Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
V oddajo Petek brez pravila smo povabili Mio Zahariaš, trenerko psov in mačk, ki nastopajo v filmih, nadaljevankah, oglasih in gledališču. Ali veste, kaj potrebuje pasja ali mačja zvezda? Ne nujno najlepše olike, zato pa poznavanje ukazov v več jezikih in za povrh še kakšen očarljiv živalski trik.
V oddajo Petek brez pravila smo povabili Mio Zahariaš, trenerko psov in mačk, ki nastopajo v filmih, nadaljevankah, oglasih in gledališču. Ali veste, kaj potrebuje pasja ali mačja zvezda? Ne nujno najlepše olike, zato pa poznavanje ukazov v več jezikih in za povrh še kakšen očarljiv živalski trik.
David Marchese is a Canadian journalist who creates the podcast The Interview for The New York Times. He is known for his in-depth conversations, in which he aims to uncover a different side of his interviewees. This time, he spoke for our podcast Številke and presented himself in a slightly different light. You're invited to listen!
David Marchese is a Canadian journalist who creates the podcast The Interview for The New York Times. He is known for his in-depth conversations, in which he aims to uncover a different side of his interviewees. This time, he spoke for our podcast Številke and presented himself in a slightly different light. You're invited to listen!
Tokrat gostimo kanadskega novinarja Davida Marcheseja, ki pri New York Timesu vodi zelo kakovosten podkast The Interview, znan je po poglobljenih pripravah in odličnih končnih izdelkih. Popeljal nas je v proces svojega dela, pri tem pa se je dotaknil tudi številnih drugih tem, tudi športa in Slovenije. Vabljeni k poslušanju.
Tokrat gostimo kanadskega novinarja Davida Marcheseja, ki pri New York Timesu vodi zelo kakovosten podkast The Interview, znan je po poglobljenih pripravah in odličnih končnih izdelkih. Popeljal nas je v proces svojega dela, pri tem pa se je dotaknil tudi številnih drugih tem, tudi športa in Slovenije. Vabljeni k poslušanju.
Ekonomija pozornosti se spreminja v ekonomijo navezanosti.
Ekonomija pozornosti se spreminja v ekonomijo navezanosti.
V skupino vitaminov B spada osem različnih vitaminov. Vsak od njih ima svojo nalogo, vendar pogosto delujejo samo, če so prisotni vsi. Oglašujejo jih kot prehranska dopolnila za več energije ter boljše delovanje možganov in živčevja. Znanost pa razkriva, da niso preprosti pospeševalci energije, temveč sodelujejo v skoraj vseh ključnih procesih v telesu, od presnove energije do delovanja možganov in nastajanja DNK. Med njimi je poseben vitamin B12, saj ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Že blago pomanjkanje, zlasti vitamina B12, vpliva na možgane in srce, še preden sploh opazimo simptome. Kaj se zgodi v možganih, ko teh vitaminov primanjkuje, in ali lahko to vpliva na razvoj demence?
V skupino vitaminov B spada osem različnih vitaminov. Vsak od njih ima svojo nalogo, vendar pogosto delujejo samo, če so prisotni vsi. Oglašujejo jih kot prehranska dopolnila za več energije ter boljše delovanje možganov in živčevja. Znanost pa razkriva, da niso preprosti pospeševalci energije, temveč sodelujejo v skoraj vseh ključnih procesih v telesu, od presnove energije do delovanja možganov in nastajanja DNK. Med njimi je poseben vitamin B12, saj ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Že blago pomanjkanje, zlasti vitamina B12, vpliva na možgane in srce, še preden sploh opazimo simptome. Kaj se zgodi v možganih, ko teh vitaminov primanjkuje, in ali lahko to vpliva na razvoj demence?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vitamin B12 je poseben zato, ker ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Nobena rastlina ali žival ga ne more ustvariti sama. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Rastline vitamina B12 ne vsebujejo, zato ga v povsem rastlinski prehrani skoraj ni. Prav zato so lahko vegetarijanci in zlasti vegani brez ustreznih dopolnil bolj izpostavljeni pomanjkanju tega pomembnega vitamina. A kaj, če bi ga lahko dodali kar rastlinam, ki jih jemo vsak dan? Znanstveniki z univerze v Kentu pod vodstvom Martina Warrena raziskujejo, kako bi zelenjavo spremenili v naravno dopolnilo vitamina B12.
Vitamin B12 je poseben zato, ker ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Nobena rastlina ali žival ga ne more ustvariti sama. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Rastline vitamina B12 ne vsebujejo, zato ga v povsem rastlinski prehrani skoraj ni. Prav zato so lahko vegetarijanci in zlasti vegani brez ustreznih dopolnil bolj izpostavljeni pomanjkanju tega pomembnega vitamina. A kaj, če bi ga lahko dodali kar rastlinam, ki jih jemo vsak dan? Znanstveniki z univerze v Kentu pod vodstvom Martina Warrena raziskujejo, kako bi zelenjavo spremenili v naravno dopolnilo vitamina B12.
Vitamini skupine B so zelo pomembni za živčevje. Kaj se zgodi v možganih, če jih primanjkuje? Ali lahko njihovo pomanjkanje vpliva na razvoj demence?
Vitamini skupine B so zelo pomembni za živčevje. Kaj se zgodi v možganih, če jih primanjkuje? Ali lahko njihovo pomanjkanje vpliva na razvoj demence?
V turistični oddaji smo se dotaknili vsakdanje storitve, ki jo mnogi uporabljamo pogosto, to je spletnih rezervacij. Ti sistemi turistom omogočajo rezervacije po vsem svetu, a hkrati prinašajo tudi velike izzive in tveganja – od tehnoloških napak do kibernetskih napadov in varovanja občutljivih osebnih podatkov.
V turistični oddaji smo se dotaknili vsakdanje storitve, ki jo mnogi uporabljamo pogosto, to je spletnih rezervacij. Ti sistemi turistom omogočajo rezervacije po vsem svetu, a hkrati prinašajo tudi velike izzive in tveganja – od tehnoloških napak do kibernetskih napadov in varovanja občutljivih osebnih podatkov.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
Jože Hlebanja s Srednjega vrha nad Kranjsko goro je doživel trpko vojno usodo in se kot mladi diplomant strojništva leta 1954 zaposlil v mariborskem podjetju Metalna. Kmalu je prevzel enega dotlej največjih strojnih projektov tistega časa pri nas – postal je glavni konstruktor Pohorske vzpenjače.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
Tokrat predstavljamo roman Slavenke Drakulić z naslovom O ČEM NE GOVORIMO, ki je izšel pri založbi Beletrina. O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, toda odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skorajda ne upamo govoriti, saj skoraj vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil ... Kakor v svojih prejšnjih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.
Sončni dnevi nas kar kličejo na kolo. Pa smo na kolesarjenje res pripravljeni? Kaj je treba storiti pred prvo vožnjo po dolgi zimi in kaj vzeti s seboj na daljšo pot, je povedal Izak Pogačar iz društva Kolesarska mreža Obala.
Sončni dnevi nas kar kličejo na kolo. Pa smo na kolesarjenje res pripravljeni? Kaj je treba storiti pred prvo vožnjo po dolgi zimi in kaj vzeti s seboj na daljšo pot, je povedal Izak Pogačar iz društva Kolesarska mreža Obala.
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.
Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.
Izjemna zgodba našega rojaka - inovatorja in inženirja - Antona Banka.
Izjemna zgodba našega rojaka - inovatorja in inženirja - Antona Banka.
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.
Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.
Neko Istranko je zanimalo, ali bi lahko njen kunjado iz Maribora pred svojo hišo posadil oljko. No, to je sicer vprašanje za agronome, v naši dialektološki rubriki pa lahko mladi jezikoslovci pojasnijo, kaj pomeni istrska beseda kunjado in kateri narečni izrazi se v Sloveniji še uporabljajo za pomenovanje tega sorodnika.
Neko Istranko je zanimalo, ali bi lahko njen kunjado iz Maribora pred svojo hišo posadil oljko. No, to je sicer vprašanje za agronome, v naši dialektološki rubriki pa lahko mladi jezikoslovci pojasnijo, kaj pomeni istrska beseda kunjado in kateri narečni izrazi se v Sloveniji še uporabljajo za pomenovanje tega sorodnika.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Da je gibanje zdravo, ni nikakršno odkritje. Pa vendar jih tega še vedno veliko ne sprejema, niti priznava. Zlasti mladih. Na eni strani je tako množica aktivnih športnikov, na drugi pa tistih, ki bodo vedno raje izbrali dvigalo, namesto korakov po stopnicah. Koliko, kakšnega gibanja je ravno prav in kako se ga lotiti, da postane želja in del vsakdana?
Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.
Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave.
Jaka je star komaj devet let, a se že bori z redko boleznijo, ki se imenuje Duchennova mišična distrofija. Njegovo življenje je odvisno od donacij dobrih ljudi, saj država do zdaj ni mogla omogočiti potrebnega zdravljenja. Prav zato je bil sprejet tudi novi zakon o redkih boleznih, ki prinaša pomembne spremembe in upanje za številne družine. Več o novem zakonu o sofinanciranju sklada o redkih boleznih in o Jakovi bitki s časom izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Jaka je star komaj devet let, a se že bori z redko boleznijo, ki se imenuje Duchennova mišična distrofija. Njegovo življenje je odvisno od donacij dobrih ljudi, saj država do zdaj ni mogla omogočiti potrebnega zdravljenja. Prav zato je bil sprejet tudi novi zakon o redkih boleznih, ki prinaša pomembne spremembe in upanje za številne družine. Več o novem zakonu o sofinanciranju sklada o redkih boleznih in o Jakovi bitki s časom izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"
Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"
Morda si ne bi mislili, a riž je imel v preteklosti mnogokrat ključno vlogo pri razvoju posameznih držav in civilizacij. Če je bila letina slaba, ni bilo hrane, ljudje so stradali in se v takih slabih razmerah tudi hitreje uprli svojim voditeljem. Če niso imeli hrane, prav tako niso mogli biti tako produktivni kot sicer. Riž ima še posebej pomembno mesto v azijskih kulturah, kjer ga mnogokrat povezujejo tudi z mitologijo in različnimi obredi. V Evropo je riž korak za korakom prišel iz Egipta oz. Azije prek starih Grkov. Danes to sestavino dobro poznamo povsod po svetu. Pa to pomeni, da znamo riž tudi pravilno pripraviti? Ali mnogokrat še vedno postrežemo s sprijetim, »pocastim« rižem?
Morda si ne bi mislili, a riž je imel v preteklosti mnogokrat ključno vlogo pri razvoju posameznih držav in civilizacij. Če je bila letina slaba, ni bilo hrane, ljudje so stradali in se v takih slabih razmerah tudi hitreje uprli svojim voditeljem. Če niso imeli hrane, prav tako niso mogli biti tako produktivni kot sicer. Riž ima še posebej pomembno mesto v azijskih kulturah, kjer ga mnogokrat povezujejo tudi z mitologijo in različnimi obredi. V Evropo je riž korak za korakom prišel iz Egipta oz. Azije prek starih Grkov. Danes to sestavino dobro poznamo povsod po svetu. Pa to pomeni, da znamo riž tudi pravilno pripraviti? Ali mnogokrat še vedno postrežemo s sprijetim, »pocastim« rižem?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh? Od tradicije, ki se prenaša iz roda v rod, do trenutkov, ki povezujejo skupnost - zgodba o prazničnih običajih, ki jih piše življenje. Pripravila Sabina Francek Ivović.
Kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh? Od tradicije, ki se prenaša iz roda v rod, do trenutkov, ki povezujejo skupnost - zgodba o prazničnih običajih, ki jih piše življenje. Pripravila Sabina Francek Ivović.
Predstavili bomo zanimiv projekt, s katerim naj bi ohranili naravo, drevesa, biotsko pestrost tudi zanamcem. Gre za projekt FoRESisT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška. Raziskovalci so se posvetili celostnemu proučevanju gozdnih in kmetijskih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti v čezmejnem prostoru. Med drugim tudi kostanju, ki ga na nekaterih območjih izrivajo bolezni in zaraščanje gozdov. Pripravil Branko Vrabec.
Predstavili bomo zanimiv projekt, s katerim naj bi ohranili naravo, drevesa, biotsko pestrost tudi zanamcem. Gre za projekt FoRESisT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška. Raziskovalci so se posvetili celostnemu proučevanju gozdnih in kmetijskih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti v čezmejnem prostoru. Med drugim tudi kostanju, ki ga na nekaterih območjih izrivajo bolezni in zaraščanje gozdov. Pripravil Branko Vrabec.
Na Hlajevih dnevih, ki so namenjeni strokovnemu usposabljanju oljkarjev in oljarjev, so govorili o prihodnosti oljkarstva pri nas. Veliko vlogo bo imela robotiki, digitalizacija in trajnostno oljkarstvo. Prvi dan so govorili o zaščiti in obdelavi tal, zaščiti pred škodljivci, pa tudi o gnojenju. Drugi dan pa se je šlo med oljčnike in z brezpilotnimi letalniki tudi nad njih. Pripravil Branko Vrabec.
Na Hlajevih dnevih, ki so namenjeni strokovnemu usposabljanju oljkarjev in oljarjev, so govorili o prihodnosti oljkarstva pri nas. Veliko vlogo bo imela robotiki, digitalizacija in trajnostno oljkarstvo. Prvi dan so govorili o zaščiti in obdelavi tal, zaščiti pred škodljivci, pa tudi o gnojenju. Drugi dan pa se je šlo med oljčnike in z brezpilotnimi letalniki tudi nad njih. Pripravil Branko Vrabec.
Na Primorskem jeleni in divji prašiči povzročajo ogromno škode v sadovnjakih in na njivah. Šli smo od Ocizle do Trebeš in slika je povsod klavrna. Objedena drevesa, prekopani travniki. Starejši kmetje še vztrajajo in obnovijo, kar se obnoviti da. Vse več mladih pa pravi, da v takšnih pogojih ne bodo kmetovali. Kljub poplačilu škod, ki so, meni večina, le obliž na rano. Primorska pa se spreminja v ograjeno njivo. Prispevek je pripravil Branko Vrabec.
Na Primorskem jeleni in divji prašiči povzročajo ogromno škode v sadovnjakih in na njivah. Šli smo od Ocizle do Trebeš in slika je povsod klavrna. Objedena drevesa, prekopani travniki. Starejši kmetje še vztrajajo in obnovijo, kar se obnoviti da. Vse več mladih pa pravi, da v takšnih pogojih ne bodo kmetovali. Kljub poplačilu škod, ki so, meni večina, le obliž na rano. Primorska pa se spreminja v ograjeno njivo. Prispevek je pripravil Branko Vrabec.
Dežela potrebuje podeželje« je bil naslov letošnjega Kongresa Zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Zadružniki so poudarili, da potrebujemo jasno dolgoročno vizijo in stabilno prehransko verigo. Kritični so bili do razprodaje slovenskih podjetij živilsko-prehranske industrije tujim korporacijam. Že dolgo ni več kralj kupec, temveč trgovec. Pripravil Branko Vrabec.
Dežela potrebuje podeželje« je bil naslov letošnjega Kongresa Zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Zadružniki so poudarili, da potrebujemo jasno dolgoročno vizijo in stabilno prehransko verigo. Kritični so bili do razprodaje slovenskih podjetij živilsko-prehranske industrije tujim korporacijam. Že dolgo ni več kralj kupec, temveč trgovec. Pripravil Branko Vrabec.
V rubriki Sejemo nasvete smo govorili o domači pridelavi bučevk iz semena. To družino predstavlja več kot 900 vrst, pri nas pa so najbolj priljubljene kumare, buče in bučke, lubenice in melone. In zdaj je pravi čas za setev bučevk za sadike; na kaj moramo biti pri tem pozorni, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
V rubriki Sejemo nasvete smo govorili o domači pridelavi bučevk iz semena. To družino predstavlja več kot 900 vrst, pri nas pa so najbolj priljubljene kumare, buče in bučke, lubenice in melone. In zdaj je pravi čas za setev bučevk za sadike; na kaj moramo biti pri tem pozorni, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe.
Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe.
Jutri praznujemo mednarodni dan Romov, zato bomo tokratno Radiosfero namenili prav temu dnevu. 8. april je za Rome po svetu pomemben dan, saj je namenjen praznovanju romske kulture, jezika in identitete ter ozaveščanju o zgodovini in izzivih, s katerimi se Romi še vedno soočajo. Ta dan je bil izbral v spomin na prvi svetovni kongres leta 1971 v Londonu, na katerem so Romi iz različnih držav prvič skupaj razpravljali o svojih pravicah, sobivanju in skupni prihodnosti. Na prvem kongresu so se pogovarjali tudi o simbolih, izbrali so svojo zastavo, tudi himno, ki še danes predstavljata enotnost in ponos romskega naroda. Preverjamo, kaj o mednarodnem dnevu Romov menijo mlade Rominje in česa si želijo. Odgovore prinaša Sandi Horvat.
Jutri praznujemo mednarodni dan Romov, zato bomo tokratno Radiosfero namenili prav temu dnevu. 8. april je za Rome po svetu pomemben dan, saj je namenjen praznovanju romske kulture, jezika in identitete ter ozaveščanju o zgodovini in izzivih, s katerimi se Romi še vedno soočajo. Ta dan je bil izbral v spomin na prvi svetovni kongres leta 1971 v Londonu, na katerem so Romi iz različnih držav prvič skupaj razpravljali o svojih pravicah, sobivanju in skupni prihodnosti. Na prvem kongresu so se pogovarjali tudi o simbolih, izbrali so svojo zastavo, tudi himno, ki še danes predstavljata enotnost in ponos romskega naroda. Preverjamo, kaj o mednarodnem dnevu Romov menijo mlade Rominje in česa si želijo. Odgovore prinaša Sandi Horvat.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo gojitelja ujed Simona Pernata in spoznavali značilnosti različnih vrst sov.
Obiskali smo gojitelja ujed Simona Pernata in spoznavali značilnosti različnih vrst sov.
Spoznali smo najmlajšo članico družine ilustratorke in pisateljice, Manice Musil, nekaj mesečno psičko Rozi.
Spoznali smo najmlajšo članico družine ilustratorke in pisateljice, Manice Musil, nekaj mesečno psičko Rozi.
Veterinarka Eva Tasič tokrat svetuje, kako poskrbeti za dobro počutje starejših konj.
Veterinarka Eva Tasič tokrat svetuje, kako poskrbeti za dobro počutje starejših konj.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Vrt je od nekdaj prostor, kjer se ljudje vsak na svoj način povezujejo z naravo in med seboj. Oddaja se sprehodi od župnijskega vrta v Kosezah, ki so ga oblikovali šele pred kratkim in že uspešno povezuje sosedsko in župnijsko skupnost, prek častitljivega in prelepega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, kjer se hrani tudi banka semen, pa do po letih mladostniškega skupnostnega vrta, ki ga v Prašah ob Trbojskem jezeru obdeluje skupina prostovoljcev z namenom, da bi razširili znanje in veščine naravi prijazne obdelave tal in bi se tako tako postopoma Sorškemu polju povrnilo naravno zdravje okolja. Bivanje, delo in druženje v teh vrtovih prinaša vsem zadovoljstvo.
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.