Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Poglej in povej

Ob 150 letnici rojstva klasičnega filologa in Maistrovega častnika dr. Antona Dolarja

15. 5. 2025

Klasični filolog dr. Anton Dolar se je ob koncu prve svetovne vojne pridružil generalu Rudolfu Maistru in 23. novembra 1918 vodil eno od štirih bojnih skupin, ki so v Mariboru razorožile nemško - avstrijsko mestno varnostno stražo

5 min

Klasični filolog dr. Anton Dolar se je ob koncu prve svetovne vojne pridružil generalu Rudolfu Maistru in 23. novembra 1918 vodil eno od štirih bojnih skupin, ki so v Mariboru razorožile nemško - avstrijsko mestno varnostno stražo

Zbrano, zapisano, prebrano

Mišelovka, Dominik Milotić

15. 5. 2025

Predstavljamo roman MIŠELOVKA, prvenec Dominika Milotića, ki je prejel prvo nagrado na natečaju Novi Roman 2025 v organizaciji Kulturnega centra Maribor. Gre za izjemno ambiciozno delo, ki s svojo literarno širino, filozofsko poglobljenostjo in pripovedno večplastnostjo predstavlja pomemben prispevek k sodobni slovenski literaturi. Mišelovka ni klasičen roman – je hkrati zgodba in zrcalo, spomin in slutnja, dokument in mit. Avtor s kompleksno pripovedno strukturo in menjavo pripovednih glasov postopoma razkriva fragmentirano zgodbo Alfreda Stanovnika, moža, očeta, deda in iskalca resnice, ki mu skrivnostno besedilo iz očetove zapuščine začne razkrivati mrežo družinskih napak, pozabljenih bolečin in neizrečenih strahov. A njegova zgodba ni edina – roman se razpira v mnogoglasje: skozi perspektive njegove žene, vnuka in zunanjega pripovedovalca prehajamo med časovnimi plastmi, spomini in projekcijami.

7 min

Predstavljamo roman MIŠELOVKA, prvenec Dominika Milotića, ki je prejel prvo nagrado na natečaju Novi Roman 2025 v organizaciji Kulturnega centra Maribor. Gre za izjemno ambiciozno delo, ki s svojo literarno širino, filozofsko poglobljenostjo in pripovedno večplastnostjo predstavlja pomemben prispevek k sodobni slovenski literaturi. Mišelovka ni klasičen roman – je hkrati zgodba in zrcalo, spomin in slutnja, dokument in mit. Avtor s kompleksno pripovedno strukturo in menjavo pripovednih glasov postopoma razkriva fragmentirano zgodbo Alfreda Stanovnika, moža, očeta, deda in iskalca resnice, ki mu skrivnostno besedilo iz očetove zapuščine začne razkrivati mrežo družinskih napak, pozabljenih bolečin in neizrečenih strahov. A njegova zgodba ni edina – roman se razpira v mnogoglasje: skozi perspektive njegove žene, vnuka in zunanjega pripovedovalca prehajamo med časovnimi plastmi, spomini in projekcijami.

Radio Koper svetuje

Kako se znebiti ščurkov in podgan?

15. 5. 2025

Kako se znebiti škodljivih glodalcev ali insektov? Kaj lahko naredimo sami in kdaj moramo poklicati pristojno službo? Obstaja naravna preventiva pred glodalci in ščurki? Je dovolj, če se nadloge lotimo sami ali je bolje, da to storimo hkrati s sosedi? Kdo je sploh odgovoren za izvajanje deratizacije in dezinsekcije? Je to v domeni zgolj javne službe? Na ta in še druga vprašanja sta Vesni Potočar Godnič odgovarjala Gianni Dolšak in Maj Dolšak Fabris.

12 min

Kako se znebiti škodljivih glodalcev ali insektov? Kaj lahko naredimo sami in kdaj moramo poklicati pristojno službo? Obstaja naravna preventiva pred glodalci in ščurki? Je dovolj, če se nadloge lotimo sami ali je bolje, da to storimo hkrati s sosedi? Kdo je sploh odgovoren za izvajanje deratizacije in dezinsekcije? Je to v domeni zgolj javne službe? Na ta in še druga vprašanja sta Vesni Potočar Godnič odgovarjala Gianni Dolšak in Maj Dolšak Fabris.

Storž

Poletje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje

15. 5. 2025

Končuje se še eno študijsko leto na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kar pa ne pomeni, da se bosta popolnoma prekinila tudi druženje in nabiranje novega znanja. V tokratni oddaji bomo predstavili program Poletne univerze, govorili pa tudi o projektu, v katerega so se vključili že lani jeseni – Bodimo trajnostni v svojem ravnanju s tekstilom. Gostji Alenko Gabrielo Ščuka in Kajo Rožman je v studio povabila Lucija Fatur.

21 min

Končuje se še eno študijsko leto na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kar pa ne pomeni, da se bosta popolnoma prekinila tudi druženje in nabiranje novega znanja. V tokratni oddaji bomo predstavili program Poletne univerze, govorili pa tudi o projektu, v katerega so se vključili že lani jeseni – Bodimo trajnostni v svojem ravnanju s tekstilom. Gostji Alenko Gabrielo Ščuka in Kajo Rožman je v studio povabila Lucija Fatur.

Radiosfera

Jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo

15. 5. 2025

Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.

14 min

Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.

Ultrazvok

Bojan Ambrožič: Moje telo je zaradi dolgega covida v celoti okvarjeno

14. 5. 2025

Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom

14 min

Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom

Lokalni čas

Na kostelski grad odprta nova pot

15. 5. 2025

V tokratnem Lokalnem času smo se najprej odpravili do Kolpe oziroma do gradu Kostel, kjer so odprli prenovljeno pot do tega srednjeveškega arhitekturnega bisera. Nato smo obiskali občino Dobrepolje, kjer v vasi Kompolje urejajo kanalizacijski sistem, vreden več kot dva milijona evrov, ob koncu pa je na dan, ko goduje polulana Zofka, v nebo in vreme pogledal še ljubiteljski vremenar Dušan Kaplan z Runarskega.

12 min

V tokratnem Lokalnem času smo se najprej odpravili do Kolpe oziroma do gradu Kostel, kjer so odprli prenovljeno pot do tega srednjeveškega arhitekturnega bisera. Nato smo obiskali občino Dobrepolje, kjer v vasi Kompolje urejajo kanalizacijski sistem, vreden več kot dva milijona evrov, ob koncu pa je na dan, ko goduje polulana Zofka, v nebo in vreme pogledal še ljubiteljski vremenar Dušan Kaplan z Runarskega.

Kotiček za jeziček

Knjige in bukve

15. 5. 2025

Naši mladi jezikoslovci nadaljujejo etimološka raziskovanja različnih vsebinskih sklopov. Minuli teden smo zaokrožili vremenske pojave, danes pa predstavljamo jezikovno zgodovino besed, ki poimenujejo šolske potrebščine. Med temi so tudi knjige. Vemo, kako smo jih dobili? Odgovor na to ponujajo študentje FHŠ UP in Maj Matias Strle.

4 min

Naši mladi jezikoslovci nadaljujejo etimološka raziskovanja različnih vsebinskih sklopov. Minuli teden smo zaokrožili vremenske pojave, danes pa predstavljamo jezikovno zgodovino besed, ki poimenujejo šolske potrebščine. Med temi so tudi knjige. Vemo, kako smo jih dobili? Odgovor na to ponujajo študentje FHŠ UP in Maj Matias Strle.

Možgani na dlani

Družinske zgodbe: Možgani in prenos stresa med generacijami

15. 5. 2025

Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!

11 min

Tokrat o najnovejših raziskavah s področja epigenetike, prenosa stresa med generacijami in vplivu travme. Pa tudi o tem, da učinki stresa v možgane niso vklesani v kamen. Zavili pa bomo tudi v "možgansko porodnišnico"! Mojca Delač gosti raziskovalko dr. Mašo Čater, sodelavko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki nas je odpeljala v svet predkliničnih raziskav. Priporočamo v posluh!

Misija: kakovost

Profesionalni razvoj strokovnih timov

15. 5. 2025

V tej epizodi podkasta “Misija: kakovost” gostimo Liljano Plaskan, ravnateljico Vrtca Litija, ki s strastjo in predanostjo že 17 let vodi to razvejano ustanovo, pred tem pa je 20 let delovala kot vzgojiteljica. Prav preplet obeh vlog – vzgojiteljice in ravnateljice – ji omogoča celostno razumevanje potreb, izzivov in priložnosti za razvoj kakovosti v vrtcu. Tokratni pogovor bo osvetlil, kako v Vrtcu Litija zavestno skrbijo za dobro počutje zaposlenih, kar je temelj za kakovostno delo z otroki in starši. Vrtec deluje na kar devetih lokacijah, kar prinaša številne organizacijske in komunikacijske izzive, a hkrati odpira tudi prostor za ustvarjalno iskanje rešitev in inovativne pristope k povezovanju strokovnih timov. Liljana Plaskan bo predstavila številne metode in oblike dela znotraj kolektiva, ki jih vpeljujejo z namenom krepitve sodelovanja, strokovne refleksije in timskega duha. Med njimi so ledolomilci (icebreakerji), igre, video coaching, igre vlog, kolegialne hospitacije ter stalna refleksija, ki se prepleta z vsakdanjim delom. Pomemben del kulture vrtca je tudi zavedanje, da so napake dovoljene – saj pomenijo priložnost za učenje in rast. Ustvarjajo varno okolje, v katerem se zaposleni počutijo slišane, spoštovane in podprte. Poseben poudarek bo tudi na letnih pogovorih, ki jih ravnateljica vsako leto opravi z vsemi zaposlenimi. Ti niso le formalnost, temveč dragocen trenutek za osebni in strokovni stik, odsev preteklega dela ter pogled v prihodnost. Ravnateljica bo predstavila tudi različne načine dela z različnimi skupinami zaposlenih, pri čemer vedno išče ravnotežje med strokovnostjo, človečnostjo in ustvarjalnostjo. V pogovoru bomo odprli tudi vprašanje vodenja s posluhom in empatijo – kako kot vodja stopiti v čevlje sodelavcev, jih razumeti in podpreti. Dotaknili se bomo tudi ključa kakovosti v vzgoji in izobraževanju – zavedanja, da je zadovoljen, slišan in strokovno podprt delavec temelj uspešnega vrtca ali šole. Skozi primere iz prakse bomo videli, kako se kakovost gradi skozi odnose, strokovno rast in jasno vizijo. Epizoda bo navdih za vse, ki verjamete, da kakovost v vzgojo-izobraževalnih zavodih ni rezultat naključij, temveč premišljenih odločitev, skupnega dela in trajne skrbi za ljudi – tako velike kot male.

35 min

V tej epizodi podkasta “Misija: kakovost” gostimo Liljano Plaskan, ravnateljico Vrtca Litija, ki s strastjo in predanostjo že 17 let vodi to razvejano ustanovo, pred tem pa je 20 let delovala kot vzgojiteljica. Prav preplet obeh vlog – vzgojiteljice in ravnateljice – ji omogoča celostno razumevanje potreb, izzivov in priložnosti za razvoj kakovosti v vrtcu. Tokratni pogovor bo osvetlil, kako v Vrtcu Litija zavestno skrbijo za dobro počutje zaposlenih, kar je temelj za kakovostno delo z otroki in starši. Vrtec deluje na kar devetih lokacijah, kar prinaša številne organizacijske in komunikacijske izzive, a hkrati odpira tudi prostor za ustvarjalno iskanje rešitev in inovativne pristope k povezovanju strokovnih timov. Liljana Plaskan bo predstavila številne metode in oblike dela znotraj kolektiva, ki jih vpeljujejo z namenom krepitve sodelovanja, strokovne refleksije in timskega duha. Med njimi so ledolomilci (icebreakerji), igre, video coaching, igre vlog, kolegialne hospitacije ter stalna refleksija, ki se prepleta z vsakdanjim delom. Pomemben del kulture vrtca je tudi zavedanje, da so napake dovoljene – saj pomenijo priložnost za učenje in rast. Ustvarjajo varno okolje, v katerem se zaposleni počutijo slišane, spoštovane in podprte. Poseben poudarek bo tudi na letnih pogovorih, ki jih ravnateljica vsako leto opravi z vsemi zaposlenimi. Ti niso le formalnost, temveč dragocen trenutek za osebni in strokovni stik, odsev preteklega dela ter pogled v prihodnost. Ravnateljica bo predstavila tudi različne načine dela z različnimi skupinami zaposlenih, pri čemer vedno išče ravnotežje med strokovnostjo, človečnostjo in ustvarjalnostjo. V pogovoru bomo odprli tudi vprašanje vodenja s posluhom in empatijo – kako kot vodja stopiti v čevlje sodelavcev, jih razumeti in podpreti. Dotaknili se bomo tudi ključa kakovosti v vzgoji in izobraževanju – zavedanja, da je zadovoljen, slišan in strokovno podprt delavec temelj uspešnega vrtca ali šole. Skozi primere iz prakse bomo videli, kako se kakovost gradi skozi odnose, strokovno rast in jasno vizijo. Epizoda bo navdih za vse, ki verjamete, da kakovost v vzgojo-izobraževalnih zavodih ni rezultat naključij, temveč premišljenih odločitev, skupnega dela in trajne skrbi za ljudi – tako velike kot male.

Spominčice

Tudi o sadjarskem strokovnjaku, ki je v Mariboru vzgojil dve novi sorti jablane

15. 5. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Sami naši

Topli obroki za vse, plesna povezanost Balkana in Frljićev Inkubator

14. 5. 2025

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zgodbe o angažmaju, umetnosti in kritičnem mišljenju. Najprej bomo poslušali o pobudi za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke v slovenskih šolah in vrtcih – ker lakota ne sme biti sprejemljiva resničnost. Nato se bomo odpravili na plesno popotovanje z mrežo Moving Balkans, ki je v Ljubljani, Zagrebu in na Reki povezala najvidnejše sodobne plesalce regije in ponudila novo platformo sodelovanja in skupnosti. Za konec pa še gledališki režiser Oliver Frljić, ki se v Slovensko mladinsko gledališče vrača s predstavo Inkubator – z ostrim pogledom na umetnost, družbo in ideološke meje Evrope.

29 min

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zgodbe o angažmaju, umetnosti in kritičnem mišljenju. Najprej bomo poslušali o pobudi za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke v slovenskih šolah in vrtcih – ker lakota ne sme biti sprejemljiva resničnost. Nato se bomo odpravili na plesno popotovanje z mrežo Moving Balkans, ki je v Ljubljani, Zagrebu in na Reki povezala najvidnejše sodobne plesalce regije in ponudila novo platformo sodelovanja in skupnosti. Za konec pa še gledališki režiser Oliver Frljić, ki se v Slovensko mladinsko gledališče vrača s predstavo Inkubator – z ostrim pogledom na umetnost, družbo in ideološke meje Evrope.

TV klinika z Davidom Zupančičem

Antibiotiki - bodo še učinkoviti?

14. 5. 2025

V današnji TV kliniki govorimo o zdravljenju z antibiotiki, kdaj je to priporočljivo in kdaj ne, pa tudi o pasteh čezmerne ali napačne uporabe antibiotikov. Voditelj David Zupančič, dr. med., spec. infekt., v oddaji gosti prof. dr. Bojano Beović, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter doc. dr. Polono Maver Vodičar, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Farmacevt asist. dr. Matjaž Ravnikar s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pa razloži, kaj je dobro imeti v domači lekarni ob blagih znakih okužbe.

24 min

V današnji TV kliniki govorimo o zdravljenju z antibiotiki, kdaj je to priporočljivo in kdaj ne, pa tudi o pasteh čezmerne ali napačne uporabe antibiotikov. Voditelj David Zupančič, dr. med., spec. infekt., v oddaji gosti prof. dr. Bojano Beović, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter doc. dr. Polono Maver Vodičar, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Farmacevt asist. dr. Matjaž Ravnikar s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pa razloži, kaj je dobro imeti v domači lekarni ob blagih znakih okužbe.

Glasovi svetov

Japonski obred pitja čaja, ki nas uči harmonije, spoštovanja, čistosti in spokojnosti

14. 5. 2025

Okakura Kakuzo v svoji znameniti Knjigi o čaju zapiše, da so na Japonskem čaj povzdignili v nekakšno estetsko religijo - kult čaja. To je kult, ki temelji na čaščenju lepote sredi turobne stvarnosti vsakdanjega življenja. Uči nas čistosti in harmonije, skrivnosti vzajemne dobrodelnosti, romantike družbenega reda. V svojem bistvu je čaščenje nepopolnega, saj gre za blag poskus, kako doseči nekaj mogočega v tej nemogoči stvari, ki ji pravimo življenje. Pri nas, v Ljubljani, pa deluje neprofitno društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki širi znanje in razumevanje chada (poti čaja). Chado sodi med najbolj reprezentativne oblike nesnovne kulturne dediščine na Japonskem. V tokratnih Glasovih svetov jo bomo spoznali podrobneje s članom društva Žigo Novakom.

50 min

Okakura Kakuzo v svoji znameniti Knjigi o čaju zapiše, da so na Japonskem čaj povzdignili v nekakšno estetsko religijo - kult čaja. To je kult, ki temelji na čaščenju lepote sredi turobne stvarnosti vsakdanjega življenja. Uči nas čistosti in harmonije, skrivnosti vzajemne dobrodelnosti, romantike družbenega reda. V svojem bistvu je čaščenje nepopolnega, saj gre za blag poskus, kako doseči nekaj mogočega v tej nemogoči stvari, ki ji pravimo življenje. Pri nas, v Ljubljani, pa deluje neprofitno društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki širi znanje in razumevanje chada (poti čaja). Chado sodi med najbolj reprezentativne oblike nesnovne kulturne dediščine na Japonskem. V tokratnih Glasovih svetov jo bomo spoznali podrobneje s članom društva Žigo Novakom.

Frekvenca X

Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute?

14. 5. 2025

Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?

52 min

Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?

Radiosfera

Občanska znanost – za nas "laike"

14. 5. 2025

Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

10 min

Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

Pod pokrovko

Kokošja juha, domače zdravilo

13. 5. 2025

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

11 min

Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Spominčice

Ivan Cankar – vrhunski literat, ki mu ni uspel vstop v parlamentarno politiko

14. 5. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

O živalih in ljudeh

O živalih in ljudeh

13. 5. 2025

Obiskali smo vzrediteljico pasme Cavalier King Charles španjel in se v družbi pasje mladičke pogovarjali o tem, kakšna je pot do rodovniškega psa. Skrbniki in njihovi psi imajo včasih še posebno poslanstvo, zato predstavljamo vodnika Boštjana in njegovo reševalko Uno, vzpodbuja pa ju neskončno simpatičen dobermanček Freak. Opozarjamo na pomen rednih veterinarskih pregledov psov. Predstavljamo ribe, ki jih lahko naselimo v domač ribnik. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

25 min

Obiskali smo vzrediteljico pasme Cavalier King Charles španjel in se v družbi pasje mladičke pogovarjali o tem, kakšna je pot do rodovniškega psa. Skrbniki in njihovi psi imajo včasih še posebno poslanstvo, zato predstavljamo vodnika Boštjana in njegovo reševalko Uno, vzpodbuja pa ju neskončno simpatičen dobermanček Freak. Opozarjamo na pomen rednih veterinarskih pregledov psov. Predstavljamo ribe, ki jih lahko naselimo v domač ribnik. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

O živalih in ljudeh

Prebivalke domačega ribnika

13. 5. 2025

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

3 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

Pomen rednih pregledov pri veterinarju

13. 5. 2025

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

3 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

Una – posvojena reševalka

13. 5. 2025

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

7 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

O živalih in ljudeh

Pot do rodovniškega pasjega mladička

13. 5. 2025

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

7 min

Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.

Kdo smo?

Kolonstvo v Goriških brdih

13. 5. 2025

Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. V nasprotju s tlačanstvom je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

48 min

Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. V nasprotju s tlačanstvom je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

Koristnice

O obrezovanju forzicij, japonskih kutin, že odcvetelih medvejk, pa tudi spomladi cvetočih grmovnic, trajnic in metuljnikov

13. 5. 2025

V svetovalni oddaji smo tokrat govorili o obrezovanju forzicij, japonskih kutin, že odcvetelih medvejk, pa tudi spomladi cvetočih grmovnic, trajnic in metuljnikov. Nekaj besed pa tudi o negi azalej in rododendronov; med drugim smo se vprašali, zakaj je zdaj pravi čas za tako imenovani Chelsea chop.

15 min

V svetovalni oddaji smo tokrat govorili o obrezovanju forzicij, japonskih kutin, že odcvetelih medvejk, pa tudi spomladi cvetočih grmovnic, trajnic in metuljnikov. Nekaj besed pa tudi o negi azalej in rododendronov; med drugim smo se vprašali, zakaj je zdaj pravi čas za tako imenovani Chelsea chop.

Intelekta

Slovenska izkušnja italijanskih fašističnih taborišč

13. 5. 2025

Za taborišči v Gonarsu in na Rabu sicer vemo, ni pa gotovo, da tudi vemo, kaj natanko so Slovenke in Slovenci tam doživeli

53 min

Za taborišči v Gonarsu in na Rabu sicer vemo, ni pa gotovo, da tudi vemo, kaj natanko so Slovenke in Slovenci tam doživeli

Radiosfera

Države od A do Ž: Danska

13. 5. 2025

Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.

16 min

Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.

Spominčice

Mineva 80 let od izida prve številke Primorskega dnevnika

13. 5. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Pogled v znanost

Nadzor iz zraka s tehnologijo prepoznavanja obrazov

12. 5. 2025

Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024, vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).

24 min

Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024, vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).

Prvaki tedna

Tomaž Gajšt: Na vsak koncert se pripravljam vse življenje

12. 5. 2025

Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.

41 min

Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.

Klicna koda

Volkovi na evropskem nivoju poslej manj zaščiteni

12. 5. 2025

Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.

15 min

Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.

Spominčice

Kdo je bil nemški vojvoda, zaslužen za slovensko tiskano besedo?

12. 5. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Ljudje in zemlja

Ljudje in zemlja

11. 5. 2025

Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.

42 min

Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.

Spominčice

Kako se je pred 80. leti začela pisati zgodba Radia Maribor

11. 5. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

7. stran

Colombe Schneck: Diptih

10. 5. 2025

Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji.

10 min

Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji.

naPOTki

Razgled z Boča - od Blatnega jezera do Triglava

11. 5. 2025

Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.

11 min

Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.

Ljudje in zemlja

Kmetija Vesel – vesela doživetja

11. 5. 2025

Vse več kmetij svojo dejavnost usmerja v turizem. V občini Trebnje smo obiskali domačijo Vesel, kjer nudijo nočitve in izvajajo programe za družine in zaključene družbe pa tudi vrtce in šole.

8 min

Vse več kmetij svojo dejavnost usmerja v turizem. V občini Trebnje smo obiskali domačijo Vesel, kjer nudijo nočitve in izvajajo programe za družine in zaključene družbe pa tudi vrtce in šole.

Ljudje in zemlja

Zavržena hrana

11. 5. 2025

V Sloveniji smo v preteklem letu zavrgli skoraj 80 kg hrane na prebivalca. Kljub sprejeti nacionalni Strategiji za manj izgub hrane, ki pod delovnim naslovom "Spoštujmo hrano - spoštujmo planet" že nekaj let opredeljuje načine za zmanjšanje odpadne hrane, se količine zavržene hrane povečujejo.

8 min

V Sloveniji smo v preteklem letu zavrgli skoraj 80 kg hrane na prebivalca. Kljub sprejeti nacionalni Strategiji za manj izgub hrane, ki pod delovnim naslovom "Spoštujmo hrano - spoštujmo planet" že nekaj let opredeljuje načine za zmanjšanje odpadne hrane, se količine zavržene hrane povečujejo.

Ljudje in zemlja

Napoved Festivala dobrot slovenskih kmetij

11. 5. 2025

Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 36. Festival dobrote slovenskih kmetij. Preverili smo, koliko vzorcev prehranskih izdelkov so letos ocenile strokovne komisije ter kako bodo potekale zaključne prireditve. Obiskali smo tudi Petro Ješovnik v Cogetincih, ki izdeluje tradicionalne domače testenine in njihovo kakovost redno preverja na ocenjevanjih na Ptuju.

8 min

Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 36. Festival dobrote slovenskih kmetij. Preverili smo, koliko vzorcev prehranskih izdelkov so letos ocenile strokovne komisije ter kako bodo potekale zaključne prireditve. Obiskali smo tudi Petro Ješovnik v Cogetincih, ki izdeluje tradicionalne domače testenine in njihovo kakovost redno preverja na ocenjevanjih na Ptuju.

Ljudje in zemlja

Obrat Ljubljanskim mlekarn v Mariboru

11. 5. 2025

Ljubljanske mlekarne imajo enega izmed svojih obratov tudi v Mariboru. V njem se osredotočajo na proizvodnjo svežih sirov. Njihov glavni produkt je nepasirana skuta, ob tem pa izdelujejo še mocarelo in sir za žar.

6 min

Ljubljanske mlekarne imajo enega izmed svojih obratov tudi v Mariboru. V njem se osredotočajo na proizvodnjo svežih sirov. Njihov glavni produkt je nepasirana skuta, ob tem pa izdelujejo še mocarelo in sir za žar.

Ljudje in zemlja

EKO rubrika

11. 5. 2025

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.

6 min

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.

Ah, ta leta!

Enkrat premlad, drugič prestar

10. 5. 2025

V očeh nekaterih smo lahko premladi in premalo izkušeni, za druge pa prestari, da bi razumeli njihov način življenja. V tokratni oddaji bomo v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule in sociologom dr. Ottom Gerdino razkrivali, zakaj in kako lahko pretirane starostne oznake negativno vplivajo na naše življenje. Z mladimi sogovorniki bomo pokazali, da mladost ni nujno premalo izkušena, z vitalnimi in še vedno ustvarjalnimi starejšimi pa, da starost ne preveč utrujena. S številnimi predsodki se srečuje in se jim z zavidanja vredno lastno aktivnostjo že dolgo upira 90-letni Milan Pavliha, ki ga nespoštljivo vedenje do starejših, podcenjevalen ali pokroviteljski odnos do njih pošteno razjezi. Starizmom se s svojim delom v pro bono ambulanti upira tudi upokojeni kardiovaskularni kirurg Aleš Brecelj, ki s svojim medicinskim znanjem in bogatimi izkušnjami tudi po upokojitvi z veseljem redno prostovoljno pomaga pacientom brez zdravstvenega zavarovanja. Pridružil se nam bo tudi Jože Drabik Jug, človek s številnimi konjički, ki je med drugim leta 2023 zmagal tudi v kvizu Joker in pobral najvišjo denarno nagrado, predvsem pa človek, ki zna, ne glede na leta, uživati življenje in v njem vsak dan najti kak zanimiv izziv. Kot pravi, je »skuliran sam s sabo in se prepušča toku življenja«. V rubriki Ah, ta splet! bomo z Ano Pleško spoznavali številne aktivnosti socialnega podjetja Simbioza, v katerem ni nihče prestar, da bi se česa novega naučil, in nihče premlad, da bi lahko česa novega naučil starejšega. Oddajo bomo tudi tokrat končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij, v katerem se bosta pomerila Jože Drabik Jug in Ana Pleško.

47 min

V očeh nekaterih smo lahko premladi in premalo izkušeni, za druge pa prestari, da bi razumeli njihov način življenja. V tokratni oddaji bomo v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule in sociologom dr. Ottom Gerdino razkrivali, zakaj in kako lahko pretirane starostne oznake negativno vplivajo na naše življenje. Z mladimi sogovorniki bomo pokazali, da mladost ni nujno premalo izkušena, z vitalnimi in še vedno ustvarjalnimi starejšimi pa, da starost ne preveč utrujena. S številnimi predsodki se srečuje in se jim z zavidanja vredno lastno aktivnostjo že dolgo upira 90-letni Milan Pavliha, ki ga nespoštljivo vedenje do starejših, podcenjevalen ali pokroviteljski odnos do njih pošteno razjezi. Starizmom se s svojim delom v pro bono ambulanti upira tudi upokojeni kardiovaskularni kirurg Aleš Brecelj, ki s svojim medicinskim znanjem in bogatimi izkušnjami tudi po upokojitvi z veseljem redno prostovoljno pomaga pacientom brez zdravstvenega zavarovanja. Pridružil se nam bo tudi Jože Drabik Jug, človek s številnimi konjički, ki je med drugim leta 2023 zmagal tudi v kvizu Joker in pobral najvišjo denarno nagrado, predvsem pa človek, ki zna, ne glede na leta, uživati življenje in v njem vsak dan najti kak zanimiv izziv. Kot pravi, je »skuliran sam s sabo in se prepušča toku življenja«. V rubriki Ah, ta splet! bomo z Ano Pleško spoznavali številne aktivnosti socialnega podjetja Simbioza, v katerem ni nihče prestar, da bi se česa novega naučil, in nihče premlad, da bi lahko česa novega naučil starejšega. Oddajo bomo tudi tokrat končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij, v katerem se bosta pomerila Jože Drabik Jug in Ana Pleško.

Ah, ta leta!

Upokojeni kirurg Aleš Brecelj v pokoju še vedno pomaga pacientom

10. 5. 2025

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

3 min

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Ah, ta leta!

AH, TA SPET! Simbioza – prostor za učenje novega

10. 5. 2025

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

4 min

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Ah, ta leta!

Milan Pavliha kljubuje starizmom

10. 5. 2025

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

3 min

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Ah, ta leta!

Mladi o predsodkih na podlagi starosti

10. 5. 2025

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

1 min

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Ah, ta leta!

Kako občutimo starizem

10. 5. 2025

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

1 min

V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Obrazi sosednje ulice

Novinarka Večera Petra Lesjak Tušek

10. 5. 2025

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila novinarka in urednica časnika Večer, tudi nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek. Da smo jo pred mikrofon povabili prav zdaj, ni naključje, kajti v teh dneh tako Večer kot Radio Maribor praznujeta častitljivi jubilej, osemdeseti rojstni dan, pred nekaj dnevi pa smo praznovali tudi dan svobode medijev.

34 min

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila novinarka in urednica časnika Večer, tudi nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek. Da smo jo pred mikrofon povabili prav zdaj, ni naključje, kajti v teh dneh tako Večer kot Radio Maribor praznujeta častitljivi jubilej, osemdeseti rojstni dan, pred nekaj dnevi pa smo praznovali tudi dan svobode medijev.

Mali oglasi

Sobotni brezplačni mali oglasi

10. 5. 2025

Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.

11 min

Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.

Z vami v kuhinji

Domača pašteta Oskar Neuvirt

10. 5. 2025

Pašteta je namaz, ki je navadno narejen iz poljubne vrste mesa, rib ali jeter. Ponudba že pripravljenih paštet je velika, lahko pa si jih pripravimo sami in pri tem poljubno kombiniramo začimbe. Kako pa je današnji recept povezan z Oskarjem Neuvirtom, vam bo zaupala kuharica Urška.

5 min

Pašteta je namaz, ki je navadno narejen iz poljubne vrste mesa, rib ali jeter. Ponudba že pripravljenih paštet je velika, lahko pa si jih pripravimo sami in pri tem poljubno kombiniramo začimbe. Kako pa je današnji recept povezan z Oskarjem Neuvirtom, vam bo zaupala kuharica Urška.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine