Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.
Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.
Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.
Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.
Minulo leto je bilo za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem zelo burno, predvsem zaradi policijske racije na protifašističnem taboru pri Peršmanu nad Železno Kaplo in njenih posledic. S katerimi odprtimi manjšinskimi vprašanji pa se bodo morali ukvarjati v tem letu?
Minulo leto je bilo za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem zelo burno, predvsem zaradi policijske racije na protifašističnem taboru pri Peršmanu nad Železno Kaplo in njenih posledic. S katerimi odprtimi manjšinskimi vprašanji pa se bodo morali ukvarjati v tem letu?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila je o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila je o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turistični oddaji Potujte z Radiem Maribor smo se še enkrat ozrli na minulo leto … ustavili smo se pri za turizem pomembni temi, pri ljudeh, ki so v tej panogi nepogrešljivi. Najprej smo spregovorili o zanimanju mladih za poklice v gostinstvu, pomenu trdega dela in učenja in o vlogi gostinca v neposrednem stiku z gostom; spomnili smo na uspehe študentov mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v tem letu, potem pa smo odpotovali na eksotične otoke, v Indonezijo.
V turistični oddaji Potujte z Radiem Maribor smo se še enkrat ozrli na minulo leto … ustavili smo se pri za turizem pomembni temi, pri ljudeh, ki so v tej panogi nepogrešljivi. Najprej smo spregovorili o zanimanju mladih za poklice v gostinstvu, pomenu trdega dela in učenja in o vlogi gostinca v neposrednem stiku z gostom; spomnili smo na uspehe študentov mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v tem letu, potem pa smo odpotovali na eksotične otoke, v Indonezijo.
Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.
Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
OLJE IZ GROZDNIH PEČK Tisočletja iz grozdja pridobivamo vino, iz tropin tudi žganje in kis. Manj znana je pridelava olje iz grozdnih pečk. Med jareninske vinograde smo se lani odpravili, kar štirikrat smo jih obiskali, da bi izvedeli, kakšen je postopek. Iz 200 kilogramov suhih pečk iztisnejo okrog 12 litrov dragocenega olja. SMREČICE NE SADIMO V GOZD Lepo razporejeni prazniki bodo kmalu le še spomin. Kam z novoletno smrečico, če smo jo okrasili kar ulončeno? Z gozdarjem preverimo, ali jih smemo posaditi v naravo. 30 LET ODDAJE: DARJA SLOKAN V počastitev 30 let predvajanja oddaje Na vrtu objavljamo reportaže z našimi sodelavci. Ljubljanska kolegica Darja Slokan, ki že 40 let opravlja različna dela na RTV, predvsem je zadolžena za interno komuniciranje, spreminja pisarne v prijazne prostore tudi z rastlinami. ZVONČKI V BOTANIČNEM VRTU Bogata snežna odeja je novoletno darilo narave. Pa si kljub temu že lahko napasemo oči na prvih zimskih cvetovih. Prve zvončke, ki so na Primorskem vzniknili že konec novembra, občudujemo v zasneženem Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
OLJE IZ GROZDNIH PEČK Tisočletja iz grozdja pridobivamo vino, iz tropin tudi žganje in kis. Manj znana je pridelava olje iz grozdnih pečk. Med jareninske vinograde smo se lani odpravili, kar štirikrat smo jih obiskali, da bi izvedeli, kakšen je postopek. Iz 200 kilogramov suhih pečk iztisnejo okrog 12 litrov dragocenega olja. SMREČICE NE SADIMO V GOZD Lepo razporejeni prazniki bodo kmalu le še spomin. Kam z novoletno smrečico, če smo jo okrasili kar ulončeno? Z gozdarjem preverimo, ali jih smemo posaditi v naravo. 30 LET ODDAJE: DARJA SLOKAN V počastitev 30 let predvajanja oddaje Na vrtu objavljamo reportaže z našimi sodelavci. Ljubljanska kolegica Darja Slokan, ki že 40 let opravlja različna dela na RTV, predvsem je zadolžena za interno komuniciranje, spreminja pisarne v prijazne prostore tudi z rastlinami. ZVONČKI V BOTANIČNEM VRTU Bogata snežna odeja je novoletno darilo narave. Pa si kljub temu že lahko napasemo oči na prvih zimskih cvetovih. Prve zvončke, ki so na Primorskem vzniknili že konec novembra, občudujemo v zasneženem Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
Spodnja Drava se začne v Mariboru, na Lentu. Nekoč je bila njegova žila, ki je nosila trgovce, splave in spomine; danes je duša mesta, kjer se srečujejo mostovi, zgodovina in ritem vsakdanjika. Ob Lentu so se nekoč vrstile ladje in splavarji, tu se je gradila mariborska identiteta – ob reki. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Spodnja Drava je biotsko zelo raznovrstna. Njene naravne vire človek izkorišča, a jih mora hkrati varovati. Naravna območja, kot so na primer zavarovani parki, so varovalo pred izgubo dragocenih habitatov.
Spodnja Drava se začne v Mariboru, na Lentu. Nekoč je bila njegova žila, ki je nosila trgovce, splave in spomine; danes je duša mesta, kjer se srečujejo mostovi, zgodovina in ritem vsakdanjika. Ob Lentu so se nekoč vrstile ladje in splavarji, tu se je gradila mariborska identiteta – ob reki. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Spodnja Drava je biotsko zelo raznovrstna. Njene naravne vire človek izkorišča, a jih mora hkrati varovati. Naravna območja, kot so na primer zavarovani parki, so varovalo pred izgubo dragocenih habitatov.
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
V počastitev 30 let predvajanja oddaje Na vrtu objavljamo reportaže z našimi sodelavci. Ljubljanska kolegica Darja Slokan, ki že 40 let opravlja različna dela na RTV, predvsem je zadolžena za interno komuniciranje, spreminja pisarne v prijazne prostore tudi z rastlinami.
V počastitev 30 let predvajanja oddaje Na vrtu objavljamo reportaže z našimi sodelavci. Ljubljanska kolegica Darja Slokan, ki že 40 let opravlja različna dela na RTV, predvsem je zadolžena za interno komuniciranje, spreminja pisarne v prijazne prostore tudi z rastlinami.
Tisočletja iz grozdja pridobivamo vino, iz tropin tudi žganje in kis. Manj znana je pridelava olje iz grozdnih pečk. Med jareninske vinograde smo se lani odpravili, kar štirikrat smo jih obiskali, da bi izvedeli, kakšen je postopek. Iz 200 kilogramov suhih pečk iztisnejo okrog 12 litrov dragocenega olja.
Tisočletja iz grozdja pridobivamo vino, iz tropin tudi žganje in kis. Manj znana je pridelava olje iz grozdnih pečk. Med jareninske vinograde smo se lani odpravili, kar štirikrat smo jih obiskali, da bi izvedeli, kakšen je postopek. Iz 200 kilogramov suhih pečk iztisnejo okrog 12 litrov dragocenega olja.
Bogata snežna odeja je novoletno darilo narave. Pa si kljub temu že lahko napasemo oči na prvih zimskih cvetovih. Prve zvončke, ki so na Primorskem vzniknili že konec novembra, občudujemo v zasneženem Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Bogata snežna odeja je novoletno darilo narave. Pa si kljub temu že lahko napasemo oči na prvih zimskih cvetovih. Prve zvončke, ki so na Primorskem vzniknili že konec novembra, občudujemo v zasneženem Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Lepo razporejeni prazniki bodo kmalu le še spomin. Kam z novoletno smrečico, če smo jo okrasili kar ulončeno? Z gozdarjem preverimo, ali jih smemo posaditi v naravo.
Lepo razporejeni prazniki bodo kmalu le še spomin. Kam z novoletno smrečico, če smo jo okrasili kar ulončeno? Z gozdarjem preverimo, ali jih smemo posaditi v naravo.
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo.
V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo.
Jutri bo minilo 90 let od rojstva skladatelja, dirigenta in učitelja Toneta Neuvirta. Kot desetletni fant se je pridružil godbi, ki jo je vodil njegov oče in kasneje sam prevzel vodenje. Predstavili smo njegovo glasbeno pot in vas povabili na jutrišnji spominski koncert.
Jutri bo minilo 90 let od rojstva skladatelja, dirigenta in učitelja Toneta Neuvirta. Kot desetletni fant se je pridružil godbi, ki jo je vodil njegov oče in kasneje sam prevzel vodenje. Predstavili smo njegovo glasbeno pot in vas povabili na jutrišnji spominski koncert.
Tokrat predstavljamo poljudnoznanstveno delo enega vidnejših slovenskih kardiologov Franja H. Najija, z naslovom SRCE V KLETKI. Gre za prvo tako knjigo v Sloveniji, ki se natančno loti vsega tistega, kar pogosto zanima ljudi, obolele na srcu, a jim je to težko dostopno z relevantnimi informacijami, ker nimajo zanesljivega, znanstvenega, a človeškega vira, ki bi mu zaupali. Srce v kletki je knjiga v dveh delih; v prvem se seznanimo z zgodovinskimi podobami in razumevanji srca ter z njegovo zgradbo in zakonitostmi njegovega delovanja, ki jih pozna sodobna znanost. V drugem delu pa se doktor Naji brez zadržkov z bralcem pogovarja o boleznih srca in ožilja in z uporabo primerov fiktivnih pacientk in pacientov pomaga, da vsako bolezen razume po medicinski in tudi po človeški, čustveni plati. Srce v kletki tako ni samo učbenik, ki nas pouči o medicinskih vidikih tega vitalnega organa, ampak je tudi knjiga, ki nas sočutno spodbuja, naj poskrbimo zase in naj se potrudimo razumeti bližnje, ki se spopadajo s temi boleznimi; prizadeva si, da bi v globino razumeli, kaj se jim pravzaprav dogaja.
Tokrat predstavljamo poljudnoznanstveno delo enega vidnejših slovenskih kardiologov Franja H. Najija, z naslovom SRCE V KLETKI. Gre za prvo tako knjigo v Sloveniji, ki se natančno loti vsega tistega, kar pogosto zanima ljudi, obolele na srcu, a jim je to težko dostopno z relevantnimi informacijami, ker nimajo zanesljivega, znanstvenega, a človeškega vira, ki bi mu zaupali. Srce v kletki je knjiga v dveh delih; v prvem se seznanimo z zgodovinskimi podobami in razumevanji srca ter z njegovo zgradbo in zakonitostmi njegovega delovanja, ki jih pozna sodobna znanost. V drugem delu pa se doktor Naji brez zadržkov z bralcem pogovarja o boleznih srca in ožilja in z uporabo primerov fiktivnih pacientk in pacientov pomaga, da vsako bolezen razume po medicinski in tudi po človeški, čustveni plati. Srce v kletki tako ni samo učbenik, ki nas pouči o medicinskih vidikih tega vitalnega organa, ampak je tudi knjiga, ki nas sočutno spodbuja, naj poskrbimo zase in naj se potrudimo razumeti bližnje, ki se spopadajo s temi boleznimi; prizadeva si, da bi v globino razumeli, kaj se jim pravzaprav dogaja.
Potok Črna. V samo osem kilometrov dolg vodotok je vtkana cela zgodba doline. Izvira visoko, skrit pod vasjo Podlom, na skoraj 900 metrih nadmorske višine. Tam, kjer voda privre izpod korenin in kamna, v temni gozdni globini. Njegova pot ni dolga – a je razgibana. Pod izvirom se spusti skozi Krivčevo, kjer vanj priteče potok Volovljek. Pot nadaljuje mimo stare žage, skozi vasi Potok v Črni in Črna pri Kamniku, vse do Stahovice, kjer se izlije v Kamniško bistrico. Dolina, po kateri teče, je obrnjena proti vzhodu. Slovi po temnih kamninah – skrilavcih – po katerih je potok najverjetneje dobil ime. V teh plasteh so v 18. stoletju kopali glino – kaolin. Danes ostajajo le še brazde v zemlji. Nem spomin na čas, ko je industrija segla v najtišje predele narave.
Potok Črna. V samo osem kilometrov dolg vodotok je vtkana cela zgodba doline. Izvira visoko, skrit pod vasjo Podlom, na skoraj 900 metrih nadmorske višine. Tam, kjer voda privre izpod korenin in kamna, v temni gozdni globini. Njegova pot ni dolga – a je razgibana. Pod izvirom se spusti skozi Krivčevo, kjer vanj priteče potok Volovljek. Pot nadaljuje mimo stare žage, skozi vasi Potok v Črni in Črna pri Kamniku, vse do Stahovice, kjer se izlije v Kamniško bistrico. Dolina, po kateri teče, je obrnjena proti vzhodu. Slovi po temnih kamninah – skrilavcih – po katerih je potok najverjetneje dobil ime. V teh plasteh so v 18. stoletju kopali glino – kaolin. Danes ostajajo le še brazde v zemlji. Nem spomin na čas, ko je industrija segla v najtišje predele narave.
Bolečine v križu predstavljajo enega najpogostejših vzrokov za omejeno delovno sposobnost in zmanjšano kakovost življenja v odrasli populaciji. Prognoza bolečin v križu je v večini primerov ugodna, če je zdravljenja pravočasno in ustrezno. O tem, kako si pomagati v primeru bolečin v križu, je pojasnil ortopedski kirurg iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Anže Mihelič.
Bolečine v križu predstavljajo enega najpogostejših vzrokov za omejeno delovno sposobnost in zmanjšano kakovost življenja v odrasli populaciji. Prognoza bolečin v križu je v večini primerov ugodna, če je zdravljenja pravočasno in ustrezno. O tem, kako si pomagati v primeru bolečin v križu, je pojasnil ortopedski kirurg iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Anže Mihelič.
Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je Gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.
Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je Gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
Tudi naši mladi jezikoslovci vam bodo v novem letu najprej zaželeli vse dobro, v prvi letošnji rubriki pa ugotavljali, da v teh nepredvidljivih časih večkrat slišimo koga reči :"Leha krompirja bi vsakomur prav prišla." Ali veste, kaj je leha? Prisluhnite in izvedeli boste!
Tudi naši mladi jezikoslovci vam bodo v novem letu najprej zaželeli vse dobro, v prvi letošnji rubriki pa ugotavljali, da v teh nepredvidljivih časih večkrat slišimo koga reči :"Leha krompirja bi vsakomur prav prišla." Ali veste, kaj je leha? Prisluhnite in izvedeli boste!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.