Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti.
Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria.
**
Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian.
It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential.
It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world.
Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30.
European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal.
The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria.
The German version is on 3 SAT every other Wednesday.
***
Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet.
Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben.
Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln.
TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat.
Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria.
****
Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana.
La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia.
TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30.
TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Slovenska arhitektka in oblikovalka s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela.
Slovenska arhitektka in oblikovalka s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela.
Avtor pri likovnih upodobitvah knjižnih in različnih odrskih predstav za dosego svojstvenega izraza uporablja različne likovne tehnike. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen.
Avtor pri likovnih upodobitvah knjižnih in različnih odrskih predstav za dosego svojstvenega izraza uporablja različne likovne tehnike. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen.
Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih.
Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875.
V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875.
Kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti, daje nov pomen. Pod njegovimi rokami nastajajo noži, polni zanimivih zgodb.
Kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti, daje nov pomen. Pod njegovimi rokami nastajajo noži, polni zanimivih zgodb.
Uveljavljena fotografinja želi pri svojih stvaritvah presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju.
Uveljavljena fotografinja želi pri svojih stvaritvah presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju.
Akademski slikar, ki se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.
Akademski slikar, ki se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.
Il Castello di Škofja Loka ospita un Museo, ma un tempo, tra le sue mura, si sono svolte storie ben diverse. Nelle sue opere, Ivan Tavcar, uno dei più importanti scrittori sloveni, ha parlato spesso della vita contadina della Valle di Poljane. Per una vita di qualità in città è molto importante la cosiddetta infrastruttura verde. Un modello lungo 170 cm in 3D dell’ape slovena ha riscosso molto successo in tutto il mondo. Quando gli inverni per lunghi mesi mostravano i denti, nei giardini, le casette per gli uccelli erano veramente indispensabili. V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Kraje Poljanske doline in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. Za kakovostno življenje v mestih je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura.ebela velikank 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele je v svetu požel velik odziv. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih.
Il Castello di Škofja Loka ospita un Museo, ma un tempo, tra le sue mura, si sono svolte storie ben diverse. Nelle sue opere, Ivan Tavcar, uno dei più importanti scrittori sloveni, ha parlato spesso della vita contadina della Valle di Poljane. Per una vita di qualità in città è molto importante la cosiddetta infrastruttura verde. Un modello lungo 170 cm in 3D dell’ape slovena ha riscosso molto successo in tutto il mondo. Quando gli inverni per lunghi mesi mostravano i denti, nei giardini, le casette per gli uccelli erano veramente indispensabili. V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Kraje Poljanske doline in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. Za kakovostno življenje v mestih je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura.ebela velikank 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele je v svetu požel velik odziv. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih.
Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih.
Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv.
170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv.
Za kakovostno življenje v mestih je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura.
Za kakovostno življenje v mestih je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura.
Kraje Poljanske doline in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar.
Kraje Poljanske doline in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe.
La più antica vite del mondo è inserita dal 2004 nel Guinnes dei primati: è l’unica pianta a cui è dedicato un museo. La comunicazione efficace mediante l’illustrazione scientifica. Alen Ožbolt è un affermato scultore e designer sloveno, professore e decano dell’Accademia di Belle Arti e Design di Lubiana. The Stroj è considerato il più caratteristico gruppo sloveno di percussioni: in tre decenni ha calcato le scene più originali. La lavorazione di merletti con tecnica a fuselli ha una lunga e ricca tradizione a Železniki: Ana Rakovec la porta avanti e la trasmette agli altri. Najstarejša trta na svetu je rastlina z lastnim muzejem in od leta 2004 je vpisana v Giunessovo knjigo rekordov. Ena izmed učinkovitih metod sporazumevanja v znanosti je znanstvena ilustracija. Alen Ožbolt je priznan slovenski kipar, oblikovalec, profesor ter dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. The Stroj je najbolj prepoznavna slovenska tolkalna skupina: v skoraj treh desetletjih je nastopila na številnih zelo izvirnih prizoriščih. Klekljarica Ana Rakovec ohranja dolgo in bogato tradicijo Železnikov ter jo predaja tudi naprej.
La più antica vite del mondo è inserita dal 2004 nel Guinnes dei primati: è l’unica pianta a cui è dedicato un museo. La comunicazione efficace mediante l’illustrazione scientifica. Alen Ožbolt è un affermato scultore e designer sloveno, professore e decano dell’Accademia di Belle Arti e Design di Lubiana. The Stroj è considerato il più caratteristico gruppo sloveno di percussioni: in tre decenni ha calcato le scene più originali. La lavorazione di merletti con tecnica a fuselli ha una lunga e ricca tradizione a Železniki: Ana Rakovec la porta avanti e la trasmette agli altri. Najstarejša trta na svetu je rastlina z lastnim muzejem in od leta 2004 je vpisana v Giunessovo knjigo rekordov. Ena izmed učinkovitih metod sporazumevanja v znanosti je znanstvena ilustracija. Alen Ožbolt je priznan slovenski kipar, oblikovalec, profesor ter dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. The Stroj je najbolj prepoznavna slovenska tolkalna skupina: v skoraj treh desetletjih je nastopila na številnih zelo izvirnih prizoriščih. Klekljarica Ana Rakovec ohranja dolgo in bogato tradicijo Železnikov ter jo predaja tudi naprej.
La Biblioteca Francescana sita in piazza Prešeren a Lubiana opera da 790 anni, come nessun’altro ente del genere in Slovenia. L’artista visuale Marko Šajn lascia il segno delle sue tipiche figure umane utilizzando varie tecniche. Il fotografo di fama mondiale Borut Peterlin rientra tra i pochi fotografi contemporanei a livello internazionale che utilizzano un’antica tecnica: la fotografia su vetro. La tradizione artigianale della famiglia Kobola ha prodotto un bel numero di oggetti tipica e il più noto è l’orso della regione di Kočevsko. A Trojane, lungo la trasversale che collega la Slovenia da est a ovest, il Krapfen già da oltre sei decenni invita frotte di escursionisti sloveni ed esteri. 790 let stara Frančiškanska Knjižnica na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnjična ustanova na Slovenskem. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola in ljubezen do ustvarjanja z lesom, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije krof že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov.
La Biblioteca Francescana sita in piazza Prešeren a Lubiana opera da 790 anni, come nessun’altro ente del genere in Slovenia. L’artista visuale Marko Šajn lascia il segno delle sue tipiche figure umane utilizzando varie tecniche. Il fotografo di fama mondiale Borut Peterlin rientra tra i pochi fotografi contemporanei a livello internazionale che utilizzano un’antica tecnica: la fotografia su vetro. La tradizione artigianale della famiglia Kobola ha prodotto un bel numero di oggetti tipica e il più noto è l’orso della regione di Kočevsko. A Trojane, lungo la trasversale che collega la Slovenia da est a ovest, il Krapfen già da oltre sei decenni invita frotte di escursionisti sloveni ed esteri. 790 let stara Frančiškanska Knjižnica na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnjična ustanova na Slovenskem. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola in ljubezen do ustvarjanja z lesom, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije krof že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov.
Nel vallone di San Simone a Isola troviamo i resti meglio conservati e più studiati in Slovenia di una villa romana sul mare, con tanto di porticciolo. A Isola un gruppo di appassionati di vecchie barche è impegnato nella loro salvaguardia. Legno modellato in maniera innovativa: è il lavoro unico del designer e costruttore di mobili in legno massiccio Dejan Pfeifer. Zvezdana Novaković è una versatile artista e performer. Si esprime a teatro, in concerti che spaziano dalle tradizioni più antiche all’elettronica, dal jazz alla musica classica. L’oro verde o l’olio di semi di zucca è una specialità gastronomica con una lunga tradizione culturale nelle regioni nord-orientali della Slovenia. Leta 181 pr. n. št. je po ustanovitvi rimske kolonije Akvileje velik del Istre prešel pod rimsko oblast. O tem priča arheološko najdišče Simonov zaliv v Izoli. V Izoli se skupina ljubiteljev starih bark zavzema za njihovo ohranitev. Inovativno oblikovan les je unikatno delo oblikovalca in izdelovalca masivnega pohištva Dejana Pfeiferja. Zvezdana Novaković, vsestranska umetnica in performerka se izraža v gledališču in na koncertih, ki se raztezajo od starodavnih tradicij pa do elektronike, od džeza do klasične glasbe. Pravijo mu zeleno zlato. Bučno olje je kulinarična posebnost, ki danes velja za bogato kulturno tradicijo severovzhodnega dela Slovenije.
Nel vallone di San Simone a Isola troviamo i resti meglio conservati e più studiati in Slovenia di una villa romana sul mare, con tanto di porticciolo. A Isola un gruppo di appassionati di vecchie barche è impegnato nella loro salvaguardia. Legno modellato in maniera innovativa: è il lavoro unico del designer e costruttore di mobili in legno massiccio Dejan Pfeifer. Zvezdana Novaković è una versatile artista e performer. Si esprime a teatro, in concerti che spaziano dalle tradizioni più antiche all’elettronica, dal jazz alla musica classica. L’oro verde o l’olio di semi di zucca è una specialità gastronomica con una lunga tradizione culturale nelle regioni nord-orientali della Slovenia. Leta 181 pr. n. št. je po ustanovitvi rimske kolonije Akvileje velik del Istre prešel pod rimsko oblast. O tem priča arheološko najdišče Simonov zaliv v Izoli. V Izoli se skupina ljubiteljev starih bark zavzema za njihovo ohranitev. Inovativno oblikovan les je unikatno delo oblikovalca in izdelovalca masivnega pohištva Dejana Pfeiferja. Zvezdana Novaković, vsestranska umetnica in performerka se izraža v gledališču in na koncertih, ki se raztezajo od starodavnih tradicij pa do elektronike, od džeza do klasične glasbe. Pravijo mu zeleno zlato. Bučno olje je kulinarična posebnost, ki danes velja za bogato kulturno tradicijo severovzhodnega dela Slovenije.
Oltre 2000 anni fa Emona era un importante centro dell’Impero Romano. Edvard Ravnikar è considerato il più eminente rappresentante dell’architettura slovena moderna. Ciril Horjak è l’esponente di punta del fumetto sloveno, illustratore e caricaturista che tratta temi di attualità ed eventi politici sloveni ed esteri. Žiga Arh colleziona vecchi oggetti di vario genere e reperti storici legati agli eventi accaduti a Bohinj. I produttori sloveni di olio d’oliva sono noti per i loro successi a livello internazionale. Pred več kot 2000 leti je bila Emona pomembno mesto v Rimskem imperiju. Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar, pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu. Žiga Arh zbira različne stare, zgodovinske predmete povezane z dogajanjem v Bohinju. Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov.
Oltre 2000 anni fa Emona era un importante centro dell’Impero Romano. Edvard Ravnikar è considerato il più eminente rappresentante dell’architettura slovena moderna. Ciril Horjak è l’esponente di punta del fumetto sloveno, illustratore e caricaturista che tratta temi di attualità ed eventi politici sloveni ed esteri. Žiga Arh colleziona vecchi oggetti di vario genere e reperti storici legati agli eventi accaduti a Bohinj. I produttori sloveni di olio d’oliva sono noti per i loro successi a livello internazionale. Pred več kot 2000 leti je bila Emona pomembno mesto v Rimskem imperiju. Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar, pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu. Žiga Arh zbira različne stare, zgodovinske predmete povezane z dogajanjem v Bohinju. Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov.
Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov.
Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov.
Žiga Arh že od otroštva zbira različne stare, zgodovinske predmete, povezane z dogajanjem v njegovem kraju.
Žiga Arh že od otroštva zbira različne stare, zgodovinske predmete, povezane z dogajanjem v njegovem kraju.
Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se redno odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu.
Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se redno odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu.
Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture.
Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture.
Pred več kot 2000 leti je bila pomembno mesto v Rimskem imperiju.
Pred več kot 2000 leti je bila pomembno mesto v Rimskem imperiju.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm pa jim zna prisluškovati.
Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm pa jim zna prisluškovati.
Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom.
Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom.
Znamenita peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko morali so v tamkajšnjem rudniku živega srebra močno povečati izkop rude.
Znamenita peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko morali so v tamkajšnjem rudniku živega srebra močno povečati izkop rude.
Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih.
Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih.
Po njenem platnu ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama.
Po njenem platnu ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama.
Vi presentiamo la pittoresca via Primož Trubar a Lubiana. Gli oggetti di porcellana di Vesna Vidrih manifestano la sua visione della vita. Il pittore Mohor Kejžar è alla ricerca di un originale cammino creativo. L’antica casa colonica Bernadek a Makole testimonia la vita nelle fattorie del passato. Gli “žlikrofi” (ravioli di patate) sono un gustoso alimento tradizionale di Idria, con una storia interessante e una festa a loro dedicata. Trubarjeva ulica daje prestolnici poseben pečat. Vesna Vidrih oblikuje izdelke iz porcelana, ki odražajo njen pogled na življenje. Slikar Mohor Kejžar išče svojo ustvarjalno pot v naravi. Bernadekova domačija v Makolah je stara več kot 250 let in priča o nekdanjem življenju na revnih kmetijah. Idrijski žlikrofi so zelo posebna, okusna in tradicionalna jed, ki ima zanimivo zgodovino in tudi svoj praznik.
Vi presentiamo la pittoresca via Primož Trubar a Lubiana. Gli oggetti di porcellana di Vesna Vidrih manifestano la sua visione della vita. Il pittore Mohor Kejžar è alla ricerca di un originale cammino creativo. L’antica casa colonica Bernadek a Makole testimonia la vita nelle fattorie del passato. Gli “žlikrofi” (ravioli di patate) sono un gustoso alimento tradizionale di Idria, con una storia interessante e una festa a loro dedicata. Trubarjeva ulica daje prestolnici poseben pečat. Vesna Vidrih oblikuje izdelke iz porcelana, ki odražajo njen pogled na življenje. Slikar Mohor Kejžar išče svojo ustvarjalno pot v naravi. Bernadekova domačija v Makolah je stara več kot 250 let in priča o nekdanjem življenju na revnih kmetijah. Idrijski žlikrofi so zelo posebna, okusna in tradicionalna jed, ki ima zanimivo zgodovino in tudi svoj praznik.
Il Festival internazionale estivo del teatro di strada Ana Desetnica è da 26 anni protagonista della cultura urbana estiva. La pittrice Mojca Senegačnik è originaria di Celje e con la sua comunicazione artistica esprime con immediatezza tutto ciò che prova. L’arte di Andrej Štular si basa sul riciclaggio, unisce tecniche diverse e vari media, come pupazzi, fumetti, video, fotografia e assemblaggi. Igor Grabnar esprime la sua dedizione alla storia e al patrimonio sloveno attraverso le riproduzioni che costruisce da oltre 30 anni. Janez Krišelj è oggi uno dei rari esperti dell'arte dell'intreccio. Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija in asemblaž. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Il Festival internazionale estivo del teatro di strada Ana Desetnica è da 26 anni protagonista della cultura urbana estiva. La pittrice Mojca Senegačnik è originaria di Celje e con la sua comunicazione artistica esprime con immediatezza tutto ciò che prova. L’arte di Andrej Štular si basa sul riciclaggio, unisce tecniche diverse e vari media, come pupazzi, fumetti, video, fotografia e assemblaggi. Igor Grabnar esprime la sua dedizione alla storia e al patrimonio sloveno attraverso le riproduzioni che costruisce da oltre 30 anni. Janez Krišelj è oggi uno dei rari esperti dell'arte dell'intreccio. Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija in asemblaž. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole. Pletli so največ iz leske in vrbe.
V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole. Pletli so največ iz leske in vrbe.
Svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja.
Svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja.
Z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj.
Z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj.
Akademska slikarka, ki skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna.
Akademska slikarka, ki skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna.
V zadnjih štirih letih je mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica kar trikrat v izboru 'Best of Ljubljana Culture' publikacije In Your Pocket Guide prejel nagrado za najboljši vsakoletni dogodek v Ljubljani.
V zadnjih štirih letih je mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica kar trikrat v izboru 'Best of Ljubljana Culture' publikacije In Your Pocket Guide prejel nagrado za najboljši vsakoletni dogodek v Ljubljani.
Prima del devastante terremoto del 1976 Bergogna era considerata una perla dell’architettura sloveno veneziana. La vita nel passato ci viene raccontata da una tipica e ben conservata casa contadina dell’Istria nord-occidentale. Bojana Ažman acquistò il suo primo telaio diciott’anni e la tessitura è una parte importante della sua vita già da oltre quattro decenni. L’arborista Nejc Praznik segue con attenzione la vitalità degli alberi a Lubiana: il suo scopo è conservare gli alberi sani, belli e sicuri. Il festival internazionale “Podoba Slovenije – Imago Sloveniae” riempie e arricchisce da decenni gli angoli estivi della capitale slovena con straordinari concerti di vari tipi di musica. Vasica Breginj je pred uničujočim potresom leta 1976 veljala za biser slovensko - beneške arhitekture. O življenju v preteklosti govori ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Svoje prve statve je Bojana Ažman kupila pri osemnajstih letih, tkanje pa je pomemben del njenega življenja že več kot štiri desetletja. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani: njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije že desetletja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Prima del devastante terremoto del 1976 Bergogna era considerata una perla dell’architettura sloveno veneziana. La vita nel passato ci viene raccontata da una tipica e ben conservata casa contadina dell’Istria nord-occidentale. Bojana Ažman acquistò il suo primo telaio diciott’anni e la tessitura è una parte importante della sua vita già da oltre quattro decenni. L’arborista Nejc Praznik segue con attenzione la vitalità degli alberi a Lubiana: il suo scopo è conservare gli alberi sani, belli e sicuri. Il festival internazionale “Podoba Slovenije – Imago Sloveniae” riempie e arricchisce da decenni gli angoli estivi della capitale slovena con straordinari concerti di vari tipi di musica. Vasica Breginj je pred uničujočim potresom leta 1976 veljala za biser slovensko - beneške arhitekture. O življenju v preteklosti govori ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Svoje prve statve je Bojana Ažman kupila pri osemnajstih letih, tkanje pa je pomemben del njenega življenja že več kot štiri desetletja. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani: njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije že desetletja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Mednarodni festival Podoba Slovenije že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Mednarodni festival Podoba Slovenije že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Aborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa.
Aborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa.
Svoje prve statve je kupila pri osemnajstih letih, tkanje pa je pomemben del njenega življenja že več kot štiri desetletja.
Svoje prve statve je kupila pri osemnajstih letih, tkanje pa je pomemben del njenega življenja že več kot štiri desetletja.
O življenju v preteklosti govori ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre.
O življenju v preteklosti govori ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre.
Vasica Breginj je pred uničujočim potresom leta 1976 veljala za biser slovensko - beneške arhitekture.
Vasica Breginj je pred uničujočim potresom leta 1976 veljala za biser slovensko - beneške arhitekture.
Nell’antica località ferriera di Kropa, ai piedi dei ripidi versanti del monte Jelovica le prime fucine e fonderie operavano già nel 14 secolo. Gli abitanti di Ljubno sono fieri soprattutto dei loro zattieri, o “flosarji”; sostengono che nelle vene della popolazione locale scorre il genuino sangue degli zattieri. La fotografia in bianco e nero è da decenni la fedele compagna del fotografo Boštjan Gunčar. Il ponte di Salcano è il ponte ferroviario ad arcata unica in pietra tagliata più lungo del mondo: tutt'oggi è considerato un capolavoro di ingegneria. La designer Marjeta Hribar ha studiato a lungo come ridare l’antico prestigio al carbone che ama trasformare in gioielli raffinati. V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice, so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje in pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Solkanski železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.
Nell’antica località ferriera di Kropa, ai piedi dei ripidi versanti del monte Jelovica le prime fucine e fonderie operavano già nel 14 secolo. Gli abitanti di Ljubno sono fieri soprattutto dei loro zattieri, o “flosarji”; sostengono che nelle vene della popolazione locale scorre il genuino sangue degli zattieri. La fotografia in bianco e nero è da decenni la fedele compagna del fotografo Boštjan Gunčar. Il ponte di Salcano è il ponte ferroviario ad arcata unica in pietra tagliata più lungo del mondo: tutt'oggi è considerato un capolavoro di ingegneria. La designer Marjeta Hribar ha studiato a lungo come ridare l’antico prestigio al carbone che ama trasformare in gioielli raffinati. V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice, so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje in pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Solkanski železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.