Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obstaja nekaj, kar lahko izboljša naš spomin, domišljijo in ustvarjalnost, obstaja nekaj, s čimer lahko potujemo v nam neznane svetove, spoznavamo nove kulture in nove ljudi, obstaja nekaj, kar nas bo obogatilo in morda celo spremenilo. In kar je najlepše, dosegljivo je tako rekoč vsem. Govorimo o branju, natančneje, o branju literature. O pomenu branja in vplivu knjig na naše življenje se bomo pogovarjali s pesnikom, pisateljem, esejistom, filozofom, antropologom in strastnim zagovornikom bralnih klubov, dr. Iztokom Osojnikom. Eden od načinov, kako pritegniti ljudi k branju, so tudi bralni klubi. V Mestni knjižnici Grosuplje smo obiskali bralni klub, ki nepretrgoma deluje že 11. leto. O užitku ob branju knjig bo spregovorilo tudi nekaj starejših bralcev, ki so vključeni v Bralno značko za odrasle, oddajo pa bomo zaokrožili v Vodnikovi hiši literature, kjer že šesto leto zapored poteka glasno branje za starejše. Skupino, ki se srečuje dvakrat na mesec, vodi Lada Zei.
Obstaja nekaj, kar lahko izboljša naš spomin, domišljijo in ustvarjalnost, obstaja nekaj, s čimer lahko potujemo v nam neznane svetove, spoznavamo nove kulture in nove ljudi, obstaja nekaj, kar nas bo obogatilo in morda celo spremenilo. In kar je najlepše, dosegljivo je tako rekoč vsem. Govorimo o branju, natančneje, o branju literature. O pomenu branja in vplivu knjig na naše življenje se bomo pogovarjali s pesnikom, pisateljem, esejistom, filozofom, antropologom in strastnim zagovornikom bralnih klubov, dr. Iztokom Osojnikom. Eden od načinov, kako pritegniti ljudi k branju, so tudi bralni klubi. V Mestni knjižnici Grosuplje smo obiskali bralni klub, ki nepretrgoma deluje že 11. leto. O užitku ob branju knjig bo spregovorilo tudi nekaj starejših bralcev, ki so vključeni v Bralno značko za odrasle, oddajo pa bomo zaokrožili v Vodnikovi hiši literature, kjer že šesto leto zapored poteka glasno branje za starejše. Skupino, ki se srečuje dvakrat na mesec, vodi Lada Zei.
Demenca ni naravni del staranja, zato ni vsak, ki z leti postaja pozabljiv in malo počasnejši, tudi oseba z demenco. Pa vendar: po podatkih živi v Sloveniji okoli 43 tisoč oseb z demenco, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 50 milijonov. Zdravila zanjo ni. Zato v oddaji gostimo mag. Jožeta Škrlja, ki o demenci in predvsem o ravnanju z osebami z demenco izobražuje strokovno in splošno javnost, pa tudi svojce, ki v skrbi za svoje drage velikokrat izgorijo. Svojci mu pogosto razlagajo o bolečini, ki jo občutijo, ko jih njihovi bližnji ne prepoznajo več in ne zmorejo opravljati osnovnih življenjskih opravil, spremeni se tudi njihovo vedenje. Jože Škrlj poudarja, da je pri tem pomembno, da tega ne jemljemo osebno, da z osebo z demenco nismo v nenehnem boju in ji ne dokazujemo vseskozi svojega prav, saj jo s tem spravljamo v še večjo stisko. Zavedati se moramo, da ravnanja in besede oseb z demenco vodi njihovo stanje. Vodijo jih čustva, ne razum. In kar je še pomembno, živijo v svojem svetu, v katerega bomo morali vstopiti mi, saj oni v našega niso več sposobni vstopiti. V oddaji bomo pokukali tudi v vsakdan Alenke Veber in njene mame Frančiške. Alenka je morala zaradi mamine demence popolnoma prilagoditi svoje življenje, saj mame kmalu ni mogla več pustiti same. Preden se pri človeku pokažejo prvi znaki demence, lahko mine od 10 do 20 let, zato bomo predstavili tudi pomen presejalnih testov za demenco.
Demenca ni naravni del staranja, zato ni vsak, ki z leti postaja pozabljiv in malo počasnejši, tudi oseba z demenco. Pa vendar: po podatkih živi v Sloveniji okoli 43 tisoč oseb z demenco, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 50 milijonov. Zdravila zanjo ni. Zato v oddaji gostimo mag. Jožeta Škrlja, ki o demenci in predvsem o ravnanju z osebami z demenco izobražuje strokovno in splošno javnost, pa tudi svojce, ki v skrbi za svoje drage velikokrat izgorijo. Svojci mu pogosto razlagajo o bolečini, ki jo občutijo, ko jih njihovi bližnji ne prepoznajo več in ne zmorejo opravljati osnovnih življenjskih opravil, spremeni se tudi njihovo vedenje. Jože Škrlj poudarja, da je pri tem pomembno, da tega ne jemljemo osebno, da z osebo z demenco nismo v nenehnem boju in ji ne dokazujemo vseskozi svojega prav, saj jo s tem spravljamo v še večjo stisko. Zavedati se moramo, da ravnanja in besede oseb z demenco vodi njihovo stanje. Vodijo jih čustva, ne razum. In kar je še pomembno, živijo v svojem svetu, v katerega bomo morali vstopiti mi, saj oni v našega niso več sposobni vstopiti. V oddaji bomo pokukali tudi v vsakdan Alenke Veber in njene mame Frančiške. Alenka je morala zaradi mamine demence popolnoma prilagoditi svoje življenje, saj mame kmalu ni mogla več pustiti same. Preden se pri človeku pokažejo prvi znaki demence, lahko mine od 10 do 20 let, zato bomo predstavili tudi pomen presejalnih testov za demenco.
Odnosi z babicami in dedki so lahko lepi ali zapleteni, v našem življenju pa pogosto pustijo močan pečat. Ljubeči, potrpežljivi, zabavni, polni zgodb, pa tudi strogi, jezni, odsotni – vse to so lahko stari starši. Večina starih staršev ljubi svoje vnuke in z veseljem pomaga staršem pri vzgoji. Za marsikoga so zato najlepši spomini na otroštvo povezani prav z babicami in dedki. Lepih zgodb in spominov je nešteto, mi bomo spoznali tisto, ki jo pišeta pevka Sara Briški Cirman, znana tudi pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. O dragocenem in izpopolnjujočem odnosu, ki ga razvijata že od nekdaj, bosta spregovorili tudi Anja Marincelj in njena babica Magda Juvan, na sprehod po Dragomerju in Ljubljani pa se je Nina Cijan tokrat odpravila s prvo damo slovenskega interneta dr. Borko Jerman Blažič, prejemnico več nagrad, med drugim tudi Zoisove in Puhove. Leta 2017 jo je predsednik države Borut Pahor nagradil tudi z medaljo za zasluge za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev.
Odnosi z babicami in dedki so lahko lepi ali zapleteni, v našem življenju pa pogosto pustijo močan pečat. Ljubeči, potrpežljivi, zabavni, polni zgodb, pa tudi strogi, jezni, odsotni – vse to so lahko stari starši. Večina starih staršev ljubi svoje vnuke in z veseljem pomaga staršem pri vzgoji. Za marsikoga so zato najlepši spomini na otroštvo povezani prav z babicami in dedki. Lepih zgodb in spominov je nešteto, mi bomo spoznali tisto, ki jo pišeta pevka Sara Briški Cirman, znana tudi pod umetniškim imenom Raiven, in njena babica Nevenka Jeršin. O dragocenem in izpopolnjujočem odnosu, ki ga razvijata že od nekdaj, bosta spregovorili tudi Anja Marincelj in njena babica Magda Juvan, na sprehod po Dragomerju in Ljubljani pa se je Nina Cijan tokrat odpravila s prvo damo slovenskega interneta dr. Borko Jerman Blažič, prejemnico več nagrad, med drugim tudi Zoisove in Puhove. Leta 2017 jo je predsednik države Borut Pahor nagradil tudi z medaljo za zasluge za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev.
Izguba smisla, veselja, zanimanja, volje, upanja, v skrajni točki tudi življenja. Depresija je močno razširjena, a slabo razumljena duševna motnja. Zanjo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel kar vsak šesti med nami, ne glede na starost in spol. Ko ljudje pomislimo na Deso Muck, pisateljico, scenaristko, igralko in sploh vsestransko umetnico, depresija in žalost zagotovo nista prvi asociaciji. Njeno delo je bilo nasmejati ljudi in to ji je odlično uspevalo, čeprav je v sebi nosila žalost. Z nami bo delila izkušnje svojega spoprijemanja z depresijo, ki je njena največja mučiteljica, obenem pa tudi velika življenjska učiteljica. Z epizodami depresije se spopada že od otroštva. Ničkolikokrat je že padla v globoka brezna, a se je vedno tudi izkopala iz njih. Da ima depresija več obrazov, priča tudi zgodba 65-letnega Cvetka Tovornika, ki se z boleznijo spopada že več kot 25 let. S strokovno psihiatrično pomočjo in različnimi terapijami se je naučil s svojimi težavami uspešno spopadati. Tudi za Matejo Mlakar so bili v njenem boju z depresijo zmagovalna kombinacija antidepresivi, psihoterapija in skupina za samopomoč.
Izguba smisla, veselja, zanimanja, volje, upanja, v skrajni točki tudi življenja. Depresija je močno razširjena, a slabo razumljena duševna motnja. Zanjo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel kar vsak šesti med nami, ne glede na starost in spol. Ko ljudje pomislimo na Deso Muck, pisateljico, scenaristko, igralko in sploh vsestransko umetnico, depresija in žalost zagotovo nista prvi asociaciji. Njeno delo je bilo nasmejati ljudi in to ji je odlično uspevalo, čeprav je v sebi nosila žalost. Z nami bo delila izkušnje svojega spoprijemanja z depresijo, ki je njena največja mučiteljica, obenem pa tudi velika življenjska učiteljica. Z epizodami depresije se spopada že od otroštva. Ničkolikokrat je že padla v globoka brezna, a se je vedno tudi izkopala iz njih. Da ima depresija več obrazov, priča tudi zgodba 65-letnega Cvetka Tovornika, ki se z boleznijo spopada že več kot 25 let. S strokovno psihiatrično pomočjo in različnimi terapijami se je naučil s svojimi težavami uspešno spopadati. Tudi za Matejo Mlakar so bili v njenem boju z depresijo zmagovalna kombinacija antidepresivi, psihoterapija in skupina za samopomoč.
Veselje, predanost in ljubezen do glasbe – pravi godbenik nikoli ne bo zamudil priložnosti za druženje in muziciranje. Godbeništvo ima pri nas bogato in dolgo tradicijo. V Sloveniji je več kot 100 nepoklicnih godb, v katerih amaterski in poklicni glasbeniki različnih starosti in različnih poklicev igrajo na pihala, trobila in tolkala. Poznamo jih vsi, saj jih lahko vidimo in slišimo ob številnih priložnostih, kot so prazniki, različni sprevodi, veselice, poroke in tudi pogrebi. Kako pridno delajo in vadijo, smo preverili pri članih Godbe veteranov Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju in pri članih kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Kaj pomeni biti godbenik in kako godba postane del tebe in je s tabo vse življenje, pa bo z nami v studiu delil tudi Bojan Burnik, član Veteranske sekcije Mengeške godbe.
Veselje, predanost in ljubezen do glasbe – pravi godbenik nikoli ne bo zamudil priložnosti za druženje in muziciranje. Godbeništvo ima pri nas bogato in dolgo tradicijo. V Sloveniji je več kot 100 nepoklicnih godb, v katerih amaterski in poklicni glasbeniki različnih starosti in različnih poklicev igrajo na pihala, trobila in tolkala. Poznamo jih vsi, saj jih lahko vidimo in slišimo ob številnih priložnostih, kot so prazniki, različni sprevodi, veselice, poroke in tudi pogrebi. Kako pridno delajo in vadijo, smo preverili pri članih Godbe veteranov Univerze za 3. življenjsko obdobje v Velenju in pri članih kvarteta klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Kaj pomeni biti godbenik in kako godba postane del tebe in je s tabo vse življenje, pa bo z nami v studiu delil tudi Bojan Burnik, član Veteranske sekcije Mengeške godbe.
Vsak med nami je že ali še bo izgubil drago osebo. Izguba je ena od najbolj univerzalnih izkušenj, kljub temu pa je vsaka tudi popolnoma individualna, saj jo vsakdo doživlja drugače. Tako je tudi vsaka zgodba o izgubi edinstvena. Svojo nam bo danes zaupala pisateljica Azra Širovnik. Poslovila se je že od staršev, izgubila je sestro, pred nekaj meseci pa je odšla tudi ljubezen njenega življenja, mož Janez Širovnik. Svoje žalovanje opisuje kot obdobje hvaležnosti, saj je lahko 48 let preživela z najboljšim moškim na svetu. Pravi, da ji je bilo danih 48 let sreče, zato meni, da zdaj ni čas za pritoževanje in žalostne misli. Vendar se, kot je prepričana, ob odhodu ljubljene osebe zavemo lastne minljivosti, zato je marsikomu v tem obdobju žalovanja še posebno hudo. Sama skuša prav zaradi tega zavedanja svoje dneve napolniti s stvarmi, ki jih ima rada in ki sta jih z možem rada skupaj počela. Tako se ji zdi, da je še vedno ob njej. Z nami je svoje intimne občutke po smrti svoje žene delil tudi 81-letni Štefan Hlišč iz Novega mesta. Njegovo življenje zdaj teče v počasnejšem ritmu, a svojo Marijo močno pogreša. Že deveto leto ne mine dan, da ne bi bila z njim v mislih in da je ne bi obiskal na pokopališču ter se pogovoril z njo.
Vsak med nami je že ali še bo izgubil drago osebo. Izguba je ena od najbolj univerzalnih izkušenj, kljub temu pa je vsaka tudi popolnoma individualna, saj jo vsakdo doživlja drugače. Tako je tudi vsaka zgodba o izgubi edinstvena. Svojo nam bo danes zaupala pisateljica Azra Širovnik. Poslovila se je že od staršev, izgubila je sestro, pred nekaj meseci pa je odšla tudi ljubezen njenega življenja, mož Janez Širovnik. Svoje žalovanje opisuje kot obdobje hvaležnosti, saj je lahko 48 let preživela z najboljšim moškim na svetu. Pravi, da ji je bilo danih 48 let sreče, zato meni, da zdaj ni čas za pritoževanje in žalostne misli. Vendar se, kot je prepričana, ob odhodu ljubljene osebe zavemo lastne minljivosti, zato je marsikomu v tem obdobju žalovanja še posebno hudo. Sama skuša prav zaradi tega zavedanja svoje dneve napolniti s stvarmi, ki jih ima rada in ki sta jih z možem rada skupaj počela. Tako se ji zdi, da je še vedno ob njej. Z nami je svoje intimne občutke po smrti svoje žene delil tudi 81-letni Štefan Hlišč iz Novega mesta. Njegovo življenje zdaj teče v počasnejšem ritmu, a svojo Marijo močno pogreša. Že deveto leto ne mine dan, da ne bi bila z njim v mislih in da je ne bi obiskal na pokopališču ter se pogovoril z njo.
Požari, vodne ujme, prometne nesreče, neurja, ekološke nesreče… Kjerkoli so ljudje in živali v nevarnosti ali stiski, kadarkoli je ogroženo premoženje, lahko računamo na pomoč prostovoljnih gasilk in gasilcev. Tega ne počnejo zaradi plačila, saj ga ne dobijo, to počnejo zaradi visoko razvitega občutka dolžnosti, želje po pomoči in ljubezni do sočloveka. Nevarnost, negotovost, strah – gasilec ne bo obupal in ne bo odnehal. Biti gasilec ni poklic, je poslanstvo in je način življenja. O nesebični pomoči, o disciplini, pa tudi o strahu in pogumu v oddaji spregovorijo pripadniki štirih generacij gasilcev iz družine Špiler, ki so člani Gasilskega društva Laško. Predstavljamo tudi Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, ki pred pozabo rešuje številne gasilske predmete in dokumente. Ti so dragocen vir informacij za 90-letnega prostovoljnega gasilca in gasilskega zgodovinarja Viljema Tomana. O pomenu in veličini prostovoljnega gasilstva pa bo v studiu spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Požari, vodne ujme, prometne nesreče, neurja, ekološke nesreče… Kjerkoli so ljudje in živali v nevarnosti ali stiski, kadarkoli je ogroženo premoženje, lahko računamo na pomoč prostovoljnih gasilk in gasilcev. Tega ne počnejo zaradi plačila, saj ga ne dobijo, to počnejo zaradi visoko razvitega občutka dolžnosti, želje po pomoči in ljubezni do sočloveka. Nevarnost, negotovost, strah – gasilec ne bo obupal in ne bo odnehal. Biti gasilec ni poklic, je poslanstvo in je način življenja. O nesebični pomoči, o disciplini, pa tudi o strahu in pogumu v oddaji spregovorijo pripadniki štirih generacij gasilcev iz družine Špiler, ki so člani Gasilskega društva Laško. Predstavljamo tudi Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki, ki pred pozabo rešuje številne gasilske predmete in dokumente. Ti so dragocen vir informacij za 90-letnega prostovoljnega gasilca in gasilskega zgodovinarja Viljema Tomana. O pomenu in veličini prostovoljnega gasilstva pa bo v studiu spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Nasilja nad starejšimi je več, kot si morda predstavljamo. Po podatkih Zdravstvene organizacije naj bi nasilje doživljala ena od šestih starejših oseb. Ker tovrstno nasilje nosi različne obraze, ga včasih težko prepoznamo, v javnosti o njem premalo govorimo, zaradi strahu in sramu pa molčijo tudi žrtve. Žrtve nasilja pogosto leta, celo desetletja ostajajo v nasilni zvezi. Velikokrat zaradi otrok. Z nami bo svojo izkušnjo delila sogovornica, ki je izkusila tako duševno kot telesno nasilje. Spregovorili bomo tudi o travmatičnih posledicah, ki jih doživljanje nasilja pušča vsem žrtvam nasilja. Pri starejših pa je predvsem psihološke posledice nasilja še težje prepoznati, saj sovpadajo z nekaterimi starostnimi spremembami in posledicami različnih bolezni. V studiu se bomo o nasilju nad starejšimi pogovarjali s koordinatorico za preprečevanje nasilja in vodjo interventne službe Sašo Car ter pravnico Manuelo Moršič, ki prihajata s Centra za socialno delo Pomurje.
Nasilja nad starejšimi je več, kot si morda predstavljamo. Po podatkih Zdravstvene organizacije naj bi nasilje doživljala ena od šestih starejših oseb. Ker tovrstno nasilje nosi različne obraze, ga včasih težko prepoznamo, v javnosti o njem premalo govorimo, zaradi strahu in sramu pa molčijo tudi žrtve. Žrtve nasilja pogosto leta, celo desetletja ostajajo v nasilni zvezi. Velikokrat zaradi otrok. Z nami bo svojo izkušnjo delila sogovornica, ki je izkusila tako duševno kot telesno nasilje. Spregovorili bomo tudi o travmatičnih posledicah, ki jih doživljanje nasilja pušča vsem žrtvam nasilja. Pri starejših pa je predvsem psihološke posledice nasilja še težje prepoznati, saj sovpadajo z nekaterimi starostnimi spremembami in posledicami različnih bolezni. V studiu se bomo o nasilju nad starejšimi pogovarjali s koordinatorico za preprečevanje nasilja in vodjo interventne službe Sašo Car ter pravnico Manuelo Moršič, ki prihajata s Centra za socialno delo Pomurje.
Se vam dogaja, da stojite pred omaro in se sprašujete, kaj obleči, kaj je primerno, kaj se spodobi, kaj vam pristaja? Ali pa ste že povsem obupali? Kot pravi naša današnja gostja, odgovorov ne boste našli v modnih revijah, trgovinah in tudi ne pri prijateljicah. Odgovor vam bo dal temeljit pogovor z ogledalom. Tokrat bomo z modno oblikovalko, pisateljico, publicistko in pionirko modnega recikliranja rušili mite o modi, modnih smernicah in letom primernem oblačenju. Predstavili bomo tudi Barbaro Por Hrovat, ljubiteljico mode, ki ima rada lepe stvari z dušo. Odraščala je v Kanadi, kjer ima nakupovanje stvari iz druge roke daljšo tradicijo kot pri nas. Za konec pa vam bomo ponudili tudi nekaj namigov, kako oblekam ponuditi še eno možnost, namesto da bi jih zavrgli.
Se vam dogaja, da stojite pred omaro in se sprašujete, kaj obleči, kaj je primerno, kaj se spodobi, kaj vam pristaja? Ali pa ste že povsem obupali? Kot pravi naša današnja gostja, odgovorov ne boste našli v modnih revijah, trgovinah in tudi ne pri prijateljicah. Odgovor vam bo dal temeljit pogovor z ogledalom. Tokrat bomo z modno oblikovalko, pisateljico, publicistko in pionirko modnega recikliranja rušili mite o modi, modnih smernicah in letom primernem oblačenju. Predstavili bomo tudi Barbaro Por Hrovat, ljubiteljico mode, ki ima rada lepe stvari z dušo. Odraščala je v Kanadi, kjer ima nakupovanje stvari iz druge roke daljšo tradicijo kot pri nas. Za konec pa vam bomo ponudili tudi nekaj namigov, kako oblekam ponuditi še eno možnost, namesto da bi jih zavrgli.
Družinski zdravnik je nekakšen »vratar« v celotnem zdravstvenem sistemu, saj odloča o napotitvah na višje ravni zdravstva. Zdravnik, medicinska sestra in pacient naj bi z roko v roki gradili medsebojno zaupanje. Toda med epidemijo covida 19 se je ta pomembni odnos močno spremenil – osebni stik z zdravnikom so po večini nadomestila elektronska sporočila in posvetovanja po telefonu, po novem pa zdravstveni domovi vzpostavljajo spletne portale za elektronsko komunikacijo, ki naj bi nadomestili vzpostavljanje stika z zdravnikom po elektronski pošti. V zdravstvenih domovih so prepričani, da bo zdravstveno osebje z uvedbo novega spletnega portala zaradi zmanjšanja administrativnih opravil pridobilo dodaten čas, ki ga bo lahko namenilo obravnavi pacientov. V oddaji bomo prikazali prednosti, ki jih prinaša portal, ter način registracije in uporabe portala. S specialistko družinske medicine dr. Darinko Klančar bomo v studiu spregovorili o statusu družinskega zdravnika pri nas, pa tudi o prednostih in vseh pasteh, ki jih prinaša digitalizacija zdravstva, predvsem za del starejše populacije, ki bodisi ni vešča sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij bodisi jih ne zmore uporabljati. Kakšne pomisleke glede uvedbe spletnega portala imajo starejši, bo predstavila tudi zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.
Družinski zdravnik je nekakšen »vratar« v celotnem zdravstvenem sistemu, saj odloča o napotitvah na višje ravni zdravstva. Zdravnik, medicinska sestra in pacient naj bi z roko v roki gradili medsebojno zaupanje. Toda med epidemijo covida 19 se je ta pomembni odnos močno spremenil – osebni stik z zdravnikom so po večini nadomestila elektronska sporočila in posvetovanja po telefonu, po novem pa zdravstveni domovi vzpostavljajo spletne portale za elektronsko komunikacijo, ki naj bi nadomestili vzpostavljanje stika z zdravnikom po elektronski pošti. V zdravstvenih domovih so prepričani, da bo zdravstveno osebje z uvedbo novega spletnega portala zaradi zmanjšanja administrativnih opravil pridobilo dodaten čas, ki ga bo lahko namenilo obravnavi pacientov. V oddaji bomo prikazali prednosti, ki jih prinaša portal, ter način registracije in uporabe portala. S specialistko družinske medicine dr. Darinko Klančar bomo v studiu spregovorili o statusu družinskega zdravnika pri nas, pa tudi o prednostih in vseh pasteh, ki jih prinaša digitalizacija zdravstva, predvsem za del starejše populacije, ki bodisi ni vešča sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij bodisi jih ne zmore uporabljati. Kakšne pomisleke glede uvedbe spletnega portala imajo starejši, bo predstavila tudi zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore.
Zdrav duh v zdravem telesu. A brez rekreacije ne bo šlo, je prepričan dr. Herman Berčič, ki je že desetletja znanstveno, pedagoško in tudi praktično zapisan športu in športni rekreaciji. Verjame v slogan Gibanje je življenje in življenje je gibanje, zato je tudi prepričan, da je šport primeren za vsakogar. Leta tu niti po naključju niso omejitev. Današnji (zasedèni) način življenja – kavč, televizija, računalnik – vsekakor negativno vpliva na starejše in tudi pandemija covida 19 ima negativne posledice za zdrav in aktiven način življenja. Odsotnost ali pomankanje gibanja pri starejših se lahko kaže v številnih degenerativnih obolenjih, slabitvi osnovnih življenjskih funkcij, zmanjšanju funkcionalnih in gibalnih sposobnosti, slabšanju kognitivnih sposobnosti in socialnih vezi ter prezgodnjem staranju. Zato dr. Berčič poziva k uravnoteženi, zmerni in redni rekreaciji tudi v starejših letih. Ena od možnosti redne vadbe je vključitev v Šolo zdravja, ki jo bomo v oddaji tudi predstavili; kako vitalni so lahko starejši tudi pri 80 letih, pa bomo spoznali v zgodbi Franca Pirca, ki se je med drugim zaljubil v za starejše nekoliko nenavaden šport: rolkanje.
Zdrav duh v zdravem telesu. A brez rekreacije ne bo šlo, je prepričan dr. Herman Berčič, ki je že desetletja znanstveno, pedagoško in tudi praktično zapisan športu in športni rekreaciji. Verjame v slogan Gibanje je življenje in življenje je gibanje, zato je tudi prepričan, da je šport primeren za vsakogar. Leta tu niti po naključju niso omejitev. Današnji (zasedèni) način življenja – kavč, televizija, računalnik – vsekakor negativno vpliva na starejše in tudi pandemija covida 19 ima negativne posledice za zdrav in aktiven način življenja. Odsotnost ali pomankanje gibanja pri starejših se lahko kaže v številnih degenerativnih obolenjih, slabitvi osnovnih življenjskih funkcij, zmanjšanju funkcionalnih in gibalnih sposobnosti, slabšanju kognitivnih sposobnosti in socialnih vezi ter prezgodnjem staranju. Zato dr. Berčič poziva k uravnoteženi, zmerni in redni rekreaciji tudi v starejših letih. Ena od možnosti redne vadbe je vključitev v Šolo zdravja, ki jo bomo v oddaji tudi predstavili; kako vitalni so lahko starejši tudi pri 80 letih, pa bomo spoznali v zgodbi Franca Pirca, ki se je med drugim zaljubil v za starejše nekoliko nenavaden šport: rolkanje.
Rodila se je med ljudmi, raste, se širi, spreminja, zori med ljudmi in za ljudi. Ljudska pesem. Nastala je spontano, s časom se spreminja, a hkrati ohranja sestavine iz preteklosti. Poleg besedila ima ljudska pesem vedno tudi melodijo, saj je ta njen komunikacijski posrednik, brez katerega se ne bi širila. V sebi nosi naš praspomin – zavedanje lastnih korenin. Včasih je bila del vsakdanjega in prazničnega življenja preprostega ljudstva. Spremljala je pomembne dogodke in obdobja v človekovem življenju, iz besedil lahko razberemo številne sestavine materialne kulture, šeg, čustvovanja, odzivanja … O pomenu ohranjanja ljudske pesmi, o njenem bogastvu in živosti bo v studiu spregovorila raziskovalka, poznavalka in poustvarjalka ljudskih pesmi Bogdana Herman, ki je obenem tudi velika ljubiteljica knjižnega jezika in slovenskih narečij. Dolgo se je spraševala, ali naj se posveti jeziku ali petju, a pravi odgovor je bil ves čas na dlani: obojemu. Po njenem mnenju nosi ljudska pesem v sebi preteklost, sedanjost in prihodnost. V oddaji bo svoj pogled, zakaj jo je ljudska pesem tako pritegnila in navdušila, predstavila tudi glasbenica in antropologinja Mateja Fi, spoznali pa bomo tudi Darka Korošca, ki za ohranjanje ljudskih glasbil pri nas skrbi že več kot 30 let.
Rodila se je med ljudmi, raste, se širi, spreminja, zori med ljudmi in za ljudi. Ljudska pesem. Nastala je spontano, s časom se spreminja, a hkrati ohranja sestavine iz preteklosti. Poleg besedila ima ljudska pesem vedno tudi melodijo, saj je ta njen komunikacijski posrednik, brez katerega se ne bi širila. V sebi nosi naš praspomin – zavedanje lastnih korenin. Včasih je bila del vsakdanjega in prazničnega življenja preprostega ljudstva. Spremljala je pomembne dogodke in obdobja v človekovem življenju, iz besedil lahko razberemo številne sestavine materialne kulture, šeg, čustvovanja, odzivanja … O pomenu ohranjanja ljudske pesmi, o njenem bogastvu in živosti bo v studiu spregovorila raziskovalka, poznavalka in poustvarjalka ljudskih pesmi Bogdana Herman, ki je obenem tudi velika ljubiteljica knjižnega jezika in slovenskih narečij. Dolgo se je spraševala, ali naj se posveti jeziku ali petju, a pravi odgovor je bil ves čas na dlani: obojemu. Po njenem mnenju nosi ljudska pesem v sebi preteklost, sedanjost in prihodnost. V oddaji bo svoj pogled, zakaj jo je ljudska pesem tako pritegnila in navdušila, predstavila tudi glasbenica in antropologinja Mateja Fi, spoznali pa bomo tudi Darka Korošca, ki za ohranjanje ljudskih glasbil pri nas skrbi že več kot 30 let.
Vsi ljudje čutimo potrebo po varnosti in sprejetosti. Dom je po navadi kraj, kjer oboje tudi najdemo. A kaj storiti, ko ta postane prevelik, ko ostane prazen, ko ne zadovoljuje več naših potreb, ko s pokojnino ne zmoremo več njegovega vzdrževanja? Kakšne so pravzaprav možnosti bivanja starejših, še vitalnih ljudi, ki v domove za starejše bodisi nočejo bodisi zaradi svoje vitalnosti vanje sploh še ne spadajo in so povrhu še osamljeni? Naj si poiščejo sostanovalce? Sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb, lahko dvigne kakovost življenja, zniža stroške, razširi socialno mrežo, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila. V svetu je sobivanje že uveljavljeno, pri nas pa je še novost, a ima možnost, da se razširi. Predstavili vam bomo, kako teče življenje v prvi tovrstni skupnosti pri nas, ki je že pred šestimi leti nastala v Davči, prelepi vasici v gorenjski občini Železniki. Čisto svoj način sobivanja je našla tudi skupina aktivnih in vitalnih upokojencev, ki so se preselili iz mest v idilično vasico na Notranjskem, kjer si delijo tako obveznosti kot radosti. O različnih oblikah sobivanja ter o njihovih izzivih in prednostih bomo v studiu govorili z Alenko Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka, poznavalko problematike bivanja starejših.
Vsi ljudje čutimo potrebo po varnosti in sprejetosti. Dom je po navadi kraj, kjer oboje tudi najdemo. A kaj storiti, ko ta postane prevelik, ko ostane prazen, ko ne zadovoljuje več naših potreb, ko s pokojnino ne zmoremo več njegovega vzdrževanja? Kakšne so pravzaprav možnosti bivanja starejših, še vitalnih ljudi, ki v domove za starejše bodisi nočejo bodisi zaradi svoje vitalnosti vanje sploh še ne spadajo in so povrhu še osamljeni? Naj si poiščejo sostanovalce? Sobivanje, kjer v skupnosti živi več starejših oseb, lahko dvigne kakovost življenja, zniža stroške, razširi socialno mrežo, odpravlja osamljenost in lajša vsakdanja opravila. V svetu je sobivanje že uveljavljeno, pri nas pa je še novost, a ima možnost, da se razširi. Predstavili vam bomo, kako teče življenje v prvi tovrstni skupnosti pri nas, ki je že pred šestimi leti nastala v Davči, prelepi vasici v gorenjski občini Železniki. Čisto svoj način sobivanja je našla tudi skupina aktivnih in vitalnih upokojencev, ki so se preselili iz mest v idilično vasico na Notranjskem, kjer si delijo tako obveznosti kot radosti. O različnih oblikah sobivanja ter o njihovih izzivih in prednostih bomo v studiu govorili z Alenko Ogrin z Inštituta Antona Trstenjaka, poznavalko problematike bivanja starejših.
Upokojitev po navadi označuje konec nečesa, vendar lahko pomeni tudi nov začetek. O svojem delu in ustvarjanju smo se v oddaji pogovarjali s prvo damo slovenskega gledališča, Mileno Zupančič, ki je svojo pot neprekinjeno nadaljevala tudi po tem, ko se je pred enajstimi leti uradno upokojila. V karieri je tako na gledaliških deskah kot v filmih oblikovala številne zapletene karakterne ženske vloge, najbolj pa se je v srca in spomin ljudi vtisnila s filmsko vlogo Mete iz Cvetja v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča. Še danes dejavno sodeluje v predstavah in nadaljevankah tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in v Srbiji. Človekova ustvarjalnost torej nima administrativne, z leti določene omejitve, kar dokazujeta tudi pisatelj Tone Partljič, ki smo ga obiskali v Mariboru, in vsestranska ter še vedno ustvarjalna ilustratorka Lila Prap, ki nam je pokazala svoje priljubljene kotičke v Celju.
Upokojitev po navadi označuje konec nečesa, vendar lahko pomeni tudi nov začetek. O svojem delu in ustvarjanju smo se v oddaji pogovarjali s prvo damo slovenskega gledališča, Mileno Zupančič, ki je svojo pot neprekinjeno nadaljevala tudi po tem, ko se je pred enajstimi leti uradno upokojila. V karieri je tako na gledaliških deskah kot v filmih oblikovala številne zapletene karakterne ženske vloge, najbolj pa se je v srca in spomin ljudi vtisnila s filmsko vlogo Mete iz Cvetja v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča. Še danes dejavno sodeluje v predstavah in nadaljevankah tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in v Srbiji. Človekova ustvarjalnost torej nima administrativne, z leti določene omejitve, kar dokazujeta tudi pisatelj Tone Partljič, ki smo ga obiskali v Mariboru, in vsestranska ter še vedno ustvarjalna ilustratorka Lila Prap, ki nam je pokazala svoje priljubljene kotičke v Celju.
Starši so tisti, ki dajejo (ali pa ne) otrokom občutek varnosti in sprejetosti. Večina staršev je prepričana, da so svojim otrokom dali vse, kar so potrebovali, čas pa pokaže, da to morda ne drži vedno. Odnosi s starejšimi otroki se skrhajo, ponekod celo prekinejo. In tako se starši zatikamo v odnosu s svojimi odraslimi otroki. Danica Vidmar, gostja v studiu, je spoznala, kako neopremljena je bila za zdravo partnerstvo in starševstvo in kako je bila obremenjena z vzorci, ki jih je prenesla iz svoje družinske skrinje. Težko je dati nekaj, česar sami kot otroci nismo prejeli. Ko se je Danica izvila iz materinskega krča in občutka krivde, je spoznala tudi, da njen “vse”, ki ga je želela dajati hčerama, še zdaleč ni bil “vse” ter da se z občutki krivde in neustreznosti ne da graditi pristnih odnosov. Kako postaviti nove temelje odnosa med starši in odraslimi otroki? Kako se bomo vedli v novih vlogah, kako bomo upoštevali meje drug drugega, kako bomo kot odrasli ljudje spoštovali enakovrednost in enakopravnost drug drugega? Oblikovanje novih odnosov z odraslimi otroki ni stvar enega odkritega pogovora, kot pravi Danica, temveč je proces, v katerem so vzponi in padci, pot je dolga ter ima ovinke, a vedno se je vredno podati nanjo. Svoj pogled na odnos z mamo bo v oddaji podala tudi Daničina hčerka Ana, svoja spoznanja pa bo z nami delila še ena mama, ki prav tako išče pot do odraslega sina, s katerim imata že nekaj let pretrgane stike.
Starši so tisti, ki dajejo (ali pa ne) otrokom občutek varnosti in sprejetosti. Večina staršev je prepričana, da so svojim otrokom dali vse, kar so potrebovali, čas pa pokaže, da to morda ne drži vedno. Odnosi s starejšimi otroki se skrhajo, ponekod celo prekinejo. In tako se starši zatikamo v odnosu s svojimi odraslimi otroki. Danica Vidmar, gostja v studiu, je spoznala, kako neopremljena je bila za zdravo partnerstvo in starševstvo in kako je bila obremenjena z vzorci, ki jih je prenesla iz svoje družinske skrinje. Težko je dati nekaj, česar sami kot otroci nismo prejeli. Ko se je Danica izvila iz materinskega krča in občutka krivde, je spoznala tudi, da njen “vse”, ki ga je želela dajati hčerama, še zdaleč ni bil “vse” ter da se z občutki krivde in neustreznosti ne da graditi pristnih odnosov. Kako postaviti nove temelje odnosa med starši in odraslimi otroki? Kako se bomo vedli v novih vlogah, kako bomo upoštevali meje drug drugega, kako bomo kot odrasli ljudje spoštovali enakovrednost in enakopravnost drug drugega? Oblikovanje novih odnosov z odraslimi otroki ni stvar enega odkritega pogovora, kot pravi Danica, temveč je proces, v katerem so vzponi in padci, pot je dolga ter ima ovinke, a vedno se je vredno podati nanjo. Svoj pogled na odnos z mamo bo v oddaji podala tudi Daničina hčerka Ana, svoja spoznanja pa bo z nami delila še ena mama, ki prav tako išče pot do odraslega sina, s katerim imata že nekaj let pretrgane stike.
Ljudje smo pravzaprav že od nekdaj povezani z živalmi. Njihova bližina pozitivno vpliva na naše počutje, učinke pa ima tudi na naše psihično in fizično zdravje. Zato ni čudno, da je danes v Evropski uniji več kot 60 milijonov lastnikov psov in ravno toliko lastnikov mačk. O pozitivni vlogi hišnih ljubljenčkov bo spregovorila dolgoletna preučevalko odnosa človek –žival, Maja Povše. Da so domače živali naši prijatelji, družabniki in tudi motivatorji, je prepričana tudi gospa Verica, ki ji kuža Taj že 16 let lepša vsakdan, vse pogosteje pa so nekatere živali tudi terapevti, kar nam bodo dokazali psi in njihovi vodniki iz društva Tačke pomagačke.
Ljudje smo pravzaprav že od nekdaj povezani z živalmi. Njihova bližina pozitivno vpliva na naše počutje, učinke pa ima tudi na naše psihično in fizično zdravje. Zato ni čudno, da je danes v Evropski uniji več kot 60 milijonov lastnikov psov in ravno toliko lastnikov mačk. O pozitivni vlogi hišnih ljubljenčkov bo spregovorila dolgoletna preučevalko odnosa človek –žival, Maja Povše. Da so domače živali naši prijatelji, družabniki in tudi motivatorji, je prepričana tudi gospa Verica, ki ji kuža Taj že 16 let lepša vsakdan, vse pogosteje pa so nekatere živali tudi terapevti, kar nam bodo dokazali psi in njihovi vodniki iz društva Tačke pomagačke.
Lahko vera v ljubezen in zaupanje v dobro premagata strahove in negotovost današnjega sveta? Ali vera danes še lahko premika gore? Pred nami je velika noč, največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Ali tudi danes, ko se stvarnost mnogokrat zdi temačna, še lahko vidimo luč? Kje iskati svetlobo in kako verjeti, da bo ostala z nami, ko jo najdemo? Misli o veri v dobro, o upanju in ljubezni bo z nami delil humanist, pisatelj, vernik, predavatelj in duhovnik, pater Karel Gržan.
Lahko vera v ljubezen in zaupanje v dobro premagata strahove in negotovost današnjega sveta? Ali vera danes še lahko premika gore? Pred nami je velika noč, največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Ali tudi danes, ko se stvarnost mnogokrat zdi temačna, še lahko vidimo luč? Kje iskati svetlobo in kako verjeti, da bo ostala z nami, ko jo najdemo? Misli o veri v dobro, o upanju in ljubezni bo z nami delil humanist, pisatelj, vernik, predavatelj in duhovnik, pater Karel Gržan.
Današnja zgodba je ljubezenska. On vdovec, ona razvezana. Oba že v jeseni življenja. Začelo se je z dopisovanjem po spletu, sledilo je srečanje, ki je le še potrdilo, da sta se srečali duši dvojčici. Le nekaj mesecev pozneje sta se tudi uradno zaobljubila drug drugemu. To ni scenarij romantičnega filma in ne ljubezenski roman. To je življenje. In to je zgodba Marije Turnšek Mikačić in Tita Turnška, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno ter da je ljubezen v zrelih letih lahko še bolj poglobljena, žlahtna, polna bližine in zato nadvse dragocena. Polna ljubezni je tudi zgodba vdove Nade, ki je praznino po moževi smrti napolnila z ljubeznijo do glasbe, poezije in poučevanja petja. In čeprav se je zgodba zakoncev Turnšek začela z dopisovanjem po spletu in bila kronana s poroko in srečnim zakonom, v oddaji opozorimo tudi na nekatere pasti, ki jih skriva spoznavanje na spletu in v katere velikokrat padejo mnogi, ki si iskreno želijo ljubezni in prijateljstva.
Današnja zgodba je ljubezenska. On vdovec, ona razvezana. Oba že v jeseni življenja. Začelo se je z dopisovanjem po spletu, sledilo je srečanje, ki je le še potrdilo, da sta se srečali duši dvojčici. Le nekaj mesecev pozneje sta se tudi uradno zaobljubila drug drugemu. To ni scenarij romantičnega filma in ne ljubezenski roman. To je življenje. In to je zgodba Marije Turnšek Mikačić in Tita Turnška, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno ter da je ljubezen v zrelih letih lahko še bolj poglobljena, žlahtna, polna bližine in zato nadvse dragocena. Polna ljubezni je tudi zgodba vdove Nade, ki je praznino po moževi smrti napolnila z ljubeznijo do glasbe, poezije in poučevanja petja. In čeprav se je zgodba zakoncev Turnšek začela z dopisovanjem po spletu in bila kronana s poroko in srečnim zakonom, v oddaji opozorimo tudi na nekatere pasti, ki jih skriva spoznavanje na spletu in v katere velikokrat padejo mnogi, ki si iskreno želijo ljubezni in prijateljstva.
Vse več storitev je digitalnih, čeprav starejšim digitalizacija še vedno lahko prinaša številne izzive. Dober zgled, kako se spopasti z njimi in jih tudi premagati, je Janez Platiše, ki je po upokojitvi začel nabirati računalniško znanje. Danes spretno in redno uporablja družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram, Twitter, Youtube in celo Tiktok. Hkrati dela kot novinar in novice objavlja na svojem blogu, ki ga je poimenoval Seniorske novice. Prepričan je, da je informacijsko-komunikacijska tehnologija danes ključna pri vzdrževanju družbenih stikov, da je način povezovanja in sodelovanja med generacijami ter da je pomembna tudi pri pridobivanju informacij. Vendar sogovornik obenem opozarja na previdnost pri komuniciranju na spletu. Zgodba družine, v kateri že tri generacije redno uporabljajo družbena omrežja, pa dokazuje, da ni nikoli prepozno za spoznavanje te tehnologije.
Vse več storitev je digitalnih, čeprav starejšim digitalizacija še vedno lahko prinaša številne izzive. Dober zgled, kako se spopasti z njimi in jih tudi premagati, je Janez Platiše, ki je po upokojitvi začel nabirati računalniško znanje. Danes spretno in redno uporablja družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram, Twitter, Youtube in celo Tiktok. Hkrati dela kot novinar in novice objavlja na svojem blogu, ki ga je poimenoval Seniorske novice. Prepričan je, da je informacijsko-komunikacijska tehnologija danes ključna pri vzdrževanju družbenih stikov, da je način povezovanja in sodelovanja med generacijami ter da je pomembna tudi pri pridobivanju informacij. Vendar sogovornik obenem opozarja na previdnost pri komuniciranju na spletu. Zgodba družine, v kateri že tri generacije redno uporabljajo družbena omrežja, pa dokazuje, da ni nikoli prepozno za spoznavanje te tehnologije.
Vožnja je pomemben del aktivnega življenja. Marsikomu zagotavlja samostojnost in svobodo. Mi pa bi radi dodali še varnost. Skoraj tretjina imetnikov vozniških dovoljenj v Sloveniji je starejših od 61 let, dobrih 22 tisoč voznikov je starih več kot 80 let, čez 600 jih je že dopolnilo devetdeset in več let. To, da so mobilni in samostojni, jim veliko pomeni, pomembno pa je tudi za nas kot družbo. Namesto da se pritožujemo, zakaj so še na cesti, se zato morda raje pogovorimo o tem, kako poskrbeti, da bo vožnja prijetna in varna za vse. Tudi če vozimo že skoraj vse življenje, se poleg naših sposobnosti spreminjajo tudi pravila, cestna infrastruktura in gostota prometa. Zato morda ni odveč, da znanje sem in tja tudi obnovimo, v studiu poudarja prometni strokovnjak Rado Jeromel, zaposlen na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. Kako nam lahko tečaj varne vožnje ali kakšna osvežitvena ura vožnje podaljša vozniški staž, predvsem pa poveča našo varnost na cesti, opisuje tudi Bogdana Herman, ki z veseljem občasno osveži svoje znanje vožnje.
Vožnja je pomemben del aktivnega življenja. Marsikomu zagotavlja samostojnost in svobodo. Mi pa bi radi dodali še varnost. Skoraj tretjina imetnikov vozniških dovoljenj v Sloveniji je starejših od 61 let, dobrih 22 tisoč voznikov je starih več kot 80 let, čez 600 jih je že dopolnilo devetdeset in več let. To, da so mobilni in samostojni, jim veliko pomeni, pomembno pa je tudi za nas kot družbo. Namesto da se pritožujemo, zakaj so še na cesti, se zato morda raje pogovorimo o tem, kako poskrbeti, da bo vožnja prijetna in varna za vse. Tudi če vozimo že skoraj vse življenje, se poleg naših sposobnosti spreminjajo tudi pravila, cestna infrastruktura in gostota prometa. Zato morda ni odveč, da znanje sem in tja tudi obnovimo, v studiu poudarja prometni strokovnjak Rado Jeromel, zaposlen na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. Kako nam lahko tečaj varne vožnje ali kakšna osvežitvena ura vožnje podaljša vozniški staž, predvsem pa poveča našo varnost na cesti, opisuje tudi Bogdana Herman, ki z veseljem občasno osveži svoje znanje vožnje.
Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, pravi ponarodeli rek. Kaj pa, če je ravno obratno in je nor tisti, ki ne gre gor? Od zgoraj je svet drugačen, vam bodo znali povedati pohodniki, ki redno obiskujejo hribe in gore. Zato tiste, ki se vam od višine ne zvrti, vabimo, da prisluhnete pogovoru z Bojanom Pollakom, alpinistom, planincem, alpinističnim inštruktorjem, gorskim vodnikom, predvsem pa velikim človekom, ki pravi, da se v gorah umaknemo iz porabništva v človečnost. Bil je član treh mednarodnih alpinističnih odprav, danes pa nesebično deli svoje bogato znanje in izkušnje. Verjame, da so gore milostne, jih pa moraš tudi spoštovati. Zato za na pot v gore potrebuješ znanje, izkušnje in srečo, te je imel današnji gost obilo, saj je že 17-krat v gorah zrl smrti v oči. Prepričan je, da smo Slovenci narod planincev že zaradi bogate planinske in alpinistične tradicije, številnih urejenih in dobro označenih planinskih poti ter prelepih hribov in gora. Poleg vsega tega pa se strinja s še eno planinsko legendo, ki jo bomo predstavili v oddaji, s 87-letnim Mojstrančanom Franjem Potočnikom, ki se je na Triglav povzpel že 1061-krat in zase pravi, da v hribih najde mir in ubranost, iskren stik z naravo in s samim sabo. Ker pa število nesreč v gorah iz leta v leto narašča, bomo oddajo zaokrožili s koristnimi nasveti za varno pot v hribe.
Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, pravi ponarodeli rek. Kaj pa, če je ravno obratno in je nor tisti, ki ne gre gor? Od zgoraj je svet drugačen, vam bodo znali povedati pohodniki, ki redno obiskujejo hribe in gore. Zato tiste, ki se vam od višine ne zvrti, vabimo, da prisluhnete pogovoru z Bojanom Pollakom, alpinistom, planincem, alpinističnim inštruktorjem, gorskim vodnikom, predvsem pa velikim človekom, ki pravi, da se v gorah umaknemo iz porabništva v človečnost. Bil je član treh mednarodnih alpinističnih odprav, danes pa nesebično deli svoje bogato znanje in izkušnje. Verjame, da so gore milostne, jih pa moraš tudi spoštovati. Zato za na pot v gore potrebuješ znanje, izkušnje in srečo, te je imel današnji gost obilo, saj je že 17-krat v gorah zrl smrti v oči. Prepričan je, da smo Slovenci narod planincev že zaradi bogate planinske in alpinistične tradicije, številnih urejenih in dobro označenih planinskih poti ter prelepih hribov in gora. Poleg vsega tega pa se strinja s še eno planinsko legendo, ki jo bomo predstavili v oddaji, s 87-letnim Mojstrančanom Franjem Potočnikom, ki se je na Triglav povzpel že 1061-krat in zase pravi, da v hribih najde mir in ubranost, iskren stik z naravo in s samim sabo. Ker pa število nesreč v gorah iz leta v leto narašča, bomo oddajo zaokrožili s koristnimi nasveti za varno pot v hribe.
»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno,« je rekla lisica Malemu princu. Ali znamo videti več, kot vidijo oči? V Sloveniji naj bi bilo od 8000 do 10 000 ljudi s hudo okvaro vida, še približno 40 000 pa je tistih z resnejšo okvaro vida. Čeprav gre za veliko skupino, pa ne smemo pozabiti, da to niso le številke, da je za vsako številko človek, za vsakim človekom življenje. Tokratna gostja v studiu bo Sabina Dermota, ki rada smuča, kolesari, drsa, hodi v hribe. Rada ima hitrost in višino. Je zgovorna, družabna, iskrena, izredno topla in empatična oseba. Je pa tudi slepa od rojstva. Slepota je del nje, nikakor pa je ne določa. Kljub slepoti si je ustvarila ljubečo družino, je mama dveh že skoraj odraslih otrok, redno zaposlena. Že zelo zgodaj je spoznala, da bo kot slepa od življenja imela toliko, kolikor si bo upala iz njega izvleči. Zato ji je pomembno, da izkoristi vsak dan. K njeni samostojnosti in neodvisnosti od drugih je v veliki meri prispeval tudi njen pes vodnik Baron, s katerim se lahko odpravi vsepovsod. V oddaji boste spoznali še Slavico Bukovec Zupanič, ki pa je vid izgubila v odraslosti. Rodila se je s kronično očesno boleznijo, glavkomom. Vid ji je z leti pešal in nekaj let, preden jo je zagrnila tema, kakor pravi svoji slepoti, se je invalidsko upokojila. Toda tudi ona je spoznala, da je čez marsikatero oviro, ki jo kot slepa srečuje v življenju, lažje iti s pomočjo humorja in pozitivne naravnanosti. V rubriki ob koncu oddaje pa bomo predstavili še eno od poslanstev javnih radiotelevizij, ki omogočajo spremljanje programa tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, za kar pri TV Slovenija skrbi Služba za dostopnost, ki avdiovizualna dela prilagaja tudi za slepe in slabovidne.
»Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno,« je rekla lisica Malemu princu. Ali znamo videti več, kot vidijo oči? V Sloveniji naj bi bilo od 8000 do 10 000 ljudi s hudo okvaro vida, še približno 40 000 pa je tistih z resnejšo okvaro vida. Čeprav gre za veliko skupino, pa ne smemo pozabiti, da to niso le številke, da je za vsako številko človek, za vsakim človekom življenje. Tokratna gostja v studiu bo Sabina Dermota, ki rada smuča, kolesari, drsa, hodi v hribe. Rada ima hitrost in višino. Je zgovorna, družabna, iskrena, izredno topla in empatična oseba. Je pa tudi slepa od rojstva. Slepota je del nje, nikakor pa je ne določa. Kljub slepoti si je ustvarila ljubečo družino, je mama dveh že skoraj odraslih otrok, redno zaposlena. Že zelo zgodaj je spoznala, da bo kot slepa od življenja imela toliko, kolikor si bo upala iz njega izvleči. Zato ji je pomembno, da izkoristi vsak dan. K njeni samostojnosti in neodvisnosti od drugih je v veliki meri prispeval tudi njen pes vodnik Baron, s katerim se lahko odpravi vsepovsod. V oddaji boste spoznali še Slavico Bukovec Zupanič, ki pa je vid izgubila v odraslosti. Rodila se je s kronično očesno boleznijo, glavkomom. Vid ji je z leti pešal in nekaj let, preden jo je zagrnila tema, kakor pravi svoji slepoti, se je invalidsko upokojila. Toda tudi ona je spoznala, da je čez marsikatero oviro, ki jo kot slepa srečuje v življenju, lažje iti s pomočjo humorja in pozitivne naravnanosti. V rubriki ob koncu oddaje pa bomo predstavili še eno od poslanstev javnih radiotelevizij, ki omogočajo spremljanje programa tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, za kar pri TV Slovenija skrbi Služba za dostopnost, ki avdiovizualna dela prilagaja tudi za slepe in slabovidne.
Da za svoje delo ne bi bili plačani? Nezaslišano! Pa vendar kar 300 tisoč Slovencev – prostovoljcev - meni drugače. Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velik vpliv. Gasilska društva, gorsko reševanje, učna pomoč, zbiranje sredstev za begunce, skrb za duševno zdravje, kultura, turizem in še mnogo, mnogo več. Če bi čas, delo in znanje prostovoljcev računali v evrih, bi bile vrednosti milijonske, a bistvo prostovoljstva je, da za svoje delo ne zaračuna. V Sloveniji deluje več kot 1800 prostovoljskih organizacij, koordinator te razvejene mreže pa je Slovenska filantropija, od koder prihaja tudi gostja oddaje Tjaša Arko. Vsekakor pri prostovoljstvu ne gre le za darovanje denarja, oblačil in hrane, prostovoljno lahko ponudimo sočloveku svoje znanje, veščine, čas. Med starejšimi je eno najbolj zaželenih prostovoljnih del prav družabništvo, saj je med njimi veliko osamljenih ljudi. Družabniki so lahko njihovi vrstniki – prostovoljci znotraj programa Starejši za starejše - ali pa gre za medgeneracijsko druženje. Starejši, tudi že upokojeni ljudje, lahko npr. postanejo tudi prostoferji – prostovoljni vozniki, ki svoje vrstnike brezplačno vozijo do zdravnika, terapij itd.
Da za svoje delo ne bi bili plačani? Nezaslišano! Pa vendar kar 300 tisoč Slovencev – prostovoljcev - meni drugače. Prostovoljstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velik vpliv. Gasilska društva, gorsko reševanje, učna pomoč, zbiranje sredstev za begunce, skrb za duševno zdravje, kultura, turizem in še mnogo, mnogo več. Če bi čas, delo in znanje prostovoljcev računali v evrih, bi bile vrednosti milijonske, a bistvo prostovoljstva je, da za svoje delo ne zaračuna. V Sloveniji deluje več kot 1800 prostovoljskih organizacij, koordinator te razvejene mreže pa je Slovenska filantropija, od koder prihaja tudi gostja oddaje Tjaša Arko. Vsekakor pri prostovoljstvu ne gre le za darovanje denarja, oblačil in hrane, prostovoljno lahko ponudimo sočloveku svoje znanje, veščine, čas. Med starejšimi je eno najbolj zaželenih prostovoljnih del prav družabništvo, saj je med njimi veliko osamljenih ljudi. Družabniki so lahko njihovi vrstniki – prostovoljci znotraj programa Starejši za starejše - ali pa gre za medgeneracijsko druženje. Starejši, tudi že upokojeni ljudje, lahko npr. postanejo tudi prostoferji – prostovoljni vozniki, ki svoje vrstnike brezplačno vozijo do zdravnika, terapij itd.
Milena Morača, prvakinja ljubljanske opere, ki je občinstvo s svojim sopranom osvajala več kot 40 let, se je kot mlada pevka do ušes zaljubila v precej starejšega režiserja, igralca in lastnika enega najbolj prepoznavnih glasov pri nas, Jurija Součka. Da je to to, je v trenutku, ko jo je zagledal, vedel tudi on. In to dokazujeta tudi danes, štiri desetletja pozneje. Milena rada pove: »Živiva za umetnost, živiva za ljubezen,« v oddaji pa bosta razkrila, kako jima je uspevalo združevati profesionalno in zasebno življenje ter kakšne so prednosti in tudi slabosti takega ustvarjalnega para. Svoj pogled na mešanje dela in partnerskega odnosa bosta predstavila še dva ustvarjalca, ki pa sta svoje življenje posvetila lutkovni umetnosti, Edi Majaron in Agata Freyer. Na sprehod pa bo Nina Cijan tokrat povabila mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana, čigar knjige se uvrščajo med najbolj izposojane in brane.
Milena Morača, prvakinja ljubljanske opere, ki je občinstvo s svojim sopranom osvajala več kot 40 let, se je kot mlada pevka do ušes zaljubila v precej starejšega režiserja, igralca in lastnika enega najbolj prepoznavnih glasov pri nas, Jurija Součka. Da je to to, je v trenutku, ko jo je zagledal, vedel tudi on. In to dokazujeta tudi danes, štiri desetletja pozneje. Milena rada pove: »Živiva za umetnost, živiva za ljubezen,« v oddaji pa bosta razkrila, kako jima je uspevalo združevati profesionalno in zasebno življenje ter kakšne so prednosti in tudi slabosti takega ustvarjalnega para. Svoj pogled na mešanje dela in partnerskega odnosa bosta predstavila še dva ustvarjalca, ki pa sta svoje življenje posvetila lutkovni umetnosti, Edi Majaron in Agata Freyer. Na sprehod pa bo Nina Cijan tokrat povabila mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana, čigar knjige se uvrščajo med najbolj izposojane in brane.
Sladkorna bolezen velja za pandemično, saj število bolnikov nenehno raste. Na svetu jih je 537 milijonov, v Sloveniji 200 tisoč. Diabetes sam po sebi ni moteč in ni boleč, so pa lahko zelo boleči zapleti, če je bolezen slabo vodena. Od 85 do 95 odstotkov bolnikov ima diabetes tipa 2, ki se lahko začne neopazno razvijati že v zgodnjem srednjem življenjskem obdobju. Kako se spoprijema s to tiho boleznijo mnogoterih obrazov, nam bo razkril Gojmir Lešnjak - Gojc, igralec, glasbenik, režiser, voditelj, komedijant, ljubitelj dobre hrane in pijače, pa tudi ambasador državne kampanje Bodi odličnjak! Zavoda Diabetes. Najpogostejše zaplete pri sladkorni bolezni pa bo v prispevku predstavila dr. Vilma Urbančič Rovan, vodja Diabetološkega oddelka UKC Ljubljana.
Sladkorna bolezen velja za pandemično, saj število bolnikov nenehno raste. Na svetu jih je 537 milijonov, v Sloveniji 200 tisoč. Diabetes sam po sebi ni moteč in ni boleč, so pa lahko zelo boleči zapleti, če je bolezen slabo vodena. Od 85 do 95 odstotkov bolnikov ima diabetes tipa 2, ki se lahko začne neopazno razvijati že v zgodnjem srednjem življenjskem obdobju. Kako se spoprijema s to tiho boleznijo mnogoterih obrazov, nam bo razkril Gojmir Lešnjak - Gojc, igralec, glasbenik, režiser, voditelj, komedijant, ljubitelj dobre hrane in pijače, pa tudi ambasador državne kampanje Bodi odličnjak! Zavoda Diabetes. Najpogostejše zaplete pri sladkorni bolezni pa bo v prispevku predstavila dr. Vilma Urbančič Rovan, vodja Diabetološkega oddelka UKC Ljubljana.
Ples je najnaravnejši in hkrati najuniverzalnejši način gibanja. Ni družbe in ni kulture, ki ga ne bi gojila. Zanj ni nikoli prezgodaj, prepozno pa tudi ne. Ne glede na to, kako in kje plešemo, je dejstvo, da se bomo ob plesu napolnili z energijo ter se telesno in duševno sprostili. Vsega tega se zaveda tudi Neva Kralj, plesna pedagoginja, koreografinja in plesno-gibalna terapevtka, ki bo nanizala številne pozitivne učinke plesa, saj so raziskave med drugim pokazale, da ples učinkovito zmanjšuje tveganje za demenco. Ples pomeni razbremenitev in razvedrilo, napolni nas z energijo, hkrati pa prinaša tudi druženje. Redne tedenske večerne urice plesanja tanga so pravi balzam za dušo in telo, pa sta prepričana zakonca Homan, ki se vsak teden na učenje tanga vozita iz Šentjerneja v Ljubljano.
Ples je najnaravnejši in hkrati najuniverzalnejši način gibanja. Ni družbe in ni kulture, ki ga ne bi gojila. Zanj ni nikoli prezgodaj, prepozno pa tudi ne. Ne glede na to, kako in kje plešemo, je dejstvo, da se bomo ob plesu napolnili z energijo ter se telesno in duševno sprostili. Vsega tega se zaveda tudi Neva Kralj, plesna pedagoginja, koreografinja in plesno-gibalna terapevtka, ki bo nanizala številne pozitivne učinke plesa, saj so raziskave med drugim pokazale, da ples učinkovito zmanjšuje tveganje za demenco. Ples pomeni razbremenitev in razvedrilo, napolni nas z energijo, hkrati pa prinaša tudi druženje. Redne tedenske večerne urice plesanja tanga so pravi balzam za dušo in telo, pa sta prepričana zakonca Homan, ki se vsak teden na učenje tanga vozita iz Šentjerneja v Ljubljano.
Kaj je lepota, kaj je lepo? Kje vi iščete lepoto? Je lepota v očeh opazovalca ali obstajajo neka univerzalna merila tega, kdo je lep? Morda vendarle obstaja lepota, ki je neminljiva, ki je večna? »Staranje je edini zakon, ki velja za vse nas. Telo in obraz se spreminjata, tudi lepota se spreminja, a ne mine, dokler se človek počuti lepega, dokler ima človek v sebi energijo in je zadovoljen sam s sabo«, je prepričana gostja v studiu manekenka in fotomodel Bernarda Marovt. O tem, da sta človeški obraz in človeško telo lahko lepa ne glede na leta, je prepričana tudi fotografinja Urša Premik, ki je s fotografijami svoje babice navdušila tako javnost kot modni svet. O tem, kako nabiranje let vpliva na lepoto, smo povprašali tudi znanega fotografa Aleša Bravničarja.
Kaj je lepota, kaj je lepo? Kje vi iščete lepoto? Je lepota v očeh opazovalca ali obstajajo neka univerzalna merila tega, kdo je lep? Morda vendarle obstaja lepota, ki je neminljiva, ki je večna? »Staranje je edini zakon, ki velja za vse nas. Telo in obraz se spreminjata, tudi lepota se spreminja, a ne mine, dokler se človek počuti lepega, dokler ima človek v sebi energijo in je zadovoljen sam s sabo«, je prepričana gostja v studiu manekenka in fotomodel Bernarda Marovt. O tem, da sta človeški obraz in človeško telo lahko lepa ne glede na leta, je prepričana tudi fotografinja Urša Premik, ki je s fotografijami svoje babice navdušila tako javnost kot modni svet. O tem, kako nabiranje let vpliva na lepoto, smo povprašali tudi znanega fotografa Aleša Bravničarja.
Živimo v starajoči se družbi, starostne meje za upokojitev se zato višajo, kljub temu pa zaposlovanje starejših od 50 let še vedno nosi stigmo. Delodajalci starost zaposlenih pogosto vidijo kot slabost. Na lastni koži je to izkusil tudi Milko Grebenc, ki je pri 54 letih izgubil službo. Pahnjen iz cone udobja je bil po 30-ih letih prisiljen, da se znova poda na trg dela. Pot ni bila lahka, a je ne obžaluje. Delodajalci navadno bolj cenijo mladost kot izkušnje. Vendar ni nujno, da je tako. Obiskali smo tudi eno od slovenskih podjetij, v katerem ne diskriminirajo starejših zaposlenih. Nasprotno, spodbujajo jih in nagrajujejo. Zadovoljstvo zaposlenih, ne glede na njihova leta, pa je visoko na lestvici ciljev podjetja.
Živimo v starajoči se družbi, starostne meje za upokojitev se zato višajo, kljub temu pa zaposlovanje starejših od 50 let še vedno nosi stigmo. Delodajalci starost zaposlenih pogosto vidijo kot slabost. Na lastni koži je to izkusil tudi Milko Grebenc, ki je pri 54 letih izgubil službo. Pahnjen iz cone udobja je bil po 30-ih letih prisiljen, da se znova poda na trg dela. Pot ni bila lahka, a je ne obžaluje. Delodajalci navadno bolj cenijo mladost kot izkušnje. Vendar ni nujno, da je tako. Obiskali smo tudi eno od slovenskih podjetij, v katerem ne diskriminirajo starejših zaposlenih. Nasprotno, spodbujajo jih in nagrajujejo. Zadovoljstvo zaposlenih, ne glede na njihova leta, pa je visoko na lestvici ciljev podjetja.
So stvari, o katerih razmišljamo, a se o njih premalo pogovarjamo. Smrt je zagotovo ena izmed njih. O njej ne govorimo, ker se je bojimo, o njej ne govorimo, da ne bi koga prizadeli, o njej ne govorimo, da bi jo tako odrinili daleč stran. Tako kot v življenju tudi pri umiranju potrebujemo bližino sočloveka. Kot v oddaji pravijo prostovoljci v Slovenskem društvu Hospíc, je največkrat pomembno SAMO BITI ob nekom, pa čeprav je to morda težko. Smrt je neizogiben del življenja, zato se Manca Košir, gostja v studiu, o njej ne pogovarja po tihem, ampak o njej govori brez zadrege, odločno. Smrti se zahvaljuje, ker jo je naučila ceniti sleherni trenutek, ji odprla srce in oči. Pustimo, da jih zdaj odpre še nam.
So stvari, o katerih razmišljamo, a se o njih premalo pogovarjamo. Smrt je zagotovo ena izmed njih. O njej ne govorimo, ker se je bojimo, o njej ne govorimo, da ne bi koga prizadeli, o njej ne govorimo, da bi jo tako odrinili daleč stran. Tako kot v življenju tudi pri umiranju potrebujemo bližino sočloveka. Kot v oddaji pravijo prostovoljci v Slovenskem društvu Hospíc, je največkrat pomembno SAMO BITI ob nekom, pa čeprav je to morda težko. Smrt je neizogiben del življenja, zato se Manca Košir, gostja v studiu, o njej ne pogovarja po tihem, ampak o njej govori brez zadrege, odločno. Smrti se zahvaljuje, ker jo je naučila ceniti sleherni trenutek, ji odprla srce in oči. Pustimo, da jih zdaj odpre še nam.
Obstajajo pesmi, ki so si jih požvižgavali pred pol stoletja in več in si jih pojemo še danes. Krasita jih zimzelena melodija in vedno aktualna besedila. Kar je dobro, ostane, pravijo. To drži za glasbo, pa tudi za Lada Leskovarja, gosta v studiu, ki kljub skoraj 80-im letom še vedno rad zapoje, nastopa, njegov glas je ostal močen, prav tako njegove pesmi. Kaj je tisto, kar nas je na glasbi zlate dobe slovenske popevke tako očaralo in začaralo, da je ostala z nami? Svoja razmišljanja o tem, kaj naredi pesem brezčasno, poleg Lada Leskovarja z nami delita tudi skladatelj Jure Robežnik in pevka Nina Strnad.
Obstajajo pesmi, ki so si jih požvižgavali pred pol stoletja in več in si jih pojemo še danes. Krasita jih zimzelena melodija in vedno aktualna besedila. Kar je dobro, ostane, pravijo. To drži za glasbo, pa tudi za Lada Leskovarja, gosta v studiu, ki kljub skoraj 80-im letom še vedno rad zapoje, nastopa, njegov glas je ostal močen, prav tako njegove pesmi. Kaj je tisto, kar nas je na glasbi zlate dobe slovenske popevke tako očaralo in začaralo, da je ostala z nami? Svoja razmišljanja o tem, kaj naredi pesem brezčasno, poleg Lada Leskovarja z nami delita tudi skladatelj Jure Robežnik in pevka Nina Strnad.
Vsaka vojna za sabo pušča razdejanje, solze in bolečino. Ti ostanejo tudi po tem, ko orožje že potihne. Kako preživeti in kako živeti z izkušnjo vojne, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali s psihiatrinjo in humanitarko dr. Anico Mikuš Kos. Kako se spominjajo vojne, kako jih je v življenju zaznamovala in kaj jim je vzela, pa nam bodo razkrili posamezniki, ki imajo kljub časovni oddaljenosti še vedno žive spomine na otroštvo, ki ga je takrat zaznamovala 2. svetovna vojna.
Vsaka vojna za sabo pušča razdejanje, solze in bolečino. Ti ostanejo tudi po tem, ko orožje že potihne. Kako preživeti in kako živeti z izkušnjo vojne, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali s psihiatrinjo in humanitarko dr. Anico Mikuš Kos. Kako se spominjajo vojne, kako jih je v življenju zaznamovala in kaj jim je vzela, pa nam bodo razkrili posamezniki, ki imajo kljub časovni oddaljenosti še vedno žive spomine na otroštvo, ki ga je takrat zaznamovala 2. svetovna vojna.
Ljudje smo družbena bitja, povezanost z drugimi je naša osnovna potreba. Kaj se zgodi, ko so naši stiki omejeni ali celo pretrgani? Z začetkom epidemije covida 19 smo se začeli zapirati v mehurčke, stiki z drugimi ljudmi so bili iz dneva v dan bolj omejeni, druženja nezaželena. Fizična oddaljenost je privedla do družbene osamitve. Izkušnje, kako so se v Deos Centru starejših Notranje Gorice trudili čim bolj omiliti občutke odrezanosti od sveta in prekinjenih stikov z domačimi, bo z nami delila direktorica Centra Ana Petrič, zagreta borka za pravice starejših. Prepričana je, da lahko vsi svojim dragim pomagamo blažiti občutke strahu in osamljenosti ter da noben izgovor ne vzdrži, saj je včasih že kratek klic dovolj, da poboža dušo.
Ljudje smo družbena bitja, povezanost z drugimi je naša osnovna potreba. Kaj se zgodi, ko so naši stiki omejeni ali celo pretrgani? Z začetkom epidemije covida 19 smo se začeli zapirati v mehurčke, stiki z drugimi ljudmi so bili iz dneva v dan bolj omejeni, druženja nezaželena. Fizična oddaljenost je privedla do družbene osamitve. Izkušnje, kako so se v Deos Centru starejših Notranje Gorice trudili čim bolj omiliti občutke odrezanosti od sveta in prekinjenih stikov z domačimi, bo z nami delila direktorica Centra Ana Petrič, zagreta borka za pravice starejših. Prepričana je, da lahko vsi svojim dragim pomagamo blažiti občutke strahu in osamljenosti ter da noben izgovor ne vzdrži, saj je včasih že kratek klic dovolj, da poboža dušo.
Vabljeni k ogledu oddaje Ah, ta leta!, v kateri se bomo v petkovih popoldnevih srečavali z ljudmi, ki nas s svojo ustvarjalnostjo, vitalnostjo ali pogumom, s katerim se spoprijemajo z izzivi zrelih let, navdihujejo in ki ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko - Ah, ta leta! V prvi oddaji bomo gostili dr. Ano Krajnc, pionirko vseživljenjskega izobraževanja in njegovo gorečo zagovornico, ki nas bo spomnila, da konec aktivne delovne dobe ne pomeni konca naše radovednosti, vedoželjnosti in postavljanja novih ciljev. Hitro razvijajoča se družba danes namreč od vseh nas zahteva hitro in pravilno odločanje, zanj pa potrebujemo znanje. Urednica oddaje: Neva Novljan Voditeljica oddaje: Helena Pirc
Vabljeni k ogledu oddaje Ah, ta leta!, v kateri se bomo v petkovih popoldnevih srečavali z ljudmi, ki nas s svojo ustvarjalnostjo, vitalnostjo ali pogumom, s katerim se spoprijemajo z izzivi zrelih let, navdihujejo in ki ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko - Ah, ta leta! V prvi oddaji bomo gostili dr. Ano Krajnc, pionirko vseživljenjskega izobraževanja in njegovo gorečo zagovornico, ki nas bo spomnila, da konec aktivne delovne dobe ne pomeni konca naše radovednosti, vedoželjnosti in postavljanja novih ciljev. Hitro razvijajoča se družba danes namreč od vseh nas zahteva hitro in pravilno odločanje, zanj pa potrebujemo znanje. Urednica oddaje: Neva Novljan Voditeljica oddaje: Helena Pirc
