Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar nemara ne pozna veliko ljudstev, vsaj del naših prednikov pa je to precej radikalno izkusil v preteklem stoletju. Tistim, ki tega niso izkusili, oziroma njihovim povojnim rodovom se še danes precej pozna, da ne vedo točno, za kaj vse dejansko gre pri prepovedi ali javne ali celo zasebne rabe maternega jezika! Ob letošnji poslanici vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev Glorjane Veber ob svetovnem dnevu maternega jezika lahko tudi preberemo, da gre pravzaprav za jezik odraščanja iz skupka živih celic pa do odrasle osebe. Med drugim je tudi zapisala, da se ne začne z besedo, ne z abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom. Vznikne v bližini srca, ko smo še brez imena in čutimo ritem telesa matere, ki nas pod njim nosi. Predvsem pa slišimo njen in njenih bližnjih glas. Ta je jezik, kot vrata med zunaj in znotraj. In med drugim nadaljuje: vsaka generacija prejme drugačen jezikovni kod, zato materni jezik ni le sredstvo sporazumevanja, je eksistencialni fenomen, ki presega golo uporabnost. In se zato ne bi smeli bati algoritmov, ki znajo napovedati naslednjo besedo, nič pa ne vedo in povedo o tišini, iz katere beseda nastane. Sicer pa poslanico gospe Veber najdete na mreži, kjer med drugim sklene, da »prihodnost jezika ni zapisana v tehnologiji, temveč v naših odnosih do sebe, do drugih in do maternega jezika«. Zanimalo nas je, kaj o omenjenem povodu za svetovni dan maternega jezika – torej tudi o zastavitvi življenja zanj in o njegovem pomenu pravi predstojnik oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete prof. dr. Hotimir Tivadar. FOTO: Hotimir Tivadar VIR: Lojze Grčman https://si.aleteia.org/2023/02/08/kaj-sem-vprasal-profesorja-ki-sem-ga-srecal-po-20-letih/
21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar nemara ne pozna veliko ljudstev, vsaj del naših prednikov pa je to precej radikalno izkusil v preteklem stoletju. Tistim, ki tega niso izkusili, oziroma njihovim povojnim rodovom se še danes precej pozna, da ne vedo točno, za kaj vse dejansko gre pri prepovedi ali javne ali celo zasebne rabe maternega jezika! Ob letošnji poslanici vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev Glorjane Veber ob svetovnem dnevu maternega jezika lahko tudi preberemo, da gre pravzaprav za jezik odraščanja iz skupka živih celic pa do odrasle osebe. Med drugim je tudi zapisala, da se ne začne z besedo, ne z abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom. Vznikne v bližini srca, ko smo še brez imena in čutimo ritem telesa matere, ki nas pod njim nosi. Predvsem pa slišimo njen in njenih bližnjih glas. Ta je jezik, kot vrata med zunaj in znotraj. In med drugim nadaljuje: vsaka generacija prejme drugačen jezikovni kod, zato materni jezik ni le sredstvo sporazumevanja, je eksistencialni fenomen, ki presega golo uporabnost. In se zato ne bi smeli bati algoritmov, ki znajo napovedati naslednjo besedo, nič pa ne vedo in povedo o tišini, iz katere beseda nastane. Sicer pa poslanico gospe Veber najdete na mreži, kjer med drugim sklene, da »prihodnost jezika ni zapisana v tehnologiji, temveč v naših odnosih do sebe, do drugih in do maternega jezika«. Zanimalo nas je, kaj o omenjenem povodu za svetovni dan maternega jezika – torej tudi o zastavitvi življenja zanj in o njegovem pomenu pravi predstojnik oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete prof. dr. Hotimir Tivadar. FOTO: Hotimir Tivadar VIR: Lojze Grčman https://si.aleteia.org/2023/02/08/kaj-sem-vprasal-profesorja-ki-sem-ga-srecal-po-20-letih/
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Začeli bomo s številnimi izzivi, ki tarejo slovenskega kmeta. Zaradi visokih stroškov reje govedi se praznijo naši hlevi. Bili smo v Brdih, kjer še odpravljajo posledice naravne ujme, ki jih je prizadela lanskega novembra. Na polja ankaranske bonifike pa še vedno vdira morska voda. Državni zbor je sprejel nov Zakon o vinu, o čemer so med drugim govorili tudi na posvetu vinogradnikov in vinarjev v Marezigah. V Izoli je potekal Festival Zlata oljčna vejica, tokrat pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar. Spoznali boste Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Izvedeli pa boste tudi, kdo na skupnem polotoku izdeluje najboljše istrske klobase.
Začeli bomo s številnimi izzivi, ki tarejo slovenskega kmeta. Zaradi visokih stroškov reje govedi se praznijo naši hlevi. Bili smo v Brdih, kjer še odpravljajo posledice naravne ujme, ki jih je prizadela lanskega novembra. Na polja ankaranske bonifike pa še vedno vdira morska voda. Državni zbor je sprejel nov Zakon o vinu, o čemer so med drugim govorili tudi na posvetu vinogradnikov in vinarjev v Marezigah. V Izoli je potekal Festival Zlata oljčna vejica, tokrat pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar. Spoznali boste Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Izvedeli pa boste tudi, kdo na skupnem polotoku izdeluje najboljše istrske klobase.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Hitrost taljenja ledenikov in ledenih površin ni povsod enaka. Odvisna je od lege, nadmorske višine, velikosti ledenika, senčnosti in regionalnega segrevanja. Najhitreje se segrevajo polarna območja. Arktika se segreva tudi do štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, kar močno pospešuje taljenje tamkajšnjih ledenikov in ledenih pokrovov. Drugod, na primer na visokih delih Antarktike, temperature zaradi izjemne nadmorske višine in lege še vedno ostajajo zelo nizke, zato se led tam ohranja dlje. Prav zato so znanstveniki tja umestili arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. O tem smo govorili z gostom Jutranje vremenske fronte, Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.
Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.
V oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru se z njim vrnemo čisto na začetek, k prvi harmoniki in prvim glasbenim korakom, ter se sprehodimo po poti pesmi, spominov in ustvarjalnosti. Dotaknemo se tudi slikarstva in ljubezni – do glasbe, do umetnosti in do življenja..
V oddaji Obrazi sosednje ulice gostimo Iva Mojzerja – legendo slovenske popevke in glasbenega ustvarjalca. V pogovoru se z njim vrnemo čisto na začetek, k prvi harmoniki in prvim glasbenim korakom, ter se sprehodimo po poti pesmi, spominov in ustvarjalnosti. Dotaknemo se tudi slikarstva in ljubezni – do glasbe, do umetnosti in do življenja..
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Sladice, ki jih pripravljajo kuharski mojstri ali pa jih pripravite tudi sami, so lahko obogatene s prestižnimi začimbami. Ena izmed njih je kardamom, indijska začimba, ki se med drugim uporablja tudi za začinjanje sladic in pijač, njegova uporaba pa je zelo raznovrstna. V tokratnem receptu je kuharica Mojca pripravila kardamomove rolice in svetovala, kako že pečene odvežiti. RECEPT IN PRIPRAVA - KARADAMONOVE ROLICE: Za 4 do 6 oseb Kvašeno testo: 500 g gladke moke (tip 500) 80 g sladkorja 1 vaniljev sladkor 1 čajna žlička soli 20 g svežega kvasa (ali 7 g suhega) 250 ml mlačnega mleka 80 g masla (mehko) 1 jajce 1 čajna žlička mletega kardamona Nadev: 120 g mehkega masla 100 g rjavega sladkorja 2 čajni žlički mletega kardamona Preliv: kondenzirano mleko Iz naštetih sestavin pripravimo kvašeno testo, ki ga vzhajamo 1 uro. Vzhajanega razvaljamo v pravokotnih debel pol centimetra. Premažemo z maslenim nadevom in zvijemo v rolado, ki jo narežemo na 2 centimetrske kose. Tesno jih nalagamo v namaščen model in pustimo vzhajati 15 minut. Nato jih pečemo v pečici ogreti na 180°C približno 20 minut. Pečene prelijemo s kondenziranim mlekom in postrežemo.
Sladice, ki jih pripravljajo kuharski mojstri ali pa jih pripravite tudi sami, so lahko obogatene s prestižnimi začimbami. Ena izmed njih je kardamom, indijska začimba, ki se med drugim uporablja tudi za začinjanje sladic in pijač, njegova uporaba pa je zelo raznovrstna. V tokratnem receptu je kuharica Mojca pripravila kardamomove rolice in svetovala, kako že pečene odvežiti. RECEPT IN PRIPRAVA - KARADAMONOVE ROLICE: Za 4 do 6 oseb Kvašeno testo: 500 g gladke moke (tip 500) 80 g sladkorja 1 vaniljev sladkor 1 čajna žlička soli 20 g svežega kvasa (ali 7 g suhega) 250 ml mlačnega mleka 80 g masla (mehko) 1 jajce 1 čajna žlička mletega kardamona Nadev: 120 g mehkega masla 100 g rjavega sladkorja 2 čajni žlički mletega kardamona Preliv: kondenzirano mleko Iz naštetih sestavin pripravimo kvašeno testo, ki ga vzhajamo 1 uro. Vzhajanega razvaljamo v pravokotnih debel pol centimetra. Premažemo z maslenim nadevom in zvijemo v rolado, ki jo narežemo na 2 centimetrske kose. Tesno jih nalagamo v namaščen model in pustimo vzhajati 15 minut. Nato jih pečemo v pečici ogreti na 180°C približno 20 minut. Pečene prelijemo s kondenziranim mlekom in postrežemo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.
V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.
Televizija, tablica, telefon, računalnik. Vsi zasloni za oči niso enako škodljivi, strokovnjaki najbolj priporočajo televizijo. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Televizija, tablica, telefon, računalnik. Vsi zasloni za oči niso enako škodljivi, strokovnjaki najbolj priporočajo televizijo. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
33-letni Idrijčan Kristjan Peljhan tekmuje v parabobu. Januarja se je drugo leto zapored udeležil tekem svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem. Lani je tja odpotoval skupaj z ekipo tekmovalcev iz Slovenije, letos je tekmoval kot edini iz Slovenije. Šport ga spremlja od ranega otroštva, ukvarjal se je vsaj s 15-imi. Prometna nesreča pred šestimi leti mu je spremenila življenje. Postal je paraplegik, vendar ga to ni ustavilo niti na športni niti poklicni poti. Z določenimi prilagoditvami ostaja športno aktiven, saj s tem, kot pravi, zaposli misli in pokuri odvečno energijo. S Kristjanom Peljhanom se je za oddajo Lokalni junak pregovarjala Nina Brus.
33-letni Idrijčan Kristjan Peljhan tekmuje v parabobu. Januarja se je drugo leto zapored udeležil tekem svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem. Lani je tja odpotoval skupaj z ekipo tekmovalcev iz Slovenije, letos je tekmoval kot edini iz Slovenije. Šport ga spremlja od ranega otroštva, ukvarjal se je vsaj s 15-imi. Prometna nesreča pred šestimi leti mu je spremenila življenje. Postal je paraplegik, vendar ga to ni ustavilo niti na športni niti poklicni poti. Z določenimi prilagoditvami ostaja športno aktiven, saj s tem, kot pravi, zaposli misli in pokuri odvečno energijo. S Kristjanom Peljhanom se je za oddajo Lokalni junak pregovarjala Nina Brus.
V RASTLINJAKU POZIMI Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj. ALGE V RASTLINJAKU Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob. MISKANTI IN DRUGE OKRASNE TRAVE Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta. TELOHI ŽE KRASIJO VRTOVE Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
V RASTLINJAKU POZIMI Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj. ALGE V RASTLINJAKU Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob. MISKANTI IN DRUGE OKRASNE TRAVE Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta. TELOHI ŽE KRASIJO VRTOVE Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in kvasovkah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.
Tokrat se odpravljamo na pot s književnikom in popotnikom Alešem Štegrom po sledeh njegovega literarnega potopisa Na kraju zapisano. Projekt zaobjema 12 krajev v 12-ih državah, v katerih je avtor na kraju samem napisal 12 literarnih razmislekov, ki so jih spodbudili: dežele in ljudje, njihova zgodovina in usode.
Tokrat se odpravljamo na pot s književnikom in popotnikom Alešem Štegrom po sledeh njegovega literarnega potopisa Na kraju zapisano. Projekt zaobjema 12 krajev v 12-ih državah, v katerih je avtor na kraju samem napisal 12 literarnih razmislekov, ki so jih spodbudili: dežele in ljudje, njihova zgodovina in usode.
V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.
V tokratni oddaji odpiramo vrata podzemlja. Zakaj so jame eden najdragocenejših arhivov človeške preteklosti, kakšne skrivnosti v njih ohranja čas in kako raziskovalci iz drobcev sedimentov, kosti in kapnikov sestavljajo zgodbo o življenju pred tisoči let? O jamski arheologiji, njenem pomenu in presenetljivih odkritjih arheologinja ter jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto Zvonka Janežič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Posnetke z največjega sejma zabavne elektronike na svetu CES polnijo roboti. Humanoidni roboti, ki se sprehajajo, pogovarjajo, boksajo, zlagajo perilo, preoblačijo posteljo, zalivajo rože in strežejo pijačo. Zakaj bi in kdaj bomo humanoidnega robota spustili v svoj dom? Kakšne dileme in vprašanja prinaša tehnološki napredek v robotiki?
Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
Popeljemo vas še v Vitovlje. Jožica Golob Klančič predstavi ene najlepših zimskih cvetlic: telohe. Poudarek na okrasnih vrtovih so gotovo orientalski telohi. So raznobarvni križanci, ki imajo tudi različne oblike cvetov.
Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta.
Če znamo videti, ponuja tudi zima na okrasnem vrtu čudovite prizore. Ene glavnih 'igralk' so okrasne trave v vseh različicah. Odtenki rjave ali zimzelene nevtralizirajo zimsko sivino, je poetičen Jože Šturbej iz Terraplanta.
Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob.
Zaradi visokega odstotka vlage se lahko prst v rastlinjakih prevleče z zelenkasto barvo. To so alge, ki se v takih razmerah rade namnožijo. Ali so za naše pridelke nevarne in kako jih odstranimo, svetuje Vanes Husić iz podjetja Metrob.
Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj.
Z Davorjem Špeharjem v rastlinjaku naberemo nekaj posevkov, ki so tam že od jeseni. Ob tem preverimo, kako uspevajo bob, grah, azijska listna zelenjava, solate, česen, čebula in še kaj.
Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica in gledališka igralka, avtorica romana Vse je postalo plamen, ki nam skozi zgodbo akademske kiparke Lize Hribar in njene družine odstira razsežnosti zapletenega zgodovinskega časa tik po drugi svetovni vojni. Liza Hribar je od ranega otroštva živela v Ljubljani, študirala je na Dunajski ženski akademiji in se poročila z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine. Med okupacijo sta zakonca Hribar delala za Osvobodilno fronto in čeprav se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo, ju je leta 47 zajel montiran politični proces, v katerem je bilo obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev.
Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica in gledališka igralka, avtorica romana Vse je postalo plamen, ki nam skozi zgodbo akademske kiparke Lize Hribar in njene družine odstira razsežnosti zapletenega zgodovinskega časa tik po drugi svetovni vojni. Liza Hribar je od ranega otroštva živela v Ljubljani, študirala je na Dunajski ženski akademiji in se poročila z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine. Med okupacijo sta zakonca Hribar delala za Osvobodilno fronto in čeprav se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo, ju je leta 47 zajel montiran politični proces, v katerem je bilo obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Ídrijca je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok Soče. Izvira v Idrijskem hribovju južno od Vojskega. Sprva teče po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi Idrijo in Spodnjo Idrijo. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri Mostu na Soči izliva v Sočo. Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s Trebušo, a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki. Tako si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in popolnoma neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s Sočo, je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, klavže v zgornjem toku, Divje jezero in Krajinski park Zgornja Idrijca. A je prav zaradi svoje odmaknjenosti in vrezanih grap čedalje bolj zanimiva za ljudi, ki iščejo mir in povezanost z naravo ter seveda za ribiče z vsega sveta. Prav preživljanje časa na prodiščih reke Idrijce pričara vodno krajino v vsej njeni idiličnosti. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Danes umetna inteligenca vse bolj oblikuje naš vsakdan – od iskanja informacij in uporabe pametnih telefonov do zdravstvenih aplikacij in spletnih storitev. Prinaša številne prednosti, hkrati pa odpira tudi vprašanja varnosti in odgovorne uporabe. O priložnostih in pasteh umetne inteligence ter o varnem vstopanju v svet sodobne tehnologije v pogovoru z ustanoviteljico in direktorico socialnega podjetja Simbioza, Ano Pleško.
Danes umetna inteligenca vse bolj oblikuje naš vsakdan – od iskanja informacij in uporabe pametnih telefonov do zdravstvenih aplikacij in spletnih storitev. Prinaša številne prednosti, hkrati pa odpira tudi vprašanja varnosti in odgovorne uporabe. O priložnostih in pasteh umetne inteligence ter o varnem vstopanju v svet sodobne tehnologije v pogovoru z ustanoviteljico in direktorico socialnega podjetja Simbioza, Ano Pleško.
V turistični oddaji smo povabili na grad Borl; vse bolj priljubljeno točko v Halozah, ki z najrazličnejšimi vsebinami privablja obiskovalce od blizu in daleč. Trenutno je v pripravi načrt upravljanja tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031, poleg kulturnih in družabnih dogodkov, pa upravljavci želijo v osredje postaviti haloška vina in kulinarika. Oddaja je tudi priložnost za povabilo k poslušanju novega PoTkasta.
V turistični oddaji smo povabili na grad Borl; vse bolj priljubljeno točko v Halozah, ki z najrazličnejšimi vsebinami privablja obiskovalce od blizu in daleč. Trenutno je v pripravi načrt upravljanja tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031, poleg kulturnih in družabnih dogodkov, pa upravljavci želijo v osredje postaviti haloška vina in kulinarika. Oddaja je tudi priložnost za povabilo k poslušanju novega PoTkasta.
Literat in politik Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je konec lanskega leta v slovensko zavest vrnil z odmevnim, sicer prvim od dveh načrtovanih romanov pisatelja Toneta Partljiča. V tem tednu pa je novi lesk dočakala tudi spominska plošča na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 14 v Mariboru, kjer je Voranc 18. februarja 1950 umrl. Spominsko obeležje je bilo po desetletjih potrebno prenove, zato so v krogu Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva na pobudo predsednik sekcija prof. dr. Elka Borka in denarno podporo posameznikov opravili pomembno delo.
Literat in politik Lovro Kuhar – Prežihov Voranc se je konec lanskega leta v slovensko zavest vrnil z odmevnim, sicer prvim od dveh načrtovanih romanov pisatelja Toneta Partljiča. V tem tednu pa je novi lesk dočakala tudi spominska plošča na pročelju hiše na Gosposvetski cesti 14 v Mariboru, kjer je Voranc 18. februarja 1950 umrl. Spominsko obeležje je bilo po desetletjih potrebno prenove, zato so v krogu Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva na pobudo predsednik sekcija prof. dr. Elka Borka in denarno podporo posameznikov opravili pomembno delo.
Tokrat predstavljamo roman KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA? avtorice Miše Gams. Pisateljica ponuja strnjen in berljiv vpogled v osrednje teme knjige ter nagovarja bralca z močno osebno in družbeno perspektivo. Roman se pogumno loteva aktualne tematike migracij in jo osvetljuje skozi prizmo osebne izkušnje protagonistke, ki kot prekarna sezonska delavka na začetku zgodbe še vedno goji predsodke do migrantov. Zgodba se razvije v intimen vpogled v notranje konflikte ženske, ki je razpeta med dvomom, željo po ljubezni in lastno identiteto, ujeta med dvema svetovoma. Roman nas izziva, da se vprašamo, kaj pomeni solidarnost, kje so meje osebne žrtve in kako daleč smo pripravljeni iti, da bi verjeli v ljubezen, ki presega meje – tako dobesedne kot simbolne. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Tokrat predstavljamo roman KDO SE BOJI ČRNEGA MOŽA? avtorice Miše Gams. Pisateljica ponuja strnjen in berljiv vpogled v osrednje teme knjige ter nagovarja bralca z močno osebno in družbeno perspektivo. Roman se pogumno loteva aktualne tematike migracij in jo osvetljuje skozi prizmo osebne izkušnje protagonistke, ki kot prekarna sezonska delavka na začetku zgodbe še vedno goji predsodke do migrantov. Zgodba se razvije v intimen vpogled v notranje konflikte ženske, ki je razpeta med dvomom, željo po ljubezni in lastno identiteto, ujeta med dvema svetovoma. Roman nas izziva, da se vprašamo, kaj pomeni solidarnost, kje so meje osebne žrtve in kako daleč smo pripravljeni iti, da bi verjeli v ljubezen, ki presega meje – tako dobesedne kot simbolne. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
Gospa Anka Miklavič Lipušček, dolgoletna direktorica Mlekarne Planika, je mlada upokojenka. Predanost prireji mleka in ljubezen do posoških planin sta z možem uspešno prenesla na otroka in na vnuke. Naši sogovornici, ki je ob upokojitvi konec poletja 2022 prejela državno odlikovanje - red za zasluge pri razvoju agroživilstva ter ohranjanje običajev posoške regije, tudi zdaj ni težko na dolgo in ovinkasto pot v Ljubljano, da bi prek različnih vlog pripomogla k zaščiti kmetov in pristnega Posočja. Luka Bregar pa jo je obiskal na njenem domu v Zatolminu.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.
Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Narečja bogatijo naš jezik. Tokrat nam naši mladi jezikoslovci razkrivajo izraze sušica, avscerunga in mančament. Že veste, kaj pomenijo? V naslednjih minutah prisluhnite študentom FHŠ UP!
Narečja bogatijo naš jezik. Tokrat nam naši mladi jezikoslovci razkrivajo izraze sušica, avscerunga in mančament. Že veste, kaj pomenijo? V naslednjih minutah prisluhnite študentom FHŠ UP!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Ste pogosto utrujeni in razdraženi? Brez energije? Stres ni le občutek, lahko vpliva na duševno in telesno zdravje. Kako ga prepoznati in obvladati?
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Kamniška Bístrica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save. Izvira v kraškem izviru v istoimenski dolini – Kamniška Bistrica – ob južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp izpod strmih pobočij Rigeljca. Sprva teče po ozki dolini, pri Kamniku vstopi v ravnino Ljubljanske kotline, teče po njenem vzhodnem robu oz. Kamniško-Bistriškem polju skozi Domžale in se pod Vidmom kot levi pritok izliva v Savo – v bližini sotočja z njenim desnim pritokom, Ljubljanico. Za začetek reke velja slikovit kraški izvir v obliki manjšega jezerca v bližini Doma v Kamniški Bistrici, vendar reka dobiva vodo še iz več drugih izvirov. Drugi stalni izvir je Mali izvirek nekoliko niže od glavnega izvira pod cesto, drugi izviri so bolj ali manj občasni in večkrat presahnejo. V poletnem času imata oba malo vode, bleščeče bela apnenčasta prodišča in skale v strugah pa opozarjajo na njuno hudourniško naravo. Njeni končni vodni poti pravijo tudi sotočje treh rek Kamniške Bistrice, Save in Ljubljanice. Tam je nekoč bilo rimsko pristanišče. Reka Kamniška Bistrica je ena izmed najlepših in najslikovitejših vodnih krajin v osrčju Slovenije. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Hrana ni samo življenjska nuja, hrana je antropologija. Zadovoljuje, vsaj zdi se tako, toliko človekovih potreb, hrepenenj, izraža najbolj intimen pogled na svet in njen simbolni pomen krepko presega njeno praktično vrednost – da nahrani lakoto telesa. O hrani je toliko govora, mnogi v svetu živimo v dobi preobilja, a naše prehranske navade v hektiki večopravilnostnega vsakdana in poplavi informacij postajajo vse bolj siromašne. In s tem tudi naše prehranske izbire in posledično - kakovost življenja. V tokratnih Glasovih svetov smo spregovorili o temeljih prehranjevanja, ki nas lahko opolnomočijo, za začetek pa vsaj ustrezneje ali pa dodatno informirajo. Gost avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič je Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetka Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce.
Hrana ni samo življenjska nuja, hrana je antropologija. Zadovoljuje, vsaj zdi se tako, toliko človekovih potreb, hrepenenj, izraža najbolj intimen pogled na svet in njen simbolni pomen krepko presega njeno praktično vrednost – da nahrani lakoto telesa. O hrani je toliko govora, mnogi v svetu živimo v dobi preobilja, a naše prehranske navade v hektiki večopravilnostnega vsakdana in poplavi informacij postajajo vse bolj siromašne. In s tem tudi naše prehranske izbire in posledično - kakovost življenja. V tokratnih Glasovih svetov smo spregovorili o temeljih prehranjevanja, ki nas lahko opolnomočijo, za začetek pa vsaj ustrezneje ali pa dodatno informirajo. Gost avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič je Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetka Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce.
V oddaji Sami naši bomo ob mednarodnem dnevu maternega jezika govorili o makedonski azbuki, ki že osemdeset let oblikuje kulturni spomin in literarno ustvarjanje ter povezuje skupnosti tudi zunaj meja matične države. Ob tej priložnosti bo potekalo tudi uvodno branje v okviru državnega srečanja Sosed tvojega brega, ki že skoraj pol stoletja spodbuja večjezičnost, literarno ustvarjalnost in medkulturno razumevanje. Za konec bomo prisluhnili Katarini Keček, novinarki in pisateljici, ki skozi osebno izkušnjo izbrisa odpira vprašanja jezika, identitete in pravice do obstoja.
V oddaji Sami naši bomo ob mednarodnem dnevu maternega jezika govorili o makedonski azbuki, ki že osemdeset let oblikuje kulturni spomin in literarno ustvarjanje ter povezuje skupnosti tudi zunaj meja matične države. Ob tej priložnosti bo potekalo tudi uvodno branje v okviru državnega srečanja Sosed tvojega brega, ki že skoraj pol stoletja spodbuja večjezičnost, literarno ustvarjalnost in medkulturno razumevanje. Za konec bomo prisluhnili Katarini Keček, novinarki in pisateljici, ki skozi osebno izkušnjo izbrisa odpira vprašanja jezika, identitete in pravice do obstoja.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.
V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek.