Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.
Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.
Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina
Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina
Srednja leta so čas, ko začnemo tako ženske kot moški opažati prve večje telesne spremembe. Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zbudili z mislijo: »Je to to? Je to vse, kar lahko pričakujem od življenja?« Podobna vprašanja so pogosto začetek tako imenovane krize srednjih let, časa velikih sprememb, notranjih dvomov in iskanja novega smisla. Je to res kriza – ali zgolj priložnost, da začnemo novo poglavje? O tem se bomo pogovarjali s strokovnjaki, prisluhnili pa bomo tudi izkušnjam posameznikov – igralcu Ranku Babiću in Vesna Cetinski, ki je o tem obdobju življenja napisala tudi knjigo. Hormonsko ravnovesje se postopno spreminja in pri ženskah se začne menopavza. Kaj vse to obdobje odnaša in kaj prinaša, kako pomembna je podpora partnerja, družine in širše okolice nam bo povedala specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc. O poti iz krize in kako na novo opredeliti smisel svojega obstoja v tem obdobju, pa bo spregovoril psihoterapevt Peter Topić.
Srednja leta so čas, ko začnemo tako ženske kot moški opažati prve večje telesne spremembe. Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zbudili z mislijo: »Je to to? Je to vse, kar lahko pričakujem od življenja?« Podobna vprašanja so pogosto začetek tako imenovane krize srednjih let, časa velikih sprememb, notranjih dvomov in iskanja novega smisla. Je to res kriza – ali zgolj priložnost, da začnemo novo poglavje? O tem se bomo pogovarjali s strokovnjaki, prisluhnili pa bomo tudi izkušnjam posameznikov – igralcu Ranku Babiću in Vesna Cetinski, ki je o tem obdobju življenja napisala tudi knjigo. Hormonsko ravnovesje se postopno spreminja in pri ženskah se začne menopavza. Kaj vse to obdobje odnaša in kaj prinaša, kako pomembna je podpora partnerja, družine in širše okolice nam bo povedala specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc. O poti iz krize in kako na novo opredeliti smisel svojega obstoja v tem obdobju, pa bo spregovoril psihoterapevt Peter Topić.
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Začenja se nova sezona zimske rekreacije, zato smo v tokratni turistični oddaji preverili, kako so v slovenskih smučarskih centrih pripravljeni nanjo; govorili smo tudi o naložbah in se ustavili pri enotni vseslovenski tekaški karti. Zanimalo nas je še, kdo so gostje, ki obiščejo slovenska smučišča, in kako se razvija celoletni turizem. Seveda ni manjkal potopisni klepet, zadnjih nekaj tednov potujemo s simpatičnim parom Simono in Juretom, ki nam odkrivata čare enoletnega potovanja po svetu.
Začenja se nova sezona zimske rekreacije, zato smo v tokratni turistični oddaji preverili, kako so v slovenskih smučarskih centrih pripravljeni nanjo; govorili smo tudi o naložbah in se ustavili pri enotni vseslovenski tekaški karti. Zanimalo nas je še, kdo so gostje, ki obiščejo slovenska smučišča, in kako se razvija celoletni turizem. Seveda ni manjkal potopisni klepet, zadnjih nekaj tednov potujemo s simpatičnim parom Simono in Juretom, ki nam odkrivata čare enoletnega potovanja po svetu.
V Radijski kuhinji smo tokrat pripravili tolminsko friko z dodatkom čebule – preprosto, a okusno jed iz Posočja. Spoznali smo tradicijo priprave frike v tem delu Slovenije ter pogledali, katere podobne jedi najdemo tudi drugod po svetu.
V Radijski kuhinji smo tokrat pripravili tolminsko friko z dodatkom čebule – preprosto, a okusno jed iz Posočja. Spoznali smo tradicijo priprave frike v tem delu Slovenije ter pogledali, katere podobne jedi najdemo tudi drugod po svetu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.
Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.
Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.
Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.
NEGA BOŽIČNE ZVEZDE V domovih bodo v teh dneh poglede pritegovale zveste spremljevalke praznikov, božične zvezde. Izvorno je lepotica v obliko do pet metrov velikega grma rasla v Mehiki, zato potrebuje nekoliko več nege, predvsem pravilno zalivanje. Ohranimo jo lahko več let. VPRAŠANJA GLEDALCEV Tokrat Vanes Husić, Sebastjan Lipar in Gorazd Mauer med drugim odgovarjajo gospe Janji, gospodu Matjažu in gospe Dragici. Zanimala jih je oskrba ameriških borovnic jeseni, zakaj propadejo korenine hibiskusa in kako zasaditi bregove potoka. NA OBISKU PRESAJAMO ORHIDEJE V mesečni rubriki Z Gaio na obisku spoznamo Urško Kren in njeno zanimanje za orhideje, ki se je porodilo iz nerodnosti. Z Nevenko Breznik Beton bosta očistili posušene korenine, nato pa presadili in zalili te priljubljene tropske lepotice. ADVENTNO OKRASJE K sreči so letos smernice adventne dekoracije povsem v duhu recikliranja. Ponovno uporabimo okraske in materiale iz prejšnjih let. Tako ni nič narobe oz. je moderno, da so na aranžmaju štiri različne sveče. Ogledamo si nekaj predlogov dr. Sabine Šegula.
NEGA BOŽIČNE ZVEZDE V domovih bodo v teh dneh poglede pritegovale zveste spremljevalke praznikov, božične zvezde. Izvorno je lepotica v obliko do pet metrov velikega grma rasla v Mehiki, zato potrebuje nekoliko več nege, predvsem pravilno zalivanje. Ohranimo jo lahko več let. VPRAŠANJA GLEDALCEV Tokrat Vanes Husić, Sebastjan Lipar in Gorazd Mauer med drugim odgovarjajo gospe Janji, gospodu Matjažu in gospe Dragici. Zanimala jih je oskrba ameriških borovnic jeseni, zakaj propadejo korenine hibiskusa in kako zasaditi bregove potoka. NA OBISKU PRESAJAMO ORHIDEJE V mesečni rubriki Z Gaio na obisku spoznamo Urško Kren in njeno zanimanje za orhideje, ki se je porodilo iz nerodnosti. Z Nevenko Breznik Beton bosta očistili posušene korenine, nato pa presadili in zalili te priljubljene tropske lepotice. ADVENTNO OKRASJE K sreči so letos smernice adventne dekoracije povsem v duhu recikliranja. Ponovno uporabimo okraske in materiale iz prejšnjih let. Tako ni nič narobe oz. je moderno, da so na aranžmaju štiri različne sveče. Ogledamo si nekaj predlogov dr. Sabine Šegula.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.
V visokogorju na debelino snežne odeje bolj kot sama temperatura ozračja vpliva količina padavin, ker je v primerjavi z nižjimi nadmorskimi višinami tam skoraj vedno dovolj hladno, da sneži. V nižinah pa je eden pomembnejših faktorjev temperatura ozračja. V Jutranji vremenski fronti nas klinatolog Gregor Vertačnik z ARSO popelje po prostorski pestrosti snežne odeje, ki se iz leta v leto tanjša, njeno trajanje pa je prav tako krajše.
V visokogorju na debelino snežne odeje bolj kot sama temperatura ozračja vpliva količina padavin, ker je v primerjavi z nižjimi nadmorskimi višinami tam skoraj vedno dovolj hladno, da sneži. V nižinah pa je eden pomembnejših faktorjev temperatura ozračja. V Jutranji vremenski fronti nas klinatolog Gregor Vertačnik z ARSO popelje po prostorski pestrosti snežne odeje, ki se iz leta v leto tanjša, njeno trajanje pa je prav tako krajše.
Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.
Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.
Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Prazgodovinske skupnosti so z natančno postavljenimi kamni in zapletenimi suhozidnimi sistemi v obliki lijaka usmerjale divje živali. Suhozidna gradnja je ena najstarejših tehnik urejanja prostora na svetu. V Sloveniji jo najdemo na Krasu, v Istri, Vipavski dolini, Brkinih in na Gorenjskem, povsod, kjer so ljudje iz kamna ustvarili krajino.
Prazgodovinske skupnosti so z natančno postavljenimi kamni in zapletenimi suhozidnimi sistemi v obliki lijaka usmerjale divje živali. Suhozidna gradnja je ena najstarejših tehnik urejanja prostora na svetu. V Sloveniji jo najdemo na Krasu, v Istri, Vipavski dolini, Brkinih in na Gorenjskem, povsod, kjer so ljudje iz kamna ustvarili krajino.
Iz podatkov aerolaserskega skeniranja Slovenije sta slovenska raziskovalca dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec na Krasu našla nekaj, česar nista pričakovala. Pod površjem so se na videz naključne kamnite črte izkazale za kilometre dolge pasti za divjad.
Iz podatkov aerolaserskega skeniranja Slovenije sta slovenska raziskovalca dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec na Krasu našla nekaj, česar nista pričakovala. Pod površjem so se na videz naključne kamnite črte izkazale za kilometre dolge pasti za divjad.
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.
Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.
Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.
Danes predstavljamo zgodovinski roman Dragana Potočnika MORPORUK – o Mariboru leta 1532, ko je bilo mesto pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Knjiga je izšla pri založbi Pivec. September leta 1532. Turki so pred vrati Maribora. Vodi jih sam Sulejman Veličastni. Z vidika zgodovine človeštva je to mimobežna epizoda. Za ljudi, ki so bili tam, pa je ta dogodek neskončno več. In prav o njih piše Dragan Potočnik … Ne v črno-beli maniri zgodb o junakih in strahopetcih, ljubezni in sovraštvu ter zvestobi in izdaji. Potočnik svojim junakom dovoli, da so ljudje. Kajti naj bodo na tej ali oni strani zidu, vsi so del iste zgodbe. Zgodbe, ki je iz zornega kota zgodovine človeštva epizoda, zanje pa neskončno več; zgodbe, ki je večna, vedno ista in vselej drugačna, predvsem pa brez izjeme kompleksna in večplastna. Ker »sovraštvo, ki ga gojimo, ni vedno naše lastno. Včasih ga podedujemo. In morda ga lahko tudi odložimo.« Pisateljski in raziskovalski eros napolnjujeta tudi strani Potočnikovega romana Morporuk. Turško obleganje Maribora, ki se je dogajalo leta 1532, petsto let kasneje pa smo ga malodane pozabili, je avtor raziskal do podrobnosti, a ne samo zato, da bi nam predočil njegovo kronologijo.
Danes predstavljamo zgodovinski roman Dragana Potočnika MORPORUK – o Mariboru leta 1532, ko je bilo mesto pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Knjiga je izšla pri založbi Pivec. September leta 1532. Turki so pred vrati Maribora. Vodi jih sam Sulejman Veličastni. Z vidika zgodovine človeštva je to mimobežna epizoda. Za ljudi, ki so bili tam, pa je ta dogodek neskončno več. In prav o njih piše Dragan Potočnik … Ne v črno-beli maniri zgodb o junakih in strahopetcih, ljubezni in sovraštvu ter zvestobi in izdaji. Potočnik svojim junakom dovoli, da so ljudje. Kajti naj bodo na tej ali oni strani zidu, vsi so del iste zgodbe. Zgodbe, ki je iz zornega kota zgodovine človeštva epizoda, zanje pa neskončno več; zgodbe, ki je večna, vedno ista in vselej drugačna, predvsem pa brez izjeme kompleksna in večplastna. Ker »sovraštvo, ki ga gojimo, ni vedno naše lastno. Včasih ga podedujemo. In morda ga lahko tudi odložimo.« Pisateljski in raziskovalski eros napolnjujeta tudi strani Potočnikovega romana Morporuk. Turško obleganje Maribora, ki se je dogajalo leta 1532, petsto let kasneje pa smo ga malodane pozabili, je avtor raziskal do podrobnosti, a ne samo zato, da bi nam predočil njegovo kronologijo.
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.
V nedeljo se bo začel adventni čas, čas pričakovanja. V tokratni jezikovni rubriki nam bo dr. Jožica Škofic, dialektologinja in predavateljica na FHŠ UP, predstavila različne narečne izraze, s katerimi v Sloveniji poimenujemo advent.
V nedeljo se bo začel adventni čas, čas pričakovanja. V tokratni jezikovni rubriki nam bo dr. Jožica Škofic, dialektologinja in predavateljica na FHŠ UP, predstavila različne narečne izraze, s katerimi v Sloveniji poimenujemo advent.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
V tokratni TV kliniki govorimo o zobnih vsadkih – sodobni rešitvi, ki lajša nevšečnosti, kot so manjkajoč zob, izguba nekaj ali celo vseh zob. Zobni vsadki pa niso namenjeni le mlajšim, temveč so lahko dobra rešitev tudi za starejše.
Pokojninska reforma že letos prinaša prve spremembe! Upokojenci bodo že z novembrsko pokojnino prejeli zimski dodatek v višini 150 evrov. V letu 2026 bodo sledili ukrepi, namenjeni najranljivejšim, med katerimi so višje invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Glavne spremembe pa se bodo začele uvajati leta 2028 in bodo postopoma zaživele do leta 2035. Kaj vse bo vplivalo na višino pokojnine, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini 26. novembra 2025 ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Pokojninska reforma že letos prinaša prve spremembe! Upokojenci bodo že z novembrsko pokojnino prejeli zimski dodatek v višini 150 evrov. V letu 2026 bodo sledili ukrepi, namenjeni najranljivejšim, med katerimi so višje invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Glavne spremembe pa se bodo začele uvajati leta 2028 in bodo postopoma zaživele do leta 2035. Kaj vse bo vplivalo na višino pokojnine, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini 26. novembra 2025 ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Bicycles, trains, and walking... That's how Colin Tueck, a German in Old Ljubljana gets around. He lives between Ljubljana and Brussels. He says more people cycle in Brussels, but adds that using his bicycle in and around Ljubljana is more enjoyable... Colin moved to Ljubljana because of love. He's been here for 15 years now. He would like to see more frequent and faster trains in Slovenia, and wishes for Slovenians to lose their inferiority complex. Join us for a walk in Ljubljana and a sit down for some of his homemade kombucha ;) Colin's music choice: Kasalla - "Alle Jläser huh". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=-S2QB1emWZo&list=RD-S2QB1emWZo&start_radio=1
Bicycles, trains, and walking... That's how Colin Tueck, a German in Old Ljubljana gets around. He lives between Ljubljana and Brussels. He says more people cycle in Brussels, but adds that using his bicycle in and around Ljubljana is more enjoyable... Colin moved to Ljubljana because of love. He's been here for 15 years now. He would like to see more frequent and faster trains in Slovenia, and wishes for Slovenians to lose their inferiority complex. Join us for a walk in Ljubljana and a sit down for some of his homemade kombucha ;) Colin's music choice: Kasalla - "Alle Jläser huh". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=-S2QB1emWZo&list=RD-S2QB1emWZo&start_radio=1
V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki.
V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki.
Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
Sto let od vselitve v Oražnov dom, ki ga je skupaj z vsem svojim imetjem ljubljanski Medicinski fakulteti zapustil veliki humanist, domoljub, zdravnik in dobrotnik dr. Ivan Oražen.
Sto let od vselitve v Oražnov dom, ki ga je skupaj z vsem svojim imetjem ljubljanski Medicinski fakulteti zapustil veliki humanist, domoljub, zdravnik in dobrotnik dr. Ivan Oražen.
Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.
Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ena od posebnosti, ki jo Bled ponuja obiskovalcem, je vožnja s kočijo. Ta nekoč sicer običajni način lokalnega prevoza se je ohranil kot odsev časa v od nekdaj prestižni turistični veljavi Bleda. In blejski fijakarji, ki to obrt dedujejo, so živa vez preteklosti s sedanjostjo. Noemi Israel je tržaška umetnica, zaljubljena v mačke. Ta bitja so njeni življenjski spremljevalci in najljubši motiv njenih del – slik, fotografij, miniatur. Komplet tarot kart je želela posvetiti mačkam, ker so predvsem v srednjem veku te ljubke živali zlorabljali in jih imeli za hudičeve zaveznice. Ime Mezőhegyes je že dve stoletji neločljivo povezano s konji in konjerejo. Cesarsko-kraljevo žrebčarno je ustanovil cesar Jožef II. To je bila prva državna kobilarna na Madžarskem in tudi v celotni monarhiji. Danes deluje kot vzorčna kmetija, kmetijskim proizvajalcem predstavlja rešitve, ki so izjemne ne samo v državi, ampak tudi v Evropi. V letošnjem letu svet obeležuje 80-letnico konca druge svetovne vojne. Milijoni žrtev v bitkah, taboriščih in zaporih so opomin človeštvu. V spomin na svetlo človečnost v temi vojne pa slovenski muzeji vzdržujejo in javnosti predstavljajo še redke originalne partizanske bolnice sredi globokih gozdov, ki so ohranile pri življenju tisoče ljudi. Konec 19. stoletja je eden od frankovskih proizvajalcev sploščil bakreno žico in z njo okrasil božično drevo. Tako je prva industrijsko izdelana božična lameta ali girlanda začela svoj zmagoslavni pohod po svetu, proizvajalci na Srednjem Frankovskem pa so postali prvi mednarodni dekoraterji božičnih dreves.
Ena od posebnosti, ki jo Bled ponuja obiskovalcem, je vožnja s kočijo. Ta nekoč sicer običajni način lokalnega prevoza se je ohranil kot odsev časa v od nekdaj prestižni turistični veljavi Bleda. In blejski fijakarji, ki to obrt dedujejo, so živa vez preteklosti s sedanjostjo. Noemi Israel je tržaška umetnica, zaljubljena v mačke. Ta bitja so njeni življenjski spremljevalci in najljubši motiv njenih del – slik, fotografij, miniatur. Komplet tarot kart je želela posvetiti mačkam, ker so predvsem v srednjem veku te ljubke živali zlorabljali in jih imeli za hudičeve zaveznice. Ime Mezőhegyes je že dve stoletji neločljivo povezano s konji in konjerejo. Cesarsko-kraljevo žrebčarno je ustanovil cesar Jožef II. To je bila prva državna kobilarna na Madžarskem in tudi v celotni monarhiji. Danes deluje kot vzorčna kmetija, kmetijskim proizvajalcem predstavlja rešitve, ki so izjemne ne samo v državi, ampak tudi v Evropi. V letošnjem letu svet obeležuje 80-letnico konca druge svetovne vojne. Milijoni žrtev v bitkah, taboriščih in zaporih so opomin človeštvu. V spomin na svetlo človečnost v temi vojne pa slovenski muzeji vzdržujejo in javnosti predstavljajo še redke originalne partizanske bolnice sredi globokih gozdov, ki so ohranile pri življenju tisoče ljudi. Konec 19. stoletja je eden od frankovskih proizvajalcev sploščil bakreno žico in z njo okrasil božično drevo. Tako je prva industrijsko izdelana božična lameta ali girlanda začela svoj zmagoslavni pohod po svetu, proizvajalci na Srednjem Frankovskem pa so postali prvi mednarodni dekoraterji božičnih dreves.
Predstavljamo zgodbo dveh posvojenih hrtov, ki v skupnem ljubečem domu drug drugemu nudita podporo in se dopolnjujeta. Odkrivamo svet jamskih kobilic. Predstavljamo pasmo nemški kratkodlaki ptičar. Svetujemo, na kaj pomislimo, če si želimo kot družinskega člana omisliti ptičjega pajka. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Predstavljamo zgodbo dveh posvojenih hrtov, ki v skupnem ljubečem domu drug drugemu nudita podporo in se dopolnjujeta. Odkrivamo svet jamskih kobilic. Predstavljamo pasmo nemški kratkodlaki ptičar. Svetujemo, na kaj pomislimo, če si želimo kot družinskega člana omisliti ptičjega pajka. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V teh temačnih jesenskih dneh ponavljamo oddajo o očem skriti energiji – o elektriki in elektrifikaciji Slovenije. Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica in tako rekoč za vedno pregnala temo z naših domov. Kmalu so z elektiko tudi poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.
V teh temačnih jesenskih dneh ponavljamo oddajo o očem skriti energiji – o elektriki in elektrifikaciji Slovenije. Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica in tako rekoč za vedno pregnala temo z naših domov. Kmalu so z elektiko tudi poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.
Smučarska sezona je pred vrati, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice ob pol enih govorili o pripravi in vzdrževanju smučarske opreme.
Smučarska sezona je pred vrati, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice ob pol enih govorili o pripravi in vzdrževanju smučarske opreme.
V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.
V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.
Družba raste in napreduje tudi zaradi ljudi, ki ji nastavljajo ogledalo. Ravno zaradi teh pronicljivih posameznikov konstruktivne in tehtne kritike ne ostajajo skrite nekje v kotičku, temveč pri prejemnikih sporočila sprožijo tudi proces samorefleksije in ovrednotenje družbenega stanja, v katerem živimo in delujemo, v najbolj idealnih scenarijih pa postanejo tudi katalizator za spremembe. V tej Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o treh konkretnih žanrih družbenega komentarja: radijska glosa, časopisni vizualni komentar in televizijska satirična oddaja ter kako se ustvarjalci teh lotevajo svojega dela in razumejo svojo umeščenost v družbeno tkivo. Vabljeni k poslušanju. - oblikovalec in prejemnik nagrade Prešernovega sklada Tomato Košir; - radijski sodelavec s Prvega programa, kjer ustvarja oddaje za Dokumentarno-feljtonsko uredništvo, in z Drugega programa, kjer že 25 let piše Zapise iz močvirja, Marko Radmilovič; - glasbenik in tekstopisec Igor Bračič iz dueta Slon in Sadež ter ekipe Kaj dogaja na TV Slovenija; - doc.dr. Jernej Kaluža s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja; - asist. Robert Bobnič s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja.
Družba raste in napreduje tudi zaradi ljudi, ki ji nastavljajo ogledalo. Ravno zaradi teh pronicljivih posameznikov konstruktivne in tehtne kritike ne ostajajo skrite nekje v kotičku, temveč pri prejemnikih sporočila sprožijo tudi proces samorefleksije in ovrednotenje družbenega stanja, v katerem živimo in delujemo, v najbolj idealnih scenarijih pa postanejo tudi katalizator za spremembe. V tej Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo govorili o treh konkretnih žanrih družbenega komentarja: radijska glosa, časopisni vizualni komentar in televizijska satirična oddaja ter kako se ustvarjalci teh lotevajo svojega dela in razumejo svojo umeščenost v družbeno tkivo. Vabljeni k poslušanju. - oblikovalec in prejemnik nagrade Prešernovega sklada Tomato Košir; - radijski sodelavec s Prvega programa, kjer ustvarja oddaje za Dokumentarno-feljtonsko uredništvo, in z Drugega programa, kjer že 25 let piše Zapise iz močvirja, Marko Radmilovič; - glasbenik in tekstopisec Igor Bračič iz dueta Slon in Sadež ter ekipe Kaj dogaja na TV Slovenija; - doc.dr. Jernej Kaluža s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja; - asist. Robert Bobnič s Katedre za kulturologijo ljubljanskega FDV-ja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«