Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni oddaji se bomo prepustili glasbi. 50., 60., 70., 80. leta … – vsako obdobje zveni nekoliko drugače. A kljub temu je glasba brezčasna in zdi se, da nekateri glasbeniki tudi! V oddajo nas bo s skorajda že ponarodelo skladbo Sam po parku popeljal Tomo Jurak, pevec s prepoznavnim glasom, član številnih glasbenih skupin v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, najbolj pa znan kot pevec in kitarist skupine Gu-Gu. Mnogi se še spomnimo, kako smo skupaj z Gugujevci prepevali in poplesovali tudi ob njihovih drugih uspešnicah: Želim si na Jamajko, Mi 'mamo se fajn, Ljubil bi se … Jurak nam bo v pogovoru razkril, da se je sicer sedem let učil harmoniko, ko pa je kot najstnik v roke dobil kitaro, je ni več izpustil iz rok. Še danes navdušuje s svojimi nastopi na različnih prireditvah in pred zaključenimi družbami. Z drugim gostom v studiu pa se bomo prepustili jazzovskim zvokom. Klarinetist Borut Buča, najstarejši aktivni jazz glasbenik pri nas in ustanovitelj legendarnega GreenTown Jazz Banda, nam bo pojasnil, s čim ga je jazz v mladosti tako očaral, da mu ostaja zvest tudi pri devetdesetih letih, saj decembra načrtuje nov koncert v Cankarjevem domu. O ljubezni do preigravanja rocka in bluesa bodo spregovorili danes že sivolasi, a šarmantni in hudomušni glasbeniki iz ljubljanskega EMŠO Blues banda in štajerski glasbeniki iz skupine Oldies Dixie band, ki so zvoke dixieland glasbe prenesli iz delte Misisipija na obrežje Drave.
V tokratni oddaji se bomo prepustili glasbi. 50., 60., 70., 80. leta … – vsako obdobje zveni nekoliko drugače. A kljub temu je glasba brezčasna in zdi se, da nekateri glasbeniki tudi! V oddajo nas bo s skorajda že ponarodelo skladbo Sam po parku popeljal Tomo Jurak, pevec s prepoznavnim glasom, član številnih glasbenih skupin v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, najbolj pa znan kot pevec in kitarist skupine Gu-Gu. Mnogi se še spomnimo, kako smo skupaj z Gugujevci prepevali in poplesovali tudi ob njihovih drugih uspešnicah: Želim si na Jamajko, Mi 'mamo se fajn, Ljubil bi se … Jurak nam bo v pogovoru razkril, da se je sicer sedem let učil harmoniko, ko pa je kot najstnik v roke dobil kitaro, je ni več izpustil iz rok. Še danes navdušuje s svojimi nastopi na različnih prireditvah in pred zaključenimi družbami. Z drugim gostom v studiu pa se bomo prepustili jazzovskim zvokom. Klarinetist Borut Buča, najstarejši aktivni jazz glasbenik pri nas in ustanovitelj legendarnega GreenTown Jazz Banda, nam bo pojasnil, s čim ga je jazz v mladosti tako očaral, da mu ostaja zvest tudi pri devetdesetih letih, saj decembra načrtuje nov koncert v Cankarjevem domu. O ljubezni do preigravanja rocka in bluesa bodo spregovorili danes že sivolasi, a šarmantni in hudomušni glasbeniki iz ljubljanskega EMŠO Blues banda in štajerski glasbeniki iz skupine Oldies Dixie band, ki so zvoke dixieland glasbe prenesli iz delte Misisipija na obrežje Drave.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V dneh, ko goduje sveti Martin, je bila naša gostja 28. slovenska vinska kraljica Nina Polanec. Prihaja iz Jablanc pri Zgornji Koreni; njena družina obdeluje okoli 6 tisoč trt, delo v vinogradu ji je zelo pri srcu. O poslanstvu, izkušnjah in prazniku vinogradnikov in vinarjev je več povedala v oddaji Obrazi sosednje ulice.
V dneh, ko goduje sveti Martin, je bila naša gostja 28. slovenska vinska kraljica Nina Polanec. Prihaja iz Jablanc pri Zgornji Koreni; njena družina obdeluje okoli 6 tisoč trt, delo v vinogradu ji je zelo pri srcu. O poslanstvu, izkušnjah in prazniku vinogradnikov in vinarjev je več povedala v oddaji Obrazi sosednje ulice.
V turistični oddaji smo vas povabili v Podlehnik v Halozah, kjer smo spoznali turistično društvo in aktivnosti, ki jih pripravljajo. Slišali smo, da je Haloze vredno obiskati v vseh letnih časih, še posebej pa očarajo jeseni. Zatem smo se podali še na pot okrog sveta; potovali smo s Simono in Juretom – parom, ki ga združuje strast do raziskovanja sveta in odkrivanja novih kultur.
V turistični oddaji smo vas povabili v Podlehnik v Halozah, kjer smo spoznali turistično društvo in aktivnosti, ki jih pripravljajo. Slišali smo, da je Haloze vredno obiskati v vseh letnih časih, še posebej pa očarajo jeseni. Zatem smo se podali še na pot okrog sveta; potovali smo s Simono in Juretom – parom, ki ga združuje strast do raziskovanja sveta in odkrivanja novih kultur.
Kisla repa je brez dvoma jed, ki je v jesensko-zimskem času, poleg zelja, pogosto na naših krožnikih. Kuharica Urška jo je v tokratnem receptu uporabila pri pripravi segedin golaža, sicer priljubljene madžarske jedi na žlico. H krožniku toplega segedina pa se najpogosteje postrežejo kruh, kruhovi cmoki in kuhan krompir.
Kisla repa je brez dvoma jed, ki je v jesensko-zimskem času, poleg zelja, pogosto na naših krožnikih. Kuharica Urška jo je v tokratnem receptu uporabila pri pripravi segedin golaža, sicer priljubljene madžarske jedi na žlico. H krožniku toplega segedina pa se najpogosteje postrežejo kruh, kruhovi cmoki in kuhan krompir.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
34-letni Jure Podobnik je mladi prevzemnik družinske Kmetije na Hmeníci, nad vasjo Otálež v cerkljanskem hribovju. Z več kot 300-glavo čredo ovc je eden največjih rejcev drobnice na severnem Primorskem. Poleg živinoreje, ki je njihova osnovna dejavnost, se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Jure Podobnik je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, vmes za nekaj let zaspalo, potem pa doživelo preporod. Zdaj tudi z zelo dejavnima rokodelsko in kulinarično sekcijo skrbijo za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter jim poskušajo povrniti nekdanjo veljavo.
34-letni Jure Podobnik je mladi prevzemnik družinske Kmetije na Hmeníci, nad vasjo Otálež v cerkljanskem hribovju. Z več kot 300-glavo čredo ovc je eden največjih rejcev drobnice na severnem Primorskem. Poleg živinoreje, ki je njihova osnovna dejavnost, se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Jure Podobnik je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, vmes za nekaj let zaspalo, potem pa doživelo preporod. Zdaj tudi z zelo dejavnima rokodelsko in kulinarično sekcijo skrbijo za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter jim poskušajo povrniti nekdanjo veljavo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.
Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.
V meteorologiji pogosto zasledimo izraz simulacija, na primer ko govorimo o vremenskih napovedih. Meteorologi uporabljajo računalniške simulacije, da z zapletenimi matematičnimi modeli posnemajo dogajanje v ozračju – gibanje vetrov, oblake, padavine in spremembe temperatur. Simulacije pa ne smemo zamenjati z emulacijo, ki jo strokovnjaki med drugim uporabljajo za hitrejše napovedovanje površinskih valov vse do leta 2100. V Jutranji vremenski fronti med drugim izvemo, da lahko zaradi razvoja novih globokih modelov klimatske simulacije za naslednjih 100 let opravijo v zgolj nekaj sekundah in ne več šestih mesecih, kot nekoč. Pred mikrofonom pa smo zopet gostili: ddr. Matjaža Ličerja, raziskovalca na ARSO in morski biološki postaji NIB.
V meteorologiji pogosto zasledimo izraz simulacija, na primer ko govorimo o vremenskih napovedih. Meteorologi uporabljajo računalniške simulacije, da z zapletenimi matematičnimi modeli posnemajo dogajanje v ozračju – gibanje vetrov, oblake, padavine in spremembe temperatur. Simulacije pa ne smemo zamenjati z emulacijo, ki jo strokovnjaki med drugim uporabljajo za hitrejše napovedovanje površinskih valov vse do leta 2100. V Jutranji vremenski fronti med drugim izvemo, da lahko zaradi razvoja novih globokih modelov klimatske simulacije za naslednjih 100 let opravijo v zgolj nekaj sekundah in ne več šestih mesecih, kot nekoč. Pred mikrofonom pa smo zopet gostili: ddr. Matjaža Ličerja, raziskovalca na ARSO in morski biološki postaji NIB.
»V studiu Prvega programa Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v prestolnici ura še ni odbila sedem zjutraj, ko je voditeljica kot že ničkolikokrat prej napovedala novo epizodo oddaje Petek brez pravila. Nihče pa ni vedel, da bo to oddaja, o kateri bodo še dolgo poročali tudi v črni kroniki.« Ste ljubitelji kriminalnih zgodb in kriminalk v kakršni koli obliki? V Ljubljani se te dni odvija Krimifest, prvi literarni festival, posvečen kriminalkam pri nas. Kaj nas tako privlači pri kriminalnih romanih, da spadajo med najbolj izposojene žanre? Sogovornica: Maša Jelušič, pisateljica kriminalk ter pobudnica in programska vodja festivala Krimifest.
»V studiu Prvega programa Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v prestolnici ura še ni odbila sedem zjutraj, ko je voditeljica kot že ničkolikokrat prej napovedala novo epizodo oddaje Petek brez pravila. Nihče pa ni vedel, da bo to oddaja, o kateri bodo še dolgo poročali tudi v črni kroniki.« Ste ljubitelji kriminalnih zgodb in kriminalk v kakršni koli obliki? V Ljubljani se te dni odvija Krimifest, prvi literarni festival, posvečen kriminalkam pri nas. Kaj nas tako privlači pri kriminalnih romanih, da spadajo med najbolj izposojene žanre? Sogovornica: Maša Jelušič, pisateljica kriminalk ter pobudnica in programska vodja festivala Krimifest.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Številna kitajska in korejska podjetja danes ponujajo aplikacije in orodja umetne inteligence, ki omogoča komunikacijo z mrtvimi. “Deathbot” se je rodil na Kitajskem, leta 2022 je bila industrija vredna že 1,5 milijarde evrov. Takrat so projekcije kazale, da bo industrija danes vredna štirikrat več.
Številna kitajska in korejska podjetja danes ponujajo aplikacije in orodja umetne inteligence, ki omogoča komunikacijo z mrtvimi. “Deathbot” se je rodil na Kitajskem, leta 2022 je bila industrija vredna že 1,5 milijarde evrov. Takrat so projekcije kazale, da bo industrija danes vredna štirikrat več.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
Čez nekaj dni bo minilo 90 let od rojstva ekonomista Ota Norčiča, ki velja za ključno osebnost pri zamisli o nastanku Slovenskega protestantskega društva "Primož Trubar" (Foto: Trubarjev spomenik v Ljubljani, avtor Ana Svenšek)
Čez nekaj dni bo minilo 90 let od rojstva ekonomista Ota Norčiča, ki velja za ključno osebnost pri zamisli o nastanku Slovenskega protestantskega društva "Primož Trubar" (Foto: Trubarjev spomenik v Ljubljani, avtor Ana Svenšek)
Tokrat predstavljamo tretji roman Zorana Predina z naslovom CIRKUS ASTRALIS, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga. Rdeča nit tretjega romana Zorana Predina je misel, da duša, ki spije premalo vode iz reke Lethe, prestaja kazen za grehe iz preteklega bivanja. Grška mitologija namreč pravi, da ta voda duši izbriše vse spomine iz prejšnjega življenja. V romanu se prepletata dve zgodbi. Prva potuje skozi zgodovino od starega Rima do današnjih dni in opisuje najrazličnejše usode znanih zgodovinskih osebnosti, ki so nehote, mimo svoje volje, povezane s hinduizmom. Druga zgodba se dogaja v frizerskem salonu Samsara in skozi medsebojne odnose petih oseb prinaša nauke hinduizma. Frizerska banalizacija hindujskih naukov se na koncu romana preplete z zgodovinskimi usodami izbranih junakov in se izteče v burleskno vinjeto črno-belega filma.
Tokrat predstavljamo tretji roman Zorana Predina z naslovom CIRKUS ASTRALIS, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga. Rdeča nit tretjega romana Zorana Predina je misel, da duša, ki spije premalo vode iz reke Lethe, prestaja kazen za grehe iz preteklega bivanja. Grška mitologija namreč pravi, da ta voda duši izbriše vse spomine iz prejšnjega življenja. V romanu se prepletata dve zgodbi. Prva potuje skozi zgodovino od starega Rima do današnjih dni in opisuje najrazličnejše usode znanih zgodovinskih osebnosti, ki so nehote, mimo svoje volje, povezane s hinduizmom. Druga zgodba se dogaja v frizerskem salonu Samsara in skozi medsebojne odnose petih oseb prinaša nauke hinduizma. Frizerska banalizacija hindujskih naukov se na koncu romana preplete z zgodovinskimi usodami izbranih junakov in se izteče v burleskno vinjeto črno-belega filma.
Marija Jereb je prostovoljka, ki je Rdečemu križu predana že štiri desetletja. Vso energijo in prosti čas vlaga v delo z mladimi, jim predaja humanitarne vrednote in v njih spodbuja ljubezen do soljudi. Doma je v Ankaranu. Bila je učiteljica, z mladimi je redno organizirala dobrodelne zbiralne akcije za otroke iz socialno ogroženih družin. Marija Jereb oddaja neverjetno notranjo energijo, ob tem pa nikoli ničesar ne zahteva zase. Kljub temu pa je letos prejela lepo nagrado: je namreč prejemnica najvišjega priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, kipca dobrote. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.
Marija Jereb je prostovoljka, ki je Rdečemu križu predana že štiri desetletja. Vso energijo in prosti čas vlaga v delo z mladimi, jim predaja humanitarne vrednote in v njih spodbuja ljubezen do soljudi. Doma je v Ankaranu. Bila je učiteljica, z mladimi je redno organizirala dobrodelne zbiralne akcije za otroke iz socialno ogroženih družin. Marija Jereb oddaja neverjetno notranjo energijo, ob tem pa nikoli ničesar ne zahteva zase. Kljub temu pa je letos prejela lepo nagrado: je namreč prejemnica najvišjega priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, kipca dobrote. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.
Ste že razmišljali o tem, da bi zamenjali banko, in niste vedeli, kako se tega lotiti. V tokratni oddaji Radio Koper svetuje smo pred mikrofon povabili Matejo Lah Novosel, ki pri Združenju bank Slovenije koordinira področje poslovanja s prebivalstvom. Izvedeli boste, kako poteka postopek zamenjave banke, katere pasti se pogosto pojavijo in kako izbrati banko, ki najbolj ustreza vašim potrebam.
Ste že razmišljali o tem, da bi zamenjali banko, in niste vedeli, kako se tega lotiti. V tokratni oddaji Radio Koper svetuje smo pred mikrofon povabili Matejo Lah Novosel, ki pri Združenju bank Slovenije koordinira področje poslovanja s prebivalstvom. Izvedeli boste, kako poteka postopek zamenjave banke, katere pasti se pogosto pojavijo in kako izbrati banko, ki najbolj ustreza vašim potrebam.
November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.
November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.
Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani še posebno zagonetni? V prvi epizodi ji bosta pri iskanju odgovorov pomagala prof. dr. Vera Gorbunóva in prof. dr. Björn Schumacher.
Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani še posebno zagonetni? V prvi epizodi ji bosta pri iskanju odgovorov pomagala prof. dr. Vera Gorbunóva in prof. dr. Björn Schumacher.
Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.
Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Krvni rak – diagnoza, ki spremeni življenje. A zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami prinaša novo upanje. Kako poteka in zakaj je darovanje teh celic tako pomembno?
Krvni rak – diagnoza, ki spremeni življenje. A zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami prinaša novo upanje. Kako poteka in zakaj je darovanje teh celic tako pomembno?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Krvni rak – diagnoza, ki spremeni življenje. A zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami prinaša novo upanje. Kako poteka in zakaj je darovanje teh celic tako pomembno?
Krvni rak – diagnoza, ki spremeni življenje. A zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami prinaša novo upanje. Kako poteka in zakaj je darovanje teh celic tako pomembno?
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili film Kaj je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića – zgodbo o Delavski svetovalnici in delavski solidarnosti, ki presega meje. Na akademiji za glasbo smo poslušali albanske melodije društva Migjeni, ki s kulturo ohranja vezi skupnosti. Ob koncu pa nas bo predstava Pokojnik Branislava Nušića v režiji Ivana Plazibata opomnila, da je satira še vedno najboljša oblika družbene samorefleksije.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili film Kaj je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića – zgodbo o Delavski svetovalnici in delavski solidarnosti, ki presega meje. Na akademiji za glasbo smo poslušali albanske melodije društva Migjeni, ki s kulturo ohranja vezi skupnosti. Ob koncu pa nas bo predstava Pokojnik Branislava Nušića v režiji Ivana Plazibata opomnila, da je satira še vedno najboljša oblika družbene samorefleksije.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V tokratni Frekvenci X se pogovarjamo z nesojenim nobelovcem, litovskim znanstvenikom Virginijusom Šikšnysom. Bil je eden prvih, ki je ugotovil mehanizem sistema CRISPR. Spoznali smo njegovo zgodbo in smolo z objavo članka ter se z dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta spraševali, kako težko je doseči objavo v pomembnih znanstvenih revijah, če prihajaš iz malega inštituta majhne evropske države, kot je Litva. In nenazadnje tudi Slovenija.
V tokratni Frekvenci X se pogovarjamo z nesojenim nobelovcem, litovskim znanstvenikom Virginijusom Šikšnysom. Bil je eden prvih, ki je ugotovil mehanizem sistema CRISPR. Spoznali smo njegovo zgodbo in smolo z objavo članka ter se z dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta spraševali, kako težko je doseči objavo v pomembnih znanstvenih revijah, če prihajaš iz malega inštituta majhne evropske države, kot je Litva. In nenazadnje tudi Slovenija.
Ker je bila ruska revolucija dogodek svetovno-zgodovinskega pomena, je jasno, da ni odmevala le po Evropi, ampak tudi v deželah tretjega sveta. A kakšne družbene, ekonomske in politične perspektive je odpirala tam?
Ker je bila ruska revolucija dogodek svetovno-zgodovinskega pomena, je jasno, da ni odmevala le po Evropi, ampak tudi v deželah tretjega sveta. A kakšne družbene, ekonomske in politične perspektive je odpirala tam?
V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.
V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spremljali smo izpustitev kanj in sov, ki so po poškodbah nekaj tednov preživele na rehabilitaciji v Zavetišču za zaščitene prostoživeče živali. Raziskujemo kakšen je odnos do smrti živali skozi človeško zgodovino. Občudovali smo ptice na ptujskem jezeru. Spremljamo zgodbo reševanja živali iz opuščenega živalskega vrta v Argentini. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Spremljali smo izpustitev kanj in sov, ki so po poškodbah nekaj tednov preživele na rehabilitaciji v Zavetišču za zaščitene prostoživeče živali. Raziskujemo kakšen je odnos do smrti živali skozi človeško zgodovino. Občudovali smo ptice na ptujskem jezeru. Spremljamo zgodbo reševanja živali iz opuščenega živalskega vrta v Argentini. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In, kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. Leto nastanka: 2020.
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In, kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. Leto nastanka: 2020.
Čas je za spravilo korenovk, ki so odličen vir zelenjave za zimo. Da jih bomo lahko uporabljali do pomladi, pa jih moramo pravilno pobrati in shraniti.
Čas je za spravilo korenovk, ki so odličen vir zelenjave za zimo. Da jih bomo lahko uporabljali do pomladi, pa jih moramo pravilno pobrati in shraniti.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Gre za ponovitev Intelekte iz leta 2023, oddajo je pripravila Alja Zore,
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Gre za ponovitev Intelekte iz leta 2023, oddajo je pripravila Alja Zore,
V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej.
V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. stoletja. Ti v sedanjem obdobju napajajo človeštvo z modrostjo poznavanja preteklosti, ki je osnova za razumevanje sedanjosti. Prejemnica Valvasorjeve nagrade za življensko delo leta 2024 (podeljuje jo Slovensko muzejsko društvo) je že dolgo zelo dejavna na področju sodobne heritologije, znanosti o dediščini, s prevodom monografije »Uvod v muzeologijo« sicer že l. 2007 preminulega muzeologa iz Univerze v Zagrebu, profesorja Iva Maroevića je v našem jeziku opredelila za kakovostno muzejsko delo potrebno strokovno terminologijo. Današnji muzeji so torej tudi rezultat tozadevnih prizadevanj muzealcev kakršna je sogovornica. Pred našim mikrofonom je že večkrat govorila o različnih temah, tokrat pa predstavljamo pogovor z njo na temo muzejev v sodobnem svetu, ki je nastal pred leti. Naj služi kot nekakšen test, koliko njena razmišljanja sovpadajo z aktualnim stanjem muzejev pri nas.
Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. stoletja. Ti v sedanjem obdobju napajajo človeštvo z modrostjo poznavanja preteklosti, ki je osnova za razumevanje sedanjosti. Prejemnica Valvasorjeve nagrade za življensko delo leta 2024 (podeljuje jo Slovensko muzejsko društvo) je že dolgo zelo dejavna na področju sodobne heritologije, znanosti o dediščini, s prevodom monografije »Uvod v muzeologijo« sicer že l. 2007 preminulega muzeologa iz Univerze v Zagrebu, profesorja Iva Maroevića je v našem jeziku opredelila za kakovostno muzejsko delo potrebno strokovno terminologijo. Današnji muzeji so torej tudi rezultat tozadevnih prizadevanj muzealcev kakršna je sogovornica. Pred našim mikrofonom je že večkrat govorila o različnih temah, tokrat pa predstavljamo pogovor z njo na temo muzejev v sodobnem svetu, ki je nastal pred leti. Naj služi kot nekakšen test, koliko njena razmišljanja sovpadajo z aktualnim stanjem muzejev pri nas.