Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Ars
519 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Vstop Tomaža Šalamuna (4. julij 1941 – 27. december 2014) v slovenski literarni prostor s pesniško zbirko Poker (samozaložba, 1966) je pomenil enega največjih pesniških prelomov pri nas po drugi svetovni vojni. Ta izjemen erudit, ki je bil po izobrazbi umetnostni zgodovinar, je nekaj časa deloval v sklopu skupine OHO in ustvaril tudi nekaj likovnih del. Ampak Šalamun je večino svojega življenja posvetil pisanju poezije, saj je nenehno pesnil in tako ustvaril preko petdeset samostojnih pesniških zbirk, nekatere so izšle po njegovi smrti leta 2014. Ob deseti obletnici njegove smrti se z gosti pogovarjamo, kaj je značilno za njegovo zgodnjo in kaj za njegovo pozno poezijo, kakšen je njegov pesniški jezik, kako pomembni vlogi sta imeli zanj Amerika in Mehika ter zakaj se sploh še vračati k branju njegove poezije. Sodelujejo dr. Irena Novak Popov, Tibor Hrs Pandur in Miha Maurič. Foto: Gregor Podlogar
50 min 30. 12. 2024
Kako pomembne so slovenske kulturne organizacije v Avstriji in Italiji, kakšna je njihova vloga v lokalnih okoljih in kaj sploh predstavljajo znotraj skupnega slovenskega kulturnega prostora? O tem v pogovoru, ki je nastal v sodelovanju Programa Ars z Radia Trst A in slovenskim programom ORF Celovec. Sodelujejo: iz tržaškega studia Maja Humar in Miloš Čotar, iz celovškega studia Zalka Kelih-Olip in Mitja Rovšek ter iz ljubljanskega studia Janez Stergar. Foto: Pixabay
50 min 23. 12. 2024
Kako se skupnost obnaša v času podnebnih sprememb? Kako lahko preko fikcije povežemo strokovnjake in skupnost, da ta začuti realnost podnebne krize in se z njo sooči? O tem v pogovoru, ki je nastal ob ustvarjanju radijske igre Zbirno mesto dramske igralke Doroteje Nadrah. Avtorica je pogovor pripravila in vodila, v njem pa sodelujejo klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, kulturna in socialna psihologinja Hana Hawlina in komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.
55 min 16. 12. 2024
Katere so največje slovenske knjižne uspešnice zadnjih let, kako nastajajo, kdo jih piše, kaj je za njih značilno in kakšna je njihova življenjska doba – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s knjižnimi uspešnicami, razmišljamo z avtorjem knjige Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja (Cankarjeva založba, 2024) Samom Rugelj, založnikom, urednikom, avtorjem in poznavalcem slovenskega založništva. Foto: Gregor Podlogar
51 min 9. 12. 2024
Nastaja slovenski veliki jezikovni model, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski Chat GPT. Kako bo delovala tovrstna umetna inteligenca, je odvisno od količine besedil, ki jih bodo zbrali pri nacionalnem projektu Povejmo. O širšem napredku na tem področju in potrebah po slovenskem velikem jezikovnem modelu z vodjem projekta Simonom Krekom, pisateljem Miho Mazzinijem, piscem o znanosti Sašem Dolencem in Markom Grobelnikom z Instituta Jožefa Stefana. Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.
51 min 28. 11. 2024
Knjiga Tega se ne da izbrisati (Založba Goga, 2024) je najverjetneje knjiga leta. Kdor bo zbral pogum in segel po njej, bo lahko spoznal žal premalo znane usode izbrisanih in njihove zgodbe, pa tudi zgodbo o pogumu in vztrajnosti. Knjiga vsebuje presunljive izpovedi štiridesetih izbrisanih in njihovih najbližjih. Intervjuje je posnel pisatelj Andraž Rožman, ki tako kot Svetlana Aleksijevič posluša in zapisuje, pripoved pa členi z različnimi pripovednimi sklopi in avtorskimi zapisi, v katerih med drugim naslika psihološki portret izbrisovalcev. Rožman je knjigo posvetil Mirjani Učakar, Irfanu Bešireviću, Aleksandru Todoroviću in soborkam_cem, predvsem pa je zapolnil praznino v našem spominu. V Enciklopediji Slovenije, odlikovani z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije, na primer ne boste našli niti vrstice o izbrisu, po branju knjige Tega se ne da izbrisati pa boste izvedeli precej in zagotovo ne boste ostali ravnodušni. Več o knjigi in tematiki izbrisanih govorijo nekdanja poslanka in predavateljica na Fakulteti za družbene vede dr. Metka Mencin, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević in avtor knjige Andraž Rožman.
53 min 25. 11. 2024
Osmega februarja 2025, na slovenski kulturni praznik, bo slavnostno odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. Cilj prireditve je preseganje mej, povzeto v sloganu »Go! 2025 = Borderless!« Prvi čezmejni Evropski prestolnici kulture namenjamo oddajo Ars humana, ki so jo pripravili kolegi z Radia Trst A. Sodelujejo: Mija Lorbek, direktorica Javnega zavoda GO! 2025 Neda Rusjan Bric, umetniška svetovalka zavoda GO!2025 in soavtorica prijavne knjige Livio Semolič, član Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Voditelj: Pavel Volk, Radio Trst A Tehnična izvedba: Damjan Rostan in Viola Romanese Slika: Lorenzo Mattotti https://www.go2025.eu/
52 min 15. 11. 2024
Ob 300. obletnici rojstva Immanuela Kanta (1724–1804), enega od osrednjih mislecev razsvetljenstva, je v Ljubljani potekala mednarodna filozofska konferenca z naslovom Vojna in mir po Kantu, na kateri so filozofi in filozofinje prevpraševali aktualnost njegove politične misli. Konferenca je bila del dogodka Kant 300, ki se je začel s projekcijo svetlobne instalacije Mische Kuballa Kant in drugi …Ta instalacija, ki bo na ogled do 20. 11., vključuje Kantovo podobo in številne filozofske citate v slovenščini in nemščini, projicirane na pročelje Cankarjevega doma. Tako se v javnem prostoru lahko srečamo npr. s tem Kantovim citatom: "Deluj tako, da bo maksima tvojega delovanja vedno lahko hkrati nastopala kot načelo obče zakonodaje." Sodelujeta prof. dr. Zdravko Kobe in asist. dr. Goran Vranešević. Foto: Wiki
56 min 11. 11. 2024
Decembra obeležujemo 110. obletnico rojstva satirika, mladinskega pisatelja, pesnika, šansonjerja in še in še bi lahko naštevali Franeta Milčinskega – Ježka (1914–1988). Skozi pogovor, ki je nastal leta 2008, predstavljamo tega vsestranskega družbenokritičnega ustvarjalca, znanega na primer po delu Zvezdica zaspanka. Sodelujejo Tatjana Oblak Milčinski, Julka Vahen, Gregor Tozon in Rok Zavrtanik. Foto: Arhiv RTV Slovenija
45 min 4. 11. 2024
Nietzschejeva misel je pri nas živa že nekaj desetletji. Interpretira jo precej filozofinj in filozofov. Eden od teh je tudi dr. Aleš Bunta, raziskovalec na Filozofskem inštitutu Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, ki se z njegovo filozofijo ukvarja že več kot dve desetletji. Skozi pogovor predstavljamo njegovo knjigo Nietzsche in neubesedljiva misel (Založba ZRC, 2024) ter s tem razgrnemo nekatere Nietzschejeve glavne postavke, kot sta na primer večno vračanja enakega in epistemološki problem primata govorice nad mišljenjem, ki ju avtor v omenjenem delu posebej izpostavlja. Foto: Wikipedija
30 min 28. 10. 2024