Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar
V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar
Kot otrok si je želel postati zdravnik, v sedmem razredu osnovne šole pa nekoliko spremenil karierne cilje, namreč medicino je zamenjal za teologijo. Marsikdo bi rekel, da gre za velik obrat, a sam pravi, da je ostal pri izbiri poklica, s katerim je blizu ljudem. Odraščal je tako rekoč v župnišču, spominja se, da dan ko je njegov oče duhovniško obleko zamenjal za škofovsko opravo, v njihova življenja ni prinesel velike spremembe. Gimnazijo je obiskoval na Slovaškem, teologijo je študirali v Bratislavi in na Dunaju, doktoriral je v Ljubljani. Pripravništvo je opravil pri svojem očetu v Moravskih toplicah. Upošteval je njegov nasvet, da bo moral iti svojo pot. Postal je vojaški kaplan, nato služboval kot duhovnik v Trstu, po vrnitvi v Slovenijo skrbi za duhovno oskrbo v policiji. Poleg tega vodi tudi evangeličansko cerkveno občino v Ljubljani. Izkustveno ugotavlja, da pridiga ne sme biti daljša od dvanajstih oziroma največ petnajstih minut, in tudi, da Chat GPT ne napiše dobre pridige. Pravi, da bo Cerkev morala prenoviti jezik s katerim nagovarja vernike. Je oče dveh odraščajočih otrok, reformacijsko izročilo ter osebnosti, kot so Dalmatin, Küzmič in Trubar, označuje kot živo dediščino. Znamenite besede slednjega "Stati inu obstati" so tudi njegov kažipot. Junija je bil izvoljen, pred tednom dni pa umeščen kot novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Ob začetku šestletnega mandata je bil gost oddaje Prvaki tedna dr. Aleksander Erniša.
Kot otrok si je želel postati zdravnik, v sedmem razredu osnovne šole pa nekoliko spremenil karierne cilje, namreč medicino je zamenjal za teologijo. Marsikdo bi rekel, da gre za velik obrat, a sam pravi, da je ostal pri izbiri poklica, s katerim je blizu ljudem. Odraščal je tako rekoč v župnišču, spominja se, da dan ko je njegov oče duhovniško obleko zamenjal za škofovsko opravo, v njihova življenja ni prinesel velike spremembe. Gimnazijo je obiskoval na Slovaškem, teologijo je študirali v Bratislavi in na Dunaju, doktoriral je v Ljubljani. Pripravništvo je opravil pri svojem očetu v Moravskih toplicah. Upošteval je njegov nasvet, da bo moral iti svojo pot. Postal je vojaški kaplan, nato služboval kot duhovnik v Trstu, po vrnitvi v Slovenijo skrbi za duhovno oskrbo v policiji. Poleg tega vodi tudi evangeličansko cerkveno občino v Ljubljani. Izkustveno ugotavlja, da pridiga ne sme biti daljša od dvanajstih oziroma največ petnajstih minut, in tudi, da Chat GPT ne napiše dobre pridige. Pravi, da bo Cerkev morala prenoviti jezik s katerim nagovarja vernike. Je oče dveh odraščajočih otrok, reformacijsko izročilo ter osebnosti, kot so Dalmatin, Küzmič in Trubar, označuje kot živo dediščino. Znamenite besede slednjega "Stati inu obstati" so tudi njegov kažipot. Junija je bil izvoljen, pred tednom dni pa umeščen kot novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Ob začetku šestletnega mandata je bil gost oddaje Prvaki tedna dr. Aleksander Erniša.
70. tekmovanje za pesem Evrovizije, prihodnje leto maja na Dunaju, spravlja v precep tudi belgijsko nacionalno radiotelevizijo. Federica Mogherini, nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije, je zaradi obtožb o korupciji odstopila z mesta rektorice univerze College of Europe. Belgija razmišlja o uvedbi starostne meje za uporabo družbenih omrežji.
70. tekmovanje za pesem Evrovizije, prihodnje leto maja na Dunaju, spravlja v precep tudi belgijsko nacionalno radiotelevizijo. Federica Mogherini, nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije, je zaradi obtožb o korupciji odstopila z mesta rektorice univerze College of Europe. Belgija razmišlja o uvedbi starostne meje za uporabo družbenih omrežji.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
KGZ Murska Sobota je v Radencih pripravil že 33. Zadravčeve Erjavčeve dneve. Na kmetiji Flis se ukvarjajo z govedorejo in predelavo mleka na domu. Komentiramo vpliv kužnih bolezni na evropsko in slovensko govedorejo. Naša ekipa se je nedavno odpravila na območja Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja, kjer veliko škodo na kmetijskih površinah povzroča divjad, predvsem jeleni. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
KGZ Murska Sobota je v Radencih pripravil že 33. Zadravčeve Erjavčeve dneve. Na kmetiji Flis se ukvarjajo z govedorejo in predelavo mleka na domu. Komentiramo vpliv kužnih bolezni na evropsko in slovensko govedorejo. Naša ekipa se je nedavno odpravila na območja Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja, kjer veliko škodo na kmetijskih površinah povzroča divjad, predvsem jeleni. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.
Tokratna epizoda oddaje 7. stran bo milenijsko obarvana. Mlada irska avtorica Sally Rooney velja za svetovni knjižni fenomen. Pozornost bralcev in literarnih kritikov je pritegnila že s prvencem Pogovori s prijatelji iz leta 2017. Danes velja za eno najpomembnejših pisateljic 21. stoletja. Njen najnovejši roman Intermezzo iz leta 2024, je v slovenskem prevodu navdušil glasbenico in študentko slovenistike in prevajalstva Zalo Kralj. Ganljiva zgodba o ljubezni, družini in žalovanju bo morda kmalu našla prostor tudi na bralnem seznamu njenega knjižnega kluba. Več o tem in navdihujočih medprostorih, ki jih odpira roman Intermezzo, je zaupala v pogovoru z Niko Vrabec.
Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.
Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.
Pogin muflonov na območju Boča zaradi bolezni modrega jezika dokazuje, kar kmetje in lastniki gozdov opozarjajo že dalj časa - obstaja resna nevarnost prenosa nalezljivih bolezni kot je posredno pri bolezni modrega jezika in pri prašičja kuga z divjih na domače živali. Na območju Velikih Lašč, Ribnice na Dolenjskem in Kočevja, pa kmetje lovce oz. načrtovalce lovsko-upravljavskih načrtov, že dalj časa pozivajo k povečanemu odvzemu divjadi, predvsem jelenov iz narave.
Pogin muflonov na območju Boča zaradi bolezni modrega jezika dokazuje, kar kmetje in lastniki gozdov opozarjajo že dalj časa - obstaja resna nevarnost prenosa nalezljivih bolezni kot je posredno pri bolezni modrega jezika in pri prašičja kuga z divjih na domače živali. Na območju Velikih Lašč, Ribnice na Dolenjskem in Kočevja, pa kmetje lovce oz. načrtovalce lovsko-upravljavskih načrtov, že dalj časa pozivajo k povečanemu odvzemu divjadi, predvsem jelenov iz narave.
V Radencih je potekalo jubilejno, že 33. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali Zadravčevi Erjavčevi dnevi. Na posvetu so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o prehrani, reji in izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
V Radencih je potekalo jubilejno, že 33. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali Zadravčevi Erjavčevi dnevi. Na posvetu so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o prehrani, reji in izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Evropska in slovenska govedoreja sta se v preteklem letu soočali z nekaterimi kužnimi boleznimi, ki so posledično vplivale tako na razvoj panoge, kot tudi na ekonomsko plat prireje mleka in mesa. Razmere v tej živinorejski panogi v preteklem letu je za našo oddajo pojasnila prof.dr. Marija Klopčič z Odd. za zootehniko, Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Evropska in slovenska govedoreja sta se v preteklem letu soočali z nekaterimi kužnimi boleznimi, ki so posledično vplivale tako na razvoj panoge, kot tudi na ekonomsko plat prireje mleka in mesa. Razmere v tej živinorejski panogi v preteklem letu je za našo oddajo pojasnila prof.dr. Marija Klopčič z Odd. za zootehniko, Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Na Gorenjskem smo obiskali osnovno šolo Toneta Čufarja Jesenice, kjer otrokom ponudijo obroke z več kot 40% ekoloških sestavin.
Na Gorenjskem smo obiskali osnovno šolo Toneta Čufarja Jesenice, kjer otrokom ponudijo obroke z več kot 40% ekoloških sestavin.
V Spodnjih Grušovljah, ki ležijo v bližini Šempetra v Savinjski dolini se nahaja kmetija, po domače poimenovana kmetija Flis. Kljub temu, da se njihove kmetijske površine nahajajo na tipičnem hmeljarskem območju se ukvarjajo z govedorejo in predelavo mleka na domu.
V Spodnjih Grušovljah, ki ležijo v bližini Šempetra v Savinjski dolini se nahaja kmetija, po domače poimenovana kmetija Flis. Kljub temu, da se njihove kmetijske površine nahajajo na tipičnem hmeljarskem območju se ukvarjajo z govedorejo in predelavo mleka na domu.
Kaj se zgodi, ko v življenju zaradi bolezni, nesreče ali onemoglosti ne zmoremo več sami naprej? Kdo bo poskrbel za nas ali tiste, ki jih imamo radi? Kdo bo stal ob nas in nam pomagal ohraniti dostojanstvo tudi v težkih trenutkih? To so vprašanja, ki se jim pogosto izogibamo, a jih življenje prej ali slej postavi pred nas. Dolgotrajna oskrba je stvar vseh nas! O tem, kaj nam prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi in kakšne izzive moramo kot družba pri njegovem uresničevanju premagati, se bomo pogovarjali z dr. Alenko Oven, direktorico Inštituta za dolgotrajno oskrbo, ki bo odstrla številne stiske onemoglih in njihovih svojcev, ter z Matjažem Florjancem Lukanom iz klicnega centra 114, v katerem vam priskrbijo odgovore na vsa vprašanja o vključitvi v sistem dolgotrajne oskrbe. Svoje prve izkušnje po vključitvi vanj nam bodo razkrili stanovalci, njihovi svojci in osebje v domu starejših občanov v Črnomlju. Spoznali bomo tudi vsakdan družinske oskrbovalke Majde Suhodolnik, ki skrbi za očeta z demenco. Da bo starost varna in čim prijetnejša za vse, se lahko pri dolgotrajni oskrbi od 1. julija letos odločimo tudi za dolgotrajno oskrbo na domu, storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti ter e-oskrbo. Kako e-oskrba deluje in kdo jo lahko uveljavlja, bomo predstavili v rubriki Ah, ta splet!
Kaj se zgodi, ko v življenju zaradi bolezni, nesreče ali onemoglosti ne zmoremo več sami naprej? Kdo bo poskrbel za nas ali tiste, ki jih imamo radi? Kdo bo stal ob nas in nam pomagal ohraniti dostojanstvo tudi v težkih trenutkih? To so vprašanja, ki se jim pogosto izogibamo, a jih življenje prej ali slej postavi pred nas. Dolgotrajna oskrba je stvar vseh nas! O tem, kaj nam prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi in kakšne izzive moramo kot družba pri njegovem uresničevanju premagati, se bomo pogovarjali z dr. Alenko Oven, direktorico Inštituta za dolgotrajno oskrbo, ki bo odstrla številne stiske onemoglih in njihovih svojcev, ter z Matjažem Florjancem Lukanom iz klicnega centra 114, v katerem vam priskrbijo odgovore na vsa vprašanja o vključitvi v sistem dolgotrajne oskrbe. Svoje prve izkušnje po vključitvi vanj nam bodo razkrili stanovalci, njihovi svojci in osebje v domu starejših občanov v Črnomlju. Spoznali bomo tudi vsakdan družinske oskrbovalke Majde Suhodolnik, ki skrbi za očeta z demenco. Da bo starost varna in čim prijetnejša za vse, se lahko pri dolgotrajni oskrbi od 1. julija letos odločimo tudi za dolgotrajno oskrbo na domu, storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti ter e-oskrbo. Kako e-oskrba deluje in kdo jo lahko uveljavlja, bomo predstavili v rubriki Ah, ta splet!
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat mariborska frizerka Viktorija Jarc. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ji je ob 55-letnici njenega salona podelila naziv – najstarejša obrtnica leta 2025. Zgodba o njeni vztrajnosti, strokovnosti in ljubezni do dela navdihuje generacije mladih frizerjev.
Hribe je letos sneg pobelil nekoliko prej kot v zadnjih letih, zato so upravljavci ponekod že zagnali žičniške naprave. V turistični oddaji smo slišali, da se smučarska sezona počasi začenja tudi na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih; preverili smo tudi novosti, cene, ponudbo in pričakovanja v novi sezoni. Čaka pa nas še zadnji del v nizu potovanja okoli sveta.
Hribe je letos sneg pobelil nekoliko prej kot v zadnjih letih, zato so upravljavci ponekod že zagnali žičniške naprave. V turistični oddaji smo slišali, da se smučarska sezona počasi začenja tudi na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih; preverili smo tudi novosti, cene, ponudbo in pričakovanja v novi sezoni. Čaka pa nas še zadnji del v nizu potovanja okoli sveta.
V naši radijski kuhinji se vračamo k domačim klasikam! Tokrat smo pripravili izjemno preprost in hiter, a nepozaben ajdov praženec. Izvedeli ste, kako v samo nekaj minutah razžvrkljate, spečete in natrgate popolno ajdovo poslastico. Odličen je samostojno, s sladkorjem v prahu ali pa kot dodatek k bogati solati! Naučite se vseh trikov za popoln praženec v oddaji Z vami v kuhinji.
V naši radijski kuhinji se vračamo k domačim klasikam! Tokrat smo pripravili izjemno preprost in hiter, a nepozaben ajdov praženec. Izvedeli ste, kako v samo nekaj minutah razžvrkljate, spečete in natrgate popolno ajdovo poslastico. Odličen je samostojno, s sladkorjem v prahu ali pa kot dodatek k bogati solati! Naučite se vseh trikov za popoln praženec v oddaji Z vami v kuhinji.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.
Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.
Kakšno adventno dekoracijo, iz materialov, ki sta jih izbrala sodelavca, je naredila novinarka oddaje Ana-Marija Berk? Kako dobro prepozna rastline Sebastjan Lipar, če jih le tipa in vonja? In kako se pri pripravi sladic – prišepnemo, da se kuhanja težko loti - izkaže urednica Irena Bedrač? O tem, pa o cvetoči citronki in praznični ardiziji v jubilejni, že 1500. oddaji Na vrtu. navrtu@rtvslo.si
Kakšno adventno dekoracijo, iz materialov, ki sta jih izbrala sodelavca, je naredila novinarka oddaje Ana-Marija Berk? Kako dobro prepozna rastline Sebastjan Lipar, če jih le tipa in vonja? In kako se pri pripravi sladic – prišepnemo, da se kuhanja težko loti - izkaže urednica Irena Bedrač? O tem, pa o cvetoči citronki in praznični ardiziji v jubilejni, že 1500. oddaji Na vrtu. navrtu@rtvslo.si
Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni.
Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni.
Jay Trobec, doktor znanosti, je glavni meteorolog na televiziji Keloland v Sioux Falls v Južni Dakoti, kjer prevladuje izrazito celinsko podnebje z velikimi temperaturnimi nihanji skozi leto. Zime so - tako kot pri nas - navadno hladne, vetrovne in snežne, poletja pa vroča in nevihtna. V poletnem in spomladanskem času so možni tudi močni nalivi, toča in tornadi, zato meteorologi na tamkajšnji televiziji o vremenu poročajo tudi več ur dnevno. O delu meteorologov na televizijski postaji Keloland in načinu poročanja pa v tokratni Jutranji vremenski fronti.
Jay Trobec, doktor znanosti, je glavni meteorolog na televiziji Keloland v Sioux Falls v Južni Dakoti, kjer prevladuje izrazito celinsko podnebje z velikimi temperaturnimi nihanji skozi leto. Zime so - tako kot pri nas - navadno hladne, vetrovne in snežne, poletja pa vroča in nevihtna. V poletnem in spomladanskem času so možni tudi močni nalivi, toča in tornadi, zato meteorologi na tamkajšnji televiziji o vremenu poročajo tudi več ur dnevno. O delu meteorologov na televizijski postaji Keloland in načinu poročanja pa v tokratni Jutranji vremenski fronti.
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Petek brez pravila postal sopotnik. Z mikrofonom smo se pridružili Zavodu Sopotniki in prostovoljcu Ediju, ki je starejšo uporabnico iz odmaknjene kraške vasi peljal na fizioterapijo. Zavod Sopotniki, ki deluje v 17 slovenskih občinah, na leto s pomočjo prostovoljcev opravi več kot 13.000 poti in prevozi več kot pol milijona kilometrov.
Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Petek brez pravila postal sopotnik. Z mikrofonom smo se pridružili Zavodu Sopotniki in prostovoljcu Ediju, ki je starejšo uporabnico iz odmaknjene kraške vasi peljal na fizioterapijo. Zavod Sopotniki, ki deluje v 17 slovenskih občinah, na leto s pomočjo prostovoljcev opravi več kot 13.000 poti in prevozi več kot pol milijona kilometrov.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?
Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?
Športniki niso stroji, ampak so ljudje s hotenji, željami, motivacijo, strahovi in cilji. Tokrat gostimo športno psihologinjo Maju Smrdu, ki je nedavno s kolegi napisala knjigo Praktični vidiki športne psihologije v športu. Vabljeni k poslušanju.
Športniki niso stroji, ampak so ljudje s hotenji, željami, motivacijo, strahovi in cilji. Tokrat gostimo športno psihologinjo Maju Smrdu, ki je nedavno s kolegi napisala knjigo Praktični vidiki športne psihologije v športu. Vabljeni k poslušanju.
Mišice v povprečju zajemajo 40 odstotkov naše telesne mase. So motor našega telesa: omogočajo nam, da se gibljemo, dihamo, držimo pokončno … Vendar danes te ključne telesne strukture uporabljamo manj, kot bi jih morali. Sedeče delo, tehnologija in udobje sodobnega sveta počasi izrivajo gibanje iz našega vsakdana. Namesto hoje se vozimo, naše fizično delo so nadomestili stroji. Kako to vpliva na mišice, ki niso odgovorne le za gibanje, ampak tudi za presnovo različnih snovi? Kakšne so posledice za naše zdravje, če imamo manj mišic? Mišice pa izgubljamo tudi s starostjo. Kako je to mogoče preprečiti?
Mišice v povprečju zajemajo 40 odstotkov naše telesne mase. So motor našega telesa: omogočajo nam, da se gibljemo, dihamo, držimo pokončno … Vendar danes te ključne telesne strukture uporabljamo manj, kot bi jih morali. Sedeče delo, tehnologija in udobje sodobnega sveta počasi izrivajo gibanje iz našega vsakdana. Namesto hoje se vozimo, naše fizično delo so nadomestili stroji. Kako to vpliva na mišice, ki niso odgovorne le za gibanje, ampak tudi za presnovo različnih snovi? Kakšne so posledice za naše zdravje, če imamo manj mišic? Mišice pa izgubljamo tudi s starostjo. Kako je to mogoče preprečiti?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Po štiridesetem letu mišice začnejo izgubljati moč. Koliko se to v resnici pozna? Kdaj bi morali začeti skrbeti zanje? Novinarka Nataša Ivanuš Čuček se je odločila, da to preveri kar na sebi – v laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport.
Po štiridesetem letu mišice začnejo izgubljati moč. Koliko se to v resnici pozna? Kdaj bi morali začeti skrbeti zanje? Novinarka Nataša Ivanuš Čuček se je odločila, da to preveri kar na sebi – v laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport.
V našem telesu je več kot 600 skeletnih mišic različnih velikosti in oblik, ki so odgovorne za gibanje. Kako delujejo, kako rastejo in kako se obnavljajo?
V našem telesu je več kot 600 skeletnih mišic različnih velikosti in oblik, ki so odgovorne za gibanje. Kako delujejo, kako rastejo in kako se obnavljajo?
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
Na začetku decembra leta 1975 so otroci prvič spoznali mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco in mačjega razbojnika Čombeta iz Mačjega mesta. Slikanico Maček Muri je napisal Kajetan Kovič, ki je v kratki zgodbi prikazal utrip mačjega sveta. Slikanica o mačjih peripetijah je kmalu postala uspešnica, ki je doživela več kot dvajset ponatisov in se je prodala v več kot 150 tisoč izvodih.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
Danes predstavljamo knjigo NIČ HUDEGA, ČE VAM JE HUDO. V tem sočutnem, iskrenem in pretresljivo jasnem vodniku avtorica Megan Devine razbija mite o žalovanju in odpira prostor, kjer je bolečina lahko preprosto – bolečina. Knjiga je izšla pri brežiški založbi Primus. Megan Devine se je z žalovanjem srečala na najbolj krut način: njenemu partnerju se je življenje končalo pred njenimi očmi. Kot izkušena terapevtka in kot ženska, ki je sama preživela nepredstavljivo izgubo, razume, da žalovanje ni projekt, ki bi ga bilo treba »oddelati«. Razume, kaj pomeni, ko besede tolažbe ne dosežejo srca, ko se svet odmakne, ti pa ostaneš sam z bolečino, ki je nihče ne zna videti. V kulturi, ki zahteva hitro vrnitev v “normalno”, avtorica ponudi drugačno pot – pot, na kateri ne premagamo žalovanja, ampak gradimo življenje ob njem. V spremstvu zgodb, znanstvenih izsledkov, življenjskih nasvetov ter ustvarjalnih in čuječnostnih praks nas edinstveno vodi skozi izkušnjo, s katero se slej ko prej soočimo vsi.
Danes predstavljamo knjigo NIČ HUDEGA, ČE VAM JE HUDO. V tem sočutnem, iskrenem in pretresljivo jasnem vodniku avtorica Megan Devine razbija mite o žalovanju in odpira prostor, kjer je bolečina lahko preprosto – bolečina. Knjiga je izšla pri brežiški založbi Primus. Megan Devine se je z žalovanjem srečala na najbolj krut način: njenemu partnerju se je življenje končalo pred njenimi očmi. Kot izkušena terapevtka in kot ženska, ki je sama preživela nepredstavljivo izgubo, razume, da žalovanje ni projekt, ki bi ga bilo treba »oddelati«. Razume, kaj pomeni, ko besede tolažbe ne dosežejo srca, ko se svet odmakne, ti pa ostaneš sam z bolečino, ki je nihče ne zna videti. V kulturi, ki zahteva hitro vrnitev v “normalno”, avtorica ponudi drugačno pot – pot, na kateri ne premagamo žalovanja, ampak gradimo življenje ob njem. V spremstvu zgodb, znanstvenih izsledkov, življenjskih nasvetov ter ustvarjalnih in čuječnostnih praks nas edinstveno vodi skozi izkušnjo, s katero se slej ko prej soočimo vsi.
V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi njegovo življenje, pa v pogovoru z Lucijo Fatur.
V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi njegovo življenje, pa v pogovoru z Lucijo Fatur.
Morda kdo v vaši družini ali bližnjem okolju bije svojo bitko z alkoholom in išče nov začetek? V okviru Zavoda Karitas Samarijan že 19 let poteka program Vrtnica — varen kraj in priložnost za spremembo. O tem, kakšni so pogoji za vključitev in katerim ciljem sledijo uporabniki v programu, strokovna vodja programa Zavoda Karitas Samarijan Davorina Petrinja Pirnat.
Morda kdo v vaši družini ali bližnjem okolju bije svojo bitko z alkoholom in išče nov začetek? V okviru Zavoda Karitas Samarijan že 19 let poteka program Vrtnica — varen kraj in priložnost za spremembo. O tem, kakšni so pogoji za vključitev in katerim ciljem sledijo uporabniki v programu, strokovna vodja programa Zavoda Karitas Samarijan Davorina Petrinja Pirnat.
Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein
Kdor zdaj zboli za covidom, je okužen z različico Frankenstein
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
Ker je december mesec, ko se s sorodniki bolj pogosto srečamo in družimo, nam bodo mladi slovenisti v današnji jezikovni rubriki razložili narečni izraz 'žlahta'.
Ker je december mesec, ko se s sorodniki bolj pogosto srečamo in družimo, nam bodo mladi slovenisti v današnji jezikovni rubriki razložili narečni izraz 'žlahta'.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Depresija je duševna motnja, za katero je značilen nenehen in intenziven občutek žalosti, potrtosti, manjvrednosti, krivde, prizadeti pa se ob tem ni zmožen razvedriti in uživati ob veselih dogodkih u življenju. Kako depresijo prepoznati, kdaj poiskati strokovno pomoč?
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana je že 125 let dom številnim generacijam otrok in mladostnikov, ki so v njem našli znanje, prijatelje in večinoma tudi način sporazumevanja. Danes ga obiskuje več kot 400 otrok in mladostnikov. Med njimi je le še približno deset odstotkov gluhih in naglušnih, preostali pa so otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ter otroci z avtizmom. Več o zavodu danes in nekoč boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini 3. decembra 2025 ob 15.25 na TV SLO 1.
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana je že 125 let dom številnim generacijam otrok in mladostnikov, ki so v njem našli znanje, prijatelje in večinoma tudi način sporazumevanja. Danes ga obiskuje več kot 400 otrok in mladostnikov. Med njimi je le še približno deset odstotkov gluhih in naglušnih, preostali pa so otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ter otroci z avtizmom. Več o zavodu danes in nekoč boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini 3. decembra 2025 ob 15.25 na TV SLO 1.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Sari Gavran, ki je iz Bosne prišla v Slovenijo, tu magistrirala, se poročila in vzgaja dvojezičnega otroka. Predstavili bomo intimni dokumentarni film Veter, govori mi režiserja Stefana Đorđevića, posvečen spominu na mamo, ter dramo Izginjanje Tomislava Zajca, ki brez olepševanja spregovori o zlorabah in procesu ozdravljanja.
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez
Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.