Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V naši radijski kuhinji obujamo okuse stare slovenske kuhinje. Tokrat pripravljamo kranjsko klobaso v rdečem vinu – preprosto, a nadvse aromatično jed. Jed izvira iz okolice Škofje Loke in Poljanske doline, kjer so nekoč pridelovali tudi kislo rdeče vino iz sorte Izabela – prav takšno, ki je tej jedi dalo njen značaj. RECEPT: Sestavine: - 2 kranjski klobasi - ½ l lahkega rdečega vina, npr. modra frankinja, modri pinot - 1 srednje velika čebula - Prežganje - Lovorov list - 2 nageljnovi žbici - 14 zrn koriandra - Grobo mlet poper Postopek: Vinu dodamo 2 kozarca vode, čebulo nasekljamo in z začimbami dodamo vinu in zavremo. Kuhamo 2-3 minute. Nato dodamo klobasi v vročo tekočino. Kuhamo ju 15 minut. Vse naj nalahno vre. Klobase zložimo na topel krožnik. Tekočino precedimo skozi sito, pripravimo malo prežganja, dodamo vinu in pustimo, da prevre. Včasih so dodali še jedilno žlico omake od pečenke. Pripravljeno omako iz vina in začimb prilijemo h kuhanim klobasam.
V naši radijski kuhinji obujamo okuse stare slovenske kuhinje. Tokrat pripravljamo kranjsko klobaso v rdečem vinu – preprosto, a nadvse aromatično jed. Jed izvira iz okolice Škofje Loke in Poljanske doline, kjer so nekoč pridelovali tudi kislo rdeče vino iz sorte Izabela – prav takšno, ki je tej jedi dalo njen značaj. RECEPT: Sestavine: - 2 kranjski klobasi - ½ l lahkega rdečega vina, npr. modra frankinja, modri pinot - 1 srednje velika čebula - Prežganje - Lovorov list - 2 nageljnovi žbici - 14 zrn koriandra - Grobo mlet poper Postopek: Vinu dodamo 2 kozarca vode, čebulo nasekljamo in z začimbami dodamo vinu in zavremo. Kuhamo 2-3 minute. Nato dodamo klobasi v vročo tekočino. Kuhamo ju 15 minut. Vse naj nalahno vre. Klobase zložimo na topel krožnik. Tekočino precedimo skozi sito, pripravimo malo prežganja, dodamo vinu in pustimo, da prevre. Včasih so dodali še jedilno žlico omake od pečenke. Pripravljeno omako iz vina in začimb prilijemo h kuhanim klobasam.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.
Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.
Otroka, ki slabo jé ali je nemiren, je preprosto motivirati. Z zaslonom, seveda. A hranjenje, uspavanje, samostojno odvajanje, umivanje in drugo negovanje, tolaženje otroka, ki je v stiski, so izjemno pomembni procesi, ob katerih otrok ob sebi potrebuje predvsem umirjeno, uglašeno odraslo osebo, in ne zaslona. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Otroka, ki slabo jé ali je nemiren, je preprosto motivirati. Z zaslonom, seveda. A hranjenje, uspavanje, samostojno odvajanje, umivanje in drugo negovanje, tolaženje otroka, ki je v stiski, so izjemno pomembni procesi, ob katerih otrok ob sebi potrebuje predvsem umirjeno, uglašeno odraslo osebo, in ne zaslona. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
KO SNEG POLOMI VEJE Moker, težek sneg je februarja poškodoval številne drevnine na vrtu Zelena sreča v Stogovcih. Družina Podgoršek se je sanacije lotila, ko so se vremenske razmere umirile. Odlomljene vrhove in veje so odstranili z gladkim, poševnim rezom, rane premazali z ilovico. Vsega še niso dokončali, povejo, sanacija bo trajala več tednov. Del obnove smo ujeli s kamero. SEZONA SE JE ŽE ZAČELA Na Krasu smo s klubom Gaia obiskali zakonca Mandeljc. Kljub burji smo na del prazne gredice posejali redkev in korenček ter solato. Namestili smo vabo proti strunam. Preostanek vrta smo pripravili na sajenje plodovk. Gospa Sonja sadike vzgaja sama, na prosto jih sadi po ledenih možeh. AZIJSKA LISTNA ZELENJAVA V OMLETI IN SOLATI Azijsko listno zelenjavo, različne solate in motovilec je Ana-Marija Berk posejala pozno jeseni. Gost posevek v večjih loncih je z vsakodnevnim nabiranjem redčila. Iz zelenjave si je pripravila okusno solato in sočno omleto. NAREDIMO BUTARO OZ. ŠOPEK Z Mojco Greben iz Vrtnarstva Napret smo spletli čudovito in dišečo cvetnonedeljsko butaro, šopek ali 'pušlc', kot ji rečejo v Zasavju. Po tradiciji zanjo uporabimo 7 ali 9 vrst lesa, ki ga naberemo na domačem vrtu ali v gozdu. SPOMLADANSKI NASAD V Samostanski vrtnariji Stična sta kot pozdrav prebujanju narave Ireni zasadili cvetoč nasad. Občudujeta ranunkule, narcise, hijacinte, … Mednje sta dodali nenavadno zel – japonski hren.
Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.
Umetno generirane podobe nastajajo v enormnih količinah in ločevanje med umetnimi in pravimi v številnih primerih ni več stvar izostrenega očesa. Naj gre za podobe z vojnih območij ali za ljudi, samo na podlagi prepričljivosti same podobe, ki jo gledamo, se danes le stežka odločimo, ali gledamo realno sliko oziroma posnetek ali ne.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Dobje, ravnateljico Suzano Plemenitaš ter Natašo Gobec, učiteljico angleščine in šolsko koordinatorko projektov Erasmus+. Na šoli projektov ne razumejo kot ločene, enkratne aktivnosti, temveč jih načrtno povezujejo v smiselno celoto, ki podpira njihove dolgoročne razvojne cilje. Šola je vključena v številne projekte – od Erasmus+, EN-VIR-GO do šolskih ekovrtov, Digfit, FINA PISMA, Vzgoje za trajnostni razvoj, Jeziki štejejo, Zdrave šole in drugih. V epizodi razkrivajo, kako izbirajo projekte, kako jih povezujejo s prednostnimi nalogami šole ter kako zagotavljajo, da projekti ne določajo razvoja šole, temveč sledijo jasno začrtanim ciljem. Njihove ključne prednostne naloge – razvijanje večjezičnosti in medkulturnosti, učenec v središču učnega procesa ter trajnostni razvoj in finančna pismenost – nastajajo v sodelovanju celotnega kolektiva. Pomembno vlogo pri tem ima tudi vodstvo, ki skrbi za pregled nad projekti, njihovo usklajenost in strateško umeščanje v razvoj šole. Poseben poudarek namenjajo Erasmus+ projektom in mednarodnemu sodelovanju s partnerji iz številnih evropskih držav. Projekti vključujejo mobilnosti učiteljev in učencev, senčenje na delovnem mestu ter izmenjavo dobrih praks, pri čemer učitelji pridobivajo nove pedagoške pristope, učenci pa razvijajo jezikovne, socialne in medkulturne kompetence. Ob tem pa se zavedajo, da vseh praks iz tujine ni mogoče neposredno prenesti v lokalno okolje, zato jih vedno prilagajajo svojemu kontekstu. Na šoli projekte tesno povezujejo tudi z razširjenim programom ter procesi samoevalvacije. S spremljanjem učinkov projektov – ne le ob zaključku, temveč tudi med izvajanjem – preverjajo, ali dosegajo zastavljene cilje, kje so priložnosti za nadgradnjo in kakšen je dejanski vpliv na učenje in poučevanje. Projekti tako postajajo prostor profesionalnega učenja učiteljev, krepitve sodelovanja ter razvoja šolske kulture, usmerjene v kakovost. Če vas zanima, kako lahko šole projekte strateško povezujejo z razvojnimi cilji, kako izbirati prave projekte ter kako zagotoviti, da njihove izkušnje trajno prispevajo k izboljševanju pedagoške prakse in kakovosti učenja, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.
Pot bo marsikoga ta konec tedna vodila v Planico; čas je namreč za enega od neuradnih slovenskih praznikov, torej polete Pod Poncami. Na zmagovalni oder poletov bo pokukal tudi Petek brez pravila. V oddajo smo povabili dolgoletnega oblikovalca pokalov za moške tekme v Planici Andraža Kožarja ter predstavnico Steklarne Rogaške, kjer izdelujejo pokale, Rejo Zupanec. Z nami bosta delila, kako pokali nastajajo, kateri deli izdelave so najzahtevnejši, izvedeli bomo tudi, kakšni bodo pokali letos.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Martina Maurič Lazar je nova programska vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana, lutkarica, igralka, režiserka in pedagoginja. "Zdi se mi, da nas to, kar nas zaznamuje v otroštvu, nekako vodi skozi celo življenje ter da so ti otroški vtisi in prvi stiki najpomembnejši - to so večinoma lutke in igrače. In zato je ukvarjanje z lutkovnim gledališčem za otroke ena najodgovornejših dejavnosti v umetnosti sploh. Otrokom razpiramo pogled, jih peljemo v svet, kamor ne pridejo prostovoljno, pripeljejo jih starši in vzgojitelji."
Martina Maurič Lazar je nova programska vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana, lutkarica, igralka, režiserka in pedagoginja. "Zdi se mi, da nas to, kar nas zaznamuje v otroštvu, nekako vodi skozi celo življenje ter da so ti otroški vtisi in prvi stiki najpomembnejši - to so večinoma lutke in igrače. In zato je ukvarjanje z lutkovnim gledališčem za otroke ena najodgovornejših dejavnosti v umetnosti sploh. Otrokom razpiramo pogled, jih peljemo v svet, kamor ne pridejo prostovoljno, pripeljejo jih starši in vzgojitelji."
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Voda, ki priteče iz naših pip, je lahko skoraj naravno čista, tako je v Ljubljani. Marsikje pa morajo vodo najprej temeljito očistiti. Kako iz onesnažene vode nastane pitna?
Voda, ki priteče iz naših pip, je lahko skoraj naravno čista, tako je v Ljubljani. Marsikje pa morajo vodo najprej temeljito očistiti. Kako iz onesnažene vode nastane pitna?
V Ljubljani imajo prebivalci redek privilegij - njihov glavni vir je podzemna voda iz vodonosnika v Klečah, ki je naravno tako kakovostna, da je v vodarni sploh ne obdelujejo: ničesar ji ne dodajajo, ničesar ji ne odvzemajo in je niti ne filtrirajo. Kako ta voda iz narave pride do naših pip.
V Ljubljani imajo prebivalci redek privilegij - njihov glavni vir je podzemna voda iz vodonosnika v Klečah, ki je naravno tako kakovostna, da je v vodarni sploh ne obdelujejo: ničesar ji ne dodajajo, ničesar ji ne odvzemajo in je niti ne filtrirajo. Kako ta voda iz narave pride do naših pip.
Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?
Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?
V tokratni turistični oddaji smo vas popeljali na čudoviti točki naše lepe Slovenije. Najprej smo se sprehodili po novi pohodniški poti Pohorje–Kozjak Trail, ki jo je angleški BBC nedavno uvrstil med pet najbolj pričakovanih novih pohodniških poti na svetu v letu 2026. Zatem smo obiskali še Haloze; tam so predstavili projekt lokalnih akcijskih skupin iz Slovenije in Hrvaške z naslovom EnoTurizem – doživetja vin in tradicije.
V tokratni turistični oddaji smo vas popeljali na čudoviti točki naše lepe Slovenije. Najprej smo se sprehodili po novi pohodniški poti Pohorje–Kozjak Trail, ki jo je angleški BBC nedavno uvrstil med pet najbolj pričakovanih novih pohodniških poti na svetu v letu 2026. Zatem smo obiskali še Haloze; tam so predstavili projekt lokalnih akcijskih skupin iz Slovenije in Hrvaške z naslovom EnoTurizem – doživetja vin in tradicije.
Na prvi pomladni dan leta 1926 se je v Ruški koči pri Arehu na Pohorju rodil ljudski godec in vsestranski ljudski kulturni ustvarjalec Hinko Sernc. Dom njegovega otroštva je bila je bila živahna planinska postojanka Ruška koča, zato se je že kot deček naučil igranja na harmoniko, kasneje, ko so starši kupili posest v Šmartnem na Pohorju pa je igral še pri tamburaših in pri znameniti Frajhajmski godbi.
Na prvi pomladni dan leta 1926 se je v Ruški koči pri Arehu na Pohorju rodil ljudski godec in vsestranski ljudski kulturni ustvarjalec Hinko Sernc. Dom njegovega otroštva je bila je bila živahna planinska postojanka Ruška koča, zato se je že kot deček naučil igranja na harmoniko, kasneje, ko so starši kupili posest v Šmartnem na Pohorju pa je igral še pri tamburaših in pri znameniti Frajhajmski godbi.
Danes predstavljamo roman Brine Svit ADIOS BUENOS AIRES. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga in je hvalnica življenju in tangu, čeprav je ena njenih osrednjih tem predvsem minevanje, staranje in, kot pravi naslov, poslavljanje. Brina Svit se po nekaj letih odsotnosti odloči, da gre še enkrat – zadnjič – v Buenos Aires, prizorišče romana Coco Dias ali Zlata vrata, in napiše neke vrste nadaljevanje. Le da tokrat prvoosebna pripovedovalka ni Valerie Nolo, njena romaneskna različica, ampak pisateljica sama, ki se sprašuje, zakaj se je morala še enkrat vrniti v Buenos Aires. Avtorica odhaja na milonge, kot bi odhajala v gledališče, je hkrati gledalka in plesalka, opazuje, kaj se dogaja, si zapisuje … V njen zadnji tango z Buenos Airesom je vpletenih toliko nežnosti, modrosti in prizanesljivosti, da Adios iz naslova skoraj gotovo ne pomeni dokončnega slovesa.
Danes predstavljamo roman Brine Svit ADIOS BUENOS AIRES. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga in je hvalnica življenju in tangu, čeprav je ena njenih osrednjih tem predvsem minevanje, staranje in, kot pravi naslov, poslavljanje. Brina Svit se po nekaj letih odsotnosti odloči, da gre še enkrat – zadnjič – v Buenos Aires, prizorišče romana Coco Dias ali Zlata vrata, in napiše neke vrste nadaljevanje. Le da tokrat prvoosebna pripovedovalka ni Valerie Nolo, njena romaneskna različica, ampak pisateljica sama, ki se sprašuje, zakaj se je morala še enkrat vrniti v Buenos Aires. Avtorica odhaja na milonge, kot bi odhajala v gledališče, je hkrati gledalka in plesalka, opazuje, kaj se dogaja, si zapisuje … V njen zadnji tango z Buenos Airesom je vpletenih toliko nežnosti, modrosti in prizanesljivosti, da Adios iz naslova skoraj gotovo ne pomeni dokončnega slovesa.
Naša tokratna sogovornica, gospa Staša Lepej, je prav pred kratkim postala Zasavka leta. Naziv Zasavka in Zasavc leta podelita Zavod Savus in Akademija Zasavc. Gospa Staša se je konec lanskega leta upokojila kot notarka in pravi, da v pokoj ni šla z največjim veseljem, vendar se je že prvi prosti dan ob jutranji kavi zavedala prostosti, ki jo to življenjsko obdobje prinaša. Poleg tega ni človek, ki bi bil vse dneve doma – Camino je le ena izmed njenih mnogih poti in potovanj, o katerih rada pripoveduje. Stašo Lepej je v Zagorju ob Savi obiskala Lucija Fatur.
Naša tokratna sogovornica, gospa Staša Lepej, je prav pred kratkim postala Zasavka leta. Naziv Zasavka in Zasavc leta podelita Zavod Savus in Akademija Zasavc. Gospa Staša se je konec lanskega leta upokojila kot notarka in pravi, da v pokoj ni šla z največjim veseljem, vendar se je že prvi prosti dan ob jutranji kavi zavedala prostosti, ki jo to življenjsko obdobje prinaša. Poleg tega ni človek, ki bi bil vse dneve doma – Camino je le ena izmed njenih mnogih poti in potovanj, o katerih rada pripoveduje. Stašo Lepej je v Zagorju ob Savi obiskala Lucija Fatur.
Rezultati parlamentarnih volitev med drugim kažejo, da je izvoljenih manj žensk kot v prejšnjem sklicu parlamenta. Po zadnjih informacijah bo v državnem zboru sedelo 33 žensk in 55 moških. O tem zakaj je prišlo do koraka nazaj v kontekstu enakosti spolov in zakaj nas kljub predpisanim spolnim kvotah še vedno večinsko zastopajo moški, smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Z nami sta bila sociologinja profesorica dr. Milica Antić Gaber in raziskovalec z Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jure Skubic. Pred mikrofon ju je povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.
Rezultati parlamentarnih volitev med drugim kažejo, da je izvoljenih manj žensk kot v prejšnjem sklicu parlamenta. Po zadnjih informacijah bo v državnem zboru sedelo 33 žensk in 55 moških. O tem zakaj je prišlo do koraka nazaj v kontekstu enakosti spolov in zakaj nas kljub predpisanim spolnim kvotah še vedno večinsko zastopajo moški, smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Z nami sta bila sociologinja profesorica dr. Milica Antić Gaber in raziskovalec z Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jure Skubic. Pred mikrofon ju je povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.
Ko hrana ni več samo hrana.
Ko hrana ni več samo hrana.
Verjetno se vsak lahko spomni zvoka, ki je zanj moteč. Žvečenje, smrkanje, tapkanje, piskajoč zvok krede po tabli… Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo do te mere, da ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije in hudo stisko. Danes bomo govorili o mizofoniji. Beseda izhaja iz grških besed μῖσος [mísos] in φωνή [foné], kar pomeni sovraštvo in zvok. Torej, sovraštvo do zvoka. Motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje v Sloveniji. Mateja Grebenjak se je odpravila na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v UKC Ljubljana. Dobrodošli v svetu mizofonije.
Verjetno se vsak lahko spomni zvoka, ki je zanj moteč. Žvečenje, smrkanje, tapkanje, piskajoč zvok krede po tabli… Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo do te mere, da ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije in hudo stisko. Danes bomo govorili o mizofoniji. Beseda izhaja iz grških besed μῖσος [mísos] in φωνή [foné], kar pomeni sovraštvo in zvok. Torej, sovraštvo do zvoka. Motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje v Sloveniji. Mateja Grebenjak se je odpravila na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v UKC Ljubljana. Dobrodošli v svetu mizofonije.
V tokratnem Kotičku študenti slovenistike razmišljajo, zakaj bajtarju narečno rečemo tudi kajžer, kočar, sebenjak, kolon …
V tokratnem Kotičku študenti slovenistike razmišljajo, zakaj bajtarju narečno rečemo tudi kajžer, kočar, sebenjak, kolon …
S Sabrino Mulec smo v Lokalnem času kolesarili čez tri države, se družili s ponudniki z Zelenega krasa in Hrvaške, hodili po poti pesnika slovenske moderne, ki se je rodil na Premu, in praskali pirhe.
S Sabrino Mulec smo v Lokalnem času kolesarili čez tri države, se družili s ponudniki z Zelenega krasa in Hrvaške, hodili po poti pesnika slovenske moderne, ki se je rodil na Premu, in praskali pirhe.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
Materinski dan je priložnost, da se spomnimo na mame in na vse, kar naredijo za svoje otroke. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbi gluhih mamic, ki materinstvo živita s pogledi, dotiki in bližino. Melanie Kapitan in Andreja Kanalec razkrivata svoje izkušnje nosečnosti, poroda in vsakdanjega življenja z otroki ter dokazujeta, da materinska ljubezen ne potrebuje zvoka, da bi bila slišana. Oglejte si oddajo Prisluhnimo tišini v sredo, 25. marca, ob 14.45 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Materinski dan je priložnost, da se spomnimo na mame in na vse, kar naredijo za svoje otroke. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbi gluhih mamic, ki materinstvo živita s pogledi, dotiki in bližino. Melanie Kapitan in Andreja Kanalec razkrivata svoje izkušnje nosečnosti, poroda in vsakdanjega življenja z otroki ter dokazujeta, da materinska ljubezen ne potrebuje zvoka, da bi bila slišana. Oglejte si oddajo Prisluhnimo tišini v sredo, 25. marca, ob 14.45 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja.
V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja.
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo Center za konje s posebnimi potrebami – Alisa, ki deluje kot podružnica Društva za zaščito konj in ostalih živali. Preselili so se na novo lokacijo s konji, ki bodo zaradi posebnih potreb z njimi do svojega naravnega konca. Pričela se je sezona mačjih mladičev, domov za mačke pa je malo. Mi smo spremljali srečno posvojitev dveh mačk, ki jih je rešilo Društvo proti mučenju živali Koroške. Rejne živali redko doživijo svojo naravno smrt. Na posestvu Valdek v Jarenini pa prebivajo živali, ki živijo kot domači ljubljenčki. O tem, kako zanje skrbeti, ko se postarajo, smo se pogovarjali z veterinarko Evo Tasič. Tako, kot sami skrbimo za svoje zobe, je pomembno skrbeti tudi za čistočo in zdravje zob naših živali. Po nasvet smo se odpravili na VP Slovenj Gradec. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo Center za konje s posebnimi potrebami – Alisa, ki deluje kot podružnica Društva za zaščito konj in ostalih živali. Preselili so se na novo lokacijo s konji, ki bodo zaradi posebnih potreb z njimi do svojega naravnega konca. Pričela se je sezona mačjih mladičev, domov za mačke pa je malo. Mi smo spremljali srečno posvojitev dveh mačk, ki jih je rešilo Društvo proti mučenju živali Koroške. Rejne živali redko doživijo svojo naravno smrt. Na posestvu Valdek v Jarenini pa prebivajo živali, ki živijo kot domači ljubljenčki. O tem, kako zanje skrbeti, ko se postarajo, smo se pogovarjali z veterinarko Evo Tasič. Tako, kot sami skrbimo za svoje zobe, je pomembno skrbeti tudi za čistočo in zdravje zob naših živali. Po nasvet smo se odpravili na VP Slovenj Gradec. ozivalih@rtvslo.si
Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu (ponovitev).
Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu (ponovitev).
Pomlad je čas, ko moramo pred škodljivci in boleznimi zaščititi tudi sadno drevje na naših vrtovih. To naredimo s škropljenjem, s tem pa poskrbimo za odpornejša sadna drevesa in boljši pridelek.
Pomlad je čas, ko moramo pred škodljivci in boleznimi zaščititi tudi sadno drevje na naših vrtovih. To naredimo s škropljenjem, s tem pa poskrbimo za odpornejša sadna drevesa in boljši pridelek.
Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.
Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.
Združene države Mikronezije so otoška država v zahodnem Tihem oceanu, ki združuje več kot 600 otokov na območju Oceanije. Leži med Filipini na zahodu, Papuo Novo Gvinejo in Melanezijo na jugu ter Polinezijo na jugovzhodu ter vzhodu. Gre za velikansko območje, ki ga v večini zapolnjuje morje. Glavno mesto se imenuje Palikir, uradni jezik je angleščina, uradna valuta ameriški dolar.
Združene države Mikronezije so otoška država v zahodnem Tihem oceanu, ki združuje več kot 600 otokov na območju Oceanije. Leži med Filipini na zahodu, Papuo Novo Gvinejo in Melanezijo na jugu ter Polinezijo na jugovzhodu ter vzhodu. Gre za velikansko območje, ki ga v večini zapolnjuje morje. Glavno mesto se imenuje Palikir, uradni jezik je angleščina, uradna valuta ameriški dolar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Rejne živali redko doživijo svojo naravno smrt. Na posestvu Valdek v Jarenini pa prebivajo živali, ki živijo kot domači ljubljenčki. O tem, kako zanje skrbeti, ko se postarajo, smo se pogovarjali z veterinarko Evo Tasič.
Rejne živali redko doživijo svojo naravno smrt. Na posestvu Valdek v Jarenini pa prebivajo živali, ki živijo kot domači ljubljenčki. O tem, kako zanje skrbeti, ko se postarajo, smo se pogovarjali z veterinarko Evo Tasič.
Tako, kot sami skrbimo za svoje zobe, je pomembno skrbeti tudi za čistočo in zdravje zob naših živali. Po nasvet smo se odpravili na VP Slovenj Gradec.
Tako, kot sami skrbimo za svoje zobe, je pomembno skrbeti tudi za čistočo in zdravje zob naših živali. Po nasvet smo se odpravili na VP Slovenj Gradec.
Obiskali smo Center za konje s posebnimi potrebami – Alisa, ki deluje kot podružnica Društva za zaščito konj in ostalih živali. Preselili so se na novo lokacijo s konji, ki bodo zaradi posebnih potreb z njimi do svojega naravnega konca.
Obiskali smo Center za konje s posebnimi potrebami – Alisa, ki deluje kot podružnica Društva za zaščito konj in ostalih živali. Preselili so se na novo lokacijo s konji, ki bodo zaradi posebnih potreb z njimi do svojega naravnega konca.
Pričela se je sezona mačjih mladičev, domov za mačke pa je malo. Mi smo spremljali srečno posvojitev dveh mačk, ki jih je rešilo Društvo proti mučenju živali Koroške.
Pričela se je sezona mačjih mladičev, domov za mačke pa je malo. Mi smo spremljali srečno posvojitev dveh mačk, ki jih je rešilo Društvo proti mučenju živali Koroške.
Domače živali so bile od nekdaj koristne in prijetne človekove sopotnice. Hišni ljubljenčki pa so postale v ne prav oddaljenih časih in danes je med njimi že kar neverjetno število živalskih vrst. A kljub vsej pestrosti ostajajo mačke in psi na vrhu pogostosti in priljubljenosti. V tokratni oddaji se o značaju, vedenju in potrebah mačk kot hišnih prijateljic voditeljica Helena Pirc pogovarja s Pšenico Kovačič, prvo celovito strokovnjakinjo za vedenje mačk pri nas, ki odgovarja tudi na vprašanje, ali je mačka primeren hišni ljubljenček za starejšo osebo in kakšne dobrobiti ji prinaša. In kako izbrati pravo? Za Toneta Hočevarja, vrhunskega novinarja in poznavalca Latinske Amerike, pa je izbira samoumevna: pes. Je ljubitelj in poznavalec psov, spremljajo ga vse od otroštva kot nepogrešljiv del življenja. In tudi po njegovi zaslugi se je naš odnos do psov v preteklih desetletjih krepko spremenil. Domače živali pa vsakdan prijetno popestrijo tudi varovancem Doma upokojencev Ptuj v Muretincih.
Domače živali so bile od nekdaj koristne in prijetne človekove sopotnice. Hišni ljubljenčki pa so postale v ne prav oddaljenih časih in danes je med njimi že kar neverjetno število živalskih vrst. A kljub vsej pestrosti ostajajo mačke in psi na vrhu pogostosti in priljubljenosti. V tokratni oddaji se o značaju, vedenju in potrebah mačk kot hišnih prijateljic voditeljica Helena Pirc pogovarja s Pšenico Kovačič, prvo celovito strokovnjakinjo za vedenje mačk pri nas, ki odgovarja tudi na vprašanje, ali je mačka primeren hišni ljubljenček za starejšo osebo in kakšne dobrobiti ji prinaša. In kako izbrati pravo? Za Toneta Hočevarja, vrhunskega novinarja in poznavalca Latinske Amerike, pa je izbira samoumevna: pes. Je ljubitelj in poznavalec psov, spremljajo ga vse od otroštva kot nepogrešljiv del življenja. In tudi po njegovi zaslugi se je naš odnos do psov v preteklih desetletjih krepko spremenil. Domače živali pa vsakdan prijetno popestrijo tudi varovancem Doma upokojencev Ptuj v Muretincih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno. FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube) VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/
Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno. FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube) VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/