Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ne nasedajte zavajajočim oglasom. Spet se je pojavila poplava zavajajočih oglasov, ki ljudi napeljujejo h kupovanju različnih izdelkov in terapij, ki naj bi čudežno učinkovali na zdravje. Med drugimi se pojavljajo oglasi za slušne ojačevalnike, terapije, kapljice in podobno, ki naj bi čez noč odpravili težave s sluhom. Uporaba takih, tako imenovanih »univerzalnih« slušnih pripomočkov lahko še poslabša zdravstveno stanje človeka. Zato zdravniška stroka opozarja, da je ob vsaki težavi s sluhom najprej treba obiskati zdravnika, nikakor pa ne gre zaupati neetičnim oglasom, ki izkoriščajo stisko ljudi.
Ne nasedajte zavajajočim oglasom. Spet se je pojavila poplava zavajajočih oglasov, ki ljudi napeljujejo h kupovanju različnih izdelkov in terapij, ki naj bi čudežno učinkovali na zdravje. Med drugimi se pojavljajo oglasi za slušne ojačevalnike, terapije, kapljice in podobno, ki naj bi čez noč odpravili težave s sluhom. Uporaba takih, tako imenovanih »univerzalnih« slušnih pripomočkov lahko še poslabša zdravstveno stanje človeka. Zato zdravniška stroka opozarja, da je ob vsaki težavi s sluhom najprej treba obiskati zdravnika, nikakor pa ne gre zaupati neetičnim oglasom, ki izkoriščajo stisko ljudi.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Podrobneje bomo poročali o srečanju prevozniških družin in prevozniških podjetij Slovenije. Spoznali pa boste tudi krojaško družino Šmigoc s Ptuja, kjer to obrt opravlja že tretja generacija.
Podrobneje bomo poročali o srečanju prevozniških družin in prevozniških podjetij Slovenije. Spoznali pa boste tudi krojaško družino Šmigoc s Ptuja, kjer to obrt opravlja že tretja generacija.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V turistični oddaji smo vas tokrat povabili v Haloze. Preverili smo, kakšen turistični preboj so Haloze doživele v zadnjih desetletjih, pa tudi, ali jih lahko primerjamo denimo z Brdi ali Toskano, in vas povabili na prireditev Jesen v Halozah, ki je povezala več kot 25 ponudnikov, ti pa bodo 6 sobot zapored na široko odprli vrata za obiskovalce. In šezadnjič smo z Bojanom Golčarjem potovali po Armeniji in Gruziji .
V turistični oddaji smo vas tokrat povabili v Haloze. Preverili smo, kakšen turistični preboj so Haloze doživele v zadnjih desetletjih, pa tudi, ali jih lahko primerjamo denimo z Brdi ali Toskano, in vas povabili na prireditev Jesen v Halozah, ki je povezala več kot 25 ponudnikov, ti pa bodo 6 sobot zapored na široko odprli vrata za obiskovalce. In šezadnjič smo z Bojanom Golčarjem potovali po Armeniji in Gruziji .
Sezona gob je tu, zato smo našo radijsko kuhinjo tokrat posvetili prav tem okusnim gozdnim sadežem. Izvedeli boste, kaj so osnove za dobro gobjo juho, kako pridobiti pristni gobji okus iz manj aromatičnih vrst gob in katere začimbe sovpadajo z gobami. Zaupali pa smo vam še podroben recept, tokrat za pripravo kremne gobje juhe z ajdovo kašo.
Sezona gob je tu, zato smo našo radijsko kuhinjo tokrat posvetili prav tem okusnim gozdnim sadežem. Izvedeli boste, kaj so osnove za dobro gobjo juho, kako pridobiti pristni gobji okus iz manj aromatičnih vrst gob in katere začimbe sovpadajo z gobami. Zaupali pa smo vam še podroben recept, tokrat za pripravo kremne gobje juhe z ajdovo kašo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.
V najnovejši epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje raziščemo uporabo mobilnih telefonov v šolah in osvetlimo različne vidike tega vprašanja, ki so v središču izobraževalnih debat tako v Sloveniji kot v tujini. Pogovarjamo se z Matejem Sužnikom, ravnateljem OŠ Juršinci, kjer so prepovedali mobilne telefone, profesorico Majo Vičič Krabonja in dijakinjo Mašo Žlavs o tem, kako mobilni telefoni vplivajo na izobraževalni proces, socialno dinamiko med učenci in njihov vsakdan. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. - Maja Vičič Krabonja: »Otroke pošpricamo s sredstvom proti klopom, ko jih spustimo v gozd, ker nas je strah, da bi se jim kaj zgodilo, v digitalno džunglo pa jih spustimo brez nadzora, brez varnosti, brez vsega.« - Matej Sužnik: »Tehnologijo smo omejili na šolski prostor, to pa ne pomeni, da je v šolskem procesu ne uporabljamo, še več, smo v enem od eksperimentalnih projektov, kjer ugotavljamo kako digitalne kompetence prenesti na učence, da jo bodo znali uporabljati varno, koristno in tehtno.«
V najnovejši epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje raziščemo uporabo mobilnih telefonov v šolah in osvetlimo različne vidike tega vprašanja, ki so v središču izobraževalnih debat tako v Sloveniji kot v tujini. Pogovarjamo se z Matejem Sužnikom, ravnateljem OŠ Juršinci, kjer so prepovedali mobilne telefone, profesorico Majo Vičič Krabonja in dijakinjo Mašo Žlavs o tem, kako mobilni telefoni vplivajo na izobraževalni proces, socialno dinamiko med učenci in njihov vsakdan. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. - Maja Vičič Krabonja: »Otroke pošpricamo s sredstvom proti klopom, ko jih spustimo v gozd, ker nas je strah, da bi se jim kaj zgodilo, v digitalno džunglo pa jih spustimo brez nadzora, brez varnosti, brez vsega.« - Matej Sužnik: »Tehnologijo smo omejili na šolski prostor, to pa ne pomeni, da je v šolskem procesu ne uporabljamo, še več, smo v enem od eksperimentalnih projektov, kjer ugotavljamo kako digitalne kompetence prenesti na učence, da jo bodo znali uporabljati varno, koristno in tehtno.«
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se v oddaji »Lokalni junak« pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Kot prva na svetu je izurila psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani. Nekaterim lastnikom psi dobesedno rešujejo življenje, drugim pomagajo, da lahko živijo samostojno. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Ena od njenih štirinožnih učenk jo je spremljala na intervjuju, ki sta ga z Nino Brus posneli v Slovenski Bistrici.
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se v oddaji »Lokalni junak« pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Kot prva na svetu je izurila psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani. Nekaterim lastnikom psi dobesedno rešujejo življenje, drugim pomagajo, da lahko živijo samostojno. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Ena od njenih štirinožnih učenk jo je spremljala na intervjuju, ki sta ga z Nino Brus posneli v Slovenski Bistrici.
SPREHOD MED TRAJNICAMI Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov. BUČE: NAJTEŽJA, NAJDALJŠA ... V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži. NAGROBNI NASAD JESENI Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
SPREHOD MED TRAJNICAMI Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov. BUČE: NAJTEŽJA, NAJDALJŠA ... V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži. NAGROBNI NASAD JESENI Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega sonca
Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega sonca
Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let. Ta ocena temelji na najstarejših kamninah in meteoritih, ki so nastali ob istem času kot naš planet. In v času nastanka Zemlje na tem tretjem planetu od Sonca še ni bilo kisika in posledično tudi ne ozona. V kakšnem odnosu sta ta dva plina, kateri so še preostali toplogredni plini, ki sestavljajo ozračje in kaj se dogaja s koncentracijo metana v ozračju, smo vprašali dr. Gregorja Skoka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let. Ta ocena temelji na najstarejših kamninah in meteoritih, ki so nastali ob istem času kot naš planet. In v času nastanka Zemlje na tem tretjem planetu od Sonca še ni bilo kisika in posledično tudi ne ozona. V kakšnem odnosu sta ta dva plina, kateri so še preostali toplogredni plini, ki sestavljajo ozračje in kaj se dogaja s koncentracijo metana v ozračju, smo vprašali dr. Gregorja Skoka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.
Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Gaja Filač je glavna protagonistka v predstavi Morska deklica, Nine Kuclar Stiković, ki je te dni doživela krstno uprizoritev na odru Mini teatra. Morska deklica je predstava za odrasle, ki preizprašuje, kako v sodobni potrošniški in prekarni družbi vzpostaviti stabilen intimen odnos, si vzeti čas in potrplenje za sočloveka in odpira vprašanja za koga ali kaj bi danes dali svoj glas. Morska deklica je drugo dramsko besedilo v trilogiji dram, ki nastajajo kot reinterpretacija Andersenovih pravljic mlade dramatičarke Nine Kuclar Stiković. Gaja Filač bo tudi glavna protagonistka v predstavi Janko in Metka, premiera bo v SNG Maribor meseca novembra. Gledališke adaptacije po kultni Grimmovi pravljici se je lotil Andrej Rozman Roza.
Gaja Filač je glavna protagonistka v predstavi Morska deklica, Nine Kuclar Stiković, ki je te dni doživela krstno uprizoritev na odru Mini teatra. Morska deklica je predstava za odrasle, ki preizprašuje, kako v sodobni potrošniški in prekarni družbi vzpostaviti stabilen intimen odnos, si vzeti čas in potrplenje za sočloveka in odpira vprašanja za koga ali kaj bi danes dali svoj glas. Morska deklica je drugo dramsko besedilo v trilogiji dram, ki nastajajo kot reinterpretacija Andersenovih pravljic mlade dramatičarke Nine Kuclar Stiković. Gaja Filač bo tudi glavna protagonistka v predstavi Janko in Metka, premiera bo v SNG Maribor meseca novembra. Gledališke adaptacije po kultni Grimmovi pravljici se je lotil Andrej Rozman Roza.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V oddaji bomo spremljali operacijo 56-letnega bolnika, ki so mu s pomočjo robota odstranili rakavo prostato. Po vsem svetu robotsko pomoč pri operacijah uporablja približno 3 % zdravnikov. V UKC Ljubljana so najprej začeli z urološkimi posegi, danes ga uporabljajo tudi za abdominalne in ginekološke operacije. Robotske operacije lahko opravljajo na daljavo. Kitajski kirurgi so letos v Rimu upravljali robota, ki je operiral pacienta v 8000 km oddaljenem Pekingu. To pa ni edina prednost teh operacij. Kako so operacije s pomočjo robota izboljšale rezultate zdravljenja?
V oddaji bomo spremljali operacijo 56-letnega bolnika, ki so mu s pomočjo robota odstranili rakavo prostato. Po vsem svetu robotsko pomoč pri operacijah uporablja približno 3 % zdravnikov. V UKC Ljubljana so najprej začeli z urološkimi posegi, danes ga uporabljajo tudi za abdominalne in ginekološke operacije. Robotske operacije lahko opravljajo na daljavo. Kitajski kirurgi so letos v Rimu upravljali robota, ki je operiral pacienta v 8000 km oddaljenem Pekingu. To pa ni edina prednost teh operacij. Kako so operacije s pomočjo robota izboljšale rezultate zdravljenja?
Pri robotskih operacijah je robot orodje v rokah kirurga, ki sedi za konzolo in upravlja robota. Vsak gib, ki ga naredi robot, je gib, ki ga vodi kirurg. Na Univerzi John Hopkins v ZDA pa so razvili robota, ki je samostojno opravil del poskusne operacije; spojil je dva dela prašičjega črevesa.
Pri robotskih operacijah je robot orodje v rokah kirurga, ki sedi za konzolo in upravlja robota. Vsak gib, ki ga naredi robot, je gib, ki ga vodi kirurg. Na Univerzi John Hopkins v ZDA pa so razvili robota, ki je samostojno opravil del poskusne operacije; spojil je dva dela prašičjega črevesa.
Robot je opremljen s 4 robotskimi rokami. Na eno je nameščena kamera, na drugih treh pa robotski inštrumenti.
Robot je opremljen s 4 robotskimi rokami. Na eno je nameščena kamera, na drugih treh pa robotski inštrumenti.
56-letnemu pacientu so postavili diagnozo rak prostate, zato bo moral na operacijo. Pri operaciji, ki bo trajala dve do tri ure, mu bodo odstranili celo prostato. Posebnost te operacije je, da jo bo ekipa v operacijski dvorani opravila s pomočjo robota.
56-letnemu pacientu so postavili diagnozo rak prostate, zato bo moral na operacijo. Pri operaciji, ki bo trajala dve do tri ure, mu bodo odstranili celo prostato. Posebnost te operacije je, da jo bo ekipa v operacijski dvorani opravila s pomočjo robota.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Na pročelju knjižnice v Vojniku so odkrili spominsko obeležje Lovru Stepišniku, prvemu slovenkemu potujočemu knjižničarju.
Na pročelju knjižnice v Vojniku so odkrili spominsko obeležje Lovru Stepišniku, prvemu slovenkemu potujočemu knjižničarju.
Danes predstavljamo potopis GLOBALNI JUŽNJAKI avtorice Mojce Pišek, ki je izšla pri založbi Litera.Mojca Pišek nas v svoji novi knjigi popelje iz Evrope prek ZDA do Latinske Amerike: v Crikvenici se sooči z zamenjavo ekonomsko-političnega sistema, v Mehiki jo zadene (ali pa tudi ne) pandemija koronavirusa, en mesec potuje po Kalifornijskem zalivu, ne da bi zares vedela, kaj se dogaja s preostalim svetom, ZDA jo razočarajo, a na fascinanten način, in medtem ko razmišlja o latinskoameriških mikro- in makrorevolucijah, sreča v Ekvadorju Stalina in Tita. Kritičarka, pisateljica, kulturna novinarka in popotnica Mojca Pišek je s svojo esejistiko doživela sijajen bralski odziv in odličen kritiški odmev, z nominacijama za Rožančevo nagrado in za nagrado natečaja za najboljši esej revije Sodobnost pa tudi strokovno potrditev.
Danes predstavljamo potopis GLOBALNI JUŽNJAKI avtorice Mojce Pišek, ki je izšla pri založbi Litera.Mojca Pišek nas v svoji novi knjigi popelje iz Evrope prek ZDA do Latinske Amerike: v Crikvenici se sooči z zamenjavo ekonomsko-političnega sistema, v Mehiki jo zadene (ali pa tudi ne) pandemija koronavirusa, en mesec potuje po Kalifornijskem zalivu, ne da bi zares vedela, kaj se dogaja s preostalim svetom, ZDA jo razočarajo, a na fascinanten način, in medtem ko razmišlja o latinskoameriških mikro- in makrorevolucijah, sreča v Ekvadorju Stalina in Tita. Kritičarka, pisateljica, kulturna novinarka in popotnica Mojca Pišek je s svojo esejistiko doživela sijajen bralski odziv in odličen kritiški odmev, z nominacijama za Rožančevo nagrado in za nagrado natečaja za najboljši esej revije Sodobnost pa tudi strokovno potrditev.
V tokratni oddaji vas vabimo v gozd. Da je gozdna terapija ponekod lahko predpisana na zdravniški recept, nam bo povedala današnja gostja. Ana Hribar Podkrajšek je namreč študentka doktorskega študija socialne gerontologije in certificirana izvajalka gozdne terapije, ki jo izvaja s starejšimi. Razvila je tudi metodo čuječega fotografiranja v naravi in jo prilagodila ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Ano Hribar Podkrajšek je na pogovor povabila Lucija Fatur.
V tokratni oddaji vas vabimo v gozd. Da je gozdna terapija ponekod lahko predpisana na zdravniški recept, nam bo povedala današnja gostja. Ana Hribar Podkrajšek je namreč študentka doktorskega študija socialne gerontologije in certificirana izvajalka gozdne terapije, ki jo izvaja s starejšimi. Razvila je tudi metodo čuječega fotografiranja v naravi in jo prilagodila ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Ano Hribar Podkrajšek je na pogovor povabila Lucija Fatur.
V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
Vsak prvi četrtek v mesecu v Konstanti govorimo o - matematiki. Tema tokratne oddaje je neskončnost. So vse neskončne množice enako velike ali je katera neskončnost večja od druge? In kako to sploh ugotovimo?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Uroš Ocepek je bil leta 2022 razglašen za učitelja leta v Sloveniji, leto pozneje pa med 50 najboljših na svetu. V Številkah je razmišljal o modernih izzivih poučevanja, stereotipih, umetni inteligenci ... Vabljeni k poslušanju.
Uroš Ocepek je bil leta 2022 razglašen za učitelja leta v Sloveniji, leto pozneje pa med 50 najboljših na svetu. V Številkah je razmišljal o modernih izzivih poučevanja, stereotipih, umetni inteligenci ... Vabljeni k poslušanju.
V prvem prispevku nocoj bomo prisluhnili zgodbi Zdravka Cerovečkega, ki ga je življenje popeljalo iz Hrvaške prek Slovenije in Anglije, vse do Francije. Spoznali bomo tudi bosansko-hercegovsko rokovsko skupino No Rules, ki po daljšem premoru svoje delo nadaljuje v Sloveniji! Prisluhnite tudi zgodbi o Almi Bejtullahu, priseljenki, ki je s svojim delom pomembno vplivala na slovensko kulturno in glasbeno okolje.
V prvem prispevku nocoj bomo prisluhnili zgodbi Zdravka Cerovečkega, ki ga je življenje popeljalo iz Hrvaške prek Slovenije in Anglije, vse do Francije. Spoznali bomo tudi bosansko-hercegovsko rokovsko skupino No Rules, ki po daljšem premoru svoje delo nadaljuje v Sloveniji! Prisluhnite tudi zgodbi o Almi Bejtullahu, priseljenki, ki je s svojim delom pomembno vplivala na slovensko kulturno in glasbeno okolje.
Prazgodovinska keramika ponuja enega najbolj bogatih vpogledov v življenje ljudi v oddaljenih tisočletjih. V njej so vpisane sledi obdobij razcveta in spet težjih časov. Razkriva spremembe v načinu življenja in v prehranskih navadah. Denimo: način priprave hrane, ki mu še danes pravimo 'pod peko', se je pojavil v pozni bakreni dobi. To vemo, ker se med arheološkimi najdbami kar nenadoma pojavijo ustrezne posode.
Prazgodovinska keramika ponuja enega najbolj bogatih vpogledov v življenje ljudi v oddaljenih tisočletjih. V njej so vpisane sledi obdobij razcveta in spet težjih časov. Razkriva spremembe v načinu življenja in v prehranskih navadah. Denimo: način priprave hrane, ki mu še danes pravimo 'pod peko', se je pojavil v pozni bakreni dobi. To vemo, ker se med arheološkimi najdbami kar nenadoma pojavijo ustrezne posode.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
V zadnjih letih je bilo izvedenih veliko raziskav in analiz, ki so pokazale, da proizvajalci oblačil uporabljajo škodljive kemikalije. Potrošniške organizacije iz Avstrije, Madžarske, Češke in Slovenije so združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila z jasnim ciljem: ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu. Kakšne so ugotovitve? Sogovornica: Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na ZPS
V slovensko Michelinovo nebo bomo pogledali v oddaji Pod pokrovko. Vsaj posredno, ker tudi – kot v oddaji pove avtorica Ana Skrt – k nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? Ana Skrt se je pogovarjala tremi vrhunskimi slovenskimi kuharji: Markom Pavčnikom, Ano Roš in Jorgom Zupanom.
V slovensko Michelinovo nebo bomo pogledali v oddaji Pod pokrovko. Vsaj posredno, ker tudi – kot v oddaji pove avtorica Ana Skrt – k nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? Ana Skrt se je pogovarjala tremi vrhunskimi slovenskimi kuharji: Markom Pavčnikom, Ano Roš in Jorgom Zupanom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V vseh slovenskih vinorodnih okoliših so trgatve pri koncu, zaradi visokih poletnih temperatur so se začele prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj, po kakovosti pa se vinarji nadejajo odličnega letnika. Slovenski vinogradniki sicer poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi podnebnih sprememb, pač pa tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. O tem smo govorili v oddaji Poglobljeno.
V vseh slovenskih vinorodnih okoliših so trgatve pri koncu, zaradi visokih poletnih temperatur so se začele prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj, po kakovosti pa se vinarji nadejajo odličnega letnika. Slovenski vinogradniki sicer poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi podnebnih sprememb, pač pa tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. O tem smo govorili v oddaji Poglobljeno.
Vsak junij je Bohinj z okolico odet v cvetje. Na številnih lokacijah potekajo dogodki in prireditve, ki odkrivajo različne čare in značilnosti teh krajev.
Vsak junij je Bohinj z okolico odet v cvetje. Na številnih lokacijah potekajo dogodki in prireditve, ki odkrivajo različne čare in značilnosti teh krajev.
Usnjarstvo je bilo na Slovenskem nekoč zelo pomembna obrt, s katero se Šoštanj ponaša več kot dve stoletji, zato je tu našel svoje mesto tudi Muzej usnjarstva, ki popelje obiskovalce od začetka, vzpona in vse do zatona te obrti.
Usnjarstvo je bilo na Slovenskem nekoč zelo pomembna obrt, s katero se Šoštanj ponaša več kot dve stoletji, zato je tu našel svoje mesto tudi Muzej usnjarstva, ki popelje obiskovalce od začetka, vzpona in vse do zatona te obrti.
V Gorenji Kanomlji stoji mogočna domačija Šturmajce iz 18. stoletja. Samoten kmečki dvorec premožnejšega kmeta je bil prvič omenjen že leta 1335.
V Gorenji Kanomlji stoji mogočna domačija Šturmajce iz 18. stoletja. Samoten kmečki dvorec premožnejšega kmeta je bil prvič omenjen že leta 1335.
Slovenski goslar Daniel Musek se je lotil prav posebnega projekta: iz lesa 6500 let stare jelke namerava izdelati vrhunska solistična godala.
Slovenski goslar Daniel Musek se je lotil prav posebnega projekta: iz lesa 6500 let stare jelke namerava izdelati vrhunska solistična godala.
V osrednjem delu Karavank se vije Dovžanova soteska. Znana je po svojem bogatem nahajališču kamnin iz mlajšega paleozoika.
V osrednjem delu Karavank se vije Dovžanova soteska. Znana je po svojem bogatem nahajališču kamnin iz mlajšega paleozoika.
Jesen je potrkala na naša vrata. Čas je, da se ljudje umaknemo na toplo in postorimo to, česar poleti nismo. Marsikje na podeželju so se ljudje po spravilu jesenskih pridelkov posvetli ročnim spretnostim. Na Dolenjskem, na primer, so ta čas pospešeno pletli košare, ki jih človek uporablja za prenašanje manjših bremen. Le kdove kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino?! Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine, poudarja avtor današnje ponovitve oddaje Ivan Merljak.
Jesen je potrkala na naša vrata. Čas je, da se ljudje umaknemo na toplo in postorimo to, česar poleti nismo. Marsikje na podeželju so se ljudje po spravilu jesenskih pridelkov posvetli ročnim spretnostim. Na Dolenjskem, na primer, so ta čas pospešeno pletli košare, ki jih človek uporablja za prenašanje manjših bremen. Le kdove kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino?! Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine, poudarja avtor današnje ponovitve oddaje Ivan Merljak.
V Koristnicah tokrat o jesenskem sajenju. Zanimalo nas je predvsem, ali je kakšna razlika med sajenjem iglavcev in listavcev, govorili pa smo tudi o obsekavanju travnatih robov zelenic in globinskem zračenju trate. Z nami je bila vodja vzdrževanja parkovnih površin pri mariborskem Nigradu, Karin Bejo.
V Koristnicah tokrat o jesenskem sajenju. Zanimalo nas je predvsem, ali je kakšna razlika med sajenjem iglavcev in listavcev, govorili pa smo tudi o obsekavanju travnatih robov zelenic in globinskem zračenju trate. Z nami je bila vodja vzdrževanja parkovnih površin pri mariborskem Nigradu, Karin Bejo.
Vsak peti prebivalec Slovenije je star 65 let ali več – v številkah to pomeni, da pri nas živi že več kot 460.000 starostnikov in starostnic. Starost je lahko lepo in polno življenjsko obdobje. Kar pa ne velja za vse. Lahko jo spremljajo stereotipi, predsodki, diskriminacija. Vedno glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da smo v neoliberalizmu – ki ceni moč, mladost, zdravje, lepoto, produktivnost – prešli iz sočutnega dojemanja starosti v sovražni starizem – v sovražno staromrzništvo. Namesto, da bi starostnike obravnavali kot enakopravne člane družbe, jih potiskamo na rob. Kakšna je torej starost v Sloveniji? Kako v Sloveniji živijo starejši od 65 let; starostniki?
Vsak peti prebivalec Slovenije je star 65 let ali več – v številkah to pomeni, da pri nas živi že več kot 460.000 starostnikov in starostnic. Starost je lahko lepo in polno življenjsko obdobje. Kar pa ne velja za vse. Lahko jo spremljajo stereotipi, predsodki, diskriminacija. Vedno glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da smo v neoliberalizmu – ki ceni moč, mladost, zdravje, lepoto, produktivnost – prešli iz sočutnega dojemanja starosti v sovražni starizem – v sovražno staromrzništvo. Namesto, da bi starostnike obravnavali kot enakopravne člane družbe, jih potiskamo na rob. Kakšna je torej starost v Sloveniji? Kako v Sloveniji živijo starejši od 65 let; starostniki?
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
V oddaji bodo predstavljeni edinstveni in slastni recepti. Avtor oddaje Z vrta na mizo in kuharski mojster Primož Dolničar bo s svojo premično kuhinjo, potoval po Sloveniji in s kulinaričnega vidika predstavljal naše pokrajine. Iz ekološko pridelanih sestavin lokalnih pridelovalcev, kmetov ali vrtičkarjev, bo tradicionalne jedi in domače sestavine predstavljal na "sodobnih krožnikih". Vse uporabljene sestavine bodo sezonske, vedno sveže, domače in ekološko pridelane. Kuhar bo v oddaji vse jedi pripravljal s čisto tradicionalnim načinom priprave kot tudi s pomočjo sodobnih kuharskih tehnologij.
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.
Spoznali bomo ameriškega profesorja Michaela Bigginsa, ki je zaljubljen v slovenščino, za katero pravi, da je čarobna. Američan v Seattlu na zahodni obali Združenih držav na niverzi Washington vodi oddelek za slavistiko in vzhodnoevropske književnosti. Slovenščino preučuje, poučuje, pa tudi prevaja slovenska dela v angleščino.