Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Varčnost je bila nekoč nuja, danes pa je poleg tega tudi odgovoren življenjski slog. Sodobna varčnost pomeni zmanjševanje odpadkov in iskanje trajnejših rešitev. Z današnjimi gostjami Živo Kavka Gobbo iz Društva za sonaravni razvoj Focus, Emo Otavnik iz društva Ekologi brez meja in popotnico, fotografinjo in vplivnico Klaro Avsenik Žagar bomo odkrivali, kako lahko z majhnimi koraki pripomoremo k bolj trajnostni in pravični družbi. Pokazali vam bomo, kako v kuhinji zavreči čim manj hrane, kje si lahko stvari izposodimo, namesto da bi jih kupili, in kako staremu predmetu z manjšimi popravki vdihniti novo življenje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili društvo Duh časa, ki se ukvarja z obnovo starih računalnikov, oddajo pa bomo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij. Vabljeni k ogledu oddaje – morda tudi vas kakšna ideja navdihne za varčnejši vsakdan, ki bo prijazen tako do vaše denarnice kot do našega planeta.
Varčnost je bila nekoč nuja, danes pa je poleg tega tudi odgovoren življenjski slog. Sodobna varčnost pomeni zmanjševanje odpadkov in iskanje trajnejših rešitev. Z današnjimi gostjami Živo Kavka Gobbo iz Društva za sonaravni razvoj Focus, Emo Otavnik iz društva Ekologi brez meja in popotnico, fotografinjo in vplivnico Klaro Avsenik Žagar bomo odkrivali, kako lahko z majhnimi koraki pripomoremo k bolj trajnostni in pravični družbi. Pokazali vam bomo, kako v kuhinji zavreči čim manj hrane, kje si lahko stvari izposodimo, namesto da bi jih kupili, in kako staremu predmetu z manjšimi popravki vdihniti novo življenje. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili društvo Duh časa, ki se ukvarja z obnovo starih računalnikov, oddajo pa bomo zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij. Vabljeni k ogledu oddaje – morda tudi vas kakšna ideja navdihne za varčnejši vsakdan, ki bo prijazen tako do vaše denarnice kot do našega planeta.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila knjižničarka in vsestranska umetnica Metka Lipnik. Rada ima poezijo in slikarstvo in na obeh področjih tudi ustvarja. Je pozitivna, srčna, energična in vedoželjna vodja knjižnice v Račah, ki je našla svoje poslanstvo med knjigami.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila knjižničarka in vsestranska umetnica Metka Lipnik. Rada ima poezijo in slikarstvo in na obeh področjih tudi ustvarja. Je pozitivna, srčna, energična in vedoželjna vodja knjižnice v Račah, ki je našla svoje poslanstvo med knjigami.
Tokrat smo se odpravili v Laško – mesto pod gradom tik ob reki Savinji. Širši javnosti je najbolj poznano kot zdraviliško in pivovarsko mesto. Mi smo odstrli še tančico rudokopne zgodovine kraja in muzeja elektroprenosa s skoraj pet tisoč razstavnimi predmeti tehniške dediščine.
Tokrat smo se odpravili v Laško – mesto pod gradom tik ob reki Savinji. Širši javnosti je najbolj poznano kot zdraviliško in pivovarsko mesto. Mi smo odstrli še tančico rudokopne zgodovine kraja in muzeja elektroprenosa s skoraj pet tisoč razstavnimi predmeti tehniške dediščine.
Kot pravi star slovenski pregovor, si težko predstavljamo kosilo brez krompirja. Slovenci smo krompirjev narod, imamo pa tudi to srečo, da pri nas zelo dobro uspeva. V tokratnem receptu nam bo kuharica Urška predstavila recept za smetanov krompir, preprosto, a okusno jed. Ne zamudite ob pol devetih.
Kot pravi star slovenski pregovor, si težko predstavljamo kosilo brez krompirja. Slovenci smo krompirjev narod, imamo pa tudi to srečo, da pri nas zelo dobro uspeva. V tokratnem receptu nam bo kuharica Urška predstavila recept za smetanov krompir, preprosto, a okusno jed. Ne zamudite ob pol devetih.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni Kratki informativni koristni slovenščini se vračamo k sklanjatvam. Slovenščina jih pri samostalnikih pozna oz. določa na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine. Nam pa pri določenih dilemah v zvezi s sklanjanjem lahko pomagata tudi naglas in glasovna okolica. Tako bo tudi pri dilemah, ki se jih je za sobotni KiKs lotila Darja Pograjc. V oddaji boste na primer izvedeli, ali ste srečali Capudra ali Capuderja. Pa tudi, ali ste po nakupih odšli v Hofer, Hofra ali Hoferja.
V tokratni Kratki informativni koristni slovenščini se vračamo k sklanjatvam. Slovenščina jih pri samostalnikih pozna oz. določa na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine. Nam pa pri določenih dilemah v zvezi s sklanjanjem lahko pomagata tudi naglas in glasovna okolica. Tako bo tudi pri dilemah, ki se jih je za sobotni KiKs lotila Darja Pograjc. V oddaji boste na primer izvedeli, ali ste srečali Capudra ali Capuderja. Pa tudi, ali ste po nakupih odšli v Hofer, Hofra ali Hoferja.
Tokratnega Lokalnega junaka smo poiskali na meji med Brkini in Čičaríjo. Podgrád je naselje v občini Ilirska Bistrica, kjer je doma Franc Gómbač. Letnik 1938. Zaradi materine prezgodnje smrti in revščine v družini sta šla Franc in njegova mlajša sestra Marija živet v zavetišče. Leta 1960 je diplomiral na celjskem učiteljišču. Po naključju so kmalu v njegovem rodnem kraju potrebovali novega učitelja in z veseljem se je vrnil domov ter poučeval najmlajše na tamkajšnji osnovni šoli. Učil jih je dopoldan in popoldan; po potrebi telovadbo, biologijo, nemščino, gospodinjstvo, likovni pouk, moralno vzgojo in še kaj. Vse življenje se je ukvarjal tudi s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Bil je tudi prostovoljni šolski knjižničar. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta.
Tokratnega Lokalnega junaka smo poiskali na meji med Brkini in Čičaríjo. Podgrád je naselje v občini Ilirska Bistrica, kjer je doma Franc Gómbač. Letnik 1938. Zaradi materine prezgodnje smrti in revščine v družini sta šla Franc in njegova mlajša sestra Marija živet v zavetišče. Leta 1960 je diplomiral na celjskem učiteljišču. Po naključju so kmalu v njegovem rodnem kraju potrebovali novega učitelja in z veseljem se je vrnil domov ter poučeval najmlajše na tamkajšnji osnovni šoli. Učil jih je dopoldan in popoldan; po potrebi telovadbo, biologijo, nemščino, gospodinjstvo, likovni pouk, moralno vzgojo in še kaj. Vse življenje se je ukvarjal tudi s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Bil je tudi prostovoljni šolski knjižničar. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Ne le stoletja, temveč kar tisočletja fermentirani izdelki bogatijo našo prehrano. Od kvašenega testa, alkoholnih pijač, kot sta vino in pivo, do kisa. Danes te drobnožive organizme, ki spreminjajo okus, aromo in vonj hrane dodobra poznamo - gre namreč za kvasovke. Nekaj tako vsakdanjega, kot je kuhinjski kvas, je predmet kopice raziskav, ki jih izvajajo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Še več, z najnovejšimi biotehnološkimi metodami kvasovk ne le proučujejo, temveč tudi spreminjajo njihove lastnosti.
Ne le stoletja, temveč kar tisočletja fermentirani izdelki bogatijo našo prehrano. Od kvašenega testa, alkoholnih pijač, kot sta vino in pivo, do kisa. Danes te drobnožive organizme, ki spreminjajo okus, aromo in vonj hrane dodobra poznamo - gre namreč za kvasovke. Nekaj tako vsakdanjega, kot je kuhinjski kvas, je predmet kopice raziskav, ki jih izvajajo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Še več, z najnovejšimi biotehnološkimi metodami kvasovk ne le proučujejo, temveč tudi spreminjajo njihove lastnosti.
Če ste med redkimi posamezniki, ki so kdaj obiskali Agencijo Republike Slovenije za okolje, potem si znate predstavljati, kako je videti prostor, v katerem nastaja vremenska prognoza in od koder se nam ob jutrih na radijskih valovih oglasijo meteorologi. Če pa niste med temi izbranci, vam zakulisje dogajanja predstavimo v tokratni Jutranji vremenski fronti. Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčiča smo vprašali, kakšen je občutek, ko jih zjutraj pokličemo z Radia Slovenija, pa tudi, ali jih kdaj presenetimo s svojimi vprašanji.
Če ste med redkimi posamezniki, ki so kdaj obiskali Agencijo Republike Slovenije za okolje, potem si znate predstavljati, kako je videti prostor, v katerem nastaja vremenska prognoza in od koder se nam ob jutrih na radijskih valovih oglasijo meteorologi. Če pa niste med temi izbranci, vam zakulisje dogajanja predstavimo v tokratni Jutranji vremenski fronti. Veroniko Hladnik Zakotnik, Katjo Kozjek Mihelec, Matijo Klančarja in Braneta Gregorčiča smo vprašali, kakšen je občutek, ko jih zjutraj pokličemo z Radia Slovenija, pa tudi, ali jih kdaj presenetimo s svojimi vprašanji.
Tudi Slovenci gojimo žafran. Da se, kljub večji količini dežja v Posočju, to da, dokazujeta Tolminka Anja Bukudur in Italijan Ivan Mangani. Žafran Tolmin pridelujeta že 6 let. Idejo o pridelavi je dobil Ivan, vsega pa je bila kriva mamina milanska rižota.
Tudi Slovenci gojimo žafran. Da se, kljub večji količini dežja v Posočju, to da, dokazujeta Tolminka Anja Bukudur in Italijan Ivan Mangani. Žafran Tolmin pridelujeta že 6 let. Idejo o pridelavi je dobil Ivan, vsega pa je bila kriva mamina milanska rižota.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ustvarjalci filma Brutalist so želeli ustvariti tako popolne dialoge v madžarščini, da je angleško govoreča igralca “popravila” umetna inteligenca. V imenu popolnosti so umetno inteligenco uporabili tudi za izpopolnitev pevskega glasu glavne igralke v filmu Emilia Perez. Je popolnost res bolj avtentična? Kje je meja med računalniško generiranimi podobami, ki so v filmih že stalnica, in poseganjem v delo umetnika in avtorskimi pravicami?
Ustvarjalci filma Brutalist so želeli ustvariti tako popolne dialoge v madžarščini, da je angleško govoreča igralca “popravila” umetna inteligenca. V imenu popolnosti so umetno inteligenco uporabili tudi za izpopolnitev pevskega glasu glavne igralke v filmu Emilia Perez. Je popolnost res bolj avtentična? Kje je meja med računalniško generiranimi podobami, ki so v filmih že stalnica, in poseganjem v delo umetnika in avtorskimi pravicami?
Arhitektka Petra Zoubek bi v dolini reke Bača, v kraju Podbrdo, na novo obudila čistilno tovarno za volno, ki je tu nekoč že bila.
Arhitektka Petra Zoubek bi v dolini reke Bača, v kraju Podbrdo, na novo obudila čistilno tovarno za volno, ki je tu nekoč že bila.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida 19. V tem obdobju so morala številna podjetja prilagoditi svoje delovanje. Zgodila se je prava eksplozíja dela na daljavo, še posebej v storitvenih panogah, kot so informacijska tehnologija, finance, izobraževanje in administracija. Vrhunec dela od doma je bil, ko je v razvitih deželah od doma delala kar polovica vseh zaposlenih, skupaj več kot milijarda zemljanov. Koliko dela opravimo na daljavo danes? Kakšne spremembe lahko prinese izkušnja dela na daljavo, kakšno bo delo v prihodnosti?
Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida 19. V tem obdobju so morala številna podjetja prilagoditi svoje delovanje. Zgodila se je prava eksplozíja dela na daljavo, še posebej v storitvenih panogah, kot so informacijska tehnologija, finance, izobraževanje in administracija. Vrhunec dela od doma je bil, ko je v razvitih deželah od doma delala kar polovica vseh zaposlenih, skupaj več kot milijarda zemljanov. Koliko dela opravimo na daljavo danes? Kakšne spremembe lahko prinese izkušnja dela na daljavo, kakšno bo delo v prihodnosti?
Poleg dela so se na daljavo preselile tudi konference in razstave. Ogled mednarodnih razstav, srečevanje z ljudmi z vsega sveta in klepet z razstavljavci lahko doživimo iz udobja doma. To nam omogočajo digitalni dvojčki, ključna pri tem je tehnologija Unreal, ki z visoko stopnjo fotorealističnosti ustvari občutek resničnega prostora.
Poleg dela so se na daljavo preselile tudi konference in razstave. Ogled mednarodnih razstav, srečevanje z ljudmi z vsega sveta in klepet z razstavljavci lahko doživimo iz udobja doma. To nam omogočajo digitalni dvojčki, ključna pri tem je tehnologija Unreal, ki z visoko stopnjo fotorealističnosti ustvari občutek resničnega prostora.
V Zavarovalnici Triglav so delo od doma uvedli ob začetku epidemije covida 19, danes pa je del njihove organizacíjske kulture. Povprečno dela od doma okoli 20 odstotkov njihovih zaposlenih. Pri prehodu na to obliko dela so se osredotočili na izobraževanje zaposlenih in vodij, da bi izboljšali dosegljivost, sodelovanje, dodeljevanje nalog in spremljanje napredka te oblike dela
V Zavarovalnici Triglav so delo od doma uvedli ob začetku epidemije covida 19, danes pa je del njihove organizacíjske kulture. Povprečno dela od doma okoli 20 odstotkov njihovih zaposlenih. Pri prehodu na to obliko dela so se osredotočili na izobraževanje zaposlenih in vodij, da bi izboljšali dosegljivost, sodelovanje, dodeljevanje nalog in spremljanje napredka te oblike dela
Zgodovino pišejo zmagovalci. Običajno so to moški in ti so po 2. svetovni vojni med Italijo in SFRJ Jugoslavijo zarisali umetno mejo, ki je zarezala v življenja številnih ljudi. V romanu Gorica Mateje Gomboc pa o življenju ob meji med Goricama pripoveduje več generacij žensk in tako ponuja vpogled v življenje, ki ga rojeni po vstopu Slovenije v EU sploh ne poznajo.
Zgodovino pišejo zmagovalci. Običajno so to moški in ti so po 2. svetovni vojni med Italijo in SFRJ Jugoslavijo zarisali umetno mejo, ki je zarezala v življenja številnih ljudi. V romanu Gorica Mateje Gomboc pa o življenju ob meji med Goricama pripoveduje več generacij žensk in tako ponuja vpogled v življenje, ki ga rojeni po vstopu Slovenije v EU sploh ne poznajo.
Avgust Demšar je občinsko priznanje prejel za trilogijo Vodnjaki. Dve tretjini celote sta vzorčno prevedeni v nemščino in angleščino, zadnji roman Estonia pa so pravkar predstavili na največjem evropskem sejmu za odkup pravic za snemanje serij. Prvi prevod je bil prevod romana Hotel Abbazia v arabščino, doslej pa sta v ukrajinščini izšla prevoda romanov Cerkev in Tajkun, Estonia bo izšla kmalu, založba pa se tudi pripravlja na preboj na ruski trg. Avtorji fiktivne književnosti, tudi Avgust Demšar, imajo vso pravico, prirediti resničnost ali pa vsaj ne biti zelo natančni. To pa lahko pri dlakocepskih bralcih ali t. i. bralcih-domačinih izzove različne odzive. Podrobneje v pogovoru s prejemnikom Glazerjeve listine, kot tudi o tem, kako po mestu lovi drobce avtentičnosti in o Mariboru kot kraju literarnega dogajanja.
Avgust Demšar je občinsko priznanje prejel za trilogijo Vodnjaki. Dve tretjini celote sta vzorčno prevedeni v nemščino in angleščino, zadnji roman Estonia pa so pravkar predstavili na največjem evropskem sejmu za odkup pravic za snemanje serij. Prvi prevod je bil prevod romana Hotel Abbazia v arabščino, doslej pa sta v ukrajinščini izšla prevoda romanov Cerkev in Tajkun, Estonia bo izšla kmalu, založba pa se tudi pripravlja na preboj na ruski trg. Avtorji fiktivne književnosti, tudi Avgust Demšar, imajo vso pravico, prirediti resničnost ali pa vsaj ne biti zelo natančni. To pa lahko pri dlakocepskih bralcih ali t. i. bralcih-domačinih izzove različne odzive. Podrobneje v pogovoru s prejemnikom Glazerjeve listine, kot tudi o tem, kako po mestu lovi drobce avtentičnosti in o Mariboru kot kraju literarnega dogajanja.
Pred dvema tednoma je v svetovnih medijih odmevala novica, da je 40-letni Avstralec več kot 100 dni preživel z umetnim srcem, preden so mu kirurgi presadili srce darovalca. Gre za novo tehnologijo, je navdušen kirurg prof. dr. Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjak ob tem dodaja, da so umetna srca začeli razvijati že pred 40 leti in da tovrstne posege izvajajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Eden od naših bolnikov je tako z umetnim srcem živel kar 270 dni. Več o osupljivem razvoju medicine na področju umetnih src pa v tokratni Radiosferi. Foto: BiVACOR
Pred dvema tednoma je v svetovnih medijih odmevala novica, da je 40-letni Avstralec več kot 100 dni preživel z umetnim srcem, preden so mu kirurgi presadili srce darovalca. Gre za novo tehnologijo, je navdušen kirurg prof. dr. Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjak ob tem dodaja, da so umetna srca začeli razvijati že pred 40 leti in da tovrstne posege izvajajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Eden od naših bolnikov je tako z umetnim srcem živel kar 270 dni. Več o osupljivem razvoju medicine na področju umetnih src pa v tokratni Radiosferi. Foto: BiVACOR
Življenje tedaj 23-letne Nade Tarman se je maja 1945 nepričakovano povezalo z Mariborom. Oblast jo je kar malce proti njeni volji imenovala za upravnico novoustanovljenega Radia svobodni Maribor.
Življenje tedaj 23-letne Nade Tarman se je maja 1945 nepričakovano povezalo z Mariborom. Oblast jo je kar malce proti njeni volji imenovala za upravnico novoustanovljenega Radia svobodni Maribor.
v knjižni rubriki smo tokrat predstavili knjigo Navdihi iz divjine, v kateri priljubljen pustolovec, pisec in popotnik Ben Fogle raziskuje, kaj se lahko naučimo od narave o tem, kako živeti dobro in divje. Kaj nas lahko veslanje čez Atlantik nauči o dolgočasju in potrpežljivosti? Ali je za sestop z Everesta potrebno več trdoživosti kot za vzpon? Kako lahko odmaknjenost južnega tečaja osvetli, kaj je najpomembnejše? In kako lahko v vsakdanjem življenju preidemo v takšno razmišljujoče stanje? Ben piše v času koronavirusa, epidemiji brez primere, in črpa iz bogatih osebnih zgodb. Premišljuje o pomenu narave za naša življenja in nam kaže, kako nam lahko koristi, če živimo malce bolj divje. Pripoveduje, kaj ga je čas, ki ga je preživel v divjini, naučil o življenju, pri čemer se opira na svoje največje pustolovščine. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
v knjižni rubriki smo tokrat predstavili knjigo Navdihi iz divjine, v kateri priljubljen pustolovec, pisec in popotnik Ben Fogle raziskuje, kaj se lahko naučimo od narave o tem, kako živeti dobro in divje. Kaj nas lahko veslanje čez Atlantik nauči o dolgočasju in potrpežljivosti? Ali je za sestop z Everesta potrebno več trdoživosti kot za vzpon? Kako lahko odmaknjenost južnega tečaja osvetli, kaj je najpomembnejše? In kako lahko v vsakdanjem življenju preidemo v takšno razmišljujoče stanje? Ben piše v času koronavirusa, epidemiji brez primere, in črpa iz bogatih osebnih zgodb. Premišljuje o pomenu narave za naša življenja in nam kaže, kako nam lahko koristi, če živimo malce bolj divje. Pripoveduje, kaj ga je čas, ki ga je preživel v divjini, naučil o življenju, pri čemer se opira na svoje največje pustolovščine. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sydney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa - s tekaškimi čevlji. Skoznja potekajo maratoni, sanje mnogih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči - tek je bil vse življenje njena ljubezen - si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postala prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih maratonov na svetu. Po poklicu računovodkinja se je delno upokojila in startno mesto je bilo tako pripravljeno. "Tek je lek," se zasmeji. Gospo Marijo Brumen je v Zgornji Koreni v občini Duplek obiskala Lucija Fatur.
Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sydney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa - s tekaškimi čevlji. Skoznja potekajo maratoni, sanje mnogih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči - tek je bil vse življenje njena ljubezen - si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postala prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih maratonov na svetu. Po poklicu računovodkinja se je delno upokojila in startno mesto je bilo tako pripravljeno. "Tek je lek," se zasmeji. Gospo Marijo Brumen je v Zgornji Koreni v občini Duplek obiskala Lucija Fatur.
Današnji slog življenja precej vpliva na zdravje kosti, sklepov in mišic. Ko fizioterapija, različna zdravila in sprememba življenjskega načina življenja niso več dovolj, takrat se ortopedi odločijo za operacijo. O tem, kdaj je operacija kolka neizogibna in kakšna je potem rehabilitacija, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s specialistom ortopedske kirurgije Anžetom Miheličem iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Današnji slog življenja precej vpliva na zdravje kosti, sklepov in mišic. Ko fizioterapija, različna zdravila in sprememba življenjskega načina življenja niso več dovolj, takrat se ortopedi odločijo za operacijo. O tem, kdaj je operacija kolka neizogibna in kakšna je potem rehabilitacija, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala s specialistom ortopedske kirurgije Anžetom Miheličem iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
V prvi epizodi podkasta Misija: kakovost se posvečamo vprašanju, kako vključiti šolski kolektiv na način, ki spodbuja razvoj, inovativnost in sodelovalno kulturo. V pogovoru se nam bo pridružila Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, Šolski center Celje. Predstavila nam bo, kako na njihovi šoli sistematično gradijo kakovostno učno okolje s poudarkom na stalnem strokovnem razvoju, timskem delu in vključevanju vseh deležnikov v procese izboljševanja. Izvedeli bomo: • kako vzpostaviti trajnostno razvojno naravnanost in kulturo nenehnega izboljševanja na ravni posameznika, tima in celotne šole, • kako pomembno vlogo ima sodelovalna kultura pri dvigovanju kakovosti pouka in delovanja šole, • na kakšen način ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti postane skupna odgovornost vseh, • kako lahko transparenten odnos, zgrajen na zaupanju, spoštovanju in prepoznavanju močnih področij zaposlenih, prispeva k boljšim rezultatom, • kakšne koristi in pozitivne učinke prinaša sistematično izvajanje samoevalvacije ter merjenje organizacijske klime. Ravnateljica bo predstavila interni sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na njihovi šoli, pri katerem imajo pomembno vlogo tako formalni kot neformalni timi, oblikovani glede na strateška področja razvojnega načrta. Skozi konkretne primere bomo spoznali, kako lahko vodstvo šole aktivno spodbuja profesionalni razvoj in zadovoljstvo zaposlenih ter ustvari spodbudno okolje, v katerem rasteta tako posameznik kot celoten kolektiv. Pridružite se nam in odkrijte navdihujoče prakse, ki lahko tudi v vašem kolektivu spodbudijo sodelovanje, razvoj in kulturo kakovosti. Vabljeni k poslušanju.
V prvi epizodi podkasta Misija: kakovost se posvečamo vprašanju, kako vključiti šolski kolektiv na način, ki spodbuja razvoj, inovativnost in sodelovalno kulturo. V pogovoru se nam bo pridružila Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, Šolski center Celje. Predstavila nam bo, kako na njihovi šoli sistematično gradijo kakovostno učno okolje s poudarkom na stalnem strokovnem razvoju, timskem delu in vključevanju vseh deležnikov v procese izboljševanja. Izvedeli bomo: • kako vzpostaviti trajnostno razvojno naravnanost in kulturo nenehnega izboljševanja na ravni posameznika, tima in celotne šole, • kako pomembno vlogo ima sodelovalna kultura pri dvigovanju kakovosti pouka in delovanja šole, • na kakšen način ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti postane skupna odgovornost vseh, • kako lahko transparenten odnos, zgrajen na zaupanju, spoštovanju in prepoznavanju močnih področij zaposlenih, prispeva k boljšim rezultatom, • kakšne koristi in pozitivne učinke prinaša sistematično izvajanje samoevalvacije ter merjenje organizacijske klime. Ravnateljica bo predstavila interni sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na njihovi šoli, pri katerem imajo pomembno vlogo tako formalni kot neformalni timi, oblikovani glede na strateška področja razvojnega načrta. Skozi konkretne primere bomo spoznali, kako lahko vodstvo šole aktivno spodbuja profesionalni razvoj in zadovoljstvo zaposlenih ter ustvari spodbudno okolje, v katerem rasteta tako posameznik kot celoten kolektiv. Pridružite se nam in odkrijte navdihujoče prakse, ki lahko tudi v vašem kolektivu spodbudijo sodelovanje, razvoj in kulturo kakovosti. Vabljeni k poslušanju.
O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.
O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.
Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana
Kakšen marec se je zarisal med vijuge! Upamo, da ste tako kot mi ob oblikovanju vsebin, uživali tudi vi, če ste jim že namenili svoja slušna omrežja. In če smo na poti skozi leta začeli pri jeseni, zaključujemo s pomladjo in nadarjenimi mladimi ljudmi. Z nami bodo dijakinje in dijak Gimnazije Vič ter psiholog prof. dr. Valentin Bucik.Kaj je nadarjenost? Kako lahko bolje podpremo mlade ljudi, ki so nadarjeni? Zakaj je najstništvo tudi nevropsihološko zanimivo obdobje? Sodelujejo: - Dijakinje in dijak z Gimnazije Vič Hana, Nej, Kim, Tisa in Lea, z njimi se je pogovarjala Neža Borkovič - Psiholog, prof. dr. Valentin Bucik, Oddelek za psihologijo, FF Univerze v Ljubljana
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem
Ali je debelost res neizogibna posledica sodobnega življenja? Kako jo učinkovito zdraviti? David Zupančič se bo pogovarjal s prof. dr. Andrejem Janežem, strokovnjakom za endokrinologijo, tudi o najnovejših zdravilih, kot je Ozempic ali Wegovy. Inž. prehrane Jernej Ogrin pa bo predstavil preproste in zdrave recepte za vsakdanje obroke.
Ali je debelost res neizogibna posledica sodobnega življenja? Kako jo učinkovito zdraviti? David Zupančič se bo pogovarjal s prof. dr. Andrejem Janežem, strokovnjakom za endokrinologijo, tudi o najnovejših zdravilih, kot je Ozempic ali Wegovy. Inž. prehrane Jernej Ogrin pa bo predstavil preproste in zdrave recepte za vsakdanje obroke.
Materinski dan je posvečen vsem materam, ki z nesebično ljubeznijo podpirajo svoje otroke. V tokratni oddaji smo obiskali štiri izjemne mame, ki v nekoliko drugačnem svetu gradijo posebne vezi s svojimi otroki. V njihovem svetu govorijo dotiki, kretnje in komunikatorji. Več o teh posebnih mamah, njihovih otrocih in vsakdanjih izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Materinski dan je posvečen vsem materam, ki z nesebično ljubeznijo podpirajo svoje otroke. V tokratni oddaji smo obiskali štiri izjemne mame, ki v nekoliko drugačnem svetu gradijo posebne vezi s svojimi otroki. V njihovem svetu govorijo dotiki, kretnje in komunikatorji. Več o teh posebnih mamah, njihovih otrocih in vsakdanjih izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Peter Kamien is a German who has been here long enough to know a thing or two about Slovenes. And although critical at times, he says he would never leave Slovenia. He met his Slovene wife while working in marketing, and then went on to be a writer, translator, and even an advisor in the presidential campaign! Peter also runs the biggest German travel blog about Slovenia, organizes the monthly Deutsches Sprachcafé Ljubljana events, and gives advice to Germans interested in moving to Slovenia. The interview features music by Johann Sebastian Bach (middle song - Badinerie), Johannes Brahms, The Avsenik Brothers Ensemble, and Oleksii Kalyna ("Winter Romance" from Pixabay) You can also join us on Facebook https://www.facebook.com/Land-of-Dreams-209819855839296/
Peter Kamien is a German who has been here long enough to know a thing or two about Slovenes. And although critical at times, he says he would never leave Slovenia. He met his Slovene wife while working in marketing, and then went on to be a writer, translator, and even an advisor in the presidential campaign! Peter also runs the biggest German travel blog about Slovenia, organizes the monthly Deutsches Sprachcafé Ljubljana events, and gives advice to Germans interested in moving to Slovenia. The interview features music by Johann Sebastian Bach (middle song - Badinerie), Johannes Brahms, The Avsenik Brothers Ensemble, and Oleksii Kalyna ("Winter Romance" from Pixabay) You can also join us on Facebook https://www.facebook.com/Land-of-Dreams-209819855839296/
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?
Zakaj zaupanje v parlamentarno demokracijo povsod po Zahodu upada, sirenski klic avtoritarnih političnih praks pa postaja vse glasnejši? Ali so demokracijo kot táko na slab glas spravile politične stranke?
Zakaj zaupanje v parlamentarno demokracijo povsod po Zahodu upada, sirenski klic avtoritarnih političnih praks pa postaja vse glasnejši? Ali so demokracijo kot táko na slab glas spravile politične stranke?
Gost tokratne podjetniške Radiosfere je Matija Goljar, podjetniški mentor in predavatelj, ki poudarja, da obstaja več vrst podjetništva, najbolj primarno in pristno obliko pa predstavlja domače, lokalno podjetništvo. “Ker ima vsaka vas vsaj eno kmetijo, na kateri lahko kupimo domačo marmelado, in ker ima vsako mesto vsaj enega avtomehanika, ki skrbi za naše avtomobile - in tudi to je podjetništvo.”
Gost tokratne podjetniške Radiosfere je Matija Goljar, podjetniški mentor in predavatelj, ki poudarja, da obstaja več vrst podjetništva, najbolj primarno in pristno obliko pa predstavlja domače, lokalno podjetništvo. “Ker ima vsaka vas vsaj eno kmetijo, na kateri lahko kupimo domačo marmelado, in ker ima vsako mesto vsaj enega avtomehanika, ki skrbi za naše avtomobile - in tudi to je podjetništvo.”
V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.
V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.
Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.
Poznate pregovor zajtrkuj kot kralj in večerjaj kot berač? Ste eden tistih, ki redno uživate zajtrk ali ga raje zamenjate za še nekaj dodatnih minut spanca? O zajtrku slišimo veliko mitov in tudi resnic. O njih bo govora tudi v današnji epizodi oddaje Pod pokrovko. Pred mikrofon smo povabili Živa Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja iz Inštituta za nutricionistiko, in Mojco Cepuš, certificirano nutricitsko ter svetovalko za prehrano in hujšanje. Kaj pa imate vi najraje za zajtrk? Morda sadje, jajca, kosmiče? Kaj o tem pravijo strokovnjaki? Več o primernih živilih, mitih in resnicah ter o pomenu zajtrka v odnosu do ostalih obrokov pa v današnji oddaji, ki jo je pripravila Kaja Čelan. Bere Tadeja Bizilj.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Družili smo se z mladima sestricama, predstavnicama pasme veliki švicarski planšarski pes. Opozarjamo na nevaren odsek ceste ob gramoznici Pleterje, kjer pod kolesi avtomobilov konča veliko število dvoživk, največ krastač. Ugotavljamo, koliko sreče lahko v življenje prinese skrb za dva ovčarja. Predstavljamo Blekico in Frenikija, muco in mačka, ki pod okriljem Društva za zaščito živali Maribor iščeta svoj dom in skrbnika. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Družili smo se z mladima sestricama, predstavnicama pasme veliki švicarski planšarski pes. Opozarjamo na nevaren odsek ceste ob gramoznici Pleterje, kjer pod kolesi avtomobilov konča veliko število dvoživk, največ krastač. Ugotavljamo, koliko sreče lahko v življenje prinese skrb za dva ovčarja. Predstavljamo Blekico in Frenikija, muco in mačka, ki pod okriljem Društva za zaščito živali Maribor iščeta svoj dom in skrbnika. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.