Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Izbočenje organa ali tkiva skozi oslabljeno mesto v mišični steni, najpogosteje v predelu trebuha, imenujemo kila, strokovno pa hernija. Prepoznamo jo kot vidno izboklino, ki jo spremlja bolečina. Večina kil je dimeljskih in najpogostje se zdravijo operativno. Kdaj k zdravniku, kako poteka zdravljenje in kaj sledi po operaciji?
Izbočenje organa ali tkiva skozi oslabljeno mesto v mišični steni, najpogosteje v predelu trebuha, imenujemo kila, strokovno pa hernija. Prepoznamo jo kot vidno izboklino, ki jo spremlja bolečina. Večina kil je dimeljskih in najpogostje se zdravijo operativno. Kdaj k zdravniku, kako poteka zdravljenje in kaj sledi po operaciji?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Izbočenje organa ali tkiva skozi oslabljeno mesto v mišični steni, najpogosteje v predelu trebuha, imenujemo kila, strokovno pa hernija. Prepoznamo jo kot vidno izboklino, ki jo spremlja bolečina. Večina kil je dimeljskih in najpogostje se zdravijo operativno. Kdaj k zdravniku, kako poteka zdravljenje in kaj sledi po operaciji?
Izbočenje organa ali tkiva skozi oslabljeno mesto v mišični steni, najpogosteje v predelu trebuha, imenujemo kila, strokovno pa hernija. Prepoznamo jo kot vidno izboklino, ki jo spremlja bolečina. Večina kil je dimeljskih in najpogostje se zdravijo operativno. Kdaj k zdravniku, kako poteka zdravljenje in kaj sledi po operaciji?
Podjetja vse pogosteje prepoznavajo gluhe in naglušne kot odgovorne, natančne in lojalne zaposlene. Ob 1. maju, prazniku dela, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili gluhe zaposlene v podjetjih Lipro in Dobrovita, v katerih vodilni že vrsto let dokazujejo, da so prilagojena komunikacija, razumevanje in dober tim ključ do uspeha. Več o njihovih izkušnjah zaposlovanja gluhih in naglušnih si lahko ogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Podjetja vse pogosteje prepoznavajo gluhe in naglušne kot odgovorne, natančne in lojalne zaposlene. Ob 1. maju, prazniku dela, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili gluhe zaposlene v podjetjih Lipro in Dobrovita, v katerih vodilni že vrsto let dokazujejo, da so prilagojena komunikacija, razumevanje in dober tim ključ do uspeha. Več o njihovih izkušnjah zaposlovanja gluhih in naglušnih si lahko ogledate v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline
Da je trajnostnost način življenja, ne samo trend, nenehno opozarjajo tisti, ki jim je mar za prihodnost našega planeta. To besedo sicer pogosto slišimo tudi v besedišču turističnih ponudnikov, ki želijo tako ali drugače povedati svojo zgodbo, delovanje in filozofijo. Slovenija sebe navzven rada prikazuje kot državo z zeleno agendo. Toda kako se tega lotevajo na nekem manjšem geografskem območju? V tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kakšno je lokalno razumevanje globalnih pojmov v Logarski dolini. Sogovornici: -doc. dr. Ana Svetel -doc. dr. Veronika Zavratnik, obe z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Foto: Uradna spletna stran Logarske doline
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic.
S terapevtko za živali, Petro Gjureč, smo spoznavali, kako vzpostaviti pristen in sočuten odnos z živalmi in kako jim resnično prisluhniti. Obiskali smo veterinarko Evo Čepin, ki nam je približala delo in izzive dela veterinarjev. Strokovni sodelavec oddaje O živalih in ljudeh, Milan Vogrin , predstavlja čremsovega zapredkarja, ustvarjalca večjih zapredkov, ki jih te dni lahko opazimo na drevesih. Spoznavamo rehabilitacijske in fizioterapevtske storitve, ki lahko močno pripomorejo k izboljšanju telesnega počutja našega psa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
S terapevtko za živali, Petro Gjureč, smo spoznavali, kako vzpostaviti pristen in sočuten odnos z živalmi in kako jim resnično prisluhniti. Obiskali smo veterinarko Evo Čepin, ki nam je približala delo in izzive dela veterinarjev. Strokovni sodelavec oddaje O živalih in ljudeh, Milan Vogrin , predstavlja čremsovega zapredkarja, ustvarjalca večjih zapredkov, ki jih te dni lahko opazimo na drevesih. Spoznavamo rehabilitacijske in fizioterapevtske storitve, ki lahko močno pripomorejo k izboljšanju telesnega počutja našega psa. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Fižol velja za najbolj priljubljeno stročnico pri nas. Ker so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature, je pomembno, da s setvijo ne hitimo. Več o tem, kako do zdravega in obilnega pridelka fižola, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Fižol velja za najbolj priljubljeno stročnico pri nas. Ker so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature, je pomembno, da s setvijo ne hitimo. Več o tem, kako do zdravega in obilnega pridelka fižola, je povedala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
V dneh na prelomu aprila v maj se spominjamo zadnjih bojev pred koncem druge svetovne vojne, ki so zagotovili, da je danes Primorska del Slovenije. Tokrat ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. Korpusa narodno-osvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
V dneh na prelomu aprila v maj se spominjamo zadnjih bojev pred koncem druge svetovne vojne, ki so zagotovili, da je danes Primorska del Slovenije. Tokrat ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. Korpusa narodno-osvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
Ni ostalo zgolj pri zdravljenju sladkorne bolezni in debelosti ter pri hujšanju. Semaglutid in ostala zdravila vse bolj segajo tudi na področja, kjer jih nismo pričakovali. Študije odpirajo možnosti njihove uporabe pri obvladovanju Alzheimerjeve bolezni in odvisnosti od alkohola.
Ni ostalo zgolj pri zdravljenju sladkorne bolezni in debelosti ter pri hujšanju. Semaglutid in ostala zdravila vse bolj segajo tudi na področja, kjer jih nismo pričakovali. Študije odpirajo možnosti njihove uporabe pri obvladovanju Alzheimerjeve bolezni in odvisnosti od alkohola.
Jutri bo minilo 50 let od rušilnega potresa z močjo 6,5 stopnje po Richterju, ki je prizadel tudi Benečijo, Rezijo in Posočje. V Furlaniji – Julijski krajini je umrlo skoraj 1.000 ljudi, več kot 2.400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile porušene. Majsko tresenje tal, ki mu je sledilo več sto popotresnih sunkov in septembra še potres z močjo 6,1 po Richterju, je spodbudilo tudi premike v skupnosti tam živečih Slovencev. Nas pa je obletnica spodbudila, da se odpravimo tja. V skupnem projektu Prvega programa in Radia Trst A, poimenovanem Mi smo tu!
Jutri bo minilo 50 let od rušilnega potresa z močjo 6,5 stopnje po Richterju, ki je prizadel tudi Benečijo, Rezijo in Posočje. V Furlaniji – Julijski krajini je umrlo skoraj 1.000 ljudi, več kot 2.400 je bilo ranjenih, številne vasi so bile porušene. Majsko tresenje tal, ki mu je sledilo več sto popotresnih sunkov in septembra še potres z močjo 6,1 po Richterju, je spodbudilo tudi premike v skupnosti tam živečih Slovencev. Nas pa je obletnica spodbudila, da se odpravimo tja. V skupnem projektu Prvega programa in Radia Trst A, poimenovanem Mi smo tu!
Tokratna oddaja Obrni kovanec se posveča borzi. Kako deluje borza in s čim vsem se lahko na borzi trguje? Kako sploh začeti in katerih načel se držati? Kaj sta bikovski in medvedji trend? In kaj se v prihodnosti obeta na ljubljanski borzi? Pa tudi, kako deluje banka na drugi strani bančnega okenca? Kaj so se bančniki naučili ob zadnji finančni krizi in kaj je za njih dobra stranka?
Tokratna oddaja Obrni kovanec se posveča borzi. Kako deluje borza in s čim vsem se lahko na borzi trguje? Kako sploh začeti in katerih načel se držati? Kaj sta bikovski in medvedji trend? In kaj se v prihodnosti obeta na ljubljanski borzi? Pa tudi, kako deluje banka na drugi strani bančnega okenca? Kaj so se bančniki naučili ob zadnji finančni krizi in kaj je za njih dobra stranka?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S terapevtko za živali, Petro Gjureč, smo spoznavali, kako vzpostaviti pristen in sočuten odnos z živalmi in kako jim resnično prisluhniti.
S terapevtko za živali, Petro Gjureč, smo spoznavali, kako vzpostaviti pristen in sočuten odnos z živalmi in kako jim resnično prisluhniti.
Obiskali smo veterinarko Evo Čepin, ki nam je približala delo in izzive dela veterinarjev.
Obiskali smo veterinarko Evo Čepin, ki nam je približala delo in izzive dela veterinarjev.
Spoznavamo rehabilitacijske in fizioterapevtske storitve, ki lahko močno pripomorejo k izboljšanju telesnega počutja našega psa.
Spoznavamo rehabilitacijske in fizioterapevtske storitve, ki lahko močno pripomorejo k izboljšanju telesnega počutja našega psa.
Nekateri z leti pobledijo, drugi zasijejo. Glasbeniku in pisatelju Zoranu Predinu in njegovi ženi Barbari Lapajne Predin, nekoč igralki, danes predavateljici komunikacijskih veščin in družinski mediatorki, bi bilo težko reči, da sta se z leti umirila. Kaj nas ohranja žive, radovedne in pogumne — ne glede na leta? Kaj pomeni biti mlad v duhu in kdaj pravzaprav začnemo starati? O tem se v studiu pogovarjamo z zakoncema Predin. Na terenu pa spoznamo skupino Habibi babi — šest babic, ki plešejo trebušni ples in prisegajo na drznost, ter Franja Potočnika iz Mojstrane, ki je na Triglav stopil že več kot tisoč krat in pri skoraj enaindevetdesetih še zdaleč ni rekel zadnje besede. V novi oddaji Ah, ta leta!
Nekateri z leti pobledijo, drugi zasijejo. Glasbeniku in pisatelju Zoranu Predinu in njegovi ženi Barbari Lapajne Predin, nekoč igralki, danes predavateljici komunikacijskih veščin in družinski mediatorki, bi bilo težko reči, da sta se z leti umirila. Kaj nas ohranja žive, radovedne in pogumne — ne glede na leta? Kaj pomeni biti mlad v duhu in kdaj pravzaprav začnemo starati? O tem se v studiu pogovarjamo z zakoncema Predin. Na terenu pa spoznamo skupino Habibi babi — šest babic, ki plešejo trebušni ples in prisegajo na drznost, ter Franja Potočnika iz Mojstrane, ki je na Triglav stopil že več kot tisoč krat in pri skoraj enaindevetdesetih še zdaleč ni rekel zadnje besede. V novi oddaji Ah, ta leta!
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv
Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv
Slabo vreme, bolezen, počitnice. Včasih otroci pred zasloni preživijo več časa. S tem ni nič narobe, če ta čas uravnotežimo z druženjem zunaj in otroke usmerjamo h kakovostnim vsebinam. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Slabo vreme, bolezen, počitnice. Včasih otroci pred zasloni preživijo več časa. S tem ni nič narobe, če ta čas uravnotežimo z druženjem zunaj in otroke usmerjamo h kakovostnim vsebinam. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
V Klicni kodi o tem, da te dni mineva 50 let od uničujočih potresov, ki so maja in septembra leta 1976 prizadela Furlanijo, pa tudi Posočje. Kako bodo sosednje obeležili za spomin? Pa tudi o bolj vedrih temah. Tako kot marsikje po Sloveniji, so tudi tu med Slovenci v Italiji prvi majski dnevi posvečeni postavljanju mlajev oziroma majev kot pravijo zamejci. Po vaseh stojijo večinoma že od prvomajskega praznika, v Dolini pri Trstu pa ga bodo postavili v soboto (9.5.). Prihaja Majenca, priljubljen praznik pomladi in mladosti. Kogar bolj zanimajo koncerti, pa bo najbrž navdušen nad novico, da se dela na nekdanjem goriškem letališču zaključujejo. Konec maja bo kot kaže prvi novo glasbeno stičišče otvoril italijanski kantavtor Cesare Cremonini.
V Klicni kodi o tem, da te dni mineva 50 let od uničujočih potresov, ki so maja in septembra leta 1976 prizadela Furlanijo, pa tudi Posočje. Kako bodo sosednje obeležili za spomin? Pa tudi o bolj vedrih temah. Tako kot marsikje po Sloveniji, so tudi tu med Slovenci v Italiji prvi majski dnevi posvečeni postavljanju mlajev oziroma majev kot pravijo zamejci. Po vaseh stojijo večinoma že od prvomajskega praznika, v Dolini pri Trstu pa ga bodo postavili v soboto (9.5.). Prihaja Majenca, priljubljen praznik pomladi in mladosti. Kogar bolj zanimajo koncerti, pa bo najbrž navdušen nad novico, da se dela na nekdanjem goriškem letališču zaključujejo. Konec maja bo kot kaže prvi novo glasbeno stičišče otvoril italijanski kantavtor Cesare Cremonini.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kmetijsko gozdarski zavod iz Murske Sobote je organiziral Dan kmetije prihodnosti 2026. Sodelujočim so predstavili digitalne rešitve, ki prihajajo na slovenske kmetije. Obiskali smo center za jagodičje v Slivnici pri Mariboru, kjer sodelujeta Kmetijski inštitut Slovenije in Mladinski dom Maribor. Pomlad čebelarjem prinaša obdobje intenzivnega dela in novih izzivov. Ob nujni zaščiti čebelnjakov pred medvedi se pomembne novosti obetajo tudi pri označevanju medu. Na dolenjski kmetiji Gorenc se od nekdaj posvečajo govedoreji in prireji mesa. Znanje prejšnjih generacij so uspešno nadgradili s posebnim postopkom suhega zorjenja govedine.
Kmetijsko gozdarski zavod iz Murske Sobote je organiziral Dan kmetije prihodnosti 2026. Sodelujočim so predstavili digitalne rešitve, ki prihajajo na slovenske kmetije. Obiskali smo center za jagodičje v Slivnici pri Mariboru, kjer sodelujeta Kmetijski inštitut Slovenije in Mladinski dom Maribor. Pomlad čebelarjem prinaša obdobje intenzivnega dela in novih izzivov. Ob nujni zaščiti čebelnjakov pred medvedi se pomembne novosti obetajo tudi pri označevanju medu. Na dolenjski kmetiji Gorenc se od nekdaj posvečajo govedoreji in prireji mesa. Znanje prejšnjih generacij so uspešno nadgradili s posebnim postopkom suhega zorjenja govedine.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.
Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.
Center za jagodičje Kmetijskega inštituta Slovenije v Slivnici pri Mariboru je rezultat sodelovanja dveh povsem različnih strokovnih institucij – KIS-a in Mladinskega doma Maribor. Nastal je na pobudo vsestranske znanstvenice in raziskovalke, dr. Nike Cvelbar Weber. Interdisciplinarni projekt povezuje dve povsem različni instituciji – Kmetijski inštitut Slovenije in socialno varstveno ustanovo, ki skrbi za opolnomočenje in izobraževanje otrok in mladostnikov.
Center za jagodičje Kmetijskega inštituta Slovenije v Slivnici pri Mariboru je rezultat sodelovanja dveh povsem različnih strokovnih institucij – KIS-a in Mladinskega doma Maribor. Nastal je na pobudo vsestranske znanstvenice in raziskovalke, dr. Nike Cvelbar Weber. Interdisciplinarni projekt povezuje dve povsem različni instituciji – Kmetijski inštitut Slovenije in socialno varstveno ustanovo, ki skrbi za opolnomočenje in izobraževanje otrok in mladostnikov.
Pomlad je za čebelarje čas intenzivnega dela in novih izzivov. Poleg vremena in bolezni čebele vse pogosteje ogrožajo tudi medvedi, zato postaja zaščita čebelnjakov nujna. Pomembne spremembe pa se obetajo tudi na področju označevanja medu, kjer bo po novem poreklo izdelka bolj jasno.
Pomlad je za čebelarje čas intenzivnega dela in novih izzivov. Poleg vremena in bolezni čebele vse pogosteje ogrožajo tudi medvedi, zato postaja zaščita čebelnjakov nujna. Pomembne spremembe pa se obetajo tudi na področju označevanja medu, kjer bo po novem poreklo izdelka bolj jasno.
Nadaljujemo s serijo rubrik Ekološko+Lokalno=Idealno v želji čim več kmetov spodbuditi k preusmeritvi v ekološko kmetovanje - obiskali bomo zanimive kmetije in spremljali aktivnosti v podporo ekološkemu kmetijstvu. Tokrat smo na obisku na ekološki kmetiji Herc v Golavabuki pri Slovenj Gradcu, kjer redijo angus govedo.
Nadaljujemo s serijo rubrik Ekološko+Lokalno=Idealno v želji čim več kmetov spodbuditi k preusmeritvi v ekološko kmetovanje - obiskali bomo zanimive kmetije in spremljali aktivnosti v podporo ekološkemu kmetijstvu. Tokrat smo na obisku na ekološki kmetiji Herc v Golavabuki pri Slovenj Gradcu, kjer redijo angus govedo.
V naslednjem prispevku predstavljamo posebno pripravo govejega mesa za izdelke najvišje kakovosti. S tem se zadnja leta aktivno ukvarja Marjan Gorenc z Dolenjskega.
V naslednjem prispevku predstavljamo posebno pripravo govejega mesa za izdelke najvišje kakovosti. S tem se zadnja leta aktivno ukvarja Marjan Gorenc z Dolenjskega.
Na dogodku Dan kmetije prihodnosti 2026 v Prekmurju so pokazali, kako hitro digitalne rešitve prihajajo na slovenske kmetije, od pametnih aplikacij do strojev, ki delo opravijo skoraj samostojno. Te spremembe že vplivajo na vsakdan kmetov, prihodnost pa prinaša vse več odločitev, ki bodo temeljile na podatkih, ne več le na izkušnjah.
Na dogodku Dan kmetije prihodnosti 2026 v Prekmurju so pokazali, kako hitro digitalne rešitve prihajajo na slovenske kmetije, od pametnih aplikacij do strojev, ki delo opravijo skoraj samostojno. Te spremembe že vplivajo na vsakdan kmetov, prihodnost pa prinaša vse več odločitev, ki bodo temeljile na podatkih, ne več le na izkušnjah.
Tokratni gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan Izok Kočevar: glasbenik, športnik in humanitarec. V okviru projekta Kolesarimo za otroške sanje se je s kolesom podal od Maribora do Istanbula in si prislužil naziv Večerov humanitarec Štajerske.
Tokratni gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan Izok Kočevar: glasbenik, športnik in humanitarec. V okviru projekta Kolesarimo za otroške sanje se je s kolesom podal od Maribora do Istanbula in si prislužil naziv Večerov humanitarec Štajerske.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka slastna ideja za domače kosilo – pripravili bomo piščanca z medom in gorčico, ki navduši z ravno pravšnjo kombinacijo sladkega in pikantnega okusa. Izvedeli boste, kdaj je meso sploh smiselno marinirati, ali ga lahko po mariniranju tudi zamrznemo ter katera živila z mariniranjem pridobijo največ. Za 4 osebe: 8 kosov izkoščičenih piščančjih stegen 50 ml sončničnega olja Sol, poper Čebula v prahu 1 žlica sladkorja 1 žlica sladke paprike 2 žlici gorčice 2 žlici polnozrnate gorčice 1 zvrhana žlica timijana V posodo s pokrovom vsujemo vse sestavine razen mesa. Sestavine za marinado dobro premešamo in v njo vložimo meso. Dobro premešamo in pustimo marinirati čez noč. Naslednji dan meso razporedimo po pekaču in pečemo 45 minut na temperaturi 170°C.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka slastna ideja za domače kosilo – pripravili bomo piščanca z medom in gorčico, ki navduši z ravno pravšnjo kombinacijo sladkega in pikantnega okusa. Izvedeli boste, kdaj je meso sploh smiselno marinirati, ali ga lahko po mariniranju tudi zamrznemo ter katera živila z mariniranjem pridobijo največ. Za 4 osebe: 8 kosov izkoščičenih piščančjih stegen 50 ml sončničnega olja Sol, poper Čebula v prahu 1 žlica sladkorja 1 žlica sladke paprike 2 žlici gorčice 2 žlici polnozrnate gorčice 1 zvrhana žlica timijana V posodo s pokrovom vsujemo vse sestavine razen mesa. Sestavine za marinado dobro premešamo in v njo vložimo meso. Dobro premešamo in pustimo marinirati čez noč. Naslednji dan meso razporedimo po pekaču in pečemo 45 minut na temperaturi 170°C.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.
Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.
Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno fizično pripravljenost in psihično trdnost.
Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno fizično pripravljenost in psihično trdnost.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
V drugi seriji risank Minuta v muzeju Rafael, Mona in Nabi vabijo k ogledu del velikanov moderne in sodobne umetnosti, kot so Francis Bacon, Salvador Dalí, Marc Chagall in številni drugi. Ob tem pa otroke spodbujajo, da tudi sami spregovorijo o umetnosti na svoj način, brez pravih in napačnih zamisli, brez pravih in napačnih odgovorov, samo s pravico izraziti svoje mnenje – in morda tega naučiti tudi odrasle.
Ribiška družina Bistrica že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik. Vsako leto vložijo več kot tono ribjih mladic, s čimer pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. A njihovo delo se ne konča pri ribah - sodelujejo tudi pri varovanju okolja.
Ribiška družina Bistrica že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik. Vsako leto vložijo več kot tono ribjih mladic, s čimer pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. A njihovo delo se ne konča pri ribah - sodelujejo tudi pri varovanju okolja.
Na Serminu pri Kopru obdeluje dva hektarja njiv mlada kmetica Lorena Kocjančič. Kmetovanje ji je bilo položeno že v zibelko, saj so starši obdelovali večje površine. Tudi sama bi rada število arov povečala, a kaj ko primerne zemlje v Slovenski Istri skorajda ni.
Na Serminu pri Kopru obdeluje dva hektarja njiv mlada kmetica Lorena Kocjančič. Kmetovanje ji je bilo položeno že v zibelko, saj so starši obdelovali večje površine. Tudi sama bi rada število arov povečala, a kaj ko primerne zemlje v Slovenski Istri skorajda ni.
V vasici Padna nad Dragonjo že pet let pripravlja domač kruh Martiin Hreščak. V krušni peči nastaja domače pecivo, grisini in predvsem bige, tradicionalni istrski hlebci.
V vasici Padna nad Dragonjo že pet let pripravlja domač kruh Martiin Hreščak. V krušni peči nastaja domače pecivo, grisini in predvsem bige, tradicionalni istrski hlebci.
V Veroni je potekal sejem Vinitaly, ki je eden največjih vinskih sejmov na svetu. Tu se je predstavljalo 4000 vinarjev z vsega sveta. Tudi veliko Slovencev. Posebnost tega sejma je, da se ne dogaja le na sejmišču, temveč živi z njim tudi Verona in cela regija Veneto. V času sejma so namreč v mestu in okolici številne spremljajoče prireditve.
V Veroni je potekal sejem Vinitaly, ki je eden največjih vinskih sejmov na svetu. Tu se je predstavljalo 4000 vinarjev z vsega sveta. Tudi veliko Slovencev. Posebnost tega sejma je, da se ne dogaja le na sejmišču, temveč živi z njim tudi Verona in cela regija Veneto. V času sejma so namreč v mestu in okolici številne spremljajoče prireditve.
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...
RASTLINE ZA SLABOVIDNE Sebastjan Lipar, nekdanji dijak Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je po mnogih letih obiskal tamkajšnji velik park. Ta ne služi le didaktičnim namenom, pač pa je v njem tudi nekaj kotičkov za slepe in slabovidne. Mednje nas popelje učitelj Emil Špes. SPOMIN NA DIŠEČE CVETOVE Po kilometer dolgi terapevtski sprehajalni poti v Arboretumu Volčji Potok se sprehajamo z Matejo Račevski. Prilagojena je osebam z demenco, zato je poudarek na vonju in tipu, ki izzivata naše najgloblje zakopane spomine. Z GAIO NA OBISKU PRI GOSPE ANICI S klubom Gaia smo obiskali vitalno Anico Bračko v Kidričevem. Njen zelenjavni vrt je urejen, sadni je v cvetju, v rastlinjaku pa so že pripravljene gredice za plodovke. NEKAJ TULIPANOV ŠE CVETI Za kralja cvetlic v Mozirskem gaju so ob 90. rojstnem dnevu okronali slavljenca, Jožeta Skornška. Je eden od idejnih vodij parka, ki so ga za javnost odprli pred 48. leti, ko so pripravili prvo jugoslovansko razstavo tulipanov. Te se gospod Jože še dobro spominja...