Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
Snežni plazovi se med seboj razlikujejo glede na vrsto snega, način sprožitve in hitrost gibanja. Na nastanek plazov ključno vplivajo vreme, veter, naklon terena in človekova prisotnost, ki je pogosto sprožilni dejavnik - v več kot 90 odstotkih. “Razumevanje teh razlik je temelj za varnejše gibanje v zimskem gorskem svetu” poudari tokratni gost Jutranje vremenske fronte - Jaka Ortar z ARSO.
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
V teh dneh poteka 33. mednarodno strelsko tekmovanje ISSF Grand Prix 10m Ruše 2026 powered by I Feel Slovenia. Kakšni so treningi poklicnih športnih strelcev in strelk, kako v ključnem trenutku pozabijo na vse in zakaj tišina v dvoranah že nekaj časa ni več obvezen del tega športa? Sogovornik: Simon Potrč, trener in predsednik strelskega društva Prvi Pohorski bataljon Ruše, ki je tudi glavni organizator omenjenega tekmovanja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Maša Jelušič je svojo kariero začela kot znanstvenica na področju okolja. Pred približno desetletjem se je svoji karieri tudi zaradi nevrološke motnje (zelo je občutljiva na umetno svetlobo) odpovedala, prisluhnila knjižni želji, tako jo danes poznamo kot pisateljico. Vabljeni k poslušanju.
Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.
Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Minilo je pet let odkar je nepričakovano umrl pisatelj Bekim Sejranović, nemirni duh Balkana in mojster avtofikcije. Popotovanje po Savi je načrtoval že kot otrok, kot je humorno opisal v knjigi Nikamor, od nikoder. Leta 2006 je s prijateljema idejo uresničil, takrat je o tem popotovanju nastal tudi film, ki ga je posnel Moku Teraoka, eden izmed protagonistov romana Tvoj sin, Hucleberry Finn.
Minilo je pet let odkar je nepričakovano umrl pisatelj Bekim Sejranović, nemirni duh Balkana in mojster avtofikcije. Popotovanje po Savi je načrtoval že kot otrok, kot je humorno opisal v knjigi Nikamor, od nikoder. Leta 2006 je s prijateljema idejo uresničil, takrat je o tem popotovanju nastal tudi film, ki ga je posnel Moku Teraoka, eden izmed protagonistov romana Tvoj sin, Hucleberry Finn.
V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.
V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V prvi epizodi POTkasta gostimo Iztoka Kočevarja, ki je jeseni navdušil Slovenijo z dobrodelnim kolesarjenjem od Maribora do Carigrada. Premiera 20 januarja.
V prvi epizodi POTkasta gostimo Iztoka Kočevarja, ki je jeseni navdušil Slovenijo z dobrodelnim kolesarjenjem od Maribora do Carigrada. Premiera 20 januarja.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility. Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni. Naš gost je veterinar Martin Kovše. Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi. S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility. Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni. Naš gost je veterinar Martin Kovše. Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi. S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Začetek tega leta nam je postregel z zares pravo zimo, sneg je pokril naše vrtove in gredice zdaj počivajo. A pravi vrtičkarji že razmišljajo, kaj bodo sejali, ko se bo zemlja ogrela. Zato je zdaj čas, da pregledamo seme, ki nam je ostalo od prejšnjih setev, starega zavržemo in razmislimo o nakupu novega. S svetovalko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak se je pogovajal Teodor Bostič.
Začetek tega leta nam je postregel z zares pravo zimo, sneg je pokril naše vrtove in gredice zdaj počivajo. A pravi vrtičkarji že razmišljajo, kaj bodo sejali, ko se bo zemlja ogrela. Zato je zdaj čas, da pregledamo seme, ki nam je ostalo od prejšnjih setev, starega zavržemo in razmislimo o nakupu novega. S svetovalko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak se je pogovajal Teodor Bostič.
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Že 13-ti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.
Že 13-ti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe.
S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe.
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility.
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility.
Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi.
Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi.
Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni.
Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Festival penin v Portorožu je tudi letos ponudil vpogled v raznolik svet penečih vin. Od slovenskih avtohtonih sort do pravilnega okušanja - penina se je znova pokazala več kot le praznična pijača.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Društvo ljubiteljev domače žganjekuhe je v Kopru organiziralo tretji Festival žganih pijač. S tem dogodkom želijo predvsem promovirati Slovenska žganjekuho, ki je uradno dobila posebno mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine ter kulturo pitja žganih pijač. Za pokušino je bilo na voljo 150 vzorcev žganj in žganih pijač, zbranih v okviru letošnjega ocenjevanja.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Slovenski regionalno razvojni sklad že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V reportaži predstavljamo, kako sklad usmerja sredstva in kakšen vpliv ima na razvoj lokalnih okolij.
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Evropska komisija je 10. decembra lani v Uradnem listu Evropske unije objavila uredbo o registraciji geografske označbe „Istarski ovčji sir/Istrski ovčji sir" z zaščiteno označbo porekla. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Vlogo za zaščito Istrskega ovčjega sira so skupaj pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice,
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak
Na tradicionalnem blagoslovu konj v majhni vasici Zanigrad, se je zbralo 40 konjenikov s svojimi lepotci. Po maši v majhni cerkvici Sv. Štefana z lepimi poslikavami, je konjem in njihovim jezdecem blagoslov podelil upokojeni koprski škof Jurij Bizjak