Eppur si muove - In vendar se vrti

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Eppur si muove - In vendar se vrti

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

521 epizod

Eppur si muove - In vendar se vrti

521 epizod

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Vitalnost Slovencev v Italiji

Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem.

18 min 15. 7. 2024


Vitalnost Slovencev v Italiji

Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem.

18 min 15. 7. 2024


75 let zveze Nato

Voditelji držav članic zveze Nato se bodo od 9. do 11. julija sešli na zgodovinskem vrhu v Washingtonu ob 75-letnici ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Ob najbolj perečih aktualnih izzivih, s katerimi se sooča zavezništvo, bo med osrednjimi temami predvsem krepitev skupne obrambe in odvračanja kot glavne dejavnosti Nata. Slovenija je marca letos obeležila 20-o obletnico priključitve zvezi NATO. O prihodnjih izzivih zveze Nato in slovenskega članstva v njem bomo govorili v ponovitvi oddaje.

20 min 8. 7. 2024


Vlada Giorgie Meloni, vzpon in čeri

Država z eno najkonservativnejših vlad v Evropski uniji – Italija – je po evropskih volitvah obveljala tudi za eno politično najstabilnejših. Po desetletju negotovih, kratkotrajnih in tehničnih vlad je to presenetljivo. Rezultat nedavnih volitev je koalicijo premierke Giorgie Meloni še utrdil v sedlu. Analitiki ugotavljajo, da ji gre v prid previdnost oziroma dejstvo, da je v prvih dveh letih vladanja sprejela zelo malo res pomembnih odločitev. Toda tako ne bo moglo ostati. Kakšen je torej dejanski odtis italijanskega rezultata evropskih volitev? Kakšne pasti čakajo na vlado druge najbolj zadolžene evropske države? In kaj lahko ogrozi preživetje sedanje italijanske vlade?

20 min 1. 7. 2024


Kako biti dober turist?

Pred nami je vrhunec turistične sezone, številni smo z mislimi ali pa čisto zares že na počitniških destinacijah. Je odločitev, kje bomo dopustovali, povezana le z debelino denarnice ali se kdaj pri izbiri kraja, kjer se bomo odklopili od težav vsakdanjika, vprašamo, ali bomo s tem dodatno obremenili okolje, ki ga bičajo podnebne spremembe? Ena od najbolj priljubljenih med Slovenci, za nekatere pravzaprav tudi začasen dom, je hrvaški otok Krk. V kakšnem stanju otoke in Jadransko morje puščamo za seboj?

11 min 24. 6. 2024


Leto 2050 - utopija?

Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da ta prehod moramo opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja?

14 min 17. 6. 2024


Nemško gospodarstvo sopiha

Nemčija nima jedrskega orožja ali močne vojske, nima stalnega sedeža v Združenih narodih, ni obveščevalna ali diplomatska velesila, ima pa močno gospodarstvo – vsaj tako so se doslej videli Nemci. Slika gospodarske velesile se je od začetka vojne v Ukrajini začela lomiti. Razpoke so pokazale, na katerih področjih so Nemci v preteklosti premalo vlagali. Poleg tega državo omejujejo zelo stroga proračunska pravila, njihovo razrahljanje priporoča Mednarodni denarni sklad. Vendar evropski gospodarski motor ni povsem imun na spremembe, zlasti na energetskem področju.

17 min 10. 6. 2024


Se z resolucijo o Srebrenici odpira Pandorina skrinjica?

Odslej bomo 11. julij zaznamovali kot svetovni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V Generalni skupščini Združenih narodov je sprejem dokumenta podprlo 84 držav, več kot polovica pa se jih je glasovanja vzdržala, so bile proti ali se niti niso udeležile glasovanja. Čeprav večina vzdržanih držav ni zanikala genocida, izid glasovanja kaže na globoko razdeljenost mednarodne skupnosti, ne le glede vprašanja Srebrenice. Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milord Dodik napoveduje celo razdružitev oziroma odcepitev Republike Srbske. Bo to prihodnji izziv, s katerim se bo morala soočiti svetovna skupnost?

20 min 3. 6. 2024


Putinova Rusija

Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je v začetku maja prisegel za peti mandat. Na osmih volitvah v samostojni Rusiji, na katerih ni imel verodostojnih tekmecev, je zanj glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. Rekordna je bila tudi volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni še ni videti konca. Več o Putinovi Rusiji, njeni zunanji politiki, odnosih z Zahodom in vplivu zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo v oddaji Eppur si muove.

19 min 27. 5. 2024


Iz politične osame v nizozemsko vlado

Novembra lani je prepričljiva zmaga nizozemskega skrajnega desničarja Geerta Wildersa osupnila Evropo. Njegova Stranka za svobodo je dobila 37 poslanskih mest, 12 več kot drugouvrščena levosredinska koalicija. O sestavi vladne koalicije se je za strogo zaprtimi vrati pogajala s še tremi strankami z desne sredine, ki bodo zdaj sestavile novo nizozemsko vlado; prvo po trinajstih letih, ki je ne bo vodil dolgoletni premier Mark Rutte. Wilders še naprej uživa visoko podporo med volivci, njegovi stranki napovedujejo nov uspeh tudi na evropskih volitvah, ko naj bi močno okrepila vrste skrajne desnice v Evropskem parlamentu. Zakaj se Nizozemci zatekajo k desnici? Je res edina, ki ponuja rešitve za njihove težave, potem ko so jih zaman iskali drugje?

20 min 20. 5. 2024


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine