Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.
» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Nino Batagelj, ki je po skoku v plitvino postal tetraplegik, v podkastu (P)osebno dostopno v pogovoru z Ano Vojnović Zorman iskreno spregovori o nesreči, dolgotrajni rehabilitaciji in življenju z invalidnostjo. Danes živi samostojno, dela, športno aktivno preživlja prosti čas ter opozarja na pomen dostopnosti in razumevanja v družbi. Poudarja, da je odnos družbe do invalidov pogosto odsev njihovega odnosa do družbe ter da bi bilo vsem lepše, če bi si znali večkrat prisluhniti.
Nino Batagelj, ki je po skoku v plitvino postal tetraplegik, v podkastu (P)osebno dostopno v pogovoru z Ano Vojnović Zorman iskreno spregovori o nesreči, dolgotrajni rehabilitaciji in življenju z invalidnostjo. Danes živi samostojno, dela, športno aktivno preživlja prosti čas ter opozarja na pomen dostopnosti in razumevanja v družbi. Poudarja, da je odnos družbe do invalidov pogosto odsev njihovega odnosa do družbe ter da bi bilo vsem lepše, če bi si znali večkrat prisluhniti.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).
Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).
Mikrozelenjava, ki jo v tem času brez težav posejemo v notranjih prostorih, je bogat vir vitaminov in mineralov. Pri setvi bodo z veseljem pomagali tudi otroci!
Mikrozelenjava, ki jo v tem času brez težav posejemo v notranjih prostorih, je bogat vir vitaminov in mineralov. Pri setvi bodo z veseljem pomagali tudi otroci!
Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.
Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih.
Tokratno oddajo Konstanta posvečamo enemu izmed največjih matematičnih genijev v zgodovini - Arhimedu. Ta starogrški matematik je namreč rešil matematične probleme, ki jih danes rešujemo s sodobni matematičnimi orodji, razvitimi šele več stoletij po njegovi smrti. Zanimali so ga tudi fizikalni zakoni. Že v šoli smo spoznali Arhimedov zakon, ki pravi, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine. Ukvarjal pa se je tudi z drugimi fizikalnimi področji, in kot pravi zgodba, naj bi svoje znanje o vpadnih in odbojnih žarkih na paraboli uporabil tudi v praksi kot vojaško orožje.
Tokratno oddajo Konstanta posvečamo enemu izmed največjih matematičnih genijev v zgodovini - Arhimedu. Ta starogrški matematik je namreč rešil matematične probleme, ki jih danes rešujemo s sodobni matematičnimi orodji, razvitimi šele več stoletij po njegovi smrti. Zanimali so ga tudi fizikalni zakoni. Že v šoli smo spoznali Arhimedov zakon, ki pravi, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine. Ukvarjal pa se je tudi z drugimi fizikalnimi področji, in kot pravi zgodba, naj bi svoje znanje o vpadnih in odbojnih žarkih na paraboli uporabil tudi v praksi kot vojaško orožje.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ob Svetovnem dnevu oljk je v Marezigah istrski kantavtor Rudi Bučar s posebno noto obeležil praznik – zrecitiral je pesem O oljki, ki jo je v pristnem istrskem narečju napisala pisateljica in pesnica Alferija Bržan.
Ob Svetovnem dnevu oljk je v Marezigah istrski kantavtor Rudi Bučar s posebno noto obeležil praznik – zrecitiral je pesem O oljki, ki jo je v pristnem istrskem narečju napisala pisateljica in pesnica Alferija Bržan.
Letos je izšel Agronomski terminološki slovar, ki so ga številni avtorji ustvarjali kar 10 let. Gre za pomembno strokovno delo, ki na enem mestu združuje sodobno agronomsko terminologijo. Slovar prinaša jasno razložene pojme s področij poljedelstva, živinoreje, agrarne ekonomike, varstva rastlin in drugih agronomskih ved ter tako predstavlja dragocen pripomoček za strokovnjake, študente in vse, ki se pri delu srečujejo z agronomijo.
Letos je izšel Agronomski terminološki slovar, ki so ga številni avtorji ustvarjali kar 10 let. Gre za pomembno strokovno delo, ki na enem mestu združuje sodobno agronomsko terminologijo. Slovar prinaša jasno razložene pojme s področij poljedelstva, živinoreje, agrarne ekonomike, varstva rastlin in drugih agronomskih ved ter tako predstavlja dragocen pripomoček za strokovnjake, študente in vse, ki se pri delu srečujejo z agronomijo.
V Čebelarskem društvu Sežana so že osemnajstič zapored pripravili mednarodno ocenjevanje medu. Na razpis je prispelo kar 152 vzorcev, ki so jih poslali čebelarji iz Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, slovenski čebelarji iz Italije, največ pa – tradicionalno – slovenski čebelarji.Ocenjevanje je za pridelovalce pomembno, saj tako preverijo kakovost svojega medu, ocenijo, ali so na pravi poti, in ali so res storili vse, da potrošnikom ponudijo najboljše, kar ponuja narava.
V Čebelarskem društvu Sežana so že osemnajstič zapored pripravili mednarodno ocenjevanje medu. Na razpis je prispelo kar 152 vzorcev, ki so jih poslali čebelarji iz Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, slovenski čebelarji iz Italije, največ pa – tradicionalno – slovenski čebelarji.Ocenjevanje je za pridelovalce pomembno, saj tako preverijo kakovost svojega medu, ocenijo, ali so na pravi poti, in ali so res storili vse, da potrošnikom ponudijo najboljše, kar ponuja narava.
V Strunjanu, deželi kakijev, so temu sadežu tudi letos posvetili praznik s tržnico, predavanja in obujanje tradicije. To je bila tudi priložnost, da pregledajo letino in izmenjajo izkušnje o pridelavi.
V Strunjanu, deželi kakijev, so temu sadežu tudi letos posvetili praznik s tržnico, predavanja in obujanje tradicije. To je bila tudi priložnost, da pregledajo letino in izmenjajo izkušnje o pridelavi.
Konec novembra smo obeležili Svetovni dan oljk, tega bibličnega drevesa, ki daje Primorski njeno značilno podobo. O izzivih oljkarstva pri nas so ob svetovnem dnevu oljke govorili na okrogli mizi v Marezigah, kjer so ob tem odprli tudi prvo oljčno fontano na svetu.
Konec novembra smo obeležili Svetovni dan oljk, tega bibličnega drevesa, ki daje Primorski njeno značilno podobo. O izzivih oljkarstva pri nas so ob svetovnem dnevu oljke govorili na okrogli mizi v Marezigah, kjer so ob tem odprli tudi prvo oljčno fontano na svetu.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25-letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v kraju Wakehurst, v Susexu v Angliji. Je del slovitih, po njihovem celo največjih botaničnih vrtov na svetu, t. i. Kew Gardens. Upravlja ga ustanova Kraljevi botanični vrtovi. Od otvoritve naprej hrani že blizu 2 milijardi in pol semen od 40 tisoč v naravi živečih rastlin, in tako za prihodnje generacije ohranja svetovno rastlinsko biodiverziteto. Gre za partnersko sodelovanje 275 vrtov iz sto držav in ozemelj. Ambasadorka te največje svetovne banke semen je slovita gledališka in filmska igralka Kate Blanchett. Tam hranijo tudi semena 100 avtohtonih rastlinskih vrst iz Slovenije. Botanični vrt UL je ta semena nabral v letu 2013, nabiranje pa je financirala Milenijska semenska banka KEW. Vse od takrat naprej Botanični vrt z njo redno sodeluje. V najnovejši jubilejni izdaji Milenijske semenske banke so objavili tudi prispevek Botaničnega vrta UL. O vsebini prispevka, pomenu hranjenja rastlinskih semen in sodelovanju govorita predstojnik ljubljanskega vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. FOTO: Pogled iz zraka na Millenium Seed Bank – Kew v kraju Wakehurst v Veliki Britaniji VIR: Millenium Seed Bank – Kew
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25-letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v kraju Wakehurst, v Susexu v Angliji. Je del slovitih, po njihovem celo največjih botaničnih vrtov na svetu, t. i. Kew Gardens. Upravlja ga ustanova Kraljevi botanični vrtovi. Od otvoritve naprej hrani že blizu 2 milijardi in pol semen od 40 tisoč v naravi živečih rastlin, in tako za prihodnje generacije ohranja svetovno rastlinsko biodiverziteto. Gre za partnersko sodelovanje 275 vrtov iz sto držav in ozemelj. Ambasadorka te največje svetovne banke semen je slovita gledališka in filmska igralka Kate Blanchett. Tam hranijo tudi semena 100 avtohtonih rastlinskih vrst iz Slovenije. Botanični vrt UL je ta semena nabral v letu 2013, nabiranje pa je financirala Milenijska semenska banka KEW. Vse od takrat naprej Botanični vrt z njo redno sodeluje. V najnovejši jubilejni izdaji Milenijske semenske banke so objavili tudi prispevek Botaničnega vrta UL. O vsebini prispevka, pomenu hranjenja rastlinskih semen in sodelovanju govorita predstojnik ljubljanskega vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. FOTO: Pogled iz zraka na Millenium Seed Bank – Kew v kraju Wakehurst v Veliki Britaniji VIR: Millenium Seed Bank – Kew
Gledališka in radijska režiserka, pisateljica in publicistka, ki ji je mama ničkolikokrat rekla, a si lahko vsaj enkrat tiho. Zagovor diplome je opravila na zbombardirani akademiji, nato pa v Beogradu režirala zgolj eno predstavo. Sledila je selitev Slovenijo. Podiplomski študij je vpisala na AGRFT v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića. Kot samozaposlena v kulturi je v četrt stoletja ustvarila več kot osemdeset predstav v osrednjih nacionalnih in mestnih gledališčih. Ocenjuje, da razne žanrske delitve, kot so dramsko, glasbeno, lutkovno, gibalno gledališče in podobno, niso več vzdržne. V Sloveniji jo je čakal dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. Ampak saj ima talent za pobiranje. Slovensko državljanstvo je dobila zaradi posebnega interesa slovenske države. Verjame v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas. Po naključju je postala kolumnistka Mladine in ko enega izmed zapisov prebere 120 tisoč bralcev, je publicistična zvezda rojena. Hiša in nato A si lahko vsaj enkrat tiho ter Rožančeva nagrada za najboljše esejistično delo. Humanistka, ki ima rada naravoslovje, pravi, da je kuhanje edina stvar, ki jo ne počne. Sredi prejšnjega tedna smo izvedeli, da je bila za naslednjih pet let imenovana za ravnateljico SNG Drame Ljubljana. Še preden odide na svoj prvi kolegij v novi službi, je gostja Prvakov tedna Ivana Djilas.
Gledališka in radijska režiserka, pisateljica in publicistka, ki ji je mama ničkolikokrat rekla, a si lahko vsaj enkrat tiho. Zagovor diplome je opravila na zbombardirani akademiji, nato pa v Beogradu režirala zgolj eno predstavo. Sledila je selitev Slovenijo. Podiplomski študij je vpisala na AGRFT v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića. Kot samozaposlena v kulturi je v četrt stoletja ustvarila več kot osemdeset predstav v osrednjih nacionalnih in mestnih gledališčih. Ocenjuje, da razne žanrske delitve, kot so dramsko, glasbeno, lutkovno, gibalno gledališče in podobno, niso več vzdržne. V Sloveniji jo je čakal dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. Ampak saj ima talent za pobiranje. Slovensko državljanstvo je dobila zaradi posebnega interesa slovenske države. Verjame v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas. Po naključju je postala kolumnistka Mladine in ko enega izmed zapisov prebere 120 tisoč bralcev, je publicistična zvezda rojena. Hiša in nato A si lahko vsaj enkrat tiho ter Rožančeva nagrada za najboljše esejistično delo. Humanistka, ki ima rada naravoslovje, pravi, da je kuhanje edina stvar, ki jo ne počne. Sredi prejšnjega tedna smo izvedeli, da je bila za naslednjih pet let imenovana za ravnateljico SNG Drame Ljubljana. Še preden odide na svoj prvi kolegij v novi službi, je gostja Prvakov tedna Ivana Djilas.
Marko Perković Thompson ima te dni krajšo turnejo po Hrvaški in 27. decembra bo nastopil tudi v zagrebški Areni. Ker so vstopnice za koncert hitro pošle, je njegova menedžerska ekipa želela organizirati še en koncert dan pozneje. Zagrebški župan Tomašević tej prošnji ni ugodil. Kakšni so njegovi razlogi za to odločitev in kaj je na vse skupaj dejal Thompson? December v Zagrebu ne bo dolgočasen, hrvaški minister za prostorsko ureditev in gradbeništvo, Branko Bačić je napovedal, da naj bi še do konca tega meseca porušili tako imenovano Vjesnikovo stolpnico, poškodovano v nedavnem požaru. Včeraj je bila prva adventna nedelja, kar pomeni, da je tudi zagrebški božični sejem odprl svoja vrata. Kakšne so letošnje novosti in kakšne so cene?
Marko Perković Thompson ima te dni krajšo turnejo po Hrvaški in 27. decembra bo nastopil tudi v zagrebški Areni. Ker so vstopnice za koncert hitro pošle, je njegova menedžerska ekipa želela organizirati še en koncert dan pozneje. Zagrebški župan Tomašević tej prošnji ni ugodil. Kakšni so njegovi razlogi za to odločitev in kaj je na vse skupaj dejal Thompson? December v Zagrebu ne bo dolgočasen, hrvaški minister za prostorsko ureditev in gradbeništvo, Branko Bačić je napovedal, da naj bi še do konca tega meseca porušili tako imenovano Vjesnikovo stolpnico, poškodovano v nedavnem požaru. Včeraj je bila prva adventna nedelja, kar pomeni, da je tudi zagrebški božični sejem odprl svoja vrata. Kakšne so letošnje novosti in kakšne so cene?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nino Batagelj, ki je po skoku v plitvino postal tetraplegik, v podkastu (P)osebno dostopno v pogovoru z Ano Vojnović Zorman iskreno spregovori o nesreči, dolgotrajni rehabilitaciji in življenju z invalidnostjo. Danes živi samostojno, dela, športno aktivno preživlja prosti čas ter opozarja na pomen dostopnosti in razumevanja v družbi. Poudarja, da je odnos družbe do invalidov pogosto odsev njihovega odnosa do družbe ter da bi bilo vsem lepše, če bi si znali večkrat prisluhniti.
Nino Batagelj, ki je po skoku v plitvino postal tetraplegik, v podkastu (P)osebno dostopno v pogovoru z Ano Vojnović Zorman iskreno spregovori o nesreči, dolgotrajni rehabilitaciji in življenju z invalidnostjo. Danes živi samostojno, dela, športno aktivno preživlja prosti čas ter opozarja na pomen dostopnosti in razumevanja v družbi. Poudarja, da je odnos družbe do invalidov pogosto odsev njihovega odnosa do družbe ter da bi bilo vsem lepše, če bi si znali večkrat prisluhniti.
Začenjamo v Marezigah, kjer so ob okrogli mizi o izzivih v oljkarstvu odprli tudi prvo oljčno fontano pri nas. V Biljah so pripravili razstavo o domačih sortah kakijev, v Strunjanu pa so tradicionalno obeležili praznik tega sadeža. Na Krasu šakali vse bolj ogrožajo drobnico, številni rejci zato razmišljajo o opustitvi te dejavnosti. Bili smo na predstavitvi novega agronomskega slovarja v Ljubljani, na Krasu pa na ocenjevanju medov. Letošnja sezona je bila tako dobra, kot že dolgo ne. Spommnili se bomo tudi minulega martinovanja in krsta vina.
Začenjamo v Marezigah, kjer so ob okrogli mizi o izzivih v oljkarstvu odprli tudi prvo oljčno fontano pri nas. V Biljah so pripravili razstavo o domačih sortah kakijev, v Strunjanu pa so tradicionalno obeležili praznik tega sadeža. Na Krasu šakali vse bolj ogrožajo drobnico, številni rejci zato razmišljajo o opustitvi te dejavnosti. Bili smo na predstavitvi novega agronomskega slovarja v Ljubljani, na Krasu pa na ocenjevanju medov. Letošnja sezona je bila tako dobra, kot že dolgo ne. Spommnili se bomo tudi minulega martinovanja in krsta vina.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.
Avstralska pisateljica grških korenin Fotini Epanomitis je avtorica romana z naslovom Mulino žrebe, ki pripoveduje zgodbo treh družin v vasi, kjer so pogosta splošno uveljavljena prepričanja, ki določajo potek življenja, na primer, če stvarem pustimo, da gredo svojo pot, se bodo zagotovo uredile. Roman, mi se mestoma bere kot pravljica nas nagovarja tudi k sprejemanju drugačnosti. V oddaji 7. stran se je Bojan Leskovec o pričujočem romanu pogovarjal s pisateljico in scenaristko Nino Kokelj.
Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina
Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina
Srednja leta so čas, ko začnemo tako ženske kot moški opažati prve večje telesne spremembe. Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zbudili z mislijo: »Je to to? Je to vse, kar lahko pričakujem od življenja?« Podobna vprašanja so pogosto začetek tako imenovane krize srednjih let, časa velikih sprememb, notranjih dvomov in iskanja novega smisla. Je to res kriza – ali zgolj priložnost, da začnemo novo poglavje? O tem se bomo pogovarjali s strokovnjaki, prisluhnili pa bomo tudi izkušnjam posameznikov – igralcu Ranku Babiću in Vesna Cetinski, ki je o tem obdobju življenja napisala tudi knjigo. Hormonsko ravnovesje se postopno spreminja in pri ženskah se začne menopavza. Kaj vse to obdobje odnaša in kaj prinaša, kako pomembna je podpora partnerja, družine in širše okolice nam bo povedala specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc. O poti iz krize in kako na novo opredeliti smisel svojega obstoja v tem obdobju, pa bo spregovoril psihoterapevt Peter Topić.
Srednja leta so čas, ko začnemo tako ženske kot moški opažati prve večje telesne spremembe. Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zbudili z mislijo: »Je to to? Je to vse, kar lahko pričakujem od življenja?« Podobna vprašanja so pogosto začetek tako imenovane krize srednjih let, časa velikih sprememb, notranjih dvomov in iskanja novega smisla. Je to res kriza – ali zgolj priložnost, da začnemo novo poglavje? O tem se bomo pogovarjali s strokovnjaki, prisluhnili pa bomo tudi izkušnjam posameznikov – igralcu Ranku Babiću in Vesna Cetinski, ki je o tem obdobju življenja napisala tudi knjigo. Hormonsko ravnovesje se postopno spreminja in pri ženskah se začne menopavza. Kaj vse to obdobje odnaša in kaj prinaša, kako pomembna je podpora partnerja, družine in širše okolice nam bo povedala specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc. O poti iz krize in kako na novo opredeliti smisel svojega obstoja v tem obdobju, pa bo spregovoril psihoterapevt Peter Topić.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Pogovarjali smo se z Doro Benčevič, mlado ilustratorko, striparko in tetoverko. Po bivanju v Amsterdamu in Berlinu zdaj v rojstnem Ptuju s somišljeniki zaganja nov kulturni val. Ustvarjalnost je pila z materinim mlekom, vsakomur priporoča izkušnjo delovnega migranta in se upira enemu izmed narekov kapitalistične ureditve, namreč, da je vsak izmed nas zamenljiv. (foto: Ljubo Cenčič)
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Začenja se nova sezona zimske rekreacije, zato smo v tokratni turistični oddaji preverili, kako so v slovenskih smučarskih centrih pripravljeni nanjo; govorili smo tudi o naložbah in se ustavili pri enotni vseslovenski tekaški karti. Zanimalo nas je še, kdo so gostje, ki obiščejo slovenska smučišča, in kako se razvija celoletni turizem. Seveda ni manjkal potopisni klepet, zadnjih nekaj tednov potujemo s simpatičnim parom Simono in Juretom, ki nam odkrivata čare enoletnega potovanja po svetu.
Začenja se nova sezona zimske rekreacije, zato smo v tokratni turistični oddaji preverili, kako so v slovenskih smučarskih centrih pripravljeni nanjo; govorili smo tudi o naložbah in se ustavili pri enotni vseslovenski tekaški karti. Zanimalo nas je še, kdo so gostje, ki obiščejo slovenska smučišča, in kako se razvija celoletni turizem. Seveda ni manjkal potopisni klepet, zadnjih nekaj tednov potujemo s simpatičnim parom Simono in Juretom, ki nam odkrivata čare enoletnega potovanja po svetu.
V Radijski kuhinji smo tokrat pripravili tolminsko friko z dodatkom čebule – preprosto, a okusno jed iz Posočja. Spoznali smo tradicijo priprave frike v tem delu Slovenije ter pogledali, katere podobne jedi najdemo tudi drugod po svetu.
V Radijski kuhinji smo tokrat pripravili tolminsko friko z dodatkom čebule – preprosto, a okusno jed iz Posočja. Spoznali smo tradicijo priprave frike v tem delu Slovenije ter pogledali, katere podobne jedi najdemo tudi drugod po svetu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.
Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.
Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.
Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.
NEGA BOŽIČNE ZVEZDE V domovih bodo v teh dneh poglede pritegovale zveste spremljevalke praznikov, božične zvezde. Izvorno je lepotica v obliko do pet metrov velikega grma rasla v Mehiki, zato potrebuje nekoliko več nege, predvsem pravilno zalivanje. Ohranimo jo lahko več let. VPRAŠANJA GLEDALCEV Tokrat Vanes Husić, Sebastjan Lipar in Gorazd Mauer med drugim odgovarjajo gospe Janji, gospodu Matjažu in gospe Dragici. Zanimala jih je oskrba ameriških borovnic jeseni, zakaj propadejo korenine hibiskusa in kako zasaditi bregove potoka. NA OBISKU PRESAJAMO ORHIDEJE V mesečni rubriki Z Gaio na obisku spoznamo Urško Kren in njeno zanimanje za orhideje, ki se je porodilo iz nerodnosti. Z Nevenko Breznik Beton bosta očistili posušene korenine, nato pa presadili in zalili te priljubljene tropske lepotice. ADVENTNO OKRASJE K sreči so letos smernice adventne dekoracije povsem v duhu recikliranja. Ponovno uporabimo okraske in materiale iz prejšnjih let. Tako ni nič narobe oz. je moderno, da so na aranžmaju štiri različne sveče. Ogledamo si nekaj predlogov dr. Sabine Šegula.
NEGA BOŽIČNE ZVEZDE V domovih bodo v teh dneh poglede pritegovale zveste spremljevalke praznikov, božične zvezde. Izvorno je lepotica v obliko do pet metrov velikega grma rasla v Mehiki, zato potrebuje nekoliko več nege, predvsem pravilno zalivanje. Ohranimo jo lahko več let. VPRAŠANJA GLEDALCEV Tokrat Vanes Husić, Sebastjan Lipar in Gorazd Mauer med drugim odgovarjajo gospe Janji, gospodu Matjažu in gospe Dragici. Zanimala jih je oskrba ameriških borovnic jeseni, zakaj propadejo korenine hibiskusa in kako zasaditi bregove potoka. NA OBISKU PRESAJAMO ORHIDEJE V mesečni rubriki Z Gaio na obisku spoznamo Urško Kren in njeno zanimanje za orhideje, ki se je porodilo iz nerodnosti. Z Nevenko Breznik Beton bosta očistili posušene korenine, nato pa presadili in zalili te priljubljene tropske lepotice. ADVENTNO OKRASJE K sreči so letos smernice adventne dekoracije povsem v duhu recikliranja. Ponovno uporabimo okraske in materiale iz prejšnjih let. Tako ni nič narobe oz. je moderno, da so na aranžmaju štiri različne sveče. Ogledamo si nekaj predlogov dr. Sabine Šegula.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.
Vse več je sončnih elektrarn po strehah tudi pri nas in obeti, da utegnemo do sredine stoletja večji del potrebne energije pridobivati iz sonca, dobivajo vse resnejše temelje. Danes je večina sončnih celic na trgu narejena iz silicija, prihajajo pa večinoma s Kitajske. A enoslojne silicijeve sončne celice iz marsikaterega razloga niso optimalna tehnologija in raziskave se vse bolj usmerjajo v dvoslojne, t. i. tandemske sončne celice. Za razvoj inovativne tandemske sončne celice je izr. prof. dr. Marko Jošt iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani letos prejel Zoisovo nagrado. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor, ki je nastal pred dvema letoma.
V visokogorju na debelino snežne odeje bolj kot sama temperatura ozračja vpliva količina padavin, ker je v primerjavi z nižjimi nadmorskimi višinami tam skoraj vedno dovolj hladno, da sneži. V nižinah pa je eden pomembnejših faktorjev temperatura ozračja. V Jutranji vremenski fronti nas klinatolog Gregor Vertačnik z ARSO popelje po prostorski pestrosti snežne odeje, ki se iz leta v leto tanjša, njeno trajanje pa je prav tako krajše.
V visokogorju na debelino snežne odeje bolj kot sama temperatura ozračja vpliva količina padavin, ker je v primerjavi z nižjimi nadmorskimi višinami tam skoraj vedno dovolj hladno, da sneži. V nižinah pa je eden pomembnejših faktorjev temperatura ozračja. V Jutranji vremenski fronti nas klinatolog Gregor Vertačnik z ARSO popelje po prostorski pestrosti snežne odeje, ki se iz leta v leto tanjša, njeno trajanje pa je prav tako krajše.
Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.
Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.
Globoki ponaredki, v angleščini “deep fake” videi, so z vsakim dnem videti bolj realistični. Tehnologija, ki izjemno napreduje, v osnovi nima slabega namena, ima pomembno vlogo, na družabnih omrežjih je celo namenjena zabavi, a ostaja tudi predmet številnih manipulacij in prevar.
V domovih bodo v teh dneh poglede pritegovale zveste spremljevalke praznikov, božične zvezde. Izvorno je lepotica v obliko do pet metrov velikega grma rasla v Mehiki, zato potrebuje nekoliko več nege, predvsem pravilno zalivanje. Ohranimo jo lahko več let.
V domovih bodo v teh dneh poglede pritegovale zveste spremljevalke praznikov, božične zvezde. Izvorno je lepotica v obliko do pet metrov velikega grma rasla v Mehiki, zato potrebuje nekoliko več nege, predvsem pravilno zalivanje. Ohranimo jo lahko več let.
K sreči so letos smernice adventne dekoracije povsem v duhu recikliranja. Ponovno uporabimo okraske in materiale iz prejšnjih let. Tako ni nič narobe oz. je moderno, da so na aranžmaju štiri različne sveče. Ogledamo si nekaj predlogov dr. Sabine Šegula.
K sreči so letos smernice adventne dekoracije povsem v duhu recikliranja. Ponovno uporabimo okraske in materiale iz prejšnjih let. Tako ni nič narobe oz. je moderno, da so na aranžmaju štiri različne sveče. Ogledamo si nekaj predlogov dr. Sabine Šegula.
Tokrat Vanes Husić, Sebastjan Lipar in Gorazd Mauer med drugim odgovarjajo gospe Janji, gospodu Matjažu in gospe Dragici. Zanimala jih je oskrba ameriških borovnic jeseni, zakaj propadejo korenine hibiskusa in kako zasaditi bregove potoka.
Tokrat Vanes Husić, Sebastjan Lipar in Gorazd Mauer med drugim odgovarjajo gospe Janji, gospodu Matjažu in gospe Dragici. Zanimala jih je oskrba ameriških borovnic jeseni, zakaj propadejo korenine hibiskusa in kako zasaditi bregove potoka.