Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - v Murski Soboti dijak z nožem napadel dijakinjo in jo poškodoval - zaradi nizkih temperatur nevarnost poledice in žleda - Javni holding Maribor letos v obnovo avtobusnega parka in cest
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - v Murski Soboti dijak z nožem napadel dijakinjo in jo poškodoval - zaradi nizkih temperatur nevarnost poledice in žleda - Javni holding Maribor letos v obnovo avtobusnega parka in cest
Spodnja Drava se začne v Mariboru, na Lentu. Nekoč je bila njegova žila, ki je nosila trgovce, splave in spomine; danes je duša mesta, kjer se srečujejo mostovi, zgodovina in ritem vsakdanjika. Ob Lentu so se nekoč vrstile ladje in splavarji, tu se je gradila mariborska identiteta – ob reki. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Spodnja Drava je biotsko zelo raznovrstna. Njene naravne vire človek izkorišča, a jih mora hkrati varovati. Naravna območja, kot so na primer zavarovani parki, so varovalo pred izgubo dragocenih habitatov.
Spodnja Drava se začne v Mariboru, na Lentu. Nekoč je bila njegova žila, ki je nosila trgovce, splave in spomine; danes je duša mesta, kjer se srečujejo mostovi, zgodovina in ritem vsakdanjika. Ob Lentu so se nekoč vrstile ladje in splavarji, tu se je gradila mariborska identiteta – ob reki. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Spodnja Drava je biotsko zelo raznovrstna. Njene naravne vire človek izkorišča, a jih mora hkrati varovati. Naravna območja, kot so na primer zavarovani parki, so varovalo pred izgubo dragocenih habitatov.
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
V zadnjem letu se je spremenilo res marsikaj in tako lahko tudi vesolje in vse dogajanje v bližnjih in bolj oddaljenih orbitah nenadoma opazujemo skozi precej drugačna očala.
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo.
V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo.
Jutri bo minilo 90 let od rojstva skladatelja, dirigenta in učitelja Toneta Neuvirta. Kot desetletni fant se je pridružil godbi, ki jo je vodil njegov oče in kasneje sam prevzel vodenje. Predstavili smo njegovo glasbeno pot in vas povabili na jutrišnji spominski koncert.
Jutri bo minilo 90 let od rojstva skladatelja, dirigenta in učitelja Toneta Neuvirta. Kot desetletni fant se je pridružil godbi, ki jo je vodil njegov oče in kasneje sam prevzel vodenje. Predstavili smo njegovo glasbeno pot in vas povabili na jutrišnji spominski koncert.
Tokrat predstavljamo poljudnoznanstveno delo enega vidnejših slovenskih kardiologov Franja H. Najija, z naslovom SRCE V KLETKI. Gre za prvo tako knjigo v Sloveniji, ki se natančno loti vsega tistega, kar pogosto zanima ljudi, obolele na srcu, a jim je to težko dostopno z relevantnimi informacijami, ker nimajo zanesljivega, znanstvenega, a človeškega vira, ki bi mu zaupali. Srce v kletki je knjiga v dveh delih; v prvem se seznanimo z zgodovinskimi podobami in razumevanji srca ter z njegovo zgradbo in zakonitostmi njegovega delovanja, ki jih pozna sodobna znanost. V drugem delu pa se doktor Naji brez zadržkov z bralcem pogovarja o boleznih srca in ožilja in z uporabo primerov fiktivnih pacientk in pacientov pomaga, da vsako bolezen razume po medicinski in tudi po človeški, čustveni plati. Srce v kletki tako ni samo učbenik, ki nas pouči o medicinskih vidikih tega vitalnega organa, ampak je tudi knjiga, ki nas sočutno spodbuja, naj poskrbimo zase in naj se potrudimo razumeti bližnje, ki se spopadajo s temi boleznimi; prizadeva si, da bi v globino razumeli, kaj se jim pravzaprav dogaja.
Tokrat predstavljamo poljudnoznanstveno delo enega vidnejših slovenskih kardiologov Franja H. Najija, z naslovom SRCE V KLETKI. Gre za prvo tako knjigo v Sloveniji, ki se natančno loti vsega tistega, kar pogosto zanima ljudi, obolele na srcu, a jim je to težko dostopno z relevantnimi informacijami, ker nimajo zanesljivega, znanstvenega, a človeškega vira, ki bi mu zaupali. Srce v kletki je knjiga v dveh delih; v prvem se seznanimo z zgodovinskimi podobami in razumevanji srca ter z njegovo zgradbo in zakonitostmi njegovega delovanja, ki jih pozna sodobna znanost. V drugem delu pa se doktor Naji brez zadržkov z bralcem pogovarja o boleznih srca in ožilja in z uporabo primerov fiktivnih pacientk in pacientov pomaga, da vsako bolezen razume po medicinski in tudi po človeški, čustveni plati. Srce v kletki tako ni samo učbenik, ki nas pouči o medicinskih vidikih tega vitalnega organa, ampak je tudi knjiga, ki nas sočutno spodbuja, naj poskrbimo zase in naj se potrudimo razumeti bližnje, ki se spopadajo s temi boleznimi; prizadeva si, da bi v globino razumeli, kaj se jim pravzaprav dogaja.
Potok Črna. V samo osem kilometrov dolg vodotok je vtkana cela zgodba doline. Izvira visoko, skrit pod vasjo Podlom, na skoraj 900 metrih nadmorske višine. Tam, kjer voda privre izpod korenin in kamna, v temni gozdni globini. Njegova pot ni dolga – a je razgibana. Pod izvirom se spusti skozi Krivčevo, kjer vanj priteče potok Volovljek. Pot nadaljuje mimo stare žage, skozi vasi Potok v Črni in Črna pri Kamniku, vse do Stahovice, kjer se izlije v Kamniško bistrico. Dolina, po kateri teče, je obrnjena proti vzhodu. Slovi po temnih kamninah – skrilavcih – po katerih je potok najverjetneje dobil ime. V teh plasteh so v 18. stoletju kopali glino – kaolin. Danes ostajajo le še brazde v zemlji. Nem spomin na čas, ko je industrija segla v najtišje predele narave.
Potok Črna. V samo osem kilometrov dolg vodotok je vtkana cela zgodba doline. Izvira visoko, skrit pod vasjo Podlom, na skoraj 900 metrih nadmorske višine. Tam, kjer voda privre izpod korenin in kamna, v temni gozdni globini. Njegova pot ni dolga – a je razgibana. Pod izvirom se spusti skozi Krivčevo, kjer vanj priteče potok Volovljek. Pot nadaljuje mimo stare žage, skozi vasi Potok v Črni in Črna pri Kamniku, vse do Stahovice, kjer se izlije v Kamniško bistrico. Dolina, po kateri teče, je obrnjena proti vzhodu. Slovi po temnih kamninah – skrilavcih – po katerih je potok najverjetneje dobil ime. V teh plasteh so v 18. stoletju kopali glino – kaolin. Danes ostajajo le še brazde v zemlji. Nem spomin na čas, ko je industrija segla v najtišje predele narave.
Bolečine v križu predstavljajo enega najpogostejših vzrokov za omejeno delovno sposobnost in zmanjšano kakovost življenja v odrasli populaciji. Prognoza bolečin v križu je v večini primerov ugodna, če je zdravljenja pravočasno in ustrezno. O tem, kako si pomagati v primeru bolečin v križu, je pojasnil ortopedski kirurg iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Anže Mihelič.
Bolečine v križu predstavljajo enega najpogostejših vzrokov za omejeno delovno sposobnost in zmanjšano kakovost življenja v odrasli populaciji. Prognoza bolečin v križu je v večini primerov ugodna, če je zdravljenja pravočasno in ustrezno. O tem, kako si pomagati v primeru bolečin v križu, je pojasnil ortopedski kirurg iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Anže Mihelič.
Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je Gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.
Borilne veščine so tako rekoč vse življenje njegova ljubezen. Gospod Alojz Miklavčič, borec v različnih zvrsteh borilnih veščin, je bil tudi nemški državni prvak in dosegal mednarodne uspehe. V Slovenijo je pripeljal borilno veščino Pon-Do-Kwan, ustanovil klub in tako vzgojil vrsto svetovnih in evropskih kikboksarjev. Njegovo znanje je bogato, podlaga za vse pa je velika ljubezen do tega športa. V zadnjih dneh lanskega leta je Gospoda Alojza Miklavčiča pred mikrofon povabila Lucija Fatur.
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.
Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
Tudi naši mladi jezikoslovci vam bodo v novem letu najprej zaželeli vse dobro, v prvi letošnji rubriki pa ugotavljali, da v teh nepredvidljivih časih večkrat slišimo koga reči :"Leha krompirja bi vsakomur prav prišla." Ali veste, kaj je leha? Prisluhnite in izvedeli boste!
Tudi naši mladi jezikoslovci vam bodo v novem letu najprej zaželeli vse dobro, v prvi letošnji rubriki pa ugotavljali, da v teh nepredvidljivih časih večkrat slišimo koga reči :"Leha krompirja bi vsakomur prav prišla." Ali veste, kaj je leha? Prisluhnite in izvedeli boste!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
Vsako leto se v Sloveniji rodi več kot deset otrok z redkimi boleznimi, ki sprva niso očitne. Presejalni program za novorojence jih pomaga odkriti, še preden povzročijo hude posledice. Kako lahko zgodnja diagnoza spremeni otrokovo življenje? Dve mami pripovedujeta zgodbi o napornem zdravljenju njunih otrok in napredku medicine.
V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.
V oddaji Sami naši bomo govorili o pravoslavnem božiču, ki ga verniki praznujejo 7. januarja, in o tem, zakaj se in kako se ta praznik razlikuje od božiča 25. decembra. Odpravili se bomo tudi v Beograd, kjer se je letošnji festival BITEF / oziroma neBITEF znašel v središču razprav in nasprotujočih si mnenj, ki odpirajo vprašanja umetniške svobode, kulturne politike in pomena tega festivala za evropski gledališki prostor. V zadnjem delu oddaje pa bomo slišali pesnika Frana Bilića, avtorja številnih dalmatinskih in klapskih besedil.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt.
Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt.
Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope. Do konca meseca vam 12 izbranih gostiln in turistična kmetija ponujajo posebej oblikovane menije, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin in pripravi hišnih specialitet, več pa izveste na spletnih straneh Razvojne agencije Sora. V tokratni oddaji Pod pokrovko ostajamo na območju Škofje Loke, predstavili pa vam bomo loške kruhke. Gre za medeno pecivo, ki se ga odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele. Te seveda lahko kupite, mi pa smo pred mikrofon povabili rezbarko, ki jih izdeluje sama …
Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope. Do konca meseca vam 12 izbranih gostiln in turistična kmetija ponujajo posebej oblikovane menije, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin in pripravi hišnih specialitet, več pa izveste na spletnih straneh Razvojne agencije Sora. V tokratni oddaji Pod pokrovko ostajamo na območju Škofje Loke, predstavili pa vam bomo loške kruhke. Gre za medeno pecivo, ki se ga odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele. Te seveda lahko kupite, mi pa smo pred mikrofon povabili rezbarko, ki jih izdeluje sama …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prvo druženju z živalmi in ljudmi v letu 2026 posvečamo medvedom. V liški vasi Kuterevo na Hrvaškem deluje Zavetišče za mlade medvede. Če zanje še kot mladiče ne bi poskrbeli ljudje, bi že zdavnaj poginili. Toda takoj, ko so se vmešali in jim pomagali preživeti, jih v njihovo naravno okolje ni več mogoče vrniti, ker bi ves čas iskali človeka in povzročali težave. Zatočišče za medvede Arbesbach v Avstriji pa je eno od 13 zatočišč za divje živali in partnerskih projektov globalne organizacije za dobrobit živali FOUR PAWS. V njem sta dom našla tudi slovenska medveda Felix in Mici. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Prvo druženju z živalmi in ljudmi v letu 2026 posvečamo medvedom. V liški vasi Kuterevo na Hrvaškem deluje Zavetišče za mlade medvede. Če zanje še kot mladiče ne bi poskrbeli ljudje, bi že zdavnaj poginili. Toda takoj, ko so se vmešali in jim pomagali preživeti, jih v njihovo naravno okolje ni več mogoče vrniti, ker bi ves čas iskali človeka in povzročali težave. Zatočišče za medvede Arbesbach v Avstriji pa je eno od 13 zatočišč za divje živali in partnerskih projektov globalne organizacije za dobrobit živali FOUR PAWS. V njem sta dom našla tudi slovenska medveda Felix in Mici. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
V 108. letu starosti se je pred dnevi poslovila Emilija Soklič, filmska delavka, inženirka in inovatorka elektrotehnike, tudi Badjurova nagrajenka za življenjsko delo. Rodila se je leta 1918 in ko je imela sto let, jo je pred mikrofon povabil Ivan Merljak ter posnel pričujoči pogovor. Leta 2023 je bila Emilija Soklič v središču pozornosti našega 3. programa, Programa Ars Radia Slovenija, saj nam je podarila izjemno dragocenost: trak Rudija Omote s posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora iz leta 1941 pred kulturnim molkom. Foto: Rado Likon.
V svetovalni oddaji smo se tokrat podali na sneg in nanizali nekaj nasvetov za varno turno smučanje. Vprašali smo se, kaj turno smučanje sploh je, katera oprema je pri tem obvezna, katera priporočljiva in katere spretnosti in znanja potrebujemo za varno smuko.
V svetovalni oddaji smo se tokrat podali na sneg in nanizali nekaj nasvetov za varno turno smučanje. Vprašali smo se, kaj turno smučanje sploh je, katera oprema je pri tem obvezna, katera priporočljiva in katere spretnosti in znanja potrebujemo za varno smuko.
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in Kitajske
O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in Kitajske
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/
Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/
Reka Krka – tiha, svetla reka, ki v svojem toku nosi zgodbo pokrajine in ljudi. Izvira v vasi Krka v Suhi krajini in se po skoraj stotih kilometrih meandrov, pragov in otočkov pri Brežicah izlije v Savo. Je najdaljša reka Dolenjske in druga najdaljša slovenska reka, ki v celoti teče po naši deželi. S pritoki in podzemnimi vrelci Krka ustvarja življenjski prostor na kar 2.284 km² – to je desetina slovenskega ozemlja. Krka je edina slovenska lehnjakotvorna reka, ki z bogastvom apnenca ustvarja kraške jame, naravne pregrade, slapišča in podvodne pragove. Med Zagradcem in Žužemberkom nastajajo najlepši od teh, prava vodna poezija, ki v spodnjem toku preide v umirjene rokave, otočke in okljuke. Na enem takšnih lehnjakovih otočkov že stoletja kraljuje znameniti grad Otočec.
Reka Krka – tiha, svetla reka, ki v svojem toku nosi zgodbo pokrajine in ljudi. Izvira v vasi Krka v Suhi krajini in se po skoraj stotih kilometrih meandrov, pragov in otočkov pri Brežicah izlije v Savo. Je najdaljša reka Dolenjske in druga najdaljša slovenska reka, ki v celoti teče po naši deželi. S pritoki in podzemnimi vrelci Krka ustvarja življenjski prostor na kar 2.284 km² – to je desetina slovenskega ozemlja. Krka je edina slovenska lehnjakotvorna reka, ki z bogastvom apnenca ustvarja kraške jame, naravne pregrade, slapišča in podvodne pragove. Med Zagradcem in Žužemberkom nastajajo najlepši od teh, prava vodna poezija, ki v spodnjem toku preide v umirjene rokave, otočke in okljuke. Na enem takšnih lehnjakovih otočkov že stoletja kraljuje znameniti grad Otočec.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Kako ameriško intervencijo v Venezueli ocenjujejo na Bližnjem vzhodu. Trump je nedavno posvaril tudi Iran. Kako obsežni so protesti v Iranu in kaj z njmi zares lahko dosežejo protestniki? Ali novo leto prinaša nove vojne? Kako se izvaja premirje v Gazi, ali je Trump pozabil na drugo fazo? Zakaj se je Izrael odločil za priznanje Somalilanda?
Kako ameriško intervencijo v Venezueli ocenjujejo na Bližnjem vzhodu. Trump je nedavno posvaril tudi Iran. Kako obsežni so protesti v Iranu in kaj z njmi zares lahko dosežejo protestniki? Ali novo leto prinaša nove vojne? Kako se izvaja premirje v Gazi, ali je Trump pozabil na drugo fazo? Zakaj se je Izrael odločil za priznanje Somalilanda?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.
V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.
Na Dolenjskem smo obiskali nasad orehov in izvedeli več o Slovenskem strokovnem društvu Lupinarjev
Na Dolenjskem smo obiskali nasad orehov in izvedeli več o Slovenskem strokovnem društvu Lupinarjev
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Prva gostja oddaje Obrazi sosednje ulice v novem letu je bila Alenka Lin Vrbančič Simonič. Je logoterapevtka in plesno-gibalna psihoterapevtka, usposobljena za delo z otroki s čustveno vedenjskimi težavami kot tudi za pomoč v obliki gibalno-plesne terapije.
Prva gostja oddaje Obrazi sosednje ulice v novem letu je bila Alenka Lin Vrbančič Simonič. Je logoterapevtka in plesno-gibalna psihoterapevtka, usposobljena za delo z otroki s čustveno vedenjskimi težavami kot tudi za pomoč v obliki gibalno-plesne terapije.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.