Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Odpravili smo se na zimski sprehod z glasbeno ustvarjalko, raperko Nushy in njenim psom Medom. Ustvarjalec rastlinskih terarijev, Miha Leitinger, te majhne ekosisteme naseli tudi z živalmi. Tokrat predstavljamo posebno vrsto pupkov – krokodilje pupke. V pogovoru z varstvenim ornitologom, Luko Božičem, smo preverili kakšni so prvi rezultati letošnje januarske akcije štetja vodnih ptic. Obiskali smo Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica, kjer nam je veterinar Milan Hren pojasnil, kako hiter je razvoj ortopedije na področju oskrbe konj. Na Tajskem, prav v središču Bangkoka, pa se je v urbanem okolju nepričakovano udomačila žival: varan. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Odpravili smo se na zimski sprehod z glasbeno ustvarjalko, raperko Nushy in njenim psom Medom. Ustvarjalec rastlinskih terarijev, Miha Leitinger, te majhne ekosisteme naseli tudi z živalmi. Tokrat predstavljamo posebno vrsto pupkov – krokodilje pupke. V pogovoru z varstvenim ornitologom, Luko Božičem, smo preverili kakšni so prvi rezultati letošnje januarske akcije štetja vodnih ptic. Obiskali smo Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica, kjer nam je veterinar Milan Hren pojasnil, kako hiter je razvoj ortopedije na področju oskrbe konj. Na Tajskem, prav v središču Bangkoka, pa se je v urbanem okolju nepričakovano udomačila žival: varan. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.
Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pogosto govorimo o tem, kaj jesti za zdravo telo, kaj nam bo dalo moč in energijo. Veliko redkeje pa se vprašamo, s čim hranimo svojo dušo. S čim vsem si lahko nahranimo dušo, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z ambasadorko kulture, povezovalko literarnih pogovorov in avtorico Pesniškega turnirja Zoro A. Jurič in z založnikom, publicistom, pisateljem in grafičnim oblikovalcem Žigo Valetičem. Prisluhnili bomo tudi težki življenjski zgodbi Dareta Vidica in se z dr. Sašo Božič pogovarjali o pomenu raziskovanja svoje notranjosti.
Pogosto govorimo o tem, kaj jesti za zdravo telo, kaj nam bo dalo moč in energijo. Veliko redkeje pa se vprašamo, s čim hranimo svojo dušo. S čim vsem si lahko nahranimo dušo, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z ambasadorko kulture, povezovalko literarnih pogovorov in avtorico Pesniškega turnirja Zoro A. Jurič in z založnikom, publicistom, pisateljem in grafičnim oblikovalcem Žigo Valetičem. Prisluhnili bomo tudi težki življenjski zgodbi Dareta Vidica in se z dr. Sašo Božič pogovarjali o pomenu raziskovanja svoje notranjosti.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.
Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas Na vrtu je januarja praznovala 30 let neprekinjenega predvajanja. Nekoč dvotedenska oddaja je po dveh letih postala tedenska televizijska stalnica. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, in kako so kot vrtičkarji zoreli ustvarjalci in gledalci, se v jubilejni izdaji spominjajo Franček Jauk, prva urednica oddaje Irma Ferlinc Guzelj, Dušan Tomažič, Karmen Podlesnik Marčič, Nina Cverlin, Angelina Premdehar, Drago Soršak, Aleksandra Šumandl in dolgoletni snemalec Danilo Plazovnik. V podaljšano različico so avtorji vključili tudi nekaj izbranih insertov iz bolj in manj časovno oddaljenih oddaj.
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas Na vrtu je januarja praznovala 30 let neprekinjenega predvajanja. Nekoč dvotedenska oddaja je po dveh letih postala tedenska televizijska stalnica. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, in kako so kot vrtičkarji zoreli ustvarjalci in gledalci, se v jubilejni izdaji spominjajo Franček Jauk, prva urednica oddaje Irma Ferlinc Guzelj, Dušan Tomažič, Karmen Podlesnik Marčič, Nina Cverlin, Angelina Premdehar, Drago Soršak, Aleksandra Šumandl in dolgoletni snemalec Danilo Plazovnik. V podaljšano različico so avtorji vključili tudi nekaj izbranih insertov iz bolj in manj časovno oddaljenih oddaj.
V petek je na ljubljanskem Trgu republike potekal miren protest kmetov, ki si želijo zaščito domačega trga. KGZS medtem vabi na usposabljanja o intervencijah SKP 2026. V Celju se je odvil sejem Agritech. Rejce opominjamo na obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika do 24.aprila 2026. V rubriki Ekološko+lokalno=idealno predstavljamo zadrugo Dobrina.
V petek je na ljubljanskem Trgu republike potekal miren protest kmetov, ki si želijo zaščito domačega trga. KGZS medtem vabi na usposabljanja o intervencijah SKP 2026. V Celju se je odvil sejem Agritech. Rejce opominjamo na obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika do 24.aprila 2026. V rubriki Ekološko+lokalno=idealno predstavljamo zadrugo Dobrina.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi kaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek. Foto: STO
V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi kaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek. Foto: STO
Od 5.januarja je v Sloveniji cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika obvezno. Rejci morajo poskrbeti, da bodo živali cepljenje najkasneje do 24. aprila.
Od 5.januarja je v Sloveniji cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika obvezno. Rejci morajo poskrbeti, da bodo živali cepljenje najkasneje do 24. aprila.
Kar 215 kmetijskih svetovalcev je pod okriljem KGZS na terenu že začelo z informativnimi usposabljanji. Na njih kmete obveščajo o intervencijah Skupne kmetijske politike za letošnje leto. Tudi letos na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pričakujejo nekaj čez 53.000 vlog, skupaj naj bi razdelili več kot 130 milijonov evrov za neposredna plačila.
Kar 215 kmetijskih svetovalcev je pod okriljem KGZS na terenu že začelo z informativnimi usposabljanji. Na njih kmete obveščajo o intervencijah Skupne kmetijske politike za letošnje leto. Tudi letos na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja pričakujejo nekaj čez 53.000 vlog, skupaj naj bi razdelili več kot 130 milijonov evrov za neposredna plačila.
Na Trgu republike so kmetijske organizacije v petek pripravile vseslovenski kmečki protest. Kmetje zahtevajo takojšnjo zaščito domačega trga in slovenskih pridelovalcev hrane. Ob tem so na odgovorne v vladi naslovili še 15 protestnih zahtev.
Na Trgu republike so kmetijske organizacije v petek pripravile vseslovenski kmečki protest. Kmetje zahtevajo takojšnjo zaščito domačega trga in slovenskih pridelovalcev hrane. Ob tem so na odgovorne v vladi naslovili še 15 protestnih zahtev.
V Zadrugi Dobrina že od leta 2011 skrbijo za razvoj trajnostne lokalne oskrbe od 2015 pa ima tudi status socialnega podjetja - pokažemo vam, kako dobro delujejo distribucujske verige eko produktov.
V Zadrugi Dobrina že od leta 2011 skrbijo za razvoj trajnostne lokalne oskrbe od 2015 pa ima tudi status socialnega podjetja - pokažemo vam, kako dobro delujejo distribucujske verige eko produktov.
V Celju so že petič zapored pripravili strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije - Agritech. Tokrat se je predstavilo rekordno število razstavljavcev, ki so napolnili vseh sedem sejemskih dvoran. Najnovejša tehnika je privabila 22 tisoč obiskovalcev,
V Celju so že petič zapored pripravili strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije - Agritech. Tokrat se je predstavilo rekordno število razstavljavcev, ki so napolnili vseh sedem sejemskih dvoran. Najnovejša tehnika je privabila 22 tisoč obiskovalcev,
Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.
Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Takrat, ko le lahko, si vzemimo čas in vsebine glejmo skupaj z otrokom. To bo okrepilo naše odnose. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Takrat, ko le lahko, si vzemimo čas in vsebine glejmo skupaj z otrokom. To bo okrepilo naše odnose. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
HLADNO STISKANO BUČNO OLJE Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti. VANESOVI VRTNI NASVETI: KALILNI TEST IN SETEV V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. OKRASNE POPROVKE Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin. PAK ČOJ Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
HLADNO STISKANO BUČNO OLJE Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti. VANESOVI VRTNI NASVETI: KALILNI TEST IN SETEV V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. OKRASNE POPROVKE Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin. PAK ČOJ Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.
Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?
Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?
V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti.
Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti.
Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin.
Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin.
Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.
V turistični oddaji smo pred informativnimi dnevi obiskali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor in preverili, kako bodo mlade nagovarjali k vpisu. Slišali smo tudi, kako so svojo kariero začeli nekateri priznani kuharji.
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.