Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Pred nekaj dnevi je Nacionalni inštitut za biologijo, koordinator 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, predstavil promocijsko delo, fotografsko publikacijo s katero bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije. Prvenstveno gre za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu ve več povedati gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik in fotograf, poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe, prispeval lepo število več kot 140izbranih fotografij rastlin, gliv in živali pri nas. FOTO: Metulj lastovičar, lat. Papilio machaon VIR: Davorin Tome, NIB
Novinarji RTV-ja danes stavkamo. Stavkamo, ker so razmere nevzdržne, ugled našega medija pa zaradi škodljivih potez vodstva pada. Ne stavkamo proti javnosti ne proti vladi. Stavkamo proti vodstvu RTV-ja. V studiu Vala 202 se je zato oglasila Helena Milinković, predsednica stavkovnega odbora in pojasnila, kaj so zahteve stavkovnega odbora in kako potekajo pogajanja z vodstvom. Zahteve stavkovnega odbora so jasne: 1. Zahtevamo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo. 2. Zahtevamo spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov. 3. Zahtevamo umik škodljivih sklepov Programskega sveta. 4. Zahtevamo dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTV. 5. Zahtevamo socialni dialog. 6. Zahtevamo plačano stavko. 7. Če ne bo sklenjen sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev do 30. 5. 2022, zahtevamo odstop generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik in v. d. urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča ter odstop predsednika Programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča.
A new country and completely different customs for Slovenes. Dave, however, is forced to learn new words. SMRČATI is TO SNORE, UTRUJEN means TIRED, ZAJTRK is BREAKFAST, BLIZU is CLOSE, MLEČNO means MILKY, KLIN is WEDGE, DVIGNITI ROKE – RAISE YOUR HANDS, OBŽALOVATI means TO REGRET. ŠUNKA is HAM and FIŽOL – BEANS, and they’re on the plate at an Irish breakfast.
A növények megújulásával nemcsak a friss tavaszi illatok érkeznek meg, hanem sajnos a növényi betegségek és károsítók is.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Predstavljamo tri kmetijske zadruge na območju Podravja, ki se trudijo, da bi zadružno poslanstvo opravljale tudi v trenutnih težkih ekonomskih razmerah. Vinis, zveza vinogradnikov in vinarjev Slovenije je v Grajeni pri Ptuju organizirala 5. državno ocenjevanje vin. Bonita je nova sorta jabolk za katero se zanima tudi vse več slovenskih sadjarjev. Le nekaj dni pred svetovnim dnevom čebel so v Mariboru izvedli 44. Državno tekmovanje mladih čebelarjev. Vlado Vogrinec, predsednik Čebelarske zveze društev Štajerske je v studiu spregovoril o pomenu svetovnega dneva čebel in o letošnji čebelarski sezoni.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Janez Hočevar - Rifle je nekaj časa igral tudi v zasebnem življenju. Zakaj? Ker se je kar nekaj časa »delal«, da sliši, a to ni bilo čisto res. Zakaj mu zdaj ni treba več uporabljati zvijač za prekrivanje naglušnosti, boste izvedeli v oddaji Prisluhnimo tišini v soboto, 21. 5., ob 14.40 na TV Slovenija 1. Dragana Jusupović, gluha avtorica in voditeljica oddaje Ženska arena na TV Celje, je navdušena nad novo tehnologijo slušnih aparatov, saj bi brez njih težko shajala pri delu in v življenju sploh. V oddaji boste izvedeli tudi, kaj je novega na seznamu tehničnih pripomočkov, do katerih so upravičene senzorno ovirane osebe, torej slepi, slabovidni, gluhi, naglušni in gluhoslepi.
Olyan, részben értelmiségiek, részben fiatalok és gyermekek szemszögéből tekintünk vissza a második világháború időszakára, valamint a háború utáni megpróbáltatásokra, akik csak abban az időszakban – tehát 1941 és 1945 között – tartózkodtak a vidékünkön, konkrétan Alsólendván. Küronya Teréz, Háromfai Edit és Vőneki Borbála világháborús emlékei…
Predstavljamo pri nas zelo redko pasmo psov – faraonski pes. O ogroženosti plazilcev pri nas, smo spregovorili z vodjo mariborskega akvarij – terarija, Brankom Kolarjem. Svetujemo, kako ukrepati, če našega psa na sprehodu ugrizne strupena kača. Spoznavamo bobre, ki se po izumrtju v Sloveniji ponovno uspešno vračajo v našo naravo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. S sogovornikom smo predstavili njegovo delo, razmišljali o modnih trendih in potrošništvu, vprašali pa smo ga tudi, kako se oblačimo Slovenci...
Že od leta 1983 Študentski svet stanovalcev javnega zavoda Študentski dom Ljubljana ohranja tradicijo kulturnih, športnih in glasbenih doživetij, ki so združena pod imenom Majske igre. Letos je potreba študentov po druženju še toliko večja. So lahko mladim Majske igre tudi obliž na pretekle rane? Trije tedni, ko odmislijo realnost? Kakšne težave in problemi jih obkrožajo? Protagonisti zgodbe so študentke in študenti iz Rožne doline ter prebivalka Akademskega kolegija, ki mu spet grozi zaprtje.
V turistični oddaji smo vas seznanili s prednostmi in slabostmi avtodomarskega turizma. To je sicer vse bolj priljubljena oblika oddiha. Poleg kampov je tako pri nas kot v tujini tudi vse več postajališč za avtodome. V zadnjem delu – namenjamo ga potopisom – smo se s Celjanko Saro Vintar potepali po Aziji, kjer si je kot prostovoljka nabirala izkušnje z najrazličnejšimi deli.
Rabarbara je ena tistih trajnic, ki jo v zadnjem času zelo pogosto vključujemo v kulinariko. Nekdo je zapisal, da njen sadni okus in aroma pomlad poživita, predvsem v jedeh, kot sta kompot in pita. Kuharica Barbara pa je za danes pripravila recep za juho z rabarbaro in papriko.
A Szlovén Rendőrség tartalékos egységeit az úgynevezett segédrendőrök alkotják, akik önkéntesen, szerződéses alapon szükség szerint együttműködnek a rendőrséggel. Hogy pontosan milyen feladatokat látnak el, illetve, hogy hogyan válhat valakiből segédrendőr, arról bővebben a következő percekben szólunk.
Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.
Zeliščarnico tokrat namenjamo rastlini, ki je zelenjava, začimba in zelišče hkrati. Zakaj je Sanja Lončar posadila kar 200 sadik zélene, izveste v tokratni oddaji.
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Starši so tisti, ki dajejo (ali pa ne) otrokom občutek varnosti in sprejetosti. Večina staršev je prepričana, da so svojim otrokom dali vse, kar so potrebovali, čas pa pokaže, da to morda ne drži vedno. Odnosi s starejšimi otroki se skrhajo, ponekod celo prekinejo. In tako se starši zatikamo v odnosu s svojimi odraslimi otroki. Danica Vidmar, gostja v studiu, je spoznala, kako neopremljena je bila za zdravo partnerstvo in starševstvo in kako je bila obremenjena z vzorci, ki jih je prenesla iz svoje družinske skrinje. Težko je dati nekaj, česar sami kot otroci nismo prejeli. Ko se je Danica izvila iz materinskega krča in občutka krivde, je spoznala tudi, da njen “vse”, ki ga je želela dajati hčerama, še zdaleč ni bil “vse” ter da se z občutki krivde in neustreznosti ne da graditi pristnih odnosov. Kako postaviti nove temelje odnosa med starši in odraslimi otroki? Kako se bomo vedli v novih vlogah, kako bomo upoštevali meje drug drugega, kako bomo kot odrasli ljudje spoštovali enakovrednost in enakopravnost drug drugega? Oblikovanje novih odnosov z odraslimi otroki ni stvar enega odkritega pogovora, kot pravi Danica, temveč je proces, v katerem so vzponi in padci, pot je dolga ter ima ovinke, a vedno se je vredno podati nanjo. Svoj pogled na odnos z mamo bo v oddaji podala tudi Daničina hčerka Ana, svoja spoznanja pa bo z nami delila še ena mama, ki prav tako išče pot do odraslega sina, s katerim imata že nekaj let pretrgane stike.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Zavaros időszak vezetett 1956-hoz Magyarországon. A történések egyik főszereplője kétségkívül Nagy Imre volt. Ő ugyan kommunista gazdaságpolitikus volt, mégis jó érzékkel mérte fel, hogy mit akar valójában a magyar nemzet. Ha kibontakoztathatta volna útját, akkor minden sokkal szebb és jobb lehetett volna Magyarországon. Erre azonban még vagy 33 évet kellett várni.
Danes je peti svetovni dan čebel, dan, namenjen krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo in biotsko pestrost. Letos je v ospredju tema Mladi in čebelarstvo. Čebele so odličen kazalec stanja okolja, poudarja Nika Pengal mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka. Če bodo izginile čebele in drugi opraševalci, bo izginilo tudi človeštvo. Nika Pengal je o delu s čebelami, o apiterapiji kot vedi, o tem, kako ob pomoči čebeljih pridelkov, čebeljih panjev in pikov okrepiti in ohranjati zdravje, predavala tudi na apiterapevtski konferenci v Ameriki. Sama ustvarja v okviru blagovne znamke Gospodična Medična in prav danes je izšla knjiga Skrivnosti Gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov v zgodbi iz vsakdanjega življenja. Napisala jo je skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom, ki je slikar in je v knjigi poskrbel za zgodbo, ona pa za strokovni del. Priročnik, ki so mu dodane ilustracije Vide Igličar, je namenjen tako tako mladim kot starejšim bralcem, ki jih zanima svet čebel, z njim pa želi približati apiterapijo tudi mlajšim
V marsikaterem vrtu lahko v kakšnem kotu najdemo rabarbaro, trpežno rastlino, ki je bila nekoč navzoča predvsem v prehrani revnejših slojev prebivalstva. Je zelenjava, ki jo jemo kot sadje, čeprav so nekateri njeni deli strupeni. V Zelenem nasvetu nam bo oskrbo in uporabo rabarbare predstavila Marija Urankar iz Biotehniškega centra Naklo.
It is really useful to use the flight time to learn new languages. This time some POMEMBNE – IMPORTANT words: PRISRČNO means WARM or KIND, LJUBEZEN is LOVE, SAMOZAVEST – SELF-CONFIDENCE, TRD is HARD, SEDEŽ is SEAT, OČARATI means TO ENCHANT, and it was SLINASTO – SLIMY and a BAD TRY – SLAB POSKUS from Pero.
V Sloveniji imamo nekaj več kot 11.000 čebelarjev, kar je v vrhu Evropske unije. Je pa med njimi zelo malo žensk. Ena redkih čebelark pri nas je Novomeščanka Andreja Stankovič, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 40 let. Začelo se je čez noč, ko ji je zgodaj umrl oče in ji zapustil kar 50 čebeljih družin.
Načrti za naselbine na Luni in Marsu so že zelo konkretni. Američani s programom Artemis nameravajo svojo lunarno bazo postaviti na Luninem južnem polu, Kitajska prav tako načrtuje svojo lunarno vas, načeloma skupaj z Rusi. Tako eni kot drugi bi želeli biti prvi tudi na Marsu. Vsi ti načrti temeljijo na predpostavki, da se je človek zmožen tudi za daljše obdobje preseliti daleč stran z domačega planeta in uspešno kljubovati izredno zahtevnim pogojem bivanja v vesolju. V kolikšni meri je to izvedljivo, kje so trenutno naše meje in kako bo sploh izgledala gradnja lunarnih habitatov? Gost ApolloLajke, ki je kos tovrstnim vprašanjem, je prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan", ki se nahaja v Nordijskem centru Planica.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ogljikovi hidrati zajemajo velik del naše prehrane. Spadajo med tako imenovana makrohranila, saj jih uživamo v večjih količinah, predvsem zato, da bi telesu zagotovili dovolj energije. Vendar so prišli na slab glas, saj naj bi prinašali tveganje za čezmerno težo in različne bolezni. To zagotovo drži za sladkor. Kako pa je s sestavljenimi ogljikovimi hidrati? So tudi ti za nas slabi ali jih nujno potrebujemo?
Ogljikovi hidrati niso le za prehrano, ampak raziskujejo tudi njihovo uporabo kot pomožna sredstva v prehranskih dopolnilih. Na Biotehniški fakulteti razvijajo načine, kako kar najbolje obdržati lastnosti prehranskih dopolnil, in pri tem za matrico uporabljajo sestavljene ogljikove hidrate.
Med sestavljene ogljikove hidrate spadajo tudi prehranske vlaknine. Naš organizem jih ne more prebaviti in ne zagotavljajo nam nobene energije, so pa za naše telo vseeno zelo pomembne.
Športniki za svoje delovanje potrebujejo veliko energije, da lahko dosegajo rezultate, višje od povprečnih človekovih zmogljivosti. Prav zato je pomembno, da na pravi način uravnotežijo svojo prehrano. Prehrana pa je posebno pomembna tudi pri bolnikih.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje. Avtor: Jan Grilc Gosti: Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju Roy Vardheim, direktor državnega podjetja Gassnova dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona
V rubriki Poglej in povej bomo izvedeli, kako se v Vojaškem muzeju Slovenske vojske pripravljajo na sobotni dan odprtih vrat Vojašnice generala Maistra in kako se bojna tehnika spreminja v muzejske eksponate.
Predstavili smo nov roman Toneta Peršaka z naslovom Praznovanje, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga.
"Živimo v izjemno kaotičnem obdobju." Tako pravi indijski klasični glasbenik Rohan Dasgupta, ki pravi, da so bili med covidom glasbeniki v Indiji povsem prepuščeni sami sebi. Še hujši šok od tega, da je naenkrat ostal brez finančnih prihodkov, mu je predstavljal šok zaradi spremembe načina življenja. Zato je ob poučevanju po cele dneve vadil na sitar in vlagal svojo energijo v glasbo in introspekcijo, za kar se mu je nenadoma odprl prostor.
O letih, ki jih gospod Ciril Finc šteje že kar 91, pa o otroštvu, vojski, delu v mladinski delovni brigadi na progi Šamac–Sarajevo leta 1947, s katere še vedno hrani izkaznico in takratno fotografijo, o poklicu in družini ter seveda o življenju v Domu starejših občanov Grosuplje – bo tekel pogovor v tokratni oddaji. Cirila Finca je obiskala Lucija Fatur.
V tokratni oddaji bodo v ospredju novi škodljivci, ki grozijo sadnemu drevju. Na novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu so namreč odkrili dva nova škodljivca, azijskega ambrozijskega podlubnika in figovega rilčkarja. Našli so ju v nasadih kakija in fig, napadata pa les dreves. Zadnja leta pa škodo na plodovih fig povzroča črna figova muha. Vzpodbudne novice pa prihajajo v povezavi z zatiranjem marmorirane smrdljivke. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Tudi danes v jezikovni rubriki nadaljujemo z razlago znanih frazemov. Le kaj pomeni, če rečemo, da se nekdo obnaša kot kmečka nevesta? Npr.: Slišali smo, da se je pred šefom branil kot kmečka nevesta. Kaj na to pravijo študenti FHŠ UP? Naslednje minute so njihove!
Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. S pomočjo vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze, ali ne. Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAXu. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.
V podkastu Številke tokrat gostimo Ksenijo Benedetti, ki je skoraj dve desetletji vodila državni protokol. S čim se ukvarja danes? Kako je zadovoljna z ravnijo javnega komuniciranja? Kakšno knjigo piše? Vabljeni k poslušanju!
Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač.
Everyone is happy and already on the plane. Let’s repeat some new words: DOKUMENTI are DOCUMENTS, OSEBNA IZKAZNICA means ID CARD, VELJAVNA is VALID, SEDETI SKUPAJ – TO SIT TOGETHER, POSTATI SLABO means TO GET SICK, POTNIK or SOPOTNIK is PASSENGER, VZGLAVNIK is PILLOW, VARNOST is SAFETY, NAPOTKI or NAVODILA are INSTRUCTIONS, VARNOSTNI PAS is SAFETY BELT and we hope nobody will use the VREČKA ZA BRUHANJE – VOMITING BAG.
Simon Belak je bil eden prvih inženirjev podjetja Metabase v Silicijevi dolini, tehnični direktor podjetja Go Opti, je soustanovitelj Hekovnika, danes pa tudi svetovalec različnim podjetjem. Komentiramo aktualno dogajanje v Ukrajini, Rusi so v mestu Melitopolj zasegli kmetijsko mehanizacijo podjetja John Deere, ki je stroje izklopilo na daljavo. Podjetje sicer ne slovi po dobrodelnosti, si lasti veliko količino podatkov in kmetom ne dovoli posega v stroj brez pooblaščenih oseb podjetja. Spominjamo se še iPoda, 21 let starega izdelka, ki je spremenil način poslušanja glasbe. Apple je najavil, da se od njega poslavljajo in ga umikajo iz proizvodnje.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
