Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mlada umetnica s Pragerskega, arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. Pogovarjali smo se o njenem ustvarjanju, poučevanju, ki je povezano tudi z umetno inteligenco, izkušnjah z delom v tujini in njenem poklicnem in osebnem izkustvu Slovenije po vrnitvi domov. Povedala pa je tudi, komu posveča vsa svoja slikarska dela in o s tem povezani veliki osebni bolečini.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mlada umetnica s Pragerskega, arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. Pogovarjali smo se o njenem ustvarjanju, poučevanju, ki je povezano tudi z umetno inteligenco, izkušnjah z delom v tujini in njenem poklicnem in osebnem izkustvu Slovenije po vrnitvi domov. Povedala pa je tudi, komu posveča vsa svoja slikarska dela in o s tem povezani veliki osebni bolečini.
Jesen je čas, ko vinske kleti po Sloveniji odprejo svoja vrata, tako je tudi v vinorodni Svečini v občini Kungota, tik ob avstrijski meji. Tam so znani po idilični pokrajini, pestri kulinariki in bogati vinski tradiciji. V tokratni turistični oddaji smo slišali še, da mladi člani Turističnega društva ustvarjajo nove zgodbe. Seveda pa ni manjkal potopisni klepet, s Simono in Juretom smo oživljali spomine na njuno potovanje po svetu.
Jesen je čas, ko vinske kleti po Sloveniji odprejo svoja vrata, tako je tudi v vinorodni Svečini v občini Kungota, tik ob avstrijski meji. Tam so znani po idilični pokrajini, pestri kulinariki in bogati vinski tradiciji. V tokratni turistični oddaji smo slišali še, da mladi člani Turističnega društva ustvarjajo nove zgodbe. Seveda pa ni manjkal potopisni klepet, s Simono in Juretom smo oživljali spomine na njuno potovanje po svetu.
V Radijski kuhinji smo tokrat na mizi imeli pravo domačo klasiko – prekmurske trgance. Ob pripravi te preproste, a okusne jedi bomo spregovorili o tradiciji testenin v slovenskem prostoru in o tem, zakaj se vedno splača pripraviti domače.
V Radijski kuhinji smo tokrat na mizi imeli pravo domačo klasiko – prekmurske trgance. Ob pripravi te preproste, a okusne jedi bomo spregovorili o tradiciji testenin v slovenskem prostoru in o tem, zakaj se vedno splača pripraviti domače.
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo vsako leto 14. novembra, so v uredništvu našega portala Dostopno.si posneli podkast z gluho režiserko Lado Orešnik, ki jo je v Slovenijo iz rodnega Brna pred 22 leti pripeljala ljubezen do gledališkega ustvarjanja. Pri nas je ostala, ker se je zaljubila v Slovenca. Orešnikova je v tem času na oder postavila že več kot 30 predstav z gluhimi igralci, še vedno pa sodeluje tudi s češkimi kolegi. Naučila se je slovenskega znakovnega jezika, ki se, kot pravi, precej razlikuje od češkega znakovnega jezika, ki je veliko bolj bogat, saj ima kar dvakrat več kretenj. Tudi zaradi tega je gluha skupnost na Češkem veliko bolj vključena v družbo in nič nenavadnega ni, da gluhe osebe tam študirajo filozofijo, pedagogiko, umetnost ali šport. Želi si, da bi bilo tudi pri nas okolje bolj vključujoče in sporoča: »14. november je praznik gluhih, znakovni jezik je naš materni jezik in temelj kulture gluhih. Vabim vse slišeče: Naučite se osnovnih kretenj in vzpostavite mostove med gluhimi in slišečimi.« Z Lado Orešnik se je s pomočjo tolmačke pogovarjala Ana Vojnović Zorman, podkast si lahko ogledate ali pa mu prisluhnete na Dostopno.si.
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo vsako leto 14. novembra, so v uredništvu našega portala Dostopno.si posneli podkast z gluho režiserko Lado Orešnik, ki jo je v Slovenijo iz rodnega Brna pred 22 leti pripeljala ljubezen do gledališkega ustvarjanja. Pri nas je ostala, ker se je zaljubila v Slovenca. Orešnikova je v tem času na oder postavila že več kot 30 predstav z gluhimi igralci, še vedno pa sodeluje tudi s češkimi kolegi. Naučila se je slovenskega znakovnega jezika, ki se, kot pravi, precej razlikuje od češkega znakovnega jezika, ki je veliko bolj bogat, saj ima kar dvakrat več kretenj. Tudi zaradi tega je gluha skupnost na Češkem veliko bolj vključena v družbo in nič nenavadnega ni, da gluhe osebe tam študirajo filozofijo, pedagogiko, umetnost ali šport. Želi si, da bi bilo tudi pri nas okolje bolj vključujoče in sporoča: »14. november je praznik gluhih, znakovni jezik je naš materni jezik in temelj kulture gluhih. Vabim vse slišeče: Naučite se osnovnih kretenj in vzpostavite mostove med gluhimi in slišečimi.« Z Lado Orešnik se je s pomočjo tolmačke pogovarjala Ana Vojnović Zorman, podkast si lahko ogledate ali pa mu prisluhnete na Dostopno.si.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Zadnje obdobje habsburške monarhije je bil čas političnega, kulturnega in gospodarskega oblikovanja slovenskega naroda. Ta prelomni čas Avstro-ogrske se je končal z 1. svetovno vojno. K boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine tega obdobja je s svojim delom pomembno prispeval zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Za svoje delo je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine.
Zadnje obdobje habsburške monarhije je bil čas političnega, kulturnega in gospodarskega oblikovanja slovenskega naroda. Ta prelomni čas Avstro-ogrske se je končal z 1. svetovno vojno. K boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine tega obdobja je s svojim delom pomembno prispeval zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Za svoje delo je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine.
Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.
Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.
Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.
Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V sezoni želja tokrat raziskujemo, kako želje sploh nastanejo. Ali lahko na njih vplivamo? Ali subliminalna sporočila delujejo? Vse to in še več v pogovoru s psihologom Gregorjem Repovšem.
V sezoni želja tokrat raziskujemo, kako želje sploh nastanejo. Ali lahko na njih vplivamo? Ali subliminalna sporočila delujejo? Vse to in še več v pogovoru s psihologom Gregorjem Repovšem.
Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.
Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V človeškem telesu je litija zelo malo, prisoten je le v sledovih. Kljub temu lahko vpliva na delovanje živčnega sistema in pomaga ohranjati kemično ravnovesje v možganih.
V človeškem telesu je litija zelo malo, prisoten je le v sledovih. Kljub temu lahko vpliva na delovanje živčnega sistema in pomaga ohranjati kemično ravnovesje v možganih.
Litij je torej star kot vesolje samo in del tega litija, ki je nastal na začetku vesolja, je tudi na našem planetu.
Litij je torej star kot vesolje samo in del tega litija, ki je nastal na začetku vesolja, je tudi na našem planetu.
Eden najboljših slovenskih pripovednikov Josip Jurčič je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. V knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist si je publicist dr. Bernard Nežmah za izziv vzel fenomen časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati leta 1868 in je sprva imel tristo naročnikov, Jurčič pa ga je leta 1873 preoblikoval v prvi slovenski dnevnik, ki je imel za časa njegovega življenja okoli tisoč naročnikov.
Eden najboljših slovenskih pripovednikov Josip Jurčič je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. V knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist si je publicist dr. Bernard Nežmah za izziv vzel fenomen časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati leta 1868 in je sprva imel tristo naročnikov, Jurčič pa ga je leta 1873 preoblikoval v prvi slovenski dnevnik, ki je imel za časa njegovega življenja okoli tisoč naročnikov.
Roman Tako kot delfini ni usmerjen k alegoričnosti, neprimerno bolj stvaren je – k temu navsezadnje pripomorejo nekatere navezave na konkretno dogajanje. Tako kot delfini se zaveda, da hitimo v ekološko katastrofo – kjer se ta ni že udejanjila, opozarja na nasilje, zanemarjanje duhovne plati človeka, na njegov vprašljiv stik z naravo in drugimi bitji, splošno vzdušje v družbi, na odvisnosti, vzgojo in šolstvo in tako naprej. Istočasno uspe z nekaj potezami ne le izbrisati intrigantne psihologije nastopajočih, temveč tudi bolj ali manj globalno dogajanje prestaviti v okvire, ki so zapopadljivi, v popise (naših) pogovorov, kot jih preigravajo nastopajoči, v konkretne, včasih majhne dogodke, ki nas zaznamujejo, nenazadnje pa tudi v naše akcije. In slednje so drugi pol tistega, kar presega horizont bralskega pričakovanja. Tako kot delfini avtorica ne najde otipljivega zgolj v posredovanju svojega videnja sveta, ki ga je tako težko popisati mimo velike zgodbe, temveč uspe podobno vsakodnevno predstaviti tudi možne odzive nanj, pa naj gre za zakon podjetja za izdelavo predmetov iz industrijske konoplje, implementacijo duhovnih praks ali za iskanje najbolj smiselne točke, na katero se velja postaviti zaradi teže globalnega problema.
Roman Tako kot delfini ni usmerjen k alegoričnosti, neprimerno bolj stvaren je – k temu navsezadnje pripomorejo nekatere navezave na konkretno dogajanje. Tako kot delfini se zaveda, da hitimo v ekološko katastrofo – kjer se ta ni že udejanjila, opozarja na nasilje, zanemarjanje duhovne plati človeka, na njegov vprašljiv stik z naravo in drugimi bitji, splošno vzdušje v družbi, na odvisnosti, vzgojo in šolstvo in tako naprej. Istočasno uspe z nekaj potezami ne le izbrisati intrigantne psihologije nastopajočih, temveč tudi bolj ali manj globalno dogajanje prestaviti v okvire, ki so zapopadljivi, v popise (naših) pogovorov, kot jih preigravajo nastopajoči, v konkretne, včasih majhne dogodke, ki nas zaznamujejo, nenazadnje pa tudi v naše akcije. In slednje so drugi pol tistega, kar presega horizont bralskega pričakovanja. Tako kot delfini avtorica ne najde otipljivega zgolj v posredovanju svojega videnja sveta, ki ga je tako težko popisati mimo velike zgodbe, temveč uspe podobno vsakodnevno predstaviti tudi možne odzive nanj, pa naj gre za zakon podjetja za izdelavo predmetov iz industrijske konoplje, implementacijo duhovnih praks ali za iskanje najbolj smiselne točke, na katero se velja postaviti zaradi teže globalnega problema.
»Vsaka družba bi morala poskrbeti, da ljudje v starosti dostojno živijo,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem Facebook profilu opisala prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Med številnimi razlogi, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščini med starejšimi. Foto: Matic Bajželj
»Vsaka družba bi morala poskrbeti, da ljudje v starosti dostojno živijo,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem Facebook profilu opisala prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Med številnimi razlogi, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščini med starejšimi. Foto: Matic Bajželj
Nasilje v družini je temačna tema, ki se je prepogosto izogibamo. Imamo občutek, da je stvar zasebnosti in da se dogaja nekje daleč. Vendar se je s tem potrebno spoprijeti in ustrezno obravnavati, so poudarili na okrogli mizi v Kopru v okviru kampanje "Skupaj proti nasilju", s katero policija naslavlja perečo problematiko nasilja v družini. S strokovnjaki iz centra za socialno delo, nevladnih organizacij, šolstva in zdravstva so na dogodku poudarili pomen sodelovanje med institucijami, ki posredujejo ob nasilju v družini, obenem pa s kampanjo in priročnikom želijo tudi širši javnosti predstaviti možnosti pomoči v lokalnem okolju.
Nasilje v družini je temačna tema, ki se je prepogosto izogibamo. Imamo občutek, da je stvar zasebnosti in da se dogaja nekje daleč. Vendar se je s tem potrebno spoprijeti in ustrezno obravnavati, so poudarili na okrogli mizi v Kopru v okviru kampanje "Skupaj proti nasilju", s katero policija naslavlja perečo problematiko nasilja v družini. S strokovnjaki iz centra za socialno delo, nevladnih organizacij, šolstva in zdravstva so na dogodku poudarili pomen sodelovanje med institucijami, ki posredujejo ob nasilju v družini, obenem pa s kampanjo in priročnikom želijo tudi širši javnosti predstaviti možnosti pomoči v lokalnem okolju.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost.
Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost.
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokratni jezikovni kotiček še diši po martinovem in si prepeva Brajkovo "... v naši kantini smo zmeri kontjenti ...". Pesem je osvojila vso Slovenijo, toda, ali res vsi Slovenci vedo, kaj je kantina? Naši mladi dialektologi so raziskali, katere narečne izraze še uporabljamo za klet.
Tokratni jezikovni kotiček še diši po martinovem in si prepeva Brajkovo "... v naši kantini smo zmeri kontjenti ...". Pesem je osvojila vso Slovenijo, toda, ali res vsi Slovenci vedo, kaj je kantina? Naši mladi dialektologi so raziskali, katere narečne izraze še uporabljamo za klet.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na robovih je zadnje izdano delo Elene Ferrante, skrivnostne italijanske avtorice zdaj že kultnega Neapeljskega cikla. Bralci ga najbolj poznamo po Genialni prijateljici, prvem izmed štirih romanov o Eleni in Lili, po katerem so posneli tudi serijo nadaljevank. Tokrat je Ferrante napisala štiri eseje, v katerih opisuje, kako je začela pisati, kdo in katera dela so ji bila navdih in kaj pisanje zanjo, ali pa zanj, sploh je. Tudi če njene identitete ne poznamo, nas je v svojih esejih seznanila s svojim svetom bolj, kot nas z njim seznani marsikateri avtor čigar identiteto poznamo.
Na robovih je zadnje izdano delo Elene Ferrante, skrivnostne italijanske avtorice zdaj že kultnega Neapeljskega cikla. Bralci ga najbolj poznamo po Genialni prijateljici, prvem izmed štirih romanov o Eleni in Lili, po katerem so posneli tudi serijo nadaljevank. Tokrat je Ferrante napisala štiri eseje, v katerih opisuje, kako je začela pisati, kdo in katera dela so ji bila navdih in kaj pisanje zanjo, ali pa zanj, sploh je. Tudi če njene identitete ne poznamo, nas je v svojih esejih seznanila s svojim svetom bolj, kot nas z njim seznani marsikateri avtor čigar identiteto poznamo.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.
Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.
V tokratni oddaji Sami naši bomo spoznali Moniko Vidović, katere otroštvo je zaznamovalo čakanje na državljanstvo in iskanje občutka pripadnosti. Z Alešem Jermanom, vodjo sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve, bomo spregovorili o postopkih, izzivih in organizaciji, ki tujcem odpirajo pot do slovenskega državljanstva. Ob koncu pa bomo prisluhnili Tamari Zablocki, sodelavki SOS telefona za ženske žrtve nasilja, ki povezuje izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije ter opozarja, da nasilje ne pozna meja.
V tokratni oddaji Sami naši bomo spoznali Moniko Vidović, katere otroštvo je zaznamovalo čakanje na državljanstvo in iskanje občutka pripadnosti. Z Alešem Jermanom, vodjo sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve, bomo spregovorili o postopkih, izzivih in organizaciji, ki tujcem odpirajo pot do slovenskega državljanstva. Ob koncu pa bomo prisluhnili Tamari Zablocki, sodelavki SOS telefona za ženske žrtve nasilja, ki povezuje izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije ter opozarja, da nasilje ne pozna meja.
Arhiv ni le prašno skladišče map in fasciklov. Arhiv ni le varuh listin, temveč prepletena ustanova, ki raziskuje, razstavlja, povezuje in ustvarja prihodnost iz spomina. Arhiv Republike Slovenije letos praznuje 80 let delovanja – in ob tem dokazuje, da je veliko več kot le zbirka dokumentov. V njegovih prostorih se skriva zgodovinski spomin naroda – zapisi, ki pripovedujejo našo preteklost in pomagajo razumeti sedanjost. Ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije v Glasovih svetov gostimo namestnika direktorja Arhiva RS dr. Gregorja Jenuša. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.
Arhiv ni le prašno skladišče map in fasciklov. Arhiv ni le varuh listin, temveč prepletena ustanova, ki raziskuje, razstavlja, povezuje in ustvarja prihodnost iz spomina. Arhiv Republike Slovenije letos praznuje 80 let delovanja – in ob tem dokazuje, da je veliko več kot le zbirka dokumentov. V njegovih prostorih se skriva zgodovinski spomin naroda – zapisi, ki pripovedujejo našo preteklost in pomagajo razumeti sedanjost. Ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije v Glasovih svetov gostimo namestnika direktorja Arhiva RS dr. Gregorja Jenuša. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Rolant Jones is a Welshman living in the northeast of Slovenia in the municipality of Rogašovci. A Goričko man from Wales! Rolant has no regrets about coming to Slovenia, he just wishes he made the decision sooner. Tune in to hear more about Rolant's connection to Slovenian rugby, his house renovation experience, his personal connection with George Michael, and more... Rolant's music choice: George Michael - "Waiting (Reprise)". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=ijzKZXjVV28&list=RDijzKZXjVV28&start_radio=1
Rolant Jones is a Welshman living in the northeast of Slovenia in the municipality of Rogašovci. A Goričko man from Wales! Rolant has no regrets about coming to Slovenia, he just wishes he made the decision sooner. Tune in to hear more about Rolant's connection to Slovenian rugby, his house renovation experience, his personal connection with George Michael, and more... Rolant's music choice: George Michael - "Waiting (Reprise)". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=ijzKZXjVV28&list=RDijzKZXjVV28&start_radio=1
Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.
Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.
Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.