Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pistacije s Sicilije so zaradi kakovostne zemlje, ki je pomešana z lavo iz Etne, zelo cenjene, grozdje in vino z območij, ki jih je na Korziki zaščitil tudi Unesco, ima visoko ceno, prav tako portovec iz doline Douro na Portugalskem. V tej naravni in kulturni dediščini nastajajo številni projekti.
Pistacije s Sicilije so zaradi kakovostne zemlje, ki je pomešana z lavo iz Etne, zelo cenjene, grozdje in vino z območij, ki jih je na Korziki zaščitil tudi Unesco, ima visoko ceno, prav tako portovec iz doline Douro na Portugalskem. V tej naravni in kulturni dediščini nastajajo številni projekti.
O KOMPOSTIRAJU S Tomislavom Gjerkešem se lahko naučimo osnov kompostiranja. Predstavil 4 osnovne načine oziroma metode kompostiranja. Podal bo veliko napotkov, na kaj naj pri tem pazimo, da bo pridelan kompost pravilne sestave in koristen za rastline. VERMI KOMPOSTNI ČAJ Vermikompost v osnovi predelajo deževniki, pred uporabo se preseje. Z redčenjem pripravimo vermikompostni čaj. Vanj lahko vmešamo pripravke iz drugih rastlin ali mineralne mok. S takim čajem rastline dobijo dobre bakterije in jih izkoristijo za lepšo rast. URBANO KOMPOSTIRANJE Ob pripravi dnevnih odbrokov nastane kar nekaj organskih odpadkov. Tudi če nimamo komposta, kamor jih lahko sproti odnašamo, jih lahko zbiramo v manjši posodi. Davor Špehar bo prikazal urbano kompostiranje kar v doma narejenem vedru. navrtu@rtvslo.si
O KOMPOSTIRAJU S Tomislavom Gjerkešem se lahko naučimo osnov kompostiranja. Predstavil 4 osnovne načine oziroma metode kompostiranja. Podal bo veliko napotkov, na kaj naj pri tem pazimo, da bo pridelan kompost pravilne sestave in koristen za rastline. VERMI KOMPOSTNI ČAJ Vermikompost v osnovi predelajo deževniki, pred uporabo se preseje. Z redčenjem pripravimo vermikompostni čaj. Vanj lahko vmešamo pripravke iz drugih rastlin ali mineralne mok. S takim čajem rastline dobijo dobre bakterije in jih izkoristijo za lepšo rast. URBANO KOMPOSTIRANJE Ob pripravi dnevnih odbrokov nastane kar nekaj organskih odpadkov. Tudi če nimamo komposta, kamor jih lahko sproti odnašamo, jih lahko zbiramo v manjši posodi. Davor Špehar bo prikazal urbano kompostiranje kar v doma narejenem vedru. navrtu@rtvslo.si
V najnovejši epizodi naPOTkov raziskujemo hribovit svet ob bregovih reke Save. "Po poteh ljudskih pripovedi" je naslov knjige, ki združuje ljudske pripovedi in opise poti, primerne za družine z otroki. Značilnostim in zanimivostim vsake od destinacij so dodani tudi podatki o višinski razliki, zahtevnosti poti in priporočeni opremi. Nekajurni izlet otrokom takoj postane bolj zanimiv, če vanj vpletemo zgodbe z zmaji, vitezi in velikani, pravita avtorici knjige, Dušica Kunaver in Irena Mušič Habjan.
V najnovejši epizodi naPOTkov raziskujemo hribovit svet ob bregovih reke Save. "Po poteh ljudskih pripovedi" je naslov knjige, ki združuje ljudske pripovedi in opise poti, primerne za družine z otroki. Značilnostim in zanimivostim vsake od destinacij so dodani tudi podatki o višinski razliki, zahtevnosti poti in priporočeni opremi. Nekajurni izlet otrokom takoj postane bolj zanimiv, če vanj vpletemo zgodbe z zmaji, vitezi in velikani, pravita avtorici knjige, Dušica Kunaver in Irena Mušič Habjan.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?
Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Rubrika Poglej in povej tokrat prinaša spomin na pesnika in dolgoletnega sodelavca našega Radia Slavka Juga.
Rubrika Poglej in povej tokrat prinaša spomin na pesnika in dolgoletnega sodelavca našega Radia Slavka Juga.
Predstavili smo knjigo Salon Kitty, Seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je izšla v knjižni zbirki Žametna Beletrina.
Predstavili smo knjigo Salon Kitty, Seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je izšla v knjižni zbirki Žametna Beletrina.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?
Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Gorniška sezona je na vrhuncu, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice govorili o varnosti v gorah. Vprašali smo se kaj moramo upoštevati, preden se odpravimo v gore, katera oprema je obvezna in katera priporočljiva, pa tudi kaj storimo, če pride do nesreče. Z nami je bil reševalec Gorske reševalne službe Maribor, Ljubo Hansel.
Gorniška sezona je na vrhuncu, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice govorili o varnosti v gorah. Vprašali smo se kaj moramo upoštevati, preden se odpravimo v gore, katera oprema je obvezna in katera priporočljiva, pa tudi kaj storimo, če pride do nesreče. Z nami je bil reševalec Gorske reševalne službe Maribor, Ljubo Hansel.
V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.
V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema bolj zanima, presodite, kakšno je stanje zdaj v primerjavi s takrat!
Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema bolj zanima, presodite, kakšno je stanje zdaj v primerjavi s takrat!
V jutranjem pogovoru smo z Mojco Širok potegnili črto pod njen iztekajoči se mandat dopisnice RTV Slovenija v Bruslju.
V jutranjem pogovoru smo z Mojco Širok potegnili črto pod njen iztekajoči se mandat dopisnice RTV Slovenija v Bruslju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Izobraževalno-svetovalna oddaja Ljudje in zemlja spada med najstarejše na TV Slovenija, namenjena je vsem, ki jih zanimajo kmetijske vsebine. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega področja poskušamo pripraviti čim več uporabnih strokovnih nasvetov, seznanjamo z ukrepi kmetijske politike in novostmi na področju zakonodaje. Pri pripravi prispevkov nam pomagajo številni strokovnjaki MKGP, KGZS, fakultet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem, okoljevarstvenem in gozdarskem področju. Oddaja, v kateri predstavljamo številne kmetije, je izobraževalno-svetovalna, namenjena vsem, ki jih zanimajo kmetijske teme. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 20. uri na TV Maribor.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.
Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.
Tokratna (21.7.2024) verska oddaja Iz roda v rod ima delovni podnaslov vera in romarstvo; obiskali smo največje slovensko romarsko središče Brezje na Gorenjskem s tamkajšnjim svetiščem Marije pomagaj… z nami sta: dr.Andreja Eržen Firšt – direktorica romarskega urada na Brezjah in pater dr.Robert Bahčič – rektor brezjanske bazilike… torej – romarstvo kot derivat vere in upanja… Tehnična realizacija Zoran Perko. Avtor oddaje Tone Petelinšek. V.d.odgovornega urednika nacionalnega programa Radia Maribor Danijel Poslek.
Tokratna (21.7.2024) verska oddaja Iz roda v rod ima delovni podnaslov vera in romarstvo; obiskali smo največje slovensko romarsko središče Brezje na Gorenjskem s tamkajšnjim svetiščem Marije pomagaj… z nami sta: dr.Andreja Eržen Firšt – direktorica romarskega urada na Brezjah in pater dr.Robert Bahčič – rektor brezjanske bazilike… torej – romarstvo kot derivat vere in upanja… Tehnična realizacija Zoran Perko. Avtor oddaje Tone Petelinšek. V.d.odgovornega urednika nacionalnega programa Radia Maribor Danijel Poslek.
Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.
Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.
Društvo Reks in Mila deluje na širšem območju Medvod že 10 let. Ob tej priložnosti smo se o skrbi in odnosu do živali pogovarjali z ustanoviteljico in gonilno silo društva, Mojco Furlan. Milan Vogrin se je z ekipo sprehodil po Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg in odkril veliko tamkajšnjih zanimivih živalskih prebivalcev. V Tropski hiši v Celju tokrat spoznavamo gade. Opozarjamo na hidracijo mačk v poletnih mesecih in svetujemo, kako jim lahko pitje tekočine bolj priljubimo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Društvo Reks in Mila deluje na širšem območju Medvod že 10 let. Ob tej priložnosti smo se o skrbi in odnosu do živali pogovarjali z ustanoviteljico in gonilno silo društva, Mojco Furlan. Milan Vogrin se je z ekipo sprehodil po Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg in odkril veliko tamkajšnjih zanimivih živalskih prebivalcev. V Tropski hiši v Celju tokrat spoznavamo gade. Opozarjamo na hidracijo mačk v poletnih mesecih in svetujemo, kako jim lahko pitje tekočine bolj priljubimo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V poletni različici turistične oddaje spoznavamo slovenske turistične kmetije. Ustavili smo se že v Halozah, Slovenskih goricah in pod Pohorjem – tokrat pa smo se odpravili na Koroško. Predstavila se nam je ekološka kmetija Mikl iz Jamnice pri Prevaljah.
V poletni različici turistične oddaje spoznavamo slovenske turistične kmetije. Ustavili smo se že v Halozah, Slovenskih goricah in pod Pohorjem – tokrat pa smo se odpravili na Koroško. Predstavila se nam je ekološka kmetija Mikl iz Jamnice pri Prevaljah.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.
Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.
Visoko na severu Evrope so ljudje tesno povezani z naravo, ne le poleti, ampak tudi pozimi, ko se temperature spustijo pod –25 stopinj Celzija. Mladi ljudje si tudi v takšnih razmerah ustvarijo posel, bodisi s psi haskiji v turistične namene, na laponskih kmetijah, prav tako pa je zelo prestižno, če si rejec severnih jelenov.
Visoko na severu Evrope so ljudje tesno povezani z naravo, ne le poleti, ampak tudi pozimi, ko se temperature spustijo pod –25 stopinj Celzija. Mladi ljudje si tudi v takšnih razmerah ustvarijo posel, bodisi s psi haskiji v turistične namene, na laponskih kmetijah, prav tako pa je zelo prestižno, če si rejec severnih jelenov.
ZASTIRANJE GREDE Andreja Preložnik ima ob ekološki kmetiji tudi nekaj gredic okoli hiše. Čez poletje jih zastira z domačo slamo, koreninske vratove rastlin pa pusti nezakrite. Še ene od prednosti zastiranja je tudi manj plevela na gredi. ODSTIRANJE IN OBOD IZ KAMNOV Zgodi pa se, da je kdaj dežja preveč. Prst je preveč namočena, kar bi lahko škodilo tudi paprikam. Andreja s kamenčki pokaže zanimiv način, da se zemlja pod zastirko čimprej posuši. PODKVASTA GREDA PO PRENOVI Podkvaste grede ob sejmišču v Gornji Radgoni so permakulturne in biodinamične. Lani novembra so na 3 grede nasuli kompost in posadili prezimno zelenjavo. Tokrat Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš sadita zelje, ohrovt in poletne solate. OMLETA S ČESNOVIMI CVETNIMI POGANJKI Za okusen, hranljiv obrok je Andreja nabrala nekaj česnovih cvetnih poganjkov. Vmešala jih je v razžvrkljana jajca, začinila, preden jih postreže, pa skoči še na visoko gredo po drobnjak. navrtu@rtvslo.si
ZASTIRANJE GREDE Andreja Preložnik ima ob ekološki kmetiji tudi nekaj gredic okoli hiše. Čez poletje jih zastira z domačo slamo, koreninske vratove rastlin pa pusti nezakrite. Še ene od prednosti zastiranja je tudi manj plevela na gredi. ODSTIRANJE IN OBOD IZ KAMNOV Zgodi pa se, da je kdaj dežja preveč. Prst je preveč namočena, kar bi lahko škodilo tudi paprikam. Andreja s kamenčki pokaže zanimiv način, da se zemlja pod zastirko čimprej posuši. PODKVASTA GREDA PO PRENOVI Podkvaste grede ob sejmišču v Gornji Radgoni so permakulturne in biodinamične. Lani novembra so na 3 grede nasuli kompost in posadili prezimno zelenjavo. Tokrat Fanči Perdih in Tomislav Gjerkeš sadita zelje, ohrovt in poletne solate. OMLETA S ČESNOVIMI CVETNIMI POGANJKI Za okusen, hranljiv obrok je Andreja nabrala nekaj česnovih cvetnih poganjkov. Vmešala jih je v razžvrkljana jajca, začinila, preden jih postreže, pa skoči še na visoko gredo po drobnjak. navrtu@rtvslo.si
V šesti epizodi podkasta prisluhnite doc. dr. Špeli Selak, psihologinji, komunikologinji in vodji interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti v okviru Programa MIRA na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, in Živi Ahac, magistri socialnega dela, svetovalki in predavateljici ter strokovni sodelavki Logout centra za pomoč pri zasvojenosti z internetom. Gostji spregovorita o Smernicah za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih ter delita dragocene informacije in praktične nasvete, ki so staršem in pedagogom lahko v pomoč pri vzpostavitvi zdravega odnosa mladih do tehnologije. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. CITATA: • doc. Dr. Špela Selak: “Vpliv, ki ga ima uporaba digitalnih tehnologij na razvoj in zdravje otrok, je odvisen ne samo od časa uporabe ampak tudi od vsebine, namena in načina uporabe naprave.” • Živa Ahac: “Zelo pomembna je komunikacija, pogovor o nadzoru uporabe telefona, in da starši sproti preverjajo, če je otrok zaobšel omejitev, in da ne obupamo pri tem.” SCENOSLED: • Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih 0:58 min • Časovne omejitve - starševski nadzor 8:43 min • Pozitivni in negativni vidiki tehnologije 11:10 min • Družinski načrt uporabe zaslonov 12:40 min • Vpliv povečane rabe digitalnih naprav na zdravje 16:50 min • Medsebojna komunikacija mladih 18:53 min • Pomembnost kakovosti vsebin 23:21 min • Konkretni nasveti, primeri za starše 25:38 min • Komunikacija z mladimi 29:41 min • Kam se lahko starši zatečejo po pomoč 31:28 min POVEZAVE: • Digitalno pametni 2: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje/digitalno-pametni • RTV Živ žav: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje • MIRA – nacionalni program duševnega zdravja: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/pot-do-pomoci/ • Logout - družinski načrt uporabe zaslonov: https://www.logout.org/sl/za-druzine/druzinski-nacrt-uporabe-zaslonov/ - Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih: https://online.pubhtml5.com/agha/giyr/ - p=1
V šesti epizodi podkasta prisluhnite doc. dr. Špeli Selak, psihologinji, komunikologinji in vodji interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti v okviru Programa MIRA na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, in Živi Ahac, magistri socialnega dela, svetovalki in predavateljici ter strokovni sodelavki Logout centra za pomoč pri zasvojenosti z internetom. Gostji spregovorita o Smernicah za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih ter delita dragocene informacije in praktične nasvete, ki so staršem in pedagogom lahko v pomoč pri vzpostavitvi zdravega odnosa mladih do tehnologije. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. CITATA: • doc. Dr. Špela Selak: “Vpliv, ki ga ima uporaba digitalnih tehnologij na razvoj in zdravje otrok, je odvisen ne samo od časa uporabe ampak tudi od vsebine, namena in načina uporabe naprave.” • Živa Ahac: “Zelo pomembna je komunikacija, pogovor o nadzoru uporabe telefona, in da starši sproti preverjajo, če je otrok zaobšel omejitev, in da ne obupamo pri tem.” SCENOSLED: • Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih 0:58 min • Časovne omejitve - starševski nadzor 8:43 min • Pozitivni in negativni vidiki tehnologije 11:10 min • Družinski načrt uporabe zaslonov 12:40 min • Vpliv povečane rabe digitalnih naprav na zdravje 16:50 min • Medsebojna komunikacija mladih 18:53 min • Pomembnost kakovosti vsebin 23:21 min • Konkretni nasveti, primeri za starše 25:38 min • Komunikacija z mladimi 29:41 min • Kam se lahko starši zatečejo po pomoč 31:28 min POVEZAVE: • Digitalno pametni 2: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje/digitalno-pametni • RTV Živ žav: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje • MIRA – nacionalni program duševnega zdravja: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/pot-do-pomoci/ • Logout - družinski načrt uporabe zaslonov: https://www.logout.org/sl/za-druzine/druzinski-nacrt-uporabe-zaslonov/ - Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih: https://online.pubhtml5.com/agha/giyr/ - p=1
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič
Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.
Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V rubriki Poglej in povej smo izvedeli, da prav letos mineva 80 let od prav posebne izdaje Prešernove Zdravljice, ki je sredi vojne izšla natanko stoletje po tistem, ko je France Prešeren napisal pesniško mojstrovino, katere del je postal naša državna himna.
V rubriki Poglej in povej smo izvedeli, da prav letos mineva 80 let od prav posebne izdaje Prešernove Zdravljice, ki je sredi vojne izšla natanko stoletje po tistem, ko je France Prešeren napisal pesniško mojstrovino, katere del je postal naša državna himna.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Tokrat predstavljamo roman Lenarta Zajca z naslovom RANA, ki je izšel pri Založbi Litera. Knjiga je zadnji del vojne trilogije, ki jo začne Odred in nadaljuje Pošast. Kot bi pisalo v uvodu kakšnega filma, je zgodba trojnega vojnega romana plod domišljije, ki temelji na resničnih dogodkih. Zajčeva trilogija bralcu živo predstavi različne usode mladih fantov in deklet med viharno vojno, medvojno obdobje in povojno preobrazbo družbe. V Rani mladostni idealizem in pogum, ki smo ju spoznali v prvih dveh delih trilogije, trčita v novonastajujoči svet, drugačno realnost, kot jo je pričakovala peščica tistih, ki je preživela vojno.
Tokrat predstavljamo roman Lenarta Zajca z naslovom RANA, ki je izšel pri Založbi Litera. Knjiga je zadnji del vojne trilogije, ki jo začne Odred in nadaljuje Pošast. Kot bi pisalo v uvodu kakšnega filma, je zgodba trojnega vojnega romana plod domišljije, ki temelji na resničnih dogodkih. Zajčeva trilogija bralcu živo predstavi različne usode mladih fantov in deklet med viharno vojno, medvojno obdobje in povojno preobrazbo družbe. V Rani mladostni idealizem in pogum, ki smo ju spoznali v prvih dveh delih trilogije, trčita v novonastajujoči svet, drugačno realnost, kot jo je pričakovala peščica tistih, ki je preživela vojno.
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle