Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Znotraj kraja se lahko seli posameznik ali v novo stanovanje družina, kaj pa se zgodi ob preselitvi za »boljšim kruhom«, rečeno s frazo!? Skupina raziskovalcev je pri Založbi ZRC SAZU nedavno objavila zbornik o »Slovenske selitve v socializmu«, torej od konca vojne pa do zamenjave države. Gre za nadaljevanje leta 2020 objavljene monografije zbornika »Doba velikih migracij na Slovenskem«. Seveda pa ne gre le za selitve etničnih prebivalcev, ki se prepoznavajo kot Slovenci. Na ozemlju sedanje republike je skozi stoletja živelo kar nekaj drugih, prvotno neslovensko govorečih ljudi. V obdobju druge Jugoslavije se je na primer zahodna meja dokončno oblikovala šele z Osimskimi sporazumi med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo leta 1975. Več na temo povesta raziskovalki migracij z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof.dr. Marina Lukšič Hacin, tudi urednica knjige, in izr.prof.dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Obe predavata na Univerzi v Novi Gorici. FOTO: Levo Marina Lukšič Hacin in Mirjam Milharčič Hladnik VIR: Program Ars, Goran Tenze
Znotraj kraja se lahko seli posameznik ali v novo stanovanje družina, kaj pa se zgodi ob preselitvi za »boljšim kruhom«, rečeno s frazo!? Skupina raziskovalcev je pri Založbi ZRC SAZU nedavno objavila zbornik o »Slovenske selitve v socializmu«, torej od konca vojne pa do zamenjave države. Gre za nadaljevanje leta 2020 objavljene monografije zbornika »Doba velikih migracij na Slovenskem«. Seveda pa ne gre le za selitve etničnih prebivalcev, ki se prepoznavajo kot Slovenci. Na ozemlju sedanje republike je skozi stoletja živelo kar nekaj drugih, prvotno neslovensko govorečih ljudi. V obdobju druge Jugoslavije se je na primer zahodna meja dokončno oblikovala šele z Osimskimi sporazumi med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo leta 1975. Več na temo povesta raziskovalki migracij z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof.dr. Marina Lukšič Hacin, tudi urednica knjige, in izr.prof.dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Obe predavata na Univerzi v Novi Gorici. FOTO: Levo Marina Lukšič Hacin in Mirjam Milharčič Hladnik VIR: Program Ars, Goran Tenze
Bojkot trgovinskih verig, težave s trajekti, predrage ponudbe turističnih delavcev, končana prenova ladje Galeb ... Vse to so zanimivosti, o katerih smo govorili z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčič Bernard.
Bojkot trgovinskih verig, težave s trajekti, predrage ponudbe turističnih delavcev, končana prenova ladje Galeb ... Vse to so zanimivosti, o katerih smo govorili z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčič Bernard.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo.
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nataša Kramberger je ena od prejemnic nagrade Prešernovega sklada; prejela jo je za esejistični roman Po vsej sili živ. Pisateljica, kolumnistka in kmetovalka del leta preživi v Berlinu, del leta pa na svoji biodinamični kmetiji v Jurovskem dolu v Slovenskih Goricah. Pogovor smo posneli lani spomladi, ko je v Mariboru predstavila omenjeno knjigo, za katero strokovna komisija za Prešernove nagrade pravi, da je univerzalno delo, saj avtorica v njej ne upoveduje le lastne izkušnje, ampak pripoveduje o stvarnosti zemlje in planeta.
Nataša Kramberger je ena od prejemnic nagrade Prešernovega sklada; prejela jo je za esejistični roman Po vsej sili živ. Pisateljica, kolumnistka in kmetovalka del leta preživi v Berlinu, del leta pa na svoji biodinamični kmetiji v Jurovskem dolu v Slovenskih Goricah. Pogovor smo posneli lani spomladi, ko je v Mariboru predstavila omenjeno knjigo, za katero strokovna komisija za Prešernove nagrade pravi, da je univerzalno delo, saj avtorica v njej ne upoveduje le lastne izkušnje, ampak pripoveduje o stvarnosti zemlje in planeta.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Ob Prešernovem prazniku smo tudi sobotno turistično oddajo obarvali malce kulturno. Najprej smo se ustavili v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož in preverili, kakšne vsebine letos ponujajo tam, nato smo obiskali nadžupnijo Svetega Jurija, ki pomembno prispeva k turističnemu utripu našega najstarejšega mesta ob Dravi. Naslednjih nekaj sobotnih dopoldnevov pa bomo potovali po Iraku.
Ob Prešernovem prazniku smo tudi sobotno turistično oddajo obarvali malce kulturno. Najprej smo se ustavili v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož in preverili, kakšne vsebine letos ponujajo tam, nato smo obiskali nadžupnijo Svetega Jurija, ki pomembno prispeva k turističnemu utripu našega najstarejšega mesta ob Dravi. Naslednjih nekaj sobotnih dopoldnevov pa bomo potovali po Iraku.
V radijski kuhinji smo tokrat govorili o krvavici. Zanimalo nas je, ali je krvavica samo slovenska posebnost in kako jo jedo po svetu. Naša kuharica Mojca, pa nam je zaupala tudi to, kako pravilno peči krvabico, da ne poči. Za piko na i smo dodali še podroben recept za pripravo obloženih kruhkov s krvavico.
V radijski kuhinji smo tokrat govorili o krvavici. Zanimalo nas je, ali je krvavica samo slovenska posebnost in kako jo jedo po svetu. Naša kuharica Mojca, pa nam je zaupala tudi to, kako pravilno peči krvabico, da ne poči. Za piko na i smo dodali še podroben recept za pripravo obloženih kruhkov s krvavico.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pozoren poslušalec in natančen uporabnik slovenščine bo slovnične kikse prepoznal v vseh besedilnih zvrsteh - tudi besedilih pesmi. V tokratnem praznično obarvanem Kiksu se zato prebijamo čez slovnične napake nekaterih slovenskih pesmi skupaj z gostjo Teo Kačar, lektorico in jezikovno svetovalko, ki pravi, da smo največ primerov napak odkrili zaradi neustrezne rabe rodilnika in slovničnih spolov.
Pozoren poslušalec in natančen uporabnik slovenščine bo slovnične kikse prepoznal v vseh besedilnih zvrsteh - tudi besedilih pesmi. V tokratnem praznično obarvanem Kiksu se zato prebijamo čez slovnične napake nekaterih slovenskih pesmi skupaj z gostjo Teo Kačar, lektorico in jezikovno svetovalko, ki pravi, da smo največ primerov napak odkrili zaradi neustrezne rabe rodilnika in slovničnih spolov.
Oddaja 7. stran bo tokrat bralni navdih poiskala v slovenskih, sodobnih literarnih vodah. Zbirka osmih besedil oziroma osmih zgodb z naslovom Nesojena kučma je zvrstni hibrid. V zgodbah se prepletajo leposlovje, publicistika, biologija, ekologija, otroški in mladostniški spomini, celo nekaj literarne zgodovine in ščep gastronomije je najti v njih. Avtor Marjan Žiberna si je v letu 2022 z romanom Dedič prislužil nominacijo za nagrado kresnik, kar je še dodaten obet za dobro branje.
Oddaja 7. stran bo tokrat bralni navdih poiskala v slovenskih, sodobnih literarnih vodah. Zbirka osmih besedil oziroma osmih zgodb z naslovom Nesojena kučma je zvrstni hibrid. V zgodbah se prepletajo leposlovje, publicistika, biologija, ekologija, otroški in mladostniški spomini, celo nekaj literarne zgodovine in ščep gastronomije je najti v njih. Avtor Marjan Žiberna si je v letu 2022 z romanom Dedič prislužil nominacijo za nagrado kresnik, kar je še dodaten obet za dobro branje.
V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.
V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.
Pred kratkim upokojeni ravnatelj šentjurske Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek ni polovičar. Delo jemlje resno, pa naj gre za službo ali hobi, preden se ga loti, zadevo temeljito preuči. Pred leti je navdušil s fotografsko razstavo fotografij trka kapljic, na začetku leta je z eno od svojih infrardečih fotografij na natečaju v Združenih državah Amerike osvojil drugo mesto. Nagrajeno fotografijo so objavili tudi v reviji Forbes. Ko je s somišljeniki pred četrt stoletja ustanovil Astronomsko društvo Kosci Šentjur, je bilo opazovanje zvezdnega neba pravi užitek, zdaj je zaradi svetlobnega onesnaženja in množice umetnih satelitov to početje precej oteženo. Kot ravnatelj v službi z otroki ni imel večjih težav, več sivih las so mu povzročili njihovi starši.
Pred kratkim upokojeni ravnatelj šentjurske Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek ni polovičar. Delo jemlje resno, pa naj gre za službo ali hobi, preden se ga loti, zadevo temeljito preuči. Pred leti je navdušil s fotografsko razstavo fotografij trka kapljic, na začetku leta je z eno od svojih infrardečih fotografij na natečaju v Združenih državah Amerike osvojil drugo mesto. Nagrajeno fotografijo so objavili tudi v reviji Forbes. Ko je s somišljeniki pred četrt stoletja ustanovil Astronomsko društvo Kosci Šentjur, je bilo opazovanje zvezdnega neba pravi užitek, zdaj je zaradi svetlobnega onesnaženja in množice umetnih satelitov to početje precej oteženo. Kot ravnatelj v službi z otroki ni imel večjih težav, več sivih las so mu povzročili njihovi starši.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprte
V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprte
Zaradi vedno večjega odstotka energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, kjer igrajo najpomembnejšo vlogo ravno sonce, veter, padavine, se področji meteorologije in energetike čedalje bolj prepletata in postajata soodvisni. Tudi zato meteorologi svoje znanje lahko vnovčijo na energetskem področju. Katera znanja jim pridejo še posebej prav in kako je videti delo, smo preverili pri Manci Fifnja, magistrici meteorlogije in zaposleni na Gen-i.
Zaradi vedno večjega odstotka energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, kjer igrajo najpomembnejšo vlogo ravno sonce, veter, padavine, se področji meteorologije in energetike čedalje bolj prepletata in postajata soodvisni. Tudi zato meteorologi svoje znanje lahko vnovčijo na energetskem področju. Katera znanja jim pridejo še posebej prav in kako je videti delo, smo preverili pri Manci Fifnja, magistrici meteorlogije in zaposleni na Gen-i.
V Petku brez pravila tokrat gostimo igralca in voditelja Nika Škrleca, vsestranskega ustvarjalca, pri katerem ima marsikaj, kar počne, skupni imenovalec: spomin. Zanima nas učenje poezije na pamet. To je lahko zahtevno, v osnovni in srednji šoli seveda obvezno, ampak predvsem koristno zaradi bogatenja znanja o kulturi in jeziku ter seveda za naše možgane.
V Petku brez pravila tokrat gostimo igralca in voditelja Nika Škrleca, vsestranskega ustvarjalca, pri katerem ima marsikaj, kar počne, skupni imenovalec: spomin. Zanima nas učenje poezije na pamet. To je lahko zahtevno, v osnovni in srednji šoli seveda obvezno, ampak predvsem koristno zaradi bogatenja znanja o kulturi in jeziku ter seveda za naše možgane.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Julij Zornik, oblikovalec zvoka in producent, je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za zvočni prispevek v slovenski in tuji kinematografiji. Njegovi najodmevnejši projekti, pri katerih je sodeloval, so Babičino seksualno življenje, Razredni sovražnik in Zvizdan. Vsi trije so prejeli prestižne mednarodne nagrade. Kot oblikovalec zvoka je sodeloval tudi pri celovečernem dokumentarnem filmu Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki se te dni poteguje za eno od nagrad na Filmskem festivalu Rotterdam 2025. Ta hip pa Julij Zornik sodeluje pri nastajanju sedmih slovenskih filmov.
Julij Zornik, oblikovalec zvoka in producent, je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za zvočni prispevek v slovenski in tuji kinematografiji. Njegovi najodmevnejši projekti, pri katerih je sodeloval, so Babičino seksualno življenje, Razredni sovražnik in Zvizdan. Vsi trije so prejeli prestižne mednarodne nagrade. Kot oblikovalec zvoka je sodeloval tudi pri celovečernem dokumentarnem filmu Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki se te dni poteguje za eno od nagrad na Filmskem festivalu Rotterdam 2025. Ta hip pa Julij Zornik sodeluje pri nastajanju sedmih slovenskih filmov.
Na Krasu je bilo nekoč veliko smernikov, ki so kazali pot, kje so določeni kraji in podobno. V originalni obliki se je ohranil le eden v Sežani. Sedaj so se na občini odločili, da postavijo nove. V občini Sežana so začeli z uresničevanjem Interreg projekta Geokarst, ki bo prinesel enotno označitev poti po celem geoparku Planota Kras. Gre za postavitev smernikov, kot in kjer so stali nekoč, in ki bodo sedaj na sodoben način še bolje usmerjali obiskovalce Krasa in Brkinov. Za prvega so se posebej potrudili. Pripeljali so ga kot nekoč, z volovsko vprego družine Žiberna ali po domače Žvabovih iz Merč.
Na Krasu je bilo nekoč veliko smernikov, ki so kazali pot, kje so določeni kraji in podobno. V originalni obliki se je ohranil le eden v Sežani. Sedaj so se na občini odločili, da postavijo nove. V občini Sežana so začeli z uresničevanjem Interreg projekta Geokarst, ki bo prinesel enotno označitev poti po celem geoparku Planota Kras. Gre za postavitev smernikov, kot in kjer so stali nekoč, in ki bodo sedaj na sodoben način še bolje usmerjali obiskovalce Krasa in Brkinov. Za prvega so se posebej potrudili. Pripeljali so ga kot nekoč, z volovsko vprego družine Žiberna ali po domače Žvabovih iz Merč.
Do pomladi in prvih slastno-grenkih divjih špargljev, je še kar nekaj tednov. V vrtnariji Golob-Klančič na Goriškem, so po letih poskusov in preverjanj, našli metodo za vzgojo te rastlinske divje poslastice. Nadgradili so jo skupaj z novogoriškim Kmetijskim zavodom.
Do pomladi in prvih slastno-grenkih divjih špargljev, je še kar nekaj tednov. V vrtnariji Golob-Klančič na Goriškem, so po letih poskusov in preverjanj, našli metodo za vzgojo te rastlinske divje poslastice. Nadgradili so jo skupaj z novogoriškim Kmetijskim zavodom.
V Poljubinju so obeležili pomembno obletnico. Pred več kot 150 leti se je enajst poljubinjskih kmetov združilo in ustanovilo prvo mlekarsko zadrugo. Poljubinci so visok jubilej praznovali skozi različne prireditve. Na vhodu v vas so postavili še tablo, kjer so orisali zgodovino in razvoj sirarstva na tem območju. Slednjega so predstavili tudi v obnovljeni mlekarni v Ravnem Lazu, ki jo je občina Bovec pred kratkim obnovila.
V Poljubinju so obeležili pomembno obletnico. Pred več kot 150 leti se je enajst poljubinjskih kmetov združilo in ustanovilo prvo mlekarsko zadrugo. Poljubinci so visok jubilej praznovali skozi različne prireditve. Na vhodu v vas so postavili še tablo, kjer so orisali zgodovino in razvoj sirarstva na tem območju. Slednjega so predstavili tudi v obnovljeni mlekarni v Ravnem Lazu, ki jo je občina Bovec pred kratkim obnovila.
23. novembra lani je začel veljati nov zakon o uporabi Fitofarmacevtskih sredstev. Gre predvsem za uresničevanje zelene politike Evropske unije, da bi se čim manj pesticidov uporabljalo v kmetijstvu. Kako bo to vplivalo na manjše pridelovalce zelenjave, oljčnega olja, vina? Njihova potrdila o pridobljenem znanju iz fitomedicine namreč prav kmalu ne bodo veljala več.
23. novembra lani je začel veljati nov zakon o uporabi Fitofarmacevtskih sredstev. Gre predvsem za uresničevanje zelene politike Evropske unije, da bi se čim manj pesticidov uporabljalo v kmetijstvu. Kako bo to vplivalo na manjše pridelovalce zelenjave, oljčnega olja, vina? Njihova potrdila o pridobljenem znanju iz fitomedicine namreč prav kmalu ne bodo veljala več.
V reportaži se dotikamo aktualne teme: kaj pridelovalcem hrane in pijače prinaša nova omrežnina? Da bi kaj več izvedeli o tem, smo prepotovali vso Primorsko. Najprej pa smo se ustavili na Krasu, v vasi Ravnje na kmetiji Sanabor, kjer so znani po svojih peninah. Nato smo šli do rejca krav na tolminsko in do Pivke v podjetje Pivka Delamaris.
V reportaži se dotikamo aktualne teme: kaj pridelovalcem hrane in pijače prinaša nova omrežnina? Da bi kaj več izvedeli o tem, smo prepotovali vso Primorsko. Najprej pa smo se ustavili na Krasu, v vasi Ravnje na kmetiji Sanabor, kjer so znani po svojih peninah. Nato smo šli do rejca krav na tolminsko in do Pivke v podjetje Pivka Delamaris.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?
Najbolj znana kriptovaluta je bitcoin. Od svojega nastanka leta 2009 je doživel izjemno nihanje vrednosti. Sprva je bil vreden nekaj centov, zatem se je novembra 2021 povzpel do takrat rekordnih 69.000 ameriških dolarjev, nato je njegova vrednost močno padla. Decembra lani pa je prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Ti skoki v vrednosti kažejo na špekulativno naravo kriptovalut. Danes jih obstaja že na deset tisoče, vsak dan nastane več 100 novih. Kako se kriptovalute razlikujejo od tradicionalnega denarja, kako delujejo in kakšna tehnologija je za njimi?
Kriptovalute, kot sta bitcoin in ether, temeljijo na decentraliziranih omrežjih, ki za delovanje potrebujejo ključni proces – rudarjenje. Kaj je rudarjenje kriptovalut in zakaj je ta proces tako pomemben?
Kriptovalute, kot sta bitcoin in ether, temeljijo na decentraliziranih omrežjih, ki za delovanje potrebujejo ključni proces – rudarjenje. Kaj je rudarjenje kriptovalut in zakaj je ta proces tako pomemben?
Blockchain ali po slovensko veriženje blokov je tehnologija, ki omogoča kriptovalute. Kaj pomeni ta izraz in kako ta tehnologija deluje?
Blockchain ali po slovensko veriženje blokov je tehnologija, ki omogoča kriptovalute. Kaj pomeni ta izraz in kako ta tehnologija deluje?
Pravnik, športni organizator in ustanovitelj smučarskega tekmovanja za zlato lisico na mariborskem Pohorju Dušan Senčar je bil med ustanovitelji Jugoslovanske smučarske zveze, član Mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednik mariborskega Smučarskega kluba Branik.
Pravnik, športni organizator in ustanovitelj smučarskega tekmovanja za zlato lisico na mariborskem Pohorju Dušan Senčar je bil med ustanovitelji Jugoslovanske smučarske zveze, član Mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednik mariborskega Smučarskega kluba Branik.
Je pozimi prehrana še posebej pomembna? Potrebuje telo več energije za ohranjanje toplote in krepitev imunskega sistema? Sta mraz in visokokalorična hrana povezana? Dietetičarka Melina Colsani bo v oddaji med drugim opozorila na napake pri pripravi hrane, zaradi katerih jed oropamo vitaminov in mineralov.
Je pozimi prehrana še posebej pomembna? Potrebuje telo več energije za ohranjanje toplote in krepitev imunskega sistema? Sta mraz in visokokalorična hrana povezana? Dietetičarka Melina Colsani bo v oddaji med drugim opozorila na napake pri pripravi hrane, zaradi katerih jed oropamo vitaminov in mineralov.
Tokrat predstavljamo roman Kaje Teržan z naslovom Obračun. Kaja Teržan je poznana kot nagrajena pesnica, z romanom Obračun pa se prvič podaja v prozna dela, obenem pa ohranja poetično govorico, ki spretno prepleta spominske in sanjske notranje pokrajine s tistimi realnimi, zunanjimi. Pripovedovalka se v iskanju resnice, doma, ljubezni, smisla in ne nazadnje same sebe zazre v vodno gladino, da bi videla svoj odsev, a v vodi zagleda ribo, krapa z imenom Koi. Zgodbo z dobro mero ironije poganja njun iskrivi in mestoma duhoviti dialog. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina.
Tokrat predstavljamo roman Kaje Teržan z naslovom Obračun. Kaja Teržan je poznana kot nagrajena pesnica, z romanom Obračun pa se prvič podaja v prozna dela, obenem pa ohranja poetično govorico, ki spretno prepleta spominske in sanjske notranje pokrajine s tistimi realnimi, zunanjimi. Pripovedovalka se v iskanju resnice, doma, ljubezni, smisla in ne nazadnje same sebe zazre v vodno gladino, da bi videla svoj odsev, a v vodi zagleda ribo, krapa z imenom Koi. Zgodbo z dobro mero ironije poganja njun iskrivi in mestoma duhoviti dialog. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina.
V tokratni oddaji bomo govorili o dolgoživosti. Kateri so današnji izzivi želje po zdravem staranju in dolgem življenju? Kako bi to spremenilo celotno družbo? In kaj pravzaprav pomeni za posameznika? Na Univerzi v Ljubljani razvijajo gibanje "do starosti prijazna univerza" ob pomoči različnih dejavnosti. O novih spoznanjih o dolgoživosti, različnih vidikih prihodnosti in o tem, kaj lahko storimo zdaj, se bo Lucija Fatur pogovarjala s prof. dr. Branko Javornik in prof. dr. Nives Ličen.
V tokratni oddaji bomo govorili o dolgoživosti. Kateri so današnji izzivi želje po zdravem staranju in dolgem življenju? Kako bi to spremenilo celotno družbo? In kaj pravzaprav pomeni za posameznika? Na Univerzi v Ljubljani razvijajo gibanje "do starosti prijazna univerza" ob pomoči različnih dejavnosti. O novih spoznanjih o dolgoživosti, različnih vidikih prihodnosti in o tem, kaj lahko storimo zdaj, se bo Lucija Fatur pogovarjala s prof. dr. Branko Javornik in prof. dr. Nives Ličen.
V dneh pred kulturnim praznikom ne razmišljamo le o Prešernovi nagradi, ampak tudi o drugih priznanjih in listinah, kot sta npr. nagrada Srečko Kosovel ali listina Bojana Adamiča ... Pri poimenovanjih nas marsikdaj zmede raba sklona imena. Je pravilna raba 'nagrada Srečka Kosovela' ali 'nagrada Srečko Kosovel'? Ali lastno ime, ki je del imena nagrade, sklanjamo ali ne?
V dneh pred kulturnim praznikom ne razmišljamo le o Prešernovi nagradi, ampak tudi o drugih priznanjih in listinah, kot sta npr. nagrada Srečko Kosovel ali listina Bojana Adamiča ... Pri poimenovanjih nas marsikdaj zmede raba sklona imena. Je pravilna raba 'nagrada Srečka Kosovela' ali 'nagrada Srečko Kosovel'? Ali lastno ime, ki je del imena nagrade, sklanjamo ali ne?
Kaj ima – sicer zelo hipotetičen in povsem nerealen – problem povečevanja populacije zajcev opraviti s polaganjem ploščic in kaj ima oboje skupaj opraviti s Fibonaccijevimi števili? Ta števila, poimenovana po italijanskem matematiku, ki je živel na prehodu iz 12. v 13. stoletje, definiramo kot vsoto prejšnjih dveh Fibonaccijevih števil, pri čemer moramo seveda izrecno povedati, kaj vzamemo za prvi dve števili. Še marsikaj zanimivega o Fibonaccijevih številih pa boste lahko slišali v oddaji Konstanta. Pogovarjali smo se z doktorico Vesno Iršič Chenoweth s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Kaj ima – sicer zelo hipotetičen in povsem nerealen – problem povečevanja populacije zajcev opraviti s polaganjem ploščic in kaj ima oboje skupaj opraviti s Fibonaccijevimi števili? Ta števila, poimenovana po italijanskem matematiku, ki je živel na prehodu iz 12. v 13. stoletje, definiramo kot vsoto prejšnjih dveh Fibonaccijevih števil, pri čemer moramo seveda izrecno povedati, kaj vzamemo za prvi dve števili. Še marsikaj zanimivega o Fibonaccijevih številih pa boste lahko slišali v oddaji Konstanta. Pogovarjali smo se z doktorico Vesno Iršič Chenoweth s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije Lancet
Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije Lancet
Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Medicinske fakultete. In lahko si kar mislite, da je za vsem pravi orkester možganskega delovanja!
Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Medicinske fakultete. In lahko si kar mislite, da je za vsem pravi orkester možganskega delovanja!
Na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica bo nastopilo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija. Ena najstarejših godb na svetu v tem letu zaznamuje častitljivih 360 let obstoja. Za letnico začetka idrijske godbe na pihala namreč velja leto 1665. Do nje se je po poglobljeni raziskavi dokopal zgodovinar Janko Trošt, omenjena pa je tudi v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V tem času je idrijska "plehmuska" preživela številne viharje, od finančnih kriz in vojn do notranjih trenj. Ob visokem jubileju šteje nekaj več kot 70 aktivnih članic in članov, ki so v povprečju stari 26 do 27 let. Njmlajša ima 11 let, najbolj izkušen pa 88. Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo.
Na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica bo nastopilo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija. Ena najstarejših godb na svetu v tem letu zaznamuje častitljivih 360 let obstoja. Za letnico začetka idrijske godbe na pihala namreč velja leto 1665. Do nje se je po poglobljeni raziskavi dokopal zgodovinar Janko Trošt, omenjena pa je tudi v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V tem času je idrijska "plehmuska" preživela številne viharje, od finančnih kriz in vojn do notranjih trenj. Ob visokem jubileju šteje nekaj več kot 70 aktivnih članic in članov, ki so v povprečju stari 26 do 27 let. Njmlajša ima 11 let, najbolj izkušen pa 88. Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni oddaji Sami naši vas popeljemo v svet filma, humanitarnega dela in gledališča. Spoznali boste, kako delujejo otroške vasi v Bosni in Hercegovini ter kakšno vlogo imajo SOS-starši pri pomoči otrokom brez družin. Nato bomo poslušali Vardana Tozijo, makedonskega režiserja filma M, ki prinaša pretresljivo zgodbo o odraščanju, na koncu pa se bomo posvetili predstavi Mirna Bosna sarajevskega Komornega teatra 55, ki s humorjem odpira vprašanja revščine in moralnih dilem.
V tokratni oddaji Sami naši vas popeljemo v svet filma, humanitarnega dela in gledališča. Spoznali boste, kako delujejo otroške vasi v Bosni in Hercegovini ter kakšno vlogo imajo SOS-starši pri pomoči otrokom brez družin. Nato bomo poslušali Vardana Tozijo, makedonskega režiserja filma M, ki prinaša pretresljivo zgodbo o odraščanju, na koncu pa se bomo posvetili predstavi Mirna Bosna sarajevskega Komornega teatra 55, ki s humorjem odpira vprašanja revščine in moralnih dilem.
Zanimivo je, da je bila za leto 2024 izbrana beseda genocid, za kretnjo leta pa mir. Kretnja in beseda leta torej z izjemno močnim sporočilom ponazarjata, kaj je lani zaznamovalo svet. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini se bomo poglobili v pomen letošnjega izbora besede in kretnje leta ter pojasnili tudi bistvene razlike med govorjenim in znakovnim jezikom.
Zanimivo je, da je bila za leto 2024 izbrana beseda genocid, za kretnjo leta pa mir. Kretnja in beseda leta torej z izjemno močnim sporočilom ponazarjata, kaj je lani zaznamovalo svet. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini se bomo poglobili v pomen letošnjega izbora besede in kretnje leta ter pojasnili tudi bistvene razlike med govorjenim in znakovnim jezikom.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.
Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.
Dan Hicks, avtor svetovno odmevne knjige Brutalni muzeji, se prepričano zavzema za restitucijo artefaktov, ki so jih Evropejci v 19. stoletju iz koloniziranih dežel na silo prenesli v muzeje na stari celini
Dan Hicks, avtor svetovno odmevne knjige Brutalni muzeji, se prepričano zavzema za restitucijo artefaktov, ki so jih Evropejci v 19. stoletju iz koloniziranih dežel na silo prenesli v muzeje na stari celini
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Tokrat bomo pokukali pod pokrovko častitljive starosti, saj bomo gledali v lonce starih Rimljanov. Andreja Čokl je obiskala delavnico starorimske kulinarike, ki jo je vodila arheologinja Polona Janežič, in se naučila skuhati nekaj jedi, ki so navduševale pred dvema tisočletjema.
Tokrat bomo pokukali pod pokrovko častitljive starosti, saj bomo gledali v lonce starih Rimljanov. Andreja Čokl je obiskala delavnico starorimske kulinarike, ki jo je vodila arheologinja Polona Janežič, in se naučila skuhati nekaj jedi, ki so navduševale pred dvema tisočletjema.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Družili smo se z mačjimi prebivalci mačje kavarne v Mariboru. Spoznavamo podvodni svet Indonezije. Opozarjamo na svetovni dan mokrišč. Svetujemo, kako pozimi negovati pasje tačke. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Družili smo se z mačjimi prebivalci mačje kavarne v Mariboru. Spoznavamo podvodni svet Indonezije. Opozarjamo na svetovni dan mokrišč. Svetujemo, kako pozimi negovati pasje tačke. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si