Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Odpravili smo se v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko v zimskih mesecih občudujemo tudi zelo eksotične ptice – plamence. Predstavljamo še eno eksotično žival, dvoživko prva posebnega videza – axolotla. V seriji spoznavanja čustvovanja rejnih živali, tokrat razkrivamo čustva goveda. Po letih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, v majhnem ograjenem prostoru, izpostavljena hrupu in ljudem, je medvedka Mici konec novembra odšla v nov, varen dom v zavetišču za medvede Arbesbach v Avstriji. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Odpravili smo se v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko v zimskih mesecih občudujemo tudi zelo eksotične ptice – plamence. Predstavljamo še eno eksotično žival, dvoživko prva posebnega videza – axolotla. V seriji spoznavanja čustvovanja rejnih živali, tokrat razkrivamo čustva goveda. Po letih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, v majhnem ograjenem prostoru, izpostavljena hrupu in ljudem, je medvedka Mici konec novembra odšla v nov, varen dom v zavetišču za medvede Arbesbach v Avstriji. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Ob tem, ko že razmišljamo, katere jedi se odo kmalu znašle na praznični mizi, se odločamo tudi, katera vina bomo ob tem postregli. Pri tem je treba upoštevati nekaj pravil, nato pa vino ustrezno ohladiti, odpreti in naliti v prave kozarce.
Ob tem, ko že razmišljamo, katere jedi se odo kmalu znašle na praznični mizi, se odločamo tudi, katera vina bomo ob tem postregli. Pri tem je treba upoštevati nekaj pravil, nato pa vino ustrezno ohladiti, odpreti in naliti v prave kozarce.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj in skušamo iztekajočemu se letu dati oceno. V ameriškem primeru zlasti letos to ni lahka naloga, kajti vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo po prisegi 20. januarja letos je ZDA potisnila v pravi vrtinec dogajanja na najrazličnejših področjih. Konec tega tedna se izteka rok, ko mora ameriško pravosodno ministrstvo objaviti celotni dosje spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Ali ga bo? Ali je prav Epsteinov dosje povzročil, da se je Trumpu zvesta volilna baza zamajala in mestoma je prišlo tudi do razpok?
Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj in skušamo iztekajočemu se letu dati oceno. V ameriškem primeru zlasti letos to ni lahka naloga, kajti vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo po prisegi 20. januarja letos je ZDA potisnila v pravi vrtinec dogajanja na najrazličnejših področjih. Konec tega tedna se izteka rok, ko mora ameriško pravosodno ministrstvo objaviti celotni dosje spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Ali ga bo? Ali je prav Epsteinov dosje povzročil, da se je Trumpu zvesta volilna baza zamajala in mestoma je prišlo tudi do razpok?
Zveza kmetic Slovenije je letos izbrala že petindvajseto Kmetico leta. Naziv je prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. Vinarji iz Ormoža so preverili, kakšen vpliv je na vino, ki so ga stekleničenega potopili v Dravo, imelo zorenje pod rečno gladino. Na letošnjih Lombergarjevih dnevih so strokovnjaki udeležencem predstavili aktualne novosti pri posamezni rastlinski pridelavi. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Zveza kmetic Slovenije je letos izbrala že petindvajseto Kmetico leta. Naziv je prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. Vinarji iz Ormoža so preverili, kakšen vpliv je na vino, ki so ga stekleničenega potopili v Dravo, imelo zorenje pod rečno gladino. Na letošnjih Lombergarjevih dnevih so strokovnjaki udeležencem predstavili aktualne novosti pri posamezni rastlinski pridelavi. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.
Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.
V Ormožu so vinarji in lokalna skupnost lani novembra izvedli prvi potop več sto steklenic vina v reko Dravo. Po enem letu so vino dvignili iz reke in preverili, kakšen vpliv je nanj imelo zorenje pod rečno gladino.
V Ormožu so vinarji in lokalna skupnost lani novembra izvedli prvi potop več sto steklenic vina v reko Dravo. Po enem letu so vino dvignili iz reke in preverili, kakšen vpliv je nanj imelo zorenje pod rečno gladino.
V Mariboru so tudi letos izvedli Lombergarjeve dneve- tridnevni strokovni posvet je namenjen najnovejšim dognanjem poljedelske, vinogradniške in sadjarske stroke. Poljedelstvu so namenili prvi dan posveta in največ pozornosti usmerili k trajnostnemu načinu kmetovanja.
V Mariboru so tudi letos izvedli Lombergarjeve dneve- tridnevni strokovni posvet je namenjen najnovejšim dognanjem poljedelske, vinogradniške in sadjarske stroke. Poljedelstvu so namenili prvi dan posveta in največ pozornosti usmerili k trajnostnemu načinu kmetovanja.
V okviru Lombergarjevih dnevov se vsako leto zberejo sadjarji, strokovnjaki in svetovalci, da ocenijo izzive pretekle sezone in začrtajo smer razvoja. Letos so bile v ospredju odpornejše sorte jabolk, pozeba ter prihodnost slovenskega sadjarstva.
V okviru Lombergarjevih dnevov se vsako leto zberejo sadjarji, strokovnjaki in svetovalci, da ocenijo izzive pretekle sezone in začrtajo smer razvoja. Letos so bile v ospredju odpornejše sorte jabolk, pozeba ter prihodnost slovenskega sadjarstva.
V Osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih je potekala delavnica za organizatorje prehrane in kuharsko osebje.
V Osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih je potekala delavnica za organizatorje prehrane in kuharsko osebje.
Od ustanovitve Zveze kmetic Slovenije je preteklo 30 let. Povezala je že aktivna društva kmetic iz vse Slovenije, ki so začutile potrebo po delovanju na državnem nivoju. Organizirane kmečke ženske so skozi desetletja na tak način pridobile veliko neformalne izobrazbe, opozarjale na potrebo sistemskih sprememb glede ženskih vprašanj, ohranjale dediščino, se prilagajale novim trendom in nesebično skrbele za kakovost življenja na podeželju. Vsako leto so nase opozorile tudi tako, da so eni izmed članic podelile častni naziv Kmetica leta. Letos je ta naziv prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. V nadaljevanju osvetljujemo ključne mejnike njenega dela in poslanstva.
Od ustanovitve Zveze kmetic Slovenije je preteklo 30 let. Povezala je že aktivna društva kmetic iz vse Slovenije, ki so začutile potrebo po delovanju na državnem nivoju. Organizirane kmečke ženske so skozi desetletja na tak način pridobile veliko neformalne izobrazbe, opozarjale na potrebo sistemskih sprememb glede ženskih vprašanj, ohranjale dediščino, se prilagajale novim trendom in nesebično skrbele za kakovost življenja na podeželju. Vsako leto so nase opozorile tudi tako, da so eni izmed članic podelile častni naziv Kmetica leta. Letos je ta naziv prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. V nadaljevanju osvetljujemo ključne mejnike njenega dela in poslanstva.
Hrana povezuje ljudi, družine, generacije in kulture. Je univerzalen jezik: tudi če ne poznamo vseh besed, razumemo njegovo govorico. O običajih in obredih, ki spremljajo pripravo in uživanje hrane, se bomo pogovarjali z zgodovinarko dr. Dragico Čeč z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Ukvarja se s proučevanjem vsakdanjega življenja v preteklosti, s kulturno zgodovino in družbenimi praksami, med katere spada tudi prehranska kultura. S kuharskim mojstrom z mednarodnimi izkušnjami Jožefom Oselijem, ki je v dolgi in bogati karieri kuhal za številne kraljeve glave in bil osebni butler maršala Tita, se bomo odpravili na kulinarično potovanje okoli sveta. Spoznali bomo tudi razvoj čokolade, priljubljenega živila, ki je k nam pripotovalo čez ocean. Da hrana res povezuje ljudi in različne kulture, pa nam bodo pokazali tudi v Novem mestu, kjer bodo ta mesec že drugič letos pripravili prireditev Okusi svetov. Ker se tudi kuharske knjige selijo na splet, bomo v rubriki Ah, ta splet! pobrskali za recepti, objavljenimi na portalu Babica kuha.
Hrana povezuje ljudi, družine, generacije in kulture. Je univerzalen jezik: tudi če ne poznamo vseh besed, razumemo njegovo govorico. O običajih in obredih, ki spremljajo pripravo in uživanje hrane, se bomo pogovarjali z zgodovinarko dr. Dragico Čeč z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Ukvarja se s proučevanjem vsakdanjega življenja v preteklosti, s kulturno zgodovino in družbenimi praksami, med katere spada tudi prehranska kultura. S kuharskim mojstrom z mednarodnimi izkušnjami Jožefom Oselijem, ki je v dolgi in bogati karieri kuhal za številne kraljeve glave in bil osebni butler maršala Tita, se bomo odpravili na kulinarično potovanje okoli sveta. Spoznali bomo tudi razvoj čokolade, priljubljenega živila, ki je k nam pripotovalo čez ocean. Da hrana res povezuje ljudi in različne kulture, pa nam bodo pokazali tudi v Novem mestu, kjer bodo ta mesec že drugič letos pripravili prireditev Okusi svetov. Ker se tudi kuharske knjige selijo na splet, bomo v rubriki Ah, ta splet! pobrskali za recepti, objavljenimi na portalu Babica kuha.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)
Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)
V turistični oddaji smo obiskali Selnico ob Dravi. Kot že ime pove, je to občina v Dravski dolini, ob reki, ki je imela pomembno vlogo pri nastanku, zgodovini in razvoju kraja. Za promocijo kraja, ki je znan po pridelavi jabolk, si prizadeva tudi turistično društvo Godi mi. Z nami je bil še dobrodelni kolesar Iztok Kočevar; pred nekaj meseci je prekolesaril pot od Maribora do Carigrada in zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin.
V turistični oddaji smo obiskali Selnico ob Dravi. Kot že ime pove, je to občina v Dravski dolini, ob reki, ki je imela pomembno vlogo pri nastanku, zgodovini in razvoju kraja. Za promocijo kraja, ki je znan po pridelavi jabolk, si prizadeva tudi turistično društvo Godi mi. Z nami je bil še dobrodelni kolesar Iztok Kočevar; pred nekaj meseci je prekolesaril pot od Maribora do Carigrada in zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin.
V naši radijski kuhinji vam tokrat predstavljamo pravo zimsko klasiko: ječmenčkovo juho. Spoznali ste preprost recept, ki je idealen za okrepitev v teh zimskih dneh. Zaupali smo vam, kako pripravite ješprenj ter kako s preprostim dodatkom krompirja, česna in peteršilja ustvarite bogato in krepko juho. In seveda: delili smo trik, kako juha dobi globok, mesnat okus – tudi če kuhate brez mesa.
V naši radijski kuhinji vam tokrat predstavljamo pravo zimsko klasiko: ječmenčkovo juho. Spoznali ste preprost recept, ki je idealen za okrepitev v teh zimskih dneh. Zaupali smo vam, kako pripravite ješprenj ter kako s preprostim dodatkom krompirja, česna in peteršilja ustvarite bogato in krepko juho. In seveda: delili smo trik, kako juha dobi globok, mesnat okus – tudi če kuhate brez mesa.
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.
Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Je bolj šokirala izjava ameriškega predsednika, ki novinarko ozmerja s pujso, ali svilena pižama nekdanjega slovenskega predsednika? Nightwish ali Šank Rock – katera je najljubša glasbena skupina predsednice državnega zbora? Naj se državnik za noč čarovnic obleče v morskega psa ali bučo? V političnih kampanjah doma in po svetu se zdi, da politikom na družbenih omrežjih predvsem primanjkuje vsebine. In humorja. Je mogoče v 2025 internet še uporabiti za mobilizacijo volivcev in pripadnih posameznikov ali zmagajo samo bes, jeza in ogorčenje?
Je bolj šokirala izjava ameriškega predsednika, ki novinarko ozmerja s pujso, ali svilena pižama nekdanjega slovenskega predsednika? Nightwish ali Šank Rock – katera je najljubša glasbena skupina predsednice državnega zbora? Naj se državnik za noč čarovnic obleče v morskega psa ali bučo? V političnih kampanjah doma in po svetu se zdi, da politikom na družbenih omrežjih predvsem primanjkuje vsebine. In humorja. Je mogoče v 2025 internet še uporabiti za mobilizacijo volivcev in pripadnih posameznikov ali zmagajo samo bes, jeza in ogorčenje?
Z revirnim gozdarjem smo se povzpeli do Reškega vrha blizu Areha. Občudujemo visokorasle smreke, pod njimi se že tišči podmladek. Ob naravni selekciji izvemo, pod katerimi pogoji lahko lastnik gozda smrečico poseka za polepšanje praznikov.
Z revirnim gozdarjem smo se povzpeli do Reškega vrha blizu Areha. Občudujemo visokorasle smreke, pod njimi se že tišči podmladek. Ob naravni selekciji izvemo, pod katerimi pogoji lahko lastnik gozda smrečico poseka za polepšanje praznikov.
Ob skorajšnji okrogli obletnici naše oddaje smo s kamero pokukali na vrtove sodelavcev. Prvi nas je povabil odgovorni urednik Televizije Maribor Tomaž Karat, ki ima prostran okrasni vrt, zelenjavne grede in zeliščni kotiček.
Ob skorajšnji okrogli obletnici naše oddaje smo s kamero pokukali na vrtove sodelavcev. Prvi nas je povabil odgovorni urednik Televizije Maribor Tomaž Karat, ki ima prostran okrasni vrt, zelenjavne grede in zeliščni kotiček.
Za svetlobni koren velja, da nas nasiti in energijsko napolni. Podgorškovi ga izkopljejo takoj po prvi slani. Pojedo presnega, ga prekuhajo v omakah, posušijo ali naredijo čips. Iz semenskih kroglic in tanjših korenov vzgojijo nove sadike.
Za svetlobni koren velja, da nas nasiti in energijsko napolni. Podgorškovi ga izkopljejo takoj po prvi slani. Pojedo presnega, ga prekuhajo v omakah, posušijo ali naredijo čips. Iz semenskih kroglic in tanjših korenov vzgojijo nove sadike.
Božični zvezdi po imenu sledi božični kaktus. Čeprav so njegova domovina brazilski gozdovi, je nekoč krasil marsikateri slovenski dom. Kako ga pripraviti do cvetenja ob decembrskih praznikih in kaj potrebuje spomladi, smo izvedeli v Vrtnem centru Gašperlin.
Božični zvezdi po imenu sledi božični kaktus. Čeprav so njegova domovina brazilski gozdovi, je nekoč krasil marsikateri slovenski dom. Kako ga pripraviti do cvetenja ob decembrskih praznikih in kaj potrebuje spomladi, smo izvedeli v Vrtnem centru Gašperlin.
Gledališki in filmski igralec Luka Bokšan trenutno deluje v dveh uprizoritvah na treh slovenskih odrih: v Celjskem in Kranjskem gledališču v koprodukcijski predstavi » In mnogi drugi«, v režiji Bora Ravbarja ter na odru Anton Podbevšek teatra v Novem mestu, v predstavi »Kratke zgodbe«, avtorskem projektu Sanje Neškovič Peršin. Luka Bokšan je Celjan, ki je najprej študiral biologijo, potem pa se je odločil za študij igre na AGRFT-ju. Odločitev je bila prava, takoj zablesti v vlogi admirala, v igri »Otroci na oblasti« (r. Luka Marcen), akademijski produkciji, ki je bila uvrščena na dve mednarodni študentski tekmovanji: na 14. FIST festival v Beogradu, kjer osvoji nagrado grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti in na 10. ITSelF festival v Varšavi. Predstava prejme tudi skupinsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Že med študijem nastopa v predstavah: »Odilo. Zatemnitev. Oratorij. v režiji Dragana Živadinova v Kinu Šiška, na odru SNG Drama pa v dveh predstavah, »V imenu matere« Ivice Buljana ter »Gospa z morja«, v režiji Tina Grabnarja. Igral je tudi v dokumentarno-igranih filmih Pot domov (r. Aleš Žemlja) in Bratje Milčinski (r. Alma Lapajne) ter v TV seriji Sekirca v med
Gledališki in filmski igralec Luka Bokšan trenutno deluje v dveh uprizoritvah na treh slovenskih odrih: v Celjskem in Kranjskem gledališču v koprodukcijski predstavi » In mnogi drugi«, v režiji Bora Ravbarja ter na odru Anton Podbevšek teatra v Novem mestu, v predstavi »Kratke zgodbe«, avtorskem projektu Sanje Neškovič Peršin. Luka Bokšan je Celjan, ki je najprej študiral biologijo, potem pa se je odločil za študij igre na AGRFT-ju. Odločitev je bila prava, takoj zablesti v vlogi admirala, v igri »Otroci na oblasti« (r. Luka Marcen), akademijski produkciji, ki je bila uvrščena na dve mednarodni študentski tekmovanji: na 14. FIST festival v Beogradu, kjer osvoji nagrado grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti in na 10. ITSelF festival v Varšavi. Predstava prejme tudi skupinsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Že med študijem nastopa v predstavah: »Odilo. Zatemnitev. Oratorij. v režiji Dragana Živadinova v Kinu Šiška, na odru SNG Drama pa v dveh predstavah, »V imenu matere« Ivice Buljana ter »Gospa z morja«, v režiji Tina Grabnarja. Igral je tudi v dokumentarno-igranih filmih Pot domov (r. Aleš Žemlja) in Bratje Milčinski (r. Alma Lapajne) ter v TV seriji Sekirca v med
Pred skoraj 100 leti je škotski mikrobiolog Alexander Fleming opazil, da plesen uničuje bakterije v njegovi petrijevki. To je privedlo do odkritja prvega antibiotika, penicilina, ki je spremenil medicino: pljučnice, okužene rane in sepse, zaradi katerih je umrlo na milijone ljudi, so postale obvladljive in ozdravljive. Danes, ko imamo na voljo več kot sto glavnih učinkovin antibiotikov in več tisoč njihovih kombinacij, pa postajajo bakterije proti njim odporne. Take bakterije najdemo v bolnišnicah, na naši koži, v našem mikrobiomu, okolju in pri živalih. Kako postanejo bakterije odporne proti antibiotikom?
Pred skoraj 100 leti je škotski mikrobiolog Alexander Fleming opazil, da plesen uničuje bakterije v njegovi petrijevki. To je privedlo do odkritja prvega antibiotika, penicilina, ki je spremenil medicino: pljučnice, okužene rane in sepse, zaradi katerih je umrlo na milijone ljudi, so postale obvladljive in ozdravljive. Danes, ko imamo na voljo več kot sto glavnih učinkovin antibiotikov in več tisoč njihovih kombinacij, pa postajajo bakterije proti njim odporne. Take bakterije najdemo v bolnišnicah, na naši koži, v našem mikrobiomu, okolju in pri živalih. Kako postanejo bakterije odporne proti antibiotikom?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano raziskujejo prisotnost bakterije Escherichia coli pri ljudeh in v okolju. Ta sicer običajna črevesna bakterija lahko v nekaterih primerih povzroči resne okužbe.
Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano raziskujejo prisotnost bakterije Escherichia coli pri ljudeh in v okolju. Ta sicer običajna črevesna bakterija lahko v nekaterih primerih povzroči resne okužbe.
Odporne bakterije so tudi v naravi. Vsak dan v kanalizacijo odteče na milijone litrov odpadne vode iz domov, bolnišnic in industrije. Skupaj z vodo odhajajo tudi bakterije. Nekatere so odporne proti antibiotikom, in če se znajdejo v reki ali vodi, ki jo uporabljamo, lahko ogrozijo zdravje ljudi.
Odporne bakterije so tudi v naravi. Vsak dan v kanalizacijo odteče na milijone litrov odpadne vode iz domov, bolnišnic in industrije. Skupaj z vodo odhajajo tudi bakterije. Nekatere so odporne proti antibiotikom, in če se znajdejo v reki ali vodi, ki jo uporabljamo, lahko ogrozijo zdravje ljudi.
9. decembra 1885 v Trbižu rojeni fotograf Josip Pelikan Pelikan je v Celje prispel iz Idrije in nadaljeval delo v ateljeju fotografskega mojstra Lenza. Ni bil le portretni fotograf, ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celja in njegovega širšega zaledja. Fotohiša Pelikan je danes muzejski prostor, ki sodi pod okrilje Muzeja novejše zgodovine Celje. Foto: Josip Pelikan pri terenskem snemanju okoli leta 1960. Hrani Muzej novejše zgodovine Celje.
9. decembra 1885 v Trbižu rojeni fotograf Josip Pelikan Pelikan je v Celje prispel iz Idrije in nadaljeval delo v ateljeju fotografskega mojstra Lenza. Ni bil le portretni fotograf, ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celja in njegovega širšega zaledja. Fotohiša Pelikan je danes muzejski prostor, ki sodi pod okrilje Muzeja novejše zgodovine Celje. Foto: Josip Pelikan pri terenskem snemanju okoli leta 1960. Hrani Muzej novejše zgodovine Celje.
Danes predstavljamo pesniško zbirko mariborčanke Martine Potisk, slovenske literarne kritičarke, urednice in lektorice, ki je letos objavila tudi svoj pesniški prvenec z naslovom ENA NA ENA; ta njena pesniška zbirka je prepričala žirijo Slovenskega knjižnega sejma, da jo je nagradila z nagrado za najboljši literarni prvenec v letu 2025. Izšla je v založbi Kulturnega centra Maribor, v zbirki Frontier. V zbirki ENA NA ENA se zvrsti niz vrtoglavo intenzivnih prizorov: pesniški subjekt v njej išče svojo identiteto, se spotika ob absurdnost vsakdana, se smeji, a tudi zadržuje solze. Pesmi preskakujejo med knjižnim in pogovornim jezikom, polne so sosedskih tračev, mitoloških likov in halucinacij. pišejo, da je vsak verz je kot odmev telesa, ki pleše med stvarnim in sanjskim . Glas pesnice Martine Potisk je hkrati predrzen in ranljiv, nabrušen in zlomljen; to je glas telesa, ki v jeziku še išče svoj prostor.
Danes predstavljamo pesniško zbirko mariborčanke Martine Potisk, slovenske literarne kritičarke, urednice in lektorice, ki je letos objavila tudi svoj pesniški prvenec z naslovom ENA NA ENA; ta njena pesniška zbirka je prepričala žirijo Slovenskega knjižnega sejma, da jo je nagradila z nagrado za najboljši literarni prvenec v letu 2025. Izšla je v založbi Kulturnega centra Maribor, v zbirki Frontier. V zbirki ENA NA ENA se zvrsti niz vrtoglavo intenzivnih prizorov: pesniški subjekt v njej išče svojo identiteto, se spotika ob absurdnost vsakdana, se smeji, a tudi zadržuje solze. Pesmi preskakujejo med knjižnim in pogovornim jezikom, polne so sosedskih tračev, mitoloških likov in halucinacij. pišejo, da je vsak verz je kot odmev telesa, ki pleše med stvarnim in sanjskim . Glas pesnice Martine Potisk je hkrati predrzen in ranljiv, nabrušen in zlomljen; to je glas telesa, ki v jeziku še išče svoj prostor.
Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Pri starejših se potrebe telesa spreminjajo, zato je prilagojena prehrana izjemno pomembna za ohranjanje zdravja, moči in kakovostnega življenja. Pravilna izbira živil, zdravi postopki priprave hrane, redni obroki, gibanje in dober spanec lahko pomembno upočasnijo procese staranja in olajšajo simptome kronične bolezni. Več o tem dr. Tamara Poklar Vatovec z izolske Fakultete za vede o zdravju.
Pri starejših se potrebe telesa spreminjajo, zato je prilagojena prehrana izjemno pomembna za ohranjanje zdravja, moči in kakovostnega življenja. Pravilna izbira živil, zdravi postopki priprave hrane, redni obroki, gibanje in dober spanec lahko pomembno upočasnijo procese staranja in olajšajo simptome kronične bolezni. Več o tem dr. Tamara Poklar Vatovec z izolske Fakultete za vede o zdravju.
Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.
Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.