Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gost prve epizode je Mariborčan Iztok Kočevar, ki je lani septembra kolesaril – od Maribora pa do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost, na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Pripoveduje o poti, izzivih in dogodivščinah, tudi o srečanju z medvedi.
Gost prve epizode je Mariborčan Iztok Kočevar, ki je lani septembra kolesaril – od Maribora pa do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost, na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Pripoveduje o poti, izzivih in dogodivščinah, tudi o srečanju z medvedi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?
Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na natečaju za Naj hlev 2025 je strokovna komisija največ glasov dodelila hlevu družine Žampa iz Levanjcev. V gozdovih na območju Železnikov preverjamo stanje gozdnih prometnic. Na Ptuju že potekajo prva ocenjevanja izdelkov za 37. festival Dobrote slovenskih kmetij. Oddajo zaokroža rubrika Ekološko + lokalno = idealno.
Na natečaju za Naj hlev 2025 je strokovna komisija največ glasov dodelila hlevu družine Žampa iz Levanjcev. V gozdovih na območju Železnikov preverjamo stanje gozdnih prometnic. Na Ptuju že potekajo prva ocenjevanja izdelkov za 37. festival Dobrote slovenskih kmetij. Oddajo zaokroža rubrika Ekološko + lokalno = idealno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.
Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.
Tudi v lanskem letu so Ljubljanske mlekarne skupaj s časopisno, založniško družbo Kmečki glas in nekaterimi strokovnimi inštitucijami izvedle natečaj za Naj hlev leta 2025. Po izboru strokovne komisije je največ glasov dobil hlev družine Žampa iz Levanjcev.
Tudi v lanskem letu so Ljubljanske mlekarne skupaj s časopisno, založniško družbo Kmečki glas in nekaterimi strokovnimi inštitucijami izvedle natečaj za Naj hlev leta 2025. Po izboru strokovne komisije je največ glasov dobil hlev družine Žampa iz Levanjcev.
Na Ptuju smo si ogleali pridelavo semenskega česna, posebej izpostavljamo česen ptujski pomladanski, bili smo tudi na biodinamični kmetiji Kelenc v Stojncih
Na Ptuju smo si ogleali pridelavo semenskega česna, posebej izpostavljamo česen ptujski pomladanski, bili smo tudi na biodinamični kmetiji Kelenc v Stojncih
Na Ptuju bo letos že sedemintrideseti festival Dobrote slovenskih kmetij. Tokrat smo bili na prvem letošnjem senzoričnem ocenjevanju vložnin in kisanih dobrot ter v Dramljah obiskali mlada ustvarjalca, ki sta prav z dobrimi strokovnimi ocenami dobila zagon za nadaljnji razvoj dejavnosti.
Na Ptuju bo letos že sedemintrideseti festival Dobrote slovenskih kmetij. Tokrat smo bili na prvem letošnjem senzoričnem ocenjevanju vložnin in kisanih dobrot ter v Dramljah obiskali mlada ustvarjalca, ki sta prav z dobrimi strokovnimi ocenami dobila zagon za nadaljnji razvoj dejavnosti.
Na območju krajevne enote Železniki je več kot 80 % gozdov v zasebni lasti. Lastniki za gozd vzorno skrbijo - zaradi hribovitosti Selške doline sta načrtovanje gozdnih prometnic in njihova izvedba, zelo pomembni. Pogledali smo, kako poteka načrtovanje gozdne vlake v strminah pod Poreznom, visoko nad Selško dolino.
Na območju krajevne enote Železniki je več kot 80 % gozdov v zasebni lasti. Lastniki za gozd vzorno skrbijo - zaradi hribovitosti Selške doline sta načrtovanje gozdnih prometnic in njihova izvedba, zelo pomembni. Pogledali smo, kako poteka načrtovanje gozdne vlake v strminah pod Poreznom, visoko nad Selško dolino.
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan v pravem pomenu besede, zgodovinar, pisatelj, pesnik, član ekipe Društva Hiša in Kulturnega društva za ohranjanje starih trafik: Vid Kmetič – dober poznavalec štajerske prestolnice, njenih skritih kotičkov in ljudi, ki tu puščajo sledi. Šimftura, Fuzbal tura, Mariborski posebneži je le nekaj naslovov njegovih sprehodov, ki vas popeljejo tudi med urbane legende.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan v pravem pomenu besede, zgodovinar, pisatelj, pesnik, član ekipe Društva Hiša in Kulturnega društva za ohranjanje starih trafik: Vid Kmetič – dober poznavalec štajerske prestolnice, njenih skritih kotičkov in ljudi, ki tu puščajo sledi. Šimftura, Fuzbal tura, Mariborski posebneži je le nekaj naslovov njegovih sprehodov, ki vas popeljejo tudi med urbane legende.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turistični oddaji smo se pomudili pri statistiki: zanimal nas je turistični obisk v lanskem letu, pa tudi to, koliko denarja so obiskovalci porabili v naši državi. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je obisk Slovenije več kot odličen; še vedno pa kljub višjim plačam in boljšim pogojem na tem področju primanjkuje kadra. Od številk bomo pobegnili še na drugi konec sveta – tudi tokrat smo radijsko odpotovali v osrčje Indonezije.
V turistični oddaji smo se pomudili pri statistiki: zanimal nas je turistični obisk v lanskem letu, pa tudi to, koliko denarja so obiskovalci porabili v naši državi. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je obisk Slovenije več kot odličen; še vedno pa kljub višjim plačam in boljšim pogojem na tem področju primanjkuje kadra. Od številk bomo pobegnili še na drugi konec sveta – tudi tokrat smo radijsko odpotovali v osrčje Indonezije.
Riž je eden od temeljev naše prehrane, saj je lahko prebavljiv in ga je mogoče pripraviti v mnogih kombinacijah. Kuharica Urška je med kulinarično dediščino našla zanimiv recept - ocvrte riževe klobasice. Priprava je dokaj enostavna, klobasice pa lahko ponudimo kot sladico ali kot slano jed. Priporočljivo pa je, da uporabite okroglozrnati riž, ki je primeren za pripravo narastkov in sladic
Riž je eden od temeljev naše prehrane, saj je lahko prebavljiv in ga je mogoče pripraviti v mnogih kombinacijah. Kuharica Urška je med kulinarično dediščino našla zanimiv recept - ocvrte riževe klobasice. Priprava je dokaj enostavna, klobasice pa lahko ponudimo kot sladico ali kot slano jed. Priporočljivo pa je, da uporabite okroglozrnati riž, ki je primeren za pripravo narastkov in sladic
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi smučarski slovar? Enega bolj celovitih na svetu, pravzaprav. Izšel je leta 2011. Zajema več 4 tisoč besed, poleg tega je vanj vključenih tudi več kot 100 fotografij in skic, ki pomagajo pri razlagi posameznih besed. Slovar je razlagalni, vsakemu slovarskemu geslu so pripisane tudi angleške in nemške ustreznice. Področja, ki so zajeta v njem, so med drugim alpsko smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, turno smučanje, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, varnost na smučišču, smučarska biomehanika, zgodovina smučanja, žičničarstvo. Z ustvarjalci Slovenskega smučarskega slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter avtorjema nekaterih besedil Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem se je za oddajo Kiks pogovarjala Andreja Gradišar.
Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi smučarski slovar? Enega bolj celovitih na svetu, pravzaprav. Izšel je leta 2011. Zajema več 4 tisoč besed, poleg tega je vanj vključenih tudi več kot 100 fotografij in skic, ki pomagajo pri razlagi posameznih besed. Slovar je razlagalni, vsakemu slovarskemu geslu so pripisane tudi angleške in nemške ustreznice. Področja, ki so zajeta v njem, so med drugim alpsko smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, turno smučanje, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, varnost na smučišču, smučarska biomehanika, zgodovina smučanja, žičničarstvo. Z ustvarjalci Slovenskega smučarskega slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter avtorjema nekaterih besedil Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem se je za oddajo Kiks pogovarjala Andreja Gradišar.
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
30 LET ODDAJE: Z DRAGICO MED DREVESI Ob visokem jubileju oddaje Na vrtu, ki ga bomo proslavili konec januarja, spoznavamo sodelavce in njihov odnos do cvetja, vrtov, parkov, narave nasploh. Z novinarko mariborskega studia Dragico Vujanović smo se odpravili v gozd, kjer je ob igri preživljala svoje otroštvo. Tam je vzklila tudi njena ljubezen do dreves, za katere verjame, da imajo zdravilno moč. LIMONE ZA LIMONOV LIKER Ko smo se decembra udeležili festivala športnega filma v Palermu, smo gledalcem oddaje želeli z otoka v sliki prinesti tudi nekaj avtohtono sicilijanskega. Obiskali smo nasad limonovcev družine Russo v kraju Partinico. Po babičinem receptu izdelujejo limončelo, znani italijanski liker. Katere limone uporabljajo in kako ga naredijo, predstavljamo v oddaji. LUPINICE CITRUSOV ZA MILO Zgodbo o limonovcih nadaljujemo doma, točneje pri Zlatki Podgoršek v Mestinju. Lupine pomaranč, limet in limon suši sama, doda jih v raztopljeno medeno osnovo in skuha milo. navrtu@rtvslo.si
30 LET ODDAJE: Z DRAGICO MED DREVESI Ob visokem jubileju oddaje Na vrtu, ki ga bomo proslavili konec januarja, spoznavamo sodelavce in njihov odnos do cvetja, vrtov, parkov, narave nasploh. Z novinarko mariborskega studia Dragico Vujanović smo se odpravili v gozd, kjer je ob igri preživljala svoje otroštvo. Tam je vzklila tudi njena ljubezen do dreves, za katere verjame, da imajo zdravilno moč. LIMONE ZA LIMONOV LIKER Ko smo se decembra udeležili festivala športnega filma v Palermu, smo gledalcem oddaje želeli z otoka v sliki prinesti tudi nekaj avtohtono sicilijanskega. Obiskali smo nasad limonovcev družine Russo v kraju Partinico. Po babičinem receptu izdelujejo limončelo, znani italijanski liker. Katere limone uporabljajo in kako ga naredijo, predstavljamo v oddaji. LUPINICE CITRUSOV ZA MILO Zgodbo o limonovcih nadaljujemo doma, točneje pri Zlatki Podgoršek v Mestinju. Lupine pomaranč, limet in limon suši sama, doda jih v raztopljeno medeno osnovo in skuha milo. navrtu@rtvslo.si
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.
Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.