Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Ogledali smo si operni spektakel Potovanje v Reims, ki je v uradnem programu EPK Nova Gorica - Gorica zaživel na novogoriškem Trgu Evrope. Opero je napisal Gioachino Rossini ob kronanju Karla X. Burbonskega, ki je pokopan v samostanu na Kostanjevici. Natanko dvesto let po premieri v Parizu 19. junija leta 1825 si jo je bilo zdaj mogoče ogledati še v režiji Marina Blaževića in pod dirigentskim vodstvom Marka Hribernika. Nastala je v okviru Festivala Piccolo Opera v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana. Zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno in kako se boriti proti njemu? To je le eno od vprašanj, s katerimi se ukvarja Édouard Louis, eden najprodornejših pisateljev nove generacije, v svojih po večini avtobiografskih knjigah. Louis je pred kratkim gostoval na več dogodkih v Ljubljani, pri založbi *cf. pa je izšel prevod njegove knjige Pogovor o umetnosti in politiki. Na kranjskem filmskem festivalu Krafft pa smo se pogovarjali z grškim igralcem, režiserjem in scenaristom Renosom Haralambidisom, ki je zaznamoval sodobno grško neodvisno kinematografijo. V tridesetih letih je odigral več kot 50 vlog, kot režiser pa je prepoznan po prepletanju resničnosti in fikcije ter filmih z nizkim proračunom, vendar polnih humorja in realističnega pogleda v grški vsakdan.
Ogledali smo si operni spektakel Potovanje v Reims, ki je v uradnem programu EPK Nova Gorica - Gorica zaživel na novogoriškem Trgu Evrope. Opero je napisal Gioachino Rossini ob kronanju Karla X. Burbonskega, ki je pokopan v samostanu na Kostanjevici. Natanko dvesto let po premieri v Parizu 19. junija leta 1825 si jo je bilo zdaj mogoče ogledati še v režiji Marina Blaževića in pod dirigentskim vodstvom Marka Hribernika. Nastala je v okviru Festivala Piccolo Opera v sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana. Zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno in kako se boriti proti njemu? To je le eno od vprašanj, s katerimi se ukvarja Édouard Louis, eden najprodornejših pisateljev nove generacije, v svojih po večini avtobiografskih knjigah. Louis je pred kratkim gostoval na več dogodkih v Ljubljani, pri založbi *cf. pa je izšel prevod njegove knjige Pogovor o umetnosti in politiki. Na kranjskem filmskem festivalu Krafft pa smo se pogovarjali z grškim igralcem, režiserjem in scenaristom Renosom Haralambidisom, ki je zaznamoval sodobno grško neodvisno kinematografijo. V tridesetih letih je odigral več kot 50 vlog, kot režiser pa je prepoznan po prepletanju resničnosti in fikcije ter filmih z nizkim proračunom, vendar polnih humorja in realističnega pogleda v grški vsakdan.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Obiskali smo tretji Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025 v Kranju, v okviru katerega poteka zanimiv mednarodni strokovni in izkustveni program WellBIEN, ki raziskuje, kako lahko umetnost prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja. Na delavnicah so se ukvarjali s tekstilom, pri čemer pa ni bil pomemben izdelek, temveč sam proces. Pregovorno znani bosanski humor nam je pomagal preživeti v najtežjih časih, pravi član oblikovalske skupine TRIO Bojan Hadžihalilović, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. V Cukrarni so namreč predstavili serijo plakatov Greetings from Sarajevo. Njihova dela, od ovitkov za glasbeni skupini Plavi orkestar in Bijelo dugme do naslovnic za revijo Mladina, so oblikovala podobo nekdanje Jugoslavije v ključnih zgodovinskih trenutkih. Slovenski film se je rodil pred 120 leti, ko je odvetnik Karol Grossman napravil prve posnetke pri nas, to je bil odhod od maše v Ljutomeru. Tudi prvi celovečerni v film V kraljestvu zlatoroga in prvi zvočni celovečerec Na svoji zemlji sta zapisana v filmsko zgodovino. Številne filmske zaklade hranijo v Arhivu Republike Slovenije, nekaj smo si jih ogledali na razstavi Od filma do arhiva. Manj znano pa je, da je ravno pri Karolu Grossmanu v Ljutomeru nekaj mesecev preživel sloviti režiser Fritz Lang, še preden si je ustvaril kariero v Nemčiji in Hollywoodu. Ljutomer–Berlin–Hollywood se imenuje najnovejša biografija v stripu Fritza Langa, ki jo podpisuje Zoran Smiljanić.
Obiskali smo tretji Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025 v Kranju, v okviru katerega poteka zanimiv mednarodni strokovni in izkustveni program WellBIEN, ki raziskuje, kako lahko umetnost prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja. Na delavnicah so se ukvarjali s tekstilom, pri čemer pa ni bil pomemben izdelek, temveč sam proces. Pregovorno znani bosanski humor nam je pomagal preživeti v najtežjih časih, pravi član oblikovalske skupine TRIO Bojan Hadžihalilović, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. V Cukrarni so namreč predstavili serijo plakatov Greetings from Sarajevo. Njihova dela, od ovitkov za glasbeni skupini Plavi orkestar in Bijelo dugme do naslovnic za revijo Mladina, so oblikovala podobo nekdanje Jugoslavije v ključnih zgodovinskih trenutkih. Slovenski film se je rodil pred 120 leti, ko je odvetnik Karol Grossman napravil prve posnetke pri nas, to je bil odhod od maše v Ljutomeru. Tudi prvi celovečerni v film V kraljestvu zlatoroga in prvi zvočni celovečerec Na svoji zemlji sta zapisana v filmsko zgodovino. Številne filmske zaklade hranijo v Arhivu Republike Slovenije, nekaj smo si jih ogledali na razstavi Od filma do arhiva. Manj znano pa je, da je ravno pri Karolu Grossmanu v Ljutomeru nekaj mesecev preživel sloviti režiser Fritz Lang, še preden si je ustvaril kariero v Nemčiji in Hollywoodu. Ljutomer–Berlin–Hollywood se imenuje najnovejša biografija v stripu Fritza Langa, ki jo podpisuje Zoran Smiljanić.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Spremljali smo osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ki letos praznuje 60-letnico. Borštnikov prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner. Ob tekmovalnem programu, ki je osrčje festivala, pa smo si ogledali tudi bogat spremljevalni program. Ugledne mednarodne predstave zaznamujejo različni formati in uprizoritvene estetike. Podrobneje predstavljamo dve, italijansko koprodukcijo Zdravilni ogenj in grško predstavo Lapis lazuli. V studiu bomo gostili režiserja Matjaža Bergerja. Njegova predstava Beograjski trio v produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra je nedavno slavila na 70. festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu. Prejela je štiri osrednje festivalske nagrade, vključno z glavno, za najboljšo predstavo. Ogledali smo si 36. grafični bienale Ljubljana, ki tokrat poteka pod geslom Orakelj: O domišljiji in svobodi. Ena največjih in najpomembnejših prireditev na področju vizualnih umetnosti se razteza na petih ljubljanskih prizoriščih, kurirala pa jo je Chus Martínez. Obiskali smo še Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, ki je nastal v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Sto umetnikov, mlajših od 35 let, iz vse Evrope, severne Afrike in z Bližnjega vzhoda se je zbralo na že dvajsetem bienalu. Na več prizoriščih si je mogoče ogledati različna dela vizualne umetnosti, ki jih povezuje tema brezmejnega.
Spremljali smo osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ki letos praznuje 60-letnico. Borštnikov prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner. Ob tekmovalnem programu, ki je osrčje festivala, pa smo si ogledali tudi bogat spremljevalni program. Ugledne mednarodne predstave zaznamujejo različni formati in uprizoritvene estetike. Podrobneje predstavljamo dve, italijansko koprodukcijo Zdravilni ogenj in grško predstavo Lapis lazuli. V studiu bomo gostili režiserja Matjaža Bergerja. Njegova predstava Beograjski trio v produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra je nedavno slavila na 70. festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu. Prejela je štiri osrednje festivalske nagrade, vključno z glavno, za najboljšo predstavo. Ogledali smo si 36. grafični bienale Ljubljana, ki tokrat poteka pod geslom Orakelj: O domišljiji in svobodi. Ena največjih in najpomembnejših prireditev na področju vizualnih umetnosti se razteza na petih ljubljanskih prizoriščih, kurirala pa jo je Chus Martínez. Obiskali smo še Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, ki je nastal v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Sto umetnikov, mlajših od 35 let, iz vse Evrope, severne Afrike in z Bližnjega vzhoda se je zbralo na že dvajsetem bienalu. Na več prizoriščih si je mogoče ogledati različna dela vizualne umetnosti, ki jih povezuje tema brezmejnega.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Obiskali smo 21. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, ki je tudi tokrat v Izolo prinesel številne avtorske filme vseh žanrov. Velik pomen so dali dialogu med ustvarjalci in gledalci ter tako omogočili poglobljeno razumevanje filmskih tematik. Z nekaterimi gosti festivala se je pogovarjala tudi naša ekipa. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo ene najpomembnejših sodobnih plesnih skupin Sydney Dance Company z naslovom Dvojina. Tako kot druge njene predstave, ki jih ustvarjajo priznani koreografi, jo odlikujejo svežina, tehnična zahtevnost in globoka sporočilnost. Najvišje priznanje za arhitekturo, Plečnikovo nagrado, so prejeli arhitekti ter krajinski arhitekti za Pokopališče Ankaran. Prostor slovesa, spomina in kontemplacije so uspešno umestili v kontekst krajine, mu dodali simbolne elemente ter združili sodobni model pokopališča s tradicionalnim. V kostanjevški Galeriji Božidar Jakac pa smo se pogovarjali z akademsko slikarko Apolonijo Simon. Ob njeni razstavi z naslovom Nedokončane zgodbe so v galeriji zapisali, da umetnica izhaja iz občutka narave kot brezčasnega prostora, v njenih delih pa je predstavljen princip sodobnega krajinskega slikarstva s kontekstom.
Obiskali smo 21. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, ki je tudi tokrat v Izolo prinesel številne avtorske filme vseh žanrov. Velik pomen so dali dialogu med ustvarjalci in gledalci ter tako omogočili poglobljeno razumevanje filmskih tematik. Z nekaterimi gosti festivala se je pogovarjala tudi naša ekipa. V Cankarjevem domu smo si ogledali predstavo ene najpomembnejših sodobnih plesnih skupin Sydney Dance Company z naslovom Dvojina. Tako kot druge njene predstave, ki jih ustvarjajo priznani koreografi, jo odlikujejo svežina, tehnična zahtevnost in globoka sporočilnost. Najvišje priznanje za arhitekturo, Plečnikovo nagrado, so prejeli arhitekti ter krajinski arhitekti za Pokopališče Ankaran. Prostor slovesa, spomina in kontemplacije so uspešno umestili v kontekst krajine, mu dodali simbolne elemente ter združili sodobni model pokopališča s tradicionalnim. V kostanjevški Galeriji Božidar Jakac pa smo se pogovarjali z akademsko slikarko Apolonijo Simon. Ob njeni razstavi z naslovom Nedokončane zgodbe so v galeriji zapisali, da umetnica izhaja iz občutka narave kot brezčasnega prostora, v njenih delih pa je predstavljen princip sodobnega krajinskega slikarstva s kontekstom.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Predstavljamo francosko pisateljico Colombe Schneck, ki je nedavno obiskala Ljubljano. Na literarnem večeru Salon z razgledom je predstavila svoja literarna dela, v katerih se posveča temam, kot so družinske skrivnosti, prijateljstvo, ljubezen in izguba, pa tudi iskanje identitete. Med drugim je opisala svoj ustvarjalni proces in osebne izkušnje, ki so izoblikovale njeno pisanje. V studio prihaja Varja Močnik, selektorica filmskega programa festivala Kino Otok, ki tudi tokrat v Izolo prinaša zanimive filme in številne goste. Pojasnila bo tudi, kako bodo letos občinstvu omogočili poglobljeno doživljanje filmov in pristen stik z ustvarjalci. Pred 36. grafičnim bienalom Ljubljana, ki letos praznuje 70 let, smo se pogovarjali s kuratorko Chus Martínez. Naslovila ga je Orakelj: O domišljiji in svobodi. Predstavila nam bo zanimivi koncept bienala, v katerem se znajde celo lutkovni lik Žogica Marogica. Obiskali smo še festival Druga godba in prisluhnili koncertu Sahre Halgan, ki ni le izjemna glasbenica, temveč tudi borka za ohranjanje kulturne identitete in politična aktivistka.
Predstavljamo francosko pisateljico Colombe Schneck, ki je nedavno obiskala Ljubljano. Na literarnem večeru Salon z razgledom je predstavila svoja literarna dela, v katerih se posveča temam, kot so družinske skrivnosti, prijateljstvo, ljubezen in izguba, pa tudi iskanje identitete. Med drugim je opisala svoj ustvarjalni proces in osebne izkušnje, ki so izoblikovale njeno pisanje. V studio prihaja Varja Močnik, selektorica filmskega programa festivala Kino Otok, ki tudi tokrat v Izolo prinaša zanimive filme in številne goste. Pojasnila bo tudi, kako bodo letos občinstvu omogočili poglobljeno doživljanje filmov in pristen stik z ustvarjalci. Pred 36. grafičnim bienalom Ljubljana, ki letos praznuje 70 let, smo se pogovarjali s kuratorko Chus Martínez. Naslovila ga je Orakelj: O domišljiji in svobodi. Predstavila nam bo zanimivi koncept bienala, v katerem se znajde celo lutkovni lik Žogica Marogica. Obiskali smo še festival Druga godba in prisluhnili koncertu Sahre Halgan, ki ni le izjemna glasbenica, temveč tudi borka za ohranjanje kulturne identitete in politična aktivistka.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Spremljali smo 78. canski filmski festival, na katerem je palmo za življenjsko delo prejel Robert De Niro, zaznamoval pa ga je tudi množični protest filmskih ustvarjalcev proti genocidu v Gazi. Predstavili bomo nagrajence, za zlato palmo se letos poteguje kar 22 filmov. Ocenjevala jih je žirija z Juliette Binoche na čelu, med režiserji tekmovalnih filmov pa so znova velika imena – Wes Anderson, brata Dardenne, Richard Linklater in Sergej Loznica. Ogledali smo si predstavo Inkubator, s katero se v Slovensko mladinsko gledališče vrača režiser Oliver Frljić, čigar predstave so vedno družbeno kritične in nemalokrat provokativne. Tokrat v središče postavlja vojno v Gazi in krhkost človeških življenj. S primerom nedelujočih inkubatorjev v prepolnih bolnišnicah v Gazi kaže na brutalnost in brezčutnost Zahoda, ki naj bi človeška življenja po svetu vrednotil drugače. O grozotah druge svetovne vojne pa priča razstava »1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno« v Mestnem muzeju Ljubljana. Postavljena je bila ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in osvetljuje ključne dogodke ter vsakdanje življenje Ljubljančanov med okupacijo. Z osebnimi predmeti, fotografijami, dokumenti ter pričevanji tistih, ki so vojno doživeli, omogoča globlji pogled v vzdušje v tem težkem času. Ljubljano je nedavno obiskala Julie Fowlis, škotska pevka in multiinstrumentalistka, znana predvsem po svoji interpretaciji tradicionalne škotske glasbe v gelščini. Z njo smo se med drugim pogovarjali o navdihu, odnosu do ljudskega izročila ter ustvarjalnem procesu pa tudi o posebnostih škotske tradicionalne glasbe in raziskovanju ter oživljanju gelščine.
Spremljali smo 78. canski filmski festival, na katerem je palmo za življenjsko delo prejel Robert De Niro, zaznamoval pa ga je tudi množični protest filmskih ustvarjalcev proti genocidu v Gazi. Predstavili bomo nagrajence, za zlato palmo se letos poteguje kar 22 filmov. Ocenjevala jih je žirija z Juliette Binoche na čelu, med režiserji tekmovalnih filmov pa so znova velika imena – Wes Anderson, brata Dardenne, Richard Linklater in Sergej Loznica. Ogledali smo si predstavo Inkubator, s katero se v Slovensko mladinsko gledališče vrača režiser Oliver Frljić, čigar predstave so vedno družbeno kritične in nemalokrat provokativne. Tokrat v središče postavlja vojno v Gazi in krhkost človeških življenj. S primerom nedelujočih inkubatorjev v prepolnih bolnišnicah v Gazi kaže na brutalnost in brezčutnost Zahoda, ki naj bi človeška življenja po svetu vrednotil drugače. O grozotah druge svetovne vojne pa priča razstava »1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno« v Mestnem muzeju Ljubljana. Postavljena je bila ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in osvetljuje ključne dogodke ter vsakdanje življenje Ljubljančanov med okupacijo. Z osebnimi predmeti, fotografijami, dokumenti ter pričevanji tistih, ki so vojno doživeli, omogoča globlji pogled v vzdušje v tem težkem času. Ljubljano je nedavno obiskala Julie Fowlis, škotska pevka in multiinstrumentalistka, znana predvsem po svoji interpretaciji tradicionalne škotske glasbe v gelščini. Z njo smo se med drugim pogovarjali o navdihu, odnosu do ljudskega izročila ter ustvarjalnem procesu pa tudi o posebnostih škotske tradicionalne glasbe in raziskovanju ter oživljanju gelščine.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Program Ars Radia Slovenija prvič gosti mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum – vodilni svetovni forum za sodobno glasbo. Gre za raznovrsten program dogodkov, v katerem so tudi koncerti za širše občinstvo. Delegati iz 24 držav v Cankarjevem domu poslušajo posnetke in razpravljajo o predlaganih kompozicijah. Ozrli se bomo tudi v zgodovino in prihodnost festivala Jazz Cerkno, ki letos praznuje 30 let. V arhivu TV Slovenija smo poiskali peščico nepozabnih trenutkov sproščenosti s te prireditve, ki ima pomembno mesto na evropskem zemljevidu podobnih dogodkov. V oddaji bomo gostili Simona Kendo, ki je po smrti soustanovitelja festivala, Boštjana Cveka, pred desetletjem prevzel vlogo programskega vodje. Začel se je tudi filmski festival v Cannesu, ob začetku je več kot 350 posameznikov iz sveta filma v odprtem pismu obsodilo genocid v Gazi, med njimi Richard Gere, Susan Sarandon, Pedro Almodóvar in dvakratni dobitnik zlate palme Ruben Östlund. Obsodili so smrt palestinske fotoreporterke Fatme Hasona med izraelskim zračnim napadom, protagonistke v dokumentarnem filmu iranskega režiserja, ki je bil v četrtek premierno predvajan. Letos se za zlato palmo poteguje 19 filmov, na festivalu pa bo prikazano rekordno število filmov - skoraj 3000.
Program Ars Radia Slovenija prvič gosti mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum – vodilni svetovni forum za sodobno glasbo. Gre za raznovrsten program dogodkov, v katerem so tudi koncerti za širše občinstvo. Delegati iz 24 držav v Cankarjevem domu poslušajo posnetke in razpravljajo o predlaganih kompozicijah. Ozrli se bomo tudi v zgodovino in prihodnost festivala Jazz Cerkno, ki letos praznuje 30 let. V arhivu TV Slovenija smo poiskali peščico nepozabnih trenutkov sproščenosti s te prireditve, ki ima pomembno mesto na evropskem zemljevidu podobnih dogodkov. V oddaji bomo gostili Simona Kendo, ki je po smrti soustanovitelja festivala, Boštjana Cveka, pred desetletjem prevzel vlogo programskega vodje. Začel se je tudi filmski festival v Cannesu, ob začetku je več kot 350 posameznikov iz sveta filma v odprtem pismu obsodilo genocid v Gazi, med njimi Richard Gere, Susan Sarandon, Pedro Almodóvar in dvakratni dobitnik zlate palme Ruben Östlund. Obsodili so smrt palestinske fotoreporterke Fatme Hasona med izraelskim zračnim napadom, protagonistke v dokumentarnem filmu iranskega režiserja, ki je bil v četrtek premierno predvajan. Letos se za zlato palmo poteguje 19 filmov, na festivalu pa bo prikazano rekordno število filmov - skoraj 3000.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Obiskali smo 19. mednarodno arhitekturno razstavo La Biennale di Venezia, na kateri se Slovenija predstavlja s projektom arhitektov Ane Kosi in Ognena Arsova iz biroja KIP. V ospredju slovenskega paviljona so obrtniške veščine in mojstrstvo v arhitekturni produkciji, še posebej v času, ko gradbeništvo vse bolj temelji na umetni inteligenci, 3D-tiskanju in avtomatizaciji. Totemi, ki jih vidimo na razstavi, simbolizirajo znanje in spretnosti obrtnikov. Z Majo Haderlap, eno izmed najbolj znanih koroških pisateljic, smo ob izidu romana Ženske v temi med drugim govorili o nastajanju romana, s katerim nadaljuje svojo značilno literarno pot. Avtorica se v svojem delu ukvarja s slovensko identiteto in zgodovino skozi prizmo ženskih izkušenj. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, ki raziskuje razvoj zdravstvenega varstva in javnega zdravja na Slovenskem v 20. in 21. stoletju. Skozi osebne zgodbe zdravstvenih delavcev in pacientov osvetljuje prelomnice, kot so uvedba obveznega zdravstvenega zavarovanja, razvoj bolnišnic, preventivnih programov ter odziv na epidemije in pandemije. Spremljali pa smo še priprave na svečan dogodek ob 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra. Vsako leto namreč jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Tokrat jih bo gostila Slovenija in z njo Program Ars.
Obiskali smo 19. mednarodno arhitekturno razstavo La Biennale di Venezia, na kateri se Slovenija predstavlja s projektom arhitektov Ane Kosi in Ognena Arsova iz biroja KIP. V ospredju slovenskega paviljona so obrtniške veščine in mojstrstvo v arhitekturni produkciji, še posebej v času, ko gradbeništvo vse bolj temelji na umetni inteligenci, 3D-tiskanju in avtomatizaciji. Totemi, ki jih vidimo na razstavi, simbolizirajo znanje in spretnosti obrtnikov. Z Majo Haderlap, eno izmed najbolj znanih koroških pisateljic, smo ob izidu romana Ženske v temi med drugim govorili o nastajanju romana, s katerim nadaljuje svojo značilno literarno pot. Avtorica se v svojem delu ukvarja s slovensko identiteto in zgodovino skozi prizmo ženskih izkušenj. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, ki raziskuje razvoj zdravstvenega varstva in javnega zdravja na Slovenskem v 20. in 21. stoletju. Skozi osebne zgodbe zdravstvenih delavcev in pacientov osvetljuje prelomnice, kot so uvedba obveznega zdravstvenega zavarovanja, razvoj bolnišnic, preventivnih programov ter odziv na epidemije in pandemije. Spremljali pa smo še priprave na svečan dogodek ob 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra. Vsako leto namreč jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Tokrat jih bo gostila Slovenija in z njo Program Ars.
Šestdeset let mineva od takrat, ko so jazzovski producenti z nacionalnih radijskih postaj iz vse Evrope izbrali svoje najboljše glasbenike za nastop v Stuttgartu in s tem zanetili iskro mednarodnega sodelovanja. Ta se je kmalu razplamtela v redna vsakoletna srečanja novih talentov znotraj klasične forme velikega jazzovskega orkestra. Ob jubileju so se v okviru cikla Jazz Ars All Stars najboljši mladi jazzisti Evrope zbrali v mestu, ki gosti najstarejši neprekinjeno delujoč evropski jazzovski festival – v Ljubljani. Danes so v Cukrarni izvedli program, pod katerega se je podpisal skladatelj in dirigent Matjaž Mikuletič. Evroradijski jazz orkester je premišljeno ad hoc sestavljen orkester mladih, nadarjenih in bodočih jazzovskih mojstrov. Povezujeta jih ljubezen do glasbe in radovednost glede tega, kaj počnejo, kakšne umetniške rešitve iščejo njihovi vrstniki v drugih evropskih državah. Devetnajst glasbenikov, mlajših od trideset let, se je tako prvič srečalo prejšnji teden in začelo vaje pod mentorstvom dirigenta Matjaža Mikuletiča.
Šestdeset let mineva od takrat, ko so jazzovski producenti z nacionalnih radijskih postaj iz vse Evrope izbrali svoje najboljše glasbenike za nastop v Stuttgartu in s tem zanetili iskro mednarodnega sodelovanja. Ta se je kmalu razplamtela v redna vsakoletna srečanja novih talentov znotraj klasične forme velikega jazzovskega orkestra. Ob jubileju so se v okviru cikla Jazz Ars All Stars najboljši mladi jazzisti Evrope zbrali v mestu, ki gosti najstarejši neprekinjeno delujoč evropski jazzovski festival – v Ljubljani. Danes so v Cukrarni izvedli program, pod katerega se je podpisal skladatelj in dirigent Matjaž Mikuletič. Evroradijski jazz orkester je premišljeno ad hoc sestavljen orkester mladih, nadarjenih in bodočih jazzovskih mojstrov. Povezujeta jih ljubezen do glasbe in radovednost glede tega, kaj počnejo, kakšne umetniške rešitve iščejo njihovi vrstniki v drugih evropskih državah. Devetnajst glasbenikov, mlajših od trideset let, se je tako prvič srečalo prejšnji teden in začelo vaje pod mentorstvom dirigenta Matjaža Mikuletiča.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
V kakšno osebo odrastemo, je povsem odvisno od načina, kako se igramo kot otroci. O tem je prepričana ena vodilnih oblikovalk igrač oziroma inovativnih orodij za igro, Cas Holman. S svojimi izdelki številnim otrokom, pa tudi odraslim, omogoča svobodo raziskovanja in izražanja brez vnaprej določenih navodil, ustvarjalnost, samostojnost in socialne veščine. Z njo smo se srečali v Centru Rog, kjer je nedavno vodila mojstrski tečaj.
V kakšno osebo odrastemo, je povsem odvisno od načina, kako se igramo kot otroci. O tem je prepričana ena vodilnih oblikovalk igrač oziroma inovativnih orodij za igro, Cas Holman. S svojimi izdelki številnim otrokom, pa tudi odraslim, omogoča svobodo raziskovanja in izražanja brez vnaprej določenih navodil, ustvarjalnost, samostojnost in socialne veščine. Z njo smo se srečali v Centru Rog, kjer je nedavno vodila mojstrski tečaj.
Ogledali smo si razstavo Barok v Sloveniji v Narodni galeriji, ki ponuja obsežen pogled v kiparstvo in slikarstvo tega obdobja. Nedvomno gre za umetnostno smer, ki je najbolj zaznamovala prostor današnje Slovenije. Sprehodimo se namreč lahko po številnih baročnih mestnih predelih ali pa si na podeželju ogledamo baročne cerkve in dvorce. Obiskali smo grad Turjak, ki ga od leta 2021 prenavljajo, prenova pa naj bi bila končana do poletja 2026. Govorili smo s kastelologom Igorjem Sapačem, ki je izrazil dvom o načinu obnove in opozoril na uničevanje nekaterih delov tega kulturnega spomenika državnega pomena. Odgovore smo poiskali tudi na ministrstvu za kulturo. Krize niso nič novega, bistveno pa je, kako jih razumemo in o njih govorimo, poudarja Paolo Giordano. Tudi pri nas priljubljen italijanski pisatelj se je na povabilo Slovenskega centra PEN udeležil 57. mednarodnega srečanja pisateljev. Predstavil je tudi prevod svojega najnovejšega romana Tasmanija, posvečenega prav krizam, ki pa jih ne jemljemo dovolj resno, pravi. V kakšno osebo odrastemo, je povsem odvisno od načina, kako se igramo kot otroci, je prepričana ena vodilnih oblikovalk igrač Cas Holman. Njeni izdelki, ki jih imenuje kar orodja za igro, številnim otrokom omogočajo ustvarjalnost ter spodbujajo samostojnost in socialne veščine. Z njo smo se dobili v Centru Rog, kjer je vodila mojstrski tečaj.
Ogledali smo si razstavo Barok v Sloveniji v Narodni galeriji, ki ponuja obsežen pogled v kiparstvo in slikarstvo tega obdobja. Nedvomno gre za umetnostno smer, ki je najbolj zaznamovala prostor današnje Slovenije. Sprehodimo se namreč lahko po številnih baročnih mestnih predelih ali pa si na podeželju ogledamo baročne cerkve in dvorce. Obiskali smo grad Turjak, ki ga od leta 2021 prenavljajo, prenova pa naj bi bila končana do poletja 2026. Govorili smo s kastelologom Igorjem Sapačem, ki je izrazil dvom o načinu obnove in opozoril na uničevanje nekaterih delov tega kulturnega spomenika državnega pomena. Odgovore smo poiskali tudi na ministrstvu za kulturo. Krize niso nič novega, bistveno pa je, kako jih razumemo in o njih govorimo, poudarja Paolo Giordano. Tudi pri nas priljubljen italijanski pisatelj se je na povabilo Slovenskega centra PEN udeležil 57. mednarodnega srečanja pisateljev. Predstavil je tudi prevod svojega najnovejšega romana Tasmanija, posvečenega prav krizam, ki pa jih ne jemljemo dovolj resno, pravi. V kakšno osebo odrastemo, je povsem odvisno od načina, kako se igramo kot otroci, je prepričana ena vodilnih oblikovalk igrač Cas Holman. Njeni izdelki, ki jih imenuje kar orodja za igro, številnim otrokom omogočajo ustvarjalnost ter spodbujajo samostojnost in socialne veščine. Z njo smo se dobili v Centru Rog, kjer je vodila mojstrski tečaj.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Obiskali smo Center Noordung v Vitanju, kjer smo si ogledali tretjo ponovitev predstave NOORDUNG:: 1995–2025–2045. Gre za življenjski projekt letošnjega Prešernovega nagrajenca Dragana Živadinova, ki ga je zasnoval kot petdesetletno predstavo. Vsakih deset let natanko 20. aprila poteka ponovitev ali, kot pravi avtor, iteracija, saj uprizoritve niso dobesedne ponovitve prejšnjih uprizoritev. Med drugim nas je zanimalo, kaj je tokrat drugače v predstavi, ki ustvarja mit o Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju kozmonavtike. V studiu bomo gostili Leva Predana Kowarskega, ki nam bo predstavil projekt Kino Slovenija. Z njim želijo organizatorji prispevati k večji prepoznavnosti slovenskih filmov vseh zvrsti ter pozivajo gledalce, da slovenski filmi postanejo njihova redna izbira za preživljanje prostega časa in kulturno udejstvovanje. Pogovarjali smo se z britanskim glasbenikom in producentom Kevinom Richardom Martinom, ki deluje pod umetniškim imenom The Bug. Velja za mojstra združevanja težke elektronske glasbe z urbanimi elementi, njegovi nastopi so znani kot fizično intenzivno glasbeno doživetje. Pred kratkim je v okviru festivala Sonica nastopil v Kinu Šiška. Preverili smo še, zakaj sredi Trga francoske revolucije v središču Ljubljane začasno stojita galerijska zidova, na katerih lahko mimoidoči izrazijo svoje mnenje. Avtor projekta Mischa Kuball nam bo pojasnil, zakaj obiskovalce poziva k soustvarjanju vsebin muzejev.
Obiskali smo Center Noordung v Vitanju, kjer smo si ogledali tretjo ponovitev predstave NOORDUNG:: 1995–2025–2045. Gre za življenjski projekt letošnjega Prešernovega nagrajenca Dragana Živadinova, ki ga je zasnoval kot petdesetletno predstavo. Vsakih deset let natanko 20. aprila poteka ponovitev ali, kot pravi avtor, iteracija, saj uprizoritve niso dobesedne ponovitve prejšnjih uprizoritev. Med drugim nas je zanimalo, kaj je tokrat drugače v predstavi, ki ustvarja mit o Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju kozmonavtike. V studiu bomo gostili Leva Predana Kowarskega, ki nam bo predstavil projekt Kino Slovenija. Z njim želijo organizatorji prispevati k večji prepoznavnosti slovenskih filmov vseh zvrsti ter pozivajo gledalce, da slovenski filmi postanejo njihova redna izbira za preživljanje prostega časa in kulturno udejstvovanje. Pogovarjali smo se z britanskim glasbenikom in producentom Kevinom Richardom Martinom, ki deluje pod umetniškim imenom The Bug. Velja za mojstra združevanja težke elektronske glasbe z urbanimi elementi, njegovi nastopi so znani kot fizično intenzivno glasbeno doživetje. Pred kratkim je v okviru festivala Sonica nastopil v Kinu Šiška. Preverili smo še, zakaj sredi Trga francoske revolucije v središču Ljubljane začasno stojita galerijska zidova, na katerih lahko mimoidoči izrazijo svoje mnenje. Avtor projekta Mischa Kuball nam bo pojasnil, zakaj obiskovalce poziva k soustvarjanju vsebin muzejev.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika.