Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Moj 365 V živo RTV 365 Raziskuj Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Praslovan

3. 2. 2023

glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.

7 min

glasba in besedilo Zoran Predin Ko so prišli naši predniki iz Zakarpatja, kjer so živeli med rekami Dnjeper, Dnjester, Odra in Visla, in so se naučili plavati ter naselili v naših hribih in genih, kot poje Praslovan, so se formirali drobci našega nezavednega, ki je kasneje oblikovalo tudi sodobne fenomene, o katerih poje Zoran Predin.

Po duši umetnik, oddaja za starejše

3. 2. 2023

Ljudje se rodimo z različnimi talenti, od nas pa je odvisno, katere in kako jih bomo negovali. Nekateri vse življenje hranijo malega ustvarjalca v sebi, čeprav jih je poklicna pot popeljala v povsem drugo smer. Med njimi je tudi dr. Marko Pokorn, priznan pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike. Vsaj toliko časa, kot opravlja zdravniški poklic, ustvarja tudi za gledališče in televizijo. Kako vidi svet in svoj poklic, smo lahko brali v časopisu Delo v njegovih kolumnah, ki so zdaj zbrane v knjigi Smešno, ma non troppo, ob vsem tem pa pravi, da je po duši glasbenik. O pomenu umetnosti smo govorili še s tremi vrhunskimi strokovnjaki: z znanstvenikom dr. Jadranom Lenarčičem, medicinsko embriologinjo Lili Bačer Kermavner in vrhovnim sodnikom Janezom Vlajem. Poleg bogatih profesionalnih karier nizajo uspehe tudi na umetniškem področju: v gledališču, glasbi in likovni umetnosti. Ob koncu oddaje vas vabimo še na sprehod po slovenskih Benetkah, Kostanjevici na Krki. Tja smo se odpravili z umetnico, kiparko, dolgoletno profesorico in prejemnico številnih stanovskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, go. Dragico Čadež.

24 min

Ljudje se rodimo z različnimi talenti, od nas pa je odvisno, katere in kako jih bomo negovali. Nekateri vse življenje hranijo malega ustvarjalca v sebi, čeprav jih je poklicna pot popeljala v povsem drugo smer. Med njimi je tudi dr. Marko Pokorn, priznan pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike. Vsaj toliko časa, kot opravlja zdravniški poklic, ustvarja tudi za gledališče in televizijo. Kako vidi svet in svoj poklic, smo lahko brali v časopisu Delo v njegovih kolumnah, ki so zdaj zbrane v knjigi Smešno, ma non troppo, ob vsem tem pa pravi, da je po duši glasbenik. O pomenu umetnosti smo govorili še s tremi vrhunskimi strokovnjaki: z znanstvenikom dr. Jadranom Lenarčičem, medicinsko embriologinjo Lili Bačer Kermavner in vrhovnim sodnikom Janezom Vlajem. Poleg bogatih profesionalnih karier nizajo uspehe tudi na umetniškem področju: v gledališču, glasbi in likovni umetnosti. Ob koncu oddaje vas vabimo še na sprehod po slovenskih Benetkah, Kostanjevici na Krki. Tja smo se odpravili z umetnico, kiparko, dolgoletno profesorico in prejemnico številnih stanovskih nagrad, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada, go. Dragico Čadež.

Ženske na podeželju so še zelo daleč od enakosti

8. 2. 2023

V tokratni oddaji Glasovi svetov je novinarka in voditeljica Tita Mayer gostila direktorico Inštituta za preučevanje enakosti spolov mag. Ano Pavlič. Spregovorili sta o nacionalni raziskavi enakosti spolov na slovenskem podeželju, katere rezultati so v marsičem zelo zaskrbljujoči, predvem pa nedvomno kažejo na izrazito neenak in neenakovreden položaj žensk na podeželju.

52 min

V tokratni oddaji Glasovi svetov je novinarka in voditeljica Tita Mayer gostila direktorico Inštituta za preučevanje enakosti spolov mag. Ano Pavlič. Spregovorili sta o nacionalni raziskavi enakosti spolov na slovenskem podeželju, katere rezultati so v marsičem zelo zaskrbljujoči, predvem pa nedvomno kažejo na izrazito neenak in neenakovreden položaj žensk na podeželju.

''Danilo Kocjančič je bil frajer''

3. 2. 2023

Bazar, Prizma, Halo in seveda Kameleoni. Legendarne slovenske zasedbe, katerih skupni imenovalec Danilo Kocjančič. 3. februarja 2023 obeležujemo deseto obletnico njegove smrti in posvečamo tudi Petek brez pravila. O glasbeniku, ki je v zakladnico slovenske glasbene produkcije prispeval velik delež uspešnic se pogovarjamo z glasbenim urednikom na Radiu Koper, Armandom Šturmanom.

11 min

Bazar, Prizma, Halo in seveda Kameleoni. Legendarne slovenske zasedbe, katerih skupni imenovalec Danilo Kocjančič. 3. februarja 2023 obeležujemo deseto obletnico njegove smrti in posvečamo tudi Petek brez pravila. O glasbeniku, ki je v zakladnico slovenske glasbene produkcije prispeval velik delež uspešnic se pogovarjamo z glasbenim urednikom na Radiu Koper, Armandom Šturmanom.

Tudi o diplomatu, ki mu je bilo blizu čebelarstvo …

3. 2. 2023

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Mila Turajlić

2. 2. 2023

Mila Turajlić je beograjska režiserka in scenaristka. Na Tržaškem filmskem festivalu so predstavili njeno najnovejšo dokumentarno filmsko zgodbo o fotografu in snemalcu Stevanu Labudoviću, ki je v Jugoslaviji spremljal Tita na njegovih popotovanjih. O tem govori prvi film Neuvrščene scene. V drugem dokumentarcu pa spremljamo Labudovićevo tajno misijo v Alžiriji. Med alžirsko osvobodilno fronto je namreč posnel 62 kilometrov filmskega traku.

16 min

Mila Turajlić je beograjska režiserka in scenaristka. Na Tržaškem filmskem festivalu so predstavili njeno najnovejšo dokumentarno filmsko zgodbo o fotografu in snemalcu Stevanu Labudoviću, ki je v Jugoslaviji spremljal Tita na njegovih popotovanjih. O tem govori prvi film Neuvrščene scene. V drugem dokumentarcu pa spremljamo Labudovićevo tajno misijo v Alžiriji. Med alžirsko osvobodilno fronto je namreč posnel 62 kilometrov filmskega traku.

Visokozmogljiva plastika: Fizikalna uganka Pokanje balonov

2. 2. 2023

Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje

2 min

Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje

Visokozmogljiva plastika

2. 2. 2023

Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?

25 min

Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?

Visokozmogljiva plastika: Visokozmogljiva plastika v oftalmologiji

2. 2. 2023

Visokozmogljiva plastika pa se uporablja tudi v protetiki. Uveljavila se je že za čeljustne in kolčne proteze. Njena prednost je, da je lažja od kovinskih ali keramičnih materialov in da je skladnejša z našim telesom. Uporablja pa se tudi v oftalmologiji.

2 min

Visokozmogljiva plastika pa se uporablja tudi v protetiki. Uveljavila se je že za čeljustne in kolčne proteze. Njena prednost je, da je lažja od kovinskih ali keramičnih materialov in da je skladnejša z našim telesom. Uporablja pa se tudi v oftalmologiji.

Visokozmogljiva plastika: Toplotno prevodna plastika

2. 2. 2023

Visokozmogljiva ali funkcionalna plastika se lahko uporablja tudi za hladilna telesa v svetilih. Toplotno prevodno plastiko, ki bo nadomestila aluminijasta hladilna telesa, so med prvimi v Evropi razvili v šempetrskem podjetju Intra lighting v sodelovanju s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Naši ekipi so pokazali vzorec nove toplotno prevodne plastike.

3 min

Visokozmogljiva ali funkcionalna plastika se lahko uporablja tudi za hladilna telesa v svetilih. Toplotno prevodno plastiko, ki bo nadomestila aluminijasta hladilna telesa, so med prvimi v Evropi razvili v šempetrskem podjetju Intra lighting v sodelovanju s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Naši ekipi so pokazali vzorec nove toplotno prevodne plastike.

Visokozmogljiva plastika: Oljni separator

2. 2. 2023

Visokozmogljiva plastika lahko nadomešča celo kovino. To je v avtomobilski industriji, v kateri želijo zmanjšati težo sestavnih delov, znižati proizvodnje stroške in zmanjšati ogljični odtis.

2 min

Visokozmogljiva plastika lahko nadomešča celo kovino. To je v avtomobilski industriji, v kateri želijo zmanjšati težo sestavnih delov, znižati proizvodnje stroške in zmanjšati ogljični odtis.

Tadej Hren o vdoru v upravljalnik gesel in mobilno denarnico

2. 2. 2023

Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli.

32 min

Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli.

Vzrok za Alzheimerjevo bolezen sto let po odkritju še vedno uganka

2. 2. 2023

Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan?

33 min

Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan?

Pred 90 leti se je rodil igralec in gledališki pedagog Polde Bibič

2. 2. 2023

Jutri bo minilo 90 let od takrat, ko se je na Studencih v Mariboru rodil igralec Polde Bibič. Zgodaj je izgubil očeta, odraščal v revščini in del otroštva preživel tudi v Limbušu. Njegova igralska in življenjska pot je pestra in zanimiva. Ne brez razloga ga štejemo za enega najvidnejših slovenskih gledaliških in filmskih umetnikov druge polovice 20. stoletja.

4 min

Jutri bo minilo 90 let od takrat, ko se je na Studencih v Mariboru rodil igralec Polde Bibič. Zgodaj je izgubil očeta, odraščal v revščini in del otroštva preživel tudi v Limbušu. Njegova igralska in življenjska pot je pestra in zanimiva. Ne brez razloga ga štejemo za enega najvidnejših slovenskih gledaliških in filmskih umetnikov druge polovice 20. stoletja.

Skozi gosto noč, Alenka Puhar

2. 2. 2023

Tokrat predstavljamo zbirko pisem SKOZI GOSTO NOČ, ki jo je uredila Alenka Puhar. Zbirka prinaša dopisovanja med slovenskim pravnikom in politikom Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton med letoma 1951 in 1957. Urednica pojasnjuje, da je izbor opravila iz velikega kupa pisem in prispevala tudi obsežno spremno besedilo ter več kot dvesto opomb, pri angleškem dramatiku Christopherju Fryju pa je dobila navdih za naslov knjige. Delo je izšlo pri Založbi Beletrina.

4 min

Tokrat predstavljamo zbirko pisem SKOZI GOSTO NOČ, ki jo je uredila Alenka Puhar. Zbirka prinaša dopisovanja med slovenskim pravnikom in politikom Borisom Furlanom in njegovo hčerko Stašo Furlan Seaton med letoma 1951 in 1957. Urednica pojasnjuje, da je izbor opravila iz velikega kupa pisem in prispevala tudi obsežno spremno besedilo ter več kot dvesto opomb, pri angleškem dramatiku Christopherju Fryju pa je dobila navdih za naslov knjige. Delo je izšlo pri Založbi Beletrina.

Kako privarčevati pri porabi elektrike in pri ogrevanju?

2. 2. 2023

V tokratni svetovalni oddaji smo poiskali nekaj nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju stanovanja in pri porabi električne energije. Naš gost bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne, s katerim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

16 min

V tokratni svetovalni oddaji smo poiskali nekaj nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju stanovanja in pri porabi električne energije. Naš gost bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne, s katerim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.

"Naša zabava je bila radodarna narava."

2. 2. 2023

Gospo Tatjano Leskošek Denišlič smo spoznali že pred dobrima dvema letoma, ko je sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja, vendar smo se zaradi epidemije pogovarjali le po telefonu. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let, takrat so zbirali zgodbe o tem, kako so nekoč preživljali počitnice. Ker pa gospa Leskošek Denišlič izredno rada piše in, kot bomo slišali, rada sodeluje na različnih natečajih, je seveda svojo zgodbo poslala tudi lani, ko je bila osrednja tema Kako smo se nekoč zabavali. Njena zgodba z naslovom Naša zabava je bila radodarna narava je bila zmagovalna! Najprej bomo izvedeli, kako so se nekoč zabavali otroci.

14 min

Gospo Tatjano Leskošek Denišlič smo spoznali že pred dobrima dvema letoma, ko je sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja, vendar smo se zaradi epidemije pogovarjali le po telefonu. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let, takrat so zbirali zgodbe o tem, kako so nekoč preživljali počitnice. Ker pa gospa Leskošek Denišlič izredno rada piše in, kot bomo slišali, rada sodeluje na različnih natečajih, je seveda svojo zgodbo poslala tudi lani, ko je bila osrednja tema Kako smo se nekoč zabavali. Njena zgodba z naslovom Naša zabava je bila radodarna narava je bila zmagovalna! Najprej bomo izvedeli, kako so se nekoč zabavali otroci.

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

2. 2. 2023

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan

11 min

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan

Meta Kramar, 3. del: "Psihologija lahko človeka spremlja vse življenje, pa nikoli na svoja vprašanja ne najde vseh odgovorov"

2. 2. 2023

V tretji, zadnji epizodi mini serije zgodb in spominov psihologinje Mete Kramar, bomo spoznali prvo slovensko pedopsihiatrinjo, pogledali na svet psihoterapije danes in se s sogovornico še enkrat sprehodili skozi desetletja izkušenj, dela, učenja in vtisov. Kaj je Meti Kramar najbolj ostalo v spominu, za kaj je najbolj hvaležna in kaj bi rekla tista najstnica Metka, ki se je kmalu po drugi svetovni vojni vpisala na študij psihologije, danes? Pripravlja: Mojca Delač.

12 min

V tretji, zadnji epizodi mini serije zgodb in spominov psihologinje Mete Kramar, bomo spoznali prvo slovensko pedopsihiatrinjo, pogledali na svet psihoterapije danes in se s sogovornico še enkrat sprehodili skozi desetletja izkušenj, dela, učenja in vtisov. Kaj je Meti Kramar najbolj ostalo v spominu, za kaj je najbolj hvaležna in kaj bi rekla tista najstnica Metka, ki se je kmalu po drugi svetovni vojni vpisala na študij psihologije, danes? Pripravlja: Mojca Delač.

Priprave na največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije

2. 2. 2023

Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.

12 min

Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.

Med drugim o hudem mrazu na Slovenskem leta 1929 …

2. 2. 2023

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Aristotel: »Ne razpravljamo zato, da bi ugotovili, kaj je vrlina, ampak da bi postali dobri.«

1. 2. 2023

Kako dobro preživeti svoje življenje, je eno najstarejših vprašanj, s katerim se človeške skupnosti in posamezniki bržkone ukvarjajo že od nekdaj. In prav to vprašanje je tudi v središču Nikomahove etike, ki jo je pred več kot dva tisoč tristo leti napisal znameniti antični filozof Aristotel, slovenski prevod pa so nedavno ponatisnili pri Slovenski Matici. O tem, na kakšen način Aristotel razmišlja o dobrem in krepostnem življenju ter koliko so uvidi, ki nam jih ponuja, vredni upoštevanja tudi v današnjem, zgodovinsko povsem drugačnem času, bomo preverjali s filozofom, predavateljem na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Primožem Turkom. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: Aristotel, kot ga je na freski z naslovom Atenska šola naslikal renesančni slikar Rafael, izsek iz freske

57 min

Kako dobro preživeti svoje življenje, je eno najstarejših vprašanj, s katerim se človeške skupnosti in posamezniki bržkone ukvarjajo že od nekdaj. In prav to vprašanje je tudi v središču Nikomahove etike, ki jo je pred več kot dva tisoč tristo leti napisal znameniti antični filozof Aristotel, slovenski prevod pa so nedavno ponatisnili pri Slovenski Matici. O tem, na kakšen način Aristotel razmišlja o dobrem in krepostnem življenju ter koliko so uvidi, ki nam jih ponuja, vredni upoštevanja tudi v današnjem, zgodovinsko povsem drugačnem času, bomo preverjali s filozofom, predavateljem na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Primožem Turkom. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: Aristotel, kot ga je na freski z naslovom Atenska šola naslikal renesančni slikar Rafael, izsek iz freske

Dan brez cigarete

1. 2. 2023

Ob včerajšnjem dnevu brez cigarete je zdravstvena stroka znova intenzivno opozarjala na škodljive posledice kajenja. Načinov, kako se znebiti te odvisnosti, je veliko, le redkim pa uspe v prvem poskusu. Nekateri se udeležujejo tudi brezplačnih delavnic, ki dodatno pomagajo pri odločitvi o prenehanju kajenja.

11 min

Ob včerajšnjem dnevu brez cigarete je zdravstvena stroka znova intenzivno opozarjala na škodljive posledice kajenja. Načinov, kako se znebiti te odvisnosti, je veliko, le redkim pa uspe v prvem poskusu. Nekateri se udeležujejo tudi brezplačnih delavnic, ki dodatno pomagajo pri odločitvi o prenehanju kajenja.

Sej te nisi baba

1. 2. 2023

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

1 min

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

Meso, ki se v ustih stopi kot kocka masla

1. 2. 2023

Wagyu oziroma japonska govedina zaradi svoje specifične maščobne marmoriranosti velja za najprestižnejšo na svetu, uživanje takšnega mesa pa je bilo dolgo časa omejeno zgolj na Japonsko. Govedo pasme wagyu danes vzrejajo v številnih državah po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji, za kilogram "čistokrvne", torej japonske wagyu govedine najvišje kakovosti, pa je treba odšteti tudi 300 € in več.

7 min

Wagyu oziroma japonska govedina zaradi svoje specifične maščobne marmoriranosti velja za najprestižnejšo na svetu, uživanje takšnega mesa pa je bilo dolgo časa omejeno zgolj na Japonsko. Govedo pasme wagyu danes vzrejajo v številnih državah po vsem svetu, tudi pri nas v Sloveniji, za kilogram "čistokrvne", torej japonske wagyu govedine najvišje kakovosti, pa je treba odšteti tudi 300 € in več.

Tudi o tem, kdaj je dan Prešernove smrti postal naš kulturni praznik …

1. 2. 2023

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Ivan Ivanji, človek, ki je preživel Auschwitz

1. 2. 2023

V oddaji Sami naši predstavljamo umetnico s Kosova Qëndresë Deda. Poročamo tudi o festivalu Ruta Triglav Mestnega gledališča ljubljanskega. Na začetku oddaje pa smo spomnili na obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz. Največje taborišče smrti je preživel tudi naš gost - pisatelj, novinar in Titov prevajalec, Ivan Ivanji.

44 min

V oddaji Sami naši predstavljamo umetnico s Kosova Qëndresë Deda. Poročamo tudi o festivalu Ruta Triglav Mestnega gledališča ljubljanskega. Na začetku oddaje pa smo spomnili na obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz. Največje taborišče smrti je preživel tudi naš gost - pisatelj, novinar in Titov prevajalec, Ivan Ivanji.

Inhumanum – umori na Slovenskem

31. 1. 2023

Gostili smo del ekipe snovalcev in avtorjev nove televizijske serije Inhumanum – umori na Slovenskem. Izvedeli smo nekaj podrobnosti o nastajanju oddaje, ki bo še prihodnjih šest četrtkov na sporedu TV Slovenija.

42 min

Gostili smo del ekipe snovalcev in avtorjev nove televizijske serije Inhumanum – umori na Slovenskem. Izvedeli smo nekaj podrobnosti o nastajanju oddaje, ki bo še prihodnjih šest četrtkov na sporedu TV Slovenija.

B-AIR: Kakovostna kulturno-umetnostna vzgoja – pomemben del otrokovega vsakdana

31. 1. 2023

Predavanja in okrogle mize na katerih premišljamo in raziskujemo načine ustvarjanja vsebin za najmlajše, dojenčke in malčke

79 min

Predavanja in okrogle mize na katerih premišljamo in raziskujemo načine ustvarjanja vsebin za najmlajše, dojenčke in malčke

Alpe-Donava-Jadran

31. 1. 2023

Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.

23 min

Ko nastopijo hladnejši dnevi, se veliko mačk na hrvaških dalmatinskih otokih bori za golo preživetje. Tako je tudi na otoku Ugljan v zadrskem arhipelagu, kjer so se spopadli s to težavo. Zeliščarka Nadine Haser iz Köschinga iz zgornjebavarskega okrožja Eichstätt pripravlja iz eteričnih olj iglavcev odlične pripravke. Ti krepijo naše zdravje zlasti v teh hladnejših dneh. Povezovanje znanosti in umetnosti je vedno zanimivo. Bioakustična glasba velja za glasbeno zvrst, ki se ob raziskovanju zvoka dotika prav teh tem. Prisluhnimo zvoku kamna. V Furlaniji je leta 1983 skupina vinogradnikov zasadila vinograd s štiristo sortami grozdja z vsega sveta. Iz grozdja te svetovne mešanice so pridelali belo vino in ga podarili voditeljem držav vsega sveta kot simbol miru.

Ljubljansko barje

31. 1. 2023

Osrednja Slovenija se ponaša z velikim mokriščem na stičišču alpskega in dinarskega sveta, z Ljubljanskim barjem. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji.

50 min

Osrednja Slovenija se ponaša z velikim mokriščem na stičišču alpskega in dinarskega sveta, z Ljubljanskim barjem. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji.

»Povej mi, kakšne čevlje nosiš, in povem ti, kdo si?«

31. 1. 2023

Ali še velja rek »Povej mi, kakšne čevlje nosiš, in povem ti, kdo si?« Kako kakovostne čevlje nosimo danes, katere lastnosti premore dober čevelj, kakšen je postopek izdelave; kako čevlje pravilno čistimo in negujemo in ali čevljarstvo postopoma izumira? To je pojasnil čevljarski mojster Mirko Cimerlajt iz Maribora.

14 min

Ali še velja rek »Povej mi, kakšne čevlje nosiš, in povem ti, kdo si?« Kako kakovostne čevlje nosimo danes, katere lastnosti premore dober čevelj, kakšen je postopek izdelave; kako čevlje pravilno čistimo in negujemo in ali čevljarstvo postopoma izumira? To je pojasnil čevljarski mojster Mirko Cimerlajt iz Maribora.

Hibridno seme

31. 1. 2023

V oddaji Sejemo nasvete, smo v ospredju semena. Prejšnji teden smo slišali, da za optimalno kalitev potrebujejo različne pogoje osvetlitve in temperature. Tokrat pa je Miša Pušenjak povedala, kdaj je bolje izbrati sortno in kdaj hibridno seme.

19 min

V oddaji Sejemo nasvete, smo v ospredju semena. Prejšnji teden smo slišali, da za optimalno kalitev potrebujejo različne pogoje osvetlitve in temperature. Tokrat pa je Miša Pušenjak povedala, kdaj je bolje izbrati sortno in kdaj hibridno seme.

Za pozitivni razvoj mladih smo odgovorni vsi

31. 1. 2023

Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.

50 min

Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.

Kaki hakl sn dobo

31. 1. 2023

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

1 min

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

Tudi o rezultatih popisa prebivalstva leta 1921 …

31. 1. 2023

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Misija Mlada kohezija/ Roto, proizvodno podjetje

30. 1. 2023

Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.

26 min

Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.

Podobe iz jadranske morske modrine

30. 1. 2023

Tako kot jezik tudi roka ne uspe opisati vseh čudežev morja, je pred pol tisočletja zapisal Krištof Kolumb. Raziskovalec in biolog z Morske biološke postaje Piran prof.dr. Lovrenc Lipej pa to dela že dobri dve desetletji tudi v časniku Primorske novice. V prostorih postaje, niti 50 metrov od morja, nam je razčlenil biodiverziteto Tržaškega zaliva in vsega Jadrana, vključno z v času zamrznjenem otokom Mljet, kjer s hrvaškimi kolegi raziskuje že dolga leta, in da celotnega Sredozemlja niti posebej ne omenjamo. Tema "kaj naredi ljudi, da o morju ne mislijo le turistično", je bila le logični dodatek skozi katerega je povzel osrednja spoznanja svoje nedavno predstavljene knjige Podobe iz modrine. Na naslovnici se nam veselo smehlja njegov posnetek velike pliskavke - lat. Tursiops truncatus kot lep primer izjemne naravne dediščine slovenskega morja. FOTO: Velika pliskavka, lat. Tursiops truncatus je prebivalka našega morja in živ dokaz, da le-to še vedno premore izjemno naravno dediščino VIR: Lovrenc Lipej, MBPP-NIB

31 min

Tako kot jezik tudi roka ne uspe opisati vseh čudežev morja, je pred pol tisočletja zapisal Krištof Kolumb. Raziskovalec in biolog z Morske biološke postaje Piran prof.dr. Lovrenc Lipej pa to dela že dobri dve desetletji tudi v časniku Primorske novice. V prostorih postaje, niti 50 metrov od morja, nam je razčlenil biodiverziteto Tržaškega zaliva in vsega Jadrana, vključno z v času zamrznjenem otokom Mljet, kjer s hrvaškimi kolegi raziskuje že dolga leta, in da celotnega Sredozemlja niti posebej ne omenjamo. Tema "kaj naredi ljudi, da o morju ne mislijo le turistično", je bila le logični dodatek skozi katerega je povzel osrednja spoznanja svoje nedavno predstavljene knjige Podobe iz modrine. Na naslovnici se nam veselo smehlja njegov posnetek velike pliskavke - lat. Tursiops truncatus kot lep primer izjemne naravne dediščine slovenskega morja. FOTO: Velika pliskavka, lat. Tursiops truncatus je prebivalka našega morja in živ dokaz, da le-to še vedno premore izjemno naravno dediščino VIR: Lovrenc Lipej, MBPP-NIB

Misija mlada kohezija in njeni ustvarjalci

30. 1. 2023

Z letošnjim projektom Misija mlada kohezija smo vam v evropskem letu mladih že predstavili mnoge ideje na področju trajnosti in digitalizacije, ki ju Evropska unija podpira s številnimi razpisi. V prispevku boste tako videli kratek pregled naših zgodb iz Švice, Nemčije, Hrvaške, Estonije in Albanije, ki smo jih pripravili v okviru evropskih projektov Info4EU in Misija mlada kohezija. Ekskluzivne prispevke samo za našo oddajo Podjetno naprej pripravljata novinarja Barbara Zrimšek in Dino Subašić.

9 min

Z letošnjim projektom Misija mlada kohezija smo vam v evropskem letu mladih že predstavili mnoge ideje na področju trajnosti in digitalizacije, ki ju Evropska unija podpira s številnimi razpisi. V prispevku boste tako videli kratek pregled naših zgodb iz Švice, Nemčije, Hrvaške, Estonije in Albanije, ki smo jih pripravili v okviru evropskih projektov Info4EU in Misija mlada kohezija. Ekskluzivne prispevke samo za našo oddajo Podjetno naprej pripravljata novinarja Barbara Zrimšek in Dino Subašić.

Roto, proizvodno podjetje

30. 1. 2023

Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.

14 min

Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.

Nea seri

30. 1. 2023

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

1 min

Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.

Matija Solce: "Umetnost mora biti kritična, ne pa tista, ki gledalca boža."

30. 1. 2023

Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?

43 min

Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog Matija Solce se je oglasil v Prvakih tedna, dan pred začetkom subkulturnega festivala Kavč. Pravi, da se lutkarstva učimo kot igranja glasbenega instrumenta in da rad ustvarja like v lutkovnem gledališču iz nič. Koliko improvizacije zahteva lutkarstvo in koliko improvizacije prenese lutkarstvo? Ali marionetna tehnika, kot ena izmed lutkarskih podzvrsti, tudi zaradi znane metafore, da je nekdo zgolj marioneta, ostaja ujetnica negativnega vrednotenja? Mitja Solce ni človek komune, tam se vsak slej ko prej začne in mora držati določenih pravil in postane konservativen … Kje je pravzaprav doma: v Pragi, v Loški dolini, na Švedskem, na Tasmaniji, v Hrvatinih?

Temna čokolada pomaga pri menstrualnih krčih!?

30. 1. 2023

Le kdo nima rad čokolade? Če nam ob tem še pomaga pri lajšanju težav, toliko bolje. Seveda si včasih naivno mislimo, da bodo s čokolado v rokah kar vse težave rešljive. Dušo si s čokolado že lahko privežemo. A nam lahko čokolada pomaga tudi zares? Pri mensturalnih krčih, recimo? To bomo izvedeli v tokratni oddaji Nekaj hrane v možgane!

5 min

Le kdo nima rad čokolade? Če nam ob tem še pomaga pri lajšanju težav, toliko bolje. Seveda si včasih naivno mislimo, da bodo s čokolado v rokah kar vse težave rešljive. Dušo si s čokolado že lahko privežemo. A nam lahko čokolada pomaga tudi zares? Pri mensturalnih krčih, recimo? To bomo izvedeli v tokratni oddaji Nekaj hrane v možgane!

Plačanci s kriminalno preteklostjo postajajo nedotakljivi

30. 1. 2023

Predsedniške volitve v Rusiji bodo sicer šele prihodnje leto meseca marca, a že zdaj so živa ugibanja, ali bo na njih ponovno kandidiral Putin. Milijarder Jevgenij Prigožin, ustanovitelj in lastnik zasebne vojske Wagner je predlagal dumi dopolnilo zakona o diskreditiranju vojske, ki bi veljalo tudi najemniške vojske Ob tem je Duma sprejela dopolnjen zakon po katerem bo bodo poslanci in senatorji morali še vedno prijaviti premoženje, ampak javnost poslej ne bo imela več vpogleda v osebne podatke o lastništvu.

11 min

Predsedniške volitve v Rusiji bodo sicer šele prihodnje leto meseca marca, a že zdaj so živa ugibanja, ali bo na njih ponovno kandidiral Putin. Milijarder Jevgenij Prigožin, ustanovitelj in lastnik zasebne vojske Wagner je predlagal dumi dopolnilo zakona o diskreditiranju vojske, ki bi veljalo tudi najemniške vojske Ob tem je Duma sprejela dopolnjen zakon po katerem bo bodo poslanci in senatorji morali še vedno prijaviti premoženje, ampak javnost poslej ne bo imela več vpogleda v osebne podatke o lastništvu.

Tudi o tem, da danes mineva 30 let od ustanovitve slovenske vojne mornarice …

30. 1. 2023

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Ljudje in zemlja

29. 1. 2023

Posledice lanske suše najbolj občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so že nižje, stalež živali pada. Tudi v slovenski prašičereji se število živali še vedno zmanjšuje. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve so v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegane. Obiskali smo predsednika Zveze prašičerejcev Slovenije, ki se je kljub temu odločil za izgradnjo novega hleva. V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil« so pretekli teden pripravila delavnico o senzorični oceni mlevskih izdelkov.

46 min

Posledice lanske suše najbolj občutijo govedorejci. Količine oddanega mleka so že nižje, stalež živali pada. Tudi v slovenski prašičereji se število živali še vedno zmanjšuje. Naložbe v nove tehnologije, opremo in hleve so v času cenovnih nihanj in drage proizvodnje tvegane. Obiskali smo predsednika Zveze prašičerejcev Slovenije, ki se je kljub temu odločil za izgradnjo novega hleva. V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil« so pretekli teden pripravila delavnico o senzorični oceni mlevskih izdelkov.

David Graeber, David Wengrow: Pričetek vsega

29. 1. 2023

Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.

11 min

Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.

Smučišče Ski Bor Črni vrh

27. 1. 2023

18 km od Ajdovščine, 17 km od Idrije in 22 km od Logatca se nahaja smučišče SKI BOR Črni vrh. Darja Pograjc se je v četrtek dopoldne odpravila v snežnobelo odeto idilo v omenjene konce – proti Črnemu vrhu nad Idrijo. V času njenega obiska je smučišče pravzaprav šele ravno dobro zaživelo. Pretekli vikend je bil namreč prvi, ki je dejansko ponudil vremenske pogoje, ki so omogočili odprtje smučišča.

14 min

18 km od Ajdovščine, 17 km od Idrije in 22 km od Logatca se nahaja smučišče SKI BOR Črni vrh. Darja Pograjc se je v četrtek dopoldne odpravila v snežnobelo odeto idilo v omenjene konce – proti Črnemu vrhu nad Idrijo. V času njenega obiska je smučišče pravzaprav šele ravno dobro zaživelo. Pretekli vikend je bil namreč prvi, ki je dejansko ponudil vremenske pogoje, ki so omogočili odprtje smučišča.

Senzorična ocena mlevskih izdelkov

29. 1. 2023

V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil«, sta KGZ Ptuj in Izobraževalni center Piramida Maribor, pretekli teden pripravila delavnico, ki so jo poimenovali Senzorična ocena mlevskih izdelkov. Pridružila se jim je tudi naša ekipa.

14 min

V okviru demonstracijskega projekta »Primarna kmetijska proizvodnja, veterina in predelava živil«, sta KGZ Ptuj in Izobraževalni center Piramida Maribor, pretekli teden pripravila delavnico, ki so jo poimenovali Senzorična ocena mlevskih izdelkov. Pridružila se jim je tudi naša ekipa.