Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.
V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta –, izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta –, izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt.
Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt.
Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope. Do konca meseca vam 12 izbranih gostiln in turistična kmetija ponujajo posebej oblikovane menije, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin in pripravi hišnih specialitet, več pa izveste na spletnih straneh Razvojne agencije Sora. V tokratni oddaji Pod pokrovko ostajamo na območju Škofje Loke, predstavili pa vam bomo loške kruhke. Gre za medeno pecivo, ki se ga odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele. Te seveda lahko kupite, mi pa smo pred mikrofon povabili rezbarko, ki jih izdeluje sama …
Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope. Do konca meseca vam 12 izbranih gostiln in turistična kmetija ponujajo posebej oblikovane menije, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin in pripravi hišnih specialitet, več pa izveste na spletnih straneh Razvojne agencije Sora. V tokratni oddaji Pod pokrovko ostajamo na območju Škofje Loke, predstavili pa vam bomo loške kruhke. Gre za medeno pecivo, ki se ga odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele. Te seveda lahko kupite, mi pa smo pred mikrofon povabili rezbarko, ki jih izdeluje sama …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prvo druženju z živalmi in ljudmi v letu 2026 posvečamo medvedom. V liški vasi Kuterevo na Hrvaškem deluje Zavetišče za mlade medvede. Če zanje še kot mladiče ne bi poskrbeli ljudje, bi že zdavnaj poginili. Toda takoj, ko so se vmešali in jim pomagali preživeti, jih v njihovo naravno okolje ni več mogoče vrniti, ker bi ves čas iskali človeka in povzročali težave. Zatočišče za medvede Arbesbach v Avstriji pa je eno od 13 zatočišč za divje živali in partnerskih projektov globalne organizacije za dobrobit živali FOUR PAWS. V njem sta dom našla tudi slovenska medveda Felix in Mici. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Prvo druženju z živalmi in ljudmi v letu 2026 posvečamo medvedom. V liški vasi Kuterevo na Hrvaškem deluje Zavetišče za mlade medvede. Če zanje še kot mladiče ne bi poskrbeli ljudje, bi že zdavnaj poginili. Toda takoj, ko so se vmešali in jim pomagali preživeti, jih v njihovo naravno okolje ni več mogoče vrniti, ker bi ves čas iskali človeka in povzročali težave. Zatočišče za medvede Arbesbach v Avstriji pa je eno od 13 zatočišč za divje živali in partnerskih projektov globalne organizacije za dobrobit živali FOUR PAWS. V njem sta dom našla tudi slovenska medveda Felix in Mici. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
V svetovalni oddaji smo se tokrat podali na sneg in nanizali nekaj nasvetov za varno turno smučanje. Vprašali smo se, kaj turno smučanje sploh je, katera oprema je pri tem obvezna, katera priporočljiva in katere spretnosti in znanja potrebujemo za varno smuko.
V svetovalni oddaji smo se tokrat podali na sneg in nanizali nekaj nasvetov za varno turno smučanje. Vprašali smo se, kaj turno smučanje sploh je, katera oprema je pri tem obvezna, katera priporočljiva in katere spretnosti in znanja potrebujemo za varno smuko.
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in Kitajske
O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in Kitajske
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/
Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/
Reka Krka – tiha, svetla reka, ki v svojem toku nosi zgodbo pokrajine in ljudi. Izvira v vasi Krka v Suhi krajini in se po skoraj stotih kilometrih meandrov, pragov in otočkov pri Brežicah izlije v Savo. Je najdaljša reka Dolenjske in druga najdaljša slovenska reka, ki v celoti teče po naši deželi. S pritoki in podzemnimi vrelci Krka ustvarja življenjski prostor na kar 2.284 km² – to je desetina slovenskega ozemlja. Krka je edina slovenska lehnjakotvorna reka, ki z bogastvom apnenca ustvarja kraške jame, naravne pregrade, slapišča in podvodne pragove. Med Zagradcem in Žužemberkom nastajajo najlepši od teh, prava vodna poezija, ki v spodnjem toku preide v umirjene rokave, otočke in okljuke. Na enem takšnih lehnjakovih otočkov že stoletja kraljuje znameniti grad Otočec.
Reka Krka – tiha, svetla reka, ki v svojem toku nosi zgodbo pokrajine in ljudi. Izvira v vasi Krka v Suhi krajini in se po skoraj stotih kilometrih meandrov, pragov in otočkov pri Brežicah izlije v Savo. Je najdaljša reka Dolenjske in druga najdaljša slovenska reka, ki v celoti teče po naši deželi. S pritoki in podzemnimi vrelci Krka ustvarja življenjski prostor na kar 2.284 km² – to je desetina slovenskega ozemlja. Krka je edina slovenska lehnjakotvorna reka, ki z bogastvom apnenca ustvarja kraške jame, naravne pregrade, slapišča in podvodne pragove. Med Zagradcem in Žužemberkom nastajajo najlepši od teh, prava vodna poezija, ki v spodnjem toku preide v umirjene rokave, otočke in okljuke. Na enem takšnih lehnjakovih otočkov že stoletja kraljuje znameniti grad Otočec.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Kako ameriško intervencijo v Venezueli ocenjujejo na Bližnjem vzhodu. Trump je nedavno posvaril tudi Iran. Kako obsežni so protesti v Iranu in kaj z njmi zares lahko dosežejo protestniki? Ali novo leto prinaša nove vojne? Kako se izvaja premirje v Gazi, ali je Trump pozabil na drugo fazo? Zakaj se je Izrael odločil za priznanje Somalilanda?
Kako ameriško intervencijo v Venezueli ocenjujejo na Bližnjem vzhodu. Trump je nedavno posvaril tudi Iran. Kako obsežni so protesti v Iranu in kaj z njmi zares lahko dosežejo protestniki? Ali novo leto prinaša nove vojne? Kako se izvaja premirje v Gazi, ali je Trump pozabil na drugo fazo? Zakaj se je Izrael odločil za priznanje Somalilanda?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.
V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.
Na Dolenjskem smo obiskali nasad orehov in izvedeli več o Slovenskem strokovnem društvu Lupinarjev
Na Dolenjskem smo obiskali nasad orehov in izvedeli več o Slovenskem strokovnem društvu Lupinarjev
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Prva gostja oddaje Obrazi sosednje ulice v novem letu je bila Alenka Lin Vrbančič Simonič. Je logoterapevtka in plesno-gibalna psihoterapevtka, usposobljena za delo z otroki s čustveno vedenjskimi težavami kot tudi za pomoč v obliki gibalno-plesne terapije.
Prva gostja oddaje Obrazi sosednje ulice v novem letu je bila Alenka Lin Vrbančič Simonič. Je logoterapevtka in plesno-gibalna psihoterapevtka, usposobljena za delo z otroki s čustveno vedenjskimi težavami kot tudi za pomoč v obliki gibalno-plesne terapije.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Že prejšnjo soboto smo za vas izbrskali nekaj zanimivih odlomkov iz radijskih potopisov, ki nastajajo v okviru turistične oddaje na Radiu Maribor; z njimi nadaljujemo tudi to danes… Potovali bomo po Iranu, Japonski, Venezueli in Indoneziji….
Že prejšnjo soboto smo za vas izbrskali nekaj zanimivih odlomkov iz radijskih potopisov, ki nastajajo v okviru turistične oddaje na Radiu Maribor; z njimi nadaljujemo tudi to danes… Potovali bomo po Iranu, Japonski, Venezueli in Indoneziji….
V naši radijski kuhinji tokrat pripravljamo preprosto, a izjemno okusno jed – juho iz praženega zdroba z rumenjaki. Slišali boste tradicionalni recept, ki ogreje in razveseli, ter nekaj uporabnih kuharskih namigov za popoln okus. Vabljeni k poslušanju!
V naši radijski kuhinji tokrat pripravljamo preprosto, a izjemno okusno jed – juho iz praženega zdroba z rumenjaki. Slišali boste tradicionalni recept, ki ogreje in razveseli, ter nekaj uporabnih kuharskih namigov za popoln okus. Vabljeni k poslušanju!
V tokratni oddaji KiKs predstavljamo knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov. Izšla je v drugi polovici leta 2025 ob osemdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njej so zbrane objave v rubriki Beseda tedna v časopisu Delo, ki so zaznamovale posamezne tedne v zadnjih šestih letih. Izbrane so torej glede na aktualnost, pojave in dogajanje, ki je v ospredju posameznega tedna, jezikoslovci pa jih spretno ovijejo v razlago in opis. Sogovornica: glavna urednica knjige Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V tokratni oddaji KiKs predstavljamo knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov. Izšla je v drugi polovici leta 2025 ob osemdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njej so zbrane objave v rubriki Beseda tedna v časopisu Delo, ki so zaznamovale posamezne tedne v zadnjih šestih letih. Izbrane so torej glede na aktualnost, pojave in dogajanje, ki je v ospredju posameznega tedna, jezikoslovci pa jih spretno ovijejo v razlago in opis. Sogovornica: glavna urednica knjige Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.
REGRATOVA TINKTURA Preden se z odbiro semen in prvimi setvami podamo v novo vrtičkarsko sezono, se spomnimo, na kakšne načine lahko skozi letne čase uporabljamo blagodejne učinkovine regrata. 30 LET ODDAJE: NA OBISKU PRI SODELAVKI SABINI Tokrat smo obiskali kolegico iz koprskega studia. Na sončnem vrtu nad Izolo nas je sprejela Sabina Francek Ivović. Poleg zelenjavnega vrta in nasada vrtnic skrbita s soprogom še za oljčni nasad. KO CVETI JAPONSKA ČEŠNJA Januar velja za barvno pustejši mesec, zato se ob vstopu vanj že oziramo po prvih spomladanskih cvetovih. Lani smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ujeli prekrasno cvetenje japonskih češenj.
REGRATOVA TINKTURA Preden se z odbiro semen in prvimi setvami podamo v novo vrtičkarsko sezono, se spomnimo, na kakšne načine lahko skozi letne čase uporabljamo blagodejne učinkovine regrata. 30 LET ODDAJE: NA OBISKU PRI SODELAVKI SABINI Tokrat smo obiskali kolegico iz koprskega studia. Na sončnem vrtu nad Izolo nas je sprejela Sabina Francek Ivović. Poleg zelenjavnega vrta in nasada vrtnic skrbita s soprogom še za oljčni nasad. KO CVETI JAPONSKA ČEŠNJA Januar velja za barvno pustejši mesec, zato se ob vstopu vanj že oziramo po prvih spomladanskih cvetovih. Lani smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ujeli prekrasno cvetenje japonskih češenj.
Virusne bolezni kot sta covid-19 in gripa pa tudi razna rakava obolenja kljub stalnemu raziskovanju še vedno porajajo številna vprašanja.
Virusne bolezni kot sta covid-19 in gripa pa tudi razna rakava obolenja kljub stalnemu raziskovanju še vedno porajajo številna vprašanja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Plazovina, sploh, če je sveža, je znak, da je pobočje nevarno in da je verjetnost plazov velika. Sicer pa lahko podatke o stabilnosti snežne odeje in možnosti plazov razberemo z Evropske petstopenjske lestvice nevarnosti proženja snežnih plazov. Lestvico in znake, po katerih prepoznamo, da se je ali se bo sprožil plaz, nam je v oddaji predstavil Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Plazovina, sploh, če je sveža, je znak, da je pobočje nevarno in da je verjetnost plazov velika. Sicer pa lahko podatke o stabilnosti snežne odeje in možnosti plazov razberemo z Evropske petstopenjske lestvice nevarnosti proženja snežnih plazov. Lestvico in znake, po katerih prepoznamo, da se je ali se bo sprožil plaz, nam je v oddaji predstavil Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Matematik Tomaž Pisanski je pred nekaj tedni prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V pogovoru se je spomnil svojih začetkov, matematičnih navdihov, prebral je svojo pesem, ki jo je napisal pred 60 leti, a nikoli prej javno prebral. Vabljeni k poslušanju navdihujočega pogovora!
Matematik Tomaž Pisanski je pred nekaj tedni prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. V pogovoru se je spomnil svojih začetkov, matematičnih navdihov, prebral je svojo pesem, ki jo je napisal pred 60 leti, a nikoli prej javno prebral. Vabljeni k poslušanju navdihujočega pogovora!
V prvi oddaji v letu 2026 se bomo ozrli na preteklo leto, ki je prineslo izjemne znanstvene dosežke – od prebojev v umetni inteligenci, medicini in raziskovanju novih virov energije do neverjetnih izsledkov raziskav v vesolju. Izbrali smo jih le nekaj: model umetne inteligence GPT-4.5 je opravil Turingov test, znanstveniki pa so odkrili nov celični proces, obetavno zdravilo za Huntingtonovo bolezen in supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju.
V prvi oddaji v letu 2026 se bomo ozrli na preteklo leto, ki je prineslo izjemne znanstvene dosežke – od prebojev v umetni inteligenci, medicini in raziskovanju novih virov energije do neverjetnih izsledkov raziskav v vesolju. Izbrali smo jih le nekaj: model umetne inteligence GPT-4.5 je opravil Turingov test, znanstveniki pa so odkrili nov celični proces, obetavno zdravilo za Huntingtonovo bolezen in supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju.
V rubriki Poglej in povej bomo spomnili, da so v vseh s Slovenci poseljenih deželah znane tudi tako imenovane novoletne pesmi. Kakšna sporočila prinašajo bomo izvedeli skozi novoletno pesem iz vasi Trebče med krajema Padriče in Opčine pri Trstu.
V rubriki Poglej in povej bomo spomnili, da so v vseh s Slovenci poseljenih deželah znane tudi tako imenovane novoletne pesmi. Kakšna sporočila prinašajo bomo izvedeli skozi novoletno pesem iz vasi Trebče med krajema Padriče in Opčine pri Trstu.
Je holesterol res vedno slab? In ali je krvni sladkor problem le za diabetike? O najpogostejših zmotah, ki krožijo med ljudmi, govori zdravnica Ajda Urbas iz specialistične ambulante za diabetike Zdravstvenega doma Koper.
Je holesterol res vedno slab? In ali je krvni sladkor problem le za diabetike? O najpogostejših zmotah, ki krožijo med ljudmi, govori zdravnica Ajda Urbas iz specialistične ambulante za diabetike Zdravstvenega doma Koper.
Novo leto, nove oddaje Storž, novi sogovorniki. Prva sogovornica v tem letu bo gospa Marinka Koželj Stepic, ki prav tako, kot rada hodi po svetu, tudi rada o doživetjih pripoveduje. Veselijo jo organizacija izletov, druženje z ljudmi, spoznavanje novega. Z Lucijo Fatur sta z gospo Marinko Koželj Stepic začeli pogovor prav tam, kjer smo danes vsi, na začetku novega leta.
Novo leto, nove oddaje Storž, novi sogovorniki. Prva sogovornica v tem letu bo gospa Marinka Koželj Stepic, ki prav tako, kot rada hodi po svetu, tudi rada o doživetjih pripoveduje. Veselijo jo organizacija izletov, druženje z ljudmi, spoznavanje novega. Z Lucijo Fatur sta z gospo Marinko Koželj Stepic začeli pogovor prav tam, kjer smo danes vsi, na začetku novega leta.
Dietetičarka Katka Simić svetuje, kako »preživeti« alkoholnega mačka.
Dietetičarka Katka Simić svetuje, kako »preživeti« alkoholnega mačka.
Z novim letom se začne marsikaj novega - tako začenjajo veljati nekateri zakoni, uresničevati se začenjo nekatere zaobljube in na novo se začenja merjenje našega Lokalnega časa. Prvi na novem seznamu, ki nosi letnico 2026, so kolegi Radia Koper. V njihovem imenu se je oglasila Tjaša Škamperle.
Z novim letom se začne marsikaj novega - tako začenjajo veljati nekateri zakoni, uresničevati se začenjo nekatere zaobljube in na novo se začenja merjenje našega Lokalnega časa. Prvi na novem seznamu, ki nosi letnico 2026, so kolegi Radia Koper. V njihovem imenu se je oglasila Tjaša Škamperle.
Oddaja Prisluhnimo tišini letos praznuje 45 let. V zadnji oddaji letošnjega leta razkrivamo, kako je v zgodovinskem trenutku nastala prva televizijska oddaja v znakovnem jeziku. V jubilejni oddaji boste slišali zgodbe tistih, ki so se borili za dostopnost informacij, spomine ustvarjalcev prvih oddaj in glasove današnjih gledalcev, ki oddajo spremljajo že desetletja. Vabljeni k ogledu praznične oddaje 31. decembra ob 15.35 na prvem programu Televizije Slovenija.
Oddaja Prisluhnimo tišini letos praznuje 45 let. V zadnji oddaji letošnjega leta razkrivamo, kako je v zgodovinskem trenutku nastala prva televizijska oddaja v znakovnem jeziku. V jubilejni oddaji boste slišali zgodbe tistih, ki so se borili za dostopnost informacij, spomine ustvarjalcev prvih oddaj in glasove današnjih gledalcev, ki oddajo spremljajo že desetletja. Vabljeni k ogledu praznične oddaje 31. decembra ob 15.35 na prvem programu Televizije Slovenija.
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot videz zanimalo, kako funkcionalno razporediti krožnike, pribor, kozarce in druge elemente na mizi. Sogovornica: Simona Pompe, učiteljica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in avtorica priročnika Čarobni svet serviet.
V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot videz zanimalo, kako funkcionalno razporediti krožnike, pribor, kozarce in druge elemente na mizi. Sogovornica: Simona Pompe, učiteljica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in avtorica priročnika Čarobni svet serviet.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani.
Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani.
Leto 2025 je za živalski svet v Sloveniji v marsičem bilo zelo pozitivno. V veljavo je stopila Novela Zakona o zaščiti živali. Končno je na verigo ali jeklenico prepovedano privezovati pse. Uveljavlja se čipiranje mačk. Tudi v uredništvu oddaje O živalih in ljudeh smo zabeležili kar nekaj pozitivnih zgodb. V zadnji oddaji leta 2025 se bomo spomnili nekaterih izmed njih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Leto 2025 je za živalski svet v Sloveniji v marsičem bilo zelo pozitivno. V veljavo je stopila Novela Zakona o zaščiti živali. Končno je na verigo ali jeklenico prepovedano privezovati pse. Uveljavlja se čipiranje mačk. Tudi v uredništvu oddaje O živalih in ljudeh smo zabeležili kar nekaj pozitivnih zgodb. V zadnji oddaji leta 2025 se bomo spomnili nekaterih izmed njih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.
Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.
Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno.
Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno.