Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Če si predstavljamo čas, ko smo bili še vključeni v socialistično Jugoslavijo, si težišče takratnih ekonomskih in političnih povezav našega prostora verjetno zamislimo predvsem na Balkanu, preko Gibanja neuvrščenih pa celo v množici afriških in azijskih držav v razvoju. Danes, manj kot 35 let kasneje, je jasno, da se je naš prostor gospodarsko in politično korenito preusmeril, leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije, z drugimi državami te zveze pa poteka večina našega političnega usklajevanja in ekonomske izmenjave ter celo naše kulturne identifikacije. Trenutek v času, ko naj bi se ta preusmeritev začela odvijati, seveda praviloma vidimo v naši osamosvojitvi. Mnogo redkeje pa se zavedamo, da ta sicer res radikalna sprememba vendarle ni prišla iz nič in da je že sama socialistična Jugoslavija, v njenem okviru pa še posebej Slovenija, že prej gojila intenzivne gospodarske, pa tudi politične stike s predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnostjo, ob koncu pa je z njo vodila celo pogajanja, ki niso izključevala niti prihodnje vključitve Jugoslavije v evropske integracije. Prav o teh procesih bomo govorili v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja dr. Jureta Ramšaka z Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, ki je temo raziskal v okviru ERC projekta Open borders Project: Cold War Europe Beyond Borders. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Če si predstavljamo čas, ko smo bili še vključeni v socialistično Jugoslavijo, si težišče takratnih ekonomskih in političnih povezav našega prostora verjetno zamislimo predvsem na Balkanu, preko Gibanja neuvrščenih pa celo v množici afriških in azijskih držav v razvoju. Danes, manj kot 35 let kasneje, je jasno, da se je naš prostor gospodarsko in politično korenito preusmeril, leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije, z drugimi državami te zveze pa poteka večina našega političnega usklajevanja in ekonomske izmenjave ter celo naše kulturne identifikacije. Trenutek v času, ko naj bi se ta preusmeritev začela odvijati, seveda praviloma vidimo v naši osamosvojitvi. Mnogo redkeje pa se zavedamo, da ta sicer res radikalna sprememba vendarle ni prišla iz nič in da je že sama socialistična Jugoslavija, v njenem okviru pa še posebej Slovenija, že prej gojila intenzivne gospodarske, pa tudi politične stike s predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnostjo, ob koncu pa je z njo vodila celo pogajanja, ki niso izključevala niti prihodnje vključitve Jugoslavije v evropske integracije. Prav o teh procesih bomo govorili v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja dr. Jureta Ramšaka z Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, ki je temo raziskal v okviru ERC projekta Open borders Project: Cold War Europe Beyond Borders. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V večini slovenskih regij so trenutno zelo sušne razmere, in tako je tudi v Podravju. Zaradi vročine in pomanjkanja vode trpijo tudi rastline na vrtovih. Poleg tega je ponekod v okolici Maribora vrtnine poškodovala toča. S kakšnimi težavami se v tem času srečujejo vrtičkarji in kako je mogoče rastlinam pomagati, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
V večini slovenskih regij so trenutno zelo sušne razmere, in tako je tudi v Podravju. Zaradi vročine in pomanjkanja vode trpijo tudi rastline na vrtovih. Poleg tega je ponekod v okolici Maribora vrtnine poškodovala toča. S kakšnimi težavami se v tem času srečujejo vrtičkarji in kako je mogoče rastlinam pomagati, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časa
Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časa
V teh poletnih dneh se v Slovenijo vračajo tudi številni Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, bodisi na dopust ali pa le na krajši obisk, da se udeležijo katere od številnih prireditev v domovini. Tudi Ljubljančan dr. Andrej Prša, profesor astrofizike in planetarnih znanosti, ki že dve desetletji biva v Združenih državah Amerike, se je te dni mudil v Ljubljani. In urednica oddaj Slovencem po svetu Lili Brunec ga je ob tej priložnosti ujela pred radijski mikrofon in ga povprašala o njegovi znanstveni poti v Združene države in ohranjanju slovenstva v Pensilvaniji, kjer je našel drugi dom.
V teh poletnih dneh se v Slovenijo vračajo tudi številni Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, bodisi na dopust ali pa le na krajši obisk, da se udeležijo katere od številnih prireditev v domovini. Tudi Ljubljančan dr. Andrej Prša, profesor astrofizike in planetarnih znanosti, ki že dve desetletji biva v Združenih državah Amerike, se je te dni mudil v Ljubljani. In urednica oddaj Slovencem po svetu Lili Brunec ga je ob tej priložnosti ujela pred radijski mikrofon in ga povprašala o njegovi znanstveni poti v Združene države in ohranjanju slovenstva v Pensilvaniji, kjer je našel drugi dom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pretekli teden je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti - Oesterreichische Akademie der Wissenschaften - predstavila zajeten zgodovinski zbornik o »slovensko-avstrijski zgodovini« s povednim naslovom: »Na obeh straneh Alp«. Gre za zajetno, dobrih 550 strani dolgo delo več avtorjev z obilo slikami in zemljevidi. Pri nas je to delo izšlo pri Cankarjevi založbi v nakladi 1000 izvodov, na avstrijski strani pa v nemškem pandanu pri hišni založbi akademije. Nemški pandan v knjižni obliki stane 39 eur, v elektronski 31 eur, v našem jeziku pa boste za delo plačali 80 eur. Pobudo za skupen opis preteklosti nemško in slovensko govorečih ljudi na območju vzhodnih Alp od Jadrana do Donave je konec prejšnega desetletja podal takratni predsednik državnega zbora na Dunaju Wolfgang Sobotka, in se obrnil na naš Državni zbor. Oba zakonodajalska politična telesa obeh držav zgodovinarjem nista pogojevala pisanja s političnimi interpretacijami, ki se jih ne manjka pri naših severnih sosedih, še pred dobrimi sto leti sodržavljanov dobro tisočletje in pol. In, kot je na predstavitvi povzel predsednik SAZU, akademik Peter Štih, je ta vzpodbuda delovala kot nova potrditev za že utečeno sodelovanje med zgodovinarji obeh alpskih dežel. Izpostavil je, da takšno sodelovanje med akademijami ponavadi ni uveljavljeno. Da je bila pot do skupne zgodovine današnjih Avstrijcev in Slovencev med zgodovinarji utečena že desetletja, je na predstavitvi izpostavil eden od štirih urednikov, akademik Peter Vodopivec. Zgodovinarske metode razlage preteklosti pa so se modernizirale. Avstrijsko akademijo znanosti sta na predstavitvi zastopala urednika nemške izdaje z naslovom »Beisets der Alpen«, profesorja zgodovine na Univerzi na Dunaju, in akademika Arnold Suppan in Oliver Jens Schmitt. FOTO: Na predstavitvi zbornika sedijo z leve Oliver Jens Schmitt, Arnold Suppan, Peter Štih in Peter Vodopivec VIR: Program Ars - Goran Tenze
Pretekli teden je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti - Oesterreichische Akademie der Wissenschaften - predstavila zajeten zgodovinski zbornik o »slovensko-avstrijski zgodovini« s povednim naslovom: »Na obeh straneh Alp«. Gre za zajetno, dobrih 550 strani dolgo delo več avtorjev z obilo slikami in zemljevidi. Pri nas je to delo izšlo pri Cankarjevi založbi v nakladi 1000 izvodov, na avstrijski strani pa v nemškem pandanu pri hišni založbi akademije. Nemški pandan v knjižni obliki stane 39 eur, v elektronski 31 eur, v našem jeziku pa boste za delo plačali 80 eur. Pobudo za skupen opis preteklosti nemško in slovensko govorečih ljudi na območju vzhodnih Alp od Jadrana do Donave je konec prejšnega desetletja podal takratni predsednik državnega zbora na Dunaju Wolfgang Sobotka, in se obrnil na naš Državni zbor. Oba zakonodajalska politična telesa obeh držav zgodovinarjem nista pogojevala pisanja s političnimi interpretacijami, ki se jih ne manjka pri naših severnih sosedih, še pred dobrimi sto leti sodržavljanov dobro tisočletje in pol. In, kot je na predstavitvi povzel predsednik SAZU, akademik Peter Štih, je ta vzpodbuda delovala kot nova potrditev za že utečeno sodelovanje med zgodovinarji obeh alpskih dežel. Izpostavil je, da takšno sodelovanje med akademijami ponavadi ni uveljavljeno. Da je bila pot do skupne zgodovine današnjih Avstrijcev in Slovencev med zgodovinarji utečena že desetletja, je na predstavitvi izpostavil eden od štirih urednikov, akademik Peter Vodopivec. Zgodovinarske metode razlage preteklosti pa so se modernizirale. Avstrijsko akademijo znanosti sta na predstavitvi zastopala urednika nemške izdaje z naslovom »Beisets der Alpen«, profesorja zgodovine na Univerzi na Dunaju, in akademika Arnold Suppan in Oliver Jens Schmitt. FOTO: Na predstavitvi zbornika sedijo z leve Oliver Jens Schmitt, Arnold Suppan, Peter Štih in Peter Vodopivec VIR: Program Ars - Goran Tenze
Otok Sardinija je že desetletja prepoznaven po ovčjem siru "pecorino", vendar otočani iščejo tudi nove možnosti, ki so še vedno povezane s tradicijo. V okolici mesta San Gavino so od nekdaj pridelovali žlahtni žafran, začimbo , ki so jo na otok prinesli menihi. Fausto Gaboni ni načrtoval ,da se bo ukvarjal z zemljo saj je po poklicu strojnik, prevzel je očetovo kmetijo in danes se ukvarja z žafranom.
Otok Sardinija je že desetletja prepoznaven po ovčjem siru "pecorino", vendar otočani iščejo tudi nove možnosti, ki so še vedno povezane s tradicijo. V okolici mesta San Gavino so od nekdaj pridelovali žlahtni žafran, začimbo , ki so jo na otok prinesli menihi. Fausto Gaboni ni načrtoval ,da se bo ukvarjal z zemljo saj je po poklicu strojnik, prevzel je očetovo kmetijo in danes se ukvarja z žafranom.
Z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem o ameriškem poletju, spremembi v mestni oblasti New Yorka ter o tem, kaj zares v politiki opazijo Američani.
Z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem o ameriškem poletju, spremembi v mestni oblasti New Yorka ter o tem, kaj zares v politiki opazijo Američani.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Na terenu preverjamo letošnjo pridelovalno sezono in vpliv vremenskih razmer na zrelost žit. Predstavimo sistem certificiranja živil, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo. Naša ekipa se je pridružila pastirju na planini Ravni, kjer v poletnem času pase in skrbi za govedo okoliških rejcev. Oddajo zaokrožamo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Najnovejša epizoda naPOTkov nas je tokrat odpeljala v Postojno, na najvišje ležečo železniško postajo pri nas - 582 metrov nad morjem so sredi 19. stoletja v sklopu izgradnje zadnjega dela južne železnice Dunaj - Trst zgradili tudi postajo. Prihod "železne ceste" v Postojno je sicer tesno povezan z razmahom turizma na tem območju, pa tudi z opuščanjem starih obrti, predvsem furmanstva. Danes se na postaji nahaja eden od treh centrov za vodenje prometa pri nas, od koder se daljinsko vodi promet za vse železniške postaje zahodno od Ljubljane.
Najnovejša epizoda naPOTkov nas je tokrat odpeljala v Postojno, na najvišje ležečo železniško postajo pri nas - 582 metrov nad morjem so sredi 19. stoletja v sklopu izgradnje zadnjega dela južne železnice Dunaj - Trst zgradili tudi postajo. Prihod "železne ceste" v Postojno je sicer tesno povezan z razmahom turizma na tem območju, pa tudi z opuščanjem starih obrti, predvsem furmanstva. Danes se na postaji nahaja eden od treh centrov za vodenje prometa pri nas, od koder se daljinsko vodi promet za vse železniške postaje zahodno od Ljubljane.
Visoke temperature, ki so ob koncu pridelovalne sezone zelo pospešile dozorevanje žit, so žal še dodatno negativno vplivale tudi na kakovost in količino pridelka. Poglejmo, kakšne so bile razmere na terenu, tik pred začetkom žetve.
Visoke temperature, ki so ob koncu pridelovalne sezone zelo pospešile dozorevanje žit, so žal še dodatno negativno vplivale tudi na kakovost in količino pridelka. Poglejmo, kakšne so bile razmere na terenu, tik pred začetkom žetve.
V trgovinah pogosto beremo oznake, kot so "brez pesticidov", "lokalno pridelano" ali "sledljivo od polja do krožnika". A kako vemo, da te trditve držijo? Eden od odgovorov je certificiranje sistem, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Naša ekipa je obiskala rastlinjak z jagodami skupine Panvita in preverila, kaj v resnici pomeni imeti certifikat.
V trgovinah pogosto beremo oznake, kot so "brez pesticidov", "lokalno pridelano" ali "sledljivo od polja do krožnika". A kako vemo, da te trditve držijo? Eden od odgovorov je certificiranje sistem, ki povezuje pridelovalce, nadzorne institucije in potrošnike. Naša ekipa je obiskala rastlinjak z jagodami skupine Panvita in preverila, kaj v resnici pomeni imeti certifikat.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah smo preverili, kako skrbijo za zemljo in kako na 80 he pridelajo vso krmo za govedo na lastni zemlji. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti.
Na ekološki govedorejski kmetiji Žnideršič v Brežicah smo preverili, kako skrbijo za zemljo in kako na 80 he pridelajo vso krmo za govedo na lastni zemlji. Tudi koruza in sončnice jim imenitno uspevajo, živina pa je zdrava in se v naj hlevih ter na paši odlično počuti.
Kljub velikemu povpraševanju na trgu, ekološko pridelana zelenjava predstavlja trenutno manjši delež med slovenskimi ekološkimi pridelki. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer se že nekaj časa pridelujejo zelenjavo po ekoloških smernicah. Svoje izkušnje so na dan našega obiska delili s strokovnjaki za zelenjadarstvo KGZ Celje ter nekaterimi pridelovalci ekološke zelenjave.
Kljub velikemu povpraševanju na trgu, ekološko pridelana zelenjava predstavlja trenutno manjši delež med slovenskimi ekološkimi pridelki. Obiskali smo kmetijo Habjan, kjer se že nekaj časa pridelujejo zelenjavo po ekoloških smernicah. Svoje izkušnje so na dan našega obiska delili s strokovnjaki za zelenjadarstvo KGZ Celje ter nekaterimi pridelovalci ekološke zelenjave.
Nova Štifta, naselje v zgornji Savinjski dolini, povezuje med seboj zaselke Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol. Čez poletno sezono iz teh zaselkov pasejo krave in konje tudi na sredogorski planini Ravni. Tako je že stoletja, le da so nekoč živali na planino prignali, sedaj jih pripeljejo. Zanje bo vse do jeseni, ko se spet vrnejo v dolino, skrbel pastir, ki preverja tudi zdravstveno stanje živali.
Nova Štifta, naselje v zgornji Savinjski dolini, povezuje med seboj zaselke Šmiklavž, Tirosek in Zgornji Dol. Čez poletno sezono iz teh zaselkov pasejo krave in konje tudi na sredogorski planini Ravni. Tako je že stoletja, le da so nekoč živali na planino prignali, sedaj jih pripeljejo. Zanje bo vse do jeseni, ko se spet vrnejo v dolino, skrbel pastir, ki preverja tudi zdravstveno stanje živali.
Tokratno oddajo posvečamo knjigam in branju. Z nami bosta o bralni kulturi pri nas razmišljala knjižna urednica in zahtevna bralka z občutkom za kakovostne vsebine Renate Rugelj ter založnik, poznavalec knjižnega trga in pisatelj Samo Rugelj. O ljubezni do knjig pa se bomo pogovarjali tudi s knjižničarko, voditeljico bralnih klubov in predvsem žensko, ki pravi, da je branje njena identiteta, Ksenijo Medved. Spoznali bomo 81-letnega Marka Nemca Pečjaka, ki še vedno prebere od tri do štiri knjige na mesec. Obiskali bomo knjižnico UKC-ja Ljubljana in vam pokazali kotičke v naravi, kjer se lahko sprostite ob branju. V rubriki »Ah, ta splet!« bomo predstavili portal Dobre knjige.si s knjižnimi predlogi, med katerimi lahko vsakdo najde kaj zase. Več o portalu nam bo povedala njegova glavna urednica Luana Malec. V kvizu (Spo)znanje generacij pa bomo med drugim izvedeli, katera je najbolj prevajana knjiga v zgodovini.
Tokratno oddajo posvečamo knjigam in branju. Z nami bosta o bralni kulturi pri nas razmišljala knjižna urednica in zahtevna bralka z občutkom za kakovostne vsebine Renate Rugelj ter založnik, poznavalec knjižnega trga in pisatelj Samo Rugelj. O ljubezni do knjig pa se bomo pogovarjali tudi s knjižničarko, voditeljico bralnih klubov in predvsem žensko, ki pravi, da je branje njena identiteta, Ksenijo Medved. Spoznali bomo 81-letnega Marka Nemca Pečjaka, ki še vedno prebere od tri do štiri knjige na mesec. Obiskali bomo knjižnico UKC-ja Ljubljana in vam pokazali kotičke v naravi, kjer se lahko sprostite ob branju. V rubriki »Ah, ta splet!« bomo predstavili portal Dobre knjige.si s knjižnimi predlogi, med katerimi lahko vsakdo najde kaj zase. Več o portalu nam bo povedala njegova glavna urednica Luana Malec. V kvizu (Spo)znanje generacij pa bomo med drugim izvedeli, katera je najbolj prevajana knjiga v zgodovini.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
To poletje vas v turistični oddaji vabimo na različna doživetja. V prvi oddaji smo se prepustili lončarski izkušnji, obiskali smo namreč Lončarski center Maribor.
To poletje vas v turistični oddaji vabimo na različna doživetja. V prvi oddaji smo se prepustili lončarski izkušnji, obiskali smo namreč Lončarski center Maribor.
V tokratni oddaji smo se posvetili pametni uporabi ostankov z žara – natančneje pečenemu mesu, ki ga lahko s preprostim trikom spremenimo v slastne mesne kroglice za testenine. Poleg tega smo predstavili nekaj enostavnih dodatkov, ki jih lahko hitro pripravite in postrežete k jedem z žara – za malo svežine, več okusa in manj zavržene hrane. Naša kuharica Mojca, pa je predstavila še podroben recept za pripravo testenin s kroglicami iz čevapčičev.
V tokratni oddaji smo se posvetili pametni uporabi ostankov z žara – natančneje pečenemu mesu, ki ga lahko s preprostim trikom spremenimo v slastne mesne kroglice za testenine. Poleg tega smo predstavili nekaj enostavnih dodatkov, ki jih lahko hitro pripravite in postrežete k jedem z žara – za malo svežine, več okusa in manj zavržene hrane. Naša kuharica Mojca, pa je predstavila še podroben recept za pripravo testenin s kroglicami iz čevapčičev.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Drago Kolenc se je rodil v Novem mestu, leta 1964 pa je postal Postojnčan. Poklicno pot je posvetil mladim. Bil je psiholog na Zavodu za zaposlovanje in s sodelavci zasnoval program poklicnega usmerjanja, ki ga je posvojila vsa Slovenija. Z ekipo je pripravil sistem državnega štipendiranja – med drugim so mladi, ki so si izbrali deficitarne poklice, dobili višje štipendije. Po upokojitvi sta se s soprogo Marico posvetila raziskovanju domačih krajev in nastale so tri knjige – leta 2002 Kraji, kjer je prepih doma - o Postojni, štiri leta kasneje Dober dan, Krpanova dežela, v kateri se posveča dediščini Primorsko – Notranjske regije in na koncu še Grajska gospoda iz raja na krasu: Pivški graščini Ravne in Šilentabor, v kateri je raziskoval življenje rodbine Ravenskih. Po naključju je odkril tudi še nepoznan portret Erazma Predjamskega in s tem dokazal, da je plemič - slovenski Robin Hood - dejansko živel.
Drago Kolenc se je rodil v Novem mestu, leta 1964 pa je postal Postojnčan. Poklicno pot je posvetil mladim. Bil je psiholog na Zavodu za zaposlovanje in s sodelavci zasnoval program poklicnega usmerjanja, ki ga je posvojila vsa Slovenija. Z ekipo je pripravil sistem državnega štipendiranja – med drugim so mladi, ki so si izbrali deficitarne poklice, dobili višje štipendije. Po upokojitvi sta se s soprogo Marico posvetila raziskovanju domačih krajev in nastale so tri knjige – leta 2002 Kraji, kjer je prepih doma - o Postojni, štiri leta kasneje Dober dan, Krpanova dežela, v kateri se posveča dediščini Primorsko – Notranjske regije in na koncu še Grajska gospoda iz raja na krasu: Pivški graščini Ravne in Šilentabor, v kateri je raziskoval življenje rodbine Ravenskih. Po naključju je odkril tudi še nepoznan portret Erazma Predjamskega in s tem dokazal, da je plemič - slovenski Robin Hood - dejansko živel.
ZELIŠČARJI NA DUGEM OTOKU Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo. V KROMBERKU Z GAIO NA OBISKU Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama. ZELIŠČOLOV: ZNANJE O ZEIŠČIH Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte. navrtu@rtvslo.si
ZELIŠČARJI NA DUGEM OTOKU Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo. V KROMBERKU Z GAIO NA OBISKU Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama. ZELIŠČOLOV: ZNANJE O ZEIŠČIH Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte. navrtu@rtvslo.si
Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science. Gre za ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana aprila 2024.
Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science. Gre za ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana aprila 2024.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Dolgčas – pogosto nezaželen občutek, a po drugi strani pogosto nepoznan. Ne glede na to, na katerem koncu pola ste, med tistimi, ki dolgčasa ne poznajo, ali tistimi, ki bi si želeli več dražljajev, nam psihologinja Tjaša M. Kos v Petku brez pravila razloži, kaj dolgčas je, zakaj ga potrebujemo in zakaj je v večjih količinah lahko nevaren.
Dolgčas – pogosto nezaželen občutek, a po drugi strani pogosto nepoznan. Ne glede na to, na katerem koncu pola ste, med tistimi, ki dolgčasa ne poznajo, ali tistimi, ki bi si želeli več dražljajev, nam psihologinja Tjaša M. Kos v Petku brez pravila razloži, kaj dolgčas je, zakaj ga potrebujemo in zakaj je v večjih količinah lahko nevaren.
Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte.
Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte.
Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo.
Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo.
Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama.
Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama.
V novogoriškem X-CENTRU, v sklopu projektov GO! 2025, Evropske prestolnice kulture je predstavil umetniško -znanstven projekt ISOLABS, ki preučuje vse, kar se dogaja v dolini Soče od njenega izvira do izliva. Projekt je zasnovan kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, raziskuje človekove sledi, kako se je vse skupaj prepletalo z okoljem, z lokalnimi in globalnimi skupnostmi. Projekt združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti. Vsi projekti Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.
V novogoriškem X-CENTRU, v sklopu projektov GO! 2025, Evropske prestolnice kulture je predstavil umetniško -znanstven projekt ISOLABS, ki preučuje vse, kar se dogaja v dolini Soče od njenega izvira do izliva. Projekt je zasnovan kot krajina forenzičnega raziskovanja in dialoga, raziskuje človekove sledi, kako se je vse skupaj prepletalo z okoljem, z lokalnimi in globalnimi skupnostmi. Projekt združuje natančnost znanstvenega raziskovanja z razsežnostmi konceptualne umetnosti. Vsi projekti Marka Peljhana se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do taktičnih medijev, tehnologije, vesoljskih raziskav in geopolitike.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Na Gorenjskem, pod brezjanskim platojem, se nahaja potok Peračica ob kateri vodi pot miru preko sedmih mostov. Vodna krajina z obilo skritimi vodnimi kotički ter kulturnimi in naravnimi znamenitosti preseneti še tako zahtevnega obiskovalca vodnega kroga Slovenije. Okoliški hribi in gore daje tej vodni krajini pridih spokoja ter miru, ki je v današnjem času hitrega tempa življenja ključnega pomena za zdravo življenje ter povezovanja z naravo. Slapovi, zelena kamenina, soteska, grad, narodno svetišče, ostanki mlinov, redke rastlinske vrste dodajo tej dokumentarni zgodbi prvinsko izkušnjo neokrnjene narave v osrčju Gorenjske.
Na Gorenjskem, pod brezjanskim platojem, se nahaja potok Peračica ob kateri vodi pot miru preko sedmih mostov. Vodna krajina z obilo skritimi vodnimi kotički ter kulturnimi in naravnimi znamenitosti preseneti še tako zahtevnega obiskovalca vodnega kroga Slovenije. Okoliški hribi in gore daje tej vodni krajini pridih spokoja ter miru, ki je v današnjem času hitrega tempa življenja ključnega pomena za zdravo življenje ter povezovanja z naravo. Slapovi, zelena kamenina, soteska, grad, narodno svetišče, ostanki mlinov, redke rastlinske vrste dodajo tej dokumentarni zgodbi prvinsko izkušnjo neokrnjene narave v osrčju Gorenjske.
Danes predstavljamo knjigo OD PEKLA DO RAJA Mariborčana in ultramaratonca Roberta Kerežija. Napisala sta jo skupaj s soprogo, novinarko Urško Kereži, in prinaša vtise in spomine na njegove številne izjemne tekaške podvige. Knjiga je izšla pri založbi Kulturni center Maribor
Danes predstavljamo knjigo OD PEKLA DO RAJA Mariborčana in ultramaratonca Roberta Kerežija. Napisala sta jo skupaj s soprogo, novinarko Urško Kereži, in prinaša vtise in spomine na njegove številne izjemne tekaške podvige. Knjiga je izšla pri založbi Kulturni center Maribor
Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.
Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.
Gospa Angelca Goršek pravi, da se prvih nekaj mesecev v pokoju kar ni mogla navaditi na dejstvo, da ne odhaja vsako jutro na delo. Vendar je hitro našla dejavnosti, ki ji zapolnijo prav vsak dan. Jutra začenja s 1000 gibi, gre za telovadbo, ki jo v okviru društva Šola zdravja izvajajo po Sloveniji zjutraj na prostem. Postala je celo vaditeljica in verjame, da z rednim gibanjem lahko preženeš tegobe, ki jih prinesejo leta. Gospa Angelca Goršek v pogovoru z Lucijo Fatur tudi vas vabi, da se jim pridružite.
Kaj so drugošolci OŠ Mladika povedali o tem, kaj bodo in česa ne smejo početi med počitnicami? Kaj vse bo prineslo ptujsko poletje? Kako je bilo na slavnostnem koncertu ptujske godbe in kje vse so se jim poklonili? Vse to v oglašanju v Lokalni čas, ki nam ga je tokrat odmerila Gabrijela Milošič.
Kaj so drugošolci OŠ Mladika povedali o tem, kaj bodo in česa ne smejo početi med počitnicami? Kaj vse bo prineslo ptujsko poletje? Kako je bilo na slavnostnem koncertu ptujske godbe in kje vse so se jim poklonili? Vse to v oglašanju v Lokalni čas, ki nam ga je tokrat odmerila Gabrijela Milošič.
Sprememba drže, neenakomerna ramena, ena lopatica je na pogled večja od druge, en bok je višji od drugega. To so nekateri simptomi, ki so značilni za skoliozo – ukrivljenost hrbtenice v levo ali desno.
Sprememba drže, neenakomerna ramena, ena lopatica je na pogled večja od druge, en bok je višji od drugega. To so nekateri simptomi, ki so značilni za skoliozo – ukrivljenost hrbtenice v levo ali desno.
Ste vedeli, da naši možgani radi iščejo bližnjice in si ne naložijo več dela, kot je treba? Tako se na primer zgodi, ko katero od očes ne nudi najboljše slike, preprosto ga ignorirajo, čeprav za to ni fizičnih, torej bolezenskih razlogov. Gremo na Očesno kliniko UKC Ljubljana k profesorici Manci Tekavčič Pompe, da nam razloži, kaj je to, čemur s tujko rečejo ambliopija! Pripravlja: Mojca Delač.
Ste vedeli, da naši možgani radi iščejo bližnjice in si ne naložijo več dela, kot je treba? Tako se na primer zgodi, ko katero od očes ne nudi najboljše slike, preprosto ga ignorirajo, čeprav za to ni fizičnih, torej bolezenskih razlogov. Gremo na Očesno kliniko UKC Ljubljana k profesorici Manci Tekavčič Pompe, da nam razloži, kaj je to, čemur s tujko rečejo ambliopija! Pripravlja: Mojca Delač.
Danes bomo z zadnjim etimološkim prispevkom iz sveta športov sklenili jezikovne kotičke letošnje sezone. Prisluhnimo še zadnji zgodbi o nastanku besed 'atletika' in 'gimnastika'.
Danes bomo z zadnjim etimološkim prispevkom iz sveta športov sklenili jezikovne kotičke letošnje sezone. Prisluhnimo še zadnji zgodbi o nastanku besed 'atletika' in 'gimnastika'.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«