Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB). FOTO: Maja Ravnikar VIR: Program Ars (Goran Tenze)
Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB). FOTO: Maja Ravnikar VIR: Program Ars (Goran Tenze)
Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.
Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.
9. marec je dan, ko so v Beogradu leta 2001 potekale velike protivladne demonstracije proti takratnemu predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiću. Kako se 35 let pozneje v Beogradu spominjajo tega dogodka? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je minuli konec tedna predstavil Nacionalno strategija razvoja 2030 – kaj vse je napovedal? Kako se vojna na Bližnjem vzhodu pozna v Srbiji?
9. marec je dan, ko so v Beogradu leta 2001 potekale velike protivladne demonstracije proti takratnemu predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiću. Kako se 35 let pozneje v Beogradu spominjajo tega dogodka? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je minuli konec tedna predstavil Nacionalno strategija razvoja 2030 – kaj vse je napovedal? Kako se vojna na Bližnjem vzhodu pozna v Srbiji?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Sloveniji je delež mladih kmetov, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, le 3,5%. Konec meseca naj bi izšel razpis, na katerem se lahko kmetje, mlajši od 40 let, potegujejo za nepovratna sredstva za zagon kmetije. Zgolj 2 % rejcev se pri nas ukvarja s prirejo senenga mleka in mesa. Med njimi je tudi mlad prevzemnik kmetije Luka Krek iz Selc pri Železnikih. Prašičerejci v Podravju opozorijo na neugodno ekonomsko situacijo in padec staleža živali, predvsem plemenskih svinj. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
V Sloveniji je delež mladih kmetov, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, le 3,5%. Konec meseca naj bi izšel razpis, na katerem se lahko kmetje, mlajši od 40 let, potegujejo za nepovratna sredstva za zagon kmetije. Zgolj 2 % rejcev se pri nas ukvarja s prirejo senenga mleka in mesa. Med njimi je tudi mlad prevzemnik kmetije Luka Krek iz Selc pri Železnikih. Prašičerejci v Podravju opozorijo na neugodno ekonomsko situacijo in padec staleža živali, predvsem plemenskih svinj. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Čeprav pogosto govorimo predvsem o količini vode, hidrološki monitoring vključuje več meritev – od vodostaja in pretoka do drugih značilnosti, ki pomagajo razumeti, kako se reke odzivajo na vremenske in naravne procese. Posebej zanimivo je, da se lahko vodostaj na posameznih odsekih spremeni tudi za več metrov. Na to ne vplivajo le padavine ali taljenje snega, temveč predvsem sedimenti in prod, ki jih reke prenašajo po strugi.
Čeprav pogosto govorimo predvsem o količini vode, hidrološki monitoring vključuje več meritev – od vodostaja in pretoka do drugih značilnosti, ki pomagajo razumeti, kako se reke odzivajo na vremenske in naravne procese. Posebej zanimivo je, da se lahko vodostaj na posameznih odsekih spremeni tudi za več metrov. Na to ne vplivajo le padavine ali taljenje snega, temveč predvsem sedimenti in prod, ki jih reke prenašajo po strugi.
Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.
Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.
Generacijska prenova slovenskega kmetijstva je nujna. Delež mladih, ki pri nas vodijo kmetije, znaša le 3 odstotke in pol in je eden najnižjih v Evropi. Predvidoma bo konec meseca izšel razpis, ki za mlajše od 40 let zagotavlja nepovratno denarno pomoč za zagon kmetije. Kdo je opravičen do te pomoči, pa v prispevku. V njem bo svoje izkušnje z zagonom vinarsko-turistične dejavnosti predstavila vinarka iz Štajerske, ki sicer za prevzem kmetije ni prejela pomoči, je pa bila uspešna na razpisu za naložbo v vinsko klet in turizem na kmetiji.
Generacijska prenova slovenskega kmetijstva je nujna. Delež mladih, ki pri nas vodijo kmetije, znaša le 3 odstotke in pol in je eden najnižjih v Evropi. Predvidoma bo konec meseca izšel razpis, ki za mlajše od 40 let zagotavlja nepovratno denarno pomoč za zagon kmetije. Kdo je opravičen do te pomoči, pa v prispevku. V njem bo svoje izkušnje z zagonom vinarsko-turistične dejavnosti predstavila vinarka iz Štajerske, ki sicer za prevzem kmetije ni prejela pomoči, je pa bila uspešna na razpisu za naložbo v vinsko klet in turizem na kmetiji.
V Sloveniji je manj kot dva odstotka rejcev senenega mleka in mesa. Zavod seneno, ki med seboj povezuje rejce in strokovnjake s področja zootehnike, poskuša znanje o tej reji razširiti. Prav zato so v januarju izvedli že drugi Festival seneneno in na njem podelili priznanja za rejce, ki so pridelali najkakovostnejše seno. Mladi gospodar Luka Krek iz Selc pri Železnikih je pridelal seno odlične kakovosti.
V Sloveniji je manj kot dva odstotka rejcev senenega mleka in mesa. Zavod seneno, ki med seboj povezuje rejce in strokovnjake s področja zootehnike, poskuša znanje o tej reji razširiti. Prav zato so v januarju izvedli že drugi Festival seneneno in na njem podelili priznanja za rejce, ki so pridelali najkakovostnejše seno. Mladi gospodar Luka Krek iz Selc pri Železnikih je pridelal seno odlične kakovosti.
Prašičereja je kmetijska panoga, ki je nenehno izpostavljena ekonomskim nihanjem. Razmere ponovno niso ugodne. Stanje smo preverili na terenu.
Prašičereja je kmetijska panoga, ki je nenehno izpostavljena ekonomskim nihanjem. Razmere ponovno niso ugodne. Stanje smo preverili na terenu.
Amro je usoda vojne v Bosni in Hercegovini kot šestletni deklico pripeljala v Maribor. Sedaj je že dobrih dvajset let nepogrešljiva medicinska sestra v Ambulanti Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico.
Amro je usoda vojne v Bosni in Hercegovini kot šestletni deklico pripeljala v Maribor. Sedaj je že dobrih dvajset let nepogrešljiva medicinska sestra v Ambulanti Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V naši radijski kuhinji tokrat diši po jeseni – pripravljamo juho iz oranžne buče z rdečo papriko. Izvedeli boste, kako vsestransko uporabna je oranžna buča – od juh, pirejev in prilog do sladic in celo kruha. Razkrili smo, katere začimbe se z bučo najlepše ujamejo, odgovorili smo tudi na pogosto vprašanje: ali je bučo treba lupiti? Kdaj je lupina mehka in užitna ter kdaj jo je bolje odstraniti? Pridružite se nam po navdih za toplo, kremno in dišečo jed. RECEPT - za 4 osebe: 1 kg očiščene oranžne buče 1 rdeča paprika 1 čebula 2 stroka česna 2 dl mleka 1 L jušne osnove 100 g suhega belega kruha Sol, poper 3 žlice sončničnega olja Na olju posteklenimo sesekljano čebulo in česen ter dodamo na večje kose narezano bučo in papriko. Počasi pražimo dobrih 10 minut. Nato zalijemo z mlekom in jušno osnovo, dodamo suhi kruh ter začinimo. Kuhamo pol ure, nato pa juho pretlačimo.
V naši radijski kuhinji tokrat diši po jeseni – pripravljamo juho iz oranžne buče z rdečo papriko. Izvedeli boste, kako vsestransko uporabna je oranžna buča – od juh, pirejev in prilog do sladic in celo kruha. Razkrili smo, katere začimbe se z bučo najlepše ujamejo, odgovorili smo tudi na pogosto vprašanje: ali je bučo treba lupiti? Kdaj je lupina mehka in užitna ter kdaj jo je bolje odstraniti? Pridružite se nam po navdih za toplo, kremno in dišečo jed. RECEPT - za 4 osebe: 1 kg očiščene oranžne buče 1 rdeča paprika 1 čebula 2 stroka česna 2 dl mleka 1 L jušne osnove 100 g suhega belega kruha Sol, poper 3 žlice sončničnega olja Na olju posteklenimo sesekljano čebulo in česen ter dodamo na večje kose narezano bučo in papriko. Počasi pražimo dobrih 10 minut. Nato zalijemo z mlekom in jušno osnovo, dodamo suhi kruh ter začinimo. Kuhamo pol ure, nato pa juho pretlačimo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat nas zanima tista recimo temu družbeno občutljivejša plat jezika. V ospredju so namreč slabšalne, vulgarne, žaljive besede oziroma to, da tudi za te besede potrebujemo neko elektronsko zbirko. Za slovenščino namreč še ne obstaja odprto dostopen in strojno berljiv seznam tako imenovanega tabujskega besedišča, kot so kletvice, slabšalni izrazi, žaljivke in podobno. Sogovornik: dr. Jaka Čibej, računalniški jezikoslovec na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
Tokrat nas zanima tista recimo temu družbeno občutljivejša plat jezika. V ospredju so namreč slabšalne, vulgarne, žaljive besede oziroma to, da tudi za te besede potrebujemo neko elektronsko zbirko. Za slovenščino namreč še ne obstaja odprto dostopen in strojno berljiv seznam tako imenovanega tabujskega besedišča, kot so kletvice, slabšalni izrazi, žaljivke in podobno. Sogovornik: dr. Jaka Čibej, računalniški jezikoslovec na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
Ko navezujemo prve stike z otrokom, je pomembno, da je to čas, ki je v celoti posvečen vzpostavljanju odnosa in ljubkovanju. Zasloni so mamljiva popestritev, a pri tem predstavljajo oviro. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Ko navezujemo prve stike z otrokom, je pomembno, da je to čas, ki je v celoti posvečen vzpostavljanju odnosa in ljubkovanju. Zasloni so mamljiva popestritev, a pri tem predstavljajo oviro. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
V Trbovljah in Hrastniku se bo danes zgodilo, kar bi bilo pred kakšnimi 100 leti nepredstavljivo. V rudnik se bodo podale ženske. Danes bo namreč tam potekala že peta prireditev Punce v jami, s katero v Zasavju na nek način obeležujejo dan žena. Gre za športno-rekreativno prireditev, ki jo pripravlja Zavod Savus, ustanovitelj katerega je Marko Planinc. Planinc je dogajanje v opuščene rudniške rove najprej znova prinesel s prav tako športno prireditvijo Jamatlon, ki je bil prvič organiziran leta 2014. Več o ozadju prireditev, cilj katerih je tudi ohranjanje spomina na rudarsko preteklost Zasavja, boste izvedeli v oddaji Lokalni junak. Marko Planinc pa spregovoril še o svojih dolgoletnih novinarskih izkušnjah ter o rokometu, saj je eden od ustanoviteljev rokometnega kluba na Dolu pri Hrastniku.
V Trbovljah in Hrastniku se bo danes zgodilo, kar bi bilo pred kakšnimi 100 leti nepredstavljivo. V rudnik se bodo podale ženske. Danes bo namreč tam potekala že peta prireditev Punce v jami, s katero v Zasavju na nek način obeležujejo dan žena. Gre za športno-rekreativno prireditev, ki jo pripravlja Zavod Savus, ustanovitelj katerega je Marko Planinc. Planinc je dogajanje v opuščene rudniške rove najprej znova prinesel s prav tako športno prireditvijo Jamatlon, ki je bil prvič organiziran leta 2014. Več o ozadju prireditev, cilj katerih je tudi ohranjanje spomina na rudarsko preteklost Zasavja, boste izvedeli v oddaji Lokalni junak. Marko Planinc pa spregovoril še o svojih dolgoletnih novinarskih izkušnjah ter o rokometu, saj je eden od ustanoviteljev rokometnega kluba na Dolu pri Hrastniku.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Prosojne elektronske naprave, denimo prosojni televizijski zasloni ter pametne steklenice, niso zgolj stvar prihodnosti.
Prosojne elektronske naprave, denimo prosojni televizijski zasloni ter pametne steklenice, niso zgolj stvar prihodnosti.
Petek brez pravila v prvem vremensko in meteorološko pomladnem tednu gosti ustanovitelja projekta PiBiP Kids, ki nagovarja najmlajše uporabnike (in njihove starše) k aktivnemu gibanju na kolesu. Tudi s kolesi, ki jih lahko najamejo. PiBiP Kids je namreč nekakšna izposojevalnica koles in poganjalcev za otroke od enega do 12 leta starosti. Kako deluje, zakaj sploh obstaja in kakšna (kolesarska) skupnost se je razvila v petih letih delovanja? O tem v petkovem jutru na Prvem.
Petek brez pravila v prvem vremensko in meteorološko pomladnem tednu gosti ustanovitelja projekta PiBiP Kids, ki nagovarja najmlajše uporabnike (in njihove starše) k aktivnemu gibanju na kolesu. Tudi s kolesi, ki jih lahko najamejo. PiBiP Kids je namreč nekakšna izposojevalnica koles in poganjalcev za otroke od enega do 12 leta starosti. Kako deluje, zakaj sploh obstaja in kakšna (kolesarska) skupnost se je razvila v petih letih delovanja? O tem v petkovem jutru na Prvem.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?
Zakaj vse pogosteje gledamo v več zaslonov hkrati? Odpisovanje na e-pošto na računalniku in sočasno brskanje po spletu na telefonu se ne zdita nič nenavadnega, več kot en zaslon uporabljamo tudi med preživljanjem prostega časa. Zakaj se znajdemo na Instagramu, če smo se odločili za ogled serije na Netflixu? Kakšna je povezava med nenehnim preklapljanjem pozornosti in količino stresa in tesnobe, ki ju doživljamo? In kako se na spremenjene navade gledalcev odziva industrija popkulture?
Združuje glasove iz različnih disciplin, geografskih področij in kultur. V tem skupnem razmisleku o raznolikih vlogah, izzivih in perspektivah, povezanih z gozdom, sodelujejo umetniki, gozdarji, umetnostni zgodovinarji, filozofi, antropologi, raziskovalci prostoživečih živalskih vrst, krajinski arhitekti in pisci, sta zapisali njegovi urednici Urška Jurman in Mateja Kurir.
Združuje glasove iz različnih disciplin, geografskih področij in kultur. V tem skupnem razmisleku o raznolikih vlogah, izzivih in perspektivah, povezanih z gozdom, sodelujejo umetniki, gozdarji, umetnostni zgodovinarji, filozofi, antropologi, raziskovalci prostoživečih živalskih vrst, krajinski arhitekti in pisci, sta zapisali njegovi urednici Urška Jurman in Mateja Kurir.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Znanstveniki razvijajo nove tehnološke rešitve za natančnejše zdravljenje neposredno v človeškem telesu. Mikroroboti in nanostrukture omogočajo ciljno dostavo zdravil, saj se premikajo po telesnih tekočinah in delujejo na točno določenih mestih. Roboti v telesu so lahko različni, od magnetno vodenih mikrorobotov do biorazgradljivih struktur in beljakovinskih sistemov, ki delujejo na celični ravni. Kako jih usmerjamo? Kako se v telesu razgradijo? In katere rešitve so že v fazi raziskav in testiranj? Pokazali bomo, kako tehnologija vstopa v naše telo in kaj to pomeni za prihodnost zdravljenja.
Znanstveniki razvijajo nove tehnološke rešitve za natančnejše zdravljenje neposredno v človeškem telesu. Mikroroboti in nanostrukture omogočajo ciljno dostavo zdravil, saj se premikajo po telesnih tekočinah in delujejo na točno določenih mestih. Roboti v telesu so lahko različni, od magnetno vodenih mikrorobotov do biorazgradljivih struktur in beljakovinskih sistemov, ki delujejo na celični ravni. Kako jih usmerjamo? Kako se v telesu razgradijo? In katere rešitve so že v fazi raziskav in testiranj? Pokazali bomo, kako tehnologija vstopa v naše telo in kaj to pomeni za prihodnost zdravljenja.
Na Kemijskem inštitutu razvijajo nanorobote iz beljakovin, ki delujejo znotraj celic. Beljakovine je zelo težko načrtovati, prvi popolnoma na novo načrtovan protein je bil narejen šele leta 2003. Kako med neskončnimi kombinacijami najdejo točno določeno obliko proteinov?
Na Kemijskem inštitutu razvijajo nanorobote iz beljakovin, ki delujejo znotraj celic. Beljakovine je zelo težko načrtovati, prvi popolnoma na novo načrtovan protein je bil narejen šele leta 2003. Kako med neskončnimi kombinacijami najdejo točno določeno obliko proteinov?
Miniaturni brezžični mehki roboti bi v našem telesu lahko popravili tkivo, odstranili obloge ali na točno določeno mesto dostavili zdraviloTakega robota razvijajo na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Miniaturni brezžični mehki roboti bi v našem telesu lahko popravili tkivo, odstranili obloge ali na točno določeno mesto dostavili zdraviloTakega robota razvijajo na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
V turistični oddaji smo obiskali naše najstarejše mesto ob Dravi – Ptuj. Znašlo se je na prvem mestu kot najboljše mesto kulturne dediščine Evrope. Zanimalo nas je tudi, kakšne učinke ima ta naziv na mestni turizem, kaj mestu prinese vsakoletno Kurentovanje in kako privlačne so za tuje obiskovalce bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
V turistični oddaji smo obiskali naše najstarejše mesto ob Dravi – Ptuj. Znašlo se je na prvem mestu kot najboljše mesto kulturne dediščine Evrope. Zanimalo nas je tudi, kakšne učinke ima ta naziv na mestni turizem, kaj mestu prinese vsakoletno Kurentovanje in kako privlačne so za tuje obiskovalce bogate zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož.
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
Njegova pot na odrske deske, radio, film in televizijo se je začela na povsem drugem koncu – v častniških vrstah vojske Kraljevine Jugoslavije. Popularnega Štefa, ljubljenca naših staršev in starih staršev, smo se radijsko spomnili ob skorajšnji 110. obletnici rojstva, 13. marca pa v po njem poimenovanem domu kulture v Selnici ob Dravi – tudi s filmom.
Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.
Predstavljamo dve prelepi slikanici iranskih avtoric v prevodu Nade Altbauer in Milene Pivec. Avtorica prve je Azam Mahdavi in ima naslov PRAZNINA; Tahmineh Haddadi pa je avtorica slikanice SVET JE MOJ, ilustrirala jo je Haleh Ghorbani. Obe slikanici sta izšli pri založbi Pivec. Izjemno nežna in čustveno iskrena slikanica z naslovom PRAZNINA avtorice Azam Mahdavi prikazuje skozi preprosto, a globoko prispodobo soočanje z izgubo ljubljene osebe. Deklici umre mama, na njenem mestu pa se kot veliki, tihi spremljevalec pojavi Praznina. Kot neločljiva, prijazna senca jo spremlja na vseh poteh in ji pomaga doživljati in prebolevati žalost. Na neki način ji daje občutek varnosti. Ko roža, ki sta jo z mamo posadili, preden je umrla, zacveti, deklica prvi cvet podari Praznini. In s tem dovoli, da se v njeno življenje vrnejo barve. Slikanico je zelo tankočutno ilustrirala Maryam Tahmasebi. V slikanici SVET JE MOJ avtorice Tahmineh Haddadi, se deklica z očetom odpravi na najbolj nenavadno popotovanje – na konec sveta. To ni navadno potovanje. Včasih sta razočarana in potrta, spremenita smer, ampak se naučita, da popotniki nikoli ne obupajo. »Midva z očetom upava. Kajti uresničila bova svoje sanje in nekoč našla tisti kraj na koncu sveta …« konča pripoved deklica in se pokrije z odejo. Ko ob postelji zagledamo invalidski voziček, se zavemo, kako pomembna je domišljija. In koliko poguma premore naša popotnica.
Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.
Limfedem je kronična bolezen limfnega sistema, pri kateri se zaradi motenega odtoka limfe nabira tekočina v tkivih, najpogosteje v rokah ali nogah. Bolezen se pogosto razvije po zdravljenju raka, zlasti po operaciji ali obsevanju bezgavk pri raku dojke, zato je ozaveščanje še posebej pomembno za onkološke bolnike. Kako bolezen prepoznamo in na kakšen način jo ustrezno obravnavamo, je povedala dr. Marina Dobnik iz Fakultete za vede o zdravju.
Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.
Gospa Tončka Stanonik si trenutno polni dneve z dvema obveznostma, ki pa sta pravzaprav njeni največji veselji - s klekljanjem in pripravo na to, da bi izšla še ena njena knjiga. S klekljaricami iz Klekljarskega društva Ljubljana sodeluje pri mnogih skupinskih klekljarskih projektih, ki jih prinaša leto 2026, kamor sodi tudi praznovanje 150-letnice delovanja Čipkarske šole Idrija. Že pred časom pa je gospa Tončka Stanonik tudi končala roman, ki se dogaja v času covida, zdaj pa je morda res prišel čas, da bi knjiga izšla, za kar pa so potrebne še druge spretnosti, med drugim iskanje promocijskih in tržnih poti. Sodelovala pe tudi na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja - Najprej štalca, potem pa kravca in se z zgodbo uvrstila na tretje mesto. Gospo Tončko Stanonik je obiskala Lucija Fatur.
Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
Kotiček za jeziček nas tokrat vabi v kamarín, šalvarobo, kanavo in špajz. Že veste, kaj vas tam čaka? Prisluhnite našim mladim jezikoslovcem!
V oddaji Sami naši bomo odprli knjigo I Am Jugoslovenka, v kateri avtorica Jasmina Tumbas raziskuje feministične umetniške prakse od jugoslovanskega socializma do danes. Spoznali bomo Mešo Hadžimusića, glasbenika in pedagoga iz Zenice, ki danes ustvarja v Ljubljani ter s svojo predstavo združuje glasbo, gib in besedo.
V oddaji Sami naši bomo odprli knjigo I Am Jugoslovenka, v kateri avtorica Jasmina Tumbas raziskuje feministične umetniške prakse od jugoslovanskega socializma do danes. Spoznali bomo Mešo Hadžimusića, glasbenika in pedagoga iz Zenice, ki danes ustvarja v Ljubljani ter s svojo predstavo združuje glasbo, gib in besedo.
Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.
Razlaga otorinolaringolog dr. Janez Rebol.
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.
Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.
Že je kazalo, da bosta dva bradača, Boštjan Gorenc Pižama in Luka Novak lipo spridila, toda v ekološki duh je prevladal nad krpanovskim. Čeprav cesarja in cesarice že dolgo ni več, je Martin Krpan, naš nacionalni junak, še kako živ: v besedah in dejanjih. Pižama je Martina Krpana označil za literarno Sivo pot: vsi ga poznamo, ampak skoraj nihče več ne ve, kdo ga je napisal, čeprav so njegove besede danes žive: na Dunaju puščamo “trebuh zunaj”, lipe spridimo, molčanje “ministra Gregorja” pa vse prevečkrat - doživimo. Toda nikar ne skrbimo, z vidika carine si pa s Krpanovim kontrabantom več ne bi nakopali težav z oblastjo, tako nam je vsaj pojasnila gospa Barbara Škrinjar na Finančni upravi RS, diplomat Bojan Grobovšek pa ima za ta literarni mit drugo razlago: da ne gre nemara za prvo orožarsko afero na slovenskem? voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Že je kazalo, da bosta dva bradača, Boštjan Gorenc Pižama in Luka Novak lipo spridila, toda v ekološki duh je prevladal nad krpanovskim. Čeprav cesarja in cesarice že dolgo ni več, je Martin Krpan, naš nacionalni junak, še kako živ: v besedah in dejanjih. Pižama je Martina Krpana označil za literarno Sivo pot: vsi ga poznamo, ampak skoraj nihče več ne ve, kdo ga je napisal, čeprav so njegove besede danes žive: na Dunaju puščamo “trebuh zunaj”, lipe spridimo, molčanje “ministra Gregorja” pa vse prevečkrat - doživimo. Toda nikar ne skrbimo, z vidika carine si pa s Krpanovim kontrabantom več ne bi nakopali težav z oblastjo, tako nam je vsaj pojasnila gospa Barbara Škrinjar na Finančni upravi RS, diplomat Bojan Grobovšek pa ima za ta literarni mit drugo razlago: da ne gre nemara za prvo orožarsko afero na slovenskem? voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji je okrog 3500 bolnikov z multíplo sklerozo. To je kronična, avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, za katero najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti, ženske pa zbolijo pogosteje kot moški. Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov. Vsak bolnik jo doživlja drugače. Kje iskati krivca zanjo, zakaj ženske zbolijo pogosteje kot moški? Zakaj je to bolezen pomembno odkriti zgodaj?
V Sloveniji je okrog 3500 bolnikov z multíplo sklerozo. To je kronična, avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, za katero najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti, ženske pa zbolijo pogosteje kot moški. Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov. Vsak bolnik jo doživlja drugače. Kje iskati krivca zanjo, zakaj ženske zbolijo pogosteje kot moški? Zakaj je to bolezen pomembno odkriti zgodaj?
TV klinika z Davidom Zupančičem
V Sloveniji je okrog 3500 bolnikov z multíplo sklerozo. To je kronična, avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, za katero najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti, ženske pa zbolijo pogosteje kot moški. Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov. Vsak bolnik jo doživlja drugače. Kje iskati krivca zanjo, zakaj ženske zbolijo pogosteje kot moški? Zakaj je to bolezen pomembno odkriti zgodaj?
V Sloveniji je okrog 3500 bolnikov z multíplo sklerozo. To je kronična, avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, za katero najpogosteje obolevajo ljudje med dvajsetim in štiridesetim letom starosti, ženske pa zbolijo pogosteje kot moški. Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov. Vsak bolnik jo doživlja drugače. Kje iskati krivca zanjo, zakaj ženske zbolijo pogosteje kot moški? Zakaj je to bolezen pomembno odkriti zgodaj?
Tinitus je zvok brez zunanjega vira, ki ga sliši le posameznik. Piskanje, šumenje ali zvonjenje v ušesih lahko postane stalni spremljevalec življenja. Vse pogosteje prizadene mlade, glasbenike in uporabnike slušalk, ki so vsakodnevno izpostavljeni čezmerni glasnosti. V oddaji Prisluhnimo tišini razkrivamo osebne zgodbe glasbenikov, ki so se s tinitusom srečali po letih nastopanja brez ustrezne zaščite sluha. Kaj se zgodi, ko koncert utihne, zvok pa ostane? Kaj tinitus sploh je, kako ga obravnava sodobna medicina in zakaj je ključna multidisciplinarna pomoč, pojasnjujeta prof. dr. Saba Battelino z UKC Ljubljana in doc. dr. Nina Božanić Urbančič. Predstavljamo tudi prizadevanja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter pobude Zavoda Tinitus, ki opozarjajo na pomen preventive in upoštevanja smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede varovanja sluha.
Tinitus je zvok brez zunanjega vira, ki ga sliši le posameznik. Piskanje, šumenje ali zvonjenje v ušesih lahko postane stalni spremljevalec življenja. Vse pogosteje prizadene mlade, glasbenike in uporabnike slušalk, ki so vsakodnevno izpostavljeni čezmerni glasnosti. V oddaji Prisluhnimo tišini razkrivamo osebne zgodbe glasbenikov, ki so se s tinitusom srečali po letih nastopanja brez ustrezne zaščite sluha. Kaj se zgodi, ko koncert utihne, zvok pa ostane? Kaj tinitus sploh je, kako ga obravnava sodobna medicina in zakaj je ključna multidisciplinarna pomoč, pojasnjujeta prof. dr. Saba Battelino z UKC Ljubljana in doc. dr. Nina Božanić Urbančič. Predstavljamo tudi prizadevanja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter pobude Zavoda Tinitus, ki opozarjajo na pomen preventive in upoštevanja smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede varovanja sluha.