Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival lintver, na drugem pa ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival lintver, na drugem pa ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).
V tokratni svetovalni oddaji o oktobrskih opravilih na okrasnem vrtu, predvsem o obnovi in jesenski setvi trate, presajanju, redčenju in deljenju trajnic, sajenju iglavcev in o spremembi sezonskega nasada. Z nami je bila vodja parkovnih površin pri mariborskem Nigradu, Karin Bejo.
V tokratni svetovalni oddaji o oktobrskih opravilih na okrasnem vrtu, predvsem o obnovi in jesenski setvi trate, presajanju, redčenju in deljenju trajnic, sajenju iglavcev in o spremembi sezonskega nasada. Z nami je bila vodja parkovnih površin pri mariborskem Nigradu, Karin Bejo.
Nocoj bo na Prvem premiera dokumentarca Potovanje na robu noči, ki je pod okrilje ustvarjanja združila tri radijske postaje oz. ustvarjalce Mojco Delač s Prvega, Luko Hvalca z Vala202, Saško Rakef z ARS-a in mojstra zvoka Urbana Grudna. Precejšen del dokumentarca o ddr. Evgenu Bavčarju se dogaja na italijanskem otoku Capri, kamor nas je v Radiosferi popeljal Luka Hvalc s sogovorniki.
Nocoj bo na Prvem premiera dokumentarca Potovanje na robu noči, ki je pod okrilje ustvarjanja združila tri radijske postaje oz. ustvarjalce Mojco Delač s Prvega, Luko Hvalca z Vala202, Saško Rakef z ARS-a in mojstra zvoka Urbana Grudna. Precejšen del dokumentarca o ddr. Evgenu Bavčarju se dogaja na italijanskem otoku Capri, kamor nas je v Radiosferi popeljal Luka Hvalc s sogovorniki.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
Letošnjo Evropsko noč raziskovalcev sta pri nas tokrat pripravila Hiša eksperimentov, koordinator projekta Noč ima svojo moč in Filozofska fakulteta Univerze v LJ s sloganom "Človek, žival« v projektu Humanistika, to si ti! Vse se je zgostilo zadnji petek, 29.9., z mnogimi dogodki v kar 24 krajih pri nas. Gre za vseevropski projekt v 26 članicah, ki ga financira Komisija EU, pri nas pa posreduje resorno ministrstvo. Od tam je v naš studio prišel dr. Stojan Sorčan, ki mu je pred mikrofonom družbo delala idejna pobudnica slogana »humanistike« dr. Mateja Gaber, dejavnosti Hiše eksperimentov pa je predstavljal direktor dr. Miha Kos. Rdeča nit pogovora sledi vprašanjem o pomenu vzpodbujanja logičnega mišljenja, radovednosti in sploh vsega v razmerah sodobnega sveta. Vedno redkejše celovito znanstveno mišljenje je dandanašnji malodane subverzivno početje nasproti načinom upravljanja sodobnih družb spektakla. FOTO: Z leve Stojan Sorčan, Mateja Gaber, Miha Kos v avli Radia Slovenija VIR: Program Ars, Goran Tenze
Letošnjo Evropsko noč raziskovalcev sta pri nas tokrat pripravila Hiša eksperimentov, koordinator projekta Noč ima svojo moč in Filozofska fakulteta Univerze v LJ s sloganom "Človek, žival« v projektu Humanistika, to si ti! Vse se je zgostilo zadnji petek, 29.9., z mnogimi dogodki v kar 24 krajih pri nas. Gre za vseevropski projekt v 26 članicah, ki ga financira Komisija EU, pri nas pa posreduje resorno ministrstvo. Od tam je v naš studio prišel dr. Stojan Sorčan, ki mu je pred mikrofonom družbo delala idejna pobudnica slogana »humanistike« dr. Mateja Gaber, dejavnosti Hiše eksperimentov pa je predstavljal direktor dr. Miha Kos. Rdeča nit pogovora sledi vprašanjem o pomenu vzpodbujanja logičnega mišljenja, radovednosti in sploh vsega v razmerah sodobnega sveta. Vedno redkejše celovito znanstveno mišljenje je dandanašnji malodane subverzivno početje nasproti načinom upravljanja sodobnih družb spektakla. FOTO: Z leve Stojan Sorčan, Mateja Gaber, Miha Kos v avli Radia Slovenija VIR: Program Ars, Goran Tenze
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
V tokratnih Prvakih tedna dve eminenci, Svetlana Makarovič in Ksenija Benedetti.
V tokratnih Prvakih tedna dve eminenci, Svetlana Makarovič in Ksenija Benedetti.
Klicna koda je bila tokrat zelo prometno obarvana: šli smo po zraku, tračnicah in zračnicah, pretekli maratonsko razdaljo in se vprašali, od kod se je vzel nadpovprečno topel bruseljski september.
Klicna koda je bila tokrat zelo prometno obarvana: šli smo po zraku, tračnicah in zračnicah, pretekli maratonsko razdaljo in se vprašali, od kod se je vzel nadpovprečno topel bruseljski september.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V prvi oktobrski oddaji Ljudje in zemlja predstavljamo mlade kmetice in kmete, ki se potegujejo za laskav naziv Inovativni mladi kmet/kmetica. Gre za izbor, ki ga vsako drugo leto pripravita Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije. Televizijske zgodbe mladih inovativnih kmetov, ki jih pripravimo v našem uredništvu, bodo v prihodnjih dneh objavljene tudi na spletnih straneh Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, kjer lahko oddate svoj glas za tistega kandidata, ki vas je najbolj prepričal.
V prvi oktobrski oddaji Ljudje in zemlja predstavljamo mlade kmetice in kmete, ki se potegujejo za laskav naziv Inovativni mladi kmet/kmetica. Gre za izbor, ki ga vsako drugo leto pripravita Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije. Televizijske zgodbe mladih inovativnih kmetov, ki jih pripravimo v našem uredništvu, bodo v prihodnjih dneh objavljene tudi na spletnih straneh Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, kjer lahko oddate svoj glas za tistega kandidata, ki vas je najbolj prepričal.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Glede na knjigo Najlepši slovenski dvorci dr. Ivana Stoparja grad Gewerkenegg v Idriji pravzaprav uvrščamo med dvorce. O tej dilemi več v današnji 2. epizodi 14. sezone Napotkov, v kateri bomo spoznali ta renesančni objekt, v katerem niso nikoli prebivali plemiči, graščaki ali grajske gospodične. Veliko trapezasto dvorišče s tremi okroglimi grajskimi stolpi z ene strani varuje hudourniška Nikava – pritok reke Idrijce. Je pa poslopje tudi strateško umeščeno na vzpetino nad mestom. Darja Pograjc si je med drugim ogledala uro v grajskem stolpu, kamor obiskovalcem sicer ni dovoljeno.
Glede na knjigo Najlepši slovenski dvorci dr. Ivana Stoparja grad Gewerkenegg v Idriji pravzaprav uvrščamo med dvorce. O tej dilemi več v današnji 2. epizodi 14. sezone Napotkov, v kateri bomo spoznali ta renesančni objekt, v katerem niso nikoli prebivali plemiči, graščaki ali grajske gospodične. Veliko trapezasto dvorišče s tremi okroglimi grajskimi stolpi z ene strani varuje hudourniška Nikava – pritok reke Idrijce. Je pa poslopje tudi strateško umeščeno na vzpetino nad mestom. Darja Pograjc si je med drugim ogledala uro v grajskem stolpu, kamor obiskovalcem sicer ni dovoljeno.
Predstavljamo vam mlade kmetice in kmete, ki se potegujejo za laskav naziv Inovativni mladi kmet/kmetica (IMK).
Predstavljamo vam mlade kmetice in kmete, ki se potegujejo za laskav naziv Inovativni mladi kmet/kmetica (IMK).
Kmetija Pr'Matevž: Eva in Matevž Jenko
Kmetija Pr'Matevž: Eva in Matevž Jenko
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Obrtniški začetki družine Muršec segajo v leto 1995, s skromnimi popravili gasilnih aparatov. Danes pa so na tem področju med vodilnimi v Sloveniji. Strokovne temelje gradijo z vlaganjem v znanje in infrastrukturo. Več kot 60 mladih, ki se izobražujejo na Elektro in računalniški šoli v Šolskem centru Velenje, pa se zaveda, kako pomemben je njihov bodoči poklic. V oddaji vam predstavljamo elektrikarje, poklic sedanjosti in prihodnosti. O tem, kako do pomoči Slovenskega podjetniškega sklada, pa več Simona Grobelnik, vodja Oddelka za strateški razvoj in pravne zadeve.
Obrtniški začetki družine Muršec segajo v leto 1995, s skromnimi popravili gasilnih aparatov. Danes pa so na tem področju med vodilnimi v Sloveniji. Strokovne temelje gradijo z vlaganjem v znanje in infrastrukturo. Več kot 60 mladih, ki se izobražujejo na Elektro in računalniški šoli v Šolskem centru Velenje, pa se zaveda, kako pomemben je njihov bodoči poklic. V oddaji vam predstavljamo elektrikarje, poklic sedanjosti in prihodnosti. O tem, kako do pomoči Slovenskega podjetniškega sklada, pa več Simona Grobelnik, vodja Oddelka za strateški razvoj in pravne zadeve.
Svet, v katerem lahko gluhi povsod uporabljajo znakovni jezik, je slogan letošnjega mednarodnega dneva gluhih. Zato smo obiskali mlado Špelo Rotar, saj tudi ona premika meje znakovnega jezika. Kljub svoji gluhoti se je zaposlila kot natakarica v znani ljubljanski kavarni in tako širi svet, v katerem lahko vsi gluhi uporabljajo znakovni jezik. Obiskali smo tudi skupino za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki je zaslužna za več kot 25.000 kretenj, uradno zapisanih v slovarju slovenskega znakovnega jezika.
Svet, v katerem lahko gluhi povsod uporabljajo znakovni jezik, je slogan letošnjega mednarodnega dneva gluhih. Zato smo obiskali mlado Špelo Rotar, saj tudi ona premika meje znakovnega jezika. Kljub svoji gluhoti se je zaposlila kot natakarica v znani ljubljanski kavarni in tako širi svet, v katerem lahko vsi gluhi uporabljajo znakovni jezik. Obiskali smo tudi skupino za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki je zaslužna za več kot 25.000 kretenj, uradno zapisanih v slovarju slovenskega znakovnega jezika.
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Tokratni obraz sosednje ulice je Mariborčan Marko Kocjan, ki ga bolje poznamo pod njegovim imetniškim imenom Emkej. Z Markom smo spregovorili o njegovi glasbeni poti, o življenju z glasbo in o življenju v našem mestu.
Tokratni obraz sosednje ulice je Mariborčan Marko Kocjan, ki ga bolje poznamo pod njegovim imetniškim imenom Emkej. Z Markom smo spregovorili o njegovi glasbeni poti, o življenju z glasbo in o življenju v našem mestu.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V turistični oddaji smo se ozrli na svetovni dan turizma, ki je z nosilno temo Turizem in zelene naložbe opozarjal na pomen trajnostnega razvoja te panoge. V kakšni meri se temu približuje Maribor, smo slišali v oddaji, v njej smo predstavili tudi ptujsko grajsko orožarno. Seveda ni manjkal potopisni klepet, nadaljevali smo popotovanje po Sumatri.
V turistični oddaji smo se ozrli na svetovni dan turizma, ki je z nosilno temo Turizem in zelene naložbe opozarjal na pomen trajnostnega razvoja te panoge. V kakšni meri se temu približuje Maribor, smo slišali v oddaji, v njej smo predstavili tudi ptujsko grajsko orožarno. Seveda ni manjkal potopisni klepet, nadaljevali smo popotovanje po Sumatri.
Jabolko je eno od najbolj priljubljenih in najpogosteje gojenih sadežev. Poznali so jih sicer že v pradavnini, zato pravimo, da so jabolka stara tako rekoč kot civilizacija. Kuharica Urška Šobak, ki že leta zbira recepte naših babic, nam predstavlja recept za okusno sladico - jabolka v žolci.
Jabolko je eno od najbolj priljubljenih in najpogosteje gojenih sadežev. Poznali so jih sicer že v pradavnini, zato pravimo, da so jabolka stara tako rekoč kot civilizacija. Kuharica Urška Šobak, ki že leta zbira recepte naših babic, nam predstavlja recept za okusno sladico - jabolka v žolci.
Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.
Ali zastrižete z ušesi, ko slišite, da nekdo »naslavlja problematiko«? Gre namreč za tako imenovano kalkiranje oz. dobesedno prevajanje. V tem primeru iz angleščine oz. izraza »to address«. Takšni »slepi« prevodi oz. kalki nastanejo, četudi v slovenščini že obstaja nekaj ustreznic oz. bolj primernih izrazov. Tudi za izraz »imaš to«.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Edi Baloh iz Breginja se že več kot 11 let ukvarja s čebelarstvom. Predano nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je pred dobrimi štirimi desetletji začel njegov oče. Čebelarstvo je zanj način življenja, skrb za čebele pa njegovo poslanstvo. Kot prvi Slovenec je na mednarodnem tekmovanju v Londonu »London Honey Awards« prejel zlato medaljo za cvetlični med. Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je njegov lipov med osvojil naslov šampiona, prejel pa je tudi zlato priznanje in postal prvak vrste. Prejete nagrade so zanj rezultat kakovostne pridelave medu v Breginjskem kotu pa tudi potrditev naravnih danosti tega območja. In kot rad poudari, zahvala gre čebelam: »One pridelajo med, jaz ga le natočim iz panja«.
Edi Baloh iz Breginja se že več kot 11 let ukvarja s čebelarstvom. Predano nadaljuje družinsko tradicijo, ki jo je pred dobrimi štirimi desetletji začel njegov oče. Čebelarstvo je zanj način življenja, skrb za čebele pa njegovo poslanstvo. Kot prvi Slovenec je na mednarodnem tekmovanju v Londonu »London Honey Awards« prejel zlato medaljo za cvetlični med. Na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je njegov lipov med osvojil naslov šampiona, prejel pa je tudi zlato priznanje in postal prvak vrste. Prejete nagrade so zanj rezultat kakovostne pridelave medu v Breginjskem kotu pa tudi potrditev naravnih danosti tega območja. In kot rad poudari, zahvala gre čebelam: »One pridelajo med, jaz ga le natočim iz panja«.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Slovenski podjetniški sklad za zagonska, hitrorastoča, inovativna in druga mikro, mala ter srednje velika podjetja v svojih shemah ponuja tudi spodbude za dosego zastavljene rasti in prodor na vse zahtevnejša tržišča. Velik del finančnih instrumentov bo namenjen podjetjem in obrtnikom za pomoč pri sanaciji škode po poplavah.
Slovenski podjetniški sklad za zagonska, hitrorastoča, inovativna in druga mikro, mala ter srednje velika podjetja v svojih shemah ponuja tudi spodbude za dosego zastavljene rasti in prodor na vse zahtevnejša tržišča. Velik del finančnih instrumentov bo namenjen podjetjem in obrtnikom za pomoč pri sanaciji škode po poplavah.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Za to, da lahko uporabljamo električno energijo, je ključen in zelo iskan elektrikar. Naša ekipa je obiskala Šolski center Velenje, kjer na Elektro in računalniški šoli trenutno izobražujejo več kot 60 mladih elektrikarjev. Kako delo poteka v praksi, pa smo si ogledali na terenu z ekipo podjetja Elmed.
Za to, da lahko uporabljamo električno energijo, je ključen in zelo iskan elektrikar. Naša ekipa je obiskala Šolski center Velenje, kjer na Elektro in računalniški šoli trenutno izobražujejo več kot 60 mladih elektrikarjev. Kako delo poteka v praksi, pa smo si ogledali na terenu z ekipo podjetja Elmed.
Vizionar - obrtnik in podjetnik
Gasilni aparati nas spremljajo na vsakem koraku, a le kakovostno in redno pregledani delujejo brezhibno. Na tem področju imajo že več kot 30-letne izkušnje v podjetju Muršec iz Lenarta. Njihova servisna služba pokriva vso Slovenijo. Pred 17 leti pa so kot prvi pri nas uvedli mobilni servis.
Gasilni aparati nas spremljajo na vsakem koraku, a le kakovostno in redno pregledani delujejo brezhibno. Na tem področju imajo že več kot 30-letne izkušnje v podjetju Muršec iz Lenarta. Njihova servisna služba pokriva vso Slovenijo. Pred 17 leti pa so kot prvi pri nas uvedli mobilni servis.
Avtor glasbe: Jani Golob Avtor besedila: Dušan Velkaverh Moja dežela je jingle skladba v oglasnem filmčku Gostje prihajajo iz leta 1986. Napev v izvedbi Oto Pestnerja in v spremljavi ženskega vokalnega ansambla Strune in je bil del osrednjega televizijskega oglasa iz kampanje »Slovenija, moja dežela«. Izmed vseh napevov jinglov za televizijske oglase je prav Moja dežela eden najbolj priljubljenih. Infografika bo na časovnem traku povzela glasbeno pot Janija Goloba, avtorja glasbe za oglasni film iz akcije »Slovenija, moja dežela«, za prelomni televizijski oglas, ki je v nekaj podobah in verzih našo deželo za zmeraj postavil na sončno stran Alp.
Avtor glasbe: Jani Golob Avtor besedila: Dušan Velkaverh Moja dežela je jingle skladba v oglasnem filmčku Gostje prihajajo iz leta 1986. Napev v izvedbi Oto Pestnerja in v spremljavi ženskega vokalnega ansambla Strune in je bil del osrednjega televizijskega oglasa iz kampanje »Slovenija, moja dežela«. Izmed vseh napevov jinglov za televizijske oglase je prav Moja dežela eden najbolj priljubljenih. Infografika bo na časovnem traku povzela glasbeno pot Janija Goloba, avtorja glasbe za oglasni film iz akcije »Slovenija, moja dežela«, za prelomni televizijski oglas, ki je v nekaj podobah in verzih našo deželo za zmeraj postavil na sončno stran Alp.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Stroji in pridne roke bodo počasi počistili vidne posledice poletnih poplav, žalost, strahovi in negotovost pa bodo prebivalce prizadetih območjih spremljali še nekaj časa. Materialna škoda je ogromna, stiske ljudi so velike. Prav o čustvenih in duševnih posledicah poplav bomo govorili s psihiatrinjo dr. Vesno Švab iz Centra za duševno zdravje starejših Logatec. S kakšnimi strahovi se zdaj spopadajo, so nam zaupali Franc, Ivanka in Marta iz Savinjske doline, ki zaradi okvarjenega sluha ob poplavi niso slišali siren in opozoril. Vsi prizadeti se želijo vrniti na svoje razdejane domove, nekatere, ki so ob poplavah ostali brez njega, pa so sprejeli tudi v domovih za starejše. V Koroškem domu starostnikov Črneče so med poplavami ostali ujeti številni zaposleni, ki so kljub skrbem, kako je z njihovimi domovi in družinami, vestno poskrbeli za stanovalce. Na vsa vprašanja, ki se pojavljajo v tednih po poplavah in se bodo tudi v prihodnje, ne moremo odgovoriti, na marsikaj pa vam morda lahko odgovorijo na številki 114, številki klicnega centra, namenjenega vsem, ki vas je prizadela ujma. V rubriki Še pika na i! nam bo Matjaž Florjanc Lukan pojasnil, na kaj odgovarjajo in katere zadrege ljudi rešujejo.
Stroji in pridne roke bodo počasi počistili vidne posledice poletnih poplav, žalost, strahovi in negotovost pa bodo prebivalce prizadetih območjih spremljali še nekaj časa. Materialna škoda je ogromna, stiske ljudi so velike. Prav o čustvenih in duševnih posledicah poplav bomo govorili s psihiatrinjo dr. Vesno Švab iz Centra za duševno zdravje starejših Logatec. S kakšnimi strahovi se zdaj spopadajo, so nam zaupali Franc, Ivanka in Marta iz Savinjske doline, ki zaradi okvarjenega sluha ob poplavi niso slišali siren in opozoril. Vsi prizadeti se želijo vrniti na svoje razdejane domove, nekatere, ki so ob poplavah ostali brez njega, pa so sprejeli tudi v domovih za starejše. V Koroškem domu starostnikov Črneče so med poplavami ostali ujeti številni zaposleni, ki so kljub skrbem, kako je z njihovimi domovi in družinami, vestno poskrbeli za stanovalce. Na vsa vprašanja, ki se pojavljajo v tednih po poplavah in se bodo tudi v prihodnje, ne moremo odgovoriti, na marsikaj pa vam morda lahko odgovorijo na številki 114, številki klicnega centra, namenjenega vsem, ki vas je prizadela ujma. V rubriki Še pika na i! nam bo Matjaž Florjanc Lukan pojasnil, na kaj odgovarjajo in katere zadrege ljudi rešujejo.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ko je bil Maribor leta 2012 evropska prestolnica kulture, je imel v okviru spremljajočih prireditev v mariborski stolnici zelo dobro predavanja z naslovom OBRAZI NOTRANJE MOČI znameniti rimski pater slovenskih korenin, jezuit dr. Marko Rupnik. V oddaji objavljamo strnjen odlomek iz njegovega takratnega nastopa. Izbor in montaža povedanega Tone Petelinšek in Simon Spreitzer. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Ko je bil Maribor leta 2012 evropska prestolnica kulture, je imel v okviru spremljajočih prireditev v mariborski stolnici zelo dobro predavanja z naslovom OBRAZI NOTRANJE MOČI znameniti rimski pater slovenskih korenin, jezuit dr. Marko Rupnik. V oddaji objavljamo strnjen odlomek iz njegovega takratnega nastopa. Izbor in montaža povedanega Tone Petelinšek in Simon Spreitzer. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
izbrana skladba: Leopold I. - Kinderšpil (festival Frišno) Glasbeni predlogi so bili: OPZ Rtv Slovenija - Kamenček na kamenček Wera Bestrd - Če mogoče niste vedl (Prva vrsta) Leopold I. - Kinderšpil (festival Frišno)
izbrana skladba: Leopold I. - Kinderšpil (festival Frišno) Glasbeni predlogi so bili: OPZ Rtv Slovenija - Kamenček na kamenček Wera Bestrd - Če mogoče niste vedl (Prva vrsta) Leopold I. - Kinderšpil (festival Frišno)
Razpoznavanje slik, obrazov in načinov hoje, spremljanje gibanja in detekcija človeškim očem nevidnih odstopanj v vzorcih; zdaj še ustvarjanje prepričljivih fotografij in videoposnetkov. Računalniški vid je v zadnjem letu ali dveh doživel skoraj nepredstavljiv preskok, ki prinaša vrsto daljnosežnih posledic. Kaj je omogočilo ta razvoj, kje se skrivajo slepe pege in pasti ter kaj konkretno se razvija pri nas, osvetljuje prof. dr. Danijel Skočaj, predstojnik Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Razpoznavanje slik, obrazov in načinov hoje, spremljanje gibanja in detekcija človeškim očem nevidnih odstopanj v vzorcih; zdaj še ustvarjanje prepričljivih fotografij in videoposnetkov. Računalniški vid je v zadnjem letu ali dveh doživel skoraj nepredstavljiv preskok, ki prinaša vrsto daljnosežnih posledic. Kaj je omogočilo ta razvoj, kje se skrivajo slepe pege in pasti ter kaj konkretno se razvija pri nas, osvetljuje prof. dr. Danijel Skočaj, predstojnik Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Janko Lovše iz Trebnjega je letos pridelal bučo velikanko, težko 842 kilogramov. Javnosti jo je predstavil minuli konec tedna na tradicionalnem slovenskem tekmovanju in zmagal. Poleg vprašanja, kako tako veliko in težko bučo sploh premakne iz rastlinjaka ter kakšna bučna semena ima, ga v Petku brez pravila povprašamo tudi o morebitnih trikih oziroma posebnih prijemih gojenja.
Janko Lovše iz Trebnjega je letos pridelal bučo velikanko, težko 842 kilogramov. Javnosti jo je predstavil minuli konec tedna na tradicionalnem slovenskem tekmovanju in zmagal. Poleg vprašanja, kako tako veliko in težko bučo sploh premakne iz rastlinjaka ter kakšna bučna semena ima, ga v Petku brez pravila povprašamo tudi o morebitnih trikih oziroma posebnih prijemih gojenja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pridite 9. oktobra ob 15.00 v Cukrarno na Avdiofestival.
Pridite 9. oktobra ob 15.00 v Cukrarno na Avdiofestival.
Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. To je naslov četrte pesniške zbirke Miljane Cunte, pesnice, prevajalke in urednice. Bila je programska vodja festivalov Vilenica in Fabula, njena poezija je prevedena v več jezikov, nominirana je bila za osrednje pesniške nagrade v Sloveniji.
Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. To je naslov četrte pesniške zbirke Miljane Cunte, pesnice, prevajalke in urednice. Bila je programska vodja festivalov Vilenica in Fabula, njena poezija je prevedena v več jezikov, nominirana je bila za osrednje pesniške nagrade v Sloveniji.
