Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
HLADNO STISKANO BUČNO OLJE Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti. VANESOVI VRTNI NASVETI: KALILNI TEST IN SETEV V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. OKRASNE POPROVKE Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin. PAK ČOJ Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
HLADNO STISKANO BUČNO OLJE Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti. VANESOVI VRTNI NASVETI: KALILNI TEST IN SETEV V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. OKRASNE POPROVKE Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin. PAK ČOJ Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.
Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?
Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.
V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Se spomnite legendarne glasbene skupine Šok? Danes lahko poslušamo Dixie Šok Band, ki je pravzaprav podskupina ansambla Šok. Da je dobra volja najbolja, boste izvedeli v prihodnjih minutah, in da jo vedno znova lahko pričara glasba, vam bo raložil tokratni gost Lucije Fatur klarinetist Iztok Pečar.
Se spomnite legendarne glasbene skupine Šok? Danes lahko poslušamo Dixie Šok Band, ki je pravzaprav podskupina ansambla Šok. Da je dobra volja najbolja, boste izvedeli v prihodnjih minutah, in da jo vedno znova lahko pričara glasba, vam bo raložil tokratni gost Lucije Fatur klarinetist Iztok Pečar.
Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj?
Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj?
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač
Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.
Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Kultura gluhih se izraža predvsem z vizualnim jezikom – najsi gre za gledališke predstave ali ustvarjanje na filmskem področju. Gluhim omogoča, da svojo identiteto, izkušnje in zgodbe pripovedujejo na svoj pristni način. Mladi igralci se učijo, ustvarjalci se preizkušajo, obiskovalci pa odkrivajo čar njihove kulture. Več o kulturnem ustvarjanju gluhe in naglušne skupnosti izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu pred kulturnim praznikom, in sicer 4. februarja ob 15.40 na Prvem programu Televizije Slovenija
Kultura gluhih se izraža predvsem z vizualnim jezikom – najsi gre za gledališke predstave ali ustvarjanje na filmskem področju. Gluhim omogoča, da svojo identiteto, izkušnje in zgodbe pripovedujejo na svoj pristni način. Mladi igralci se učijo, ustvarjalci se preizkušajo, obiskovalci pa odkrivajo čar njihove kulture. Več o kulturnem ustvarjanju gluhe in naglušne skupnosti izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu pred kulturnim praznikom, in sicer 4. februarja ob 15.40 na Prvem programu Televizije Slovenija
Meet Ruben, a Spaniard working in a Japanese restaurant in Ljubljana. So how did he end up as a chef preparing Japanese food, and what's it like working in a kitchen? Ruben says coming to Ljubljana was like love at first sight and he loves the Slovenian traditional dishes such as jota, ričet, matevž... And the biggest challenges in Slovenia? - Learning the language, and making friends! Ruben's music choice: Muchachito Bombo Infierno - "Siempre que quira". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=0AUcMip7M_Q&list=RD0AUcMip7M_Q&start_radio=1
Meet Ruben, a Spaniard working in a Japanese restaurant in Ljubljana. So how did he end up as a chef preparing Japanese food, and what's it like working in a kitchen? Ruben says coming to Ljubljana was like love at first sight and he loves the Slovenian traditional dishes such as jota, ričet, matevž... And the biggest challenges in Slovenia? - Learning the language, and making friends! Ruben's music choice: Muchachito Bombo Infierno - "Siempre que quira". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=0AUcMip7M_Q&list=RD0AUcMip7M_Q&start_radio=1
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom "Čist zrak za zdravje", kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.
Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom "Čist zrak za zdravje", kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Melidi Travančić, pesnici iz Bosne in Hercegovine, ki razmišlja o vlogi poezije danes, o umetnosti kot prostoru svobode in o tem, kako družbena resničnost vpliva na ustvarjalni proces. Spoznali bomo glasbenika Marka Louisa, ki se po daljšem premoru vrača na ljubljanski oder. Za konec pa o gledališki klasiki Tramvaj Poželenje, ki v okviru festivala Ruta, ki povezuje gledališča nekdanje Jugoslavije, znova odpira vprašanja iluzij, moči, odgovornosti in odnosov, s katerimi se kot družba še vedno spoprijemamo.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Melidi Travančić, pesnici iz Bosne in Hercegovine, ki razmišlja o vlogi poezije danes, o umetnosti kot prostoru svobode in o tem, kako družbena resničnost vpliva na ustvarjalni proces. Spoznali bomo glasbenika Marka Louisa, ki se po daljšem premoru vrača na ljubljanski oder. Za konec pa o gledališki klasiki Tramvaj Poželenje, ki v okviru festivala Ruta, ki povezuje gledališča nekdanje Jugoslavije, znova odpira vprašanja iluzij, moči, odgovornosti in odnosov, s katerimi se kot družba še vedno spoprijemamo.
V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremenilo
V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremenilo
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sredi januarja je v Celju potekala mednarodna razstava psov. Mi smo se tokrat posvetili kinološki disciplini junior handling. Poletna ježa konj se razlikuje od zimske, zato svetujemo na kaj vse je potrebno pomisliti in kaj opraviti, da bo ježa prijetna za nas in konja. Ko sneg pokrije pokrajino pomislimo na prostoživeče živali. Kdaj, če sploh, je potrebno hraniti ptice in kakšna je prava hrana? Odpravili smo se na Koroško, kjer smo s kinologom Zdravkom Pečnikom govorili o vzgoji in prevzgoji psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Sredi januarja je v Celju potekala mednarodna razstava psov. Mi smo se tokrat posvetili kinološki disciplini junior handling. Poletna ježa konj se razlikuje od zimske, zato svetujemo na kaj vse je potrebno pomisliti in kaj opraviti, da bo ježa prijetna za nas in konja. Ko sneg pokrije pokrajino pomislimo na prostoživeče živali. Kdaj, če sploh, je potrebno hraniti ptice in kakšna je prava hrana? Odpravili smo se na Koroško, kjer smo s kinologom Zdravkom Pečnikom govorili o vzgoji in prevzgoji psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Vsak, ki ima na vrtu sadno drevje, si želi bogatega pridelka. Veliko lahko k temu prispevamo tudi s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem.
Vsak, ki ima na vrtu sadno drevje, si želi bogatega pridelka. Veliko lahko k temu prispevamo tudi s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odpravili smo se v Pameče pri Slovenj Gradcu, kjer smo se družili s prijetno skupino alpak in njihovo skrbnico.
Odpravili smo se v Pameče pri Slovenj Gradcu, kjer smo se družili s prijetno skupino alpak in njihovo skrbnico.
Na sprehodu smo se pridružili glasbeniku, kantavtorju, Adiju Smolarju in njegovi psički Megi.
Na sprehodu smo se pridružili glasbeniku, kantavtorju, Adiju Smolarju in njegovi psički Megi.
Spoznali smo pogumnega belgijskega ovčarja Icea, ki je dobil obliko tumorja – mastocitom. Ob prizadevanju lastnice in veterinarjev je zdaj zdrav, živahen pes.
Spoznali smo pogumnega belgijskega ovčarja Icea, ki je dobil obliko tumorja – mastocitom. Ob prizadevanju lastnice in veterinarjev je zdaj zdrav, živahen pes.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze. FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh VIR: Program Ars, Goran Tenze
Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze. FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh VIR: Program Ars, Goran Tenze
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Belgijska olimpijska odprava šteje 30 športnic in športnikov, za primerjavo slovenska 37. Kakšna so pričakovanja in belgijsko zanimanje za zimske olimpijske igre? Nekoč smo nestrpno pričakovali razprodaje, zdaj se zdi, da ob številnih akcijah trgovcev, razprodaje trajajo ves čas. Kaj so letošnje zimske razprodaje prinesle belgijskim trgovcem?
Belgijska olimpijska odprava šteje 30 športnic in športnikov, za primerjavo slovenska 37. Kakšna so pričakovanja in belgijsko zanimanje za zimske olimpijske igre? Nekoč smo nestrpno pričakovali razprodaje, zdaj se zdi, da ob številnih akcijah trgovcev, razprodaje trajajo ves čas. Kaj so letošnje zimske razprodaje prinesle belgijskim trgovcem?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V aktualni temi bomo govorili o posledicah zelo nizkih odkupnih cen mleka in na drugi strani dragega govejega mesa. Izvedeli boste, zakaj je pomembna zimska rez drevja in kako se jo izvaja na kakiju. predstavili vam bomo najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za minulo leto. Šli bomo na solkansko polje, kjer gojijo znameniti rdeč radič, obiskali smo cerkljanske šeme, letos obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije. Podgrajski osnovnošolci nam bodo skuhali zanimive jedi, na koncu pa boste izvedeli tudi, da se bodo v Slovenski Istri korenito lotili zmanjšanja populacije jelenov.
V aktualni temi bomo govorili o posledicah zelo nizkih odkupnih cen mleka in na drugi strani dragega govejega mesa. Izvedeli boste, zakaj je pomembna zimska rez drevja in kako se jo izvaja na kakiju. predstavili vam bomo najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za minulo leto. Šli bomo na solkansko polje, kjer gojijo znameniti rdeč radič, obiskali smo cerkljanske šeme, letos obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije. Podgrajski osnovnošolci nam bodo skuhali zanimive jedi, na koncu pa boste izvedeli tudi, da se bodo v Slovenski Istri korenito lotili zmanjšanja populacije jelenov.