Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Z jezikoslovko Vesno Mikolič smo razmišljali o tem, zakaj so Mefova besedila pomemben del naše kulturne in jezikovne krajine - kako s preprostim jezikom doseže globoke pomene, kot kantavtor govori v jeziku ljudi, skozi verze pa razkriva duh Primorske, slovenstva, tudi humorja in družbenega časa.
Z jezikoslovko Vesno Mikolič smo razmišljali o tem, zakaj so Mefova besedila pomemben del naše kulturne in jezikovne krajine - kako s preprostim jezikom doseže globoke pomene, kot kantavtor govori v jeziku ljudi, skozi verze pa razkriva duh Primorske, slovenstva, tudi humorja in družbenega časa.
»Kdor bo imel kontrolo nad računalniki, bo gospodar sveta,« je leta 1970 v intervjuju za Mladino napovedoval Tomaž Pisanski, danes Zoisov nagrajenec za življenjsko delo. V vmesnih 55 letih se je zgodila bogata matematična kariera.
»Kdor bo imel kontrolo nad računalniki, bo gospodar sveta,« je leta 1970 v intervjuju za Mladino napovedoval Tomaž Pisanski, danes Zoisov nagrajenec za življenjsko delo. V vmesnih 55 letih se je zgodila bogata matematična kariera.
Verjetnost je sicer majhna, a morda ste v visokogorju kdaj opazili merilne naprave, s katerimi Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje zbira podatke o količini padavin v Julijcih. Gre za naprave, ki s pomočjo prekucev dveh simetričnih posodic merijo količino padavin. Naprava na sekundno natančno zabeleži čas prekuca, en prekuc pa se zgodi na vsakih 0,2 litra padavin. Tudi o tem in drugih prigodah izvajanja meritev padavin v tokratni Jutranji vremenski fronti.
Verjetnost je sicer majhna, a morda ste v visokogorju kdaj opazili merilne naprave, s katerimi Jaka Ortar z Agencije Republike Slovenije za okolje zbira podatke o količini padavin v Julijcih. Gre za naprave, ki s pomočjo prekucev dveh simetričnih posodic merijo količino padavin. Naprava na sekundno natančno zabeleži čas prekuca, en prekuc pa se zgodi na vsakih 0,2 litra padavin. Tudi o tem in drugih prigodah izvajanja meritev padavin v tokratni Jutranji vremenski fronti.
Ste kdaj obiskali kakšno zastavljalnico ali odkupovalnico, ker ste se preprosto po hitrem postopku hoteli znebiti nekega predmeta in zanj takoj dobiti gotovino? Finančna stiska in želja po hitrem zaslužku na eni strani ter pospravljanje podstrešja na drugi – razlogov za obisk takšne poslovalnice je veliko. Sogovornik: Ožbej Volčini iz Zastavljalnice, odkupovalnice in menjalnice Ljubljana.
Ste kdaj obiskali kakšno zastavljalnico ali odkupovalnico, ker ste se preprosto po hitrem postopku hoteli znebiti nekega predmeta in zanj takoj dobiti gotovino? Finančna stiska in želja po hitrem zaslužku na eni strani ter pospravljanje podstrešja na drugi – razlogov za obisk takšne poslovalnice je veliko. Sogovornik: Ožbej Volčini iz Zastavljalnice, odkupovalnice in menjalnice Ljubljana.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene.
Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene.
V sezoni želja si tokrat postavljamo vprašanje, kako mladim nevsiljivo privzgojiti ljubezen do branja. Odgovore išče Gaja Kos, predsednica društva Bralna značka.
V sezoni želja si tokrat postavljamo vprašanje, kako mladim nevsiljivo privzgojiti ljubezen do branja. Odgovore išče Gaja Kos, predsednica društva Bralna značka.
Tamara Likon in Jure Ule sta avtorja risoromana Pehta, ki sta ga predstavila na festivalu Tinta. Zgodbo je napisal Jure in se odvija pod nekimi drugimi gorami, ko Pehte, kot jo poznamo mi, še ni, vizulano podobo pa je ustvarila Tamara. Pehta je mlado dekle, ki je zelo navezano na naravo, zato zgodba potuje skozi vse štirih letne čase. Zaznamuje pa jo tudi posebna povezanost z naravni čudesi. Pri nas se lik Pehte prvič pojavi v pripovedi Kekec na volčji sledi, ki jo je leta 1922 ustvaril pisatelj Josip Vandot. V filmu Kekec (1963) jo je upodobila igralka Ruša Bojc. Pod različnimi imeni ima Pehta globoke korenine v staroslovanskem in germanskem bajeslovju na območju alpskega sveta. Včasih deluje kot prijazna in lepa prikazen, včasih pa kot strašna in kruta varuhinja krščanskih običajev. Njene prednice so antične boginje iz mitologij indoevropskih in sredozemskih narodov, ki poosebljajo lik matere.
Tamara Likon in Jure Ule sta avtorja risoromana Pehta, ki sta ga predstavila na festivalu Tinta. Zgodbo je napisal Jure in se odvija pod nekimi drugimi gorami, ko Pehte, kot jo poznamo mi, še ni, vizulano podobo pa je ustvarila Tamara. Pehta je mlado dekle, ki je zelo navezano na naravo, zato zgodba potuje skozi vse štirih letne čase. Zaznamuje pa jo tudi posebna povezanost z naravni čudesi. Pri nas se lik Pehte prvič pojavi v pripovedi Kekec na volčji sledi, ki jo je leta 1922 ustvaril pisatelj Josip Vandot. V filmu Kekec (1963) jo je upodobila igralka Ruša Bojc. Pod različnimi imeni ima Pehta globoke korenine v staroslovanskem in germanskem bajeslovju na območju alpskega sveta. Včasih deluje kot prijazna in lepa prikazen, včasih pa kot strašna in kruta varuhinja krščanskih običajev. Njene prednice so antične boginje iz mitologij indoevropskih in sredozemskih narodov, ki poosebljajo lik matere.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Med predavanjem, sestankom ali celo pogovorom z bližnjim velikokrat razmišljamo o čem popolnoma drugem. Znanstveniki ugotavljajo, da skoraj polovico časa, ko smo budni, naši možgani niso tam, kjer je telo. Tavanje misli, kakor pravimo temu, je trenutno eden izmed bolj raziskovanih pojavov v psihologiji. Zakaj je tavanje misli koristno in kdaj postane težava? Kaj se takrat dogaja v možganih? V oddaji bodo pripravili tudi eksperiment, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Ob piskih bodo ustvarjalci zapisali svoje misli, gost oddaje pa bo pogledal, ali so jim misli tavale ali ne.
Med predavanjem, sestankom ali celo pogovorom z bližnjim velikokrat razmišljamo o čem popolnoma drugem. Znanstveniki ugotavljajo, da skoraj polovico časa, ko smo budni, naši možgani niso tam, kjer je telo. Tavanje misli, kakor pravimo temu, je trenutno eden izmed bolj raziskovanih pojavov v psihologiji. Zakaj je tavanje misli koristno in kdaj postane težava? Kaj se takrat dogaja v možganih? V oddaji bodo pripravili tudi eksperiment, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Ob piskih bodo ustvarjalci zapisali svoje misli, gost oddaje pa bo pogledal, ali so jim misli tavale ali ne.
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Danes je športne ponudbe na pretek. Na voljo so številne vodene vadbe, fitnes centri, skupinski športi, tek ... Edina ovira je lahko naša lenoba oziroma nepripravljenost, da stopimo iz cone udobja. Ko se odločimo za vadbo, pa nikar ne pozabimo na ogrevanje in raztezanje pred in po vadbi. Zakaj in koliko časa nameniti tem vajam, v pogovoru s kineziologom s Fakultete za vede o zdravju UP, Luko Kejžarjem.
Danes je športne ponudbe na pretek. Na voljo so številne vodene vadbe, fitnes centri, skupinski športi, tek ... Edina ovira je lahko naša lenoba oziroma nepripravljenost, da stopimo iz cone udobja. Ko se odločimo za vadbo, pa nikar ne pozabimo na ogrevanje in raztezanje pred in po vadbi. Zakaj in koliko časa nameniti tem vajam, v pogovoru s kineziologom s Fakultete za vede o zdravju UP, Luko Kejžarjem.
V ponedeljek, 13. oktobra je oddaja Možgani na dlani desetletnico proslavila pred občinstvom, na Avdiofestivalu. Nika Vrabec je v radijski mikfrofon ujela vtise obiskovalk in obiskovalcev, poslušalk in poslušalcev, zavrteli pa smo tudi nekaj zvočnih utrinkov pogovora s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, doc. dr. Blažem Koritnikom, Hano Hawlina in Bredo Jelen Sobočan.
V ponedeljek, 13. oktobra je oddaja Možgani na dlani desetletnico proslavila pred občinstvom, na Avdiofestivalu. Nika Vrabec je v radijski mikfrofon ujela vtise obiskovalk in obiskovalcev, poslušalk in poslušalcev, zavrteli pa smo tudi nekaj zvočnih utrinkov pogovora s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, doc. dr. Blažem Koritnikom, Hano Hawlina in Bredo Jelen Sobočan.
Čebelarsko društvo Kamnica – Bresternica bo v soboto proslavilo 70 letnico delovanja. Že v ponedeljek pa so v kamniškem kulturnem domu postavili na ogled izredno poučen povečan 3D model čebele kranjske sivke …
Čebelarsko društvo Kamnica – Bresternica bo v soboto proslavilo 70 letnico delovanja. Že v ponedeljek pa so v kamniškem kulturnem domu postavili na ogled izredno poučen povečan 3D model čebele kranjske sivke …
Danes predstavljamo knjigo založbe Pivec MOJA VOJNA HARMONIKA pesnika in pisatelja Aleša Štegra. Avtor v pesnitvi povzema resnično zgodbo svojega deda, Matije Zorca. Dogajanje postavi v obdobje petdeset najbolj nemirnih let dvajsetega stoletja, ko so se menjevale oblasti in ideologije, ko je vihrala vojna in ko je mir prinesel nove dileme in pretrese. Prostorsko sega od Trsta, preko Ljubljane do Severnega morja in Slovenskih goric.
Danes predstavljamo knjigo založbe Pivec MOJA VOJNA HARMONIKA pesnika in pisatelja Aleša Štegra. Avtor v pesnitvi povzema resnično zgodbo svojega deda, Matije Zorca. Dogajanje postavi v obdobje petdeset najbolj nemirnih let dvajsetega stoletja, ko so se menjevale oblasti in ideologije, ko je vihrala vojna in ko je mir prinesel nove dileme in pretrese. Prostorsko sega od Trsta, preko Ljubljane do Severnega morja in Slovenskih goric.
Leta 2023 sta v osemdesetih dneh obiskali vseh sedem celin, zdaj pa 'potujoči babici' nadaljujeta daljša potovanja po posameznih celinah.
Leta 2023 sta v osemdesetih dneh obiskali vseh sedem celin, zdaj pa 'potujoči babici' nadaljujeta daljša potovanja po posameznih celinah.
Vse več je na naših strehah sončnih panelov in tako se vse več domov lahko napaja z lokalno pridobljeno energijo. A velika večina sončnih celic prihaja s Kitajske, obenem pa imajo danes najbolj razširjene sončne celice svoje pomanjkljivosti. Zato se seveda nenehno išče nove, boljše možnosti.
Vse več je na naših strehah sončnih panelov in tako se vse več domov lahko napaja z lokalno pridobljeno energijo. A velika večina sončnih celic prihaja s Kitajske, obenem pa imajo danes najbolj razširjene sončne celice svoje pomanjkljivosti. Zato se seveda nenehno išče nove, boljše možnosti.
Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.
Tuberkuloza še zdaleč ni samo bolezen iz romanov in oper 19. stoletja. Podatki WHO kažejo, da za njo vsako leto zboli okoli 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol.
V tokratnem Lokalnem času preverjamo, kako prijazna je prestolnica za naše lajajoče štirinožce in tudi za vse, ki z njimi živijo. V Ljubljani naj bi bilo psov kar blizu 26 tisoč, kar je lepa številka, vsak od njih je svoja duša in vsak od njih je odgovornost lastnika. Tako glede dobrobiti in skrbi za psa kot tudi za okolico, za ljudi in za naravo. Pred kratkim so se povišale kazni za puščanje iztrebkov in za sprehajanje psa brez povodca. Pasja kultura, če ji lahko tako rečemo, se izboljšuje, še vedno pa kršitve seveda so, ugotavljajo opazovalci, najbolje pa to vedo lastniki psov sami. Razmišljamo, kaj pomeni imeti psa v urbanem okolju kot je Ljubljana, kako lastniki skrbijo zanje, ali višje kazni lahko prinesejo manj kršitev, kako prijazna je Ljubljana za pse.
V tokratnem Lokalnem času preverjamo, kako prijazna je prestolnica za naše lajajoče štirinožce in tudi za vse, ki z njimi živijo. V Ljubljani naj bi bilo psov kar blizu 26 tisoč, kar je lepa številka, vsak od njih je svoja duša in vsak od njih je odgovornost lastnika. Tako glede dobrobiti in skrbi za psa kot tudi za okolico, za ljudi in za naravo. Pred kratkim so se povišale kazni za puščanje iztrebkov in za sprehajanje psa brez povodca. Pasja kultura, če ji lahko tako rečemo, se izboljšuje, še vedno pa kršitve seveda so, ugotavljajo opazovalci, najbolje pa to vedo lastniki psov sami. Razmišljamo, kaj pomeni imeti psa v urbanem okolju kot je Ljubljana, kako lastniki skrbijo zanje, ali višje kazni lahko prinesejo manj kršitev, kako prijazna je Ljubljana za pse.
V tokratni epizodi gostimo dr. Mihaelo Zavašnik, vodjo Središča za profesionalni razvoj, kakovost in raziskovanje z Zavoda RS za šolstvo in eno osrednjih strokovnjakinj na področju šolskega vodenja, profesionalnega razvoja ravnateljev in strokovnih delavcev ter kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Z njo se pogovarjamo o tem, kako razmišljati o sistemu kakovosti celostno in kako v tem okviru uspešno voditi in pri vodenju podpirati vzgojno-izobraževalne zavode. Rdeča nit pogovora je vprašanje: Kako lahko ravnatelji kot vodje in javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja kot podporni element prispevajo h kakovosti delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov? Dr. Zavašnik pojasni, katere institucionalne oblike podpore so v Sloveniji že na voljo za pomoč ravnateljem pri uresničevanju te naloge – od sistemskih dokumentov in standardov vodenja do konkretnih orodij za refleksijo, načrtovanje ter vodenje ljudi, učenja in organizacije. Predstavimo ključne ugotovitve raziskav in izkušenj iz prakse: • zakaj je vodenje, takoj za poučevanjem, drugi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na učenje otrok, učencev in dijakov, • katere temeljne vodstvene prakse uporabljajo uspešni vodje, • kako se v Sloveniji razvija sistem podpore za profesionalni razvoj ravnateljev in drugih vodij, • zakaj je vodenje priložnost za večjo kakovost in večjo strokovno avtonomijo v zavodih. V epizodi predstavimo tudi priročnik Vodenje v vzgoji in izobraževanju: orodjarna za ravnatelje in druge vodje, ki sta ga izdala Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Zavod RS za šolstvo, in ponuja orodja za samorefleksijo, delo s timi, upravljanje sprememb in vodenje pedagoškega procesa. Če vas zanima, kako sistematično graditi šolsko kulturo, kako s premišljenim vodenjem soustvarjati kakovostno šolo ali vrtec, vas vabimo k poslušanju.
V tokratni epizodi gostimo dr. Mihaelo Zavašnik, vodjo Središča za profesionalni razvoj, kakovost in raziskovanje z Zavoda RS za šolstvo in eno osrednjih strokovnjakinj na področju šolskega vodenja, profesionalnega razvoja ravnateljev in strokovnih delavcev ter kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Z njo se pogovarjamo o tem, kako razmišljati o sistemu kakovosti celostno in kako v tem okviru uspešno voditi in pri vodenju podpirati vzgojno-izobraževalne zavode. Rdeča nit pogovora je vprašanje: Kako lahko ravnatelji kot vodje in javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja kot podporni element prispevajo h kakovosti delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov? Dr. Zavašnik pojasni, katere institucionalne oblike podpore so v Sloveniji že na voljo za pomoč ravnateljem pri uresničevanju te naloge – od sistemskih dokumentov in standardov vodenja do konkretnih orodij za refleksijo, načrtovanje ter vodenje ljudi, učenja in organizacije. Predstavimo ključne ugotovitve raziskav in izkušenj iz prakse: • zakaj je vodenje, takoj za poučevanjem, drugi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na učenje otrok, učencev in dijakov, • katere temeljne vodstvene prakse uporabljajo uspešni vodje, • kako se v Sloveniji razvija sistem podpore za profesionalni razvoj ravnateljev in drugih vodij, • zakaj je vodenje priložnost za večjo kakovost in večjo strokovno avtonomijo v zavodih. V epizodi predstavimo tudi priročnik Vodenje v vzgoji in izobraževanju: orodjarna za ravnatelje in druge vodje, ki sta ga izdala Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Zavod RS za šolstvo, in ponuja orodja za samorefleksijo, delo s timi, upravljanje sprememb in vodenje pedagoškega procesa. Če vas zanima, kako sistematično graditi šolsko kulturo, kako s premišljenim vodenjem soustvarjati kakovostno šolo ali vrtec, vas vabimo k poslušanju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat v oddaji predstavljamo knjigo po izboru filmskega režiserja, scenarista in pisatelja Nejca Gazvode - zgodovinski roman Wolf Hall, del trilogije, za katero je bila avtorica Hilary Mantel nagrajena s kar dvema prestižnima nagradama booker. Ta se odvija na dvoru Henrika VIII. Osrednji lik pa ni kralj, temveč zgodba o njegovem ministru Thomasu Cromwellu, ki se je do tega položaja povzpel s samega družbenega dna. V treh obsežnih vrhunsko napisanih romanih, ki so zaživeli tudi pri nas v izvrstnih prevodih Dušanke Zabukovec, BBC pa je posnel tudi serijo, predvajano tudi na TV Slovenija, se poleg zgodovinski dejstev, odvrti pravi vrtiljak vseh pasti in plasti družbe, ki jih mora posameznik preživeti in sprejeti za takšen vzpon. Boj za oblast, moč, prevare, zvestoba, maščevanje so večna družbena vprašanja.
Tokrat v oddaji predstavljamo knjigo po izboru filmskega režiserja, scenarista in pisatelja Nejca Gazvode - zgodovinski roman Wolf Hall, del trilogije, za katero je bila avtorica Hilary Mantel nagrajena s kar dvema prestižnima nagradama booker. Ta se odvija na dvoru Henrika VIII. Osrednji lik pa ni kralj, temveč zgodba o njegovem ministru Thomasu Cromwellu, ki se je do tega položaja povzpel s samega družbenega dna. V treh obsežnih vrhunsko napisanih romanih, ki so zaživeli tudi pri nas v izvrstnih prevodih Dušanke Zabukovec, BBC pa je posnel tudi serijo, predvajano tudi na TV Slovenija, se poleg zgodovinski dejstev, odvrti pravi vrtiljak vseh pasti in plasti družbe, ki jih mora posameznik preživeti in sprejeti za takšen vzpon. Boj za oblast, moč, prevare, zvestoba, maščevanje so večna družbena vprašanja.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Prostovoljstvo ne rešuje le drugih, temveč ustvarja tudi bolj zdravo in povezano skupnost. Raziskujemo, kako prostovoljno delo izboljšuje duševno počutje dajalca in prejemnika, gradi samozavest ter bogati posameznika in družbo.
Prostovoljstvo ne rešuje le drugih, temveč ustvarja tudi bolj zdravo in povezano skupnost. Raziskujemo, kako prostovoljno delo izboljšuje duševno počutje dajalca in prejemnika, gradi samozavest ter bogati posameznika in družbo.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Prostovoljstvo ne rešuje le drugih, temveč ustvarja tudi bolj zdravo in povezano skupnost. Raziskujemo, kako prostovoljno delo izboljšuje duševno počutje dajalca in prejemnika, gradi samozavest ter bogati posameznika in družbo.
Prostovoljstvo ne rešuje le drugih, temveč ustvarja tudi bolj zdravo in povezano skupnost. Raziskujemo, kako prostovoljno delo izboljšuje duševno počutje dajalca in prejemnika, gradi samozavest ter bogati posameznika in družbo.
Life is long, and life is short. Alex James, a young Indian living, working, and studying in Slovenia, shares his thoughts and impressions in the next Land of Dreams... Alex's music choice: Ed Sheeran - "Sapphire". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=JgDNFQ2RaLQ&list=RDJgDNFQ2RaLQ&start_radio=1
Life is long, and life is short. Alex James, a young Indian living, working, and studying in Slovenia, shares his thoughts and impressions in the next Land of Dreams... Alex's music choice: Ed Sheeran - "Sapphire". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=JgDNFQ2RaLQ&list=RDJgDNFQ2RaLQ&start_radio=1
Prvič v zgodovini so na voljo zdravila, ki lahko upočasnijo potek demence. Evropska komisija je doslej odobrila že dve, prvo, lekanemab, letos pričakujemo tudi v Sloveniji. Namenjeno bo osebam v zgodnji fazi bolezni z blagimi kognitivnimi motnjami. A kljub novim možnostim zdravljenja strokovnjaki poudarjajo, da je najpomembnejša preventiva. Ko pa bolezen izbruhne, je ključna podpora osebam z demenco in njihovim bližnjim. Več o demenci, njenem razvoju in načinih spoprijemanja z njo v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 15. 10. 2025 ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Prvič v zgodovini so na voljo zdravila, ki lahko upočasnijo potek demence. Evropska komisija je doslej odobrila že dve, prvo, lekanemab, letos pričakujemo tudi v Sloveniji. Namenjeno bo osebam v zgodnji fazi bolezni z blagimi kognitivnimi motnjami. A kljub novim možnostim zdravljenja strokovnjaki poudarjajo, da je najpomembnejša preventiva. Ko pa bolezen izbruhne, je ključna podpora osebam z demenco in njihovim bližnjim. Več o demenci, njenem razvoju in načinih spoprijemanja z njo v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 15. 10. 2025 ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Ministrstvo za kulturo Javne agencija za knjigo sta nedavno predstavila nov projekt Nacionalni dan stripa, s katerim želijo med drugim okrepiti bralno in vizualno pismenost. Osrednji dogodek projekta bo 22. novembra, ob 100. obletnici rojstva pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra. O zgodovini slovenskega stripa se v tokratni oddaji Glasovi svetov pogovarjamo s striparjem, ilustratorjem in karikaturistom Cirilom Horjakom, ki je za svoje stripovsko ustvarjanje med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada leta 2024. Cirila Horjaka gosti Miha Žorž.
Ministrstvo za kulturo Javne agencija za knjigo sta nedavno predstavila nov projekt Nacionalni dan stripa, s katerim želijo med drugim okrepiti bralno in vizualno pismenost. Osrednji dogodek projekta bo 22. novembra, ob 100. obletnici rojstva pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra. O zgodovini slovenskega stripa se v tokratni oddaji Glasovi svetov pogovarjamo s striparjem, ilustratorjem in karikaturistom Cirilom Horjakom, ki je za svoje stripovsko ustvarjanje med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada leta 2024. Cirila Horjaka gosti Miha Žorž.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.
Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.
Oddajo smo tokrat namenili svetovnemu dnevu oživljanja, ki ga zaznamujemo 16. oktobra. Ob tej priložnosti strokovne, izobraževalne in dobrodelne ustanove, organizacije in društva v okviru akcije Slovenija oživlja! pripravijo izobraževanja in prikaze temeljnih postopkov oživljanja s ciljem – ozavestiti čim več ljudi o pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja. Ta se v dveh tretjinah primerov zgodi doma, in od tega v večini primerov pred očividci. Po izsledkih evropske raziskave Eureca 3 je Slovenija na 4. mestu po preživetju po srčnem zastoju; ukrepati začne 63 odstotkov očividcev, ne vemo pa, kako kakovostno oživljajo. Da bi imeli konkretne in učinkovite smernice za izobraževanje in za postavitev delujoče mreže AED-ejev , bi potrebovali nacionalni register izvenbolnišničnih srčnih zastojev. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Matejem Strnadom, zdravnikom urgentne medicine iz UKC Maribor in ZD Maribor (na fotografiji).
Oddajo smo tokrat namenili svetovnemu dnevu oživljanja, ki ga zaznamujemo 16. oktobra. Ob tej priložnosti strokovne, izobraževalne in dobrodelne ustanove, organizacije in društva v okviru akcije Slovenija oživlja! pripravijo izobraževanja in prikaze temeljnih postopkov oživljanja s ciljem – ozavestiti čim več ljudi o pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja. Ta se v dveh tretjinah primerov zgodi doma, in od tega v večini primerov pred očividci. Po izsledkih evropske raziskave Eureca 3 je Slovenija na 4. mestu po preživetju po srčnem zastoju; ukrepati začne 63 odstotkov očividcev, ne vemo pa, kako kakovostno oživljajo. Da bi imeli konkretne in učinkovite smernice za izobraževanje in za postavitev delujoče mreže AED-ejev , bi potrebovali nacionalni register izvenbolnišničnih srčnih zastojev. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Matejem Strnadom, zdravnikom urgentne medicine iz UKC Maribor in ZD Maribor (na fotografiji).
V tokratni oddaji Sami naši se najprej posvetimo protestom v podporo Palestini, ki so v začetku oktobra potekali v Srbiji in Sloveniji. Nato prisluhnemo pisatelju Andražu Rožmanu, ki živi med Ljubljano, Sarajevom in Beogradom. V svoji novi knjigi raziskuje upor kot obliko skrbi drug za drugega. Oddajo sklenemo s spominom na legendarnega pevca Halida Bešlića, ki nas je pred kratkim zapustil.
V tokratni oddaji Sami naši se najprej posvetimo protestom v podporo Palestini, ki so v začetku oktobra potekali v Srbiji in Sloveniji. Nato prisluhnemo pisatelju Andražu Rožmanu, ki živi med Ljubljano, Sarajevom in Beogradom. V svoji novi knjigi raziskuje upor kot obliko skrbi drug za drugega. Oddajo sklenemo s spominom na legendarnega pevca Halida Bešlića, ki nas je pred kratkim zapustil.
Šolsko okolje spodbuja k razvijanju interesov in sposobnosti ter sooblikuje navade, tudi prehranske. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat predstavili delo organizatorjev šolske prehrane. Kako poskrbijo, da se pod pokrovkami šolskih kuhinj znajde kakovostna in raznovrstna hrana, bo tema oddaje. Ključno bo predvsem vprašanje, kako usklajujejo prehranske smernice, omejitve in nenazadnje želje otrok. Sogovornica: organizatorica prehrane na Osnovni šoli Selnica ob Dravi Barbara Ozbič Kirijakopulos.
Šolsko okolje spodbuja k razvijanju interesov in sposobnosti ter sooblikuje navade, tudi prehranske. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat predstavili delo organizatorjev šolske prehrane. Kako poskrbijo, da se pod pokrovkami šolskih kuhinj znajde kakovostna in raznovrstna hrana, bo tema oddaje. Ključno bo predvsem vprašanje, kako usklajujejo prehranske smernice, omejitve in nenazadnje želje otrok. Sogovornica: organizatorica prehrane na Osnovni šoli Selnica ob Dravi Barbara Ozbič Kirijakopulos.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo 31. razstavo Bioexo in spoznavali različne eksotične živali. Predstavljamo projekt »Lori, skrivnostni samotar«, s katerim je Tropska hiša vključena v evropski vzrejni program za zaščito te ogrožene vrste. Svetujemo, katera prehranska dopolnila moramo ponuditi želvam. Spremljamo zgodbo medvedke Mici, ki bo po več kot dveh desetletjih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, dobila nov dom v naravnem zavetišču za medvede v Nemčiji. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo 31. razstavo Bioexo in spoznavali različne eksotične živali. Predstavljamo projekt »Lori, skrivnostni samotar«, s katerim je Tropska hiša vključena v evropski vzrejni program za zaščito te ogrožene vrste. Svetujemo, katera prehranska dopolnila moramo ponuditi želvam. Spremljamo zgodbo medvedke Mici, ki bo po več kot dveh desetletjih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, dobila nov dom v naravnem zavetišču za medvede v Nemčiji. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Zanimalo nas je ali je pri sajenju kakšna razlika med sajenjem iglavcev in listavcev in zakaj sta globina in širina sadilne jame pomembni. Govorili pa smo tudi o obsekavanju travnatih robov, globinskem zračenju trate in odstranjevanju listja z nje ter o zamenjavi sezonskih nasadov. Z nami je bila Karin Bejo iz Arboretuma Volčji Potok.
Zanimalo nas je ali je pri sajenju kakšna razlika med sajenjem iglavcev in listavcev in zakaj sta globina in širina sadilne jame pomembni. Govorili pa smo tudi o obsekavanju travnatih robov, globinskem zračenju trate in odstranjevanju listja z nje ter o zamenjavi sezonskih nasadov. Z nami je bila Karin Bejo iz Arboretuma Volčji Potok.
Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev).
Kontrabant oz. tihotapljenje za lastne potrebe, kakršno je prevladovalo po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar (ponovitev).
Republika Honduras je obmorska država, ki uradno spada k Severni Ameriki. Njene sosede so Gvatemala, Salvador in Nikaragva. Ima slabih 11 milijonov prebivalcev, znana je po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom. Okoli 80 % države je gorate. Nahaja pa se med dvema morjema – Karibskim in Tihim oceanom, kar je vidno tudi na zastavi države.
Republika Honduras je obmorska država, ki uradno spada k Severni Ameriki. Njene sosede so Gvatemala, Salvador in Nikaragva. Ima slabih 11 milijonov prebivalcev, znana je po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom. Okoli 80 % države je gorate. Nahaja pa se med dvema morjema – Karibskim in Tihim oceanom, kar je vidno tudi na zastavi države.
V današnji Radiosferi se odpravljamo na Koroško, natančneje na Kope, kjer je potekala 1-tedenska radijska delavnica, ki se jo je udeležila tudi Lana Furlan.
V današnji Radiosferi se odpravljamo na Koroško, natančneje na Kope, kjer je potekala 1-tedenska radijska delavnica, ki se jo je udeležila tudi Lana Furlan.
Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?
Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokratno oddajo smo pripravili v širšem okolju oaze Siva (dolga je približno 10 km, široka od 6 do 8 km in ima približno 200 izvirov oziroma arteških vodnjakov) nedaleč od meje z Libijo v puščavskem krasu Egipta. Tam je od 29. septembra do 3. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij o varstvu okolja v puščavskih razmerah. Udeležilo se ga je približno 40 po večini raziskovalk in raziskovalcev iz Egipta, sosednjih arabskih držav, tam pa je bila tudi ekipa iz Romunije in gostja iz Južnoafriške republike. Tja smo odšli na povabilo soorganizatorjev, krasoslovcev iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ti že več kot dve desetletji sodelujejo z Egiptovskim društvom za okoljske spremembe oziroma s profesorjem z Univerze v Aleksandriji dr. Magdyjem Torabom in njegovimi kolegicami in kolegi. O dolgoletnem sodelovanju in obojestranski izmenjavi izkušenj s kraškimi pojavi v Egiptu bo več povedal raziskovalec prof. dr. Tadej Slabe, donedavnega dolgoletni predstojnik postojnskega inštituta. V še dveh oddajah, ki si bosta sledili v oktobru, pa smo se posvetili preučevanju zakrasevanja Keopsove piramide v Gizi pri Kairu in antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin ter izkušnjam dveh egiptovskih raziskovalk in raziskovalca kraških fenomenov z njihovim in slovenskim krasoslovjem. FOTO: Tadej Slabe pojasnjuje, kako veter in voda brusita egiptovski puščavski kras VIR: Ars – Goran Tenze
Tokratno oddajo smo pripravili v širšem okolju oaze Siva (dolga je približno 10 km, široka od 6 do 8 km in ima približno 200 izvirov oziroma arteških vodnjakov) nedaleč od meje z Libijo v puščavskem krasu Egipta. Tam je od 29. septembra do 3. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij o varstvu okolja v puščavskih razmerah. Udeležilo se ga je približno 40 po večini raziskovalk in raziskovalcev iz Egipta, sosednjih arabskih držav, tam pa je bila tudi ekipa iz Romunije in gostja iz Južnoafriške republike. Tja smo odšli na povabilo soorganizatorjev, krasoslovcev iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ti že več kot dve desetletji sodelujejo z Egiptovskim društvom za okoljske spremembe oziroma s profesorjem z Univerze v Aleksandriji dr. Magdyjem Torabom in njegovimi kolegicami in kolegi. O dolgoletnem sodelovanju in obojestranski izmenjavi izkušenj s kraškimi pojavi v Egiptu bo več povedal raziskovalec prof. dr. Tadej Slabe, donedavnega dolgoletni predstojnik postojnskega inštituta. V še dveh oddajah, ki si bosta sledili v oktobru, pa smo se posvetili preučevanju zakrasevanja Keopsove piramide v Gizi pri Kairu in antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin ter izkušnjam dveh egiptovskih raziskovalk in raziskovalca kraških fenomenov z njihovim in slovenskim krasoslovjem. FOTO: Tadej Slabe pojasnjuje, kako veter in voda brusita egiptovski puščavski kras VIR: Ars – Goran Tenze
Avdiofestival je srečanje besede, radia, sodobnega avdia, tistih, ki ga ustvarjajo, in onih, ki ga imajo radi. Na dan njegove četrte izvedbe smo v Prvakih tedna gostili novinarja in vodjo letošnje izdaje Avdiofesivala Nejca Jemca.
Avdiofestival je srečanje besede, radia, sodobnega avdia, tistih, ki ga ustvarjajo, in onih, ki ga imajo radi. Na dan njegove četrte izvedbe smo v Prvakih tedna gostili novinarja in vodjo letošnje izdaje Avdiofesivala Nejca Jemca.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.