Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.
Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.
Tokrat smo pripravili pomladno jed z značajem – skutne njoke s čemažem in ocvirki. Spregovorili smo o vsestranski uporabi čemaža, ki ga lahko v številnih jedeh zlahka zamenjamo za špinačo – v njokih, pitah, zavitkih, omakah ali juhah. Njegova nežna česnova aroma da jedem svežino in izrazit okus. Povedali smo tudi, kako čemaž pravilno blanširati: le kratek potop v krop, nato hitro ohlajanje v mrzli vodi, da ohrani barvo, aromo in hranilne snovi. Za 4 osebe: 500 g skute 250 g ostre moke 1 jajce Sol 400 g čemaža 150 g ocvirkov parmezan Jajčko razžvrkljamo in v posodi hitro zamesimo testo iz skute, moke, jajčka in soli. Testo razdelimo na 6 kosov. Vsakega svaljkamo v dolgi svaljek, ki ga z nožem narežemo na njoke. Njoke skuhamo v slani vodi. Med tem v ponvi razpustimo ocvirke in dodamo grobo narezan blanširan in dobro odcejen čemaž. Dodamo odcejene njoke in vse skupaj povežemo z malo naribanega parmezana.
Tokrat smo pripravili pomladno jed z značajem – skutne njoke s čemažem in ocvirki. Spregovorili smo o vsestranski uporabi čemaža, ki ga lahko v številnih jedeh zlahka zamenjamo za špinačo – v njokih, pitah, zavitkih, omakah ali juhah. Njegova nežna česnova aroma da jedem svežino in izrazit okus. Povedali smo tudi, kako čemaž pravilno blanširati: le kratek potop v krop, nato hitro ohlajanje v mrzli vodi, da ohrani barvo, aromo in hranilne snovi. Za 4 osebe: 500 g skute 250 g ostre moke 1 jajce Sol 400 g čemaža 150 g ocvirkov parmezan Jajčko razžvrkljamo in v posodi hitro zamesimo testo iz skute, moke, jajčka in soli. Testo razdelimo na 6 kosov. Vsakega svaljkamo v dolgi svaljek, ki ga z nožem narežemo na njoke. Njoke skuhamo v slani vodi. Med tem v ponvi razpustimo ocvirke in dodamo grobo narezan blanširan in dobro odcejen čemaž. Dodamo odcejene njoke in vse skupaj povežemo z malo naribanega parmezana.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
Uporaba telefonov, tablic, računalnikov za določene didaktične namene je ena izmed pozitivnih plati uporabe zaslonov in tega nam ni treba popolnoma omejiti. A prav je, da smo tudi pri spremljanju kakovostnih vsebin pozorni. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Uporaba telefonov, tablic, računalnikov za določene didaktične namene je ena izmed pozitivnih plati uporabe zaslonov in tega nam ni treba popolnoma omejiti. A prav je, da smo tudi pri spremljanju kakovostnih vsebin pozorni. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
VELIKONOČNICA, PRAVA IN KULTIVAR Na Ponikvi so velikonočnice že odcvetele. Našteli so jih okrog 800. Gre za ogroženo in zaščiteno rastlino, ki je ne smemo izkopavati in trgati. Zato si za svoje gredice omislimo sorodnico iz vrtnarij, ki ima enako z dlačicami prekrita stebla in barvo cveta. Irena in Sebastjan sta jo posadila v skalnjak. UČINKOVINE HRENA O uporabnosti hrena v kulinarične namene in za blažitev zdravstvenih tegob smo izvedeli od Klemna Križaja iz Lekarne patra Ašiča v Stični. Najprej nas poduči, kdaj hren nabiramo, če ga želimo uporabljati kot zdravilno rastlino. Nastrganega namakamo v kisu ali ga pomešamo z medom. VELIKONOČNO GNEZDO Iz mulenbekije, ki prerašča vhod na teraso, Irena in Sebastjan spleteta osnovo za gnezdo. Dodata upogljive vrbove veje, filc, da zamaši večje luknje, in ostanke trave. V gnezdo položimo le še pirhe... REZ MLADE SLIVE Gledalca Marka je zanimalo, ali sploh in kako naj poreže mlado sadiko slive. Z nasvetom in prikazom rezi tokrat pomaga Metrobov strokovnjak Vanes Husić. POTICA V KOZARCU Irena je Sebastjana 'posodila' tudi sodelavki Ana-Mariji, da sta pripravila sladico, ki sledi tradiciji peke potice za veliko noč. Z dobro organizacijo, da so vse sestavine pri roki, na hitro sestavita potico v kozarčku. Ta ni nič manj bogata in okusna kot pečena različica, se ob koncu prepričamo v oddaji.
Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji.
Danes, ko je iskanje alternativnih virov energije, ena od prioritet, se vse več pozornosti namenja tudi geotermalni energiji.
Znanilke pomladi niso samo lastovke, ampak tudi čmrlje matice. Razveselijo nas že pred lastovkami, predramijo jih namreč že prve močnejše otoplitve. Društvo Čmrljica zdaj že tretjo leto organizira akcijo občanske znanosti z naslovom Pru čmru, v kateri lahko sodelujemo vsi tako, da prek posebne mobilne aplikacije s podatki in fotografijo sporočamo, kdaj in kje smo videli čmrlje matice. V Petku brez pravila ugotavljamo, da čmrljem delamo krivico, če rečemo, da so počasni in leni, ker imajo v gnezdu malo medu. Nasprotno: lahko so celo hitrejši in učinkovitejši od medonosnih čebel. Sogovornik: Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predsednik Društva Čmrljica, slovenskega društva za varstvo opraševalcev.
Znanilke pomladi niso samo lastovke, ampak tudi čmrlje matice. Razveselijo nas že pred lastovkami, predramijo jih namreč že prve močnejše otoplitve. Društvo Čmrljica zdaj že tretjo leto organizira akcijo občanske znanosti z naslovom Pru čmru, v kateri lahko sodelujemo vsi tako, da prek posebne mobilne aplikacije s podatki in fotografijo sporočamo, kdaj in kje smo videli čmrlje matice. V Petku brez pravila ugotavljamo, da čmrljem delamo krivico, če rečemo, da so počasni in leni, ker imajo v gnezdu malo medu. Nasprotno: lahko so celo hitrejši in učinkovitejši od medonosnih čebel. Sogovornik: Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in predsednik Društva Čmrljica, slovenskega društva za varstvo opraševalcev.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.
Po krizi čipov v času pandemije smo v obdobju pomanjkanja pomnilnikov zaradi umetne inteligence. Generativna umetna inteligenca za delovanje uporablja velikanske količine pomnilnika, posledično naraščajo cene naprav, ki vsebujejo pomnilnik. In to so vse naše elektronske naprave, od avtomobila, računalnika, telefona, igralne konzole do robotskega kuhinjskega mešalnika.
Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Rastline že stoletja uporabljamo kot vir zdravju koristnih snovi. Danes pa znanstveniki nekatere njihove spojine vključujejo tudi v hrano. Iz rastlin pripravijo ekstrakte – koncentrirane izvlečke bioaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ali celo podaljšajo obstojnost živil.
Rastline že stoletja uporabljamo kot vir zdravju koristnih snovi. Danes pa znanstveniki nekatere njihove spojine vključujejo tudi v hrano. Iz rastlin pripravijo ekstrakte – koncentrirane izvlečke bioaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ali celo podaljšajo obstojnost živil.
Kako lahko dobimo pravo funkcionalno živilo? Eno izmed primernejših živil, v katera lahko dodajo različne koristne snovi, je jogurt. Na Biotehniški fakulteti mu želijo dodati beljakovine iz sirotke.
Kako lahko dobimo pravo funkcionalno živilo? Eno izmed primernejših živil, v katera lahko dodajo različne koristne snovi, je jogurt. Na Biotehniški fakulteti mu želijo dodati beljakovine iz sirotke.
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
V turistični oddaji najprej o tem, kakšna bi morala biti generacija mladih, ki bo poprijela za delo v gostinstvu in turizmu; nato pa smo preverili, kam radi potujemo Slovenci, kakšne so naše navade in kakšna pričakovanja. .
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Pred Kasaškim klubom Ljutomer je nova sezona, v kateri se bodo na dirkah doma in na tujem pomerili najboljši konji - kasači. Ljutomersko društvo je bilo leta 1875 registrirano v Gradcu, lani pa so rejo ljutomerskega kasača vpisali tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Tokrat predstavljamo roman PREDEN GREM NAPREJ Orlanda Uršiča, ki pripoveduje življenjsko zgodbo Aloisa Attemsa, najmlajšega sina grofa Emila Attemsa in grofice Vande Attems. Ko se je druga svetovna vojna razplamtela tudi na slovenskih tleh, je bil kot petnajstletnik prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bil ranjen in od tam v Franciji prebegnil v ameriško vojsko, nazadnje pa se je boril kot jugoslovanski partizan v peti prekomorski brigadi, kjer je prejel odlikovanje za požrtvovalnost in posebne zasluge. Alois Attems se je v svoj rodni kraj v Sloveniji vrnil kot sedemnajstletnik, junija 1945, a se je tik po vojni soočal z mnogimi preprekami in z grozo povojne jugoslovanske oblasti. Roman Preden grem naprej je literarna upodobitev njegovih osebnih spominov na povojni čas, v katerem je izgubil skoraj vse, v kar je do tedaj verjel. Skozi celotni roman se izrisuje Attemsova želja, kako z dobrim premagati zlo. Knjiga je izšla pri založbi Litera.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
Gospa Valerija Pavšič je avtorica ene od nagrajenih zgodb lanskega natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja. Podnaslov natečeja je bil tokrat Najprej štalca, potem pa kravca in gospa Valerija je sodelovala z zgodbo Stanovanjska vprašanja mojega življenja. Pa pisanje sploh ni na prvem mestu poleg vsega, kar še počne, je Valerija Pavšič razložila Luciji Fatur.
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
Pediater dr. Klemen Dovč je v odmevni študiji pod lupo vzel delovanje sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina.
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
Med tradicionalnimi atributi velike noči v Istri je tudi blagoslovljena fašína. Kaj je fašína in kako ji pravijo drugod po Sloveniji, vam v naslednjih minutah povedo študentje FHŠ UP.
Med tradicionalnimi atributi velike noči v Istri je tudi blagoslovljena fašína. Kaj je fašína in kako ji pravijo drugod po Sloveniji, vam v naslednjih minutah povedo študentje FHŠ UP.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Dijani Matković, ki skozi osebno in literarno izkušnjo razmišlja o priseljenski identiteti, razrednih razlikah, feminizmu in položaju ljudi iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Pogovorili smo se tudi s pisateljico Mirjano Bobić Mojsilović, ki razmišlja o pisanju, ustvarjalni krizi in moči literature, da spreminja življenja. Za konec pa se bomo ustavili v Sarajevu, kjer Slovensko društvo Cankar že skoraj stoletje povezuje slovenski in bosanski kulturni prostor ter ohranja občutek pripadnosti med dvema domovoma.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Dijani Matković, ki skozi osebno in literarno izkušnjo razmišlja o priseljenski identiteti, razrednih razlikah, feminizmu in položaju ljudi iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Pogovorili smo se tudi s pisateljico Mirjano Bobić Mojsilović, ki razmišlja o pisanju, ustvarjalni krizi in moči literature, da spreminja življenja. Za konec pa se bomo ustavili v Sarajevu, kjer Slovensko društvo Cankar že skoraj stoletje povezuje slovenski in bosanski kulturni prostor ter ohranja občutek pripadnosti med dvema domovoma.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Življenjska doba se daljša, vendar pa že dolgo ni več v ospredju želja po čim daljšem življenju, temveč predvsem – kako ga čim bolj kvalitetno preživeti. Bolezni, ki nas pestijo s staranjem, ta cilj seveda oddaljujejo. Dolgoživost pa predstavlja prav rešitev – kako čim bolje preživeti čim daljše življenje. Kako ohraniti zdravje in vitalnost. Dolgoživost ni namenjena starejši populaciji, temveč celotni – staramo se vsi. In starostne tegobe brez pravega ravnanja in ukrepanja ogrožajo prav vse.
Ko se na odru srečata govorjeni in znakovni jezik, nastane prostor, kjer se povežeta dva sveta. V SiTi Teatru je premiero doživela izredno zabavna inkluzivna komedija »Sto pa roka!«, v kateri sta nastopila gluha igralka Špela Rotar in slišeči igralec Jernej Gašperin. Predstava je nastala v okviru projekta Prispevaj kretnjo, v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in družbe Mastercard Slovenija, zato so v predstavi predstavljene tudi nove kretnje slovenskega znakovnega jezika iz sveta financ. Več o predstavi izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini ob mednarodnem dnevu gledališča, ki ga obeležujemo 27. marca.
Ko se na odru srečata govorjeni in znakovni jezik, nastane prostor, kjer se povežeta dva sveta. V SiTi Teatru je premiero doživela izredno zabavna inkluzivna komedija »Sto pa roka!«, v kateri sta nastopila gluha igralka Špela Rotar in slišeči igralec Jernej Gašperin. Predstava je nastala v okviru projekta Prispevaj kretnjo, v sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in družbe Mastercard Slovenija, zato so v predstavi predstavljene tudi nove kretnje slovenskega znakovnega jezika iz sveta financ. Več o predstavi izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini ob mednarodnem dnevu gledališča, ki ga obeležujemo 27. marca.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Chaitan has a passion for food. He's been here since 2006 and says Slovenia is the most beautiful country in the world. He was first in the business of buying and selling metal. Today he runs an Indian restaurant in Ljubljana. He says it's easy to do business in Slovenia, as long as you know what you want to do. Chaitan's music choice: Michael Jackson - "Bad". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=dsUXAEzaC3Q&list=RDdsUXAEzaC3Q&start_radio=1
Chaitan has a passion for food. He's been here since 2006 and says Slovenia is the most beautiful country in the world. He was first in the business of buying and selling metal. Today he runs an Indian restaurant in Ljubljana. He says it's easy to do business in Slovenia, as long as you know what you want to do. Chaitan's music choice: Michael Jackson - "Bad". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=dsUXAEzaC3Q&list=RDdsUXAEzaC3Q&start_radio=1
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji.
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji.
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
Motivi mitov pogosto segajo v razlago nastanka krajev, mest in skupnosti, pri čemer se ne ustavijo zgolj pri enoznačnih razlagah izvora, temveč razkrivajo njihov dvopolni značaj. Arhetipska matrica, ki legitimira obstoj določene skupnosti, namreč hkrati pripoveduje o njeni notranji povezanosti in o napetostih, antagonizmih ter konfliktih. Ta načela dvojnosti in nasprotij niso omejena le na mitološko pripoved, temveč jih lahko prepoznamo tudi v dejanskem zgodovinskem procesu – v nastajanju, vzponih in propadih državnih tvorb ter v širši družbeni stvarnosti.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Pomlad je letos prišla hitro, po obdobju zelo toplega vremena pa je sledila nenadna ohladitev. Kako ob takšnih vremenskih spremembah poskrbimo za vrtnine, smo govorili v rubriki Sejemo nasvete.
Pomlad je letos prišla hitro, po obdobju zelo toplega vremena pa je sledila nenadna ohladitev. Kako ob takšnih vremenskih spremembah poskrbimo za vrtnine, smo govorili v rubriki Sejemo nasvete.
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale.
Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale.
Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic.
Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic.
V Rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami.
V Rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami.
Najbrž je skoraj vsakdo kdaj kaj zbiral – možnosti je tako rekoč nešteto. Zbiranje znamk, filatelija, je eno najbolj razširjenih zanimanj in prek znamk se odpira spoznavanje sveta v najširšem pomenu. Je danes še zanimivo? O tem dva priznana slovenska filatelista. Tudi zbirke razglednic so okno v zgodovino v več pomenih. Eno takšnih ima Zmago Tančič, obsežno zbirko starih ljubljanskih razglednic, med katerimi je ena prav posebna. In to ni njegova edina zbirka. Zakaj je zbirala prtičke in ovoje bonbonov in zakaj danes varuje zbirko pesmaric starega ljudskega izročila in zbirko kovancev, pa v pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pojasni pesnica in pevka, seveda tudi zbirateljica Bogdana Herman. In gotovo le malokdo ve, da je v Portorožu imenitna zbirka vsega, kar je povezano s kultno rokersko skupino The Rolling Stones! Kaj nam torej pomeni in prinaša zbirateljstvo?
Najbrž je skoraj vsakdo kdaj kaj zbiral – možnosti je tako rekoč nešteto. Zbiranje znamk, filatelija, je eno najbolj razširjenih zanimanj in prek znamk se odpira spoznavanje sveta v najširšem pomenu. Je danes še zanimivo? O tem dva priznana slovenska filatelista. Tudi zbirke razglednic so okno v zgodovino v več pomenih. Eno takšnih ima Zmago Tančič, obsežno zbirko starih ljubljanskih razglednic, med katerimi je ena prav posebna. In to ni njegova edina zbirka. Zakaj je zbirala prtičke in ovoje bonbonov in zakaj danes varuje zbirko pesmaric starega ljudskega izročila in zbirko kovancev, pa v pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pojasni pesnica in pevka, seveda tudi zbirateljica Bogdana Herman. In gotovo le malokdo ve, da je v Portorožu imenitna zbirka vsega, kar je povezano s kultno rokersko skupino The Rolling Stones! Kaj nam torej pomeni in prinaša zbirateljstvo?
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si