Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tako kot se naše živali pozimi prilagajajo mrazu in kratkim dnevom, so nekatere vrste razvile izjemne sposobnosti preživetja v še skrajnejših razmerah. Puščava Atakama v Čilu je ena izmed najbolj suhih na svetu. Povprečna letna količina padavin je izjemno nizka, po navadi manj kot 15 mm, v nekaterih delih pa lahko mine tudi več let brez kaplje dežja. Kljub hudi suši v Atakami uspeva več 100 rastlinskih vrst, ki so se razvile v izjemno prilagodljive organizme. V čem je njihova skrivnost?
Tako kot se naše živali pozimi prilagajajo mrazu in kratkim dnevom, so nekatere vrste razvile izjemne sposobnosti preživetja v še skrajnejših razmerah. Puščava Atakama v Čilu je ena izmed najbolj suhih na svetu. Povprečna letna količina padavin je izjemno nizka, po navadi manj kot 15 mm, v nekaterih delih pa lahko mine tudi več let brez kaplje dežja. Kljub hudi suši v Atakami uspeva več 100 rastlinskih vrst, ki so se razvile v izjemno prilagodljive organizme. V čem je njihova skrivnost?
Polarni medvedi so mojstri preživetja v enem najbolj neizprosnih okolij na Zemlji, kjer morje, led in mraz krojijo vsak trenutek njihovega življenja.
Polarni medvedi so mojstri preživetja v enem najbolj neizprosnih okolij na Zemlji, kjer morje, led in mraz krojijo vsak trenutek njihovega življenja.
S sončnimi dnevi in pomladnimi temperaturami na ceste vračajo motoristi. A razmere na cestišču so v tem času zahtevne, za vozniki pa je dolg premor. Ker so motoristi v prometu med bolj ranljivimi skupinami, policija tudi tokrat ob začetku motoristične sezone namenja posebno pozornost preventivnim aktivnostim in varnosti. Policisti motoristi so v preteklih tednih že izvedli treninge varne vožnje na poligonu ter kondicijske vožnje, s katerimi so obnovili in nadgradili svoje vozniške spretnosti. Še več nasvetov je Silvija Peroša nanizala tudi za vse druge motoriste, ki se v teh dneh vračajo na svoje jeklene konjičke.
S sončnimi dnevi in pomladnimi temperaturami na ceste vračajo motoristi. A razmere na cestišču so v tem času zahtevne, za vozniki pa je dolg premor. Ker so motoristi v prometu med bolj ranljivimi skupinami, policija tudi tokrat ob začetku motoristične sezone namenja posebno pozornost preventivnim aktivnostim in varnosti. Policisti motoristi so v preteklih tednih že izvedli treninge varne vožnje na poligonu ter kondicijske vožnje, s katerimi so obnovili in nadgradili svoje vozniške spretnosti. Še več nasvetov je Silvija Peroša nanizala tudi za vse druge motoriste, ki se v teh dneh vračajo na svoje jeklene konjičke.
V turistični oddaji smo govorili o posledicah napetosti na Bližnjem vzhodu; te se odražajo praktično povsod, zlasti v gospodarstvu, močno jih občuti tudi turizem. Dodali smo nekaj nasvetov, kako v danih razmerah izbrati kraje za oddih ali potovanje.
V turistični oddaji smo govorili o posledicah napetosti na Bližnjem vzhodu; te se odražajo praktično povsod, zlasti v gospodarstvu, močno jih občuti tudi turizem. Dodali smo nekaj nasvetov, kako v danih razmerah izbrati kraje za oddih ali potovanje.
Poezija ji je bila položena v zibko, a je bilo vse skupaj daleč od tega, da bi bila kot hči pesnika Janka Glazerja izbranka za družinsko literarno nasledstvo. Objavila je štiri pesniške zbirke z naslovi: Ujma, Branike, Jerebika in Kolobar. Za otroke je izdala pesniški zbirki z naslovoma Žigažaga in Gugalnice. Tako kot v pesmih njenega očeta je tudi v njenih delih zaživela podoba narave Pohorja.
Poezija ji je bila položena v zibko, a je bilo vse skupaj daleč od tega, da bi bila kot hči pesnika Janka Glazerja izbranka za družinsko literarno nasledstvo. Objavila je štiri pesniške zbirke z naslovi: Ujma, Branike, Jerebika in Kolobar. Za otroke je izdala pesniški zbirki z naslovoma Žigažaga in Gugalnice. Tako kot v pesmih njenega očeta je tudi v njenih delih zaživela podoba narave Pohorja.
V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Zbirka Mavrični pajčolan prinaša niz liričnih besedil, ki se tematsko in motivno naslanjajo na naravo, minevanje časa, na ljubezen in notranjo refleksijo. Izšla je pri založbi Kulturni center Maribor in je sestavljena iz več ciklov oziroma samostojnih pesmi, ki delujejo kot drobni utrinki občutij in razpoloženj, pogosto zasidranih v podobah morja, neba in letnih časov. V ospredju knjige je izrazito intimna poetika. Pesmi raziskujejo odnose – tako ljubezenske kot družinske – ter prehajanje med prisotnostjo in odsotnostjo, bližino in izgubo. Naravni motivi niso zgolj kulisa, temveč nosilci čustvenih stanj: valovanje morja odraža notranje nemire, jesenski prizori pa občutke melanholije in minljivosti. Pogosta je tudi motivika spomina, ki se pojavlja kot prostor, kjer se preteklost in sedanjost stapljata v enotno izkušnjo. Zbirka Mavrični pajčolan je primerna za bralce, ki iščejo umirjeno, refleksivno poezijo, in za ljubitelje naravne in čustvene lirike. Manj bo nagovorila tiste, ki pričakujejo izrazitejšo formalno eksperimentacijo ali tematsko radikalnost.
Zbirka Mavrični pajčolan prinaša niz liričnih besedil, ki se tematsko in motivno naslanjajo na naravo, minevanje časa, na ljubezen in notranjo refleksijo. Izšla je pri založbi Kulturni center Maribor in je sestavljena iz več ciklov oziroma samostojnih pesmi, ki delujejo kot drobni utrinki občutij in razpoloženj, pogosto zasidranih v podobah morja, neba in letnih časov. V ospredju knjige je izrazito intimna poetika. Pesmi raziskujejo odnose – tako ljubezenske kot družinske – ter prehajanje med prisotnostjo in odsotnostjo, bližino in izgubo. Naravni motivi niso zgolj kulisa, temveč nosilci čustvenih stanj: valovanje morja odraža notranje nemire, jesenski prizori pa občutke melanholije in minljivosti. Pogosta je tudi motivika spomina, ki se pojavlja kot prostor, kjer se preteklost in sedanjost stapljata v enotno izkušnjo. Zbirka Mavrični pajčolan je primerna za bralce, ki iščejo umirjeno, refleksivno poezijo, in za ljubitelje naravne in čustvene lirike. Manj bo nagovorila tiste, ki pričakujejo izrazitejšo formalno eksperimentacijo ali tematsko radikalnost.
Če vprašate našo tokratno sogovornico gospo Darjo Kürner, katera je njena velika ljubezen, ki ji je zapolnila vsa službeno aktivna leta, bi brez pomisleka odgovorila šport. Zdaj upokojena profesorica športne vzgoje se je sicer spogledovala tudi z novinarstvom, a je šport ostal na prvem mestu. Po upokojitvi pa ji je življenje prineslo nov izziv, za katerega pravi, da ji prinaša notranji mir. To je njena ekološka kmetija, ki se ji je posvetila z vsem srcem in znanjem. Gospo Darjo Kürner je obiskala Lucija Fatur.
Če vprašate našo tokratno sogovornico gospo Darjo Kürner, katera je njena velika ljubezen, ki ji je zapolnila vsa službeno aktivna leta, bi brez pomisleka odgovorila šport. Zdaj upokojena profesorica športne vzgoje se je sicer spogledovala tudi z novinarstvom, a je šport ostal na prvem mestu. Po upokojitvi pa ji je življenje prineslo nov izziv, za katerega pravi, da ji prinaša notranji mir. To je njena ekološka kmetija, ki se ji je posvetila z vsem srcem in znanjem. Gospo Darjo Kürner je obiskala Lucija Fatur.
Rick first came to the region towards the end of the 1970s. After years of living back and forth between the US and Slovenia, Rick has now decided to spend his retirement in Rogaška Slatina. He says the changes he's noticed in Slovenia through the years are only positive, and feels people are more optimistic today... The only thing Rick still misses is Slovenian citizenship. Rick's music choice: Aerosmith - "Dream on". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=89dGC8de0CA&list=RD89dGC8de0CA&start_radio=1
Rick first came to the region towards the end of the 1970s. After years of living back and forth between the US and Slovenia, Rick has now decided to spend his retirement in Rogaška Slatina. He says the changes he's noticed in Slovenia through the years are only positive, and feels people are more optimistic today... The only thing Rick still misses is Slovenian citizenship. Rick's music choice: Aerosmith - "Dream on". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=89dGC8de0CA&list=RD89dGC8de0CA&start_radio=1
O več primerih poročajo iz Romunije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike.
O več primerih poročajo iz Romunije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
V tokratni rubriki se mladi jezikoslovci sprašujejo, ali si Istrani res najbolj odpočijejo v domači kućeti. Nekateri namreč menijo, da jim je bolj prijetno v postelji ... Kako in kjen ajraje zaspimo, vam v naslednjih minutah povedo študenti slovenistike FHŠ UP.
V tokratni rubriki se mladi jezikoslovci sprašujejo, ali si Istrani res najbolj odpočijejo v domači kućeti. Nekateri namreč menijo, da jim je bolj prijetno v postelji ... Kako in kjen ajraje zaspimo, vam v naslednjih minutah povedo študenti slovenistike FHŠ UP.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji Sami naši Edvin Dervišević govori o evakuaciji iz Dohe, v kateri se je znašel sredi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu. Prisluhnite tudi reportaži s protesta ob mednarodnem dnevu žensk v Ljubljani, kjer so udeleženci opozorili na položaj žensk, delavske pravice in družbene konflikte današnjega časa. Za konec pa bomo prisluhnili dvema migracijskima zgodbama Makedonk različnih generacij, ki pokažeta, kako se je izkušnja prihoda v Slovenijo spremenila od časa Jugoslavije do danes.
V oddaji Sami naši Edvin Dervišević govori o evakuaciji iz Dohe, v kateri se je znašel sredi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu. Prisluhnite tudi reportaži s protesta ob mednarodnem dnevu žensk v Ljubljani, kjer so udeleženci opozorili na položaj žensk, delavske pravice in družbene konflikte današnjega časa. Za konec pa bomo prisluhnili dvema migracijskima zgodbama Makedonk različnih generacij, ki pokažeta, kako se je izkušnja prihoda v Slovenijo spremenila od časa Jugoslavije do danes.
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
Gospa Frida Planinc se še po več desetletjih živo spominja časa, ko je še slišala. Njena zgodba razkriva, kako lahko človek zaradi bolezni nepričakovano ogluši, kar mu za vedno spremeni življenje. V pogovoru s strokovnjaki bomo pojasnili, kaj se ob tem zgodi s sluhom, katere bolezni ga lahko prizadenejo in v katerih življenjskih obdobjih se najpogosteje pojavijo. Več o boleznih, ki vplivajo na sluh, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. marca ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Gospa Frida Planinc se še po več desetletjih živo spominja časa, ko je še slišala. Njena zgodba razkriva, kako lahko človek zaradi bolezni nepričakovano ogluši, kar mu za vedno spremeni življenje. V pogovoru s strokovnjaki bomo pojasnili, kaj se ob tem zgodi s sluhom, katere bolezni ga lahko prizadenejo in v katerih življenjskih obdobjih se najpogosteje pojavijo. Več o boleznih, ki vplivajo na sluh, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. marca ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.
Konec tedna bodo potekale 11. volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Že kar nekaj časa lahko spremljamo kampanjo. Tistemu, ki nas je najbolj prepričal, bomo glas lahko dali v nedeljo med 7. in 19. uro. No, pravzaprav lahko to že naredimo tudi danes, saj so se že včeraj odprla »predčasna« volišča, ki bodo delovala do vključno jutri. Volivci z območja Uprave enote Ljubljana lahko svoj glas oddajo v dvorani Stožice, kamor smo šli v Radiosferi tudi mi.
Konec tedna bodo potekale 11. volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Že kar nekaj časa lahko spremljamo kampanjo. Tistemu, ki nas je najbolj prepričal, bomo glas lahko dali v nedeljo med 7. in 19. uro. No, pravzaprav lahko to že naredimo tudi danes, saj so se že včeraj odprla »predčasna« volišča, ki bodo delovala do vključno jutri. Volivci z območja Uprave enote Ljubljana lahko svoj glas oddajo v dvorani Stožice, kamor smo šli v Radiosferi tudi mi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini. Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča. Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju. Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči. Pokukali smo preko meja, v Pariz, kjer je na svojem vrtu, starejša Parižanka uredila zavetišče za ježe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini. Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča. Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju. Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči. Pokukali smo preko meja, v Pariz, kjer je na svojem vrtu, starejša Parižanka uredila zavetišče za ježe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Opravil na vrtu je ob tem spomladanskem vremenu vse več, nekateri pa se bodo lotili tudi priprave sadik sladkega krompirja, ki je na naših vrtovih vse bolj prisoten.
Opravil na vrtu je ob tem spomladanskem vremenu vse več, nekateri pa se bodo lotili tudi priprave sadik sladkega krompirja, ki je na naših vrtovih vse bolj prisoten.
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči.
Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči.
Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča.
Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča.
Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju.
Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju.
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini.
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Slovenci veljamo za pridne ljudi in o potrebnosti biti priden poslušamo od otroštva naprej kot o vrlini. V današnji oddaji bo voditeljica v dialogu z gostoma preizprašala kar nekaj vidikov pridnosti, tudi meja, ki jo določajo kot zdravo lastnost. Onkraj teh se pridnost lahko spremeni v škodljivo, patološko ujetost, iz katere vodi, kot pojasnjuje gostja dr. Saša Kranjc, le iskanje samega sebe in tega, kar je dobro za nas. Če v delu uživaš, pa je tako pozitivno samospoznanje mogoče doseči tudi skozi delo in delovnost, ki mu je kot lastnost veliko bližja kot pridnost, pa pravi gost, vsestranski ustvarjalec Vinko Möderndorfer. Pridnost, pregovorna vrlina Slovencev, ima več obrazov, razkriva ta zanimivi pogovor.
Slovenci veljamo za pridne ljudi in o potrebnosti biti priden poslušamo od otroštva naprej kot o vrlini. V današnji oddaji bo voditeljica v dialogu z gostoma preizprašala kar nekaj vidikov pridnosti, tudi meja, ki jo določajo kot zdravo lastnost. Onkraj teh se pridnost lahko spremeni v škodljivo, patološko ujetost, iz katere vodi, kot pojasnjuje gostja dr. Saša Kranjc, le iskanje samega sebe in tega, kar je dobro za nas. Če v delu uživaš, pa je tako pozitivno samospoznanje mogoče doseči tudi skozi delo in delovnost, ki mu je kot lastnost veliko bližja kot pridnost, pa pravi gost, vsestranski ustvarjalec Vinko Möderndorfer. Pridnost, pregovorna vrlina Slovencev, ima več obrazov, razkriva ta zanimivi pogovor.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik
Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik
Pod pobočji nad Cerknim, tik pod smučiščem, ne odmeva le zvok vetra in kravjih zvoncev. V Gorenjih Novakih domuje zbirka, kjer ponovno oživijo motorji, ki so nekoč poganjali kmetije, žage in mline.Silvo Čemažar hrani pravi zaklad motorizirane preteklosti - in vsak izmed njegovih strojev ima svojo zgodbo.
Pod pobočji nad Cerknim, tik pod smučiščem, ne odmeva le zvok vetra in kravjih zvoncev. V Gorenjih Novakih domuje zbirka, kjer ponovno oživijo motorji, ki so nekoč poganjali kmetije, žage in mline.Silvo Čemažar hrani pravi zaklad motorizirane preteklosti - in vsak izmed njegovih strojev ima svojo zgodbo.
Na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper so v začetku februarja že drugo leto zapored gostili ugledno mednarodno izobraževanje o obnovitveni rezi oljk. Izobraževanje je potekalo v okviru italijanske šole Scuola Potatura Olivo. Skupno se ga je udeležilo približno 100 tečajnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, kar potrjuje velik interes za strokovno rez oljk, ki temelji na raziskavah in praktičnih izkušnjah. Takšen način rezi, pri katerem se ohranjajo visoki vrhovi in se dreves ne krajša na največ dva ali tri metre višine, predstavlja pravo malo revolucijo v tradicionalnih istrskih oljčnikih.
Na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper so v začetku februarja že drugo leto zapored gostili ugledno mednarodno izobraževanje o obnovitveni rezi oljk. Izobraževanje je potekalo v okviru italijanske šole Scuola Potatura Olivo. Skupno se ga je udeležilo približno 100 tečajnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, kar potrjuje velik interes za strokovno rez oljk, ki temelji na raziskavah in praktičnih izkušnjah. Takšen način rezi, pri katerem se ohranjajo visoki vrhovi in se dreves ne krajša na največ dva ali tri metre višine, predstavlja pravo malo revolucijo v tradicionalnih istrskih oljčnikih.
V naslednjih minutah se bomo sprehodili po Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V sodobnem času in spremenjenih podnebnih razmerah je za pridelavo dovolj hrane, predvsem pa zdrave hrane, potrebnega veliko znanja. Na oddelku ga ne manjka – prav tako ne zanimivih izzivov, tako v laboratorijih kot na prostem.
V naslednjih minutah se bomo sprehodili po Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V sodobnem času in spremenjenih podnebnih razmerah je za pridelavo dovolj hrane, predvsem pa zdrave hrane, potrebnega veliko znanja. Na oddelku ga ne manjka – prav tako ne zanimivih izzivov, tako v laboratorijih kot na prostem.
Tir od Divače do Kopra je v celoti povezan, proga je prevozna, kar so v sredo s prvo testno vožnjo tudi preverili. In če naj bi bila prav gradnja drugega tira projekt prihodnosti pa kmetje v Dekanih opozarjajo, da jim ta prihodnost odteka po kanalih polnih cementnega mulja. Zadnjih nekaj let se ta kopiči ob njihovih kmetijskih površinah. Kanali polni vode za zalivanje poljšin, so onesnaženi do te mere, da v njih praktični ni več življenja.
Tir od Divače do Kopra je v celoti povezan, proga je prevozna, kar so v sredo s prvo testno vožnjo tudi preverili. In če naj bi bila prav gradnja drugega tira projekt prihodnosti pa kmetje v Dekanih opozarjajo, da jim ta prihodnost odteka po kanalih polnih cementnega mulja. Zadnjih nekaj let se ta kopiči ob njihovih kmetijskih površinah. Kanali polni vode za zalivanje poljšin, so onesnaženi do te mere, da v njih praktični ni več življenja.
Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.
Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.
Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?
Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Dekanih se kmetje pritožujejo zaradi cementnega mulja, ki teče po zdaj že mrtvih potokih ob njihovih njivah. Za to krivijo izvajalce gradnje drugega tira. Bili smo na kongresu zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Pa tudi v Ljubljani, kjer so nam na Oddelku za agronomijo predstavili svoje delo, prostore in sodobne aparature. V Kopru pa so predstavili nov projekt slovenskih zastavic na prehranskih izdelkih, ki so 100 odstotno slovenski.
V Dekanih se kmetje pritožujejo zaradi cementnega mulja, ki teče po zdaj že mrtvih potokih ob njihovih njivah. Za to krivijo izvajalce gradnje drugega tira. Bili smo na kongresu zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Pa tudi v Ljubljani, kjer so nam na Oddelku za agronomijo predstavili svoje delo, prostore in sodobne aparature. V Kopru pa so predstavili nov projekt slovenskih zastavic na prehranskih izdelkih, ki so 100 odstotno slovenski.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.