Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V RASTLINJAKU POZIMI Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj. ALGE V RASTLINJAKU Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob. MISKANTI IN DRUGE OKRASNE TRAVE Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta. TELOHI ŽE KRASIJO VRTOVE Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
V RASTLINJAKU POZIMI Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj. ALGE V RASTLINJAKU Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob. MISKANTI IN DRUGE OKRASNE TRAVE Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta. TELOHI ŽE KRASIJO VRTOVE Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
Tokrat se odpravljamo na pot s književnikom in popotnikom Alešem Štegrom po sledeh njegovega literarnega potopisa Na kraju zapisano. Projekt zaobjema 12 krajev v 12-ih državah, v katerih je avtor na kraju samem napisal 12 literarnih razmislekov, ki so jih spodbudili: dežele in ljudje, njihova zgodovina in usode.
Tokrat se odpravljamo na pot s književnikom in popotnikom Alešem Štegrom po sledeh njegovega literarnega potopisa Na kraju zapisano. Projekt zaobjema 12 krajev v 12-ih državah, v katerih je avtor na kraju samem napisal 12 literarnih razmislekov, ki so jih spodbudili: dežele in ljudje, njihova zgodovina in usode.
V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.
V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Danes umetna inteligenca vse bolj oblikuje naš vsakdan – od iskanja informacij in uporabe pametnih telefonov do zdravstvenih aplikacij in spletnih storitev. Prinaša številne prednosti, hkrati pa odpira tudi vprašanja varnosti in odgovorne uporabe. O priložnostih in pasteh umetne inteligence ter o varnem vstopanju v svet sodobne tehnologije v pogovoru z ustanoviteljico in direktorico socialnega podjetja Simbioza, Ano Pleško.
Danes umetna inteligenca vse bolj oblikuje naš vsakdan – od iskanja informacij in uporabe pametnih telefonov do zdravstvenih aplikacij in spletnih storitev. Prinaša številne prednosti, hkrati pa odpira tudi vprašanja varnosti in odgovorne uporabe. O priložnostih in pasteh umetne inteligence ter o varnem vstopanju v svet sodobne tehnologije v pogovoru z ustanoviteljico in direktorico socialnega podjetja Simbioza, Ano Pleško.
V turistični oddaji smo povabili na grad Borl; vse bolj priljubljeno točko v Halozah, ki z najrazličnejšimi vsebinami privablja obiskovalce od blizu in daleč. Trenutno je v pripravi načrt upravljanja tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031, poleg kulturnih in družabnih dogodkov, pa upravljavci želijo v osredje postaviti haloška vina in kulinarika. Oddaja je tudi priložnost za povabilo k poslušanju novega PoTkasta.
V turistični oddaji smo povabili na grad Borl; vse bolj priljubljeno točko v Halozah, ki z najrazličnejšimi vsebinami privablja obiskovalce od blizu in daleč. Trenutno je v pripravi načrt upravljanja tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031, poleg kulturnih in družabnih dogodkov, pa upravljavci želijo v osredje postaviti haloška vina in kulinarika. Oddaja je tudi priložnost za povabilo k poslušanju novega PoTkasta.
Literat in politik Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je konec lanskega leta v slovensko zavest vrnil z odmevnim, sicer prvim od dveh načrtovanih romanov pisatelja Toneta Partljiča. V tem tednu pa je novi lesk dočakala tudi spominska plošča na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 14 v Mariboru, kjer je Voranc 18. februarja 1950 umrl. Spominsko obeležje je bilo po desetletjih potrebno prenove, zato so v krogu Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva na pobudo predsednik sekcija prof. dr. Elka Borka in denarno podporo posameznikov opravili pomembno delo.
Literat in politik Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je konec lanskega leta v slovensko zavest vrnil z odmevnim, sicer prvim od dveh načrtovanih romanov pisatelja Toneta Partljiča. V tem tednu pa je novi lesk dočakala tudi spominska plošča na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 14 v Mariboru, kjer je Voranc 18. februarja 1950 umrl. Spominsko obeležje je bilo po desetletjih potrebno prenove, zato so v krogu Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva na pobudo predsednik sekcija prof. dr. Elka Borka in denarno podporo posameznikov opravili pomembno delo.
Tokrat predstavljamo roman KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA? avtorice Miše Gams. Pisateljica ponuja strnjen in berljiv vpogled v osrednje teme knjige ter nagovarja bralca z močno osebno in družbeno perspektivo. Roman se pogumno loteva aktualne tematike migracij in jo osvetljuje skozi prizmo osebne izkušnje protagonistke, ki kot prekarna sezonska delavka na začetku zgodbe še vedno goji predsodke do migrantov. Zgodba se razvije v intimen vpogled v notranje konflikte ženske, ki je razpeta med dvomom, željo po ljubezni in lastno identiteto, ujeta med dvema svetovoma. Roman nas izziva, da se vprašamo, kaj pomeni solidarnost, kje so meje osebne žrtve in kako daleč smo pripravljeni iti, da bi verjeli v ljubezen, ki presega meje – tako dobesedne kot simbolne. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Tokrat predstavljamo roman KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA? avtorice Miše Gams. Pisateljica ponuja strnjen in berljiv vpogled v osrednje teme knjige ter nagovarja bralca z močno osebno in družbeno perspektivo. Roman se pogumno loteva aktualne tematike migracij in jo osvetljuje skozi prizmo osebne izkušnje protagonistke, ki kot prekarna sezonska delavka na začetku zgodbe še vedno goji predsodke do migrantov. Zgodba se razvije v intimen vpogled v notranje konflikte ženske, ki je razpeta med dvomom, željo po ljubezni in lastno identiteto, ujeta med dvema svetovoma. Roman nas izziva, da se vprašamo, kaj pomeni solidarnost, kje so meje osebne žrtve in kako daleč smo pripravljeni iti, da bi verjeli v ljubezen, ki presega meje – tako dobesedne kot simbolne. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Narečja bogatijo naš jezik. Tokrat nam naši mladi jezikoslovci razkrivajo izraze sušica, avscerunga in mančament. Že veste, kaj pomenijo? V naslednjih minutah prisluhnite študentom FHŠ UP!
Narečja bogatijo naš jezik. Tokrat nam naši mladi jezikoslovci razkrivajo izraze sušica, avscerunga in mančament. Že veste, kaj pomenijo? V naslednjih minutah prisluhnite študentom FHŠ UP!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Hrana ni samo življenjska nuja, hrana je antropologija. Zadovoljuje, vsaj zdi se tako, toliko človekovih potreb, hrepenenj, izraža najbolj intimen pogled na svet in njen simbolni pomen krepko presega njeno praktično vrednost – da nahrani lakoto telesa. O hrani je toliko govora, mnogi v svetu živimo v dobi preobilja, a naše prehranske navade v hektiki večopravilnostnega vsakdana in poplavi informacij postajajo vse bolj siromašne. In s tem tudi naše prehranske izbire in posledično - kakovost življenja. V tokratnih Glasovih svetov smo spregovorili o temeljih prehranjevanja, ki nas lahko opolnomočijo, za začetek pa vsaj ustrezneje ali pa dodatno informirajo. Gost avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič je Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetka Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce.
Hrana ni samo življenjska nuja, hrana je antropologija. Zadovoljuje, vsaj zdi se tako, toliko človekovih potreb, hrepenenj, izraža najbolj intimen pogled na svet in njen simbolni pomen krepko presega njeno praktično vrednost – da nahrani lakoto telesa. O hrani je toliko govora, mnogi v svetu živimo v dobi preobilja, a naše prehranske navade v hektiki večopravilnostnega vsakdana in poplavi informacij postajajo vse bolj siromašne. In s tem tudi naše prehranske izbire in posledično - kakovost življenja. V tokratnih Glasovih svetov smo spregovorili o temeljih prehranjevanja, ki nas lahko opolnomočijo, za začetek pa vsaj ustrezneje ali pa dodatno informirajo. Gost avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič je Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetka Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce.
V oddaji Sami naši bomo ob mednarodnem dnevu maternega jezika govorili o makedonski azbuki, ki že osemdeset let oblikuje kulturni spomin in literarno ustvarjanje ter povezuje skupnosti tudi zunaj meja matične države. Ob tej priložnosti bo potekalo tudi uvodno branje v okviru državnega srečanja Sosed tvojega brega, ki že skoraj pol stoletja spodbuja večjezičnost, literarno ustvarjalnost in medkulturno razumevanje. Za konec bomo prisluhnili Katarini Keček, novinarki in pisateljici, ki skozi osebno izkušnjo izbrisa odpira vprašanja jezika, identitete in pravice do obstoja.
V oddaji Sami naši bomo ob mednarodnem dnevu maternega jezika govorili o makedonski azbuki, ki že osemdeset let oblikuje kulturni spomin in literarno ustvarjanje ter povezuje skupnosti tudi zunaj meja matične države. Ob tej priložnosti bo potekalo tudi uvodno branje v okviru državnega srečanja Sosed tvojega brega, ki že skoraj pol stoletja spodbuja večjezičnost, literarno ustvarjalnost in medkulturno razumevanje. Za konec bomo prisluhnili Katarini Keček, novinarki in pisateljici, ki skozi osebno izkušnjo izbrisa odpira vprašanja jezika, identitete in pravice do obstoja.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe. Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie. S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali. V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe. Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie. S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali. V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Mnogi se spomladi odločijo, da bodo na vrt posadili sadike, ki so jih vzgojili sami. O tem, kako se lotiti vzgoje lastnih sadik in kako poskrbeti, da bodo te močne in zdrave, je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Mnogi se spomladi odločijo, da bodo na vrt posadili sadike, ki so jih vzgojili sami. O tem, kako se lotiti vzgoje lastnih sadik in kako poskrbeti, da bodo te močne in zdrave, je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.
V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe.
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe.
S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali.
S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali.
V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše.
V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše.
Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie.
Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie.
Danes se srečujemo z vedno bolj zapletenim, obsežnim zdravstvenim sistemom, v katerem se ni lahko znajti. Marsikdo ima lahko težave že z razumevanjem zdravniških napotkov za zdravljenje. To pa lahko vodi v slabše zdravje in povzroča tudi neenakost v zdravju. Zdravstvena pismenost je zato pomemben dejavnik dobrega zdravja, saj pomeni, da imamo znanje, motivacijo in kompetence pri dostopu do zdravstvenih informacij, da jih razumemo, presojamo ter uporabljamo za vsakodnevne odločitve, ki so povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in z zdravstveno oskrbo. Kako zdravstveno pismeni pa smo Slovenci? Na to in druga vprašanja, povezana z več ravnmi zdravstvene pismenosti, bosta v studiu razpravljala z voditeljico zdravnik specialist pediater Denis Baš in dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centa za komuniciranje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Danes se srečujemo z vedno bolj zapletenim, obsežnim zdravstvenim sistemom, v katerem se ni lahko znajti. Marsikdo ima lahko težave že z razumevanjem zdravniških napotkov za zdravljenje. To pa lahko vodi v slabše zdravje in povzroča tudi neenakost v zdravju. Zdravstvena pismenost je zato pomemben dejavnik dobrega zdravja, saj pomeni, da imamo znanje, motivacijo in kompetence pri dostopu do zdravstvenih informacij, da jih razumemo, presojamo ter uporabljamo za vsakodnevne odločitve, ki so povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in z zdravstveno oskrbo. Kako zdravstveno pismeni pa smo Slovenci? Na to in druga vprašanja, povezana z več ravnmi zdravstvene pismenosti, bosta v studiu razpravljala z voditeljico zdravnik specialist pediater Denis Baš in dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centa za komuniciranje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS. FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)
V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS. FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)
Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Kako je minilo prvih deset dni zimskih iger, na začetku je bilo tudi nekaj težav, saj so nekatera zaključna dela opravljali že po odprtju iger? Kako Rimljani vidijo igre na severu države, je tudi pri tem kaj večnega rivalstva med severom in jugom, med severnimi industrijsko poslovnimi centri in Rimom? Javnost so vznemirile sabotaže na železniških tirih v severni Italiji, tudi te so domnevno povezane z olimpijskimi igrami. Nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je imel navado ob zaprtju olimpijskih iger na določenem prizorišču reči: to so bile najboljše igre doslej…. Bomo lahko te besede uporabili ob koncu iger Milano- Cortina 2026?
Kako je minilo prvih deset dni zimskih iger, na začetku je bilo tudi nekaj težav, saj so nekatera zaključna dela opravljali že po odprtju iger? Kako Rimljani vidijo igre na severu države, je tudi pri tem kaj večnega rivalstva med severom in jugom, med severnimi industrijsko poslovnimi centri in Rimom? Javnost so vznemirile sabotaže na železniških tirih v severni Italiji, tudi te so domnevno povezane z olimpijskimi igrami. Nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je imel navado ob zaprtju olimpijskih iger na določenem prizorišču reči: to so bile najboljše igre doslej…. Bomo lahko te besede uporabili ob koncu iger Milano- Cortina 2026?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.