Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
510 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V minulih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila berlinska dopisnica Maja Derčar.
19 min 23. 2. 2026
Evropska unija vse bolj odkrito govori o nujni strateški avtonomiji in krepitvi konkurenčnosti svojega gospodarstva. To namerava doseči tudi z uresničevanjem nove evropske strategije - s sklepanjem novih obsežnih trgovinskih sporazumov. Tako je konec januarja napovedala sporazum o prosti trgovini z Indijo, ki bo vzpostavil največje gospodarsko območje na svetu. Indija je država z največjim številom prebivalstva in že več let dosega več kot 7-odstotno gospodarsko rast. Sporazum naj bi okrepil številne industrije tako v Uniji kot v Indiji.
20 min 19. 2. 2026
Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.
17 min 9. 2. 2026
Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.
18 min 2. 2. 2026
Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna.
15 min 26. 1. 2026
Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.
15 min 19. 1. 2026
Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.
18 min 12. 1. 2026
S starim letom se je iztekel dveletni mandat Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, po letih 1998 in 1999 drugi, odkar imamo samostojno državo. Ob tem je Slovenija tokrat Svetu predsedovala dvakrat, septembra 2024 in decembra 2025, in se tako od Varnostnega sveta poslovila s tempom brez popuščanja do konca in v soju žarometov. Hkrati je bil ta mandat časovno umeščen v prelomno, izjemno hitro spreminjajoče se politično-strateško okolje sodobnega sveta na eni strani ter oslabljen vpliv svetovne organizacije na drugi. Kakšna načela je Slovenija zagovarjala, kako uspešna je bila pri tem in kakšen vtis pušča za sabo, pa je zanimalo našega dopisnika iz Združenih držav. Andrej Stopar je decembra obiskal New York in v Palači narodov poiskal odgovore na omenjena vprašanja.
15 min 5. 1. 2026
Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.
13 min 15. 12. 2025
Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja.
14 min 8. 12. 2025