Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice JE BILA Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila JE o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice JE BILA Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila JE o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.
V turistični oddaji Potujte z Radiem Maribor smo se še enkrat ozrli na minulo leto … ustavili smo se pri za turizem pomembni temi, pri ljudeh, ki so v tej panogi nepogrešljivi. Najprej smo spregovorili o zanimanju mladih za poklice v gostinstvu, pomenu trdega dela in učenja in o vlogi gostinca v neposrednem stiku z gostom; spomnili smo na uspehe študentov mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v tem letu, potem pa smo odpotovali na eksotične otoke, v Indonezijo.
V turistični oddaji Potujte z Radiem Maribor smo se še enkrat ozrli na minulo leto … ustavili smo se pri za turizem pomembni temi, pri ljudeh, ki so v tej panogi nepogrešljivi. Najprej smo spregovorili o zanimanju mladih za poklice v gostinstvu, pomenu trdega dela in učenja in o vlogi gostinca v neposrednem stiku z gostom; spomnili smo na uspehe študentov mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v tem letu, potem pa smo odpotovali na eksotične otoke, v Indonezijo.
Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.
Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Spodnja Drava se začne v Mariboru, na Lentu. Nekoč je bila njegova žila, ki je nosila trgovce, splave in spomine; danes je duša mesta, kjer se srečujejo mostovi, zgodovina in ritem vsakdanjika. Ob Lentu so se nekoč vrstile ladje in splavarji, tu se je gradila mariborska identiteta – ob reki. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Spodnja Drava je biotsko zelo raznovrstna. Njene naravne vire človek izkorišča, a jih mora hkrati varovati. Naravna območja, kot so na primer zavarovani parki, so varovalo pred izgubo dragocenih habitatov.
Spodnja Drava se začne v Mariboru, na Lentu. Nekoč je bila njegova žila, ki je nosila trgovce, splave in spomine; danes je duša mesta, kjer se srečujejo mostovi, zgodovina in ritem vsakdanjika. Ob Lentu so se nekoč vrstile ladje in splavarji, tu se je gradila mariborska identiteta – ob reki. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Spodnja Drava je biotsko zelo raznovrstna. Njene naravne vire človek izkorišča, a jih mora hkrati varovati. Naravna območja, kot so na primer zavarovani parki, so varovalo pred izgubo dragocenih habitatov.
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo.
V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo.
Jutri bo minilo 90 let od rojstva skladatelja, dirigenta in učitelja Toneta Neuvirta. Kot desetletni fant se je pridružil godbi, ki jo je vodil njegov oče in kasneje sam prevzel vodenje. Predstavili smo njegovo glasbeno pot in vas povabili na jutrišnji spominski koncert.
Jutri bo minilo 90 let od rojstva skladatelja, dirigenta in učitelja Toneta Neuvirta. Kot desetletni fant se je pridružil godbi, ki jo je vodil njegov oče in kasneje sam prevzel vodenje. Predstavili smo njegovo glasbeno pot in vas povabili na jutrišnji spominski koncert.
Tokrat predstavljamo poljudnoznanstveno delo enega vidnejših slovenskih kardiologov Franja H. Najija, z naslovom SRCE V KLETKI. Gre za prvo tako knjigo v Sloveniji, ki se natančno loti vsega tistega, kar pogosto zanima ljudi, obolele na srcu, a jim je to težko dostopno z relevantnimi informacijami, ker nimajo zanesljivega, znanstvenega, a človeškega vira, ki bi mu zaupali. Srce v kletki je knjiga v dveh delih; v prvem se seznanimo z zgodovinskimi podobami in razumevanji srca ter z njegovo zgradbo in zakonitostmi njegovega delovanja, ki jih pozna sodobna znanost. V drugem delu pa se doktor Naji brez zadržkov z bralcem pogovarja o boleznih srca in ožilja in z uporabo primerov fiktivnih pacientk in pacientov pomaga, da vsako bolezen razume po medicinski in tudi po človeški, čustveni plati. Srce v kletki tako ni samo učbenik, ki nas pouči o medicinskih vidikih tega vitalnega organa, ampak je tudi knjiga, ki nas sočutno spodbuja, naj poskrbimo zase in naj se potrudimo razumeti bližnje, ki se spopadajo s temi boleznimi; prizadeva si, da bi v globino razumeli, kaj se jim pravzaprav dogaja.
Tokrat predstavljamo poljudnoznanstveno delo enega vidnejših slovenskih kardiologov Franja H. Najija, z naslovom SRCE V KLETKI. Gre za prvo tako knjigo v Sloveniji, ki se natančno loti vsega tistega, kar pogosto zanima ljudi, obolele na srcu, a jim je to težko dostopno z relevantnimi informacijami, ker nimajo zanesljivega, znanstvenega, a človeškega vira, ki bi mu zaupali. Srce v kletki je knjiga v dveh delih; v prvem se seznanimo z zgodovinskimi podobami in razumevanji srca ter z njegovo zgradbo in zakonitostmi njegovega delovanja, ki jih pozna sodobna znanost. V drugem delu pa se doktor Naji brez zadržkov z bralcem pogovarja o boleznih srca in ožilja in z uporabo primerov fiktivnih pacientk in pacientov pomaga, da vsako bolezen razume po medicinski in tudi po človeški, čustveni plati. Srce v kletki tako ni samo učbenik, ki nas pouči o medicinskih vidikih tega vitalnega organa, ampak je tudi knjiga, ki nas sočutno spodbuja, naj poskrbimo zase in naj se potrudimo razumeti bližnje, ki se spopadajo s temi boleznimi; prizadeva si, da bi v globino razumeli, kaj se jim pravzaprav dogaja.
Potok Črna. V samo osem kilometrov dolg vodotok je vtkana cela zgodba doline. Izvira visoko, skrit pod vasjo Podlom, na skoraj 900 metrih nadmorske višine. Tam, kjer voda privre izpod korenin in kamna, v temni gozdni globini. Njegova pot ni dolga – a je razgibana. Pod izvirom se spusti skozi Krivčevo, kjer vanj priteče potok Volovljek. Pot nadaljuje mimo stare žage, skozi vasi Potok v Črni in Črna pri Kamniku, vse do Stahovice, kjer se izlije v Kamniško bistrico. Dolina, po kateri teče, je obrnjena proti vzhodu. Slovi po temnih kamninah – skrilavcih – po katerih je potok najverjetneje dobil ime. V teh plasteh so v 18. stoletju kopali glino – kaolin. Danes ostajajo le še brazde v zemlji. Nem spomin na čas, ko je industrija segla v najtišje predele narave.
Potok Črna. V samo osem kilometrov dolg vodotok je vtkana cela zgodba doline. Izvira visoko, skrit pod vasjo Podlom, na skoraj 900 metrih nadmorske višine. Tam, kjer voda privre izpod korenin in kamna, v temni gozdni globini. Njegova pot ni dolga – a je razgibana. Pod izvirom se spusti skozi Krivčevo, kjer vanj priteče potok Volovljek. Pot nadaljuje mimo stare žage, skozi vasi Potok v Črni in Črna pri Kamniku, vse do Stahovice, kjer se izlije v Kamniško bistrico. Dolina, po kateri teče, je obrnjena proti vzhodu. Slovi po temnih kamninah – skrilavcih – po katerih je potok najverjetneje dobil ime. V teh plasteh so v 18. stoletju kopali glino – kaolin. Danes ostajajo le še brazde v zemlji. Nem spomin na čas, ko je industrija segla v najtišje predele narave.
Bolečine v križu predstavljajo enega najpogostejših vzrokov za omejeno delovno sposobnost in zmanjšano kakovost življenja v odrasli populaciji. Prognoza bolečin v križu je v večini primerov ugodna, če je zdravljenja pravočasno in ustrezno. O tem, kako si pomagati v primeru bolečin v križu, je pojasnil ortopedski kirurg iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Anže Mihelič.
Bolečine v križu predstavljajo enega najpogostejših vzrokov za omejeno delovno sposobnost in zmanjšano kakovost življenja v odrasli populaciji. Prognoza bolečin v križu je v večini primerov ugodna, če je zdravljenja pravočasno in ustrezno. O tem, kako si pomagati v primeru bolečin v križu, je pojasnil ortopedski kirurg iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Anže Mihelič.
Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je Gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.
Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je Gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
Tudi naši mladi jezikoslovci vam bodo v novem letu najprej zaželeli vse dobro, v prvi letošnji rubriki pa ugotavljali, da v teh nepredvidljivih časih večkrat slišimo koga reči :"Leha krompirja bi vsakomur prav prišla." Ali veste, kaj je leha? Prisluhnite in izvedeli boste!
Tudi naši mladi jezikoslovci vam bodo v novem letu najprej zaželeli vse dobro, v prvi letošnji rubriki pa ugotavljali, da v teh nepredvidljivih časih večkrat slišimo koga reči :"Leha krompirja bi vsakomur prav prišla." Ali veste, kaj je leha? Prisluhnite in izvedeli boste!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.
V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt.
Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt.
Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope. Do konca meseca vam 12 izbranih gostiln in turistična kmetija ponujajo posebej oblikovane menije, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin in pripravi hišnih specialitet, več pa izveste na spletnih straneh Razvojne agencije Sora. V tokratni oddaji Pod pokrovko ostajamo na območju Škofje Loke, predstavili pa vam bomo loške kruhke. Gre za medeno pecivo, ki se ga odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele. Te seveda lahko kupite, mi pa smo pred mikrofon povabili rezbarko, ki jih izdeluje sama …
Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope. Do konca meseca vam 12 izbranih gostiln in turistična kmetija ponujajo posebej oblikovane menije, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin in pripravi hišnih specialitet, več pa izveste na spletnih straneh Razvojne agencije Sora. V tokratni oddaji Pod pokrovko ostajamo na območju Škofje Loke, predstavili pa vam bomo loške kruhke. Gre za medeno pecivo, ki se ga odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele. Te seveda lahko kupite, mi pa smo pred mikrofon povabili rezbarko, ki jih izdeluje sama …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prvo druženju z živalmi in ljudmi v letu 2026 posvečamo medvedom. V liški vasi Kuterevo na Hrvaškem deluje Zavetišče za mlade medvede. Če zanje še kot mladiče ne bi poskrbeli ljudje, bi že zdavnaj poginili. Toda takoj, ko so se vmešali in jim pomagali preživeti, jih v njihovo naravno okolje ni več mogoče vrniti, ker bi ves čas iskali človeka in povzročali težave. Zatočišče za medvede Arbesbach v Avstriji pa je eno od 13 zatočišč za divje živali in partnerskih projektov globalne organizacije za dobrobit živali FOUR PAWS. V njem sta dom našla tudi slovenska medveda Felix in Mici. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Prvo druženju z živalmi in ljudmi v letu 2026 posvečamo medvedom. V liški vasi Kuterevo na Hrvaškem deluje Zavetišče za mlade medvede. Če zanje še kot mladiče ne bi poskrbeli ljudje, bi že zdavnaj poginili. Toda takoj, ko so se vmešali in jim pomagali preživeti, jih v njihovo naravno okolje ni več mogoče vrniti, ker bi ves čas iskali človeka in povzročali težave. Zatočišče za medvede Arbesbach v Avstriji pa je eno od 13 zatočišč za divje živali in partnerskih projektov globalne organizacije za dobrobit živali FOUR PAWS. V njem sta dom našla tudi slovenska medveda Felix in Mici. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
V svetovalni oddaji smo se tokrat podali na sneg in nanizali nekaj nasvetov za varno turno smučanje. Vprašali smo se, kaj turno smučanje sploh je, katera oprema je pri tem obvezna, katera priporočljiva in katere spretnosti in znanja potrebujemo za varno smuko.
V svetovalni oddaji smo se tokrat podali na sneg in nanizali nekaj nasvetov za varno turno smučanje. Vprašali smo se, kaj turno smučanje sploh je, katera oprema je pri tem obvezna, katera priporočljiva in katere spretnosti in znanja potrebujemo za varno smuko.
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in Kitajske
O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in Kitajske