Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami. Spoznali smo glasbeni mački, ki pri ustvarjanju spremljata Dejana Dimca, kitarista skupine Kingston. Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic. Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti (ponovitev).
Pomlad je letos prišla hitro, po obdobju zelo toplega vremena pa je sledila nenadna ohladitev. Kako ob takšnih vremenskih spremembah poskrbimo za vrtnine, smo govorili v rubriki Sejemo nasvete.
Pomlad je letos prišla hitro, po obdobju zelo toplega vremena pa je sledila nenadna ohladitev. Kako ob takšnih vremenskih spremembah poskrbimo za vrtnine, smo govorili v rubriki Sejemo nasvete.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale.
Tudi akvarijske, rastline so pomemben del akvarijev in dobrega počutja rib, zato z vami delimo nekaj nasvetov, da bodo bolje uspevale.
V Rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami.
V Rehabilitacijskem centru Petra, ki deluje v okviru Društva za zaščito konj in ostalih živali, smo se družili z živalmi in ljudmi s posebnimi potrebami.
Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic.
Svetujemo kako izdelati in pripraviti gnezdilnice za spomladansko gnezdenje ptic.
Najbrž je skoraj vsakdo kdaj kaj zbiral – možnosti je tako rekoč nešteto. Zbiranje znamk, filatelija, je eno najbolj razširjenih zanimanj in prek znamk se odpira spoznavanje sveta v najširšem pomenu. Je danes še zanimivo? O tem dva priznana slovenska filatelista. Tudi zbirke razglednic so okno v zgodovino v več pomenih. Eno takšnih ima Zmago Tančič, obsežno zbirko starih ljubljanskih razglednic, med katerimi je ena prav posebna. In to ni njegova edina zbirka. Zakaj je zbirala prtičke in ovoje bonbonov in zakaj danes varuje zbirko pesmaric starega ljudskega izročila in zbirko kovancev, pa v pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pojasni pesnica in pevka, seveda tudi zbirateljica Bogdana Herman. In gotovo le malokdo ve, da je v Portorožu imenitna zbirka vsega, kar je povezano s kultno rokersko skupino The Rolling Stones! Kaj nam torej pomeni in prinaša zbirateljstvo?
Najbrž je skoraj vsakdo kdaj kaj zbiral – možnosti je tako rekoč nešteto. Zbiranje znamk, filatelija, je eno najbolj razširjenih zanimanj in prek znamk se odpira spoznavanje sveta v najširšem pomenu. Je danes še zanimivo? O tem dva priznana slovenska filatelista. Tudi zbirke razglednic so okno v zgodovino v več pomenih. Eno takšnih ima Zmago Tančič, obsežno zbirko starih ljubljanskih razglednic, med katerimi je ena prav posebna. In to ni njegova edina zbirka. Zakaj je zbirala prtičke in ovoje bonbonov in zakaj danes varuje zbirko pesmaric starega ljudskega izročila in zbirko kovancev, pa v pogovoru z voditeljico Heleno Pirc pojasni pesnica in pevka, seveda tudi zbirateljica Bogdana Herman. In gotovo le malokdo ve, da je v Portorožu imenitna zbirka vsega, kar je povezano s kultno rokersko skupino The Rolling Stones! Kaj nam torej pomeni in prinaša zbirateljstvo?
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
V Mariboru so 20.marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
Vojna Združenih držav Amerike proti Iranu vznemirja tudi številne na Hrvaškem. Posebej zato, ker je te dni v Split priplula ameriška letalonosilka USS Gerald Ford, ki je sodelovala pri operacijah na Bližnjem vzhodu. Trenutne napete svetovne razmere so nekako prisilile večna tekmeca premierja Plenkovića in predsednika države Milanovića, da skupaj sedeta za mizo, kar se bo zgodilo v sredo. Srečujeta se namreč svet za nacionalno varnost in obrambo, ki se nista sestala od leta 2021. Kako pa razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo na hrvaški turizem? Pa tudi o največji aferi v hrvaškem športu, kako je iz Hrvaške smučarske zveze izginilo 30 milijonov evrov.
Vojna Združenih držav Amerike proti Iranu vznemirja tudi številne na Hrvaškem. Posebej zato, ker je te dni v Split priplula ameriška letalonosilka USS Gerald Ford, ki je sodelovala pri operacijah na Bližnjem vzhodu. Trenutne napete svetovne razmere so nekako prisilile večna tekmeca premierja Plenkovića in predsednika države Milanovića, da skupaj sedeta za mizo, kar se bo zgodilo v sredo. Srečujeta se namreč svet za nacionalno varnost in obrambo, ki se nista sestala od leta 2021. Kako pa razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo na hrvaški turizem? Pa tudi o največji aferi v hrvaškem športu, kako je iz Hrvaške smučarske zveze izginilo 30 milijonov evrov.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
Čeprav so posamezni vodotoki zaradi človekovih vplivov slabše ohranjeni, je večina slovenskih voda v dobrem ali zelo dobrem ekološkem stanju. Tega strokovnjaki ocenijo predvsem na podlagi bioloških elementov, kot so vodni nevretenčarji, alge in ribe. Gostja oddaje je Nataša Dolinar z ARSO.
Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.
Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka.
V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje.
V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje.
Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil sociolog, publicist in raziskovalec dr. Urban Vehovar. Zaposlen je bil na vseh treh Univerzah – v Mariboru, Kopru in Ljubljani –, nekaj časa je bil tudi svetovalec predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Kot sociolog se med drugim ukvarja s korupcijo v družbi in z etiko, nedavno pa je izdal knjigo, v kateri opisuje slovensko družbo. Prisluhnite pogovoru z Urbanom Vehovarjem, v katerem je spregovoril tudi o svoji izkušnji bivanja v Berlinu, kjer je med drugim delal kot varnostnik v muzeju in galeriji.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil sociolog, publicist in raziskovalec dr. Urban Vehovar. Zaposlen je bil na vseh treh Univerzah – v Mariboru, Kopru in Ljubljani –, nekaj časa je bil tudi svetovalec predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Kot sociolog se med drugim ukvarja s korupcijo v družbi in z etiko, nedavno pa je izdal knjigo, v kateri opisuje slovensko družbo. Prisluhnite pogovoru z Urbanom Vehovarjem, v katerem je spregovoril tudi o svoji izkušnji bivanja v Berlinu, kjer je med drugim delal kot varnostnik v muzeju in galeriji.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V naši radijski kuhinji obujamo okuse stare slovenske kuhinje. Tokrat pripravljamo kranjsko klobaso v rdečem vinu – preprosto, a nadvse aromatično jed. Jed izvira iz okolice Škofje Loke in Poljanske doline, kjer so nekoč pridelovali tudi kislo rdeče vino iz sorte Izabela – prav takšno, ki je tej jedi dalo njen značaj. RECEPT: Sestavine: - 2 kranjski klobasi - ½ l lahkega rdečega vina, npr. modra frankinja, modri pinot - 1 srednje velika čebula - Prežganje - Lovorov list - 2 nageljnovi žbici - 14 zrn koriandra - Grobo mlet poper Postopek: Vinu dodamo 2 kozarca vode, čebulo nasekljamo in z začimbami dodamo vinu in zavremo. Kuhamo 2-3 minute. Nato dodamo klobasi v vročo tekočino. Kuhamo ju 15 minut. Vse naj nalahno vre. Klobase zložimo na topel krožnik. Tekočino precedimo skozi sito, pripravimo malo prežganja, dodamo vinu in pustimo, da prevre. Včasih so dodali še jedilno žlico omake od pečenke. Pripravljeno omako iz vina in začimb prilijemo h kuhanim klobasam.
V naši radijski kuhinji obujamo okuse stare slovenske kuhinje. Tokrat pripravljamo kranjsko klobaso v rdečem vinu – preprosto, a nadvse aromatično jed. Jed izvira iz okolice Škofje Loke in Poljanske doline, kjer so nekoč pridelovali tudi kislo rdeče vino iz sorte Izabela – prav takšno, ki je tej jedi dalo njen značaj. RECEPT: Sestavine: - 2 kranjski klobasi - ½ l lahkega rdečega vina, npr. modra frankinja, modri pinot - 1 srednje velika čebula - Prežganje - Lovorov list - 2 nageljnovi žbici - 14 zrn koriandra - Grobo mlet poper Postopek: Vinu dodamo 2 kozarca vode, čebulo nasekljamo in z začimbami dodamo vinu in zavremo. Kuhamo 2-3 minute. Nato dodamo klobasi v vročo tekočino. Kuhamo ju 15 minut. Vse naj nalahno vre. Klobase zložimo na topel krožnik. Tekočino precedimo skozi sito, pripravimo malo prežganja, dodamo vinu in pustimo, da prevre. Včasih so dodali še jedilno žlico omake od pečenke. Pripravljeno omako iz vina in začimb prilijemo h kuhanim klobasam.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.
Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.
Otroka, ki slabo jé ali je nemiren, je preprosto motivirati. Z zaslonom, seveda. A hranjenje, uspavanje, samostojno odvajanje, umivanje in drugo negovanje, tolaženje otroka, ki je v stiski, so izjemno pomembni procesi, ob katerih otrok ob sebi potrebuje predvsem umirjeno, uglašeno odraslo osebo, in ne zaslona. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Otroka, ki slabo jé ali je nemiren, je preprosto motivirati. Z zaslonom, seveda. A hranjenje, uspavanje, samostojno odvajanje, umivanje in drugo negovanje, tolaženje otroka, ki je v stiski, so izjemno pomembni procesi, ob katerih otrok ob sebi potrebuje predvsem umirjeno, uglašeno odraslo osebo, in ne zaslona. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.
Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.
Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu.
Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu.
V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel japonski hren.
V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel japonski hren.
Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero.
Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero.
Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto.
Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto.
Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh.
Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh.
Martina Maurič Lazar je nova programska vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana, lutkarica, igralka, režiserka in pedagoginja.
Martina Maurič Lazar je nova programska vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana, lutkarica, igralka, režiserka in pedagoginja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Voda, ki priteče iz naših pip, je lahko skoraj naravno čista, tako je v Ljubljani. Marsikje pa morajo vodo najprej temeljito očistiti. Kako iz onesnažene vode nastane pitna?
Voda, ki priteče iz naših pip, je lahko skoraj naravno čista, tako je v Ljubljani. Marsikje pa morajo vodo najprej temeljito očistiti. Kako iz onesnažene vode nastane pitna?
V Ljubljani imajo prebivalci redek privilegij - njihov glavni vir je podzemna voda iz vodonosnika v Klečah, ki je naravno tako kakovostna, da je v vodarni sploh ne obdelujejo: ničesar ji ne dodajajo, ničesar ji ne odvzemajo in je niti ne filtrirajo. Kako ta voda iz narave pride do naših pip.
V Ljubljani imajo prebivalci redek privilegij - njihov glavni vir je podzemna voda iz vodonosnika v Klečah, ki je naravno tako kakovostna, da je v vodarni sploh ne obdelujejo: ničesar ji ne dodajajo, ničesar ji ne odvzemajo in je niti ne filtrirajo. Kako ta voda iz narave pride do naših pip.
Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?
Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?
V tokratni turistični oddaji smo vas popeljali na čudoviti točki naše lepe Slovenije. Najprej smo se sprehodili po novi pohodniški poti Pohorje–Kozjak Trail, ki jo je angleški BBC nedavno uvrstil med pet najbolj pričakovanih novih pohodniških poti na svetu v letu 2026. Zatem smo obiskali še Haloze; tam so predstavili projekt lokalnih akcijskih skupin iz Slovenije in Hrvaške z naslovom EnoTurizem – doživetja vin in tradicije.
V tokratni turistični oddaji smo vas popeljali na čudoviti točki naše lepe Slovenije. Najprej smo se sprehodili po novi pohodniški poti Pohorje–Kozjak Trail, ki jo je angleški BBC nedavno uvrstil med pet najbolj pričakovanih novih pohodniških poti na svetu v letu 2026. Zatem smo obiskali še Haloze; tam so predstavili projekt lokalnih akcijskih skupin iz Slovenije in Hrvaške z naslovom EnoTurizem – doživetja vin in tradicije.