Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.
Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!
Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, bomo spoznali, kako sodobna tehnologija in strokovnost slovenskih kirurgov spreminjata življenja gluhih in močno naglušnih ter jim odpirata vrata v svet zvoka. V UKC Ljubljana so novembra lani prvič uporabili robota, ki z izjemno natančnostjo vstavi elektrodo v polžev vsadek. Mesec dni pred tem pa so v UKC Maribor prvič v Sloveniji vstavili pametni polžev vsadek Cochlear Nucleus Nexa, ki omogoča nadgradnje programske opreme brez ponovnega kirurškega posega. V ospredju postavljamo tudi osebno zgodbo: 24-letni močno naglušni Dražen Žabič se je odločil, da bo slušni aparat zamenjal s polževim vsadkom.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, bomo spoznali, kako sodobna tehnologija in strokovnost slovenskih kirurgov spreminjata življenja gluhih in močno naglušnih ter jim odpirata vrata v svet zvoka. V UKC Ljubljana so novembra lani prvič uporabili robota, ki z izjemno natančnostjo vstavi elektrodo v polžev vsadek. Mesec dni pred tem pa so v UKC Maribor prvič v Sloveniji vstavili pametni polžev vsadek Cochlear Nucleus Nexa, ki omogoča nadgradnje programske opreme brez ponovnega kirurškega posega. V ospredju postavljamo tudi osebno zgodbo: 24-letni močno naglušni Dražen Žabič se je odločil, da bo slušni aparat zamenjal s polževim vsadkom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem primeru »pomagajo« t.i. beljakovine v prahu? O tem v današnji oddaji Pod pokrovko.
Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem primeru »pomagajo« t.i. beljakovine v prahu? O tem v današnji oddaji Pod pokrovko.
Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)
Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, kar se je nanašalo na težave pri branju. Kljub temu ljudje z disleksijo, ki so danes odrasli, v času šolanja pogosto niso bili ustrezno obravnavani in, čeprav imajo povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnostmi, zaradi specifičnih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti. Kako z disleksijo živijo odrasli ljudje, kaj je zanje značilno in kako se znajdejo na trgu dela, smo se pogovarjali s specialnim pedagogom dr. Markom Kalanom iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Ljubljana.
Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, kar se je nanašalo na težave pri branju. Kljub temu ljudje z disleksijo, ki so danes odrasli, v času šolanja pogosto niso bili ustrezno obravnavani in, čeprav imajo povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnostmi, zaradi specifičnih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti. Kako z disleksijo živijo odrasli ljudje, kaj je zanje značilno in kako se znajdejo na trgu dela, smo se pogovarjali s specialnim pedagogom dr. Markom Kalanom iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Ljubljana.
Ocene o tem, koliko je med nami oseb z disleksijo, se razlikujejo in se gibljejo med 5 in 10 %, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave, mnogi med njimi pa so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo.
Ocene o tem, koliko je med nami oseb z disleksijo, se razlikujejo in se gibljejo med 5 in 10 %, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave, mnogi med njimi pa so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo.
Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev)
Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev)
Ljubitelji jagod bodo morali kmalu poskrbeti tudi za nasade teh okusnih sadežev na vrtovih, ali pa zasaditi nove rastline, ki nas bodo razveseljevale v prihodnjih letih.
Ljubitelji jagod bodo morali kmalu poskrbeti tudi za nasade teh okusnih sadežev na vrtovih, ali pa zasaditi nove rastline, ki nas bodo razveseljevale v prihodnjih letih.
Na turistični kmetiji Tonin v Pučah, v zaledju Istre, so pripravili že tradicionalno 16-to ocenjevanje istrskih klobas. V istrsko klobaso gre praviloma le česen, sol, poper, in nekaj vina. Klobasijada v Pučah je nekaj posebnega, saj presega zgolj okušanje mesnih dobrot, gre namreč za nadaljevanje tradicije in bogatega izročila istrskih vasi. Prejete vzorce - kar 36 jih je bilo iz cele Istre, tudi s hrvaškega in tržaškega konca, je najprej ocenila strokovna komisija, nato pa še obiskovalci.
Na turistični kmetiji Tonin v Pučah, v zaledju Istre, so pripravili že tradicionalno 16-to ocenjevanje istrskih klobas. V istrsko klobaso gre praviloma le česen, sol, poper, in nekaj vina. Klobasijada v Pučah je nekaj posebnega, saj presega zgolj okušanje mesnih dobrot, gre namreč za nadaljevanje tradicije in bogatega izročila istrskih vasi. Prejete vzorce - kar 36 jih je bilo iz cele Istre, tudi s hrvaškega in tržaškega konca, je najprej ocenila strokovna komisija, nato pa še obiskovalci.
Z besedo Šavrinke označujemo dekleta in žene iz najbolj revnih krajev slovenske in hrvaške Istre, ki so se ukvarjale s prodajo pridelkov in preprodajo drugega drobnega blaga. Njihovo dediščino že tri desetletja obuja in ohranja Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Pravijo pa, da pri tem ne gre le za praznovanje preteklosti, temveč tudi pogled v prihodnost in povabilo vsem, da postanejo del zgodbe, ki jo pišejo glasba, skupnost in ljubezen do tradicije in kulture.
Z besedo Šavrinke označujemo dekleta in žene iz najbolj revnih krajev slovenske in hrvaške Istre, ki so se ukvarjale s prodajo pridelkov in preprodajo drugega drobnega blaga. Njihovo dediščino že tri desetletja obuja in ohranja Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Pravijo pa, da pri tem ne gre le za praznovanje preteklosti, temveč tudi pogled v prihodnost in povabilo vsem, da postanejo del zgodbe, ki jo pišejo glasba, skupnost in ljubezen do tradicije in kulture.
Več kot 100 hektarjev najboljših obdelovalnih površin že nekaj mesecev zaliva morska voda. In to zaradi širjenja koprskega pristanišča in del, ki so povzročila, da morska voda neovirano vdira na njive. Po državnem prostorskem načrtu, sprejetem že leta 2011, so zaradi širjenja pristanišča porušili zapornice, ki so zadrževale morsko vodo in omogočale zalivanje polj iz reke Rižane. Zdaj zapornic ni več in kmetje obupujejo. Najhuje je bilo pred dvema tednoma, ko je morje takole prestopilo slabo utrjene nasipe in poplavilo hišo, stavbo ankaranske občine ter njive.
Več kot 100 hektarjev najboljših obdelovalnih površin že nekaj mesecev zaliva morska voda. In to zaradi širjenja koprskega pristanišča in del, ki so povzročila, da morska voda neovirano vdira na njive. Po državnem prostorskem načrtu, sprejetem že leta 2011, so zaradi širjenja pristanišča porušili zapornice, ki so zadrževale morsko vodo in omogočale zalivanje polj iz reke Rižane. Zdaj zapornic ni več in kmetje obupujejo. Najhuje je bilo pred dvema tednoma, ko je morje takole prestopilo slabo utrjene nasipe in poplavilo hišo, stavbo ankaranske občine ter njive.
Odkupne cene mesa pri kmetu, so se v zadnjem času zvišale le za en evro, s čimer kmetje ne morejo pokriti velike podražitve ob nakupu telet. Cene telet so se namreč v zadnjem letu podvojile, zato vse več kmetov ugotavlja, da bodo naredili manj izgube, če bodo njihovi hlevi ostali prazni.
Odkupne cene mesa pri kmetu, so se v zadnjem času zvišale le za en evro, s čimer kmetje ne morejo pokriti velike podražitve ob nakupu telet. Cene telet so se namreč v zadnjem letu podvojile, zato vse več kmetov ugotavlja, da bodo naredili manj izgube, če bodo njihovi hlevi ostali prazni.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast.
O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast.
Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli.
Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli.
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk.
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk.
Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost.
Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost.
Babice in vnuki, to je prav poseben svet. Morda zato, ker imajo babice čas, da jim pripovedujejo zgodbe in pojejo pesmi iz svoje mladosti, predajajo znanje o naravi, tu pa tam kakšen nasvet in mnogokrat tudi recept. Kot to lepo pokažejo babice iz Društva podeželskih žena v Dolenjskih Toplicah svojim vnukinjam. So pa tudi babice, ki se ukvarjajo z veliko aktivnostmi in je zato čas, ki ga posvetijo vnukom, še toliko bolj dragocen za vse. Taka babica in vnukinja sta gostji v današnji oddaji. To sta Tonka Zadnikar, svetovna popotnica, športnica, ljubiteljica planin in narave in njena vnukinja, vrhunska smučarka Meta Hrovat. Za njuno navezanost čas nikoli ni bil ovira. Kaj vse je vnukinji Meti predala babica Tonka in kako sta pletli svojo vez, boste izvedeli v zanimivem pogovoru z voditeljico Heleno Pirc.
Babice in vnuki, to je prav poseben svet. Morda zato, ker imajo babice čas, da jim pripovedujejo zgodbe in pojejo pesmi iz svoje mladosti, predajajo znanje o naravi, tu pa tam kakšen nasvet in mnogokrat tudi recept. Kot to lepo pokažejo babice iz Društva podeželskih žena v Dolenjskih Toplicah svojim vnukinjam. So pa tudi babice, ki se ukvarjajo z veliko aktivnostmi in je zato čas, ki ga posvetijo vnukom, še toliko bolj dragocen za vse. Taka babica in vnukinja sta gostji v današnji oddaji. To sta Tonka Zadnikar, svetovna popotnica, športnica, ljubiteljica planin in narave in njena vnukinja, vrhunska smučarka Meta Hrovat. Za njuno navezanost čas nikoli ni bil ovira. Kaj vse je vnukinji Meti predala babica Tonka in kako sta pletli svojo vez, boste izvedeli v zanimivem pogovoru z voditeljico Heleno Pirc.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Reka, ki jo domačini imenujejo tudi Karlonga ali Korna lunga, je hudourniški vodotok. Dolga je 11 kilometrov in teče znotraj meja mestne občine Koper. Izvira v dolini pod Sv. Antonom in se danes izliva v koprski zaliv (včasih pa se je izlivala v Škocjanski zatok). Del njene struge je umetno reguliran zaradi protipoplavne zaščite. V tej slikoviti vodni krajini Badaševice se prepletajo zgodbe vinski trt, tradicionalnih obmorskih vasi ter urbanega središča, vpetega v slovensko okno v svet – luko Koper. Ob starem toku Badaševice je izredno pomemben biotsko raznovrsten park Škocjanski zatok, ki dokazuje da se sonaravni razvoj in sodobni urbani razvoj lahko lepo prepletata. Skrb za dobro ekološko stanje voda, tako rečnega kot morskega sveta, je pomembno vodilo za prihodnost ter opomin za ljudi, ki živijo in delajo v tej občutljivi vodni krajini. A izziv za prihodnje generacije ostaja, kako naj bodoči urbani razvoj upošteva sonaravnega ter varuje biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju.
Reka, ki jo domačini imenujejo tudi Karlonga ali Korna lunga, je hudourniški vodotok. Dolga je 11 kilometrov in teče znotraj meja mestne občine Koper. Izvira v dolini pod Sv. Antonom in se danes izliva v koprski zaliv (včasih pa se je izlivala v Škocjanski zatok). Del njene struge je umetno reguliran zaradi protipoplavne zaščite. V tej slikoviti vodni krajini Badaševice se prepletajo zgodbe vinski trt, tradicionalnih obmorskih vasi ter urbanega središča, vpetega v slovensko okno v svet – luko Koper. Ob starem toku Badaševice je izredno pomemben biotsko raznovrsten park Škocjanski zatok, ki dokazuje da se sonaravni razvoj in sodobni urbani razvoj lahko lepo prepletata. Skrb za dobro ekološko stanje voda, tako rečnega kot morskega sveta, je pomembno vodilo za prihodnost ter opomin za ljudi, ki živijo in delajo v tej občutljivi vodni krajini. A izziv za prihodnje generacije ostaja, kako naj bodoči urbani razvoj upošteva sonaravnega ter varuje biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju.
21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar nemara ne pozna veliko ljudstev, vsaj del naših prednikov pa je to precej radikalno izkusil v preteklem stoletju. Tistim, ki tega niso izkusili, oziroma njihovim povojnim rodovom se še danes precej pozna, da ne vedo točno, za kaj vse dejansko gre pri prepovedi ali javne ali celo zasebne rabe maternega jezika! Ob letošnji poslanici vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev Glorjane Veber ob svetovnem dnevu maternega jezika lahko tudi preberemo, da gre pravzaprav za jezik odraščanja iz skupka živih celic pa do odrasle osebe. Med drugim je tudi zapisala, da se ne začne z besedo, ne z abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom. Vznikne v bližini srca, ko smo še brez imena in čutimo ritem telesa matere, ki nas pod njim nosi. Predvsem pa slišimo njen in njenih bližnjih glas. Ta je jezik, kot vrata med zunaj in znotraj. In med drugim nadaljuje: vsaka generacija prejme drugačen jezikovni kod, zato materni jezik ni le sredstvo sporazumevanja, je eksistencialni fenomen, ki presega golo uporabnost. In se zato ne bi smeli bati algoritmov, ki znajo napovedati naslednjo besedo, nič pa ne vedo in povedo o tišini, iz katere beseda nastane. Sicer pa poslanico gospe Veber najdete na mreži, kjer med drugim sklene, da »prihodnost jezika ni zapisana v tehnologiji, temveč v naših odnosih do sebe, do drugih in do maternega jezika«. Zanimalo nas je, kaj o omenjenem povodu za svetovni dan maternega jezika – torej tudi o zastavitvi življenja zanj in o njegovem pomenu pravi predstojnik oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete prof. dr. Hotimir Tivadar. FOTO: Hotimir Tivadar VIR: Lojze Grčman https://si.aleteia.org/2023/02/08/kaj-sem-vprasal-profesorja-ki-sem-ga-srecal-po-20-letih/
21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar nemara ne pozna veliko ljudstev, vsaj del naših prednikov pa je to precej radikalno izkusil v preteklem stoletju. Tistim, ki tega niso izkusili, oziroma njihovim povojnim rodovom se še danes precej pozna, da ne vedo točno, za kaj vse dejansko gre pri prepovedi ali javne ali celo zasebne rabe maternega jezika! Ob letošnji poslanici vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev Glorjane Veber ob svetovnem dnevu maternega jezika lahko tudi preberemo, da gre pravzaprav za jezik odraščanja iz skupka živih celic pa do odrasle osebe. Med drugim je tudi zapisala, da se ne začne z besedo, ne z abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom. Vznikne v bližini srca, ko smo še brez imena in čutimo ritem telesa matere, ki nas pod njim nosi. Predvsem pa slišimo njen in njenih bližnjih glas. Ta je jezik, kot vrata med zunaj in znotraj. In med drugim nadaljuje: vsaka generacija prejme drugačen jezikovni kod, zato materni jezik ni le sredstvo sporazumevanja, je eksistencialni fenomen, ki presega golo uporabnost. In se zato ne bi smeli bati algoritmov, ki znajo napovedati naslednjo besedo, nič pa ne vedo in povedo o tišini, iz katere beseda nastane. Sicer pa poslanico gospe Veber najdete na mreži, kjer med drugim sklene, da »prihodnost jezika ni zapisana v tehnologiji, temveč v naših odnosih do sebe, do drugih in do maternega jezika«. Zanimalo nas je, kaj o omenjenem povodu za svetovni dan maternega jezika – torej tudi o zastavitvi življenja zanj in o njegovem pomenu pravi predstojnik oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete prof. dr. Hotimir Tivadar. FOTO: Hotimir Tivadar VIR: Lojze Grčman https://si.aleteia.org/2023/02/08/kaj-sem-vprasal-profesorja-ki-sem-ga-srecal-po-20-letih/
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Začeli bomo s številnimi izzivi, ki tarejo slovenskega kmeta. Zaradi visokih stroškov reje govedi se praznijo naši hlevi. Bili smo v Brdih, kjer še odpravljajo posledice naravne ujme, ki jih je prizadela lanskega novembra. Na polja ankaranske bonifike pa še vedno vdira morska voda. Državni zbor je sprejel nov Zakon o vinu, o čemer so med drugim govorili tudi na posvetu vinogradnikov in vinarjev v Marezigah. V Izoli je potekal Festival Zlata oljčna vejica, tokrat pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar. Spoznali boste Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Izvedeli pa boste tudi, kdo na skupnem polotoku izdeluje najboljše istrske klobase.
Začeli bomo s številnimi izzivi, ki tarejo slovenskega kmeta. Zaradi visokih stroškov reje govedi se praznijo naši hlevi. Bili smo v Brdih, kjer še odpravljajo posledice naravne ujme, ki jih je prizadela lanskega novembra. Na polja ankaranske bonifike pa še vedno vdira morska voda. Državni zbor je sprejel nov Zakon o vinu, o čemer so med drugim govorili tudi na posvetu vinogradnikov in vinarjev v Marezigah. V Izoli je potekal Festival Zlata oljčna vejica, tokrat pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar. Spoznali boste Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Izvedeli pa boste tudi, kdo na skupnem polotoku izdeluje najboljše istrske klobase.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.