Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe. Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie. S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali. V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Z veterinarko Evo Tasić smo se pogovarjali o starejših psih in o tem, kako prepoznamo in lajšamo njihove starostne tegobe. Družili smo se z kantavtorico in skladateljico Ditko in njenim psov, ki ima prav tako glasbeno ime – Bowie. S predsednikom Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic smo se pogovarjali o seznamu dovoljenih oz. prepovedanih živalskih vrst, ki je v pripravi v okviru Zakona o zaščiti živali in o tem, kako bo to vplivalo na lastnike in vzreditelje različnih eksotičnih živali. V veterinarski bolnici Slovenska Bistrica smo tokrat spremljali manj običajno operacijo pri konjih in preverili, katere operacije konj so najpogostejše. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Reka Dravinja se začne kot več majhnih izvirov v gozdu nad najvišjimi kmetijami. Dravinja ima po različnih virih dva izvirna kraka, enega na Pohorju, pod Roglo, bolj natančno jugozahodno od Rogle na nadmorski višini 1200 m z imenom Srednja Dravinja, njen drugi izvir pa je pod Ovčarjevim vrhom. V zgornjem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko sotesko s strmimi pobočji. Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku pa značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. Dravinja je reka, ki navdihuje ljudi, željne razgibane vodne krajine, polne naravnih in kulturnih znamenitosti. In prav sonaravno urejanje vodotoka Dravinje, upoštevanje razvoja naselij in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih habitatov za rastlinske ter živalske vrste je eden izmed osrednjih izzivov za razvoj te vodne krajine na Štajerskem. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Mnogi se spomladi odločijo, da bodo na vrt posadili sadike, ki so jih vzgojili sami. O tem, kako se lotiti vzgoje lastnih sadik in kako poskrbeti, da bodo te močne in zdrave, je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Mnogi se spomladi odločijo, da bodo na vrt posadili sadike, ki so jih vzgojili sami. O tem, kako se lotiti vzgoje lastnih sadik in kako poskrbeti, da bodo te močne in zdrave, je govorila specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.
V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
Kaj dejansko pomenijo stotine milijard dolarjev, ki si jih lastijo najbogatejši, ter kako je prišlo do tega, da ima danes Elon Musk toliko premoženja, da bi moral povprečni ameriški delavec zanj varčevati celotno plačo kar 14 milijonov let?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes se srečujemo z vedno bolj zapletenim, obsežnim zdravstvenim sistemom, v katerem se ni lahko znajti. Marsikdo ima lahko težave že z razumevanjem zdravniških napotkov za zdravljenje. To pa lahko vodi v slabše zdravje in povzroča tudi neenakost v zdravju. Zdravstvena pismenost je zato pomemben dejavnik dobrega zdravja, saj pomeni, da imamo znanje, motivacijo in kompetence pri dostopu do zdravstvenih informacij, da jih razumemo, presojamo ter uporabljamo za vsakodnevne odločitve, ki so povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in z zdravstveno oskrbo. Kako zdravstveno pismeni pa smo Slovenci? Na to in druga vprašanja, povezana z več ravnmi zdravstvene pismenosti, bosta v studiu razpravljala z voditeljico zdravnik specialist pediater Denis Baš in dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centa za komuniciranje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Danes se srečujemo z vedno bolj zapletenim, obsežnim zdravstvenim sistemom, v katerem se ni lahko znajti. Marsikdo ima lahko težave že z razumevanjem zdravniških napotkov za zdravljenje. To pa lahko vodi v slabše zdravje in povzroča tudi neenakost v zdravju. Zdravstvena pismenost je zato pomemben dejavnik dobrega zdravja, saj pomeni, da imamo znanje, motivacijo in kompetence pri dostopu do zdravstvenih informacij, da jih razumemo, presojamo ter uporabljamo za vsakodnevne odločitve, ki so povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in z zdravstveno oskrbo. Kako zdravstveno pismeni pa smo Slovenci? Na to in druga vprašanja, povezana z več ravnmi zdravstvene pismenosti, bosta v studiu razpravljala z voditeljico zdravnik specialist pediater Denis Baš in dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centa za komuniciranje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS. FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)
V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS. FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)
Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Kako je minilo prvih deset dni zimskih iger, na začetku je bilo tudi nekaj težav, saj so nekatera zaključna dela opravljali že po odprtju iger? Kako Rimljani vidijo igre na severu države, je tudi pri tem kaj večnega rivalstva med severom in jugom, med severnimi industrijsko poslovnimi centri in Rimom? Javnost so vznemirile sabotaže na železniških tirih v severni Italiji, tudi te so domnevno povezane z olimpijskimi igrami. Nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je imel navado ob zaprtju olimpijskih iger na določenem prizorišču reči: to so bile najboljše igre doslej…. Bomo lahko te besede uporabili ob koncu iger Milano- Cortina 2026?
Kako je minilo prvih deset dni zimskih iger, na začetku je bilo tudi nekaj težav, saj so nekatera zaključna dela opravljali že po odprtju iger? Kako Rimljani vidijo igre na severu države, je tudi pri tem kaj večnega rivalstva med severom in jugom, med severnimi industrijsko poslovnimi centri in Rimom? Javnost so vznemirile sabotaže na železniških tirih v severni Italiji, tudi te so domnevno povezane z olimpijskimi igrami. Nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je imel navado ob zaprtju olimpijskih iger na določenem prizorišču reči: to so bile najboljše igre doslej…. Bomo lahko te besede uporabili ob koncu iger Milano- Cortina 2026?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
Od letošnjega januarja morajo biti vsi avtomati za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov vključeni v sistem davčnega potrjevanja računov. Sprememba kmetijam nalaga dodatne obveznosti, na nekaterih kmetijah so prodajo z avtomatov zaradi tega celo opustili, drugi se bodo morali prilagoditi novim davčnim obveznostim.
Od letošnjega januarja morajo biti vsi avtomati za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov vključeni v sistem davčnega potrjevanja računov. Sprememba kmetijam nalaga dodatne obveznosti, na nekaterih kmetijah so prodajo z avtomatov zaradi tega celo opustili, drugi se bodo morali prilagoditi novim davčnim obveznostim.
Smo na vodilnem svetovnem sejmu za ekološka živila Biofach v Nuernbergu v Nemčiji, kjer se enkrat letno srečajo s celega sveta ponudniki ekoloških surovin, živil ter ostalih produktov ki služijo ekološki proizvodnji živil. Sejem traja 4 dni in je v prvi vrsti namenjen izmenjavi ponudbe med poslovnimi partnerji ter predstavitvi novih produktov širši javnosti.
Smo na vodilnem svetovnem sejmu za ekološka živila Biofach v Nuernbergu v Nemčiji, kjer se enkrat letno srečajo s celega sveta ponudniki ekoloških surovin, živil ter ostalih produktov ki služijo ekološki proizvodnji živil. Sejem traja 4 dni in je v prvi vrsti namenjen izmenjavi ponudbe med poslovnimi partnerji ter predstavitvi novih produktov širši javnosti.
KGZ Ptuj je v začetku februarja organiziral 4. Tumpejeve dneve. Gre za mednarodni strokovni posvet na katerem so se udeleženci posvetili sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda.
KGZ Ptuj je v začetku februarja organiziral 4. Tumpejeve dneve. Gre za mednarodni strokovni posvet na katerem so se udeleženci posvetili sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda.
V Sloveniji je več tisoč hektarjev gozdnih površin pod visokonapetostnimi daljnovodi. Raba takega gozda je seveda omejena. Skupina študentov gozdarstva na Biotehnični fakulteti v Ljubljani je pod okriljem študijskega predmeta raba lesne biomase raziskala, koliko je teh površin in možnosti njihove učinkovitejše izrabe. biomase.
V Sloveniji je več tisoč hektarjev gozdnih površin pod visokonapetostnimi daljnovodi. Raba takega gozda je seveda omejena. Skupina študentov gozdarstva na Biotehnični fakulteti v Ljubljani je pod okriljem študijskega predmeta raba lesne biomase raziskala, koliko je teh površin in možnosti njihove učinkovitejše izrabe. biomase.
V Malem betnavskem gozdu v Mariboru že 15 let deluje doživljajsko igrišče, kjer se otroci in mladostniki sami odločajo, kako in kje se bodo igrali. O tem, kakšna pravila veljajo v doživljajskem igrišču, zakaj v sodobni družbi potrebujemo takšne prostore, kjer se lahko družijo tudi starši, bo več povedala vodja doživljajskega igrišča Nina Krašovec, gostja oddaje Obrazi sosednje ulice.
V Malem betnavskem gozdu v Mariboru že 15 let deluje doživljajsko igrišče, kjer se otroci in mladostniki sami odločajo, kako in kje se bodo igrali. O tem, kakšna pravila veljajo v doživljajskem igrišču, zakaj v sodobni družbi potrebujemo takšne prostore, kjer se lahko družijo tudi starši, bo več povedala vodja doživljajskega igrišča Nina Krašovec, gostja oddaje Obrazi sosednje ulice.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Ste vedeli, da je ocvirkova potica ali špehovka veliko starejša pustna jed kot so krofi? Nekdaj so gospodinje na pustni torek celo tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Ta res ne sme manjkati na praznični mizi, saj pravijo, da je pust, ki v teh dneh goduje, mastnih ust. Kuharica Urška nam je tokrat zaupala recept za pripravo dobre domače špehovke.
Ste vedeli, da je ocvirkova potica ali špehovka veliko starejša pustna jed kot so krofi? Nekdaj so gospodinje na pustni torek celo tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Ta res ne sme manjkati na praznični mizi, saj pravijo, da je pust, ki v teh dneh goduje, mastnih ust. Kuharica Urška nam je tokrat zaupala recept za pripravo dobre domače špehovke.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.
Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.
Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.
Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.
Skoraj ne mine dan, ko ne bi nekomu zaželeli besedi 'lahko noč'. V 12. sezoni se ukvarjamo z željami, tokrat odpiramo svet (kakovostnega) spanja, o katerem se je razgovorila somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Vabljeni k poslušanju
Skoraj ne mine dan, ko ne bi nekomu zaželeli besedi 'lahko noč'. V 12. sezoni se ukvarjamo z željami, tokrat odpiramo svet (kakovostnega) spanja, o katerem se je razgovorila somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Vabljeni k poslušanju
Povprečno količino časa za zasloni je dobro omejiti na čim manj. Strokovne smernice o času, ki ga otroci pred zasloni lahko preživijo v predšolskem obdobju, obdobju prvega in drugega triletja, pa so nekaj, kar nam je v pomoč, ko se sprašujemo, koliko lahko dovolimo. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Povprečno količino časa za zasloni je dobro omejiti na čim manj. Strokovne smernice o času, ki ga otroci pred zasloni lahko preživijo v predšolskem obdobju, obdobju prvega in drugega triletja, pa so nekaj, kar nam je v pomoč, ko se sprašujemo, koliko lahko dovolimo. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Na Osnovni šoli Rudolfa Kukoviča v Podgradu otroci znanje pridobivajo tudi zunaj šolskih klopi. Skozi kmetijski krožek in skupno kuhanje se učijo samostojnosti, sodelovanja ter spoštljivega odnosa do hrane, živali in dela.
Na Osnovni šoli Rudolfa Kukoviča v Podgradu otroci znanje pridobivajo tudi zunaj šolskih klopi. Skozi kmetijski krožek in skupno kuhanje se učijo samostojnosti, sodelovanja ter spoštljivega odnosa do hrane, živali in dela.
Agrarna skupnost Podpeč - Praproče je dobila priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za preteklo leto; agrarna skupnost izstopa po površini gozdne posesti, kot tudi vlaganjih v protipožarno infrastrukturo in nego gozda; obiskali smo jih z našo kamero.
Agrarna skupnost Podpeč - Praproče je dobila priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za preteklo leto; agrarna skupnost izstopa po površini gozdne posesti, kot tudi vlaganjih v protipožarno infrastrukturo in nego gozda; obiskali smo jih z našo kamero.
Februar je čas za zimsko rez drevja. Zakaj je rez potrebna, kaj z njo dosežemo, kako je potrebno obrezovati? Bili smo v nasadu kakija v Strunjanu.
Februar je čas za zimsko rez drevja. Zakaj je rez potrebna, kaj z njo dosežemo, kako je potrebno obrezovati? Bili smo v nasadu kakija v Strunjanu.
V zadnjem času se je v Evropi drastično zmanjšala odkupna cena mleka, saj ga je preveč. Za zdaj se to v Sloveniji še ne kaže tako zelo. Mi ga proizvedemo 30 odstotkov več, kot ga potrebujemo in ta delež gre v izvoz. A prvi znaki krize se že kažejo tudi pri nas. Poleg tega se je v Evropi zelo podražilo goveje meso. V zadnjih dveh letih za okrog 30 %, od leta 2000 do danes pa po nekaterih ocenah za kar 80 %. Obiskali smo rejce na tolminskem koncu.
V zadnjem času se je v Evropi drastično zmanjšala odkupna cena mleka, saj ga je preveč. Za zdaj se to v Sloveniji še ne kaže tako zelo. Mi ga proizvedemo 30 odstotkov več, kot ga potrebujemo in ta delež gre v izvoz. A prvi znaki krize se že kažejo tudi pri nas. Poleg tega se je v Evropi zelo podražilo goveje meso. V zadnjih dveh letih za okrog 30 %, od leta 2000 do danes pa po nekaterih ocenah za kar 80 %. Obiskali smo rejce na tolminskem koncu.
V Cerknem pust ni le dan v koledarju, ampak del identitete. Kdo so ljudje za lesenimi maskami, kako nastajajo maske kot je npr. '' ta bršljanov '' in zakaj se obred nadaljuje tudi za domačo mizo? Obiskali smo varuhe cerkljanske pustne dediščine - laufarje, ki leto obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije.
V Cerknem pust ni le dan v koledarju, ampak del identitete. Kdo so ljudje za lesenimi maskami, kako nastajajo maske kot je npr. '' ta bršljanov '' in zakaj se obred nadaljuje tudi za domačo mizo? Obiskali smo varuhe cerkljanske pustne dediščine - laufarje, ki leto obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije.
KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravi za zajtrk. KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk. KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk. KALČKI ZA KOSILO Večje, močnejše kalčke, to so predvsem kalčki stročnic, gospa Martina uporablja za značilne azijske jedi. Zelenjavo nareže na trakove, jo poduši. Na koncu doda kalčke. SOLATA Z MOTOVILCEM IN KALČKI Martina Plohl Krevh nežnejše kalčke, kalčke redkvice in brokolija, uporablja za sendviče, namaze in solate. Solato, sestavljeno iz motovilca in kalčkov, je prelila z jogurtom. PUSTNA MASKA IZ NARAVE Sebastjan Lipar nam pred pustnim koncem tedna in šegavim torkom pokaže, kako lahko sami ustvarimo masko. Uporabil je na vrtu nabrane vejice, liste, cvetove... VALENTINOV ŠOPEK Podobno rastlinje si je Sebastjan nabral še za en posebni dan, ki ga obeležujemo 14. februarja. Na valentinovo, praznik zaljubljenih, dušo poboža doma narejen šopek. navrtu@rtvslo.si
KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravi za zajtrk. KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk. KALČKI ZA ZAJTRK Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk. KALČKI ZA KOSILO Večje, močnejše kalčke, to so predvsem kalčki stročnic, gospa Martina uporablja za značilne azijske jedi. Zelenjavo nareže na trakove, jo poduši. Na koncu doda kalčke. SOLATA Z MOTOVILCEM IN KALČKI Martina Plohl Krevh nežnejše kalčke, kalčke redkvice in brokolija, uporablja za sendviče, namaze in solate. Solato, sestavljeno iz motovilca in kalčkov, je prelila z jogurtom. PUSTNA MASKA IZ NARAVE Sebastjan Lipar nam pred pustnim koncem tedna in šegavim torkom pokaže, kako lahko sami ustvarimo masko. Uporabil je na vrtu nabrane vejice, liste, cvetove... VALENTINOV ŠOPEK Podobno rastlinje si je Sebastjan nabral še za en posebni dan, ki ga obeležujemo 14. februarja. Na valentinovo, praznik zaljubljenih, dušo poboža doma narejen šopek. navrtu@rtvslo.si
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sebastjan Lipar nam pred pustnim koncem tedna in šegavim torkom pokaže, kako lahko sami ustvarimo masko. Uporabil je na vrtu nabrane vejice, liste, cvetove...
Sebastjan Lipar nam pred pustnim koncem tedna in šegavim torkom pokaže, kako lahko sami ustvarimo masko. Uporabil je na vrtu nabrane vejice, liste, cvetove...
Martina Plohl Krevh nežnejše kalčke, kalčke redkvice in brokolija, uporablja za sendviče, namaze in solate. Solato, sestavljeno iz motovilca in kalčkov, je prelila z jogurtom.
Martina Plohl Krevh nežnejše kalčke, kalčke redkvice in brokolija, uporablja za sendviče, namaze in solate. Solato, sestavljeno iz motovilca in kalčkov, je prelila z jogurtom.
Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk.
Kalčke, ki navdušijo z videzom, še bolj pa vsebnostjo hranil, goji tudi Martina Ploh Krevh. Goji jih v steklenih kozarcih, tako jih je lažje pridelati kot v kalilniku, pravi. Spoznamo metodo gojenja, nato jih pripravimo za zajtrk.
Podobno rastlinje si je Sebastjan nabral še za en posebni dan, ki ga obeležujemo 14. februarja. Na valentinovo, praznik zaljubljenih, dušo poboža doma narejen šopek.
Podobno rastlinje si je Sebastjan nabral še za en posebni dan, ki ga obeležujemo 14. februarja. Na valentinovo, praznik zaljubljenih, dušo poboža doma narejen šopek.
Večje, močnejše kalčke, to so predvsem kalčki stročnic, gospa Martina uporablja za značilne azijske jedi. Zelenjavo nareže na trakove, jo poduši. Na koncu doda kalčke.
Večje, močnejše kalčke, to so predvsem kalčki stročnic, gospa Martina uporablja za značilne azijske jedi. Zelenjavo nareže na trakove, jo poduši. Na koncu doda kalčke.
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na jugu Čila sezonsko spreminjanje debeline ozonske plasti prebivalce opozarja na moč sončnih žarkov. Kako znanstveniki spremljajo te spremembe in kako se lokalna skupnost odziva na povečano izpostavljenost UV-sevanju?
Na jugu Čila sezonsko spreminjanje debeline ozonske plasti prebivalce opozarja na moč sončnih žarkov. Kako znanstveniki spremljajo te spremembe in kako se lokalna skupnost odziva na povečano izpostavljenost UV-sevanju?
Odkritje ozonske luknje v 80-ih letih 20. stoletja je bilo znanstveni prelom. Pokazalo je, da človek s kemikalijami močno vpliva na ozračje.
Odkritje ozonske luknje v 80-ih letih 20. stoletja je bilo znanstveni prelom. Pokazalo je, da človek s kemikalijami močno vpliva na ozračje.
Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.
Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.