Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Glasovi svetov

Rasputin, sveti hudič ruske zgodovine

24. 7. 2024

Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?

51 min

Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?

Radiosfera

"Če izgubimo korale, izgubimo tudi veliko drugih organizmov"

23. 7. 2024

Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.

7 min

Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.

Spominčice

Pomembno sporočilo leta 1991

24. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Koristnice

Varnost v gorah

23. 7. 2024

Gorniška sezona je na vrhuncu, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice govorili o varnosti v gorah. Vprašali smo se kaj moramo upoštevati, preden se odpravimo v gore, katera oprema je obvezna in katera priporočljiva, pa tudi kaj storimo, če pride do nesreče. Z nami je bil reševalec Gorske reševalne službe Maribor, Ljubo Hansel.

20 min

Gorniška sezona je na vrhuncu, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice govorili o varnosti v gorah. Vprašali smo se kaj moramo upoštevati, preden se odpravimo v gore, katera oprema je obvezna in katera priporočljiva, pa tudi kaj storimo, če pride do nesreče. Z nami je bil reševalec Gorske reševalne službe Maribor, Ljubo Hansel.

Kdo smo?

Podbreška potica

23. 7. 2024

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

50 min

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

Intelekta

Podjetja v lasti zaposlenih sredi sodobne kapitalistične ekonomije

23. 7. 2024

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?

46 min

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?

Spominčice

Podpis na ustanovni listini prve slovenke univerze

23. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

4 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Pogled v znanost

O prezrtih grožnjah invazivnih vrst

22. 7. 2024

Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema bolj zanima, presodite, kakšno je stanje zdaj v primerjavi s takrat!

25 min

Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema bolj zanima, presodite, kakšno je stanje zdaj v primerjavi s takrat!

Klicna koda

Mojca Širok: »V Bruslju me je najbolj zaznamovalo obdobje covida 19«

22. 7. 2024

V jutranjem pogovoru smo z Mojco Širok potegnili črto pod njen iztekajoči se mandat dopisnice RTV Slovenija v Bruslju.

11 min

V jutranjem pogovoru smo z Mojco Širok potegnili črto pod njen iztekajoči se mandat dopisnice RTV Slovenija v Bruslju.

Spominčice

Kdo je bila pediatrinja iz Ljutomera?

22. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

21. 7. 2024

Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.

45 min

Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.

Spominčice

Prvo partizansko letališče na Slovenskem

21. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

naPOTki

»Železniški predor v katerem vas ne preseneti vlak, ampak vojaška utrdba«

20. 7. 2024

Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.

17 min

Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.

Iz roda v rod

ROMARSTVO KOT DERIVAT VERE IN UPANJA...

21. 7. 2024

Tokratna (21.7.2024) verska oddaja Iz roda v rod ima delovni podnaslov vera in romarstvo; obiskali smo največje slovensko romarsko središče Brezje na Gorenjskem s tamkajšnjim svetiščem Marije pomagaj… z nami sta: dr.Andreja Eržen Firšt – direktorica romarskega urada na Brezjah in pater dr.Robert Bahčič – rektor brezjanske bazilike… torej – romarstvo kot derivat vere in upanja… Tehnična realizacija Zoran Perko. Avtor oddaje Tone Petelinšek. V.d.odgovornega urednika nacionalnega programa Radia Maribor Danijel Poslek.

27 min

Tokratna (21.7.2024) verska oddaja Iz roda v rod ima delovni podnaslov vera in romarstvo; obiskali smo največje slovensko romarsko središče Brezje na Gorenjskem s tamkajšnjim svetiščem Marije pomagaj… z nami sta: dr.Andreja Eržen Firšt – direktorica romarskega urada na Brezjah in pater dr.Robert Bahčič – rektor brezjanske bazilike… torej – romarstvo kot derivat vere in upanja… Tehnična realizacija Zoran Perko. Avtor oddaje Tone Petelinšek. V.d.odgovornega urednika nacionalnega programa Radia Maribor Danijel Poslek.

Podjetno naprej

Misija Mlada kohezija, izbor, 3/10

20. 7. 2024

Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.

25 min

Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.

O živalih in ljudeh

O živalih in ljudeh

20. 7. 2024

Društvo Reks in Mila deluje na širšem območju Medvod že 10 let. Ob tej priložnosti smo se o skrbi in odnosu do živali pogovarjali z ustanoviteljico in gonilno silo društva, Mojco Furlan. Milan Vogrin se je z ekipo sprehodil po Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg in odkril veliko tamkajšnjih zanimivih živalskih prebivalcev. V Tropski hiši v Celju tokrat spoznavamo gade. Opozarjamo na hidracijo mačk v poletnih mesecih in svetujemo, kako jim lahko pitje tekočine bolj priljubimo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Društvo Reks in Mila deluje na širšem območju Medvod že 10 let. Ob tej priložnosti smo se o skrbi in odnosu do živali pogovarjali z ustanoviteljico in gonilno silo društva, Mojco Furlan. Milan Vogrin se je z ekipo sprehodil po Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg in odkril veliko tamkajšnjih zanimivih živalskih prebivalcev. V Tropski hiši v Celju tokrat spoznavamo gade. Opozarjamo na hidracijo mačk v poletnih mesecih in svetujemo, kako jim lahko pitje tekočine bolj priljubimo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

O živalih in ljudeh

Spodbujanje mačk k pitju

20. 7. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

2 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

To so gadi

20. 7. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

6 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

Poletje v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg

20. 7. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

6 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

Mojca Furlan – gonilna sila Društva Reks in Mila

20. 7. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

6 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Potujte z Radiem Maribor

Spoznavamo slovensko podeželje; obiskali smo kmetijo Mikl

20. 7. 2024

V poletni različici turistične oddaje spoznavamo slovenske turistične kmetije. Ustavili smo se že v Halozah, Slovenskih goricah in pod Pohorjem – tokrat pa smo se odpravili na Koroško. Predstavila se nam je ekološka kmetija Mikl iz Jamnice pri Prevaljah.

23 min

V poletni različici turistične oddaje spoznavamo slovenske turistične kmetije. Ustavili smo se že v Halozah, Slovenskih goricah in pod Pohorjem – tokrat pa smo se odpravili na Koroško. Predstavila se nam je ekološka kmetija Mikl iz Jamnice pri Prevaljah.

Spominčice

Mineva 100 let od prve olimpijske kolajne Leona Štuklja

20. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Lokalni junak

Tanja Polanc

19. 7. 2024

Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.

11 min

Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.

Village folk

Village folk, izbor, 6/10

19. 7. 2024

Visoko na severu Evrope so ljudje tesno povezani z naravo, ne le poleti, ampak tudi pozimi, ko se temperature spustijo pod –25 stopinj Celzija. Mladi ljudje si tudi v takšnih razmerah ustvarijo posel, bodisi s psi haskiji v turistične namene, na laponskih kmetijah, prav tako pa je zelo prestižno, če si rejec severnih jelenov.

24 min

Visoko na severu Evrope so ljudje tesno povezani z naravo, ne le poleti, ampak tudi pozimi, ko se temperature spustijo pod –25 stopinj Celzija. Mladi ljudje si tudi v takšnih razmerah ustvarijo posel, bodisi s psi haskiji v turistične namene, na laponskih kmetijah, prav tako pa je zelo prestižno, če si rejec severnih jelenov.

Na vrtu

Na vrtu

19. 7. 2024

ZASTIRANJE GREDE Andreja Preložnik ima ob ekološki kmetiji tudi nekaj gredic okoli hiše. Čez poletje jih zastira z domačo slamo, koreninske vratove rastlin pa pusti nezakrite. Še ene od prednosti zastiranja je tudi manj plevela na gredi. ODSTIRANJE IN OBOD IZ KAMNOV Zgodi pa se, da je kdaj dežja preveč. Prst je preveč namočena, kar bi lahko škodilo tudi paprikam. Andreja s kamenčki pokaže zanimiv način, da se zemlja pod zastirko čimprej posuši. PODKVASTA GREDA PO PRENOVI Podkvaste grede ob sejmišču v Gornji Radgoni so permakulturne in biodinamične. Lani novembra so na 3 grede nasuli kompost in posadili prezimno zelenjavo. Tokrat Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš sadita zelje, ohrovt in poletne solate. OMLETA S ČESNOVIMI CVETNIMI POGANJKI Za okusen, hranljiv obrok je Andreja nabrala nekaj česnovih cvetnih poganjkov. Vmešala jih je v razžvrkljana jajca, začinila, preden jih postreže, pa skoči še na visoko gredo po drobnjak. navrtu@rtvslo.si

25 min

ZASTIRANJE GREDE Andreja Preložnik ima ob ekološki kmetiji tudi nekaj gredic okoli hiše. Čez poletje jih zastira z domačo slamo, koreninske vratove rastlin pa pusti nezakrite. Še ene od prednosti zastiranja je tudi manj plevela na gredi. ODSTIRANJE IN OBOD IZ KAMNOV Zgodi pa se, da je kdaj dežja preveč. Prst je preveč namočena, kar bi lahko škodilo tudi paprikam. Andreja s kamenčki pokaže zanimiv način, da se zemlja pod zastirko čimprej posuši. PODKVASTA GREDA PO PRENOVI Podkvaste grede ob sejmišču v Gornji Radgoni so permakulturne in biodinamične. Lani novembra so na 3 grede nasuli kompost in posadili prezimno zelenjavo. Tokrat Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš sadita zelje, ohrovt in poletne solate. OMLETA S ČESNOVIMI CVETNIMI POGANJKI Za okusen, hranljiv obrok je Andreja nabrala nekaj česnovih cvetnih poganjkov. Vmešala jih je v razžvrkljana jajca, začinila, preden jih postreže, pa skoči še na visoko gredo po drobnjak. navrtu@rtvslo.si

Digitrajno izobraževanje

Zdrave navade uporabe tehnologije

19. 7. 2024

V šesti epizodi podkasta prisluhnite doc. dr. Špeli Selak, psihologinji, komunikologinji in vodji interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti v okviru Programa MIRA na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, in Živi Ahac, magistri socialnega dela, svetovalki in predavateljici ter strokovni sodelavki Logout centra za pomoč pri zasvojenosti z internetom. Gostji spregovorita o Smernicah za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih ter delita dragocene informacije in praktične nasvete, ki so staršem in pedagogom lahko v pomoč pri vzpostavitvi zdravega odnosa mladih do tehnologije. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. CITATA: • doc. Dr. Špela Selak: “Vpliv, ki ga ima uporaba digitalnih tehnologij na razvoj in zdravje otrok, je odvisen ne samo od časa uporabe ampak tudi od vsebine, namena in načina uporabe naprave.” • Živa Ahac: “Zelo pomembna je komunikacija, pogovor o nadzoru uporabe telefona, in da starši sproti preverjajo, če je otrok zaobšel omejitev, in da ne obupamo pri tem.” SCENOSLED: • Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih 0:58 min • Časovne omejitve - starševski nadzor 8:43 min • Pozitivni in negativni vidiki tehnologije 11:10 min • Družinski načrt uporabe zaslonov 12:40 min • Vpliv povečane rabe digitalnih naprav na zdravje 16:50 min • Medsebojna komunikacija mladih 18:53 min • Pomembnost kakovosti vsebin 23:21 min • Konkretni nasveti, primeri za starše 25:38 min • Komunikacija z mladimi 29:41 min • Kam se lahko starši zatečejo po pomoč 31:28 min POVEZAVE: • Digitalno pametni 2: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje/digitalno-pametni • RTV Živ žav: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje • MIRA – nacionalni program duševnega zdravja: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/pot-do-pomoci/ • Logout - družinski načrt uporabe zaslonov: https://www.logout.org/sl/za-druzine/druzinski-nacrt-uporabe-zaslonov/ - Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih: https://online.pubhtml5.com/agha/giyr/ - p=1

35 min

V šesti epizodi podkasta prisluhnite doc. dr. Špeli Selak, psihologinji, komunikologinji in vodji interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti v okviru Programa MIRA na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, in Živi Ahac, magistri socialnega dela, svetovalki in predavateljici ter strokovni sodelavki Logout centra za pomoč pri zasvojenosti z internetom. Gostji spregovorita o Smernicah za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih ter delita dragocene informacije in praktične nasvete, ki so staršem in pedagogom lahko v pomoč pri vzpostavitvi zdravega odnosa mladih do tehnologije. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. CITATA: • doc. Dr. Špela Selak: “Vpliv, ki ga ima uporaba digitalnih tehnologij na razvoj in zdravje otrok, je odvisen ne samo od časa uporabe ampak tudi od vsebine, namena in načina uporabe naprave.” • Živa Ahac: “Zelo pomembna je komunikacija, pogovor o nadzoru uporabe telefona, in da starši sproti preverjajo, če je otrok zaobšel omejitev, in da ne obupamo pri tem.” SCENOSLED: • Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih 0:58 min • Časovne omejitve - starševski nadzor 8:43 min • Pozitivni in negativni vidiki tehnologije 11:10 min • Družinski načrt uporabe zaslonov 12:40 min • Vpliv povečane rabe digitalnih naprav na zdravje 16:50 min • Medsebojna komunikacija mladih 18:53 min • Pomembnost kakovosti vsebin 23:21 min • Konkretni nasveti, primeri za starše 25:38 min • Komunikacija z mladimi 29:41 min • Kam se lahko starši zatečejo po pomoč 31:28 min POVEZAVE: • Digitalno pametni 2: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje/digitalno-pametni • RTV Živ žav: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje • MIRA – nacionalni program duševnega zdravja: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/pot-do-pomoci/ • Logout - družinski načrt uporabe zaslonov: https://www.logout.org/sl/za-druzine/druzinski-nacrt-uporabe-zaslonov/ - Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih: https://online.pubhtml5.com/agha/giyr/ - p=1

Radiosfera

Alenka Pinterič – Štajerska Lady

19. 7. 2024

Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič

28 min

Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič

Podobe znanja

Anna Dragoš: Kako virusi manipulirajo bakterije?

19. 7. 2024

Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.

29 min

Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.

Petek brez pravila

Voda vzame, voda vrne

19. 7. 2024

Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?

10 min

Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?

Spominčice

Začetek študija anglistike pri nas

19. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Poglej in povej

Natis Prešernove Zdravljice, ki je izšel sredi vojne vihre pred 80 leti

18. 7. 2024

V rubriki Poglej in povej smo izvedeli, da prav letos mineva 80 let od prav posebne izdaje Prešernove Zdravljice, ki je sredi vojne izšla natanko stoletje po tistem, ko je France Prešeren napisal pesniško mojstrovino, katere del je postal naša državna himna.

6 min

V rubriki Poglej in povej smo izvedeli, da prav letos mineva 80 let od prav posebne izdaje Prešernove Zdravljice, ki je sredi vojne izšla natanko stoletje po tistem, ko je France Prešeren napisal pesniško mojstrovino, katere del je postal naša državna himna.

Frekvenca X

Znanstveno leto na Valu, 4. del: Človeška napaka, sindrom prevaranta in učinkoviti altruizem

18. 7. 2024

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.

24 min

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.

Zbrano, zapisano, prebrano

Rana, Lenart Zajc

18. 7. 2024

Tokrat predstavljamo roman Lenarta Zajca z naslovom RANA, ki je izšel pri Založbi Litera. Knjiga je zadnji del vojne trilogije, ki jo začne Odred in nadaljuje Pošast. Kot bi pisalo v uvodu kakšnega filma, je zgodba trojnega vojnega romana plod domišljije, ki temelji na resničnih dogodkih. Zajčeva trilogija bralcu živo predstavi različne usode mladih fantov in deklet med viharno vojno, medvojno obdobje in povojno preobrazbo družbe. V Rani mladostni idealizem in pogum, ki smo ju spoznali v prvih dveh delih trilogije, trčita v novonastajujoči svet, drugačno realnost, kot jo je pričakovala peščica tistih, ki je preživela vojno.

4 min

Tokrat predstavljamo roman Lenarta Zajca z naslovom RANA, ki je izšel pri Založbi Litera. Knjiga je zadnji del vojne trilogije, ki jo začne Odred in nadaljuje Pošast. Kot bi pisalo v uvodu kakšnega filma, je zgodba trojnega vojnega romana plod domišljije, ki temelji na resničnih dogodkih. Zajčeva trilogija bralcu živo predstavi različne usode mladih fantov in deklet med viharno vojno, medvojno obdobje in povojno preobrazbo družbe. V Rani mladostni idealizem in pogum, ki smo ju spoznali v prvih dveh delih trilogije, trčita v novonastajujoči svet, drugačno realnost, kot jo je pričakovala peščica tistih, ki je preživela vojno.

Radio Koper svetuje

Kako je urejeno dežurstvo veterinarjev?

17. 7. 2024

Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle

19 min

Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle

Radiosfera

Fuzija – kako naredimo sonce na zemlji?

18. 7. 2024

Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.

14 min

Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.

Ultrazvok

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

12. 7. 2024

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu

11 min

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu

Lokalni čas

Viniški KUD Oton Župančič praznuje 60 let!

18. 7. 2024

V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.

9 min

V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.

Možgani na dlani

Možgani in vitamin D

18. 7. 2024

V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!

10 min

V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!

Spominčice

O slovesnem dnevu v prekmurski Bogojini – pred 70 leti

18. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Radiosfera

Ponovno iščemo progastega goža

17. 7. 2024

Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.

11 min

Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.

Glasovi svetov

Moderni Iran, država raznolike družbe in monolitnih oblastnih aparatov

17. 7. 2024

Ob delu Veliki Iran italijanskega novinarja Giuseppeja Acconcie govorimo o burni zgodovini heterogene iranske civilne družbe, ki se je začela razvijati na koncu 19. stoletja in ostaja še kako živa tudi po stoletju centralizirane vladavine šahov in kasneje ajatol

51 min

Ob delu Veliki Iran italijanskega novinarja Giuseppeja Acconcie govorimo o burni zgodovini heterogene iranske civilne družbe, ki se je začela razvijati na koncu 19. stoletja in ostaja še kako živa tudi po stoletju centralizirane vladavine šahov in kasneje ajatol

Spominčice

Dan, ko je Maribor dobil Slovensko čitalnico

17. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdo smo?

Vaške zbiralnice mleka

16. 7. 2024

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev).

52 min

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev).

Sejemo nasvete

Pravilno zalivanje in namaknje v sušnem obdobju

16. 7. 2024

Letošnje vreme povzroča vrtičkarjem precejšnje težave. Po daljšem deževnem obdobju je zdaj zaradi visokih temperatur treba rastline pogosto zalivati. O tem, kako to počnemo pravilno, kako uredimo namakanje in kaj v tem času še lahko posadimo na vrt, v oddaji Sejemo nasvete s specialistko za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Mišo Pušenjak.

20 min

Letošnje vreme povzroča vrtičkarjem precejšnje težave. Po daljšem deževnem obdobju je zdaj zaradi visokih temperatur treba rastline pogosto zalivati. O tem, kako to počnemo pravilno, kako uredimo namakanje in kaj v tem času še lahko posadimo na vrt, v oddaji Sejemo nasvete s specialistko za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Mišo Pušenjak.

Intelekta

Kaj ostaja od rockovske glasbene, kulturne in družbene revolucije?

16. 7. 2024

Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?

54 min

Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?

Spominčice

Znamenita operna pevka in pedagoginja, ki je Mariboru pustila nepozaben pečat

16. 7. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Ljudje in zemlja

Knjiga o pršutu in teranu

12. 7. 2024

Pršut in teran sta večna sopotnika, prijatelja in ambasadorja Krasa ter njegove tradicije, piše doktor Stanislav Renčelj v svoji zadnji knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom. Ob tem smo govorili tudi o izzivih rejcev prašičev na Krasu in pridelavi terana.

5 min

Pršut in teran sta večna sopotnika, prijatelja in ambasadorja Krasa ter njegove tradicije, piše doktor Stanislav Renčelj v svoji zadnji knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom. Ob tem smo govorili tudi o izzivih rejcev prašičev na Krasu in pridelavi terana.

Ljudje in zemlja

Najboljši sommelier

12. 7. 2024

Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, letos obeležuje 30. obletnico polnopravnega članstva v svetovnem združenju. V okviru jubileja so pripravili poseben dogodek, na katerem je Slovenijo in društvo, obiskal aktualni najboljši sommelier na svetu Raimonds Tomsons.

6 min

Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, letos obeležuje 30. obletnico polnopravnega članstva v svetovnem združenju. V okviru jubileja so pripravili poseben dogodek, na katerem je Slovenijo in društvo, obiskal aktualni najboljši sommelier na svetu Raimonds Tomsons.

Ljudje in zemlja

Najbolj skrben lastnik gozda

12. 7. 2024

Na Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto izberejo najbolj srbne gospodarje z gozdom. Gre za priznanje tako skupnostim kot posameznikom, ki skozi leta vzorno skrbijo za svoje gozdne površine. Na Postojnskem je tokrat imenovan Miro Udovič iz Planine.

7 min

Na Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto izberejo najbolj srbne gospodarje z gozdom. Gre za priznanje tako skupnostim kot posameznikom, ki skozi leta vzorno skrbijo za svoje gozdne površine. Na Postojnskem je tokrat imenovan Miro Udovič iz Planine.

Ljudje in zemlja

Težave zelenjadarjev

12. 7. 2024

Slovenski pridelovalci zelenjave, manjši in večji kmetje, v njihovem imenu pa tudi zadruge, bijejo plat zvona. Plačila za njihovo, domačo zelenjavo, so s strani veletrgovcev tako nizka, da ne pokrijejo niti osnovnih stroškov za pridelavo. Zadružna zveza Slovenije je pred dnevi poslala apel odločevalcem, da je potrebno ne tem področju nujno kaj storiti, sicer slovenske zelenjave kmalu ne bo več na trgovskih policah. Da je stanje alarmantno, smo se prepričali tudi sami na prevzemni postaji zadruge Agraria Koper. V ponedeljek ob 6ih zjutraj so začeli prihajati kmetje s svojo zelenjavo in prav nihče ni bil, kljub polnim zabojem, zadovoljen z izkupičkom in razmerami.

8 min

Slovenski pridelovalci zelenjave, manjši in večji kmetje, v njihovem imenu pa tudi zadruge, bijejo plat zvona. Plačila za njihovo, domačo zelenjavo, so s strani veletrgovcev tako nizka, da ne pokrijejo niti osnovnih stroškov za pridelavo. Zadružna zveza Slovenije je pred dnevi poslala apel odločevalcem, da je potrebno ne tem področju nujno kaj storiti, sicer slovenske zelenjave kmalu ne bo več na trgovskih policah. Da je stanje alarmantno, smo se prepričali tudi sami na prevzemni postaji zadruge Agraria Koper. V ponedeljek ob 6ih zjutraj so začeli prihajati kmetje s svojo zelenjavo in prav nihče ni bil, kljub polnim zabojem, zadovoljen z izkupičkom in razmerami.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine