Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje
Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem pogovarjali o enem najuspešnejših športnikov z območja nekdanje Jugoslavije, Draženu Petroviću. Njegova življenjska zgodba je pred kratkim doživela premiero tudi na filmskem platnu. Obiskali smo še predstavitev zbornika »Od Kekca do Houstona«, ki ga je društvo Sava – Društvo Slovencev v Beogradu – izdalo ob 10. obletnici ustanovitve revije Dnevi. Za konec pa poslušajte pogovor z novosadskim pesnikom in pisateljem Bojanom Krivokapićem.
Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem pogovarjali o enem najuspešnejših športnikov z območja nekdanje Jugoslavije, Draženu Petroviću. Njegova življenjska zgodba je pred kratkim doživela premiero tudi na filmskem platnu. Obiskali smo še predstavitev zbornika »Od Kekca do Houstona«, ki ga je društvo Sava – Društvo Slovencev v Beogradu – izdalo ob 10. obletnici ustanovitve revije Dnevi. Za konec pa poslušajte pogovor z novosadskim pesnikom in pisateljem Bojanom Krivokapićem.
Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.
Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.
»Računalniki načeloma vse, kar jim poveš, vzamejo dobesedno in se vedno držijo navodil. Tako lahko na podatkih, ki si jih ti izbral, vse dela prav, ko pa to spustiš v resnični svet, pa kar naenkrat dela slabo. Zato je to konstantna bitka. Vedno je treba izboljševati podatke in načine ocenjevanja algoritmov,« pravi Filip Dobranić z Inštituta za novejšo zgodovino, gost tokratne oddaje Glasovi svetov.
»Računalniki načeloma vse, kar jim poveš, vzamejo dobesedno in se vedno držijo navodil. Tako lahko na podatkih, ki si jih ti izbral, vse dela prav, ko pa to spustiš v resnični svet, pa kar naenkrat dela slabo. Zato je to konstantna bitka. Vedno je treba izboljševati podatke in načine ocenjevanja algoritmov,« pravi Filip Dobranić z Inštituta za novejšo zgodovino, gost tokratne oddaje Glasovi svetov.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V tem tednu obeležujemo Teden splošnih knjižnic. Zato bomo v tokratni Radiosferi zavili v eno od njih in preverili, kako knjižničarji spremljajo željo po branju, ki jo imamo ali pa smo jo malce zanemarili. Kakšna sploh je vloga branja v času digitalne dobe? Sogovornik: predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek.
V tem tednu obeležujemo Teden splošnih knjižnic. Zato bomo v tokratni Radiosferi zavili v eno od njih in preverili, kako knjižničarji spremljajo željo po branju, ki jo imamo ali pa smo jo malce zanemarili. Kakšna sploh je vloga branja v času digitalne dobe? Sogovornik: predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ob koncu septembra je minilo 120 let od rojstva prevajalca, urednika in politika Edvarda Kocbeka. Ob okrogli obletnici se je spomin nanj vrnil tudi kot tema maturitetnega eseja, saj je njegova zbirka novel »Strah in pogum« poleg Jančarjevega dela »In ljubezen tudi« temeljno gradivo za razmislek na tokratno maturitetno temo »Človek na razpotjih časa«. Več o tem pa v oddaji Poglobljeno s Petrom Kovačičem Peršinom, ki je svoj razmislek Kocbekovem delu namenil maturantom Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru.
Ob koncu septembra je minilo 120 let od rojstva prevajalca, urednika in politika Edvarda Kocbeka. Ob okrogli obletnici se je spomin nanj vrnil tudi kot tema maturitetnega eseja, saj je njegova zbirka novel »Strah in pogum« poleg Jančarjevega dela »In ljubezen tudi« temeljno gradivo za razmislek na tokratno maturitetno temo »Človek na razpotjih časa«. Več o tem pa v oddaji Poglobljeno s Petrom Kovačičem Peršinom, ki je svoj razmislek Kocbekovem delu namenil maturantom Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Lignano Pineta in Lignano Sabbiadoro sta bila sredi prejšnjega stoletja arhitekturni laboratorij, učilnica za novi rod furlanskih arhitektov. Nežna čipka, od nekdaj odporna proti močnemu soncu in vetrovom, se s svojimi vzorci zliva s krajino otoka Paga. Franz Tröger je študij glasbe in kompozicije dokončal v Münchnu in igra na vsaj pol ducata inštrumentov, njegovo srce pa zares bije za mehansko škatlico z ročico in luknjanimi karticami. Z njo je nastopal celo v punkovski zasedbi. Nad mestom ob Tisi se je dvignilo 120 pilotov toplozračnih balonov iz enaintridesetih držav, med njimi so bili tudi slovenski tekmovalci.
Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvaladajo po starih postopkih in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov in njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu.
Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvaladajo po starih postopkih in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov in njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu.
Temperature so nas prejšnji teden spomnile, da je zima blizu, da se bližajo tudi prazniki, pa nas že nekaj časa spominjajo trgovci. To pa je tudi čas, da pomislimo, kako bomo poskrbeli za sobne rastline, ki nam polepšajo praznike ob koncu leta. Ena takih je zagotovo božična zvezda, ki potrebuje posebej skrbno nego, tu pa so še božični kaktusi in amarilis. kako poskrbeti za njih, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Miša Pušenjak v oddaji Sejemo nasvete.
Temperature so nas prejšnji teden spomnile, da je zima blizu, da se bližajo tudi prazniki, pa nas že nekaj časa spominjajo trgovci. To pa je tudi čas, da pomislimo, kako bomo poskrbeli za sobne rastline, ki nam polepšajo praznike ob koncu leta. Ena takih je zagotovo božična zvezda, ki potrebuje posebej skrbno nego, tu pa so še božični kaktusi in amarilis. kako poskrbeti za njih, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Miša Pušenjak v oddaji Sejemo nasvete.
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem jugu
Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem jugu
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti obeležili mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojsko slikanje v biomedicini, ki jo bo hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike povzel tudi v tokratnem pogovoru v našem studiu. FOTO: Z optično koherenčno tomografijo zajeta slika žilja, kjer barve nakazujejo nasičenost s kisikom VIR: IJS
Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti obeležili mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojsko slikanje v biomedicini, ki jo bo hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike povzel tudi v tokratnem pogovoru v našem studiu. FOTO: Z optično koherenčno tomografijo zajeta slika žilja, kjer barve nakazujejo nasičenost s kisikom VIR: IJS
Zagotovo je v preteklih dneh v Sloveniji odmevala odločitev goriškega občinskega sveta, da Benitu Mussoliniju ne odvzame naziva častnega občana. Kako so polemiko spremljali naši rojaki v Furlaniji Julijski krajini? V Trstu so obeležili 50-letnico Slovenskega raziskovalnega inštituta, na zadnji novembrski dan bo odprtje tradicionalnega Miklavževega sejma. Na isti dan pa bo v Gorici zaživel Andrejev sejem.
Zagotovo je v preteklih dneh v Sloveniji odmevala odločitev goriškega občinskega sveta, da Benitu Mussoliniju ne odvzame naziva častnega občana. Kako so polemiko spremljali naši rojaki v Furlaniji Julijski krajini? V Trstu so obeležili 50-letnico Slovenskega raziskovalnega inštituta, na zadnji novembrski dan bo odprtje tradicionalnega Miklavževega sejma. Na isti dan pa bo v Gorici zaživel Andrejev sejem.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Najprej smo preverili, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk. V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij. Šli smo do vzrejališča bikov v Kromberku, ki letost praznuje 50-letnico svojega delovanja. Govorili bomo o Prašičji kugi, ki je prisotna po celi Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v Italiji, ki je med najbolj ogroženimi in kako se varujemo prihoda tega virusa k nam. Slišali boste, kakšno je stanje v kmetijstvu v Ukrajini, kjer še divja vojna. Za konec pa vam bomo predstavili dokumentarni film o žbrinci. Če ne veste, kaj to je, počakajte do konca oddaje.
Najprej smo preverili, kakšna je bila letošnja oljkarska sezona, kako je zadovoljna stroka, oljkarji, oljarji, kako je bilo v Slovenski Istri, na goriškem, kakšen je nov trend obiranja oljk. V Idrijskih Krnicah smo obiskali Hiško na griču, šli v bunkerje iz druge svetovne vojne ter do dveh sirarskih kmetij. Šli smo do vzrejališča bikov v Kromberku, ki letost praznuje 50-letnico svojega delovanja. Govorili bomo o Prašičji kugi, ki je prisotna po celi Evropi, razen v Avstriji in Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je stanje v Italiji, ki je med najbolj ogroženimi in kako se varujemo prihoda tega virusa k nam. Slišali boste, kakšno je stanje v kmetijstvu v Ukrajini, kjer še divja vojna. Za konec pa vam bomo predstavili dokumentarni film o žbrinci. Če ne veste, kaj to je, počakajte do konca oddaje.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.
V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.
Dobro uro in pol vožnje iz Ljubljane se blizu avstrijske meje v občini Kungota nahaja Izletniška kmetija Leber. Posestvo obdano z vinogradi ter na vrhu sosednjega grička moderno obnovljena hiša iz leta 1624 - najnovejša ponudba družine Leber, ki se sicer s turizmom na podeželju ukvarja že več kot tri desetletja.
Dobro uro in pol vožnje iz Ljubljane se blizu avstrijske meje v občini Kungota nahaja Izletniška kmetija Leber. Posestvo obdano z vinogradi ter na vrhu sosednjega grička moderno obnovljena hiša iz leta 1624 - najnovejša ponudba družine Leber, ki se sicer s turizmom na podeželju ukvarja že več kot tri desetletja.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Kaj je v življenju zares pomembno? Veliki, prelomni dogodki, ki nam za vedno spremenijo življenje, vsakodnevni trenutki, ki nas razveselijo brez pravega razloga, ali trenutki povezanosti z vsemi, ki jih imamo radi? O tem se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z zanimivimi sogovorniki, posamezniki, ki jim je življenje prineslo veliko lepih trenutkov, a tudi bolečih ni manjkalo. Prva gostja bo Saša Einsiedler, dolgoletna televizijska in radijska voditeljica, danes pa uspešna poslovna ženska, predavateljica in učiteljica javnega nastopanja, predvsem pa ženska, ki je v vsakem padcu znala videti tudi priložnost za svojo rast. O iskanju smisla življenja in tudi trpljenja, o tem, kaj nas žene naprej, kdaj življenje izgubi smisel in kateri trenutki res štejejo, bo spregovoril dr. Sebastjan Kristovič, ki je doktoriral iz logoterapije in je avtor več knjig. Kako še zaupati življenju in ga imeti rad, ko izgubiš ljubljenega otroka, nam bo zaupala Monika Podpečan, ki je novo motivacijo po boleči izgubi sina našla v ustvarjanju in pristnosti medčloveških odnosov. Kako je v svojih željah in postavljanju ciljev treba slediti sebi, nam bo razkrila Aleksandra Veble, ženska, ki zajema življenje z veliko žlico. Svoje pestre in zanimive življenjske izkušnje je zapisala v številnih knjigah. Veliko lepega nam lahko prinese tudi umetnost, zato bomo v rubriki Ah, ta splet! izvedeli, kako jo danes lahko ustvarimo z umetno inteligenco, kot vedno pa bomo oddajo končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
Kaj je v življenju zares pomembno? Veliki, prelomni dogodki, ki nam za vedno spremenijo življenje, vsakodnevni trenutki, ki nas razveselijo brez pravega razloga, ali trenutki povezanosti z vsemi, ki jih imamo radi? O tem se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z zanimivimi sogovorniki, posamezniki, ki jim je življenje prineslo veliko lepih trenutkov, a tudi bolečih ni manjkalo. Prva gostja bo Saša Einsiedler, dolgoletna televizijska in radijska voditeljica, danes pa uspešna poslovna ženska, predavateljica in učiteljica javnega nastopanja, predvsem pa ženska, ki je v vsakem padcu znala videti tudi priložnost za svojo rast. O iskanju smisla življenja in tudi trpljenja, o tem, kaj nas žene naprej, kdaj življenje izgubi smisel in kateri trenutki res štejejo, bo spregovoril dr. Sebastjan Kristovič, ki je doktoriral iz logoterapije in je avtor več knjig. Kako še zaupati življenju in ga imeti rad, ko izgubiš ljubljenega otroka, nam bo zaupala Monika Podpečan, ki je novo motivacijo po boleči izgubi sina našla v ustvarjanju in pristnosti medčloveških odnosov. Kako je v svojih željah in postavljanju ciljev treba slediti sebi, nam bo razkrila Aleksandra Veble, ženska, ki zajema življenje z veliko žlico. Svoje pestre in zanimive življenjske izkušnje je zapisala v številnih knjigah. Veliko lepega nam lahko prinese tudi umetnost, zato bomo v rubriki Ah, ta splet! izvedeli, kako jo danes lahko ustvarimo z umetno inteligenco, kot vedno pa bomo oddajo končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Podjetje Prost prostor je pred 33 leti začelo z reklamnimi napisi in se nato specializiralo za izdelavo prezračevalnih fasadnih sistemov. Danes ta segment predstavlja kar 85 odstotkov proizvodnje. Podjetje je sicer nastalo iz Reklamnega studia, katerega korenine segajo v leto 1993. Svojo vizijo pa nadgrajujejo v turizmu. Zaposlujejo predvsem tehnične kadre, po zgledu iz Avstrije pa si želijo, da bi tudi pri nas obstajal specializirani izobraževalni program za izdelovanje reklamnih napisov. Čeprav se gozdarji radi pohvalijo, da so njihove pisarne širni gozdovi, pa se izobraževanje vendarle začenja v učilnicah in nadaljuje na terenu. Z ekipo Vizionarja smo dan preživeli z dijaki na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor.
Podjetje Prost prostor je pred 33 leti začelo z reklamnimi napisi in se nato specializiralo za izdelavo prezračevalnih fasadnih sistemov. Danes ta segment predstavlja kar 85 odstotkov proizvodnje. Podjetje je sicer nastalo iz Reklamnega studia, katerega korenine segajo v leto 1993. Svojo vizijo pa nadgrajujejo v turizmu. Zaposlujejo predvsem tehnične kadre, po zgledu iz Avstrije pa si želijo, da bi tudi pri nas obstajal specializirani izobraževalni program za izdelovanje reklamnih napisov. Čeprav se gozdarji radi pohvalijo, da so njihove pisarne širni gozdovi, pa se izobraževanje vendarle začenja v učilnicah in nadaljuje na terenu. Z ekipo Vizionarja smo dan preživeli z dijaki na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Družili smo se z uspešnimi dvo in štirinožnimi tekmovalci v pasjem frizbiju. Obiskali smo pasje Varstvo psov pri Kitani. Opozarjamo na mladiče vzrejene v »pasjih tovarnah«. Svetujemo, kako izbrati primeren plašček ali pokrivalo za našega psa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Družili smo se z uspešnimi dvo in štirinožnimi tekmovalci v pasjem frizbiju. Obiskali smo pasje Varstvo psov pri Kitani. Opozarjamo na mladiče vzrejene v »pasjih tovarnah«. Svetujemo, kako izbrati primeren plašček ali pokrivalo za našega psa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Upokojeni zdravnik Elko Borko se je rodil v Mariboru dober mesec dni po atentatu na kralja Aleksandra Karadjordjevića, doživel izgnanstvo v Srbijo, kjer je končal osnovno šolo in pred sedemdesetimi leti maturiral in pred petinšestdesetimi sklenil študij medicine v Ljubljani. Deloval je na področju ginekologije in porodništva, bil predstojnik oddelka tedaj še Splošne bolnišnice v Mariboru ter univerzitetni učitelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Še vedno z izjemno energijo vodi Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva.
Upokojeni zdravnik Elko Borko se je rodil v Mariboru dober mesec dni po atentatu na kralja Aleksandra Karadjordjevića, doživel izgnanstvo v Srbijo, kjer je končal osnovno šolo in pred sedemdesetimi leti maturiral in pred petinšestdesetimi sklenil študij medicine v Ljubljani. Deloval je na področju ginekologije in porodništva, bil predstojnik oddelka tedaj še Splošne bolnišnice v Mariboru ter univerzitetni učitelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Še vedno z izjemno energijo vodi Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V tej oddaji smo preverili, kako potujejo mladi. Popotniško združenje Slovenije namreč sodeluje v mednarodnem izobraževalnem projektu, ki temelji na trajnostnem oziroma odgovornem turizmu. Zanimalo nas je tudi, ali znajo mladi izstopiti iz cone udobja, začeli pa smo tudi novo potopisno serijo – tokrat iz Irske …
V tej oddaji smo preverili, kako potujejo mladi. Popotniško združenje Slovenije namreč sodeluje v mednarodnem izobraževalnem projektu, ki temelji na trajnostnem oziroma odgovornem turizmu. Zanimalo nas je tudi, ali znajo mladi izstopiti iz cone udobja, začeli pa smo tudi novo potopisno serijo – tokrat iz Irske …
Priprava domačih testenin je lahko družabni dogodek, zato smo vam v naši radijski kuhinji tokrat zaupali kakšen je klasični recept za domače testenine in kaj točno je pesto. Slišali ste namreč podroben recept za pripravo testenin s pestom iz bučnih semen.
Priprava domačih testenin je lahko družabni dogodek, zato smo vam v naši radijski kuhinji tokrat zaupali kakšen je klasični recept za domače testenine in kaj točno je pesto. Slišali ste namreč podroben recept za pripravo testenin s pestom iz bučnih semen.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V teh hladnih jesenskih dneh se virusi, bakterije in razne okužbe hitro širijo in skorajda ni službenega kolektiva, v katerem zaradi bolezni kdo ne manjka. Bolni se po pomoč včasih odpravijo v bolnišnico – in vzamejo bolniški dopust. Pa je to res dopust? In kako vemo, kdaj gre pri besedi bolnica za osebo ženskega spola, ki potrebuje zdravniško pomoč in kdaj za prostor za zdravljenje bolnikov. Je ženska, ki zboli bolna ali bolana? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V teh hladnih jesenskih dneh se virusi, bakterije in razne okužbe hitro širijo in skorajda ni službenega kolektiva, v katerem zaradi bolezni kdo ne manjka. Bolni se po pomoč včasih odpravijo v bolnišnico – in vzamejo bolniški dopust. Pa je to res dopust? In kako vemo, kdaj gre pri besedi bolnica za osebo ženskega spola, ki potrebuje zdravniško pomoč in kdaj za prostor za zdravljenje bolnikov. Je ženska, ki zboli bolna ali bolana? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Boris Grabrijan ima številna znanja in bogate delovne izkušnje v Sloveniji in tujini. Z dušo in telesom pa je zavezan Beli krajini, kjer je zadnjih 17 let vodil krajinski park Kolpa. Poleg tega je širši javnosti poznan kot dejaven član društva rejcev drobnice, kjer so zaščitili avtohtono ovčjo pasmo belokranjsko pramenko, zdaj načrtuje urediti biografije znanih Belokranjcev in ljudi, ki so pustili pečat v deželi belih brez.
Boris Grabrijan ima številna znanja in bogate delovne izkušnje v Sloveniji in tujini. Z dušo in telesom pa je zavezan Beli krajini, kjer je zadnjih 17 let vodil krajinski park Kolpa. Poleg tega je širši javnosti poznan kot dejaven član društva rejcev drobnice, kjer so zaščitili avtohtono ovčjo pasmo belokranjsko pramenko, zdaj načrtuje urediti biografije znanih Belokranjcev in ljudi, ki so pustili pečat v deželi belih brez.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Najprej bomo obiskali podjetje Prost prostor v Radljah ob Dravi. Njegova zgodba se je začela v kleti z izdelavo reklamnih napisov. V dobrih 30 letih so v podjetju vpeljali visoko tehnologijo in dejavnost razširili še na področje turizma. Zaposlujejo okoli 20 ljudi, ob slovenskem pa delujejo še na avstrijskem, hrvaškem in italijanskem trgu.
Najprej bomo obiskali podjetje Prost prostor v Radljah ob Dravi. Njegova zgodba se je začela v kleti z izdelavo reklamnih napisov. V dobrih 30 letih so v podjetju vpeljali visoko tehnologijo in dejavnost razširili še na področje turizma. Zaposlujejo okoli 20 ljudi, ob slovenskem pa delujejo še na avstrijskem, hrvaškem in italijanskem trgu.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Do 16. novembra so morali delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da zaposleni v času upravičenih odsotnosti in izrabe počitka ne bodo na razpolago delodajalcu. Ker tovrstne prakse v Sloveniji še ni, bo na začetku izvajanja veliko negotovosti, opozarjajo v gospodarstvu. Inšpektorji bodo v začetku bolj kot kaznovali, svetovali.
Do 16. novembra so morali delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotavljajo, da zaposleni v času upravičenih odsotnosti in izrabe počitka ne bodo na razpolago delodajalcu. Ker tovrstne prakse v Sloveniji še ni, bo na začetku izvajanja veliko negotovosti, opozarjajo v gospodarstvu. Inšpektorji bodo v začetku bolj kot kaznovali, svetovali.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Poklic gozdar je ključen za upravljanje, varstvo in trajnostno rabo gozdov. Gozdarji skrbijo za sajenje in varstvo dreves, nadzor sečnje ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Izobraževanje poteka na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni ter na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor. Dan smo preživeli z mariborskimi dijaki.
Poklic gozdar je ključen za upravljanje, varstvo in trajnostno rabo gozdov. Gozdarji skrbijo za sajenje in varstvo dreves, nadzor sečnje ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Izobraževanje poteka na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni ter na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor. Dan smo preživeli z mariborskimi dijaki.
SAJENJE VRTNIC Dokler tla še niso pomrznila na grede, ki so obsijane vsaj 8 ur dnevno sadimo vrtnice. Pri Vrtnicah Drešar iz Ljubljane že več generacij vzgajajo te običajno dišeče, vedno pa čudovite kraljice vrtov. Gospod Peter nam pokaže, kako jih pravilno posaditi. VANESOVI VRTNI NASVETI Ko jeseni sadno drevje, jagodičje in olesenele okrasne rastline odvržejo vsaj tretjino listja, s prvim škropljenjem z bakrom poskrbimo za zaščito teh rastlin proti boleznim. Z bakrovim pripravkom škropimo v dneh brez vetra in premočnega sonca, temperature pa so enake ali višje od 5 °C. Več o jesenski higieni v sadovnjaku pojasni strokovnjak Vanes Husić. IZKOP DALIJ Pred mesecem smo v Arboretumu Volčji Potok še občudovali cvetoče dalije. Ko odcvetijo, steblo in listi pa počrnijo, izkopljemo gomolje. Kako jih ustrezno shranimo, svetuje Primožem Prešernom. POPROVEC Na vrtu Zelena sreča v Stogovcih rastejo številne zanimive, manj poznane rastline. Med njimi tudi japonski poprovec, ki ga jeseni krasijo pisani listi in črni plodovi, ujeti v rdečo ovojnico. Po imenu rastline smo spraševali v nagradni igri oddaje Na vrtu, tokrat jo predstavljamo in odkrivamo izžrebance. ZELJNE KRPICE Gospo Tatjano z Ekološke kmetije Potočnik-Poprask smo poprosili, da pripravi iz zelja tradicionalno slovensko jed. Odločila se je za zeljne krpice, v katere doda različne začimbe. Poskusite! navrtu@rtvslo.si
SAJENJE VRTNIC Dokler tla še niso pomrznila na grede, ki so obsijane vsaj 8 ur dnevno sadimo vrtnice. Pri Vrtnicah Drešar iz Ljubljane že več generacij vzgajajo te običajno dišeče, vedno pa čudovite kraljice vrtov. Gospod Peter nam pokaže, kako jih pravilno posaditi. VANESOVI VRTNI NASVETI Ko jeseni sadno drevje, jagodičje in olesenele okrasne rastline odvržejo vsaj tretjino listja, s prvim škropljenjem z bakrom poskrbimo za zaščito teh rastlin proti boleznim. Z bakrovim pripravkom škropimo v dneh brez vetra in premočnega sonca, temperature pa so enake ali višje od 5 °C. Več o jesenski higieni v sadovnjaku pojasni strokovnjak Vanes Husić. IZKOP DALIJ Pred mesecem smo v Arboretumu Volčji Potok še občudovali cvetoče dalije. Ko odcvetijo, steblo in listi pa počrnijo, izkopljemo gomolje. Kako jih ustrezno shranimo, svetuje Primožem Prešernom. POPROVEC Na vrtu Zelena sreča v Stogovcih rastejo številne zanimive, manj poznane rastline. Med njimi tudi japonski poprovec, ki ga jeseni krasijo pisani listi in črni plodovi, ujeti v rdečo ovojnico. Po imenu rastline smo spraševali v nagradni igri oddaje Na vrtu, tokrat jo predstavljamo in odkrivamo izžrebance. ZELJNE KRPICE Gospo Tatjano z Ekološke kmetije Potočnik-Poprask smo poprosili, da pripravi iz zelja tradicionalno slovensko jed. Odločila se je za zeljne krpice, v katere doda različne začimbe. Poskusite! navrtu@rtvslo.si
Raziskave Zoisove nagrajenke osvetljujejo razlike med moškimi in ženskami pri presnovi holesterola in pri posledičnem nastanku določenih bolezni.
Raziskave Zoisove nagrajenke osvetljujejo razlike med moškimi in ženskami pri presnovi holesterola in pri posledičnem nastanku določenih bolezni.
V Sloveniji v letošnjem letu še ni bilo izdano rdečo opozorilo, smo pa večkrat lahko zasledili oranžno in rumeno. V tokratni Jutranji vremenski fronti nas je zato zanimalo, kdo je tisti, ki je odgovoren za izdajo opozorila in kako poteka proces odločanja, kdaj in katero opozorilo bo izdano. Odgovore sta z nami podelila študenta meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in mlada sodelavca na Agenciji Republiki Slovenije za okolje, Filip Lovšin in Urban Žagar.
V Sloveniji v letošnjem letu še ni bilo izdano rdečo opozorilo, smo pa večkrat lahko zasledili oranžno in rumeno. V tokratni Jutranji vremenski fronti nas je zato zanimalo, kdo je tisti, ki je odgovoren za izdajo opozorila in kako poteka proces odločanja, kdaj in katero opozorilo bo izdano. Odgovore sta z nami podelila študenta meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in mlada sodelavca na Agenciji Republiki Slovenije za okolje, Filip Lovšin in Urban Žagar.
Ste prepričani, da v slaščičarni res diši sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se preko nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing je bil Starbucks leta 1971. 50 let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih centrih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom.
Ste prepričani, da v slaščičarni res diši sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se preko nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing je bil Starbucks leta 1971. 50 let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih centrih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom.