Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V tokratni oddaji boste videli gluhega čarovnika in refleksoterapevta, ki podirata mite o tem, da so nekateri poklici za gluhe nedosegljivi. Spoznali boste tudi zobotehnico, harmonikarja in direktorja. Vse povezuje izguba sluha in zadovoljstvo ob opravljanju službe. Glejte nas v soboto, 23. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Az 1956-os magyar forradalomról hosszú ideig, az egypártrendszer megszűnéséig nem lehetett őszintén beszélni. Az utóbbi három évtizedben azonban tanulmányok és monográfiák százai, előadások és visszaemlékezések ezrei, valamint interjúk, filmek, emlékműsorok és színielőadások próbálják megismertetni a magyar nemzet 20. századi történelmének legfényesebben tündöklő eseményét.
Ob velikem številu neželenih zapuščenih mačjih mladičev opozarjamo na pomen kastracij in sterilizacij ter predstavljamo nekaj mačk, ki potrebujejo ljubeč dom. Čeprav na Koroškem nimajo Zavetišča za živali, pa imajo nekaj društev, ki skrbijo za zavržene živali. Eno od teh je ustanovila družina Rakovnik. Svetujemo, kakšne mačje posipe izbrati in kako poskrbimo za mačja stranišča notranjih mačk. Srečali smo se s Francozinjo Emmo, ki svojo strast do raziskovanja tujih dežel s kolesom deli z najboljšim pasjim prijateljem Djongom. Skozi oči biologa v Tropski hiši, bomo tokrat spoznavali želve. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V Mariboru je bil v četrtek poseben dan, z živo verigo so namreč selili del gradiva osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu na začasno lokacijo v Trgovskem centru City na Trgu Leona Štuklja. Tja se seli zaradi gradnje težko pričakovanih novih prostorov, ki bodo del Centra Rotovž in ki bodo za zaposlene pomenili varnejše in sodobnejše delovno okolje, za obiskovalce pa prijetnejši prostor in sodobno knjižnično izkušnjo. Verigo je tvorilo približno sedemsto ljudi, ki so poudarjali pomen solidarnosti in primernega odnosa do knjig. Knjižničarji s pomočjo selitvenega servisa selijo skupaj 160 tisoč enot in za približno štiri kilometre polic. Reportažo o dogodku, na katerem je ob pomoči Mariborčanov na začasni dom pripotovalo tisoč knjig poezije, je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Tokrat KiKs začnemo kar s primerom: »Sosed je kupil nov avto.« Je kupil nov avto ali novi avto? Je kruh, ki ste ga danes kupili v trgovini, ržen ali rženi? Osnovna oz. nedoločna oblika pridevnika je nov in ržen. Določna oblika pa je tista s črko i na koncu. Ju ločite? Če ju ne in vam razlikovanje med obema povzroča težave, je današnji KiKs – Kratka informativna koristna slovenščina pravi naslov za vas. Pripravila ga je Darja Pograjc.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
Boja proti plastiki in iskanja rešitev za njeno razgradnjo se uspešno lotevata mladi madžarski raziskovalki in podjetnici. Patentirali sta koktejl bakterij, ki se hranijo s plastiko. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so za žlahtnjenje zelja izumili nov biotehnološki postopek, pri žlahtnjenju pšenice pa so poleg novih sort dobili celo novo rastlinsko vrsto. Ob 20. obletnici terorističnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku so v Landshutu pripravili razstavi, povezani z umetnikom Fritzem Koenigom in njegovim najbolj znanim delom, monumentalno bronasto plastiko v obliki krogle. Peščene plaže Furlanije - Julijske krajine so, zaradi plitve in mirne vode, kot nalašč za varno kajtanje čez vse leto.
Minden erővel azon volt a magyar királyok legnagyobbja, hogy megnyugtatóan oldja meg utódlását, miután Imre herceg idejekorán hunyt el. Azonban Orseolo Péter és Aba Sámuel nem bizonyultak méltónak a nagy feladatra. Rövid uralkodásuk után pedig minden alattomosság ellenére mégiscsak megnyílt az út a Vazul-ág képviselői előtt, és jöttek azok az igen sikeres királyok, akiknek soha nem is szabadott volna trónra kerülniük.
Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.
Such are the everyday dialogues in Maribor... However, Dave is learning new words: PRIJAZNI means FRIENDLY, POLJUBITI – TO KISS, ZLOMITI – TO BRAKE, STRANIŠČE is TOILET, PREPIRATI SE – TO ARGUE, POSTAVA is FIGURE, ČUDOVITO means ADORABLE, and STRINJATI SE means TO AGREE.
"Zakaj zelenjadarji poimenujete svoje zelenjavno-sadne zmazke in zvarke po mesnih jedeh, če ste toliko proti mesu?" To je eden od zapisov na enem od spletnih forumov, ki je spodbudil temo tokratne oddaje. Zanimajo nas tako imenovana "mesna" imena v veganski prehrani in predvsem, zakaj nekatere zmotijo.
»Živijo, moje ime je Bojan. Imam cerebralno paralizo. To pomeni, da so se moji možgani ob rojstvu poškodovali, zato težko nadzorujem mišice in gibanje. Težko kontroliram premikanje glave, rok in nog, ravnotežje je včasih problem. Čeprav uporabljam invalidski voziček in ne govorim razločno, so moji starši vedno govorili, da nisem drugačen od drugih. Cerebralna paraliza tako zame ni nobena ovira. Živim normalno življenje, ker so mi ves čas vbijali v glavo, da lahko počnem vse. No ja, čisto vsega ne morem početi. Za seks moram plačati.«
Režiserka in scenaristka dokumentarnega filma Odpuščanje Marija Zidar je na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož prejela tri prestižne nagrade. O zahtevnem procesu snemanja, odgovornosti in krvnem maščevanju.
Knjige nas zabavajo, sproščajo, so naše prijateljice, naše zaupnice. Knjige, ki jih beremo, nas oblikujejo. Da so knjige zdravilo za našo dušo, knjižnice pa zdravilišča, so verjeli že stari Grki. Tudi danes se knjiga uporablja za zdravljenje, predvsem težjih stisk, anksioznih in depresivnih motenj, pa raznih odvisnosti. Seznam težav in obolenj, kjer lahko knjiga pokaže svojo moč je dolg, terapija, ki ne uporablja tablet, ampak knjigo, pa se imenuje biblioterapija.
Fizikalne uganke so stalna rubrika oddaje Ugriznimo znanost, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj TV Slovenija. Oddaja je na sporedu vsak četrtek ob 17.25 na TV SLO 1.
Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo.
Ob koncu kolesarske sezone v Številkah gostimo državnega prvaka v cestnem kolesarstvu Mateja Mohoriča. Član Bahraina je podoživel najuspešnejšo sezono do zdaj, govoril o odnosu s Sonnyjem Colbrellijem, razcvetu slovenskega kolesarstva, najtežjih vzponih, ciljih pred prihodnjo sezono, študiju, prihodnosti ... Vabljeni k poslušanju!
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain
Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo?
Dave is still alive and has learned a few new Slovenian words... TICK is KLOP and they can be really dangerous. He knows now that NOTHING BIT HIM – NIČ GA NI PIČILO and HE DIDN’T FAINT – NI OMEDLEL. Thank god Fani was so calm and had TWEEZERS - a PINCETA. And it’s true, POISON - STRUP is sometimes hidden in small bottles.
Marko Pirc zadnji dve leti živi v Stockholmu, zaposlen je v podjetju Profoto. Ponujajo profesionalno studijsko opremo, v zadnjih letih pa se širijo tudi k manj profesionalnim uporabnikom. Pravi, da bo tradicionalna fotografija ostala na sicer visoki ravni, a napredek vidi le še pri mobilni fotografiji. Pogovarjamo se tudi o izjemno visokem zaupanju Švedov (tudi) v tehnologijo in o podkastu, ki ga ustvarja s kolegom Lenartom Kučićem.
Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.
Ali ste že slišali za frazema 'babilonski stolp' in 'babilonska sužnost'? Veste, kaj pomenita in od kod izhajata? Besedilo je pod mentorstvom doc. dr. Jane Volk z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Ana Kodela, študentka Medkulturnega jezikovnega posredovanja.
V oddaji Sami naši predstavljamo zgodbo o razstavi Romana Bezjaka: Arheologija nekega obdobja / Archeology of an Era. Udeležili smo se tudi ponedeljkovega odkritja spomenika, posvečenega hrvaškemu jezikoslovcu in književniku Ljudevitu Gaju. Govorili pa bomo tudi o sodobnem makedonskem jeziku z Emilijo Neškosko, prejemnico Dekanove nagrade Filozofske fakultete za magistrsko delo z naslovom Koncept makedonskega etimološkega slovarja.
Tokrat smo se pogovarjali z najboljšo mlado šahistko Zalo Urh in z Ano Breznik, ki študira na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike. V rubriki EuranetPlus o spodbujanju izkoriščanja geotermalne energije in zeleni prihodnosti Slovenije, v novi rubriki 'Delaš? Delam!' pa o različnih študentskih delih.
Kaj danes damo na svoj krožnik, je v luči globalnih podnebnih sprememb postalo del zelo zapletene zgodbe z vrsto daljnosežnih posledic. Spekter človeških dejavnosti, povezanih z pridelavo hrane, njenim transportom, predelavo, prodajo, pripravo in konec koncev tudi z odpadno hrano, dejavnosti torej, ki tvorijo t. i. prehranski sistem, prispeva kar tretjino antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Iz te perspektive se zdi povsem samoumevno, da k resnemu zmanjšanju emisij nujno sodijo tudi globoke spremembe na področju hrane. A tako kot venomer, ko se soočamo z nujnostjo spreminjanja utečenih navad, takšne spremembe niso ne preproste in tudi ne vedno sprejete z razumevanjem. Eno izmed nevralgičnih točk sodobnega prehranskega diskurza denimo predstavlja poraba mesa in drugih živil živalskega izvora. Skozi večji del zgodovine je bila mesna prehrana skoraj izključno v domeni bogatih slojev prebivalstva. To se je skozi drugo polovico 20. stoletja v t. i. razvitem svetu spremenilo. Industrijski način gojenja živali in predelave mesa je omogočil, da je meso postalo sorazmerno poceni in vedno pri roki, naraščanje kupne moči po svetu pa je v zadnjih desetletjih vedno spremljala tudi vse intenzivnejša poraba mesa. Tako se je v zadnjih 50ih letih proizvodnja mesa potrojila in je v letu 2018 znašala 341 milijonov ton. Tri četrtine kmetijskih površin je danes tako ali drugače namenjenih proizvodnji mesa. Okoljski odtis sodobne proizvodnje hrane pa se seveda ne konča pri preštevanju količine toplogrednih izpustov. Hrana je danes dobrina, s katero se v obliki najrazličnejših izdelkov kuje precejšnje dobičke, pri tem pa se ne upošteva dejanske vrednosti oziroma cene izsekavanja (pra)gozdov in krčenja habitatov na splošno, uničujočega vpliva pesticidov na številčnost žuželk ter na vodne in talne ekosisteme, ter vseprisotne prekomerne izrabe vode, čeprav utegnejo biti prav ti dejavniki za pestrost in dolgoročno odpornost življenja na planetu še celo bolj odločilni. In potem smo tu mi, posamezniki in posameznice, potrošniki in potrošnice, ki naj bi s svojimi lastnimi prehranskimi izbirami tudi pomagali usmerjati prihodnje trende v kmetijstvu in prehranski industriji v bolj trajnostne vode, pri tem pa imamo glede tega, kaj je za nas prava in ustrezna prehrana zelo različna – in včasih diametralno nasprotna - mnenja. Nekaj vidikov te zelo kompleksne in prepletene zgodbe, katere del vendarle vsi skupaj smo, smo naslovili v tokratnih Glasovih svetov. V pogovoru so sodelovale izr. prof. dr. Andreja Vezovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo iz društva za sonaravni razvoj Focus in Nika Tavčar iz Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Foto: Pixabay,cc
Toldi Miklóst a közhiedelemmel ellentétben nem a nép képzeletvilága teremtette, és került át onnan a magyar klasszikus irodalomba. A nagy erejéről ismert hős a 14. században élt bihari birtokos nemesként. A most következő, róla szóló monda, dr. Varga József nyugalmazott egyetemi tanár szerint, vidékünkön kevésbé ismert. Ezért választotta mai adásának témájául.
Ko uporabimo izraz zdrava prehrana, večina naredi miselni preskok na točno določena živila in načine prehranjevanja. Mario Sambolec, specializiran strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveze Slovenije, zato opozarja tudi na negativne posledice brezglavega in strogega sledenja vsesplošno prisotnim navodilom zdravega prehranjevanja, ki so lahko tako fizične, recimo kronično pomanjkanje energije, kot tudi psihološke.
History is a wonderful thing. It teaches us about important things that happened in the past. Like about the RUINS OF A CASTLE – RAZBITINE GRADU, a PUBLIC BATH – JAVNO KOPALIŠČE, or even about a YOUNG SHOEMAKER - ČEVLJARČEK that saved a city. But on the other hand, there is a saying which says “Happy wife, happy life”. And as our Irish friend learned, no matter how much Google knows, you should at least listen to your better half or let her enjoy just watching a BEAUTIFUL VIEW – ČUDOVIT RAZGLED, if you don’t want trouble in paradise…
V tokratni oddaji Poglobljeno smo potovali. Z radijskim sodelavcem Igorjem Pavkovičem smo se potepali po delu zahodne obale ZDA. Med drugim smo se ustavili v Seattlu, v zvezni državi Washington, in se čez državo Oregon spustili do San Francisca v Kaliforniji. Igorju je bila glasbena scena Seattla že od nekdaj blizu, pred petimi leti pa sta se s partnerko Lucijo Golčer tja odpravila na povabilo sorodnikov. Spoznala sta različne kraje in ljudi in raziskovala glasbeno zapuščino tega multikulturnega mesta.
Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času avstro-ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijoličaste in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.
Sestri Sandra in Nadja Keržan sta pred šestimi leti iskali službo in ker redne zaposlitve ni bilo na vidiku, sta se odločili, da si bosta priložnost ustvarili sami. Odprli sta spletno trgovino z ekološkimi čistili, prve pakete sta pošiljali kar iz Nadjine sobe. Prvi velik preskok sta naredili čez šest mesecev, ko sta najeli prostore. Sledilo je odprtje (fizične) trgovine ter razvoj lastne linije čistil Okay. Ob vseh uspehih pa tudi številni izzivi: od iskanja sodelavcev, do epidemije in prekinjenih dobavnih verig ter višjih cen surovin.
Vzpon kitajske in relativni zaton ameriške vojaške in gospodarske moči, ruski ozemeljski ekspanzionizem v vzhodni Evropi, kronična nestabilnost v državah Bližnjega vzhoda in subsaharske Afrike … Videti je, da so varnostni izzivi, s katerimi se sooča Evropa, vsak dan težji. V tem smislu se veča število glasov, ki trdijo, da bi Unija nujno potrebovala svojo lastno vojsko. In vendar ni pričakovati, da jo bo tudi dobila. Zakaj ne? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili tri predavatelje ljubljanske Fakultete za družbene vede: obramboslovko in nekdanjo ministrico za obrambo, dr. Ljubico Jelušič, pa obramboslovca in dekana FDV, dr. Iztoka Prezlja, ter politologa, strokovnjaka za mednarodne odnose, dr. Boštjana Udoviča. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Chroniques_d_Epenocle (Pixabay)
What a splash! I can tell you that their KOPALKE – SWIMSUITS, did stay on after that jump. And there were not many KOPALCEV – BATHERS at the KOPALIŠČE – SWIMMING POOL that day, so Fani was happy that Dave bought their VSTOPNICE – TICKETS. And some other words Dave learned today: CELODNEVNA VSTOPNICA – ALL-DAY TICKET, ŠTIRI-URNA VSTOPNICA – FOUR-HOUR TICKET, STOPNICE are STAIRS, and a TOWEL is called a BRISAČA.
Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej. Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je deželni muzej transformiral v Narodni muzej. Od njega se je l.1944 osamosvojil Prirodoslovni muzej. Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinum, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino. Na fotografiji nekdanji Rudolfinum, sedež Kranjskega deželnega muzeja od l.1888, od začetka 20-ih sedež Narodnega muzeja, od katerega se l.1944 osamosvoji Prirodoslovni muzej foto: Blaž Gutman, NMS
A mezőgazdaságban a fuzárium az egyik legelterjedtebb gombabetegség. Minden haszonnövényünket képes megfertőzni, és az általuk termelt toxinok mind az emberi szervezetben, mind az állatoknál komoly egészségügyi problémákat okozhatnak.
Dave persuaded Fani that ONE DOUGHNUT – EN KROF would not be enough. Dave convinced Fani that the right thing to do would be to get SIX DOUGHNUTS – ŠEST KROFOV, because the 7th would then be FREE - BREZPLAČEN. Dave also learned that MARELIČNA MARMELADA is APRICOT JAM, BOROVNIČEVA MARMELADA is BLUEBERRY JAM, and that Slovenia’s DESSERTS – SLADICE, are sweet, but difficult to pronounce.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Andrea je študiral fizioterapijo v Milanu in Rimu, potoval po svetu in daleč na Himalaji srečal svojo ženo Poljakinjo ter se vrnil domov na Sicilijo. Pridelava pomaranč je za sicilijanske kmete zelo pomembna, Andrea pomaranče na inovativen način povezuje s prosto rejo avtohtone sicilijanske pasme prašičev. Andrea je človek, ki v sebi združuje različne kreativne poklice, je kmet, okoljevarstvenik, filozof z jasnim pogledom na življenje, spreten pa je tudi v kuhinji pri pripravi pridelkov na posestvu.
Ob svetovnem dnevu kmetic predstavljamo članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta v Slovenskih goricah. Sadjarji ne pomnijo tako slabe letine kot je letošnja. Obiskali smo sadjarsko izletniško kmetijo Pr' Matijovc v Podbrezju. Tla na katerih poteka kmetijska proizvodnja ob pravilni oskrbi vežejo ogljik. Tovrstno tematiko v projektu Evropskega inovativnega partnerstva raziskujejo tudi slovenski strokovnjaki.
Prihaja čas, ko se pripravimo na obnovo sadovnjakov. Svetovali bomo, kako kar najbolje opraviti dela in izbrati prave sadike. V drugem delu pa ob svetovnem dnevu kmetic ponujamo pogovor z Marto Pipan iz Planine pri Ajdovščini.Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.
Tla na katerih poteka kmetijska proizvodnja ob pravilni oskrbi vežejo ogljik, kar lahko vpliva pozitivno na blaženje podnebnih sprememb. Tudi zato je vezava ogljika v organsko snov tal ena od pomembnejših postavk prihodnje evropske podnebno raziskovalne politike.
Sadjarji ne pomnijo tako slabe letine kot je letošnja. Dozorevanje sadja so pospremila ekstremna temperaturna nihanja - sadjarji so imeli tudi težave s pozebo. Nekoliko lažje bodo izpad pridelka prebrodili manjši sadjarji oz. tisti, kjer sadjarstvo ni prevladujoča panoga. Obiskali smo sadjarsko izletniško kmetijo Pr' Matijovc v Podbrezju, kjer že 11 rod gospodari rodbina Jeglič.
Organizacija združenih narodov je ob koncu prejšnjega desetletja 15. oktober razglasila za svetovni dan kmetic. Na tak način širšo javnost opozarjajo na problematiko žensk v kmetijstvu. V nadaljevanju vam predstavljamo članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta v Slovenskih goricah.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
70 milijonov gluhih po vsem svetu vsako tretjo soboto v septembru praznuje mednarodni dan gluhih. V Sloveniji je letošnjo slavnostno prireditev organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, saj je mednarodni praznik sovpadal z jubilejnimi 90 leti delovanja društva na Slovenskem. Slovesni dogodek je zasenčilo dejstvo, da so gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. Kakšen je recept za dolgo in uspešno skupno življenje, pa nam bosta povedala gluha zakonca Ivanjšič, ki sta nedavno praznovala biserno poroko. Glejte nas v soboto, 16. oktobra, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
S Tjašo Kersnik Pirman spoznavamo terapijo za konje. Kako se ženska moč povezuje s konjsko, smo preverili pri pobudnici in stotnici konjenice Kresničke na Koroškem. Jesen je čas prehladnih obolenj pri ljudeh, pa tudi živalih opozarjamo na kužni kašelj pri psih. Prostovoljci Društva Reks in Mila opozarjajo na vse prepogosto zgodbo zapuščenih mačjih mladičev. Tri mlade muce pa tudi iščejo varen, ljubeč dom. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Znanstvenica z dvema doktoratoma Ana Vovk, predavateljica na mariborski filozofski fakulteti, vnaša znanost v vsakdanje življenje. Na svojem posestvu Dole v Poljčanah, ki prerašča v Mednarodni center za samooskrbo, hrano zase prideluje sama in z osebnim zgledom opogumlja ljudi, da najdejo stik z naravo, zemljo in tako v svoje življenje vnesejo več zadovoljstva, zdravja in miru, s tem pa prispevajo tudi k ohranjanju našega planeta. Ana Vovk smo gostili tokrat v oddaji Obrazi sosednje ulice, ki jo je pripravila Brigita Mohorič
Srčni zastoj, ki ga je Tjašina mama pred devetimi leti doživela med vožnjo na urgenco, je bil ogromen mejnik v družini Banovič. Mama je preživela, a izgubljene minute so pustile trajne posledice. Danes nanje Tjaša gleda tudi z očmi zdravnice, ki se s podobnimi usodami srečuje pri svojem delu. Njen oče Zoran pa brez zadržkov govori o tem, da po takem dogodku nič več ni isto, da iz bolnišnice pride drug človek in da njegove oskrbnike čaka ne le povsem spremenjeno življenje, pač pa tudi grenka bitka z birokracijo.
Eljött a szántóföldi növények őszi betakarításának, valamint a termőterület téli pihenésre való felkészítésének ideje. A nedves, esős időjárásnak köszönhetően viszont előfordulhat, hogy a mezőgazdasági munkálatok során a traktorokról és más mezőgazdasági gépezetekről sár, trágya vagy egyéb szennyeződés kerül a főutakra. Ez pedig balesetveszélyes lehet. A rendőrség arra kéri a gazdákat, hogy ügyeljenek az őszi betakarítás során az utak felületének tisztaságára.
Ste že slišali za topinambur? Če niste, potem prisluhnite naši radijski kuhinji. Izvedeli boste zakaj je topinambur koristen v naši prehrani, kakšen je njegov okus in katere jedi lahko pripravite z njim. Podroben recept pa bo tokrat za pripravo čipsa iz topinamburja. 500 g topinaburja Olje za cvrtje Sol Topinambur tanko narežemo na ribežnu. Najbolje je, da uporabimo istega kot za ribanje zelja. Pripravimo olje za cvrtje v višji kozici in ga segrejemo na cca 160°C. V vroče olje polagamo manjše količine topinaburja in ga cvremo tako dolgo, da je hrustljav. Odcedimo ga na kuhinjskem papirju in soljenega ponudimo.
Maša Gril je že več kot dvajset let specialna pedagoginja na osnovni šoli Šenčur. Otroci z učnimi, osebnostnimi in socializacijskimi težavami ji večkrat povedo, da je ona v šoli zato, da je njim lepo. To bi lahko povedali tudi otroci iz azilnega doma. Številni iz Konga, Palestine in Iraka so že dobili status begunca. Maša Gril v dobrodelnem društvu Petka za nasmeh skupaj s somišljeniki in s širokim krogom ljudi skrbi zanje in jim pomaga. Prepričana je, da se bodo otroci lahko vključili, če jim bomo to omogočili. Poleg otrok pa njen svet zapolnjujejo tudi starostniki: Franc iz kranjskega doma upokojencev, Tilka iz kranjskogorskega Viharnika in Justi jo vedno težko čakajo. Spoznala jih je v obdobju epidemije in skrbela zanje. Njihova povezanost se je ohranila. Kot prostovoljka ve, da jo čakajo, zato kljub obveznostim vedno najde čas zanje. Maša Gril je tudi zunanja sodelavka Varuha človekovih pravic pri zagovorništvu otrok, koordinatorica za Gorenjsko.
Minulo soboto smo v Zeliščarnici predstavili zdravilne moči ingverja, tokrat pa bo Sanja Lončar, urednica spletnega središča Zazdravje.net povedala več o uporabi ingverja.
Z vrtov pobiramo zadnje pridelke. Martino Plohl Krevh smo spremljali, ko je še nezrele plodove shranila za ozimnico tako, da jih je kot solato vložila v kis. Kakšne začimbe doda in katero zelenjavo, da v vložnini deluje kot čudovita barvno kontrastna posteljica, ujamete jutri v oddaji.
Ljudje radi prikrijemo kakšen svoj odvečni kilogram, pri pridelkih pa se dodatne teže ne branimo. Sploh pri bučah velikankah oziroma dolginkah. Največje primerke smo si ogledali v Mozirskem gaju, po državnem tekmovanju, od njihovih vzgojiteljev pa poskušali izvedeti, kakšna je skrivnost vzgoje velikank.
Pred jesensko setvijo oziroma sajenjem pripravimo tla: jih prerahljamo, odstranimo plevele in posujemo z lesnim pepelom, če sadimo čebulo. Davor Špehar si na tak način zagotovi pridelek za prve piknike. Gredic čez zimo ne pusti praznih.
Pripovednik in dramatik Josip Jurčič, avtor prvega slovenskega romana – Deseti brat se je rodil v skromni kmečki hiši na Muljavi. V prijazni vasici, skriti med dolenjskimi griči je njegova rodna domačija danes lepo urejen muzej na prostem. Šentjakobsko gledališče velja za eno najstarejših ljubiteljskih evropskih gledališč, začetek njegovega delovanja sega v leto 1920. V Sloveniji je imelo pomembno vlogo pri gradnji kulturne identitete. Letos praznuje stoletnico svojega delovanja. Slika, glasba in glina so elementi ustvarjalnosti, ki so zaznamovali pot, po kateri stopa David Almajer. V glini pa ga žene radovednost še dlje. Rad odkriva zakonitosti materiala, s katerim dela. Tako pogosto nastanejo izdelki, ki odsevajo njegovo sobivanje z naravo. Prepredenost z mostovi in brvmi je Vipavi nadelo oznako slovenske Benetke. Sprehodili smo se po teh mostovih in odkrivali zgodbe preteklosti in življenja vsakega izmed njih. Najvišje slovensko visokogorsko jezero je Krnsko jezero. To v sebi ohranja bogat ekositem, nad njim pa se odpira pogled na eno najlepših kulis v Julijskih Alpah. Neizmerno lepa narava okoli jezera ledeniškega izvora pa je bila tudi priča krvavim časom soške fronte.
Jezero ledeniškega izvora in najvišje slovensko visokogorsko jezero, obdano s prelepo naravo, polno zgodb iz preteklosti.
Slovenske Benetke so oznaka kraja, prepredenega s številnimi mostovi.
Glina žene Davida Almajerja k odkrivanju novih zakonitosti tega materiala.
Šentjakobsko gledališče velja za eno najstarejših evropskih ljubiteljskih gledališč.
Muljava je rojstni kraj Josipa Jurčiča. Hiša, v kateri se je rodil, pa je danes lepo urejen muzej.
Több mint kétezer éve történt valami jelentős a Holt-tenger déli medencéjének vidékén, olvashatjuk a Szentírásban. Egykoron ugyanis ott álltak Szodoma és Gomora városai. Azonban a környék lakói letértek a helyes útról és bűnbe estek. Ezt a mindenható nem nézhette tétlenül, így hát megbüntette az ittenieket. De Isten ezúttal sem bottal vert, de hogyan másként? Tán vulkánkitörés és földrengés végzett az emberekkel, vagy egyenesen egy atombomba, amelyet a földönkívüliek vetettek be?
Tudi 13. v mesecu je lahko še kako srečen datum, če se ti zgodi, da so v trenutku, ko se ustavi srce, med očividci taki, ki obvladajo temeljne postopke oživljanja. Takšno srečo je imel tudi 67-letni Ptujčan Ljubomir Čuček. Ker se s športom ukvarja že skoraj vse življenje, se je tudi 13. maja letos kot vsak dan odpravil na tek, se ob povratku ustavil pri gostinskem lokalu ob Dravi in se zgrudil. Očividka, medicinska sestra, je poklicala nujno medicinsko pomoč in ga učinkovito oživljala do prihoda reševalcev. V življenje ga je pomagal obuditi avtomatski defibrilator, ki so ga s seboj pripeljali reševalci, saj ga blizu kraja dogodka ni bilo. Sam meni, bi javno dostopni defibrilatorji morali biti nameščenih vsaj na krajih, kjer se zadržuje veliko ljudi. A so k sreči zdaj podatki o več kot 1500 avtomatskih eksternih defibrilatorjih (AED) zbrani v bazi, v katero lahko vpogledajo dispečerji, ki se vam ob klicu na pomoč oglasijo na številki 112. Če vašega še ni v tej mreži, ga lahko prijavite na aed@kclj.si. Morda bo prav vaš aparat komu rešil življenje.
Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.
Dave is finally back from BOLNIŠKA – SICK LEAVE. His WOUND HAS HEALED – RANA SE JE ZACELILA. And his co-workers are happy he’s back, especially the cleaning lady Milena. It’s an unwritten tradition to SPITI ENEGA KRATKEGA or a HAVE A SHOT OF SPIRIT for such an occasion… Well actually, Slovenes find a REASON TO SAY A TOAST – RAZLOG DA NAZDRAVIJO very often… NA ZDRAVJE DAVE, glad you are back!
Založba kakovostnih programov (ZKP) in MMC sta v tem tednu zagnala platformo videa na zahtevo, ki omogoča digitalno izposojo filmov. Težava je namreč bila, da so klasike domače filmske dediščine veliko težje dostopne kot kakšni tuji filmi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Bojan Labović je novi direktor Festivala slovenskega filma Portorož. Nazivu festivala je dodal geografsko ime in postal tudi prvi redno zaposleni direktor s to funkcijo. O osebnem izzivu vodenja, financah in ideji o franšizi filmskega festivala. Kaj vse je potrebno, da se ustvari tak festival?
»Zaklenite svoje knjižnice, če hočete; vendar ni ograje, ključavnice in zapaha, s katerim bi mogli omejiti svobodo mojega duha,« je leta 1929 v eseju Lastna soba zapisala angleška pisateljica Virgina Woolf. Svoboda je ideal. Neulovljiv pojem, ki vsakomur predstavlja nekaj drugega. V oddaji Na kratko so nam svoj pogled na svobodo predstavili slikar, psihoanalitik, antropologinja in raziskovalka družbenih gibanj.
Cepiva poznamo že več kot 100 let. Njihova sestava se je z leti spreminjala. Danes imamo več različnih cepiv za 24 nalezljivih bolezni, covid 19 je 25. Kaj sestavlja cepiva, zakaj so primerne prav te spojine in kako se različna cepiva razlikujejo med seboj? Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Kakovost cepiv je odvisna od aktivnega dela cepiva, t.i. mikroorganizma, adjuvansov in čistoče samega cepiva. Nečistoče lahko izvirajo iz postopka izdelave. Z optimizacijo proizvodnih postopkov in nadzorom kakovosti pa morajo biti iz cepiva odstranjene.
V rožnatem oktobru nadaljujemo z osveščanjem o raku dojk. Tokratna gostja svetovalne oddaje je upokojena specialistka patologije in citologije, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, tudi vodja izolske skupine za samopomoč in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Čas epidemije je te bolnike, tako kot tiste, ki zanje skrbijo, postavil pred nove izzive. Ustanovili so Onkofon, skupine za samopomoč si po novem pomagajo tudi s spletnimi srečanji. Kot pa boste še slišali, se na onkološkem področju v zadnjem času delajo veliki premiki, ki bodo še izboljšali preživetje po raku dojk, uvajajo se novi načini diagnosticiranja in zdravljenja. Osnova pa ostaja: rak dojke, tako kot številni drugi, so ozdravljivi, če so odkriti dovolj zgodaj. Tu pa lahko največ zase naredi vsaka oseba posebej. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Za uporabo pralnega stroja, računalnika ali avtomobila dobimo navodila, za človeško telo pa ne. A vemo, da je prava mojstrovina. Sestavlja ga nešteto atomov, ki se povezujejo v molekule, te potem v celice, in prav vsaka ve, kaj je njena naloga. In čeprav notranjosti z očmi ne vidimo, pa jo lahko velikokrat slišimo. Na primer takrat, ko odštevamo minute do kosila, ko smo v tihem prostoru ali na kakšnem pomembnem sestanku in nas izda obrok fižola, zelja, ali cvetače, in celo takrat, ko po obilni večerji rigamo kot oslički. Ampak ali ste se kdaj vprašali, kako ti zvoki sploh nastanejo in kaj v resnici za naše telo pomenijo? To se v novi Frekvenci X sprašuje tudi Nina Manfreda.
V srbskem mestu Kraljevo, ki je od leta 1970 pobrateno z Mariborom se te dni spominjajo 80 letnice poboja talcev med katerimi so bili tudi slovenski begunci. Zgodovinarka Silvija Krejaković je tragično dogajanje podrobneje raziskala in posebno pozornost namenila tudi tragični usodi naših rojakov. Več pa v rubriki, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
Predstavili smo roman Vegetarijanka južnokorejske pisateljice Han Kang. Knjiga je izšla pri Založbi Mladinska knjiga.
Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni je natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana, v katerem so lahko sodelovali starejši od 60 let. Od aprila do septembra so na natečaj prihajale kratke zgodbe, v katerih so avtorji obujali spomine na tiste dni pred mnogimi leti, ko so poleg znanja v šoli nabirali tudi lepe spomine iz mladih dni. Gostja tokratne oddaje je prvonagrajenka natečaja gospa Slavica Remškar.
Še pred nekaj leti je klic za nujno medicinsko pomoč na številko 112 pomenil, da je klicatelj najprej dobil Regijski center za obveščanje, nato pa prevezavo v najbližjo reševalno postajo. Takih je bilo 64, med seboj so sicer lahko sodelovale, a v praksi ti postopki niso bili vselej najbolj optimalni. Zato je prišlo do odločitve, da bo dispečerski sistem voden le iz dveh enot. Mariborski dispečerski center zdravja je izjemno lepe prostore v prostorih nekdanje SDK v centru mesta dobil pred dobrimi tremi leti, ljubljanski pa precej manjše pod ljubljanskim urgentnim centrom lani, prav v začetku epidemije. Za dispečerje nudi nepredstavljivo boljše delovne pogoje, precej sprememb pa nova organizacija dispečerske službe prinaša tudi uporabnikom.
Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi
Jezikovni kotiček v jesen vstopa s svežimi vsebinami: prisluhnili bomo znanim frazemom in njihovi razlagi. Študenti Fakultete za humanistične študije bodo v svojih prispevkih predstavljali pomene in izvore še nekaterih, razložili vam bodo, denimo, kdo opravlja Sizifovo delo, zakaj ni dobro s kom češenj zobati, kdo gleda kot čuk na palici in kdaj je čas kislih kumaric. Frazeme so glede na obravnavano tematiko razvrstili v sklope: svetopisemski in mitološki frazemi, živalski frazemi, frazemi o hrani in drugi frazemi, ki obravnavajo raznovrstno tematiko. Začeli bomo s frazemom BORITI SE Z MLINI NA VETER.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
