Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Veljati je začela novela odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki izvedbo prireditev v njem omejuje na pet lokacij. Ljubljanski mestni svetniki so jo sicer sprejeli na julijski seji, a je bila zaradi dveh predlogov za razpis občinskega referenduma v uradnem listu objavljena 8. oktobra. Ljubljanski župan Zoran Janković je novelo odloka napovedal sredi junija, potem ko je zavod za varstvo narave dvakrat zavrnil soglasje za koncert glasbenika Magnifica v Tivoliju. V Tokratnih Glasovih svetov bomo slišali glasove civilne družbe in javnosti, ki želi soodločati o javnem prostoru in zelenih mestnih površinah v Sloveniji. Oddajo je pripravil Miha Žorž.
Veljati je začela novela odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki izvedbo prireditev v njem omejuje na pet lokacij. Ljubljanski mestni svetniki so jo sicer sprejeli na julijski seji, a je bila zaradi dveh predlogov za razpis občinskega referenduma v uradnem listu objavljena 8. oktobra. Ljubljanski župan Zoran Janković je novelo odloka napovedal sredi junija, potem ko je zavod za varstvo narave dvakrat zavrnil soglasje za koncert glasbenika Magnifica v Tivoliju. V Tokratnih Glasovih svetov bomo slišali glasove civilne družbe in javnosti, ki želi soodločati o javnem prostoru in zelenih mestnih površinah v Sloveniji. Oddajo je pripravil Miha Žorž.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
Danes se opravljamo na potovanje na Kras, na lov za tartufi. Lana Furlan se je s kužkoma Erikom in Fendi in izkušenim nabiralcem tartufov Matjažem Beznikom po ozkih poteh prebila do čisto pravih tartufov. Koliko vrst jih poznamo in koliko let potrebujejo te gobe, da zrastejo, izveste v Radiosferi.
Sezonsko, lokalno, poceni so značilnosti korenovk in gomoljnic, ki jih pri nas pogosto najdemo na jesenskih in zimskih jedilnikih, v kuhinji pa jih uporabljamo vse leto. Med korenovke uvrščamo rastline, pri katerih v prehrani uporabljamo predvsem podzemni del – odebeljeno korenino oziroma koren. Večina današnjih vrst korenovk se je razvila iz divjih prednikov, ki izvirajo iz Azije. Njihova uporaba za prehrano in krmo živali je bila poznana že v Antiki. Kot rečeno gre za cenovno dostopno zelenjavo z bogato hranilno sestavo, večino trendovsko uvrščajo med superživila, njihova prednost je tudi ta, da jih je mogoče dlje časa shranjevati v sveži obliki.
Sezonsko, lokalno, poceni so značilnosti korenovk in gomoljnic, ki jih pri nas pogosto najdemo na jesenskih in zimskih jedilnikih, v kuhinji pa jih uporabljamo vse leto. Med korenovke uvrščamo rastline, pri katerih v prehrani uporabljamo predvsem podzemni del – odebeljeno korenino oziroma koren. Večina današnjih vrst korenovk se je razvila iz divjih prednikov, ki izvirajo iz Azije. Njihova uporaba za prehrano in krmo živali je bila poznana že v Antiki. Kot rečeno gre za cenovno dostopno zelenjavo z bogato hranilno sestavo, večino trendovsko uvrščajo med superživila, njihova prednost je tudi ta, da jih je mogoče dlje časa shranjevati v sveži obliki.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil vzačetku oktobra. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratni oddaji Poglobljeno.
Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil vzačetku oktobra. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratni oddaji Poglobljeno.
Željko Stevanić je fotoreporter in scenski fotograf, ki spremlja in dokumentira delo na filmskem prizorišču, fotografiral je tudi več gledaliških produkcij. Slovenski javnosti se je s svojim delom predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah. Petra Werner iz Marktredwitza je izvrstna poznavalka porcelana, oziroma belega zlata. Več kot 30 let je glavna kustosinja Porzellanikona, državnega muzeja porcelana z razstavnimi prostori v Selbu in Hohenbergu. Marano Lagunare, obmorska vas v Furlaniji - Julijski krajini s svojo laguno in ribiškimi kočami, ki jih domačini imenujejo casoni, pripoveduje zgodbo o preprostih ljudeh, ki živijo od ribolova in starih običajev. Po Blatnem jezeru plujejo prav posebne ladje. Bile so skoraj pogubljene, saj so jih večino med drugo svetovno vojno razstrelile umikajoče se nemške čete. Pred popolnim uničenjem je dve rešila lastna posadka tako, da ju je potopila.
Željko Stevanić je fotoreporter in scenski fotograf, ki spremlja in dokumentira delo na filmskem prizorišču, fotografiral je tudi več gledaliških produkcij. Slovenski javnosti se je s svojim delom predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah. Petra Werner iz Marktredwitza je izvrstna poznavalka porcelana, oziroma belega zlata. Več kot 30 let je glavna kustosinja Porzellanikona, državnega muzeja porcelana z razstavnimi prostori v Selbu in Hohenbergu. Marano Lagunare, obmorska vas v Furlaniji - Julijski krajini s svojo laguno in ribiškimi kočami, ki jih domačini imenujejo casoni, pripoveduje zgodbo o preprostih ljudeh, ki živijo od ribolova in starih običajev. Po Blatnem jezeru plujejo prav posebne ladje. Bile so skoraj pogubljene, saj so jih večino med drugo svetovno vojno razstrelile umikajoče se nemške čete. Pred popolnim uničenjem je dve rešila lastna posadka tako, da ju je potopila.
Te dni veliko prahu dvigujejo razprave ZA graditev nove jedrske elektrarne, ki bi zagotovila nove preprotrebne megavate električne energije, in PROTI njej. Njena poraba je v nenehnem porastu in širitev uporabe električnih avtomobilov jo bo še drastično povečala. Toda, vemo, kako smo Slovenci dobili elektriko? Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omrežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev).
Te dni veliko prahu dvigujejo razprave ZA graditev nove jedrske elektrarne, ki bi zagotovila nove preprotrebne megavate električne energije, in PROTI njej. Njena poraba je v nenehnem porastu in širitev uporabe električnih avtomobilov jo bo še drastično povečala. Toda, vemo, kako smo Slovenci dobili elektriko? Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omrežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev).
Da bodo naše vrtnine dobro uspevale, moramo skrbeti, da bo zemlja čim bolj živa in zdrava. Na to najbolj vplivamo s kolobarjem in gnojenjem. In če je kolobar tema za pomlad, pa je jesen pravi čas za gnojenje. O tem s specialistko za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Mišo Pušenjak v oddaji Sejemo nasvete.
Da bodo naše vrtnine dobro uspevale, moramo skrbeti, da bo zemlja čim bolj živa in zdrava. Na to najbolj vplivamo s kolobarjem in gnojenjem. In če je kolobar tema za pomlad, pa je jesen pravi čas za gnojenje. O tem s specialistko za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Mišo Pušenjak v oddaji Sejemo nasvete.
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici
Izid predsedniških volitev v Združenih državah ne bo pomembno vplival le na ameriško notranjo politiko, ampak tudi na položaj na svetovni geopolitični šahovnici
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
33-letna Lara Maria Vouk prihaja iz Rinkol na avstrijskem Koroškem. V Celovcu je obiskovala slovensko gimnazijo, potem pa se je odločila za študij oblikovanja na Dunaju. Ko je tega zaključila, jo je pot vodila v Ljubljano, kjer je diplomirala še iz igre na AGRFT. Lara je vsestranska umetnica, od odra do filma, od produkcije do režije. Še vedno je tesno vpeta v kulturno dogajanje na Koroškem in pogumno in odločno zre tudi v prihodnost svoje ustvarjalnosti. Pravi, da je zelo ponosna na svoje korenine, a ji je bilo v Ljubljani včasih tudi težko in je domača govorica nekaj časa precej vplivala na samopodobo na odru. A v vsakem jeziku je malo drugačna in vsi – jo bogatijo. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja. FOTO: Posnetek začetnega dela razstave Pravljična tehnika v TMS v Bistri VIR: Barbara Hrovatin
Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja. FOTO: Posnetek začetnega dela razstave Pravljična tehnika v TMS v Bistri VIR: Barbara Hrovatin
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
V Avstriji tečejo pogajanja o oblikovanju nove zvezne vlade in predsednik Alexander van der Bellen še ni nikomur podelil mandata za sestavo nove koalicije, zakaj prihaja do zapletov in kdaj je pričakovati, da bo predsednik mandat vendarle podelil? Kaj koroški Slovenci pričakujejo od nove vlade?
V Avstriji tečejo pogajanja o oblikovanju nove zvezne vlade in predsednik Alexander van der Bellen še ni nikomur podelil mandata za sestavo nove koalicije, zakaj prihaja do zapletov in kdaj je pričakovati, da bo predsednik mandat vendarle podelil? Kaj koroški Slovenci pričakujejo od nove vlade?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Začetki KGZ Maribor segajo v leto 1894, ko je v Mariboru začela delovati Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja. Postaja je v prvih letih delovanja opravljala predvsem kemične analize, ki so bile ključne za boljše razumevanje in rabo sodobnejših kmetijskih praks ter izboljšanje kmetijske pridelave. Skozi desetletja so se nekajkrat organizacijsko preoblikovali ter prilagajali družbenim in gospodarskim razmeram. KGZ Maribor v današnjem času ponuja široko paleto storitev, od laboratorijskih analiz, svetovanja, izobraževanja in projektnih raziskav, kar ga uvršča med temeljne institucije za razvoj kmetijstva v SV Sloveniji.
Ljubezen ni ena sama, temveč se pokaže v tisočih odtenkih. Lahko je strastna, prijateljska, erotična, lahko je starševska, boleča ali tenkočutna. V romanu ameriške avtorice Siri Hustvedt Kar sem ljubil lahko pobliže spremljamo spomine in življenje pripovedovalca zgodbe, upokojenega umetnostnega zgodovinarja Lea. Njegove spomine in delčke zgodbe nam v Sedmi strani naslika Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
Ljubezen ni ena sama, temveč se pokaže v tisočih odtenkih. Lahko je strastna, prijateljska, erotična, lahko je starševska, boleča ali tenkočutna. V romanu ameriške avtorice Siri Hustvedt Kar sem ljubil lahko pobliže spremljamo spomine in življenje pripovedovalca zgodbe, upokojenega umetnostnega zgodovinarja Lea. Njegove spomine in delčke zgodbe nam v Sedmi strani naslika Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
Tokrat boste spoznali družinsko turistično kmetijo Marof, ki leži na območju Kozjanskega. Poleg vinske kleti in apartmajev, ki se nahajajo v mirnem, naravnem okolju, pritegne pozornost sam prenovljen objekt. Dozidava in obnova gospodarskega poslopja – Marofa, ki je v preteklosti pripadal grajskim gospodom v Kunšperku je potekala v sodelovanju z birojem arhitektov. Kaj pritegne tako domače kot tuje goste?
Tokrat boste spoznali družinsko turistično kmetijo Marof, ki leži na območju Kozjanskega. Poleg vinske kleti in apartmajev, ki se nahajajo v mirnem, naravnem okolju, pritegne pozornost sam prenovljen objekt. Dozidava in obnova gospodarskega poslopja – Marofa, ki je v preteklosti pripadal grajskim gospodom v Kunšperku je potekala v sodelovanju z birojem arhitektov. Kaj pritegne tako domače kot tuje goste?
Slovenci popijemo od 5 do 6 kilogramov kave na leto. O kavi, njeni zgodovini in njenem družbenem pomenu nam bo pripovedoval dr. Božidar Jezernik, antropolog in avtor najboljše knjige o kavi na svetu. Vse skupaj pa se začne pri rastlini, imenovani kavovec. Vendar tudi kava ne vsebuje vedno enake količine kofeina: odvisna je tako od vrste kavovca kot od časa praženja kavnih zrn. O pozitivnih in tudi negativnih učinkih kave bosta spregovorila dr. Samo Kreft, profesor farmacije in farmacevtske biologije, ter dr. Živa Lavriša, nutricionistka z Inštituta za nutricionistiko. Kofein se naravno ne pojavlja samo v kavi, vsebujejo ga tudi druga živila. V rubriki Ah, ta splet nam bo Nina Cijan z Anjo Bolha, raziskovalko na Biotehniški fakulteti in sodelavko Zveze potrošnikov Slovenije, predstavila aplikacijo »Veš, kaj ješ«, ki jo je razvila Zveza potrošnikov Slovenije. Gre za eno izmed aplikacij, ki nam pove, kolikšen odstotek neke snovi vsebuje kak izdelek. Na okus kave pa zagotovo ne vpliva samo to, od kod izvira in kako je pražena, ampak je pomemben tudi zadnji korak – priprava. Različno pripravo kave nam bo v studiu prikazal in predstavil odličen poznavalec in velik ljubitelj kave, Tine Čokl.
Slovenci popijemo od 5 do 6 kilogramov kave na leto. O kavi, njeni zgodovini in njenem družbenem pomenu nam bo pripovedoval dr. Božidar Jezernik, antropolog in avtor najboljše knjige o kavi na svetu. Vse skupaj pa se začne pri rastlini, imenovani kavovec. Vendar tudi kava ne vsebuje vedno enake količine kofeina: odvisna je tako od vrste kavovca kot od časa praženja kavnih zrn. O pozitivnih in tudi negativnih učinkih kave bosta spregovorila dr. Samo Kreft, profesor farmacije in farmacevtske biologije, ter dr. Živa Lavriša, nutricionistka z Inštituta za nutricionistiko. Kofein se naravno ne pojavlja samo v kavi, vsebujejo ga tudi druga živila. V rubriki Ah, ta splet nam bo Nina Cijan z Anjo Bolha, raziskovalko na Biotehniški fakulteti in sodelavko Zveze potrošnikov Slovenije, predstavila aplikacijo »Veš, kaj ješ«, ki jo je razvila Zveza potrošnikov Slovenije. Gre za eno izmed aplikacij, ki nam pove, kolikšen odstotek neke snovi vsebuje kak izdelek. Na okus kave pa zagotovo ne vpliva samo to, od kod izvira in kako je pražena, ampak je pomemben tudi zadnji korak – priprava. Različno pripravo kave nam bo v studiu prikazal in predstavil odličen poznavalec in velik ljubitelj kave, Tine Čokl.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
September je bil napolnjen z dogajanjem, ki predstavlja tihe vezi in bližino, posebno za tiste pogosto preslišane. Zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov smo spremljali na Reha dnevih v Portorožu, od tam smo se odpravili na sprehod po ljubljanskih ulicah z aplikacijo Slavic Soundwalking, vmes pa smo skočili tudi na Festival za tretje življenjsko obdobje. Pozabili nismo niti na mednarodna dneva znakovnega jezika in tolmačenja.
September je bil napolnjen z dogajanjem, ki predstavlja tihe vezi in bližino, posebno za tiste pogosto preslišane. Zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov smo spremljali na Reha dnevih v Portorožu, od tam smo se odpravili na sprehod po ljubljanskih ulicah z aplikacijo Slavic Soundwalking, vmes pa smo skočili tudi na Festival za tretje življenjsko obdobje. Pozabili nismo niti na mednarodna dneva znakovnega jezika in tolmačenja.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Marko Lukić se je uveljavil v svetu alpinizma, nato pa se je na očetovo pobudo podal še v poslovni svet. Prav športna discipliniranost, vztrajnost, tekmovalni in ekipni duh pa so lastnosti, ki jih vpeljuje v podjetje. Imajo lasten razvojni in arhitekturni biro, pri inovativnih rešitvah pa se uvrščajo v sam vrh podjetij, ki izdelujejo lesene hiše. Kot ključno prednost v podjetju poudarjajo, da zelo hitro vse ugotovitve iz proizvodnje in montaže implementirajo v nove proizvode. Eden izmed poklicev prihodnosti je gotovo mehatronik. Poklic je interdisciplinaren, saj združuje znanja iz mehanike, elektronike in računalništva. Obiskali smo Srednjo šolo Ravne na Koroškem, na kateri v vseh treh letnikih izobražujejo 84 dijakov. Šola pa na področju praktičnega usposabljanja sodeluje z več kot 60 gospodarskimi družbami.
Marko Lukić se je uveljavil v svetu alpinizma, nato pa se je na očetovo pobudo podal še v poslovni svet. Prav športna discipliniranost, vztrajnost, tekmovalni in ekipni duh pa so lastnosti, ki jih vpeljuje v podjetje. Imajo lasten razvojni in arhitekturni biro, pri inovativnih rešitvah pa se uvrščajo v sam vrh podjetij, ki izdelujejo lesene hiše. Kot ključno prednost v podjetju poudarjajo, da zelo hitro vse ugotovitve iz proizvodnje in montaže implementirajo v nove proizvode. Eden izmed poklicev prihodnosti je gotovo mehatronik. Poklic je interdisciplinaren, saj združuje znanja iz mehanike, elektronike in računalništva. Obiskali smo Srednjo šolo Ravne na Koroškem, na kateri v vseh treh letnikih izobražujejo 84 dijakov. Šola pa na področju praktičnega usposabljanja sodeluje z več kot 60 gospodarskimi družbami.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Opozarjamo na prevare in zlorabe pri podarjanju in prodaji psov. Obiskali smo prav posebne prebivalce gradu Borl – netopirje. Predstavljamo kuščarja zamaskiranega v podobo kače – slepca. Mladinska knjiga o štirih pasjih bratih nas je popeljala v Pasje vesolje. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Opozarjamo na prevare in zlorabe pri podarjanju in prodaji psov. Obiskali smo prav posebne prebivalce gradu Borl – netopirje. Predstavljamo kuščarja zamaskiranega v podobo kače – slepca. Mladinska knjiga o štirih pasjih bratih nas je popeljala v Pasje vesolje. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je profesorica angleščine, glasbenica, pesnica, popotnica in umetnica – Andreja Vidmar. Lani je izdala svoj pesniški prvenec, v poučevanje vključuje različne kreativne pristope, za nas je opisala tudi izkušnjo dela v begunskem centru v Ugandi, ki jo je nedvomno spremenila.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je profesorica angleščine, glasbenica, pesnica, popotnica in umetnica – Andreja Vidmar. Lani je izdala svoj pesniški prvenec, v poučevanje vključuje različne kreativne pristope, za nas je opisala tudi izkušnjo dela v begunskem centru v Ugandi, ki jo je nedvomno spremenila.
V turistični oddaji smo se ozrli na minulo poletno sezono v nekaterih slovenskih naravnih in termalnih kopališčih. Ta so beležila odličen obisk, celo boljšega kot lani. K temu sta zagotovo prispevali promocija in dodatna ponudba krajev in mest. Iz kopališč smo odpotovali še na črno celino – tudi tokrat smo spoznavali Ugando.
V turistični oddaji smo se ozrli na minulo poletno sezono v nekaterih slovenskih naravnih in termalnih kopališčih. Ta so beležila odličen obisk, celo boljšega kot lani. K temu sta zagotovo prispevali promocija in dodatna ponudba krajev in mest. Iz kopališč smo odpotovali še na črno celino – tudi tokrat smo spoznavali Ugando.
Našo radijsko kuhinjo smo tokrat namenili fižolu. Izvedeli boste katere začimbe se ujemajo s fižolom, kako pripraviti lažni fižol z ocvirki in podroben recept za stročji fižol s papriko in smetano.
Našo radijsko kuhinjo smo tokrat namenili fižolu. Izvedeli boste katere začimbe se ujemajo s fižolom, kako pripraviti lažni fižol z ocvirki in podroben recept za stročji fižol s papriko in smetano.
V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas predstavljalo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.
V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas predstavljalo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.
Maša Hawlina je sociologinja, ki deluje na Inštitutu za socialno varstvo, hkrati pa, kot sodelavka Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadrugatorja že več let v prvih vrstah bije boj za uresničevanje pravice do bivanja v kakovostnem stanovanju. Ta je, kot pravi, zaradi vseprisotne profitne naravnanosti in umika države iz stanovanjske preskrbe, marsikomu kršena. Hkrati je pobudnica zadružnih modelov bivanja. Verjame, da bi morala biti naša mesta in stanovanja primarno namenjena bivanju in ne kovanju dobičkov.
Maša Hawlina je sociologinja, ki deluje na Inštitutu za socialno varstvo, hkrati pa, kot sodelavka Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadrugatorja že več let v prvih vrstah bije boj za uresničevanje pravice do bivanja v kakovostnem stanovanju. Ta je, kot pravi, zaradi vseprisotne profitne naravnanosti in umika države iz stanovanjske preskrbe, marsikomu kršena. Hkrati je pobudnica zadružnih modelov bivanja. Verjame, da bi morala biti naša mesta in stanovanja primarno namenjena bivanju in ne kovanju dobičkov.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Na mednarodni konferenci o potrebah trga dela Vesolje priložnosti so udeleženci med drugim razpravljali o tem, kakšne so tuje in slovenske prakse za bolj sistemski pristop h karierni orientaciji za otroke in mlade. Raziskave in delo v praksi z mladimi kažejo, da mladi potrebujejo in si želijo praktične vpoglede v vsakdanjik poklicev čim prej. Želijo si interaktivnost, primere, ki so prenosljivi v njihova lokalna okolja in življenja, pogovor z vzorniki in tudi možnosti individualnih svetovanj o karieri.
Na mednarodni konferenci o potrebah trga dela Vesolje priložnosti so udeleženci med drugim razpravljali o tem, kakšne so tuje in slovenske prakse za bolj sistemski pristop h karierni orientaciji za otroke in mlade. Raziskave in delo v praksi z mladimi kažejo, da mladi potrebujejo in si želijo praktične vpoglede v vsakdanjik poklicev čim prej. Želijo si interaktivnost, primere, ki so prenosljivi v njihova lokalna okolja in življenja, pogovor z vzorniki in tudi možnosti individualnih svetovanj o karieri.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Kriza je lahko tudi največja priložnost za pogumna in zdrava podjetja, pravi Marko Lukić, letošnji menedžer leta. Njegovo podjetje Lumar pa je tehnološko vodilni slovenski proizvajalec montažnih lesenih hiš. Gre za družinsko podjetje, ki ga je leta 1993 ustanovil Milan Lukić. Letno postavijo nekaj več kot sto objektov. Z zeleno zavezo pa bo podjetje leta 2025 postalo ogljično nevtralno in samooskrbno z električno energijo.
Kriza je lahko tudi največja priložnost za pogumna in zdrava podjetja, pravi Marko Lukić, letošnji menedžer leta. Njegovo podjetje Lumar pa je tehnološko vodilni slovenski proizvajalec montažnih lesenih hiš. Gre za družinsko podjetje, ki ga je leta 1993 ustanovil Milan Lukić. Letno postavijo nekaj več kot sto objektov. Z zeleno zavezo pa bo podjetje leta 2025 postalo ogljično nevtralno in samooskrbno z električno energijo.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Poklic mehatronik združuje znanja iz mehanike, elektronike in računalništva. Srednješolski program je nastal na pobudo industrije in obrti zaradi potreb pri razvoju in vzdrževanju avtomatiziranih sistemov, kot so roboti in pametne naprave. Povpraševanje po mehatronikih je največje v avtomobilski in medicinski industriji.
Poklic mehatronik združuje znanja iz mehanike, elektronike in računalništva. Srednješolski program je nastal na pobudo industrije in obrti zaradi potreb pri razvoju in vzdrževanju avtomatiziranih sistemov, kot so roboti in pametne naprave. Povpraševanje po mehatronikih je največje v avtomobilski in medicinski industriji.
POBIRANJE ARAŠIDOV Oktobra smo znova obiskali družino Silič, ki na Goriškem že desetletja goji arašide. Zreli so, ko listi na grmičkih porumenijo. Suhe sušijo v večjih vrečah. Maslo iz njih, brez vseh dodatkov, ima blag oreškast okus in zaradi olj kremasto, mazljivo teksturo. SEMENA PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov se je iztekla in smo jih z gredic že pospravili. Mogoče še kakšnega opazimo na Obali in v kakšnem rastlinjaku na celini. Povzemamo, na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji. Preverimo tudi, ali smo seme pravilno nabrali in ga ustrezno shranjujemo. Z REZJO OBLIKUJEMO TISO Simetrično zasnovano alejo v Tepanju poleg okrasnih rastlin krasi fontana. Sebastjan Lipar grede ob potkah ureja vse leto. Tokrat bo oblikoval sicer zelo strupeno tiso. V nasadih pa jo uporabljamo, ker je dolgoživa igličasta grmovnica, ki zlahka naniza več desetletij. JESENSKE TRAJNICE Pri Tementovih smo tokrat občudovali metuljčkom podobne cvetove gavre, ki z belimi ali rožnatimi krilci poplesujejo v jesenskem vetru. Izvemo, kako negujemo ciklame, da bodo cvetele čim dlje. Begonije, ki niso prezimne, pa pospravimo v notranje prostore.
POBIRANJE ARAŠIDOV Oktobra smo znova obiskali družino Silič, ki na Goriškem že desetletja goji arašide. Zreli so, ko listi na grmičkih porumenijo. Suhe sušijo v večjih vrečah. Maslo iz njih, brez vseh dodatkov, ima blag oreškast okus in zaradi olj kremasto, mazljivo teksturo. SEMENA PARADIŽNIKOV Sezona paradižnikov se je iztekla in smo jih z gredic že pospravili. Mogoče še kakšnega opazimo na Obali in v kakšnem rastlinjaku na celini. Povzemamo, na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji. Preverimo tudi, ali smo seme pravilno nabrali in ga ustrezno shranjujemo. Z REZJO OBLIKUJEMO TISO Simetrično zasnovano alejo v Tepanju poleg okrasnih rastlin krasi fontana. Sebastjan Lipar grede ob potkah ureja vse leto. Tokrat bo oblikoval sicer zelo strupeno tiso. V nasadih pa jo uporabljamo, ker je dolgoživa igličasta grmovnica, ki zlahka naniza več desetletij. JESENSKE TRAJNICE Pri Tementovih smo tokrat občudovali metuljčkom podobne cvetove gavre, ki z belimi ali rožnatimi krilci poplesujejo v jesenskem vetru. Izvemo, kako negujemo ciklame, da bodo cvetele čim dlje. Begonije, ki niso prezimne, pa pospravimo v notranje prostore.
Ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali, poudarja filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali je letos prejel Zoisovo priznanje. Komisija je v obrazložitvi še zlasti izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pomembno osvetljuje prav to danes izrazito neodzivnost javnosti ob perečih okoljskih izzivih, s katerimi se spoprijema človeštvo. Zgolj informacije, četudi točne in preverjene, same po sebi namreč niso dovolj, še zlasti ne v času njihovega izrazitega preobilja. Ključna za kakršno koli ukrepanje v dobro planeta, je resnična želja po spoznavanju sveta. To pa je nekaj, na kar vse preveč pozabljamo, čeprav bi moralo biti deležno kar največje pozornosti.
Ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali, poudarja filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali je letos prejel Zoisovo priznanje. Komisija je v obrazložitvi še zlasti izpostavila njegovo izvirno tezo o hoteni nevednosti, s katero pomembno osvetljuje prav to danes izrazito neodzivnost javnosti ob perečih okoljskih izzivih, s katerimi se spoprijema človeštvo. Zgolj informacije, četudi točne in preverjene, same po sebi namreč niso dovolj, še zlasti ne v času njihovega izrazitega preobilja. Ključna za kakršno koli ukrepanje v dobro planeta, je resnična želja po spoznavanju sveta. To pa je nekaj, na kar vse preveč pozabljamo, čeprav bi moralo biti deležno kar največje pozornosti.
Pričakovali bi, da višje kot gremo proti vesolju, nižja je temperatura. A nam dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko pove, da to ne drži povsem. Zemljino ozračje je namreč razdeljeno na več značilnih plasti, v vsaki pa se temperatura obnaša nekoliko drugače. Kje se začne troposfera, stratosfera in termosfera? Kje letijo letala in kje nastane vreme? Odgovore poiščemo v Jutranji vremenski fronti.
Pričakovali bi, da višje kot gremo proti vesolju, nižja je temperatura. A nam dr. Gregor Skok s Fakultete za matematiko in fiziko pove, da to ne drži povsem. Zemljino ozračje je namreč razdeljeno na več značilnih plasti, v vsaki pa se temperatura obnaša nekoliko drugače. Kje se začne troposfera, stratosfera in termosfera? Kje letijo letala in kje nastane vreme? Odgovore poiščemo v Jutranji vremenski fronti.
"Iščeva tiste, ki imajo problem." Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.
"Iščeva tiste, ki imajo problem." Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Mednarodna pogodba o vesolju (angl. Outer Space Treaty) je nastala leta 1967 in še vedno velja. Med drugim določa, da mora biti raziskovanje in uporaba vesolja v korist vseh držav in da si nihče v vesolju ne more ničesar prilastiti. A razpon tega, kaj danes je mogoče, se je od časa prve vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo temeljito razširil, odprle so se povsem nove in še nedavno nepredstavljive možnosti. Načrtuje se postojanke na Luni in Marsu ter zasebne vesoljske postaje, nič presenetljivega niso več niti ideje o rudarjenju na asteroidih, število načrtovanih satelitov v orbiti pa gre v več deset tisoč. Vse bolj očitno postaja, da vedno več zainteresiranih strani, naj gre za države ali zasebna podjetja, razmišlja o tem, kako bi pogodbo o vesolju zaobšli oziroma postavili v oklepaj, ter si postavili nove, tudi pravne, temelje za nova vesoljska osvajanja. Vesoljsko pravo in poskusi njegovega spreminjanja so v središču tokratne ApolloLajke, v kateri je gostja Iva Ramuš Cvetkovič, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je Robert Waltl, ki je v zadnjih 30 letih, kot režiser, igralec ter vodja Mini teatra vzpostavil številne plodne odnose med slovensko in hrvaško kulturo. Predvsem kot režiser je bil in je še vedno prisoten v številnih hrvaških gledališčih: od Zagreba, Reke, Osijeka, Splita, Zadra do Dubrovnika. Za svoje delovanje je pred kratkim v Zagrebu prejel odlikovanje red hrvaškega pleterja, ki ga podeljujejo hrvaškim in tujim državljanom za poseben prispevek k razvoju in ugledu Republike Hrvaške. Robert Waltl, ki najraje režira predstave za otroke, te dni pripravlja uprizoritev Janko in Metka, ki bo premiero doživela 29. novembra na odru SNG Maribor.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je Robert Waltl, ki je v zadnjih 30 letih, kot režiser, igralec ter vodja Mini teatra vzpostavil številne plodne odnose med slovensko in hrvaško kulturo. Predvsem kot režiser je bil in je še vedno prisoten v številnih hrvaških gledališčih: od Zagreba, Reke, Osijeka, Splita, Zadra do Dubrovnika. Za svoje delovanje je pred kratkim v Zagrebu prejel odlikovanje red hrvaškega pleterja, ki ga podeljujejo hrvaškim in tujim državljanom za poseben prispevek k razvoju in ugledu Republike Hrvaške. Robert Waltl, ki najraje režira predstave za otroke, te dni pripravlja uprizoritev Janko in Metka, ki bo premiero doživela 29. novembra na odru SNG Maribor.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
Prve jedrske elektrarne na svetu so zgradili v petdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, takratni Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji. 1983., trideset let pozneje, je začela komercialno obratovati naša jedrska elektrarna Krško. NEK je ena od 415 delujočih jedrskih elektrarn po svetu. Videli boste, kako deluje in kako potekajo redna pregledi in menjava goriva. V elektrarni v Krškem uporabljajo do 5-odstotno obogateni izotop urana 235, pri vsakem remontu pa zamenjajo približno polovico goriva. Kako prepeljejo novo radioaktivno gorivo in kje hranijo izrabljeno staro? Jedrske elektrarne, ki jih gradimo danes, bolje izkoristijo gorivo. To pomeni, da bo pri njihovem obratovanju nastalo manj odpadkov.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva. Kako to opravijo med remontom jedrske elektrarne v Krškem?
Najpomembnejši del remonta je menjava goriva, brez katerega jedrska elektrarna ne more obratovati. Ob vsakem remontu zamenjajo približno polovico goriva. Kako to opravijo med remontom jedrske elektrarne v Krškem?