Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Drago Kolenc se je rodil v Novem mestu, leta 1964 pa je postal Postojnčan. Poklicno pot je posvetil mladim. Bil je psiholog na Zavodu za zaposlovanje in s sodelavci zasnoval program poklicnega usmerjanja, ki ga je posvojila vsa Slovenija. Z ekipo je pripravil sistem državnega štipendiranja – med drugim so mladi, ki so si izbrali deficitarne poklice, dobili višje štipendije. Po upokojitvi sta se s soprogo Marico posvetila raziskovanju domačih krajev in nastale so tri knjige – leta 2002 Kraji, kjer je prepih doma - o Postojni, štiri leta kasneje Dober dan, Krpanova dežela, v kateri se posveča dediščini Primorsko – Notranjske regije in na koncu še Grajska gospoda iz raja na krasu: Pivški graščini Ravne in Šilentabor, v kateri je raziskoval življenje rodbine Ravenskih. Po naključju je odkril tudi še nepoznan portret Erazma Predjamskega in s tem dokazal, da je plemič - slovenski Robin Hood - dejansko živel.
Drago Kolenc se je rodil v Novem mestu, leta 1964 pa je postal Postojnčan. Poklicno pot je posvetil mladim. Bil je psiholog na Zavodu za zaposlovanje in s sodelavci zasnoval program poklicnega usmerjanja, ki ga je posvojila vsa Slovenija. Z ekipo je pripravil sistem državnega štipendiranja – med drugim so mladi, ki so si izbrali deficitarne poklice, dobili višje štipendije. Po upokojitvi sta se s soprogo Marico posvetila raziskovanju domačih krajev in nastale so tri knjige – leta 2002 Kraji, kjer je prepih doma - o Postojni, štiri leta kasneje Dober dan, Krpanova dežela, v kateri se posveča dediščini Primorsko – Notranjske regije in na koncu še Grajska gospoda iz raja na krasu: Pivški graščini Ravne in Šilentabor, v kateri je raziskoval življenje rodbine Ravenskih. Po naključju je odkril tudi še nepoznan portret Erazma Predjamskega in s tem dokazal, da je plemič - slovenski Robin Hood - dejansko živel.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science. Gre za ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana aprila 2024.
Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science. Gre za ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana aprila 2024.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Dolgčas – pogosto nezaželen občutek, a po drugi strani pogosto nepoznan. Ne glede na to, na katerem koncu pola ste, med tistimi, ki dolgčasa ne poznajo, ali tistimi, ki bi si želeli več dražljajev, nam psihologinja Tjaša M. Kos v Petku brez pravila razloži, kaj dolgčas je, zakaj ga potrebujemo in zakaj je v večjih količinah lahko nevaren.
Dolgčas – pogosto nezaželen občutek, a po drugi strani pogosto nepoznan. Ne glede na to, na katerem koncu pola ste, med tistimi, ki dolgčasa ne poznajo, ali tistimi, ki bi si želeli več dražljajev, nam psihologinja Tjaša M. Kos v Petku brez pravila razloži, kaj dolgčas je, zakaj ga potrebujemo in zakaj je v večjih količinah lahko nevaren.
V novogoriškem X-CENTRU, v sklopu projektov GO! 2025, Evropske prestolnice kulture je predstavil umetniško -znanstven projekt ISOLABS, ki preučuje vse, kar se dogaja v dolini Soče od njenega izvira do izliva. Projekt je zasnovan kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, raziskuje človekove sledi, kako se je vse skupaj prepletalo z okoljem, z lokalnimi in globalnimi skupnostmi. Projekt združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti. Vsi projekti Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.
V novogoriškem X-CENTRU, v sklopu projektov GO! 2025, Evropske prestolnice kulture je predstavil umetniško -znanstven projekt ISOLABS, ki preučuje vse, kar se dogaja v dolini Soče od njenega izvira do izliva. Projekt je zasnovan kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, raziskuje človekove sledi, kako se je vse skupaj prepletalo z okoljem, z lokalnimi in globalnimi skupnostmi. Projekt združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti. Vsi projekti Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Na Gorenjskem, pod brezjanskim platojem, se nahaja potok Peračica ob kateri vodi pot miru preko sedmih mostov. Vodna krajina z obilo skritimi vodnimi kotički ter kulturnimi in naravnimi znamenitosti preseneti še tako zahtevnega obiskovalca vodnega kroga Slovenije. Okoliški hribi in gore daje tej vodni krajini pridih spokoja ter miru, ki je v današnjem času hitrega tempa življenja ključnega pomena za zdravo življenje ter povezovanja z naravo. Slapovi, zelena kamenina, soteska, grad, narodno svetišče, ostanki mlinov, redke rastlinske vrste dodajo tej dokumentarni zgodbi prvinsko izkušnjo neokrnjene narave v osrčju Gorenjske.
Na Gorenjskem, pod brezjanskim platojem, se nahaja potok Peračica ob kateri vodi pot miru preko sedmih mostov. Vodna krajina z obilo skritimi vodnimi kotički ter kulturnimi in naravnimi znamenitosti preseneti še tako zahtevnega obiskovalca vodnega kroga Slovenije. Okoliški hribi in gore daje tej vodni krajini pridih spokoja ter miru, ki je v današnjem času hitrega tempa življenja ključnega pomena za zdravo življenje ter povezovanja z naravo. Slapovi, zelena kamenina, soteska, grad, narodno svetišče, ostanki mlinov, redke rastlinske vrste dodajo tej dokumentarni zgodbi prvinsko izkušnjo neokrnjene narave v osrčju Gorenjske.
Danes predstavljamo knjigo OD PEKLA DO RAJA Mariborčana in ultramaratonca Roberta Kerežija. Napisala sta jo skupaj s soprogo, novinarko Urško Kereži, in prinaša vtise in spomine na njegove številne izjemne tekaške podvige. Knjiga je izšla pri založbi Kulturni center Maribor
Danes predstavljamo knjigo OD PEKLA DO RAJA Mariborčana in ultramaratonca Roberta Kerežija. Napisala sta jo skupaj s soprogo, novinarko Urško Kereži, in prinaša vtise in spomine na njegove številne izjemne tekaške podvige. Knjiga je izšla pri založbi Kulturni center Maribor
Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.
Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.
Kaj so drugošolci OŠ Mladika povedali o tem, kaj bodo in česa ne smejo početi med počitnicami? Kaj vse bo prineslo ptujsko poletje? Kako je bilo na slavnostnem koncertu ptujske godbe in kje vse so se jim poklonili? Vse to v oglašanju v Lokalni čas, ki nam ga je tokrat odmerila Gabrijela Milošič.
Kaj so drugošolci OŠ Mladika povedali o tem, kaj bodo in česa ne smejo početi med počitnicami? Kaj vse bo prineslo ptujsko poletje? Kako je bilo na slavnostnem koncertu ptujske godbe in kje vse so se jim poklonili? Vse to v oglašanju v Lokalni čas, ki nam ga je tokrat odmerila Gabrijela Milošič.
Sprememba drže, neenakomerna ramena, ena lopatica je na pogled večja od druge, en bok je višji od drugega. To so nekateri simptomi, ki so značilni za skoliozo – ukrivljenost hrbtenice v levo ali desno.
Sprememba drže, neenakomerna ramena, ena lopatica je na pogled večja od druge, en bok je višji od drugega. To so nekateri simptomi, ki so značilni za skoliozo – ukrivljenost hrbtenice v levo ali desno.
Ste vedeli, da naši možgani radi iščejo bližnjice in si ne naložijo več dela, kot je treba? Tako se na primer zgodi, ko katero od očes ne nudi najboljše slike, preprosto ga ignorirajo, čeprav za to ni fizičnih, torej bolezenskih razlogov. Gremo na Očesno kliniko UKC Ljubljana k profesorici Manci Tekavčič Pompe, da nam razloži, kaj je to, čemur s tujko rečejo ambliopija! Pripravlja: Mojca Delač.
Ste vedeli, da naši možgani radi iščejo bližnjice in si ne naložijo več dela, kot je treba? Tako se na primer zgodi, ko katero od očes ne nudi najboljše slike, preprosto ga ignorirajo, čeprav za to ni fizičnih, torej bolezenskih razlogov. Gremo na Očesno kliniko UKC Ljubljana k profesorici Manci Tekavčič Pompe, da nam razloži, kaj je to, čemur s tujko rečejo ambliopija! Pripravlja: Mojca Delač.
Danes bomo z zadnjim etimološkim prispevkom iz sveta športov sklenili jezikovne kotičke letošnje sezone. Prisluhnimo še zadnji zgodbi o nastanku besed 'atletika' in 'gimnastika'.
Danes bomo z zadnjim etimološkim prispevkom iz sveta športov sklenili jezikovne kotičke letošnje sezone. Prisluhnimo še zadnji zgodbi o nastanku besed 'atletika' in 'gimnastika'.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Rotavirusi povzročajo hude prebavne težave, zlasti pri otrocih. Kako prepoznati okužbo? Kako ukrepati? Kdaj je potrebna bolnišnična oskrba? Kako lahko s cepljenjem zaščitimo najmlajše pred najpogostejšimi rotavirusi? V oddaji gostimo pediatra Denisa Baša.
Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo?
Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo?
Ko razmišljamo o hladno-vojni Evropi, često razmišljamo o celini dveh polovic, med katerima tako rekoč ni bilo možno prehajati. A kako potem pojasniti, da smo v socialističnih časih Slovenci po nakupih redno hodili v Trst?
Ko razmišljamo o hladno-vojni Evropi, često razmišljamo o celini dveh polovic, med katerima tako rekoč ni bilo možno prehajati. A kako potem pojasniti, da smo v socialističnih časih Slovenci po nakupih redno hodili v Trst?
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. “Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili Društvo Sava iz Beograda, ki je v Novi Gorici in Gorici počastilo Dorico Makuc s filmskimi projekcijami in delavnicami o življenju Slovencev po svetu. Sprehodili se bomo po festivalskem zemljevidu regije in napovedali najboljše koncerte in dogodke to poletje – od Makedonije in Srbije do Hrvaške in Črne gore. Za konec pa vam predstavljamo pisateljico, novinarko in kulturno delavko Adriano Kuči.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili Društvo Sava iz Beograda, ki je v Novi Gorici in Gorici počastilo Dorico Makuc s filmskimi projekcijami in delavnicami o življenju Slovencev po svetu. Sprehodili se bomo po festivalskem zemljevidu regije in napovedali najboljše koncerte in dogodke to poletje – od Makedonije in Srbije do Hrvaške in Črne gore. Za konec pa vam predstavljamo pisateljico, novinarko in kulturno delavko Adriano Kuči.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes.
Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes.
Kako prepoznamo zavajajoče ponudbe in kakšne so naše pravice ob odpovedi poleta, slabi nastanitvi ali drugih nevšečnostih? Govorili smo torej o varstvu potrošnikov na dopustu, o tem, kako varno in brezskrbno načrtovati počitnice, pojasnili kam se obrniti po pomoč. Z nami je bila pravna svetovalka Zavoda PIP Maja Šedivy.
Kako prepoznamo zavajajoče ponudbe in kakšne so naše pravice ob odpovedi poleta, slabi nastanitvi ali drugih nevšečnostih? Govorili smo torej o varstvu potrošnikov na dopustu, o tem, kako varno in brezskrbno načrtovati počitnice, pojasnili kam se obrniti po pomoč. Z nami je bila pravna svetovalka Zavoda PIP Maja Šedivy.
"Kdo sem - poleg svoje življenjske zgodbe in svojih vlog?" To strašljivo, hkrati pa tudi osvobajajoče vprašanje si v knjigi Kriza srednjih let – od stiske do smisla, zastavlja dr. James Hollis, ena od svetovnih avtoritet jungovske psihoanalize. Ko odkrijemo, da smo živeli svoj lažni jaz in se šli le začasno odraslost, v kateri so nas gnala nerealna pričakovanja, se nam ponudi možnost druge odraslosti, v kateri resnično postanemo osebnost. Kriza in preobrazba v srednjih letih sta priložnost za preopredelitev in preusmeritev osebnosti, obred prehoda iz podaljšane adolescence prve odraslosti proti neogibnemu snidenju s starostjo in smrtjo. Kdor zna to potovanje opraviti z zavedanjem, si bo osmislil življenje. Kdor pa ne, ostaja jetnik svojega otroštva, najsi se zdi na zunaj še tako uspešen. Zakaj gre v obdobju krize srednjih let toliko ljudi skozi takšne pretrese? Zakaj ravno tedaj in zakaj se nam zdi, da gre za krizo? Kaj pomeni tovrstna izkušnja? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič s tem ukvarajala z gostoma strokovnjakoma - magistrico Urško Ajdišek, jungovsko psihoanalitičarko in supervizorko, tudi jungovsko coachinjo v zasebni terapevtski praksi ter Petrom Topićem, univerzitetnim diplomiranim socialnim delavcem in psihoterapevtom v zasebni praksi.
"Kdo sem - poleg svoje življenjske zgodbe in svojih vlog?" To strašljivo, hkrati pa tudi osvobajajoče vprašanje si v knjigi Kriza srednjih let – od stiske do smisla, zastavlja dr. James Hollis, ena od svetovnih avtoritet jungovske psihoanalize. Ko odkrijemo, da smo živeli svoj lažni jaz in se šli le začasno odraslost, v kateri so nas gnala nerealna pričakovanja, se nam ponudi možnost druge odraslosti, v kateri resnično postanemo osebnost. Kriza in preobrazba v srednjih letih sta priložnost za preopredelitev in preusmeritev osebnosti, obred prehoda iz podaljšane adolescence prve odraslosti proti neogibnemu snidenju s starostjo in smrtjo. Kdor zna to potovanje opraviti z zavedanjem, si bo osmislil življenje. Kdor pa ne, ostaja jetnik svojega otroštva, najsi se zdi na zunaj še tako uspešen. Zakaj gre v obdobju krize srednjih let toliko ljudi skozi takšne pretrese? Zakaj ravno tedaj in zakaj se nam zdi, da gre za krizo? Kaj pomeni tovrstna izkušnja? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič s tem ukvarajala z gostoma strokovnjakoma - magistrico Urško Ajdišek, jungovsko psihoanalitičarko in supervizorko, tudi jungovsko coachinjo v zasebni terapevtski praksi ter Petrom Topićem, univerzitetnim diplomiranim socialnim delavcem in psihoterapevtom v zasebni praksi.
Tokrat se s popotniškim nahrbtnikom na ramenih odpravljamo v 34 milijonsko državo v Južni Ameriki - Peru. Lana Furlan je po tej državi potovala skoraj 8 tednov. Zakaj se je prav v Peruju zadržala tako dolgo – trenutno je v enem najstarejših mest v Južni Ameriki – in kaj vse je obiskala, je Darji Pograjc povedala v torkovi Radiosferi.
Tokrat se s popotniškim nahrbtnikom na ramenih odpravljamo v 34 milijonsko državo v Južni Ameriki - Peru. Lana Furlan je po tej državi potovala skoraj 8 tednov. Zakaj se je prav v Peruju zadržala tako dolgo – trenutno je v enem najstarejših mest v Južni Ameriki – in kaj vse je obiskala, je Darji Pograjc povedala v torkovi Radiosferi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V slikovitem dalmatinskem mestecu Rogotin, na pol poti med Splitom in Dubrovnikom, so postavili prve vetrne orgle na svetu. Vse se je začelo pred približno desetimi leti, ko se je nekemu sanjaču porodila zamisel, ki je ni bilo lahko uresničiti. Danes vodi na vrh hriba Trovro s kamni tlakovana pot k razgledni točki s panoramskim pogledom in daljnogledom, iz nenavadnega glasbila pa prihaja edinstven koncert vetrov, ki se razlega po mestu in zalivu. Skoraj neverjetna je zgodba italijanske paraolimpijske športnice Katie Aere, ki je pri dobrih tridesetih letih postala invalidna zaradi hude avtoimunske bolezni, pri štiridesetih pa je v boju za ohranitev življenja presegla samo sebe in posegla po rekordu in medaljah na paralimpijskih igrah v Tokiu in Parizu. A tudi to še ni vse … V Piranu je muzej, ki je redkost tudi v svetovnem merilu. Razstava ene najstarejših skupin živali na našem planetu navdušuje obiskovalce z edinstvenimi, neverjetnimi oblikami, barvami in vzorci školjk in polžev. Med polži so tudi izjemno veliki primerki, za katere je težko verjeti, da so sorodniki vrtnega polža. Razstava se vedno znova dopolnjuje in spreminja z novimi primerki in zgodbami, ki jih vodi misel na zaščito tega ogroženega dela narave na planetu. Florian in Arthur Waldner s kovaškimi kladivi in ognjem oblikujeta različna orodja in pripomočke za vrt. Zadnja kovača na Južnem Tirolskem sta vesela velikega povpraševanja po svojih izdelkih. A zakaj bi kdo kupil ročno izdelano orodje, če lahko kupi industrijsko izdelano v trgovini? Odgovor je preprost: kmetje in vrtnarji za svoje delo pogosto potrebujejo orodje določene širine ali dolžine in cenijo spretnosti južnotirolskih kovačev, ki nadaljujeta dolgo tradicijo. Kovačnica v Schleisu je stara dobrih 100 let, orodje pa tu izdelujejo že od leta 1956. Za ljudi z motnjami v razvoju je vključevanje v družbo in življenje zelo pomembno. Kljub široki paleti ponudb, kot je delo v skupinskih delavnicah, pa to ni primerno za vsakogar. Florian Offinger je 26-letni avtist, ki se težko znajde v prostoru z drugimi ljudmi. Svoje mesto je našel pri socialnem delavcu in mizarju Thomasu Schenku v Nördlingenu na Švabskem, ki ga je vključil v edinstven projekt. Okoli leta 1900 je münchenska secesija začela svoj zmagoviti pohod po Nemčiji. Vsakdanje življenje naj bi postalo lepše, je obetala. Toda mlade umetnike je zanimal tudi pravičnejši in bolj trajnosten način življenja, kot je bilo opazno na razstavi v münchenskem razstavišču Kunsthalle.
V slikovitem dalmatinskem mestecu Rogotin, na pol poti med Splitom in Dubrovnikom, so postavili prve vetrne orgle na svetu. Vse se je začelo pred približno desetimi leti, ko se je nekemu sanjaču porodila zamisel, ki je ni bilo lahko uresničiti. Danes vodi na vrh hriba Trovro s kamni tlakovana pot k razgledni točki s panoramskim pogledom in daljnogledom, iz nenavadnega glasbila pa prihaja edinstven koncert vetrov, ki se razlega po mestu in zalivu. Skoraj neverjetna je zgodba italijanske paraolimpijske športnice Katie Aere, ki je pri dobrih tridesetih letih postala invalidna zaradi hude avtoimunske bolezni, pri štiridesetih pa je v boju za ohranitev življenja presegla samo sebe in posegla po rekordu in medaljah na paralimpijskih igrah v Tokiu in Parizu. A tudi to še ni vse … V Piranu je muzej, ki je redkost tudi v svetovnem merilu. Razstava ene najstarejših skupin živali na našem planetu navdušuje obiskovalce z edinstvenimi, neverjetnimi oblikami, barvami in vzorci školjk in polžev. Med polži so tudi izjemno veliki primerki, za katere je težko verjeti, da so sorodniki vrtnega polža. Razstava se vedno znova dopolnjuje in spreminja z novimi primerki in zgodbami, ki jih vodi misel na zaščito tega ogroženega dela narave na planetu. Florian in Arthur Waldner s kovaškimi kladivi in ognjem oblikujeta različna orodja in pripomočke za vrt. Zadnja kovača na Južnem Tirolskem sta vesela velikega povpraševanja po svojih izdelkih. A zakaj bi kdo kupil ročno izdelano orodje, če lahko kupi industrijsko izdelano v trgovini? Odgovor je preprost: kmetje in vrtnarji za svoje delo pogosto potrebujejo orodje določene širine ali dolžine in cenijo spretnosti južnotirolskih kovačev, ki nadaljujeta dolgo tradicijo. Kovačnica v Schleisu je stara dobrih 100 let, orodje pa tu izdelujejo že od leta 1956. Za ljudi z motnjami v razvoju je vključevanje v družbo in življenje zelo pomembno. Kljub široki paleti ponudb, kot je delo v skupinskih delavnicah, pa to ni primerno za vsakogar. Florian Offinger je 26-letni avtist, ki se težko znajde v prostoru z drugimi ljudmi. Svoje mesto je našel pri socialnem delavcu in mizarju Thomasu Schenku v Nördlingenu na Švabskem, ki ga je vključil v edinstven projekt. Okoli leta 1900 je münchenska secesija začela svoj zmagoviti pohod po Nemčiji. Vsakdanje življenje naj bi postalo lepše, je obetala. Toda mlade umetnike je zanimal tudi pravičnejši in bolj trajnosten način življenja, kot je bilo opazno na razstavi v münchenskem razstavišču Kunsthalle.
Mineva desetletje od izida študije o ohranjenih rudniških poročilih lastniku rudnikov in fužin na Gorenjskem Žigi (Sigismondu) Zoisu (1747–1819) v tedanjem slovenskem jeziku – po takratnih merilih kranjščini – od leta 1788 pa do leta 1816. Poročila od tedaj pa do njegove smrti l. 1819 so izgubljena. Avtor l. 2015 pri zbirki Thesaurus Memoriae oziroma podzbirki Fontes pri Založbi ZRC SAZU izšle knjige z naslovom "Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda (Žiga) Zoisa" dr. Goran Schmidt je za oddajo junija 2015 osvetlil zgodovinsko ozadje in razloge, da se je takratni najbogatejši Kranjec in mecen razsvetljenskega kroga Kranjcev, od Valentina Vodnika, Jerneja Kopitarja, Antona Tomaža Linharta, Blaža Kumerdeja, Marka Pohlina, Jurija Vege, Jurija Japlja in Antona Janše, ob novici o francoski revoluciji zbal za morebitno ponovitev revolucije pri nas in med drugim začel blažje obravnavati podložnike na svojem gradu Brdo in v rudnikih. Takrat je ukazal dvema jeseniškima domačinoma, rudniškima nadzornikoma Lukasu in Vincencu Polcu, da morata rudniška poročila pisati v domačem, danes vemo, da v slovenskem jeziku. Ta poslovna rudarska poročila so obsežen korpus 483 rokopisnih listov in so v tej knjigi prvič obravnavana v izboru 116 poročil iz rudišča Belščica od maja 1797 do avgusta 1805, in sicer zato, ker opisujejo rudnik Žirovnica pri Jesenicah na Gorenjskem od odprtja do dokončnega zaprtja. Od Zoisove smrti l. 1819 pa do spomladi l. 1945 na Slovenskem do zdaj ni bilo mogoče najti niti enega rudniškega poročila v našem jeziku, temveč le v jezikih lastnikov rudnikov iz sosednjih in drugih evropskih držav. Delo vsebuje diplomatični in kritični prepis, interpretacijo v sodobni slovenščini in komentar omenjenih poročil o delovanju rudnika Žirovnica v navedenem obdobju. Gre za monografsko zasnovano, interdisciplinarno in znanstveno jezikovno-zgodovinsko-geološko-montanistično obravnavo teh poročil. Paradoks tematike je, da ta v arhivih ohranjena poročila v našem jeziku tako naravoslovcem kot humanistom niso bila neznana, le nobenemu se niso zdela vredna strokovne obravnave. Ta mesec je avtor dr. Goran Schmidt, sicer teatrolog, pred leti pa tudi ljubiteljski jamar in raziskovalec mineralov v jamah in opuščenih rudnikih, dopolnil 75 let. FOTO: Podoba Zoisove fužine v Bohinju VIR: https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/fuzinarstvo/
Mineva desetletje od izida študije o ohranjenih rudniških poročilih lastniku rudnikov in fužin na Gorenjskem Žigi (Sigismondu) Zoisu (1747–1819) v tedanjem slovenskem jeziku – po takratnih merilih kranjščini – od leta 1788 pa do leta 1816. Poročila od tedaj pa do njegove smrti l. 1819 so izgubljena. Avtor l. 2015 pri zbirki Thesaurus Memoriae oziroma podzbirki Fontes pri Založbi ZRC SAZU izšle knjige z naslovom "Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda (Žiga) Zoisa" dr. Goran Schmidt je za oddajo junija 2015 osvetlil zgodovinsko ozadje in razloge, da se je takratni najbogatejši Kranjec in mecen razsvetljenskega kroga Kranjcev, od Valentina Vodnika, Jerneja Kopitarja, Antona Tomaža Linharta, Blaža Kumerdeja, Marka Pohlina, Jurija Vege, Jurija Japlja in Antona Janše, ob novici o francoski revoluciji zbal za morebitno ponovitev revolucije pri nas in med drugim začel blažje obravnavati podložnike na svojem gradu Brdo in v rudnikih. Takrat je ukazal dvema jeseniškima domačinoma, rudniškima nadzornikoma Lukasu in Vincencu Polcu, da morata rudniška poročila pisati v domačem, danes vemo, da v slovenskem jeziku. Ta poslovna rudarska poročila so obsežen korpus 483 rokopisnih listov in so v tej knjigi prvič obravnavana v izboru 116 poročil iz rudišča Belščica od maja 1797 do avgusta 1805, in sicer zato, ker opisujejo rudnik Žirovnica pri Jesenicah na Gorenjskem od odprtja do dokončnega zaprtja. Od Zoisove smrti l. 1819 pa do spomladi l. 1945 na Slovenskem do zdaj ni bilo mogoče najti niti enega rudniškega poročila v našem jeziku, temveč le v jezikih lastnikov rudnikov iz sosednjih in drugih evropskih držav. Delo vsebuje diplomatični in kritični prepis, interpretacijo v sodobni slovenščini in komentar omenjenih poročil o delovanju rudnika Žirovnica v navedenem obdobju. Gre za monografsko zasnovano, interdisciplinarno in znanstveno jezikovno-zgodovinsko-geološko-montanistično obravnavo teh poročil. Paradoks tematike je, da ta v arhivih ohranjena poročila v našem jeziku tako naravoslovcem kot humanistom niso bila neznana, le nobenemu se niso zdela vredna strokovne obravnave. Ta mesec je avtor dr. Goran Schmidt, sicer teatrolog, pred leti pa tudi ljubiteljski jamar in raziskovalec mineralov v jamah in opuščenih rudnikih, dopolnil 75 let. FOTO: Podoba Zoisove fužine v Bohinju VIR: https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/fuzinarstvo/
Ivan Gligora iz hrvaškega otoka Pag , je svojo kariero mlekarja , ki danes proizvaja najboljši ovčji sir na svetu začel v mlekarski šoli v Kranju. V vasi Kolan je postavil svetovno znano mlekarno, ki ohranja tradicijo proizvodnje paškega sira in jo nadgrajuje z znanjem in energijo, ki družinskemu podjetju obeta uspešno prihodnost. Zlati paški sir ima okus po soli in številnih avtohtonih rastlinah otoka, ki jih paške ovce iščejo med kamenjem.
Ivan Gligora iz hrvaškega otoka Pag , je svojo kariero mlekarja , ki danes proizvaja najboljši ovčji sir na svetu začel v mlekarski šoli v Kranju. V vasi Kolan je postavil svetovno znano mlekarno, ki ohranja tradicijo proizvodnje paškega sira in jo nadgrajuje z znanjem in energijo, ki družinskemu podjetju obeta uspešno prihodnost. Zlati paški sir ima okus po soli in številnih avtohtonih rastlinah otoka, ki jih paške ovce iščejo med kamenjem.
Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.
Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Plaž v tržaškem zalivu ne manjka, tako urejenih – s klasičnimi sončniki in ležalniki kot naravnih. Še pred začetkom poletja pa so nas morski psi spomnili, da si zaliv delimo z bogato paleto živalskih vrst. Evropska prestolnica kulture gosti tradicionalno vseslovensko srečanje, ki ga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja pod geslom Dobrodošli doma. Slovenci v Benečiji zadnji dve leti intenzivno vlagajo v razvoj turizma, da bi mladim ponudili priložnost, da ostanejo v domačih dolinah. Sicer pa bo poletje postreglo z obilico slovensko obarvanih dogodkov, že ta konec tedna v Devinu Vitovska in Morje, na krasu vabijo k odrivanju kamnolomov, v Benečiji bo poleti potekal mladinski raziskovalni tabor, zadnji vikend v avgustu pa bo v Repentabru ponovno zaživela najštevilčnejša slovenska etnološka prireditev Slovencev v Italiji, kraška ohcet.
Plaž v tržaškem zalivu ne manjka, tako urejenih – s klasičnimi sončniki in ležalniki kot naravnih. Še pred začetkom poletja pa so nas morski psi spomnili, da si zaliv delimo z bogato paleto živalskih vrst. Evropska prestolnica kulture gosti tradicionalno vseslovensko srečanje, ki ga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja pod geslom Dobrodošli doma. Slovenci v Benečiji zadnji dve leti intenzivno vlagajo v razvoj turizma, da bi mladim ponudili priložnost, da ostanejo v domačih dolinah. Sicer pa bo poletje postreglo z obilico slovensko obarvanih dogodkov, že ta konec tedna v Devinu Vitovska in Morje, na krasu vabijo k odrivanju kamnolomov, v Benečiji bo poleti potekal mladinski raziskovalni tabor, zadnji vikend v avgustu pa bo v Repentabru ponovno zaživela najštevilčnejša slovenska etnološka prireditev Slovencev v Italiji, kraška ohcet.
Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.
Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S tokratnim izborom knjige v oddaji 7. stran se bomo že močno ozirali proti poletnemu preživljanju dopusta ob obali – hrvaški obali, če smo točni. Tam se namreč odvija del knjige slovenske avtorice Marije Jakopin z naslovom Umor v Zrćah. Gre za kriminalko, ki bralca tudi nasmeji. Za smeh je avtorica poskrbela tudi pri učiteljici in avtorici bloga Ajda naklada Ajdi Lalić. Z njo se je o Umoru v Zrćah pogovarjala Andreja Gradišar.
S tokratnim izborom knjige v oddaji 7. stran se bomo že močno ozirali proti poletnemu preživljanju dopusta ob obali – hrvaški obali, če smo točni. Tam se namreč odvija del knjige slovenske avtorice Marije Jakopin z naslovom Umor v Zrćah. Gre za kriminalko, ki bralca tudi nasmeji. Za smeh je avtorica poskrbela tudi pri učiteljici in avtorici bloga Ajda naklada Ajdi Lalić. Z njo se je o Umoru v Zrćah pogovarjala Andreja Gradišar.
21. sezona oddaje Napotki nas bo popeljala po tirih, ne po cesti. Tekom poletja bomo namreč obiskali različne železniške postaje širom po Sloveniji in raziskali njihovo zgodovino, pomen železnice za kraj, kjer se nahajajo, ljudi, ki tam delajo ali morda celo bivajo. Začenjamo pa s postajo, s katere prav v teh dneh odhaja prometnik. Njegovo delo bo prevzel računalnik oz. bodo promet na njej upravljali iz večjega centra prek računalnika, ne pa na samem kraju. To je Železniška postaja Šentjur. Obiskala jo je Andreja Gradišar, ki si je tam ogledala tudi Muzej Južne železnice.
21. sezona oddaje Napotki nas bo popeljala po tirih, ne po cesti. Tekom poletja bomo namreč obiskali različne železniške postaje širom po Sloveniji in raziskali njihovo zgodovino, pomen železnice za kraj, kjer se nahajajo, ljudi, ki tam delajo ali morda celo bivajo. Začenjamo pa s postajo, s katere prav v teh dneh odhaja prometnik. Njegovo delo bo prevzel računalnik oz. bodo promet na njej upravljali iz večjega centra prek računalnika, ne pa na samem kraju. To je Železniška postaja Šentjur. Obiskala jo je Andreja Gradišar, ki si je tam ogledala tudi Muzej Južne železnice.
V središču Ljubljane je drugo soboto v juniju potekala poletna izdaja Ljubljanske vinske poti. Na njej se je predstavilo več kot 50 vinarjev iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Sprehodili smo se med stojnicami, naši sogovorniki pa so razkrili, kaj pomeni biti vinar danes, kaj daje njihovim vinom poseben pečat in zakaj se vedno znova vračajo na to prireditev.
V središču Ljubljane je drugo soboto v juniju potekala poletna izdaja Ljubljanske vinske poti. Na njej se je predstavilo več kot 50 vinarjev iz vseh vinorodnih dežel Slovenije. Sprehodili smo se med stojnicami, naši sogovorniki pa so razkrili, kaj pomeni biti vinar danes, kaj daje njihovim vinom poseben pečat in zakaj se vedno znova vračajo na to prireditev.
Tokrat preverjamo, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski visokogorski kmetiji s 13 dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo tudi knjigovodsko pisarno KGZ Kranj, v kateri zbrane podatke s kmetij tudi analizirajo.
Tokrat preverjamo, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski visokogorski kmetiji s 13 dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo tudi knjigovodsko pisarno KGZ Kranj, v kateri zbrane podatke s kmetij tudi analizirajo.
Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije vabi mlade kmetice in kmete, da se prijavijo na izbor Inovativni mladi kmet/kmetica 2025. Prijave zbirajo do 11. julija, zmagovalca pa bodo razglasili na slovesni prireditvi 27. oktobra v Spodnjem Brniku v Cerkljah na Gorenjskem. Zgodbe mladih inovativnih kmetic in kmetov bomo v začetku oktobra predstavili v oddaji Ljudje in zemlja. Kaj prinaša ta naziv smo preverili pri zmagovalcu izbora leta 2019.
Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije vabi mlade kmetice in kmete, da se prijavijo na izbor Inovativni mladi kmet/kmetica 2025. Prijave zbirajo do 11. julija, zmagovalca pa bodo razglasili na slovesni prireditvi 27. oktobra v Spodnjem Brniku v Cerkljah na Gorenjskem. Zgodbe mladih inovativnih kmetic in kmetov bomo v začetku oktobra predstavili v oddaji Ljudje in zemlja. Kaj prinaša ta naziv smo preverili pri zmagovalcu izbora leta 2019.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo tokrat preverili, s kakšnimi tehnološkimi rešitvami si pomagajo pri proizvodnji in njihov inovativni pristop k trženju. Že od začetka preko partnerskega kmetijstva in tedenskih zelenjavnih košaric sodelujejo s strankami, ki jim pravijo partnerji. Zadnjih sedem let imajo tudi predzakup letine.
Na ekološki, biodinamični kmetiji Zlate misli v Jarenini smo tokrat preverili, s kakšnimi tehnološkimi rešitvami si pomagajo pri proizvodnji in njihov inovativni pristop k trženju. Že od začetka preko partnerskega kmetijstva in tedenskih zelenjavnih košaric sodelujejo s strankami, ki jim pravijo partnerji. Zadnjih sedem let imajo tudi predzakup letine.
Na Katedri za pedologijo in varstvo okolja so predstavili raziskavo, pri kateri so uporabili mikromorfološki pogled na sestavo tal. Omogoča natančnejše preučevanje strukture tal od klasičnega pedološkega pristopa. Z njo so preučevali razlike v mikrostrukturi tal, pri različnih tipih obdelave tal, izsledki raziskave so potrdili razlike v kakovosti in sestavi tal po teh obdelavah.
Na Katedri za pedologijo in varstvo okolja so predstavili raziskavo, pri kateri so uporabili mikromorfološki pogled na sestavo tal. Omogoča natančnejše preučevanje strukture tal od klasičnega pedološkega pristopa. Z njo so preučevali razlike v mikrostrukturi tal, pri različnih tipih obdelave tal, izsledki raziskave so potrdili razlike v kakovosti in sestavi tal po teh obdelavah.
Gore so od nekdaj navduševale človeka. Vzbujale so mu spoštovanje in željo, da jih osvoji. Planinarjenje je danes ena izmed najbolj množičnih rekreativnih dejavnosti. Kaj nam planinarjenje daje in kaj nas gore učijo, bomo odkrivali z alpinistoma in velikima ljubiteljema gora pa tudi kolesarjenja, turnega smučanja in pisanja, dr. Lidijo Honzak in Tadejem Golobom. V Mojstrani smo obiskali plezalne legende 60.0 in 70. let, Mojstranške veverice. Spomine na obdobje plezanja smo obujali s Klavdijem Mlekužem, Jankom Ažmanom, Janezom Brojanom in Janezom Dovžanom. S skupino navdušenih planincev smo se povzpeli do cerkve Svetega Primoža pri Kamniku, prelistali pa bomo tudi revijo Planinski vestnik. Ta je namenjena planincem, alpinistom, kolesarjem in vsem ljubiteljem gorskega sveta, in letos praznuje 130 let. Za lažje načrtovanje vaše naslednje poti pa vam bomo z Blažem Ratom predstavili mobilno aplikacijo Appeak, ki nam pomaga na primer pri odločitvi, kateri hrib izbrati za izlet. Oddaja se bo v sproščenem vzdušju končala s kvizom (Spo)znanje generacij.
Gore so od nekdaj navduševale človeka. Vzbujale so mu spoštovanje in željo, da jih osvoji. Planinarjenje je danes ena izmed najbolj množičnih rekreativnih dejavnosti. Kaj nam planinarjenje daje in kaj nas gore učijo, bomo odkrivali z alpinistoma in velikima ljubiteljema gora pa tudi kolesarjenja, turnega smučanja in pisanja, dr. Lidijo Honzak in Tadejem Golobom. V Mojstrani smo obiskali plezalne legende 60.0 in 70. let, Mojstranške veverice. Spomine na obdobje plezanja smo obujali s Klavdijem Mlekužem, Jankom Ažmanom, Janezom Brojanom in Janezom Dovžanom. S skupino navdušenih planincev smo se povzpeli do cerkve Svetega Primoža pri Kamniku, prelistali pa bomo tudi revijo Planinski vestnik. Ta je namenjena planincem, alpinistom, kolesarjem in vsem ljubiteljem gorskega sveta, in letos praznuje 130 let. Za lažje načrtovanje vaše naslednje poti pa vam bomo z Blažem Ratom predstavili mobilno aplikacijo Appeak, ki nam pomaga na primer pri odločitvi, kateri hrib izbrati za izlet. Oddaja se bo v sproščenem vzdušju končala s kvizom (Spo)znanje generacij.