Eppur si muove - In vendar se vrti

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Eppur si muove - In vendar se vrti

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

519 epizod

Eppur si muove - In vendar se vrti

Prvi
Prvi

519 epizod

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Kako je dežela priseljencev priseljence odložila v Salvador?

Donald Trump je svojim volivcem obljubil izgon priseljencev. In obljubo drži. Če ne prej, se je javnost zavedela, kaj pomeni superzapor po srednjeameriško, ko so iz Združenih držav v Salvador prepeljali več kot 200 Venezuelcev. Vsaj nekateri Američani pa so z grenkobo ugotovili, da jim je bržkone izdihnila pravna država.

15 min 31. 3. 2025


Bosna in Hercegovina: zakon ali moč?

Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.

21 min 24. 3. 2025


Grenlandija v primežu geopolitičnih interesov

Ledeno prostranstvo na vrhu zemljevida - Grenlandija - v obdobju, ko podnebne spremembe odkrivajo zaloge redkih kovin in mineralov, hkrati pa daleč na severu nastaja nov ocean, ki bo lahko v prihodnosti omogočil nove plovne poti - je na geopolitični šahovnici pristala v središču boja velikih sil za prevlado. Potem ko si Združene države že vrsto let na Grenlandiji prizadevajo onemogočati interese Kitajske, je ameriški predsednik Donald Trump preprosto napovedal priključitev Grenlandije. Volitve v maloštevilen grenlandski parlament z le 31-imi sedeži prejšnji teden so pokazale, da si Grenlandci ne želijo biti podrejeni ne Danski ne ZDA, pripravljeni pa so gospodarsko sodelovati.

20 min 17. 3. 2025


Obletnica izbruha pandemije covida 19: EU bolje pripravljena na krize

Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk razširil po vseh celinah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter uvajanje karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je ta iz nje naučila? Pripravili so jo rimska dopisnica Mojca Širok, bruseljski dopisnik Igor Jurič ter Sandra Krišelj.

20 min 10. 3. 2025


Kitajska na še enem razpotju enosmerne stabilnosti

Kitajska je na razpotju. Končujejo petletni gospodarski in razvojni plan, vstopajo v nov razvojni cikel, ki pa je prežet s številnimi nejasnostmi. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo, s Putinovo Rusijo je predsednik Xi Jinping sklenil partnerstvo “brez omejitev.” Kitajsko gospodarstvo ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in potencialnih trgovinskih vojn. Politično država ostaja enosmerno stabilna, pripravljajo se na redni marčevski ljudski kongres. Kakšni so kitajsko-slovenski gospodarski in politični odnosi? Utrip je na Kitajskem preverjal Luka Hvalc.

20 min 3. 3. 2025


Paralizirana Srbija in molk EU

V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem.

16 min 24. 2. 2025


Nemčija na političnem razpotju

Po predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji se najverjetneje obetajo spremembe, ki bodo vplivale na Evropsko unijo, njeno politiko do priseljevanja, energetike, industrije in okolja. Zmaga krščanske unije bi pomenila zasuk v zunanji politiki z večjim poudarkom na varnosti. Podvojitev sedežev v bundestagu si obeta tudi skrajno desna AFD. Tokrat o vzponu desnice in volilni kampanji, ki sloni zlasti na vprašanjih migracij in gospodarstva.

20 min 17. 2. 2025


BRICS: Svet hitro razvijajočih se gospodarstev

Zdajšnjo svetovno ureditev, v kateri prevladujejo zahodne države na čelu z Združenimi državami amerike, vse bolj ogroža skupina BRICS s svojimi gospodarskimi in političnimi načrti. V to skupino so se povezale Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Južna Afrika in več drugih držav, ki se predstavljajo kot glas svetovnega juga. Članice Bricsa predstavljajo že tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, v njih živi več kot 45 odstotkov svetovnega prebivalstva.

19 min 10. 2. 2025


Zdravljenje koral

Izpusti toplogrednih plinov ne vplivajo le na segrevanje ozračja, ampak tudi na višjo temperaturo oceanov in življenje v njih. Medtem ko so se do še pred nekaj leti segrevali predvsem zgornji sloji oceanov, raziskave kažejo, da se zdaj že segreva tudi voda v velikih globinah. To močno vpliva na življenje v oceanih in zaradi večanja kislosti še zlasti na organizme, ki tvorijo lupine, kot so korale. Raziskovalci iščejo načine, kako jih v večji meri zavarovati pred posledicami podnebnih sprememb. Eden od takih načinov je ob pomoči mikroorganizmov.

13 min 3. 2. 2025


Kaj lahko Slovencem v Gorici prinese EPK

Evropska prestolnica kulture GO!2025 je tik pred slovesnim odprtjem in pričakovanja Slovencev v Gorici so velika. Čezmejni projekt, vreden več kot 200 milijonov evrov, bo v evropsko prestolnico kulture prvič povezal mesti v dveh državah. Kaj si lahko obetajo Slovenci na drugi strani meje, ki bo vsaj še nekaj mesecev nadzorovana? Se bo ob množici kulturnih dogodkov našla priložnost tudi za pogovore o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Italijo in nerazrešenih travmah iz preteklosti? Bi lahko EPK spodbudila podjetniške stike in okrepila gospodarstvo v regiji? Kakšni bosta Gorica in Nova Gorica čez leto dni?

20 min 27. 1. 2025



Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine