Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Rastline že stoletja uporabljamo kot vir zdravju koristnih snovi. Danes pa znanstveniki nekatere njihove spojine vključujejo tudi v hrano. Iz rastlin pripravijo ekstrakte – koncentrirane izvlečke bioaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ali celo podaljšajo obstojnost živil.
Rastline že stoletja uporabljamo kot vir zdravju koristnih snovi. Danes pa znanstveniki nekatere njihove spojine vključujejo tudi v hrano. Iz rastlin pripravijo ekstrakte – koncentrirane izvlečke bioaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ali celo podaljšajo obstojnost živil.
Kako lahko dobimo pravo funkcionalno živilo? Eno izmed primernejših živil, v katera lahko dodajo različne koristne snovi, je jogurt. Na Biotehniški fakulteti mu želijo dodati beljakovine iz sirotke.
Kako lahko dobimo pravo funkcionalno živilo? Eno izmed primernejših živil, v katera lahko dodajo različne koristne snovi, je jogurt. Na Biotehniški fakulteti mu želijo dodati beljakovine iz sirotke.
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
Med tradicionalnimi atributi velike noči v Istri je tudi blagoslovljena fašína. Kaj je fašína in kako ji pravijo drugod po Sloveniji, vam v naslednjih minutah povedo študentje FHŠ UP.
Med tradicionalnimi atributi velike noči v Istri je tudi blagoslovljena fašína. Kaj je fašína in kako ji pravijo drugod po Sloveniji, vam v naslednjih minutah povedo študentje FHŠ UP.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Dijani Matković, ki skozi osebno in literarno izkušnjo razmišlja o priseljenski identiteti, razrednih razlikah, feminizmu in položaju ljudi iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Pogovorili smo se tudi s pisateljico Mirjano Bobić Mojsilović, ki razmišlja o pisanju, ustvarjalni krizi in moči literature, da spreminja življenja. Za konec pa se bomo ustavili v Sarajevu, kjer Slovensko društvo Cankar že skoraj stoletje povezuje slovenski in bosanski kulturni prostor ter ohranja občutek pripadnosti med dvema domovoma.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Dijani Matković, ki skozi osebno in literarno izkušnjo razmišlja o priseljenski identiteti, razrednih razlikah, feminizmu in položaju ljudi iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Pogovorili smo se tudi s pisateljico Mirjano Bobić Mojsilović, ki razmišlja o pisanju, ustvarjalni krizi in moči literature, da spreminja življenja. Za konec pa se bomo ustavili v Sarajevu, kjer Slovensko društvo Cankar že skoraj stoletje povezuje slovenski in bosanski kulturni prostor ter ohranja občutek pripadnosti med dvema domovoma.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Ko se na odru srečata govorjeni in znakovni jezik, nastane prostor, kjer se povežeta dva sveta. V SiTi Teatru je premiero doživela izredno zabavna inkluzivna komedija »Sto pa roka!«, v kateri sta nastopila gluha igralka Špela Rotar in slišeči igralec Jernej Gašperin. Predstava je nastala v okviru projekta Prispevaj kretnjo, v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in družbe Mastercard Slovenija, zato so v predstavi predstavljene tudi nove kretnje slovenskega znakovnega jezika iz sveta financ. Več o predstavi izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini ob mednarodnem dnevu gledališča, ki ga obeležujemo 27. marca.
Ko se na odru srečata govorjeni in znakovni jezik, nastane prostor, kjer se povežeta dva sveta. V SiTi Teatru je premiero doživela izredno zabavna inkluzivna komedija »Sto pa roka!«, v kateri sta nastopila gluha igralka Špela Rotar in slišeči igralec Jernej Gašperin. Predstava je nastala v okviru projekta Prispevaj kretnjo, v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in družbe Mastercard Slovenija, zato so v predstavi predstavljene tudi nove kretnje slovenskega znakovnega jezika iz sveta financ. Več o predstavi izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini ob mednarodnem dnevu gledališča, ki ga obeležujemo 27. marca.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Chaitan has a passion for food. He's been here since 2006 and says Slovenia is the most beautiful country in the world. He was first in the business of buying and selling metal. Today he runs an Indian restaurant in Ljubljana. He says it's easy to do business in Slovenia, as long as you know what you want to do. Chaitan's music choice: Michael Jackson - "Bad". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=dsUXAEzaC3Q&list=RDdsUXAEzaC3Q&start_radio=1
Chaitan has a passion for food. He's been here since 2006 and says Slovenia is the most beautiful country in the world. He was first in the business of buying and selling metal. Today he runs an Indian restaurant in Ljubljana. He says it's easy to do business in Slovenia, as long as you know what you want to do. Chaitan's music choice: Michael Jackson - "Bad". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=dsUXAEzaC3Q&list=RDdsUXAEzaC3Q&start_radio=1
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu: https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943 V Xpertizi je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu: https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943 V Xpertizi je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Pomlad je letos prišla hitro, po obdobju zelo toplega vremena pa je sledila nenadna ohladitev. Kako ob takšnih vremenskih spremembah poskrbimo za vrtnine, smo govorili v rubriki Sejemo nasvete.
Pomlad je letos prišla hitro, po obdobju zelo toplega vremena pa je sledila nenadna ohladitev. Kako ob takšnih vremenskih spremembah poskrbimo za vrtnine, smo govorili v rubriki Sejemo nasvete.
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic.
Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic.
V Rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami.
V Rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami.
Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale.
Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale.
Najbrž je skoraj vsakdo kdaj kaj zbiral – možnosti je tako rekoč nešteto. Zbiranje znamk, filatelija, je eno najbolj razširjenih zanimanj in prek znamk se odpira spoznavanje sveta v najširšem pomenu. Je danes še zanimivo? O tem dva priznana slovenska filatelista. Tudi zbirke razglednic so okno v zgodovino v več pomenih. Eno takšnih ima Zmago Tančič, obsežno zbirko starih ljubljanskih razglednic, med katerimi je ena prav posebna. In to ni njegova edina zbirka. Zakaj je zbirala prtičke in ovoje bonbonov in zakaj danes varuje zbirko pesmaric starega ljudskega izročila in zbirko kovancev, pa v pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pojasni pesnica in pevka, seveda tudi zbirateljica Bogdana Herman. In gotovo le malokdo ve, da je v Portorožu imenitna zbirka vsega, kar je povezano s kultno rokersko skupino The Rolling Stones! Kaj nam torej pomeni in prinaša zbirateljstvo?
Najbrž je skoraj vsakdo kdaj kaj zbiral – možnosti je tako rekoč nešteto. Zbiranje znamk, filatelija, je eno najbolj razširjenih zanimanj in prek znamk se odpira spoznavanje sveta v najširšem pomenu. Je danes še zanimivo? O tem dva priznana slovenska filatelista. Tudi zbirke razglednic so okno v zgodovino v več pomenih. Eno takšnih ima Zmago Tančič, obsežno zbirko starih ljubljanskih razglednic, med katerimi je ena prav posebna. In to ni njegova edina zbirka. Zakaj je zbirala prtičke in ovoje bonbonov in zakaj danes varuje zbirko pesmaric starega ljudskega izročila in zbirko kovancev, pa v pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pojasni pesnica in pevka, seveda tudi zbirateljica Bogdana Herman. In gotovo le malokdo ve, da je v Portorožu imenitna zbirka vsega, kar je povezano s kultno rokersko skupino The Rolling Stones! Kaj nam torej pomeni in prinaša zbirateljstvo?
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
Vojna Združenih držav Amerike proti Iranu vznemirja tudi številne na Hrvaškem. Posebej zato, ker je te dni v Split priplula ameriška letalonosilka USS Gerald Ford, ki je sodelovala pri operacijah na Bližnjem vzhodu. Trenutne napete svetovne razmere so nekako prisilile večna tekmeca premierja Plenkovića in predsednika države Milanovića, da skupaj sedeta za mizo, kar se bo zgodilo v sredo. Srečujeta se namreč svet za nacionalno varnost in obrambo, ki se nista sestala od leta 2021. Kako pa razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo na hrvaški turizem? Pa tudi o največji aferi v hrvaškem športu, kako je iz Hrvaške smučarske zveze izginilo 30 milijonov evrov.
Vojna Združenih držav Amerike proti Iranu vznemirja tudi številne na Hrvaškem. Posebej zato, ker je te dni v Split priplula ameriška letalonosilka USS Gerald Ford, ki je sodelovala pri operacijah na Bližnjem vzhodu. Trenutne napete svetovne razmere so nekako prisilile večna tekmeca premierja Plenkovića in predsednika države Milanovića, da skupaj sedeta za mizo, kar se bo zgodilo v sredo. Srečujeta se namreč svet za nacionalno varnost in obrambo, ki se nista sestala od leta 2021. Kako pa razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo na hrvaški turizem? Pa tudi o največji aferi v hrvaškem športu, kako je iz Hrvaške smučarske zveze izginilo 30 milijonov evrov.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.
Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka.
V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje.
V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje.
Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil sociolog, publicist in raziskovalec dr. Urban Vehovar. Zaposlen je bil na vseh treh Univerzah – v Mariboru, Kopru in Ljubljani –, nekaj časa je bil tudi svetovalec predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Kot sociolog se med drugim ukvarja s korupcijo v družbi in z etiko, nedavno pa je izdal knjigo, v kateri opisuje slovensko družbo. Prisluhnite pogovoru z Urbanom Vehovarjem, v katerem je spregovoril tudi o svoji izkušnji bivanja v Berlinu, kjer je med drugim delal kot varnostnik v muzeju in galeriji.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil sociolog, publicist in raziskovalec dr. Urban Vehovar. Zaposlen je bil na vseh treh Univerzah – v Mariboru, Kopru in Ljubljani –, nekaj časa je bil tudi svetovalec predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Kot sociolog se med drugim ukvarja s korupcijo v družbi in z etiko, nedavno pa je izdal knjigo, v kateri opisuje slovensko družbo. Prisluhnite pogovoru z Urbanom Vehovarjem, v katerem je spregovoril tudi o svoji izkušnji bivanja v Berlinu, kjer je med drugim delal kot varnostnik v muzeju in galeriji.