Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovor pred premiero novega celovečernega filma Dedek gre na jug
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Uživanje živalskega mesa je za večino ljudi popolnoma običajno, uživanje človeškega mesa pa vzbuja gnus in odpor. Kljub temu se v vsej zgodovini človeštva pojavlja kanibalizem. Ob koncu srednjega veka so dele človeškega telesa uporabljali v medicinskih pripravkih. V sodobnem času se kanibalizem pojavlja le v izrednih primerih, ko druge hrane ni na voljo in uživanje človeškega mesa reši življenje. Zadnja leta pa se predvsem v ZDA matere po porodu odločajo za uživanje posteljice. Verjamejo, da to prepreči poporodno depresijo, izboljša razpoloženje in dá energijo. A dokazov o blagodejnih učinkih uživanja placente ni, lahko je celo škodljivo. Uživanje človeških možganov pa utegne privesti do resne bolezni, ki povzroči smrt.
Kanibalizem je pri ljudeh tabu, vendar je v živalskem kraljestvu pogost. Čeprav se zdi za člane iste vrste kontraproduktivno, da jedo drug drugega, lahko kanibalizem v nekaterih primerih pomeni preživetje vrste.
Kanibalizem in vznemirjenje nad njim ima zelo dolgo zgodovino. Arheologi predvidevajo, da je pri človeškem predniku obstajal tisočletja. O kanibalih kot o divjakih, ki jedo človeško meso, so pisali tudi v antični Grčiji.
V preteklosti pa so različna plemena uživala ne samo posteljico, ampak tudi druge dele človeškega telesa. Uživanje človeških možganov pa lahko povzroči smrtonosno bolezen. Ljudstvo Fore s Papue Nove Gvineje je prav zaradi kanibalskih praks več desetletij zbolevalo za boleznijo, imenovano kuru.
Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.
Kdo je bil glasbeni narodopisec in zborovodja Luka Kramolc, čigar okrogle obletnice rojstva se v letošnjem oktobru spominjamo? Njegovo delo je znano, manj znano pa je, da je ob koncu petdesetih let ustvaril svojevrstno od Mariboru, ki jo je izvajal ansambel Pohorski fantje …
Knjiga prinaša devet kratkih zgodb, za katere avtor pravi, da jih je že dolgo nosil v sebi. Lepe, nekatere pretresljive, celo tragične zgodbe o otrocih v raznih vojnah in o njihovem trpljenju. Zgodbe so mozaik prvoosebnih pripovedi, ki jih pripoveduje avtor, vsevedni pripovedovalec. Kljub zahtevni tematiki, ki bralca spravi do solz, knjiga ni v celoti črna ali pesimistična, ampak ostaja človeška, navsezadnje govori o rojstvu, božiču, toplem zatočišču družine, pomenu matere, očeta …
Edvarda Kladnika v ljubljanski četrtni skupnosti Šentvid poznajo vsi. Še ko je bil zaposlen, ga je zanimalo toliko stvari, da nikoli ni prav veliko počival. Odkar je upokojen, pa se je posvetil svojim konjičkom. Izhaja namreč iz glasbene družine iz okolice Šoštanja in čeprav ni nikoli hodil v glasbeno šolo, ljubiteljsko zaigra skoraj na kateri koli instrument. V svoji prostorni in urejeni kleti hrani okoli 150 citer. Ni le zbiratelj, pač pa tudi restavrator, profesionalno pa je bil inovator. Pot do rešitev tehničnih problemov je zanj skoraj tako preprosta in premočrtna, kot je bila pot od doma v ljubljanski Litostroj. Po njegovi kleti se je z njim sprehodila Cirila Štuber.
Puberteta je obdobje hormonskih in socialnih sprememb, ko iz deklice nastaja ženska in iz dečka mož. Je pa to tudi čas, ko se poruši dinamika v družini, se pri starših odstrejo najrazličnejši strahovi in negotovosti. Zakaj se pubertete bojimo, kako smo ji lahko kos, kako lahko ohranimo družinsko ravnovesje, kako doseči kompromis med razumevanjem najstnika in postavljanju mej? To je le nekaj vprašanj na katera bo odgovorila Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani. K posluašnju vabi Mateja Brežan.
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Na radiu imamo radi zvok. In tudi možgani ga imajo. Še več. Prof. dr. Gerhard Anderson pravi, da so izmojstreni za govor in komunikacijo. Ko pa se možgani starajo, ne zmorejo več tako smelo in uspešno zaznavati zvočne okolice. Številnim ponagajajo zvonenje v ušesih in neprijetne zvočne motnje, ki jim rečemo tinitus. O njih se je Mojca Delač pogovarjala z mednarodno uveljavljenim kliničnim psihologom iz Švedske, ki se je za Možgane na dlani z veseljem poglobil v svet raziskovanja.
Na Prvem smo prekrižarili območje, ki ga pokriva naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. Najprej smo se pomudili v Kočevju, kjer se začenja 10. Festival lesa, nato smo obiskali Dobrepolje, kjer otroci vrtca uživajo pri delu na lastnem vrtičku, hkrati pa tam urejajo še enega za vse generacije, ob koncu pa smo napovedali še jutrišnje odprtje prenovljenega Doma na Slivnici.
Odbita do bita odgovarja na nezaželene klice. Smo lahko žrtev prevare, če se na neznano številko samo oglasimo? Kako se znebiti prodajnih klicev in kakšne pravice imamo po zakonu o varstvu podatkov? Zakaj uporabniki aplikacije Viber pogosteje poročajo o nezaželenih klicih?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji Sami naši se pogovarjamo o nagradi Milan Mladenović, ki jo je letos prejela mlada makedonska kantavtorica Dina Jashari za skladbo Doma. Govorili bomo tudi o slovenski jamarski odpravi v Črno goro ter Bosno in Hercegovino. Oddajo pa začenjamo z zgodbo o dogodku, ki pretresa medije v regiji. Srbski tabloid Informer je prejšnji teden predvajal pogovor s serijskim posiljevalcem, ki je pravkar prišel na svobodo po odsluženi 15-letni kazni za posilstvo. Po tem je sledil spontani protest pred stavbo Informerja, intervju pa so obsodile ženske in ženska združenja. Protest se je nadaljeval tudi to soboto. O temi smo se pogovarjali s Sanjo Pavlović iz Avtonomnega ženskega centra iz Beograda ter z Majo Sever iz Evropske federacije novinarjev.
So desničarski voditelji, ki na različnih koncih sveta danes zasledujejo avtoritarne politike, res fašisti, kakor jim očitajo na levici, ali pa se njihova ideologija vendar pomembno loči od tiste iz 30. let 20. stoletja?
Nem tudom, mi jut eszükbe arról, ha azt mondom Észt Köztársaság. Talán az, hogy észak európai állam, amely 1991-ben nyerte el függetlenségét. Talán az is eszükbe jut, hogy a Balti-tenger keleti partján található, és hogy fővárosa Tallin. Minden bizonnyal azt is tudják, hogy a hivatalos nyelve az észt, amely az uráli nyelvcsaládba tartozó nyelv. Innentől pedig már átadom a szót dr. Gaál Péternek, aki a Maribori Egyetem Bölcsészettudományi Karának lektora, és aki a magyar-észt nyelvrokonságról mond bevezetőt, majd pedig Kristiina Lutsar észt nyelvésszel beszélget.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V terminu tokratne torkove večerne oddaje POGLOBLJENO smo znova pripravili posnetek okrogle mize z naslovom vrednote na prepihu, ki smo jo pred časom pripravili v Kulturnem centru Gaberi na Zrkovski v Mariboru. Osrednja gosta večera sta bila: danes 77-letni umetnostni zgodovinar iz Ljubljane dr.Damjan Prelovšek in 28-letna mirovnica, diplomantka mednarodnih odnosov Kaja Primorac iz Limbuša pri Mariboru (na fotki). V živahno debato o vrednostnih vzorcih v nas in med nami so se vključevali tudi nekateri obiskovalci srečanja – pravnik dr.Zlatko Dežman, dr.logoterapije Sebastjan Kristovič, sociologinja Suzana Pirtovšek, državnozborski poslanec Franci Breznik, Danilo Burnač in še kdo. Umetnik – kipar Andrej Gaberi se podpisuje kot realizator oddaje, vodil pa jo je Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Zoran Perko, Tomaž Pirš in Goran Glavičič.
Dvonadstropni most na reki Tounjčici je impresiven spomenik, edinstven v Evropi, in velja za enega vrhuncev gradnje mostov na Hrvaškem v preteklosti. Leta 1892 je Avstro-Ogrska Gradež razglasila za cesarsko zdravilišče in letovišče. Od takrat je ta obmorski kraj med Trstom in Benetkami znan po termah, priljubljen cilj turistov iz Avstrije in Bavarske. Reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid je vulkanski pojav – mofeta. Slovenija resda nima pravega vulkana, vendar pa mofete vendarle pričajo o nekdanjem ognjeniškem delovanju. Na zahodu Madžarske, blizu kraja Héviz, stoji vasica Zalaköveskút, v kateri živi le trideset ljudi. Kar šestkrat več od prebivalcev vasi, pa je bivolov. Ob vasici namreč stoji bivolja biofarma, ki deluje tudi kot rezervat.
Mlekarna Planika je v teh dneh prešla pod novo vodstvo. Dolgoletna direktorica Anka Miklavič Lipušček odhaja v pokoj, mlekarno bo poslej vodil Miran Božič, ki je bil doslej vodja komercialne službe. Mlekarna, ki je v svoji več kot polstoletni zgodovini doživela številne vzpone in padce, je v zadnjih letih - tako kot številni v agroživilski industriji - pred izzivi.
Žrtve čarovniških procesov na ozemlju današnje Slovenije niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili s krutim mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Čeprav je razsvetljena cesarica Marija Terezija dokončno prepovedala čarovniške procese v Habsburški monarhiji, pa je duh ostal. Gost oddaje, ki je bila posneta leta 2019, je zgodovinar prof. dr. Matevž Košir, ki je preučeval čarovniške procese na Slovenskem. Teh je bilo največ na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem.
Družba 2 TDK bo agrarni skupnosti Rožar postavila velik oljčnik. Gre za kompenzacijo zaradi uporabe zemljišč za odlaganje izkopanega materiala pri kopanju predorov. Oljčnik bo velik 2 hektarja.
Divji prašiči so kmetom v Brkinih znova povzročili veliko škodo. Čeprav je odvzem neomejen, se situcija še ni umirila. Uničene travnike bodo čez zimo pustili in jih sanirali šele spomladi. Letos je v silaži po prvem odkosu veliko zemlje, saj se travniki niso opomogli, zato ima ta škoda dolgoročne posledice.
V samem središču Prage so odprli primorsko osmico. Kot vemo, so osmice zaščitni znak Primorcev na tej in on strani italijanske meje. In prav dva prijatelja, eden iz Izole, drugi iz Trsta, sta poskusila s ponudbo primorskih dobrot v samem središču glavnega češkega mesta.
Razmere na energetskem trgu so trenutno zelo negotove. Zato smo ob začetku ogrevalne sezone govorili o varčevanju z energijo. Katera zlata pravila in praktične ukrepe je treba upoštevati in kako pomembno vlogo ima učinkovita raba energije, je razložil svetovalec iz Energetsko podnebne agencije za Podravje, Marko Rojs.
V rubriki Sejemo nasvete strokovnjaki s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor delijo aktualne nasvete vrtičkarjem in kmetovalcem (poljedelcem, sadjarjem, vinogradnikom, vinarjem …).
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V družinskem podjetju Koželj, kjer pridelujejo zelišča v izdelke, gradijo svoj uspeh skozi prepletanje narave, ohranjanja dolgoletne tradicije ter ljubezni do znanosti in inovacij.
Z nakupom zapestnice Treecelet omogočate sajenje dreves na devetih lokacijah po svetu. Njihov cilj je posaditi milijon dreves in hkrati ozaveščati o pomembnosti narave in prijaznega podjetništva.
Družinsko podjetje Koželj iz Doba pri Domžalah se ponaša z več kot 60-letno tradicijo predelave zdravilnih zelišč v izdelke; njihov prvi izdelek je bil kot zdravilo registriran leta 1958 v Beogradu. Butično podjetje s tremi redno zaposlenimi, katerega vodenje prevzema že tretja generacija, danes pod zaščitenimi blagovnimi znamkami ponuja več kot 20 različnih izdelkov; vsi so plod dolgoletnih lastnih raziskav in razvoja. V proizvodnji uporabljajo pretežno naravne surovine; sivko, iz katere pridobivajo eterično olje, gojijo v svojem nasadu na slovenski obali. Večino izdelkov prodajo v lekarnah in zeliščnih trgovinah, tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Njihove kreme in mazila med drugim uporabljajo v različnih porodnišnicah in bolnišnicah, v domovih za ostarele, pa fizioterapevti, slovenski vrhunski športniki in veterinarji.
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča uravnavanje delovanja terapevtskih celic preko telesu lastnih ali vnesenih majhnih molekul. Tak sistem omogoča nadzor s strani zdravnika in prekinitev morebitnega pretiranega odziva ali avtonomno odzivanje terapevtskih celic na stanje v telesu. Za uravnavanje delovanja celičnih zdravil so raziskovalci doslej uporabljali predvsem bakterijske ali rastlinske proteine, ki pa lahko sprožijo neželen imunski odziv. SKupina raziskovalcev Kemijskega inštituta pod vodstvom prof.dr. Romana Jerale je ponudila inovativno rešitev tega izziva z uporabo sintezne biologije. Pripravili so novo tehnologijo za kemijski nadzor celičnih procesov, ki je zasnovana na človeku lastnih proteinih, ki so sposobni vezave majhnih molekul, predvsem klinično preizkušenih ali telesu lastnih molekul, kot so npr. hormoni. Tehnologija, ki so jo poimenovali INSPIRE, predstavlja pomembno novo orodje na področju biotehnologije in biomedicine, predvsem za nadzor celičnih in genskih terapij, kar so uspešno demonstrirali na zaznavanju dviga koncentracije hormona kortizola in zmanjšanja njegovega delovanja s povratno zanko. Izsledke so objavili v članku z naslovom Chemically inducible split protein regulators for mammalian cells v vplivni reviji Nature Chemical Biology (objava 26.IX). Jeralov doktorski študent mag. Erik Rihtar je v pogovoru skupaj z mentorjem povzel njihov osrednji inovativni prispevek, rabo izključno človeških beljakovin pri vplivanju na terapevtsko celico. Poglavitni del raziskave je z njim opravila dr. Tina Lebar, ki je na post-docu v ZDA, nezanemarljivi del pa so prispevali še, inštitutski kolega dr. Duško Lainšček, in mag. Katarina Kores, dr. Samo Lešnik ter dr. Urban Bren z Univerze v Mariboru. FOTO: Z leve, Erik Rihtar in Roman Jerala v avli radijske hiše VIR: Program Ars
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Danes začenjamo z novo jutranjo oddajo, ki jo namenjamo zdravi prehrani. Slednja tvori enega izmed temeljnih stebrov zdravega načina življenja, v družbi pa obstajajo številni miti o prehrani, ki jih bomo v prihajajočih ponedeljkovih oddajah postavili na znanstveno sito. Oddajo je pripravil Blaž Maljevac.
V aktualni temi bomo govorili o izzivih, pred katerimi so primorska živilska podjetja. Z dolgoletno direktorico enega od teh smo posneli daljši intervju. Obiskali smo Oljkarstvo Ronki v Prvačini, izvedeli boste, kaj bo raslo na deponiji gradbenega materiala pod Črnim Kalom. Skočili smo v zamejstvo, kjer obirajo jabolka. Najprej pa bo na vrsti zgodba, ki druži Slovence tako v zamejstvu, kot na Primorskem. To so osmice. In le zakaj potem kažemo posnetke češkega glavnega mesta? Zato, ker se je zgodba osmic začela širiti po Evropi, bi lahko rekli ob dogajanju, ki se je odvilo v enem najlepših glavnih mest v Evropi.
Knjižni navdih bomo danes poiskali na korejskem polotoku. Južnokorejska pisateljica Han Kang se podpisuje pod roman Vegetarijanka, ki je šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. 7. stran in Bojan Leskovec.
Bukovniško jezero leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le prekmurski ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj nas je čakalo tam, tudi to, da je jezero trebutno prazno! A na srečo okolica jezera ponuja številne druge možnosti za preživljanje časa v lepi naravi, jezero pa bo spet polno prihodnje leto, upajo ribiči.
JESENSKA VISOKA GREDA Irenina visoka greda je posajena tako, da višje rastline senčijo nižje. Pridelek je paradižnikov, jajčevcev in fižola, ki ga je nabrala za zadnjo letošnjo domačo obaro, je bil zato dober. Gredo je nekoliko obnovila, preden je vanjo posadila radiče. ZASADITEV V ZLATOLIČJU Nadaljujemo preurejanje in osvežitev okrasnega nasada v Zlatoličju. Z utrjene brežine je Sebastjan Lipar izkopal nekaj rastlin. Presadil jih bo na drug, bolj senčen prostor, ki ga bodo poživile tudi novo izbrane trajnice. PEKOČNOST ČILIJEV Izmed 40 sort čilijev, ki jih vzgajajo Legnarjevi, predstavljamo Žigov izbor najlepših in najbolj pekočih plodov. Žigo spremljamo ga od spomladi, ko je začel vzgajati 1500 sadik, ki že od avgusta, pa še zdaj, dozorevajo. BUČE: TEŽKE, LEPE IN DOLGE V Mozirskem gaju se na ogled še 'šopirijo' posebne buče. Vse res velike, pa težke, dolge ali preprosto – najlepše. Njihove sorodnice – lubenice, težke tudi kot povprečna odrasla ženska (64 kg), so lastniki že odpeljali domov. Po semena buč velikank, ki so tekmovale na 12. državnem tekmovanju, pa pridejo čez kak teden...
Gluhi in naglušni športniki so od nastanka samostojne Slovenije osvojili 17 olimpijskih medalj, 9 medalj na svetovnih in 26 medalj na evropskih prvenstvih. Sabina Hmelina in Samo Petrač ter ekipa gluhih košarkarjev so tudi prvi dobitniki kolajn za samostojno Slovenijo. Čeprav je Zakon za šport izboljšal položaj športnikov invalidov, največji uspehi gluhih športnikov ostajajo prezrti. Več srčnih zgodb gluhih športnikov, ki so prepletene v odličnem dokumentarnem filmu Preslišani uspehi, predstavlja tokratna oddaja Prisluhnimo tišini. Oglejte si jo v soboto, 1. 10., ob predvidoma 14.50, na Prvem programu Televizije Slovenija.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V oddaji Obrazi sosednje ulice smo se pogovarjali z Mojco Kasjak, plesalko, koreografinjo in pedagoginjo, ki je v Mariboru veliko prispevala k profesionalizaciji sodobnega plesa. Po izobrazbi je profesorica geografije in sociologije, njena prva pogumnejša odločitev pa je bil odhod na izobraževanje v Londonu. Šele ob mednarodnih sodelovanjih je spoznavala neenakovreden položaj mariborskih plesalcev, že kot deklica pa je vedela, da želi biti plesalka. Ne baletka, ki je ujeta v neko formo, temveč plesalka sodobnega, ustvarjalnega plesa, ki lahko izhaja iz lastnega izraza. To znanje in metodo poskuša prenašati na druge, v zadnjem času pa se intenzivno ukvarja s plesom kot terapijo.
Z Natašo Kuhar in njenimi gosti se v odličnih pogovorih podajte na prav vsak konec našega malega planeta.
V naslednjih minutah bomo na Prvem seštevali, odštevali, merili in kar je še podobnih matematičnih operacij. Ne, nismo uvedli nove rubrike, bomo pa v tokratnem Kiksu združili matematiko in slovenščino. Pozorni bomo predvsem na presledke med števili in znaki, izvedeli, kako pravilno zapisati decimalna števila in račune. Andreja Gradišar je zato pred mikrofon Prvega povabila doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Valentina Golob je pediatrinja, ki je skupaj s še 4. strokovnjakinjami različnih profilov v Dokležovju blizu Murske Sobote ustanovila razvojni center, v katerem imajo vsi otroci možnosti krepiti svoje danosti. Potem ko je vodila razvojno ambulanto s centrom za zgodnjo obravnavo v murskosoboški bolnišnici, je spomladi stopila na novo pot, na kateri želijo v centru Papilio zlasti s preventivnimi dejavnostmi podpreti področja, kjer se v javnem zdravstvu in šolstvu porajajo vrzeli, ki pa jih tako otroci kot njihovi starši sami ne zmorejo zapolniti. Sodobni način življenja otroke vse prevečkrat prikrajša za primarno pridobivanje izkušenj, starši pa od njih pričakujejo več, kot zmorejo oziroma s svojimi pričakovanji prehitevajo običajni razvoj otroka. Na vse to je pred prihajajočim Tednom otroka v pogovoru s tokratno Lokalno junakinjo, pediatrinjo Valentino Golob, opozorila naša pomurska dopisnica Lidija Kosi.
