Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Mesta so polna surovin – v stavbah, cestah in infrastrukturi je vgrajenih več materialov, kot si pogosto predstavljamo. Oddaja Ugriznimo znanost raziskuje urbano rudarjenje: kako lahko ob rušenju stavb beton, opeko, jeklo in druge materiale ponovno uporabimo, namesto da postanejo odpadek. V studiu in na terenu predstavljamo primere dobrih praks, digitalni popis materialov ter modelno hišo iz recikliranih gradbenih odpadkov, ki kaže, kako lahko mesto postane vir prihodnjih surovin. Oddajo vodi Andrej Hofer.
Mesta so polna surovin – v stavbah, cestah in infrastrukturi je vgrajenih več materialov, kot si pogosto predstavljamo. Oddaja Ugriznimo znanost raziskuje urbano rudarjenje: kako lahko ob rušenju stavb beton, opeko, jeklo in druge materiale ponovno uporabimo, namesto da postanejo odpadek. V studiu in na terenu predstavljamo primere dobrih praks, digitalni popis materialov ter modelno hišo iz recikliranih gradbenih odpadkov, ki kaže, kako lahko mesto postane vir prihodnjih surovin. Oddajo vodi Andrej Hofer.
V mestih je vgrajenih ogromno surovin. Ko stavbe rušimo, o materialih pogosto zelo malo vemo. V Dogošah pri Mariboru pa so šli korak dlje: pokazali so, kako lahko te materiale tudi v praksi ponovno uporabimo.
V mestih je vgrajenih ogromno surovin. Ko stavbe rušimo, o materialih pogosto zelo malo vemo. V Dogošah pri Mariboru pa so šli korak dlje: pokazali so, kako lahko te materiale tudi v praksi ponovno uporabimo.
Ko govorimo o urbanem rudarjenju, ne gre le za rušenje in gradbene odpadke. Začne se z vprašanjem, kaj imamo v stavbah. V Mariboru so se ene takšnih lotili zelo sistematično: s popisom materialov, digitalizacijo in razmišljanjem o stavbi kot o banki surovin. Kako lahko stare zidove spremenimo v vir za prihodnjo gradnjo?
Ko govorimo o urbanem rudarjenju, ne gre le za rušenje in gradbene odpadke. Začne se z vprašanjem, kaj imamo v stavbah. V Mariboru so se ene takšnih lotili zelo sistematično: s popisom materialov, digitalizacijo in razmišljanjem o stavbi kot o banki surovin. Kako lahko stare zidove spremenimo v vir za prihodnjo gradnjo?
Zima je za našo kožo pravi preizkus – mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih jo hitro izsušijo in naredijo občutljivo. Zato je zdaj pravi čas, da ji namenimo malo več pozornosti. Kako kožo pozimi pravilno negovati, katere napake najpogosteje delamo in kako ohraniti zdrav, sijoč videz tudi v najhladnejših mesecih, je povedala Žaklin Lazar, diplomirana kozmetičarka, ki na Srednji šoli Izola poučuje kozmetično nego.
Zima je za našo kožo pravi preizkus – mraz, veter in suh zrak v ogrevanih prostorih jo hitro izsušijo in naredijo občutljivo. Zato je zdaj pravi čas, da ji namenimo malo več pozornosti. Kako kožo pozimi pravilno negovati, katere napake najpogosteje delamo in kako ohraniti zdrav, sijoč videz tudi v najhladnejših mesecih, je povedala Žaklin Lazar, diplomirana kozmetičarka, ki na Srednji šoli Izola poučuje kozmetično nego.
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
Časnik Jutro je 26. januarja 1926 prinesel novico, da je inž. Marij Osana pred dvema dnevoma uspešno opravil prvo uradno radijsko oddajanje na Slovenskem. To je bil pomemben korak na poti do začetka delovanja naše prve radijske postaje, a sta do začetka oddajanja Radia Ljubljana morali miniti še dobri dve leti in pol.
Danes predstavljamo tretji del trilogije avtorice Sally Gardner GOSPOD TIGER, BETKA IN ZLATI MORSKI KONJIČEK, ki je izšel ta mesec pri založbi Pivec. Pred tem je Zala Stanonik prevedla tudi knjigi Gospod Tiger, Betka in modra luna in Gospod Tiger, Betka in morski zmaj. Skupno jim je tudi to, da so knjige z barvo in vrsto pisave prilagojene otrokom z disleksijo; povedi so kratke in razumljive, poglavja pa v večini obsegajo le nekaj odstavkov … V knjigi spremljamo zadnjo dogodivščino skrivnostnega gospoda Tigra in Betke K. / Slave se z otoka, ki so ga pozabili označiti na zemljevidu sveta, seli pod gladino morja. Med hobotnico velikanko in morskim rilčarjem se je vnel spor, ki bi prav lahko uničil podvodni svet. V središču vsega sta čajnik brez pokrova in morska žrebička z imenom Smešna Salamca. Gospod Tiger in Betka se znajdeta v dirki s časom, v kateri morata poiskati izgubljeni pokrov, zgladiti spor med pošastma in se pravočasno udeležiti kraljeve poroke princese Bini in Sedmerčka Plankarja.
Danes predstavljamo tretji del trilogije avtorice Sally Gardner GOSPOD TIGER, BETKA IN ZLATI MORSKI KONJIČEK, ki je izšel ta mesec pri založbi Pivec. Pred tem je Zala Stanonik prevedla tudi knjigi Gospod Tiger, Betka in modra luna in Gospod Tiger, Betka in morski zmaj. Skupno jim je tudi to, da so knjige z barvo in vrsto pisave prilagojene otrokom z disleksijo; povedi so kratke in razumljive, poglavja pa v večini obsegajo le nekaj odstavkov … V knjigi spremljamo zadnjo dogodivščino skrivnostnega gospoda Tigra in Betke K. / Slave se z otoka, ki so ga pozabili označiti na zemljevidu sveta, seli pod gladino morja. Med hobotnico velikanko in morskim rilčarjem se je vnel spor, ki bi prav lahko uničil podvodni svet. V središču vsega sta čajnik brez pokrova in morska žrebička z imenom Smešna Salamca. Gospod Tiger in Betka se znajdeta v dirki s časom, v kateri morata poiskati izgubljeni pokrov, zgladiti spor med pošastma in se pravočasno udeležiti kraljeve poroke princese Bini in Sedmerčka Plankarja.
Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.
Jasen pogled in jasne misli – to je prof. dr. Jože Lipnik iz Irja pri Rogaški Slatini. In morda zdaj vprašanje: kje si predstavljate praznovanje svoje devetdesetletnice? Verjetno bi si večina zaželela druženja s svojimi bližnjimi na dobrem kosilu. Prof. dr. Jože Lipnik je to zastavil nekoliko drugače. Konec lanskega februarja je dopolnil lepih 90 let – praznoval pa nekaj mesecev pozneje kar 4.000 metrov visoko. Švicarski Breithorn je bil cilj njegovega praznovanja, nanj se je povzpel s sinom in vnukom, ki pa je tako praznoval 20 pomladi. O svojih življenjskih korakih in doživetjih je prof. dr. Jože Lipnik pripovedoval Luciji Fatur.
V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.
V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere.
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.
Se tresete in potite, vas je strah in občutite poseben nemir? "Ste morda eno malo nervožasti?" bi vas vprašala kakšna domačinka. Nervožast? Od kod ta narečni izraz in kako živčnosti rečejo v drugih slovenskih narečjih, vam v naslednjih minutah povedo naši študentje slovenistike.
Se tresete in potite, vas je strah in občutite poseben nemir? "Ste morda eno malo nervožasti?" bi vas vprašala kakšna domačinka. Nervožast? Od kod ta narečni izraz in kako živčnosti rečejo v drugih slovenskih narečjih, vam v naslednjih minutah povedo naši študentje slovenistike.
Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že med živalskimi vrstami.
Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že med živalskimi vrstami.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
Ali v ušesih slišite piskanje, zvonjenje ali šumenje, čeprav okoli vas ni zvoka? To je tínitus – težava, ki prizadéne kar petino ljudi, še posebej starejše. Kaj se dogaja u našem telesu in kako si lahko pomagamo?
Zsofi had wanted to play in an orchestra pit since she was a child. After completing her master’s at the Liszt Academy of Music in Budapest she successfully auditioned for a position in Maribor, and today plays the cello at the SNG Maribor Opera and Ballet Orchestra. Zsofi says she loves her job and that creating with others is a feeling like no other... Zsofi's music choice: Katalena - "(Rad imel bi) Jabuko".
Zsofi had wanted to play in an orchestra pit since she was a child. After completing her master’s at the Liszt Academy of Music in Budapest she successfully auditioned for a position in Maribor, and today plays the cello at the SNG Maribor Opera and Ballet Orchestra. Zsofi says she loves her job and that creating with others is a feeling like no other... Zsofi's music choice: Katalena - "(Rad imel bi) Jabuko".
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.
V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način.
V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze.
Človek je obredno bitje; navade, šege in običaji nas spremljajo od rojstva do smrti. Osmišljajo nam naša življenja, olajšajo sobivanje, spodbujajo sodelovanje v skupnosti, utrjujejo odnose in vezi, skozi ponavljajoča se dejanja oblikujemo svojo identiteto, socialne vezi, praznovanja, delo, nenazadnje prenašamo tudi tradicijo. Neizogiben del takšnih ravnanj pa so tudi prilagajanja na spremembe ali pa celo počasno usihanje, saj morda niso primerni ali zanimivi več za sodobni čas in družbo. Šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja se posveča tudi monografija Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njen avtor je dr. Ambrož Kvartič, ki je v oddajo povabljen predvsem kot etnolog in folklorist ter docent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kolažu je uporabljeno naslednje fotografsko gradivo (v smeri urinega kazalca): -Ženin in nevesta v Belorusiji, leto 2018 (Mihail Kapička / Wikipedija) -Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM) -Poročni avto (FotografieLink / Pixabay) -Skupina svatov na poroki Franca Vuttija v Dolah v Ziljski dolini, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM)
Človek je obredno bitje; navade, šege in običaji nas spremljajo od rojstva do smrti. Osmišljajo nam naša življenja, olajšajo sobivanje, spodbujajo sodelovanje v skupnosti, utrjujejo odnose in vezi, skozi ponavljajoča se dejanja oblikujemo svojo identiteto, socialne vezi, praznovanja, delo, nenazadnje prenašamo tudi tradicijo. Neizogiben del takšnih ravnanj pa so tudi prilagajanja na spremembe ali pa celo počasno usihanje, saj morda niso primerni ali zanimivi več za sodobni čas in družbo. Šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja se posveča tudi monografija Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njen avtor je dr. Ambrož Kvartič, ki je v oddajo povabljen predvsem kot etnolog in folklorist ter docent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kolažu je uporabljeno naslednje fotografsko gradivo (v smeri urinega kazalca): -Ženin in nevesta v Belorusiji, leto 2018 (Mihail Kapička / Wikipedija) -Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM) -Poročni avto (FotografieLink / Pixabay) -Skupina svatov na poroki Franca Vuttija v Dolah v Ziljski dolini, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM)
Pregovor, da se učimo vse življenje, še kako drži, tudi ali pa posebej še za tiste, ki delajo na področju gastronomije. Čeprav se zdi, da je treba, če hočeš ostati relevanten, slediti trendom, ki se včasih menjajo hitreje kot letni časi, pa današnja sogovornika v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, dokazujeta, da je treba usvojiti osnovno znanje in ga potem nadgrajevati. Sta tudi dokaz, da čeprav ti tujina ponudi veliko znanja, je najlepše to znanje potem prenesti na domača tla.
Pregovor, da se učimo vse življenje, še kako drži, tudi ali pa posebej še za tiste, ki delajo na področju gastronomije. Čeprav se zdi, da je treba, če hočeš ostati relevanten, slediti trendom, ki se včasih menjajo hitreje kot letni časi, pa današnja sogovornika v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, dokazujeta, da je treba usvojiti osnovno znanje in ga potem nadgrajevati. Sta tudi dokaz, da čeprav ti tujina ponudi veliko znanja, je najlepše to znanje potem prenesti na domača tla.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo Tropsko hišo v Celju, kjer se je konec minulega leta izlegel prvi mladič nikobarskega goloba, ene najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu. Obiskali smo mačaka Ria in njegovo skrbnico, ki nam je pobliže predstavila pasmo Maine Coon. Opozarjamo na diabetes pri mačkah in svetujemo, kako ga pravočasno opaziti in zajeziti. Na jedilniku za slone in nekatere druge prebivalce berlinskega živalskega vrta je bilo v začetku novega leta nekaj posebnega: božična drevesa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo Tropsko hišo v Celju, kjer se je konec minulega leta izlegel prvi mladič nikobarskega goloba, ene najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu. Obiskali smo mačaka Ria in njegovo skrbnico, ki nam je pobliže predstavila pasmo Maine Coon. Opozarjamo na diabetes pri mačkah in svetujemo, kako ga pravočasno opaziti in zajeziti. Na jedilniku za slone in nekatere druge prebivalce berlinskega živalskega vrta je bilo v začetku novega leta nekaj posebnega: božična drevesa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).
Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).
V svetovalni oddaji smo se med drugim vprašali, kako se z zdravilnimi rastlinami ubranimo zimskih prehladov in obolenj, kako si pomagamo, če imamo zamašen nos in boleče grlo, katera zdravilna zelišča pomagajo pri izkašljevanju in katera umirijo suh kašelj.
V svetovalni oddaji smo se med drugim vprašali, kako se z zdravilnimi rastlinami ubranimo zimskih prehladov in obolenj, kako si pomagamo, če imamo zamašen nos in boleče grlo, katera zdravilna zelišča pomagajo pri izkašljevanju in katera umirijo suh kašelj.
Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.
Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.
V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Urška Henigman je pred mikrofon povabila strokovnjakinje: - filozofinja in kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič, - predavateljica in raziskovalka velikih jezikovnih modelov prof. dr. Špela Vintar, - raziskovalka branja izr. prof. dr. Ana Vogrinčič Čepič.
Gost prve epizode je Mariborčan Iztok Kočevar, ki je lani septembra kolesaril – od Maribora pa do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost, na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Pripoveduje o poti, izzivih in dogodivščinah, tudi o srečanju z medvedi.
Gost prve epizode je Mariborčan Iztok Kočevar, ki je lani septembra kolesaril – od Maribora pa do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost, na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Pripoveduje o poti, izzivih in dogodivščinah, tudi o srečanju z medvedi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo Tropsko hišo v Celju, kjer se je konec minulega leta izlegel prvi mladič nikobarskega goloba, ene najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu.
Obiskali smo Tropsko hišo v Celju, kjer se je konec minulega leta izlegel prvi mladič nikobarskega goloba, ene najbolj barvitih in ogroženih vrst golobov na svetu.
Obiskali smo mačaka Ria in njegovo skrbnico, ki nam je pobliže predstavila pasmo Maine Coon.
Obiskali smo mačaka Ria in njegovo skrbnico, ki nam je pobliže predstavila pasmo Maine Coon.
Opozarjamo na diabetes pri mačkah in svetujemo, kako ga pravočasno opaziti in zajeziti.
Opozarjamo na diabetes pri mačkah in svetujemo, kako ga pravočasno opaziti in zajeziti.
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.
Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?
Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na natečaju za Naj hlev 2025 je strokovna komisija največ glasov dodelila hlevu družine Žampa iz Levanjcev. V gozdovih na območju Železnikov preverjamo stanje gozdnih prometnic. Na Ptuju že potekajo prva ocenjevanja izdelkov za 37. festival Dobrote slovenskih kmetij. Oddajo zaokroža rubrika Ekološko + lokalno = idealno.
Na natečaju za Naj hlev 2025 je strokovna komisija največ glasov dodelila hlevu družine Žampa iz Levanjcev. V gozdovih na območju Železnikov preverjamo stanje gozdnih prometnic. Na Ptuju že potekajo prva ocenjevanja izdelkov za 37. festival Dobrote slovenskih kmetij. Oddajo zaokroža rubrika Ekološko + lokalno = idealno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
V slovenskem literarnem prostoru ne zasledimo pogosto tako večplastnih, pronicljivih in duhovitih nastavkov za polemike kot jih ponuja Gradišnikov Skrunitelj, je v spremni besedi esejistično zasnovanega romana zapisala Miša Gams. Glavni junak: Ivan Cankar, drži, tisti Cankar s Klanca. Neznani Cankar v mračni luči. Oddajo 7. stran je pripravil Bojan Leskovec.
Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.
Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.
Tudi v lanskem letu so Ljubljanske mlekarne skupaj s časopisno, založniško družbo Kmečki glas in nekaterimi strokovnimi inštitucijami izvedle natečaj za Naj hlev leta 2025. Po izboru strokovne komisije je največ glasov dobil hlev družine Žampa iz Levanjcev.
Tudi v lanskem letu so Ljubljanske mlekarne skupaj s časopisno, založniško družbo Kmečki glas in nekaterimi strokovnimi inštitucijami izvedle natečaj za Naj hlev leta 2025. Po izboru strokovne komisije je največ glasov dobil hlev družine Žampa iz Levanjcev.
Na Ptuju bo letos že sedemintrideseti festival Dobrote slovenskih kmetij. Tokrat smo bili na prvem letošnjem senzoričnem ocenjevanju vložnin in kisanih dobrot ter v Dramljah obiskali mlada ustvarjalca, ki sta prav z dobrimi strokovnimi ocenami dobila zagon za nadaljnji razvoj dejavnosti.
Na Ptuju bo letos že sedemintrideseti festival Dobrote slovenskih kmetij. Tokrat smo bili na prvem letošnjem senzoričnem ocenjevanju vložnin in kisanih dobrot ter v Dramljah obiskali mlada ustvarjalca, ki sta prav z dobrimi strokovnimi ocenami dobila zagon za nadaljnji razvoj dejavnosti.
Na Ptuju smo si ogleali pridelavo semenskega česna, posebej izpostavljamo česen ptujski pomladanski, bili smo tudi na biodinamični kmetiji Kelenc v Stojncih
Na Ptuju smo si ogleali pridelavo semenskega česna, posebej izpostavljamo česen ptujski pomladanski, bili smo tudi na biodinamični kmetiji Kelenc v Stojncih
Na območju krajevne enote Železniki je več kot 80 % gozdov v zasebni lasti. Lastniki za gozd vzorno skrbijo - zaradi hribovitosti Selške doline sta načrtovanje gozdnih prometnic in njihova izvedba, zelo pomembni. Pogledali smo, kako poteka načrtovanje gozdne vlake v strminah pod Poreznom, visoko nad Selško dolino.
Na območju krajevne enote Železniki je več kot 80 % gozdov v zasebni lasti. Lastniki za gozd vzorno skrbijo - zaradi hribovitosti Selške doline sta načrtovanje gozdnih prometnic in njihova izvedba, zelo pomembni. Pogledali smo, kako poteka načrtovanje gozdne vlake v strminah pod Poreznom, visoko nad Selško dolino.
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
Dom je običajno naše najljubše bivališče, saj smo ga uredili po svojih željah, možnostih in okusu. In morda nam prav tak ustreza, tudi ko smo v jeseni življenja. Lahko pa se izkaže, da so takrat naše zmožnosti in potrebe drugačne, in to je čas, ko naj bi si dom prilagodili tako, da bo varen za bivanje. Katere so najpogostejše težave in katere so najboljše rešitve, o tem bo govor z gostoma, arhitektko in urbanistom, saj naj bo tudi soseska urejena tako, da jo bodo z veseljem in varno uporabljali starejši prebivalci. Ena od možnosti za primerno bivanje v starosti pa je tudi najem primernega stanovanja ali oskrbovanega stanovanja. Te rešitve ponuja Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oddaja bo predstavila tudi te možnosti. Tehnologija že danes omogoča varnejši dom, ali bo torej prihodnost varnega bivanja pametni dom?
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.