Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Štajerska postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija – ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. V zadnjem času prejema številna priznanja in zanje je zaslužna tudi vodja sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji Podravje Maribor Karmen Razlag, ki je naša tokratna gostja. O izzivih, razvoju in tudi o tem, zakaj je treba ta del Slovenije doživeti - v oddaji Obrazi sosednje ulice.
Štajerska postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija – ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. V zadnjem času prejema številna priznanja in zanje je zaslužna tudi vodja sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji Podravje Maribor Karmen Razlag, ki je naša tokratna gostja. O izzivih, razvoju in tudi o tem, zakaj je treba ta del Slovenije doživeti - v oddaji Obrazi sosednje ulice.
V rubriki Z vami v kuhinji se tokrat sladkamo s palačinkami z limonino kremo. Razkrili smo trik za palačinke, ki vedno uspejo – prava gostota testa, počitek mase in dobro segreta ponev. Povedali smo, katera moka je najbolj primerna: gladka bela za klasično mehkobo, lahko pa del nadomestimo s polnozrnato ali pirino za bolj poln okus. In ker palačink nikoli ne spečemo le ene, smo povedali tudi, kako porabiti že pečene: kot zapečene palačinke v pečici, narezane v juho, spremenjene v palačinkino torto ali napolnjene s slanimi nadevi. RECEPT - za 4 osebe: 8 palačink Za nadev: 1 stepena sladka smetana Lupina ekološke limone 200 g kremnega sira 2 žlici sladkorja v prahu K običajni masi za palačinke dodamo naribano lupinico ekološke limone in iz mase spečemo palačinke. K kremnemu siru z metlico vmešamo sladkor v prahu, naribano limonino lupinico ter polovico stepene smetane. Ko dobimo homogeno zmes, nežno vmešamo še preostanek smetane. Palačinke nadevamo s kremo in postrežemo.
V rubriki Z vami v kuhinji se tokrat sladkamo s palačinkami z limonino kremo. Razkrili smo trik za palačinke, ki vedno uspejo – prava gostota testa, počitek mase in dobro segreta ponev. Povedali smo, katera moka je najbolj primerna: gladka bela za klasično mehkobo, lahko pa del nadomestimo s polnozrnato ali pirino za bolj poln okus. In ker palačink nikoli ne spečemo le ene, smo povedali tudi, kako porabiti že pečene: kot zapečene palačinke v pečici, narezane v juho, spremenjene v palačinkino torto ali napolnjene s slanimi nadevi. RECEPT - za 4 osebe: 8 palačink Za nadev: 1 stepena sladka smetana Lupina ekološke limone 200 g kremnega sira 2 žlici sladkorja v prahu K običajni masi za palačinke dodamo naribano lupinico ekološke limone in iz mase spečemo palačinke. K kremnemu siru z metlico vmešamo sladkor v prahu, naribano limonino lupinico ter polovico stepene smetane. Ko dobimo homogeno zmes, nežno vmešamo še preostanek smetane. Palačinke nadevamo s kremo in postrežemo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.
Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.
Otroci v prvi triadi naj še ne bi imeli svojega telefona. Priporočljivo pa je, da tudi pozneje, ko se za nakup odločimo, otrokov prvi telefon ni pametni. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Otroci v prvi triadi naj še ne bi imeli svojega telefona. Priporočljivo pa je, da tudi pozneje, ko se za nakup odločimo, otrokov prvi telefon ni pametni. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-ti jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovim, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo.
Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-ti jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovim, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo.
V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg.
Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg.
Upokojena knjižničarka s Ptuja Doroteja Emeršič je pred nekaj leti vzela pot pod noge -- dobesedno in v prenesenem pomenu -- in se odpravila na Camino. Ta pot ji je med drugim prinesla zanimivo srečanje in tkanje tesnega prijateljstva s kitajsko družino in to je bil tudi razlog za njeni poti na Kitajsko – v deželo, o kateri prej ni nikoli razmišljala.
Upokojena knjižničarka s Ptuja Doroteja Emeršič je pred nekaj leti vzela pot pod noge -- dobesedno in v prenesenem pomenu -- in se odpravila na Camino. Ta pot ji je med drugim prinesla zanimivo srečanje in tkanje tesnega prijateljstva s kitajsko družino in to je bil tudi razlog za njeni poti na Kitajsko – v deželo, o kateri prej ni nikoli razmišljala.
Ob skorajšnjem začetku koledarske pomladi v Petku brez pravila plezamo na drevo. Borut Škarja že deset let opravlja delo negovalca dreves, njegovo vodilo je »manj je več«, saj naj bi dobri negovalci dreves za seboj pustili čim manj (vej). Strahu pred višino nima, pri delu pa potrebuje ustrezno opremo in premišljene postopke, saj prostora za napake ni. Je pa prostor med krošnjami, kjer sogovornik raje preživlja čas kot na tleh.
Ob skorajšnjem začetku koledarske pomladi v Petku brez pravila plezamo na drevo. Borut Škarja že deset let opravlja delo negovalca dreves, njegovo vodilo je »manj je več«, saj naj bi dobri negovalci dreves za seboj pustili čim manj (vej). Strahu pred višino nima, pri delu pa potrebuje ustrezno opremo in premišljene postopke, saj prostora za napake ni. Je pa prostor med krošnjami, kjer sogovornik raje preživlja čas kot na tleh.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kupovanje sledilcev ali kupovanje prisluhov? Ne vemo še, kaj ima na volivca večji vpliv, so pa predvolilne metode tudi v kibernetskem prostoru vsako leto ostrejše, bolj umazane in dražje.
Kupovanje sledilcev ali kupovanje prisluhov? Ne vemo še, kaj ima na volivca večji vpliv, so pa predvolilne metode tudi v kibernetskem prostoru vsako leto ostrejše, bolj umazane in dražje.
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tako kot se naše živali pozimi prilagajajo mrazu in kratkim dnevom, so nekatere vrste razvile izjemne sposobnosti preživetja v še skrajnejših razmerah. Puščava Atakama v Čilu je ena izmed najbolj suhih na svetu. Povprečna letna količina padavin je izjemno nizka, po navadi manj kot 15 mm, v nekaterih delih pa lahko mine tudi več let brez kaplje dežja. Kljub hudi suši v Atakami uspeva več 100 rastlinskih vrst, ki so se razvile v izjemno prilagodljive organizme. V čem je njihova skrivnost?
Tako kot se naše živali pozimi prilagajajo mrazu in kratkim dnevom, so nekatere vrste razvile izjemne sposobnosti preživetja v še skrajnejših razmerah. Puščava Atakama v Čilu je ena izmed najbolj suhih na svetu. Povprečna letna količina padavin je izjemno nizka, po navadi manj kot 15 mm, v nekaterih delih pa lahko mine tudi več let brez kaplje dežja. Kljub hudi suši v Atakami uspeva več 100 rastlinskih vrst, ki so se razvile v izjemno prilagodljive organizme. V čem je njihova skrivnost?
Polarni medvedi so mojstri preživetja v enem najbolj neizprosnih okolij na Zemlji, kjer morje, led in mraz krojijo vsak trenutek njihovega življenja.
Polarni medvedi so mojstri preživetja v enem najbolj neizprosnih okolij na Zemlji, kjer morje, led in mraz krojijo vsak trenutek njihovega življenja.
S sončnimi dnevi in pomladnimi temperaturami na ceste vračajo motoristi. A razmere na cestišču so v tem času zahtevne, za vozniki pa je dolg premor. Ker so motoristi v prometu med bolj ranljivimi skupinami, policija tudi tokrat ob začetku motoristične sezone namenja posebno pozornost preventivnim aktivnostim in varnosti. Policisti motoristi so v preteklih tednih že izvedli treninge varne vožnje na poligonu ter kondicijske vožnje, s katerimi so obnovili in nadgradili svoje vozniške spretnosti. Še več nasvetov je Silvija Peroša nanizala tudi za vse druge motoriste, ki se v teh dneh vračajo na svoje jeklene konjičke.
S sončnimi dnevi in pomladnimi temperaturami na ceste vračajo motoristi. A razmere na cestišču so v tem času zahtevne, za vozniki pa je dolg premor. Ker so motoristi v prometu med bolj ranljivimi skupinami, policija tudi tokrat ob začetku motoristične sezone namenja posebno pozornost preventivnim aktivnostim in varnosti. Policisti motoristi so v preteklih tednih že izvedli treninge varne vožnje na poligonu ter kondicijske vožnje, s katerimi so obnovili in nadgradili svoje vozniške spretnosti. Še več nasvetov je Silvija Peroša nanizala tudi za vse druge motoriste, ki se v teh dneh vračajo na svoje jeklene konjičke.
V turistični oddaji smo govorili o posledicah napetosti na Bližnjem vzhodu; te se odražajo praktično povsod, zlasti v gospodarstvu, močno jih občuti tudi turizem. Dodali smo nekaj nasvetov, kako v danih razmerah izbrati kraje za oddih ali potovanje.
V turistični oddaji smo govorili o posledicah napetosti na Bližnjem vzhodu; te se odražajo praktično povsod, zlasti v gospodarstvu, močno jih občuti tudi turizem. Dodali smo nekaj nasvetov, kako v danih razmerah izbrati kraje za oddih ali potovanje.
Poezija ji je bila položena v zibko, a je bilo vse skupaj daleč od tega, da bi bila kot hči pesnika Janka Glazerja izbranka za družinsko literarno nasledstvo. Objavila je štiri pesniške zbirke z naslovi: Ujma, Branike, Jerebika in Kolobar. Za otroke je izdala pesniški zbirki z naslovoma Žigažaga in Gugalnice. Tako kot v pesmih njenega očeta je tudi v njenih delih zaživela podoba narave Pohorja.
Poezija ji je bila položena v zibko, a je bilo vse skupaj daleč od tega, da bi bila kot hči pesnika Janka Glazerja izbranka za družinsko literarno nasledstvo. Objavila je štiri pesniške zbirke z naslovi: Ujma, Branike, Jerebika in Kolobar. Za otroke je izdala pesniški zbirki z naslovoma Žigažaga in Gugalnice. Tako kot v pesmih njenega očeta je tudi v njenih delih zaživela podoba narave Pohorja.
V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Zbirka Mavrični pajčolan prinaša niz liričnih besedil, ki se tematsko in motivno naslanjajo na naravo, minevanje časa, na ljubezen in notranjo refleksijo. Izšla je pri založbi Kulturni center Maribor in je sestavljena iz več ciklov oziroma samostojnih pesmi, ki delujejo kot drobni utrinki občutij in razpoloženj, pogosto zasidranih v podobah morja, neba in letnih časov. V ospredju knjige je izrazito intimna poetika. Pesmi raziskujejo odnose – tako ljubezenske kot družinske – ter prehajanje med prisotnostjo in odsotnostjo, bližino in izgubo. Naravni motivi niso zgolj kulisa, temveč nosilci čustvenih stanj: valovanje morja odraža notranje nemire, jesenski prizori pa občutke melanholije in minljivosti. Pogosta je tudi motivika spomina, ki se pojavlja kot prostor, kjer se preteklost in sedanjost stapljata v enotno izkušnjo. Zbirka Mavrični pajčolan je primerna za bralce, ki iščejo umirjeno, refleksivno poezijo, in za ljubitelje naravne in čustvene lirike. Manj bo nagovorila tiste, ki pričakujejo izrazitejšo formalno eksperimentacijo ali tematsko radikalnost.
Zbirka Mavrični pajčolan prinaša niz liričnih besedil, ki se tematsko in motivno naslanjajo na naravo, minevanje časa, na ljubezen in notranjo refleksijo. Izšla je pri založbi Kulturni center Maribor in je sestavljena iz več ciklov oziroma samostojnih pesmi, ki delujejo kot drobni utrinki občutij in razpoloženj, pogosto zasidranih v podobah morja, neba in letnih časov. V ospredju knjige je izrazito intimna poetika. Pesmi raziskujejo odnose – tako ljubezenske kot družinske – ter prehajanje med prisotnostjo in odsotnostjo, bližino in izgubo. Naravni motivi niso zgolj kulisa, temveč nosilci čustvenih stanj: valovanje morja odraža notranje nemire, jesenski prizori pa občutke melanholije in minljivosti. Pogosta je tudi motivika spomina, ki se pojavlja kot prostor, kjer se preteklost in sedanjost stapljata v enotno izkušnjo. Zbirka Mavrični pajčolan je primerna za bralce, ki iščejo umirjeno, refleksivno poezijo, in za ljubitelje naravne in čustvene lirike. Manj bo nagovorila tiste, ki pričakujejo izrazitejšo formalno eksperimentacijo ali tematsko radikalnost.
Če vprašate našo tokratno sogovornico gospo Darjo Kürner, katera je njena velika ljubezen, ki ji je zapolnila vsa službeno aktivna leta, bi brez pomisleka odgovorila šport. Zdaj upokojena profesorica športne vzgoje se je sicer spogledovala tudi z novinarstvom, a je šport ostal na prvem mestu. Po upokojitvi pa ji je življenje prineslo nov izziv, za katerega pravi, da ji prinaša notranji mir. To je njena ekološka kmetija, ki se ji je posvetila z vsem srcem in znanjem. Gospo Darjo Kürner je obiskala Lucija Fatur.
Če vprašate našo tokratno sogovornico gospo Darjo Kürner, katera je njena velika ljubezen, ki ji je zapolnila vsa službeno aktivna leta, bi brez pomisleka odgovorila šport. Zdaj upokojena profesorica športne vzgoje se je sicer spogledovala tudi z novinarstvom, a je šport ostal na prvem mestu. Po upokojitvi pa ji je življenje prineslo nov izziv, za katerega pravi, da ji prinaša notranji mir. To je njena ekološka kmetija, ki se ji je posvetila z vsem srcem in znanjem. Gospo Darjo Kürner je obiskala Lucija Fatur.
Rick first came to the region towards the end of the 1970s. After years of living back and forth between the US and Slovenia, Rick has now decided to spend his retirement in Rogaška Slatina. He says the changes he's noticed in Slovenia through the years are only positive, and feels people are more optimistic today... The only thing Rick still misses is Slovenian citizenship. Rick's music choice: Aerosmith - "Dream on". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=89dGC8de0CA&list=RD89dGC8de0CA&start_radio=1
Rick first came to the region towards the end of the 1970s. After years of living back and forth between the US and Slovenia, Rick has now decided to spend his retirement in Rogaška Slatina. He says the changes he's noticed in Slovenia through the years are only positive, and feels people are more optimistic today... The only thing Rick still misses is Slovenian citizenship. Rick's music choice: Aerosmith - "Dream on". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=89dGC8de0CA&list=RD89dGC8de0CA&start_radio=1
O več primerih poročajo iz Romunije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike.
O več primerih poročajo iz Romunije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
V tokratni rubriki se mladi jezikoslovci sprašujejo, ali si Istrani res najbolj odpočijejo v domači kućeti. Nekateri namreč menijo, da jim je bolj prijetno v postelji ... Kako in kjen ajraje zaspimo, vam v naslednjih minutah povedo študenti slovenistike FHŠ UP.
V tokratni rubriki se mladi jezikoslovci sprašujejo, ali si Istrani res najbolj odpočijejo v domači kućeti. Nekateri namreč menijo, da jim je bolj prijetno v postelji ... Kako in kjen ajraje zaspimo, vam v naslednjih minutah povedo študenti slovenistike FHŠ UP.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji Sami naši Edvin Dervišević govori o evakuaciji iz Dohe, v kateri se je znašel sredi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu. Prisluhnite tudi reportaži s protesta ob mednarodnem dnevu žensk v Ljubljani, kjer so udeleženci opozorili na položaj žensk, delavske pravice in družbene konflikte današnjega časa. Za konec pa bomo prisluhnili dvema migracijskima zgodbama Makedonk različnih generacij, ki pokažeta, kako se je izkušnja prihoda v Slovenijo spremenila od časa Jugoslavije do danes.
V oddaji Sami naši Edvin Dervišević govori o evakuaciji iz Dohe, v kateri se je znašel sredi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu. Prisluhnite tudi reportaži s protesta ob mednarodnem dnevu žensk v Ljubljani, kjer so udeleženci opozorili na položaj žensk, delavske pravice in družbene konflikte današnjega časa. Za konec pa bomo prisluhnili dvema migracijskima zgodbama Makedonk različnih generacij, ki pokažeta, kako se je izkušnja prihoda v Slovenijo spremenila od časa Jugoslavije do danes.
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
V tokratni TV kliniki govorimo o nespečnosti, ki je ena najpogostejših motenj spanja. Zakaj je dober spanec osnova našega zdravja? Kako zdraviti nespečnost? Zakaj uspavala niso dolgoročna rešitev? O nespečnosti se pogovarjamo s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj in z igralcem Bojanom Emeršičem.
Gospa Frida Planinc se še po več desetletjih živo spominja časa, ko je še slišala. Njena zgodba razkriva, kako lahko človek zaradi bolezni nepričakovano ogluši, kar mu za vedno spremeni življenje. V pogovoru s strokovnjaki bomo pojasnili, kaj se ob tem zgodi s sluhom, katere bolezni ga lahko prizadenejo in v katerih življenjskih obdobjih se najpogosteje pojavijo. Več o boleznih, ki vplivajo na sluh, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. marca ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Gospa Frida Planinc se še po več desetletjih živo spominja časa, ko je še slišala. Njena zgodba razkriva, kako lahko človek zaradi bolezni nepričakovano ogluši, kar mu za vedno spremeni življenje. V pogovoru s strokovnjaki bomo pojasnili, kaj se ob tem zgodi s sluhom, katere bolezni ga lahko prizadenejo in v katerih življenjskih obdobjih se najpogosteje pojavijo. Več o boleznih, ki vplivajo na sluh, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. marca ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.
Konec tedna bodo potekale 11. volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Že kar nekaj časa lahko spremljamo kampanjo. Tistemu, ki nas je najbolj prepričal, bomo glas lahko dali v nedeljo med 7. in 19. uro. No, pravzaprav lahko to že naredimo tudi danes, saj so se že včeraj odprla »predčasna« volišča, ki bodo delovala do vključno jutri. Volivci z območja Uprave enote Ljubljana lahko svoj glas oddajo v dvorani Stožice, kamor smo šli v Radiosferi tudi mi.
Konec tedna bodo potekale 11. volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Že kar nekaj časa lahko spremljamo kampanjo. Tistemu, ki nas je najbolj prepričal, bomo glas lahko dali v nedeljo med 7. in 19. uro. No, pravzaprav lahko to že naredimo tudi danes, saj so se že včeraj odprla »predčasna« volišča, ki bodo delovala do vključno jutri. Volivci z območja Uprave enote Ljubljana lahko svoj glas oddajo v dvorani Stožice, kamor smo šli v Radiosferi tudi mi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini. Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča. Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju. Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči. Pokukali smo preko meja, v Pariz, kjer je na svojem vrtu, starejša Parižanka uredila zavetišče za ježe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini. Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča. Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju. Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči. Pokukali smo preko meja, v Pariz, kjer je na svojem vrtu, starejša Parižanka uredila zavetišče za ježe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Opravil na vrtu je ob tem spomladanskem vremenu vse več, nekateri pa se bodo lotili tudi priprave sadik sladkega krompirja, ki je na naših vrtovih vse bolj prisoten.
Opravil na vrtu je ob tem spomladanskem vremenu vse več, nekateri pa se bodo lotili tudi priprave sadik sladkega krompirja, ki je na naših vrtovih vse bolj prisoten.
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini.
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini.
Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči.
Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči.
Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju.
Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju.
Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča.
Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Slovenci veljamo za pridne ljudi in o potrebnosti biti priden poslušamo od otroštva naprej kot o vrlini. V današnji oddaji bo voditeljica v dialogu z gostoma preizprašala kar nekaj vidikov pridnosti, tudi meja, ki jo določajo kot zdravo lastnost. Onkraj teh se pridnost lahko spremeni v škodljivo, patološko ujetost, iz katere vodi, kot pojasnjuje gostja dr. Saša Kranjc, le iskanje samega sebe in tega, kar je dobro za nas. Če v delu uživaš, pa je tako pozitivno samospoznanje mogoče doseči tudi skozi delo in delovnost, ki mu je kot lastnost veliko bližja kot pridnost, pa pravi gost, vsestranski ustvarjalec Vinko Möderndorfer. Pridnost, pregovorna vrlina Slovencev, ima več obrazov, razkriva ta zanimivi pogovor.
Slovenci veljamo za pridne ljudi in o potrebnosti biti priden poslušamo od otroštva naprej kot o vrlini. V današnji oddaji bo voditeljica v dialogu z gostoma preizprašala kar nekaj vidikov pridnosti, tudi meja, ki jo določajo kot zdravo lastnost. Onkraj teh se pridnost lahko spremeni v škodljivo, patološko ujetost, iz katere vodi, kot pojasnjuje gostja dr. Saša Kranjc, le iskanje samega sebe in tega, kar je dobro za nas. Če v delu uživaš, pa je tako pozitivno samospoznanje mogoče doseči tudi skozi delo in delovnost, ki mu je kot lastnost veliko bližja kot pridnost, pa pravi gost, vsestranski ustvarjalec Vinko Möderndorfer. Pridnost, pregovorna vrlina Slovencev, ima več obrazov, razkriva ta zanimivi pogovor.