Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
December je mesec obdarovanj, čas, ko večkrat slišimo in izrečemo besedo hvala. Toda ob tem vse prevečkrat pozabljamo, da je okoli nas vseskozi ogromno razlogov za hvaležnost, samo dobro moramo pogledati. Hvaležnost je sposobnost videti lepoto sveta tudi v temi. O hvaležnosti se bomo pogovarjali z igralko, pesnico in dramatičarko Sašo Pavček ter misijonarjem Tonetom Kerinom, ki je skoraj 40 let delal na Madagaskarju in v najrevnejših skupnostih spoznaval preprostost življenja, toplino medčloveških odnosov ter iskreno hvaležnost ljudi, ki kljub pomanjkanju znajo odpreti in deliti svoje srce. Izvedeli bomo tudi, kaj hvaležnost pomeni ljudem v zrelih letih in za kaj so hvaležni devet- in desetletniki. Ker bomo govorili o hvaležnosti, bomo skupaj z gosti do konca oddaje skušali najti 25 stvari, za katere smo hvaležni, po eno za vsako črko abecede. V digitalni rubriki bomo tokrat predstavili projekt Prijazno življenje in z njim pokazali, da lahko prijaznost in hvaležnost najdemo tudi na spletu.
December je mesec obdarovanj, čas, ko večkrat slišimo in izrečemo besedo hvala. Toda ob tem vse prevečkrat pozabljamo, da je okoli nas vseskozi ogromno razlogov za hvaležnost, samo dobro moramo pogledati. Hvaležnost je sposobnost videti lepoto sveta tudi v temi. O hvaležnosti se bomo pogovarjali z igralko, pesnico in dramatičarko Sašo Pavček ter misijonarjem Tonetom Kerinom, ki je skoraj 40 let delal na Madagaskarju in v najrevnejših skupnostih spoznaval preprostost življenja, toplino medčloveških odnosov ter iskreno hvaležnost ljudi, ki kljub pomanjkanju znajo odpreti in deliti svoje srce. Izvedeli bomo tudi, kaj hvaležnost pomeni ljudem v zrelih letih in za kaj so hvaležni devet- in desetletniki. Ker bomo govorili o hvaležnosti, bomo skupaj z gosti do konca oddaje skušali najti 25 stvari, za katere smo hvaležni, po eno za vsako črko abecede. V digitalni rubriki bomo tokrat predstavili projekt Prijazno življenje in z njim pokazali, da lahko prijaznost in hvaležnost najdemo tudi na spletu.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Obraz sosedje ulice je slovenski hokejski klubski in reprezentančni trener Jure Verlič. Zadnji dve leti je članski trener mariborskih hokejistov in pomočnik selektorja v izbrani vrsti do 18 in 20 let.
Obraz sosedje ulice je slovenski hokejski klubski in reprezentančni trener Jure Verlič. Zadnji dve leti je članski trener mariborskih hokejistov in pomočnik selektorja v izbrani vrsti do 18 in 20 let.
Tokrat smo se podali v Makole, občino v Dravinjski dolini, ki se pomembno turistično razvija. Zatem pa se bomo sprehodili po 100-letni zgodovini Term Čatež in znova kolesarili z Iztokom Kočevarjem od Maribora do Carigrada.
Tokrat smo se podali v Makole, občino v Dravinjski dolini, ki se pomembno turistično razvija. Zatem pa se bomo sprehodili po 100-letni zgodovini Term Čatež in znova kolesarili z Iztokom Kočevarjem od Maribora do Carigrada.
Pozor, ljubitelji peke! V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po praznikih! Pripravljali smo slastno potično pletenko – potico na sodoben, pleten način. S 500 grami moke in bogatim nadevom iz lešnikov, čokolade in kakava smo vas popeljali skozi celoten postopek: od vzhajanja mehkega testa, do mazanja in umetniškega pletenja. Spoznajte recept, ki bo zasenčil klasično potico in bo prava zvezda vaše praznične mize.
Pozor, ljubitelji peke! V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po praznikih! Pripravljali smo slastno potično pletenko – potico na sodoben, pleten način. S 500 grami moke in bogatim nadevom iz lešnikov, čokolade in kakava smo vas popeljali skozi celoten postopek: od vzhajanja mehkega testa, do mazanja in umetniškega pletenja. Spoznajte recept, ki bo zasenčil klasično potico in bo prava zvezda vaše praznične mize.
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni.
Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni.
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti.
Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti.
Aleš Česen je vrhunski slovenski alpinist, ki je pred nekaj dnevi v Italiji prejel še tretji zlati cepin za svoje podvig (s Tomom Livingstonom je lani po zahodnem grebenu uspešno splezal na Gašebrum III). V Številkah se je razgovoril o svojem klicu gora, ki ga sliši ter zanimivem delu vodnika na Antarktiki. Vabljeni k poslušanju.
Aleš Česen je vrhunski slovenski alpinist, ki je pred nekaj dnevi v Italiji prejel še tretji zlati cepin za svoje podvig (s Tomom Livingstonom je lani po zahodnem grebenu uspešno splezal na Gašebrum III). V Številkah se je razgovoril o svojem klicu gora, ki ga sliši ter zanimivem delu vodnika na Antarktiki. Vabljeni k poslušanju.
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Na suhih območjih je voda iz ozračja lahko vir pitne vode v prihodnosti. Posebni, tako imenovani higroskopski in adsorpcijski materiali iz zraka vsrkajo ali ujamejo vlago in lahko celo ob nizki vlažnosti zberejo presenetljive količine vode. Z meritvami v atmosferski komori lahko napovemo, koliko vode je mogoče pridobiti pod določenimi pogoji.
Na suhih območjih je voda iz ozračja lahko vir pitne vode v prihodnosti. Posebni, tako imenovani higroskopski in adsorpcijski materiali iz zraka vsrkajo ali ujamejo vlago in lahko celo ob nizki vlažnosti zberejo presenetljive količine vode. Z meritvami v atmosferski komori lahko napovemo, koliko vode je mogoče pridobiti pod določenimi pogoji.
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov, predvsem na sušnih območjih. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Preproste mreže za prestrezanje vodnih kapljic iz megle lahko golo puščavo spremenijo v zeleno oazo.
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov, predvsem na sušnih območjih. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Preproste mreže za prestrezanje vodnih kapljic iz megle lahko golo puščavo spremenijo v zeleno oazo.
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
Predstavili smo knjigo Polnočni utrinki iz Brazilije. Njena avtorica je Milena Šmit, ki je bila večino poklicnega življenja diplomatka, med drugim veleposlanica v Braziliji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih, ki so osebni pogled na vsakdanje dogajanje v Braziliji in Južni Ameriki, podrobno spoznavamo tudi svet javne diplomacije in njeno zakulisje.
Predstavili smo knjigo Polnočni utrinki iz Brazilije. Njena avtorica je Milena Šmit, ki je bila večino poklicnega življenja diplomatka, med drugim veleposlanica v Braziliji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih, ki so osebni pogled na vsakdanje dogajanje v Braziliji in Južni Ameriki, podrobno spoznavamo tudi svet javne diplomacije in njeno zakulisje.
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.
Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.
Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.
"Včasih rečem, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu," pravi ortopedski kirurg dr. Rami Madanat, ki dela in živi v Helsinkih.
"Včasih rečem, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu," pravi ortopedski kirurg dr. Rami Madanat, ki dela in živi v Helsinkih.
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na dlani. Nastavila je ogledalo letu in delili z nami tudi tisto, kar njej in sodelavcem v laboratoriju trenutno najbolj zaposljuje možgane. Pripravlja: Mojca Delač.
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na dlani. Nastavila je ogledalo letu in delili z nami tudi tisto, kar njej in sodelavcem v laboratoriju trenutno najbolj zaposljuje možgane. Pripravlja: Mojca Delač.
Narečni jezikovni kotički se tokrat ukvarjajo z istrskim izrazom 'oder'. Izvedeli boste, da istrski 'oder' ni namenjen nastopanju, saj mu na Krasu rečejo 'štala', na severnem Primorskem pa tudi 'klanica'. Za kateri knjižni izraz gre, boste izvedeli v naslednjih minutah!
Narečni jezikovni kotički se tokrat ukvarjajo z istrskim izrazom 'oder'. Izvedeli boste, da istrski 'oder' ni namenjen nastopanju, saj mu na Krasu rečejo 'štala', na severnem Primorskem pa tudi 'klanica'. Za kateri knjižni izraz gre, boste izvedeli v naslednjih minutah!
V tokratnem Lokalnem času se bomo odpravili v prijetno strnjeno hribovsko vasico na meji med Dolenjsko in Zasavjem, v vas Javorje nad znanim gradom Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji. V vasi z manj kot 100 prebivalci imajo kulturno in gasilsko društvo, vrtec, knjižnico in medgeneracijski center. Na božični dan bodo domačini pripravili tradicionalne žive jaslice s predstavitvijo starih običajev. Nastopajočih bo več, kot je prebivalcev v vasi.
V tokratnem Lokalnem času se bomo odpravili v prijetno strnjeno hribovsko vasico na meji med Dolenjsko in Zasavjem, v vas Javorje nad znanim gradom Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji. V vasi z manj kot 100 prebivalci imajo kulturno in gasilsko društvo, vrtec, knjižnico in medgeneracijski center. Na božični dan bodo domačini pripravili tradicionalne žive jaslice s predstavitvijo starih običajev. Nastopajočih bo več, kot je prebivalcev v vasi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Oktobra je minilo šeststo let od smrti Veronike Deseniške. Slovenska zgodba z motivom Romea in Julije, prepovedane ljubezni s tragičnim koncem, se je v resnici zgodila. O njej še danes veje duh za obzidjem kartuzijanskega samostana Jurklošter, kjer sta Friderik in Veronika dobila zatočišče. V romanu Karla Gržana ta velika zgodba popolnoma zaživi, saj je na prestol postavil ljubezen, ki se ni uklonila moči, oblasti in političnim interesom. »Če je ljubiti greh, potem sem kriva,« so Veronikine besede, kot zagovor pred obsodbo prve čarovnice na Slovenskem. Veronika ni bila spoznana za krivo, pa vendar ji je bilo kmalu zatem vzeto življenje. Boj za oblast, pozicija moči, uveljavljanje volje – nekoč in danes. Spremenil se je čas, sredstva za dosego ciljev so drugačna – a človek – tako kot volk, dlake ne menja.
Oktobra je minilo šeststo let od smrti Veronike Deseniške. Slovenska zgodba z motivom Romea in Julije, prepovedane ljubezni s tragičnim koncem, se je v resnici zgodila. O njej še danes veje duh za obzidjem kartuzijanskega samostana Jurklošter, kjer sta Friderik in Veronika dobila zatočišče. V romanu Karla Gržana ta velika zgodba popolnoma zaživi, saj je na prestol postavil ljubezen, ki se ni uklonila moči, oblasti in političnim interesom. »Če je ljubiti greh, potem sem kriva,« so Veronikine besede, kot zagovor pred obsodbo prve čarovnice na Slovenskem. Veronika ni bila spoznana za krivo, pa vendar ji je bilo kmalu zatem vzeto življenje. Boj za oblast, pozicija moči, uveljavljanje volje – nekoč in danes. Spremenil se je čas, sredstva za dosego ciljev so drugačna – a človek – tako kot volk, dlake ne menja.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Slovenija je na 25. poletni olimpijadi gluhih 2025 v Tokiu pisala športno zgodovino. Sedem slovenskih športnikov je tekmovalo med največjo konkurenco do zdaj. Domov so prinesli tri bronaste medalje. Za vse tri je zaslužna Leja Glojnarič, ki si je prislužila tudi laskavi naslov najboljše športnice med invalidi v letu 2025. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Slovenija je na 25. poletni olimpijadi gluhih 2025 v Tokiu pisala športno zgodovino. Sedem slovenskih športnikov je tekmovalo med največjo konkurenco do zdaj. Domov so prinesli tri bronaste medalje. Za vse tri je zaslužna Leja Glojnarič, ki si je prislužila tudi laskavi naslov najboljše športnice med invalidi v letu 2025. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
V oddaji Sami naši bomo govorili z mlado aktivistko Nino Mihelić, ki iz osebne izkušnje razmišlja o življenju med Srbijo in Slovenijo, o študentskem aktivizmu in o sodelovanju v evropski kampanji My Voice, My Choice. Odprli bomo tudi temo alkoholizma, bolezni, o kateri še vedno prepogosto molčimo. Novinar Matej Trontelj odkrito spregovori o zdravljenju, stigmi, tišini v družinah in o tem, kaj pomeni vrnitev v vsakdanje življenje. V zadnjem delu oddaje pa nadaljujemo pogovor z Borisom Dežulovićem, ki opozarja na nevarne zgodovinske vzporednice in prekratek kolektivni spomin.
V oddaji Sami naši bomo govorili z mlado aktivistko Nino Mihelić, ki iz osebne izkušnje razmišlja o življenju med Srbijo in Slovenijo, o študentskem aktivizmu in o sodelovanju v evropski kampanji My Voice, My Choice. Odprli bomo tudi temo alkoholizma, bolezni, o kateri še vedno prepogosto molčimo. Novinar Matej Trontelj odkrito spregovori o zdravljenju, stigmi, tišini v družinah in o tem, kaj pomeni vrnitev v vsakdanje življenje. V zadnjem delu oddaje pa nadaljujemo pogovor z Borisom Dežulovićem, ki opozarja na nevarne zgodovinske vzporednice in prekratek kolektivni spomin.
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
"Če bi bilo ustvarjeno zrcalno življenje z nepravimi lastnostmi, bi bili rezultati lahko katastrofalni. Teoretično bi nas to lahko iztrebilo," smo lahko brali letos v svarilih nekaterih znanstvenikov. Zato si v Frekvenci zastavljamo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
"Če bi bilo ustvarjeno zrcalno življenje z nepravimi lastnostmi, bi bili rezultati lahko katastrofalni. Teoretično bi nas to lahko iztrebilo," smo lahko brali letos v svarilih nekaterih znanstvenikov. Zato si v Frekvenci zastavljamo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi doživljamo še z očmi, je pomembno tudi, kaj imamo razstavljeno in okrašeno. Kako si pričarati čarobnost v svojem domu? Tudi z medeno hiško. Skozi radijske sprejemnike jih bo poskušala zdaj pričarati Tina Lamovšek v oddaji Pod pokrovko.
Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi doživljamo še z očmi, je pomembno tudi, kaj imamo razstavljeno in okrašeno. Kako si pričarati čarobnost v svojem domu? Tudi z medeno hiško. Skozi radijske sprejemnike jih bo poskušala zdaj pričarati Tina Lamovšek v oddaji Pod pokrovko.
Odpravili smo se v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko v zimskih mesecih občudujemo tudi zelo eksotične ptice – plamence. Predstavljamo še eno eksotično žival, dvoživko prva posebnega videza – axolotla. V seriji spoznavanja čustvovanja rejnih živali, tokrat razkrivamo čustva goveda. Po letih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, v majhnem ograjenem prostoru, izpostavljena hrupu in ljudem, je medvedka Mici konec novembra odšla v nov, varen dom v zavetišču za medvede Arbesbach v Avstriji. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Odpravili smo se v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko v zimskih mesecih občudujemo tudi zelo eksotične ptice – plamence. Predstavljamo še eno eksotično žival, dvoživko prva posebnega videza – axolotla. V seriji spoznavanja čustvovanja rejnih živali, tokrat razkrivamo čustva goveda. Po letih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, v majhnem ograjenem prostoru, izpostavljena hrupu in ljudem, je medvedka Mici konec novembra odšla v nov, varen dom v zavetišču za medvede Arbesbach v Avstriji. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Ob tem, ko že razmišljamo, katere jedi se odo kmalu znašle na praznični mizi, se odločamo tudi, katera vina bomo ob tem postregli. Pri tem je treba upoštevati nekaj pravil, nato pa vino ustrezno ohladiti, odpreti in naliti v prave kozarce.
Ob tem, ko že razmišljamo, katere jedi se odo kmalu znašle na praznični mizi, se odločamo tudi, katera vina bomo ob tem postregli. Pri tem je treba upoštevati nekaj pravil, nato pa vino ustrezno ohladiti, odpreti in naliti v prave kozarce.
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Predstavljamo eksotično žival, dvoživko prva posebnega videza – axolotla.
Predstavljamo eksotično žival, dvoživko prva posebnega videza – axolotla.
Po letih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, v majhnem ograjenem prostoru, izpostavljena hrupu in ljudem, je medvedka Mici konec novembra odšla v nov, varen dom v zavetišču za medvede Arbesbach v Avstriji.
Po letih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, v majhnem ograjenem prostoru, izpostavljena hrupu in ljudem, je medvedka Mici konec novembra odšla v nov, varen dom v zavetišču za medvede Arbesbach v Avstriji.
Odpravili smo se v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko v zimskih mesecih občudujemo tudi zelo eksotične ptice – plamence.
Odpravili smo se v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko v zimskih mesecih občudujemo tudi zelo eksotične ptice – plamence.
V seriji spoznavanja čustvovanja rejnih živali, tokrat razkrivamo čustva goveda.
V seriji spoznavanja čustvovanja rejnih živali, tokrat razkrivamo čustva goveda.