Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi
Serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi Serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Sami naši

S starim golfom po svilni poti, umetniška pot Hanne Dujmović in projekt Avdiomanija za večjezične otroke in mladostnike

21. 2. 2024

V oddaji Sami naši vas peljemo s starim golfom po svilni poti v družbi popotnika in raziskovalca Hamze Ridžala, ki bo delil svoje izkušnje z ekspedicije skozi območja Rumelije, Anatolije, severne Mezopotamije, Zakavkazja, Uzbekistana in Transoksanije. Pogovarjamo se z umetnico Hanno Dujmović, ki je razkrila svojo pot od, kakor sama pravi, otroka, ki ni imel daru za risanje, do uspešne umetnice, ki lahko živi od svojega dela. Predstavljamo vam tudi projekt Avdiomanija, v sklopu katerega ustvarjajo avdioknjige in podkaste v srbščini za otroke in mlade. Ta projekt je namenjen večjezičnim otrokom in mladostnikom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije in odraščajo v tujini.

40 min

V oddaji Sami naši vas peljemo s starim golfom po svilni poti v družbi popotnika in raziskovalca Hamze Ridžala, ki bo delil svoje izkušnje z ekspedicije skozi območja Rumelije, Anatolije, severne Mezopotamije, Zakavkazja, Uzbekistana in Transoksanije. Pogovarjamo se z umetnico Hanno Dujmović, ki je razkrila svojo pot od, kakor sama pravi, otroka, ki ni imel daru za risanje, do uspešne umetnice, ki lahko živi od svojega dela. Predstavljamo vam tudi projekt Avdiomanija, v sklopu katerega ustvarjajo avdioknjige in podkaste v srbščini za otroke in mlade. Ta projekt je namenjen večjezičnim otrokom in mladostnikom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije in odraščajo v tujini.

Glasovi svetov

Ko nezavedno pokliče materinščino

14. 2. 2024

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

53 min

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

Radiosfera

"Materni jezik ni nujno jezik matere"

21. 2. 2024

Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.

10 min

Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.

Pod pokrovko

Dobrote Dolenjske

21. 2. 2024

Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.

12 min

Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.

Spominčice

Eden največjih strokovnjakov za potrese

21. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdo smo?

Staro ljubljansko letališče

20. 2. 2024

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.

50 min

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.

Koristnice

Februarska in zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku

19. 2. 2024

Čeprav se pomlad še ni začela, pa v sadovnjakih že lahko postorimo marsikaj. O februarskih in zgodnjespomladanskih opravilih – rezi, cepljenju, gnojenju in škropljenju sadnega drevja – v tokratni svetovalni oddaji Koristnice. Z nami bo svetovalec in specialist za sadjarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Andrej Soršak.

16 min

Čeprav se pomlad še ni začela, pa v sadovnjakih že lahko postorimo marsikaj. O februarskih in zgodnjespomladanskih opravilih – rezi, cepljenju, gnojenju in škropljenju sadnega drevja – v tokratni svetovalni oddaji Koristnice. Z nami bo svetovalec in specialist za sadjarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Andrej Soršak.

Intelekta

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

20. 2. 2024

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.

50 min

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.

Radiosfera

Martina Šolc:' Vzgojitelji prinašamo slovenščino v otrokov svet, smo kot čarobni samorogi'

20. 2. 2024

Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.

13 min

Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.

Spominčice

Pravnik in skladatelj, ki je deloval tudi v mariborskem gledališču

20. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

50 skladb, ki so nas zapele

Ta noč je moja

19. 2. 2024

Avtor glasbe: Janez Bončina Benč Avtor besedila: Branko Kastelic V oddaji se bomo najprej sprehodili skozi razgibano glasbeno pot Janeza Bončine v številnih domačih in tujih zasedbah, potem pa se bomo vprašali, kakšno moč ima noč? Skladba Ta noč je moja je izšla leta 1983 na Benčevem albumu Ob šanku, ki je nekakšna oda žurerski sceni iz osemdesetih in jo je Bončina, ki je napisal glasbo, ustvaril z aranžerjem Gregorjem Forjaničem, besedilo pa je prispeval Branko Kastelic.

7 min

Avtor glasbe: Janez Bončina Benč Avtor besedila: Branko Kastelic V oddaji se bomo najprej sprehodili skozi razgibano glasbeno pot Janeza Bončine v številnih domačih in tujih zasedbah, potem pa se bomo vprašali, kakšno moč ima noč? Skladba Ta noč je moja je izšla leta 1983 na Benčevem albumu Ob šanku, ki je nekakšna oda žurerski sceni iz osemdesetih in jo je Bončina, ki je napisal glasbo, ustvaril z aranžerjem Gregorjem Forjaničem, besedilo pa je prispeval Branko Kastelic.

Pogled v znanost

LIFE Lynx, ob skorajšnjem zaključku projekta reševanja risov

19. 2. 2024

Izteka se sedemletni program Evropske unije LIFE Lynx, namenjen ohranitvi risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. Po ponovni naselitvi, prva je bila že leta 1973, se njihova populacija povečuje. Ta zver iz družine mačk po izumrtju v začetku 20. stoletja spet živi v naših gozdovih. O ohranitvi populacije in reševanju risov v oddaji govori dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Miha Krofel

22 min

Izteka se sedemletni program Evropske unije LIFE Lynx, namenjen ohranitvi risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. Po ponovni naselitvi, prva je bila že leta 1973, se njihova populacija povečuje. Ta zver iz družine mačk po izumrtju v začetku 20. stoletja spet živi v naših gozdovih. O ohranitvi populacije in reševanju risov v oddaji govori dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Miha Krofel

Klicna koda

Za Klimtovo Gospodično Lieser od 50 do 80 milijonov evrov

19. 2. 2024

V Avstriji bodo jeseni zvezne parlamentarne volitve, predvolilni boj pa se je že pričel. Veliko je tudi namigovanj glede možnosti predčasnih volitev. Sicer pa je zanimivo dogajanje tudi na kulturnem področju. V regiji Salzkammergut poteka evropska prestolnica kulture. In še en zanimiv dogodek se je zgodil Dražbena hiša Im Kinsky na Dunaju je javnosti prvič predstavila sliko Gustava Klimta Gospodična Lieser, ki je veljala za izgubljeno. Kdaj bo dražba in zakaj takšna odmevnost te najdbe?

8 min

V Avstriji bodo jeseni zvezne parlamentarne volitve, predvolilni boj pa se je že pričel. Veliko je tudi namigovanj glede možnosti predčasnih volitev. Sicer pa je zanimivo dogajanje tudi na kulturnem področju. V regiji Salzkammergut poteka evropska prestolnica kulture. In še en zanimiv dogodek se je zgodil Dražbena hiša Im Kinsky na Dunaju je javnosti prvič predstavila sliko Gustava Klimta Gospodična Lieser, ki je veljala za izgubljeno. Kdaj bo dražba in zakaj takšna odmevnost te najdbe?

Spominčice

Naše prve sorte jabolk

19. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

50 skladb, ki so nas zapele

Na Golici

18. 2. 2024

glasba Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik Na Golici je slovenska instrumentalna narodno zabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana prvič posnel Gorenjski kvartet. Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom “Trompeten-Echo". Zgodba o nastanku je legendarna: Slavko Avsenik je dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani. Zamisel je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam" ...

7 min

glasba Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik Na Golici je slovenska instrumentalna narodno zabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana prvič posnel Gorenjski kvartet. Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom “Trompeten-Echo". Zgodba o nastanku je legendarna: Slavko Avsenik je dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani. Zamisel je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam" ...

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

18. 2. 2024

V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.

46 min

V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.

Spominčice

Kako je na naš jedilnik prišel – krompir ?

18. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

7. stran

Tone Vrhovnik Straka: Si danes vzel tablete?

16. 2. 2024

V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.

7 min

V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.

naPOTki

Janko Kodila: »V eni uri skozi štiri letne čase in še postanek v nebesih.«

17. 2. 2024

NaPOTki v aktualni sezoni odkrivajo svet izvirnih doživetij po izboru Slovenske turistične organizacije. Kdor je vsaj enkrat obiskal Prekmurje, ve, da se od tam ne moreš vrniti lačen. Gostoljubnost Prekmurcev tega preprosto ne dopusti. Zdaj že veste na kateri konec Slovenije bomo šli v naslednjih minutah. Kaj pa vsebina tokratnega doživetja? Priprava stejkov je med slovenskimi poklicnimi in ljubiteljskimi kuharji v zadnjih letih zelo priljubljena tema. Mimogrede, v slovarju Fran ob geslu stejk najdete razlago, da gre za debelejši zrezek. V šunkarni Kodila so pripravili zgodbo o mesu, za katerega si je vredno vzeti čas. In res, »mala mesna akademija« je za potrpežljive gurmane, celovito doživetje vam bo vzelo v povprečju okoli 5 ur. Ogledi sušilnic in zorilnic mesa, spoznavanje zanimivih dejstev o mesu in naposled kuharski praktikum z vmesnimi in končnimi degustacijami rezultatov dela. Današnjo epizodo NaPOTkov je pripravil Bojan Leskovec.

17 min

NaPOTki v aktualni sezoni odkrivajo svet izvirnih doživetij po izboru Slovenske turistične organizacije. Kdor je vsaj enkrat obiskal Prekmurje, ve, da se od tam ne moreš vrniti lačen. Gostoljubnost Prekmurcev tega preprosto ne dopusti. Zdaj že veste na kateri konec Slovenije bomo šli v naslednjih minutah. Kaj pa vsebina tokratnega doživetja? Priprava stejkov je med slovenskimi poklicnimi in ljubiteljskimi kuharji v zadnjih letih zelo priljubljena tema. Mimogrede, v slovarju Fran ob geslu stejk najdete razlago, da gre za debelejši zrezek. V šunkarni Kodila so pripravili zgodbo o mesu, za katerega si je vredno vzeti čas. In res, »mala mesna akademija« je za potrpežljive gurmane, celovito doživetje vam bo vzelo v povprečju okoli 5 ur. Ogledi sušilnic in zorilnic mesa, spoznavanje zanimivih dejstev o mesu in naposled kuharski praktikum z vmesnimi in končnimi degustacijami rezultatov dela. Današnjo epizodo NaPOTkov je pripravil Bojan Leskovec.

Poglobljeno

DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO - primeri dobre prakse - družina RIBIČ...

17. 2. 2024

V tokratni oddaji Poglobljeno govorimo o družinskem podjetništvu, o tem kako pomemben del nacionalne ekonomije predstavlja… O tem bodo v oddaji razmišljali: - pravnik, nekdanji politik in diplomat prof.dr. Ludvik Toplak, - župnik Frančesko Bertolini, - duhovna antropologinja Milena Janel, dijaki in učitelji mariborske Srednje šole za gostinstvo in turizem in člani družinskega podjetja Ribič iz Maribora - Janez, Marija, Rok in Tim. Povedali so, da so zdravi odnosi, medsebojno zaupanje, spoštovanje in lojalnost osnova uspešnega družinskega podjetništva. Glasbena oprema TIM RIBIČ, Tehnična realizacija Goran Glavičič. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega prograna Radia Maribor Robert Levstek.

116 min

V tokratni oddaji Poglobljeno govorimo o družinskem podjetništvu, o tem kako pomemben del nacionalne ekonomije predstavlja… O tem bodo v oddaji razmišljali: - pravnik, nekdanji politik in diplomat prof.dr. Ludvik Toplak, - župnik Frančesko Bertolini, - duhovna antropologinja Milena Janel, dijaki in učitelji mariborske Srednje šole za gostinstvo in turizem in člani družinskega podjetja Ribič iz Maribora - Janez, Marija, Rok in Tim. Povedali so, da so zdravi odnosi, medsebojno zaupanje, spoštovanje in lojalnost osnova uspešnega družinskega podjetništva. Glasbena oprema TIM RIBIČ, Tehnična realizacija Goran Glavičič. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega prograna Radia Maribor Robert Levstek.

Ah, ta leta!

Tečaj preprečevanja padcev

17. 2. 2024

Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.

2 min

Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.

Ah, ta leta!

(Ne)znamo pasti

17. 2. 2024

Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.

24 min

Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.

Ah, ta leta!

Preprečevanje padcev doma

17. 2. 2024

Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.

1 min

Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.

Ah, ta leta!

Ocena tveganja za padce

17. 2. 2024

Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.

1 min

Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.

Prisluhnimo tišini

Valentin Stanič – dobrotnik gluhih

17. 2. 2024

Večina Slovencev ob imenu Valentin Stanič pomisli na Staničevo kočo pod Triglavom. Naši najvišji gori je prvi izmeril višino, sicer pa je bil duhovnik, gornik, pesnik, izumitelj in narodni buditelj. Rodil se je leta 1774 v Bodrežu pri Kanalu ob Soči in se nato šolal v Trbižu, Celovcu in Salzburgu. Še posebno pomemben je za gluho skupnost, saj je zaslužen za ustanovitev prve gluhonemnice na slovenskih tleh. V njej je izobraževal in pomagal gluhim učencem.

9 min

Večina Slovencev ob imenu Valentin Stanič pomisli na Staničevo kočo pod Triglavom. Naši najvišji gori je prvi izmeril višino, sicer pa je bil duhovnik, gornik, pesnik, izumitelj in narodni buditelj. Rodil se je leta 1774 v Bodrežu pri Kanalu ob Soči in se nato šolal v Trbižu, Celovcu in Salzburgu. Še posebno pomemben je za gluho skupnost, saj je zaslužen za ustanovitev prve gluhonemnice na slovenskih tleh. V njej je izobraževal in pomagal gluhim učencem.

Vizionar - obrtnik in podjetnik

Vizionar: Chipolo, z nočno moro do uspeha

17. 2. 2024

Zgodba vizionarjev iz Trbovelj je povezana z izgubljanjem ključev. Sprva nočna mora je prijateljem prinesla uspeh, ki se za lani meri v 10 milijonih evrov prihodkov. Zagonska sredstva so zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter, njihovo podjetje pa danes posluje v več kot 195 državah po svetu. Tudi na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu se lahko pohvalijo z inovativnostjo. V edini tovrstni visokošolski ustanovi v Sloveniji že 18 let izobražujejo na področju polimernih materialov in tehnologij. Ves čas sodelujejo z gospodarstvom, njihovi diplomanti pridobijo znanja, ki so potrebna za obvladovanje tako materialov kot procesov.

25 min

Zgodba vizionarjev iz Trbovelj je povezana z izgubljanjem ključev. Sprva nočna mora je prijateljem prinesla uspeh, ki se za lani meri v 10 milijonih evrov prihodkov. Zagonska sredstva so zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter, njihovo podjetje pa danes posluje v več kot 195 državah po svetu. Tudi na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu se lahko pohvalijo z inovativnostjo. V edini tovrstni visokošolski ustanovi v Sloveniji že 18 let izobražujejo na področju polimernih materialov in tehnologij. Ves čas sodelujejo z gospodarstvom, njihovi diplomanti pridobijo znanja, ki so potrebna za obvladovanje tako materialov kot procesov.

O živalih in ljudeh

O živalih in ljudeh

17. 2. 2024

V tokratnem srečanju bomo podrobneje predstavili hidroterapijo za pse, opozorili bomo na težave s sklepi in kako jih prepoznati, spoznali boste zares srčno družino iz Vipave, ki je svoje življenje zelo prilagodila vsem svojim posvojenim živalim, če vas je kdaj zanimala razlika med opicami in polopicami, pa vam bomo postregli tudi s tem odgovorom. Priporočamo ogled. ozivalih@rtvslo.si

25 min

V tokratnem srečanju bomo podrobneje predstavili hidroterapijo za pse, opozorili bomo na težave s sklepi in kako jih prepoznati, spoznali boste zares srčno družino iz Vipave, ki je svoje življenje zelo prilagodila vsem svojim posvojenim živalim, če vas je kdaj zanimala razlika med opicami in polopicami, pa vam bomo postregli tudi s tem odgovorom. Priporočamo ogled. ozivalih@rtvslo.si

O živalih in ljudeh

Razlika med opicami in polopicami

17. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

6 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

Veliko ljubezni za veliko živali

17. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

7 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

Težave s sklepi

17. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

4 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

Hidroterapija za pse

17. 2. 2024

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

5 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Obrazi sosednje ulice

Sanskriti Kumar: »Za slovensko družbo si želim, da bi se bolj cenila in bila bolj poenotena.«

17. 2. 2024

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Sanskriti Kumar, ki se je pri desetih letih iz Indije preselila v Slovenijo. Spregovorila je o izzivih ob prihodu v tujo deželo, o Mariboru, ki je bil njen prvi stik s Slovenijo, pa tudi o njenem pogledu na Slovence in Indijo.

44 min

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Sanskriti Kumar, ki se je pri desetih letih iz Indije preselila v Slovenijo. Spregovorila je o izzivih ob prihodu v tujo deželo, o Mariboru, ki je bil njen prvi stik s Slovenijo, pa tudi o njenem pogledu na Slovence in Indijo.

Potujte z Radiem Maribor

Spoznajte recepte iz čarobnega kovčka

17. 2. 2024

Za tokratno turistično oddajo smo se ustavili v Slovenskih goricah, natančneje pri Sveti Ani, in obiskali zeliščarko Danico Kolarič. Kaj je tako posebnega v zeliščni zemljanki in kaj prihaja iz njenega čarobnega kovčka, smo izvedeli v oddaji, v njej smo začeli tudi novo potopisno zgodbo; z mladima popotnicama Julijo in Ajdo odkrivamo Evropo.

24 min

Za tokratno turistično oddajo smo se ustavili v Slovenskih goricah, natančneje pri Sveti Ani, in obiskali zeliščarko Danico Kolarič. Kaj je tako posebnega v zeliščni zemljanki in kaj prihaja iz njenega čarobnega kovčka, smo izvedeli v oddaji, v njej smo začeli tudi novo potopisno zgodbo; z mladima popotnicama Julijo in Ajdo odkrivamo Evropo.

Spominčice

Avtobus je lahko zamenjal tudi kinodvorano

17. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

KiKs

Skrčflacija vpliva na denarnico, skimpflacija na zdravje potrošnika

16. 2. 2024

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

6 min

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

Lokalni junak

Slavica Strelec

16. 2. 2024

Tokrat v naši redni oddaji Lokalni junak predstavljamo Slavico Strelec, ki je svoje službeno življenje posvetila kmetijstvu in se bo sredi leta upokojila. Najprej je bila zaposlena na ptujski kmetijski zadrugi, po reorganizaciji pa nato dobrih 33 let na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Tam je kmalu postala ena od gonilnih sil pri pripravi največje predstavitve domačih dobrot oziroma razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 35.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Prav tako se je v službi posvečala področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s katerimi so lahko tudi gospodinje na kmetijah zaslužile kak dodaten evro in ji gre velik delež zaslug, da so se kmečke žene v spodnjem Podravju povezale v društva. Naša novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič je Društvo podeželskih žena Markovci, v katerem je članica Slavica Strelec, obiskala v pustnem času, med peko krofov in izdelavo pustnih okraskov iz krep papirja.

14 min

Tokrat v naši redni oddaji Lokalni junak predstavljamo Slavico Strelec, ki je svoje službeno življenje posvetila kmetijstvu in se bo sredi leta upokojila. Najprej je bila zaposlena na ptujski kmetijski zadrugi, po reorganizaciji pa nato dobrih 33 let na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Tam je kmalu postala ena od gonilnih sil pri pripravi največje predstavitve domačih dobrot oziroma razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 35.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Prav tako se je v službi posvečala področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s katerimi so lahko tudi gospodinje na kmetijah zaslužile kak dodaten evro in ji gre velik delež zaslug, da so se kmečke žene v spodnjem Podravju povezale v društva. Naša novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič je Društvo podeželskih žena Markovci, v katerem je članica Slavica Strelec, obiskala v pustnem času, med peko krofov in izdelavo pustnih okraskov iz krep papirja.

Iz roda v rod

JUDOVSTVO - tudi kot sociokulturna pripadnost Božjemu - SARA BOŽANIĆ...

17. 2. 2024

Gostja naše tokratne verske oddaje iz Roda v rod je Sara Božanič iz Murske Sobote. Je podpredsednica Judovskega združenja Slovenije, poklicno pa oblikovalka, strateginja, predavateljica in podjetnica. Kako iz vseh teh svojih identitet črpa veselje do življenja in radost bivanja… Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.

26 min

Gostja naše tokratne verske oddaje iz Roda v rod je Sara Božanič iz Murske Sobote. Je podpredsednica Judovskega združenja Slovenije, poklicno pa oblikovalka, strateginja, predavateljica in podjetnica. Kako iz vseh teh svojih identitet črpa veselje do življenja in radost bivanja… Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.

Vizionar - obrtnik in podjetnik

Zakaj ni državnega interesa za paritetni sklad v gradbeništvu?

17. 2. 2024

Na nedavni okrogli mizi gradbincev so udeleženci znova izpostavili potrebo po ustanovitvi paritetnega sklada. V gradbeništvu je zaposlenih več kot 70.000 ljudi, zato je treba urediti razmere, opozarjajo v Sekciji gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenje. Za sklad se zavzemajo že od leta 2017, saj ga ima večina zahodnoevropskih držav. Zakaj se v Sloveniji zadeva ne premakne z mrtve točke?

5 min

Na nedavni okrogli mizi gradbincev so udeleženci znova izpostavili potrebo po ustanovitvi paritetnega sklada. V gradbeništvu je zaposlenih več kot 70.000 ljudi, zato je treba urediti razmere, opozarjajo v Sekciji gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenje. Za sklad se zavzemajo že od leta 2017, saj ga ima večina zahodnoevropskih držav. Zakaj se v Sloveniji zadeva ne premakne z mrtve točke?

Vizionar - obrtnik in podjetnik

V Chipolu do uspeha tudi z zasavsko trmo

17. 2. 2024

V podjetju Chipolo iz Trbovelj so na področju tehnologije bluetooth orali ledino in za svoj projekt na platformi Kickstarter leta 2016 v samo 25 dneh zbrali za 300.000 dolarjev prednaročil. Njihovi iskalniki ob lastni mobilni aplikaciji delujejo še na obeh največjih platformah, Googlovi in Applovi. Letno prodajo skoraj milijon izdelkov po vsem svetu, najpomembnejši tržni delež pa ima spletna prodaja.

7 min

V podjetju Chipolo iz Trbovelj so na področju tehnologije bluetooth orali ledino in za svoj projekt na platformi Kickstarter leta 2016 v samo 25 dneh zbrali za 300.000 dolarjev prednaročil. Njihovi iskalniki ob lastni mobilni aplikaciji delujejo še na obeh največjih platformah, Googlovi in Applovi. Letno prodajo skoraj milijon izdelkov po vsem svetu, najpomembnejši tržni delež pa ima spletna prodaja.

Vizionar - obrtnik in podjetnik

Izobraževanje inženirjev prihodnosti

17. 2. 2024

V rubriki Sanjski poklic smo se odpravili v Slovenj Gradec, kjer se kalijo inženirji prihodnosti. Fakulteta za tehnologijo polimerov je edina visokošolska ustanova v Sloveniji, kjer izobražujejo na področju polimernih materialov in tehnologij. Študenti so zelo iskani in zaposljivi, saj imamo v Sloveniji okoli 1700 podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo polimernih materialov. Med njimi je tudi gumarstvo Šrajner.

7 min

V rubriki Sanjski poklic smo se odpravili v Slovenj Gradec, kjer se kalijo inženirji prihodnosti. Fakulteta za tehnologijo polimerov je edina visokošolska ustanova v Sloveniji, kjer izobražujejo na področju polimernih materialov in tehnologij. Študenti so zelo iskani in zaposljivi, saj imamo v Sloveniji okoli 1700 podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo polimernih materialov. Med njimi je tudi gumarstvo Šrajner.

50 skladb, ki so nas zapele

Lojze Slak: V dolini tihi

16. 2. 2024

Avtor besedila: Ljudska, priredila Lojze Slak in Niko Zlobko Avtor glasbe: Ljudska, priredila Lojze Slak in Niko Zlobko Prizorišče oddaje bo postavljeno v tiho dolino. Pa danes - še poznamo take tihe doline in majhne vasice? Bi sploh spoznali žvrgoljenje slavčka, če bi ga zaslišali? Na časovnem traku in v infografiki bo prikazana glasbena pot Lojzeta Slaka in njegovega ansambla ter prikazan njegov vpliv na slovensko narodno zabavno glasbo. Plesalca v tipični opravi bosta prikazala plesne korake valčka in polke, dveh najbolj prepoznavnih taktov narodno zabavne glasbe, kjer med utemeljitelje sodi tudi Ansambel Lojzeta Slaka.

7 min

Avtor besedila: Ljudska, priredila Lojze Slak in Niko Zlobko Avtor glasbe: Ljudska, priredila Lojze Slak in Niko Zlobko Prizorišče oddaje bo postavljeno v tiho dolino. Pa danes - še poznamo take tihe doline in majhne vasice? Bi sploh spoznali žvrgoljenje slavčka, če bi ga zaslišali? Na časovnem traku in v infografiki bo prikazana glasbena pot Lojzeta Slaka in njegovega ansambla ter prikazan njegov vpliv na slovensko narodno zabavno glasbo. Plesalca v tipični opravi bosta prikazala plesne korake valčka in polke, dveh najbolj prepoznavnih taktov narodno zabavne glasbe, kjer med utemeljitelje sodi tudi Ansambel Lojzeta Slaka.

Na vrtu

Na vrtu

16. 2. 2024

SETVE FEBRUARJA Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah. SUKENSKI REGUT Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico... ZELENI SVET MONSTER V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih. navrtu@rtvslo.si

25 min

SETVE FEBRUARJA Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah. SUKENSKI REGUT Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico... ZELENI SVET MONSTER V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih. navrtu@rtvslo.si

Evolucija užitka

Prvič - podkast o spolnosti za mlade

16. 2. 2024

Iskreni, sočutni, prijazni in zabavni pogovori mladih o odraščanju in spolnosti.

2 min

Iskreni, sočutni, prijazni in zabavni pogovori mladih o odraščanju in spolnosti.

Radiosfera

Iz Radiosfere - Katalena - Miško Koroško

16. 2. 2024

Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love

23 min

Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love

Podobe znanja

Marjetka Podobnik: Strukturni nered omogoča proteinom, da opravljajo več različnih funkcij

16. 2. 2024

Virusi in bakterije so skozi dolgo evolucijo razvili celo paleto orodij, s katerimi si pomagajo pri preživetju in razmnoževanju. Izredno fleksibilnost teh orodij podrobneje spoznavamo šele ob pomoči vse bolj sofisticiranih naprav, ki nam omogočajo vpogled v samo strukturo molekul in v to, kako dejansko potekajo procesi, s katerimi si denimo virusi in nekatere bakterije odprejo celično membrano in vstopijo v celico, in kako se na raznolike načine branijo in prilagajajo okolju.

32 min

Virusi in bakterije so skozi dolgo evolucijo razvili celo paleto orodij, s katerimi si pomagajo pri preživetju in razmnoževanju. Izredno fleksibilnost teh orodij podrobneje spoznavamo šele ob pomoči vse bolj sofisticiranih naprav, ki nam omogočajo vpogled v samo strukturo molekul in v to, kako dejansko potekajo procesi, s katerimi si denimo virusi in nekatere bakterije odprejo celično membrano in vstopijo v celico, in kako se na raznolike načine branijo in prilagajajo okolju.

Jutranja vremenska fronta

Kaj sploh počnejo meteorologi?

16. 2. 2024

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.

7 min

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.

Petek brez pravila

"Sving je dialog, ki se sproti razvija."

16. 2. 2024

LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.

8 min

LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.

Spominčice

Kdo je bil in Peter Kozler in zakaj se je zapisal v zgodovino?

16. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Na vrtu

Setve februarja

16. 2. 2024

Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah.

7 min

Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah.

Na vrtu

Sukenski regut

16. 2. 2024

Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico...

10 min

Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico...