Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kmetijsko gozdarski zavod iz Murske Sobote je organiziral Dan kmetije prihodnosti 2026. Sodelujočim so predstavili digitalne rešitve, ki prihajajo na slovenske kmetije. Obiskali smo center za jagodičje v Slivnici pri Mariboru, kjer sodelujeta Kmetijski inštitut Slovenije in Mladinski dom Maribor. Pomlad čebelarjem prinaša obdobje intenzivnega dela in novih izzivov. Ob nujni zaščiti čebelnjakov pred medvedi se pomembne novosti obetajo tudi pri označevanju medu. Na dolenjski kmetiji Gorenc se od nekdaj posvečajo govedoreji in prireji mesa. Znanje prejšnjih generacij so uspešno nadgradili s posebnim postopkom suhega zorjenja govedine.
Kmetijsko gozdarski zavod iz Murske Sobote je organiziral Dan kmetije prihodnosti 2026. Sodelujočim so predstavili digitalne rešitve, ki prihajajo na slovenske kmetije. Obiskali smo center za jagodičje v Slivnici pri Mariboru, kjer sodelujeta Kmetijski inštitut Slovenije in Mladinski dom Maribor. Pomlad čebelarjem prinaša obdobje intenzivnega dela in novih izzivov. Ob nujni zaščiti čebelnjakov pred medvedi se pomembne novosti obetajo tudi pri označevanju medu. Na dolenjski kmetiji Gorenc se od nekdaj posvečajo govedoreji in prireji mesa. Znanje prejšnjih generacij so uspešno nadgradili s posebnim postopkom suhega zorjenja govedine.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.
Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.
Tokratni gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan Izok Kočevar: glasbenik, športnik in humanitarec. V okviru projekta Kolesarimo za otroške sanje se je s kolesom podal od Maribora do Istanbula in si prislužil naziv Večerov humanitarec Štajerske.
Tokratni gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan Izok Kočevar: glasbenik, športnik in humanitarec. V okviru projekta Kolesarimo za otroške sanje se je s kolesom podal od Maribora do Istanbula in si prislužil naziv Večerov humanitarec Štajerske.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka slastna ideja za domače kosilo – pripravili bomo piščanca z medom in gorčico, ki navduši z ravno pravšnjo kombinacijo sladkega in pikantnega okusa. Izvedeli boste, kdaj je meso sploh smiselno marinirati, ali ga lahko po mariniranju tudi zamrznemo ter katera živila z mariniranjem pridobijo največ. Za 4 osebe: 8 kosov izkoščičenih piščančjih stegen 50 ml sončničnega olja Sol, poper Čebula v prahu 1 žlica sladkorja 1 žlica sladke paprike 2 žlici gorčice 2 žlici polnozrnate gorčice 1 zvrhana žlica timijana V posodo s pokrovom vsujemo vse sestavine razen mesa. Sestavine za marinado dobro premešamo in v njo vložimo meso. Dobro premešamo in pustimo marinirati čez noč. Naslednji dan meso razporedimo po pekaču in pečemo 45 minut na temperaturi 170°C.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka slastna ideja za domače kosilo – pripravili bomo piščanca z medom in gorčico, ki navduši z ravno pravšnjo kombinacijo sladkega in pikantnega okusa. Izvedeli boste, kdaj je meso sploh smiselno marinirati, ali ga lahko po mariniranju tudi zamrznemo ter katera živila z mariniranjem pridobijo največ. Za 4 osebe: 8 kosov izkoščičenih piščančjih stegen 50 ml sončničnega olja Sol, poper Čebula v prahu 1 žlica sladkorja 1 žlica sladke paprike 2 žlici gorčice 2 žlici polnozrnate gorčice 1 zvrhana žlica timijana V posodo s pokrovom vsujemo vse sestavine razen mesa. Sestavine za marinado dobro premešamo in v njo vložimo meso. Dobro premešamo in pustimo marinirati čez noč. Naslednji dan meso razporedimo po pekaču in pečemo 45 minut na temperaturi 170°C.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.
Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.
Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno fizično pripravljenost in psihično trdnost.
Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno fizično pripravljenost in psihično trdnost.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
Ribiška družina Bistrica že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik. Vsako leto vložijo več kot tono ribjih mladic, s čimer pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. A njihovo delo se ne konča pri ribah - sodelujejo tudi pri varovanju okolja.
Ribiška družina Bistrica že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik. Vsako leto vložijo več kot tono ribjih mladic, s čimer pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. A njihovo delo se ne konča pri ribah - sodelujejo tudi pri varovanju okolja.
Na Serminu pri Kopru obdeluje dva hektarja njiv mlada kmetica Lorena Kocjančič. Kmetovanje ji je bilo položeno že v zibelko, saj so starši obdelovali večje površine. Tudi sama bi rada število arov povečala, a kaj ko primerne zemlje v Slovenski Istri skorajda ni.
Na Serminu pri Kopru obdeluje dva hektarja njiv mlada kmetica Lorena Kocjančič. Kmetovanje ji je bilo položeno že v zibelko, saj so starši obdelovali večje površine. Tudi sama bi rada število arov povečala, a kaj ko primerne zemlje v Slovenski Istri skorajda ni.
V vasici Padna nad Dragonjo že pet let pripravlja domač kruh Martiin Hreščak. V krušni peči nastaja domače pecivo, grisini in predvsem bige, tradicionalni istrski hlebci.
V vasici Padna nad Dragonjo že pet let pripravlja domač kruh Martiin Hreščak. V krušni peči nastaja domače pecivo, grisini in predvsem bige, tradicionalni istrski hlebci.
V Veroni je potekal sejem Vinitaly, ki je eden največjih vinskih sejmov na svetu. Tu se je predstavljalo 4000 vinarjev z vsega sveta. Tudi veliko Slovencev. Posebnost tega sejma je, da se ne dogaja le na sejmišču, temveč živi z njim tudi Verona in cela regija Veneto. V času sejma so namreč v mestu in okolici številne spremljajoče prireditve.
V Veroni je potekal sejem Vinitaly, ki je eden največjih vinskih sejmov na svetu. Tu se je predstavljalo 4000 vinarjev z vsega sveta. Tudi veliko Slovencev. Posebnost tega sejma je, da se ne dogaja le na sejmišču, temveč živi z njim tudi Verona in cela regija Veneto. V času sejma so namreč v mestu in okolici številne spremljajoče prireditve.
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratnem Petku brez pravila nas ne bodo zanimale prvomajske budnice, ampak tiste prave budnice, ki nas prebujajo vse leto. To so budilke, ki jih imamo na nočnih omaricah. Čeprav resnici na ljubo – danes večino zbudi kar alarm, ki ga nastavimo na pametnem telefonu. V Petku brez pravila se vračamo k tistim starejšim – mehanskim budilkam, ki jih je bilo treba navijati in so bile vse prej kot nežne. Obiskali smo zbiralca ur Bojana Žnidarja s Frankolovega, ki ima doma več kot 100 žepnih ter okrog 90 stenskih in drugih ur, ki še vedno brezhibno delujejo. Nekaj med njimi je tudi budilk. Vas zanima, kako se oglašajo?
V tokratnem Petku brez pravila nas ne bodo zanimale prvomajske budnice, ampak tiste prave budnice, ki nas prebujajo vse leto. To so budilke, ki jih imamo na nočnih omaricah. Čeprav resnici na ljubo – danes večino zbudi kar alarm, ki ga nastavimo na pametnem telefonu. V Petku brez pravila se vračamo k tistim starejšim – mehanskim budilkam, ki jih je bilo treba navijati in so bile vse prej kot nežne. Obiskali smo zbiralca ur Bojana Žnidarja s Frankolovega, ki ima doma več kot 100 žepnih ter okrog 90 stenskih in drugih ur, ki še vedno brezhibno delujejo. Nekaj med njimi je tudi budilk. Vas zanima, kako se oglašajo?
Triintridesetletni Mariborčan Petja Labovič, član mariborske SNG Drame, je odigral naslovno vlogo Riharda Tretjega v uprizoritvi, ki jo je režiral triintridesetletni mariborski režiser Jan Krmelj. Zanimivo, da Riharda skoraj praviloma igrajo starejši igralci, stari okrog petdeset let, čeprav je bil historični Rihard ubit v boju pri dvaintridesetih. Iz gledališkega lista: Rihard je v bistvu smpton sedanjosti, v kateri politika ne izbira sredstev, nasilja pa ne skriva več, temveč ga uprizarja pred očmi javnosti. Shakespearjeva kraljevska igra razgali, kaj je v bistvu vsake oblasti. Razprave o Rihardu Tretjem se že več kot pet desetletij gibljejo med zgodovinsko rekostrukcijo in mitologijo. Namreč ko je bil Rihard Tretji ubit v spopadu z vojsko Henrika VII., je njegov grob vse do avgusta 2022 veljal za izgubljenega. Po odkritju posmrtnih ostankov, 530 let pozneje, so ga častno pokopali v anglikanski cerkvi v Leicestru. Pogreba se je udeležilo 35 tisoč ljudi. Kako je prišlo do tega odkritja, je Stephen Frears leta 2022 posnel film Izgubljeni kralj (The lost king).
Triintridesetletni Mariborčan Petja Labovič, član mariborske SNG Drame, je odigral naslovno vlogo Riharda Tretjega v uprizoritvi, ki jo je režiral triintridesetletni mariborski režiser Jan Krmelj. Zanimivo, da Riharda skoraj praviloma igrajo starejši igralci, stari okrog petdeset let, čeprav je bil historični Rihard ubit v boju pri dvaintridesetih. Iz gledališkega lista: Rihard je v bistvu smpton sedanjosti, v kateri politika ne izbira sredstev, nasilja pa ne skriva več, temveč ga uprizarja pred očmi javnosti. Shakespearjeva kraljevska igra razgali, kaj je v bistvu vsake oblasti. Razprave o Rihardu Tretjem se že več kot pet desetletij gibljejo med zgodovinsko rekostrukcijo in mitologijo. Namreč ko je bil Rihard Tretji ubit v spopadu z vojsko Henrika VII., je njegov grob vse do avgusta 2022 veljal za izgubljenega. Po odkritju posmrtnih ostankov, 530 let pozneje, so ga častno pokopali v anglikanski cerkvi v Leicestru. Pogreba se je udeležilo 35 tisoč ljudi. Kako je prišlo do tega odkritja, je Stephen Frears leta 2022 posnel film Izgubljeni kralj (The lost king).
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Na Inštitutu za oljkarstvo izvajajo sistematične znanstvene poskuse, v katerih raziskujejo, kako količina vode vpliva na rast oljk, pridelek in kemično sestavo olja.
Na Inštitutu za oljkarstvo izvajajo sistematične znanstvene poskuse, v katerih raziskujejo, kako količina vode vpliva na rast oljk, pridelek in kemično sestavo olja.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najstrožje nadzorovanih živil. Njegova kakovost se ne določa le z okusom, temveč v kombinaciji senzorične in kemijske analize, s katerima preverijo, ali olje res ustreza najvišji kategoriji. Anja Suvorov je v akreditiranem laboratoriju ugotavljala, kaj strokovnjaki iščejo v olju.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najstrožje nadzorovanih živil. Njegova kakovost se ne določa le z okusom, temveč v kombinaciji senzorične in kemijske analize, s katerima preverijo, ali olje res ustreza najvišji kategoriji. Anja Suvorov je v akreditiranem laboratoriju ugotavljala, kaj strokovnjaki iščejo v olju.
V turistični oddaji se najprej ustavljamo na Pohorju; z rezultati zimske smučarske sezone so zelo zadovoljni, podobne si želijo tudi poleti. O novostih, ki so jih pripravili, bomo govorili, ob tem pa se bomo ustavili še pri mednarodnih uspehih mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki beleži tudi vse večji vpis mladih.
V turistični oddaji se najprej ustavljamo na Pohorju; z rezultati zimske smučarske sezone so zelo zadovoljni, podobne si želijo tudi poleti. O novostih, ki so jih pripravili, bomo govorili, ob tem pa se bomo ustavili še pri mednarodnih uspehih mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki beleži tudi vse večji vpis mladih.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Danes predstavljamo družbenokritični kriminalni roman LOV NA VAMPIRJE Magdalene Cundrič, ki je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
Danes predstavljamo družbenokritični kriminalni roman LOV NA VAMPIRJE Magdalene Cundrič, ki je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
Izgubljena prtljaga, odpovedani leti, dolge zamude. To so težave, ki lahko hitro pokvarijo potovanje. Kakšne pravice imajo letalski potniki in kako do odškodnine? Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Izgubljena prtljaga, odpovedani leti, dolge zamude. To so težave, ki lahko hitro pokvarijo potovanje. Kakšne pravice imajo letalski potniki in kako do odškodnine? Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.
Ste morda slišali kako Istranko reči: "Si staula na mizo anka piron?", vi pa niste vedeli, kaj je piron. Je imela nona v mislih grškega filozofa? Hmmm. Težko bi ga postavili na mizo. Prisluhnite razlagi naših jezikoslovcev.
Ste morda slišali kako Istranko reči: "Si staula na mizo anka piron?", vi pa niste vedeli, kaj je piron. Je imela nona v mislih grškega filozofa? Hmmm. Težko bi ga postavili na mizo. Prisluhnite razlagi naših jezikoslovcev.
V Žalcu so vnovič odprli pipe na fontani piv Zeleno zlato. Gre za ljubljeno sezono, 6. septembra bodo praznovali 10-letnico odprtja. Do zdaj so prodali 375 tisoč vrčkov piva ali 200 tisoč litrov hmeljskega napitka, na fontani se je predstavilo 60 različnih slovenskih malih pivovarjev z več kot 100 vrstami piv. Ocenjujejo, da je v desetih letih edinstvenimi izvir piva v Žalec privabil več kot milijon obiskovalcev. Vedno je zelo pester spremljevalni program, tako bo tudi letos. Del denarja za fontano so namenili od davka od igre na srečo Eurojackpot.
V Žalcu so vnovič odprli pipe na fontani piv Zeleno zlato. Gre za ljubljeno sezono, 6. septembra bodo praznovali 10-letnico odprtja. Do zdaj so prodali 375 tisoč vrčkov piva ali 200 tisoč litrov hmeljskega napitka, na fontani se je predstavilo 60 različnih slovenskih malih pivovarjev z več kot 100 vrstami piv. Ocenjujejo, da je v desetih letih edinstvenimi izvir piva v Žalec privabil več kot milijon obiskovalcev. Vedno je zelo pester spremljevalni program, tako bo tudi letos. Del denarja za fontano so namenili od davka od igre na srečo Eurojackpot.
Šestega maja 1976 je severovzhodno Italijo in severozahodni del Slovenije ob 21h prizadel potres z magnitudo 6,5. »V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine,« je le eden izmed spominov še živečih prič prelomnice, ki je močno zaznamovala tamkajšnje življenje. Prvo oddajo iz niza Prelomnice bosta dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, posvetili spominom.
Šestega maja 1976 je severovzhodno Italijo in severozahodni del Slovenije ob 21h prizadel potres z magnitudo 6,5. »V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine,« je le eden izmed spominov še živečih prič prelomnice, ki je močno zaznamovala tamkajšnje življenje. Prvo oddajo iz niza Prelomnice bosta dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, posvetili spominom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V uničujočih majskih in septembrskih furlanskih potresih leta 1976 je bilo v Sloveniji porušenih 4000 zgradb, poškodovanih pa 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna tolminska občina. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice.
V uničujočih majskih in septembrskih furlanskih potresih leta 1976 je bilo v Sloveniji porušenih 4000 zgradb, poškodovanih pa 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna tolminska občina. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice.
Epicenter potresa 6. maja je bil v italijanskem Huminu. 18.000 hiš je bilo popolnoma uničenih, 75.000 pa poškodovanih. Skoraj 33.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Kaj je popotresna obnova pomenila za slovensko narodno skupnost, kako je tedanja Jugoslavija pomagala na novo zgraditi infrastrukturo, predvsem pa odnose med sosednjima kulturama in narodoma? Je potres zaustavil izseljevanje iz prizadetih krajev?
Epicenter potresa 6. maja je bil v italijanskem Huminu. 18.000 hiš je bilo popolnoma uničenih, 75.000 pa poškodovanih. Skoraj 33.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Kaj je popotresna obnova pomenila za slovensko narodno skupnost, kako je tedanja Jugoslavija pomagala na novo zgraditi infrastrukturo, predvsem pa odnose med sosednjima kulturama in narodoma? Je potres zaustavil izseljevanje iz prizadetih krajev?
Nekatere odločitve, predvsem o popolni spremembi Breginja, še danes vzbujajo različne odzive. Popolnoma drugačna, nova vas je zrasla tam, kjer so bila nekoč polja, ohranilo se je le nekaj starih domačij. Življenje v Breginju se je popolnoma spremenilo. Kakšno je bilo nekoč in kakšno je danes?
Nekatere odločitve, predvsem o popolni spremembi Breginja, še danes vzbujajo različne odzive. Popolnoma drugačna, nova vas je zrasla tam, kjer so bila nekoč polja, ohranilo se je le nekaj starih domačij. Življenje v Breginju se je popolnoma spremenilo. Kakšno je bilo nekoč in kakšno je danes?
Na italijanski strani je bilo v potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976, uničene vsaj pol industrije območja. Škoda je bila ocenjena na 1.800 milijard tedanjih lir. Obnovo so izvedli po Tako imenovanem »furlanskem modelu«, župani prizadetih občin pa so dobili veliko odgovornost. Obiskali smo Pušjo vas. Kar je 6. maja še ostalo celega, je dokončno porušil drugi potres 15. septembra 1976; niti ena zgradba ni ostala nepoškodovana.
Na italijanski strani je bilo v potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976, uničene vsaj pol industrije območja. Škoda je bila ocenjena na 1.800 milijard tedanjih lir. Obnovo so izvedli po Tako imenovanem »furlanskem modelu«, župani prizadetih občin pa so dobili veliko odgovornost. Obiskali smo Pušjo vas. Kar je 6. maja še ostalo celega, je dokončno porušil drugi potres 15. septembra 1976; niti ena zgradba ni ostala nepoškodovana.
V pol stoletja od furlanskih potresov se je seizmografska stroka zelo razvila. Toda potresov še danes ne more napovedati. Kaj sta potresa leta 1976 pomenila za seizmologe, kaj danes delajo drugače? In kakšne so prelomnice današnjega Posočja in Benečije? Dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, bosta niz oddaj Prelomnice, ob 50. obletnici furlanskih potresov, končali s pogledom v prihodnost.
V pol stoletja od furlanskih potresov se je seizmografska stroka zelo razvila. Toda potresov še danes ne more napovedati. Kaj sta potresa leta 1976 pomenila za seizmologe, kaj danes delajo drugače? In kakšne so prelomnice današnjega Posočja in Benečije? Dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, bosta niz oddaj Prelomnice, ob 50. obletnici furlanskih potresov, končali s pogledom v prihodnost.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili pisateljici Aleni Begić, ki ob izidu svoje prve knjige v slovenščini razmišlja o življenju med jeziki, identiteti in priseljenski izkušnji. Z raziskovalcema Natalijo Majsovo in Jernejem Kalužo bomo pogledali, kako se danes različne generacije spominjajo Josipa Broza - Tita in jugoslovanskega obdobja. Za konec poslušajte še Venka Andonovskega, ki razmišlja o mladih, družbi in umetnosti kot prostoru svobode. Foto: Kristina Bursać
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili pisateljici Aleni Begić, ki ob izidu svoje prve knjige v slovenščini razmišlja o življenju med jeziki, identiteti in priseljenski izkušnji. Z raziskovalcema Natalijo Majsovo in Jernejem Kalužo bomo pogledali, kako se danes različne generacije spominjajo Josipa Broza - Tita in jugoslovanskega obdobja. Za konec poslušajte še Venka Andonovskega, ki razmišlja o mladih, družbi in umetnosti kot prostoru svobode. Foto: Kristina Bursać
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
V tokratni oddaji predstavljamo zgodbo nekdanje učiteljice Denise Zajc, ki je tudi zaradi dela v glasnih in akustično neustreznih šolskih prostorih postala naglušna. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu, smo si ogledali sodobno zasnovano in akustično urejeno šolo, pri kateri so že pri načrtovanju prostora mislili na zdravje in dobro počutje vseh. Učiteljica Denise nam je opisala razliko med delom v stari in novi šoli; o tem, kako izguba sluha vpliva na odnose in duševno zdravje, pa je za našo oddajo spregovorila psihoanalitična psihoterapevtka Kristina Trstenjak. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji predstavljamo zgodbo nekdanje učiteljice Denise Zajc, ki je tudi zaradi dela v glasnih in akustično neustreznih šolskih prostorih postala naglušna. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu, smo si ogledali sodobno zasnovano in akustično urejeno šolo, pri kateri so že pri načrtovanju prostora mislili na zdravje in dobro počutje vseh. Učiteljica Denise nam je opisala razliko med delom v stari in novi šoli; o tem, kako izguba sluha vpliva na odnose in duševno zdravje, pa je za našo oddajo spregovorila psihoanalitična psihoterapevtka Kristina Trstenjak. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.
Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.