Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Obiskali smo vzrediteljico pasme Cavalier King Charles španjel in se v družbi pasje mladičke pogovarjali o tem, kakšna je pot do rodovniškega psa. Skrbniki in njihovi psi imajo včasih še posebno poslanstvo, zato predstavljamo vodnika Boštjana in njegovo reševalko Uno, vzpodbuja pa ju neskončno simpatičen dobermanček Freak. Opozarjamo na pomen rednih veterinarskih pregledov psov. Predstavljamo ribe, ki jih lahko naselimo v domač ribnik. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo vzrediteljico pasme Cavalier King Charles španjel in se v družbi pasje mladičke pogovarjali o tem, kakšna je pot do rodovniškega psa. Skrbniki in njihovi psi imajo včasih še posebno poslanstvo, zato predstavljamo vodnika Boštjana in njegovo reševalko Uno, vzpodbuja pa ju neskončno simpatičen dobermanček Freak. Opozarjamo na pomen rednih veterinarskih pregledov psov. Predstavljamo ribe, ki jih lahko naselimo v domač ribnik. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. V nasprotju s tlačanstvom je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).
Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. V nasprotju s tlačanstvom je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).
V svetovalni oddaji smo tokrat govorili o obrezovanju forzicij, japonskih kutin, že odcvetelih medvejk, pa tudi spomladi cvetočih grmovnic, trajnic in metuljnikov. Nekaj besed pa tudi o negi azalej in rododendronov; med drugim smo se vprašali, zakaj je zdaj pravi čas za tako imenovani Chelsea chop.
V svetovalni oddaji smo tokrat govorili o obrezovanju forzicij, japonskih kutin, že odcvetelih medvejk, pa tudi spomladi cvetočih grmovnic, trajnic in metuljnikov. Nekaj besed pa tudi o negi azalej in rododendronov; med drugim smo se vprašali, zakaj je zdaj pravi čas za tako imenovani Chelsea chop.
Za taborišči v Gonarsu in na Rabu sicer vemo, ni pa gotovo, da tudi vemo, kaj natanko so Slovenke in Slovenci tam doživeli
Za taborišči v Gonarsu in na Rabu sicer vemo, ni pa gotovo, da tudi vemo, kaj natanko so Slovenke in Slovenci tam doživeli
Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.
Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024, vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).
Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024, vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).
Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.
Letos 80 let neprekinjenega delovanja obeležuje Big Band RTV Slovenija, ki predstavlja eno najpomembnejših institucij slovenske jazzovske in popularne glasbe. Že skoraj desetletje in pol je njegov nepogrešljivi član ta čas eden najboljši slovenskih trobentačev, avtor, ustvarjalec in poustvarjalec Tomaž Gajšt. Zakaj na začetku glasbene poti ni izbral harmonike ali klavirja? Zakaj je kot mlad nadobudni glasbenik Big band videl kot viteški red? Če bi moral izbrati svoj najljubši naravni material, bi zagotovo izbral les. Če bi izbiral alternativni kraj stalnega bivališča, bi se bržčas odločil za New York. Kako vidi slovensko jazzovsko sceno, kako ocenjuje pomen dveh vrhunskih orkestrov za prihodnost slovenske javne rtv in zakaj, kadar je sam, rad posluša tišino? Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Tomaž Gajšt.
Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.
Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji.
Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji.
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
V Sloveniji smo v preteklem letu zavrgli skoraj 80 kg hrane na prebivalca. Kljub sprejeti nacionalni Strategiji za manj izgub hrane, ki pod delovnim naslovom "Spoštujmo hrano - spoštujmo planet" že nekaj let opredeljuje načine za zmanjšanje odpadne hrane, se količine zavržene hrane povečujejo.
V Sloveniji smo v preteklem letu zavrgli skoraj 80 kg hrane na prebivalca. Kljub sprejeti nacionalni Strategiji za manj izgub hrane, ki pod delovnim naslovom "Spoštujmo hrano - spoštujmo planet" že nekaj let opredeljuje načine za zmanjšanje odpadne hrane, se količine zavržene hrane povečujejo.
Ljubljanske mlekarne imajo enega izmed svojih obratov tudi v Mariboru. V njem se osredotočajo na proizvodnjo svežih sirov. Njihov glavni produkt je nepasirana skuta, ob tem pa izdelujejo še mocarelo in sir za žar.
Ljubljanske mlekarne imajo enega izmed svojih obratov tudi v Mariboru. V njem se osredotočajo na proizvodnjo svežih sirov. Njihov glavni produkt je nepasirana skuta, ob tem pa izdelujejo še mocarelo in sir za žar.
Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 36. Festival dobrote slovenskih kmetij. Preverili smo, koliko vzorcev prehranskih izdelkov so letos ocenile strokovne komisije ter kako bodo potekale zaključne prireditve. Obiskali smo tudi Petro Ješovnik v Cogetincih, ki izdeluje tradicionalne domače testenine in njihovo kakovost redno preverja na ocenjevanjih na Ptuju.
Prihodnji konec tedna bodo na Ptuju pripravili že 36. Festival dobrote slovenskih kmetij. Preverili smo, koliko vzorcev prehranskih izdelkov so letos ocenile strokovne komisije ter kako bodo potekale zaključne prireditve. Obiskali smo tudi Petro Ješovnik v Cogetincih, ki izdeluje tradicionalne domače testenine in njihovo kakovost redno preverja na ocenjevanjih na Ptuju.
Vse več kmetij svojo dejavnost usmerja v turizem. V občini Trebnje smo obiskali domačijo Vesel, kjer nudijo nočitve in izvajajo programe za družine in zaključene družbe pa tudi vrtce in šole.
Vse več kmetij svojo dejavnost usmerja v turizem. V občini Trebnje smo obiskali domačijo Vesel, kjer nudijo nočitve in izvajajo programe za družine in zaključene družbe pa tudi vrtce in šole.
V očeh nekaterih smo lahko premladi in premalo izkušeni, za druge pa prestari, da bi razumeli njihov način življenja. V tokratni oddaji bomo v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule in sociologom dr. Ottom Gerdino razkrivali, zakaj in kako lahko pretirane starostne oznake negativno vplivajo na naše življenje. Z mladimi sogovorniki bomo pokazali, da mladost ni nujno premalo izkušena, z vitalnimi in še vedno ustvarjalnimi starejšimi pa, da starost ne preveč utrujena. S številnimi predsodki se srečuje in se jim z zavidanja vredno lastno aktivnostjo že dolgo upira 90-letni Milan Pavliha, ki ga nespoštljivo vedenje do starejših, podcenjevalen ali pokroviteljski odnos do njih pošteno razjezi. Starizmom se s svojim delom v pro bono ambulanti upira tudi upokojeni kardiovaskularni kirurg Aleš Brecelj, ki s svojim medicinskim znanjem in bogatimi izkušnjami tudi po upokojitvi z veseljem redno prostovoljno pomaga pacientom brez zdravstvenega zavarovanja. Pridružil se nam bo tudi Jože Drabik Jug, človek s številnimi konjički, ki je med drugim leta 2023 zmagal tudi v kvizu Joker in pobral najvišjo denarno nagrado, predvsem pa človek, ki zna, ne glede na leta, uživati življenje in v njem vsak dan najti kak zanimiv izziv. Kot pravi, je »skuliran sam s sabo in se prepušča toku življenja«. V rubriki Ah, ta splet! bomo z Ano Pleško spoznavali številne aktivnosti socialnega podjetja Simbioza, v katerem ni nihče prestar, da bi se česa novega naučil, in nihče premlad, da bi lahko česa novega naučil starejšega. Oddajo bomo tudi tokrat končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij, v katerem se bosta pomerila Jože Drabik Jug in Ana Pleško.
V očeh nekaterih smo lahko premladi in premalo izkušeni, za druge pa prestari, da bi razumeli njihov način življenja. V tokratni oddaji bomo v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule in sociologom dr. Ottom Gerdino razkrivali, zakaj in kako lahko pretirane starostne oznake negativno vplivajo na naše življenje. Z mladimi sogovorniki bomo pokazali, da mladost ni nujno premalo izkušena, z vitalnimi in še vedno ustvarjalnimi starejšimi pa, da starost ne preveč utrujena. S številnimi predsodki se srečuje in se jim z zavidanja vredno lastno aktivnostjo že dolgo upira 90-letni Milan Pavliha, ki ga nespoštljivo vedenje do starejših, podcenjevalen ali pokroviteljski odnos do njih pošteno razjezi. Starizmom se s svojim delom v pro bono ambulanti upira tudi upokojeni kardiovaskularni kirurg Aleš Brecelj, ki s svojim medicinskim znanjem in bogatimi izkušnjami tudi po upokojitvi z veseljem redno prostovoljno pomaga pacientom brez zdravstvenega zavarovanja. Pridružil se nam bo tudi Jože Drabik Jug, človek s številnimi konjički, ki je med drugim leta 2023 zmagal tudi v kvizu Joker in pobral najvišjo denarno nagrado, predvsem pa človek, ki zna, ne glede na leta, uživati življenje in v njem vsak dan najti kak zanimiv izziv. Kot pravi, je »skuliran sam s sabo in se prepušča toku življenja«. V rubriki Ah, ta splet! bomo z Ano Pleško spoznavali številne aktivnosti socialnega podjetja Simbioza, v katerem ni nihče prestar, da bi se česa novega naučil, in nihče premlad, da bi lahko česa novega naučil starejšega. Oddajo bomo tudi tokrat končali z zanimivim kvizom (Spo)znanje generacij, v katerem se bosta pomerila Jože Drabik Jug in Ana Pleško.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila novinarka in urednica časnika Večer, tudi nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek. Da smo jo pred mikrofon povabili prav zdaj, ni naključje, kajti v teh dneh tako Večer kot Radio Maribor praznujeta častitljivi jubilej, osemdeseti rojstni dan, pred nekaj dnevi pa smo praznovali tudi dan svobode medijev.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila novinarka in urednica časnika Večer, tudi nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek. Da smo jo pred mikrofon povabili prav zdaj, ni naključje, kajti v teh dneh tako Večer kot Radio Maribor praznujeta častitljivi jubilej, osemdeseti rojstni dan, pred nekaj dnevi pa smo praznovali tudi dan svobode medijev.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Pašteta je namaz, ki je navadno narejen iz poljubne vrste mesa, rib ali jeter. Ponudba že pripravljenih paštet je velika, lahko pa si jih pripravimo sami in pri tem poljubno kombiniramo začimbe. Kako pa je današnji recept povezan z Oskarjem Neuvirtom, vam bo zaupala kuharica Urška.
Pašteta je namaz, ki je navadno narejen iz poljubne vrste mesa, rib ali jeter. Ponudba že pripravljenih paštet je velika, lahko pa si jih pripravimo sami in pri tem poljubno kombiniramo začimbe. Kako pa je današnji recept povezan z Oskarjem Neuvirtom, vam bo zaupala kuharica Urška.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost in hitro odzivanje na dogodke.
Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost in hitro odzivanje na dogodke.
Senovčan Anton Petrovič je angažiran na mnogih področjih – deluje v Turističnem društvu Senovo, pred 40 leti je bil ustanovitelj folklorne skupine na Senovem, srečujemo ga kot voditelja prireditev, že od osnovnošolskih let je – zdaj že nekaj mesecev upokojenec – rad stal tudi na gledaliških odrih. Za svoje dosežke je prejel vsa tri Prešernova priznanja. Izhaja iz rudarske družine in od zapiranja rudnika na Senovem poskuša dobesedno iztrgati dediščino knapov v kraju iz uničenja. Je idejni oče geološke zbirke na Senovem ter obnove reštanjske strojnice in muzejske zbirke tehnične dediščine nekdanjega premogovnika. Skupaj s sokrajani je obnovil krušne peči na Senovem, ki so zapuščina rudarskih prednikov, kjer pečejo kruh za prireditve in pogostijo obiskovalce. Že skoraj dvajset let je tudi predsednik Turistične zveze Krško ter četrti zaporedni mandat občinski svetnik.
Senovčan Anton Petrovič je angažiran na mnogih področjih – deluje v Turističnem društvu Senovo, pred 40 leti je bil ustanovitelj folklorne skupine na Senovem, srečujemo ga kot voditelja prireditev, že od osnovnošolskih let je – zdaj že nekaj mesecev upokojenec – rad stal tudi na gledaliških odrih. Za svoje dosežke je prejel vsa tri Prešernova priznanja. Izhaja iz rudarske družine in od zapiranja rudnika na Senovem poskuša dobesedno iztrgati dediščino knapov v kraju iz uničenja. Je idejni oče geološke zbirke na Senovem ter obnove reštanjske strojnice in muzejske zbirke tehnične dediščine nekdanjega premogovnika. Skupaj s sokrajani je obnovil krušne peči na Senovem, ki so zapuščina rudarskih prednikov, kjer pečejo kruh za prireditve in pogostijo obiskovalce. Že skoraj dvajset let je tudi predsednik Turistične zveze Krško ter četrti zaporedni mandat občinski svetnik.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V sklopu programa Kohezija za vse pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer so v ospredju zgodbe lokalnih skupnosti. Tokrat smo obiskali Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer s partnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Na enem mestu tako združujejo pridelavo rib in rastlinskih vrst v neprekinjenem ciklu. Bili pa smo tudi v Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov.
V sklopu programa Kohezija za vse pripravljamo niz različnih reportaž in oddaj, kjer so v ospredju zgodbe lokalnih skupnosti. Tokrat smo obiskali Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer s partnerji razvijajo različne sisteme akvaponike s pomočjo rib. Na enem mestu tako združujejo pridelavo rib in rastlinskih vrst v neprekinjenem ciklu. Bili pa smo tudi v Saležu, kjer je potekala delavnica o fitosanitarnem varstvu vinogradov.
Mlinarstvo spada med najstaješe obrti, primitivne mline so poznali že v prazgodovini, njihov razvoj pa pripisujemo Rimljanom, ki so to obrt prinesli iz Male Azije. Z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva se ponaša tudi Vipavska dolina. Prvi pisni viri o tej dejavnosti segajo v 15. stoletje; izročilo pravi, da je bil tam, kjer je bil potok, zagotovo tudi mlin. Spomine in zgodbe o njih obujajo raziskovalci in ljubiteljski zbiratelji, s katerimi se je srečal Sandi Škvarč.
Mlinarstvo spada med najstaješe obrti, primitivne mline so poznali že v prazgodovini, njihov razvoj pa pripisujemo Rimljanom, ki so to obrt prinesli iz Male Azije. Z bogato dediščino mlinarstva in pekarstva se ponaša tudi Vipavska dolina. Prvi pisni viri o tej dejavnosti segajo v 15. stoletje; izročilo pravi, da je bil tam, kjer je bil potok, zagotovo tudi mlin. Spomine in zgodbe o njih obujajo raziskovalci in ljubiteljski zbiratelji, s katerimi se je srečal Sandi Škvarč.
Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov.
Suhi zidovi so prepoznaven element Krasa, zaradi opuščanja kmetijske obdelave in zaraščanja pa jih je velika večina v zelo slabem stanju. Pred desetletjem je vzniknilo partnerstvo kraške suhozidne gradnje, ki skozi teorijo in prakso ozavešča o pomenu ohranitve suhih zidov.
Sindikat kmetov Slovenije, je v vasi Brce na bistriškem sklical okroglo mizo o napadih šakalov in volkov na rejno živino. Predvsem šakali vse bolj redčijo črede drobnice in govedi. Letos so postali še posebej napadalni. Na bistriškem skorajda ne mine dan, da ne bi kmetje v čredi našli zaklano žival.
Sindikat kmetov Slovenije, je v vasi Brce na bistriškem sklical okroglo mizo o napadih šakalov in volkov na rejno živino. Predvsem šakali vse bolj redčijo črede drobnice in govedi. Letos so postali še posebej napadalni. Na bistriškem skorajda ne mine dan, da ne bi kmetje v čredi našli zaklano žival.
Obiskali smo Prešnico, kamor so nas povabili vaščani, da bi nam pokazali, s čim vse se ukvarjajo. Znani so namreč po živinoreji in sadjarstvu. Zelo dobro sodelujejo, na prvo mesto pa da postavljajo skupnost, ne posameznika. Pred slabim letom so ustanovili Agrarno skupnost, ki je ena največjih v državi. V Krajevni skupnosti živi okoli 250 ljudi.
Obiskali smo Prešnico, kamor so nas povabili vaščani, da bi nam pokazali, s čim vse se ukvarjajo. Znani so namreč po živinoreji in sadjarstvu. Zelo dobro sodelujejo, na prvo mesto pa da postavljajo skupnost, ne posameznika. Pred slabim letom so ustanovili Agrarno skupnost, ki je ena največjih v državi. V Krajevni skupnosti živi okoli 250 ljudi.
Znanstveniki že dolgo preučujejo umetno inteligenco, ki pa je v splošno zavest prodrla šele pred leti z jezikovnimi modeli. Z znanstvenico Vido Groznik debatiramo o številnih temah: od filmov, strahu pa do uporabe v medicini, kjer bi lahko pomagala v boju proti demenci.
Znanstveniki že dolgo preučujejo umetno inteligenco, ki pa je v splošno zavest prodrla šele pred leti z jezikovnimi modeli. Z znanstvenico Vido Groznik debatiramo o številnih temah: od filmov, strahu pa do uporabe v medicini, kjer bi lahko pomagala v boju proti demenci.
Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?
Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?
Lovljenje neviht je aktivnost, pri kateri je obvezna oprema dobro poznavanje vremena in ekstremnih vremerskih razmer, pa tudi izkušnje. Te že 13 let nabira gost Jutranje vremenske fronte, Leon Hardi, urednik in ustanovitelj spletnega portala neurje.si, ki je nastal prav zaradi ljubezni do neviht.
Lovljenje neviht je aktivnost, pri kateri je obvezna oprema dobro poznavanje vremena in ekstremnih vremerskih razmer, pa tudi izkušnje. Te že 13 let nabira gost Jutranje vremenske fronte, Leon Hardi, urednik in ustanovitelj spletnega portala neurje.si, ki je nastal prav zaradi ljubezni do neviht.
Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?
Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto.
Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto.
I documentari di TV Capodistria
Dokumentarne oddaje lastne produkcije
Dokumentarne oddaje lastne produkcije
Glede na to, da nam regrat v vseh oblikah in obdobjih lahko s čim postreže, podrobneje spoznavamo razsežnost njegove uporabe. Jožica Bajc Pivec, ki na zeliščarski domačiji vzgaja preko 100 zdravilnih rastlin in temeljito pozna njihovo delovanje, regratove liste zreže v tinkturo.
Glede na to, da nam regrat v vseh oblikah in obdobjih lahko s čim postreže, podrobneje spoznavamo razsežnost njegove uporabe. Jožica Bajc Pivec, ki na zeliščarski domačiji vzgaja preko 100 zdravilnih rastlin in temeljito pozna njihovo delovanje, regratove liste zreže v tinkturo.
Za šopek meseca ljubezni smo se odpravili v Prekmurje, k cvetličarki in vrtnarki Tajdi Prkič. Med pogovorom pove, da je kot najstnica verjela, da se bo lahko izognila trdemu vrtnarskemu delu, a ljubezen do cvetja, podedovana po materi, je bila premočna. Naredila je šopek v škatli. Kako ga naredimo in katero cvetje je uporabila, poglejte v oddaji.
Za šopek meseca ljubezni smo se odpravili v Prekmurje, k cvetličarki in vrtnarki Tajdi Prkič. Med pogovorom pove, da je kot najstnica verjela, da se bo lahko izognila trdemu vrtnarskemu delu, a ljubezen do cvetja, podedovana po materi, je bila premočna. Naredila je šopek v škatli. Kako ga naredimo in katero cvetje je uporabila, poglejte v oddaji.