Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Na Inštitutu za oljkarstvo izvajajo sistematične znanstvene poskuse, v katerih raziskujejo, kako količina vode vpliva na rast oljk, pridelek in kemično sestavo olja.
Na Inštitutu za oljkarstvo izvajajo sistematične znanstvene poskuse, v katerih raziskujejo, kako količina vode vpliva na rast oljk, pridelek in kemično sestavo olja.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najstrožje nadzorovanih živil. Njegova kakovost se ne določa le z okusom, temveč v kombinaciji senzorične in kemijske analize, s katerima preverijo, ali olje res ustreza najvišji kategoriji. Anja Suvorov je v akreditiranem laboratoriju ugotavljala, kaj strokovnjaki iščejo v olju.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najstrožje nadzorovanih živil. Njegova kakovost se ne določa le z okusom, temveč v kombinaciji senzorične in kemijske analize, s katerima preverijo, ali olje res ustreza najvišji kategoriji. Anja Suvorov je v akreditiranem laboratoriju ugotavljala, kaj strokovnjaki iščejo v olju.
V turistični oddaji se najprej ustavljamo na Pohorju; z rezultati zimske smučarske sezone so zelo zadovoljni, podobne si želijo tudi poleti. O novostih, ki so jih pripravili, bomo govorili, ob tem pa se bomo ustavili še pri mednarodnih uspehih mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki beleži tudi vse večji vpis mladih.
V turistični oddaji se najprej ustavljamo na Pohorju; z rezultati zimske smučarske sezone so zelo zadovoljni, podobne si želijo tudi poleti. O novostih, ki so jih pripravili, bomo govorili, ob tem pa se bomo ustavili še pri mednarodnih uspehih mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem, ki beleži tudi vse večji vpis mladih.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
»Poglej in povej je rubrika namenjena spoznavanju skoraj pozabljenih muzejskih in galerijskih premetov, umetniških stvaritev, starejših knjižnih izdaj, javnih in drugih spomenikov na katere smo skoraj pozabili ali pa se jih spomnimo le še ob posebnih priložnostih. S kratkim opisom in pogovorom z osebo, ki pozna podrobnosti želimo spodbuditi osebno srečanje poslušalke ali poslušalca z obravnavano tematiko in dvigniti naš skupen odnos do ostalin preteklosti na višjo raven.
Danes predstavljamo družbenokritični kriminalni roman LOV NA VAMPIRJE Magdalene Cundrič, ki je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
Danes predstavljamo družbenokritični kriminalni roman LOV NA VAMPIRJE Magdalene Cundrič, ki je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
Izgubljena prtljaga, odpovedani leti, dolge zamude. To so težave, ki lahko hitro pokvarijo potovanje. Kakšne pravice imajo letalski potniki in kako do odškodnine? Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Izgubljena prtljaga, odpovedani leti, dolge zamude. To so težave, ki lahko hitro pokvarijo potovanje. Kakšne pravice imajo letalski potniki in kako do odškodnine? Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za kratko zgodbo, namenjen starejšim od 60 let, prav gotovo že poznate, saj v naših oddajah predstavimo nagrajence. Lanski podnaslov Zgodb mojega kraja je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Današnja gosta v naslednjih minutah bosta gospa Karolina in gospod Boris Korenčan, saj sta se pod zgodbo "Gradnja stanovanjske hiše skozi oči mlajše osnovnošolke - od 1969 do 1974" podpisala oba in se tudi razveselila nagrade. O graditvi katere hiše sta pisala to, kar boste izvedeli v pogovoru. Zakonca Korenčan je obiskala Lucija Fatur.
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.
Ste morda slišali kako Istranko reči: "Si staula na mizo anka piron?", vi pa niste vedeli, kaj je piron. Je imela nona v mislih grškega filozofa? Hmmm. Težko bi ga postavili na mizo. Prisluhnite razlagi naših jezikoslovcev.
Ste morda slišali kako Istranko reči: "Si staula na mizo anka piron?", vi pa niste vedeli, kaj je piron. Je imela nona v mislih grškega filozofa? Hmmm. Težko bi ga postavili na mizo. Prisluhnite razlagi naših jezikoslovcev.
V Žalcu so vnovič odprli pipe na fontani piv Zeleno zlato. Gre za ljubljeno sezono, 6. septembra bodo praznovali 10-letnico odprtja. Do zdaj so prodali 375 tisoč vrčkov piva ali 200 tisoč litrov hmeljskega napitka, na fontani se je predstavilo 60 različnih slovenskih malih pivovarjev z več kot 100 vrstami piv. Ocenjujejo, da je v desetih letih edinstvenimi izvir piva v Žalec privabil več kot milijon obiskovalcev. Vedno je zelo pester spremljevalni program, tako bo tudi letos. Del denarja za fontano so namenili od davka od igre na srečo Eurojackpot.
V Žalcu so vnovič odprli pipe na fontani piv Zeleno zlato. Gre za ljubljeno sezono, 6. septembra bodo praznovali 10-letnico odprtja. Do zdaj so prodali 375 tisoč vrčkov piva ali 200 tisoč litrov hmeljskega napitka, na fontani se je predstavilo 60 različnih slovenskih malih pivovarjev z več kot 100 vrstami piv. Ocenjujejo, da je v desetih letih edinstvenimi izvir piva v Žalec privabil več kot milijon obiskovalcev. Vedno je zelo pester spremljevalni program, tako bo tudi letos. Del denarja za fontano so namenili od davka od igre na srečo Eurojackpot.
Šestega maja 1976 je severovzhodno Italijo in severozahodni del Slovenije ob 21h prizadel potres z magnitudo 6,5. »V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine,« je le eden izmed spominov še živečih prič prelomnice, ki je močno zaznamovala tamkajšnje življenje. Prvo oddajo iz niza Prelomnice bosta dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, posvetili spominom.
Šestega maja 1976 je severovzhodno Italijo in severozahodni del Slovenije ob 21h prizadel potres z magnitudo 6,5. »V noč so odmevali kriki groze in strahu, hiše so pokale in se sesuvale, vsepovsod so bili prah in ruševine,« je le eden izmed spominov še živečih prič prelomnice, ki je močno zaznamovala tamkajšnje življenje. Prvo oddajo iz niza Prelomnice bosta dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, posvetili spominom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V uničujočih majskih in septembrskih furlanskih potresih leta 1976 je bilo v Sloveniji porušenih 4000 zgradb, poškodovanih pa 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna tolminska občina. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice.
V uničujočih majskih in septembrskih furlanskih potresih leta 1976 je bilo v Sloveniji porušenih 4000 zgradb, poškodovanih pa 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna tolminska občina. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice.
Epicenter potresa 6. maja je bil v italijanskem Huminu. 18.000 hiš je bilo popolnoma uničenih, 75.000 pa poškodovanih. Skoraj 33.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Kaj je popotresna obnova pomenila za slovensko narodno skupnost, kako je tedanja Jugoslavija pomagala na novo zgraditi infrastrukturo, predvsem pa odnose med sosednjima kulturama in narodoma? Je potres zaustavil izseljevanje iz prizadetih krajev?
Epicenter potresa 6. maja je bil v italijanskem Huminu. 18.000 hiš je bilo popolnoma uničenih, 75.000 pa poškodovanih. Skoraj 33.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Kaj je popotresna obnova pomenila za slovensko narodno skupnost, kako je tedanja Jugoslavija pomagala na novo zgraditi infrastrukturo, predvsem pa odnose med sosednjima kulturama in narodoma? Je potres zaustavil izseljevanje iz prizadetih krajev?
Nekatere odločitve, predvsem o popolni spremembi Breginja, še danes vzbujajo različne odzive. Popolnoma drugačna, nova vas je zrasla tam, kjer so bila nekoč polja, ohranilo se je le nekaj starih domačij. Življenje v Breginju se je popolnoma spremenilo. Kakšno je bilo nekoč in kakšno je danes?
Nekatere odločitve, predvsem o popolni spremembi Breginja, še danes vzbujajo različne odzive. Popolnoma drugačna, nova vas je zrasla tam, kjer so bila nekoč polja, ohranilo se je le nekaj starih domačij. Življenje v Breginju se je popolnoma spremenilo. Kakšno je bilo nekoč in kakšno je danes?
Na italijanski strani je bilo v potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976, uničene vsaj pol industrije območja. Škoda je bila ocenjena na 1.800 milijard tedanjih lir. Obnovo so izvedli po Tako imenovanem »furlanskem modelu«, župani prizadetih občin pa so dobili veliko odgovornost. Obiskali smo Pušjo vas. Kar je 6. maja še ostalo celega, je dokončno porušil drugi potres 15. septembra 1976; niti ena zgradba ni ostala nepoškodovana.
Na italijanski strani je bilo v potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976, uničene vsaj pol industrije območja. Škoda je bila ocenjena na 1.800 milijard tedanjih lir. Obnovo so izvedli po Tako imenovanem »furlanskem modelu«, župani prizadetih občin pa so dobili veliko odgovornost. Obiskali smo Pušjo vas. Kar je 6. maja še ostalo celega, je dokončno porušil drugi potres 15. septembra 1976; niti ena zgradba ni ostala nepoškodovana.
V pol stoletja od furlanskih potresov se je seizmografska stroka zelo razvila. Toda potresov še danes ne more napovedati. Kaj sta potresa leta 1976 pomenila za seizmologe, kaj danes delajo drugače? In kakšne so prelomnice današnjega Posočja in Benečije? Dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, bosta niz oddaj Prelomnice, ob 50. obletnici furlanskih potresov, končali s pogledom v prihodnost.
V pol stoletja od furlanskih potresov se je seizmografska stroka zelo razvila. Toda potresov še danes ne more napovedati. Kaj sta potresa leta 1976 pomenila za seizmologe, kaj danes delajo drugače? In kakšne so prelomnice današnjega Posočja in Benečije? Dopisnici iz Furlanije - Julijske krajine in Posočja, Špela Lenardič in Mariša Bizjak, bosta niz oddaj Prelomnice, ob 50. obletnici furlanskih potresov, končali s pogledom v prihodnost.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili pisateljici Aleni Begić, ki ob izidu svoje prve knjige v slovenščini razmišlja o življenju med jeziki, identiteti in priseljenski izkušnji. Z raziskovalcema Natalijo Majsovo in Jernejem Kalužo bomo pogledali, kako se danes različne generacije spominjajo Josipa Broza - Tita in jugoslovanskega obdobja. Za konec poslušajte še Venka Andonovskega, ki razmišlja o mladih, družbi in umetnosti kot prostoru svobode. Foto: Kristina Bursać
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili pisateljici Aleni Begić, ki ob izidu svoje prve knjige v slovenščini razmišlja o življenju med jeziki, identiteti in priseljenski izkušnji. Z raziskovalcema Natalijo Majsovo in Jernejem Kalužo bomo pogledali, kako se danes različne generacije spominjajo Josipa Broza - Tita in jugoslovanskega obdobja. Za konec poslušajte še Venka Andonovskega, ki razmišlja o mladih, družbi in umetnosti kot prostoru svobode. Foto: Kristina Bursać
TV klinika z Davidom Zupančičem
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej? Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.
V tokratni oddaji predstavljamo zgodbo nekdanje učiteljice Denise Zajc, ki je tudi zaradi dela v glasnih in akustično neustreznih šolskih prostorih postala naglušna. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu, smo si ogledali sodobno zasnovano in akustično urejeno šolo, pri kateri so že pri načrtovanju prostora mislili na zdravje in dobro počutje vseh. Učiteljica Denise nam je opisala razliko med delom v stari in novi šoli; o tem, kako izguba sluha vpliva na odnose in duševno zdravje, pa je za našo oddajo spregovorila psihoanalitična psihoterapevtka Kristina Trstenjak. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
V tokratni oddaji predstavljamo zgodbo nekdanje učiteljice Denise Zajc, ki je tudi zaradi dela v glasnih in akustično neustreznih šolskih prostorih postala naglušna. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga zaznamujemo vsako leto zadnjo sredo v aprilu, smo si ogledali sodobno zasnovano in akustično urejeno šolo, pri kateri so že pri načrtovanju prostora mislili na zdravje in dobro počutje vseh. Učiteljica Denise nam je opisala razliko med delom v stari in novi šoli; o tem, kako izguba sluha vpliva na odnose in duševno zdravje, pa je za našo oddajo spregovorila psihoanalitična psihoterapevtka Kristina Trstenjak. Več izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danes
Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.
Danes obeležujemo mednarodni dan plesa; letos je ta pobuda pri nas prerasla v enodnevni festival, ki odpira prostor širšemu krogu plesnih izrazov in ustvarjalcev. Več pa v pogovoru s predsednico društva za sodobni ples Slovenije Tejo Reba.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Oddaja Obrni kovanec se tokrat posveča zlatu kot naložbi. Smo priče novodobni zlati mrzlici? V čem se skriva največja privlačnost zlata, katerega borzna cena zadnji dve leti strmo raste? Do kod se lahko povzpne? In na drugi strani: zakaj za svoj denar dobimo vse manj? Kako in zakaj nas tepe inflacija? Kakšna je bila nekoč in kakšna je danes? Predvsem pa bomo govorili o vzrokih zanjo in kako se z njo spopasti.
Oddaja Obrni kovanec se tokrat posveča zlatu kot naložbi. Smo priče novodobni zlati mrzlici? V čem se skriva največja privlačnost zlata, katerega borzna cena zadnji dve leti strmo raste? Do kod se lahko povzpne? In na drugi strani: zakaj za svoj denar dobimo vse manj? Kako in zakaj nas tepe inflacija? Kakšna je bila nekoč in kakšna je danes? Predvsem pa bomo govorili o vzrokih zanjo in kako se z njo spopasti.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic.
Pred časom smo spremljali zgodbo muce Sisi, ki sta jo skrbnika v Slovenijo pripeljala iz ZDA. Zdaj je dobila slovenskega bratca. Obiskali smo 1. OŠ Slovenj Gradec in spoznavali živali za katere skrbijo tamkajšnji učenci. Predstavljamo zanimivo ptico – vodnega kosa. Razkrivamo prednosti, tveganja in dileme povezane z uvajanjem zamrznjene pasje prehrane. Predstavljamo zgodbo teličke Flekice, ki prve tedne svojega življenja preživlja kot hišni ljubljenček. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Pred časom smo spremljali zgodbo muce Sisi, ki sta jo skrbnika v Slovenijo pripeljala iz ZDA. Zdaj je dobila slovenskega bratca. Obiskali smo 1. OŠ Slovenj Gradec in spoznavali živali za katere skrbijo tamkajšnji učenci. Predstavljamo zanimivo ptico – vodnega kosa. Razkrivamo prednosti, tveganja in dileme povezane z uvajanjem zamrznjene pasje prehrane. Predstavljamo zgodbo teličke Flekice, ki prve tedne svojega življenja preživlja kot hišni ljubljenček. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kmalu bo pravi čas, da sadike paradižnika, ki smo si jih vzgojili doma ali pa jih bomo kupili, posadimo na prosto. A pri tem ne smemo prehitevati, saj za plodovke velja, da potrebujejo veliko sonca in toplote. Za več nasvetov je bila z nami specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Kmalu bo pravi čas, da sadike paradižnika, ki smo si jih vzgojili doma ali pa jih bomo kupili, posadimo na prosto. A pri tem ne smemo prehitevati, saj za plodovke velja, da potrebujejo veliko sonca in toplote. Za več nasvetov je bila z nami specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Dan se je prebudil in zasijalo je sonce. Toplo in prijetno je postalo, kakor bi narava hotela umiti in izbrisati trpljenje preteklih petih let. “Svoboda!” je glasna misel, še hitrejša kot vihar, preletela Evropo. In nenavadna tišina je oznanila: “Nikjer nobenega ni!” Okupator je v naglici zbežal … Le na Koroškem je še govorilo orožje … (ponovitev).
Dan se je prebudil in zasijalo je sonce. Toplo in prijetno je postalo, kakor bi narava hotela umiti in izbrisati trpljenje preteklih petih let. “Svoboda!” je glasna misel, še hitrejša kot vihar, preletela Evropo. In nenavadna tišina je oznanila: “Nikjer nobenega ni!” Okupator je v naglici zbežal … Le na Koroškem je še govorilo orožje … (ponovitev).
Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka.
Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Praznik izhaja iz besede prazen - dan, ki je bil prazen dela. Toda prazniki so bili v resnici vedno polni: obreda, hrane, skupnosti, pomena. Zakaj praznujemo, kako se prazniki rojevajo in izginjajo in kaj ostane, ko jih izpraznimo vsebine? O tem se pogovarjamo z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem. Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu se pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike. V Trbovljah pa preverimo, kako praznujejo 1. maj, praznik dela. V oddaji Ah, ta leta!
Praznik izhaja iz besede prazen - dan, ki je bil prazen dela. Toda prazniki so bili v resnici vedno polni: obreda, hrane, skupnosti, pomena. Zakaj praznujemo, kako se prazniki rojevajo in izginjajo in kaj ostane, ko jih izpraznimo vsebine? O tem se pogovarjamo z etnologom prof. dr. Janezom Bogatajem. Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu se pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike. V Trbovljah pa preverimo, kako praznujejo 1. maj, praznik dela. V oddaji Ah, ta leta!
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z londonske šola za ekonomske in politične vede tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Od življenja na razdeljenem Cipru do največjega muzeja belgijske čokolade na svetu v Antwerpnu nas v Klicni kodi popelje bruseljski dopisnik Igor Jurič.
Od življenja na razdeljenem Cipru do največjega muzeja belgijske čokolade na svetu v Antwerpnu nas v Klicni kodi popelje bruseljski dopisnik Igor Jurič.
V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.
V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med skrbijo tudi za naše podzemne vode - spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje med skrbijo tudi za naše podzemne vode - spremljajo njihovo stanje in izvajajo redni monitoring, pri čemer zakonodaja določa tudi obveznosti za industrijo. Kmetijstvo in industrija imata namreč pomemben vpliv na kakovost vode, zato je nadzor nad podzemnimi vodami ključnega pomena. Redni pregledi, meritve in upoštevanje zakonodaje so nujni za pravočasno zaznavanje morebitnih tveganj.