih oblačil po tri ali štiri evre, ki jih oblečemo le enkrat ali pa sploh ne.
Slovenec zavrže približno 18 kilogramov oblačil letno. Stroka opozarja: ne samo plastika in segrevanje ozračja, skrbeti bi nas morala tudi pretirano kupovanje in raba oblačil. Evropska unija naj bi do leta 2025 uvedla obvezno ločeno zbiranje tekstila, v nekaterih državah so se problematike lotili že danes. Eden izmed primerov dobre prakse je Nemčija, ki je sprejela ukrep, da mora biti 50 odstotkov tekstilij v javnih naročilih iz trajnostnih virov. Prvi korak pa lahko naredimo že sami. Če želimo sebi, zanamcem in planetu dobro, je nujno zmanjšati brezglavo nakupovanje novih oblačil po tri ali štiri evre, ki jih oblečemo le enkrat ali pa sploh ne.
S prvim novembrom so začela veljati nova pravila Banke Slovenije pri pridobivanju posojil. Kaj to pomeni v praksi? Štiričlanska družina, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo in preživljata dva mladoletna otroka, lahko po izračunu Združenja bank dobi 60 tisoč evrov posojila. Za nakup stanovanja je to odločno premalo. Na Banki Slovenije v bran novim pravilom odgovarjajo: Slovenci se zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Slišati je sicer ocene, da bi Banka Slovenije morala slediti nacionalnim strategijam in odločitve sprejemati tudi v sodelovanju z izvršno oblastjo. Morda pa bi Slovenija lahko sledili zgledu nekaterih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.
S prvim novembrom so začela veljati nova pravila Banke Slovenije pri pridobivanju posojil. Kaj to pomeni v praksi? Štiričlanska družina, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo in preživljata dva mladoletna otroka, lahko po izračunu Združenja bank dobi 60 tisoč evrov posojila. Za nakup stanovanja je to odločno premalo. Na Banki Slovenije v bran novim pravilom odgovarjajo: Slovenci se zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Slišati je sicer ocene, da bi Banka Slovenije morala slediti nacionalnim strategijam in odločitve sprejemati tudi v sodelovanju z izvršno oblastjo. Morda pa bi Slovenija lahko sledili zgledu nekaterih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.
S prvim novembrom so začela veljati nova pravila Banke Slovenije pri pridobivanju posojil. Kaj to pomeni v praksi? Štiričlanska družina, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo in preživljata dva mladoletna otroka, lahko po izračunu Združenja bank dobi 60 tisoč evrov posojila. Za nakup stanovanja je to odločno premalo. Na Banki Slovenije v bran novim pravilom odgovarjajo: Slovenci se zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Slišati je sicer ocene, da bi Banka Slovenije morala slediti nacionalnim strategijam in odločitve sprejemati tudi v sodelovanju z izvršno oblastjo. Morda pa bi Slovenija lahko sledili zgledu nekaterih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.
S prvim novembrom so začela veljati nova pravila Banke Slovenije pri pridobivanju posojil. Kaj to pomeni v praksi? Štiričlanska družina, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo in preživljata dva mladoletna otroka, lahko po izračunu Združenja bank dobi 60 tisoč evrov posojila. Za nakup stanovanja je to odločno premalo. Na Banki Slovenije v bran novim pravilom odgovarjajo: Slovenci se zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Slišati je sicer ocene, da bi Banka Slovenije morala slediti nacionalnim strategijam in odločitve sprejemati tudi v sodelovanju z izvršno oblastjo. Morda pa bi Slovenija lahko sledili zgledu nekaterih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.
Fair-play, Catch the Cash, Zdenex, Finanzas Forex, Tirn, Mat Project, FX Run – gre za različna imena, a podobne goljufije po vzoru Ponzijeve sheme. Vsem je skupno to, da posamezniki obogatijo, ker se s tem celo poklicno ukvarjajo, številni naivni vlagatelji pa seveda obubožajo. Tudi Slovenci smo se opekli z že kar nekaj finančnimi piramidami, eden novejših primerov, ki še ni dobil sodnega epiloga, je Nitesco Impleo. Hrvaško podjetje je v času, ko je novačilo nove vlagatelje, tudi v Sloveniji, ponujalo kar 60-odstotni letni donos na bančni depozit - banke v Sloveniji so ponujale le okoli tri odstotke na leto. Naivni vlagatelji so pričakovano ostali praznih rok, a tako kot običajno, so goljufijo prijavili policiji le redki.
Fair-play, Catch the Cash, Zdenex, Finanzas Forex, Tirn, Mat Project, FX Run – gre za različna imena, a podobne goljufije po vzoru Ponzijeve sheme. Vsem je skupno to, da posamezniki obogatijo, ker se s tem celo poklicno ukvarjajo, številni naivni vlagatelji pa seveda obubožajo. Tudi Slovenci smo se opekli z že kar nekaj finančnimi piramidami, eden novejših primerov, ki še ni dobil sodnega epiloga, je Nitesco Impleo. Hrvaško podjetje je v času, ko je novačilo nove vlagatelje, tudi v Sloveniji, ponujalo kar 60-odstotni letni donos na bančni depozit - banke v Sloveniji so ponujale le okoli tri odstotke na leto. Naivni vlagatelji so pričakovano ostali praznih rok, a tako kot običajno, so goljufijo prijavili policiji le redki.
Fair-play, Catch the Cash, Zdenex, Finanzas Forex, Tirn, Mat Project, FX Run – gre za različna imena, a podobne goljufije po vzoru Ponzijeve sheme. Vsem je skupno to, da posamezniki obogatijo, ker se s tem celo poklicno ukvarjajo, številni naivni vlagatelji pa seveda obubožajo. Tudi Slovenci smo se opekli z že kar nekaj finančnimi piramidami, eden novejših primerov, ki še ni dobil sodnega epiloga, je Nitesco Impleo. Hrvaško podjetje je v času, ko je novačilo nove vlagatelje, tudi v Sloveniji, ponujalo kar 60-odstotni letni donos na bančni depozit - banke v Sloveniji so ponujale le okoli tri odstotke na leto. Naivni vlagatelji so pričakovano ostali praznih rok, a tako kot običajno, so goljufijo prijavili policiji le redki.
Fair-play, Catch the Cash, Zdenex, Finanzas Forex, Tirn, Mat Project, FX Run – gre za različna imena, a podobne goljufije po vzoru Ponzijeve sheme. Vsem je skupno to, da posamezniki obogatijo, ker se s tem celo poklicno ukvarjajo, številni naivni vlagatelji pa seveda obubožajo. Tudi Slovenci smo se opekli z že kar nekaj finančnimi piramidami, eden novejših primerov, ki še ni dobil sodnega epiloga, je Nitesco Impleo. Hrvaško podjetje je v času, ko je novačilo nove vlagatelje, tudi v Sloveniji, ponujalo kar 60-odstotni letni donos na bančni depozit - banke v Sloveniji so ponujale le okoli tri odstotke na leto. Naivni vlagatelji so pričakovano ostali praznih rok, a tako kot običajno, so goljufijo prijavili policiji le redki.
Zakon o osebni asistenci, ki je stopil v veljavo januarja letos, daje invalidom pravico do osebnega asistenta, ki jim pomaga pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, katerim sami zaradi oviranosti niso kos. Zakon je velika pridobitev, vendar je nekaj stvari v njem nedorečenih, opozarjajo v društvu YHD in zvezi Sonček. Menijo, da uporabnik osebne asistence pogosto ni subjekt in ni v središču pozornosti, kot je to zapisano v zakonu o osebni asistenci, ampak je zgolj objekt različnih interesov. Prepričani so, da je sorodnik invalidne osebe lahko le izjemoma tudi osebni asistent. Starši se seveda s tako oceno ne strinjajo.
Zakon o osebni asistenci, ki je stopil v veljavo januarja letos, daje invalidom pravico do osebnega asistenta, ki jim pomaga pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, katerim sami zaradi oviranosti niso kos. Zakon je velika pridobitev, vendar je nekaj stvari v njem nedorečenih, opozarjajo v društvu YHD in zvezi Sonček. Menijo, da uporabnik osebne asistence pogosto ni subjekt in ni v središču pozornosti, kot je to zapisano v zakonu o osebni asistenci, ampak je zgolj objekt različnih interesov. Prepričani so, da je sorodnik invalidne osebe lahko le izjemoma tudi osebni asistent. Starši se seveda s tako oceno ne strinjajo.
Zakon o osebni asistenci, ki je stopil v veljavo januarja letos, daje invalidom pravico do osebnega asistenta, ki jim pomaga pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, katerim sami zaradi oviranosti niso kos. Zakon je velika pridobitev, vendar je nekaj stvari v njem nedorečenih, opozarjajo v društvu YHD in zvezi Sonček. Menijo, da uporabnik osebne asistence pogosto ni subjekt in ni v središču pozornosti, kot je to zapisano v zakonu o osebni asistenci, ampak je zgolj objekt različnih interesov. Prepričani so, da je sorodnik invalidne osebe lahko le izjemoma tudi osebni asistent. Starši se seveda s tako oceno ne strinjajo.
Zakon o osebni asistenci, ki je stopil v veljavo januarja letos, daje invalidom pravico do osebnega asistenta, ki jim pomaga pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, katerim sami zaradi oviranosti niso kos. Zakon je velika pridobitev, vendar je nekaj stvari v njem nedorečenih, opozarjajo v društvu YHD in zvezi Sonček. Menijo, da uporabnik osebne asistence pogosto ni subjekt in ni v središču pozornosti, kot je to zapisano v zakonu o osebni asistenci, ampak je zgolj objekt različnih interesov. Prepričani so, da je sorodnik invalidne osebe lahko le izjemoma tudi osebni asistent. Starši se seveda s tako oceno ne strinjajo.
Predlog novega stanovanjskega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi rešil številna vprašanja, ključna vsebina zakona pa je dejavnost države in občin pri zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj. Sodeč po anketi Stanovanjskega sklada v Sloveniji primanjkuje nekaj manj kot 10.000 javnih najemnih stanovanj, od tega polovica v Ljubljani. Kako bo v prihodnje urejen najemniški trg? Kdo bo lahko deležen poroštva države pri najemu stanovanjskega kredita? Kako bo država spodbudila lastnike praznih stanovanj, da bi jih vendarle oddali? Bodo po novem nerazumno visoke tržne najemnine omejen? In katere novosti čakajo upravnike večstanovanjskih stavb?
Predlog novega stanovanjskega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi rešil številna vprašanja, ključna vsebina zakona pa je dejavnost države in občin pri zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj. Sodeč po anketi Stanovanjskega sklada v Sloveniji primanjkuje nekaj manj kot 10.000 javnih najemnih stanovanj, od tega polovica v Ljubljani. Kako bo v prihodnje urejen najemniški trg? Kdo bo lahko deležen poroštva države pri najemu stanovanjskega kredita? Kako bo država spodbudila lastnike praznih stanovanj, da bi jih vendarle oddali? Bodo po novem nerazumno visoke tržne najemnine omejen? In katere novosti čakajo upravnike večstanovanjskih stavb?
Predlog novega stanovanjskega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi rešil številna vprašanja, ključna vsebina zakona pa je dejavnost države in občin pri zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj. Sodeč po anketi Stanovanjskega sklada v Sloveniji primanjkuje nekaj manj kot 10.000 javnih najemnih stanovanj, od tega polovica v Ljubljani. Kako bo v prihodnje urejen najemniški trg? Kdo bo lahko deležen poroštva države pri najemu stanovanjskega kredita? Kako bo država spodbudila lastnike praznih stanovanj, da bi jih vendarle oddali? Bodo po novem nerazumno visoke tržne najemnine omejen? In katere novosti čakajo upravnike večstanovanjskih stavb?
Predlog novega stanovanjskega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi rešil številna vprašanja, ključna vsebina zakona pa je dejavnost države in občin pri zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj. Sodeč po anketi Stanovanjskega sklada v Sloveniji primanjkuje nekaj manj kot 10.000 javnih najemnih stanovanj, od tega polovica v Ljubljani. Kako bo v prihodnje urejen najemniški trg? Kdo bo lahko deležen poroštva države pri najemu stanovanjskega kredita? Kako bo država spodbudila lastnike praznih stanovanj, da bi jih vendarle oddali? Bodo po novem nerazumno visoke tržne najemnine omejen? In katere novosti čakajo upravnike večstanovanjskih stavb?
Evropska komisija je izdelke s kanabinoidom CBD umestila v katalog novih živil, to pa pomeni, da je pred široko rabo teh izdelkov potrebna ocena tveganja oziroma presoja varnosti dolgotrajnega uživanja teh izdelkov. Proizvajalci so zaradi tega na nogah, saj pravijo, da bo takšna odločitev uničila njihovo dejavnost in spodbudila razcvet črnega trga. Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da bodo s prepovedjo preprečili morebitne zastrupitve in nered na tržišču, nova regulacija pa naj ne bi vplivala na izdelke, kot so semena, konopljino olje, konopljina moka in izdelki iz nje, denimo piškoti, testenine, ploščice, za katere pridelovalec, proizvajalec ali prodajalec lahko dokaže zgodovino varne uporabe v Evropski uniji. Ti izdelki bodo ostali v prodaji, če so proizvedeni iz industrijske konoplje, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC, in vsebujejo le naravno prisoten CBD. V Inštitutu ICANNA opozarjajo, da nove omejitve prizadenejo tudi raziskave na tem področju, saj financiranje iz državnih virov ne bo več mogoče, podjetja ne bodo želela več vlagati, ker je trg negotov, zavrte pa bodo tudi vse vrste raziskav, od diplomskih nalog do kliničnih raziskav.
Evropska komisija je izdelke s kanabinoidom CBD umestila v katalog novih živil, to pa pomeni, da je pred široko rabo teh izdelkov potrebna ocena tveganja oziroma presoja varnosti dolgotrajnega uživanja teh izdelkov. Proizvajalci so zaradi tega na nogah, saj pravijo, da bo takšna odločitev uničila njihovo dejavnost in spodbudila razcvet črnega trga. Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da bodo s prepovedjo preprečili morebitne zastrupitve in nered na tržišču, nova regulacija pa naj ne bi vplivala na izdelke, kot so semena, konopljino olje, konopljina moka in izdelki iz nje, denimo piškoti, testenine, ploščice, za katere pridelovalec, proizvajalec ali prodajalec lahko dokaže zgodovino varne uporabe v Evropski uniji. Ti izdelki bodo ostali v prodaji, če so proizvedeni iz industrijske konoplje, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC, in vsebujejo le naravno prisoten CBD. V Inštitutu ICANNA opozarjajo, da nove omejitve prizadenejo tudi raziskave na tem področju, saj financiranje iz državnih virov ne bo več mogoče, podjetja ne bodo želela več vlagati, ker je trg negotov, zavrte pa bodo tudi vse vrste raziskav, od diplomskih nalog do kliničnih raziskav.
Evropska komisija je izdelke s kanabinoidom CBD umestila v katalog novih živil, to pa pomeni, da je pred široko rabo teh izdelkov potrebna ocena tveganja oziroma presoja varnosti dolgotrajnega uživanja teh izdelkov. Proizvajalci so zaradi tega na nogah, saj pravijo, da bo takšna odločitev uničila njihovo dejavnost in spodbudila razcvet črnega trga. Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da bodo s prepovedjo preprečili morebitne zastrupitve in nered na tržišču, nova regulacija pa naj ne bi vplivala na izdelke, kot so semena, konopljino olje, konopljina moka in izdelki iz nje, denimo piškoti, testenine, ploščice, za katere pridelovalec, proizvajalec ali prodajalec lahko dokaže zgodovino varne uporabe v Evropski uniji. Ti izdelki bodo ostali v prodaji, če so proizvedeni iz industrijske konoplje, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC, in vsebujejo le naravno prisoten CBD. V Inštitutu ICANNA opozarjajo, da nove omejitve prizadenejo tudi raziskave na tem področju, saj financiranje iz državnih virov ne bo več mogoče, podjetja ne bodo želela več vlagati, ker je trg negotov, zavrte pa bodo tudi vse vrste raziskav, od diplomskih nalog do kliničnih raziskav.
Evropska komisija je izdelke s kanabinoidom CBD umestila v katalog novih živil, to pa pomeni, da je pred široko rabo teh izdelkov potrebna ocena tveganja oziroma presoja varnosti dolgotrajnega uživanja teh izdelkov. Proizvajalci so zaradi tega na nogah, saj pravijo, da bo takšna odločitev uničila njihovo dejavnost in spodbudila razcvet črnega trga. Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da bodo s prepovedjo preprečili morebitne zastrupitve in nered na tržišču, nova regulacija pa naj ne bi vplivala na izdelke, kot so semena, konopljino olje, konopljina moka in izdelki iz nje, denimo piškoti, testenine, ploščice, za katere pridelovalec, proizvajalec ali prodajalec lahko dokaže zgodovino varne uporabe v Evropski uniji. Ti izdelki bodo ostali v prodaji, če so proizvedeni iz industrijske konoplje, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC, in vsebujejo le naravno prisoten CBD. V Inštitutu ICANNA opozarjajo, da nove omejitve prizadenejo tudi raziskave na tem področju, saj financiranje iz državnih virov ne bo več mogoče, podjetja ne bodo želela več vlagati, ker je trg negotov, zavrte pa bodo tudi vse vrste raziskav, od diplomskih nalog do kliničnih raziskav.
Kris Zudič iz Kopra ima najhujšo obliko redke genske bolezni spinalna mišična atrofija: ne more sedeti brez opore, pogosto potrebuje pomoč pri dihanju in hranjenju. 95 odstotkov takšnih otrok umre do 18. meseca starosti. Da bi 19-mesečnemu dečku omogočili zdravljenje z zdravilom Zolgensma, ki je trenutno na voljo le v ZDA, je denar zbirala vsa Slovenija. Zato bodo v Kodi tokrat iskali odgovore na vprašanja: kaj storiti, če vaš otrok nujno potrebuje zdravilo, ki stane več kot dva milijona evrov in še ni registrirano pri nas - je edina rešitev dobrodelna akcija? V katerem primeru tako zdravilo financira Zdravstvena zavarovalnica? Lahko politika vrtoglavih cen ogrozi dostopnost do drugih zdravil in trajno vzdržnost zdravstvenega sistema? Pojasnili pa bodo tudi, kako učinkovito je zdravilo Zolgensma pri bolnikih, ki so ga že prejeli, in kakšni so morebitni stranski učinki.
Kris Zudič iz Kopra ima najhujšo obliko redke genske bolezni spinalna mišična atrofija: ne more sedeti brez opore, pogosto potrebuje pomoč pri dihanju in hranjenju. 95 odstotkov takšnih otrok umre do 18. meseca starosti. Da bi 19-mesečnemu dečku omogočili zdravljenje z zdravilom Zolgensma, ki je trenutno na voljo le v ZDA, je denar zbirala vsa Slovenija. Zato bodo v Kodi tokrat iskali odgovore na vprašanja: kaj storiti, če vaš otrok nujno potrebuje zdravilo, ki stane več kot dva milijona evrov in še ni registrirano pri nas - je edina rešitev dobrodelna akcija? V katerem primeru tako zdravilo financira Zdravstvena zavarovalnica? Lahko politika vrtoglavih cen ogrozi dostopnost do drugih zdravil in trajno vzdržnost zdravstvenega sistema? Pojasnili pa bodo tudi, kako učinkovito je zdravilo Zolgensma pri bolnikih, ki so ga že prejeli, in kakšni so morebitni stranski učinki.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Proizvodnja in prodaja azbesta sta v Sloveniji prepovedana že 20 let, kljub temu njegova smrtonosna vlakna še vedno najdemo v marsikaterem objektu in izdelku. Po neuradnih podatkih naj bi bila kar četrtina hiš v Sloveniji prekrita z azbestnimi kritinami, problematične pa so tudi izolacije in obloge za cevovode, izolacije za grelne naprave, talne obloge, kot so ploščice in linolej, straniščne školjke in cisterne za vodo. V zraku nastanejo največje koncentracije azbestnih vlaken pri obnovitvenih delih: adaptacijah stanovanj, predelavi sten in instalacij, zamenjavah talnih oblog in strešnih kritin ter pri rušenju starejših objektov, v katerih so vgrajeni azbestni materiali. Pri teh delih so najbolj izpostavljeni poklicni delavci. Vdihavanje prahu pa je, če so posegi nestrokovni, nevarni tudi za stanovalce, njihove sosede in mimoidoče. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da vrhunec obolenj šele prihaja, še vedno nimamo evidence azbestnih odlagališč in objektov, prav tako država nima akcijskega načrta, kako in predvsem do kdaj bo Slovenijo očistila vsega nevernega azbesta.
Proizvodnja in prodaja azbesta sta v Sloveniji prepovedana že 20 let, kljub temu njegova smrtonosna vlakna še vedno najdemo v marsikaterem objektu in izdelku. Po neuradnih podatkih naj bi bila kar četrtina hiš v Sloveniji prekrita z azbestnimi kritinami, problematične pa so tudi izolacije in obloge za cevovode, izolacije za grelne naprave, talne obloge, kot so ploščice in linolej, straniščne školjke in cisterne za vodo. V zraku nastanejo največje koncentracije azbestnih vlaken pri obnovitvenih delih: adaptacijah stanovanj, predelavi sten in instalacij, zamenjavah talnih oblog in strešnih kritin ter pri rušenju starejših objektov, v katerih so vgrajeni azbestni materiali. Pri teh delih so najbolj izpostavljeni poklicni delavci. Vdihavanje prahu pa je, če so posegi nestrokovni, nevarni tudi za stanovalce, njihove sosede in mimoidoče. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da vrhunec obolenj šele prihaja, še vedno nimamo evidence azbestnih odlagališč in objektov, prav tako država nima akcijskega načrta, kako in predvsem do kdaj bo Slovenijo očistila vsega nevernega azbesta.
Proizvodnja in prodaja azbesta sta v Sloveniji prepovedana že 20 let, kljub temu njegova smrtonosna vlakna še vedno najdemo v marsikaterem objektu in izdelku. Po neuradnih podatkih naj bi bila kar četrtina hiš v Sloveniji prekrita z azbestnimi kritinami, problematične pa so tudi izolacije in obloge za cevovode, izolacije za grelne naprave, talne obloge, kot so ploščice in linolej, straniščne školjke in cisterne za vodo. V zraku nastanejo največje koncentracije azbestnih vlaken pri obnovitvenih delih: adaptacijah stanovanj, predelavi sten in instalacij, zamenjavah talnih oblog in strešnih kritin ter pri rušenju starejših objektov, v katerih so vgrajeni azbestni materiali. Pri teh delih so najbolj izpostavljeni poklicni delavci. Vdihavanje prahu pa je, če so posegi nestrokovni, nevarni tudi za stanovalce, njihove sosede in mimoidoče. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da vrhunec obolenj šele prihaja, še vedno nimamo evidence azbestnih odlagališč in objektov, prav tako država nima akcijskega načrta, kako in predvsem do kdaj bo Slovenijo očistila vsega nevernega azbesta.
Proizvodnja in prodaja azbesta sta v Sloveniji prepovedana že 20 let, kljub temu njegova smrtonosna vlakna še vedno najdemo v marsikaterem objektu in izdelku. Po neuradnih podatkih naj bi bila kar četrtina hiš v Sloveniji prekrita z azbestnimi kritinami, problematične pa so tudi izolacije in obloge za cevovode, izolacije za grelne naprave, talne obloge, kot so ploščice in linolej, straniščne školjke in cisterne za vodo. V zraku nastanejo največje koncentracije azbestnih vlaken pri obnovitvenih delih: adaptacijah stanovanj, predelavi sten in instalacij, zamenjavah talnih oblog in strešnih kritin ter pri rušenju starejših objektov, v katerih so vgrajeni azbestni materiali. Pri teh delih so najbolj izpostavljeni poklicni delavci. Vdihavanje prahu pa je, če so posegi nestrokovni, nevarni tudi za stanovalce, njihove sosede in mimoidoče. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da vrhunec obolenj šele prihaja, še vedno nimamo evidence azbestnih odlagališč in objektov, prav tako država nima akcijskega načrta, kako in predvsem do kdaj bo Slovenijo očistila vsega nevernega azbesta.
Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kajenje elektronskih cigaret, iz Združenih držav Amerike namreč poročajo že o šestih smrtnih primerih, povezanih s kajenjem teh cigaret. Za tovrstnimi boleznimi naj bi v ZDA zbolelo približno 400 ljudi v 33 ameriških zveznih državah. Uporabniki elektronskih cigaret so po drugi strani prepričani, da gre za zaroto tobačne industrije, ki se boji, da bo izgubila dobičkonosno tržišče. Kakšne bodo dolgoročne posledice vdihavanja topil, arom in ostalih sestavin elektronskih cigaret, bo sicer znano čez nekaj desetletij, že zdaj pa vemo, da je v 20. stoletju zaradi kajenja umrlo 100 milijonov ljudi, v 21. pa stroka pričakuje milijardo smrti.
Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kajenje elektronskih cigaret, iz Združenih držav Amerike namreč poročajo že o šestih smrtnih primerih, povezanih s kajenjem teh cigaret. Za tovrstnimi boleznimi naj bi v ZDA zbolelo približno 400 ljudi v 33 ameriških zveznih državah. Uporabniki elektronskih cigaret so po drugi strani prepričani, da gre za zaroto tobačne industrije, ki se boji, da bo izgubila dobičkonosno tržišče. Kakšne bodo dolgoročne posledice vdihavanja topil, arom in ostalih sestavin elektronskih cigaret, bo sicer znano čez nekaj desetletij, že zdaj pa vemo, da je v 20. stoletju zaradi kajenja umrlo 100 milijonov ljudi, v 21. pa stroka pričakuje milijardo smrti.
Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kajenje elektronskih cigaret, iz Združenih držav Amerike namreč poročajo že o šestih smrtnih primerih, povezanih s kajenjem teh cigaret. Za tovrstnimi boleznimi naj bi v ZDA zbolelo približno 400 ljudi v 33 ameriških zveznih državah. Uporabniki elektronskih cigaret so po drugi strani prepričani, da gre za zaroto tobačne industrije, ki se boji, da bo izgubila dobičkonosno tržišče. Kakšne bodo dolgoročne posledice vdihavanja topil, arom in ostalih sestavin elektronskih cigaret, bo sicer znano čez nekaj desetletij, že zdaj pa vemo, da je v 20. stoletju zaradi kajenja umrlo 100 milijonov ljudi, v 21. pa stroka pričakuje milijardo smrti.
Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kajenje elektronskih cigaret, iz Združenih držav Amerike namreč poročajo že o šestih smrtnih primerih, povezanih s kajenjem teh cigaret. Za tovrstnimi boleznimi naj bi v ZDA zbolelo približno 400 ljudi v 33 ameriških zveznih državah. Uporabniki elektronskih cigaret so po drugi strani prepričani, da gre za zaroto tobačne industrije, ki se boji, da bo izgubila dobičkonosno tržišče. Kakšne bodo dolgoročne posledice vdihavanja topil, arom in ostalih sestavin elektronskih cigaret, bo sicer znano čez nekaj desetletij, že zdaj pa vemo, da je v 20. stoletju zaradi kajenja umrlo 100 milijonov ljudi, v 21. pa stroka pričakuje milijardo smrti.
Na slovenskih pločnikih, ulicah, cestah je vse več električnih skirojev. Povečuje se njihova zasebna uporaba, pojavili so se tudi že ponudniki teh skirojev za kratkotrajno izposojo. Vse več pa je tudi poškodb, v ljubljanskem UKC so samo letos obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. In medtem, ko v številnih državah vožnjo z električnimi skiroji na površinah za pešce prepovedujejo, Slovenija ubira ravno nasprotno pot. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da bi bilo mogoče skiroje v cestnem prometu uporabljati na površinah za pešce in kolesarje, pri čemer pa bi morali uporabniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Med slabostmi tega prevoznega sredstva pa kritiki med drugim izpostavljajo tudi električno energijo, ki je potrebna za njegovo delovanje in večinoma ne prihaja iz čistih virov, ter baterijo, ki po njegovi razmeroma kratki življenjski dobi ostane kot odpadek. Več v oddaji Koda v torek, 17.septembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Na slovenskih pločnikih, ulicah, cestah je vse več električnih skirojev. Povečuje se njihova zasebna uporaba, pojavili so se tudi že ponudniki teh skirojev za kratkotrajno izposojo. Vse več pa je tudi poškodb, v ljubljanskem UKC so samo letos obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. In medtem, ko v številnih državah vožnjo z električnimi skiroji na površinah za pešce prepovedujejo, Slovenija ubira ravno nasprotno pot. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da bi bilo mogoče skiroje v cestnem prometu uporabljati na površinah za pešce in kolesarje, pri čemer pa bi morali uporabniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Med slabostmi tega prevoznega sredstva pa kritiki med drugim izpostavljajo tudi električno energijo, ki je potrebna za njegovo delovanje in večinoma ne prihaja iz čistih virov, ter baterijo, ki po njegovi razmeroma kratki življenjski dobi ostane kot odpadek. Več v oddaji Koda v torek, 17.septembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Na slovenskih pločnikih, ulicah, cestah je vse več električnih skirojev. Povečuje se njihova zasebna uporaba, pojavili so se tudi že ponudniki teh skirojev za kratkotrajno izposojo. Vse več pa je tudi poškodb, v ljubljanskem UKC so samo letos obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. In medtem, ko v številnih državah vožnjo z električnimi skiroji na površinah za pešce prepovedujejo, Slovenija ubira ravno nasprotno pot. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da bi bilo mogoče skiroje v cestnem prometu uporabljati na površinah za pešce in kolesarje, pri čemer pa bi morali uporabniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Med slabostmi tega prevoznega sredstva pa kritiki med drugim izpostavljajo tudi električno energijo, ki je potrebna za njegovo delovanje in večinoma ne prihaja iz čistih virov, ter baterijo, ki po njegovi razmeroma kratki življenjski dobi ostane kot odpadek. Več v oddaji Koda v torek, 17.septembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Na slovenskih pločnikih, ulicah, cestah je vse več električnih skirojev. Povečuje se njihova zasebna uporaba, pojavili so se tudi že ponudniki teh skirojev za kratkotrajno izposojo. Vse več pa je tudi poškodb, v ljubljanskem UKC so samo letos obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. In medtem, ko v številnih državah vožnjo z električnimi skiroji na površinah za pešce prepovedujejo, Slovenija ubira ravno nasprotno pot. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da bi bilo mogoče skiroje v cestnem prometu uporabljati na površinah za pešce in kolesarje, pri čemer pa bi morali uporabniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Med slabostmi tega prevoznega sredstva pa kritiki med drugim izpostavljajo tudi električno energijo, ki je potrebna za njegovo delovanje in večinoma ne prihaja iz čistih virov, ter baterijo, ki po njegovi razmeroma kratki življenjski dobi ostane kot odpadek. Več v oddaji Koda v torek, 17.septembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
V oddaji Koda tokrat o možnosti uvedbe ležarin za bančne depozite fizičnih oseb. Večina slovenskih bank je sicer že pred časom uvedla ležarine za določena stanja na poslovnih računih, o ležarinah na depozite fizičnih oseb doslej javno ni bilo prav veliko govora, se pa ta razprava krepi drugje po Evropi. Sicer bo Evropska centralna banka v tem tednu predstavila sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki bi lahko presegli visoka pričakovanja vlagateljev. V oddaji bodo predstavili tudi vzpon tako imenovanih »neobank«, ki ponujajo izključno digitalne produkte in so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Pod drobnogled bo ekipa Kode vzela N26, Revolut in Monese, ter preverila njihove prednosti in slabosti. Po podatkih FURSa namreč že skoraj 10 tisoč Slovencev uporablja storitve N26, 3.500 pa jih ima Revolut.
V oddaji Koda tokrat o možnosti uvedbe ležarin za bančne depozite fizičnih oseb. Večina slovenskih bank je sicer že pred časom uvedla ležarine za določena stanja na poslovnih računih, o ležarinah na depozite fizičnih oseb doslej javno ni bilo prav veliko govora, se pa ta razprava krepi drugje po Evropi. Sicer bo Evropska centralna banka v tem tednu predstavila sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki bi lahko presegli visoka pričakovanja vlagateljev. V oddaji bodo predstavili tudi vzpon tako imenovanih »neobank«, ki ponujajo izključno digitalne produkte in so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Pod drobnogled bo ekipa Kode vzela N26, Revolut in Monese, ter preverila njihove prednosti in slabosti. Po podatkih FURSa namreč že skoraj 10 tisoč Slovencev uporablja storitve N26, 3.500 pa jih ima Revolut.
V oddaji Koda tokrat o možnosti uvedbe ležarin za bančne depozite fizičnih oseb. Večina slovenskih bank je sicer že pred časom uvedla ležarine za določena stanja na poslovnih računih, o ležarinah na depozite fizičnih oseb doslej javno ni bilo prav veliko govora, se pa ta razprava krepi drugje po Evropi. Sicer bo Evropska centralna banka v tem tednu predstavila sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki bi lahko presegli visoka pričakovanja vlagateljev. V oddaji bodo predstavili tudi vzpon tako imenovanih »neobank«, ki ponujajo izključno digitalne produkte in so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Pod drobnogled bo ekipa Kode vzela N26, Revolut in Monese, ter preverila njihove prednosti in slabosti. Po podatkih FURSa namreč že skoraj 10 tisoč Slovencev uporablja storitve N26, 3.500 pa jih ima Revolut.
V oddaji Koda tokrat o možnosti uvedbe ležarin za bančne depozite fizičnih oseb. Večina slovenskih bank je sicer že pred časom uvedla ležarine za določena stanja na poslovnih računih, o ležarinah na depozite fizičnih oseb doslej javno ni bilo prav veliko govora, se pa ta razprava krepi drugje po Evropi. Sicer bo Evropska centralna banka v tem tednu predstavila sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki bi lahko presegli visoka pričakovanja vlagateljev. V oddaji bodo predstavili tudi vzpon tako imenovanih »neobank«, ki ponujajo izključno digitalne produkte in so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Pod drobnogled bo ekipa Kode vzela N26, Revolut in Monese, ter preverila njihove prednosti in slabosti. Po podatkih FURSa namreč že skoraj 10 tisoč Slovencev uporablja storitve N26, 3.500 pa jih ima Revolut.
Novo sezono v uredništvu Kode nadaljujemo tam, kjer smo pred poletjem končali - v domovih za starejše. Razmere so marsikje še vedno slabe in tega, kot opozarjajo v domovih, niti dodatni trije milijoni evrov, ki jih socialnim zavodom od oktobra prinaša Aneks štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ne bodo rešili. Medtem, ko država in pristojne inštitucije iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative, in tehtajo od kod vzeti denar, pa svojci in zaposleni poročajo o novih in novih primerih nečloveškega ravnanja z uporabniki v nekaterih domovih za starejše. Na nevzdržne razmere je v javnem pismu predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem ponovno opozorilo tudi društvo Srebrna nit.
Novo sezono v uredništvu Kode nadaljujemo tam, kjer smo pred poletjem končali - v domovih za starejše. Razmere so marsikje še vedno slabe in tega, kot opozarjajo v domovih, niti dodatni trije milijoni evrov, ki jih socialnim zavodom od oktobra prinaša Aneks štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ne bodo rešili. Medtem, ko država in pristojne inštitucije iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative, in tehtajo od kod vzeti denar, pa svojci in zaposleni poročajo o novih in novih primerih nečloveškega ravnanja z uporabniki v nekaterih domovih za starejše. Na nevzdržne razmere je v javnem pismu predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem ponovno opozorilo tudi društvo Srebrna nit.
Novo sezono v uredništvu Kode nadaljujemo tam, kjer smo pred poletjem končali - v domovih za starejše. Razmere so marsikje še vedno slabe in tega, kot opozarjajo v domovih, niti dodatni trije milijoni evrov, ki jih socialnim zavodom od oktobra prinaša Aneks štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ne bodo rešili. Medtem, ko država in pristojne inštitucije iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative, in tehtajo od kod vzeti denar, pa svojci in zaposleni poročajo o novih in novih primerih nečloveškega ravnanja z uporabniki v nekaterih domovih za starejše. Na nevzdržne razmere je v javnem pismu predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem ponovno opozorilo tudi društvo Srebrna nit.
Novo sezono v uredništvu Kode nadaljujemo tam, kjer smo pred poletjem končali - v domovih za starejše. Razmere so marsikje še vedno slabe in tega, kot opozarjajo v domovih, niti dodatni trije milijoni evrov, ki jih socialnim zavodom od oktobra prinaša Aneks štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ne bodo rešili. Medtem, ko država in pristojne inštitucije iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative, in tehtajo od kod vzeti denar, pa svojci in zaposleni poročajo o novih in novih primerih nečloveškega ravnanja z uporabniki v nekaterih domovih za starejše. Na nevzdržne razmere je v javnem pismu predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem ponovno opozorilo tudi društvo Srebrna nit.
Razmere v slovenskih domovih za starejše se izrazito slabšajo. Iz številnih domov sporočajo, da je že zadostna količina čaja, posedanje nepomičnih stanovalcev in kopel vsaj enkrat tedensko razkošje, ki ga je pogosto potrebno plačati. Stiska je velika, tako med oskrbovanci in njihovimi svojci, kot tudi zaposlenimi v domovih. Da z dolgotrajno oskrbo v Sloveniji ni tako, kot bi moralo biti, našo državo vztrajno opozarja tudi Evropska komisija in zahteva reforme. Ministrstvo za zdravje sicer napoveduje, da bo letos le pripravilo Zakon o dolgotrajni oskrbi, a brez dodatne finančne injekcije države, tudi zakon ne bo prinesel željenih rešitev. O težavah domov za starejše in o predlogih rešitev v oddaji Koda.
Razmere v slovenskih domovih za starejše se izrazito slabšajo. Iz številnih domov sporočajo, da je že zadostna količina čaja, posedanje nepomičnih stanovalcev in kopel vsaj enkrat tedensko razkošje, ki ga je pogosto potrebno plačati. Stiska je velika, tako med oskrbovanci in njihovimi svojci, kot tudi zaposlenimi v domovih. Da z dolgotrajno oskrbo v Sloveniji ni tako, kot bi moralo biti, našo državo vztrajno opozarja tudi Evropska komisija in zahteva reforme. Ministrstvo za zdravje sicer napoveduje, da bo letos le pripravilo Zakon o dolgotrajni oskrbi, a brez dodatne finančne injekcije države, tudi zakon ne bo prinesel željenih rešitev. O težavah domov za starejše in o predlogih rešitev v oddaji Koda.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. Tudi v Sloveniji opažamo, da poraba opioidov, ki so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, že vsa leta narašča. Kako pa je s porabo antidepresivov? Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Največ jih predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Potrebna bi bila celostna študija, opozarjajo strokovnjaki, vendar je bila zadnja taka študija opravljena pred trinajstimi leti. Podrobnosti v oddaji Koda.
V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. Tudi v Sloveniji opažamo, da poraba opioidov, ki so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, že vsa leta narašča. Kako pa je s porabo antidepresivov? Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Največ jih predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Potrebna bi bila celostna študija, opozarjajo strokovnjaki, vendar je bila zadnja taka študija opravljena pred trinajstimi leti. Podrobnosti v oddaji Koda.
V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. Tudi v Sloveniji opažamo, da poraba opioidov, ki so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, že vsa leta narašča. Kako pa je s porabo antidepresivov? Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Največ jih predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Potrebna bi bila celostna študija, opozarjajo strokovnjaki, vendar je bila zadnja taka študija opravljena pred trinajstimi leti. Podrobnosti v oddaji Koda.
V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. Tudi v Sloveniji opažamo, da poraba opioidov, ki so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, že vsa leta narašča. Kako pa je s porabo antidepresivov? Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Največ jih predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Potrebna bi bila celostna študija, opozarjajo strokovnjaki, vendar je bila zadnja taka študija opravljena pred trinajstimi leti. Podrobnosti v oddaji Koda.
Leto dni je, odkar so začeli veljati trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradnje. Poskrbeli naj bi za boljšo preglednost, pospešili postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in poenostavili nekatere druge. Pa so jih res? Kritiki pravijo, da so postopki zdaj še dolgotrajnejši, kupci pa zaradi neurejene dokumentacije nepremičnin le stežka pridobijo bančno posojilo. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da bo gradbeno zakonodajo treba spremeniti. Pripravili so nekaj predlogov sprememb Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki so že v javni obravnavi.
Leto dni je, odkar so začeli veljati trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradnje. Poskrbeli naj bi za boljšo preglednost, pospešili postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in poenostavili nekatere druge. Pa so jih res? Kritiki pravijo, da so postopki zdaj še dolgotrajnejši, kupci pa zaradi neurejene dokumentacije nepremičnin le stežka pridobijo bančno posojilo. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da bo gradbeno zakonodajo treba spremeniti. Pripravili so nekaj predlogov sprememb Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki so že v javni obravnavi.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V eni od trgovin so morale trgovke odkupovati gnilo zelenjavo, ki je trgovina ni prodala, da poslovalnica ne bi imela izgube. V neki drugi trgovini je morala prodajalka po velikonočnih praznikih odkupiti 80 jajc, ker jim je potekel rok uporabe. Spet v tretji trgovini pritiskajo na prodajalke, da prodajo čim več izdelkov v akciji in če jih ne prodajo dovolj, jih kupujejo same. To je le nekaj spornih delovnih praks, na katere bodo opozorili v oddaji Koda.
V eni od trgovin so morale trgovke odkupovati gnilo zelenjavo, ki je trgovina ni prodala, da poslovalnica ne bi imela izgube. V neki drugi trgovini je morala prodajalka po velikonočnih praznikih odkupiti 80 jajc, ker jim je potekel rok uporabe. Spet v tretji trgovini pritiskajo na prodajalke, da prodajo čim več izdelkov v akciji in če jih ne prodajo dovolj, jih kupujejo same. To je le nekaj spornih delovnih praks, na katere bodo opozorili v oddaji Koda.
Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.
Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.
Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.
Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.
Pametne naprave so v zadnjih letih postale naš zvesti spremljevalec - uporabljamo jih za delo, igro, učenje, komuniciranje, preganjanje dolgčasa. A vse to ima tudi slabe plati, med drugim pretirana uporaba vodi v razdraženost, anksioznost, odvisnost in slabše rezultate v šoli. Prav zaradi tega je Francija lani prepovedala uporabo pametnih naprav v osnovnih šolah. Bi morala o podobnem ukrepu razmišljati tudi Slovenija? Ministrstvo za izobraževanje o splošni prepovedi telefonov v slovenskih šolah ne razmišlja, prepričano je, da je to področje dobro urejeno in da morajo šolam dovoliti avtonomno odločanje. Mnenja strokovnjakov o prepovedi pa so različna.
Pametne naprave so v zadnjih letih postale naš zvesti spremljevalec - uporabljamo jih za delo, igro, učenje, komuniciranje, preganjanje dolgčasa. A vse to ima tudi slabe plati, med drugim pretirana uporaba vodi v razdraženost, anksioznost, odvisnost in slabše rezultate v šoli. Prav zaradi tega je Francija lani prepovedala uporabo pametnih naprav v osnovnih šolah. Bi morala o podobnem ukrepu razmišljati tudi Slovenija? Ministrstvo za izobraževanje o splošni prepovedi telefonov v slovenskih šolah ne razmišlja, prepričano je, da je to področje dobro urejeno in da morajo šolam dovoliti avtonomno odločanje. Mnenja strokovnjakov o prepovedi pa so različna.
Pametne naprave so v zadnjih letih postale naš zvesti spremljevalec - uporabljamo jih za delo, igro, učenje, komuniciranje, preganjanje dolgčasa. A vse to ima tudi slabe plati, med drugim pretirana uporaba vodi v razdraženost, anksioznost, odvisnost in slabše rezultate v šoli. Prav zaradi tega je Francija lani prepovedala uporabo pametnih naprav v osnovnih šolah. Bi morala o podobnem ukrepu razmišljati tudi Slovenija? Ministrstvo za izobraževanje o splošni prepovedi telefonov v slovenskih šolah ne razmišlja, prepričano je, da je to področje dobro urejeno in da morajo šolam dovoliti avtonomno odločanje. Mnenja strokovnjakov o prepovedi pa so različna.
Pametne naprave so v zadnjih letih postale naš zvesti spremljevalec - uporabljamo jih za delo, igro, učenje, komuniciranje, preganjanje dolgčasa. A vse to ima tudi slabe plati, med drugim pretirana uporaba vodi v razdraženost, anksioznost, odvisnost in slabše rezultate v šoli. Prav zaradi tega je Francija lani prepovedala uporabo pametnih naprav v osnovnih šolah. Bi morala o podobnem ukrepu razmišljati tudi Slovenija? Ministrstvo za izobraževanje o splošni prepovedi telefonov v slovenskih šolah ne razmišlja, prepričano je, da je to področje dobro urejeno in da morajo šolam dovoliti avtonomno odločanje. Mnenja strokovnjakov o prepovedi pa so različna.
Slovenci se radi pohvalimo, da imamo kakovostno vodo. Pa je to res? Zaradi odlaganja gradbenih odpadkov v bližini vodovarstvenega območja na območju Mežakle je ogrožen vodni vir za več kot 15 tisoč prebivalcev Bleda in okolice. V slabem stanju je tudi več vodnih virov drugod po državi, okoli 130 tisoč Slovencev pa sploh ne ve, kakšno vodo pijejo. Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 7. maja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Slovenci se radi pohvalimo, da imamo kakovostno vodo. Pa je to res? Zaradi odlaganja gradbenih odpadkov v bližini vodovarstvenega območja na območju Mežakle je ogrožen vodni vir za več kot 15 tisoč prebivalcev Bleda in okolice. V slabem stanju je tudi več vodnih virov drugod po državi, okoli 130 tisoč Slovencev pa sploh ne ve, kakšno vodo pijejo. Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 7. maja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V podjetju Donar imajo že leto dni šesturni delovnik za polno plačo. Rezultati so presenetljivi: delavci so manj utrujeni, naredijo pa enako kot prej ali pa celo več. Po vzoru podjetja Donar bo šesturni delovnik v nekaterih oddelkih kmalu poskusno uvedlo še velenjsko podjetje Plastika Skaza, kjer trenutno dela 369 ljudi. V poskusni fazi bodo vključili 40 zaposlenih v informatiki, kadrovski in nabavni službi ter v računovodstvu. Kako pa razmišljajo v drugih podjetjih? In, je Slovenija pripravljena na šesturni delovnik za polno plačo? Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 30. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
V podjetju Donar imajo že leto dni šesturni delovnik za polno plačo. Rezultati so presenetljivi: delavci so manj utrujeni, naredijo pa enako kot prej ali pa celo več. Po vzoru podjetja Donar bo šesturni delovnik v nekaterih oddelkih kmalu poskusno uvedlo še velenjsko podjetje Plastika Skaza, kjer trenutno dela 369 ljudi. V poskusni fazi bodo vključili 40 zaposlenih v informatiki, kadrovski in nabavni službi ter v računovodstvu. Kako pa razmišljajo v drugih podjetjih? In, je Slovenija pripravljena na šesturni delovnik za polno plačo? Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 30. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
26. aprila se bo v New Yorku začelo sojenje Konstantinu Ignatovu, obrazu domnevne piramidne sheme Onecoin, Bolgaru, ki je pod pretvezo izdaje kriptovalute skupaj s sestro po vsem svetu opeharil več milijonov ljudi, med njimi tudi več tisoč Slovencev. Da ponudbe, ki temeljijo na sistemu »povabi prijatelje in družino«, zelo spominjajo na piramidne sheme. Pri teh pa imajo dobiček le tisti na samem vrhu hierarhije, praviloma na račun drugih udeležencev, je že pred dvema letoma opozarjala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Za kaj gre v zadevi Onecoin, kje in na kakšen način lahko opeharjeni vlagatelji uveljavljajo svoje pravice, komu naj prijavijo sum goljufije, kako naj se organizirajo za eventualno skupinsko tožbo in kdo so najbolj vplivni Slovenci v razvpiti verigi Onecoin. Menda so se nekatera imena pojavila že v nekaterih preteklih prevarah: v primeru Uniaco SiteTalk, v zloglasni ponzijevi shemi Finanzas Forex in v drugih Forex prevarah, v prevarah z albanskimi certifikati in še drugih podobnih zgodbah.
26. aprila se bo v New Yorku začelo sojenje Konstantinu Ignatovu, obrazu domnevne piramidne sheme Onecoin, Bolgaru, ki je pod pretvezo izdaje kriptovalute skupaj s sestro po vsem svetu opeharil več milijonov ljudi, med njimi tudi več tisoč Slovencev. Da ponudbe, ki temeljijo na sistemu »povabi prijatelje in družino«, zelo spominjajo na piramidne sheme. Pri teh pa imajo dobiček le tisti na samem vrhu hierarhije, praviloma na račun drugih udeležencev, je že pred dvema letoma opozarjala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Za kaj gre v zadevi Onecoin, kje in na kakšen način lahko opeharjeni vlagatelji uveljavljajo svoje pravice, komu naj prijavijo sum goljufije, kako naj se organizirajo za eventualno skupinsko tožbo in kdo so najbolj vplivni Slovenci v razvpiti verigi Onecoin. Menda so se nekatera imena pojavila že v nekaterih preteklih prevarah: v primeru Uniaco SiteTalk, v zloglasni ponzijevi shemi Finanzas Forex in v drugih Forex prevarah, v prevarah z albanskimi certifikati in še drugih podobnih zgodbah.
9 evrov doplačila za kopanje, 2 evra za pomoč pri obuvanju elastičnih nogavic, en evro za namestitev slušnega aparata, en evro za dodatno menjavo plenice. To so le nekatera doplačila, ki še dodatno dražijo bivanje v domovih za starejše, marsikateri stanovalec pa si jih preprosto ne more privoščiti. Zato je društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost že dvakrat pozvalo pristojne, naj ukrepajo, vendar neuspešno. Kaj torej stanovalcem pripada iz naslova plačila oskrbe in nege glede na stopnjo, v katero so razvrščeni glede na njihove potrebe? Zakaj nekateri domovi, ki izkazujejo dobičke, kljub temu višajo oskrbnino? Zakaj so investicije v domove za starejše vse nižje? Zakaj je država zadnji dom za starejše zgradila leta 2004, od takrat pa podeljuje zgolj koncesije in zakaj na sistemsko ureditev področja skrbi za starejše, zlasti z vidika financiranja, čakamo že dve desetletji? O vsem tem v oddaji Koda v torek, 16. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
9 evrov doplačila za kopanje, 2 evra za pomoč pri obuvanju elastičnih nogavic, en evro za namestitev slušnega aparata, en evro za dodatno menjavo plenice. To so le nekatera doplačila, ki še dodatno dražijo bivanje v domovih za starejše, marsikateri stanovalec pa si jih preprosto ne more privoščiti. Zato je društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost že dvakrat pozvalo pristojne, naj ukrepajo, vendar neuspešno. Kaj torej stanovalcem pripada iz naslova plačila oskrbe in nege glede na stopnjo, v katero so razvrščeni glede na njihove potrebe? Zakaj nekateri domovi, ki izkazujejo dobičke, kljub temu višajo oskrbnino? Zakaj so investicije v domove za starejše vse nižje? Zakaj je država zadnji dom za starejše zgradila leta 2004, od takrat pa podeljuje zgolj koncesije in zakaj na sistemsko ureditev področja skrbi za starejše, zlasti z vidika financiranja, čakamo že dve desetletji? O vsem tem v oddaji Koda v torek, 16. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
9 evrov doplačila za kopanje, 2 evra za pomoč pri obuvanju elastičnih nogavic, en evro za namestitev slušnega aparata, en evro za dodatno menjavo plenice. To so le nekatera doplačila, ki še dodatno dražijo bivanje v domovih za starejše, marsikateri stanovalec pa si jih preprosto ne more privoščiti. Zato je društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost že dvakrat pozvalo pristojne, naj ukrepajo, vendar neuspešno. Kaj torej stanovalcem pripada iz naslova plačila oskrbe in nege glede na stopnjo, v katero so razvrščeni glede na njihove potrebe? Zakaj nekateri domovi, ki izkazujejo dobičke, kljub temu višajo oskrbnino? Zakaj so investicije v domove za starejše vse nižje? Zakaj je država zadnji dom za starejše zgradila leta 2004, od takrat pa podeljuje zgolj koncesije in zakaj na sistemsko ureditev področja skrbi za starejše, zlasti z vidika financiranja, čakamo že dve desetletji? O vsem tem v oddaji Koda v torek, 16. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
9 evrov doplačila za kopanje, 2 evra za pomoč pri obuvanju elastičnih nogavic, en evro za namestitev slušnega aparata, en evro za dodatno menjavo plenice. To so le nekatera doplačila, ki še dodatno dražijo bivanje v domovih za starejše, marsikateri stanovalec pa si jih preprosto ne more privoščiti. Zato je društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost že dvakrat pozvalo pristojne, naj ukrepajo, vendar neuspešno. Kaj torej stanovalcem pripada iz naslova plačila oskrbe in nege glede na stopnjo, v katero so razvrščeni glede na njihove potrebe? Zakaj nekateri domovi, ki izkazujejo dobičke, kljub temu višajo oskrbnino? Zakaj so investicije v domove za starejše vse nižje? Zakaj je država zadnji dom za starejše zgradila leta 2004, od takrat pa podeljuje zgolj koncesije in zakaj na sistemsko ureditev področja skrbi za starejše, zlasti z vidika financiranja, čakamo že dve desetletji? O vsem tem v oddaji Koda v torek, 16. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Komu so namenjena pregrešno draga stanovanja ob Gosposvetski ulici v Ljubljani, kjer bo za kvadratni meter treba odšteti tudi do sedem tisoč evrov? In kako visoko bodo še poletele cene nepremičnin, ki so se lani zvišale še za dobrih 18 odstotkov? Indeks cenovne dostopnosti kaže, da si številni stanovanja ne morejo kupiti, po drugi strani pa primanjkuje na tisoče neprofitnih stanovanj za mlade in tudi manj mlade, ki nimajo dovolj denarja za nakup lastnega doma. V Nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025 so sicer cilji jasni: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva. In kakšne so trenutne razmere na slovenskem stanovanjskem trgu?
Komu so namenjena pregrešno draga stanovanja ob Gosposvetski ulici v Ljubljani, kjer bo za kvadratni meter treba odšteti tudi do sedem tisoč evrov? In kako visoko bodo še poletele cene nepremičnin, ki so se lani zvišale še za dobrih 18 odstotkov? Indeks cenovne dostopnosti kaže, da si številni stanovanja ne morejo kupiti, po drugi strani pa primanjkuje na tisoče neprofitnih stanovanj za mlade in tudi manj mlade, ki nimajo dovolj denarja za nakup lastnega doma. V Nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025 so sicer cilji jasni: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva. In kakšne so trenutne razmere na slovenskem stanovanjskem trgu?
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Lastniki hišnih ljubljenčkov dobro vedo, da so lahko stroški veterinarskih storitev kar hud zalogaj. Za dobrobit svoje živali morajo za zdravljenje nemalokrat odšteti tudi po več sto evrov. Zgodba je drugačna, ko zaradi nestrokovnosti pride do zapleta, za katerega nihče ne želi prevzeti odgovornosti, račun za slabo opravljeno storitev pa zaradi tega ni nič nižji. Zato so v uredništvu oddaje tokrat vzeli pod drobnogled veterinarske storitve za male živali. Pojasnili bodo, kdo in na kakšen način nadzira kvaliteto veterinarskih storitev, po katerem ključu se določajo cene, zakaj so cene med slovenskimi kraji tako različne. Od desetih naključno izbranih veterinarskih ambulant iz sedmih različnih regij, ki so jih iz uredništva Kode pozvali, naj jim sporočijo cene najpogostejših veterinarskih storitev, se jih je odzvalo osem. Podatki kažejo, da so veterinarske storitve najdražje v ljubljanski regiji, najcenejše pa v Prekmurju. Največja, približno 2,5- kratna razlika je pri cenah sterilizacije psice in kastracije psa, klinični pregled je v Ljubljani enkrat dražji kot v Murski Soboti in Ljutomeru, kjer so nižje tudi cene cepljenja, čeprav je med njimi najmanj razlik. Nekateri lastniki malih živali se sicer odločijo za zavarovanje, ki ga pri nas ponujajo tri zavarovalnice, zavarovalne premije pa so odvisne od obsega zavarovanja in se začnejo pri 50 evrih letno. Zavarovalnice krijejo največ 75 odstotkov zneska zdravljenja in postavljajo zelo stroge pogoje.
Lastniki hišnih ljubljenčkov dobro vedo, da so lahko stroški veterinarskih storitev kar hud zalogaj. Za dobrobit svoje živali morajo za zdravljenje nemalokrat odšteti tudi po več sto evrov. Zgodba je drugačna, ko zaradi nestrokovnosti pride do zapleta, za katerega nihče ne želi prevzeti odgovornosti, račun za slabo opravljeno storitev pa zaradi tega ni nič nižji. Zato so v uredništvu oddaje tokrat vzeli pod drobnogled veterinarske storitve za male živali. Pojasnili bodo, kdo in na kakšen način nadzira kvaliteto veterinarskih storitev, po katerem ključu se določajo cene, zakaj so cene med slovenskimi kraji tako različne. Od desetih naključno izbranih veterinarskih ambulant iz sedmih različnih regij, ki so jih iz uredništva Kode pozvali, naj jim sporočijo cene najpogostejših veterinarskih storitev, se jih je odzvalo osem. Podatki kažejo, da so veterinarske storitve najdražje v ljubljanski regiji, najcenejše pa v Prekmurju. Največja, približno 2,5- kratna razlika je pri cenah sterilizacije psice in kastracije psa, klinični pregled je v Ljubljani enkrat dražji kot v Murski Soboti in Ljutomeru, kjer so nižje tudi cene cepljenja, čeprav je med njimi najmanj razlik. Nekateri lastniki malih živali se sicer odločijo za zavarovanje, ki ga pri nas ponujajo tri zavarovalnice, zavarovalne premije pa so odvisne od obsega zavarovanja in se začnejo pri 50 evrih letno. Zavarovalnice krijejo največ 75 odstotkov zneska zdravljenja in postavljajo zelo stroge pogoje.
Veterinarske storitve so najdražje v ljubljanski regiji Lastniki hišnih ljubljenčkov dobro vedo, da so lahko stroški veterinarskih storitev kar hud zalogaj. Za dobrobit svoje živali morajo za zdravljenje nemalokrat odšteti tudi po več sto evrov. Zgodba je drugačna, ko zaradi nestrokovnosti pride do zapleta, za katerega nihče ne želi prevzeti odgovornosti, račun za slabo opravljeno storitev pa zaradi tega ni nič nižji. Zato so v uredništvu oddaje tokrat vzeli pod drobnogled veterinarske storitve za male živali. Pojasnili bodo, kdo in na kakšen način nadzira kvaliteto veterinarskih storitev, po katerem ključu se določajo cene, zakaj so cene med slovenskimi kraji tako različne. Od desetih naključno izbranih veterinarskih ambulant iz sedmih različnih regij, ki so jih iz uredništva Kode pozvali, naj jim sporočijo cene najpogostejših veterinarskih storitev, se jih je odzvalo osem. Podatki kažejo, da so veterinarske storitve najdražje v ljubljanski regiji, najcenejše pa v Prekmurju. Največja, približno 2,5- kratna razlika je pri cenah sterilizacije psice in kastracije psa, klinični pregled je v Ljubljani enkrat dražji kot v Murski Soboti in Ljutomeru, kjer so nižje tudi cene cepljenja, čeprav je med njimi najmanj razlik. Nekateri lastniki malih živali se sicer odločijo za zavarovanje, ki ga pri nas ponujajo tri zavarovalnice, zavarovalne premije pa so odvisne od obsega zavarovanja in se začnejo pri 50 evrih letno. Zavarovalnice krijejo največ 75 odstotkov zneska zdravljenja in postavljajo zelo stroge pogoje.
Veterinarske storitve so najdražje v ljubljanski regiji Lastniki hišnih ljubljenčkov dobro vedo, da so lahko stroški veterinarskih storitev kar hud zalogaj. Za dobrobit svoje živali morajo za zdravljenje nemalokrat odšteti tudi po več sto evrov. Zgodba je drugačna, ko zaradi nestrokovnosti pride do zapleta, za katerega nihče ne želi prevzeti odgovornosti, račun za slabo opravljeno storitev pa zaradi tega ni nič nižji. Zato so v uredništvu oddaje tokrat vzeli pod drobnogled veterinarske storitve za male živali. Pojasnili bodo, kdo in na kakšen način nadzira kvaliteto veterinarskih storitev, po katerem ključu se določajo cene, zakaj so cene med slovenskimi kraji tako različne. Od desetih naključno izbranih veterinarskih ambulant iz sedmih različnih regij, ki so jih iz uredništva Kode pozvali, naj jim sporočijo cene najpogostejših veterinarskih storitev, se jih je odzvalo osem. Podatki kažejo, da so veterinarske storitve najdražje v ljubljanski regiji, najcenejše pa v Prekmurju. Največja, približno 2,5- kratna razlika je pri cenah sterilizacije psice in kastracije psa, klinični pregled je v Ljubljani enkrat dražji kot v Murski Soboti in Ljutomeru, kjer so nižje tudi cene cepljenja, čeprav je med njimi najmanj razlik. Nekateri lastniki malih živali se sicer odločijo za zavarovanje, ki ga pri nas ponujajo tri zavarovalnice, zavarovalne premije pa so odvisne od obsega zavarovanja in se začnejo pri 50 evrih letno. Zavarovalnice krijejo največ 75 odstotkov zneska zdravljenja in postavljajo zelo stroge pogoje.
V začetku marca je javnost razburila novica, da so bili izvidi in napotnice pacientov izolske bolnišnice z začetka leta 2016 dostopni kar prek spletnega iskalnika Google. Nekaj dni zatem je veliko prahu dvignila informacija o nepooblaščenih vpogledih v kartoteko nekdanje ministrice za zdravje. Kako varni so podatki o našem zdravju in koliko je zlorab občutljivih osebnih podatkov? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja smo iskali z gosti predsednico Zdravniške zbornice Zdenko Čebašek - Travnik, Simonom Indiharjem z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in odvetnico Natašo Pirc Musar.
V začetku marca je javnost razburila novica, da so bili izvidi in napotnice pacientov izolske bolnišnice z začetka leta 2016 dostopni kar prek spletnega iskalnika Google. Nekaj dni zatem je veliko prahu dvignila informacija o nepooblaščenih vpogledih v kartoteko nekdanje ministrice za zdravje. Kako varni so podatki o našem zdravju in koliko je zlorab občutljivih osebnih podatkov? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja smo iskali z gosti predsednico Zdravniške zbornice Zdenko Čebašek - Travnik, Simonom Indiharjem z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in odvetnico Natašo Pirc Musar.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Bodo rogljički, vaflji, piškoti, prigrizki, namazi in slaščice kmalu manj škodljivi za naše zdravje? Od 5. aprila bo po vzoru razvitejših držav tudi Slovenija močno omejila dovoljeno vsebnost zdravju škodljivih transmaščobnih kislin v živilih. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih določa, da živila lahko vsebujejo največ dva grama transmaščob na sto gramov skupnih maščob, omejitev bo veljala za vsa živila, tudi uvožena, ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane. Nekateri trgovci pa v teh dneh že hitijo z razprodajo zalog. Zato skrbno berite deklaracije! Podrobnosti v Kodi v torek, 19. marca ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Bodo rogljički, vaflji, piškoti, prigrizki, namazi in slaščice kmalu manj škodljivi za naše zdravje? Od 5. aprila bo po vzoru razvitejših držav tudi Slovenija močno omejila dovoljeno vsebnost zdravju škodljivih transmaščobnih kislin v živilih. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih določa, da živila lahko vsebujejo največ dva grama transmaščob na sto gramov skupnih maščob, omejitev bo veljala za vsa živila, tudi uvožena, ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane. Nekateri trgovci pa v teh dneh že hitijo z razprodajo zalog. Zato skrbno berite deklaracije! Podrobnosti v Kodi v torek, 19. marca ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Bodo rogljički, vaflji, piškoti, prigrizki, namazi in slaščice kmalu manj škodljivi za naše zdravje? Od 5. aprila bo po vzoru razvitejših držav tudi Slovenija močno omejila dovoljeno vsebnost zdravju škodljivih transmaščobnih kislin v živilih. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih določa, da živila lahko vsebujejo največ dva grama transmaščob na sto gramov skupnih maščob, omejitev bo veljala za vsa živila, tudi uvožena, ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane. Nekateri trgovci pa v teh dneh že hitijo z razprodajo zalog. Zato skrbno berite deklaracije! Podrobnosti v Kodi v torek, 19. marca ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Bodo rogljički, vaflji, piškoti, prigrizki, namazi in slaščice kmalu manj škodljivi za naše zdravje? Od 5. aprila bo po vzoru razvitejših držav tudi Slovenija močno omejila dovoljeno vsebnost zdravju škodljivih transmaščobnih kislin v živilih. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih določa, da živila lahko vsebujejo največ dva grama transmaščob na sto gramov skupnih maščob, omejitev bo veljala za vsa živila, tudi uvožena, ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane. Nekateri trgovci pa v teh dneh že hitijo z razprodajo zalog. Zato skrbno berite deklaracije! Podrobnosti v Kodi v torek, 19. marca ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Trgovka, zaposlena v eni večjih slovenskih trgovin s tekstilom, je zaradi kemikalij v oblačilih, ki jih prodajajo, dobila izpuščaje po rokah. Zato so v oddaji Koda preverili, kako strupena so naša oblačila. Ko kupujemo, nas najbolj zanimata znamka oblačila in cena, manj pa kemična obdelava proizvoda. Zanemarjamo pa dejstvo, da se ob vseprisotnosti kemikalij v našem življenju počasi in po malem zastrupljamo tudi z oblačili. Na to namreč že več let opozarja tudi Greenpeace, ki je leta 2014 naredil obsežno kampanjo Detox. Takrat je še posebej opozoril, da Kitajska ostaja največji proizvajalec tekstila na svetu in hkrati tudi največji uporabnik kemikalij, zato je kitajsko vlado pozval, naj pomaga zaustaviti uporabo nevarnih kemikalij v tekstilni industriji. Od vodilnih svetovnih znamk oblačil je tudi zahteval, da se podjetja zavežejo k prenehanju uporabe vseh nevarnih kemikalij do leta 2020.
Trgovka, zaposlena v eni večjih slovenskih trgovin s tekstilom, je zaradi kemikalij v oblačilih, ki jih prodajajo, dobila izpuščaje po rokah. Zato so v oddaji Koda preverili, kako strupena so naša oblačila. Ko kupujemo, nas najbolj zanimata znamka oblačila in cena, manj pa kemična obdelava proizvoda. Zanemarjamo pa dejstvo, da se ob vseprisotnosti kemikalij v našem življenju počasi in po malem zastrupljamo tudi z oblačili. Na to namreč že več let opozarja tudi Greenpeace, ki je leta 2014 naredil obsežno kampanjo Detox. Takrat je še posebej opozoril, da Kitajska ostaja največji proizvajalec tekstila na svetu in hkrati tudi največji uporabnik kemikalij, zato je kitajsko vlado pozval, naj pomaga zaustaviti uporabo nevarnih kemikalij v tekstilni industriji. Od vodilnih svetovnih znamk oblačil je tudi zahteval, da se podjetja zavežejo k prenehanju uporabe vseh nevarnih kemikalij do leta 2020.
V oddaji Koda bodo govorili o gradnji na poplavnih območjih. Iztočnica za temo je primer na Drenovem griču, kjer so začeli gradnjo 78 vrstnih hiš, ki bodo stale na poplavnem območju. Preverili bodo, ali drži trditev sosedov, da bo investitor z gradnjo ogrózil vse sosednje hiše in kako je sploh lahko dobil dovoljenje za gradnjo. Gledalcem bodo predstavili tudi druge primere gradnje na poplavnih območjih in posledice, ki pri tem nastanejo. Preverili pa bodo tudi, ali drži napoved, da bo škoda zaradi močnejših neurij in poplav v prihodnosti vse večja, ker naj bi občinske in mestne uprave v zadnjih desetletjih zanemarjale vzdrževanje protipoplavne infrastrukture, nepremišljeno izdajale dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih in uzakonile črne gradnje.
V oddaji Koda bodo govorili o gradnji na poplavnih območjih. Iztočnica za temo je primer na Drenovem griču, kjer so začeli gradnjo 78 vrstnih hiš, ki bodo stale na poplavnem območju. Preverili bodo, ali drži trditev sosedov, da bo investitor z gradnjo ogrózil vse sosednje hiše in kako je sploh lahko dobil dovoljenje za gradnjo. Gledalcem bodo predstavili tudi druge primere gradnje na poplavnih območjih in posledice, ki pri tem nastanejo. Preverili pa bodo tudi, ali drži napoved, da bo škoda zaradi močnejših neurij in poplav v prihodnosti vse večja, ker naj bi občinske in mestne uprave v zadnjih desetletjih zanemarjale vzdrževanje protipoplavne infrastrukture, nepremišljeno izdajale dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih in uzakonile črne gradnje.
V oddaji Koda bodo govorili o gradnji na poplavnih območjih. Iztočnica za temo je primer na Drenovem griču, kjer so začeli gradnjo 78 vrstnih hiš, ki bodo stale na poplavnem območju. Preverili bodo, ali drži trditev sosedov, da bo investitor z gradnjo ogrózil vse sosednje hiše in kako je sploh lahko dobil dovoljenje za gradnjo. Gledalcem bodo predstavili tudi druge primere gradnje na poplavnih območjih in posledice, ki pri tem nastanejo. Preverili pa bodo tudi, ali drži napoved, da bo škoda zaradi močnejših neurij in poplav v prihodnosti vse večja, ker naj bi občinske in mestne uprave v zadnjih desetletjih zanemarjale vzdrževanje protipoplavne infrastrukture, nepremišljeno izdajale dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih in uzakonile črne gradnje.
V oddaji Koda bodo govorili o gradnji na poplavnih območjih. Iztočnica za temo je primer na Drenovem griču, kjer so začeli gradnjo 78 vrstnih hiš, ki bodo stale na poplavnem območju. Preverili bodo, ali drži trditev sosedov, da bo investitor z gradnjo ogrózil vse sosednje hiše in kako je sploh lahko dobil dovoljenje za gradnjo. Gledalcem bodo predstavili tudi druge primere gradnje na poplavnih območjih in posledice, ki pri tem nastanejo. Preverili pa bodo tudi, ali drži napoved, da bo škoda zaradi močnejših neurij in poplav v prihodnosti vse večja, ker naj bi občinske in mestne uprave v zadnjih desetletjih zanemarjale vzdrževanje protipoplavne infrastrukture, nepremišljeno izdajale dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih in uzakonile črne gradnje.
Na Facebooku vas privlačen moški prosi za prijateljstvo, predstavi se kot zdravnik ali vojak na misiji, delavec na naftni ploščadi, novinar na vojnem območju. Spletni klepet preraste v prijateljstvo, to pa v ljubezen. Kar naenkrat pa ljubimec potrebuje denar, veliko denarja. Zveni znano? Tovrstnih spletnih prevar je vse več, svarijo strokovnjaki, zato bodo v Kodi, preverili, zakaj se tako zlahka ujamemo v past premetenih goljufov. Pogovarjali so se tudi z evropskim poslancem Francem Bogovičem in novinarjem Boštjanom Veseličem, ki so jima na Facebooku ukradli identiteto. Gledalci pa boste slišali tudi izpoved dekleta, ki jo je po spletu nadlegoval moški, ki se izdaja za spletnega administratorja. V Kodi torej o dobro spletenih kriminalnih mrežah, ki lovijo na limanice naivne uporabnike družbenih omrežij, o tem, zakaj tako zlahka nasedemo prevaram, kdo so žrtve in kdo storilci, pa tudi o tem, da se nadlegovanje iz virtualnega sveta lahko prenese tudi v resnični svet.
Na Facebooku vas privlačen moški prosi za prijateljstvo, predstavi se kot zdravnik ali vojak na misiji, delavec na naftni ploščadi, novinar na vojnem območju. Spletni klepet preraste v prijateljstvo, to pa v ljubezen. Kar naenkrat pa ljubimec potrebuje denar, veliko denarja. Zveni znano? Tovrstnih spletnih prevar je vse več, svarijo strokovnjaki, zato bodo v Kodi, preverili, zakaj se tako zlahka ujamemo v past premetenih goljufov. Pogovarjali so se tudi z evropskim poslancem Francem Bogovičem in novinarjem Boštjanom Veseličem, ki so jima na Facebooku ukradli identiteto. Gledalci pa boste slišali tudi izpoved dekleta, ki jo je po spletu nadlegoval moški, ki se izdaja za spletnega administratorja. V Kodi torej o dobro spletenih kriminalnih mrežah, ki lovijo na limanice naivne uporabnike družbenih omrežij, o tem, zakaj tako zlahka nasedemo prevaram, kdo so žrtve in kdo storilci, pa tudi o tem, da se nadlegovanje iz virtualnega sveta lahko prenese tudi v resnični svet.
Na Facebooku vas privlačen moški prosi za prijateljstvo, predstavi se kot zdravnik ali vojak na misiji, delavec na naftni ploščadi, novinar na vojnem območju. Spletni klepet preraste v prijateljstvo, to pa v ljubezen. Kar naenkrat pa ljubimec potrebuje denar, veliko denarja. Zveni znano? Tovrstnih spletnih prevar je vse več, svarijo strokovnjaki, zato bodo v Kodi, preverili, zakaj se tako zlahka ujamemo v past premetenih goljufov. Pogovarjali so se tudi z evropskim poslancem Francem Bogovičem in novinarjem Boštjanom Veseličem, ki so jima na Facebooku ukradli identiteto. Gledalci pa boste slišali tudi izpoved dekleta, ki jo je po spletu nadlegoval moški, ki se izdaja za spletnega administratorja. V Kodi torej o dobro spletenih kriminalnih mrežah, ki lovijo na limanice naivne uporabnike družbenih omrežij, o tem, zakaj tako zlahka nasedemo prevaram, kdo so žrtve in kdo storilci, pa tudi o tem, da se nadlegovanje iz virtualnega sveta lahko prenese tudi v resnični svet.
Na Facebooku vas privlačen moški prosi za prijateljstvo, predstavi se kot zdravnik ali vojak na misiji, delavec na naftni ploščadi, novinar na vojnem območju. Spletni klepet preraste v prijateljstvo, to pa v ljubezen. Kar naenkrat pa ljubimec potrebuje denar, veliko denarja. Zveni znano? Tovrstnih spletnih prevar je vse več, svarijo strokovnjaki, zato bodo v Kodi, preverili, zakaj se tako zlahka ujamemo v past premetenih goljufov. Pogovarjali so se tudi z evropskim poslancem Francem Bogovičem in novinarjem Boštjanom Veseličem, ki so jima na Facebooku ukradli identiteto. Gledalci pa boste slišali tudi izpoved dekleta, ki jo je po spletu nadlegoval moški, ki se izdaja za spletnega administratorja. V Kodi torej o dobro spletenih kriminalnih mrežah, ki lovijo na limanice naivne uporabnike družbenih omrežij, o tem, zakaj tako zlahka nasedemo prevaram, kdo so žrtve in kdo storilci, pa tudi o tem, da se nadlegovanje iz virtualnega sveta lahko prenese tudi v resnični svet.
Kako najnovejši mesni aferi – sporno poljsko meso in sporno meso športnih konj, na katero je pred kratkim opozorila uprava za varno hrano - vplivata na potrošnikove navade, bomo v oddaji Koda preverjali 19. februarja. Dejstvo je, da je marsikateri med nami zdaj bolj previden pri kupovanju mesa za domačo uporabo, zato se bomo med drugim v oddaji osredotočili predvsem na gostinske obrate, kjer je velikokrat pri nabavi surovine še vedno glavno vodilo nizka cena, gosti pa praktično nimajo možnosti, da bi preverili, kaj so dobili na krožnik. Dotaknili se bomo tudi sistema javnega naročanja, predvsem, kar zadeva vrtce in šole ter domove za starejše. V oddaji pa bomo preverili tudi dogajanje na črnem in sivem mesnem trgu v Sloveniji (dobili smo namreč nekaj namigov gledalcev), preverili bomo, kaj se skriva za oglasi, v katerih različni ponudniki ponujajo meso, pojasnili pa bomo tudi vpliv bolnega mesa na zdravje ljudi. O vsem tem v Kodi, 19. februarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Kako najnovejši mesni aferi – sporno poljsko meso in sporno meso športnih konj, na katero je pred kratkim opozorila uprava za varno hrano - vplivata na potrošnikove navade, bomo v oddaji Koda preverjali 19. februarja. Dejstvo je, da je marsikateri med nami zdaj bolj previden pri kupovanju mesa za domačo uporabo, zato se bomo med drugim v oddaji osredotočili predvsem na gostinske obrate, kjer je velikokrat pri nabavi surovine še vedno glavno vodilo nizka cena, gosti pa praktično nimajo možnosti, da bi preverili, kaj so dobili na krožnik. Dotaknili se bomo tudi sistema javnega naročanja, predvsem, kar zadeva vrtce in šole ter domove za starejše. V oddaji pa bomo preverili tudi dogajanje na črnem in sivem mesnem trgu v Sloveniji (dobili smo namreč nekaj namigov gledalcev), preverili bomo, kaj se skriva za oglasi, v katerih različni ponudniki ponujajo meso, pojasnili pa bomo tudi vpliv bolnega mesa na zdravje ljudi. O vsem tem v Kodi, 19. februarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Kako najnovejši mesni aferi – sporno poljsko meso in sporno meso športnih konj, na katero je pred kratkim opozorila uprava za varno hrano - vplivata na potrošnikove navade, bomo v oddaji Koda preverjali 19. februarja. Dejstvo je, da je marsikateri med nami zdaj bolj previden pri kupovanju mesa za domačo uporabo, zato se bomo med drugim v oddaji osredotočili predvsem na gostinske obrate, kjer je velikokrat pri nabavi surovine še vedno glavno vodilo nizka cena, gosti pa praktično nimajo možnosti, da bi preverili, kaj so dobili na krožnik. Dotaknili se bomo tudi sistema javnega naročanja, predvsem, kar zadeva vrtce in šole ter domove za starejše. V oddaji pa bomo preverili tudi dogajanje na črnem in sivem mesnem trgu v Sloveniji (dobili smo namreč nekaj namigov gledalcev), preverili bomo, kaj se skriva za oglasi, v katerih različni ponudniki ponujajo meso, pojasnili pa bomo tudi vpliv bolnega mesa na zdravje ljudi. O vsem tem v Kodi, 19. februarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Kako najnovejši mesni aferi – sporno poljsko meso in sporno meso športnih konj, na katero je pred kratkim opozorila uprava za varno hrano - vplivata na potrošnikove navade, bomo v oddaji Koda preverjali 19. februarja. Dejstvo je, da je marsikateri med nami zdaj bolj previden pri kupovanju mesa za domačo uporabo, zato se bomo med drugim v oddaji osredotočili predvsem na gostinske obrate, kjer je velikokrat pri nabavi surovine še vedno glavno vodilo nizka cena, gosti pa praktično nimajo možnosti, da bi preverili, kaj so dobili na krožnik. Dotaknili se bomo tudi sistema javnega naročanja, predvsem, kar zadeva vrtce in šole ter domove za starejše. V oddaji pa bomo preverili tudi dogajanje na črnem in sivem mesnem trgu v Sloveniji (dobili smo namreč nekaj namigov gledalcev), preverili bomo, kaj se skriva za oglasi, v katerih različni ponudniki ponujajo meso, pojasnili pa bomo tudi vpliv bolnega mesa na zdravje ljudi. O vsem tem v Kodi, 19. februarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Slovenijo prekomerno onesnaževanje zraka z zdravju nevarnimi trdimi delci uvršča med države z bolj onesnaženim zrakom v Evropi. Dve tretjini vseh izpustov je posledica kurjenja lesa v povečini zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Po drugi strani dimnikarske službe že dlje časa opozarjajo, da so na slovenskem trgu še vedno na prodaj peči na trdno gorivo za centralno ogrevanje, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev glede izpustov. Še dodatno pa zrak onesnažujejo tisti, ki v svojih pečeh kurijo plastiko, lakirane lesene panele ali drugače obdelan in premazan les, oblačila in druge odpadke.
Slovenijo prekomerno onesnaževanje zraka z zdravju nevarnimi trdimi delci uvršča med države z bolj onesnaženim zrakom v Evropi. Dve tretjini vseh izpustov je posledica kurjenja lesa v povečini zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Po drugi strani dimnikarske službe že dlje časa opozarjajo, da so na slovenskem trgu še vedno na prodaj peči na trdno gorivo za centralno ogrevanje, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev glede izpustov. Še dodatno pa zrak onesnažujejo tisti, ki v svojih pečeh kurijo plastiko, lakirane lesene panele ali drugače obdelan in premazan les, oblačila in druge odpadke.
Slovenijo prekomerno onesnaževanje zraka z zdravju nevarnimi trdimi delci uvršča med države z bolj onesnaženim zrakom v Evropi. Dve tretjini vseh izpustov je posledica kurjenja lesa v povečini zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Po drugi strani dimnikarske službe že dlje časa opozarjajo, da so na slovenskem trgu še vedno na prodaj peči na trdno gorivo za centralno ogrevanje, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev glede izpustov. Še dodatno pa zrak onesnažujejo tisti, ki v svojih pečeh kurijo plastiko, lakirane lesene panele ali drugače obdelan in premazan les, oblačila in druge odpadke.
Slovenijo prekomerno onesnaževanje zraka z zdravju nevarnimi trdimi delci uvršča med države z bolj onesnaženim zrakom v Evropi. Dve tretjini vseh izpustov je posledica kurjenja lesa v povečini zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Po drugi strani dimnikarske službe že dlje časa opozarjajo, da so na slovenskem trgu še vedno na prodaj peči na trdno gorivo za centralno ogrevanje, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev glede izpustov. Še dodatno pa zrak onesnažujejo tisti, ki v svojih pečeh kurijo plastiko, lakirane lesene panele ali drugače obdelan in premazan les, oblačila in druge odpadke.
Včasih svoj denar ponudnikom blaga ali storitev, ki zahtevajo predujem, prehitro zaupamo. Novomeška policija je namreč pred kratkim prijela Posavca, ki naj bi žrtve ogoljufal za najmanj 70 tisoč evrov. Med drugim naj bi jim obljubljal dobavo osebnih avtomobilov po znatno nižji ceni od tržne, pobral predujem, potem pa postal za svoje stranke nedosegljiv. Več gledalcev je opozorilo tudi na fasaderja, ki pobira predujme, a dela ne opravi. Z njim se že ukvarja policija, ki je doslej zaradi poslovne goljufije prejela 10 prijav. Slovenska policija je lani obravnavala 1600 kaznivih dejanj poslovne goljufije oziroma 3600 klasičnih goljufij, pri katerih goljufi torej niso bili nosilci gospodarske dejavnosti, pač pa fizične osebe. Taki in drugačni goljufi delujejo po vsej državi, zato je previdnost pri nakazovanju predplačil nujno potrebna.
Včasih svoj denar ponudnikom blaga ali storitev, ki zahtevajo predujem, prehitro zaupamo. Novomeška policija je namreč pred kratkim prijela Posavca, ki naj bi žrtve ogoljufal za najmanj 70 tisoč evrov. Med drugim naj bi jim obljubljal dobavo osebnih avtomobilov po znatno nižji ceni od tržne, pobral predujem, potem pa postal za svoje stranke nedosegljiv. Več gledalcev je opozorilo tudi na fasaderja, ki pobira predujme, a dela ne opravi. Z njim se že ukvarja policija, ki je doslej zaradi poslovne goljufije prejela 10 prijav. Slovenska policija je lani obravnavala 1600 kaznivih dejanj poslovne goljufije oziroma 3600 klasičnih goljufij, pri katerih goljufi torej niso bili nosilci gospodarske dejavnosti, pač pa fizične osebe. Taki in drugačni goljufi delujejo po vsej državi, zato je previdnost pri nakazovanju predplačil nujno potrebna.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Dobili smo prvo »svetovno dieto«. Ekipa 37 znanstvenikov iz 16-ih držav je namreč v študiji, ki so jo objavili v znanstveni reviji The Lancet, predstavila nov načrt prehranjevanja, ki bi ga moralo človeštvo upoštevati do leta 2050 in tako zmanjšati svetovno breme, ki ga za Zemljo predstavljajo tri milijarde čezmerno hranjenih ali nedohranjenih ljudi. Kot med drugim poudarjajo v študiji, se morata pridelava in poraba hrane drastično spremeniti, če se želimo izogniti milijonom smrti in katastrofalnim posledicam za Zemljo. Kako pa se že danes prehranjujemo Slovenci in Slovenke? Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da se v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili. V iskanju bližnjic do vitkega telesa pa se marsikdo odloči tudi za katero od "čudežnih" diet, ki obljubljajo rezultate čez noč, a žal se pogosto izkaže, da modne diete velikokrat temeljijo na teorijah, ki nimajo znanstvene podlage in so zdravju celo škodljive.
Dobili smo prvo »svetovno dieto«. Ekipa 37 znanstvenikov iz 16-ih držav je namreč v študiji, ki so jo objavili v znanstveni reviji The Lancet, predstavila nov načrt prehranjevanja, ki bi ga moralo človeštvo upoštevati do leta 2050 in tako zmanjšati svetovno breme, ki ga za Zemljo predstavljajo tri milijarde čezmerno hranjenih ali nedohranjenih ljudi. Kot med drugim poudarjajo v študiji, se morata pridelava in poraba hrane drastično spremeniti, če se želimo izogniti milijonom smrti in katastrofalnim posledicam za Zemljo. Kako pa se že danes prehranjujemo Slovenci in Slovenke? Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da se v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili. V iskanju bližnjic do vitkega telesa pa se marsikdo odloči tudi za katero od "čudežnih" diet, ki obljubljajo rezultate čez noč, a žal se pogosto izkaže, da modne diete velikokrat temeljijo na teorijah, ki nimajo znanstvene podlage in so zdravju celo škodljive.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Objavljanju fotografij svojih otrok na facebooku, instagramu in drugih družbenih omrežjih se nekateri starši preprosto ne morejo upreti. A pri tem se ne zavedajo, da s tem dejansko posegajo v otrokovo zasebnost. Pa ne samo to: z objavo razkrivajo identiteto otroka in lokacije, na katerih se zadržuje. Fotografije s plaže ali bazena pa lahko pristanejo tudi v zbirkah pedofilov. Strokovnjaki opozarjajo, da so na spletu še posebej pogroženi najstniki. Ena od raziskav na to temo razkriva, da so prav zaradi družbenih omrežij otroci bolj občutljivi in ranljivi ob vstopu v puberteto, da so nepripravljeni na razumevanje uporabe družbenih omrežij, postajajo pa tudi vse bolj odvisni od tehnologij in vsebin v navideznem svetu. Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 22.januarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Objavljanju fotografij svojih otrok na facebooku, instagramu in drugih družbenih omrežjih se nekateri starši preprosto ne morejo upreti. A pri tem se ne zavedajo, da s tem dejansko posegajo v otrokovo zasebnost. Pa ne samo to: z objavo razkrivajo identiteto otroka in lokacije, na katerih se zadržuje. Fotografije s plaže ali bazena pa lahko pristanejo tudi v zbirkah pedofilov. Strokovnjaki opozarjajo, da so na spletu še posebej pogroženi najstniki. Ena od raziskav na to temo razkriva, da so prav zaradi družbenih omrežij otroci bolj občutljivi in ranljivi ob vstopu v puberteto, da so nepripravljeni na razumevanje uporabe družbenih omrežij, postajajo pa tudi vse bolj odvisni od tehnologij in vsebin v navideznem svetu. Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 22.januarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Objavljanju fotografij svojih otrok na facebooku, instagramu in drugih družbenih omrežjih se nekateri starši preprosto ne morejo upreti. A pri tem se ne zavedajo, da s tem dejansko posegajo v otrokovo zasebnost. Pa ne samo to: z objavo razkrivajo identiteto otroka in lokacije, na katerih se zadržuje. Fotografije s plaže ali bazena pa lahko pristanejo tudi v zbirkah pedofilov. Strokovnjaki opozarjajo, da so na spletu še posebej pogroženi najstniki. Ena od raziskav na to temo razkriva, da so prav zaradi družbenih omrežij otroci bolj občutljivi in ranljivi ob vstopu v puberteto, da so nepripravljeni na razumevanje uporabe družbenih omrežij, postajajo pa tudi vse bolj odvisni od tehnologij in vsebin v navideznem svetu. Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 22.januarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Objavljanju fotografij svojih otrok na facebooku, instagramu in drugih družbenih omrežjih se nekateri starši preprosto ne morejo upreti. A pri tem se ne zavedajo, da s tem dejansko posegajo v otrokovo zasebnost. Pa ne samo to: z objavo razkrivajo identiteto otroka in lokacije, na katerih se zadržuje. Fotografije s plaže ali bazena pa lahko pristanejo tudi v zbirkah pedofilov. Strokovnjaki opozarjajo, da so na spletu še posebej pogroženi najstniki. Ena od raziskav na to temo razkriva, da so prav zaradi družbenih omrežij otroci bolj občutljivi in ranljivi ob vstopu v puberteto, da so nepripravljeni na razumevanje uporabe družbenih omrežij, postajajo pa tudi vse bolj odvisni od tehnologij in vsebin v navideznem svetu. Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 22.januarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Dom bi moral biti neodtujljiva pravica, a deložacije ljudi, ki so se zaradi izgube službe, prenizke pokojnine oziroma revščine znašli v stiski in ne morejo poravnavati tekočih obveznosti, se vrstijo po tekočem traku. Na srečo nekaterim priskočijo na pomoč humanitarna društva, tako je samo društvo Up-ornik lani s poplačilom dolga preprečilo 18 deložacij, leto pred tem 16, skupaj je lani pomagalo skoraj 750 ljudem. A to je le vrh ledene gore. Veliko vedo o tem povedati na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in projektu Botrstvo, kjer že več kot 8 let izvajajo projekt brezplačne pravne pomoči, v okviru katerega so pravno pomoč nudili več kot 3000 posameznikom in družinam v socialni stiski. Prav tako že od začetka projekta opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, ki bi, kot pravijo, če bi bile odpravljene, pomembno vplivale na reševanje socialnih stisk najobčutljivejših skupin. Stisko ljudi in njihov dolg še povečajo visoki stroški izvršb, ki jih zaračunavajo rubežniki, banke, cenilci, odvetniki, sodišča. Velik problem so tudi izvršbe javnih zavodov - vrtcev, šol, stanovanjski skladov, zaradi katerih še posebej trpijo otroci. Podrobnosti v Kodi v torek, 15.januarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Dom bi moral biti neodtujljiva pravica, a deložacije ljudi, ki so se zaradi izgube službe, prenizke pokojnine oziroma revščine znašli v stiski in ne morejo poravnavati tekočih obveznosti, se vrstijo po tekočem traku. Na srečo nekaterim priskočijo na pomoč humanitarna društva, tako je samo društvo Up-ornik lani s poplačilom dolga preprečilo 18 deložacij, leto pred tem 16, skupaj je lani pomagalo skoraj 750 ljudem. A to je le vrh ledene gore. Veliko vedo o tem povedati na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in projektu Botrstvo, kjer že več kot 8 let izvajajo projekt brezplačne pravne pomoči, v okviru katerega so pravno pomoč nudili več kot 3000 posameznikom in družinam v socialni stiski. Prav tako že od začetka projekta opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti, ki bi, kot pravijo, če bi bile odpravljene, pomembno vplivale na reševanje socialnih stisk najobčutljivejših skupin. Stisko ljudi in njihov dolg še povečajo visoki stroški izvršb, ki jih zaračunavajo rubežniki, banke, cenilci, odvetniki, sodišča. Velik problem so tudi izvršbe javnih zavodov - vrtcev, šol, stanovanjski skladov, zaradi katerih še posebej trpijo otroci. Podrobnosti v Kodi v torek, 15.januarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Ljubljana je zaradi gostote poseljenosti najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji, opozarjajo strokovnjaki, v ogroženih stavbah pa živi okrog 80 tisoč ljudi. Posebno problematične so višje stavbe, ki bi ob potresu utrpele večjo škodo. Med 15-imi stavbami, ki jih bodo strokovnjaki vzeli pod drobnogled v posebni raziskavi, je tudi stolpnica na Streliški ulici v Ljubljani, ki bi po podatkih iz aplikacije POTROG z 51-odstotno verjetnostjo ob močnejšem potresu utrpela hude poškodbe. Kot pravi dr. Peter Fajfar, ki je slovensko potresno inženirstvo ponesel v evropski in svetovni vrh, so najbolj ogrožene stavbe zgradili po drugi svetovni vojni, v času do sprejetja prvih predpisov o potresno odporni gradnji po skopskem potresu leta 1963. V Ljubljani je po njegovi oceni nekaj deset stavb v veliki nevarnosti, da se ob močnejšem potresu porušijo. Med njimi je tudi stolpnica na Štefanovi ulici, ki je bila zgrajena koncem 50ih let: »Stolpnica je grajena brez zidakov, brez armature in po današnjih predpisih bi lahko imela mogoče dve etaži, ima pa jih 13.«
Ljubljana je zaradi gostote poseljenosti najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji, opozarjajo strokovnjaki, v ogroženih stavbah pa živi okrog 80 tisoč ljudi. Posebno problematične so višje stavbe, ki bi ob potresu utrpele večjo škodo. Med 15-imi stavbami, ki jih bodo strokovnjaki vzeli pod drobnogled v posebni raziskavi, je tudi stolpnica na Streliški ulici v Ljubljani, ki bi po podatkih iz aplikacije POTROG z 51-odstotno verjetnostjo ob močnejšem potresu utrpela hude poškodbe. Kot pravi dr. Peter Fajfar, ki je slovensko potresno inženirstvo ponesel v evropski in svetovni vrh, so najbolj ogrožene stavbe zgradili po drugi svetovni vojni, v času do sprejetja prvih predpisov o potresno odporni gradnji po skopskem potresu leta 1963. V Ljubljani je po njegovi oceni nekaj deset stavb v veliki nevarnosti, da se ob močnejšem potresu porušijo. Med njimi je tudi stolpnica na Štefanovi ulici, ki je bila zgrajena koncem 50ih let: »Stolpnica je grajena brez zidakov, brez armature in po današnjih predpisih bi lahko imela mogoče dve etaži, ima pa jih 13.«
Ljubljana je zaradi gostote poseljenosti najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji, opozarjajo strokovnjaki, v ogroženih stavbah pa živi okrog 80 tisoč ljudi. Posebno problematične so višje stavbe, ki bi ob potresu utrpele večjo škodo. Med 15-imi stavbami, ki jih bodo strokovnjaki vzeli pod drobnogled v posebni raziskavi, je tudi stolpnica na Streliški ulici v Ljubljani, ki bi po podatkih iz aplikacije POTROG z 51-odstotno verjetnostjo ob močnejšem potresu utrpela hude poškodbe. Kot pravi dr. Peter Fajfar, ki je slovensko potresno inženirstvo ponesel v evropski in svetovni vrh, so najbolj ogrožene stavbe zgradili po drugi svetovni vojni, v času do sprejetja prvih predpisov o potresno odporni gradnji po skopskem potresu leta 1963. V Ljubljani je po njegovi oceni nekaj deset stavb v veliki nevarnosti, da se ob močnejšem potresu porušijo. Med njimi je tudi stolpnica na Štefanovi ulici, ki je bila zgrajena koncem 50ih let: »Stolpnica je grajena brez zidakov, brez armature in po današnjih predpisih bi lahko imela mogoče dve etaži, ima pa jih 13.«
Ljubljana je zaradi gostote poseljenosti najbolj potresno ogroženo območje v Sloveniji, opozarjajo strokovnjaki, v ogroženih stavbah pa živi okrog 80 tisoč ljudi. Posebno problematične so višje stavbe, ki bi ob potresu utrpele večjo škodo. Med 15-imi stavbami, ki jih bodo strokovnjaki vzeli pod drobnogled v posebni raziskavi, je tudi stolpnica na Streliški ulici v Ljubljani, ki bi po podatkih iz aplikacije POTROG z 51-odstotno verjetnostjo ob močnejšem potresu utrpela hude poškodbe. Kot pravi dr. Peter Fajfar, ki je slovensko potresno inženirstvo ponesel v evropski in svetovni vrh, so najbolj ogrožene stavbe zgradili po drugi svetovni vojni, v času do sprejetja prvih predpisov o potresno odporni gradnji po skopskem potresu leta 1963. V Ljubljani je po njegovi oceni nekaj deset stavb v veliki nevarnosti, da se ob močnejšem potresu porušijo. Med njimi je tudi stolpnica na Štefanovi ulici, ki je bila zgrajena koncem 50ih let: »Stolpnica je grajena brez zidakov, brez armature in po današnjih predpisih bi lahko imela mogoče dve etaži, ima pa jih 13.«
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V mesecu prazničnega blišča in obilja podatek, da je v Sloveniji več kot 6800 brezdomcev, torej ljudi, ki so brez strehe nad glavo in stalnega prebivališča, še toliko bolj zbode v oči. Po evropski klasifikaciji brezdomstva ločimo štiri skupine brezdomcev: v prvo so uvrščene osebe brez strehe nad glavo, v drugo osebe brez stanovanja, v tretjo tiste, ki prebivajo v negotovem, in v četrto tiste, ki prebivajo v neprimernem bivališču. Prvi dve skupini predstavljata vidno, tako imenovano cestno), drugi dve skupini pa skrito brezdomstvo, ki pogosto vodi v vidno brezdomstvo. In prav slednjih je tudi v Sloveniji vse več. Brezdomstvo je torej tudi pri nas vse večji izziv tako za državo kot tudi za nevladne organizacije. Sploh, ko gre za starejše brezdomce, ki po končanem bolnišničnem zdravljenju nimajo kam. Več o brezdomstvu v Sloveniji v zadnji oddaji Koda v torek, 18.decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
V mesecu prazničnega blišča in obilja podatek, da je v Sloveniji več kot 6800 brezdomcev, torej ljudi, ki so brez strehe nad glavo in stalnega prebivališča, še toliko bolj zbode v oči. Po evropski klasifikaciji brezdomstva ločimo štiri skupine brezdomcev: v prvo so uvrščene osebe brez strehe nad glavo, v drugo osebe brez stanovanja, v tretjo tiste, ki prebivajo v negotovem, in v četrto tiste, ki prebivajo v neprimernem bivališču. Prvi dve skupini predstavljata vidno, tako imenovano cestno), drugi dve skupini pa skrito brezdomstvo, ki pogosto vodi v vidno brezdomstvo. In prav slednjih je tudi v Sloveniji vse več. Brezdomstvo je torej tudi pri nas vse večji izziv tako za državo kot tudi za nevladne organizacije. Sploh, ko gre za starejše brezdomce, ki po končanem bolnišničnem zdravljenju nimajo kam. Več o brezdomstvu v Sloveniji v zadnji oddaji Koda v torek, 18.decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji na leto umre zaradi poklicnih bolezni več kot 300.000 ljudi, pri nas po nekaterih ocenah okoli 750, več kot polovica zaradi poklicnega raka. Kljub temu še vedno nimamo Pravilnika o poklicnih boleznih, postopek za verifikacijo poklicnih bolezni ni določen, delavci pa zaradi tega ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Dogaja se tudi, da mnogi delodajalci svojih zaposlenih ne pošiljajo na preventivne preglede, ki bi lahko preprečili marsikatero hujšo bolezen ali celo smrt. O tem, zakaj torej v Sloveniji že 28 let nimamo določenega postopka za verifikacijo poklicnih bolezni, pa tudi o tem, kateri poklici so tvegani, kako psihične obremenitve na delovnem mestu vplivajo na naše zdravje, kdo je glavni krivec, da prihaja do poklicnih bolezni, v oddaji Koda, v torek, 11. decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji na leto umre zaradi poklicnih bolezni več kot 300.000 ljudi, pri nas po nekaterih ocenah okoli 750, več kot polovica zaradi poklicnega raka. Kljub temu še vedno nimamo Pravilnika o poklicnih boleznih, postopek za verifikacijo poklicnih bolezni ni določen, delavci pa zaradi tega ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Dogaja se tudi, da mnogi delodajalci svojih zaposlenih ne pošiljajo na preventivne preglede, ki bi lahko preprečili marsikatero hujšo bolezen ali celo smrt. O tem, zakaj torej v Sloveniji že 28 let nimamo določenega postopka za verifikacijo poklicnih bolezni, pa tudi o tem, kateri poklici so tvegani, kako psihične obremenitve na delovnem mestu vplivajo na naše zdravje, kdo je glavni krivec, da prihaja do poklicnih bolezni, v oddaji Koda, v torek, 11. decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji na leto umre zaradi poklicnih bolezni več kot 300.000 ljudi, pri nas po nekaterih ocenah okoli 750, več kot polovica zaradi poklicnega raka. Kljub temu še vedno nimamo Pravilnika o poklicnih boleznih, postopek za verifikacijo poklicnih bolezni ni določen, delavci pa zaradi tega ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Dogaja se tudi, da mnogi delodajalci svojih zaposlenih ne pošiljajo na preventivne preglede, ki bi lahko preprečili marsikatero hujšo bolezen ali celo smrt. O tem, zakaj torej v Sloveniji že 28 let nimamo določenega postopka za verifikacijo poklicnih bolezni, pa tudi o tem, kateri poklici so tvegani, kako psihične obremenitve na delovnem mestu vplivajo na naše zdravje, kdo je glavni krivec, da prihaja do poklicnih bolezni, v oddaji Koda, v torek, 11. decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji na leto umre zaradi poklicnih bolezni več kot 300.000 ljudi, pri nas po nekaterih ocenah okoli 750, več kot polovica zaradi poklicnega raka. Kljub temu še vedno nimamo Pravilnika o poklicnih boleznih, postopek za verifikacijo poklicnih bolezni ni določen, delavci pa zaradi tega ne morejo uveljaviti pravic, ki jim jih zagotavljajo predpisi o invalidskem in zdravstvenem zavarovanju poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Dogaja se tudi, da mnogi delodajalci svojih zaposlenih ne pošiljajo na preventivne preglede, ki bi lahko preprečili marsikatero hujšo bolezen ali celo smrt. O tem, zakaj torej v Sloveniji že 28 let nimamo določenega postopka za verifikacijo poklicnih bolezni, pa tudi o tem, kateri poklici so tvegani, kako psihične obremenitve na delovnem mestu vplivajo na naše zdravje, kdo je glavni krivec, da prihaja do poklicnih bolezni, v oddaji Koda, v torek, 11. decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Plinsko omrežje je na voljo v dvainosemdesetih slovenskih občinah, kar je v slabih 40 odstotkih vseh občin, na plinovodno omrežje pa je priklopljenih dobrih 133 tisoč odjemalcev. A razlike v višini plinske omrežnine, ki jo morajo uporabniki plačati, so precejšnje. Povprečen uporabnik omrežja denimo v Celju plača 15 evrov mesečno, v Velenju in Šoštanju pa 32, kar je na leto kar 200 evrov več. Zakaj v nekaterih občinah uporabniki plačujejo višje plinske omrežnine kot v drugih? Je sistem izračunavanja višine omrežnin je (pre)zapleten, nepošten, ali celo zrel za revizijo? Bi bilo smiselno tudi v primeru plinskih omrežnin uvesti podoben sistem kot pri elektriki?
Plinsko omrežje je na voljo v dvainosemdesetih slovenskih občinah, kar je v slabih 40 odstotkih vseh občin, na plinovodno omrežje pa je priklopljenih dobrih 133 tisoč odjemalcev. A razlike v višini plinske omrežnine, ki jo morajo uporabniki plačati, so precejšnje. Povprečen uporabnik omrežja denimo v Celju plača 15 evrov mesečno, v Velenju in Šoštanju pa 32, kar je na leto kar 200 evrov več. Zakaj v nekaterih občinah uporabniki plačujejo višje plinske omrežnine kot v drugih? Je sistem izračunavanja višine omrežnin je (pre)zapleten, nepošten, ali celo zrel za revizijo? Bi bilo smiselno tudi v primeru plinskih omrežnin uvesti podoben sistem kot pri elektriki?
Murskosoboški policisti so septembra tujima državljanoma zasegli 107 pasjih mladičev, ki so jih prevažali strpane v zabojnike in kletke brez vode, eden od mladičev je poginil. Primer še zdaleč ni osamljen, v Evropi je namreč tihotapljenje pasemskih psov in mačk tretji najbolj dobičkonosen ilegalen posel, takoj za orožjem in drogami, vanj pa je vključenih več kot 300 tisoč ljudi. Prekupčevalci od pasjih tovarn odkupujejo mladičke različnih pasem po zelo nizkih cenah, nato pa jih, najpogosteje omamljene in skrite v vozilih, tudi preko Slovenije pripeljejo v druge evropske države. Pasjih farm v Sloveniji sicer ni, obstajajo pa v sosednjih državah, od koder prihaja večina psov, ki jih preprodajajo tudi pri nas. Kdo so slovenski preprodajalci, ki kujejo dobičke s pasjimi mladiči, kje živijo mladiči, preden jih prodajo novim lastnikom, kako se proti ilegalni trgovini z živalmi bori inšpekcija, kakšna je vloga veterinarjev, ki mladička na črnem trgu označijo oziroma opravijo registracijo? Odgovore boste dobili v oddaji Koda v torek, 27.11. ob 17.30 na Televiziji Slovenija 1.
Murskosoboški policisti so septembra tujima državljanoma zasegli 107 pasjih mladičev, ki so jih prevažali strpane v zabojnike in kletke brez vode, eden od mladičev je poginil. Primer še zdaleč ni osamljen, v Evropi je namreč tihotapljenje pasemskih psov in mačk tretji najbolj dobičkonosen ilegalen posel, takoj za orožjem in drogami, vanj pa je vključenih več kot 300 tisoč ljudi. Prekupčevalci od pasjih tovarn odkupujejo mladičke različnih pasem po zelo nizkih cenah, nato pa jih, najpogosteje omamljene in skrite v vozilih, tudi preko Slovenije pripeljejo v druge evropske države. Pasjih farm v Sloveniji sicer ni, obstajajo pa v sosednjih državah, od koder prihaja večina psov, ki jih preprodajajo tudi pri nas. Kdo so slovenski preprodajalci, ki kujejo dobičke s pasjimi mladiči, kje živijo mladiči, preden jih prodajo novim lastnikom, kako se proti ilegalni trgovini z živalmi bori inšpekcija, kakšna je vloga veterinarjev, ki mladička na črnem trgu označijo oziroma opravijo registracijo? Odgovore boste dobili v oddaji Koda v torek, 27.11. ob 17.30 na Televiziji Slovenija 1.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Zaradi Airbnbja je v Ljubljani vse težje najeti stanovanje, iskanje najemniškega stanovanja pa postaja prava nočna mora tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Še posebej pridejo težko do stanovanja, pa čeprav najemniškega, mladi. Neprofitnih najemniških stanovanj je namreč premalo, na državni ravni jih namreč primanjkuje 10 tisoč, nakupa pa si praviloma ne morejo privoščiti. V naslednjih dveh letih namerava Stanovanjski sklad RS primanjkljaj zmanjšati z gradnjo dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Stanovanja naj bi oddajali za tako imenovano stroškovno najemnino, torej višjo od neprofitne. Kako visoko najemnino si povprečen Slovenec še lahko privošči? Bi Slovenija po vzoru Nemčije lahko omejila višine najemnin? So rešitev najemne zadruge? Kdaj bo zakonodaja omogočila odkup nepremičnine z najemom? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v torek, 20. novembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Zaradi Airbnbja je v Ljubljani vse težje najeti stanovanje, iskanje najemniškega stanovanja pa postaja prava nočna mora tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Še posebej pridejo težko do stanovanja, pa čeprav najemniškega, mladi. Neprofitnih najemniških stanovanj je namreč premalo, na državni ravni jih namreč primanjkuje 10 tisoč, nakupa pa si praviloma ne morejo privoščiti. V naslednjih dveh letih namerava Stanovanjski sklad RS primanjkljaj zmanjšati z gradnjo dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Stanovanja naj bi oddajali za tako imenovano stroškovno najemnino, torej višjo od neprofitne. Kako visoko najemnino si povprečen Slovenec še lahko privošči? Bi Slovenija po vzoru Nemčije lahko omejila višine najemnin? So rešitev najemne zadruge? Kdaj bo zakonodaja omogočila odkup nepremičnine z najemom? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v torek, 20. novembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Zaradi Airbnbja je v Ljubljani vse težje najeti stanovanje, iskanje najemniškega stanovanja pa postaja prava nočna mora tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Še posebej pridejo težko do stanovanja, pa čeprav najemniškega, mladi. Neprofitnih najemniških stanovanj je namreč premalo, na državni ravni jih namreč primanjkuje 10 tisoč, nakupa pa si praviloma ne morejo privoščiti. V naslednjih dveh letih namerava Stanovanjski sklad RS primanjkljaj zmanjšati z gradnjo dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Stanovanja naj bi oddajali za tako imenovano stroškovno najemnino, torej višjo od neprofitne. Kako visoko najemnino si povprečen Slovenec še lahko privošči? Bi Slovenija po vzoru Nemčije lahko omejila višine najemnin? So rešitev najemne zadruge? Kdaj bo zakonodaja omogočila odkup nepremičnine z najemom? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v torek, 20. novembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
Zaradi Airbnbja je v Ljubljani vse težje najeti stanovanje, iskanje najemniškega stanovanja pa postaja prava nočna mora tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih. Še posebej pridejo težko do stanovanja, pa čeprav najemniškega, mladi. Neprofitnih najemniških stanovanj je namreč premalo, na državni ravni jih namreč primanjkuje 10 tisoč, nakupa pa si praviloma ne morejo privoščiti. V naslednjih dveh letih namerava Stanovanjski sklad RS primanjkljaj zmanjšati z gradnjo dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Stanovanja naj bi oddajali za tako imenovano stroškovno najemnino, torej višjo od neprofitne. Kako visoko najemnino si povprečen Slovenec še lahko privošči? Bi Slovenija po vzoru Nemčije lahko omejila višine najemnin? So rešitev najemne zadruge? Kdaj bo zakonodaja omogočila odkup nepremičnine z najemom? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, v torek, 20. novembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.
V oddaji Koda bomo govorili o prepovedi vožnje s starimi dizelskimi vozili, ki v zrak izpuščajo trdne delce, za katero se je v Nemčiji v zadnjem času odločilo že šest mest. Za podoben ukrep so se pred kratkim odločili tudi V italijanskih deželah Emilija-Romanja, Benečija, Lombardija in Piemont, kjer so sprejeli načrt boja proti smogu, v okviru katerega bo pet dni na teden prepovedana vožnja s starejšimi dizelskimi vozili. Preverili bomo, ali bodo zgledu nekaterih evropskih mest sledila tudi slovenska mesta, kjer se soočajo z onesnaženostjo zraka zaradi prometa. Predvsem pa bi radi preverili, kaj bo z vsemi tistimi dizelskimi vozili, ki se jih bodo nemški vozniki skušali znebiti, koliko teh dizelskih vozil bo končalo na slovenskem trgu, kaj pomeni tak nakup za slovenskega kupca in našo državo nasploh, kako lahko preprečimo, da bodo vsi ti avtomobili, ki jih v drugih državah izločajo iz prometa, končali v Sloveniji in kolikšen padec vrednosti avtomobila lahko kupci pričakujejo v naslednjih letih.
V oddaji Koda bomo govorili o prepovedi vožnje s starimi dizelskimi vozili, ki v zrak izpuščajo trdne delce, za katero se je v Nemčiji v zadnjem času odločilo že šest mest. Za podoben ukrep so se pred kratkim odločili tudi V italijanskih deželah Emilija-Romanja, Benečija, Lombardija in Piemont, kjer so sprejeli načrt boja proti smogu, v okviru katerega bo pet dni na teden prepovedana vožnja s starejšimi dizelskimi vozili. Preverili bomo, ali bodo zgledu nekaterih evropskih mest sledila tudi slovenska mesta, kjer se soočajo z onesnaženostjo zraka zaradi prometa. Predvsem pa bi radi preverili, kaj bo z vsemi tistimi dizelskimi vozili, ki se jih bodo nemški vozniki skušali znebiti, koliko teh dizelskih vozil bo končalo na slovenskem trgu, kaj pomeni tak nakup za slovenskega kupca in našo državo nasploh, kako lahko preprečimo, da bodo vsi ti avtomobili, ki jih v drugih državah izločajo iz prometa, končali v Sloveniji in kolikšen padec vrednosti avtomobila lahko kupci pričakujejo v naslednjih letih.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Obvezno zdravstveno zavarovanje prinaša vrsto novih pravic za zavarovance. Med drugim bo zdravstveno zavarovanje po novem krilo zobne vsadke, število omejitev oploditev z biomedicinsko pomočjo se bo nanašalo le na zunajtelesno oploditev, širi se tudi nabor bolnikov, ki bodo upravičeni do zdraviliškega zdravljenja. Sliši se obetavno. Ali je res tako, pa bodo preverili v oddaji Koda.
Obvezno zdravstveno zavarovanje prinaša vrsto novih pravic za zavarovance. Med drugim bo zdravstveno zavarovanje po novem krilo zobne vsadke, število omejitev oploditev z biomedicinsko pomočjo se bo nanašalo le na zunajtelesno oploditev, širi se tudi nabor bolnikov, ki bodo upravičeni do zdraviliškega zdravljenja. Sliši se obetavno. Ali je res tako, pa bodo preverili v oddaji Koda.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V oddaji Koda bomo govorili o problematiki, povezani z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami. V Sloveniji je trenutno na tisoče ton odpadne embalaže in nagrobnih sveč, zaradi česar se naša država dobesedno utaplja v odpadkih. Komunalna podjetja se soočajo z izjemno prostorsko stisko, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, pa je tik pred razpadom. Kot opozarja okoljski minister Jure Leben, ne gre samo za sanitetni in ekološki problem nacionalnih razsežnosti, temveč tudi varnostni problem, saj podjetja ne morajo več zagotavljati osnovne požarne varnosti. Ministrstvo zdaj situacijo rešuje z uredbo. Ker gre za globalni problem, smeti namreč ogrožajo ves planet, še posebej je problematična plastika, pa bomo v oddaji predstavili tudi projekt nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup, v okviru katerega bodo čistili Tihi ocean, kjer se otok odpadkov razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje.
V oddaji Koda bomo govorili o problematiki, povezani z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami. V Sloveniji je trenutno na tisoče ton odpadne embalaže in nagrobnih sveč, zaradi česar se naša država dobesedno utaplja v odpadkih. Komunalna podjetja se soočajo z izjemno prostorsko stisko, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, pa je tik pred razpadom. Kot opozarja okoljski minister Jure Leben, ne gre samo za sanitetni in ekološki problem nacionalnih razsežnosti, temveč tudi varnostni problem, saj podjetja ne morajo več zagotavljati osnovne požarne varnosti. Ministrstvo zdaj situacijo rešuje z uredbo. Ker gre za globalni problem, smeti namreč ogrožajo ves planet, še posebej je problematična plastika, pa bomo v oddaji predstavili tudi projekt nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup, v okviru katerega bodo čistili Tihi ocean, kjer se otok odpadkov razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje.
V oddaji Koda bomo govorili o problematiki, povezani z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami. V Sloveniji je trenutno na tisoče ton odpadne embalaže in nagrobnih sveč, zaradi česar se naša država dobesedno utaplja v odpadkih. Komunalna podjetja se soočajo z izjemno prostorsko stisko, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, pa je tik pred razpadom. Kot opozarja okoljski minister Jure Leben, ne gre samo za sanitetni in ekološki problem nacionalnih razsežnosti, temveč tudi varnostni problem, saj podjetja ne morajo več zagotavljati osnovne požarne varnosti. Ministrstvo zdaj situacijo rešuje z uredbo. Ker gre za globalni problem, smeti namreč ogrožajo ves planet, še posebej je problematična plastika, pa bomo v oddaji predstavili tudi projekt nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup, v okviru katerega bodo čistili Tihi ocean, kjer se otok odpadkov razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje.
V oddaji Koda bomo govorili o problematiki, povezani z odpadno embalažo in nagrobnimi svečami. V Sloveniji je trenutno na tisoče ton odpadne embalaže in nagrobnih sveč, zaradi česar se naša država dobesedno utaplja v odpadkih. Komunalna podjetja se soočajo z izjemno prostorsko stisko, sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, pa je tik pred razpadom. Kot opozarja okoljski minister Jure Leben, ne gre samo za sanitetni in ekološki problem nacionalnih razsežnosti, temveč tudi varnostni problem, saj podjetja ne morajo več zagotavljati osnovne požarne varnosti. Ministrstvo zdaj situacijo rešuje z uredbo. Ker gre za globalni problem, smeti namreč ogrožajo ves planet, še posebej je problematična plastika, pa bomo v oddaji predstavili tudi projekt nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup, v okviru katerega bodo čistili Tihi ocean, kjer se otok odpadkov razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje.
Konec tedna bomo s premikom urnih kazalcev najverjetneje zadnjič prešli s poletnega na zimski čas. Evropska komisija je namreč predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto, članice pa naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Največ koristi bo po besedah komisarke Violete Bulc v prometnem sektorju, kjer je treba sedaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah. Pozitivne učinke pričakuje tudi v kmetijstvu. A po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko stalni poletni čas imel negativne učinke na zdravje ljudi. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München je posvaril, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.
Konec tedna bomo s premikom urnih kazalcev najverjetneje zadnjič prešli s poletnega na zimski čas. Evropska komisija je namreč predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat na leto, članice pa naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019. Največ koristi bo po besedah komisarke Violete Bulc v prometnem sektorju, kjer je treba sedaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah. Pozitivne učinke pričakuje tudi v kmetijstvu. A po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko stalni poletni čas imel negativne učinke na zdravje ljudi. Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München je posvaril, da bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V Kodi bomo govorili o tem, kje v Sloveniji imajo najvišje plače, najbolj produktivna podjetja, ugodne cene stanovanj, najnižjo brezposelnost, najmanj kriminala, najmanj depresivnih in bolnih ljudi. Razkrili bomo, v kateri slovenski občini ljudje najbolje živijo in v kateri je kakovost življena najslabša, pojasnili pa bomo tudi, kaj najbolj izrazito vpliva na kakovost življenja prebivalcev. Povedali bomo tudi, katero mesto se lahko pohvali z najvišjo kakovostjo življenja na svetu ter v kateri državi so prebivalci najbolj srečni, zadovoljni, premožni in zdravi.
V Kodi bomo govorili o tem, kje v Sloveniji imajo najvišje plače, najbolj produktivna podjetja, ugodne cene stanovanj, najnižjo brezposelnost, najmanj kriminala, najmanj depresivnih in bolnih ljudi. Razkrili bomo, v kateri slovenski občini ljudje najbolje živijo in v kateri je kakovost življena najslabša, pojasnili pa bomo tudi, kaj najbolj izrazito vpliva na kakovost življenja prebivalcev. Povedali bomo tudi, katero mesto se lahko pohvali z najvišjo kakovostjo življenja na svetu ter v kateri državi so prebivalci najbolj srečni, zadovoljni, premožni in zdravi.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V letalskem potniškem prometu zadnje čase vlada precejšnji kaos. Potniki Adrie se razburjajo zaradi združevanja letov, odpovedanih letov, nenapovedanih vmesnih postankov, zamud. Ryanair zaradi stavk odpoveduje lete kot po tekočem traku, kar trije nizkocenovci pa so v zadnjem mesecu in pol razglasili bankrot in pustili številne potnike na tleh. Kaj se dogaja z letalskim potniškim prometom? In kako lahko letalski potniki uveljavljajo svoje pravice? Kljub zakonsko določenim pravicam se namreč njihovo uveljavljanje v praksi nemalokrat izkaže za zelo težavno. V katerih primerih torej lahko zahtevate odškodnino? Kaj lahko ob spremembi poleta zahtevate, če niste upravičeni do odškodnine? Kako lahko zahtevate vračilo denarja ali odškodnino in koliko ta znaša?
V letalskem potniškem prometu zadnje čase vlada precejšnji kaos. Potniki Adrie se razburjajo zaradi združevanja letov, odpovedanih letov, nenapovedanih vmesnih postankov, zamud. Ryanair zaradi stavk odpoveduje lete kot po tekočem traku, kar trije nizkocenovci pa so v zadnjem mesecu in pol razglasili bankrot in pustili številne potnike na tleh. Kaj se dogaja z letalskim potniškim prometom? In kako lahko letalski potniki uveljavljajo svoje pravice? Kljub zakonsko določenim pravicam se namreč njihovo uveljavljanje v praksi nemalokrat izkaže za zelo težavno. V katerih primerih torej lahko zahtevate odškodnino? Kaj lahko ob spremembi poleta zahtevate, če niste upravičeni do odškodnine? Kako lahko zahtevate vračilo denarja ali odškodnino in koliko ta znaša?
V letalskem potniškem prometu zadnje čase vlada precejšnji kaos. Potniki Adrie se razburjajo zaradi združevanja letov, odpovedanih letov, nenapovedanih vmesnih postankov, zamud. Ryanair zaradi stavk odpoveduje lete kot po tekočem traku, kar trije nizkocenovci pa so v zadnjem mesecu in pol razglasili bankrot in pustili številne potnike na tleh. Kaj se dogaja z letalskim potniškim prometom? In kako lahko letalski potniki uveljavljajo svoje pravice? Kljub zakonsko določenim pravicam se namreč njihovo uveljavljanje v praksi nemalokrat izkaže za zelo težavno. V katerih primerih torej lahko zahtevate odškodnino? Kaj lahko ob spremembi poleta zahtevate, če niste upravičeni do odškodnine? Kako lahko zahtevate vračilo denarja ali odškodnino in koliko ta znaša?
V letalskem potniškem prometu zadnje čase vlada precejšnji kaos. Potniki Adrie se razburjajo zaradi združevanja letov, odpovedanih letov, nenapovedanih vmesnih postankov, zamud. Ryanair zaradi stavk odpoveduje lete kot po tekočem traku, kar trije nizkocenovci pa so v zadnjem mesecu in pol razglasili bankrot in pustili številne potnike na tleh. Kaj se dogaja z letalskim potniškim prometom? In kako lahko letalski potniki uveljavljajo svoje pravice? Kljub zakonsko določenim pravicam se namreč njihovo uveljavljanje v praksi nemalokrat izkaže za zelo težavno. V katerih primerih torej lahko zahtevate odškodnino? Kaj lahko ob spremembi poleta zahtevate, če niste upravičeni do odškodnine? Kako lahko zahtevate vračilo denarja ali odškodnino in koliko ta znaša?
Tokrat bomo v Kodi pod drobnogled vzeli hrano. Pogledali bomo, kako nekateri proizvajalci zavajajo potrošnike s podatki glede porekla in izvora živil, kako je z dodajanjem neoznačenih sestavin, katere podatke o živilu so dolžni zagotoviti z vidika varovanja zdravja ter kaj pravi o tem potrošniška zakonodaja. Videli boste, kaj se dogaja v prehodnem letu, v katerem prehajamo na proizvode z omejeno najvišjo dovoljeno vsebnostjo zdravju škodljivih transmaščobnih kislin. Omejitev bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila, pa tudi za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane.
Tokrat bomo v Kodi pod drobnogled vzeli hrano. Pogledali bomo, kako nekateri proizvajalci zavajajo potrošnike s podatki glede porekla in izvora živil, kako je z dodajanjem neoznačenih sestavin, katere podatke o živilu so dolžni zagotoviti z vidika varovanja zdravja ter kaj pravi o tem potrošniška zakonodaja. Videli boste, kaj se dogaja v prehodnem letu, v katerem prehajamo na proizvode z omejeno najvišjo dovoljeno vsebnostjo zdravju škodljivih transmaščobnih kislin. Omejitev bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila, pa tudi za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane.
Tokrat bomo v Kodi pod drobnogled vzeli hrano. Pogledali bomo, kako nekateri proizvajalci zavajajo potrošnike s podatki glede porekla in izvora živil, kako je z dodajanjem neoznačenih sestavin, katere podatke o živilu so dolžni zagotoviti z vidika varovanja zdravja ter kaj pravi o tem potrošniška zakonodaja. Videli boste, kaj se dogaja v prehodnem letu, v katerem prehajamo na proizvode z omejeno najvišjo dovoljeno vsebnostjo zdravju škodljivih transmaščobnih kislin. Omejitev bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila, pa tudi za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane.
Tokrat bomo v Kodi pod drobnogled vzeli hrano. Pogledali bomo, kako nekateri proizvajalci zavajajo potrošnike s podatki glede porekla in izvora živil, kako je z dodajanjem neoznačenih sestavin, katere podatke o živilu so dolžni zagotoviti z vidika varovanja zdravja ter kaj pravi o tem potrošniška zakonodaja. Videli boste, kaj se dogaja v prehodnem letu, v katerem prehajamo na proizvode z omejeno najvišjo dovoljeno vsebnostjo zdravju škodljivih transmaščobnih kislin. Omejitev bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila, pa tudi za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane.
V oddaji Koda bomo govorili o vse bolj strogi in plačljivi obravnavi na urgencah. Po nekaterih ocenah je namreč približno 60 do 70 odstotkov obiskov na urgenci takšnih, ki bi jih lahko pacienti opravili pri svojih izbranih osebnih zdravnikih med izvajanjem redne službe. Goste v studiu bomo vprašali: kdaj je torej primer nujen in kdaj ne? Kdo oceni nujnost stanja – je to zdravnik ali medicinska sestra? Je lahko tiščanje v prsih upravičen razlog za obisk urgence? Zakaj v nekaterih urgencah zaračunavajo nenujne obiske, v drugih pa ne? Zakaj imajo urgence po Sloveniji različna merila glede zaračunavanja nenujnih obiskov?
V oddaji Koda bomo govorili o vse bolj strogi in plačljivi obravnavi na urgencah. Po nekaterih ocenah je namreč približno 60 do 70 odstotkov obiskov na urgenci takšnih, ki bi jih lahko pacienti opravili pri svojih izbranih osebnih zdravnikih med izvajanjem redne službe. Goste v studiu bomo vprašali: kdaj je torej primer nujen in kdaj ne? Kdo oceni nujnost stanja – je to zdravnik ali medicinska sestra? Je lahko tiščanje v prsih upravičen razlog za obisk urgence? Zakaj v nekaterih urgencah zaračunavajo nenujne obiske, v drugih pa ne? Zakaj imajo urgence po Sloveniji različna merila glede zaračunavanja nenujnih obiskov?
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Iz pred kratkim objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je razvidno, da so se cene v EU v obdobju od leta 2000 do konca leta 2017 dvignile za nekaj več kot 36 odstotkov. Najbolj so se cene zvišale v Romuniji, za skoraj 300 odstotkov, najmanj v Nemčiji, nekaj manj kot za 29 odstotkov, v Sloveniji pa je bil skupen dvig cen v tem času skoraj 64 odstoten. Upoštevaje statistično resnico, da nekateri jedo zelje, drugi meso, v povprečju pa vsi jemo segedin golaž, bomo v prvi oddaji Koda v novi sezoni vzeli pod drobnogled cene življenjskih potrebščin v Sloveniji in preverili, kako drago je v resnici življenje v naši državi.
Iz pred kratkim objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je razvidno, da so se cene v EU v obdobju od leta 2000 do konca leta 2017 dvignile za nekaj več kot 36 odstotkov. Najbolj so se cene zvišale v Romuniji, za skoraj 300 odstotkov, najmanj v Nemčiji, nekaj manj kot za 29 odstotkov, v Sloveniji pa je bil skupen dvig cen v tem času skoraj 64 odstoten. Upoštevaje statistično resnico, da nekateri jedo zelje, drugi meso, v povprečju pa vsi jemo segedin golaž, bomo v prvi oddaji Koda v novi sezoni vzeli pod drobnogled cene življenjskih potrebščin v Sloveniji in preverili, kako drago je v resnici življenje v naši državi.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Nove razsodbe v zadevi krediti v švicarskih frankih, neučinkovit pregon finančnih oderuhov, propadel poskus zdravstvene reforme. Zastareli vlaki Slovenskih železnic in nedostopnost javnega prevoza za invalide, resnice in laži o prehrani ter zavajanje trgovcev in proizvajalcev. To so teme, ki smo jim v Kodi letos namenili največ pozornosti. Se je kaj spremenilo?
Nove razsodbe v zadevi krediti v švicarskih frankih, neučinkovit pregon finančnih oderuhov, propadel poskus zdravstvene reforme. Zastareli vlaki Slovenskih železnic in nedostopnost javnega prevoza za invalide, resnice in laži o prehrani ter zavajanje trgovcev in proizvajalcev. To so teme, ki smo jim v Kodi letos namenili največ pozornosti. Se je kaj spremenilo?
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Kaj storiti, če vam upravnik stavbe za 700 odstotkov poviša znesek za rezervni sklad? In, kako zamenjati upravnika, ki je hkrati tudi lastnik več kot polovice stavbe, ki jo samovoljno upravlja na škodo ostalih etažnih lastnikov? Primerov, ko en sam etažni lastnik obvladuje več kot polovico večstanovanjske stavbe, je v Sloveniji malo. V tujini je pa to sploh ni možno, saj vpliv prevladujočih lastnikov pa tam običajno omejujejo s tako imenovano dvojno večino. Ali bo po novem tudi slovenska zakonodaja vsebovala takšno varovalko, naj bi izvedeli letos jeseni, ministrstvo za okolje in prostor namreč za takrat napoveduje predstavitev predloga novega stanovanjskega zakona. Združenja etažnih lastnikov opozarjajo, da je čas, da se ministrstva, v katerih delokrog spada stanovanjska problematika povežejo in pripravijo celovito rešitev.
Kaj storiti, če vam upravnik stavbe za 700 odstotkov poviša znesek za rezervni sklad? In, kako zamenjati upravnika, ki je hkrati tudi lastnik več kot polovice stavbe, ki jo samovoljno upravlja na škodo ostalih etažnih lastnikov? Primerov, ko en sam etažni lastnik obvladuje več kot polovico večstanovanjske stavbe, je v Sloveniji malo. V tujini je pa to sploh ni možno, saj vpliv prevladujočih lastnikov pa tam običajno omejujejo s tako imenovano dvojno večino. Ali bo po novem tudi slovenska zakonodaja vsebovala takšno varovalko, naj bi izvedeli letos jeseni, ministrstvo za okolje in prostor namreč za takrat napoveduje predstavitev predloga novega stanovanjskega zakona. Združenja etažnih lastnikov opozarjajo, da je čas, da se ministrstva, v katerih delokrog spada stanovanjska problematika povežejo in pripravijo celovito rešitev.
Post izstrada raka. S hrano brez holesterola vplivamo na koncentracijo holesterola v telesu. Superživila so super zdrava. Rdeče meso je rakotvorno, perutnina pa ne. So to miti ali resnica? Kaj o tem pravi znanost? Odgovore boste dobili v torek v Kodi.
Post izstrada raka. S hrano brez holesterola vplivamo na koncentracijo holesterola v telesu. Superživila so super zdrava. Rdeče meso je rakotvorno, perutnina pa ne. So to miti ali resnica? Kaj o tem pravi znanost? Odgovore boste dobili v torek v Kodi.
Post izstrada raka. S hrano brez holesterola vplivamo na koncentracijo holesterola v telesu. Superživila so super zdrava. Rdeče meso je rakotvorno, perutnina pa ne. So to miti ali resnica? Kaj o tem pravi znanost? Odgovore boste dobili v torek v Kodi.
Post izstrada raka. S hrano brez holesterola vplivamo na koncentracijo holesterola v telesu. Superživila so super zdrava. Rdeče meso je rakotvorno, perutnina pa ne. So to miti ali resnica? Kaj o tem pravi znanost? Odgovore boste dobili v torek v Kodi.
Prihodnji torek bomo govorili o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so v zadnjih mesecih zvišale premije. Poglavitni razlog naj bi bilo zvišanje cen zdravstvenih storitev. A se s tem na ministrstvu za zdravje ne strinjajo. Kot trdijo, so se cene zdravstvenih storitev v zadnjih letih znižale za 8,5 odstotka, zavarovalnice pa v tem obdobju niso ustrezno zmanjševale premij, ampak so jih povečevale.
Prihodnji torek bomo govorili o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so v zadnjih mesecih zvišale premije. Poglavitni razlog naj bi bilo zvišanje cen zdravstvenih storitev. A se s tem na ministrstvu za zdravje ne strinjajo. Kot trdijo, so se cene zdravstvenih storitev v zadnjih letih znižale za 8,5 odstotka, zavarovalnice pa v tem obdobju niso ustrezno zmanjševale premij, ampak so jih povečevale.
Prihodnji torek bomo govorili o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so v zadnjih mesecih zvišale premije. Poglavitni razlog naj bi bilo zvišanje cen zdravstvenih storitev. A se s tem na ministrstvu za zdravje ne strinjajo. Kot trdijo, so se cene zdravstvenih storitev v zadnjih letih znižale za 8,5 odstotka, zavarovalnice pa v tem obdobju niso ustrezno zmanjševale premij, ampak so jih povečevale.
Prihodnji torek bomo govorili o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so v zadnjih mesecih zvišale premije. Poglavitni razlog naj bi bilo zvišanje cen zdravstvenih storitev. A se s tem na ministrstvu za zdravje ne strinjajo. Kot trdijo, so se cene zdravstvenih storitev v zadnjih letih znižale za 8,5 odstotka, zavarovalnice pa v tem obdobju niso ustrezno zmanjševale premij, ampak so jih povečevale.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V torkovi oddaji bomo govorili o dogajanju na nepremičninskem trgu, ki je že od lani zelo pestro. Cene stanovanj so poskočile. In če je bilo treba še lani v Ljubljani za kvadratni meter v povprečju odšteti dobrih 2.200 evrov, je danes cena že 3000 in celo več. Strokovnjaki pravijo, da se bo rast cen nadaljevala, marsikdo pa se že sprašuje, ali se napihuje nov nepremičninski balon.
V torkovi oddaji bomo govorili o dogajanju na nepremičninskem trgu, ki je že od lani zelo pestro. Cene stanovanj so poskočile. In če je bilo treba še lani v Ljubljani za kvadratni meter v povprečju odšteti dobrih 2.200 evrov, je danes cena že 3000 in celo več. Strokovnjaki pravijo, da se bo rast cen nadaljevala, marsikdo pa se že sprašuje, ali se napihuje nov nepremičninski balon.
Ena od novosti, ki jih prinaša evropska direktiva o varovanju osebnih podatkov, ki bo stopila v veljavo 25. maja je, da bo lahko posameznik, v kolikor ne bo želel, da se njegovi osebni podatki obdelujejo in ob pogoju, da ni zakonitih razlogov za njihovo nadaljnjo hrambo, od poslovnih subjektov in drugih zahteval, da se njegovi podatki zbrišejo. Kaj bodo po 25. maju o vas lahko vedeli trgovci, kdo bo lahko poznal vaše potovalne navade in kdo informacije iz elektronske redovalnice vašega otroka? In komu bo tudi po tem datumu dovoljen neomejen dostop do vseh vaših podatkov o prihodkih ali premoženjskem stanju?
Ena od novosti, ki jih prinaša evropska direktiva o varovanju osebnih podatkov, ki bo stopila v veljavo 25. maja je, da bo lahko posameznik, v kolikor ne bo želel, da se njegovi osebni podatki obdelujejo in ob pogoju, da ni zakonitih razlogov za njihovo nadaljnjo hrambo, od poslovnih subjektov in drugih zahteval, da se njegovi podatki zbrišejo. Kaj bodo po 25. maju o vas lahko vedeli trgovci, kdo bo lahko poznal vaše potovalne navade in kdo informacije iz elektronske redovalnice vašega otroka? In komu bo tudi po tem datumu dovoljen neomejen dostop do vseh vaših podatkov o prihodkih ali premoženjskem stanju?
Ena od novosti, ki jih prinaša evropska direktiva o varovanju osebnih podatkov, ki bo stopila v veljavo 25. maja je, da bo lahko posameznik, v kolikor ne bo želel, da se njegovi osebni podatki obdelujejo in ob pogoju, da ni zakonitih razlogov za njihovo nadaljnjo hrambo, od poslovnih subjektov in drugih zahteval, da se njegovi podatki zbrišejo. Kaj bodo po 25. maju o vas lahko vedeli trgovci, kdo bo lahko poznal vaše potovalne navade in kdo informacije iz elektronske redovalnice vašega otroka? In komu bo tudi po tem datumu dovoljen neomejen dostop do vseh vaših podatkov o prihodkih ali premoženjskem stanju?
Ena od novosti, ki jih prinaša evropska direktiva o varovanju osebnih podatkov, ki bo stopila v veljavo 25. maja je, da bo lahko posameznik, v kolikor ne bo želel, da se njegovi osebni podatki obdelujejo in ob pogoju, da ni zakonitih razlogov za njihovo nadaljnjo hrambo, od poslovnih subjektov in drugih zahteval, da se njegovi podatki zbrišejo. Kaj bodo po 25. maju o vas lahko vedeli trgovci, kdo bo lahko poznal vaše potovalne navade in kdo informacije iz elektronske redovalnice vašega otroka? In komu bo tudi po tem datumu dovoljen neomejen dostop do vseh vaših podatkov o prihodkih ali premoženjskem stanju?
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Slovenska zdravnica, ki se je pred 11 leti odločila za povečanje dojk z vstavitvijo silikonskih vsadkov, svojo bolečo izkušnjo pa opisala na blogu, je pravico poiskala na sodišču. Kaj vse bi morala vedeti vsaka ženska, preden se odloči za tak poseg. Je zdravnik izpolnil pojasnilno dolžnost v celoti in pacientko obvestil o vseh možnih posledicah?
Slovenska zdravnica, ki se je pred 11 leti odločila za povečanje dojk z vstavitvijo silikonskih vsadkov, svojo bolečo izkušnjo pa opisala na blogu, je pravico poiskala na sodišču. Kaj vse bi morala vedeti vsaka ženska, preden se odloči za tak poseg. Je zdravnik izpolnil pojasnilno dolžnost v celoti in pacientko obvestil o vseh možnih posledicah?
Govorili bomo o ovirah, s katerimi se vsakodnevno soočajo slovenski invalidi, ki jih je v naši državi okoli 170 tisoč. Mineva 10 let, odkar je Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela decembra 2006. Eden ključnih poudarkov v konvenciji je enaka dostopnost do storitev, dobrin in grajenega okolja. Katere ovire morajo premagovati invalidi v vsakodnevnem življenju: ko se odpravijo na vlak, na avtobus. Ko morajo v zdravstveni dom, ko se odločijo za študij.
Govorili bomo o ovirah, s katerimi se vsakodnevno soočajo slovenski invalidi, ki jih je v naši državi okoli 170 tisoč. Mineva 10 let, odkar je Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela decembra 2006. Eden ključnih poudarkov v konvenciji je enaka dostopnost do storitev, dobrin in grajenega okolja. Katere ovire morajo premagovati invalidi v vsakodnevnem življenju: ko se odpravijo na vlak, na avtobus. Ko morajo v zdravstveni dom, ko se odločijo za študij.
Govorili bomo o ovirah, s katerimi se vsakodnevno soočajo slovenski invalidi, ki jih je v naši državi okoli 170 tisoč. Mineva 10 let, odkar je Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela decembra 2006. Eden ključnih poudarkov v konvenciji je enaka dostopnost do storitev, dobrin in grajenega okolja. Katere ovire morajo premagovati invalidi v vsakodnevnem življenju: ko se odpravijo na vlak, na avtobus. Ko morajo v zdravstveni dom, ko se odločijo za študij.
Govorili bomo o ovirah, s katerimi se vsakodnevno soočajo slovenski invalidi, ki jih je v naši državi okoli 170 tisoč. Mineva 10 let, odkar je Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela decembra 2006. Eden ključnih poudarkov v konvenciji je enaka dostopnost do storitev, dobrin in grajenega okolja. Katere ovire morajo premagovati invalidi v vsakodnevnem življenju: ko se odpravijo na vlak, na avtobus. Ko morajo v zdravstveni dom, ko se odločijo za študij.
Koda bo pod drobnogled vzela novosti, ki jih Evropska komisija napoveduje na področju varstva potrošnikov. Bruselj med drugim namerava z novo direktivo poenotiti pravila za nakupe prek spleta ali neposredno v trgovini v primeru nakupa okvarjenega oziroma neustreznega blaga. Vendar nova pravila za nekatere države, med njimi je tudi Slovenija, pomenijo nižanje sedanjih standardov. Bo torej nova evropska direktiva skrčila pravice slovenskih potrošnikov?
Koda bo pod drobnogled vzela novosti, ki jih Evropska komisija napoveduje na področju varstva potrošnikov. Bruselj med drugim namerava z novo direktivo poenotiti pravila za nakupe prek spleta ali neposredno v trgovini v primeru nakupa okvarjenega oziroma neustreznega blaga. Vendar nova pravila za nekatere države, med njimi je tudi Slovenija, pomenijo nižanje sedanjih standardov. Bo torej nova evropska direktiva skrčila pravice slovenskih potrošnikov?
Banke so lani znova dražile svoje storitve, nekatere pa so uvedle celo nova nadomestila za menjavo valute oziroma za obdelavo plačilnih transakcij v neevrskih valutah. Še posebej dragi so dvigi gotovine v neevrskih državah na bankomatih drugih bank, saj morate nadomestilu običajno prišteti še provizijo. Po novem vas lahko tam, kjer nimajo evra, drago stanejo tudi kartična plačila v trgovinah ali gostinskih lokalih. Poleg tega zveza potrošnikov ugotavlja velike razlike med stroški, ki vam jih banka zaračuna za vsakodnevno poslovanje doma: razlika med najdražjo in najcenejšo banko je za komitenta, ki večino poslovanja opravi pri okencu, kar 180 evrov letno. Je torej čas za zamenjavo banke? In kako izbrati pravo?
Banke so lani znova dražile svoje storitve, nekatere pa so uvedle celo nova nadomestila za menjavo valute oziroma za obdelavo plačilnih transakcij v neevrskih valutah. Še posebej dragi so dvigi gotovine v neevrskih državah na bankomatih drugih bank, saj morate nadomestilu običajno prišteti še provizijo. Po novem vas lahko tam, kjer nimajo evra, drago stanejo tudi kartična plačila v trgovinah ali gostinskih lokalih. Poleg tega zveza potrošnikov ugotavlja velike razlike med stroški, ki vam jih banka zaračuna za vsakodnevno poslovanje doma: razlika med najdražjo in najcenejšo banko je za komitenta, ki večino poslovanja opravi pri okencu, kar 180 evrov letno. Je torej čas za zamenjavo banke? In kako izbrati pravo?
Banke so lani znova dražile svoje storitve, nekatere pa so uvedle celo nova nadomestila za menjavo valute oziroma za obdelavo plačilnih transakcij v neevrskih valutah. Še posebej dragi so dvigi gotovine v neevrskih državah na bankomatih drugih bank, saj morate nadomestilu običajno prišteti še provizijo. Po novem vas lahko tam, kjer nimajo evra, drago stanejo tudi kartična plačila v trgovinah ali gostinskih lokalih. Poleg tega zveza potrošnikov ugotavlja velike razlike med stroški, ki vam jih banka zaračuna za vsakodnevno poslovanje doma: razlika med najdražjo in najcenejšo banko je za komitenta, ki večino poslovanja opravi pri okencu, kar 180 evrov letno. Je torej čas za zamenjavo banke? In kako izbrati pravo?
Banke so lani znova dražile svoje storitve, nekatere pa so uvedle celo nova nadomestila za menjavo valute oziroma za obdelavo plačilnih transakcij v neevrskih valutah. Še posebej dragi so dvigi gotovine v neevrskih državah na bankomatih drugih bank, saj morate nadomestilu običajno prišteti še provizijo. Po novem vas lahko tam, kjer nimajo evra, drago stanejo tudi kartična plačila v trgovinah ali gostinskih lokalih. Poleg tega zveza potrošnikov ugotavlja velike razlike med stroški, ki vam jih banka zaračuna za vsakodnevno poslovanje doma: razlika med najdražjo in najcenejšo banko je za komitenta, ki večino poslovanja opravi pri okencu, kar 180 evrov letno. Je torej čas za zamenjavo banke? In kako izbrati pravo?
Januarja sta bila v parlamentarni postopek vložena dva predloga zakona, eden bi olajšal dostop do konoplje v medicinske namene, drugi pa tudi v osebne. Mladinsko združenje Brez izgovora, ki legalizaciji konoplje v osebne namene nasprotuje, opozarja predvsem na škodljive posledice predlagane ureditve za mlade. Predlagani legalizaciji konoplje nasprotuje tudi Koordinacija zdravniških organizacij, ki med drugim vključuje Zdravniško zbornico in Slovensko zdravniško društvo. Menijo namreč, da je medicinska konoplja bolnikom v Sloveniji že na voljo. Na drugi strani pa predstavniki Mednarodnega inštituta za kanabinoide in Zdravnikov za regulacijo konoplje parlamentu z deklaracijo sporočajo, da je prepoved konoplje škodljiva, neučinkovita in nepotrebna.
Januarja sta bila v parlamentarni postopek vložena dva predloga zakona, eden bi olajšal dostop do konoplje v medicinske namene, drugi pa tudi v osebne. Mladinsko združenje Brez izgovora, ki legalizaciji konoplje v osebne namene nasprotuje, opozarja predvsem na škodljive posledice predlagane ureditve za mlade. Predlagani legalizaciji konoplje nasprotuje tudi Koordinacija zdravniških organizacij, ki med drugim vključuje Zdravniško zbornico in Slovensko zdravniško društvo. Menijo namreč, da je medicinska konoplja bolnikom v Sloveniji že na voljo. Na drugi strani pa predstavniki Mednarodnega inštituta za kanabinoide in Zdravnikov za regulacijo konoplje parlamentu z deklaracijo sporočajo, da je prepoved konoplje škodljiva, neučinkovita in nepotrebna.
Januarja sta bila v parlamentarni postopek vložena dva predloga zakona, eden bi olajšal dostop do konoplje v medicinske namene, drugi pa tudi v osebne. Mladinsko združenje Brez izgovora, ki legalizaciji konoplje v osebne namene nasprotuje, opozarja predvsem na škodljive posledice predlagane ureditve za mlade. Predlagani legalizaciji konoplje nasprotuje tudi Koordinacija zdravniških organizacij, ki med drugim vključuje Zdravniško zbornico in Slovensko zdravniško društvo. Menijo namreč, da je medicinska konoplja bolnikom v Sloveniji že na voljo. Na drugi strani pa predstavniki Mednarodnega inštituta za kanabinoide in Zdravnikov za regulacijo konoplje parlamentu z deklaracijo sporočajo, da je prepoved konoplje škodljiva, neučinkovita in nepotrebna.
Januarja sta bila v parlamentarni postopek vložena dva predloga zakona, eden bi olajšal dostop do konoplje v medicinske namene, drugi pa tudi v osebne. Mladinsko združenje Brez izgovora, ki legalizaciji konoplje v osebne namene nasprotuje, opozarja predvsem na škodljive posledice predlagane ureditve za mlade. Predlagani legalizaciji konoplje nasprotuje tudi Koordinacija zdravniških organizacij, ki med drugim vključuje Zdravniško zbornico in Slovensko zdravniško društvo. Menijo namreč, da je medicinska konoplja bolnikom v Sloveniji že na voljo. Na drugi strani pa predstavniki Mednarodnega inštituta za kanabinoide in Zdravnikov za regulacijo konoplje parlamentu z deklaracijo sporočajo, da je prepoved konoplje škodljiva, neučinkovita in nepotrebna.
Tokrat bomo govorili o dostopnosti osebnih podatkov v informacijskem sistemu e-Zdravje. V zadnjem času se v tisku kar vrstijo opozorila, da so pacientovi osebni podatki dostopni preširokemu krogu ljudi, torej ne le zdravnikom. Proti kršitvi varovanja osebnih podatkov so najbolj odločno nastopili psihiatri. V zaščito pacientov e-napotnic in e-receptov zato ne uporabljajo, inšpekcija pa jim grozi z globami. Gre res za preširoko dostopnost do občutljivih informacij? In kdo poleg zdravnikov, ki so sicer zavezani k poklicni molčečnosti, še lahko vidi vse vaše diagnoze - pa naj gre za diagnozo rak, okužbo s HIVom, ki človeka še posebej stigmatizira, duševno motnjo, alkoholno odvisnost ali prekinitev nosečnosti.
Tokrat bomo govorili o dostopnosti osebnih podatkov v informacijskem sistemu e-Zdravje. V zadnjem času se v tisku kar vrstijo opozorila, da so pacientovi osebni podatki dostopni preširokemu krogu ljudi, torej ne le zdravnikom. Proti kršitvi varovanja osebnih podatkov so najbolj odločno nastopili psihiatri. V zaščito pacientov e-napotnic in e-receptov zato ne uporabljajo, inšpekcija pa jim grozi z globami. Gre res za preširoko dostopnost do občutljivih informacij? In kdo poleg zdravnikov, ki so sicer zavezani k poklicni molčečnosti, še lahko vidi vse vaše diagnoze - pa naj gre za diagnozo rak, okužbo s HIVom, ki človeka še posebej stigmatizira, duševno motnjo, alkoholno odvisnost ali prekinitev nosečnosti.
Tokrat bomo govorili o dostopnosti osebnih podatkov v informacijskem sistemu e-Zdravje. V zadnjem času se v tisku kar vrstijo opozorila, da so pacientovi osebni podatki dostopni preširokemu krogu ljudi, torej ne le zdravnikom. Proti kršitvi varovanja osebnih podatkov so najbolj odločno nastopili psihiatri. V zaščito pacientov e-napotnic in e-receptov zato ne uporabljajo, inšpekcija pa jim grozi z globami. Gre res za preširoko dostopnost do občutljivih informacij? In kdo poleg zdravnikov, ki so sicer zavezani k poklicni molčečnosti, še lahko vidi vse vaše diagnoze - pa naj gre za diagnozo rak, okužbo s HIVom, ki človeka še posebej stigmatizira, duševno motnjo, alkoholno odvisnost ali prekinitev nosečnosti.
Tokrat bomo govorili o dostopnosti osebnih podatkov v informacijskem sistemu e-Zdravje. V zadnjem času se v tisku kar vrstijo opozorila, da so pacientovi osebni podatki dostopni preširokemu krogu ljudi, torej ne le zdravnikom. Proti kršitvi varovanja osebnih podatkov so najbolj odločno nastopili psihiatri. V zaščito pacientov e-napotnic in e-receptov zato ne uporabljajo, inšpekcija pa jim grozi z globami. Gre res za preširoko dostopnost do občutljivih informacij? In kdo poleg zdravnikov, ki so sicer zavezani k poklicni molčečnosti, še lahko vidi vse vaše diagnoze - pa naj gre za diagnozo rak, okužbo s HIVom, ki človeka še posebej stigmatizira, duševno motnjo, alkoholno odvisnost ali prekinitev nosečnosti.
Govorili bomo o transmaščobah, ki so precej škodljive za zdaravje, največkrat pa so prisotne v piškotih, tortah, rogljičkih, kruhu, krekerjih, ocvrtih jedeh, margarini. Prva država, ki je z zakonom že leta 2003 omejila vsebnost trans maščob v živilih, je bila Danska. Zdaj bo končno to storila tudi Slovenija, ki bo vsebnost transmaščob v živilih omejila na največ dva grama na sto gramov skupnih maščob. Predpis bo zavezujoč tako za izdelke slovenskih proizvajalcev kot za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane.
Govorili bomo o transmaščobah, ki so precej škodljive za zdaravje, največkrat pa so prisotne v piškotih, tortah, rogljičkih, kruhu, krekerjih, ocvrtih jedeh, margarini. Prva država, ki je z zakonom že leta 2003 omejila vsebnost trans maščob v živilih, je bila Danska. Zdaj bo končno to storila tudi Slovenija, ki bo vsebnost transmaščob v živilih omejila na največ dva grama na sto gramov skupnih maščob. Predpis bo zavezujoč tako za izdelke slovenskih proizvajalcev kot za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Prihodnji teden bomo spet govorili o upravnikih večstanovanjskih stavb. Država že dolgo napoveduje sistemske rešitve na tem področju, nečedni posli nekaterih upravnikov pa se nemoteno nadaljujejo. Upravnik Atrij Celje je po več letih finančnih težav in domnevnih goljufijah, zaradi katerih ga preiskuje policija, končal v stečaju. Upniki, med katerimi so tudi etažni lastniki, svoje terjatve lahko prijavijo do 15.marca. Prav vsi lastniki stanovanj, ki jih je eden največjih upravnikov blokov Atrij Celje - z Radovanom Cinkom na direktorskem mestu - domnevno ogoljufal in še oškodoval za več milijonov evrov, morajo svojo pravico iskati pri stečajni upraviteljici. Sami bodo torej morali dokazovati, da so plačevali rezervni sklad in da so Atriju tudi plačali stroške za elektriko in odvoz smeti, ki do dobaviteljev nikoli niso prišli. Združenje etažnih lastnikov Slovenije je pripravilo predlog novega zakona o upravljanju etažnih lastnikov in ga posredovalo ministrstvu za okolje in prostor. Kdaj se bo na področju upravljanja večstanovanjskih stavb kaj spremenilo?
Prihodnji teden bomo spet govorili o upravnikih večstanovanjskih stavb. Država že dolgo napoveduje sistemske rešitve na tem področju, nečedni posli nekaterih upravnikov pa se nemoteno nadaljujejo. Upravnik Atrij Celje je po več letih finančnih težav in domnevnih goljufijah, zaradi katerih ga preiskuje policija, končal v stečaju. Upniki, med katerimi so tudi etažni lastniki, svoje terjatve lahko prijavijo do 15.marca. Prav vsi lastniki stanovanj, ki jih je eden največjih upravnikov blokov Atrij Celje - z Radovanom Cinkom na direktorskem mestu - domnevno ogoljufal in še oškodoval za več milijonov evrov, morajo svojo pravico iskati pri stečajni upraviteljici. Sami bodo torej morali dokazovati, da so plačevali rezervni sklad in da so Atriju tudi plačali stroške za elektriko in odvoz smeti, ki do dobaviteljev nikoli niso prišli. Združenje etažnih lastnikov Slovenije je pripravilo predlog novega zakona o upravljanju etažnih lastnikov in ga posredovalo ministrstvu za okolje in prostor. Kdaj se bo na področju upravljanja večstanovanjskih stavb kaj spremenilo?
Prihodnji teden bomo spet govorili o upravnikih večstanovanjskih stavb. Država že dolgo napoveduje sistemske rešitve na tem področju, nečedni posli nekaterih upravnikov pa se nemoteno nadaljujejo. Upravnik Atrij Celje je po več letih finančnih težav in domnevnih goljufijah, zaradi katerih ga preiskuje policija, končal v stečaju. Upniki, med katerimi so tudi etažni lastniki, svoje terjatve lahko prijavijo do 15.marca. Prav vsi lastniki stanovanj, ki jih je eden največjih upravnikov blokov Atrij Celje - z Radovanom Cinkom na direktorskem mestu - domnevno ogoljufal in še oškodoval za več milijonov evrov, morajo svojo pravico iskati pri stečajni upraviteljici. Sami bodo torej morali dokazovati, da so plačevali rezervni sklad in da so Atriju tudi plačali stroške za elektriko in odvoz smeti, ki do dobaviteljev nikoli niso prišli. Združenje etažnih lastnikov Slovenije je pripravilo predlog novega zakona o upravljanju etažnih lastnikov in ga posredovalo ministrstvu za okolje in prostor. Kdaj se bo na področju upravljanja večstanovanjskih stavb kaj spremenilo?
Prihodnji teden bomo spet govorili o upravnikih večstanovanjskih stavb. Država že dolgo napoveduje sistemske rešitve na tem področju, nečedni posli nekaterih upravnikov pa se nemoteno nadaljujejo. Upravnik Atrij Celje je po več letih finančnih težav in domnevnih goljufijah, zaradi katerih ga preiskuje policija, končal v stečaju. Upniki, med katerimi so tudi etažni lastniki, svoje terjatve lahko prijavijo do 15.marca. Prav vsi lastniki stanovanj, ki jih je eden največjih upravnikov blokov Atrij Celje - z Radovanom Cinkom na direktorskem mestu - domnevno ogoljufal in še oškodoval za več milijonov evrov, morajo svojo pravico iskati pri stečajni upraviteljici. Sami bodo torej morali dokazovati, da so plačevali rezervni sklad in da so Atriju tudi plačali stroške za elektriko in odvoz smeti, ki do dobaviteljev nikoli niso prišli. Združenje etažnih lastnikov Slovenije je pripravilo predlog novega zakona o upravljanju etažnih lastnikov in ga posredovalo ministrstvu za okolje in prostor. Kdaj se bo na področju upravljanja večstanovanjskih stavb kaj spremenilo?
Velikokrat nam (gledalci) sporočate, da so telekomunikacijski operaterji zelo hitri, ko je treba zvišati ceno ali izterjati dolg, na drugi strani pa potrošniki pogosto nerazumno dolgo čakajo na odpravo napake ali rešitev reklamacije. Dejstvo je, da vse več plačujemo za pakete televizijskih programov, z marcem je napovedan nov dvig cen. Statistični urad je med lanskim in letošnjim januarjem zabeležil že 16 in pol odstotno rast cen naročnin na komercialne televizijske programe. Bo rešitev ponudil nov zakon o medijih, ki naj bi prinesel tudi osnovni televizijski paket brez plačljivih programov, zaradi katerih, tako operaterji, televizija postaja luksuz.
Velikokrat nam (gledalci) sporočate, da so telekomunikacijski operaterji zelo hitri, ko je treba zvišati ceno ali izterjati dolg, na drugi strani pa potrošniki pogosto nerazumno dolgo čakajo na odpravo napake ali rešitev reklamacije. Dejstvo je, da vse več plačujemo za pakete televizijskih programov, z marcem je napovedan nov dvig cen. Statistični urad je med lanskim in letošnjim januarjem zabeležil že 16 in pol odstotno rast cen naročnin na komercialne televizijske programe. Bo rešitev ponudil nov zakon o medijih, ki naj bi prinesel tudi osnovni televizijski paket brez plačljivih programov, zaradi katerih, tako operaterji, televizija postaja luksuz.
Velikokrat nam (gledalci) sporočate, da so telekomunikacijski operaterji zelo hitri, ko je treba zvišati ceno ali izterjati dolg, na drugi strani pa potrošniki pogosto nerazumno dolgo čakajo na odpravo napake ali rešitev reklamacije. Dejstvo je, da vse več plačujemo za pakete televizijskih programov, z marcem je napovedan nov dvig cen. Statistični urad je med lanskim in letošnjim januarjem zabeležil že 16 in pol odstotno rast cen naročnin na komercialne televizijske programe. Bo rešitev ponudil nov zakon o medijih, ki naj bi prinesel tudi osnovni televizijski paket brez plačljivih programov, zaradi katerih, tako operaterji, televizija postaja luksuz.
Velikokrat nam (gledalci) sporočate, da so telekomunikacijski operaterji zelo hitri, ko je treba zvišati ceno ali izterjati dolg, na drugi strani pa potrošniki pogosto nerazumno dolgo čakajo na odpravo napake ali rešitev reklamacije. Dejstvo je, da vse več plačujemo za pakete televizijskih programov, z marcem je napovedan nov dvig cen. Statistični urad je med lanskim in letošnjim januarjem zabeležil že 16 in pol odstotno rast cen naročnin na komercialne televizijske programe. Bo rešitev ponudil nov zakon o medijih, ki naj bi prinesel tudi osnovni televizijski paket brez plačljivih programov, zaradi katerih, tako operaterji, televizija postaja luksuz.
Sredi decembra smo opozorili na nečloveške razmere v nekaterih domovih za starejše. Ko smo pregledovali stanje na terenu, smo ugotovili, da je ponekod stanje zaskrbljujoče, odnosi in higienske razmere nehumane, oskrba predraga, čakalne dobe pa odločno predolge. Razmere v domovih bomo torej spet vzeli pod drobnogled prihodnji teden. Tudi zato, ker so direktorji domov, centri za socialno delo in tudi varuhinja človekovih pravic pred kratkim opozorili, da je v tem trenutku nemogoče dobiti prosto posteljo v kateremkoli od slovenskih domov. Na posteljo trenutno čaka skoraj 8 tisoč ljudi, v nekaterih domovih celo več let.
Sredi decembra smo opozorili na nečloveške razmere v nekaterih domovih za starejše. Ko smo pregledovali stanje na terenu, smo ugotovili, da je ponekod stanje zaskrbljujoče, odnosi in higienske razmere nehumane, oskrba predraga, čakalne dobe pa odločno predolge. Razmere v domovih bomo torej spet vzeli pod drobnogled prihodnji teden. Tudi zato, ker so direktorji domov, centri za socialno delo in tudi varuhinja človekovih pravic pred kratkim opozorili, da je v tem trenutku nemogoče dobiti prosto posteljo v kateremkoli od slovenskih domov. Na posteljo trenutno čaka skoraj 8 tisoč ljudi, v nekaterih domovih celo več let.
Sredi decembra smo opozorili na nečloveške razmere v nekaterih domovih za starejše. Ko smo pregledovali stanje na terenu, smo ugotovili, da je ponekod stanje zaskrbljujoče, odnosi in higienske razmere nehumane, oskrba predraga, čakalne dobe pa odločno predolge. Razmere v domovih bomo torej spet vzeli pod drobnogled prihodnji teden. Tudi zato, ker so direktorji domov, centri za socialno delo in tudi varuhinja človekovih pravic pred kratkim opozorili, da je v tem trenutku nemogoče dobiti prosto posteljo v kateremkoli od slovenskih domov. Na posteljo trenutno čaka skoraj 8 tisoč ljudi, v nekaterih domovih celo več let.
Sredi decembra smo opozorili na nečloveške razmere v nekaterih domovih za starejše. Ko smo pregledovali stanje na terenu, smo ugotovili, da je ponekod stanje zaskrbljujoče, odnosi in higienske razmere nehumane, oskrba predraga, čakalne dobe pa odločno predolge. Razmere v domovih bomo torej spet vzeli pod drobnogled prihodnji teden. Tudi zato, ker so direktorji domov, centri za socialno delo in tudi varuhinja človekovih pravic pred kratkim opozorili, da je v tem trenutku nemogoče dobiti prosto posteljo v kateremkoli od slovenskih domov. Na posteljo trenutno čaka skoraj 8 tisoč ljudi, v nekaterih domovih celo več let.
Tokrat pod drobnogledom zdravstvo. Splošni dogovor o zdravstvu za letos med drugim predvideva dodatne milijone za skrajševanje čakalnih vrst, širi program fizioterapije in za pet odstotkov zvišuje cene zdravstvenih storitev. Na nujnost zvišanja cen so že dlje časa opozarjali zdravstveni zavodi, ki trdijo, da so tudi zato v rdečih številkah. Največ razburjenja, tudi med pacienti, pa je povzročila predvidena denarna kazen za tiste zdravnike, ki bodo bolnika neupravičeno napotili na specialistični pregled.
Tokrat pod drobnogledom zdravstvo. Splošni dogovor o zdravstvu za letos med drugim predvideva dodatne milijone za skrajševanje čakalnih vrst, širi program fizioterapije in za pet odstotkov zvišuje cene zdravstvenih storitev. Na nujnost zvišanja cen so že dlje časa opozarjali zdravstveni zavodi, ki trdijo, da so tudi zato v rdečih številkah. Največ razburjenja, tudi med pacienti, pa je povzročila predvidena denarna kazen za tiste zdravnike, ki bodo bolnika neupravičeno napotili na specialistični pregled.
V Kodi bomo pod drobnogled znova vzeli zdravstvo. Pred kratkim je javnost razburila novica, da zdravnike, ki bodo bolnika neupravičeno napotili na specialistični pregled, lahko doleti denarna kazen. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da želijo na ta način omogočiti hitrejši dostop do preiskav tistim, ki jih nujno potrebujejo. V zdravniški zbornici in sindikatu družinskih zdravnikov pa menijo, da je tak ukrep nezakonit, predvsem pa zelo škodljiv za bolnike. Več o tem in tudi o pred kratkim sprejetem splošnem dogovoru o zdravstvu, ki za pet odstotkov zvišuje cene zdravstvenih storitev, širi program fizioterapije in priliva dodatne milijone evrov v skrajševanje čakalnih vrst, prihodnji torek.
V Kodi bomo pod drobnogled znova vzeli zdravstvo. Pred kratkim je javnost razburila novica, da zdravnike, ki bodo bolnika neupravičeno napotili na specialistični pregled, lahko doleti denarna kazen. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da želijo na ta način omogočiti hitrejši dostop do preiskav tistim, ki jih nujno potrebujejo. V zdravniški zbornici in sindikatu družinskih zdravnikov pa menijo, da je tak ukrep nezakonit, predvsem pa zelo škodljiv za bolnike. Več o tem in tudi o pred kratkim sprejetem splošnem dogovoru o zdravstvu, ki za pet odstotkov zvišuje cene zdravstvenih storitev, širi program fizioterapije in priliva dodatne milijone evrov v skrajševanje čakalnih vrst, prihodnji torek.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Kaj bo prinesel prihod Uberja v Slovenijo? Ministrstvo za infrastrukturo je namreč v javno razpravo poslalo novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki odpira vrata enemu najmočnejših tehnoloških startupov, ki je zamajal industrijo prometa. Kot pravijo na minustrstvu, je cilj predloganovele zakona, da se omogočijo inovativne tehnologije, ki lahko zagotovijo, da si ponudniki delijo sredstva, čas in znanje, uporabniki pa dobijo nove storitve z nižjimi cenami. Zakonodajnemu prodelogu bodo zagotovo najbolj nasprotovali taksisti, ki so že večkrat izrazili strah pred nelojalno konkurenco. "Vojno" Uberju pa so že napovedali tudi sindikati, češ da je Uber eno tistih podjetij, ki profitira na podlagi nižanja standardov dela ter prekarizacije in espejizacije dela.
Kaj bo prinesel prihod Uberja v Slovenijo? Ministrstvo za infrastrukturo je namreč v javno razpravo poslalo novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki odpira vrata enemu najmočnejših tehnoloških startupov, ki je zamajal industrijo prometa. Kot pravijo na minustrstvu, je cilj predloganovele zakona, da se omogočijo inovativne tehnologije, ki lahko zagotovijo, da si ponudniki delijo sredstva, čas in znanje, uporabniki pa dobijo nove storitve z nižjimi cenami. Zakonodajnemu prodelogu bodo zagotovo najbolj nasprotovali taksisti, ki so že večkrat izrazili strah pred nelojalno konkurenco. "Vojno" Uberju pa so že napovedali tudi sindikati, češ da je Uber eno tistih podjetij, ki profitira na podlagi nižanja standardov dela ter prekarizacije in espejizacije dela.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Prihodnji teden bomo govorili o tem, kako varni so mesni izdelki, ki jih kupujemo v slovenskih trgovinah. Pred kratkim je Inšpekcija za varno hrane za najmanj en mesec zaprla obrat enega največjih mesnopredelovalnih podjetij - Mesnine dežele Kranjske. Vzrok? Resne higienske in tehnične pomanjkljivosti, nezagotavljanje sledljivosti in varnosti živil, slaba odzivnost vodstva na ukrepe, ki jih je izrekla inšpekcija. Čeprav v primeru MDK niso našli izdelkov, ki ne bi smeli biti na trgu, pa so inšpektorji povedali, da zaradi stanja v obratu ne morejo dovoliti nadaljevanja proizvodnje. Ali to pomeni, da se potrošniki lahko zahvalimo zgolj sreči, da smo jo odnesli brez posledic za naše zdravje?
Prihodnji teden bomo govorili o tem, kako varni so mesni izdelki, ki jih kupujemo v slovenskih trgovinah. Pred kratkim je Inšpekcija za varno hrane za najmanj en mesec zaprla obrat enega največjih mesnopredelovalnih podjetij - Mesnine dežele Kranjske. Vzrok? Resne higienske in tehnične pomanjkljivosti, nezagotavljanje sledljivosti in varnosti živil, slaba odzivnost vodstva na ukrepe, ki jih je izrekla inšpekcija. Čeprav v primeru MDK niso našli izdelkov, ki ne bi smeli biti na trgu, pa so inšpektorji povedali, da zaradi stanja v obratu ne morejo dovoliti nadaljevanja proizvodnje. Ali to pomeni, da se potrošniki lahko zahvalimo zgolj sreči, da smo jo odnesli brez posledic za naše zdravje?
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Višje sodišče v Ljubljani je nedavno ugotovilo, da je banka bila seznanjena z napovedmi glede tečaja švicarskega franka, potrošnika pa s tem ni seznanila in je na potrošnika prevalila tudi celotno valutno tveganje, zato je razsodilo ničnost kreditne pogodbe. Kreditojemalec je posojilo najel pri Sparkasse. Sicer pa so posojilojemalci vložili okrog 80 tožbenih zahtevkov, dva primera čakata na odločitev Vrhovnega sodišča, ena zadeva je na Ustavnem. Se je z najnovejšo sodbo v zadevi švicarski frank dokončno oblikovala sodna praksa, ki ji bodo sledile tudi odločitve sodišč v drugih zadevah? Je odločitev sodišča ugodnejša od sistemske ureditve v predlogu zakona, ki ga je pripravilo Združenje frank? Bi zakon prekinil postopke pred sodišči, ki so v teku?
Višje sodišče v Ljubljani je nedavno ugotovilo, da je banka bila seznanjena z napovedmi glede tečaja švicarskega franka, potrošnika pa s tem ni seznanila in je na potrošnika prevalila tudi celotno valutno tveganje, zato je razsodilo ničnost kreditne pogodbe. Kreditojemalec je posojilo najel pri Sparkasse. Sicer pa so posojilojemalci vložili okrog 80 tožbenih zahtevkov, dva primera čakata na odločitev Vrhovnega sodišča, ena zadeva je na Ustavnem. Se je z najnovejšo sodbo v zadevi švicarski frank dokončno oblikovala sodna praksa, ki ji bodo sledile tudi odločitve sodišč v drugih zadevah? Je odločitev sodišča ugodnejša od sistemske ureditve v predlogu zakona, ki ga je pripravilo Združenje frank? Bi zakon prekinil postopke pred sodišči, ki so v teku?
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Tokrat bomo pod drobnogled vzeli korupcijske zgodbe, povezne z vozniškimi dovoljenji. Celjski kriminalisti so pred kratkim zaključili preiskavo, ki je med drugim pokazala, da naj bi eden od inštruktorjev vožnje od kandidatov prejemal podkupnino. V zameno kandidatom ni bilo treba na teoretično usposabljanje, poleg tega jim ni bilo treba v celoti opravljati praktičnega dela usposabljanja. Kdo je odgovoren za kršitve pri izdajanju vozniških dovoljenj?
Tokrat bomo pod drobnogled vzeli korupcijske zgodbe, povezne z vozniškimi dovoljenji. Celjski kriminalisti so pred kratkim zaključili preiskavo, ki je med drugim pokazala, da naj bi eden od inštruktorjev vožnje od kandidatov prejemal podkupnino. V zameno kandidatom ni bilo treba na teoretično usposabljanje, poleg tega jim ni bilo treba v celoti opravljati praktičnega dela usposabljanja. Kdo je odgovoren za kršitve pri izdajanju vozniških dovoljenj?
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Tokrat bomo vzeli pod drobnogled storitve detektivov. Ste vedeli, da precej pogosto raziskujejo nezvestobo parov? Zanimivo je, da jih večinoma najamejo ženske, ki sumijo, da jih partner vara. Moški se menda za tako preverjanje nezvestobe partnerja odločajo redko. A če ste mnenja, da preverjajo zgolj nezvestobo pri parih, ste v zmoti. Vse bolj pogosto namreč detektive zaradi notranjih kraj in prevar, neupravičenih bolniških odsotnosti zaposlenih, lažnega prikazovanja potnih stroškov in odtekanja informacij najemajo podjetja. Za to delo je potrebno pridobiti licenco, vendar je inšpektorat za notranje zadeve pred kratkim opozoril, da se detektive igrajo tudi ljudje brez licence, na nezakonito zbiranje občutljivih osebnih podatkov opozarja tudi informacijska pooblaščenka. Več o vsem tem v prihodnji KODI.
Tokrat bomo vzeli pod drobnogled storitve detektivov. Ste vedeli, da precej pogosto raziskujejo nezvestobo parov? Zanimivo je, da jih večinoma najamejo ženske, ki sumijo, da jih partner vara. Moški se menda za tako preverjanje nezvestobe partnerja odločajo redko. A če ste mnenja, da preverjajo zgolj nezvestobo pri parih, ste v zmoti. Vse bolj pogosto namreč detektive zaradi notranjih kraj in prevar, neupravičenih bolniških odsotnosti zaposlenih, lažnega prikazovanja potnih stroškov in odtekanja informacij najemajo podjetja. Za to delo je potrebno pridobiti licenco, vendar je inšpektorat za notranje zadeve pred kratkim opozoril, da se detektive igrajo tudi ljudje brez licence, na nezakonito zbiranje občutljivih osebnih podatkov opozarja tudi informacijska pooblaščenka. Več o vsem tem v prihodnji KODI.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje Koda, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje prav to, da gledalce ozavešča in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje Koda, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje prav to, da gledalce ozavešča in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Slovenijo zajela kriptomanija. Je to priložnost za izjemen zaslužek ali največja Ponzijeva shema vseh časov? Kdaj in kako bo to področje začela regulirati država? In kdo so Slovenci, ki so s kriptovalutami že obogateli?
Slovenijo zajela kriptomanija. Je to priložnost za izjemen zaslužek ali največja Ponzijeva shema vseh časov? Kdaj in kako bo to področje začela regulirati država? In kdo so Slovenci, ki so s kriptovalutami že obogateli?
Sodobne družbe, ki hkrati ne bi bila tudi potrošniška, si skorajda ne moremo predstavljati. Premalo pa se zavedamo, da nismo potrošniki s pravicami zgolj takrat, ko kupimo izdelek v trgovini ali plačamo storitev, denimo pri frizerju ali pa mehaniku, temveč tudi, ko sklepamo pogodbo z banko ali zavarovalnico, ko vplačujemo v zdravstveno blagajno, ko plačujemo za šolstvo, plačujemo različne davke. Pred devetimi leti je na Televiziji Slovenija nastala oddaja Posebna ponudba, ki je bila namenjena osveščanju potrošnikov, reševanju potrošniških težav ter preverjanju kakovosti izdelkov in storitev, ki so na voljo na trgu. Vendar se je z leti pokazalo, da postajajo kršitve potrošniških pravic vse hujše in lahko v nekaterih primerih usodno zaznamujejo človekovo življenje. Kar nekaj časa je zorela, naposled pa vendarle dozorela zamisel, da moramo ustvarjalci oddaje narediti korak naprej, saj je nastopil čas za nekoliko širše področje delovanja in posledično tudi novo ime. Odslej bo vaše težave reševala oddaja Koda, ki je zrasla na dobrih in trdnih temeljih nekdanje Posebne ponudbe. Ustvarjalci oddaje torej ostajajo isti in bodo tako kot doslej vaše potrošniške težave reševali odločno, se zavzemali za vaše pravice in zgodbe vselej pripeljali do konca. Brez kompromisov. Še posebej se bodo posvetili hujšim kršitvam pravic, ki izvirajo iz neživljenjskih zakonov, slabih birokratskih odločitev in nemalokrat tudi neodzivnosti države. Koda bo na sporedu vsak torek ob 17.25 na TV SLO 1 od 19. septembra dalje.
Sodobne družbe, ki hkrati ne bi bila tudi potrošniška, si skorajda ne moremo predstavljati. Premalo pa se zavedamo, da nismo potrošniki s pravicami zgolj takrat, ko kupimo izdelek v trgovini ali plačamo storitev, denimo pri frizerju ali pa mehaniku, temveč tudi, ko sklepamo pogodbo z banko ali zavarovalnico, ko vplačujemo v zdravstveno blagajno, ko plačujemo za šolstvo, plačujemo različne davke. Pred devetimi leti je na Televiziji Slovenija nastala oddaja Posebna ponudba, ki je bila namenjena osveščanju potrošnikov, reševanju potrošniških težav ter preverjanju kakovosti izdelkov in storitev, ki so na voljo na trgu. Vendar se je z leti pokazalo, da postajajo kršitve potrošniških pravic vse hujše in lahko v nekaterih primerih usodno zaznamujejo človekovo življenje. Kar nekaj časa je zorela, naposled pa vendarle dozorela zamisel, da moramo ustvarjalci oddaje narediti korak naprej, saj je nastopil čas za nekoliko širše področje delovanja in posledično tudi novo ime. Odslej bo vaše težave reševala oddaja Koda, ki je zrasla na dobrih in trdnih temeljih nekdanje Posebne ponudbe. Ustvarjalci oddaje torej ostajajo isti in bodo tako kot doslej vaše potrošniške težave reševali odločno, se zavzemali za vaše pravice in zgodbe vselej pripeljali do konca. Brez kompromisov. Še posebej se bodo posvetili hujšim kršitvam pravic, ki izvirajo iz neživljenjskih zakonov, slabih birokratskih odločitev in nemalokrat tudi neodzivnosti države. Koda bo na sporedu vsak torek ob 17.25 na TV SLO 1 od 19. septembra dalje.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za okolje in prostor trenutno od 4.700 najemnikov, ki jih je po osamosvojitvi država s stanovanji vred vrnila denacionalizacijskim upravičencem in njihovim dedičem, le še med 1.550 in 1800. Kot opozarjajo na Združenju najemnikov Slovenije, mnogi živijo v nenehnem v strahu, da jih bodo lastniki kadar koli in brez razloga izselili iz stanovanj, v katerih so živeli tudi 50 let in več, država pa s popravo krivic ustvarja nove krivice in s svojim protipravnim delovanjem krši številne mednarodne konvencije, ki jih je ratificirala. Bo nov stanovanjski zakon še poslabšal položaj najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih?
V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za okolje in prostor trenutno od 4.700 najemnikov, ki jih je po osamosvojitvi država s stanovanji vred vrnila denacionalizacijskim upravičencem in njihovim dedičem, le še med 1.550 in 1800. Kot opozarjajo na Združenju najemnikov Slovenije, mnogi živijo v nenehnem v strahu, da jih bodo lastniki kadar koli in brez razloga izselili iz stanovanj, v katerih so živeli tudi 50 let in več, država pa s popravo krivic ustvarja nove krivice in s svojim protipravnim delovanjem krši številne mednarodne konvencije, ki jih je ratificirala. Bo nov stanovanjski zakon še poslabšal položaj najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih?
Mnogi starostniki si v domovih za starješe komaj privoščijo celo podstandard. Več kot 1500 jih biva v sobah s štirimi in več posteljami, ponekod so večposteljne sobe celo v polkletnih prostorih. Razlog za to pa ni prostorska stiska v domovih, temveč cena. Kdo je kriv za to, da morajo starejši v domovih živeti v tako nečloveških pogojih? Bo zakon o dolgotrajni oskrbi starostnikom prinesel boljšo prihodnost? Odgovore bomo iskali 12.12. v oddaji Koda.
Mnogi starostniki si v domovih za starješe komaj privoščijo celo podstandard. Več kot 1500 jih biva v sobah s štirimi in več posteljami, ponekod so večposteljne sobe celo v polkletnih prostorih. Razlog za to pa ni prostorska stiska v domovih, temveč cena. Kdo je kriv za to, da morajo starejši v domovih živeti v tako nečloveških pogojih? Bo zakon o dolgotrajni oskrbi starostnikom prinesel boljšo prihodnost? Odgovore bomo iskali 12.12. v oddaji Koda.
Mnogi starostniki si v domovih za starješe komaj privoščijo celo podstandard. Več kot 1500 jih biva v sobah s štirimi in več posteljami, ponekod so večposteljne sobe celo v polkletnih prostorih. Razlog za to pa ni prostorska stiska v domovih, temveč cena. Kdo je kriv za to, da morajo starejši v domovih živeti v tako nečloveških pogojih? Bo zakon o dolgotrajni oskrbi starostnikom prinesel boljšo prihodnost? Odgovore bomo iskali 12.12. v oddaji Koda.
Mnogi starostniki si v domovih za starješe komaj privoščijo celo podstandard. Več kot 1500 jih biva v sobah s štirimi in več posteljami, ponekod so večposteljne sobe celo v polkletnih prostorih. Razlog za to pa ni prostorska stiska v domovih, temveč cena. Kdo je kriv za to, da morajo starejši v domovih živeti v tako nečloveških pogojih? Bo zakon o dolgotrajni oskrbi starostnikom prinesel boljšo prihodnost? Odgovore bomo iskali 12.12. v oddaji Koda.
Tokrat bomo v Kodi govorili o zavrženi hrani. V Evropski uniji namreč letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. V tej graje vredni statistiki tudi Sovenija ni izjema. Vsako leto zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. S tem, ko hrana konča v smeteh, pa zavržemo tudi okoli deset odstotkov energije. In če hrane ne bi metali proč, ne bi bilo treba zgraditi šestega bloka v Tešu, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež.
Tokrat bomo v Kodi govorili o zavrženi hrani. V Evropski uniji namreč letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. V tej graje vredni statistiki tudi Sovenija ni izjema. Vsako leto zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. S tem, ko hrana konča v smeteh, pa zavržemo tudi okoli deset odstotkov energije. In če hrane ne bi metali proč, ne bi bilo treba zgraditi šestega bloka v Tešu, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež.
Tokrat bomo v Kodi govorili o zavrženi hrani. V Evropski uniji namreč letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. V tej graje vredni statistiki tudi Sovenija ni izjema. Vsako leto zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. S tem, ko hrana konča v smeteh, pa zavržemo tudi okoli deset odstotkov energije. In če hrane ne bi metali proč, ne bi bilo treba zgraditi šestega bloka v Tešu, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež.
Tokrat bomo v Kodi govorili o zavrženi hrani. V Evropski uniji namreč letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. V tej graje vredni statistiki tudi Sovenija ni izjema. Vsako leto zavržemo 150 tisoč ton hrane, kar je približno 72 kilogramov na prebivalca. S tem, ko hrana konča v smeteh, pa zavržemo tudi okoli deset odstotkov energije. In če hrane ne bi metali proč, ne bi bilo treba zgraditi šestega bloka v Tešu, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež.
Energetska revščina narašča.V Sloveniji je namreč precej družin in posameznikov, ki si ne morejo privoščiti ogrevanja. Zato iz stanovanj režejo radiatorje, njihovi domovi so plesnivi, okna polomljena, temperatura v prostorih pozimi pa ne presega 14 stopinj. Ministrstvo za infrastrukturo je za odpravljanje energetske revščine v 500 najbolj ogroženih gospodinjstvih v Sloveniji rezerviralo pet milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev. A kaj ko denar že več let leži nedotaknjen. Ministrstvo zdaj obljublja, da bo denar začelo razdeljevati v letu 2018. Več v oddaji Koda, 28.11. ob 17.28 na prvem program Televizije Slovenija.
Energetska revščina narašča.V Sloveniji je namreč precej družin in posameznikov, ki si ne morejo privoščiti ogrevanja. Zato iz stanovanj režejo radiatorje, njihovi domovi so plesnivi, okna polomljena, temperatura v prostorih pozimi pa ne presega 14 stopinj. Ministrstvo za infrastrukturo je za odpravljanje energetske revščine v 500 najbolj ogroženih gospodinjstvih v Sloveniji rezerviralo pet milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev. A kaj ko denar že več let leži nedotaknjen. Ministrstvo zdaj obljublja, da bo denar začelo razdeljevati v letu 2018. Več v oddaji Koda, 28.11. ob 17.28 na prvem program Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Žrtve oderuških kreditov sporne posojilne pogodbe podpisujejo v hudi finančni stiski, kar oderuhi še vedno s pridom izkoriščajo. Na kaj morajo biti potrošniki pozorni, ko najemajo posojila od gospodarskih družb, ki niso banke ali hranilnice, kako prepoznati oderuške obresti in zakaj je pri preganjaju oderuhov policija premalo učinkovita.
Žrtve oderuških kreditov sporne posojilne pogodbe podpisujejo v hudi finančni stiski, kar oderuhi še vedno s pridom izkoriščajo. Na kaj morajo biti potrošniki pozorni, ko najemajo posojila od gospodarskih družb, ki niso banke ali hranilnice, kako prepoznati oderuške obresti in zakaj je pri preganjaju oderuhov policija premalo učinkovita.
Sodobne družbe, ki hkrati ne bi bila tudi potrošniška, si skorajda ne moremo predstavljati. Premalo pa se zavedamo, da nismo potrošniki s pravicami zgolj takrat, ko kupimo izdelek v trgovini ali plačamo storitev, denimo pri frizerju ali pa mehaniku, temveč tudi, ko sklepamo pogodbo z banko ali zavarovalnico, ko vplačujemo v zdravstveno blagajno, ko plačujemo za šolstvo, plačujemo različne davke. Pred devetimi leti je na Televiziji Slovenija nastala oddaja Posebna ponudba, ki je bila namenjena osveščanju potrošnikov, reševanju potrošniških težav ter preverjanju kakovosti izdelkov in storitev, ki so na voljo na trgu. Vendar se je z leti pokazalo, da postajajo kršitve potrošniških pravic vse hujše in lahko v nekaterih primerih usodno zaznamujejo človekovo življenje. Kar nekaj časa je zorela, naposled pa vendarle dozorela zamisel, da moramo ustvarjalci oddaje narediti korak naprej, saj je nastopil čas za nekoliko širše področje delovanja in posledično tudi novo ime. Odslej bo vaše težave reševala oddaja Koda, ki je zrasla na dobrih in trdnih temeljih nekdanje Posebne ponudbe. Ustvarjalci oddaje torej ostajajo isti in bodo tako kot doslej vaše potrošniške težave reševali odločno, se zavzemali za vaše pravice in zgodbe vselej pripeljali do konca. Brez kompromisov. Še posebej se bodo posvetili hujšim kršitvam pravic, ki izvirajo iz neživljenjskih zakonov, slabih birokratskih odločitev in nemalokrat tudi neodzivnosti države. Koda bo na sporedu vsak torek ob 17.25 na TV SLO 1 od 19. septembra dalje.
Sodobne družbe, ki hkrati ne bi bila tudi potrošniška, si skorajda ne moremo predstavljati. Premalo pa se zavedamo, da nismo potrošniki s pravicami zgolj takrat, ko kupimo izdelek v trgovini ali plačamo storitev, denimo pri frizerju ali pa mehaniku, temveč tudi, ko sklepamo pogodbo z banko ali zavarovalnico, ko vplačujemo v zdravstveno blagajno, ko plačujemo za šolstvo, plačujemo različne davke. Pred devetimi leti je na Televiziji Slovenija nastala oddaja Posebna ponudba, ki je bila namenjena osveščanju potrošnikov, reševanju potrošniških težav ter preverjanju kakovosti izdelkov in storitev, ki so na voljo na trgu. Vendar se je z leti pokazalo, da postajajo kršitve potrošniških pravic vse hujše in lahko v nekaterih primerih usodno zaznamujejo človekovo življenje. Kar nekaj časa je zorela, naposled pa vendarle dozorela zamisel, da moramo ustvarjalci oddaje narediti korak naprej, saj je nastopil čas za nekoliko širše področje delovanja in posledično tudi novo ime. Odslej bo vaše težave reševala oddaja Koda, ki je zrasla na dobrih in trdnih temeljih nekdanje Posebne ponudbe. Ustvarjalci oddaje torej ostajajo isti in bodo tako kot doslej vaše potrošniške težave reševali odločno, se zavzemali za vaše pravice in zgodbe vselej pripeljali do konca. Brez kompromisov. Še posebej se bodo posvetili hujšim kršitvam pravic, ki izvirajo iz neživljenjskih zakonov, slabih birokratskih odločitev in nemalokrat tudi neodzivnosti države. Koda bo na sporedu vsak torek ob 17.25 na TV SLO 1 od 19. septembra dalje.
Bodo ob nedeljah trgovine še naprej odprte ali bo nepovezani poslanec Andrej Čuš uspel s predlogom novele zakóna o trgovini, s katero predlaga zaprtje trgovin ob nedeljah? Državljani so sicer že leta 2003 na referendumu zaprtje trgovin podprli. Kmalu zatem je bila vložena pobuda za ustavno presojo, 1. novembra 2006 pa je začela veljati kolektivna pogodba, v kateri so se delodajalci in sindikati le zedinili o obratovalnem času: trgovec mora odtlej pri razporejanju na delo ob nedeljah in praznikih upoštevati, ali delavec skrbi za otroka, dela ne sme naložiti noseči delavki in delavcem z bolnimi otroki, dodatki za delo ob nedeljah morajo biti 100-odstotni, za delo ob petih večjih praznikih pa 200-odstotni. Preverili smo kaj o predlaganem zakonu menijo prodajalci, kupci, ekonomisti in sindikat. V studio bodo poleg predlagatelja zakona Andreja Čuša na vprašanja odgovarjali še ekonomist Marko Pahor, psiholog Miro Kline in novinarka Financ Petra Sovdat.
Bodo ob nedeljah trgovine še naprej odprte ali bo nepovezani poslanec Andrej Čuš uspel s predlogom novele zakóna o trgovini, s katero predlaga zaprtje trgovin ob nedeljah? Državljani so sicer že leta 2003 na referendumu zaprtje trgovin podprli. Kmalu zatem je bila vložena pobuda za ustavno presojo, 1. novembra 2006 pa je začela veljati kolektivna pogodba, v kateri so se delodajalci in sindikati le zedinili o obratovalnem času: trgovec mora odtlej pri razporejanju na delo ob nedeljah in praznikih upoštevati, ali delavec skrbi za otroka, dela ne sme naložiti noseči delavki in delavcem z bolnimi otroki, dodatki za delo ob nedeljah morajo biti 100-odstotni, za delo ob petih večjih praznikih pa 200-odstotni. Preverili smo kaj o predlaganem zakonu menijo prodajalci, kupci, ekonomisti in sindikat. V studio bodo poleg predlagatelja zakona Andreja Čuša na vprašanja odgovarjali še ekonomist Marko Pahor, psiholog Miro Kline in novinarka Financ Petra Sovdat.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Informativna oddaja Koda vsak torek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena. Osrednje poslanstvo oddaje je opozarjanje na nepravilnosti in ozaveščanje gledalcev o njihovih potrošniških pravicah.
Leta 2016 je v Sloveniji zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrlo šest ljudi. Uporabniki ne želijo plačevati dimnikarskih storitev in naprave pogosto vzdržujejo sami. Je nov zakon o dimnikarskih storitvah prinesel več reda ali večji kaos? Je dimnikarske storitve podražil ali ne?
Leta 2016 je v Sloveniji zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrlo šest ljudi. Uporabniki ne želijo plačevati dimnikarskih storitev in naprave pogosto vzdržujejo sami. Je nov zakon o dimnikarskih storitvah prinesel več reda ali večji kaos? Je dimnikarske storitve podražil ali ne?
V oddaji Koda bomo govorili o stanju železniške infrastrukture v Sloveniji, težavah, s katerimi se soočajo potniki v železniškem prometu. Kaj je razlog, da v Sloveniji na tem področju še vedno močno zaostajamo za razvitejšimi državami? Po naših počasnih tirih namreč še vedno vozijo zastareli vlaki, zamude so bolj pravilo kot izjema, o klimatiziranih vagonih in brezžičnem internetu pa potniki lahko samo sanjajo. Nemalokrat se tudi zgodi, da potnik želi na vlak, nato pa pristane na nadomestnem avtobusnem prevozu. V drugem delu oddaje o novih dveh zmagah kreditojemalcev v CHF na Višjem sodišču.
V oddaji Koda bomo govorili o stanju železniške infrastrukture v Sloveniji, težavah, s katerimi se soočajo potniki v železniškem prometu. Kaj je razlog, da v Sloveniji na tem področju še vedno močno zaostajamo za razvitejšimi državami? Po naših počasnih tirih namreč še vedno vozijo zastareli vlaki, zamude so bolj pravilo kot izjema, o klimatiziranih vagonih in brezžičnem internetu pa potniki lahko samo sanjajo. Nemalokrat se tudi zgodi, da potnik želi na vlak, nato pa pristane na nadomestnem avtobusnem prevozu. V drugem delu oddaje o novih dveh zmagah kreditojemalcev v CHF na Višjem sodišču.
V oddaji Koda bomo govorili o stanju železniške infrastrukture v Sloveniji, težavah, s katerimi se soočajo potniki v železniškem prometu. Kaj je razlog, da v Sloveniji na tem področju še vedno močno zaostajamo za razvitejšimi državami? Po naših počasnih tirih namreč še vedno vozijo zastareli vlaki, zamude so bolj pravilo kot izjema, o klimatiziranih vagonih in brezžičnem internetu pa potniki lahko samo sanjajo. Nemalokrat se tudi zgodi, da potnik želi na vlak, nato pa pristane na nadomestnem avtobusnem prevozu. V drugem delu oddaje o novih dveh zmagah kreditojemalcev v CHF na Višjem sodišču.
V oddaji Koda bomo govorili o stanju železniške infrastrukture v Sloveniji, težavah, s katerimi se soočajo potniki v železniškem prometu. Kaj je razlog, da v Sloveniji na tem področju še vedno močno zaostajamo za razvitejšimi državami? Po naših počasnih tirih namreč še vedno vozijo zastareli vlaki, zamude so bolj pravilo kot izjema, o klimatiziranih vagonih in brezžičnem internetu pa potniki lahko samo sanjajo. Nemalokrat se tudi zgodi, da potnik želi na vlak, nato pa pristane na nadomestnem avtobusnem prevozu. V drugem delu oddaje o novih dveh zmagah kreditojemalcev v CHF na Višjem sodišču.
Več sto kupcev dragih protivlomnih vrat bo najverjetneje ostalo brez izdelka in brez denarja. Gre res za nesrečen splet okoliščin, kot ga opisuje direktor podjetja Val Marketing, ki je pred kratkim pristalo v stečaju, ali za načrtno prevaro? Zgodb, ki navadno ostanejo brez pravičnega epiloga, najkrajšo pa potegnejo kupci, je vse več. Kakšna usoda torej čaka kupce Val vrat, kako se je končala zgodba ogoljufanih strank Turističnih agencij Jupiter in Zum, se afera Zbiljski gaj lahko ponovi?
Več sto kupcev dragih protivlomnih vrat bo najverjetneje ostalo brez izdelka in brez denarja. Gre res za nesrečen splet okoliščin, kot ga opisuje direktor podjetja Val Marketing, ki je pred kratkim pristalo v stečaju, ali za načrtno prevaro? Zgodb, ki navadno ostanejo brez pravičnega epiloga, najkrajšo pa potegnejo kupci, je vse več. Kakšna usoda torej čaka kupce Val vrat, kako se je končala zgodba ogoljufanih strank Turističnih agencij Jupiter in Zum, se afera Zbiljski gaj lahko ponovi?
Samozaposleni v Sloveniji nimajo pravice do bolniškega nadomestila prej kot po mesecu dni bolniške odsotnosti. Levica zdaj predlaga, da bi bilo vsem samozaposlenim četrti dan odsotnosti z dela zaradi bolezni priznano izplačilo bolniškega nadomestila, pri čemer bi bil to nadomestilo dolžan izplačati delodajalec, če bi delovna inšpekcija ugotovila, da je samozaposlen v prikritem delovnem razmerju. V drugem delu oddaje pa o tem, zakaj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po dveh letih, od kar so staršem slepih in slabovidnih otrok obljubili, da bodo preučili pravno možnost izplačila obeh dodatkov, ki jim pripadajo, tudi za nazaj, ni storilo ničesar.
Samozaposleni v Sloveniji nimajo pravice do bolniškega nadomestila prej kot po mesecu dni bolniške odsotnosti. Levica zdaj predlaga, da bi bilo vsem samozaposlenim četrti dan odsotnosti z dela zaradi bolezni priznano izplačilo bolniškega nadomestila, pri čemer bi bil to nadomestilo dolžan izplačati delodajalec, če bi delovna inšpekcija ugotovila, da je samozaposlen v prikritem delovnem razmerju. V drugem delu oddaje pa o tem, zakaj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po dveh letih, od kar so staršem slepih in slabovidnih otrok obljubili, da bodo preučili pravno možnost izplačila obeh dodatkov, ki jim pripadajo, tudi za nazaj, ni storilo ničesar.
